Oldest Slovene ^qjly in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQU AiLITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
— LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,, (SREDA) SEPTEMBER 9, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 213
SA NE Wl5. redna konvencija JSKJ v zasedanju
potegnil
J ^ ^ ^ o socialisti-•o ^ ^*ove? Opazovalci
^«"«0Teh' f"" bo dobil
Velt, glasov Roose-
Matt Anzelc izvoljen konvenčnim predsednikom, Mi-za seboj	Orehek pa podpredsednikom; zapisnikarja sta
Terbovec in Turk. Danes podajajo glavni odborniki svoja poročila.
Soci
''Jalistic
stranka v Ohi-
'i okrog 60 Potegnila za oK . ^ glasov (v ^^Oe) Cuyahoga okrog " tiso); ^ mogla nabra-i^Hni ^ j^Pisov, ki so bili
r ohijski glasov
prosto,
fcj® po
socijalisti dobili
■^,'•4« bo, d. natej imena so-ata », predsedniškega 0^ ^'^ana Thomasa. -"'tis sa.? poslalo v Co-da iju °	podpisov,
'''■ ^oliici^i^.'V mogoče I 2a k sicer oddali zdai oa^. ^^^sa, bodo mo-la gijo ^ ^apisati njegovo
%®»^™icoalisepLV
« fksimlbi kandlda&ov
I * m%,: ^"'"icni opazo-
'^i!a 23 , ' ^ 8e bo večina '*G*o	i* (la bo do-
^-laso'
tali
citi
»H,
'[""a, (jfl ^ ^--'^viv Roosevelt.
sinip	socija-
V ^ Paticarji v Ohio
■ ip , - -----sma-
^ vprašanje, odgovori-^«ija ali ; ^^osevelt in de-nevar-
: ^a je Kn,.	'	^ jim
i,5®°8eveita f ^ glasovati '«ta ča ® tem pridobiti politi*-	delav-
.'k.	gibanja v A-
^Mn s f ^^^sovati za Tho-
s tem do
moralo biti
. Lanj:;."skirati, da bi ^j^kakn.. J, ^ ^jim reakci-
ega , / '""laio Diti ne liZ'^^ do	ykilo začasno
\	^ socija-
Hah	bi bi-
potrebno šte-
obstoji, i^	"a okrajni
1^'."^ Sicer	kandida-
UstPo en	šerifov u-
htkSkZSr :*drSavm »e-
JSiaaTko zbornico.
leti
36 dobil
pred štirimi
kSh ■ 'anffl/?" 15 480 gla.
»tS - "" .......-......
iok.Da	govemer-
Dejstvo, da
»'»atrajo
(L	za dobro
■-'^1 bi jih sicer dobil

Danes dopoldne je kon-* vencija JSKJ izvolila reso-: lucijski odbor, čigar člani i so: Anton Milavec, jr., Mrs. Frances Murphy, Frank Tomšič, Ernest C. Palčič, Frank Virant in Peter Mi helich. Vršile so se tudi volitve odbora za pritožbe, toda poverilni odsek rezultata do opoldne še ni poročal. Konvenciji so tudi podali poročila gl. predsednik Bar tel, gl. podpredsednika Anzelc in Kolar ter gl. tajnik Zbašnik. Vsa poročila so bila z odobravanjem vzeta na znanje.
Javni shod
V petek 11. sept. ob 8.
bodo Roosevelt,
\i
bled „ prav prišli,
v Landonom ^ Ohii,
v ol!-^-""	vo'
Tk ^ažonof utegne biti hliJ^ je n ! ^0 deželo. I»% sS."" kivenciji soci-

L^'^nke.
ki
"Cd o v oi„ ."" ^ j® vrši-^ .'^enje^ ^elandu, svaril Iovq ^Sodki Rooseveltom,
naS' ''j®-
Ušes	na mnogo
%
Kanade
"Bratska
S. f>. ^®lali h	' Kanada,
Som	Mr. in,
Si, ^(i6, P %	Ogulin,
Sue, • ^»fohi,?	'^- Pe-
Ali Ck	Mrs.
Ka Zarev	J. Pe-Mihplioh.
v..^ ' pošiljata
Mary Ka-
Petnajsta redna konvencija JSKJ se je formalno otvorila v S. N. Domu' na St. Clair Ave. včeraj ob 9. uri dopoldne ob navzočnosti zbrane delegacije, ki šteje skupno z glavnimi odborniki 152 članov. Potem ko je gl. predsednik Paul Bartel delegacijo pozval k redu, je imel lep in primeren govor, v katerem je apeliral na zbrane delegate in delegatinje, da naj pri vseh svojih razmotrivanjih in sklepih imajo pred očmi dejstvo da so predstavniki	tisoč
članov in članic širom Amerike, ki pričakujejo od njih, da bodo posvetili svoje najboljše moči koristim organizacije ter na tej konvenciji napravili sklepe, ki bodo Jednoti zajamčili enako uspešno bodočnost kot je njena preteklost. Spomnil se je tudi članov in članic—517 po številu, ki so izza zadnje redne konvencije, ki se je pred štirimi leti vršila v Indianapolisu, dokončali svojo življensko pot, nakar je zbrana delegacija vstala raz sedeže ter s tem oddala zadnji častni pozdrav umrlim sobra-tom in sosestram.
Na poziv gl. predsednika se je začelo pobirati poverilnice zbranih delegatov. Kot je poročal tozadevni odbor, so navzoči vsi člani gl. odbora in dele-gatje z izjemo delegata društva št. 44 v Barbertonu. Pojasnjeno je bilo, da delegat in njegov namestnik nista mogla dobiti dopusta v tovarni, kjer sta zaposlena, ker se je po daljši stavki baš iznova pričelo z delom. Sledila je zaprisega delegacije, katero je narekoval gl. predsednik Bartel. Za vratarja za ves čas konvencije je bil i-menovan Jos. Brodnik iz Cleve-landa, ki ni član delegacije, tako da tega posla ne bo treba o-pravljati članom delegacije.
Potem je prišla na dnevni red sporna zadeva, tikajoča se delegata društva št. 184 v Ely, Minn. Razprave so se vdeležili člani gl. odbora kot tudi delegati,* ki pa se je tako zavlekla, da je predsednik Bartel moral odgoditi dopoldansko sejo, pred-no je bila sporna zadeva rešena.
Konvenčno zasedanje se je nadaljevalo ob 1:30 popoldne.
Sporna zadeva zastopstva društva št. 184 je bila rešena s tem, da je delegacija s 103 glasovi proti 44 priznala delegatski mandat Angeli Grahek. Potem je konvencija vzela v pretres še en sličen sporni slučaj, ki se je primeril v Chicagu pri volitvi (Dalje na 3. str.)
11. sept. OD ». uri zvečer se bo vršil javen ljudski shod v plesni dvorani Public Avditorija. Namen tega shoda je, da se protestira proti napadu od strani španskih fašistov. Mussolinija in Hitlerja na ljudsko vlado v Španiji in pomagati španskemu proletarijatu v njihovem boju proti fašistom. Občinstvo je v splošnem vabljeno, da se udeleži tega shoda v obilnem številu, da pokaže svojo solidarnost napram španskemu ljudstvu, ki hrabro brani svojo republiko pred fašisti. Vstopnina je prosta.
V ječo je hotel priti
William McCarthy s Fulton rd. je želel priti v ječo, da bi "dobil trikrat na dan pošteno jesti," zato je včeraj razbil dvoje velikih izložbenih šip pri May Co., ki so stale po štiri sto dolarjev, in njegova želja se mu je izpolnila. McCarthy, ki ni mogel dobiti nobenega dela, odkar je bil 3. julija odpuščen od dela pri WPA, je dejal, da si je Maal ,ol«xa.,May .jPo., Ijer,jejai-..
slil, da bo tako najsigumejše prišel v ječo.
Smrtnih nesreč ni bilo
Cleveland je imel tekom zadnje sobote, nedelje in Delavskega dne srečo, da je prevedril praznike brez smrtnih promet nih nesreč, ki so pred enim letom zahtevale dvoje človeških žrtev, poškodovanih pa je bilo 37 oseb, dočim so prometne nezgode letos v teh treh dnevih težje poškodovale dve osebi, 23 oseb pa je bilo lažje poškodo vanih. Slabše so vozili drugod, kajti prometne nesreče širom dežele so v teh treh dneh zahtevale nad tri sto življenj.
Prah in Bolha
Po železnici je prišel v Cleveland na konvencijo JSKJ Prah iz PennsylVanije, torej se ne čudite, da je na konvenciji tudi Bolha. Prah in bolhe gredo skupaj. — Štrukelj in Grahek pa sta stala konvencijo par sto dolarjev, pri vsem tem pa so bili delegati v prizidku SND pri obedu kaj krotki. — Poročevalec.
štA o "Ta-f,)e prispevki fond
bi osta- .f društva ila ome-sr se pri-ri. S tem
Novi naročniki
"Enakopravnost" so naročili minuli in tekoči teden John Ger--žinčič, John Lenard, Frank Zu-pec, Frank Kerner in Anton Gorenc iz Clevelanda, Anton Be-rus iz Gowande, N. Y., Anton Kobal iz North Chicaga in Joe Ostroka iz San Francisca, Cali-fornija. Vsem novim naročnikom iskrena hvala za njihovo naklonjenost!
Na obisku
Frank Ziberna, poznani harmonikar, je obiskal sestro in brata v Ambridge, Pa.
Seja
Nocoj ob 7:30 se vrši seja ženskega kluba Slovenskega Doma na Holmes Ave.
Račune za plin
Jutri je zadnji dan za plačati vaše račune za plin. Plačajte v našem uradu.
Stotak za Caif^arjevo ustanov^!
Vedeli smo, da «ie bo društvo "Naprej", šL 5 S. N. P. J. dobro odrezalo in pristopilo k Cankarjevi ustanovi, da se bo pa feiko sijajno postavilo, pa ^ismo mislili: društvo "Naprej" je namreč pristopilo in prispevalo cel stotak: — piši in čitaj: sto dolarjev! S tem velikodušnim činom se je društvo "Naprej" postavilo v prvo vrsto gibanja isi ustanovitev napredne delavske kulturne ^revije ter sijajno dokazalo,(da v polni meri razume ^ našo potrebo. Vsa čast i^aprednim članom "Napreja^!
Nadaljni društvi, ki sta takisto pokazali razumevanje za našo st^ af in voljo, pomagati, da sejepo idejo čim prej uresni«, sta bili moški pevski zbor "Slovan" in krožek št. 1. progresivnih Slovenk. D	~ bor", št. 139 p valo v kampa .$2.0».
Želeti bi bilo,
la naša napred;
čim prej posnei njena društva družila naši stv _
ne mislimo, da j|odo samo tista društva "dbr vzeta", ki )>odo prispevala po sto-taku: vsak priievek, bodisi od društev i ali posameznikov, je eimko dobrodošel in enako imžen in bomo zanj enako# hvaležni! JP-wMlyaein ye -trefct- pokazati razumevanje in dobro voljo, prispeva se pa pač toliko, kolikor se zmore. Glavno je, da se vsi združimo pod zastavo Cankarjeve u-s tan o ve ter ji vsak po svojih močeh pomagamo, da bo čim prej dosegla svoj cilj ter začela izdajati "Cankarjev glasnik", ki bo učil, bodril in dajal razvedrilo a-meriškim Slovencem, katerim bo namenjen.
Mrs. Roosevelt se zahvaljuje Adamiču
NEW YORK. — Louis Adamič, čijega nova knjiga "Cradle of Life" (Zibelka življenja) bo prišla na trg 16. t. m., je dobil od žene predsednika Roosevelta Mrs. Eleanore Rooseveltove pismo sledeče vsebine:
"Moj dragi g. Adamič: "Najlepša hvala vam za avto-grafirani izvod "Zibelke življenja". Zelo prijazno je bilo od Vas, da ste mi poslali to knjigo in jaz jo bom prečitala ob prvi priliki, ki se mi bo nudila."
Knjižna založba Harper and Bros., ki bo knjigo izdala, je poslala po en izvod novega Adamičevega romana pretendentu na avstrijski prestol nadvojvodi Otonu in njegovi materi, bivši avstrijski cesarici Žiti, ki živita v neki graščini blizu Bruslja v Belgiji, ker se roman tiče deloma tudi nekdanjega habsburškega cesarskega dvora.
I Angleška letalka pre-i letela Atlantik
Mrs. Markham je prva ženska, kateri se je posrečil polet preko Atlantika v zapadni smeri.
NEW YORK. — V petek o-poldne se je dvignilo z letališča v Abingdonu v Angliji majhno enomotorno letalo, založeno z 250 galonami gasolina, katero je pilotirala 31-letna Mrs. Beryl Markham, angleška letalka in mati enega otroka. Njen cilj je bil New York, katerega je nameravala doseči brez vmesnega pristanka. Njeno letalo ni bilo o-premljeno z radijem in svet več kot dvajset ur potem ni vedel o usodi pogymne letalke, ki se je lotila nevarnega podvzetja, pre-leteti Atlantik v zapadni smeri, i kar se je pred njo posrečilo samo angleškemu letalcu Jamesu A. Mollisonu, ki je 19. avgusta 1932 pristal v Pennfield Ridgu v New Brunswicku. Toda 24 ur in 30 minut potem, ko je zapustila Anglijo, je Mrs. Markham pristala v bližini Louisburga v Novi Škotski. Poleta proti New Yor-ku ni mogla nadaljevati, ker ji je zmanjkalo gasolina.
Pogumna letalka se je morala spotoma nad Atlantikom boriti s hudimi nasprotnimi vetrovi, ki so znižali brzino njenega letala, ki zmore 150 milj na uro, na 100 milj. Daljava, ki jo je preletela nad morjem, je znašala 1800 milj. V pondeljek je z drugim letalom, ki ga je vodil letalec Arthur Bussey, poletela v New York, kjer jo je čakal navdušen sprejem. Mrs. Markham pravi zdaj, da bo še drugič poskusila premeriti to zračno pot nad Atlantikom in da upa, da bo drugič dosegla New York brez pristanka.
Rebeli skušajo prodreti do
Toleda
V bližini mesta Talavera de la Reina se je vnela silovita bitka med vladnimi četami in rebeli, ki skušajo osvoboditi oblegane tova^ riše v Toledu. Rebeli so utrpeli hude izgube.
Rebelne čete napadajo San Sebastian, katerega mestja so v plamenih.
pred-
Vehovec protestira
Zastopnik 32. warde v mestni zbornici Anton Vehovec je poslal županu Burtonu ostro pismo, v katerem zahteva, da župan takoj pošlje delavce, da bodo pokosili ščavje ob uličnih hodnikih v 32. wardi, sicer bo sam najel delavce, da bodo odstranili to ščavje, ki ga je na nekaterih krajih res toliko, da človek zlasti ob deževju skoro ne more naprej. Vehovec protestira proti tej zanemarjenosti, ki mestu ne dela nobene časti, in izjavlja, da so davkoplačevalci upravičeni do te postrežbe. Ščavje se posebno bohoti na praznih lotah.
Na operaciji
Starejši sinček družine Mr. in Mrs. Stephana Vozla, 13611 Deise Ave., Steve se je moral podvreči težki operaciji na razlitem slepiču in se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Obiski niso dovoljeni.
Obisk
Mr. in Mrs. Anton Kobal iz North Chicago, 111., se nahajata pri John Renkotu, 955 East 76 St. On je delegat na konvenciji JSKJ. Prijatelji ga lahko o-biščejo.
ZADNJE VESTI
GIBRALTAR 9. sept.—španske vladne sile so danes o tvorile protiofenzivo proti rebelnini četam v Talaveru, ki so skušale prodreti v Toledo. Najnovejša poročila pravijo, da vladne čete napredujejo. Nova ofenziva je prvi korak v smeri splošne vojaške akcije proti rebelom, ki jo bo podvzela nova vlada socijali-sta Caballere. Talavera se nahaja južnozapadno od Madrida.
Na severovzhodu so vladne čete vdrle v mesto Huesca v bližini Zaragoze in rebeli so se zatekli v svoje zadnje utrdbe. Rebeli smatrajo položaj v Huescn o-čitno za zelo resnega, kajti gen. Mola, ki vodi napad na San Sebastian, je poslal proti Huescu svoje najboljše čete — tujske legi jonarje —, da pomagajo obleganim rebelom v Huescu.
V obleganem rebelnem mestu Oviedu vlada pomanjkanje hrane in vode. Vladne čete mesto neprestano bombardirajo. Vladni letalci so včeraj spustili na O-viedo kakih 50 bomb, predvsem na glavno vojašnico, v kateri so
rebeli zabarikadirani.
* * *
LIZBONA, Portugalska. — Na petnajst milj dolgi
I šlo poročilo, da je v nedeljo pri-'spel v Malago parnik Fernando Poo, ki je pripeljal loja listom tovor 75 tisoč pušk, ki so glasom tega poročila prispele iz Mehike.
MADRID. — Vladno poročilo pravi, da so vladne čete zavzele rebelno oporišče Huesco na ara-gonski fronti. Vladne čete so začele na vseh frontah silovito napadati rebele in na Oviedo, Alcazar v Toledu in Granado dežujejo vladne granate in bombe. Silovito obstreljevanje Alcazarja je pregnalo rebele od strelnih lin v podzemske kleti trdnjave.
SAN SEBASTIAN. — Rebelne čete so sinoči napadle predmestja San Sebastiana, medtem ko so se v mestu spoprijeli baški nacijonalisti in anarhisti, ker slednji hočejo uničiti mesto, da bi rebeli dobili same razvaline in pogorišča. Bojišče so razsvetljevali plameni, ki so zajeli več poslopij v predmestjih.
Martin noče biti Janez
Delegat Martin Bolha se je prišel danes pritožit v uredništvo, ker smo včeraj zapisali, da je Janez in da je iz Barbertona. Pravi, da je zadovoljen s starim imenom in ne rabi novega, živi fronti pa v Akronu, kar se mora vzeti
Se vrnil v Kanado
Po par tednih bivanja tu se je vrnil v Timmons, Ont., Kanada, Mr. John Zupančič. Bival je pri sestrični Mrs. Boznik, 18515 Kewanee Ave.
Russove klobase
Med novicami v soboto je bil napačen naslov pri Mr. in Mrs. J. Rus, 951 East 69 St., ki prodajata okusne mesene klobase.
Odbor Cankarjeve ustanove
Jutri zvečer ob osmih se bo vršila v S. D. D. na Waterloo rd. seja odbora Cankarjeve u-stanove. Nadzorniki naj pridejo pol ure poprej, da bodo pregledali račune.
Iz Colorada
Na konvenciji JSKJ se nahaja Anton Brgoč iz Wallensbur-ga, Colorado. Nastanjen je na 1249 East 67 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Doma je iz Zegurja na Notranjskem.
vzhodno od mesta Talavera de la Reina se je vnela silovita bitka med vladnimi četami in rebelno armado, ki si na vse krip-Ije prizadeva, prodreti skozi vladne vrste do Toleda, kjer o-krog tisoč pet sto fašistov, ki so se zaprli ob začetku revolte v starinsko trdnjavo Alcazar, bije svoj poslednji boj. Madridska vlada smatra to bitko za zelo važno in je vrgla proti rebelom vse razpoložljive sile. Vladna poročila s talaverskega bojišča trdijo, da je bilo včeraj ubitih okrog sedem sto rebelov, vklju-čivši Mavre, uporne vojake, fašiste in španske tujske legijo-narje. Vladne čete, katerim poveljuje general Jose Asensio, so prešle v ofenzivo in silovito napadajo Talavero, katero mesto drže rebeli. V boj je bila poslana artilerija, kavalerija, letala in pehota z bajoneti. Pet vladnih bombnih letal je zajelo in postre-lilo s strojnicami tri sto Mavrov na nekem gorskem prelazu med Talavero in Toledom.
TOLEDO. — Obleganje Alcazarja, v katerem so se zabarika-dirali fašistični uporniki, se nadaljuje z vso odločnostjo. Vladno topništvo je včeraj z vso silovitostjo bombardiralo starinsko trdnjavo, v kateri se okrog 1500 upornikov brani že od 20. julija. Granata za granato treska v masivno kamenito zidovje Alcazarja ter ga spreminja v razvaline. Rebelno streljanje je včeraj prvič od 20. julija popolnoma prenehalo. Izgleda, da bo Alcazar vsak čas padel v roke vladnih čet. Rebeli se bodo morali podati ali pa poginiti v razvalinah. Njihovo zadnje upanje je rebelna armada, ki jim je šla na pomoč, a so jo vladne čete ustavile pri Talaveri.
GIBRALTAR. — Sem je pri-
na znanje.
Balincarska tekma
Članice gospodinjskega odseka Slovenskega Društvenega Doma, Recher Ave., prirede v nedeljo ob 2. uri balincarsko tekmo. . V slučaju slabega vremena se vrši zabava v spodnjih prostorih Doma. Vabljeni so vsi, katere zanima igra.
Kultura
NAZNANILO Starše, ki želijo imeti svoje otroke vpisane v mladinskemu pevskeniu zboru "Kanarčki" se poživlja, da jih vpišejo ta mesec. Prihodnje tri vaje se bode vpisavalo nove pevce in pevke in to bo zadnja prilika za vpisovanje pred koncertom. Torej pošljite vaše male na vaje v petek ob 5. uri popoldne v Slovensko Delavsko Dvorano na Prince Avenue. To naznanilo velja za Jutrovsko in Newbur-ško naselbino kakortudi za Cle-velandski hrib.
DVOJNI OKTET ZVEZDA Kot je bilo že poročano, je ta skupina mladih pevcev in pevk podvzela za prihodnjo prireditev krasno ameriško opero "Bohemian Girl" ali "Cigansko dekle." Vloge so povečini že raz-dane in se že pevci vežbajo, da jih dobro izvrše. Prav tako je zbor začel z učenjem, toda pri zboru se rabi še nekaj moči in sedaj imajo priliko Slovenci in Slovenke, ki imajo veselje in čut do petja, da pristopijo. Kogar veseli, naj se zglasi na domu pevovodja, 7040 Superior ave. v sredo ob 7. uri, kjer se pred vajami vrši preizkušnja glasov. — Odbor.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
9. septembri
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PIG. A PUB. CO.
VATRO J. GRILL, President
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday«
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550
W 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
n 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$450
■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozems':e države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
—	"l04	'
DOGODKI MINULEGA TEDNA
Ameriški reporterji so poročali koncem minulega tedna, da so opazili tekom klanja v Irmiu, da je imelo več fašističnih maroških divjakov, ki so po-strelili in poklali vse, kar jim je prišlo živega pod nož in mesto oplenili in zažgali, na srajcah pripete znake "presve-tega srca." Ubogi Nazarenec, kako globoko so degradirali njegovo ime! Ljubezen, mir in pravičnost je učil ter se boril proti krivicam, sovraštvu in farizej-stvu, in zdaj se spet v senci njegovega i-mena kolje in strelja ljudi, katerih edini "greh" je bil, da si niso pustili vzeti pravic, ki so si jih po dolgih stoletjih zatiranja priborili! Bogme, če bi Kristus danes iz groba vstal, bi ga gotovo našli na strani španskega ljudstva in njegove vlade!
* * $
Svetovni klerikalni tisk molči kot grob o strahotah španske Svete inkvizicije, ki so ostale španskemu ljudstvu vcepljene globoko v duši, da jih nikdar ni moglo pozabiti, in ki so nedvomno v veliki meri krive sovraštvu, ki ga kaže preprosto špansko ljudstvo napram katoliški duhovščini! Pa tudi o tem, s čem si je današnja španska duhovščina, ki je takoj prestopila k sovražnikom ljudstva, nakopala mržnjo tega ljudstva, molči kot grob! Enako ne pove, koliko duhovnikov izmed tistih, ki so bili ubiti, je padlo v dejanskih bojih proti ljudskim četam, temveč besediči samo o — nedolžnih žrtvah! Kaj se lahyko šteje med nedolžne žrtve tudi dejanske sovražnike, ki te napadejo z orožjem v roki? Potem so tudi afriški divjaki, ki so padli v bojih z lojalisti — nedolžne žrtve!
# * *
Vatikan svarilno kaže na Španijo, češ, "poglejte, kaj se zgodi, če ljudstvo izgubi spoštovanje do oblasti!" In španska katoliška duhovščina sama je pomagala izpodkopavati to oblast in je prestopila na stran rušilcev te oblasti! Ali ne diši cela stvar le preveč po hinavšči-ni?
» * ♦
Sv. oče objokuje nesrečno Španijo, pravijo poročila iz Rima, in poziva krščanski svet na "križarsko vojno molitve," da bi "Bog čim prej rešil Španijo današnjega gorja." Sv. oče gotovo občuti iskreno žalost ob pogledu na nesrečno Španijo, kakor vsak človek, ki i-ma človeško srce. O tem ne dvomimo. Le radovedni smo, zakaj ni sv. oče mesece pred revolucijo zapovedal španskim katoliškim duhovnikom, naj ne pomagajo tistim, ki so to krvavo revolucijo začeli? Sv. oče je vendar vrhovni poglavar vesoljne katoliške cerkve in bi moral imeti oblast, zapovedati služabnikom te cerkve, kaj smejo in česa ne smejo početi! Ali je starček na Petrovem prestolu morda samo figura, navidezna glava krščanstva, da predstavlja vrhovno oblast, ki jo v resnici izvršujejo drugi
kardinalski, škofovski in jezuitski politiki? Kot dober človek, ki se zaveda, da bo mogel spričo svoje visoke starosti vsak čas iti pred večnega Sodnika, kakor narekuje vera, vendar ni želel Španiji današnjega gorja! Ali je nemara cerkvena politika močnejša od samega
papeža in njegovih kardinalov?
« « »
Med tistimi služabniki cerkve, ki so se izneverili Kristusovemu geslu: "Ljubite svoje sovražnike!" je nedvomno tudi politikujoči župnik Coughlin. Kdor (Dalje v 6. koloni)

UREDNIKOVA POŠTA:
-anr-iMrtr-it-ir«-*-*' u m, a n ii T-nri
Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.


KI *' • I • I• • •	I •	in Bazovici in Sirottiiem naprej,
Narocnica kn+izira m svetuje	ip^u svetlejši bodowti, za
Čitala sem v sobotni izdaji "E- koč mi je rekel neki socijalist da katero bo naposled dolgovalo nakopravnosti" mnenje lista ne bo drugače veroval, da je hvaležnost vsem neštetim mili-"Prosvete" o Cankarjevi revi- Bog, da ga bo z rokami prijel,	poštenih ljudi, ki se niso
ji. Jaz odobravam to in rada či- rekla sem, če je kdaj prijel nje- ustrašili ne žrtev, naporov in ne tam kaj koristnega in podučlji- govo pamet ali vid ali okus, pa smrti, temveč neprestano odpi-vega. Ampak nikdar pa ne odo- seveda vse to obstoji pa se ven- ljudstvom oči ter jim kaza-bravam netenje sovraštva med dar ne da prijeti. Še ni dolgo ko	^ svetlo bodočnost, ki ne
narodom kot uči "Prosveta". —,mi je neka socijalistinja rekla, poznala zlobe, brezsrčnega
ŠKRAT
Konvenčne drobtine
daru vetjih tu-xia	pogbda v "nebo paego""na^i^mrUičan^ in	nume zamalo k
navcev pod solrwem l«)t smwD|Pnrn,Ik)gtistarMprkU	redne l«»rM%x%jeJE%{J
V pondeljek zvečer je z dru-; mene zaneslo k sprejemu delega-
klerikalci. Jaz pa vprašam "Pro-1 te bom vrgla ob tla, ali niso	enakost.
sveto", koliko hinavcev je pa lepi socijalistični nazori. Enkrat j	Prosveta ne Enakoprav-
med socijalisti, ki se sami med j kriči, da ni Boga, v drugi pa zo- '"*^®^	netita sovraštva proti seboj lasajo. Ne mislite pa, da je pet prizna da je. Zopet enkrat je vsemu, kar je kolick^ v zvezi
bil (2arikar talco ipopolen kcd: si prišel v naaio trgfovirio rieki ditr-Psisel rsidoi/edriost iri.niorcla sre-
ga predstavljate vi. Ako ni imel i jak na veh ki petek, pa ti izvleče	P 3 JP _________________
druge napake, je netil sovraštvo i klobaso iz žepa pa ti bogokletno
demagoštva!
v Slovenskem Narodnem Domu. Ne da bi mislil, da slika brez mene ne bi bila popolna, temveč "kar tako": da bi malce po-
Povedal sem Ti čal kakega starega znanca.
do vsake stvari, katera je bila govori, da ni za zapisati. Še tisti j	vera toliko ne zani
Kar se tiče starih znancev,
količkaj v zvezi z vero. Zakaj dan se je potem ubil na motor-j® smatramo za privatno	k^kor^se^pač^ vzame kai-
nem kolpsn ali ip bila kazen ali zadevo posameznika, kar pa smole, kakor se pac vzame, kaj
' nam seveda ne more braniti, da ti v dvorani je bilo vroče, da se
mi skoro ni ljubilo ust odpirati. Videl sem Verbiča iz Girarda,
to? Vse to ubija socijalistično stranko. Jaz ne morem na noben način misliti, kako more človek človeka sovražiti, ko mu nikdar niti lasu ni skrivil na njego vi glavi. Saj vendar še ni noben duhoven nobenemu nič po sili vzel, pa pri vsem tem je pa najbolj čudno da ravno tisti ljudje najbolj rogovilijo, ki še niso nikdar dali cent za verkev in duhovna.
To je vzrok, da je socija-listična stranka tako majhna.
slučaj, iaz sem rekla, da je bila,	, . .
kazen. i\)znala8ernimtuasvo. :wbi huU caaih povedah, kaj si
bodomiselca, ki je bil vse živi je- (mislimo o tem vprašanju, to je nje bogotajec, ob smrtni uri je prednost demokracije. a j se
pa vse preklel, nebo in Boga, če- spominjas, ka o sva se vca ^ .. ... ^ , 1 1 J • sih pregovarjala: Ti si trdila m tma Bolha iz Akrona, ki je bil ravno je vedno rekel, da ga m. »m	J .......______
Veliko bi se še dalo napisati, pa,	, , , . „ , , v
bi se mogoče Ivan ujezil, če bom,'^®^^® ° ^	^
še nadaljevala.	ga so Ti v soli m cerkvi ^isnUi
Še nekaj. Socijahsti na vsak ^ možgane, jaz pa sem i o
način hočejo napraviti Father govarjal, da moj c oves i ra
Coughlina za fašista. Jaz imam'	more spreje i,
ker se mu preveč upira
njegovo revijo m vse preučim.
ko bi bila lahko največja orga-'pa v vseh revijah še nisem na-	at«
nizacija na svetu, saj je vendar šla ene stvari, da bi bila fašis-}^^^^^'	pn svojem sva
tičneganazora. To je vse natol-'obstala ter se vselej prijatelj.
cevanje, da bi ga pripravilo v	^
slabo luč. - Man- Modriaa.|ten naprednjak mi bo v tem po-
gledu podoben! Torej vendar
največ ljudi delavskega sloja. Ako ste socijalisti delavski borci, bodite to in se ne zaletavajte v stvari, ki vas prav nič ne brigajo.
List "Prosveta tudi piše, da je treba streljati pušice na klerikalce in jih bičat in bičat. Tudi list "Prosveta" bi večkrat potreboval pušic in bičanja, ko
kateremu se je na obrazu pozna-jlo, da mu je bilo vroče, in Mar-olha iz Akrona, ki je bil 'skušala"dokazovati, da eksistirajvzlic vročini živahen kot zmerom in mu je jeziček dokaj pridno opletal. Seznanil sem se tudi z več delegati in delegati-njami in obiskovalkami iz raznih krajev, med drugim tudi s petimi sestrami iz Elyja, Minn., a sem, kakor navadno v takih slučajih, sproti pozabil njihova imena, kar seveda ne dela nobene časti mojemu spominu, a si ne morem pomagati. Ce mi kdo to zameri, pa naj pride k nam v
Ali
I nismo take zverine, kakor se nas
Urednikov komentar.^kuša predstaviti!
Noben pravi socialist ne po-^ Mary, jaz se Čudim Tvojemunikogar, ki "ne trobi v štuljenju med klerikalce! Do- f,jggov rog.'' Socializem uči po-volj dolgo Te že poznam in	^orbo za dosego ekonom-
I stikrat sem Te že študiral, da'^^^ socialne pravičnosti, ni-
vedno premleva tisto starokopit- lahko zapišem, da Ti nisi in no bedarijo proti veri. Že mnogo I nikdar nisi bila klerikalka! Ce
so pa tako pošteni njegovi nasprotniki, med katere moramo
čez 30 let je, ko smo poslušaliih; Ti žp moral dati iipkn	i
, ' , ; moral aaii ncKo oznac-t	tudi tisto politično or-
tiste socijalne demokrate v sta-1 bo. potem bi zapisal, da si libe- ^
ri domovini, ki so, kot danes, po-jralka, ki veruje v Boga in ima	klerikali^em; ti se v boju siti mnogo del j kot mi je prija
uredništvo ter mi osveži spo-
min! Toliko o tem poglavju te stvari.
Kar se tiče prireditve same, se mi je prav dopadla. Telo-vadkinje v belih, rdečih in pla-vih uniformah bi me bile nemara celo navdušile, če bi ne bil imel smole, da sem moral nekoč sam obleči uniformo in še pre-ganizacijo, ki jo označamo z be- cej zakrpano za povrh ter jo no-
m.evali vsakega, k. m trobil ,;vs« ljud. za dobre m bi rada,,	socializmu poslužujejo
iijih rog. Kričal, so, da bo pn-;da bi ves svet živel v miru- ^^^^ (^4; najbolj umazanih in sel eas ko bodo vse bogataše um-1 volk m ovca pod eno streho—^ sredstev in zločinov, cih m porazdehh premoženje, da;torej že skoro ..topistka. Kar ^ eprečili pohod socializma
bi potem vsi enako imeh. Ali se se mene tiče, je to popolnoma je po toliko letih to moglo izvr- v redu. Vsak človek si lahko šiti? To se ne bo nikdar izvršilo misli o vsemčem kakor hoče, mu
ter obdržali človeštvo pod krvavo peto izkoriščevalcev! Kdor ^ ljudi ponižuje samo zaradi tega.
in tudi biti ne more. Kapitalistijprija, ali je bil naučen, pred-'^^_.	^n, ni
30 v tem oziru varni kot nikoli'vsem slednje. Neumno se mi
pravi socialist!
prej, ker imajo vse moči za se- pa vidi, da poštena in široko-,	, ,
boj. Prosveta tudi nekaj piše o grudna žena kot si Ti, hodi po' Druga je seveda, kar se tice trebušatih fajmoštrih, koliko je!kostanj v žerjavico za naše kle-,'^"-'^ ® predstavniki m zagovor-pa socijalistov trebušastih, pa'rikalce, ki bodo tega nedvom- kapitalizma m klerikaliz-nepove.Lahkosepareče.daseno neznansko veseli! Kaj^es""^ Vsajvendarnepricakujes, marsikateri socijalist še enkrat'ne moreš razumeti, da kadar ^
da bomo nastavili še desno lice, če nas nekdo udari po levem? Te filozofije ne maramo. Mi udarimo nazaj, udarimo ostro,
obrne v postelji ko morajo du-govorimo o boju proti svetov- fiiozofiie ne maramo Mi "^ti enega. V veži sva se nam hovni že po cerkvah in spovedni- nemu in domačemu klerikaliz-1	^ .___'__^___ g Mrs. Candonovo zanleth
sapo. Kdor je čital Gdegorčičeve drugih ljudi, ki verujete v Bo-, poezije, je lahko iznajdel, da tudi duhovski stan ni z rožami postlan. Vsaki stan ima svoje težave in trpljenje. Ni pa noben človek popoln, bodisi duhoven
reč z Mrs. Candonovo zapletla v tako živahno debato, da sem popolnoma pozabil na govornike. Obujati zaradi tega kak kes bi bilo seveda odveč, ker stvari to ne bi spremenilo, poleg tega pa se zaradi takih reči nisem še nikoli kesal, kajti slavnostnih govoranc še nikdar nisem rad poslušal.
In da ne pozabim še tega: Ko sem se mudil tik pred začetkom sprejemanja v točilnici, se je nekdo hreščeče zadri za menoj: "Bratje delegatje, v dvorano!" Jaz toliko, da se nisem ustrašil. Potem pa sem se ozrl, da vidim, kdo poseduje ta hreščeči glas. Pa sem se moral zasme-jati. "Oh, saj to je samo sosed
cah vohati tisto zoprno človeška mu, nimamo v mislih Tebe in	, .
■j i i- j- , • . ^ T-, da skeli. Moramo, drugače bi drugih ljudi, ki verujete v Bo- „ .	. .
, . . . ,	J podlegli in z nami vsi napori,
ga—to je vasa privatna zade- \ ®.. , ,..
, , v	, ..da se izboljša položaj zatiranih
va!—, temveč tisto visoko m . . ,
, , V..	.... , ■ in izkoriščanih ljudskih mas.
nizjo duhovščino in lajike, ki, . .
neprestano zlorabljajo baš to ^ pišeš, kakor da bi mi iz-vero v namenu, da čim bolj u-, zvali vse boje z nasprotniki iz ali navaden človek, vsak ima j trdijo politično in ekonomsko zlobnosti ali- prepirljivosti.
svoje napake. Zato pa naj vsak moč cerkve, lai so napravili te- ^otiš se, Spomni se samo moje-svoj položaj izravna, druge se kom stoletij iz rimske cerkve si- slučaja. Isti dan, ko sem napa pusti pri miru. Ampak čudni j len politični aparat, s katerim ^ stopil službo urednika Enako-Ijudje smo res mi Slovenci, pre- skušajo zagospodariti nad de- ^ P'^'avnosti, se je glasilo cleve-pirljivi smo. V Clevelandu so tri-; jan jem in nehanjem vesoljnega j landske klerikalne mašine ne-je angleški časopisi, pa ne boš j človeštva? Proti temu apara- f"arno obregnilo obme. Komaj nikdar bral, da bi eden drugega i tu se borimo, ker je povezan s tri ure sem šele delal pri Ena-obdeloval kot to delajo sloven-j sovražniki ljudstva—s kapitali-, ^^P'^a^^osti in že sem bil napa-ski časopisi. Ne vem, če je to'sti in kapitalističnimi tirani!-—Zakaj? Zato, ker sem sla.b zloba ali nevešči jivost. Mi naroč-! či jih interese istoveti s svojimi! j človek ? Nasprotniki ne vedo nič niki hočemo čitati samo novice j Ta aparat je ljudstvu sovražen, slabega o meni, vedo, da. so	^
in povesti, drugo nas ne briga, j ga želi obdržati v vsestranski j ^ara oni sami privatno celoj^o jze . . ' mi je ušlo med smt-Enakopravnost bi imela danes^odvisnosti in ignoranci, zato se,slabši od mene, vedo, da nisemSeveda me potem ni bilo tisoče več naročnikov, ko bi ne!vsi, ki so nam iskreno pri srcu zagrešil nobenih lumparij, vedo,strah.
imeli te bedarije, da je proti ve-ljudske koristi in napredek, bo-, da sem bil vse doslej pošten člo-l	približno vse, kar
ri in da ne upošteva imena Ena-jiimo proti njemu, ga kritizira- vek m da sem iskreno, z vsem	povedati o pondeljku
kopravnost, to se reče, da je listjmo, ga kažemo v njegovi pravi srcem — m če hočeš: z vso duso,^^,^^^^ Morda je bilo pozneje za vse enak in s to napako dela-'luči, ker če bi tega ne storili, "a strani zatiranih in izkori-te profite drugim. Verjemite mi,'potem bi se nam vsem smelo p'J ščanih mas delavcev in kmetov!
da je še danes več kot polovico I pravici očitati, da smo izdajalci Cemu torej ti napadi, s katerimi ljudi oziroma Slovencev, ki so še ljudskih koristi! Mi smo v pi'- bi se me rado v javnosti ubilo?
katoličani in nobeden teh ne be-ivi vrsti proti zlorabljanju vn« Posl«šaj!
re rad protiverske članke. To.v sebične politične avrhe! Ti Sanic in edino le zato, ker sem spravlja "Enakopravnost" v sla-'pa veruješ kar hočeš, nas to ne ves in vedno z Vami, za Vas, za bo luč, to kar jaz obžalujem, zanima! Nas zanima samo kle- vse, ki morate trpeti vsled kri-Zakaj bi ne živeli v prijateljstvu, rikalni polip, ki bi rad zmlpl vichega gospodarskega in dru-jraj izjavil, da ima mestna bla-saj naše življenje je tako krat- svet med svojimi ogromnimi žabnega ustroja! Zato me so- gajna skoro pol milijona dolar-ko. Bodi svobodomiselen ali ka- lovkami ter ga vrgel tisoclctj'i vraži jo. zato sovražijo, napada- jev prebitka. Največje dohodke tolik, ti imaš prosto voljo in ta- n-azaj, kar pfi se ne bo zgodila- j" smešijo, blatijo nas vse! j prinaša mestu lastna elektrar-ko jo imam jar in zaradi tega ker svet gre vzlic MussoIiniju| tale polemika s kaplanom na. ki je napravila čistega do-smo lahko vseeno prijatelji. Ne- lin Hitlerju, Dunaju in. Španiji	(Daljo no S, stt) bička $220,966.
'Los desastres de la guerre
grafični ciklus je nastal po ko se je pričel neizmerno krvavi 1 rajajoči odpor špaiiskoan naroda zoF Ijeiio mu Napoleonovo i^ospodstvi ui (rove nič motilo, da no bi hil kai- bona pariškega vladarju, kakor služil težke rumenjake na dvoru ^ je vendar ob grozotah teh dogodkom doživljal veličastno K al vari jo sP'""" naroda, neizmerno bolestno dramo poraza, bedo ponižane narodni čast' (rovevi listi ^redo daleč ])reko okviw,' skill občutij; "oni so nenavadno test zoper vojne grozote, v njili je človeško be.stijo, ki jo je vojna vajeti in ki vleče s seboj ))OŠast tip bede in pogina. Njegove risbe so ^ ^ nije ])olne mržnjo do sovražnika, ki
I Ma
vili &
Ki
del ka; Ue ca
Ml
talno prodrl v (lovevo domovino, pa krik človeka in krik kristjai'^ stra.^eno kriči nad grmado soljutli. ' se zato rodili.'" (VI. Kvbal.)
Zares i)rc't rešljiv človeški
doki"
'ije boi Vili [sto
Dvaiiišcstdesetletni slikar krene 1% - . , 1	■	.• 1 1- •• y.ivair"^'r'a
v svojo domovino proti daijii.ji • gg#,,
kar vidi takrat že o^lušeli aragon^^^l^
Paj
iiik na svoji poti, ga iia;)oliijW(^ ^ IkliTer inii navdihne dolf>() vr.sto kruto motivov. V dobrem pol letu jc Zaragozo, s katero so f>a vezali toll ni, 54,000 Ijndi je v dveh mcsecili —
življenje. Vse ])rel)ivalstvo, vste\i^i
lo (prijalo pa mi ni to niti en dan). Tako pa sem ostal povsem miren ter si mislil, da so navsezadnje pač potrebne tudi razne uniforme, že zaradi raznolikosti, da ni svet preveč šiv. In naposled sploh ni slaba ideja, da mlade ženske nastopajo v pisanih uniformah, če so lepega stasa in se jim uniforme podajo, kakopak. V takem slučaju jih je celo veselje pogledati.
Kar se tiče govornikov, moram reči, da sem bil prav zadovoljen z njimi. Slišal pa nisem
. , Ip.j JV
je vstalo zoper tujega osvojcvai pred vrati Zaragozo ))ot)ili soM'|® j,_[J moštvo obrambne baterije, je mlado dekle in stoječ iia grmadi ® strelilo težko kroglo v vrsto ' pi sovražnikov — motiv, ki ga .jt^ ,.f
I
lit
motiv, ki zal na sedmem listu. V divjem zvijajo telesa boreči h se, ran]'"'^^
jočih in mrtvih; vse je en	ij
ga .sovraštva. Tako pripoveduje drugem listu. Koliko vešal jc vpo j liko trupel v raznih položajih f ' j;),f iji liko ])rizorov ropa, pocestnega k talnega nasilja nad dekleti vpii^'^
čili svojcev, koliko odsevov poz^''\ j-jii uničevanja! Vsi številni motivi, ,J| je umetnik zgostil neizmerno stia • n'ja in človeške be.stialuosti, so ^ .oj) Ijivi, da ne obtožujejo saint)	^
mar\eč mečejo tudi na š])auwkeg^^.|.^ motno senco divje in krvoločne '' ^,^,51
ture. "]Vlurio la verdad," umrla gj kliče z enega teh obtožujočili si ga človeku, kadar se zaplete \
činov krivice, nasilja in laži!- ' ko izgubi z vajeti .samega sebe m sto pot lastni bestiji! (lovev
'
v s od stilizirau, vsak list ima	^
gov(^ ose)nio.sti, njegovega sodoz'^ ^
iiih in revolucijskih grozot,
l)()litične in etične izpovedi. Na stih prehaja v mogočne alegori,]'^'- ' I kjer fantastična pošast — \'ojiui široko odprtim žrelom cele kopi*-'*-
Ali je kje rešitev iz	.^,j2ijo
s))(muujajočega na srednjeveške j |i-
tejevega "Tuferna?" Xa enem (lovevega velikega cikla vidim" sno dekle poleg starega moža, ki
in neizmerno grd ......„ . _
(iloboko vpognjeu pod težo stoji ta podivjani bojevnik	^
cvetlicami v la.seh in gleda	j.Jnii^
ki jo izteza ])roli nebu. (ilej,
iiii'

lakih se je razlil jutranji svit
novega časa, ki prinaša človcštvii
(lovoljslvo. Pod to alegorijo
sal |)omembne besede: '' Ksto es 1"
To je resnica.
(lova je preživel dobo	t*!,
\()jn, doži\'('l je padec in sin rt sla^ (V™
zikauca; umrl je leta 1HJS. ^/''■'Lhili'" , ,	......" ie l'' a'
h
i %
i

lil"
" Los desastres de la guerra ^
leta	španska akademija. ^ ,]ioF,
samo utrdila slava tega španske?^ r| ki mogočno zaključuje l)aročiio ' skega slikarstva
i
Njegovi \()jni nioli\i so
, ,oi.
kill krčih državljanske vojne. I" ^
pel oživeli, čeprav v drugi |
lil " .
iia podobo vojne in re\dlucije, vedno spomnit i (love in dveh ' mojstrov: zgodaj umrlega
bolj zabavno, ampak jaz sem bil ob enajstih že v postelji.
DOBRO GOSPODARSTVO
MARTINS FERRY, O. — Mostni avditor Schrodes je vče-
(Irotlgerja (cikla " Polonia in Ivusa \'eroščagina izrazila gl'ozo razdejanja.
Ill tli!!'" dveh, ki
(Dalje iz 1. kolone) |) niO'" '
uci sovrastvo, kakor on, ne vreden naslednik velike^
" " " roif.'
radi w

Vatikan iniy a biti zai'urti bi' v neprijetnih škripcih. Ne grajal ali hvalil. (Ker ne ve,	.j,
j i m i političnimi mahinacijaiii^ / pogorel.) Vatikanski diplon^':^^^ r tiki so v tem oziru kar v šnientana reč!
J
'^Ptembra, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN Š,


N
VA
K
'drugemu društvu: "Zato, ker s mu predsedniku Anzelcu, ki je v, avditoriju Doma samostojni i takimi člani ne morem več sode-'iskrenih besedah pozval zbrane zbor /Zarja" priredil delegaciji
KOMENTAR
(Dalje iz 2. str.)
ilati;
?»teto"'"''
'jsestajaessatw
jem. Priobčil sem prevod
Lep pozdrav konvenciji JSKJ
Ker je med delegacijo in glav-škof^	kritiziralo j nimi odborniki 15. redne kon-
vih iz-jj,,,	zaradi njego- vencije JSKJ, ki se je ravno pri-
čela v naši metropoli veliko mojih osebnih prijateljev in znancev, vas iskreno pozdravljam in želim konvenciji bratske podporne organizacije veliko uspe
š!2ihu?7 ° ^ussolinijevem fa-oanra^	moja dolžnost
delavci čitateljem, ki so feaj jp .1 ^Gle fašizma. In ®ene
kaplan Matija? Iz
lovati, ki se poslužijo laži, da; delegate in delegatinje, da se svojega sobrata moralno ubije-J držijo reda, in .prepričani naj jo.	^	bodo, da bo vsakdo enako upo
In oni so se nesramne laži po- števan. Z njim vred sta zavze-
služili akoravno je dotični član
la svoja mesta na odru tudi pod-
več delal za društvo kot vsi u- predsednika Mikec in .Orehek,
ca in
h t 1	. X£i .jjUl lit? Vi	VCilxVU U.O|jC"
Hgjjaks	lažnjiv-|ha in delujte v naprednem du-
]% nisijjQ^v ° P°®^st, dasi do; hu. Želim, da bi se počutili dobro k bil kof nikjer videli, da med nami in odnesli dober utis ^ Mave pv. , dotične svo-1 iz metropole. Obenem vas vse ^ potem	I skupaj vabim kot član direkto-
je y prišla Španija, rija Slov. Del. Doma na Water-,	duhovščina loo Rd. v Collinwoodu, da si o-
gledate stavbo SDD in lepe gostilniške prostore, posebno pa novo prebarvano in dekorirano veliko dvorano tega doma. Obenem si lahko tudi ogledate na
redniki A. D. in tajniki (nekulturnega vrta). Ravno take laži trosijo glede španske revolucije. Ako ima človek le nekoliko razsodnosti, bode takoj na jasnem, kje je laž in kje je resnica. Ali so bili v Španiji velekapitalisti izvoljeni, da zastopajo narod in vladajo? Ali delavci in kmetje? In kdo je začel revolucijo? Kdo je začel revolucijo v Avstriji?
Konvencija je izvolila dva zapisnikarja, oba soglasno, in sicer ur&dnika "Nove Dobe," Antona J. Terbovca, in Jos. Turka iz Conemaugha, Pa., ter sklenila, da dobita dvakratno delegatsko plačo.
V odbor za pravila je bilo izvoljenih dvanajst članov in sicer : Janko N. Rogelj, Jurij Previc, Jos. Kovach,
Delavci so gradili Dunaj 15 let!Frank Potočnik, Pauline Vog
upornih
^gcvitaklerikal
na pro-
agalfl	aunovsc
voion strahotno ci-®'®Pila jia ofj ^^koj ob začetku faši-
%o:	zatreti Ljudsko
viti	ill še skuša novo predelano glavno trgovino
^ Dorc^'- v ,	—	—
cev za špansko
^%liko f^torjer
Ali Z^^.krv&ljne ,p„
fii, # lo,
'Jeni of v ^®istienim uzur-strašne
• mielis 1 ' —P"-
''^bi JT	bili vred-
3,s še kdaj pogleda-
potegnili za.
,	bije najbolj
pravip^^°^' zgodovini za - obrl Obstanek, ter
P bi jI
#in lokal
fiaiii I(ar
^ Prav gotovo iti v obraz! 'lega boja, je
pljuniti v obraz!
t %% S;-ki se žele rediti ^"dstvu
jjji %tov. J^ešiti vseh teh
fl'

iti '^iiibii^°^'^^^^''ost? Mary, naš 3® prost v četrtek zvečer in ker r|l (^^^ovljen iz kakšnih I Je dotični večer pevovodja zapo-zato, ker so sej®l®'i z zborom "Jadran" na Ve-i, (}^\	delavci ^ - jezerski razstavi, se je
jf ^ absoiJ	reakcija sklenilo, da priredijo zbori ve-
,i>i j^Vtio	%onopol na na- čer v soboto.
Mladi pevci in pevke vam kličejo pozdravljeni in dobrodošli v naši Slovenski metropoli in vabimo vse od blizu in daleč da jih soboto in od-
Slov. Zadružne Zveze na East 152 St. — Pozdravlja, Anton Jankovich.
V p O č a S t delegaciji 15. redne konvencije JSKJ
častni večer delegaciji JSKJ priredijo mladi pevci in pevke skupnih Mladinskih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja Mr. L. Šemeta v soboto zvečer 12. septembra ob 8. uri v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. Ker vodstvo programa za konvencijo ni vprašalo Mr. L. Šemeta ako
in klero - fašisti so vse podrli v treh dneh in koliko nedolžnih žrtev je bilo takrat, ali pa ste takrat protestirali? Niste, zakaj ne, zato ker ste hinavci!
Še eno vprašanje: kaj se vam zdi, kaj bi Jezus rekel, ko bi danes prišel nazaj in kaj bi duhovščina naredila z njim? Ne bi ga križali socijalisti ali komunisti, pač pa duhovščina, katera slepi delavno maso. V njegovem i-menu bi rad Lovca Gospoda vprašal, ako pozna evangehj, kar bi moral, in koliko je razlike med Kristusovim evangelijem in med socijalizmom — ali ni Kristus učil, kdor ne dela, naj tudi ne je — in ali Oče Lovec u-či tako? Ravno obratno.
A. Vehar
J''^Prečiti r'	ho-
t. 'iovoi-j I •	bo med
o'	svoh^^' bodo ho-
'■	kmknja m
if
i - -weba ' 7""^ dokler ifto* °^oial t obstoja-
potreb	napredni
hoteli i.
P^ danes nri _ masmi, ki
; %
lAv
fi	nH	"lasmi, ki
j Ha postanka Enako-
la- ^Uni--, krir,i-,v
'iirti^'"'«dni takojjropala
vit®®'
in abso-našim jav-~7" spremenila Si Joliet.
"{ifsi '■'^Ko dpi 1 , I
C, tu(jj	bo Ena-1 rain na slovensko pesem, ki bo
jo je rinf	! donela iz src tukaj rojene mla-
, reba in Hniri^v- (jjj-jg Nastopili bedo skupni mla-
svetovne in' pridete poslušat v l^či, 2^ njihovi, de- j nesU boste lep in nepozabni spo
^Potre
kripij,
e trudi,
Ol,
;ek>ehl:
dinski zbori. Ker bo program precej obširen, ga mi ni mogoče tukaj opisati, pridite in ne bo vam žal. Na svidenje v soboto zvečer v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave.
Zapisnika rica.
Vabilo na sejo
članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2, SDZ so ljudno vabljene, da se vdeleže redne mesečne seje v četrtek dne 10. septembra ob pol osmi uri zvečer. Ker je nujno potrebno, da rešimo več važnih zadev v dobrobit društva, ter vseh članic, odbor upa, da se odzovete temu vabilu in pridete pol-noštevilno. Ker je ta mesec zadnji v tekoči kampanji, se pričakuje tudi več novih kandi-datinj.
Torej vse ' Svobodomiselne Slovenke na Septembrsko sejo oborožene z dobrimi nasveti in novimi kandidatinjami.
Josephine Petric, tajnica
^ kot	bom rekel
■Hx-'Ouh Uči f ^ pi'ed-da ! ^ človek. Jaz
Q	odprle oči
pre-
ne v ro-
Ne more molčati
Cleveland, Ohio
Ne morem na vse molčati, kar "Ameriška Domovina" in njih pomagači trobezlajo. Skoraj se mi želodec obrača, kar ti hinavci počno in kako so pripravljeni so vsake laži poslužiti. Vzemimo na primer, kaj se je godilo pri nekemu društvu pri katerem ima I venčni urednik A. D. prvo besedo in ker i mu ni šlo vse gladko, ker mu je heki član kaj oporekal in ker je dotični član veliko bolj poznal pravila kot urednik A. D. (Ako ravno je pravila sestavljal za do-tično organizacijo.) In potem, ko niso mogli dotičnega člana
rich, John Lunka, Prank Okorn, Martin Hudale, Jos. Zorc, Ignac Benkše in John Živec.
Konvencija je sklenila, da bo zborovala po 7 ur na dan: od 9. do 12. ure dopoldne ter od 1:30 do 5:30 popoldne.
Konvencijo je včeraj pozdravil Anton Grdina kot dolgoletni član organizacije, domači cvetličar Jim Slapnik pa ji je poslal lep šopek vrtnic. Zvečer je v
kratek koncert ter bil deležen navdušenega aplavza. Žal, da telovadci Slovenskega Sokola vsled nepredvidevanih neprilik niso mogli nastopiti kot se je pričakovalo.
Nocoj se bo vršil na čast delegaciji običajni konvenčni banket.
NOVA ZVEZNA BONDNA IZDAJA
WASHINGTON. — Zaklad-niški tajnik Morgenthau je vče-,
raj naznanil, da bo zvezna vlada |	nedelj^ • Sam.
ponudila v nakup novo bondno
Plesna veselica v Avditoriju SND.
31. oktobra sobota. — Slov. Žep ska Zveza št. 18 — ples v S. D. D. Waterloo Rd.
NOVEMBER
1. novembra, nedelja — Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
J. novembra, nedelja, — Koncert pevskega zbora "Ja^iran" v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, sobota —. Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ples v S D. D., Waterloo Rd.
izdajo v skupni vrednosti ene milijarde dolarjev. Nove bondi bodo dozoreli v dvajsetih letih in bodo nosili dva in tri četrtine odstotka obresti.
OBOROŽEVALNA TEKMA
PARIZ. — Francoska' vladq. je včeraj odobrila ogromne a-propriacije v vsoti 921 milijonov in 550 tisoč dolarjev, ki bodo šle za oboroževanje. To je odgovor francoske vlade na Hitlerjevo oboroževanje Nemčije.
Društveni
r\ POZtlO
;	da
r.,. Pc^ > ^ del
i %	Pi^Gdvsem drugače moralno ubiti, so se po
boš tega' služili nesramnih laži,, katere bi izkoriščanih | se prale gotovo še na konvenciji,
T J, -u reč M	i 'iko bi dotičnemu članu ne bile
j	Upam, j več pri srcu Jednotine koristi ka
Pove	nii še j kor lažnjivim klukcem. Tajnik
, no}, % tvoio^^' te vzlic, kulturnega vrta tudi ni izvzet, dopisu ni-za klerikal-
\

ženo.
>-l> C, " v km
poln
15. REDNA KONVENCIJA J.
S. K. J. V ZASEDANJU
(Dalje iz 1. str.) skupnega delegata od štirih društev. Konvencija je soglasno priznala Agnes Jurecich kot pravilno izvoljeno delegatinjo.
Zbornica je nato prešla na volitve konvenčnih uradnikov. Za mesto predsednika so bili no minirani Anzelc, Mahne, Per-dan, Bartel in Rovanšek, nominacijo pa sta sprejela edinole Anzelc in Mahne. Izvoljen je bil Matt Anzelc, podpredsednik Jednote, (Aurora, Minn.), ki je dobil 103 glasov, dočim je Mahne dobil 44 glasov. Anzelca, ki je bil tudi pred štirimi leti kon-predsednik, odlikujeta krepak glas in siguren in odločen nastop; tudi šegavosti mu ne manjka, kar je velike vrednosti, če je treba pomiriti "razburjene duhove."
Konvenčnim podpredsednikom s^:a bila izvoljena Frank Mikec in Valentin Orehek, in sicer prvi kot representant starejšo, drugi pa kot predstavnik mlajše generacije.
Brez popravkov je konvencij odobrila poslovni red, katerega je sestavil in predložil glavni odbor.
Svoje priznanje mladini je da-da je so-
SEPTEMBEK
8. septembra, torek, — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND.
19 septembra, sobota — Confetti Ples pevskega zbora 'Cvet' v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
20. septembra, nedelja. — Slov Del. Dom., koncert, otvoritev sezone.
26. septembra, sobota — Društvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J. ples v avditoriju S. N. D.
26.	sept. sobota — Slov. Democratic Klub ples * SDD.
27.	septembra nedelja — Društ. St. Clair Grove, WC. Prireditev v Avditoriju SND.
OKTOBER
S. oktobra, sobota -— Zensk'-c Zveza št. 50 Plesna veselica v Avditoriju SND.
3. oktobra, sobota — 32nd Ward Young Men's Democratic Klub ples v SDD.
3.	oktobra, sobota — Veselico priredijo Brooklynske Slovenke, št. 53 SŽZ v Sachsenheim, dvorani, 7001 Denison Ave.
4.	oktobra, nedelja — 2r4etnica društva "Vipavski Raj", štev, 312 v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
4. oktobra, nedelja — Dram dr. "Ivan Cankay", Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
4. oktobra, nedelja — Mladinski zbor SDD, ples v SDD.
10. oktobra, sobota — Klub O-Pal, Plef/na veselica v Avditoriju SND.
10. oktobra, sobota. — Emanon
Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd.
11. oktobra, nedelja — "Anton Verovšek", igra v SDD, Waterloo Road.
II. oktobra, nedelja — Društvo "Abraševic", predstava v avditoriju S. N. D. na St. Clair Ave.
16.	oktobra, petek — 23rd Ward Democratic club, ples v avditoriju S. N. D.
17.	oktobra sobota — Slovenske Sokoli ce št. 442 SNPJ 30-letnico v Avditoriju SND.
17. oktobra, sobota — Hippler Guards WC ples v SDD na Waterloo Rd.
17.	oktobra, sobota, — "Zabaven večer in ples" priredi Mladinski Pevski Zbor "Kanarčki" v Slovenski Delavski Dvo. rani na Prince Ave.
18.	oktobra, nedelja — Skupna društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND.
18. oktobra, nedelja — Slovenska Zadružna Zveza ples v S. D. D.
24. oktobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S. D. Z. Ples v Auditoriju SND.
24. oktobra sobota — Slov. Zadružna Zveza ples v Slov. Domu, Holmes ave.
24.	oktobra, sobota — Progressive ples v SDD, Waterloo Rd.
25.	aktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
25. oktobra nedelja — Združene Slovenke, SDZ, ples v SDD.
31. oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ
Pgv. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu.
8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo R(J.
8. novembra, nedelja — Koncert
pevskega zbora "Čvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
14, novembra, sobota, — Društvo "Slovenec" št. 1 SDZ — Prireditev v S. N. D,
14,	novembra, sobota — Washington št. 32 ZSZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd.
15.	novembra, nedelja — 20-letnica Dr. CoUinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd.
15. novembra, nedelja — CoUinwood Hive—Macc. pjes v S. D., ha Waterloo Rd,
15. novembra, nedelja — Blaue Donau, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
21,	novembra, sobota — Twelve Spades club — ples v S, D. D. na Waterloo Rd.
22.	novembra, nedelja — Koncert društva "Zvon" v S, N. Domu na E. 80 St.
22. novembra, nedelja — Društvo Sv. Ana št. 4 SDZ. Proslava 25-letnice v Avditoriju S. N. D.
22. novembra, nedelja — Slov. ŽeiJSka Zveza št. 41 pjes v S. D. D., Waterloo Rd.
25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road.
25.	novembra, sreda — Prosti ples priredi Inter-Lo^ge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
26.	novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND.
28.	novembra, sobota — Moder-nettes, ples v SDD.
29.	novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D,
29, novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev in ples v SDD. Waterloo Rd,
DECEMBER
5. decembra, sobota — International Workers Union Lokal
32, ples v avditoriju S. N. D.
5,	decembra sobota — Castle Club ples v SDD.
6,	decembra, nedelja — Društvo
"Pioneers", HBZ, plea v avdix toriju SND,	i
decembra, nedelja — "Pioneers RgZ Plesn^ veselica v Avditoriju SND.
6. decembra, nedelja — Oreški dub, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd.
12.	decembra, sobota — Rooming Knights, ples v SDD.
13,	decembra, nedelja — Verovšek igra v S. D. D. Waterloo
19.	decembra, sobota — Mladinski zbor SDD koncert v SDD.
30.	decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. D., Waterloo Rd.
20.	decembra, nedelja — Prosvetni Klub SND. Božičnica Slov. Mlad. Šole v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
25. decembra, petek — Socija-lističm club št. 49 ples v S. D. D., Waterloo Rd.
31.	decembra, četrtek. — Plesno veselico priredi pevsko društvo "Jadran" v SDD na Waterloo Rd.
JANUARY 1937
1.	j(^quarja— 10-letnica Slov. D. Doma.
2.	januarja, sobota — Društvo "Napredne Slovenjte" 137 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju SND.
9.	jannarja, sobota — Ples priredi Inter-Lodge Liga v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave.
10.	januarja, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Klub prireditev v SDD.
10. januarja, nedelja. — Koncert Mladinskega Pevskega Zbora "Kanarski" v Slovenski Del. Dvorani na Prince Ave. 17. januarja, nedelja — Obletnica Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND.
24. januarja, nedelja — Modern Crusaders SDZ prireditev v SDD.
30.	januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št, 126, S, N. P. J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave.
31.	jaguarja, nedelja — "Cami-ola Tent" 1288 Maccabws, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma.
FEBKUAR
6.	febru&rja, »obota — Društva "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
7.	februarja ncdplja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND.
|1. februarja, nedelja — Slovenski Sokd, javna telovadila v avditoriju SND.
28. februarja, medWja — Dramsko društvo "Abraševic", — predstava v avditoriju SND.
MABG
28. marca nedelja — Prosvetni ni klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND.
APRIL
7. aprila oedWja — Dramsko dr. "(van Cankar", predstav^ v avditoriju SNP.
h id',.
"^]em
vSto?"« L '
■ °I>H4e
I N
*e
Velikokrat je bil že dotični član
vprašan, zakaj da je pristopil k.la konvencija s tem
-----1 glasno sklenila., da neuradno
I sprejme v svojo sredo Stanley^ iPečaverja iz Minnesota ter mu i plača vožnje stroške in dnevnice v priznanje za njegovo izvrstne članke, ki jih stalno pri-
fi791 QT ri AIR AVFNIIF	"^'^tle Stan"
V""*! " v tei %	uu-i	CLAIR AVENUE ^^adnem glasilu 'Novi Dobi."
Najboljši uspeh želimo in Predlagano je bilo cclo da bi ao bo kličemo "Pozdravljena (le-ircčaven" dao eegatsk^^
sva ti ali'
ANTON LUZAR
(k)stilna
>liJ^Šli'^" J.: počasi se bo-
legacija 15. redne konven-,vice, kar bi se bilo tudi zgodilo,!
ere!
časa.
i je jllgosliiyanske Katoli-,^-^ pravila tega ne zabranjc-~ " "■■	vala.
Potem je gl. predsednik Bartel izročil kladivo konvenčne-
Pozdrav-, ške Jednote!' ^^aii Joiitcz !!

"W4:'
AUGUST




ENJOY COMFQUT... Hf AITH ... HAPPINIH ANP RECREATION AT THE "PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES .^jWNE U to #EPT. 7-CI,AM9RPUI DAYf AND NIGHTS AWAIT YOU. ENDL|f$ (HjOY^ MENT FOR YOUNG AND OLD.
Frolic OA the "World's Finest Bathing Bcach". . . rest in perfect surroundings and pure air at the Hotel Breaker;, pp; thousand outside room*, tbf hotel on the Great Lakfs ... thrill to ibic joys of our modern Midvyay |nd AmU;;-ment Circlc. There it @lso fishing, golf, tfonis, speed boats, airplanes, and many other sports available- Modprately pricgd appetizing meals as formal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you wjU ipyvsl the scenic beauty of this glorious woodfd peninsula.
Cedar Point-on-Lake Erit in eaiily reached V^y sutQ . . . Ohio Route 2, U. S. Route 9 ... by rail, intcrurbaq. bus or steamer tg Sandusky. Ohio - . . then the delightful 30-mlnute boat ride acrosf Sandusky Bay.
AUTO TOURIST* . . . Cedar Point is only a little more than on^ hour's 4riv? from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan your trip to JBclufit 9 ful stay at Cedar Point. Ideal for a day, a week-end, or your entiVjc v^c)t*a@. Parking space for over 6,000 cars. Ample garage facilities.
MAIL THIS SPECIAL COUPON AT PHCf TO
THE G. 4. BOEURLING CPMPANY, SA!vDU31f V, OHIO
Pte«ic i|en4 me. without obHg»tion, your new folder pa Cedar Ppi^t-QO'L^kc

STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
9. septec

Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Mene ste izbrali?	.
—	Da, moj dragi poročnik. Kajneda, vi ste Nemec? Slišal[ sem, da znajo Nemci deklicam' izvrstno zmešati glave. Pravijo, da so strokovnjaki v tej stvari.
—	Vidite, moje načelo je, da je treba žensko s silo dobiti v svoje pesti. Zgrabiti jo je treba in stisniti k sebi in — moja je! Angleži kupujejo žene z denarjem.
—	Francozi si jih pridobivajo s svojo vljudnostjo. — Šved si jo zna pridobiti s svojo melanholijo, Španjolec s svojo ognjevitostjo, Italijan s svojo ljubosumnostjo, Turek pa si jo da kar e-nostavno prenesti v svoj harem!
— Vaša narav bo osvojila vsako deklico! Zato boste vi moj najboljši glasnik! Zakaj ste pa pordečili? Saj ste vendar poročnik!
Arnold vstane in se molče priklone.
Kaj naj bi storil?
Arnold je bil admiralov adjutant. Moral ga je ubogati. Pred seboj je imel še lepo in odlično karijero in ni smel storiti ničesar, s čemer bi zapravil naklonjenost mogočnega grofa Orlo-va.
Hotel je oditi, grof pa ga je pndržal.
—	Dragi poročnik, ostanite samo še trenutek, — reče grof Gregor Orlov in se nasmehne. — Dobro bi bilo, če bi zvedeli kaj podrobnega o oni mladi grofici Pineberg, radi katere prebdi naša carica marsikatero noč. Srečen slučaj nam je pripeljal naproti s truplom doževega sina tudi oba živa Benečana.
—	Na krovu se nahajata gon-doliere in njegova ljubica, neka lepa, rdečelasa žena, ki je morda vredna, da bi se človek- z njo malo pozabaval. — Kaj mislite o njej ?
—	Visokost, nikdar nisem videl še lepše žene, — odvrne mladi poročnik in pordeči.
—	Njen obraz je prekrasen in pravkar premišljam, kje sem ta obraz že videl. — Najbrž je bilo v Rusiji! — Toda ne! Mlada Benečanka je podobna ruski dami? Nemogoče! — Ali pa se je deklica že osvestila?
—	Še ne, visokost! Zdravnik si pravkar prizadeva, da bi ji pomagal. Zdravnik pravi, da ni nobene nevarnosti, da pa je pretrpela hud živčni napad!
—	To pa prav rad verjamem!
—	odvrne grof Orlov. — Gondo-liere jo je nosil več kakor pol u-re na svojem hrbtu sredi ogromnih valov.
—	Kaj pa gondoliere? — vpraša Gregor Orlov po kratkem molku.
—	Njemu je dobro. Okrepčal se je z jedjo in s pijačo, obleke pa ni hotel sprejeti. Zdi se mi, da je zelo ponosen na svojo be-nečansko nošo.
Poklicali ga bomo. Ta gondoliere pozna prav gotovo razmere v Benetkah. Zdi se mi, da pozna celo mesto. — Vprašali ga bomo, če pozna grofico Pineberg.
Grof Gregor Orlov pozvoni.
Ko je mornar vstopil, mu jq Orlov zapovedal, naj pripelje gondolierja.
čez nekaj trenutkov je stal Gianettino pred obema častnikoma, katerih pozlačene uniforme niso prav nič delovale nanj. Smelo je motril oba častnika, kakor da bi jima hotel reči:
—	Kaj sta vidva napram meni? Jaz sem svoboden — vidva pa sta sluge, sužnja, ki nosita lakajsko uniformo svoje carice!
Kako se imenujete? — vpraša Orlov.
—	Gianettino, signor!
—	Gianettino? Najbrž pa i-maš še kakšno drugo ime!
—	Ne, signor! Imenujem se Gianettino, če me pa v Benetkah drugače imenujejo, mi pravijo "lepi Gianettino!"
—	Kaj pa tvoje rodbinsko i-me?
—	Ni vsakdo tako srečen, da bi bil član rodbine. Jaz sem poznal samo svojo mater in sestro Oče je še pravočasno pobegnil. Tudi moj oče je bil eden izmed tistih, ki nosijo pozlačene uniforme kakor tudi vi!
—	Prijatelj, vi ste pa precej predrzni!
—	Benečan sem, signor!
—	Ali ste vsi takšni v tej republiki? .
—	Vsi — če gre za to, da je treba braniti svobodo!
— Prijatelj, slabo bi se vam godilo, če bi tako govorili v naši carevini. Pri nas rama jo podložni nobene besede!
—Zato pa sem jaz svoboden Benečan! Pri nas nimamo pod ložnih! Sicer pa, kakšen izraz je prav za prav to? Kdo je komu podložen? Kdo je vaš narod dal pod oblast carici ? — je ponosno odvrnil Gianettino. — Mi smo svodobni meščani in pojem besede podložen, nam je neznan.
—	Pustimo to! Nisem vas radi tega poklical, prijatelj, — reče Orlov, ko je videl, da je naletel na čisto drugačnega človeka, kakršni so vsi tisti, ki so bili navajeni ruskega gospodstva. Komu ste zadnje čase služili?
—	Doževemu sinu Francescu Armidoru!
—	Ah, onemu, ki leži sedaj mrtev na krovu?
—	Da.
—	Tedaj poznate prav gotovo beneško odlično družbo, kajneda?
—	Poznam odličnjake, to se pravi tiste, ki nosijo bogata oblačila in tiste, ki hodijo v cunjah. Poznam lopove, ki nosijo bogate obleke, poznam pa tudi poštene in plemenite ljudi, ki so oblečeni v ponošene in raztrgane obleke. Poznam vse Benetke, signor!
—	Gianettino, vi veste, da smo vas rešili strašne smrti v morskih valovih. Brez naše pomoči bi bili gotovo utonili. U
NAZNANILO
J. C. Luckay, prej z odvetniki Bernsteen in Bernsteen, 1018— 1028 Standard Bldg., Cleveland, Ohio, naznanja, da se je preselil v nove odvetniške prostore na 1208—10 Standard Bldg., Cleveland, Ohio, kjer bo v družbi z I^eo J. Rattay. Telefonske številke so MAin 0638 in MAin 3578.
pam, da se boste izkazali hvaležnega!
— Samo po sebi umevno, signor. Ali naj bi krmaril, dokler ne bo ladja prispela v naše pristanišče? Opazil sem namreč, da se vaš krmar ne razume kdo ve kako na svoj posel, — če bo tako nadaljeval, bo brez dvoma nasedel in udaril z ladjo ob skale, ki se imenujejo "vražji otoki".
—	Tudi pri tem bi nam lahko pomagali, toda pozneje. Sedaj mi pa povejte, ali bi si hoteli zaslužiti nekaj zlatnikov ?
-	Signor, ne sovražim denarja, vendar pa name prav nič ne deluje. Denar ima vrednost za tistega, ki bi si rad kaj kupil. Meni pa izredno ugaja tudi suhi kruh, jem marone, kadar pa sem žejen, se spravim nad sočne pomaranče. Da, če bi si hotel z denarjem kupiti ljubezen! — Toda vidite, signor, tega mi ni treba! — Tudi brez denarja sem dobil najlepšo ženo Evrope!
—	Ah, to je najbrž ona mlada, rdečelasa deklica, ki smo jo rešili iz valov? — vpraša grof Orlov.
—	Da, signor, ona je moja, — moja!
Njegove oči so se tako čudno svetile — da sta se oba častnika nehote umaknila korak nazaj.
Ha, ta mladenič je bil pravcati demon!
—	Pustite to, — nadaljuje grof Gregor Orlov, ki si ni mogel raztolmačiti neprijaznega obnašanja tega mladega beneškega gondolierja.
—	Ne bova govorila o vaši ljubici, temveč o ženi, ki nas zanima ! O njeni lepoti so mi že mnogo pripovedovali! — To, kar bova govorila sedaj, bo ostalo med nama, kajneda?
—	Signor, gondoliere zna molčati! — odvrne Gianettino. — Ce bi hotel počenčati vse, kar sem že slišal, ko sem vpzil odlične ljudi na morje, bi lahko napisal debelo knjigo. Gianettino pa ni podlež!
—	Dobro torej! — Vi boste molčali! — Povejte mi, ali poznate v Benetkah neko grofico Pineberg ?
Gianettino je stal pred grofom Orlovim. — Zaprl je oči. Če bi ne bil tega storil, bi bil Orlov opazil čuden plamen v njih.
Rusi so torej prišli radi nje — radi one grofice, ki je bila še vedno onesveščena? — Prišli so radi te žene, za katero bi Gianettino brez pomisleka žrtvoval svoje življenje?--
—	Sedaj moram biti pameten, — pomisli Gianettino. — Sklenil je, da ne bo niti z eno besedico izdal grofice Pineberg in da bo deklico na krovu izdajal za svojo zaročenko.
—	Torej, prijatelj, — ponovi grof Gregor Orlov, — ali poznate grofico Pineberg?
—	Kdo vendar ne pozna grofice? — reče Gianettino. — Grofica je odlična dama; v Benetkah živi v palači Trientino! Ima
AKO ŽELITE
domaČo kuhinjo in dobro pijačo
za zmerno ceno obiščite
ARTIC BEER GARDEN
6634 ST. CLAIR AVENUE
Čestitke celi delegaciji in glavnim odbornikom JSKJ Delajte za dobrobit članstva in našega naroda!
svoje lastne konje in kočijo! Zanjo nima zlato nič večje vrednosti, kakor svinec v mojih ro-j kah, kadar pa se smehlja, leže ob njenih nogah najodličnejši kavalirji!
—	Ali je zares tako lepa?
—	Zelo lepa je! — vzklikne Gianettino. — Tako je lepa — kako naj bi vam povedal. — kakor moja nevesta, to pa ne pomeni malo, če primerja gondoliere svojo ljubljeno s katero drugo ženo!
Grof Orlov se nasmehne. Ta predrzni mladenič mu je ugajal. Orlov ni maral ljudi, ki so bili ponižm. Ljubil je tiste, ki so odkritosrčno govorili.
—	Grofica stanuje torej v palači Trientino ? — Ali prireja tudi svečanosti ?
—	Zelo pogosto, signor! Mnogokrat se zbere pri njej najod-ličnejša družba. Vsi kavalirji iz Benetk, Genove, Rima, Florence, Milana, Turina, Bologne in iz mnogih drugih mest prihajajo, da prisostvujejo njenim prekrasnim večerom. Francoski in angleški odposlanik sta njena najboljša prijatelja!
Grofica je torej zelo bogata, mar ne?
—	Lepotica ima vedno toliko, kolikor si želi sama imeti!
—	Vi torej mislite, da spreje. ma darove od moških?
—	Za vraga! Kdo je to rekel ? — vzklikne Gianettino, stisne pesti in jih dvigne ter se sovražno postavi pred Orlova.
—	Kdo si drzne žaliti grofico Pineberg? Kdo bi jo rad oblatil, omadeževal njeno čast ?
—	Nikomur bi ne svetoval, da bi žalil grofico! Ta lepotica ima v Benetkah mnogo prijateljev, ki bi vsako žalitev maščevali s krvjo! Signor, opozarjam vas na to! Pri nas je še vedno v navadi krvava osveta. Kdor razža-li mojega prijatelja, ga bom jaz ubil, kdor pa razžali mene, bo kaznovan od mojih tovarišev! Taka je ta stcar! Radi tega je o-stal pri nas že marsikateri tujec. Kupil ši je majhno hišico —
na beneškem pokopališču! I
—	Vem! Vi ste ognjevit na-j rod! — reče Gregor Orlov. — Vi vidite vsako stvar v čisto drugačni luči kakor drugi ljudje!
Orlov je spoznal, da od mladega gondolierja ne bo zvedel tistega, kar bi tako rad zvedel.
Orlov je vzel iz žepa svojo listnico in izročil Benečanu nekaj zlatnikov. Gianettino je sprejel denar in se priklonil.
Grof pa mu je sedaj rekel;
—	Gianettino, ali je bila gondola, ki se je danes potopila, vaša last?
—	Ne, signor, gondola je bila last Francesca Armidora, doževega sina.
.— Ali pa imaš tudi ti svojo gondolo?
—	Imam jo, signor! Moja gondola je ena izmed najlepših v Benetkah!
—	Tedaj me boš prevažal, ko se bom mudil v Benetkah! Dobro te bom plačal, ker potrebujem zanesljivega in spretnega človeka.
V očeh črnolasega mladeniča se je nekaj zasvetilo.
—	Signor admiral, hvala vam za vašo ponudbo, — reče Gianettino in se priklone, — sprejmem jo!
—	Če pa hočeš, — nadaljuje i grof Gregor Orlov, — vzameš 'lahko včasih tudi svojo lepo nevesto s seboj. Ona ti bo lahko pomagala pri veslanju.
—	Vprašal jo bom, signor.
Orlov je dal znamenje, avdi-
jenca je bila končana. Gianettino se priklone in odide. Ko so se vrata za njim za,prla, je grof Or lov rekel svojemu adjutantu: (Dalje prihodnjič)
KRATKOTRAJNA RE-VOLTA V LIZBONI
LIZBONA. — Včeraj se je u-prlo moštvo dveh portugalskih vojnih ladij v tukajšnjem pristanišču, toda topovi obrežnih baterij, ki so takoj stopili v akcijo, so jih po kratkem boju prisilili k predaji. Ubitih je bilo 9 u-pornih mornarjev, kakih 15 pa ranjenih. Vlada je nato progla-glasila obsedno stanje in uvedla strogo cenzuro. Uporni mornarji so bili vrženi v ječe.
KAZNJENCI UŠLI
LONDON, O. — S tukajšnje državne kaznilniške farme je sinoči ušlo pet kaznjencev. Kaz-nilniški stražniki in policija so se takoj pedali na lov za ubežniki, a jih niso mogli izslediti.
Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi.
Išče se
Mlado dekle za splošno hišno delo; mora živeti v okolici East 185 St. Poizve se na 762 East 185 St.
CENTRALNO NASTANJEN
Prostor, kjer je nastanjen naš pogrebni zavod se nahaja tako, da je pripraven za lokalni promet ali pa, da je blizu stanovanjskih naselbin. To je udobnost, ki je cenena, posebno kadar se rabi naš pogrebni zavod za pogrebe. Vsa naša naprava je na razpolago našim klijentom brez posebnega računa.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdIcott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
452 East 152nd Street
COLLINWOOD8KI URAD:
Tel.; KEnmore 311*
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestcin-ke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811
Preše in malni
Proda se več novih preš na rjuhe od i-x do 1 tone in novi malni — po zmerni ceni. 1410 East 53 Street, zadaj, zgoraj.
ANGLIJA POŠILJA PALESTINO
LONDON. — Kolonijal^ nisterstvo je naznanilfi angleška vlada poslala stino deset tisoč vzpostavijo mir in u ki že mesece trpi vsled«^ protižidovskih izgredo^^ zahtevali že mnogo s ^ tev. Angleška svoji izjavi, da j® ^-Palestini "direktno gleških oblasti, katerei" ra napraviti konec.
DR. L. aTsTA.
pregled o#
Ure: 10-12, 2-4,? 6411 ST.
Proda se
Hiša za eno družin"'® East 148 St., — CerAf dobijo se dobri pogoJ'^ lastnik. Pokličite
Vstavite se v gostiji Ijana" na Veliki h ski razsta^
FRANK ZAKRAJŠEK
Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD.	ENdicott
NORGE
ONLY IM IlUHUL mo T#*
THE PLUS VALUE Of *0&I BEFRIGEBATIO«
# Part of the pha mfcw la
Norge is the plus coid-staking power of the RoTlntoe. It ia able to make more cold than yoall ever need, ia simple in construction, smooth in operation, uses hardly any t m m it, is almost everlasting. By actual test, the Rofiatnr hm-proves with use.
The extreme rfficimry and dependablsness of tt* RoQator is the basis of saving in botii food and refrigeration. RoSator Refrigeration enaUea Norgs owners to sam up to $11 m month.
THE ROLLATOR...
Sm9»tb, easy, rolling p«u>»r pr»vidtt nfr* (»Id—KSM Ua lai'nirf.
^ -III *****
before you
• When yem
yon expect	ir
of qokt,
free aervke.
Bat do
poctaat x*** thetraoaoJB^T
•hh ■P
the	/
(»•"■HiSS'
/
SUPERIOR HOME SUPPl'^
6401-05 Superior Ave.
N O RG ^

Millions prefer iM^, mayonnf'^/
• Miracle ^"'P jf.pSS cious! The time-h
ents of mayonnaise ioncd boiled dress „.y. 0 in a new, skillful long, thorough clicfs rocommend ' ,oollJ ^ and bO cl« / ' the	I
beatPf ;V V"'"

s;«U^K3
0*