Odprta noč in dan so šole vrata
,,Očka," je rekla Alenka, ki bo te dni prestopila prag petega razreda, ,,daj mi deset jurjev za knjige in zvezke!"
,,Kako? Povej to mamici!" In očka je šel v klet — popravljat kolo.
Ko se je vrnil čez dvajset minut, je izvedel od ma-mice:
„10 jurjev za Alenko, 6 jurjev za Andreja — že da-nes. Ko pa se bodo odprla šolska vrata, bo treba pri-makniti še tisočak ali pet za obvezno čtivo, za Cicibana, Pionirski list, za malico, za kolektivno zavarovanje, za Rdeči križ, za  pionirsko knjižnico, za šolski  izlet, za . . ."
Očka modro molči in si misli, seveda v oklepaju: Preljuba šolska reforma, ki nudiš kruh izdajateljem šol-skih knjig in ustvarjalcem učnih metod. Vsakih devet mesecev zastarita učni sistem in učna knjiga. Mi starši moramo razumeti težnjo nekaterih po uveljavljanju kar najbolj uspešnih učnih prijemov in za takšne eksperimen-te plačevati domala deset odstotkov ali celo več iz že tako skromnih osebnih dohodkov.
,,Odprta noč in dan so šole vrata," in z njimi tudi zahteve po nabavi ,,najsodobnejših" učnih pripomočkih, saj morajo (!?) učenci v letu 1967-1968 obvladati snov, ki je ,,sodobnejša" od one iz lanskega leta. Vedeti namreč moramo, da bo letos položaj zvezd drugačen, kot je bil lani, in da je letošnja generacija bolj razvita, kot je bila lanska. Zato nove knjige, novi formati zvez-kov, svinčniki, ki se dobe v tujini itd. Če imaš dva ali tri nadebudneže, so izdatki za obvezno šolanje prav to-likšni, kot odplačilo opel  rekorda v dveh, treh letih.
Zalcaj bi torej podpirali nataliteto slovenskega Ijudstva?