88. številka.
Ljubljana, v torek 18. aprila
XXVI. leto, 1893.
slomski ima
Izhaja vsak dan sveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld,, za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiri&topne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
P. n. volilci stolnega mesta Ljubljana!
Na shodu narodnih volilcev, vršivšem se dne 9. t. m., vzprejeti so bili po nasvetu podpisanega volilnega odbora za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop soglasno sledeči gg. kandidati:
Za II. volilni razred,
ki voli v Miedo «lne 111. 1. m.;
Hraskv Ivan Vladimir, deželni in-žener.
Orožen Fran., c. kr. priprav, profesor, dr.  Tavčar   Ivan,   odvetnik   in hišni posestnik.
vit. pl. Zitterer Matija, c. kr. stotnik v pok.
Za L volilni razred,
ki voli v peleli «lne 91. t. m.:
dr. vit. Bleiweis-Trsteniški Kari,
primarij in posestnik. Fetričić   Vaso,   posestnik,   trgovec in podžupan.
Narodni volilci! Bodite složni in iz-kažite soglasno svoje zaupanje tem izkušenim, vestnim in odločno narodnim možem !
V Ljubljani, dne 14. aprila 1893.
Narodni volilni odbor. Socijalna revolucija v Belgiji.
V Ljubljani, 18. aprila. Velikanske, viharne demonstracije, hrupni izgredi in krvave rabuke mej delavci, redarji, orožniki in vojaki bo sedaj »koro teden dnij tako v Druselju kakor po vseb drugih mestih in ceJ6 na deželi na dnevnem redu. Prebivalstvo je grozuičevo razburjeno, delavske kroge pa je prešinila neka divja krvoločnost; kamni leto po zraku, orožje žvenkeče, tu in tam se grade barikade, pokajo puške in revol verji; štrajk se silnu razširja; prodajalnice iu vsi javni lokali so zaprti; vojaštvo bruni le z naporom vseh sil kraljevsko palačo in  parlaineut; državniki
LISTEK.
Gostilna ob veliki cesti.
(Ruski spisal J. S. Turgonev, prclolil Ivan Gornik.) (Dalje.)
Dvajset let pred časom, v kateri smo postaviti začetek svoje povesti, bila je že na istem mesti ob veliki cesti gostilna. Res da ni imela temno-rdeče strehe, ki je dajala domu Nnuma Ivanova vid dvorjanske naselbine, in na dvorišči je imela slamnate krove in mesto sten od hlodov, pletene; odlikovala bo tudi ni s triogelnim grškim pročeljem na zavitih Btebercib, a vender je bila gostilna — prostorna, trdna, topla in popotniki posečali so jo radi. Gospodar njen takrat ni bil Naum Ivauov, temveč neki Akim Semeoov, kmet sosedne pome-Sčice Lizabete Prohorovne Kunce — štabnega Častnika udove. Ta Akim bil je pameten in radodaren mužik, kateri se je še v mladih letih, odpravivši se izvažat z dvema Blabima konjičema, vrnil čez leto dnij b tremi lepimi konji in od takrat skoro vse življenje prebil po velikih cestah. Hodil je v Kazan
ae na ulici napadajo z orožjem; župan Bruseljski je ranjen; ubiti iu ranjenci leže po ulicah; zapori so prenapolnjeni .... to je površna ilustracija sedanjih belgijskih razmer, predigra h tragediji socijalne revolucije, katera je vzlic modernim puškam neizogibua, ako se pravočasno ne ugodi želji velikanske večine vsega belgijskega prebivalstva, tirjatvi glede" volilske pravice.
Vsak pravicoljuben človek mora te dogodbe, katere obračajo nase pozornost vsega sveta, iskreno obžalovati in obsojati, akopram so samo logična posledica belgijskih razmer, žalontni sad siBtema, katerega se držita gospodujoča Btranka in vlada.
V Belgiji ima primeroma jako majhno število prebivalcev voiilsko pravico. Večina naroda tirja že več let, naj se premen i do cela zastarela, Že izza ustanovitve belgijske države veljavna ustava, zlasti pa zahteva mnogoštevilni delavski stan, da se uvede splošno voiilsko pravo. Da je ta tirjatev opravičena in umestna, je lahko dokazati, kajti v izključno obrtni državi kakor je Belgija je skoro vse prebivalstvo delavskega in le malo kmetskega stanu; delavski stan pa je dokaj izobražen in politično toliko zret, da mu nikakor ni odrekati vsega upliva na državne zadeve, najmanj pa ves ta upliv reBervirati le nekaterim, gmotno dobro stoječim slojem.
Navzlic vsemu prizadevanju, navzlic prošnjam in mnogobrojnim štrajkom, ponavljajočim se skoro leto na leto, navzlic temu, da je prav v teh neznosnih razmerah razširil se socijalizem po vsi deželi in okužil skoro ven delavski stan, navzlic temu, da je močna stranka v parlamentu zagovarjala delavske tir— jatve, le niso ni gospodujoči klerikalci niti liberalni doktrinarji hoteli ničesar slišati o kaki reviziji ustave, kamoli o splošnem volilskem pravu, dokler jih ni k popustnosti prisililo javno mnenje. Po nenaravno dolgih pogajanjih in dogovorih začelo se je lani dne 26. aprila posvetovanje o reviziji ustave v belgijski zbornici. Leto dnij je že od tedaj minolo in še vedno se ni nič dognalo! V takih razmerah se ni čuditi, da je brezpravuemn delavskemu stanu naposled prekipela kri, da je prišlo do demonstracij in do krvavih izgredov, saj ga ni na sveto parlamenta, ki bi se predrzni! igrati tuko igro in se iz narodove, tolikokrat in na tako sjajen način izražene volje naravnost norčevati.
in Odeso, v Oreuburg in v Varšavo in za granico v Lipsko, in hodil je proti koncu z dvema trojkama velikih in močnih žrebcev zapreženih v dve ogromni telegi. Je li mu presedalo njegovo brezdomno, potepajoče se življenje, jo li hotel imeti družino (v njegovi odsotnosti umrla mu ježma; otroci, katere je ime), pomrli so tudi), odloČil se je naposled, da opusti svoj prejšnji posel in začne z goBtiluo. Z dovoljenjem svoje gospodarice namestil se je ob veliki cesti, kjer si je še pokojni njen mož pridobil pol desetine zemlje, in postavil ondu gostilno. Stvar je šla dobro. Novcev za pričetek imel je dovolj, iz-vedenost, katero Bi je priilobil na dolgem popotovanji po vsi Rusiji, mu je bila na veliko korist: vedel je, s čim se ugodi popotnikom, soseboo prejšnjim tovarišem, t rojenim voznikom, izmej katerih je bil z mnogimi osebno znan, iu katere osobito ljubijo gostilničarji: tako mnogo jedo in potrebujejo ti ljudje za sebe in svoje močne konje. Akimova hiša je postala znana slo vrst na okrog . . . Tudi so raje zahajali k njemu nego pozneje k zamenivšemu ga Naumu, dasi se Akim ni mogel meriti ni malo z Naumom glede" gospodarstva; pri Akimu je bilo vse po starem, toplo, a ne popolnoma Čisto; tudi oves
Koncem lanskega leta predložita je naposled vlada svoj načrt za revizijo ustave Ali kakšen načrt! Obudil je v vsi deželi samo zaničljivu posmehovanje in novo srditost. Tudi v parlamentu ni bil s tem reakcijonarnim načrtom nihče zadovoljen. Vršile so se dolge debate in mislilo se je, da se končno takozvani liberalni stranki, progreBisti in doktrinarji, venderle zjedinita za kolikor toliko svobodno ustavo, ali ta nadeja se ni obistinila. Doktrinarji, kateri so v zbornico prišli samo s pomočjo progresiBtov, preprečili bo nasvetovano splošno voiilsko pravico, po-zabivši popolnoma svoje slovesno dane obljube. Po pet tednov trajajoči burni razpravi odklonila je zbornica vse revizijske predloge in to je bilo znamenje za začetek izgredom in rab ukani.
Sedaj se pretaka že kri, četudi še ne curkoma, narodovi poslanci, ali točneje rečeuo zastopniki privilegiranih kast pa držo križem rok in si ne vedo pomagati, prav kakor tisti mož, o katerem poje nemška pesem : Auf dem Dache sitzt ein Greis, der sich n'cht zu helfen weiss. Valovje javne vznemirjenosti rase in rase in pluska tudi že ob kraljevsko palačo, klerikalna stranka pa še vedno misli, da bo na tem vulkanu skuhala svojo vodeno juhico . . .
Vlada se je skoro ločila od klerikalne stranke in je pripravljena, ker jej teče voda v grlo, popustiti in odnehati, samo da se utolaži gnev in srditost prebivalstva. V parlamentarni komisiji za revizijo ustave izrekla se je za posredovalni predlog, s katerim bi se uvedlo neko omejeno splošno voiilsko pravo po takozvanem plural sistemu, dočim dobra polovica klerikalne stranke še vedno neče odnehati. Na ta način bi bilo okolu l1/* milijona volilcev, vrh tega bi pa bil vsak volilec vezan udeležiti se volitev. Progresisti so se že izrekli za ta predlog, čeprav ni popolnoma v smislu njihovih iu delavskih tirjatev, kajti po tem predlogu bi imel voiilsko pravico le tisti belgijski državljan, ki je star vsaj 25 let in živi vsaj leto dnij v jedni in isti občini; kdor ima posestvo v izvestni vrednosti ali je oženjen ali pa je dovršil srednje šole, more zastopati troje glasov. Dočim se liberalni doktrinarji tudi temu predlogu upirajo, se klerikalci, belgijski, neizprosni in neomahljivi klerikalci že umikajo, če ne vsi, pa nekateri, seveda ne z veseljem. Strah jih sili, da kaj store, strah, da bi mogli vse izgubiti iu za veduo.
njegov je bil lahek ali moker, in jed kuhula se je pri njem na pol. Prinašali so včasih tako jed na mizo, da bi bilo bolje, ako bi jo bili ostavili v peči, in vender ni bil skop glede* hrane, ali — babu ni gledala. Zato pa je tudi pri ceni rad odjenjal in dal je rad na upanje, skratka — bil je dober človek, ljubezniv gospodar. Pogovarjal bo in pogostil je tudi rad; za samovarom se mu včasih tako razveže jezik, da si tiščiš ušesi, sosebno, kadar jame pripovedovati o Petru, o črkeskih stepah, ali šele o zamorskih krajih; no seveda je tudi rad pil z dobrim človekom, samo ne preko mere, marveč radi družbe — tako govorili bo o njem popotniki. Jako radi zahajali so k njemu kupci in v obče ljudje, katere imenujejo starozavetne, ljudje, kateri ne gredo ne pod-pasavši se na pot, in ne vstopijo v sobo ne prekri-žavši se in ne začno pogovora s človekum, predno se niso pozdravili ž njim. Že sama zunanjost Akimova mu je bila v korist: bil je visoke rasti, nekoliko Bub, a jako vitek tudi v zrelih letih. Obraz je imel dolg, lepo rezan in pravilen, visoko iu odkrito čelo, noB raven in tanek in majhna usta. Pogled njegovih sivih, naprej stoječih očij je kar sijal od ljubeznive miline, drobni in mehki lasje bo se
Iz temnih podzemskih premogokopov stopajo na dan krepki rudarji in vihte" v žuljevih rokah rudeče zastave, napovedujoče socijalno revolucijo. Njim se pridružujejo delavci v tovarnah in ta, toli zaničevana masa zahteva voiilsko pravo z grožnjami, ne meneč se za jetični program, kateri mu klerikalna stranka nudi namesto prava in kruha. In ta masa trka s tako krepko peBtjo ob vrata belgijskega parlamenta, da zvenče celo Sipe v kraljevski palači in jedino tej pesti se bo morda uklonila tudi klerikalna Btranka.
Devet let že gospodari v Belgiji klerikalna stranka povsem v zmislu nazadnjaških svojih načel in napravila je iz uje pravo pravcato jezuvitsko državo« Njo in njene prednike čistokrvne manchestrovce zadene odgovornost za to, kar se je zgodilo te dui in kar Be more še zgoditi, za vso prelito kri in va vse ubite ljudi. Klerikalci so svojo moč v državi brezobzirno izkoriščevali, hoteč si za večno utrditi gospodstvo, seduj pa propadajo klaverno, kakor so pred njimi propadli liberalci. Propovedovali so s sladkimi besedami iu biblijskimi primerami tisti krščanski socijalizem, ki u: drugega kakor kondenziran stanovski egoizem in sedaj se jim upira velikanska večina vsega naroda z orožjem v roci.
Belgija priča, kakšne postanejo in morajo postati razmere v državi, kjer dobi vso oblast v roke fanatizovani, a za vBako resno delo nesposobni kle-rikalizem, Belgija je priča, kako se države ne smejo upravljati.
Politični razgled.
'-oiraii:<4* dežele.
V Ljubljani, 18. aprila.
Tržaške občinske volitve.
Naredba namestništva, s katero si je to prilastilo ruzsodbo o volilskib reklamacijah v drugi instanci, je iredeutovske kroge kar poparila in sedaj dokazujejo na ves glas, da je to postopanje nezakouito. Oticijozna .Trst. Ztg." pojasnjuje v daljšem članku vso zadevo. Glede vprašanja o vo-lilski pravici takozvanih konsortov pravi imenovani list, da je to že rešeno po razsodbi drž. sodišča, da torej stališče magistratovo ni pravo in ni zakonito. Glede' pravice nainestništva, razsojati o volil-skih reklamaciiah, pa tudi ni dvoma, ker je uj>ravno sodišče že večkrat spoznalo, da razsodba o volilskih reklamacijah pristoja državnim oblastvom, ker to ne spada v samostojni, ampak v preneseni delokrog občin. Vsled tega tudi po razpustu obč. sveta ne pristoja municipalni delegaciji pravica razaojevanja o podsolh volilskih reklamacijah, ampak samo na-mestništvu. — Iredentovska stranka pobija te nazore na vso moč in misli pod firmo svojega političnega društva „ Associazione progressistaa sklicati prihodnjo nedeljo javen ljudski shod, da bi začela voiilsko agitacijo v velikem stilu. Prav radovedni smo, kako se bo razvila volilaka borba.
Izza poljskih kulta.
Nasprotstva, katera so se koncem zasedanja državnega zbora pojavila v poljskem klubu radi izvolitve posl. Madevskega podpredsednikom poslanski zbornici, bo se sicer otie.ijelno tajila, a bila so vender jako velika in tudi sedaj še niso odpravljena. Govorilo se je tudi, da se bo Madevski sam umaknil in za to dobil kako višjo državno službo. Sedaj se poroča iz Krakova, da je predsednik ondotnemu višjemu sodišču Zborovfski proHil ica umirovljenje in da pride na njegovo mesto Mad<4jnki, kateri se ho seveda odpovedal mandatu in umaknil s podpredsedniškega stola, na kateri je designiran posl. Abra-
mu zavijali v kolobarcih okrog vratu, na temenn ostalo jih je jako malo. Zvok Akimovega glasu je bil jako prijeten, dasi slab; v mladosti je pel iz-vrstuo, a vedno popotovanje na odkritem vozu po zimi pokvarilo mu je prsi. Zato govoril je jako tekoče in sladko. Kedar se je smejal delale bo se mu okolu očij prijetne hraidice nenavadno drage pogledu; — le pri dobrih ljudeh nahajajo se take brazdice. Kretanje Akimovo je bilo večinoma počasno in ne prosto nekega prepričanja in resnega spoštovanja, kakeršno ima človek, ki je mnogo bival in mnogo videl po svetu.
It u, vsem bi bil drag Akim, ali kakor so ga imenovali v gospodskom domu, kamor je čeBto zahajal iu gotovo ob nedeljah po obedu — Akim Se-menovič, — VBem bi bil drag, ako ne bi imel slabosti, katera je že mnogo ljudij na svetu pogubila in naposled uničila tudi njega samega — slabost do žeuBkega spola. Zaljubljenost Akima je bila Bkrajna, srce njegovo ni se moglo nikakor protiviti ženskemu pogledu, tajalo se je v njem, kakor prvi jesenski sneg na solnci ... in pošteno moral je poplačati svojo preveliko čustvenost.
(Daljo prib.)
bamowicz. Poljaki so torej venier dosegli, kar so hoteli.
Občinske volitve na Dunaj i.
Te dni vršile so se na Dunaji nadomestne volitve za občinski svet. Obe stranki, liberalci in protisemiti, zastavili sta vse svoje sile, da pribore) kolikor moči mandatov. V tretjem in v drugem vo-lilskem razredu se posestno stanje mej obema strankama ni premenilo, ker so liberalci in protisemiti tudi pri novih volitvah dobili toliko mandatov, kolikor so jih imeli prej. Da pa pojema liberalni upliv, razvidno je iz števila oddanih glasov. Vzlic temu, da so liberalci žrtvovali ogromne svote za te volitve in spravili na volišče zadnjega moža, so vender dosti nienj glasov dobili, kakor pri zadnjih volitvah. Prvi volilski razred je doslei vedno volil liberalne kandidate; letos bo protisemiti tudi v tem razredu postavili svoje može in pri včerajšnji volitvi so liberalci izgubili Šest mandatov.
Viimij« <Br&ave.
Italija in Avstrija. Razpust Tržaškega občinskega sveta je napotil iredentovske člana italijanskega parlamenta, da so za to stvar interpelirali italijanskega ministra unanjih rečij in porabivši preugodno priliko udrihali po naši državi. Minister Brin je vso stvar pojasnil in naposled zagotovil interpelante, da Italija nima pravice utikati se v notranje razmere avstrijske. Odgovor ministra Brina je bil povsem korekten, čeBar pa minister ni mogel povedati v parlamentu, to je razložil v svojem glasilu „Popelo romano" imenovanem. Ta zavrača Tržaške iredentovce jako energično, češ, da nimajo uzroka gledati čez črnožolte mejnike, ker se jim v Avstriji prav dobro godi, saj je Avstrija zanje jako mnogo storila, jim napravila novo luko, žrtvovala mnogo milijonov za Lloyd itd. itd. Sicer pa, pravi imenovani list, nikakor ne gre, da bi Italija si radi nekaterih posamnih iredeutovcev nakopala mejnarodnih homatij. — Dunajski listi, na čelu jim „N. fr. Presse", so to oficijozno izjavo italijanske vlade zabeležili z zadoščenjem in pri tej priliki natvezili vernemu svetu, da je iredentovska stranka v Trstu in v Italiji jako majhna in brez vsakega pomeua, kar pa je očitna neresnica, izrečena le v olepšanje Tržaških iredeutovcev, kateri uživajo posebno protekcijo židovskih listov. Tržaški progre-sisti bo v svojem jedru pravi pravcati iredentovci in da imajo v Italiji mnogo privržencev, da simpatizira večina prebivalstva sosedne kraljevine ž njimi, to je neutajivo. Kako stališče zavzema vlada, to je povsem nerelevantno; vlade se menjajo, principi pa ne. Crispi, jeden ustanoviteljev trozveze, je sedaj nje nasprotnik; Brin je bil včeraj lojalen proti Avstriji, sicer bi bil moral odstopiti, kakšen bo jutri se ne \e, narod italijanski pa se ne bo tako hitro odrekel svojemu idejalu, naši vladi bodi torej skrb, da prepreči iredentizem, ker zanašanje na sosedovu lojalnost je slaba tolažba in nikaka garancija za bodočnost.
Dogodbe v Srbiji.
Čim se je nekoliko ublažilo prvo presenečenje liberalne stranke glede državnega preobrata, začela se je tudi ta stranka nekoliko gibati, a plašno in previdno, ker pozna maloštevilne privržence. Deser-terji iz liberalnega tabora se vedno množe; največji kričači, najstrastnejši agitatorji, najbolj brezobzirni nradniki bi radi z lepa prešli v radikalno stranko. Liberalni listi sploh več ne izhajajo. Bivši ministri so dobili pokojnino, takisto Ristić in BelimarUović. Uttdikalci postopajo povsem mirno, zakonito in oprezno. Liberalni minister notranjih rečij Ribarac hotel je na skrivnem uteči iz Belega grada, kur pa se je preprečilo. Na zaupnem shodu liberalne stranke, vršivšem se predvčerajšnjim, uasvetoval je bivši liberalni miuisterski predsednik Avakumović, kate remu bo prejšnjo noč izgredniki pobili okna, naj se liberalna stranka ne udeleži prihodnjih volitev, dočim je Ribarao zagovarjal nasprotno stališče. Stranka se še ni odločila. Nekateri radikalci nameruvajo v prihodnji skupščini nasvetovati zatožno liberalnih miniBtrov zaradi kršenja ustave in zakonov in zaradi prevare, ker nedostaje v državni blagajnici dveh milijonov frankov, katere je vlada porabila najbrž z* volitve. — Program novo vlade je na vse inozcuiHke politične kroge naredil najboljši utis, v Avstro Ogerski pa je izgin I prvotni sum, čim se je videlo, da je postal Garašanin zopet jako upliven. Kralj odlikuje Gnrašanina pri vsaki priliki in sjilošno se misli, da se bodeta radikalna in naprednjaška str uka kolikor toliko združile, kar bi bilo državi samo v korist. Tudi general Horvatov c", ta najboljši prijatelj kraljice Natalije, prišel je zopet na površje. — Ri8tić je baje tako pobit, da prerokujejo njegovi prijatelji, da tega udarca ne bo dolgo preživel. Od liberalne stranke odobril je doBlej ves prevrat samo general Đogičev ć Mož je sicer z dušo in telesom liberalec ali kot jeden najbližjih sorodnikov dinastije niti ne more druguče ravnati.
Socijalist leno gibanje v Nizozemski,
V Amsterdamu, kjer je socialistična stranka jako izdatno narasla, ponavljajo se izgredi prav po-gostoma in so navadoo naperjeni zoper kraljevsko familijo. V nedel|o zbrala se je pred kraljevako palačo okoli 3000 socijalistov, ki bo demonstrirali zoper mouarhiio kričeč: Doli z Oranijevci. Nekateri oboroženi demonstrautji so hoteli šiloma v kraljev-
sko palačo. Orožniki so jib z bodali odgnali. Okolu 50 napadalcev je bilo ranjenih, nekateri so Že umrli, okolu 200 osob pa je zaprtih. Vzlic energičnemu postopanju vlade se demonstracije vender vedno ponavljajo.
Dopisi.
Iz Celja, 15. aprila. [Izv. dop.] (Nove blamaže in nezakonitosti Celjskih ne m č ur-j e v.) Povodom velike pevske slavnosti dne 14. avgusta I. I. v Šoštanji je naše telovadno društvo „Celjski Sokol" Celjskemu mestnemu uradu svojo korporativno udeležbo pri tej slavnosti naznanilo s pristuvkom krotkega vsporeda in b posebno opombo, da se bode slavnostni vlak vrnil iz Šoštanja v Celje okoli polnoči, da bodo udeleženci se zbirali potem oziroma čakali na vlake v bližnji Praterjevi kavarni iu da naj torej mestni urad blagovoli skrbeti za to, da se gostom ne bodo delale od gotove strani neprijetnosti in da se jim ne bode treba bati morda celo izgredov. Na to slovensko ulogo aCeljskega Sokola" dobilo je društveno vodstvo nemški odlok mestnega urada z dne 12. avgusta 1892, št. 6593, s katerim se je strogo prepovedal skupen nastoji ali korporativen odhod društva iz mesta na kolodvor itd. Konec pa se glasi v prestavi doslovno: »Kar se tiče zaželjenega redarskega varstva pri povratu v Celje, opomni se društveno vodstvo na to, da bode od vedenja gostov zavisno, bedeli sploh redarskega varstva treba, kar je gotovo izključeno, ako ne bodo pozabili, da Celjsko mesto ni proBtor za slovanske demonstracije." Proti temu odloku pritožil se je „Celjski Sokol" na c. kr. namestništvo v Gradci, na kar je dobil danes rešitev v slovenskem jeziku. Pritožbi proti prepovedi javnega in korpo-rativnega nastopa in sprevoda iz mesta na kolodvor se sicer ni ustreglo, v ostalem pa se glasi odločba c. kr. uamestništva doslovno: Isti del tu uradnega odloka, s katerim se je očitovalo vodstvu društva, „da če biti odvisno od vedenja gostov, bo-li sploh potrebno tako redarske varstvo, kar gotovo ne bode, ako ne bodo pozabili, da Celjsko mesto ni prostor za slovanske demonstracije," razveljavlja se kot nezakonit, ker Be h tem že izprva društva oziroma njegovih gostov vedenje sumniči redu in zakonu protivnim, in dasi je imel nedvojbeno mestni urad pravico dajati društvenemu vodstvu napotkov glede) obbajanja slavnosti, ne more se vender nikakor ne smatrati upravičenim, da bi delil društvu te napotke v obliki, katera mu podtika nerednosti, je torej Žali in rani.
Uloga društva „Celjski Sokol" z dne 12. avgusta 1892. bila je pisana v slovenskem jeziku in mestni urad Celjski bil je torej dolžan izdati odlok z dne 12. avgusta 1892 , br. 6593 istotako v slovenskem jeziku, ker je izmej obeh v štajerski deželi običnih jezikov v mestni občini Celje kolikor nemščina toliko i slovenščina navadni jezik."
Značilno je, da slovenskega iutimata o rešitvi c. kr. namestuištva župan oziroma podžupan ni svojeručno podpisal, nego zapisano je: „podžupan: Stiger l./r.", in nadalje, da Coljski mestni urad napravi nemški iutimat in ga pošlje potem v Gradec, da mu ga prestavijo v slovenščino, kar sledi iz končnega doatavka: BFlir die It chtigkeit der Ueber-Betzung Prof. Turkuš (svojeročni podpis). Trans-lator". Proti prvemu delu odločbe in proti nepravilnemu intimiranju, ker slovenskega intimata župan oziroma podžupan ni svojeročno podpisal, 86 bode „Celjski Sokol" zopet pritožil. Iz navedenega se pa vidi zopet Bkrajna nemška zagrizenost in mržnja podžupana St<gerja do slovenskega jeziku, ker se brani svojeročuo podpisati slovenski intimat, kakor mu postava veleva, dasi je podžupan v mestu, kjer je, kakor veli celo navedena odločba c. kr. namest-ništva, »kolikor nemščina toliko i slovenščina navadni jezik"; vidi se nadalje zopet, da vkljub striktnim ukazom višjih oblastij mestni urad Celjski ne mara tudi slovensko uradovati, nego pošilja nemške odloke v Gradec, da se tam prevajajo za slovenske stranke, b čemer dela deželi nepotrebne stroške, vidi se nadalje drzna nagajivost nasproti viAjim oblastvom, katerih ukaze na ta način prezira in se njih izvršitvi na navedeni skoraj Bmešni način izogiblje. Radovedni Brno le, bode-li c. kr. namestništvo oziroma c. kr. ministerstvo pokazalo jeden-kiai nasproti takšnemu očividnemu preziranju ukazov toliko moči in energije, da bode omehčalo otročjo trdoglavost Celjskih ultrum niskih in nemškutarskih mogotcev. — k.
Domače stvari.
— (BSlovenec* in „fra m a z o d b k o pismo*.) Kar Brno prorokovali, to se je zgodilo. Sinočni „Slo\euecu kvitira z dolgim srditim člankom prejem vznašega sobotnega podlistka, katerega navedbe seveda z virtuoznostjo, lastno le učencem Mahničevim, zavija, kolikor se sploh dajo zavijati. Ob sebi umevno pa je, da modro zamolči svojim Čitateljem najvažnejši del podlistka, to je izrecno naglašanje, da smo le v opravičeni samoobrambi prisiljeni navajati resnico, ki se ne da spraviti v sklad z ugledom tiste svete lige, katera nam dan za dnevom krade naše poštenje. Oko za oko in za vsako novo obrekovanje slišali boste novo neljubo resnico! — Pri tej priliki dovoljeno nam bodi, opozoriti mimogrede' tudi na to, da je isti „Slovenec" naše opetovane, na neovržna fakta oslanjajoče bo rekriminacije glede* njegovega toli značilnega postopanja „in rebus postalicis* v uzorno krščanski ponižnosti — požrl. Istotako tudi naš „FejM o priliki zadnje denuncijacije sodnih uradnikov.
— (Osobne vesti.) Deželni žandarmerijski poveljnik, podpolkovnik Karul R u m m e r premeščen je iz Ljubljane v Line.   Deželnim Žandarmerijskim poveljnikom za Kranjsko imenovan je major E ivard Mu l le r v Gradci, ki nastopi svojo sluibo te dni.
— (Slovenskim doktorjem medicine.) Prijatelj našega lista opozarja slovenske doktorje medicine na razpisano službo zdravnika v kaznilnici v Gradci, ker gre dosedanji zdravnik dr. g. Pinder v pokoj. Lep dohodek bi dala tudi zasebna praksa v Karlau-u, ker v tej župniji, ki šteje nad 3000 duš, ni nobenega stalnega zdravnika. Naš poročevalec pravi, da prosilci morajo izkazati tudi, da so vešči sloveuskega jezika. V uradnem razpisu, ki ga priobčujemo na drugem mestu, sicer to ni izrecuo rečeno, vender pa mislimo, da so zdravniki, ki umejo drugi deželni jezik, v prvi vrsti onposobljeni za tako službo.
— (Račja kuga.) Znano je, da so poslednja leta skoro izumrli v dolenjskih vodah nekdaj toliko slavni kranjski raki vsled kužne bolezni, ki je nastala mej njimi. Strokovnjak v ribiških zadevah, c. kr. profesor tukajšnje realke gospod Ivan Franke dobil bode to spomlad za nekaj časa dopust in šel na Dolenjsko, da na lici mesta ob Krki in Kulpi preiskuje in skuša poizvedeti za uzroke, vsled katerih je nastala kužna bolezen mej raki v teh vodah in njih pritokih.
— (A s t r o n o m i e n a svetovna ura) Jako zanimivo delo g. Avgusta Nolla, ki je razstavljeno v mali dvorani filharmooiškeg* poslopja, zasluži zares, da si je ogleda vsakdo. Ivčuo v renesančnem slogu iz orehovega lesa izdelana, 'A1 , metra visoka, 3 m. široka in 1 m. globoka ura kaže sekunde, minute, četrtinke, ure, dneve, tedne, mesece, leta itd. in sicer je vse proračunjeuo do konca leta 9999. Z -niska obla kaže natančuo, kako se suče zemlja, istotako se vidi gibanje lune. Ure bije smrt in vsako uro prikaže se dvanajst apostolov, ki gredo mimo Krista. Zjutraj iu zvečer ob 6. uri prihajajo menihi, ki gredo v cerkev. Po noči trobi nočni čuvaj ure, ob 3. uri zjutraj pa se oglasi petelin itd. Predaleč bi segalo navesti vse podrobnosti tega dels, za katerega izvršitev je g. Noll potreboval celih pet let. Vsako uro se razjasnjuje v^a sestava te res zanimive Bvetovne ure, ki ob jednem kaže čas rasmh največjih mest sveta itd Zato je najbolje urediti obisk tako, da se ustopi, kader se prične tako predavanje.
— (Novi kolki) se bodo začeli prodajati z dnem 1. junija. Dosedanji koleki pa se bodo z dnem 31. julija popolnoma odpravili. Kdor bi torej po dnevu 31. julija uporabljal stare neveljavne ko-leke, zapade zakonitim določilom Stari koleki, kar se jih ne bode porabilo do dno 31. juliju, se mog o zamenjati pri zalogah kolekov proti novim. Čas za to je določen od dno 1. julija do dne 31. avgusta. Dotične uloge so koleka proste. Pozneje pa se stari koleki ne bodo več zamenjavali, niti se ne bode dajala kaka odškodnina zanje.
— (Požar v Tivoli.) Danes ob polu 2. uri popoludne uuel se je gozd poleg šetališča, ki pelje proti spodnjemu Rožniku. Mestni, v parku poslujoči delavci zabranili so nesrečo ter so udušili ogenj. Mladi iu Btari pušilci naj bi bili bolj previdni, osobito ob času sedanje suše.
— (Novo bralno društvo) osnovalo se bode v Domžalah.   V nedeljo dne 23. t. m. ob
3 uri popoludne je osnovalni shod, pri katerem se bode volil odbor. Dozdaj oglasilo se je že nad 30 članov. Z vene jem pozdravljamo uovo društvo, želeč mu najbolji uspeh.
— (Društvo .Novomeška godba") ima bvoj občni zbor v soboto dne" 22. aprila v mestni hiši v Novem Mestu z običajnim dnevnim redom.
— (Nova kmetijska podružnica) se je osnovala v Škocijanu pri Mokronogu. Prav tako, kakor zlasti na Dolenjskem treba je tacih podružnic.
— (Gozdni požari) so bili v minulem tednu precej pogostoma v raznih krajih. Blizu Dvora na Dolenjskem je pogorelo dne 10. t. m. kakih 5 hektarov gozda. Dne 11. t. m. nastal je ogenj v kneza Wiodischgraetza gozdu „Ravnik-Trepehšče" in je zgorelo nad jedeu oral mladega leaovja. V .Strugi" pri Kranjski Gori zgorelo je kach 5 oralov gozda isti dan. Dne 13. t. m. pa je nastal „v plazeh" pri Kamni Gorici ogenj, ki je uničil kakih 7 oralov gozda gg. Kapusa in Koširja iz Kamne Gorice.
— (Sumen pes) klatil Be je po okolici Ri-deški na Dolenjskem iu ogrizel več osob, dvu otroka in neko staro beračico. Sodi se, da je isti, ki jo mulo prej ogrizel precej hudo v Trbovljah necega rudarja. Ker je pes zginil iu je opravičen sum, da je bil stekel, so se ogrizene osobe zdravniško pregledale in se je ukrenilo vse potrebno, da se preprečijo zle posledice.
— (Vodovod v Senožečah.) Pot jedel j tko miui8terstvo dovolilo je občini Senožeški nagrado 500 g d. ker je napravila vodnjak. Vodovod bode v veliko korist tudi sosednjim oblinam ob čubu suše, ker je tako dobro izveden, da bode dajal obilo vode.
— (Novo pevsko društo.) Pravila pevskega društva v Braslovčah na Spodnjem Štajerskem so potrjena. V občnem zboru volil se je uustopni odbor: Predsednik gosp. Fr. Šporn, podpredsednik gosp. Jos. Pauer, tajnik in kapelnik g. V. Rojnik, blagajnik gosp. Fr. Pečuik, odbornika pa goBp. J. Str nad in Fr. Rojnik.
— (Velik požar) nastal je v občini „Bu-kovci", župnije sv. Marka pri Ptuju v nedeljo 16 t. m. med popoln lansko službo božjo. Ko je stopil g. kaplan v cerkev ter poročal Bv Bukovcih gori", nastala je gnječa, vse je- hitelo vud, kričalo in jokalo. V stolpu je naznanjal plat zvona grozoo nesrečo. V hipu gorelo je 5 poslopij, kajti pihal je hladen veter. Zgorelo je 30 hišnih številk z okoli 50 poalopji. Zgoreli pa so tudi nekateri otroci iu mnogo živiue. Ničesa Be ni moglo rešiti, ker skoruj nikogar ni bilo doma. In ko bi ne poslal grof Pau-graz, posestnik Dornovske graščine, svoje brizgal-nice, gotovo bi pogorela cela vas, ki šteje 110 hišnih številk. Mnogo pa so zabranili tudi Ptujčani in Ptujsko ognjegasno društvo. Škode je za 80 000 goldinarjev. Vsi morajo prijeti za herasko palico, ako ne bode pomoči.
— (Pomiloščeuje.)   Pri poslednjem zasedanji porotnikov v Trstu na smrt obsojenega kmet skega funta Metliko iz Mre, ki je umoril svojega očeta, jo cesar pomilostil. Kazen se mu je spremenila v dosmrtuo ječo.
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaj i) so zopet došli ti-le darovi: Gosp. Mihael Pesjak v Kamni Gorici 3 gld. ; slavna posojilnica v Šmihelu uud Pliberkom 5 gld.; slavna posojilnica v Šoštanju 10 gld.; g. France Tomšič, inžener na Dunaji 3 gld.; gos|i. France S ve t i Č, odgojitelj na Dunaji 5 gld. Odbor izreka presrčno zahvulo vsem tem dobrotnikom.
— (Banket na proslavo zjediujenja hrvatske opozicije v Brodu) vršil se je si-pij no. Istotako večer na čast Folnegoviču. Banketa se je udeležilo 111 osob. Brzojavnih pozdravov j« došlo 70 iz vseh krajev Hrvatske, mej njimi od ŠtriiHKin iivrn in dra. Starčevića, katerima se je brzojavno odgovorilo. Navdušenje bilo je veliko, red uzoren.
— (Razpisane službe.) Na dvorazredui ljudski šoli v Blokah izpraznjeno je drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 6. maja okrajnemu šolskemu svetu v Logatcu. — V c kr. moški kaznilnici v Gradci razpisano je mesto hišnega zdravnika s sistemizirauo plačo in aktivitetno priklado, prostim stanovanjem, letnim deputatom 14 kub. metrov trdih in 7 kub metrov mehkih drv in 13 kilogr. sveč. Prosilcem bo je izkazati, da bo dosegli doktorat medicine in kirurgije in je prošnje izročiti do dne 10 maja pri višjem drž. pravdništvu v Gradci.   — Pri   dež. so-
dišči v Cel ovc i razpisano je mesto jetniškega paznika. Prošnje do dne 14. maja pri predsedstvu dež. sodišča istotam.
Razne vesti.
* (Hripa na Francoskem.) V Parizu in raznih provincijalnih mestih na Francoskem pokazala se je zopet hripa in sicer precej huda. Najbolj razširjena je v Toursu, kjer je zbolela četrtina vsega prebivalstva Tainnšuji zdravniki prosili so za pomoč, ker ne morejo zmagovati dela. Večinoma zbole taki, ki so že ledenkrat preboleli hripo.
* (Žrtva vegetarijanizma.) Zaničeval-cem mesa naznania .ScbleR. Ztg", da je v Mentone na Francoskem umrl te dni nadučitelj realue gimnazije v Breslavi dr. Pavel KiUger v 38. leto svoje dobe, iu sicer vsled splošne ouemuglosti. Pokojni bil je žrtva s^opga prepričanja, ker je bil strasten vegetarijanec.
* (Pot okolu zemlje — brez novcev.) Neki švednki žurnulist, ki je sotrudnik dauttkega lista „ Danueborga**, stavil je s prijateljem za 200 funtov iUerlmov, da napravi j»ut okolu zemlje brez novcev. Vzel je s.v lan kreditno pismo za 2f) funtov šterli nov, u samo zato, da bi ga ne mogli zapreti kot potepuha. Ako Bmenja to kredituo pismo v novce, izgubi stavo. Vozeč se jireko oceanu, delal je na ladiji iu tako zaslužil vsak dan jeden šiling. V Novem Jorku je stradal več dni, potem pa je dobil prosto vožnjo v Cbicago, a »tradal je na vsem potu. V Chicagu pisal je za svoj ltnt reklamo za neki ta-iin- u i hotel, za katero delo jo imel jirosto hrano za 14 dni, odtod je dobil prosto vožnjo v Portlaud na obali tihega oceana Zdaj je v HougkoOgU, Prijetnosti njegovega potovanja se najbolj racvidijo iz i-apiHiiv, katere so dajali časopisi naznanilu o njegovem jiribodu: tri dni brez jedi in pijače ob tihem oceanu Da utolafci glad, kadil je tobak tako hudo, da le imel vtsled kadenja vsa usta razpokami.
* (O te ženske!) Vsled neke «tave dal je uvrstiti nek gospod v velikoiuestnem časniku dve ženitveni ponudbi. V prvi išče mlad mož, prijetne vnunjosti z navadnimi dohodki, v drugi pa .bogat, ■tarejfii in bolehav gospod" po ne več nenavadnem časniškem potu družico za Življenje, Uapeh je bil zares nejinčakovan. „Mladi mož" dobil je samo 2 ponudbi, »starejši, bogati in bolehavl gospod" pa 97. Potem nai fie kdo leče, da žeunke niso „praktične* in da ie Schopenhauer bil črnogledec.
* (Cavalleria rusticanu.) Pred kratkim je v neki bavarski vasi nepoznan lopov umoril neko posestnico, udovo, in njene tri hčere ter zužgal nji novo hišico. Sum je letel na kmetskega fanta, ki »e prvi ogenj zajiazil in ljudf na pomoč poklical. Sodišče ga je prijelo in začelo j>reiskavo, fant pa je le tajil, Biner pa trdovratno molčal, kadar je bil vprašan za alibi. Dan obravnave se j>a oglasi se-demnaistletno kmetsko dekle in izjioveV da je založeni fant tisto noč pri njej vasoval in se še pri njej mudil, ko je zapazil ogenj in šel klicat na pomoč. Sodišče je zatožeoca seveda oprostilo, nemški lisf.i pa so prinašali ginljive čUnčiče o viteškem mišlienju tega fanta. Sedaj pa se je izkazalo, da fant le zato ni povedal, kje se je tinto noč mudil, ker so je pri bogati hiši ženil in te ženitve ni hotel podreti s pr;znuujein, da je kot ženin vasoval pri drugem dekletu.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 18. aprila, Nadvojvoda Rainer se odpeljal danes zjutraj v Rim j spremlja ga polkovnik Castaldo peSpolka Kralj Dmberto.
Dunaj 18 aprila. Ruski veleposlanik knez Lobanov se je vrnil iz Peterburga.
Bellgrad 18, aprila. Kralj vzprejel včeraj inozemske poslanike, mej njimi avstro-Ogerskega poslanika barona Thominela, kateri mu izročili svojo akreditiva. — Vlada je ukazala zapreti nekatere liberalne prefekte radi nezakonitega in samovoljnega postopanja pri zadnjih volitvah v skupščino. Prononcirauo-libe-ralni uradniki bili večinoma odstavljeni. Dan 13. aprila se bo proglasil deželnim praznikom.
Atene 18. aprila. Močan potres razrušil včeraj mesto Zante popolnoma. Osemdeset osob nevarno ranjenih.
Pariz 18. aprila. Pri občinskih volitvah bili voljeni vsi dosedanji obč. svetniki.
Bruselj 18. aprila. V vasi Petit-Vasmes poskusili štrajkujoči delavci razstreliti cerkev z dinamitom ; cerkev je le malo poškodovana.
AntTVerpen 18. aprila. Včeraj popoludne bile nove rabuke mej štrajkujočimi delavci in redarji ; slednji rabili orožje; mnogi delavci ranjeni. Delavci napravili ponekod barikade in streljali na redarje. Meščanska garda je sklicana pod zastave.
Mons 18. aprila. Pri včerajšnjem pretepu mej delavci in meščansko gardo bilo ranjenih 14 gardistov in mnogo delavcev ; pet delavcev ubitih.
Mnogoatranaka pornba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego .,Muli ovo francosko žganj« in sol", ki je takisto bolesti ntesnjoč«, Hko se namaz« ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na miSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po poStnein povzetji pošilja to zdravilo vsak dan Irkar A. M U I, I,, c. in kr. dvorni založnik, DUNA.I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati jo izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnoBtno znamko in podpisoin. Manj nego dve steklenici bo ne pošilja, ti (18—5)
Sveze polnena
ADENSKA
kiselica
ra'.pošilja so vsak dan. Prospekti pri vseh prodajnih mestih in pri
ONkrlinlNtvu  vrelca   v  kopališči Ra-deiiMkfiu (Itadeln) Štuj<-rako.
Zaloga pri (297—3) Iv« itii;« i-jn. .▼■ ili. I4iis( u«r-jn.
Primer štev. 09 (nobene toutine).
Polica Grilman B. Fogg
v Manchestru N. K.
Štev. 32.849. Ispostavljeno: 1809.  Izplačano: 1892.
Zavarovalni znesek   ........   dol. ."»OOO-—.
Prirastek v 28 letih po dividendah .   .     „ 0324-70.
Ođ tega prirastka uporabilo se je dol. 1790 70 za plačevanje premij. C<207)
,THE MUTUAL'
največja in najbogatejša zavarovalna družba na svetu.
Poroštveni zakladi: 9Q7 milijonov frank.
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: HtiimJ, I., liObkon itf«|»lutz *tev. 1.
Glavno zastopstvo za Kranjsko: PRIMOŽ HUDOVERNIG
▼ Ljubljani,   Kolo«! verske ulice Hlev. 18-
(NI?.  Prospekti in primiri na zahtevanje)
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Ho-krina T mm.
17. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 6 mm. 73t>-l mm 737 3 ma.	3 8» C 18 1«C 12 0° C	si. szh. si. jzh. si. jzh.	oM. d. jas. d. jas.	0-00 aa.
Srednja temperatura 11 3°, za 20» nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. aprila 1893.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   465,185.000 gld. (—   2,998.000 gld.)
fjolerljiie iir^ki* 15. aprila. V Trstu:      81,     74,     36,     43, 15
V Li ne i:
79,     88,     52,     59, 24.
Umrli so v LJubljani:
14. aprila : Marija KuSar, kuharici, 61 let, Kravja dolina At. 1, pontoni tis.
15. aprila: Janez Bsrtolo, mestno Htraž»» nadzornik, 58 let. Mestni tr*r št. 24, otrpnenje pluč. — Titus Aemi-lius Suflloy, bivSi župnik, 72 let, Salendrove ulice st. fi, ostarelost.
16. aprila: Viktor Kolier, zidarjev sin. 5 dni. Poljanska cesta st. 84, božjant. — Ana Gole, dekla, 4i let. Kravja dolina št. 11, paralivsis ecclirapsia. — Jožef Oistrifi, posestnikov sin, H mesecev. Poljanska cesta st. 40, ecclampsic.
Zaklad v gotovini    . 294.080.000
Portfelj..... 168,162.000
Lomhard..... 20,538.000
Davka   prosta ban-
kovćna reserva .   . 32,430.000
(— (-
897.000 5,710.000 797.0(X)
(+   3,006.000   , )
— danes
— gld. 98-40
- „ 9815
- „ 11745
— „ 9670
- . 989—
- . 348—
— . 12230
XD\a.3^.SLjsis:a. "borza,
dno 18  aprila t. I.
včeraj
Papirna renta.....gld. 9825
Srebrna renta .....     „     98" 25
Zlata renta...... B 11716
4°/0 kronska renta ... „ 96'55 Akcije narodne banke . . „ 986"— Kreditne akcije    ....     „ 84P50
Lordon....... „ 122'35
Srebro....... „     —•—
Napol........„       9 73'/, —    "„ 973
C. kr. cekini.....„       579     —    „ 579
Nemške marke    ....     „     6990    —   „ 5980 4°/0 državne srečke iz 1. 1854  .   250 gld.   148 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864    .   .   100    ,     198    ,   — „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 115    „   85 „
Ogerska papirna renta 5°/0..... —    „   — „
Donava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 129 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4»/M°/° zlati zast. listi .     120    „   50 „
Kreditne srečke......100 gld.   201    „   50 „
Rudolfove srečke.....10    ^      24    ,   — „
Akcije anglo-avst. banke . . . 200 „ 154 „ 50 „ Tramway-dmSt. velj. 170 gld. a. v. .   .   .      269   „   50 „
Do I. junija in od I. septembra tarifa za stanovanja znižana za 25 odstotkov.
S5r srbili š<č e
KRAPINSKE TOPLICE
na Hrvatskem
od postaje zagorske železnice ,Zabok>Kraplua-Toplice* oddaljeno jedno vozno aro, otvorjeno je od I. aprila <lo koneo oktobra. Akrstoteraii (toplice) s toplino :iO «lo »5 atoplnj IC. eminentno <lelu|e|o pri protini, pri akrnlui nilftlčnl in v členkih, kakor tudi nje po->l <<l l>olemnl li, bolečinah v kolku, živčnih in polt-
nili bolezuili m bolesnih vsled run, [ni kronični imeti«! oblatij, ni rpu4>nj i i t. d. Velike i»nsl ns :»«>. pol urne, posebne marmorne bauje in kropilua kopel, kakor tudi izvrstno urejene auojue kopeli, nianaža, elektriciteta . švedska zdravilua glinuaMtlka. Komfortna Hlauntanj«. Dobre reatavraei|e pri najnižjih cenah, stalna x<lravl*ka fgotlba, obsežna osojna »prehaja-llaea i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s Zabokom in ■*oll j-anaml, ki jo posredujejo poštni omnibusi. Več pov6 in pruspekte pošilja kopališčni zdravnik Dr. Jos. Welngerl in ravnateljstvo kopališča. (369—2)
CJr.jlavno^raviiatčljstTfl avstr. drž, zelenic.
Izvod iz voznega reda
T7-el?avTT33.egra. od 2.. cktotara 1892.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi ozna-čeni so v srednjeevropskem čaan.
Odhod lz Izubijane (juž. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tahel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. nrl 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj.
Ob 4. nrl 21 min. popoludne osebui vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, InomoBt, Pariz, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franrove vare, Prago, Karlove vare, Draidane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol).
Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Is. lil i a, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4. nrl 56 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontablja, Tibiža.
Ob 0. nrl 27 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. nrl 15 min. zjutraj v Kamnik. „  2.    „  10   „    popoludne v Kamnik. 7.    „ OO zvečer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   O. nrl 36 min. zjutraj iz Kamnika.
,,   11.   „   06   ,,    dopoludne iz Kamnika.
„   6.        20   „    zvečer iz Kamnika.
Srednje-evropski čas je krajnom u času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—82)
cL I jool xi. i fe: 3- 3?
za podpisano mesto in okolico. Spričevala naj ho pošljejo na tukajšnje Županstvo. Služba se lahko takoj nastopi.
Županstvo mesta Višnja Gora.
(420; P. Gilly, župan.
Učenec
se takoj  v sprejme v tukajšnji kavarni.
Kje ? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (410)
AAAAA ^k,AAAAAikik A A A.
i Hiša na prodaj.
Ilifta št. 16 v Hnr)l vhhI, cenjena 8500 gld., proda se iz prosto roke. — Hiša je pripravna za restavracijo, ker leži pri novi dolenjski železnici.
Več se izve pri poseBtniku gospodu rF'ia.svva. Zt^ostar-j-u.. (419—1)
Naznanilo.
Ravno sedaj so mnogo govori io piSe, jeli jo vožnja v mudktovu (Zwiicbeudeck) (lil. razred) v Ameriko dovoljena ali ne. Da bod« vsak, kateri ho hoče t|a izseliti, brez skrbi j, mu hočem stvar pojasniti.
Jaz vzpreiiniHin v Bremenu VSacega isseljfnca iz avHtro-ogrske monarhije za vožujo v Ameriko, tudi mlade ljudi od 15 let, kateri sami potujejo, dal|e osebe, kattre ne znajo pisati in čitati. Vsem tem zagotovljum, da se smejo v Ameriki tudi iskrcati.
Prepovedano je izkrcanje samo neozdravljivim, od starosti Blabotnim in kruljavim ljudem, razbojnikom in neomoženim nosečim ženam in teh tudi jaz ne vzprejemam.
Delavci no smejo se prej s pogodbo vezati na kako tovarno, obrtno podjetje ali na kako privatno osebo v Ameriki, ker takim ni izkrcauje dovoljeno.
Nu nemški meji ttvha je pokivzati potni list in mojo parobroduo karto in uliod je dovoljen mm   m m* ■
F. Missler
(418) glavni odpravitelj parobnulov.
V mali dvorani v „Tonhalle".
« 1: i ti
ra
zstav
velike astronomične
Predava se o tem zan»mWenj umetnem delu točno v nastopnih urah: dopolutlii« ob 10. iu ob 11. uri; popoliidiie ob 3., 4., 5   in  6. uri.
Ustcpnina: I. prostor 30 kr., II- prostor !JO lir. — Otroci, kakor tudi vojaki do
narednika ptftCBJU polovico. (386—5)
Klobuki za gospode |
original anglesk proizvod,  uajitnejše kakovosti, lahki   kot  perje,  popolni   nadouieatek aa Mlauiulke, prt i.'f'.Hi
J. S. Benedikt-u v Ljubljani.
Št 1194.
Natečaj.
■■k
t874—2)
Podpisac kr. rudniška direkcija v Idriji oddajo kot lastnica obrti v imenu visokega rudarskega erarja za izvrševauje gostilnicuega iu krčmarskoga obrta v osjem
gostilno „Pri črnem orlu"
št. 78 stara, 79 nova, BtojeCO v Idri|i ua cerkvenem trgu z zraven »padajočimi prostori, zemljišči in inventarjem, ravno tako tudi poletno
99
Restavracijo na Zemlji
e 31. fuli.leiu !SO».
Tisti, kateri se za ta najem zanimajo, lahko zaradi najemnih pogojev osebno pri tukajšnjem uradu poizvedo, ali če za pofiiljatev pogojev prosijo, se jim dotični zvezek nemudoma po poŠti dopošlje.
Ta postavno kolekovani in zapečateni pogojni zvezek s pismeno izjavo zuradt ponudbe za zgoraj imenovani  najem naj se «lo  IO. maju pri |m i||i:si-m ni uradu uloži.
C. kr. rudniška direkcija v Idriji
dne G malega travna 1893.
Izdajatelj in odgovorni urtduik: Jusi p Nolli.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".