217. številki*. ijjubljjHia, nedeljo 21. septembra. VJ. leto, 1873. ■OVENSKI NAROD. Iahaja voh« tiau, tKVMOuU ponedeljke in duevo po pravnikih, ter «»eija p« po.tl pr^jeman, za ftvstro-ogersks dežele sa celo lero 16 goli., ca pol leta 8 eold . za oourt leta 4 goiti. — Za Ljubljano brer. požilianja na do-n 7* cilo leto 13 tfoid.. w ootrt leta 3 fOld, 30 kr., za eu mesec I gola. 10 kr. Za pošiljanje na dom m ra&ona 10 kraje, i* meeeo, 20 kr. sa ćotn leta. — Za tcje dežela r;i eeloleto 20 go*dL. pol lota (0 goM. — Za g< spodo oćlteljc na Ijidskih šolab in za dijake velja znltana cena iu :icer: Za LJubljano u ftetrt leta 2 goIU. 50 kr.. p« posti prejemali m oetrt teta 3 golo". — Za oznanila so plačaj« ud Četiri-4topno petit-Trste 6 kr. če so omenilo onicrel tiske, 5 kr. 8« se oVekrar 4 t oi se fri- s' većUr/vt tieha. Vsakokrat *e plača Itempelj za 30 kr. Dopied naj M IevoIo fireakirets, — Kokopint so ne vračajo — l/red« 14 * vo ie v Ljubljani na celovški oesti v TavčV-ovi hUH „Hotel Evropa" vo, us Latsro naj se b'&govoiijo pošiljati naročnine rnklafnaoti" o*T>*iruia "• ;. aJinimatraLivii.. reči. Jo v „Nakotiti tiskar* i* v Tavčarjevi hiši Slovenci! Meseca oktobra imamo voliti poslance v državni zbot na Dunaj. Od leta i h<> i smo že večkrat bili poklicani, izbirati si svojo zastopnike za deželno zbore; nij tedaj prvikrat, da stopimo na volilno bojišče. Pri vseh dozdanjih volitvah smo Slovenci složno volili narodne poslance, nijsmo BO dali zapeljati sladkim besedam, niti nas nij ustrahovalo silno pritiskanje narodnih nasprotnikov, tujcev in domačinov odpadnikov. Vselej smo pokazali, da smo tudi mi Slovenci narod, ki hoče vživati vse pravice, katere nam gredo po postavi in naravnem pravu, da hočemo kot slovenski narod zedinjeni v eni deželni skupini biti in ostati svoji na svoji lastni zemlji ter dospeti do višjega blagostanja po samoupravi, omiki in s v (»bo dnem razvijanji duševnih in materijalnih moči. Tudi k sedanjim volitvam v državni zbor stopi slovenski narod z ono samosvostjo. z ono ljubeznijo do svoje domovino in narodnosti, katera edina vodi narode k sreči in slavi. Naš program je zapisan v srcih celega slovenskega naroda, sprejet od stotisočov slovenskih mož na sijajnih taborih in mnogobrojnih volilnih shodih. Tega narodnega programa se držimo tudi zdaj in zanaprej. Mi bi lehko navedli dosti želj in zahtev, a možje, katere Vam priporočamo, da jih volite za svoje zastopnike v državni zbor, vsi ti možje so znani po celem slovenskem svetu kot pošteni rodoljubi, iz celega srca zavzeti za blagor slovenskega naroda in naše mile domovine, pa tudi izvedeni v političnih stvareh, svobodomiselni, zgovorni in neomahljivi. Oni žive med narodom, poznajo njegove težnje in bremena, zlasti tudi kmetskega stanu, in bodo gotovo najbolje zastopali Slovence in vse narodne pravice. Slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani, katerega je postavil zbor najvoljavnojših slovenskih rodoljubov dne '20. aprila tega leta, da skrbi in dela po vseli slovenskih deželah za volitve narodnih poslancev, sklical je v raznih krajih volilne shode, da poizve, katere može si volilci sami žele za poslance. Taki volilni shodi so bili v Celji, Postojni, Laškem, Šniarji , Blanici, Zavci, Loki, Kaki in Rojani. Naslanjajoč se na sklepe teh volilnih shodov in glede Goriškega na sklep političnega društva „Soča" nasvetujemo kot kandidate za državni zbor: 8. I. V kmetskih občinah: V okrajih Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj z voliščem Celje: Brežice, Kozje, Sevnica z voliščem Brežice: Ptuj, Orinuž, sv. Lenard z voliščem Ptuj; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Ljutomer, Gornja Radgona z voliščem Ljutomer: Maribor, Slovenska Bistrica z voliščem Maribor; Konjice z voliščem Konjice ; Slovenji Gradec, Marenbei g z voliščem Slovenji Gradec: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava z voliščem Postojna; Planina. Lož. Idrija z voliščem Planina: Novomesto z voliščem Novomesto; Krško, Kostanjevica z voliščem Krško; Črnomelj, Metlika z voliščem Črnomelj : Gorica, Kanal, Ajdovščina z voliščem Gorica ; Tolmin, Cerkno z voliščem Cerkno; Bovec z voliščem Bovec; Sežana, Komen z voliščem Sežana: V tržaški okolici; . tir. Josip \ os lijak. deželni poslanec. i*. dr. Jakob I* loj. u*. Janko l*ajk, bivši profesor. ;. dr. Jakob Razlag'. deželni poslanec. (g. Viljem Pfelfer, veliki posestnik, n. «■■*. Lavrič. deželni poslanec. tt. Ivan NTabergoJ, deželni poslanec. II. V mestih in trgih: .s. Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad, Ljubno. Vransko z voliščem Mozirje; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj : Postojna, Idrija, Vrhnika. Lož, Radovljica. Tržič, Kamnik, Kranj. Loka: ii. dr. Anton l*i n*. tir. Valentin Zamik. deželni poslanec. Slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani. Narodne kandidature, katere slovenski centralni odbor postavlja ali podpira za druge, tu še ne imenovane volilne okraje na Slovenskem, bodo bc v tem listu ali posamezno ali skupaj kasueje objavile. Politični razgled. rVotr»nJe dežele. V LJubljani 20. septembra. tieželni «boff se imajo, kakor oli-cijozni listi poročajo, nekoliko Časa sniti že meseca decembra. Po tem tacem to leto državni zbor, ki se bo kakor znano sešel 4 dec., ne bn imel dosta posla uiti časa. Nemški it*tar»vvrci si veliko upanja delajo, da bođo iz trmoglavosti naših starih in klerikalnih , ki imajo parolo „rajši nem-škutarja nege liberalnega Slovenca", za sebe želi. ,,N. fr. Pr." poroča, da bodo zato v v Celji svojega kandidata postavili. V Štemtjt se pred volitvijo staro- in mlado ustavoverci skuhajo zediniti, da ne bi postavljali vsak svojega kandidata, temuč zajedno po enega. tift-atstii Obzor" govoreč o novem banu MažuraniČu, naglasa, da je M. prvi plebejec , prvi mož iz mase naroda na tej časti, katero so dozdaj zavzemali grofi, ba roni itd. Tudi je izbran iz saborske večine Od vsega tega si „Obzor" mnogo obeta. V it t»nje tlri»ve. Iin\h*t vlada Be bavi s projektom novo organizacije tnrkestanske dežele. Dosedanja administracija te dežele nij prinašala Rusom nijenega dobička, in tudi prebivalcev Turkestana nij zadovolila, kajti večkrat so se že uprli zarad velikih davkov Ravno zdaj je Kokand napravil listajo. lifftKo.th* časnik „Agence llavas" javlja, da odide več imenitnih mož desnice in desnega centrnma v Frobsdorf. — Thiers je rekel nekej deputaciji iz Savoje, ki jo je v Ouchy sprijel, da ostane svojemu programu zvest, programu namreč, ki ima za na men pravilno organiziranje republike. Bo dočnost — je dejal gospod Thiers — je last pokoja in zmernosti. — „Journal oiTi-ciel" objavlja dekret, ki na 12. oktobra kliče volilce okr«jev Itautc-Oaronne, Lnirc, Puy-de-Dome, in Nievre v narodno skupščino, da volijo poslance. — „Patrie" dela k odhodu pruskih vojakov iz Vcrduna tole oponibico: „ Vojaki so kakor mule obloženi, in v njihovih na vso moč nabasaoih žakljih se iz-pozna lahko velika množica „izposojenih" rečij; častniki se drže, kakor bi ničesa ne videli, in to iz uzroka. Ko bi se veliki zaboji, ki se odpošiljajo se železnico, mogli preiskati, našle bi Be morebiti Čisto druge reči, nego uniforme. 114i li/tt ttski list „Pop. Romano^ pri poved uje, da je kardinal Antonelli nedavno na vse oblasti, ki imajo v Rima zastopnike, poslal pisma, naj pridejo njihovi poslanci v prvej polovici meseca oktobra v Rim. Zakaj Antonelli pooblaščene državnike tako naglo pri svetem stolu želi videti, ne ve razen vatikana nihče. \e»nški zavozni svot se snide prve dni meseca oktobra. — Deželni svetovalec pleskcga okraja, Urban, je dobil od praske vlade posvarilo. Urban jo namreč v uradnih oglasih priporočal kandidate ene stranke, uradnikom občinskih in šolskih zastopstev pa je odposlal poziv, naj delajo na to, da se bodo volili kandidatje one stranke, ki jo on priporoča. Pruska vlada pravi v svojem posvarilu, da se uradno u pij i van je na volitve ne strinja s postavno volilno svobodo. (Sv (iratrijskvj rlmli pri'porofa r jHisncimnijr !) Iz z-vtlinjvttih ifi'žitv se telegra-tVije, da je 17. sept. ob 3. uri popoldne v zapadnem delu Chicage nastal požar, ki se je stegal na eno miljo daleč: zdaj je že ukroten. Dop piSL Iz Dolenjskemu !*• aept. Izv. dop.J Vsi surovi napadi dr. Bleivveisa in njegovih fanatičnih kaplanov na našega na rodnega kandidata gospoda Viljema Pfei-ferja, ne bodo tem absolutističnim ljubljanskim ljudem nič pomagali. Slovenci bodo g. Pfeiferja volili, v katerega stavijo največ zaupanja, malega Irkiča nihče ne mara, tistega peuzijonista Potočnika pa še menj, ker ga nihče ne pozna. Od Irkiča se po celem Dolenjskem ve, da, je politična nula ; on ne bere nobenega političnega lista. Naročen je samo na „Novice" in še teh ne pregleda. On se ne briga Čisto nič za pra vica in nepravice narodov, najraenj pa za slovenski narod. Za nobeno narodno dru stvo, za nobeno šolo, za nič narodnega se ta možic ne peča, nego on se peča samo za svojo malo osobico. Molitvari in prosi v enoracr za cesarsko službo, da si bi moral vesel biti, da je neodvisen notar. A ker mu, zarad njegovih duševnih nezmožnosti, notarstvo nič ne nese, prosi za cesarsko službo. Tako je za božjo voljo prosil, naj bi mu vlada dala mesto c. kr. okrajnega sodnika v Zatičini. A nij je dobil, nego dobil jo je bil g. Drenik. Irkiča nij niti vlada marala zavoljo duševne revnosti in ubožuost'. In takega človeka nam klerikalci rinejo za poslanca? No kmetje, če ga izvolite, nastavite nm le lojterce, da bo do kake c. kr. službe priplezal, mali revež. — Mi kar nas je narodnjakov in svobodomiselnih mož, bomo volili g. Pfeiferja, in ker nas je večina, bo gospod Pfeifer tndi izvoljen, če se surovopisni in zagrizeni Blei \veis s svojimi kaplani še tako napenja. ■z metliške okolice 18, sept. Izv. dop.] V dopisu št. 196 „S1. Naroda" je bil nek duhovnik omenjen, kateri je javno ponovil in priznal, da se on drži Blei\veiso-sovega in Costovega gesla, da ima pri volitvah ,.rajši nemčurja kot liberal nega Slovenca". Denes bom tega duhovna kar po imenu imenoval, da narodnjaki lehko s prstom kažejo za njim, kjer ga vidijo. To je g. Zamik, fajmošter v Preloki. On agitira in dela proti narodnemu kandidatu g. Pfeifer ju, in pravi, da ima rajši nemčurja nego liberalnega Slovenca. Pa zakaj ? Čn j te! Ta fajmošter je prosil za tiste Stre-mavrove groše, rad bi jih dobil in jih bo - za to ima n em ču r j a rajši, nego liberalnega Slovenca! Naj prej žep, potem firška pravica, potem papež, potem mežnar,-- če kaj ostane, tisti ostanek je Se le tem ljudem za narod! IZ l.viMlic^a tr^ii na slov. Štajerskem. 10. sept. I Izv. dop.] V nedeljo 14. septembra smo slovesno obhajali 2oletnico o d pravljenja tlako in desetine. Pri lepljeni plakati na hišah v trgu so vabili ob činstvo, da se te slovesnosti v mnogem številu udeleži. Popoldne po božji službi slišal se je strel na strel možnarjev; bobneče gr menje se je razlagalo daleč okrog, ter va- f, istek. Nedeljska pisma. XV. „1, kaj pa sta imela vendar s Schafler-jem, — vsaj si bil včeraj pri njem?" vprašam radovedno svojega prijatelja Pavliho, ko sva sedela deževnega večera minolega tedna v Tavčarje vej gostilni v beli Ljubljani pri drugem poliči trpkega terana, katerega je nama bila točajka Mirni prinesla. Pavliha izpuhne tri goste oblake toba-kovega dima, nabere svoj suhi obraz v prav muhaste gube, in nekako plašljivo ogledo-vaje debelega fdistra na konci najine mize, mi resen zašepeče: „Zarad volitev sem bil tam." „E; daj, daj, ali sta bc kaj kregala, kali?" „0h, kaj še, le čakaj, da se tale ,,prav-ničar" od najine mize pomakne domov svoj „rožeukrauc" (ali pa grehe delat) molit, potem ti povem vse, za kar sva barantala z Dolfom. In res, debeli pravniški filister se je kmalu odgugal iz gostilnice, gospodje sekun-darji iz bolnice so bili v tako živem pogovoru, da naji nijso slišali, in Pavliha jame pripovedovati. „Debelo je gledal, debelo; mali nemški Schallerčck, ko sem vstopil , skoro ustrašil se je bil; morda je mislil, da sem z Janjč-jega doma; a urno sem ga potolažil, rekoč: „Jaz sem Pavliha! Saj si gotovo že kaj čul o meni , ljubi moj doktorček brez doktoro-vanja." Pa se mu je kar obraz razvedril, mehak stol mi je porinil, in turškega tobaka ponudil; sam si je pa drago smodko zapahi, in kmalu sva bila v prav živem, prijaznem razgovoru. — Kaj vraga te je bes zmotil, da ti reva tukaj v Ljubljani kandidiraš, ljubi moj Dolfi SafarČek, vsaj te vendar tukaj tako dobro poznajo, kakor trcijalske kuharice našega klečeplaza dr. Gosta. In čem bolj koga poznajo, tem slabše je zanj. Saj veš, da so Giskri „pos" podpisali, ker ga predobro poznajo, vaš Krti no kandidira, ker ga tudi poznajo in Dežmana ste na ^dolenjsko Kočevje poslali, ker ga tukaj predobro poznate. Škoda za Pergerja, daje z M. ..vko ušel; njega prej se nijste tako poznali, kakor sedaj, ko ga več tukaj nij; morda ste ga mislili kam vtakniti. Res, škoda zanj. Schaftcr se je kislo držal, a potlej se mi je jel smijati. Kaj pa misliš, ljubi moj Pavliha, povzame besedo, da je ta reč tako resna. To je vse „švindel". Meni je treba k zdravju, da včasi malo vpijera. Zato kandidiram. Politika je meni klobasa. Kar se pa tiče tega, da me predobro poznajo, pojdi, pojdi, ta je bosa. Ko bi Moka rje v Kaj-fež še živel, bi namestu meno njega tudi 1 oliko volili. Gotovo bi bil on najbolj popularna osoba. In ko bi naš general Dežmau Kaj feža ali P rimo ž - Gada nakomendiral, bi mi prav radovoljno ubogali. Evo, naše discipline ! Saj veš, da so jezuvitjo v Repnjah na skrivno povelje našega generala dobili tist famozni dekret, sedaj smo pa vsi na cedilu ostali, samo jezuvitje ne; kajti oni pridigujejo, kakor prej, begajo ljudi kakor prej, store, kar hote; naš Auersperg jih pa gleda, ker si ne moro pomagati, dokler jo Stremavr ustavoverno nemško klerikalen in Ravšerjev sobratec. Mož se nij pet stopinj naprej ozrl, da bi bil videl, da nema nobenega postavnega pomočka, zarubiti jih, ako ne odido. Le naš general, ki jo vse to prouzro-čil, umiva si roke, misleč, kaj meni mari! 0 naš general je ptič, da malo tacih! Saj pravijo, nDa so baha Ker krokodila jaha.u „Pa povej mi vendar Dolfe, kako je to, da ste po drugih krajih take čudne kandidate postavili, in zakaj zmirom vpijete, da bilo ljudstvo iz vseh krajev na majhni grič pri sv. Krištofu, kateri je bil s slovenskimi zastavami in maji lepo okinSan, na Bredi griča pa je bil oder napravljen, katerega sta napisa: „Zivela svoboda" in „dobro došli" kin-čala. Ob & uri je prišla z godbo narodne pesmi svirajoča množica iz trga in vseh bližnjih vasi na grič, katera se je do 4. ure na kakih 500 osob pomnožila. Gosp. Slanec je potem pozdravil navzočne živahnim govorom, ter jim na tanko in v obče zadovolj-nost razjasnil, kako da se je tlaka in desetina rodila, in kako da je prišlo, da je leta 1848 se ta šiba odpravila. Z „živijo"-klici na svobodomiseljne može in na gospoda dr. Vošnjaka je končal prvi govor. — Potem je je nastopil Rojko Spindler ter o prihodnjih volitvah v državni zbor govoril, in navzočnim na srce polagal, da klerikalce in tako zvano ..pravno" stranke nikar no poslušajo , temveč da naj se drže svobodomiselnih naroduih mož , in je priporočal vsem , da naj na to gledajo, da se naš vrli in pošteni domoljub in narodnjak dr. Vošnjak za poslanca v državni zbor voli. — Tudi ta govor je bil z navdušenjem sprejet. Potem je zopet gosp. Slanec o omiki in šoli govoril, kateri govor je bil ravno tako, kakor prednja dva od navzočnih z zadovolj-nostjo sprejet. Končno je se „Slov. Tednik" vsim priporočal in marsikateri ostri glas se je slišal proti psovalnemii „S1. Gospodarju." Mariborski Slovenci so poslali telegram in napredovalnim in svobodomiseljnim kmetom laškega okraja srčni pozdrav. Proti mraku smo potem z zastavami in godbo šli v go-stilnico gospe Ilorjakovc, kjer se je zbralo najodličnejše občinstvo v tako mnogobrojnem številu, da prostori ne bi mogli kmalu zadostiti; krasni venec tukajšnih gospodičin in gospej pa jo v lepo napravljenem salonu plesal skoraj do jutra. Razšli smo se veseli in zadovoljni s klici: „Živi naš narod, živela omika, živela svoboda; živijo naš poslanec dr. Vošnjak!" Iz koziJttiiMlic^ti okrtijti na slov. Stajarskcm 17. sept. [Izv. dop. Konec.| so to fajn „možje" in „možje" in zopet „možje"; ali se bojite, da bi jih kdo za babe ne imel?" „Vidiš, ljubi moj Pavliha, to je tako : Ti bodo morda zmagali, in ravno ker so tako slab«.dušni, jih bomo lehko vse v žakelj djali in za svoje namene uporabljali. Tu je v prvo neko v Martin K o če v ar, star in sta-rikov mož , ima več denarja, nego pameti, vednosti, in ki bi si iz srca rad na stare dni slavno ime pridobil, ali pa morda šo doživel, da ga v kamen vsekajo. Sekali bodo, rujno vince sekali, kadar pride v državni zbor; a mož se nas bo držal, kakor podrepna muha in zato je dober za nas. Se ve da ga bomo le tako dolgo rabili, dokler ne pride kak nov „krah", potem je pa „tabula rasa" — saj razumeš, kaj ne? Njemu in Zagorcu bo pa tist glasoviti „kurji britof" pomagal, — ali poznaš tega moža V" „Kaj bi gane? Vsaj bi me kmalu zaprl, ker sem pred letom dni v Kostanjevici v gostilni zraven njegove mize pečenega ka-puna jedel. Dejal je, da sem sneda, ker mu nijsem nič pustil. Kregal se je: „Jesses, ti kanalja ti, se boš tlele nuorca dielov!" „Noglej, ta „knrji britof" bo Zagorcu pomagal. Letos o binkoštih so bili ti (Naš okrajni načelnik Hribar.) Kar se tiče načelnika Hribarja samega, je zaradi službenih zadev primoran uradne ure točno držati in kot blagajni Carju se mu odhod iz pisarne v času nradovanja le izjemoma in v nujnih slučajih dovoljuje. Ker zadeve okrajnega zastopništva tudi odločenega časa pobrebujejo, nij misliti, da bi se mogli obe službi točno izpolnovati. Zato pa je prišlo do škandaloznega prepira med davkarjem in kontrolorjem kot okrajnega zastopništva načelnikom, ki je bil uzrok toževanj in odpn-ščenja davkarjevega, ki se bo teško šo ke-daj v staro službo v Kozje vrnil. — Sicer pa bi moral načelnik kot dižavni uradnik so svojo plačo biti zadovoljen, in hlepenje po stranskem zaslužku moramo imenovati le po/rešnost. Pri vseh teh nepristojnostih je načelnik bil jako marljiv, kar so tiče seganja v našo žepe. INatančncga dokaza ne morem podati, ker se mi račun in računske priloge nijso hotele pokazati. — Omenjam dakle samo, da se na okrajne stroške okolo vozi, kamor je j in pa stroškov za izvršitev nepraktične misli o okrajnej hranilnici, izmečke za nekatera nepotrebna zidanja ob okrajnej cesti itd. Po večjem so prebivalci tega okraja revni, v nekaterih kočah je uboštvo čisto udomačeno. Zemljišča so, kakor kažejo zemljiščne knjige, popolno zadolžene: blagor ljudstva pojema. Te razmere opominjajo, naj se pre-bivalcam kolikor moč prizanaša, in naj se z okrajnim imetjem varčno ravna. To pa pri sedanjem načelništvu nij tako; govori se, da se zapravljivo z imetjem ravna. Zavod hranilnice v Kozjem je sevsem nepraktičen, iu sicer že iz tega edinega uzroka, ker nema gospodarskih moeij, in jih tudi ne bode. Uradnik se ne sme irštevati. In vendar je izvršitev te ideje okrajnej kasi vzročila pomenljive stroške, in jih bo še. Hribar seje tc ideje polastil, da bi ga trebalo pri okrajnih zadevah. — Popravljanje cest prevzemajo tudi udje okrajnega odbora, kar po mojej misli nij prav. Zato opominjamo volilce in bodoče možje pri K očev ar j i v Krškem na pojedini — rekli so jej „Wahlreformfeiei fest-banket", in takrat jih je s krškim vinom vred tudi sveti duh obsenčil — jaz mislim, da bo sad dober za nas." „ Takrat sem bil jaz tudi zraven, omenim pohlevno; pod mizo sem čepel, in videl, kako je Zagore c pol kapuna v žep vtaknil ravno, ko je „kurji kristof" v dvanajsta piščanceva jetra vgriznil. Ta mož se mi je res smilil; drugi so vpili: „hoch, „hoch"; on je pa poskušal, pa je imel tako polna usta, da je le „bof, bof" rekel." Dolfi so je smijal, in mi drugo pipo turškega tobaka ponudil, ker on je dosti po-jerbal. „Kaj pa je z Že lezn ikarjem v Tr-žiči V" ga vprašam zopet. „To je pa Cimber z dušo in telesom. Prišel bo s svojim „kaputom" in peljal volilce na borišče j boš videl, bohnali bodo in svojo vojno pesem zapeli I '.i/." a, bržanka Traean, Trščan. Na mojo vero, to bo gaudium." „Veš kaj Dolfe, mu prestrižem besedo, tedaj imajo Tržičani Dežmanove besede, ki jih je 1861. leta v državnem zboru go- okrajno zastopništvo, naj odstrane to nenaravno okrajno stanje, in naj postavijo trden jez, da se več ne povrne. Izvolimo za načelnika moža, ki plačuje davek, ki ima srce in praktično mišljenje za blagor in zlo okrajevcev, izvolimo si posebnega uradnika s pristojno plačo, pa imamo okrajno zastopništvo, ki bo stalo na svojib nogah. Dozdaj zaprto pisarniško prostorje se bo odpiralo za redne uradne ure, stroški, ki so sedaj toliko čez naše moči, se bodo ponižali in čvrste občine tega okraj:* bode v dvomljivih slučajih podučevalo okrajno za stopništvo. Tz /u;-r«»l»t& 18. sept. [Izv. d«.p.' V včerajšnjej saborskej sednici ustauovil 8e je po kratkej debati proračun za leto 1873. Na poročilu in na predlogu finančnega odbora nij sabor čisto nič premenil. Predlog dr. Makanca, naj se tudi suplentom na srednjih učiliščih stanarina dopita, nij bil spre jet. Pri tej priložnosti se je prvikrat pokazala disciplina, pa tudi tiranstvo središnjega kluba. Predsedoval je v sednici podpredsednik Živkovič, kajti Mažuranič je bil po Szlavvju v Budim Pcšto poklican. „Obzor" od vtorka je javil, da je Szlavv MažuraniČu banstvo ponudil, ter da je Mažuranič po za slisanji svojih političnih prijateljev Szlavvju odgovoril, da ponudo sprejme, in na to ga je potem Szlavv k sebi pozval. Kraljevo ročno pismo sicer še nij izšlo, v katerem se Mažuranič za bana imenuje, vendar je njegovo imenovanje, ki se že denes ali jutri pričakuje, baje že toliko kot gotovo. liazen Rauchijanccv bodo z Mažuraničem vse stranke v deželi zadovoljne. Ce bo samo tudi pri postavljenji svojib doglavnikov srečno roko imel! Kot kandidat za ministarsko mesto so odločno denes še nobeden ne imenuje. Naj bolji za to bi bil brez dvojbe Živkovič in sicer že za voljo tega, ker je vest magjarskega jezika. Mažuranič, ki se jc iz početka kot kandidat za ministarsko mesto imenoval, nij vešt magjarščini, ter za voljo tega no bi bil mogel posvetovanjem ogerskega ministarstva prisostvovati in tako voril, vsi v zlatem okviru spravljene; za Železni k arjem bodo pa popir v zlato vezali — bel papir in to bo železni k a rje v govor, kaj nc V" „ Menda že", je djal SchatVer in zdihui.'. ,. I u vaš D cž m an si je menda zato izbral brata Zagorca, da bode, kar se tiče re-negatstva, vsaj enega pajdaša imel. Schone Seelcn finden sich", — „Kakor midva" je mislil Dolfi reči, pa vendar nij rekel, temuč ---Pavliha nij konfial svoje pripovesti> ker k najinej mizi je pvisedel zopet nov gost, zopet nekov debel pravničar, in Pavliha je — še enkrat prav robato, pa tiho, pridu- šivši se, — obmolknil. * * * Gospića moja! Ko bi bil Pavliha vedel, da boste Vi brali njegove besede, gotovo bi bil lepše govoril in vpletal poetične rože v svojo pripovest; kajti on zna, če je prav sicer neroden in robat, včasi vendar tudi galanten biti, in Vam nasproti bi bil gotovo. Vsaj vidite, kako lepo sta sc z doktor Schaf-ferjem zastopila, o katerem pravijo, da je znal že „dvorišče pometati", — ko jc še, kakor njegov znanec Pavliha, — platno prodajal. J. Baptista. svojo nalogo izvrševati. — Ivan Mažuranič, pesnik glasovitega Cengič Age, je rodom iz primorja, če se ne motim iz Novega, in skoz in skoz narodnjak. Do leta 1861 je bil pii zagrebškem bauskem stolu državnik nad pravnik, <>tl leta 1861 do IS<>7 pa brv. dvorski kancelar na Duuajl. Po uveden j i duvalizina porinili so ga v penzijo. Leta L866 se je pod njegovom egidom in pod vodstvom Ivana Kukuljeviča in Krcstiča v Zagrebu stvorila stranka tako imenovanih „samostalcev", ki je bila za federativno A v-Htrijo s centralnim parlamentom za skupne zadeve. To ga je razdvojilo s Strossmajcr jem, pod katerega egido se je v isti čas stvorila fuzija med narodno in magjarnosko stranko. Mažuraničcvo idejo jc pokopal du-valizem, in sedaj se je tudi on sprijaznil z idejo naslonbe na ogersko kraljevino. Oger-ski Časopisi vest o MažuraniČevej banskej kandidaturi nijso z dopadenjem sprejeli, kar pri nas tudi nobeden pričakoval uij. Sicer jih pa more Mažuraničcvo vladanje na drugo prepričanje navesti. Jje !*«*(«> e'Imu'K'U 14. sept. j Izviren dop. I Iz malih črt se karakter naroda najbolje spoznava. Da boste rojaki Slovenci videli iz take male črte, kako je Kus moževno zavzet za svoje narodno pravo , naj denes povem le sledečo malost: V Aleksandrinskem gledališči so pri nas ob sobotah uemške predstave, — druge dni pa samo ruske. Ono saboto mi je moj znanec prepustil svoj bil jot : grem tedaj v gledališče. Igrali so znano igro ..die Grille". Navzočni petrograški Nemci pazljivi i gi neni poslušajo. — Kar naenkrat nekdo na zadnjej galeriji z debelim basom zarenči : „Pa ruski!! ćtak njičevo ne panimaju, jej Bogu njičevo!" (Po ruski!! tako nič ne razumem, pri Bogu prav nič!) Bradač — mn-žik (ruski kmet) si je bil privoščil bJJJet ,.v paradiž" (tako tukaj imenujejo zadnjo galerijo) misleč, da bode slišal zabavno rusko komedijo, kakor je bil od nekdaj vajen. Ali kakor ušesa napenja, vedno le sliši neke čudne tuje švabske zvoke, katerih ne razume; nestrpljivo tedaj zahteva, da bi ,,po ruski" govorili. — To je prav karakteristično za ruski značaj: ako Rus misli, da ima pravico kaj terjati, tako tvrdi svojo pravico brez ozira na osobo i kraj. Naš „nni-žik" je bil plačal vstopnino, torej je mislil da ima pravico zahtevati od igralcev, da mu dado, kar je hotel imeti, namreč rusko narodno predstavo. Da so sabote odločene za nemške predstave, mož nij vedel. Domače stvari. — (Nemškutarski in ob enem vladni (!) kandidat) v celjski kmetski skupini bode apotekar Ignac Šnideršič v Brežicah, kljubu svojemu slovenskemu imenu velikouemec od nogo do glave. Tedaj so v tem volilnem okraji trije kaudidatje : slovenski narodnjak dr. Vošujak, klerikaluo-pravničar kanonik Kosar in nemškutar Šnideršič. — — (Občina sv. Peter) pod Mariborom je 14. septembra t. 1. g. Janko Pajku častno obeanstvo podelilo. — (0 d S č a v u i c e) se nam piše: 15. t. m. so našli na cesti na Kolmanščaku v Malonedeljskej fari ustreljenega posestuika Spindlei ja Jožeta iz Drakovec, ki je od mladih uog že si tuje blago rad prisvojeval, za to je morebiti ga zadela ta prehuda smrt. Našli so pri mrtvem dolg nož, vilice in kro-žico (kupico), kar si je prej pri krčmarji Tobiasu pri Malej nedelji prilastil, l^treljeni je zapustil ženo in več otrok, a ne obžaluje ga nihče. Razne vesti. * (Pater K 1 i n k o vv s t r <"► m >, znani dunajski jezuvit, ki je mej našimi klerikalci slovel kot najboljši cerkveni govornik, je znorel. Kedor ga je kedaj na Dunaji, v Ljubljani ali kde drugej slišal, kako jc svojim poslušalcem pekel ali hudiča slikal, ta se pač no bode čudil, da se jc talentiranemu, pa prenapetemu možu ta nesreča pripetila. POMlftlllO. Vsem bolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov. Revalesciere du Barry 17 8j<>Sul4ll!tt. Vsem trpečim po izvrstni LVvalesciere du Barrv, katna brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v pršili, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tnberkole, sušico, naduho, kašelj, naprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje \ ušesih, nicdlico in bljuvanje krvi t mil ob času nosečosti, sealno silo, otožnost, sušenje, revmaturom, protln, bledico. — Izpisek iz 75.000 Spričeval 0 ozdravljenjih, ki so vsem lekom kljubovala: Spričevalo št. 74.b"7(>. Na Dunaji 18. aprila ln7.'f. Sedem mesecev je sedaj, ko sem hil v najo-bupnejlem položaji, bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do ducva vidno gineval in vslctl tega dalj časa ni j sem mogel se učiti. Slišal sem 0 Valej čudovitej Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se ćutim po enomesečnem vil* vanji Vaše tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega In okrepdanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani Gabiiel T e s e li n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišča. Spričevalo *t. 7.*t.or>s. Mitrovice, 80 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšali ju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (i. Kostie. Spričevala *t. 73.704. Pfilep, pošta llolešau mi Moravskeiu 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revalesciere du Rarry pošla inje za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 9 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani .1 ožet' R o h a e ž e k , gozdar. TećuejSi kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50 k rat svojo ceno za zdravda. V plehastih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 30 gold., — Revalescierc-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalescicro-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 570 tas .'10 gold. — Prodaje: Barry d u Barrv & C o m p. na I>u-Uttji, U uli flUtohapUMM št. 8, v LJubljuul Ed. Mahr, v Vratlvl bratje Oberanzmeyr, v Iiin-bruku Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v I.ou*l L ud vi g Miiller, v Mariboru F. K o I e t n i k & M. M o r i £, v Dlerauu J. B. Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du najska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Opomenica. EkHckutivue dražbe 22. septembra: Polano-vo, 310 gld., v Ribnici. — 211. septembra: Rothclovo 696 gld., Stimčovo 850 gld. in Stampfeljevo, 1180 gld. v Kočovji. — Trostovo, 1795 gld , v Vipavi. — 2t\. septembra: Pcpovnakovo.^l 101 gld. in Turnse-kovo, 109O gld., v Sonarji na Štajerskem. — Vindi Ševo, 1090 gld., v Ptuji. — Emakovo, 1542 gld., na Vranskem. — Kostnvčevo, 1646 gld., v Brežicah. — 27. septembru: Kendleijevo, 620 gld., v Loki. '8'M.ki. 19. s e p t e m h i i iai