■ ' lias wmm čas naš čas naš čas naš čas naš čas naš čas IDEJNE ZASNOVE UREDITVE SREDIŠČA ' VELENJA - Prostor je vse bolj dragocen, treba ga je racionalno izkoristiti — Velenju vrniti identiteto STRAN 3 PRAZNIK OBČINE MOZIRJE Letošnjo (in edino) nagrado občine Mozirje bo prejel kraj Gornji Grad in z njim vsi, ki so nesebično pomagali pri temeljiti obnovi veličastne katedrale. STRAN 4-9 KAKŠNA BO ŠOLA JUTRI? O tem je velenjskim šolnikom spregovoril republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj. STRAN 10 STAVKA? ! Občina Velenje Danes odločitev: da ali ne Danes, 6. septembra bo po seji sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije jasno, ali splošna stavka delavcev napovedana za 10. september bo ali ne. Na posvetu predsednikov sindikalnih organizacij, ki ga je v začetku tega tedna sklical Občinski svet Velenje, pa je bilo rečeno, da se v primeru, da stavka bo, tej z eno-urno prekinitvijo dela pridružijo: Gorenje, ESO, Si-pak, Elkroj. Na Rudniku li- gnita Velenje bo enourna opozorilna stavka delovna — zaslužek bodo namenili družinam ponesrečenih rudarjev v jami Dobrinja, za njih pa delali še eno uro. Splošno stavko podpirajo tudi v mnogih manjših kolektivih v Velenju — v Vegradu recimo, Zdravstvenem centru, (njihovo stališče objavljamo na 15. strani), ERI, Nami, Tovarni usnja Šoštanj, Vekosu, vendar dela med 9. in 10. uro ne bodo prekinili, ker so prepričani, da je treba z dogovori razrešiti pereča vprašanja, ne pa s prekinitvami dela. Marsikje pa se do te stavke vsaj do ponedeljka še niso opredelili. Do 3. septembra se je v Velenju v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije včlanilo 16.623 delavcev, toliko jih je podpisalo pristopne izjave. (mkp) Občina Mozirje Zelo različna stališča V mozirski občini so stališča in opredelitve glede stavke zelo pestra, pravzaprav že kar zanimiva. Podatki veljajo seveda za torek, ko se je v Mozirju popoldne na izredni seji sestalo predsedstvo občinskega sveta zveze svobodnih sindikatov, ki je pred nameravano stavko le sprejemalo stališča iz posameznih okolij in usklajevalo akcijo. V torek popoldne so podatke zbrali in izvolili predstavnika za današnjo sejo republiškega sveta, na kateri bo iz- razil stališče sindikatov mozirske občine. O končnem stališču žal ne moremo poročati, zato se omejimo na podatke, ki so jih zbrali do torka opoldne. Najprej o štrajku kovinarjev. Osemurno stavko podpirajo v Gorenju — Mali gospodinjski aparati, v Kovinarstvu in Iskri na Ljubnem, kar že pomeni večinsko podporo zaposlenih v kovinarski stroki. Za splošno enourno stavko so se doslej odločili v Gorenju— Glin Nazarje in v Elkroju, v TDO Savinja, na Gozdnem gospodarstvu Nazarje, Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in osnovni šoli Gornji Grad pa sindikalne zahteve sicer v celoti podpirajo, zaradi narave dela pa stavkali ne bodo; zahteve bodo torej podprli z delom. Stališč vseh podjetij torei do oddaje gradiva še ni bilo, zanimivo pa je, da so delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje na zadnjem zasedanju do stavke sprejeli odklonilno stališče, (jp) Po opravkih na občino vsak dan Velenjski izvršni svet je sprejel odredbo o novem delovnem času občinskih upravnih organov. Kar najbolj namreč želijo približati njihove usluge občanom. Odslej (točneje, ko bo izšla odredba v uradnem vestniku občine Velenje) bodo imeli uradne ure vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. Dogovorili so se tudi, da bo viselo na vidnem mestu obvestilo, kje in kako se lahko občani pritožijo, če z uslugami, ki jih bodo dobili na občini ne bodo zadovoljni. (mz) Začelo se je zares wm V ponedeljek, ta teden, se je znova oglasil šolski zvonec in naznanil konec počitniške brezskrbnosti ter začetek novega šolskega leta. Na desetih osnovnih in prav tolikih podružničnih šolah naše občine je sedlo v šolske klopi približno 6200 otrok v 256 oddelkih. Od teh si je rumene rutice okrog vratu zavezalo okrog 750. Večina učencev na predmetni stopnji, to je od 5. do 8. razreda, bo obiskovala pouk samo dopoldan. Zaradi prostorske stiske pa žal, te sreče ne bodo imeli vsi učenci na razredni stopnji. Čeprav so naše bistre glave šele sedle v šolske klopi, smo prepričani, da ne bo nič narobe, če že tokrat zapišemo, kdaj bodo lahko vsaj malo odložili skrbi za šolo ter namenili malo več prostega časa svojim konjičkom. Prvo polletje so torej začeli 3. septembra in bo trajalo do 25. januarja prihodnje leto, drugo od 4. februarja do 25. junija 1991. Za učence 8. razredov bo zadnji dan pouka pravkar začetega šolskega leta 14. junij 1991. Pouka prostih dni s tem še ne bo konec. Letos prvič bodo imeli šolarji novoletne počitnice. Trajale bodo od 25. decembra do 2. januarja, klasične zimske počitnice bodo tokrat »dolge« le teden dni, in sicer od 28. januarja do 3. februarja 1991. Slaba dva meseca pred zaključkom šolskega leta pa bodo lahko uživali še na prvomajskih počitnicah. Začeli jih bodo 27. aprila in bodo trajale do 5. maja prihodnje leto. nama VELENJE W 853-500 lügBi: I . j jR • o . .. , v bavmjskom gaju Nebesa so visoko, car daleč, zato si kaže pomagati sam. Ruski pregovor Park slovenskih vrtnarjev — Savinjski gaj v Mozirju — je letos lep kot nemara še nikoli ni bil. Pa še lepši bo, kar posebej velja za zadnje dni tega tedna, se pravi od jutri do ponedeljka (od 7. do 10. septembra). Slovenski vrtnarji namreč pripravljajo veliko mednarodno razstavo cvetja, tokrat imenovano »Cvetje Evrope«, pa še dobršen del ostalega sveta bi lahko omenili. Do torka popoldne se je za sodelovanje prijavilo več kot 70 razstavljavcev iz Nizozemske, Nemčije, Italije, Češke in Slovaške federacije, Madžarske, Izraela, Tajvana in Tajlanda ter seveda Jugoslavije. d.o.o. Tel.: 063/851-572, fax 853-472 Efenkova 61, 63320 Velenje 1 Projekting Prvo leto delovanja Prvi milijon dolarjev izvoza Občina Velenje 665 milijonov izgub S polletnimi rezultati velenjskega gospodarstva nikakor ne moremo biti zadovoljni. O tem smo pisali že v prejšnji številki Našega časa. Zdaj naj to trditev podkrepimo še s podatkom, da je izkazalo izgubo ob polletju kar 48 podjetij. Med njimi je veliko pravkar ustanovljenih. Izgubo so zabeležili v višini 665 milijonov dinarjev. V podjetjih, ki so izkazala izgubo dela 13.655 delavcev, kar je več kot polovica zaposlenih v občini Velenje. (mz) V čudovitem naravnem okolju Savinjskega gaja, dopolnjenim s stalno narodopisno razstavo, bodo štiri dni na ogled cvetlični aranžmaji o katerih lepoti ni treba razpravljati, treba jih je videti in uživati. Za oči, dušo in srce je sicer že to dovolj, vendar organizatorji pripravljajo še dodatne prireditve. Na otvoritvi v petek popoldne se bodo predstavili pevci, godbeniki, citraši in še kdo, program pa bo povezoval Mito Trefalt. V soboto proti večeru bo devet pevskih zborov iz vse Zgornje Savinjske doline prepevalo domače pesmi, posebna paša za oči bodo cvetlični aranžmaji na vodi, dopolnjeni s svetlobnimi učinki in veličastnim ognjemetom, za vožnjo bodo na voljo konjske vprege in kočije, italijanski razstavljalci bodo prikazali lončarijo in sobne rastline, za ljubitelje cvetja bo posebej zanimiv prikaz rastlinjakov in vrtnih* ut, za posebno vzdušje pa bodo po svoje prispevali tudi mozirski majevci; tudi sicer prireditelji trdijo, da se za gostinsko i:i ostalo ponudbo ni treba bati. Razstava bo na ogled, zlasti za šolsko mladino, še v ponedeljek, sicer pa v Mozirju pričakujejo vsaj 20.000 obiskovalcev v teh dneh. Le kanček lepega vremena potrebujejo in gotovo nikomur ne bo žal obiska v Savinjskem gaju. (JP) Novice NA DELOVNIH MESTIH NE BODO KADILI (mz) Velenje — Velenjska občinska uprava je pred temeljito reorganizacijo, prenavljajo in posodabljajo pa tudi delovne prostore. V njih, so sklenili na izvršnem svetu, zaposleni in gostje v bodoče ne bodo kadili! ŠOLA V ŠMIHELU ZA TURIZEM (jp) Šmihel — Po dveh neuspešnih razpisih za prodajo stare osnovne šole v Šmihelu se je končno in v zadnjem trenutku našla rešitev. Poslopje bo pod ustreznimi pogoji kupil zasebnik in jo preuredil v turistični in poslovni objekt, obenem pa bo ob njej zgradil športno igrišče. PROSTORI ZA DEMOS (jp) Mozirje — Izvršni svet skupščine občine Mozirje je sprejel sklep, da izpraznjene prostore nekdanjih družbeno-po-litičnih organizacij dodeli Demosu, obenem pa je določil tudi novo ceno najemnine. S prvim septembrom je tako cena kvadratnega metra 18 dinarjev, ta cena pa za preostale DPO velja že od 1. avgusta. ZAGRADIŠNIK ŠE NIMA PARCELE (mz) Velenje — O pfoblemu Zagradišnik smo v sredstvih javnega obveščanja že veliko pisali. Tako v lokalnih kot republiških. Za osvežitev spomina: njegova hiša stoji le nekaj centimetrov stran od novega bloka na Celjski cesti. Ker mu parcele za novogradnjo še vedno niso zagotovili, so tam gradnjo ustavili. V razrešitev problema se je zdaj vključil še velenjski izvršni svet, ki je zadolžil pristojen občinski upravni organ, da Zagradišniku ponudi parcele, ki so trenutno v Velenju zazidljive. ŠE 20 PROSTIH ŠTEVILK (tp) Šmartno ob Paki — Krajani Šmartnega ob Paki so izgradnjo telefonskega omrežja zapisali med naloge prejšnjega referenduma. Tudi, ko so se odločali o vnovičnem samoprispevku, so to nalogo uvrstili med prednostne. Pri uresničevanju zastavljenega cilja pa niso najbolj uspešni. Potek akcije izgradnje zavira PIT, ki nikakor ni zadovoljen s ponujenimi rešitvami za ureditev prostora za izgradnjo nove telefonske centrale. Krajevna skupnost je zato vzela zadevo v svoje roke in med krajane razdelila pogodbe, v kateri je med drugim določen način izgradnje in plačilo obveznosti. Prvi obrok je plačalo 224 novih telefonskih naročnikov, 20 številk pa je glede na zmogljivosti centrale tako še prostih. In kako daleč je sama akcija razširitve PTT omrežja? Na nedavnem sestanku so se člani vodstva krajevne skupnosti Šmartno ob Paki dogovorili o objavi razpisa za izgradnjo prostorov za centralo, (to naj bi dobili konec tega leta). V teh dneh pa bodo pripravili vse potrebno za začetek izdelave projekta za primarni vod. ŠE EN REKREACIJSKI CENTER? (fk) Frankolovo — Tu so pred kratkim le začeli graditi nadomestni bazen; nadomestil bo starega, ki so ga zaradi črpališča pitne vode za Celje morali zapreti. Nov bazen bo seveda sodobnejši, saj mora zadostovati vsem sedanjim predpisom. Ob večjem pa bodo uredili še manjšega za otro.ke. Fran-kolovčani pa bi radi ob novem bazenu uredili še več drugih objektov in tu naj bi nastal nov rekreacijski center. Pravijo namreč, da imajo tu še vedno svež zrak, zato pričakujejo tudi obiske iz bližnjega Celja. Seveda pa je gradnja centra odvisna od denarja; sam bazen mora kot nadomestilo zgraditi celjska Komunala, vse drugo pa bo slonelo nä Frankolovčanih. Upajo seveda na razvijajoče se podjetništvo. Najprej naj bi uredili gostinski objekt, nato tenis igrišča in še kaj. Le tako dopolnjena ponudba bi tudi zagotavljala, da bi bazen živel, saj drugega denarja za vzdrževanje ni pričakovati. NOVI LEŽAJI ZA ELEKTROMOTORJE (fk) Celje — Ob dokaj usihajoči proizvodnji v večini naših podjetij so seveda razveseljivi vsakršni podatki o novih uspehih. V celjski Žični tako osvajajo proizvodnjo nove vrste ležajev, takih, ki jih najbolj potrebuje industrija elektromotorjev. Ker so izredno kakovostni jih lahko naši tovrstni proizvajalci brez skrbi vgrajujejo v svoje izdelke, ki jih namenjajo na najzahtevnejša zahodna tržišča. V Žični namreč ne delajo razlike med izdelki, ki so namenjeni na domače tržišče in tistimi za izvoz. Da so ležitji res kakovostni pa kaže veliko zanimanje tujih kupcev. Njihova usmeritev namreč je, da mora biti vsak njihov izdelek enakovreden tistim iz najboljših svetovnih firm. V kratkem naj bi tudi dobili zahodnoevropski znak kakovosti. Z EKSPLOZIVOM NAD BABO (fk) Trojane — Vozniki, ki vozijo proti Ljubljani v uri po poldnevu, se vsak dan srečujejo s cestno zaporo. Zaradi miniranja je cesta — razen sobote in nedelje — zaprta med 12.30 in 12.40 uro. Tako bo še vse do konca oktobra. Čeprav vse odločitve o boljši povezavi Celja in Ljubljane še niso razrešene, so vendarle začeli z obnovo najbolj kritičnega odseka, tako imenovane trojanske Babe. Najprej bodo zgradili skoraj 1400 metrov dolg odsek z odstavnim pasom, na njem pa tudi 133 metrov dolg viadukt. Za to gradnjo se morajo tudi močneje »zajesti« v Babo. Temu delu bo sledil še 6,5 kilometra dolg »počasni« pas od Jelševice do vrha Trojan. Vsa ta dela naj bi končali do konca prihodnjega leta. Stanarine in komunalne dobrine Čigava bo obveljala? Stanarine in komunalne dobrine — večno neizpeta tema ene in druge strani — izvajalske ter uporabniške. Od zadnje podražitve dalje pa tema, ki krepko buri še druge udeležence. Glavna igralca »v igri« sta tokrat velenjski Svobodni sindikati in občinski izvršni svet. Zakaj pravzaprav gre čivkajo že vrabci na strehi, zato vsebine spora najbrž ni treba znova pogrevati. Vendar rešitvi tega vprašanja ni videti konca ne kraja. Kdo bo močnejši: sindikat, ki vztraja na trditvi, da je zadnje povišanje stanarin in komunalnih dobrin nezakonito, in da se naj cene teh dobrin povišajo v skladu s povišanjem plač ali izvršni svet, v čigar pristojnosti je določanje o odstotkih podražitev. Dejstvo je, da od brezplodnih razprav, pogovorov, nima nihče nič, najmanj imetniki stanovanjskih pravic. Le ti so zbegani, zmedeni. Ne vedo, koga naj poslušajo — ali naj plačajo stanarino po starem ali po novem. Burne srede pri blagajniškem okencu stanovanjske skupnosti, kakršne je bila pred štirinajstimi dnevi, niso pravzaprav nič čudnega. Največ hude krvi zaradi julijskega povišanja cen stanarin in komunalnih dobrin je med delavci Gorenja in Reka. Seveda ne med vsemi. Tu očitno Svobodni sindikat najuspešneje deluje. Prav posebnega naprezanja slednjemu najbrž ni bilo potrebnega, saj je v danih razmerah njegov predlog mnogo bolj sprejemljiv za delavce, zlasti tiste z nižjimi osebnimi dohodki kot sklep občinskega izvršnega sveta. Večina julijskih položnic je tako popravljenih. Tarča napadov, so največkrat nedolžne blagajničarke stanovanjske skupnosti. One pravijo takole: »Ne samo, da smo pri plačevanju položnic deležne plohe najrazličnejših besed, tudi plačevanje po starem zahteva kar osemkrat več dela. Vsako postavko je namreč treba posebej obdelati oziroma vsako položnico osemkrat poknjižiti. Za mesec julij je to 56 tisoč knjižb. O čem drugem pa raje ne izgubljamo besed.« Ura, ki smo jo preživeli med njimi, sicer ni bila tako burna kot med deveto in deseto dopoldan, o uvodoma omenjeni zbeganosti ter razdvojenosti pa smo se lahko kljub vsemu prepričali iz vprašanj plačnikov: ali tudi drugi plačujejo? Veste, kregajo nas tisti, ki niso plačali, zakaj smo tako neumni,...« Večino med njimi pa je skrbelo, kaj bodo storili s tistimi, ki še niso poravnali svojih obveznosti. Neplačnikom tožba na sodišču oziroma sodna izterjava ne uide. Tovrsten način plače- vanja v naši občini vsaj doslej ni bil praksa. V prihodnje gotovo bo. Tudi predlog, ki ga je stanovanjska skupnost konec junija naslovila lastnikom stanovanj, bo postal aktualen (v predlogu seznanja lastnike stanovanj, da lahko tistim, ki so dolžni plačilo stanarine za več kot tri mesece ali dva zaporedna odpovedo stanovanjsko razmerje). Kaj pa zamudne obresti? Kdo jih bo plačal? Kdo bo prerezal gordijski vozel? Udeleženca spora sama — v to težko verjamemo. Občinska skupščina, na katero se sedaj vsi zanašamo? Kako, če njeni sklepi za sindikat niso obvezujoči. Kaj bo torej ta storil, če mu odločitev ne bo po godu? Takšnih in podobnih vprašanj je še več. Razmislek nas privede do obetov o kompromisu z obeh strani. Kajti vsako nadaljnje zaostrovanje ne vodi drugam kot do popolne anarhije na tem področju. (T. P.) ■■■■■■I ■HMHHHHHi Celjsko območje Izvoz ne prinaša (tudi) dovolj dohodka r mummm, mr Nad stanjem našega gospodarstva smo že nekaj časa zaskrbljeni — ko to potrdijo še uradni podatki, je vzrokov za nezadovoljstvo še več. Toda ob tem žal še prevelikokrat ugotavljamo, da sami za zboljšanje ne moremo narediti kaj dosti. In ob tem, ko smo že toliko let po podjetjih iskali notranje rezerve, je brez res korenitih sprememb v posameznih okoljih večje spremembe res narediti težko. Zboljšanje morajo prinesti spremenjeni predpisi, resnejša razbremenjevanja, perspektivni programi. Grobi kazalci za letošnje polletje bi koga zavedli, da celjsko območje le ni tako slabo kot pravimo. Medtem ko je v vsej Sloveniji industrijska proizvodnja v teh šestih mesecih padla za dobrih 11 odstotkov, je v celjski regiji padla v petih občinah, pa še to v celjski, velenjski in šentjurski občini za manj kot odstotek; v mozirski je bil padec skoraj šestodstoten, v žalski pa res kar 12,2 odstotka. V treh občinah pa je industrijska proizvodnja porasla: v laški za 2,3 odst., šmar-ski za 3,9 in mozirski za 4,1 odst. Porasel je tudi izvoz in sicer povprečno za 16 odst., v mozirski občini pa kar za 50 odstotkov. Toda prav v tej občini se najbolj nazorno kaže, da v kakovostnem smislu tudi ti ugodni kazalci ne povedo veliko. Prav mozirska občina je hkrati zabredla v resne težave z veliko izgubo. Izvoz namreč zaradi precenjenega dinarja še zdaleč ne pomeni kaj dobrega, zato zvečani izvoz tudi ne prinaša večjega prihodka; vsaj v večini primerov ne. Pa zato niso presenetljive pripombe na Markovičev dinar, še posebno, ker pri nas ostaja usmeritev v izvoz nuja. Ob zapiranju ostalega dela jugoslovanskega trga je treba najti kup- ce na tujih trgih. Tega se očitno zaveda tudi večina organizacij na celjskem območju, saj so v vseh občinah, razen šentjurske in žalske, izvoz zvečali. Resda je porasel tudi uvoz, vseeno pa se je pokritost še zvečala. Več kot uvažajo izvažajo v šestih občinah — manj le v celjski in laški. Največjo pokritost imajo v šmarski občini (132 odstotkov) in konjiški (122). Reden spremljevalec dela so tudi blokade žiro računov. Pri celjski SDK je blokirani znesek iz meseca v mesec višji. Julija je znašal 29 odst. povprečnega stanja sredstev na žiro računih gospodarskih organizacij. S še hujšimi likvidnostnimi težavami so se pestili v mozirski in velenjski občini. Pri SDK Velenje so v juniju zabeležili povprečni znesek blokacij kar 35,4 odst.," Strokovnjaki pravijo, da so polletni denarni kazalci go- spodarstva našega območja najslabši v zadnjem času, odkar velja nov obračunski sistem. Izgube so namreč zdaj še desetkrat večje od akumulacije in že tudi presegajo bruto dobiček. Kar 42,8 odstotka zaposlenih v regijskem gospodarstvu je delalo v podjetjih, ki so izkazovala izgubo. Devet desetin vse izgube je v industriji; tri četrtine v elektrogospodarstvu, pridobivanju premoga, proizvodnji električnih aparatov, črni metalurgiji... Tako ni čudno, da je daleč največ izgube v velenjski občini, skoraj 60. odst., 28,7 odst. regijske izgube odpade na celjsko občino, 4,8 pa na mozirsko. Velenjska občina tudi prednjači pri izgubi na delavca — 32.137 din, na drugem mestu pa je tu mozirska občina — 13.693 in na tretjem celjska. Sicer pa je bilo skupaj vse izgube za dobre 1,1 milijarde dinatjev. V regiji ni več nobene občine, kjer ne bi zabeležili rdečih številk. (-fk) ■ Savinjsko-šaleška naveza H Kako primamiti tujce? Mi smo čudna dežela z mnogimi še bolj čudnimi ljudmi. Dolgo že govorimo, da moramo čimveč prodajati na tuje in tudi k nam privabljati čimveč tujcev. Pa prodajo često uničimo s pošiljkami, nad katerimi se tujci križajo, še tiste tujce, ki pridejo k nam, pa odganjamo s cestnimi zaporami, gorečimi gozdovi in žvenketanjem orožja. Kljub takim pestrim aktivnostim si še nismo nehali prizadevati, da bi k nam privabili tujce. Seveda je taka aktivnost zdaj veliko težja, saj je treba izbrati prave vabe; tujci so namreč kot previdne ribe: ne zagrizejo rade dvakrat v isto vabo. Vsi pač tudi niso pripravljeni, da bi svoj dopust preživeli v negotovosti, saj so jih časi raznih pustolovščin večina le že minili. Zadnja modna (ali lovna) muha naj bi bila zdaj razna sovlaganja in to v turizem ali kaj drugega. Tujci, ki bi vlagali, bi seveda tudi skrbeli za popolnitev turističnih zmogljivosti iz svojih ali drugih krajev, skrbeli bi za take turiste, ki bi tudi puščali kaj denarja, v drugih primerih bi skrbeli, da bi tu delali izdelke, ki bi jih v svetu lahko res tudi prodajali. In to po primerni ceni. Teoretično je to vse lepo in prav — le takih tujcev, ki bi vzeli vse to resno, je malo. Saj pridejo in pogledajo hotel ali tovarno, se pozanimajo, potem pa pričakujejo, da bi bil naš delež le malo vreden (kar v večini primerov res tudi je), razen tega pa bi želeli še soodločati. To pa je že preveč! Ob tem nekateri pravijo, da se za mnoge naše tovarne na tujem še najbolj zanimajo razni muzeji; za mnoge hotele pa organizacije za onemogle in druge »veterane«. Pa tisti posamezniki, ki ljubijo presenečenja. Za marsikje namreč pri nas še vedno velja, da ljudje ne vedo, kaj bodo dobili, pa čeprav so kaj naročili, pa tudi ne, če bodo nekam prišli, pa čeprav so se tja namenili. Bo kdo rekel, da pišem preveč južno in da za nas to gotovo ne velja. Previden sem, zato ne dam roke v ogenj, da bi lahko temu v gotovosti pritrdil. Velja namreč, da smo pogosto tudi Slovenci hitro pokvarljivo blago, pa čeprav znamo reči, da smo se kalili v nakovalu med zahodom in jugom. Pa tako seveda tudi mi poskušamo na kakšne načine . primamiti tujce. Dokler ljudje, ki so zdaj v vladi, še niso bili v vladi, so radi poudarjali, kako nas svet podpira in tako so tam zunaj meja pripravljeni odvezati mošnjičke — posamezniki našega rodu in drugi. Zdaj so se seveda že lahko dodobra prepričali, da s temi mošnjički ni nič. Pa jim tako še ostaja tolažba, da je za to kriv velik prepad, v katerem so prevzeli vlado, in iz katerega se bo težko izvleči. In v katerega naj tudi mnogi neradi podajajo roko. Ne preostane nam torej drugega, kot da iščerr\o nove primerne vabe. Ni hudič, da bodo prijeli!pravijo nekateri. Drugi pa pripominjajo, da ni vse v vabah. Pomembna je tudi voda. v katero naj bi namakali vabe. Te je treba zbistriti — potem bo z vabami in ribiči lahko! .(frk) j Velenjski rudarji za družine ponesrečenih v Dobrinji I ! Dve uri bodo delali zanje Strokovnjaki rudarskega inštituta iz Beograda so v soboto, I. septembra, pričeli preverjati podatke o vzrokih in posledicah rudarske nesreče v jami Morava Aleksinških rudnikov, v kateri je sredi novembra lani izgubilo življenje 90 rudarjev. Teden dni prej pa je Jugoslavijo pretresla nova rudarska nesreča, v kateri je umrla cela izmena, 180 rudarjev rudnika Dobrinja. Rudarske nesreče vedno boleče odjeknejo povsod, še posebno boleče pa v rudarskih okoljih. V Velenju so na Rudniku lignita takoj, ko so za nesrečo zvedeli, ponudili pomoč. V torek prejšnji teden je v Tuzlo odpotovala ekipa jamskih reševalcev, ki so se iz Dobri-nje že vrnili. Velenjski ru- darji pa bodo družinam ponesrečenih rudarjev pomagali tudi materialno. Dogovorili so se, da bo sleherni opozoriti na težave, na razmere. In nesrečo, ki se jim je zgodila, se da povezati s temi razmerami,« pravi Jo- ZKS — Stranka demokratične prenove Velenje je izrekla delovnim ljudem in občanom Bosne in Hercegovine ter svojcem ponesrečenih rudarjev ob tragični nesreči v rudniku lignita Dobrinja iskreno sožalje. »Ta tragedija nas kot občane rudarskega mesta še posebej prizadene. Prepričani smo, da se bo naša solidarnost tudi tokrat izkazala in bomo s skupnimi napori in močmi sanirali škodo in pomagali svojcem ponesrečenih rudarjev,« so zapisali v telegramu. zaposlen delal dve uri za družine ponesrečenih. »10. septembra je napovedana opozorilna stavka Svobodnih sindikatov. Mi želimo z njo opozoriti na naše probleme. Stavkali so rudarji v Kreki, tudi oni so želeli že Kožar, predsednik Svobodnih sindikatov rudnika. »Pa vendar bo naša opozorilna stavka, če ta bo, vsaj v nečem drugačna. Stavkali bomo delovno, če se sploh lahko tako stavka, in ta enourni zaslužek namenili družinam ponesrečenih rudarjev, ob njem pa že eno uro, seveda,« pravi Jože Kožar. Tak predlog so velenjski rudarji posredovali tudi svojim trboveljskim kolegom, ki so ga prav tako podprli. In še nekaj je treba povedati — denar bodo velenjski rudarji namenili sleherni, povsem konkretni družini, o tem koliko denarja bo iz njihove pomoči deležna katera, pa bo odvisno, tako se pogovarjajo, od tega, koliko otrok je v kateri ostalo brez očeta. Velenjski rudarji pa bodo 10. septembra povabili medse koga iz slovenske vlade. Ne zato, pravijo, jda jim kaj obljubi, želijo si, da jih posluša. Radi pa mu bodo pokazali tudi rudnik. (mkp) Za izhodišče izbrali ideje Nandeta Korpnika in Edi j a Vučine V občini Velenje zadnja leta nismo racionalno posegali v prostor. Njegovega velikega pomena, prave vrednosti smo se zavedli šele, ko nam je tega začelo zmanjkovati. To še zlasti velja za središče Velenja, ki ga je nujno smotrno začrtati, mu vdahniti identiteto, ki jo je Velenje na začetku svojega razvoja že imelo. Prav zaradi tega spoznanja \tbil v aprilu letošnjega leta razpisan natečaj za zbiranje strokovnih podlag za pripravo programskih zasnov ureditve centra Velenja, za območje med Kidričevo, Šaleško, Koroško, Cesto talcev in Foitovo. To ni bil čisto običajen natečaj, saj je imel anketni značaj, zahtevne naloge pa so se lotili trije prostorski snovalci. Marjan Kac iz velenjskega zavoda za urbanizem, znana velenjska neodvisna arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina ter trije arhitekti ljubljanskega zavoda za urbanizem Dejan Beve, Marjani Cerar in Ferdo Jordan. Bomo z novimi zamislimi odpravili stare zablode? Vse tri projekte so avtorji pred dnevi predstavili občinski komisiji, ki jo je vodil predsednik Pankrac Semečnik, v njej pa so sodelovali strokovnjaki republiškega sekretariata za urejanje prostora, arhitekti iz Ljubljane, Nove Gorice in seveda domači strokovnjaki ter predstavniki občinske oblasti. Komisija je izrazila zadovoljstvo, da smo se Velenjčani lotili urejanja prostora na takšen način, da torej že povsem na začetku prostorskega snovanja zberemo več idej, da prisluhnemo več strokovnjakom. Natečaj ni bil tekmovalnega značaja, saj smo želeli dobiti z njim več idej za ureditev našega mesta, pa vendar so bili sprejeti nekateri zaključki. Komisija se je odlo- čila, da kot izhodišče za izdelavo osnutka predloga ureditvenega načrta mesta Velenje vzame idejna izhodišča, ki sta jih izdelala Nande Korpnik in Edi Vučina, še zlasti jim je ugajalo, da sta v uvodnem delu dobro obdelala filozofijo mesta, kar pomeni, da sta izhajala iz osnov, ki so bile v šestdesetih letih z načrti arhitekta Trenca, dobro zasnovane, kasneje pa so se porušile. Seveda pa bodo njune ideje le izhodišče in jih bodo pri nadaljnjem prostorskem snovanju dopolnili z vsem tistim, kar je bilo v idejah ostalih dveh pripravljal-cev, bolje rešeno. To je sicer res samo začetek, saj smo z omenjenim natečajem zbrali zgolj ideje, kako bomo posegali v prostor v ožjem središču Velenja. A vseeno lahko že sedaj rečemo, da je ta natečaj prelomni trenutek v prostorskem snovanju našega mesta in da bodo poslej poseganja vanj zares dobro premišljena in racionalna. MIRA ZAKOŠEK Modri Janez potegnil Velenjčane Zadnja dva dni letošnjih počitnic si bodo zapomnili mnogi starši in osnovnošolci. Preživeli so jih ob čakanju (dre-njanju) na učbenike. Državna založba Slovenije je poskrbela za zares neprijetno in nedopustno presenečenje in zasluži si več kot kritiko. Prav gotovo jo bo dobila tudi v obliki, da na podobne potegavščine v prihodnje nihče več ne bo nasedal. Konec šolskega leta so prejeli učenci v osnovnih šolah vabilo, da naročijo učbenike in delovne zvezke pri »Modrem Janezu« kar naj bi bilo najceneje in najenostavneje. Na tak način,bi se izognili tudi drenjanju po knjigarnah. Veliko se jih je za to odločilo. 15. avgusta, ko bi morali naročeno in plačano dobiti, pa so postali nejevoljni. Potem so le do- bili sporočilo. Knjige lahko dvignejo v četrtek in petek 27. in 28. avgusta od 8. do 14. ure v prostorih osnovne šole Antona Aškerca. Pa se je Državna založba Slovenije, ki je dobila knjige iMiyi seveda že plačane, na vse skupaj slabo pripravila, da je nastal pri razdeljevanju pravi kaos. Ljudje, med njimi so bili tudi majhni otroci, so se drenjali, prerivali, jokali, psovali in padali v neza- vest. »Razdeljevaleč« jih je sicer miril, češ naj se postavijo v vrsto, da bodo potem kulturno postrežem, jim mimogrede parkrat povedal, da so živali, ob tem pa pozabil, da je tistega, ki čaka, zaradi nekogaršnje »šlam-parije« štiri ure, da bo dobil nekaj kar je že zdavnaj plačal, težko pomiriti. Akcija »Modri Janez« je j vsaj v občini Velenje po- I À vsem padla na izpitu in je v prihodnje ne bi smeli več podpirati. Ob njej pa bi se vsekakor morali zamisliti tudi učitelji in vodstva šol. Spomnimo se, kako uspešno smo, z malo dobre volje, še pred leti v šolah prodajali knjige in zvezke. Vse skupaj je bilo še veliko ceneje, saj so uporabljali učenci rabljene učbenike. Pa smo to opustili ... in to v času, ko predstavlja nakup šolskih potrebščin vse večjemu številu občanov preveliko breme .. . ' (mz) Gorenje Notranja oprema Prvi izdelki za švedsko IKE0 V velenjski tovarni pohištva Gorenja Notranja oprema so pripravili za odpremo prvo pošiljko front (ličnic) za kuhinjske elemente za švedsko firmo IKEA. Po pogodbi o dolgoročnem sodelovanju, podpisali so jo za pet let, bo Gorenje Notranja oprema poslalo eni največjih trgovin s pohištvom v Zahodni Evropi — IKE1 letno 170.000 front (ličnic) kuhinjskih elementov. Odslej bodo torej tudi izdelki Gorenja Notranja oprema v 85 blagovnicah, ki jih ima švedska firma IKEA po vsem svetu. (vš) Odpravnine in jubilejne nagrade bodo Nezaposleni delavci Gorenja EK0 v stečaju uspeli Sredi avgusta je celjsko Sodišče združenega dela obravnavalo zahteve nezaposlenih delavcev Gorenje E KO v stečaju, ki so terjali od svojega bivšega podjetja, da jim izplača odpravnine in jubilejne nagrade (o čemer je sodišče že odločilo), o drugih dveh zahtevah — deležu pri počitniških zmogljivostih in neizkoriščenem dopustu pa bo še odločalo, ko bo zbralo vso potrebno dokazno gradivo za obravnavo. Nezaposleni delavci Gorenja EKO v stečaju so pri prvih dveh zahtevah uspeli. Sodišče je odločilo, da se odpravnine in jubilejne nagrade delavcem izplačajo. Rok, do kdaj, pa ni opredeljen, ker je to odvisno od samega stečajnega postopka. Sodišče združenega dela je delavcem priznalo tudi obresti za to dvoje, in sicer od 1. januarja letos. (mkp) Kmalu numizmatični kotiček Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje so spoznali, da je med občani veliko numizmatikov in tudi njim bodo v kratkem prisluhnili. Uredili bodo poseben oddelek »numizmatični kotiček«, kjer bodo zbiralci denarja lahko prodajali in kupovali novce. Zasnova tega kotička pa je pravzaprav že sedaj v banki, saj že prodajajo različne kovance. Tako so pred dnevi prodajali zlatnike (takoj so jih razprodali), 50 lip. To je bila prva serija, ki je na Slovenskem izšla v 300 izvodih. Zlatniki so bili skovani iz 22 karatnega zlata, težki 10,92 grama, veljali pa so (na dan nakupa) 2.800 dinarjev. Trenutno se v banki pripravljajo na prodajo srebrnikov. Posredujejo pa tudi prodajo novcev za katero je med občani zanimanje. Svoje želje lahko sporočijo v katerikoli poslovalnici, ali še bolj direktno Mariji Mardjetko ali Barbari Tori, (mz) Kako so organizirani občinski upravni organi Kaj je kdo na občini? Skupščina nove sestave je na predlog izvršnega sveta sredi julija sprejela odlok o upravnih organih občine Velenje. Imenovali pa so tudi nosilce najodgovornejših nalog. Upravni organi so razdeljeni na šest sekretariatov, ki imajo v svoji sestavi še posamezne urade oziroma službe ter na štiri druge upravne organe. Iz tabele je razvidno, kdo opravlja najodgovornejše naloge v občinski skupščini in tudi kdo je,komu odgovoren. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PO ODLOKU 0 UPRAVNIH ORGANIH OBČINE VELENJE (Ur.v.ob«.Velenje. et.11/901 Gornjemu Gradu občinska Prihodnjo sredo, 12. septembra torej, slavi občina Mozirje svoj praznik. Praznovanje bo letos nekoliko drugačno, saj posebnih prireditev in slavno-sti ob novih pridobitvah ne bo, slavnostna seja zborov skupščine občinef Mozirje pa bo tokrat v Gornjem Gradu. Z njo bodo obeležili tudi 850-letnico tega kraja, občinsko nagrado pa bodo tor krat podelili kraju Gornji Grad in vsem, ki so sodelovali pri obnovi slovite katedrale, ki je danes v ponos vsemu; Gornjemu Gradu in Zgornji Savinjski dolini v celoti. Slavnostna seja se bo pričela v soboto ob 17. uri v prenovljenem gornjegrajskem prosvetnem do- mu. ____ Andrej Presečnik, predsednik skupščine občine Mozirje »Časi se spreminjajo in mi z njimi« pravi star in dober pregovor. V letošnjem letu velja to tudi in predvsem za Zgornjo Savinjsko dolino. Drugačne so razmere v političnem, družbenem in gospodarskem življenju, drugi so ljudje, zato pred bližnjim praznikom občine Mozirje ne bo odveč pogovor s predsednikom skupščine občine Mozirje Andrejem Presečnikom, ki je bil za župana izvoljen na prvih povojnih večstrankarskih volitvah. Praznik občine Mozirje je zaenkrat 12. september, spomin na ta dan leta 1944, ki pomeni osvoboditev Mozirja in s tem vse doline. Časi so drugačni smo zapisali in to je že v prvih besedah potrdil tudi predsednik občinske skupščine Andrej Presečnik. »Ob vsem spoštovanju takratnih uspehov partizanske vojske, danes ni več čas, da bi opevali tiste dogodke. Datum je namreč v nekaterih krogih sporen, prepričan pa sem, da mora o tem povedati svoje stroka, torej zgodovina. Mi vsi smo danes tu zato, da se spopademo z dnevnimi problemi in se ob prazniku spomnimo tudi dogodkov, ki jih zgodovina ne beleži. Takšno je tudi stališče z zadnje skupne seje vseh treh zborov občinske skupščine. Stroka naj torej odloči, mi pa se moramo izogniti razpravam v političnih in ideoloških krogih. Pravzaprav tudi o tem, če občinski prazriik sploh še slavimo. Osebno mislim, da praznik v določeni obliki moramo ohraniti, da ob tej priliki položimo na mizo vse kar smo storili, ali morda nismo, moral pa bi biti takšen praznik čim manj ideološko, zgodovinsko ali kako drugače obarvan.« »Bo približno tako že letos, je bilo naslednje vprašanje, ki se je glede na sklepe zadnjega zasedanja občinske skupščine ponujalo samo po sebi? »Prav gotovo. Letošnjega praznika ne bomo obeležili s pomembnejšimi prireditvami niti z večjimi pridobitvami. To je nedvomno posledica stanja v nekaj zadnjih letih in predvsem mesecih. Še tiste pridobitve, ki bi si zaslužile pozornost, niso dokončane. Mislim na prizidek k mozir-skemu zdravstvenemu domu, na gradnjo obvoznice, ki bo končana poleti prihodnje leto, na ustanavljanje precejš- njega števila zasebnih podjetij in podobno. Na seji skupščine smo se odločili, da naj za otvoritev in predstavitev vsega novega poskrbijo nosilci sami, lep primer je nedavna otvoritev Grabnerjeve hiše v Mozirju, ob vsem spoštovanju in priznanju s strani občinskega vodstva. Novost je tudi podeljevanje občinskih nagrad in priznanj in tudi glede tega se bomo morali temeljito pogovoriti.« • Nov veter je torej zavel po spomladanskih volitvah. Gospod predsednik je glede tega povedal takole: »V letošnji pomladi smo izvolili ljudi, ki smo jim v danem trenutku najbolj zaupali in tudi verjeli predvolilnim obljubam. Na nas vseh izvoljenih je, da to zaupanje uresničimo, ker bomo lahko le tako verjeli in pričakovali izvolitev na prihodnjih volitvah. Tudi na političnem področju je treba uvesti tržni red, neuspešni pač ne bodo ponovno izvoljeni, propadli bodo kot propadejo slabi gospodarji.« 0 Nadaljujmo torej s politiko in političnim ozračjem. Večinska oblast Demosa je naslednje vprašanje. »Na volitvah je zmagala koalicija strank v okviru Demosa. Ne gre torej za ponovno enostrankarsko oblast, kar roko na srce, tudi med strankami vodilne koalicije vladajo precejšnje razlike v pogledih na posamezna vprašanja političnega in gospodarskega življenja. Seveda je ta koalicija dobila močno opozicijo v strankah, ki so se preoblikovale iz nekdanjih družbeno-političnih organizacij prejšnjega enopartijskega sistema. Ta opozicija ima na mnogih položajih v gospodarstvu in družbenih dejavnosti še svoje ljudi, seveda tudi drugod. Mnogo med njimi jih je na te položaje prišlo po načelu moralno-politične neoporečnosti in ne na osnovi strokovnosti. Strokovnost bodo torej morali dokazati. Reči moram, da to ni in ne voljivo, saj večjih razprtij glede političnih, ideoloških ali drugih razlogov ni bilo. Še vedno pa smo precej navajeni na razmišljanje po starem. Teh stvari preko noči vsekakor ne moremo odpraviti, to nas bo naučil razvoj političnega sistema, pridobili si bomo ustrezne izkušnje, večstrankarsko politično življenje in politična zrelost pa bosta pokazala prave rezultate v bližnji in daljnji prihodnosti.« sme biti napad na politično drugače misleče ljudi, je le zahteva po strokovnem, v tržni in demokratični način naravnanem delu. Res ima torej Demos večino, vendar za ključne probleme našega nadaljnjega razvoja ne moremo gledati zgolj na podlagi strankarske pripadnosti, če hočemo v tej lepi dolini še naprej živeti skupaj, kot sosedje in prijatelji. Prav tako ne smemo strogo upoštevati idej posameznih strank, ki se pojavljajo v republiškem središču, saj za naše razmere velikokrat tudi niso sprejemljive. Menim, da je delo občinske skupščine in njenih organov doslej zado- 9 Na političnem področju torej zaenkrat ni kaj posebej pretresljivega, zato pa je bolj kritično na drugih, pravzaprav ključnih področjih. Predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik jih je razčlenil takole: »Glavni problem, ki je posledica marksistične ideologije in v dobršni meri vzrok sedanjega gospodarskega ko-lapsa, je vprašanje lastnine. Vseveljavno družbena lastnina je v vseh nas povzročila neodgovorno ravnanje do nje. Vzrokov za to ni treba iskati z lučjo pri belem dnevu, precej pa je takšnih, da o njih čivkajo že vrabci na strehi. Zato je nujno, da lastnini dodamo znanega lastnika z imenom in priimkom, ki bo zainteresiran, da jo bo varoval, jo nadgrajeval in iz lastništva potegnil največji možni profit. Pri tem bo seveda država morala ustvariti ustrezen davčni sistem, na podlagi katerega bomo zmogli zadovoljevati vse skupne potrebe. Najhujši problem so gospodarske razmere. Večina podjetij je v zelo kritičnem položaju. Hiter prehod v tržno gospodastvo, padec moči zaradi preko noči »ukinjene inflacije« in zamrznjenih plač, zamrznjen in neustrezen tečaj dinarja, notranje slabosti v podjetjih, od slabe organizacije dela, prevelikega števila režijskih delavcev do prepočasnega prilagajanja tržišču in drugi razlogi so pripeljali večino podjetij na rob propada. Grozi nam tudi večje število brezposelnih, vendar se bomo morali ob tem sprijazniti z dejstvom, da je bolje, če ostane brez dela 10, 20 ali tudi 30 odstotkov delavcev takoj, če bomo s tem lahko rešili zaposlitev in delo ostalim, ne pa da bomo z podaljševanjem agonije za nekaj tednov ali mesecev popolnoma iztrošili možnosti za nadaljnje obratovanje podjetij in zatem poslali na cesto vse delavce. Seveda so zaradi takšnega položaja v »nevarnosti« tudi družbene dejavnosti ter izgradnja in posodabljanje in-frastrukturnih objektov. Vse želje na teh področjih se razumljivo v kratkem času ne bodo mogle uresničiti, za te namene zbrana sredstva bo treba porabiti skrajno smotrno in na ta način postopoma priti do željenih rezultatov.« • Bodočnost torej naj ne bi bila rožnata? »Naše temeljne možnosti so v naravnih danostih, pri čemer posebej mislim na kmetijstvo, gozdarstvo in turizem. Prvi pogoj za to je se- veda, da teh danosti ne smemo prekomerno izkoriščati. Ekološka zavest mora postati stalnica v našem razmišljanju in ravnanju. To velja za kmetijstvo, kjer se onesnaževanje vode in podobno lahko kaj hitro pojavi, prav tako se moramo v gozdarstvu zavedati, da gozd ni le ekonomska kategorija, da je pogoj našega zdravja in nadaljnjega življenja. Od gozda je seveda odvisna lesna industrija, ki se bo morala prilagoditi njegovim zmogljivostim. Poleg tega so lepote naše doline, gozd in zemlja prvo zagotovilo hitrejšega turističnega razvoja.« • Kako naj torej izzveni čestitka ob prazniku? »Optimističnih napovedi res skorajda ni, za praznik nemara vse skupaj zveni preveč pesimistično. Prepričan pa sem, da so časi preveč resni in ne dovoljujejo zidanja gradov v oblakih. Prepričan sem, da so razmišljanja realna in da le glede na podlagi realnega gledanja na našo sedanjo stvarnost lahko zagotovimo uspešen razvoj. Preveč optimizma in preveč pesimizma vsekakor enako škodi. Našim občanom želim, da bi poprijeli za delo po svojth močeh, da bi bili gospodarski rezultati v prihodnjem letu boljši in s tem naš položaj v celoti. Predvsem moramo najprej pomesti pred svojim pragom, razčistiti sami s sabo in biti uspešni, šele potem lahko pokukamo preko sosedovega plotu in ga kritizirati ali hvaliti. Če sami ne bomo ničesar naredili, nam nihče tudi ne bo ničesar podaril. Poprimimo torej vsi skupaj za delo in se ob uspehih po-veselimo čez leto dni.« Janez Plesnik 0„55ffi®u Skupščina in izvršni svet občine Mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Po meri kmetov in v korist vseh Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo pozna velika večina ljudi od blizu in daleč, pozna tudi njeno dejavnost, ki se prilagaja iz dneva v dan spreminjajočim razmeram in pogojem poslovanja. Osnovne so seveda vse kmetijske dejavnosti, poleg tega zadruga obvladuje 70 odstotkov trgovine in prav toliko gostinstva V družbeni lasti, načrtujejo in uvajajo pa še nove dejavnosti, kamor sodi odkup žaganega lesa, ustanavljanje stanovanjske zadruge, že dalj časa se ukvarjajo z obrtno kooperacijo in še o marsičem razmišljajo. Njihovo osnovno vodilo je pač uspešno poslovanje, saj vse svoje dejavnosti vrednotijo glede na donosnost, pri čemer najprej ovrednotijo svoje dejanske sposobnosti in zmožnosti za dejansko uresničitev načrtov. Vsekakor tudi zadrugo pestijo težave sedanjega gospodarskega trenutka, kar še posebej velja za (pre)hude obremenitve na vseh področjih. Kmetijstvo je pač gospodarska panoga, ki terja velika materialna vlaganja, saj je proizvodni ciklus sorazmerno dolg, poslovanje otežujejo visoke obresti, zmanjšana kupna moč in podobno, kar vse krepko otežuje napore za povečanje kmetijske proizvodnje in slabo vpliva na izboljšanje kakovosti izdelkov in uslug. Ob vsem tem je zaposlenim povsem jasno, da zunanji vplivi in ukrepi ne smejo odločilno vplivali na gospodarjenje in končni uspeh, čeprav so ob njih velikokrat nemočni. Razvoj je v rokah delavcev Prvi razlog za takšno razmišljanje je visoka pripadnost k zadrugi in njenim dejavnostim, kar mora omogočiti, da se bodo uspešno upirali negativnim zunanjim činiteljem. Predvsem z novim sistemom nagrajevanja, saj bodo dejansko ocenili vsako delovno mesto in slehernega delavca predvsem z vidika koliko lahko soprispeva k uspešnosti poslovanja in bodo vsakega posebej tudi primerno nagradili. Prav tako je jasno, da sicer hudih zunanjih vplivov ne mislijo vzeti v zakup in za dano dejstvo, zato se bodo po vseh močeh in s pomočjo občinske skupščine trudili, da bi le porušili plotove prekomernih obremenitev, zaprtosti posameznih tržišč in podobno. Ob splošno zaostrenih razmerah, upadanju proizvodnje in vsemu kar zraven sodi, se trenutno in na vso srečo na Zgornjesa-vinjski kmetijski zadrugi s tem še ne srečujejo. Na nobenem področju v kmetijski dejavnosti namreč ne beležijo upadanja, ampak povečevanje proizvodnje. Povečuje se pridelek mleka kot osnovne dejavnosti, večji je odkup živine, zmogljivosti v kmečkem turizmu so letos dobro zasedene, oživila pa se je končno tudi investicijska dejavnost v kmetijstvu. Največ zaslug za slednje ima republiški sklad za intervencije v kmetijstvu, ki je občini Mozirje in s tem tudi zadrugi dodelil določena sredstva, ki so jih na zadrugi oplemenitili tudi s krediti in drugimi ukrepi. Na področju trgovske dejavnosti želijo stanje izboljšati predvsem z boljšim nagrajevanjem zaposlenih, obenem pa tudi s »čiščenjem« uspešnih in neuspešnih. Ne glede na vse težave prodaja v zadnjih mesecih realno ni upadla, celo porasla je, vsekakor pa se zavedajo konkurence novih zasebnih prodajaln in bližnje Avstrije tudi. Bodo zvozili brez izgube Precej skrbi jim povzroča hmelj, ki je edina izvozna kultura, saj kar 80 odstotkov pridelka izvozijo. Kljub nadpovprečnemu letošnjemu pridelku pa bodo zaradi nerealnega tečaja dinarja letos »pridelali« izgubo, če je seveda ne bodo nadomestili z uspe- hom v ostalih dejavnostih, ali z morebitnimi izvoznimi stimulacijami. Ob tem se zavedajo, da bo težko nadaljtvati s sedanjim trendom povečevanja kmetijske proizvodnje. Nekaj zaradi suše, predvsem pa zaradi nenehne rasti cen surovin, koruze, pšenice, gnojil in krmil, če vemo, da se cene kmetijskih pridelkov ne zvišujejo. To seveda pomeni krepko višje proizvodne stroške, posledično višje cene in velike težave pri prodaji. Da je mera več kot polna, je poskrbela država z intervencijskimi uvozi kmetijskih pridelkov brez zaščitnih carin pod pretvezo, da je motena oskrba našega tržišča. Še bolj žalostno je dejstvo, da vsa zahodna Evropa tržnih presežkov ne izvaža po svojih dejanskih proizvodnih cenah, temveč izvoz krepko stimulira, tudi do polovice. Uvoženi pridelki so tako enkrat cenejši kot naši, ceneje celo nižja od naših dejanskih proizvodnih stroškov. Popolnoma jasno je torej, da se naša država ne zaveda pomena dolgoročnosti kmetijske politike, ki je odločilna za samo preskrbo posameznih narodov. Če kmetijstvo preko noči osiromašimo, ga preko noči ne moremo oživiti in se v enem samem trenutku tudi ne moremo prilagoditi novim tržnim razmeram. Tako nespametne kmetijske in s tem gospodarske politike vsaj za malo daljši čas ni imela nobena država na svetu. Prav zato nameravajo storiti vse, da te ovire odpravijo, tudi za ceno štrajka pri oddaji pitane živine in kar kmalu tudi pri oddaii mleka. Nova zadruga v dobro vseh V takšnih razmerah so seveda izrednega pomena takoimenova-na stimulativna sredstva, ki bi jih morala država zagotavljati kmetijstvu. To so predvsem sredstva za pomoč pri pokrivanju razlike med stroški proizvodnje in prodajno ceno. So dvojnega pomena, saj pomenijo tudi boljši tehnološki razvoj in možnost nakupa repromaterialov v času ko so cene najbolj sprejemljive. Teh sredstev se kmetijstvo ne misli odpovedati v nobenem primeru, mimogrede rečeno pa takšna sredstva poznajo prav vsa razvita tržna gospodarstva. V našem primeru naj bi to bili skladi za pospeševanje kmetijstva v občini in republiki. Zaradi velikih izgub v mozirski občini teh sredstev trenutno ni in bo treba iskati druge vire, sredstva za te namene pa iščejo tudi na področjih kamor prodajajo svoje izdelke (Zasavje, Ljubljana . . .). Bistvenega pomena za nadaljnji razvoj je tudi nova organiziranost zadruge, podlaga za to pa bosta nova zakona o zadružništvu in gozdarstvu, ki naj bi bila sprejeta do konca leta. Na zunaj za zadrugo to ne bo pomenilo nič pretresljivega, znotraj pa nedvomno večjo konsolidacijo poslovanja. Sedanje družbeno premoženje bo postalo zadružna lastnina, kmetje in zadružni delavci naj bi prispevali svoje deleže in s tem spodbudili zanimanje za boljše poslovanje, predvsem pa večjo medsebojno odgovornost za gospodarjenje. Za področje mozirske občine je predvsem značilno, da na kmetijah prevladujejo dohodki iz gozdarstva, saj letni etat vseh kmetov dosega 60.000 kubikov, z vrnitvijo 8.000 hektarov odvzetih gozdov pa se bo še povečal. V ospredje zato prihaja smiselna združitev zasebnega kmetijstva in gozdarstva v bodoči zadrugi. Kmetija pač ne sme biti ločena na kmetijski in gozdarski del, še zlasti ne v hribovitih predelih, s tem pa se strinjajo tudi gozdno gospodarstvo in drugi. Kmet naj s svojim premoženjem upravlja z enega mesta, iskati mora najprimernejše organiziranje za zagotavljanje svojih potreb, za trženje, razvoj in drugo. Po novem letu naj bi torej nastala zadruga kmetijstva, gozdarstva, trgovine in vseh ostalih sedanjih dejavnosti. jp wmmmmmrnmmmmmmwm JKBw 'Zn^Mihuv Jj^iiii h Luk pri Mo'Axju - y »Ce bi m k onimi i udii bi Mi ,mj/ hm« Rokodelstvo nekdanjega časa je bilo povezano z velikimi telesnimi napori, pa tudi s prilagajanjem danim tehničnim možnostim. Vsekakor pa so tedanji mojstri svoje obrti marsikaj zmogli in uspeli narediti izdelke, ki so še danes občudovanja vredni. V dolini je od nekdaj prevladovalo obdelovanje lesa, saj so zato nudili dovolj možnosti obsežni gozdovi. Spretnosti, ki so jih ljudje pri tem izračunali, so za današnje čase prav presenetljive. Samo spomnimo se lepih kašč, tehnično izpopolnjenih kmečkih mlinov, žag in nenazadnje kozolcev in marofov. Zal pa seveda nekdanji mojstri hitro odmirajo, o njih in njihovem delu pa je veliko premalo zapisanega, da bi ostal zadosten spomin zanamcem. Eden redkih starejših tesarjev je Franc Žager-Mihov v Lokah, dopolnil je že 81 let, pa je še vedno poln spominov na čase, ko so vse trame in podobne komade lesa ročno tesali in sploh ročno obdelovali. Naš sogovornik z besedo ne omenja vseh naporov in težkega dela, trdi le, da ga je to delo veselilo in da bi, če bi znova stopil na pot življenja, spet želel obdelovati les. Poklica se je priučil pri znanem tesarskem mojstru Francu Deleju v Mozirju. Pri njem sta delala že njegov oče in tudi brat Martin. Ta ugledni mojster je opravljal dela povsod po naši in Šaleški dolini. Slovel je po kakovosti in zanesljivosti; tako pač dela nikoli ni manjkalo. Kaj vse so tedaj delali? Kozolce, ostrešja, gospodarska poslopja, .mostove, rečne jezove in razna popravila lesenih zgradb, kot so kašče in podobno. Za vsako novogradnjo je Deleja naredil načrt, ki so se ga potem držali. Kdo pa je tedaj izdeloval mline, žage in podobne naprave? Ja, pravi Zager, zato so bili posebni tesarji, ki so jim v stroki rekli »berkovci«, tudi njegov brat Martin je bil med njimi. Očitno gre pri izrazu »berkovci« za po- pačenko iz nemščine, ki ima koren v besedi »daš Werk« (mehanizem). Ti »cimermani« so bili posebej iskani, saj je tedaj bilo v dolini veliko žag in mlinov, te je pa bilo treba tudi popravljati. Delavci pri mojstru Deleju so bili vedno ustrezno zavarovani, rekli so, da so bili »pripravljeni« kar tedanji delavci na sploh niso bili, vsaj pri raznih trgovcih z le- som in pri gozdnih posestnikih ne. » Pa je stekel pogovor o kozolcih, ki so v dolini ponekod pravi lepotci. Poznali so okenske in večokenske. Okna so po domače imenovali »štant«. Velikost kozolca je že na zunaj dokazovala velikost kmetije. Enojnim so rekli »lesa«, če pa je bil dvojnik (dopler), pa je že štel med prave kozolce. Prednje in zadnje stebrišče so imenovali »brana«, med okni pa so bile vzdolž »late«, v katere so obešali žito. Brano je ponavadi vezal polokrogli vzvod, imenovan roke ali »pan-ti«. Spodnji -pod, imenovan »štolberk«, je bil uporaben za skladiščenje v omenjeni površini, ker je moral levo in desno ostati prostor za late, dočim je zgornji skladiščni prostor zajemal celotno površino, torej je bil širši. Kritino so uporabljali nekoč v glavnem leseno (skodle) ali slamnato (škop). V novejšem času, že daleč pred prvo svetovno vojno pa so že v glavnem rabili za to opeko. Krovna dela so največkrat opravljali krovci, posebno zahtevno je bilo delo s skodlami. Uporabljali so skodle iz smrekovega lesa, ki se je moral lepo cepiti, najboljši je bil spodnji del debla (rotina). Cepili so surovi les, potem so skodle sušili in take polagali na streho. Med težja tesarska dela so sodili jezovi. Tu so uporabljali surov les jelke, saj se ta v vodi najbolje obnese. Za takšna dela niso imeli posebnih načrtov, tako tudi ne za obnovo mostov, ki jih je največkrat odnesla visoka voda. Tudi pri mostovih so radi uporabljali surov hojin les za dele, ki so bili v vodi. Zanimivo je, da so nekoč ugra-jevali pri gradnji kašč, kozolcev, marofov in še kje, zgolj lesene kline in ne žebljev Klinom so rekli »cveki«. Zanje so naredili luknjo, »letvenca« imenovano . .. Ostrešja so seveda delali točno po načrtih. Poznali so jih več vrst, in sicer: štirikapnice, dvo-kapnice in take na »šop«. Slednje so zahtevale zahtevno pokrivanje, po robeh so morali opeko prilagajati in zazidati, sicer ni držala. To je bilo delo zidarjev. Med tesarska orodja so spada- le med drugim sekire, največkrat »puntovka« in »cimrovka«. Uporabljali so še ročne sekire. Dalje je bilo zelo pomembno dleto, ročno kladivo, pravoko-tnik (vinkl), označevalna vrvica (žnura), žage na poteg (cugžaga), »ravbarica« (na matre) in priročne žage. Za izrezovanje raznih okrasnih ornamentov pa so rabili »švajterco«, to bi danes verjetno lahko poimenovali lisičji rep. K vrvici za označevanje so imeli še »žnurkanglo« za barvo, vrvico pa so nategnili na »tunkl«, ki je imel nalogo, da vrvico pomoči v barvo. Obličev je bilo tudi nekaj vrst, pač primernih delu. Tako so poznali zelo dolg oblič, imenovan »štosbank«, utore so rezali z obličem, ki so mu rekli »fal-coblč«, izredno dolg oblič na dva ročaja so rabili za skoblanje bukovih podov. Na. marofu so namreč imeli v sredi pod, ob obeh straneh pa »Parno.« Na podu so ženske mencale tudi proso, nato so ga dali v »vet-nek«, da so ga s pišem očistili plev. Tudi svedre so dosti uporabljali. Imenovali so jih po premeru rezila. Tako so bili »coler-ji«, »petfirklci«, »dvojški«, največji pa so bili vedri za vrtanje vodovodnih cevi, te so le redko imeli, denimo, enega so hranili na občini Mozirje, da so si ga občani lahko izposojali. Ko so postavljali kozolec, so stebre postavili na temelj, nekoč kamniti, pozneje pa so temelje že betoni-rali. Franc Žager se spominja, da je tik pred vojno zaslužil 4 do 5 din na uro, pač odvisno od tega, če je bil na hrani ali ne. Mojster Deleja je prevzemal vsa zahtevna dela v dolini, delali so na cerkvi v Logarski dolini, na bivšem Aleksandrovem domu (Planinski dom) in na hotelu Sester Logar. Tudi na koči na Okrešlju so opravljali razna dela, po dolini pa so dejansko bili pri vseh večjih gradnjah. Zato so se delavci največ vozili s kolesi na delo, če je pa delovišče bilo daleč, so ostajali tam tudi ves teden ali še dlje. A. Videčnik Kdor je plot zgradil, naj ga podre! V zadnjem času je iz celjskih logov znova prodrla vest z zahtevami vred, da je rešitev oskrbe z zdravo pitno vodo le v Zgornji Savinjski dolini, bolje rečeno v Podvolovljeku, katerega zajezitev je bila pred časom hud in vroč predmet razprav v Lučah in vsej mozirski občini. Zadeva se je sicer za nekaj časa »potuhnila«, v minulih dnevih in tednih pa seje znova pojavila na površju. To se vidi tudi v sredstvih javnega obveščanja, ki poročajo o sestankih v Celju. Predstavnike skupščine občine Mozirje je na nedavni tiskovni konferenci pred občinskim praznikom najbolj razburilo mnenje, da se mozirska občina tudi na tem področju zapira v občinske plotove in pitne vode naj ne bi privoščila drugim. Jasno in glasno so dejali, da naj te plotove podrejo tisti, ki so jih postavili, »graditelji« pa so v Celju. Gre namreč za to, da na področju Celja že leta in leta delajo študije in načrte ne da bi občino Mozirje vsaj obvestili, kaj šele povprašali. Še bolj boleče je, da predstavniki občine Celje v vsem tem času niti enkrat niso prišli na uradne pogovore v Mozirje niti niso predstavnikov mozirske občine povabili na razgovor v Celje, kar bi tudi storili. Torej so občinski plot zgradili nekje drugje in naj ga še podrejo. V Zgornji Savinjski dolini bodo vodo najprej prihranili zase, drugim je gotovo ne odrekajo, vendar se na podlagi dogovarjanj brez občine Mozirje in na podlagi podtikanj ne želijo pogovarjati. Poštenje, odkritost in zdrav razum pač sodijo zraven. Pa obvoznica vendarle bo! i i i I i i i i s i i i i 8 I I I I I I 8 8 8 8 8 8 Kljub vsem dvomom, nevšečnostim in špetirom se gradnja obvoznice v Mozirju nadaljuje. Izvajalci v tem času gradijo potrebnih pet mostov čez potoke in jarke, kar sodi v drugi del izgradnje, poskrbeli bodo še za gradbeno »srajčko«, prihodnje leto pa bodo dela sklenili s položitvijo asfalta. (foto: jp) Srečanje invalidov mozirske občine V soboto je bilo veselo in še bolj prisrčno v prijetnem okolju tabornega prostora v Kokarjah. Na vsakoletnem družabnem srečanju so se namreč zbrali člani društva invalidov občine Mozirje. Jasno je, da so možnosti njihovega drugačnega udej-stvovanja omejene, zato jim takšno srečanje toliko več pomeni. Od skupno blizu 900 se jih je zbralo preko 230, med njimi pa so bili tudi gostje iz sosednjih občin. Po krajšem uradnem delu so bile na vrsti različne družabne in rekreacijske igre, tudi srečelov je bil bogat, največ vredni pa so bili sproščeni razgovori v še bolj sproščenem ozračju. \ foto: jp PETROL TRGOVINA LJUBLJANA TOE CELJE Trnovi je 215 Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! Priporočamo obisk servisov v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi, vsem voznikom pa želimo srečno vožnjo! ISRi 63342 GORNJI GRAD 147 Tel.: 063/842-041 IZBERITE IZ NAŠEGA PROGRAMA: - motorje: TORI, AS, ENDURO, CROSS, SKUTER-JI MERI, TORI TRANS — zeleni program: rezalke TOREX R-l in R-2 ter mini-kultivatorji Pričakujemo vas v trgovini in v servisu! Čestitamo k prazniku občine in se priporočamo! Vabimo vas. da nas obiščete na obrtnem sejmu v Celju! Roman Kvas Na trgu 27, Mozirje n/Tf-nrrvr i 8 Vabimo vas vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, vsako J soboto pa od 8. do 12. ure. I Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občin-m skem prazniku! NUDIMO VAM: — vse vrste zlatarskih uslug — prodajo zlatega nakita — odkup zlata po konkurenčnih cenah DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOLTE 63330MOZIRJE, Žekovec Telefon: 831-867, 831 111 upjara 831-383 hotel Golte MERX RTC Golte LETNI PROGRAM: — planinstvo — alpinizem — kajakaštvo — konjeništvo — tenis — jadralno padalstvo — rekreativni oddih — izletniški turizem — kondicijske priprave športnikov ZIMSKI PROGRAM: — smučarska šola (alpska, tekaška) — snov board šola — šola jadralnega padalstva — izposojevalnica opreme (alpska, tekaška, snov board, turna, padala, sani . . .) — servis opreme — TV in video — diskoteka — sauna — masaža — družabne igre izleti — animacija DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE!! Ob prazniku občine Mozirje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom! AJALNI FINKŠT NA OBISKU V PR zavarovalna skupnost triglav Ker zi vii en j e potrebu/e varnost Območna skupnost Celje 63000 CELJE, Mariborska 1 Ob prazniku občine Mozirje 12. septembru > čestitamo ___ 2* vsem delovnim ljudem in O?**** občanom gornje Savinjske ^/niO^ doline. ZIVL/EN/E POTREBU/E VARNOST URARSTVO Vaš obisk pričakujemo vsak A U B R E H T t'an oc' do 12. in od 14. do 17. Na trgu 25, 63330 Mozirja ure ter vsako soboto od 7. do 12. Telefon: 063/831-215 ure. Nudimo vam: — popravila vseh vrst stenskih, namiznih, mehanskih, elektronskih in kvarčnih ur — popravilo vseh vrst moških in ženskih ročnih ur — popravilo vseh vrst števčnih ur — popravilo in namestitev elektro navitja za stolpne ure — izdelavo stenskih ur v lesu, s kvarčnim mehanizmom brez ali z bitjem in servisne storitve za Zlatarno Celje, Glashütte DDR, lnsa Zemun.. . Delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo oh prazniku občine Mozirje! Izdelovanje osvežilnih brezalkoholnih pijač ŠTEFAN MAROLT Na trgu 3, Mozirje Telelon: 063/831-980 Vam ponuja v prodaji na drobno in na terenu brezalkoholne ga-zirane napitke po konkurenčnih cenah v 0,25 in litrski embalaži. Izbirate lahko med štirimi okusi: limonado, oranžado. malino in colo. Pri Maroltu ne boste ostali žejni, saj vas bodo postregli ne le med tednom, ampak tudi ob sobotah in nedeljah. GOSTINCI PO/,OR! Sprejemajo tudi naročila za večje količine. pokličite po telefonu 831-980. Cene no konkurenčne! Vsem našim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Mozirje! i , Anica Hoottfrta ■ SWo klancu - Qyjj|*Q PRODAJALNA FINKŠT Na trgu 3, Mozirje Telefon: 063/831-981 Lično urejena zasebna prodajalna FINKŠT na Trgu v Mozirju je zamenjala prostore nekdanje prve komisijske prodajalne v Savinjski dolini, ki je domovala v lastni hiši. Ne le prostor, tudi ponudba v prodajalni FINKŠT je nova, bogatejša! Prodaja ni omejena zgolj na izbrane modne, tekstilne izdelke in dodatke, ampak nam ponujajo tudi tehnične izdelke in izposojo videokaset. Prodajne police so bogato založene z domačimi in uvoženimi trenirkami — cena že od 150 din dalje, modnimi krili, bluzami, hlačami, jaknami, usnjenimi jaknami, torbicami, pasovi — skratka, za vsakogar nekaj, tudi zahtevnejši kupci ne bodo odšli praznih rok. Vidno mesto zavzemajo tudi športna oprema, čevlji, šolski copati in lepi nahrbtniki po ugodnih cenah, v katerih bodo vaši šolarji z veseljem nosili zvezke in knjige. Bogat je izbor najnovejših filmov na videokasetah. Skrbijo, da novosti čimprej pridejo tudi na njihove police. Če želite kupiti katerega izmed tehničnih izdelkov morda radio, glasbeni stolp, videorekorder ali kaj drugega, vam bodo želeno tudi naročili in v kratkem času ponudili. Seveda pa velja omeniti, da se ukvarjajo tudi s posredništvom pri prodaji strojev. Ob vsej našteti pestri ponudbi bo še posebej dobrodošla možnost nakupa na obroke ali popust, če se boste odločili za nakup z gotovino. V prodajalni FI N K§T skušajo ustreči željam stranke v najkrajšem možnem času in po čini ugodnejši ceni. Zato vabilo velja, pridite in prepričajte se sami, vsak dan od 8. do 19. in vsako soboto od 8. do 12. ure! Iskreno čestitamo oh občinskem pmzniku, posebej pa našim strankam ! V prijetnem okolju našega gostišča vam nudimo vedno svežo in okusno hrano. Izbirate lahko med zrezki vseh vrst, ribami, narezki, palačinkami, sadnimi kupami .. . Nudimo vam tudi vse vrste napitkov. Potrudili se bomo za dobro postrežbo in vaše prijetno počutje! Za najrazličnejše priložnosti vabimo tudi večje skupine in zaključene družbe. OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE! Vsem našim obiskovalcem in občanom Mozirja ob prazniku občine iskreno čestitamo! tel.: 063/831-368 trgovina z mešanim blagom LIČNO urejena zasebna trgovina z mešanim blagom PALMA bo pritegnila vašo pozornost takoj, ko boste vstopili J v Grabnerjevo hišo. »Drogeri-ja, parfumerija in trgovina z metrskim blagom,« nam je na kratko predstavila ponudbo PALME, prijazna lastnica NATALIJA SEŠEL. Na bogato založenih policah boste našli otroško, moško in žensko kozmetiko ne le domačih, tudi tujih proizvajalcev in vse vrste čistil po konkurenčnih cenah. Vso pozornost pa zasluži ponudba metrskega blaga, precej je tudi uvoženega, ki jo odlikujejo že pripravljene barvne kombinacije, kvalitetni materiali in ugodne cene. Poleg blaga boste lahko izbrali tudi gumbe. Le obiščite novo trgovino z mešanim blagom, spoznali jo boste tudi po lepi palmi sredi trgovine, po kateri so poimenovali trgovino! Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. NASPROTI Palme je pred kratkim prav tako doživela krst nova trgovina z mešanim blagom NADA MARKET. Na spisku ponudbe v MARKETU NADA prevladujejo živila. Izbrali boste lahko delika-tese, sadje in zelenjavo,, kruh in drobno pecivo, alkoholne in brezalkoholne pijače ter čistila. Med posebnosti na policah sodijo vsekakor kruh in pecivo iz Petrovičeve pekarne in znane Prekorškove delikatese. Lastnica MARKETA Nada Muhovec zagotavlja, da so cene konkurenčne, svež kruh, mleko in ostala živila pa boste lahko kupili ne le med tednom, tudi ob nedeljah. Pričakujejo vas vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure in tudi vsako nedeljo od 8. do 13. ure. Telefon: 063/832-636 NadaW^oveC SABlEZEžm. , „„ .........JI : 'sàuu. KO SE BOSTE povzpeli po stopnicah Grab-nerjeve hiše, vas bo z leve strani pozdravil napis CEKIN, ki ni le DARILNI BUTIK, ampak tudi KOMISIJSKA PRODAJALNA. Že za majhen denar boste lahko v CEKINU izbrali primerno darilo, s pestro ponudbo bodo zadovoljili tudi zahtevnejše kupce . . . Velika izbira nakita, ur, igrač, izdelkov iz stekla, uporabne in okrasne keramike, rostfreia, usnja, skratka vsega, kar sodi na police darilnega buti-ka. Po želji vam bodo darilo tudi aranžirali, ponudba pa obsega tudi cvetje, ki kar nekako sodi I darilu. Na oglasni deski na hodniku pa se le ustavite in poglejte, kaj vam ponuja KOMISIJSKA PRODAJA. Sprejemajo in kupujejo predvsem akustiko, gospodinjske aparate, pohištvo, starine, slike .. . Če boste pri nakupu potrebovali kakšen nasvet, vam bo z veseljem priskočila na pomoč lastnica CEKINA Magda PosedeL Nakupovalni urnik v CEKINU: vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure! Svetnika Anton in Florjan, zaščitnika prenovljene Grabnerjeve hiše Častitljivo staro Grabnerjevo hišo na Glavnem trgu v Mozirju so naposled prebudili iz dolgoletne zapuščenosti. Iz predvojne gostilne in posojilnice ter povojnih tovarniških obratov je pred slabim mesecem nastala lepo urejena hiša. V ujej so našli svoje mesto novoustanovljeni lokali, ki vam jih danes predstavljamo v sliki in besedi. Boris Cimperman, ki je prevzel in opravil to zahtevno nalogo, pravi, da načrtov še ni konec, V mesecu oktobru bodo v Grabnerjevi hiši bogatejši še za gostinski lokal z vrtom, trgovski lokal in še štiri poslovne prostore. * 3 ÄSlS 1 ' ; ' 11 L. ■■ iS 1É8m Restavracijo je nadziral Zavod za spomeniško varstvo, glavni projektant c^.^ s«.,. Vabilo velja, pridite, spoznajte Grabnerjevo hišo, presenečeni boste! |lli8®|||| ÉÉÉ « fi ŽE SAMA izložba ZLATARNE DARJE RO-I ŽIČ nam daje slutiti, da nas tukaj čaka nekaj le-1 pega, nekaj dragocenega ... Res je! Izbira zlate-1 ga in srebrnega nakita bo gotovo pritegnila tudi 1 vašo pozornost. Kupite in naročite lahko prstane, I zapestnice, verižice, uhane po zares KONKU-I RENČNIH CENAH. Prstane iz srebra že za 60 din, iz zlata pa od 350 din dalje, srebrne uhane za 40 din, zlate za 200 din, verižice iz srebra po 200 din, zlate pa od 500 din dalje ... g V ZLATARSTVU ROŽIČ odkupujejo tudi staro I zlato, ob predelavi pa vam priznajo kar 30% popust. (f Morda naj omenimo le še to, da vam želeni napis tudi vgravirajo. Seveda pa sprejemajo nakit | tudi v popravilo in čiščenje, počakati pa bo po-jjtrebno le dan ali dva. i| Veseli bodo vašega obiska. Odprto imajo med tednom od 8. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah pa do I 112. ure. ■ MED LOKALI v Grabnerjevi hiši je svoje mesto našel tudi tekstilni BOUTIQUE MIKA lastnice IRME MAVRIČ. Na prvem mestu naj omenimo, da v trgovini sprejemajo tudi naročila za šivanje po meri, najbolj razveseljivo pa je, da ne boste čakali več kot 4 dni. Sicer pa bodo v BOUTIQUE MIKA prišli na račun predvsem otroci in pripadnice nežnejšega spola. Med otroškimi oblačili prevladujejo predvsem lastni butični izdelki iz jeansa, trenirke, pletenine in tudi spodnje perilo. Bogat izbor ženskih pletenin Rašice in Almire pa vas bo še pcsebej privabil, ne le z lepimi in kvalitetnimi modeli, tudi z nizkimi cenami. Telefon: 063/832-636 Omeniti velja še ponudbo brisač kamniškega Svilanita. Sicer pa najbolje, da pridete v BOUTIQUE MIKA sami in se prepričate. Odprt je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. SPREHOD PO GRABNERJEVI HIŠI smo zaključili z obiskom trgovine TO-NIJA MELAVCA TEHNO M. Ze samo ime nam pove, da so prodajne police založene s tehničnim blagom. Ponudbo pa so dopolnili tudi s prodajo delovnih oblek, rokavic, obutve, predvsem veliko izbiro cokel in vsega, kar sodi med osebna zaščitna sredstva. Najvidnejše mesto pa vsekakor zavzema prodaja motornih žag Tomos, Husqarna in Stihi, električnega ročnega orodja Black & Decker od brusilk, kos, žag, vrtalnih strojev, škropilnic, celo akustični aparati in kolesa sodijo k ponudbi TEHNO M. Če morda zaman iščete svečke, verige, pile, je TEHNO M pravi naslov za nakup! Posebne pozornosti so seveda deležne satelitske antene, ki jih ponujajo le za 10.990 din. Poleg konkurenčnih cen vam TEHNO M nu-j di tudi možnost obročnega plačila! TEHNO M je odprt od 8. do 12. in od 16. do | 19., ob sobotah pa do 12. ure. TELEFON: 063/831-200 TEMML TRGOVINA I NtŽMtS Delovna organizacija KOMUNALA Mozirje 3Q7a, 63330 MOZIRJE KOLEKTIV KOMUNALE MOZIRJE čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom ob prazniku občine Mozirje — 12. septembru! PIZZE RI J A KAFFEE "Lesjak" V LEPO IN PRIJETNO OKOLJE TRNOVCA PRI SPODNJI REČICI vas na dobro okrepčilo in sprostitev vabi Pizzerija Lesjak. Dobra in hitra postrežba, več vrst okusnih pizz, dobrot z žara ... so priložnost za prijetne trenutke z vašimi najbližjimi, prijatelji, zaključene skupine in vse druge priložnosti. Pričakujejo vsak dan od 9. do 24. ure! Vsem gostom in občanom iskreno čestitajo ob prazniku občine Mozirje! ■ ■ ■ g>3 J^n t f*HH iWflWi : L*'''* ' ' - - * J ii««ül n M e reato r - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje s svojimi delovnimi enotami: DE Kmetijstvo DE Trgovina in gostinstvo DE Lastna proizvodnja in storitve DE Obrtna kooperacija POSPEŠUJE: PRIDELUJE: tržno prirejo mleka, pitane živine, jajc in broj-lerjev kmečki turizem hmelj, ribez, mleko OSKRBUJE: ODKUPUJE: SODELUJE: OPRAVLJA: občane z reprodukcijskim blagom, kmetijskimi stroji in opremo ter blagom široke potrošnje vse vrste kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev žagan les z obrtniki lesne, kovinarske, kemične in drugih strok z vrtnarji pri proizvodnji in prodaji njihovih proizvodov avtomehanične in prevozne storitve Čestitamo ob občinskem prazniku — 12. septembru! PEKARNA Janez Petrovič Mozirje Telefon: 063/831-489 VONJ po svežem kruhu, žemljicah in pecivu vas kaj hitro zvabi v pekarno Janeza Petroviča v Mozirju. Z dolgega spiska dobrot, ki vam jih ponujajo v verjetno tudi za vai že dobro znani pekarni, naj vam tokrat naštejemo le nekaj posebnosti. Med dnevno pripravljenimi dobrotami smo našteli kar 21 vrst kruha in peciva, za vse sladokusce pa tudi več vrst domačih piškotov, ki se kar topijo v ustih. Med posebnosti vsekakor sodi tudi mini pizza. Če vas spotoma »zagrabi« lakota, si jo lahko potešite s toplo, sveže pečeno pizzo. Ponudbo v pekarni pa so obogatili tudi z mlekom, mlečnimi izdelki, sokovi, suhomes-natimi izdelki in sladkarijami, kar je posebej dobrodošlo, če se odpravljate na izlet, saj vam odpirajo vrata že ob 6. uri, pa vse tja do 18.30. Tudi če se boste odpravili na izlet v Savinjski gaj, vas bodo privabile vonjave po Petrovičevih dobrotah, ne le med tednom, tudi ob nedeljah. V pekarni Petrovič radi ustrežejo vašim željam in sprejemajo tudi večja naročila, zato kar pokličite po telefonu in prijazno vam bodo ustregli. Ob prazniku občine Mozirje iskreno čestitajo vsem prebivalcem občine Mozirje'. gostinsko podjetje Nazarje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE MOZIRJE in se priporočamo za obisk v naših obratih: TURIST MOZIRJE tel. štev. 831-022 SAVINJA NAZARJE tel. štev. 832-545 DREN REČICA OB SAVINJI tel. štev. 831-968 PLANINKA LJUBNO tel. štev. 840-021 BIFE LUČE tel. štev. 844-023 SLAŠČIČARNA MOZIRJE IN NAZARJE tel. štev. 831-387 Na svidenje 7. do 9. septembra 1990 v Savinjskem gaju Mednarodna vrtnarska razstava »CVETJE EVROPE«, vsak dan od 16.00 do 24.00 ure zabava s plesom ! („"v ' ' - BSP® ' * ÜB® ■* * ' * '' Pričakujemo Vas! S v - "U, ' ' ■> < - ^-J't ' - ' , . AT"; »?••• ' ■ v ' ' Čestitamo za praznik občino Mozir je 6. septembra 1990 IVIOZIRSKA OBČINA PRAZNUJE naè èas stran 9 BUFFET TRIBUČ Urška Rechbacb Mozirje 21 prijetnem okolju, v ►lih sončnih dneh pa V tol tudi na vrtu vam vsak dan, razen sobote med 7.30 in 22., ob nedeljah Sa med 7. in 12. uro rtu-imo veliko izbiro napitkov. Obiščite nas, prijazno vas bomo sprejeli in se potrudili, da se boste pri nas dobro počutili! IRENA TIRŠEK Gornji Grad gostilna ^ J Vabimo vas, da nas obiščete, prijazno vas bomo postregli vsak dan, razen srede že od 5.30 do 23. ure. Telefon: 063/842-055 * Ob prazniku občine Mozirje čestitamo vsem občanom in našim obiskovalcem! Prodajalna tekstilnega in galanterijskega blaga ter modnih dodatkov Milena Pavlin, Mozirje, Savinjska 22 Telefon: 063/831-119 vam nudi najnovejša modna oblačila, predvsem za nežnejši spol po konkurenčnih cenah. Ponudba meseca: — otroške jeans hlače od 4 do 16 let že od 170 din — moške srajce od 250 din — veliko izbiro modnega spodnjega perila, bižuterije, ročnih pletenin ... V JESEN Z MODNIM PRIDIHOM - Priporočamo se za obisk in čestitamo ob občinskem prazniku! OZ »GAJ« Mozirje Telefon: 063/832-503 Dom obrtnikov Mozirje Postanite naši člani, člani naše obrtne kooperacije! Poleg ostalih dejavnosti vam nudimo tudi storitve knjigovodskega servisa! Vsem članom, poslovnim partnerjem in prebivalcem Gornje Savinjske doline čestitamo ob občinskem prazniku — 12. septembru! GIP »VEGRAD« VELENJE Vsem občanom, podjetjem in ustanovam v občini Mozirje, iskreno čestitamo ob prazniku občine in jim želimo srečno življenje in uspešno gospodarjenje v prihodnosti. GIP Vegrad Veienje s svojimi podjetji in poslovnimi enotami doma in v tujini. Žensko in moško FRIZERSTVO Anka Skornšek Dobroveljska 3, Mozirje Vabilo je namenjeno vsem, ne le ženskam, tudi moškim in otrokom, ki želite sodobno pričesko, urejene lase! V frizerskem salonu Anke Skornšek vas bodo po želji ostrigli, oblikovali pričesko s pomočjo trajne s papirčki, ki negovalno deluje na lase, vam pobarvali lase, naredili fen frizuro . .. Odšli boste lepši, bolj urejeni Pridite vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. ure ali pokličite in se dogovorite po telefonu 831-515! Vsem strankam in občanom iskrene čestitke ob prazniku občine Mozirje! Gostišče STOJAN MARKELJ Spodnja Rečica 63 Rečica ob Savinji Telefon: 063/831-823 Ko se peljete z Mozirja proti Logarski dolini vas pelje pot mimo Spodnje Rečice, kjer vas z leve strani ceste prijazno vabi v goste GOSTIŠČE MARKELJ. Prijetno je obiskati gostišče, kjer vas hitro in prijazno postrežejo, v toplih poletnih dneh pa tudi zunaj na vrtu. Za večje skupine so pripravili posebno sobo, zunaj pa je tudi veliko parkirišče. Če ste namenjeni na izlet v Logarsko dolino ali v Savinjski gaj, ustavite se pri Marklju, izlet bo še prijetnejši! STOJAN MARKELJ, lastnik in priznani kuhar vam bo ponudil izvrstne jedi in sladice. Vse vrste zrezkov, jedi z žara, ploščo Markelj in celo pravi ciganski golaž ... Za vse ljubitelje sladic s sladoledom, smetano in sadjem je Gostišče Markelj, pravi naslov, saj se boste ob pogledu nanje kar težko odločili, katero izbrati. Odprto imajo kar vsak dan, med tednom od 8. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 11. do 23. ure. Za poroke in praznovanja imajo na voljo prijeten prostor, pokličite po telefonu 831-823 in rezervirajte! Gostišče Markelj se pridružuje čestitkam ob prazniku občine Mozirje! ottO^'- OB ČlNE ZIRJE 1SK rENE CINKARNA cc Dvigala nam niso v ponos Objestnost ali igra?! Dvigal, ki naj bi nas varno pripeljala v višje nadstropje kjerkoli v stanovanjskih blokih v Velenju, ni malo. Žal je precej takih, ki nam zaradi objestnosti ali mladostniških iger ne morejo biti v ponos. Zanimivo bi bilo ugotoviti koliko dvigal v Velenju dnevno ne dela, ne zaradi tehničnih okvar, temveč zaradi namernih poškodb. Ne bomo pretiravali, če zapišemo, da serviserji dvigal vsak dan ugotovijo večjo ali manjšo poškodbo. Poškodovana so avtomatska notranja vrata, polomljeni ali s cigaretnimi ogorki zažgani gumbi za upravljanje, da o porisanih stenah in vratih in smeteh in odpadkih sploh ne govorimo. Omenjene poškodbe pomenijo za vse nas ogromne stroške, ki pa objestnike kaj m'alo motijo. Tako bi lahko sklepali glede na stanje dvigal. Čeprav serviser pride, ko ga pokličejo, je seveda zastoj dvigala neizbežen, časovno pač odvisen od okvare. Sledi jeza stanovalcev, ki celo krivdo pripisujejo serviserju. Ni malokrat, ko serviserja stanovalci celo naderejo, ker je opozoril njihove otroke, naj se z dvigalom ne »igrajo«. Takih in podobnih primerov bi lahko še našteli. Te dni je prišel v naše uredništvo serviser »Rade Končarja« Andrija Marošic in nam povedal kako kruto se je nekdo spravil na avtomatska notranja vrata dvigala v stanovanjskem bloku na Jenkovi 19 in jih popolnoma uničil. Gre namreč za tista avtomatsko-pomična vrata ki so jih zaradi Samo vrata, ki jih bo treba zamenjati veljajo okoli 10 starih milijard večje varnosti morali vgraditi v vseh dvigalih, razen lesenih kjer so notranja vrata že bila. Spomnimo se, da se je zaradi tega, ker dvigala niso imela omenjenih notranjih vrat, v Velenju zgodilo več nesreč, najbolj tragično se je končala s smrtjo deklice. Ali nam to ni dovolj v opomin? Ko smo si na Jenkovi 19 ogledali poškodovana vrata, smo se lahko tudi prepričali, da bi lahko vsakdo, ki je to obsojanja vredno dejanje storil, lahko tudi drugače in bolj kulturno prišel iz kabine, če je morda ostal v njej. Lahko bi pozvonil na posebni klicni" zvonec ali potrkal na vrata dvigala. Vse drugo, samo to ne kar je storil. Ne pozabimo, daje dvigalo namenjeno vsem stanovalcem in da so najbolj prizadeti starejši ljudje, ki težko hodijo po stopnicah, še zlasti, če imajo polne roke prtljage. B. M. KS Podkraj-Kavče Ob prazniku so imeli kaj pokazati V okviru praznovanja krajevne skupnosti Podkraj — Kavče so se letos krajani zbrali že na tretjem srečanju. Kljub temu, da jim je letos malo ponagajalo vreme so izvedli nekaj športnih tekmovanj, prikazali kmečka opravila, v nedeljo pa se poveselili na družabnem srečanju, kjer so igrali Podkrajski fantje. V-krajevni skupnosti Podkraj — Kavče so tudi letos pošteno zavihali rokave in razlogov za praznovanje je bilo veliko, tudi vidnih, z asfaltno prevleko so obnovili še zadnji del lokalne ceste v Kavčah; sklenili so vsa dela na kanalizaciji; začeli graditi otroško igrišče v Kavčah; na lokalni cesti, ki povezuje Kavče s Podkrajem so sanirali plaz, ki je pred dvema letoma odtrgal novo zgrajeno cesto; v Podkraju so dogradili balinišče z manjšim otroškim igriščem; z novo asfaltno prevleko je obnovljeno dotrajano športno igrišče, in še bi lahko naštevali. Razlogov za praznovanje več kot dovolj. Dr. Peter Vencelj med pedagogi velenjske občine Spremembe — ne na slepo in za vsako ceno Prejšnji petek je bil med pedagogi in pedagoškimi delavci naše občine republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj. Osrednja tema njegovega »nastopa« v dvorani glasbene šole v Velenju pa je bila »šola za jutri«, predvsem osnovna šola. Kakšna bo ta v bližnji prihodnosti je v tem trenutku še težko napovedati. Vsekakor pa me takšna kot je danes: prevelika, neprijazna, preveč togo naravnana, s prevelikim številom otrok v razredu; šola, v kateri učitelji v svoji negotovosti prihajajo v nek obrambni položaj, kar negativno vpliva na medsebojne odnose med njimi in učenci,... Prav pretresljiva je ugotovitev, da otroci ne obiskujejo radi teh hiš učenosti, da v njih ni želje po ustvarjalnosti ne na eni in ne na drugi strani. Šola ne more biti organizacija združenega dela, ampak javna ustanova, učitelji javni delavci. Ti se morajo otresti vse navlake, s katero se pri opravljanju svojega poslanstva sedaj srečujejo. Pri iskanju prijazne slovenske šole boj za ure, za obstanek predmeta v predmetniku nima kaj iskati. Zamenjati ga mora permanentno izobraževanje učiteljev, za katerega doslej ni bilo prevelike volje. Za spodbujanje ustvarjalnosti mladega človeka in seveda njega samega pa je nujno potrebno. Poleg kakovostnega izobraževanja pa mora biti v šoli za jutri, pa naj bo ta družbena ali zasebna, precej več skrbi namenjene tudi vzgoji. Odpravljanje pomanjkljivosti oziroma napak bo dolgotrajen proces in kot smo slišali na krajšem seminarju v petek naj sprememb ne bi uvajali na slepo ter za vsako ceno. Sicer pa bo vsebina šole za jutri odvisna od splošne komunalne ureditve ter od predloga, za katerega se bo ogrela večina delegatov slovenskega parlamenta. Slednji se bodo med drugim odločali tudi o tem, ali bo izobraževanje v osnovni šoli trajalo osem, devet ali celo deset let. Vsekakor pa naj bi do vstopa na univerzo trajalo 13 let. Po besedah Petra Venclja pritožbe pedagogov in pedagoških delavcev o slabih materialnih osnovah in o preskromnem nagrajevanju niso povsem na mestu. Tudi izgovori, da brez denarja ni možno narediti šole bolj prijazne, so iz trte zviti. Do iskristaliziranega predloga o šoli za jutri nekih napotkov republiškega sekretarja za vzgojo in izobraževanje udeležencem krajšega seminarja nismo slišali. Slišali pa smo to, da bo zadovoljstvo učiteljev, učencev tudi do takrat bolj ali manj odvisno od šol samih. Vseh možnosti" za dosego tega naj bi namreč še ne izkoristili. PLANINSTVO • PLANINSTVO Naš čas -naročila tudi v Mozirju Spoštovani prebivalci Mozirja in drugih krajev te občine! Sklenili smo, da vam olajšamo pot. Odslej lahko male oglase, obvestila, zahvale in čestitke za tednik Naš čas in Radio Velenje naročite tudi v Mozirju - v TURIST BIROJU Bitenc Sonje na Trgu 20. Naročila sprejemamo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 15. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Telefonska številka biroja 831-316. Še naprej pa lahko vaše naročilo sporočite, tudi neposredno v uredništvo 855-450. Pri Orterjevih v Pesju so tri nadnaravne reči: sončnice z ogromnimi klobuki, veliko jajce in malo jajce.*»Pridelek«, da je kaj. Ustanovili že deseto sekcijo Planinsko društvo Velenje, ustanovljeno leta 1949, vključuje že okoli 3 tisoč članov. Z namenom, da bi še bolj približali gore delavcem in krajanom, so pred približno petnajstimi leti ustanovili prvi sekciji v tovarni Gorenje in kraju Šmartno ob Paki. Sledile so Škale, Vegrad, Gaberke, Vekos, REK-RLV, Šentilj in lani Podkraj-Kavče. Dne 17. junija letos pa so ljubitelji planin s IConovega ustanovili že deseto sekcijo in jo poimenovali »Dobrač« Konovo. Za kateri Dobrač pa gre? Naš šaleški je 706 m visok grič med Bevčami in Selom pri Velenju. Njegov bolj znan in precej višji soi-menjak pa leži nad Ziljsko dolino v Avstriji, dosega višino 2166 m, na njem pa stoji tudi najvišja slovenska cerkev (nato Višarje in Uršlja gora). »Dobrač« Konovo je uspešno startal. Že 24. junija so izvedli izlet na Uršljo goro, kjer so tamburaši nastopili na desetih kulturnih srečanjih. Dne 1. julija so izvedli izlet na Dobrač in Ramšakov vrh (971 m), naslednjo nedeljo pa podali na Vodemljo nad Pako pri Velenju (780 m). Koliko Velenjčanov pa sploh pozna svojo najbližjo okolico? Dne 25. avgusta pa so se spet zbrali pred Stropnilcovim križiščem in se odpravili v Logarsko dolino. Sekcija, ki jo vodi Maks Cigale, bo vodila evidenco o izletih članov, zbirala fotografije in zapise z akcij, uredila krožno pot na Dobrač in Ramšakov vrh, po možnosti opremila planinsko sobo v domu DPO na Konovem, ustanovila planinski pevski zbor, ob dnevu planincev, 9. septembru, pa se udeležila regijskega srečanja na Pa-škem Kozjaku. M. Ž. Planinsko društvo Velenje Vabilo na Paški Kozjak Planinsko društvo Velenje, drugo po številu članov v Sloveniji, bo to nedeljo, 9. septembra, pripravilo pri domu na Paškem Kozjaku dan planincev. Proslavo, popestrili jo bodo s krajšim kulturnim programom, v katerem bodo med drugim sodelovali tudi tamburaši sekcije kulturnega društva Lipa Konovo, bodo začeli ob 11. uri. Kot so zapisali na vabilo, bo prireditev v vsakem vremenu. Do doma na Paški Kozjak vodi več poti. Najbljižja je iz Pake pri Velenju. Tudi pot po Šaleški pešpoti, oziroma po poti 14. divizije, je zanimiva. Mi smo prepričani, da bo vsakdo izbral zanj najprimernejšo, in da bo v nedeljo Paški Kozjak obiskalo mnogo ljubiteljev planin in narave. B. M. Šaleški fantje: v jubilejnem letu brez predaha 43 Škalčanov na Triglavu Letos slavijo Šaleški fantje 20-letnico delovanja. Resda so načrtovali, da bo nastopov ob jubileju več, kot jih je bilo zadnja leta. Zanimanje za njihovo igranje pa je tolikšno, da predaha pravzaprav ni. In to je zagotovo dober dokaz za priljubljenost ansambla, ne samo v Šaleški dolini in njeni okolici, pač pa tudi v Sloveniji. Po jubilejnem nastopu v Vinski gori so igrali in peli med našimi rojaki v Zvezni republiki Nemčiji, te dni so zabavali obiskovalce Vinskega sejma v Ljubljani, prihodnji teden bodo nastopali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Skrbno pa se pripravljajo tudi na nastop na Ptuju. V tekmovalnem delu Ptujskega festivala bodo 8. septembra nastopili s skladbama »Mama zapoj« in »Lepo je biti muzikant«. Dan pozneje, 9. septembra, pa bodo nastopili še na Festivalu melodij, in sicer prav tako z dvema skladbama (»Jubilejna«, »Moja dolina trpi«). Naporen bo pravzaprav ves ta Res smo bili na vrhu Triglava mesec. 13. septembra bodo igrali in peli v Frankfurtu. 16. septembra bodo nastopali v Šmartnem ob Paki, skupaj z Gledališčem pod kozolcem, Nacetom Junker-jem in verjetno tudi s pevci Fla-minga. 22. septembra pa bodo sodelovali v Gaberkah, kjer bo pripravil Radio Slovenija »Koncert iz naših krajev«. Do konca leta jih čaka še nekaj nastopov med našimi rojaki na tujem, v načrtu pa je še nekaj drugih nastopov v okviru praznovanja 20-letnice delovanja. (m) Eno naprizadevnejših športnih društev v naši občini je gotovo TVD Partizan Škale. Člani in članice društva z raznimi prireditvami, tekmovanji in izleti poskrbe, da je življenje v kraju resnično zelo razgibano. Pred nedavnim so pripravili že 5. tradicionalni pohod na Triglav. Na vrh našega očaka seje povzelo kar 43 Škalčanov. IH mm pH K Domu krajanov v Kavčah so prizadevni krajani dozidali prostor, ki bo omogočil odprtje prve trgovine v kraju. Samo tri mesece je minilo od začetka dela pri širitvi prostorov doma, pa ga danes že lahko tudi uporabljajo. Z izredno pripravljenostjo krajanov za udarniško delo, Trim društva s Hojanom na čelu. Z novimi prostori, v katere je vložil veliko truda in sredstevŠtefan, pa bo možno odpreti prvo trgovino v tej krajevni skupnosti in tako bistveno izboljšati oskrbo. Načrtov je še veliko — želijo dokončati telefonijo, obnoviti elek-tromrežje, plinifikacijo in asfaltirati preostale ceste. ^ MOJ SADNI VRT Obiranje jabolk in shranjevanje Bliža se čas obiranja poznih vrst jabolk. Tydeman, alkmene, elstar, zlata parmena in druge. To so sorte, ki so zelo primerne za daljše shranjevanje. Obirajo se večkrat, pač glede na zrelost in obarvanost plodov. Primer: Jonagold — oberemo najprej rdeče plodove, počakamo pet do sedem dni, da se obarvajo še druge. Vse drobne in zelene pa pustimo sedem dni, da še te pravilno dozorijo. Primerni čas za prvo obiranje jabolk vrste jonagold in zlati delišes od 12. do 17. septembra, za gloster in melrose od 20. do 24. septembra, za idared pa po 28. septembru. SKLADIŠČENJE: Za shranjevanje jabolk je najbolj primerna hladna in temna klet, ki naj bi imela vsaj 80-odstotno vlažnost in od 10 do 12 stopinj temperature. Priporočam vam, da jabolka naložite na police v eni vrsti, nikakor pa ne eno na drugo. Na dno police položimo časopisni papir. In kdaj so jabolRa najbolj primerna za jesti? Elstar in druge jesenske sorte so najbolj užitne od septembra do konca novembra. Zlati delišes od novembra pa do decembra, gloster pa ~>d decembra do januarja. Od januarja naprej do novih, pa uživamo jabolka, primerna za dolgo shranjevanje. Pa dober tek! Matjaž Jenšterle GD Šmartno ob Paki Pokal KS Braslovčanom Člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so prejšnjo nedeljo na pomožnem igrišču pripravili že 11. tradicionalno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Vajeni sodelovanja gasilskih desetin iz cele Slovenije so bili tokrat nad udeležo organizatorji razočarani. Slabo vreme je naredilo svoje in vseh pripravljenih pokalov za najboljše skorajda ni- so mogli podeliti. Med člani, kjer je bila konkurenca največja, so zmagali tekmovalci prve desetine gasilskega društva Braslovče. Pri članicah so se v disciplinah štafeta in tro-delni napad v suhi izvedbi najbolje odrezale gasilke Šaleka. Tekmovalci gasilskega društva Gorice ob Dreti pa so bili zmagovalci med mladinskimi desetinami. NHMMMI MMSMMi ga T 3, 7.000 metrov visoko Ivč Kotnik pod Nanga Parbatom V„i? Piše: Ivč Kotnik Gledam iz šotora tretjega tabora, ki je že več kot 7000 metrov visoko, proti dolini, ki jo le slutim več kot štiri kilometre pod sabo. Tukaj z Gregom že dva dni čakava na Maričo in Jožeta, ki bi se že morala vrniti z vrha Nanga Parbata in nama dati prostor za isto pot. Ker sta četrti tabor nad nama podrla in odnesla s seboj ne moreva naprej. Lahko samo čakava in upava, da je z njima vse v redu, in da se kmalu vrneta. Tako upava. Sedaj po več kot dveh dneh čakanja pa nama je že vedno bolj jasno, da z najinim vrhom ne bo nič. Najverjetneje bova lahko le odšla z Maričo in Jožetom in upam tudi z njunim vrhom skupaj v dolino. Za naju pa ni oziroma ne bo več časa in tudi vreme tako dolgo ni nikdar lepo. Poleg tega pa bova ostala, po odhodu vršne naveze nazaj v dolino, tudi čisto sama na gori. To pa je tudi preveliko tveganje in preveč lepih stvari me veže na dolino. In zato sem se odločil zanjo! Glede na vse kasnejše dogodke pa mislim, da je bilo to tako edina možna odločitev. Vrh pa upam, da tako že imamo. In tako se tudi ta zgodba, ki se imenuje Nanga Parbat, počasi izteka. P. S.: To so razmišljanja, ki jih takšna kot so nastajala na gori, prenašam naprej. SREČA ALI ČUDEŽI SE ŠE DOGAJAJO Danes smo po večerji, že v trdni temi, proglasili dva prijatelja, Maričo in Jožeta za pogrešana. Že ob sami misli na to dejstvo dobivam mravljince po celem telesu. Z Gregom sva se šele malo prej vrnila iz tretjega tabora, kjer sva tri dni čakala na vršno navezo, da bi potem še midva poizkusila priti na vrh. Tak je bil načrt in še vreme ga spoštuje, saj je ves čas strupeno lepi mraz. In sedaj ju ni. Obstaja vedno večja ali edina možnost, da sta z vrha sestopila na Diamirsko stran, zato smo za jutri najeli helikopter, da bi tudi to upanje razčistil. Za naju z Gregom pa je tako odprave današnji večer konec. V enajstih urah sva se sicer povzpela iz baze na višino 7000 metrov, kar je skupaj 4000 metrov višinske razlike, kjer pa so se nama vsi upi za vrh v treh dneh čakanja sesuli, kot hiša iz kart. Sedaj si želiva le, da je oziroma da bi bilo z vršno navezo vse v redu in da bomo lahko čimprej odšli od tod. Čakanje na veliki višini je tudi naju izpilo in zato za ponoven poizkus po počitku ni več časa, da o vremenu sploh ne razmišljam. Golobov, Janeza in Urbana že ni več v bazi. Ker je Urban dobil hudo alergijo sta z očetom že pred dnevi odšla domov. Tako so sedaj, ko sva z Gregom prišla v dolino na gori le še Mariča, Jože ter Silvo, ki se mu bo jutri na dvojki pridružil še Robi. Nehote dobivam občutek, da bo današnja noč podobna tisti pred leti pod Kilimanja-rom. Pa sem v sebi kljub vsemu trdno prepričan, da bo in mora biti vse v redu. S takimi občutki in prepričanjem pridem tudi z gore, toda v bazi je toliko nekakšnih drugačnih tudi najbolj črnih napovedi, da potem tudi mene začne begati. Možnosti za vse kaj drugega kot srečen konec pa je seveda toliko in največ. Tako ima človek v taki noči, ki je eno samo brezkončno čakanje toliko upanja, toliko niti, ki vodijo v življenje, pa kaj ko so le nitke, ki jih lahko že jutranje sonce raztopi ali veter raztrga. Koliko najrazličnejših misli smo nocoj izrekli, veliko morda tudi napačnih ali pre- hitrih. Pa se bodo za vse našla opravičila, če sta le prijatelja živa. Tudi sam imam na teh velikih odpravah nekakšno zlo srečo, da so pred mano običajno vedno nekakšni kamikaze, ki gredo preko vsega do konca, ne glede na možne posledice. Upam, da nas tudi tokrat spremlja sreča!! In kaj potem? Nič, če bo vse in upam da bo, v redu, bomo zaključili odpravo uspešno in odšli domov. Nekateri morda z malo grenkobe v srcu, a važen je bil skupen cilj. Če pa morda le ne bo tako, kot si vsi želimo, pa bo Nanga Parbat veličasten sarkofag in spomenik obenem in marsikomu, tudi meni, bo za trenutek zastal korak, kot že velikokrat. A življenje teže dalje, in le kdo bi vedel, kje je konec poti zate, zame, za nas!? Ne vem kaj poreko Nemci in Japonci, ki ravno tako kot mi, hitro napredujejo. Halid, naš zvezni oficir, blizu mojega šotora, pozno v noč napol naglas moli koran. Tudi on še zdaleč ni brez srca in ve, da je lahko nekaj hudo narobe. Ali pa samo moli, da ne bi bilo narobe. Tudi sam mislim za nas, da če tudi tokrat dobro zvozimo, nismo le ljudje s srečo ampak lahko tudi v nekaj verujemo. NAŠ ČAS KRADEJO - MAR NE? Vse več ljudi se v naše uredništvo oglaša in tarna — spet mi je iz poštnega nabiralnika nekdo ukradel Naš čas. Mi pri tem seveda ne moremo nič pomagati, se pa ob tem nasmihamo — da smo že takooo dobri, da nas kradejo? Čeprav roko na srce, bolj veseli bi bili, če bi nas naročili. Kaj pa je 154 din za pol leta? Naročnine, ne resta! DIREKTORJI IN »DIREKTORJI« Osrednja točka nedavne skupne seje zborov skupščine občine Mozirje je bila nedvomno razprava o polletnih rezultatih gospodarjenja, ki so milo rečeno kritični, že kar katastrofa pa so trenutne razmere. Na sejo in razpravo so povabili tudi vse direktorje podjetij. Udeležba? Takšna kot gospodarski rezultati. Seje se je udeležil le en (1) direktor in to uspešne firme; kot poslanca sta bila še dva (pa tudi njuni firmi nikakor ne sodita med slabše in kritične). Dejstvo je, da se kaj takega ni zgodilo prvič, zato se samo po sebi vsiljuje vprašanje zakaj in komu so sploh še namenjeni sklepi, stališča in vse kar zraven sodi izvršnega sveta in občinske skupščine. Pa tudi sicer razprava ni bila kaj prida »razburljiva«, več vroče »pozornosti« je bilo namenjene drugim točkam, ki pa gospodarskega poloma ne morejo rešiti. (PRE)PLAKATIRANJE Nekaj pa nam je iz predvolilnih časov še ostalo. Pravi mojstri smo postali v tem, kako je treba konkurenco izločiti. Enostavno jo prelepiš. KAJ JE CENEJE? Na nevarnejših cestnih ovinkih in posebej na klancih so postavljene zaščitne ograje. Žal pa nekatere, denimo proti Graški gori, močno razjeda zob časa. Potrebne bi bile temeljite obnove, zlasti barvne prevleke. Rja nekatere že tako razjeda, da je vprašanje časa koliko bodo še varno služile svojemu namenu. Barva je gotovo cenejša od zamenjave celotne zaščitne ograje! Končno tudi videz teh ograj ne more biti nikomur v ponos. »DOBRODOŠLI« V NOVEM STANOVANJU Kaj nam v sedanjih razmerah pomeni težko in dolgo pričakovana vselitev v novo stanovanje, ni treba posebej razlagati, čeprav to vedo le redki srečneži (in vse manj jih bo). Tudi na Rečici ob Savinji so pred nedavnim zgradili nov stanovanjski blok, ki za kraj veliko pomeni. Ključe so srečni stanovalci dobili 1. avgusta. Prvi vtisi so dobri, blok ima primerno zunanjost, tudi notranjost kaže na vestno delo izvajalca, vse skupaj pa ima eno samo »lepotno« napako, oziroma eno stanovanje »z napako«. Ko je srečna stanovalka prvič odprla pipo na umivalniku, se je iz nje vlila umazana svinjarija. Ker je v novem stanovanju možno tudi takšno presenečenje, se zaenkrat ni preveč razburjala, vendar je voda (ne da bi odprla pipo) tekla še naprej in še teče, a »na srečo« sedaj čista. Poplava v kopalnici torej. Notranji »naliv« je prišel prvič, poklicala je ria pomoč strokovnjaka, ki ji je povedal, da je to od nepravilnega ravnanja s pralnim strojem, pa ni bilo res, ker se je zgodilo še drugič in voda je vse bolj tekla. Bilo je v petek in vsi klici na najrazličnejše telefonske številke niso nič zalegli, vmes pa je bila sobota, pa nedelja (delovna) in delovni ponedeljek. Stvar rešuje tako, da tla kopalnice pokriva pred službo s kartoni, da voda vsaj v ostale prostore ne teče, po službi kartone odstrani in položi nove. Umivalnika ne uporablja več, tudi v kopalno kad si vode ne upa naliti, pogodbenega izvajalca pa ne dobi za živo glavo. Stvar je zanimiva zaradi tega, ker se vse to dogaja samo v njenem stanovanju in v njeni kleti. Še sreča, da je njena klet pod njenim stanovanjem in da pod njo ni stanovalcev, sicer bi »plavali« vsi skupaj. Upajmo, da so vrli izvajalci med tem našli in odpravili napako in da ni vsega kriv pralni stroj, ki ga stanovalka vsekakor ni videla prvič v življenju. ÜP) m P' Članice gasilskega društva Škof ja in bile v svoji kategoriji druge vas so nastopile zadnje KMALU NIŽJI KOMUNALNI PRISPEVKI? Velenjski izvršni svet vztraja, da je treba podpirati individualno gradnjo, zato so sc člani zamislili ob izredno visokih dajatvah, ki jih morajo novograditelji plačati pred no k gradnji sploh pristopijo. Dogovorili so se, da je treba vse prispevke v mesecu dni temeljito pretresti in jih na novo Spredeliti. Republiškim organom pa bodo predlagali tudi, da znižajo izredno visok prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, (mz) VSAJ DVE JAVNI PODJETJI Dileme o tem, kako po nevera organizirati velenjski Vekos so še vedno odprte. Člani velenjskega izvršnega sveta pa so dorekli, da je treba preskrbo z vodo, odplake, pokopališko dejavnost in ogrevanje organizirati v obliki javnih podjetij, ostale dejavnosti pa povsem tržno opredeliti in jih oblikovati v družbena podjetja. Težave z opredelitvijo nove organiziranosti imajo, ker zakonodaja še ni jasno opredeljena. Vendar izvršni svet vseeno vztraja, da je treba aktivnosti na tem področju pospešiti. Računajo, da bodo predlog nove organiziranosti oblikovali že v teh dneh in ga konec meseca že predložili v obravnavo poslancem občinske skupščine. Po njihovem bi moral biti Vekos reorganiziran do konca leta. (mz) IZ OBČINSKIH SREDSTEV NIČ ZA OZIMNICO Čas nakupa ozimnice je tn. Trgovske organizacije so tudi letos računale, da jim bo občina s sredstvi, ki so jih do nedavnega zbirali za preskrbo, regresirala obrestne mere. Teh sredstev pa ne zbirajo več, tako tudi ozimnice ne bodo regresirali, (mz) VIŠJA TURISTIČNA TAKSA * Velenjski izvršni svet je povišal turistično takso s sedanjih 3,5 din na 10 dinarjev za domače goste. Tuji gostje bodo v bodoče plačevali enako kot domači, doslej pa je bil njihov prispevek za 100 odstotkov višji. 60 odstotkov zbrane turistične takse nakažejo turistične organizacije turističnim društvom Velenje, Topolšica, Šmartno ob Paki in Šoštanj. 26 odstotkov zbranega denarja dobi republiška zveza turističnih društev, 10 republika, 4 pa celjska turistična zveza, (mz) PRVA POŠILJKA KERAMIČNIH PLOŠČIC ZA AVSTRALIJO Tovarna keramičnih ploščic Gorenja Notranja oprema se vse bolj uveljavlja na tujem. Doslej je izvažala okrog 40 % vse proizvodnje, v glavnem v Zvezno republiko Nemčijo, nekaj pa tudi v skandinavske države in Avstrijo. V letošnjem prvem polletju pa so prodali na tuje kar 52 % vse proizvodnje. K porastu izvoza v prvem polletju je pripomogla tudi prodaja prvih 8.000 kvadratnih metro\ keramičnih ploščic, ki so jih odpremili v daljnjo Avstralijo. (vš) O TRŽNICAH IN TRŽNEM REDU Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so člani obravnavali in sprejeli odlok o tržnem redu in tržnicah na območju občine. Z njim so določili organizacijo, poslovanje in posebna mesta » posameznih krajih, ki jih bodo uredili v soglasju s posamezno krajevno skupnostjo in upravnim organom, v Mozirju pa je v izgradnji tržnica s katero bo upravljalo podjetje Komunala. Določili so tudi poslovni čas, odlok pa je bil potreben zaradi tega, ker doslej»v občini urejenih prostorov za tržnice ni bilo, ob tem pa je vse več samostojnih prodajalcev nekontrolirano prodajalo svoje izdelke, jp DVOMLJIVE KAZNI ZA PREKUPČEVALCE Novost v mozirski občini je tudi odlok o spremembah in dopolnitvah vprašanj s področja obrti. Ta sprememba se nanaša na denarne kazni od 125 do 50.000 dinarjev, ob vsem ostalem pa naj bi bila v pomoč predvsem kaznovalni politiki do sprejema novega zakona s tega področja. Eno »malenkost« pri tem velja poudariti. Ustrezni organi so namreč doslej lahko kaznovali prekupčevalca, če je prodajal na mestu, ki za to ni bilo dovoljeno, niso pa ga smeli kaznovati zato, ker je pač prodajal in prekupčeval. Neposredno v /.vezi s tem je tudi že omenjeni odlok o tržnicah in tržnem redu v občini Mozirje, jp GORENJE GLIN - IMENOVANJA Skupščina Gorenja Glin, tesne industrije Nazarje, je na zadnji seji imenovala za direktorja tega Gorenjeve-ga podjetja Janeza Živka, doslej vršilca dolžnosti direktorja. Za direktorja področij pa so bili imenovani: Beno Skok (tehnično proizvodno področje), Darko Bele (notranja ekonomika in informatika) in Fortunat Krivec (komerciala). Imenovani m> tudi programski vodje, in sicer Peter (ajncr (žaga), Anton Horšnak (predelava masive), Marjan Dobrove tpohišno) in Darko Vodovnik (energetika in wdr/t'Viiiijt'). Programski vodja iverne bo imenovan naknadno. (an) Gorenje Notranja oprema Stik s trgom V razmerah, ki počasi nastajajo v našem gospodarstvu, sta za doseganje proizvodnih rezultatov, vse bolj in bolj v ospredju trg in kupec. Tega se delavci Gorenjeve Notranje opreme zelo dobro zavedajo, zato v prizadevanjih za čimboljše finančne kazalce iščejo nove in nove poti. »Počasi postaja vse bolj očitno«, poudarja Vinko Zupančič, direktor marketinga tega kolektiva, »da trg ni parola, ampak resničnost. Zato si takšno pozornost, ki mu jo namenjamo pri nas, tudi zasluži.« Približati se kupcu, ugoditi njegovi želji in zahtevi ni lahko. Pri uresničenju tega cilja se je v kolektivu porodila ideja o lastnih industrijskih prodajalnah. Eno takšnih so pred nedavnim odprli pri izdelaynem studiu v Šoštanju, lcjer imajo organizirano proizvodnjo izdelkov kopalniškega programa Dolopol in Oniks. Prednosti storjenega kora- ka vidijo v več smereh: pozornost kupcev naj bi pritegnile ugodne cene, bolje naj bi prišla do izraza izjemno široka barvna lestvica njihovega kopalniškega programa, sž.j lahko izdelajo kopalnico v barvi in barvni kombinaciji po želji naročnika. Poleg tega gotovo o ko- palnicah iz lastnega programa sami vedo največ. Tovrstna proizvodnja je na pol industrijska in vsaki kopalnici je potrebno nameniti posebno skrb. Industrijski studio pri pred nedavno odprti lastni prodajalni je dokaz za to. V njem se namreč njihovi strokovnjaki trudijo pomagati vsem, ki si želijo kopalnico opremiti po svoji zamisli. Srečanje bodočih kupcev z njimi je seveda koristno za oboje. Ob že zapisanih prednostih industrijske prodajalne je treba omeniti še nekaj — najboljšo priložnost za seznanitev z novostmi iz tega programa. Teh napovedujejo v prihodnje kar nekaj. Prodajni program Notranje opreme ne predstavljajo le kopalnice, ampak tudi kuhinje — predvsem vgrad-ne. Kupcem je trenutno na voljo osem različnih tipov kuhinj, že letošnjo jesen pa se bo kolektiv na trgu predstavil z do 37 različnimi vrstami. Tretji segment prodajnega programa Notranje opreme pa so keramične ploščice, kjer posodobljena proizvodnja prav tako omogoča izjemno prilagajanje zahtevam kupcev. Z odprtjem še ene industrijske prodajalne v vasi Gorenje bo teh še več. Biti v nenehnem stiku s trgom, slediti potrebam in zahtevam pomeni presenečati z novimi kakovostnimi izdelki. »Lahko vam zagotovim, da ugodno presenečenje, ki smo ga pripravili z industrijsko prodajalno v Šoštanju, ni zadnje. Nasprotno. Pripravljamo jih še veliko več. Že ob povabilu v industrijsko prodajalno in na pogovor z našimi strokovnjaki se boste o tem lahko sami najbolje prepričali,« je sklenil pogovor Vinko Zupančič. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, d.d. Sodoben računalniško podprt sistem poslovanja Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. se lahko pohvalijo s sodobnim bančnim sistemom poslovanja. Pred petimi leti so začeli poslovati s pomočjo računalnikov, kasneje vse to povezali v računalniško mrežo in ta- ko zgradili sodoben računalniško podprt sistem poslovanja. S pomočjo računalnika v celoti pokrivajo poslovanje z občani. To je mogoče videti, kadarkoli imate opravek pred bančnim okencem. Tako je na vseh enotah Splošne banke Velenje, razen v Šmartnem ob Paki, kjer delajo še po starem. Slabe telefonske linije na tem področju jim še ne omogočajo uvedbe računalniško podprtega sistema. Kot kaže pa bo ta problem kmalu rešen. Z računalnikom je Splošna banka Velenje direktno povezana s centralo v Ljubljani. Z njimi jih povezuje kar 45 terminalov. To jim omogoča ažurno poslovanje, vodenje popolne evidence, takojšen pripis obresti . . . To pa še ni vse. Po besedah vodje službe AOP velenjske banke Vlada Šafariča je zelo pomembno tudi, da so z računalnikom direktno povezani s sistemom JUPAK (koristijo lahko bibliografsko urejene podatke s področja standardov, zakonodaje, ekonomije ...). Povezani pa so tudi v mednarodni računalniški sistem SWIFT. Ta jim omogoča ažurno mednarodno gotovinsko poslovanje. Med drugim lahko preko njega izvedejo nakazila komurkoli na vsem svetu. Prejel jih bo v istem dnevu. (mz) ~ Jfg ' Pizzerija Cigler v Šoštanju Pizze in vino Hm, kako diši po pravi italijanski pizzi, ste gotovo na valovih radia Velenje slišali že ničkolikokrat. Tisti, ki Piz-zerijo Cigler na Trgu bratov Mravjak v Šoštanju pogosteje obiščejo, to že vedo. Drugi se bodo o tem zapisanem gotovo kar kmalu prepričali sami. Razlog za obisk lokala niso samo pizze. Čeprav je lačnim želodcem na voljo kar osem vrst — od pizze marga-reta, vesivia, kmečke, mado-ne, caprishioso do guatro sta-gio, pikante in cigler — bo zadovoljstvo gostov »izpolnilo« še vino. Nič več v tem lokalu ne bodo postregli s slabo žlahtno kapljico, ampak s kozarčkom primerno ohlajenega kakovostnega vina. Dosedanjo pomanjkljivost je namreč odpravila hladilnica. Presenečenja, prijetna seveda, v Pizzeriji Čigler v Šoštanju pravzaprav niso nobena redkost. Po besedah podjetnega lastnika Marjana Vr-tačnika v njegovi pizzeriji edini v Jugoslaviji uporabljajo pri vsakdanjem poslu računalnik. Že pri otvoritvi lokala pred dvema letoma je bil moto povabila v lokal: prijaznost, gostoljubnost, predvsem pa kakovost. Pri tem nameravajo v Pizzeriji Cigler ne samo ostati, ampak kolikor se da stvari še izboljšati. Vlado Šafarič: »Ljubljanska banka Splošna banka Velenje je z računalnikom povezana s svetom.« Onesnaženost zraka Poslej v lokalu tudi na kozarček primerno ohlajenega vina V tednu od 27. 8. do 2. 9. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SOj in maksimalne polurne koncentracije SOi v zraku: A M P 27. 8. 28. 8. 29. 8. 30. 8. 31. 8. 1. 9. 2. 9. ŠOŠTANJ 1 2 0,01 0,02 0.02 0.26 0,02 0,09 0,03 0,24 0,14 1 51 0.04 0,73 0,01 0,10 TOPOLŠICA 1 2 0,02 0,09 0,03 0,26 0,05 0,33 0,03 0,15 0,03 0,30 0,03 0,19 0,01 0,06 VELIKI VRH 1 2 0,02 0,05 0,06 0,43 0,07 0,54 0,06 0,50 0.04 0,45 0,06 0,55 0,02 0,12 ZAVODNJE 1 2 0,02 0,06 0,06 0,35 0,15 0,35 0,07 0,78 0,10 0,46 0,07 0,42 0,02 0,22 VELENJE 1 2 0,01 0,03 0,01 0,03 0,02 0,08 0,02 0,13 0,02 0,08 0,02 0,12 0,01 0,06 GRAŠKA GORA 1 2 0,01 0,01 0,01 0,01 0,02 0,05 0,02 0,05 0,12 0,95 0,09 0,82 0,03 0,12 1* povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/m1) 2* maksimalna polurna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m') Maksimalna dovoljena polurna koncentracija 0,75 mg SOi/m' zraka je bila presežena v naslednjih terminih: 29. 8. 1990 30. 8. 1990 31. 8. 1990 1. 9. 1990 Zavodnje Zavodnje Šoštanj Graška gora Graška gora 1.30 11.30 14.00 24.00 4.30 1,35 0,78 1,51 0,95 0,82 Maksimalna dovoljena 24-urna koncentracija 0,30 mg SOi/m' bila presežena na nobenem merilnem mestu. zraka ni V knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Srečanje s slovaškimi pisatelji Kulturni center Ivan Napotnik prireja v knjižnici v torek, dne U. septembra 1990, ob 19. uri, srečanje s slovaškimi pisatelji, udeleženci srečanja srednjeevropskih pisateljev Vilenica 90. S pisatelji se bo pogovarjal prevajalec Andrej Rozman. Slovaško pretresajo podobni politični, gospodarski in kulturni problemi kot Slovenijo. Demokratične spremembe po lanskih novembrskih dogodkih so odprle probleme, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. Najbolj pereče je vprašanje slovaške suverenosti v okviru federativne države s Čehi. To vprašanje je staro toliko, kot je stara skupna država Čehov in Slovakov. Zato ni nič novega, če se na Slovaškem krepi močno nacionalistično gibanje, ki zahteva za svojo republiko enake pravice, kot jih imajo Čehi. Nobena skrivnost ni, da slovaščina še do danes ni uzakonjena kot uradni jezik na ozemlju Slovaške republike. Gibanje za narodno suverenost je sprožilo plaz nasprotovanj; madžarska manjšina, ki živi na jugu Slovaške, zahteva avtonomijo, bolj glasni celo odcepitev; Romi, ki jim je ugodna demografska politika omogočila številčno okrepitev, zahtevajo šole v materinskem jeziku in druge ugodnosti; z enakimi zahtevami prihajajo na dan Ukrajinci. Vsa ta narodnostna nasprotja spremlja globoka gospodarska kriza. Ukinjanje bazične industrije in vojaške industrije bo najbolj prizadelo Slovake, saj so komunistični voditelji uspešno realizirali predvojni program o slovaški omejeni suverenosti tudi na gospodarskem področju. V želji, da bi seznanili tudi velenjsko kulturno javnost s Slovaško in njenimi problemi, smo povabili v naše mesto tri ugledne slovaške pisatelje in javne delavce Ladislava Tažkega, častnega predsednika Društva slovaških pisateljev, velikega častilca Slovenije in slovenske kulture, Antona Hykischa, predsednika parlamentarnega odbora za kulturo, znanost, šolstvo in telesno kulturo in Ivana Sli-maka, dekana filozofske fa- Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • • « 6. SEPTEMBRA Leta 1888 je Slovenski gospodr poročal na današnji dan, da se bo delo pri gradnji železnice od Celja do Velenja začelo v prvih dneh meseca oktobra. Kasnejših vesti o gradnji proge zaenkrat še nimamo, vendar vemo, da so se v oktobru 1977 v okrajnem zastopu v Celju odločili, da bodo za zidavo železniške proge Celje — Šoštanj — Velenje, namenili 40.000 goldinarjev. Prve meritve na terenu pa je opravljal šoštanjčan Mihael Vošnjak, kot novo pečeni inženir, skoraj cela tri desetletja prej. Gradnja je bila končana leta 1891, saj je 27. decembra 1891 pripeljal iz Celja v Velenje prvi vlak. Slovenski gospodar, leto XXII, št. 36, Maribor 6. 9. 1888, str. 287; V teh dneh, ko (so) šolarji še nestrpno in z veseljem pričakali vsak nov šolski dan, so se v preteklih nekaj desetletjih začenjali tudi taki in drugačni »šnelkurzi«, tečaji, vzgoje itd. Tako je bilo v Šmartnem ob Paki, kjer so leta 1948 postali »primer vzorno urejene predvojaške vzgoje«. V Celjskem tedniku so na današnji dan zapisali: »Tudi letos so bile v začetku težave, predvsem v nerednem prihajanju mladincev na vaje. Po prizadevanju vodstva centra in KLO (Krajevnega ljudskega odbora) pa je se-dajni obisk polnoštevilen. Mladinci so razumeli nujnost in potrebo predvojaške vzgoje ter prihajajo redno na vaje. Z zanimanjem sledijo predavanjem in vajam, ter so pokazali že lepe uspehe. Želimo pa, da mladinci ne bodo popustili, ampak v bodoče še z večjim elanom sledili pouku ter redno prihajali na vaje, da bo predvoja-ška vzgoja res dosegla svoj pravi namen.« Celjski tednik, Celje 6. 9. 1948, št. 36, str. 2; Leta 1962 pa so, po pisanju mariborskega Večera, v Rudniku lignita Velenje s trimesečnim tečajem »dokončno likvidirali stare formalne kvalifikacije«. S tem tečajem so v 160 urah 120 rudarjev izobrazili v pomočnike kopača premoga, medtem ko je bilo »po starem« — v stari Jugoslaviji, potrebno za prehod iz ene kvalifikacijske stopnje v drugo tri leta. Izobraževanja? Ne, dela v jami. Isto leto je Delavska univerza Velenje začela na današnji dan vpisovati prijavljence za tečaj nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika in v tečaj za osnove knjigovodstva. Na univerzi je začela redno delati tudi srednja ekonomska šola. Večer, 1. XVIII, št. 209, Maribor 6. 9. 1962, str. 4; Pripravil: Jože Hudales kultete univerze Komenske-ga iz Bratislave. Slovaška in tudi evropska javnost pozna vse tri kulturnike kot zaprisežene zagovornike človekovih pravic in demokracije. Vsi trije so aktivno sodelovali pri demokratičnih procesih leta 1968 in bili zaradi tega v času normalizacije tudi kaznovani s prepovedjo javnega nasto- panja in objavljanja svojih del. Šele nove demokratične spremembe so jim ponovno vrnile njihovo veljavo. Prepričani smo, da bo pogovor zanimiv, zato vabimo vse ljubitelje kulture, da se pogovora udeležijo in s svojo prisotnostjo ter vprašanji popestrijo srečanje. Andrej Rozman Obnovljena cerkev Slovenska pesem v Esslingenu Mešani pevski zbor Gorenje se intenzivno pripravlja na gostovanje v Esslingenu v Nemčiji, ki bo od 7. do 10. septembra. To bo za nas že tretji obisk v okviru kulturne izmenjave, ki traja že 12 let. Izvedli bomo skupen koncert, na katerem bo sodeloval še pevski zbor Concordia iz Zella in zbor TNG iz Esslingena. V samostojnem nastopu pa se bomo še posebaj potrudili, da bomo hvaležno občinstvo navdušili s prelepo slovensko pesmijo. Stanovali bomo pri članih Pevskega zbora Concordia. Poleg koncerta pa načrtujemo še družabna srečanja, piknik in ogled Stuttgarta ter Munchena. Pričakujemo uspešno sodelovanje in krepitev prijateljskih vezi, ki se z dobro voljo in prepevanjem zlahka stkeJ°' Lenka Zabovnik Župnijska cerkev sv. Ilja pod Turjakom — Mislinja je v letošnjih poletnih dneh dobila »novo obleko«. Farani in krajani Mislinje — Šentilja so s svojimi prispevki in s svojim delom prispevali, da seje obnovila fasada cerkve v Šentilju. Strokovna gradbena dela pa je opravilo gradbeno podjetje Kograd iz Dravograda. Cerkev sv. Ilja pod Turjakom se prvič omenja v zgodovinskih virih že leta 1296 kot kapela sv. F.gidija, leta 1397 pa že kot cerkev sv. Ilja, podružnica Starega trga. Sedanji (»koroški«) romanski komi zvonik je bil postavljen v začetku 14. stoletja, sedanja ladja cerkve pa leta 1815. To staro svetišče je tako dobilo novo podobo. Trud in jtri-pravljenost prebivalcev Šen- tilja — Mislinje pa kaže tudi ljubezen in spoštovanja do naših prednikov, ki so dolga stoletja pred nami v tej cerkvi iskali pomoč in tolažbo. Za vse te znane in neznane dobrotnike novo obnovljene cerkve sv. Ilja bi veljala preprosta zgodbica iz Indije: »V času pred monsunskim dežjem je zelo star mož v vrtu kopal luknje. »Kaj delaš«? ga je vprašal sosed. »Sadim mangovec,« je odvrnil. »Ali pričakuješ, da boš jedel mango s teü dreves?« »Ne, tako dolgo ne bom več živel. Toda drugi ga bodo. Pred kratkim mi je prišlo na misel, da sem celo življenje užival mango, ki so ga posadili drugi ljudje. To je moj način, da jim pokažem svojo hvaležnost!« Tega skupnega veselja, da smo obnovili in prihodnjim rodovom pustili lepo obnovljeno cerkev bomo še posebej deležni v nedeljo, 2. septembra (»Šentiljska nedelja«), ko bo ob 16. uri g. škof F. Kramberger blagoslovil novo fasado. (K - L - M j ■MMMj Polzelo Andraž nad »Dru- v • zina poje« traž Kulturno društvo Andraž nad Polzelo bo tudi letos vedlo 1-, že tradicionalno prireditev >Ornlina poje<, k! jo vsako leto obišče veliko ljubiteljev družinskega petja. Za letošnjo jesen se je prijavilo 22 družin iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Srečanje bo v nedeljo, 9. septembra, na prostoru rokometnega igrišča v Andražu, s pričetkom ob 14.30. Organizator vabi vse, ki radi poslušajo stare ljudske pesmi, da si prireditev ogledajo. B. M. Sejem bil je živ ... Prof. Jože Hudales Šoštanjski obrtniki leta 1788 Prvi popolnejši seznam obrtnikov, ki nam ga je za leto 1788 ohranil Franc Hribernik, je iz Šoštanja. Tedaj je bilo v Šoštanju 33 obrtnikov od tega po pet krojačev in trgovcev, štirje gostilničarji in čevljarji, po dva usnjarja in rudarja, ter še mizar, lončar, krznar, klobučar, nogavi-čar, barvar, zidar, urar, kovač, sedlar in ranocelnik. Vsi navedeni obrtniki so bili vključeni v celjske cehovske zveze, saj po navedbah Janka Orožna obrtnih cehov v dolini ni bilo. Za 18. stoletje se kot člani celjskih cehov posebej omenjajo velenjski in šoštanjski mesarji, strojarji, barvarji, klobučarji in ključavničarji, ki so trgovali tudi na celjskih sejmih. Od obrtnikov, navedenih v tem prvem seznamu iz leta 1788 nekaj več vemo le b obeh usnjarjih in ranocelniku. Poslednji seje imenoval Ivan Lampauer, in je bil prvi znani zdravnik v Šaleški dolini. Na osnovi primerjalnih podatkov iz drugih slovenskih krajev oz. dežel o Lampauerju in njegovem delu povemo lahko še nekaj besed. Kljub temu, daje bil ranocelnik naveden v seznamu šoštanjskih obrtnikov, Lampauer v letu 1788 ni več spadal mednje, saj so bili leta 1784 kirurški cehi ukinjeni. Od tedaj dalje je bila kirurgija svobodna »umetnost« t.i. svobodna obrt in ne več rokodelstvo. Tudi ugled kirurga je v tem času že močno zrasel. Kakšna je bila Lampauerjeva izobrazba še ne moremo ugotoviti. Šolani kirurgi, ki so obiskovali posebne kirurške tečaje na fakultetah, so bili pri nas znani že v 17. stoletju, vendar tečaji niso bili obvezni. Na Kranjskem pa so od leta 1694 podeljevali naziv »patron kirurgije« tistim, ki so svoje znanje dokazali pred zdravniško komisijo. Mogoče je tudi, da je Lampauer obiskoval poseben mediko-kirurški oddelek liceja v Gradcu ali Lubljani, ki jih je cesar Jožef II. ustanovil ravno v Lampauerjevem času. Ti oddelki so skrbeli za izobrazbo podeželskih praktičnih zdravnikov in so bili ukinjeni sredi 19. stoletja, ko je bilo pravih zdravnikov že več. Če je imel Lampauer tovrstno izobrazbo, je bil razen za »malo kirurgijo« usposobljen tudi za zdravljenje notranjih bolezni. Ne bi pa nas smelo pretirano začuditi, če bi se šoštanjski ranocelnik ukvarjal tudi s striženjem in britjem tržanov, kar je bilo še v 19. stoletju precej pogosto. Obe v seznamu navedeni šoštanjski usnjarni sta v tem času že pripadali družini Vošnjak in predstavljata značilen primer preraščanja majhne obrti v industrijo. Prav v letu 1788 so namreč Vošnjaki kupili še drugo usnjarno v Šoštanju in tako zasnovali kasnejšo znamenito Vošnjakovo usnjarno, ki je bila znana tudi drugod po Evropi. Prvi Vošnjak se je v Šoštanj priselil leta 1750, za njim pa sta se v to obrt usmerila tudi njegova dva sinova. Ivan Vošnjak je prevzel domačo delavnico v nekdanji Delopstovi hiši (pri Bošnjaku), drugi sin Mihael pa je začel usnjarsko obrt leta 1788 v usnjarski delavnici pokojnega Ivana Toterja, ki je stala na mestu današnje tovarne usnja. V obeh hišah se nato usnjarska obrt nekaj kolen prenašala na najstarejšega sina, medtem ko so mlajši sinovi ustanavljali svoje usnjarske delavnice v Laškem in Velikovcu ali pa se udejstvovali pri ustanavljanju drugih podjetij, npr. tovarne perila v Ljubljani, tovarne vžigalic v Rušah in tovarne ogljikove kisline v istem kraju. Tudi hčere šoštanjskih Vošnjakov so se poročale z usnjarji v Velikovcu, Vitanju, Slovenski Bistrici, Velenju in Mozirju. Vošnjaki so tako v 19. stoletju ustvarili pravo usnjarsko dinastijo in v Šoštanju so postali najmočnejša obrtna panoga. Do konca stoletja sta predstavnika četrtega rodu Vošnjakov v Šoštanju Ivan in Franc Vošnjak, vsak zase svojo usnjarsko delavnico razvila v industrijsko podjetje. Franc, ki se je proti koncu svojega ži- vljenja že ponemčil, je bil precej bolj uspešen. Leta 1897 je zapOMO«ai 100 delavcev in leta 1905 132 delavcev. Po letu 1908, ko je moral njegov konkurent Ivan Vošnjak v stečaj je Franc svojemu podjetju pridružil še drugo usnjarno in zaposloval do konca avstrijske dobe več kot 200 delavcev. Mlini, žage in stope Poleg usnjarstva in premogovništva, ki ga tu ne bomo omenjali, so bili zametki industrije v dolini vezani na lesno industrijo ter mline in žage, ki jih je bilo v dolini ogromno. Mlini in žage v tem času niso bili več zelo nova iznajdba. Že v naših krajih jih omenjajo v 14. stoletju, seveda pa so prav mlini, kot pogonsko sredstvo, močno širili tehnično kulturo in znanje v svojem okolju. Prve natančnejše podatke o tovrstnih vodnih obratih imamo iz drugega desetletja 19. stoletja, ko jih navaja Schmutzov leksikon Štajerske. Številke, ki jih navaja leksikon, so presenetljivo visoke in kažejo na veliko razširjenost vodnih obratov, po njih pa bi lahko sklepali na obsežno lesno trgovino pri nas že v začetku 19. stoletja. Sicer pa je näjbolj zgovorna tabela narejena po Schmutzovih podatkih: VODNI TOK KRAJ MLIN HIŠNI MLIN ŽAGA STOPE Paka Paka .3 4 I 2 Paka Kozjak 2 Paka Sele 1 1 1 Paka Šalek 1 1 1 Paka Velenje 1* 1*+ 1 1 Paka Pesje 2 2 2 Paka Šoštanj 1* 1*4-1 1 Paka Skorno 2 Paka Slatine 1 1 1 Paka Rečica 1 1 Lepena Škale 2 Sopota Škale 1 manjši potoki Cirkovce 1* 1*+1 1 manjši potoki Šentilj 6 manjši potoki Šentvid 1 manjši potoki Zavodnja 24 SKUPAJ: 15 39 11 11 — z zvezdico so označeni tisti vodni obrati, kjer sat biia skupaj žaga in mlin. V drugi polovici 19. stoletja se je število vodnih obratov močno povečalo. Josip Vošnjak je v enem izmed svojih spominskih spisov zapisal, da po pevniškem grabnu »ob potoku (Paki v Penku) stoje žage druga za drugo, morda jih je petnajst ali še več. Leta 1850, kó še niso izvažali lesa v tuje kraje, bili sta le dve žagi in še ti nista bili preobloženi z delom.« Janisch v svojem leksikonu za čas okrog leta 1880 navaja nekoliko nižje številke, in je po njegovih podatkih Paka gnala: — 17 velikih mlinov — 17 hišnih mlinov mlinov (Hausmuehlen) — 15 stop in — 10 žag Kljub temu so torej, v primerjavi z začetkom stoletja, samo ob Paki zrasli trije novi mlini, kar 13 hišnih mlinov, 1 žaga in 5 vodnih stop. (dalje prihodnjič) Rudar:Jadran-Lama 4:2 (2:0) Veliko zapravljenih priložnosti Strelci: 1:0 Goršek (19), 2:0 Pranjič (39), 3:0 Macura (65), 3:1 Čotar (70 — I 1-metrov), 4:1 Macura (78), 4:2 Marš (89) Rudar: Čanjič, Skrbinek, S. Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl (Javornik), Pranjič, Polo-však, Brdžanovič, Goršek, (F. Oblak) V tretjem kolu prvenstvene tekme so velenjski nogometaši doma gostili zelo slabo ekipo, novinca Jadran-Lamo iz Dekanov. Gostje, predvsem v prvem polčasu, niso pokazali nič ali skoraj nič, saj so si priigrali le eno priložnost za zadetek. Na nasprotni strani pa so imeli gostitelji enakovrednih priložnosti kar sedem; predvsem ali največ Matjaž Cvikl, najboljši strelec lanskega prvenstva, ki pa očitno še ni prav strelsko razpoložen. V drugem polčasu akcije domačih Mali maraton v Topolšici V soboto, 8. septembra, bo v Topolšici prav živahno. Ob 15. uri se bodo pričeli pred hotelom Vesna zbirati ljubitelji tekov v naravi, med katerimi ne bo manjkalo znanih slovenskih maratoncev. Tekaška sekcija Gorenje je namreč, kot smo v Našem času že pisali, pripravila prvi mali maraton za pokal Gorenja in nanj povabila okrog 200 tekačev iz Slovenije. Hrvaške in BiH ter Avstrije in Italije. Seveda pa računajo tudi na veliko udeležbo domačih tekmovalcev, saj v sekciji Gorenja trenira kar okrog 40 članov tek na dolge proge, poleg tega pa je precej atletov, ki še niso odložili šprinteric. Za tekmovalce so pripravili številne nagrade, vsak pa bo prejel diplomo in spominsko ploščico Turističnega društva Topolšica, ki se je vključilo v pripravo tega maratona. Hkrati bo za vplačanih 50 dinarjev vsak imel še vstop v bazen ali savno ter dobil večerjo v hotelu Vesna. Tekmovalci bodo razdeljeni kar v 5 starostnih skupin. Še je čas za prijavo (857-146 — popoldne ali zvečer). In še to: Proga bo potekala od Gasilskega doma v Topolšici po severni šaleški magistrali, mimo Lajš, v Zgornje in Spodnje Ravne, od tam proti Ga-brkam, mimo Družmirja do Šoštanja, nazaj proti Lajšam in v Topolšico, pred hotel Vesna. V soboto od 16. do 18. ure bo torej ob tej poti pestro in vabimo vse domačine, da pridejo ob cesto spodbujati domače in tudi tuje maratonce. Voznike pa prosijo za previdno vožnjo ob mobilni zapori ceste. H. J. Škalčanom prva točka za FIFA pokal V Endhovnu je bil pred nedavnim turnir v malem nogometu »Evropa open«. Udeležili so se ga tudi igralci sekcije malega nogometa TVD Partizan Škale in kot doslej edino slovensko moštvo osvojili prvo točko za F1FA-pokal. Bistro £ niso bile več tako hitre, gostje so sprožili proti domačim vratom več nevarnih strelov, seveda pa so tudi domači imeli še veliko prilik. Oboji so dosegli vsak po dva zadetka, ob neučinkovitem napadu je pri Rudarju zaskrbljujoča tudi igra obrambne vrste — skratka, Velenjčani z igro za zdaj še ne opravičujejo vlogo favorita. Gostje so prvi zadetek dosegli z II-metrov, ker so domači nepravilno zaustavili njihovega najboljšega napadalca Marša, drugi zadetek pa je verjetno bil posledica menjave Cvikla in Gorska z Javornikom ter F. Oblakom v zadnjih minutah igre pri vodstvu 4:1. Trener se je odločil v zadnjih minutah za menjavo za pridobivanje časa, domačim ta poteza ni bila potrebna pri visokem vodstvu, sta pa menjavi spremenili ritem igre. To so izkoristili gostje in ublažili poraz. (vos) Tenis — Denis Topčič izgubil šele v finalu Konec minulega in v začetku tega tedna je bil v Mariboru teniški turnir za slovenski mladinski pokal. Med 64 mladinci so nekaj dobrih, pa tudi zelo dobrih uvrstitev dosegli tudi igralci iz Velenja. Tadej Govšak in Gorazd Apšner sta se uvrstila med 32, Matjaž Grosman in Matej Dovšak pa med 16 najboljših igralcev. Z odličnimi igrami pa je presenetil Denis Topčič, saj je klonil šele v finalu, kjer se je srečal s Kavčičem in izgubil z 1:6, 6:4, in 7:5. (vos) ŠRK Velenje najboljši v Sevnici Rokometaši Velenja (prej Šoštanja) so bili konec tedna na tradicionalnem 19. Lovrekovem memorialu v Sevnici. Konkurenca ni bila močna, zato so oba svoja nasprotnika zlahka premagali. Najprej v svoji skupini Ormož z 19:14, v finalni tekmi pa rokometaše Krškega s 23:15. Njihovega igralca Uroša Šerbca so razglasili za najboljšega na turnirju, imeli pa so tudi najboljšega strelca Sandija Krejana. Konec tega tedna se bodo rokometaši Velenja udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu. Igrajmo tenis Začetni in nadaljevalni tečaj Uspehi Monike Seleš so marsikoga spodbudili, da bi tudi sam preizkusil svoje sposobnosti v teniški igri. Če ste vi med njimi, potem se vpišite v začetni in nadaljevalni tečaj za odrasle, ki ga organizira AS inženiring. Bodo pod strokovnim vodstvom učiteljev tenisa po najsodobnejših metodah, in sicer od 10. do 21. septembra. Pridite torej v Rdečo dvorano v petek, 7. septembra od 17. do 18. ure, kjer boste lahko dobili vse informacije in se vpisali v tečaj. Vprašate pa lahko tudi po telefonu 858-153 v soboto od 13. do 14. ure. Cena tečaja znaša 550,00 dinarjev. AUTO'3USNI PREVOZI DOMA IN V TU11NO SAM TOURS S A Atti JOSIP lipi fn? Velenje, Foitova 10, tel.: 063/854-129 (zvečer) Vabi sindikalne skupine na izlete: ENODNEVNE v München, na Dunaj, v Benetke Budimpešto TRIDNEVNE na Poljsko in v Rim in SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 - 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. r i i i i i i i i ■ ■ i i B I I I I I Li Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žatec" Šlandrov trg 35 - 63310 2alec Bela tehnika Gorenje, akustika, pohištvo, tekstil, gospodinjske potrebščine, kolesa, motorji, opeka, stavbno pohištvo, vodovodni material in seveda tudi OZIMNICA VSE TO VAM NUDIMO NA POTROŠNIŠKO POSOJILO na 3, 4, 5 ali 6 mesecev BREZ POLOGA in s SAMO 3% MESEČNO OBRESTNO MERO. V prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZIN A ŽALEC vas pričakujemo! SVEČARSTVO ŠKORJANC Selo 21 Kmalu bo 1. november, dan mrtvih, ko se spomnimo in okrasimo grobove ... Svečarstvo ŠKORJANC vas vabi, da pravočasno kupite sveče v njihovi prodajalni na Selu 21, ob Vemontovem kamnolomu. Sveče po 14 do 18 dinarjev lahko kupite vsak dan od 16. do 21. ure in vsako soboto od 10. do 21. ure. Za nakup se priporoča SVEČARSTVO ŠKORJANC! IO ljubljanska banka • Splošna banka Velenje d.d. Velenje Inflacije ni več NENAMENSKI DINARSKI DEPOZITI Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. obvešča varčevalce, da veljajo od 1. septembra dalje višje obrestne mere za nenamensko vezane depozite, v kolikor je znesek vezave višji od 100.000,00 din. — 3-mesečni depoziti 21 % letna obrestna mera — 6-mesečni depoziti 25% letna obrestna mera — 12-mesečni depoziti 28% letna obrestna mera Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo Sekretariat za občo upravo občine Velenje išče dinamičnega in kreativnega delavca za opravljanje nor-mativno-pravnih nalog ter nalog neposrednega izvrševanja in uporabe zakonov in drugih predpisov, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidata pričakujemo: — da ima visoko strokovno izobrazbo (VII/1 ) pravne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — da v roku 1 leta opravi preizkus znanja Zakona o upravnem postopku. Rok za prijavo je 8 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh. Pospeševanje konjereje Zaradi gospodarskega in obrambnega pomena moramo v velenjski občini se intenzivneje pospeševati rejo konjev, še posebej pasmo haflinger. Zato Sekretariat za ljudsko obrambo občine Velenje obvešča vse občane, da bo sejem (prodaja in nakup) moških in ženskih žrebet pasme haflinger 27. septembra 1990 na Sejmišču Kranj s pričetkom ob 10.00 uri. Morebitne interesente za vzrejo teh konj prosimo, da se prijavijo na Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Velenje, Kopališka 3 (nad bazenom) v Velenju, telefon: 855-555, najkasneje do 14. 9. 1990. Ceno žrebet bodo na sejmu oblikovali na podlagi teže (kg) in dnevne klavne cene, zvišane za 20% pri žrebicah in 10% pri žrebetih. Povprečna cena žrebet se giblje okrog 200 kg, trenutna odkupna klavna cena (v avgustu 1990) je 27 28 din na kilogram. Iz finančnih sredstev za potrebe SLO in DS se financira 25 % celotne cene za vsako žrebe, zato pohitite s prijavami. Sekretariat za ljudsko obrambo vas pričakuje! Sekretariat za ljudsko obrambo občine Velenje Kozmetični salon IRIS Cesta 1/8, Velenje Telefon: 063/856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, I/ITKEJŠE? Odslej vam poleg nege z MYOLIFTOM nudijo v salonu IRIS novost — lasersko nego obraza in telesa! Odlično vam bodo pozdravili akne, brazgotine, strije. zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči, učvrstili prsi, odstranili celulit. bradavice in vtetovirana znamenja ter vas rešili odvečnih kilogramov Nudijo vam tudi dermatolo-ške preglede in nasvete! Pokličite, naročite se po telefonu 856-837! DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 6. septembra — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. O. Renko in dr. Stupar. Petek, 7. septembra — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr Vidovič Soboto, 8. septembra in nedeljo, 9. septembra — dnevni dr. S. Popov, nočni dr. D. popov in dr. O. Renko Ponedeljek, 10. septembra — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Zupančič in dr. Stupar. V Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo 9. septembra je dežurna zobozdravnica dr. Andreja Ambrožič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 7. septembra do 14. septembra je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, tel.: 891-166. Na Veterinarski postaji v Mozirju : Do 9. septembra je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. Od 10. septembra do 16. septembra je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Gibanje prebivalstva Občina Velenje: Poroke : Janez STVARNIK, roj. 1968, Ravne št. 200 in Ksenija STROPNIK, roj. 1969, Ravne št. 173; Janez ŠMIGOC, roj. 1952, Gradišče št. 3 in Marija PRELOŽ-NIK, ROJ. 1949, Velenje, Šalek št. 93: Matjaž PETKOVSEK, roj. 1961, Velenje, Cesta IV št. 11 in Silvana DOBOVIČNIK, roj. 1961, Velenje, Tomšičeva c. št. 14. Smrti Frančiška MEŽA, roj. 1905, Velenje, Koroška c. št. 28/a: Ka-rol VRABlC, roj. 1928, Florjan št. 173; Ivan Martin ŠALAMON, roj. 1925, Velenje. Stane-tova ul. št. 9; Neža PIRNAT, roj. 1912, Velenje Cesta talcev št. 18: Albin GRACNER, roj. 1910, Dobje pri Planini št. 11 ; Rafael NOVAK, roj. 1926. Pristava št. 3. V mesecu avgustu se je rodilo 24 dečkov in 27 deklic. Občina Mozirje Poroka: Ivan Prislan, 1964, iz Šentjanža 57 in Ana Podkrižnik, 1970. iz Poljan 26. Smrti: Viktor Lukše, 1928, upokojenec iz Mozirja, Savinjska cesta 39; Janez Lomšek, 19 i 4, upokojenec z Ljubnega 67. Stanarine in cene komunalnih storitev Kam pelje (ne)dogovarja-nje na področju plačevanja stanarin in komunalnih storitev? V Velenju smo že drugi mesec zapovrstjo priča situaciji, v kateri se Izvršni svet občine Velenje in sindikat ne moreta (nočeta) dogovoriti o višini plačevanja stanarin in komunalnih storitev. Medtem ko eni obtožujejo druge za nastalo situacijo, češ, da so krivi enkrat sindikat in seveda v nasprotnem primeru IS, nekateri občani — stanovalci izkoriščajo situacijo in ne plačujejo ne stanarine in ne stroškov komunalnih storitev. Po podatkih Vekosa je bilo vplačano v mesecu juliju in avgustu (v mesecu juliju je IS povečal cene komunalnih storitev in stanarine za skoraj 100 % v primerjavi z mesecem junijem) komaj 35 % vplačil v mesecu juniju, torej pred podražitvijo. Ta podatek zahteva odločno ukrepanje, predvsem pa takojšen dogovor med IS in sindikatom. V nasprotnem primeru bomo postavili izvajalske organizacije v nemogoč ekonomski položaj in izvajanje nalog na stanovanjsko komunalnem področju ne bo mogoče. Zaradi škode, ki že nastaja morajo: 1. Izpolniti sklep sprejet na Skupščini občine Velenje: »IS mora skupaj s sindikati in ustreznim skupščinskim odborom proučiti povišanje cen in pripraviti nov predlog. Pri tem mora upoštevati tudi rast realnih OD v gospodarstvu.« 2. Stanovanja vrniti lastnikom (podjetjem, ki so financirala izgradnjo) 3. Pripraviti predlog upravičencev in izdelati kriterije pridobivanja nadomestila za stanarine in komunalne storitve, predvsem pa zagotoviti sredstva zanje. 4. Ukrepati na področju (pre)zaposlovanje v bivših SIS. 5. Izdelati konkreten predlog zamenjav stanovanj; da bodo stanovalci, ki ne potrebujejo (pre)velikih stanovanj lahko ta zamenjali z manjšimi. 6. Omogočiti stanovalcem nakup stanovanj. 7. Zaščititi propadanje stanovanjskega fonda. 8. Izvajalske organizacije morajo upoštevati tržne zakonitosti povsod, kjer je možno preprečiti monopol pri izvajanju storitev. 9. Pogoj za ekonomske cene komunalnih storitev in stanarin so tudi ekonomske plače,, ki omogočajo človeku dostojno življenje in ne samo golo preživetje. 10. Problematiko neplačevanja stanarin in komunalnih storitev je potrebno obravnavati na zborih SO Velenje ter sprejeti oceno stanja in ustrezne ukrepe. Argumenti, ki jih je IS predstavil na zasedanju skupščine občine Velenje ob obravnavi povišanj cen komunalnih storitev in cen so vsekakor strokovni in držijo. Vendar so se delegatom in kasneje občanom pojavljali tudi nekateri dvomi, oziroma vprašanja na katera nismo dobili odgovora. Prvi dvom seje pojavil, ker je IS komaj nekaj dni po imenovanju sprejel odlok o povišanju stanarin in komunalnih storitev. Povišanje je predlagal član IS, ki je takrat še bil tudi direktor izvajalske (edine) organizacije. Drugi dvom se je pojavil ob razlagi člana IS za to področje, da je s tem (julijskim) povečanjem dosežena taka višina prihodka, da bo pokrita izguba za nazaj in ne bo povišanj cen do konca leta (ob konstantni ceni vhodnih stroškov). Tretji dvom sega na področje notranjih rezerv izvajalskih organizacijah. In še nekaj: Primerjave med občinami v Sloveniji z velenjsko, v cenah na stanovanjsko komunalnem področju, ne vzdržijo: — zelo malo je občin, kjer bi bil tako velik del prebivalstva delavski in odvisen predvsem od rednega OD brez možnosti dodatnega zaslužka. velik odstotek NK. PK in KV delavcev v strukturi prebivalstva, — mlade družine, večje število družinskih članov, — Velenje je eno najdražjih mest v Sloveniji, — večina stanovanjskega fonda je »družbena« last, etažnih lastnikov je izredno malo. Primerjave, ki bi upoštevale strukturo prebivalstva, so verjetno možne le z Jesenicami in Ravnami, pa še tu bi morali upoštevati starost stanovanjskega fonda, opremljenost, standard, velikost stanovanj, komunalno opremo itd. Ni vseeno kakšen je absolutni znesek na katerega povečujemo npr. komunalne storitve in kakšno stopnjo ekonomske stanarine smo že dosegli. Smo pa tudi drugače v čudnem položaju : Delavci izdvajamo iz BOD kar lep del sredstev za stanovanjsko izgradnjo, dajejo še podjetja, po drugi strani pa plačujemo ekonomsko stanarino. Moralno bi bilo vsaj to, da prenehamo tako plačevati stanovanjsko izgradnjo in nam OD res (p)ostane osebni dohodek. Srečko Meh ZKS — Stranka demokratične prenove Velenje Enostavno ne plačajmo! Kako dolgo bo še to trajalo, je vprašanje, ki mi vse bolj bega po glavi. Kako dolgo bo trajala cenovna vojna stanarin in komunalnih storitev. To je resnično že nedopustno. Navadni občani smo navajeni, da se cene spreminjajo v našo škodo in se nam tako zmanjšuje standard. To, kar se zdaj dogaja pa je višek ne- umnosti. Vse se je začelo pri dvigu cen za stanarine in komunalne storitve za visok odstotek. To je večina občanov obsodila in še vedno obsojamo, saj plačujemo nesposobnost nekaterih vodilnih ljudi. Na omenjeno podražitev je protestiral sindikat vodilnih in najmočnejših organizacij v občini, pozval je občane, da plačajo te storitve po starih cenah. S tem je napravil sin- dikat takšno zmedo kot je nikjer ni. Tako zdaj del občanov spoštuje odlok skupščine, del jih poravnava račune po naročilu sindikata. Občani občine Velenje smo tako postali igrača izvršnega sveta in sindikata. Pozivam občane, da temu napravimo konec. Ignoriraj-mo oboje in prisilimo obe strani, da se dokončno dogo- vorijo in nam posredujejo enotno stališče. Vse do takrat pa ne plačujmo nič. Ljudem, ki so nas pripeljali v takšno stanje pa svetujem, da pustijo te posle, saj jim očitno niso kos. Mi smo jih izvolili, mi jih lahko tudi razrešimo. Predvsem pa zahtevamo: »Nehajte se norčevati iz nas.« Anton B. Mladi, slepi raziskovalci na Tinju Na Tinju pri Slovenski Bistrici je od 19. do 26. avgusta potekal prvi geografski raziskovalni tabor slepih. Na tabor nas je prišlo deset iz vse Slovenije,*V glavnem srednješolci. Nastanili smo se v stari šoli, kjer pouk sicer ne poteka več. Naš tabor se je od ostalih razlikoval tudi po tem, da nismo delali v skupinah, ampak vsi vse. Naj na samem začetku omenim, da smo imeli vse dni zelo obširen urnik. O vsem kar smo naredili smo pripravili tudi pofočilo. Najprej smo se seznanili z okoljem v katerega smo prišli. Se isti dan smo po hišah v vasi opravili tudi ankete, ki so jih izdelali na Inštitutu za geografijo in iz katerih smo nekoliko bliže spoznali življenje na Tinju. V torek smo ceì dan namenili geologiji. Medse smo povabili priznanega znanstvenika svetovnega slovesa dr. Stanka Buserja. Predstavil nam je zbirko mineralov, kamenin in fosilov. Vsak »kamen« smo posebej prijeli v roke in si ga podrobno ogledali. Pri tem smo uporabljali tip, vonj, ostanke vida pa tudi okus. Ob zanimivem pripovedovanju dr. Buserja nam je dan kar prehitro minil. Ob pomoči vaškega župnika smo si naslednjega dne ogledali tamkajšnjo, že preko 700 let staro cerkev. V njej smo otipali vsako podobo, vsaj predmet in tako, vsaj večina, prvič spoznali zanimivo opremljenost cerkve. Naslednje dopoldne smo si na vasi ogledali tipično pohorsko kmetijo. Od blizu smo spoznali vse kar se v njej rabi. Še istega dne smo se odpeljali na Ančnikovo gradišče in se seznanili s to čudovito najdbo iz daljne zgodovine. Petek smo namenili biologiji. Na poti od Tinj do sv. Urha smo spoznavali rastlinstvo in živalstvo na tem področju. Za zaključek tega dne pa so nam žene iz aktiva kmečkih žena prepevale pesmi iz teh krajev in pripovedovale o šegah in navadah na Tinju nekoč in danes. V soboto smo si med nekoliko bolj sproščenim izletom do sv. Treh kraljev ogledali znamenito Črno jezero. Naj še zapišem, da so nam mentorji vse kar smo spoznavali v naravi, za boljšo in lažjo predstavo, kasneje skicirali na posebni plastični foliji. V nedeljo dopoldan smo pripravili zaključno predstavitev dela na prostoru pred staro šolo. Na prireditvi smo predstavili tudi nekaj pripomočkov za slepe. Poleg naših staršev se je prireditve udeležilo tudi precejšnje število krajanov. Ob koncu bi želel posebej omeniti, da imata največje zasluge za to, da je tabor sploh bil, »Gibanje, znanost mladini« in Inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljani. Posebej pa bi želel omeniti vodjo našega tabora prof. Jureta Svoljška, ki je v pripravo le tega vložil mnogo svojih ur. Predvsem pa skrbi dokaj-šnja nezainteresiranost naše matične organizacije Zveze slepih in slabovidnih za ta tabor. Ob slovesu smo si obljubili, da se naslednje leto dobimo v Trenti. Viki Vertačnik Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Splošna stavka delavcev v zdravstvu Družbeno-ekonomski položaj sistema zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva se že dalj časa slabša, s tem'pa tudi gmotna, socialna in pravna varnost delavcev v tej dejavnostih. Sindikat delavcev zdravstva in socialnega skrbstva vidi izhod iz nastalih razmer v uresničitvi naslednjih zahtev: 1. Začetek pogajanj o panožni kolektivni pogodbi, s katero zagotavljamo realno ceno dela, varnost delovnega mesta, varne delovne pogoje in pravno varnost delavca, njen podpis in prenehanje državnega urejanja plač. Osnutek kolektivne pogodbe je pripravljen. 2. Razveljavitev pogodb o financiranju dejavnosti za leto 1990, ker v cenah storitev niso upoštevani niti zajamčeni osebni dohodki, niti realno ovrednoteni stroški. 3. Pokritje izgub iz preteklega leta, vendar ne iz že tako okrnjenih sredstev, predvidenih za izvajanje programa v letu 1990. 4. Da se z zakoni opredeli nacionalni program zdravstvenega varstva, ki zagotavlja ohranitev sedanjega zdravstvenega stanja prebivalstva in višino sredstev za njegovo izvajanje, ki po stališčih svetovne zdravstvene organizacije ne more biti pod 5 % družbenega proizvoda. Do leta 2000 pa naj ta delež v Republiki Sloveniji znaša vsaj 7 %. 5. Da se strokovno opredeli nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva z določitvijo normativov in standardov ter ustrezno organiziranostjo in delitvijo dela. 6. Za stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo osebnega dohodka skladno z veljavno sindikalno listo. Če se te zahteve ne uresničijo do 5. 9. 1990, potem stavkovni odbor napoveduje za 10. september 12 urno splošno stavko delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Zdravniki Zdravniškega društva Velenje smo izoblikovali svoj odnos do napovedane stavke. Stavko pojmujemo kot skrajni način uveljavljanja upravičenih zahtev delavcev. Še vedno smo prepričani, da je možno razmere v sistemu zdrav- slveiiega varstva razrešiti s tvornim dialogom med predstavniki oblasti in zdravstvenih delavcev. Zato zahtevamo, da do takega dialoga takoj pride, dotlej se pa od napovedane splošne stavke zdravniki Zdravniškega društva Velenje distanciramo. V primeru, da do dialoga in razreševanja razmer ne pride, pa seveda ostane kot zadnje možno sredstvo za razreševanje nastalih razmer splošna stavka v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Preds. Zdrav, društva Velenje Ivan Zupane, dr. med., spec. spi. med. Srečen si, če si sproščen! Zakaj ne dajati raje ljudem v roke harmoniko, flavto ali boben kot puško, orožje. Tako se dremavo sprašujem, ko prebiram dva članka v predzadnji številki Našega časa. Da, res je tako! Harmonika vriska, poje, poljublja človekovo dlan in vest. Vnaša mu mir, ki ga je danes še toliko bolj potreben! Pa ne samo to. Oba članka sem v tihi vnemi pozdravljal, in zanikal misel, da priljubljenega srečanja na Graški gori ne bo več. Ali pomislimo na pettisočglavo množico letos, lani in prejšnja leta, ki se je zbrala na zgodovinski gori, gori krvavih obračunov z okupatorjem! In nenehno se sprašujem: Kako je mogoče, da pet tisoč ljudi pride nedeljsko popoldne na Goro, ki je vedno lepa, odeta v svatovsko zelenje? Strinjam se s tistimi, ki so jim domače viže všeč. Mnogi teh obiskovalcev pa ne zahajajo na zeleno goro le zaradi domače glasbe. Se več jih prihaja zaradi sprostitve tam gori, kjer je zrak že redkejši, kjer je družabnost večja, skratka, tam se ljudje lahko resnično razvedrijo, ko prilezejo iz betonskih brlogov. . Kako le bi mogli reči, da prireditve naslednje leto ne bo več? Ali znamo ceniti ves trud krajanov Plešivca, njihovega kulturnega društva? Rekli boste: ne gre za ocenjevanje dela za prireditev. Toda to moramo upoštevati, kot upoštevati dejstvo, da je srečanje ansamblov vsako leto- najbolj obiskana prireditev leta v velenjski občini! Kako torej dalje? Zdi se, da bi kljub denarju, nekdo je rekel, da vse preveč stane, morali vztrajati, da bo srečanje stalna prireditev na Graški gori. Pa ne samo to. Kazalo bi misliti na več prireditev letno prav na Graški gori. Govorimo o turizmu. Zakaj ne bi turizma prenesli tudi tja. Doslej smo se srečali na Graški gori za prvi maj in za srečanje ansamblov. Kar vidim jih vse, ki bi pozdravili idejo, da je kulturnih in turističnih prireditev na Gori vsaj pet letno. Sicer pa, zamisel o več prireditvah ni nova. O tem so se že pogovarjali. Zadevo bi bilo potrebno vzeti v roke. Mogoče bi se turizem srečal s kulturo, občino in še s kom. Prireditve na Graški gori niso vaba le velenjskim občanom. Tja prihaja mnogo obiskovalcev iz slovenjgraške občine. Več prireditev na tej zeleni in prijazni gori vsako leto bi nedvomno sprejeli vsi, ki so že doslej bili tu, kot veselo vest, ki jo je treba uresničiti. Menim, da bi tako vsi rekli, kot Zvone Kovač, ki v intervjuju pravi, da je na Graški gori vse skupaj odlično, človek se sprosti na svežem zraku. Upam, da besede ne bodo odšle v prazen koš. Kdo si danes še ne želi sprostitve, in kdo danes ne želi biti vsaj za nekaj ur srečen. Srečen pa si. če si sproščen in če v čistini velike gore uživaš domače melodije. kiš SAVINJA JE MOJA TRGOVINA! NX § VOl^Vsevtett^u Siwt/yji\ Cm) PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Vsem zvestim kupcem čestitamo za občinski praznik in želimo, da bi tudi v bodoče plodno sodelovali! SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VELENJE člane, prijatelje, volilce in vse, ki ste naklonjeni naši ideji ter člane drugih strank DEMOS-a VABIMO NA VSESLOVENSKO SREČANJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V SOBOTO, 15. SEPTEMBRA, NA PTUJU Enodnevno srečanje s pričet-kom ob 9.30 in predvidenim zaključkom okoli 18.00 je namenjeno javni predstavitvi te mlade politične organizacije, kakor tudi videnju njenega mesta v slovenskem in evropskem prostoru. Udeleženci bodo lahko sodelovali v tematsko zaokroženih skupinah, izkoristili pa bomo tudi politično, kulturno, turistično in zabavno ponudbo. Za udeležence iz naše občine organiziramo avtobusni prevoz. Prijavite se lahko: a) osebno: v petek, 0/. 09. 1990 v Velenju, Efenkova 61 (v prostorih DEMOS-a v Domu učencev) od 17.00 do 19.00 b) telefonsko: v soboto, 08. 09. 1990, na številko 853-883 do 9. ure (zjutraj) Cena prevoza je 80,00 din. Prijave zbiramo do zasedbe avtobusov. Odhod avtobusov bo iz Šoštanja (avtobusna postaja) ob 6.30 — Pesje — Velenje (tržnica) — Velenje (AP) 7.00. Vabljeni! «nama-- Namin kotiček Ugodni nakupi, znižanja . NA ODDELKU METRAŽE ob nakupu poletnih tkanin (viskoz, bombaža...) 20% popusta V TEKSTILNEM DISKONTU poleg znižanih cen poletne konfekcije boste ob nakupu deležni še 10% popusta NA ŠPORTNEM ODDELKU šolski nahrbtniki SALAMON že od 206,70 din dalje NA ODDELKU KOZMETIKE budilke že od 193,60 din dalje stenske ure že od 319,00 din dalje V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI: sir TRAPIST uvoz kg 52,10 din sir EDAMEC Celeia kg 61,80 din uvožene testenine Tomadini 8,20 din uvožene testenine Miramare 8,20 din margarina Bekana uvoz 500 gr. 16,90 din margarina Planta uvoz 500 gr. 15,50 din KVALITETNA IN UGODNA PONUDBA OZIMNICE MOŽNOST NAKUPA NA POTROŠNIŠKO POSOJILO NA 2 DO 6 MESECEV! Npr.: Če boste kupili za 6000 din na 6 obrokov, bo znašal mesečni obrok z obrestmi 1057 din. Za NAMIN IZLET je izžreban^: HEDVIKA MAJ- DAK, Cesta 111/27, Velenje. Potrebujete dobro fotokopijo? Kar v uredništvo Naš čas na Foitovi 10 in dobili jo boste HBHHHHHHHHHHHHHBBH Ob prazniku občine Mozirje — 12. septembru iskreno čestitamo! f J^tradicije v prihodnost gorenje PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE PRISRČNO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČI NE MOZIRJE - 12. SEPTEMBRU! ČETRTEK 6. SEPTFMRRA PETEK I SOBOTA 7. SEPTEMBRA ■ 8. SEPTEMBRA NEDELJA 9. SEPTEMBRA PONEDELJEK 10. SEPTEMBRA TOREK 11. "SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 9.00 Grizli Adams, 21. del ameriške nanizanke 9.25 Otrok In šola: Učenec In učitelji, 1/4 10.00 Kruh skozi stoletja: Naš vsa- . kdanji kruh, 1/5 10.35 Mostovi — 11.05 Zakon v Los Angelesu, 14. del ameriške nanizanke 11.50 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Mostovi 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Srce mesta, ponovitev ameriške nanizanke, 2/13 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV: Otrok in šola: Učenec in učitelj, 1/4 17.40 Kruh skozi stoletja: Naš vsakdanji kruh, ponovitev, 1/5 18.20 Čudežna leta, angleška nanizanka, 12/18 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 O. Osetinski—I. Nehoro-šev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 5/9 21.20 Tednik 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Vse razen ljubezni, 1/13, Srce mesta, ameriška nanizanka, 3/13 là'UM'RMIf: 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/14. 21.00 Mali koncert nagrajencev XIX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. Kitarista: Uroš Rakovec in Jan Ple-stenjak. 21.15 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo 1/4. 22.00 Večerni gost: Prof. dr. Silvester Kopriva. 22.45 Satelitski programi - poskusni prenosi. 8.50 Video strani 9.00 Kljukčeve dogodivščine, 11 del 9.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/14 10.00 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja TV Sa, 1/4 10.45 O. Osetinski — L. Nehorošev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 3/9 11.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Vse razen ljubezni, 1/13, ponovitev, Srce mesta, ameriška nanizanka, 3/13, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.10 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 11/13 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 V 80 dneh okoli sveta, angleška dokumentarna serija, 5/7 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 17/42 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Družinske vezi, ameriška nanizanka, 1/24, Mladi tujec, ameriški film 0.10 Video strani KEnmmi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor — Tele M. 19.00 Čez tri gore — vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega in Miha Dovžan, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Veliki dirigenti — A. Toscanini 22.05 Skupščinska kronika. HTV 1 10.10 Tv koledar. 10.20 Poletni spored (do 14.25). 15.35 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Program Pius. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Energija, ekonomija, ekologija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zabavni spored. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program Plus, nočni spored. 0.50 Poročila. HTV 1 10.10 Tv koledar. 10.20 Poletni spored (do 14.25). 15.35 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Program Plus. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Taxi, humoristična nanizanka. 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V Cityju, filmska nanizanka. 20.55 Zabavnoglasbena oddaja. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 O, sole mio, kulturni magazin. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Program plus, nočni spored. 1.15 Poročila. HTV 2 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Ko slišiš zvonove. jugoslovanski film. 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava. 21.45 Resna glasba. SATELITSKA TV SAT 1 6 00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sose- 6 00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose-die Carson in Carson. Zdravie. 10.05 ~_____r._____n cn dje, Carson in Carson, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Carson in Carson. 14.50 Kuhajte. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open 16.50 Tenis, US Open, prenos. 18,45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tenis, US Ogen, četrtfinale, moški, prenos do RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Novo v kinu. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogat in lep. 15.45 Poročila. 16.00 Murphyjev zakon. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Umor je njegov hobby. 21.00 Svetovni rekorder, nemška kriminalka, 1981 (Wolfgang Firek). 22.25 Poročila. 22.40 Psiho 3, ameriška irozljivka, 1985 (Anthony Perkins). .15 Stronghold, belgijski akcijski film, 1985 (Jack Monkau). RTL PLUS 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Tv kuhinja. 15.20 Ljudje in živali. 15.45 Poročila. 16.30 Oče Murphy. 16.40 Tvegano!. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, -----. .... 21.00 Umor je njegov serija. met. 23.00 Monster Truck, ameriški akcijski film, 1986 (Don Michael Paul). 0.35 Point Blank, ameriška kriminalka, 1967 (Lee Marvin, Angie Dic-kinson). 2.05 Djangova vrnitev, itali-anski vestem, 1987 (Franco Nero). serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wise-guy). 21.00 Umor je njegov hobby, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Nogo- S .35 Od volkov preganjan, italijanski pustolovski film, 1976 (Robert Wood). 6.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Dresurno jahanje, EHSHj Ksiaz, Poljska. 12.00 Moto šport. OkS Hgija. 18.00 Novice. 18.30 Novice. 19.00 Eu- 13.00 Boks. 14.00 Konieniitvo, Bois le Rois, Belgija. 15.00 Golf. rosport News. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Moto šport. 22.00 SP v aerobiki. 23.00 Španski goli. 23.30 Nogomet. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air, šov v živo. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ta trenutek, ameriški film, 1941. 22.00 Poročila. 22.15 Ujeti kralja, ameriški film, 1983. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 6.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Dan na plaži. 12.00 Moto šport. 13.00 Hokej: ZR Nemčija—Anglija. 14.30 Magazin za deskarje. 15.00 Dresurno Jahanje, Ksiaz, Poljska. 16.00 Golf, Europian Open, Sunningdale, prenos. 18.00 At- letski miting v Atenah. 19.00 Novice. 20.00 Atletski miting v Atenah. 20.30 Tedenski pregled. 21.00 WW wrest- ---------------i, 23.00 ovice. ling. 22.30 Formula ena v Italiji, Trax. 1.00 Golf, Anglija. 3.00 No 9.00 Radovedni Taček: Zajec 9.15 Zlata ptica: Gosposka in poljska miš 9.20 Moja družina in ostale živali, angleška nanizanka, 10., zadnji del 9.50 Čebelica Maja: Maja in kačji pastir, 1/18 10.15 Čudežna leta, angleška nanizanka, 12/18 10.40 Zgodbe iz školjke, 9. oddaja 11.10 Večerni gost — prof. dr. Silvester Kopriva 11.55 Oči kritike 12.45 Rock kompas, ponovitev 13.30 Mala Mo, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 18.25 Družinske vezi, ponovitev ^pieriške nanizanke, 1/24 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Športni dogodek 18.25 ZBIS: Kako so živali prišle v Avstralijo 18.40 Zdravila, izobraževalna oddaja, 1/7 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Circommusica 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Srce mesta, ameriška nanizanka, 4/13, Ko se oglasi neznanec, ameriški film, Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 1/25 TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Danes skupaj, oddaja HTV. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Vrtiš me, a ne spustiš, ameriški film. 22.05 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 14.00 Prizori iz preteklega stoletja konec stoletja. 14.30 Pogumen kot Lassie, ameriški film. 16.00 Kritična točka. 16.45 Poročila. 16.55 Poročila v nemščini. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Kukavičja ulica, filmska nanizanka. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Bogu za hrbtom, ameriški film. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Športna sobota. 22.50 Poročila v angleščini. 22.25 Program plus, nočni spored. 01.15 Poročila. 01.20 Ekstra program plus. HTV 2 15.55 Iz sveta znanosti. 16.10 Atene, atletski miting. 20.30 Poročila za gluhe. 20.40 Skupine bratstva — prostozidarji. 21.30 Skupščinska kronika. 22.00 En avtor, en film. 22.25 Najslajša priznanja, francoski film. 0.05 Video noč. SATELITSKA TV HTV 2 15.50 Tv koledar. 16.00 Igre brez meja: Francija. 18.00 Danes skupaj. 18.30 Suma oddaja za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Utrip. 20.15 Glasbeni večer. 21.40 Poročila. 21.45 Tv felj-ton. 22.35 Zid, posnetek gala koncerta iz Berlina SATELITSKA TV dje, Carson in Carson. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv bor- za. 14.00 Carson in Carson. 14.15 Potovanje. 15.00 Sosedje. 15.25 Teleshop. 15.35 Tenis, US Open. 16.40 Test. 16.50 Tenis, US Open, polfinale, ženske, prenos. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Tenis, US Open, prenos. RTL PLUS 6.00 Prva skupina, ponovitev. 6.45 Oče Murphy. 7.30 Tammy. 8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice. 11.00 Risan- 14.25 Talkie Walkie. 15.10 Mož iz At- Nori hotel. 18.45 Poročila. 20.10 Pokol ob zori, ameriški vestem, 1962. 22.00 Dall-As. 23.00 Emanuelle na otoku Tabus, ameriški ero.tični film, 1976 (Silvyja Kristel). 0.15 Življenje v dvoje, nemški erotični film, 1969. mrazn EEUHU SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. somraka. 11.00 Tali, Dark and Handsome, ameriški erotični šov, 1987 (Judy Landers). 14.00 La. vojna in smrt, ameriška grozljivka, 1988 16.00 Prezidij, ameriška kriminalka, 1988. 18.00 Arthur 2, ameriška komedija, 1988 (Liza Mlnnelli). 20.00 Princ iz Zamunde, ameriška komedija, 1988 (Eddie Mu-prhy). 21.55 I 984 angleški fiim, 1984. 23-50 Ob polnoči, francosko ameriški Ulm, 1986. 11.00 Učenec, Shakespeare in Karibi, pustolovska sestavljanka, 1989. 14.00 847-polet groze, ameriška grozljivka, 1988.16.00 Six Pack, ameriški film, 1972. 18.00 Zadoščenje (Satis-faction), ameriški glasbeni film, 1987. 10 Ange' 1984. 21.35 Tracy Lords Show 2, ame- 20.00 se vrača, ameriški film, riški erotični šov. 22.55 Dirka s smrtjo, švedski agentski film, 1989. 0.30 Kača v mavrici, ameriška grozljivka. 8.40 Video strani 8.50 Živ žav 9.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 11/13 10.05 Alo, alo, angleška nanizanka, ponovitev 11.30 Domači ansambli: Ansambel Marela 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 14.35 J. Marek: Praški panoptikum. češkoslovaška nanizanka, 9/10 15.35 Srce mesta, ameriška nanizanka, 4/13, Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 1/25 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Goldwinove norčije, ameriški film 18.55 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb, 6/10 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3, 22.35 Doktor Doogje Hower, ameriška nanizanka, 2/13, Srce mesta, ameriška nanizanka, 5/13 23.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film 14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ob 500-letnici Idrije, dokumentarna oddaja. 20.40 Le Corbusier, dokumentarna oddaja, 1/3. 21.50 Športni pregled. 22.35 Formula 1 za veliko nagrado Italije, posnetek iz Monze. 7.55 Poročila. 8.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 9.00 Vinkovske jeseni. mimohod. 10.30 Smrkci, ponovitev risane nanizanke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe 13.00 Poslovna ženska, filmska nanizanka. 13.50 Poročila. 13.55 Človek iz Bulevara Kapucin, sovjetski film. 16.05 Odkritja pod vodo, poljudnoznanstven na nanizanka. 16.55 Poročila v nemščini. 17.00 Zadnji safari, ameriški film. 18.45 Smrkci, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Program plus, nočni spored. 0.35 Poročila. SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Tenis, US Open. 9.25 Horoskop, Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open. 12.50 Kremenčkovi. 13.15 Fuzzy. 14.05 Car gora. 14.35 Kuhajte. 14.45 Tenis, US Sports. 15.45 Znanost. 15.55 Novo iz video-tek. 16.20 Potovalni magazin. 16.45 Tenis, US Open, prenos iz Flushing Meadowa. — 2.00. HTV 2 7.30 Tv koledar. 7.40 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 10.00 Danes za jutri, oddaja za pripadnike JLA. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Igre brez meja, finale 22.00 Poročila. 22.05 Tv razstava. 22.15 Velike avanture, dokumentarna nanizanka. 23.00 Araumenti II. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fuzzy, vestrn-ska serija. 9.20 Kuhajte, Videoteka. 10.30 Tenis, Flushing Meadow. 13.10 Kremenčkovi. 13.50 Sejemski program. 14.00 Prosti čas, Ljudje in živali. 14.30 Fuzzy. 15.20 Past za mladeniče, nemška komedija, 1952 (Rudolf Platte). 16.55 Pustolovščine Don Juana, ameriški film, 1949 (Errol Flynn). 18.45 Poročila. 19.05 Hawk, serija (Avere Brooks). 20.00 Ali me ljubiš? ameriški glasbeni film, 1946 (Maure-en O'Harä). 21.40 Šport. 21.50 Tenis, US Opoen, prenos — do 2.00. O 6.00 V deželi Saurijev. 6.30 Medvedek. 7.00 Yogi. 7.30 Scooby Doo. 8.00 Za otroke. 9.35 Mali Muck, pravljica. 11.00 Tednik z Geertom Müllerjem. 12.05 Čudovita leta. 12.30 Klasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Mun-sterji. 14.05 Ultraman. 14.30 Clivia, nemški film, 1954. 16.10 Naše malo ?ledališče. 17.50 Narodna glasba. 8.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 In ga je ustrelil, ameriški vestem, 1965. 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.40 Tutti Frutti. 23.40 stern, 191 45 Spiegel TV. 22.15 Kriminalistične zgodbe. 0.30 Rožnata serija. 10.00 Nogomet. 10.30 Formula ena v Italiji. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pe- §led. 13.30 Športno popoldne: Golf, unningdale, Nike Sports Night, atletski miting v Atenah, svetovni pokal v boksu, Dublin. 19.00 Moto šport, formula. 3. 20.00 Boks, Dublin. 21.30 Deskanje, Kalifornija. 22.30 Formula ena v Italiji. 23.00 Boks. 1.00 Golf, Anglija. Ennm 7.Ó0 Video comic. 9.00 Mix. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Euros-hart. 18.00 Vreme. 18.05 Mix. 19.00 Ultra šport. 21.00 Suženjstvo, ameriški film, 1934 (Frances Dee). 22.30 Cona a. 23.00 Warpspeed, ameriški znanstveno-fantastični film, 1981 (Camille Mitchell, Adam West). 11.00 Filadelfijski poskus, ameriški znanstveno-fantastični film, 1984. 14.00 Resnična zgodba o Texasu, ameriški film. 16.00 Vroča dirka, ameriška komedija, 1988. 18.00 Gorile v megli, ameriški film, 1988 20.10 Karate Tiger 3, ameriški film o kick bok-serjih, 1988. 21.50 Tequila Sunrise, ameriški film, 1988. 23.50 Čarovnica Sabba, ameriška psihološka kriminalka, 1987. 1.25 Nebeški norec, ameriška komediia. 1983. 8.30 9.00 9.15 9.35 10.10 10.45 15.25 15.35 17.00 17.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 21.10 22.00 22.20 22.55 0.10 Video strani Nina in Ivo, 7/8 Da ne bi bolelo, ponovitev Mednarodni folklorni festival — Folk art — ljudska glasbila Utrip, Zrcalo, Mernik Video strani Video strani Sova — ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Karta Čebelica Maja, risana serija, 2/18 Risanka Tv dnevnik 2 Nikola Čurčin: Sentimentalna zgodba, drama TV Beograd Os/ni dan Tv dnevnik 3 Pregled modernega baleta: japonski buton Sova — Alfred Hitchcock predstavlja, angleška nadaljevanka, 2/16, Srce mesta, ameriška nanizanka, 6/13 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi ilovek iz Totavela, po- poskusni prenosi. 19.00 ( ljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Karavana zapravljivčkov — nogometni stadion — zabavnoglasbena oddaja, 1/8. 22.00 Igre brez meja, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd, 8/9. HTV 1 9.45 Poročila. Tv koledar 10.00 Trideset let šolske televizije. 12.00 Poročila. 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Lutkovna nanizanka. 18.05 Radost Evrope, spored za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv drama. 21.05 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Program plus, nočni spored. HTV 2 18.15 Poročila. 18.20 Tv koledar. 18.30 Morje, dokumentarna oddaja. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 21.00 Ciociara, italijanski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Tenis, US Open. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir in družba, Gospodinjstvo, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Kako lepo, biti mlad, angleški film, 1956 (Dorothy Boremeyl, John Mills). 22.20 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Srečanje v Brayu, francoski film, 1970 (Mat-hieu Carriere). RTL PLUS 6.00 Halo, tvropa. 10.25 Teenage Mutant Hero Turtles — Želvice, ponovitev. 11.00 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Bar-~ ' fieldova zgodba. del. Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina (A team): 20.00 Airwolf. 21.00 Gospodar vesolja, ameriški fantazijski film, 1987. 22.50 Poročila. 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Playboy Late Night. 0.20 r— io.uu gai in lep. lo.ia aania bara. 14.10 Springfieldova zao 14.55 Bogataš in revež, peti 16.00 Potnika v času. 16.40 Tveg 10.00 Nogomet. 10.30 Formula ena v Iftaliji. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje. 13.30 Športno popoldne: Formula ena v Italiji, Golf, Sunningdale, kolesarstvo—Eddie Mercx classic. 19.00 Acstralski nogomet. 20.00 Nogomet. 22.00 Kolesarstvo. 22.30 Formula ena v Italiji. 0.30 Golf, European Open, Anglija. SUPER CHANNEL 7.00 Video comic, non stop risanke in glasba. 9.00 Mix. 11.30 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 18.00 Financial Times Business Weekly. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane. 21.00 Iskanje Iskanje zlatega neba, ameriški film (Charles Napier). 11.00 Ewoksi, karavana hrabrih, ameriška znanstvenofantastična mmzn 12.00 Avstralski nogomet. 13.00 Nogomet. 15.00 Formula ena v Italiji. T7.00 Gimnastika, Škotska. 18.00 Dan na plaži. 19.00 Novice. 20.00 Snokerji. 21.00 Športni dokumentarec. 22.00 Boks. 23.00 Motociklizem. 0.00 Smu- čanje na vodi, EP. 1.00 Novice. EHEEEE ca, 1984 14.00 Pet dni do polnpči, ameriška kriminalka, 1988. 16.05 Cas brez kril, ameriška drama, 1988. 18.00 Pranje možganov, ameriški film, 1981. 21.35 Noč generalov, an-gleško-francoska vojna kriminalka, 1966 23.55 Georgia, avstralski, avstralska kriminalka. 9.00 Zgodbe iz školjke, 10. oddaja 9.35 Šolska TV — Portreti znanstvenikov, 2/6 10.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/12 10.25 Nemščina, 13. lekcija 11.00 Sedma steza, športna oddaja 11.20 Osmi dan 12.05 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina, 13. lekcija, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova — ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV — Portreti znanstvenikov, 2/6 ponovitev, Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/12 18.05 Zlata ptica: Bedin in Bedina 18.10 Zugo in njegova senca, 2. del predstave SMG 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. Mugia: Zmaga, italijanska nadaljevanka, 1/4 21.00 Festivalska noč gostov Melodij morja in sonca — Portorož 90, 1. del 21.45 Tv dnevnik 22.05 Sova: Dekameron, slov. nanizanka, čb, 2/14, Srce mesta, ameriška nanizanka, 7/13 TV SLOVENIJA 2 17.40 Svet športa, oddaja HTV. 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Naša pesem 90, 4. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Gradovi na Slovenskem, 1/3. 21.05 Umetniški večer — Shakespeare na TV: Koriolan. HTV 1 12.10 Spregledali ste, poglejte. 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Družinske teme, izobraževalna oddaja. 17.50 Mali svet, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Znanstveni spored. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Loto 20.05 Zastri ji obraz, filmska nanizanka. 21.05 V velikem planu, kontaktni spored. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Program plus, nočni spored. 1.10 Poročila. HTV 2 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Zabavni torek 21.00 Poročila. 21.10 Ko je bila neposlušna, ameriški film. 22.40 Video boom. 23.10 Nočni spored kulture: Zaslon brez okvirja. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson. 10.05 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Carson in Carson, Denar, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.45 Avto. 17.50 Matt Houston (Lee Horsley). 18.45 Poročila. 19.05 kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Jaz sem največji, ameriški film, 1976 (Muha-med Ali). 22.35 Poročila. 22.45 gel TV. 23.25 V-zunajzemeljski. Spie- RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.0o Potovalni kviz. 11.05 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep, 202 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara, 387 nadaljeva- nje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1073 nadaljevanje. 14.55 Bogataš in revež, šesti del serije. 16.00 Buck Rogers, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider, stri xpiosiv, po magazin. 22.30 Poročila. 22.45 Nasilje v Alcatrazu, ameriški akcijski film, 1968. 0.15 Nič, nič-seks, ameriška komedija, 1968. serija. 20.00 Bel Ami, avstrijska ko-edija, 1966. 21.45 Explosjv, politični 10.00 Novice. 11.00 Dokumentarec. 12.00 SP snokerjev. 13.00 Boks. 14.00 Motociklizem. 15.00 Trodnevno tekmovanje konjev. 16.30 Stockcar ra-cing. 17.30 Moto šport. 18.30 Španski goli. 19.00 Novice. 20.00 Atletika, Atene. 21.00 Motociklizem. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Formula ena v Italiji. 0.00 Konjeništvo. 1.30 Novice. Emmma 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični klipi. 20.00 Mix. 21.00 Super počitnice. 21.30 Jezik delfinov, dokumentarec. 22.00 Poročila. 22.15 Hollywood. 23.15 Turistični magazin. 23.45 Eurochart. 0.1 S Novice. 11.00 Osvojeni mož, ameriška komedija, 1982. 14.00 Milargo, ameriški film, 1988. 16.00 Cheerballs, ameriška komedija, 1984 (Sarah Miles). 18.00 Zločinska srca, ameriški fiim, 1986. 20.00 Tali, Dark and Handsome, ameriški erotični šov, 1987. 21.15 Prezidij, ameriška kriminalka, 1988. 22.55 Bye, Bye Baby, ameriški erotični film, 1987. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 On the Air, šov v živo. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Novice. 0.30 Mix. TELECLU* 11.00 Princ iz Zamunde, ameriška ko- medija, 1988 (Eddie Murphy). 113.30 ..........'anje v Tarzanijo. filrr........ Infošov. 14.00 Potovanj« ameriški pustolovski film, 1988. 16.00 Študentka, francoski film, 1988 (Sophie Marceau). 17.45 Infošov. 18.00 Učenci, Shakespeare in Karibi, ameriški študentski film, 1989. 20.00 Steven: Ugrabitev, prvi del ameriškega filma, 1989. 21.35 Steven: Tujec v Riši, drugi del filma. 23.10 Tracy Lords Show 2, ameriški šov," 1988. SREDA 12. SEPTEMBRA TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 0.50 10.50 11.40 14.55 15.05 15.35 17.00 17.05 17.45 18.10 18.25 19.05 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 23.35 Video strani Živ žav Nlkola Čurčin: Sentimentalna zgodba, drama TV Beograd P. Mugla: Zmaga, italijanska nadaljevanka, 1/4 Video strani Video strani Žariiče, ponovitev Sova — ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Ob 500-ietnlcl Idrije Po sledeh napredka ZBIS: Južni križ Čarobni kovček Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Mornar št. 512, francoski film Tv dnevnik 3 Glasbena parada Radenci 90, jazz orkester RTV Beograd Sova — Alf, ameriška nanizanka, 2/39, Srce mesta, ameriška nanizanka, 8/13 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja, 1/7. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Operne zgodbe, 2/10, Aida. 22.30 Svet poroča. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Trideset let šolske televizije. 12.05 Spregledali ste, poglejte. 14.45 Poročila. 14.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Promet, izobraževalna oddaja. 17.50 Benjie, Zax in mali princ, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila v nemščini. 18.45 Potopis. 19.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program plus, nočni spored. 01.20 Poročila. HTV 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Karlovca, Siska, Go-spiča, Bjelovara in Varaždina. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.40 Znanstveni forum. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Jaz sem največji, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Veter, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Nori Theodor, zabavna Igra v treh delih. 22.45 Poročila. 23.00 Kot mož možu, italijanski vestern, 1967 (Lee Van Cleef, John Phillip Law). 0.50 Mike Hammer. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Tv kuhinja. 10.25 Ljudje In živali. 11.00 Tv butik. 11.30 Tveganol 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Bogataš in revež, serija (Peter Strauss). 16.00 Novo v kinu. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.10 Chips. 20.00 Kje ie moja žena, ameriški film, 1986. 21.45 Stern TV. 22.20 Poročila. 22.30 Tobruk, ameriški vojni film, 1967. 0.25 Cesta groze, ameriška grozljivka, EUROSPORT 11.00 Gimnastika, Škotska. 12.00 Formula ena v Italiji. 13.00 Polo. 14.00 Motociklizem, 500 ccm, Misano. 15.00 Dresurno jahanje. 16.00 Raft Racing. 17.00 Odbojka, SP na Kitajskem. 19.00 Novice. 20.00 Hokei: Nizozemska—Nemčija, prenos. 21.30 World Jet Ski Tour. 22.00 Boks. 23.00 Motociklizem, 500 ccm, Nürburgring. 0.00 Nogomet. 1.00 Novice. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Hello Austria. 9.00 Mix. 17.30 On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Ruska enajsterica, tedenski pregled dogodkov v SZ. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Evropske reportaže. 22.45 Azija, novice. 23.15 Ruska enajsterica, ponovitev. 23.45 Financial Times. 0.15 Novi- 11.00 1984, angleška drama, 1984. 14.00 Biggelsov učinek, angleški znanstveno-fantastični film, 1986. 16.00 Zadnja izmena, ameriška drama, 1984. 17.45 Infošov. 18.0ü Vroča dirka, ameriška komedija, 1988. 20.00 Arthur 2, ameriška komedija, 1988. 21.55 Angel se vrača, ameriški film, 1984 (Susan Tyrell). 23.30 Kača v mavrici, ameriška grozljivka o woodu MH 1,987......... KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE razpisuje vpis v naslednje abonmaje 1990/91 I. GLEDALIŠKI ABONMA I. in II. (6 predstav) II. GLASBENI ABONMA (6 predstav) III. MOZARTOV ABONMA (3 predstave) IV. MLADINSKI ABONMA (4 glasbene in gledališke prired.) v. LUTKOVNI ABONMA (6 prireditev za otroke) VI. DUNAJSKI ABONMA (obiski v drugih kult. središčih) Podroben program bo objavljen v naslednji številki tednika NAŠ CAS. Vpisovanje bo od 14. do 26. septembra, vsak dan od 9.00 do 15.00, v torek in četrtek do 17.00. Informacije in okvirni program lahko dobite v pisarni št. 53/1 dom kulture Velenje, tel. 853 574 ali 854 -747. Popravek V prejšnji številki Našega časa je bila pri reklamnem oglasu za trgovino Prima napaka. Namesto odipralni čas se beseda pravilno glasi: odpiralni čas. .^PT Atr OBISKI NA DUNAJU V mesecu oktobru organiziramo ogled dveh zanimivih prireditev na Dunaju. Tako bo naša karavana 13. oktobra krenila na ogled musicla 42.nd STREET ki prihaja direktno iz Broad-waya in je trenutno ena najbolj obiskanih Broadwayskih predstav. Zgodba pripoveduje o revnem dekletu, ki je prišlo na Broadway, na 42. cesto, kjer je ogromno gledališč in tam uspel. Druga predstava na katero vas bomo popeljali pa je KONCERT VALČKOV IN OPERETNIH MELODIJ znanih mojstrov Johanna Straussa, Enricha Kalmana, Franza Leharja in Roberta Stolza v izvedbi WIENER HOFBURG ORCHESTR-a. Prav gotovo vsi poznate lepe melodije iz operet Vesela vdova, Netopir, Cigan baron. Dunajska kri .. . Ta obisk pa bo 20. oktobra. Cena aranžmana je 350 din + doplačilo za vstopnico. Prijavite se lahko na tel. št. 853-574 ali v pisarni prireditev v domu kulture soba 53/1. SflBI .................i.....BL. HP...........................JB jlBKPiji»^^ WmKKHKmtmUÈtÈMmi r. LEPO POZDRAVLJENI!!! Pa se je začelo, novo šolsko leto in z njim tudi nove obveznosti, težave, razočaranja, pa tudi veselja. Verjemite mi, da bom skozi celo leto stiskal pesti za čim boljše ocene v vaših redovalnicah. In, če res ne bo šlo drugače se sprostite ob glasbenih oddajah Radia Velenje. Za danes pa si tako kot ponavadi v naslednjih vrsticah preberite kaj vse je novega na policah glasbenih trgovin čez mejo ... YO ... Za vse, ki še vedno vztrajate pri »štanc« glasbi bo verjetno pravšnja nova plošča italijanske sex bombe SABRINE, ki nosi naslov YEAH YE-AH ... YO ... Prav posrečena je tudi nova priredba zadnjega hita dueta SNAP z imenom CULT OF SNAP v À i I NONI \ izvedbi skupine NEON . . . YO ... ADAMSKI se po svojem vročem poletnem hitu KILLER, vrača na lestvice čisto v svojem stilu, z novo ploščo FUTURE BREAK . .. YO ... Takole mimogrede se ustavimo še pri »record company« PWL in si poglejmo kaj je novega. JASON D. je že porinil na tržišče novo in sicer četrto uspešnico iz drugega LP-ja (Bet-ween the lines) RHYTHM OF THE RAIN, prav tako pa je ponovni »glasek« spustila tudi SONIA, ki pravi, da je konec sveta END OF THE WORLD. Hmm, mogoče pa ima prav . . . YO . . . Tole kar boste sedaj prebrali pa ni čisto nič vesela novica, prav žalostna je. Namreč prejšnji teden je v helikopterski nesreči umrl eden najbolj znanih ameriških kitaristov STE-VIE RAY VAUGHN. In tako je njegova kitara za vedno utihnila ... YO ... Pred koncem pa vam naj omenim še eno ploščo, ki jo vsekakor morate imeti v svojem arhivu. Gre za nov izdelek DAVE STEVART-a in zasedbe THE SPIRITUAL COWBOYS, ki se imenuje JACK TALKING ... YO ... Toliko za danes, imejte se lepo, če pa boste imeli kaj časa nas obiščite v D. J. SERVISU. CIAO CIAO!!! Še lestvica desetih najboljših LP plošč RADIA VELENJE IN DEE JAY SERVISA (R, B.) 1. The Power — SNAP 2. Infinity - GURU JOSH 3. Between the lines — J. DONOVAN 4. Saxuality - CANDY DUFLER 5. Anew decade vol. II — SOUL II SOUL . 6. Night Owls— VAYA CON DIOS 7. Alannah Mvles - ALANNAH MYLES 8. Heart Rock (3. Lp-ji) - RAZL. IZVAJALCI 9. Black Magic - SALT'N'PEPA 10. l'm breathies - MADONNA tn j o in (U C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk1 in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. » Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 7. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 9. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 12. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje od Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. 1 1 « hI M M 1 I I J KINO VELENJE REDNI KINO Četrtek. 6. 9. ob 18. uri Petek, 7. 9. ob 18. in 20. uri GRDE SANJE - ameriška grozljivka: V gl. vi.: Jennifer Rubin Petek, 7. 9. ob 10. uri Sobota, 8. 9. ob 18. uri 20. uri Nedelja, 9. 9. ob 18. in 20. uri TURNER IN HOOCH -ameriška komedija. V gl. vi.: Tom Hanks Nenavadno prijateljstvo med pedantnim detektivom in njegovim psom, ki mu v stanovanju dela neznanski nered. Ponedeljek, 10. 9. ob 10. in 18. uri Torek, 11. 9. ob 18. in 20. uri PEKEL PRAVICE - ameriški triler. V gl. vi.: James Woods Sreda, 12. 9. ob 10., 18. in 20. uri SILA IZVEN ZAKONA -ameriška kriminalka. V gl. vi.: Paul Smith NOČNI KINO Četrtek, 6. 9. ob 22. uri Petek, 7. 9. ob 22. uri Nedelja, 9. 9. ob 22. uri LJUBEZENSKI STROJ -erotski. Sobota, 8. 9. ob 22. uri Ponedeljek, 10. 9. ob 20. uri V SLAST - trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 6. 9. ob 20. uri GRDE SANJE - ameriška grozljivka. V. gl. vi.: Jennifer Rubin FILM ZA TISTE, KI LJUBIJO GROZO IN IMAJO DOBRE ŽIVCE! NEDELJA - 9. 9. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ŠERIF V DOLINI NILA KINO ŠOŠTANJ PREDSTAVE NOČNEGA KINA ZARADI SLABEGA OBISKA OB SOBOTAH ODPADEJO! Nedelja, 9. 9. ob 19. uri GRDE SANJE — ameriška grozljivka. V gl. vi. Jennifer Rubin FILM ZA TISTE Z DOBRIMI ŽIVCI! Ponedeljek, 11. 9. ob 19. uri TURNER IN HOOCK -ameriška komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 7. 9. ob 20. uri TURNER IN HOOCH - am. komed. KINO Velenje pripravlja od septembra do decembra 1990 bogat program FILMSKEGA GLEDALIŠČA. FILMSKO GLEDALIŠČE v septembru: ......... , , Ponedeljek. 10. 9. ob 20. uri RAN — japonsko-francoski. V gl. vi.: Tatsuya Nakadai Režija: Akiro Kurosawa Akiro Kurosawa je letos prejel OSCARJA za življenjsko delo. Njegovi prejšnji filmi posegajo v japonsko zgodovino ravno tako tudi današnji film RAV, motiv zanj pa je vzel iz Shake-spearjevega Kralja Leara. Vsi njegovi filmi so pravi spektakli. Kurosava je mojster kamere in posebnega vzdušja. Film je dolg 2 uri in 40 minut. Ponedeljek, 17. 9. ob 20. uri MUHA II — ameriški, gro-, zljivka. V gl. vi.: Eric Stolz Režija: Chris Walas Nadaljevanje uspešnice, ki je pred letom dni presenetila filmsko javnost s posebnimi efekti, za katere je dobil Chris Walas tudi Oscarja. V II. delu pa je Walas, režiser filma. Ponedeljek, 24. 9. ob 20. uri ROJEN 4. JULIJA - ameriški. V. gl. vi.: Tom Cruise Režija Oliver Stone (Platoon) Resnične dogodke iz življenja Rona Kovicha je režiser vpletel v pretresljiv film, ki daje najpopolnejši odgovor o Vietnamu — ameriški travmi in kompleksu. VABLJENI V FILMSKO GLEDALIŠČE! V oktobru v Kinu pripravljajo ciklus HIT FILMOV distribucije VESNA FILM ter tradicionalno PULO PO PULI (ob četrtkih). Od oktobra do decembra 1990 se boste lahko tudi odločili za FILMSKI ABONMA. Celoten razpored filmov za FILMSKI ABONMA bodo objavili v tedniku NAŠ ČAS, 20. 9. informacije pa lahko dobite v pisarni Rednega kina od torka, 18. 9. dalje. Tel. št.: 856-384! Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 6. 9. - ZGODBA O JOAN-NI, ameriška trda erotika 8. in 9. 9. - STRAHOVITI UDAREC, ameriški akcijski 13. 9. - COMORRA, NEAPELJSKA MAFIJA, italijanska drama KINO »JELKA« NAZARJE 8. in 9. 9. - POD OGNJEM, ameriški akcijski 12. 9. - KUNG FU FANTJE japonska grozljivka KINO LJUBNO S. in 9. 9. DIRKA NANfJ-» BALL U. :itueciška .komedija V tnalu Tel. št.: 853 451 «HÄ _855 450 »HM PRODAM TOVORNI AVTO MERCEDES 406, nosilnosti 1,5 t, ali zamenjam za osebni avto. © 854-212. INGLEZ1NA otroški kombiniran voziček in zibko, prodam. © 853-119. JUGO 55 A in nov pralni stroj, ugodno prodam. © 854-680. MOTORNO KOLO, Tomos BT 50, prodam. "S? 857-626. ZASTAVO 126 P, tehnično brezhiben, neregistriran, letnik 1977, prodam za 10.000,00 din. © 882-817, po 19. uri. ZASTAVA 101, starejši letnik, registriran do 17. 2. 1991, prodam za 15.000,00 din. © 882-817 po 19. uri. PREKLICUJEM VELJAVNOST MESEČNE VOZOVNICE na relaciji Topolšica Gorenje, na ime Viktor Zager mlajši, št. 28641. POHIŠTVO ZA GARSONJERO, z dvema posteljama, staro 2 leti ter okna termoband 100 x 100 in 60 x 60 po 2 komada, prodam. © 858-043. ZASTAVO 101 GT 55, avgust 1985, 56.000 km, prodam. Informacije 850-187. ZASTAVO 128, letnik oktober 1988, prodam. © 858-940. PRODAMO ŠOLSKE DVOROCNE ELEKTRIČNE ORGLE SOLTON in 80 basno harmoniko WELTMEISTER. Informacije po telaionu 855-817. UGODNO PRODAM KOZLA. ■2? 858-343. GLASBENI STOLP s CD gramofonom, prodam. © 853-147. POCINKANO ŽICO za pastirje, sušila in brajde, prodam. Sevčnikar Lo-kovica 28, © 881-074. KOZOLEC ZA SHRANJEVANJE KRME velikosti 10 x 6 prodam. © 858-574. GOLF S PAKET DIZEL, prodam ali zamenjam za cenejši Golf dizel. Drago, ©721-520. PEČ FEROTERM 35.000 ccal, prodam ali menjam za drug gradben material Drago! ©721-520. ZAMRZOVALNO SKRINJO 2101, Gorenje, alkaten cev za vodo Q 32, 250 m, prodam. © 854-019. GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI išče hišnika. Pogoj je šofer z izpitom C kategorije. Prednost pri izbiri imajo gasilci. Na voljo je dvosobno stanovanje. Pisne prijave pošljite na naslov G D Šmartno ob Paki. ZASTAVO 101, letnik 1981, ugodno prodam. © 855-064. GOLF JL, letnik 1979, 25.000 din, prodam. Ivan Pranklin, Topolšica 31, Topolšica — pri Škrubu. JUGO KORAL 45, maj 1989, dodatno opremljen in moško dirkalno kolo Super 12, prodam. ©853-967. MINI 1275 GT, neregistriran, vozen, prodam. © 778-100. R-4 GTL, letnik 1984, prevoženih 35.000 km in žensko kolo na prestave, ugodno prodam. © 853-372. BARVNI TV GORENJE, prodam. Informacije, od 17. ure dalje, po telefonu 858-951. NOV TRAKTOR IMT 539, prodam. V račun vzamem tudi malo rabljen Jugo. © 721-139, zvečer. KLAVIRSKO HARMONIKO, znamke Weltmeister, 120 basov, 11 registrov, novo in neigrano prodam za 4000 din, plačljivo tudi v obrokih. Krajnc, Gregorčičeva 8,1, nadstropje. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO SAFARI, ugodno prodam. Informacije, po 16. uri po telefonu 882-375. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Šalek -Gorenje št. 005014 na ime llija Crno-brnja, Šalek 82. MOTOR AVTOMATIK, prodam, A 3 L, še v garanciji. © 853-129. OBVEŠČAM, da še vedno odkupujem živalske kože na istem mestu kot prej, po najvišjih dnevnih cenah, za svinjske kože pa 100% več. Slavko Dobelšek. Aškerčeva 22, Šoštanj. ©881-162. DOBRO OHRANJEN PIANINO znamke Förster, ugodno prodam. © 853-024. MALO, KOTNO, SEDEŽNO GARNITURO, svetlo rjave barve, prodam. ©853-549, po 15. uri. HONORARNO DELO NUDIM akviziterjem na terenu, (dekorativna kozmetika, knjige itd . . .) © 857-319. IZDELUJEM MLINE ZA SADJE IN GROZDJE © 882 364 DODATNO OPREMO, SPOJLER-JE, ALU KOLESA MICHELIN 175-70-13, sončno streho, prevleke prodam na kredit. Drago 721-520. VDOVEC, 71 let, mirne narave, želi spoznati žensko do 68 let, ki zna spoštovati moškega in želi z njim deliti vse dobro in slabo. Resne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »V dvoje je lažje«. DVOREDNI SINGER PLETILNI STROJ z elektromotorjem prodam za 10.000 din ali gradbeni kredit. ©0602-43-187. OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. © 853-741. ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana do marca 1991. prodam. © 854-170. od 16. ure dalje. PARCELO ZA VIKEND ALI VINOGRAD, veliko 1200 m', prodam na Ponikvi pri Žalcu. © 856-781. KRAVO PRED TELITVUO, MLADO, težko simentalko, prodam. Cena po dogovoru. Ogled v jutranjih urah. Tonič, Šentilj. NEVEZANO ŽENSKO, staro okrog 50 let, Slovenko, zaposlim na deželi kot gospodinjo, nudim stanovanje, hrano in plačilo. Ponudbe pod šifro »PISMEN DOGOVOR'. PARCELO ZA VIKEND, na zelo lepi legi, blizu Velenja, prodam. © 850-350. Pel bom gospodu, dokler bom živel, igral bom svojemu Bogu, dokler bom dihal. Naj mu bo prijetna moja pesem, moje veselje bo v Gospodu. (Ps 104, 33-34) ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni je 27. avgusta Gospodar življenja poklical dragega moža, očeta in starega očeta Karla Vrabiča rojenega 4. novembra 1928 Iskrena hvaia vsem, ki ste mu v bolezni lajšali bolečine, nam v zadnjih dneh sočutno pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih življenja. Žalujoči: žena Ivica, otroci Filip, Andrej, Janja in Drago z družinama. - ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče Kristine Destovnik rojene 1907 — umrle 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za cerkveni obred, govornici Lojzki Zalaznik za poslovilne besede, pevcem in društvu upokojencev Šoštanj. Žalujoči: sinova Milan in Edo z družinama. Kako rada bi še pela, kako rada bi bila vesela, a smrt me prehitro je objela. V toplem poletnem jutru, 6. 8. 1990, je za vedno nehalo biti srce drage mame, tašče, stare mame in babice Marije Stropnik po domače PRNIKOVE mame iz Kavč Prisrčna hvala ža darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se poklonili v njen spomin. VSI NJENI Let trideset se spuščal si v globino, za nas kopal bogastvo zemlje, za družino, in vsakič vrnil se domov. Pa so spustili te v globočino, nosili v prsih bolečino in tvoj prekrili zadnji rov . .. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Ludvika Kušerja rojenega 8. 8. 1933-24. 8. 1990 iz Velenja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za podarjeno cvetje in sveče, župniku za opravljen obred, GD Šalek in društvu upokojencev rudarjev za častno stražo. Žalujoči: žena Nežka, hčerke Ludovika, Milena z družinama in Bernarda. ZAHVALA Dotrpela je in tiho zaspala draga mama, stara mama, sestra in prababica Fanika Zupane rojena 2. 3. 1909 Iskreno se zahvaljujemo vsem so-odnikom, prijateljem, sosedom, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku in g. duhovnikoma za opravljeni obred. Posebna zahvala dr. Zupančiču za dolgoletno zdravljenje ter medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnice Slovenj Gradec za vso pomoč in nego. Vsi, ki so jo imeli radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome in sestre Zore Jus se iskreno zahvaljujemo dr. Hribarjevi, zdravniškemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala sosedom Lemež in Lampret, govorniku, duhovniku, pevcem in vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Bil si kot cvet, ki nežno dehti, marljiv kot čebela, ki milo brenči, a kaj, ko čas prehitro beži, cvetlica uvene, čebelca zaspi. ZAHVALA V 66. letu starosti je omagalo plemenito srce dragemu možu, očetu, dedku in bratu Ivanu Šalamonu iz Stanetove 9, Velenje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sodelavkam in gasilcem iz Zbelove za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem govornikom, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan z družino, Rado in Romeo, vnuki, sestri in ostali sorodniki. STARO VELENJE Tenis za pokal M cluba Direktor M cluba Marjan Gaberšek, predstavnik organizatorja, je podetil privlačne nagrade najboljšima. Zato tudi razumljiv nasmešek Bogdana Skornška, pozneje pa je ta izginil, ker je izginilo tudi del nagrade Dr. Ciril Ribičič s partnerjem za kratek čas. Je (bo) dobro udaril? (vos) MILIČNIKI SO ZAPISALI ZABODEL GA JE Z NOŽEM Pred bifejem Tinka sta se 29. avgusta okoli 21. ure sprla Zoran B. in Milan M. Slednji je med prepirom potegnil nož in zabodel Zorana v desno stegno ter ga tako lažje telesno poškodoval. IZ AVTA IZGINILA DVA TENIS LOPARJA Iz avtomobila Stojana R. parkiranega na Cankarjevi cesti v Velenju sta v noči na 30. avgust izginila dva tenis loparja, jeans jakna in ročna ura. RAZGRAJAL IN RAZBIJAL V bistroju 3 na Partizanski cesti v Velenju je 1. septembra malo pred 20. uro popival Andrej V. Natakarica se je verjetno malo prepozno odločila, da mu alkohola ne bo več stregla. Andrej je bil namreč že v takšnem stanju, da njenega pojasnila ni razumel. Začel je razgrajati in razbijati. Pomiriti ga niso mogli niti miličniki, zato so ga vzeli s sabo. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. Prijavo pa bodo napisali tudi zopet natakarico Marijano N. ODNESEL GLASBENI STOLP Iz avtomobila Darka R. je v noči na 2. september nekdo odnesel glasbeni stolp. Parkiranega je imel na parkirišču na velenjskem gradu. PORISAL AVTOMOBIL Objestnost ne pozna meja in nekateri se izživljajo na takšen način, da porišejo kakšen drag avtomobil. Najbrž se škode, ki jo s tem napravijo niti ne zavedajo. Tako je storil doslej še neznani storilec 31. avgusta, v popoldanskem času, med 13.30 in 16. uro. V pokriti garaži na Stantetovi je z ostrim kovinskim predmetom porisal avto mercedes Rajka Dj. PADEL SKOZI OKNO Mamica je bila v službi, očka pa je odšel 30. avgusta na osnovno šolo Anton Aškerc dvigniti knjige za svojega devetletnega sina. Misleč, da se bo hitro vrnil, ga je zaklenil v stanovanje. Ker pa očeta ni in ni bilo, B. Ž. pa je želel ven, je skušal splezati skozi okno. Pa mu je spodrsnilo in padel je iz prvega nadstropja. Na srečo se je le lažje telesno poškodoval. PREGNALA GA JE Frančiška T. iz Raven se je 1. septembra okoli tretje ure zjutraj prebudila, ker je slišala, da nekdo hodi po hiši. Neznanec je zbežal, s seboj pa odnesel denarnico z okoli 500 dinarjev. Miličniki utemeljeno sumijo J. L. POSLUŠAL »SVOJO« GLASBO V Ski baru v Velenju je 30. avgusta nekaj po 20. uri razgrajal Avgust V. Med drugim je hotel poslušati glasbo s svojega kasetofona. Ker mu to niso dovolili, je zgrabil pepelnik in razbil večje steklo in grozil gostom. Na pomoč so morali priti miličniki, ki so ga pridržali do istreznitve. ZALETEL SE JE V DREVO Voznik osebnega avtomobila, dvajsetletni Robert Založnik je peljal 31. avgusta nekaj po 19. uri proti Šmartnemu ob Paki. V ostrem levem ovinku ga je zaneslo, zdrsel je s cestišča in se zaletel v drevo. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. POŠKODOVANA POTNICA AVTOBUSA Enainštiridesetletni voznik avtobusa Slavko Boh, ki je peljal 3. septembra okoli 15.45 proti Topolšici, je močno zavrl za voznikom šestinšestdesetletnim Antonom Skornškom, ki naj bi najprej nakazal, da bo zavil levo, nato pa se premislil. Pri tem je padla sedemdesetletna potnica Zora Kopušar s sedeža in se hudo telesno poškodovala. IZTOČIL NAFTO Andrej C. je imel parkiran svoj buldožer v noči na 3. september v bližini cerkve v Gaberkah. Preko noči mu je nekdo iztočil, po njegovih besedah, 15Ü litrov nafte. ODNESEL MOTOR MEŠALCA V noči na 3. september je neznanec prerezal ograjo vodnega zajetja v Sopoti v Škalah, odmontiral motor mešalca za beton in ga odnesel. Odnesel pa je še 8 desk, betonske robnike in nekaj tlakovcev. ESO OB TRI VRTALNE STROJE Na gradbišču v Šaleku je več kontejnerjev, nekdo pa je očitno točno vedel kdo bo pravi. Vlomil je vanj in odnesel tri vrtalne stroje in pištolo za zabijanje žebljev. S tem je oškodoval ESO za okoli 100 000 dinarjev. VLOM V BLAGOVNICO ŠOŠTANJ V času med 1. in 3. septembrom je doslej še neznani storilec vlomil v Merxovo blagovnico v Šoštanju. Odnesel je več tehničnih predmetov in se preoblekel ... Škode je za najmanj 7 000 din. PRVI ŠOLSKI DAN BREZ NEZGOD V občini Velenje je minil prvi šolski dan brez prometnih ne- * sreč. Miličniki so skupaj s člani AMD, AMTK in ZŠAM varovali vse nevarne prometne točke. V tem času so zabeležili kar 141 prometnih prekrškov. Izpod kovačjih kladiv se je kadilo, da je bilo kaj Zanimivo; ko je moškemu ena ženska čez glavo, išče še drugo. Boris Kuralt Mojstrski pekovski izdelki V HOTELU PAKA tel.: 853-351 INFORMACIJE, REZERVACIJE, VPIS: od 10.—12. in od 16,—20. ure Vabimo k vpisu: V PLESNO ŠOLO ZA OTROKE od 4.-14. leta V TEČAJE DRUŽABNEGA PLESA ZA MLADINO IN ODRASLE V TEČAJE JAZZA V TEČAJE AEROBIKE ZA ODRASLE Začetek vpisa: PONEDELJEK, 10. sept. 1990 Vesna lepša od najlepše, ali... V splitski športni dvorani Gripe so v organizaciji sarajevskega Asa izbrali najlepšo Jugoslovanko. Velenjska lepotica Vesna Musič je bila sicer deležna splošnega priznanja za najlepšo, po čudnih kriterijih mednarodne žirije pa je na koncu pristala »le« ob boku nove miss Jugoslavije, sicer študentke z Reke. Vesno smo posneli pred izborom, izraz njenega lepega obraza pa skorajda že napoveduje krivico in razočaranje. »Najlepša« pač vedno ni tudi najlepša. Zrcal-ce, zrcalce. (VOS) več kot plesna äola) Igre takšne in drugačne, tekmovalci zanimivi Velenjski M club je v soboto izvedel že tretji turnir za svoj pokal. Gre za zanimiv turnir, kjer ni v ospredju samo ali povsem čimboljša igra, ampak je to bolj ali manj in tudi srečanje poslovnežev, gospodarstvenikov, politikov, športnih delavcev, novinarjev. Tudi na tem srečanju smo videli znane osebnosti z navedenih področij, med njimi dr. Janeza Drnovška, ki pa zaradi obveznosti ni mogel priti pravočasno, zato nismo mogli videti, kako igra. Zvedeli pa smo, da podobno uspešno kot krmari v političnih in gospodarstvenih vodah, vihti tudi lopar. Prišli so tudi Mima Jaušovec, Tone Vogrinec, Lojze Gorjanc, dr. Ciril Ribičič, Emil Milan Pintar in še in še bi lahko naštevali. Značilnost tega turnirja je tudi, da igrajo samo v dvojicah in da partnerja nista znana v naprej, ampak za vsako igro .izžrebajo nov par. Zato ni čudno, da je bilo pogosto slišati: »igral sem dobro, imel pa sem slabega partnerja«. Žal, je turnir prekinil dež. Ker pa so kljub temu hoteli dobiti zmagovalca, saj so bile nagrade mamljive, so poiskali najboljšo dvojico z žrebom. Sreča seje nasmehnila domačinu Bogdanu Skornšku in njegovemu poslovnemu partnerju iz Avstrije, kajti letos so prvič sodelovali še poslovneži iz Avstrije in Italije. Sicer pa si je Bogdan zaslužil lep pokal in veliko steklenico Ballantinesa, sponzorja firme z istim imenom, saj ga poznamo kot dobrega igralca. Teklo je tudi žganje čno olje. Takšno, ki ga stisnejo doma. Pa še in še. Tudi starine in seveda kramo, ki pa kakorkoli že, na sejem tudi sodi. Še veliko bolj zanimivo bi moralo biti popoldne, ko naj bi sejem doživel svoj višek. Predstaviti bi se bil moral eden najbolj znanih slovenskih lončarjev Zelko iz Mačkovcev, plesti so nameravali vence s katerimi so včasih krasili cerkve, pa hiše ob praznikih, uprizoriti čisto pravo mlačev ter prikazati številna druga kmečka opravila. Pa iz vsega te- ga ni bilo nič, saj je dež prekrižal vse načrte. Pa so prizadevni organizatorji obljubili, da bodo ta drugi del prireditve pripravili enkrat jeseni. Vreme torej prireditvi ni bilo naklonjeno, a je vseeno uspela. Zadovoljen je tudi organizator, še bolj pa Sta-rovelenjčani, ki bi radi, da bi bil sejem, seveda v drugačni obliki, pri njih bolj pogosto, dvakrat na mesec. Tako bi ta trg oživel in dobil vlogo, ki mu nedvomno pripada. B. Zakošek Bil je živ, vesel in zanimiv. V soboto v Starem Velenju. Že četrtič so ga pripravili delavci Kulturnega centra pod strokovnim vodstvom profesorja Jožeta Hudalesa. Prireditve so se očitno že navadili organizatorji, obrtniki in drugi poznavalci starih obrti, pa seveda obiskovalci. Že dopoldne se jih je trlo, da je bilo veselo. Kar okoli tisoč se jih je sprehodilo od enega do drugega prikazovalca starih obrti. Med tistimi, ki so najbolj privabljali radovedneže je bila znova kovačija Valeči. Oba brata sta tolkla neumorno po razžarjenem železu, da se je kadilo in iskrilo daleč naokoli. In vztrajala sta vse do sedmih zvečer, pa čeprav je vmes kar pošteno deževalo. Potem je bila tu žganje-kuha. Predstavil jo je domačin Blagotinšek iz Šen-tandraža. Nič manj zanimanja ni požel košar Verdnik iz Šoštanja, pa pek, ki je kar pred očmi obiskovalcev zamesil testo in oblikoval žemlje in druge dobrote. Kupiti je bilo tudi mogoče marsikaj zanimivega. Recimo dobro pecivo, ki so ga pekle naše babice, pa so se recepti na kmetih še ohranili. Pa pravo bučno in repi- »