15. številka. Ljubljana, v petek 18. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativno stvari. Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo priložili nakaznice, prosimo uljudno, da naročnino ponove, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništ¥0 slovenskega Naroda". Govor viteza VVaserja. Njega ekscelencija vitez Waser čuti včasih potrebo, da zunaj svojega urada z dobro premišljenim govorom, — ki torej ne spada mej uradne čine, in tedaj tudi ne pod varstvo gospoda Leit-maverja — raznenadi pivsko družbo. Namen tacega govora (o katerem vitez Waser ve, da ga razglase* vladi sovražni listi) je jasen: v prvi vrsti ni namenjen pivcem, poselim za vrčkom pive, nego visokim dvornim krogom Se vidno pre-zirajočim viteza VVaserja, ki bi morda vzlic sivi svoji starosti rad zasedel mesto justičnega ministra, meneč, da je vsak sposoben za visoki ta posel, ki se uvrstuje pri „tužnih* časih Taaffejeve vlade mej njine nasprotnike kot „laudator temporis actiM. S takim neuradnim govorom viteza "VVaserja, kojega so židovski listi po stari navadi raztrobili, pečati se nam je danes. Njega ekscelencija govoril je ta govor v pivnici, in ker je vitez "VVaser v pivnici ravno tako umerjoč človek kot vsak drugi, dopuščena nam mora biti kritika te prečudne izjave njegove. Našega višjega deželnega sodišča predsednik uporabil je priliko, ko so prijatelji odlikovanega višjega državnega pravnika pri veseli pojedini praznovali njegovo odlikovanje, da je izpregovoril besede katerih netaktnost, d:i ne izrečemo še ostrejše sodbe — mora čutiti vsakdo, Če je tudi političen pristaš tiste stranke, h kateri pripada vitez VVaser z dušo in t lesom. Hvalil je čase pretekle in posebno tiste čase, ko se uradniki še neso pečali s politiko. Tu se nam vidi, da je njega ekscelencija zagazil v hudo nasprotje sam s seboj. Će je njemu ideal sodnik, kojemu naj je politika deveta briga, potem v resnici ne umejemo, kako more opravičiti tako viso-ko-političen govor, kojega trn zabada se v meso avstrijskim sedanjim politikom, kojega jedro je napad na sedanjo politično sistemo, kakor si ga ostrejšega misliti ne moremo! Prezident višjega deželnega sodišča konečno še ni tako visoka uradna oseba, da bi ne smela imeti svojega zasebnega političnega prepričanja f Ali v privatnem življenji mora se vender brzdati, mora se krotiti, in nikdar ne Kine iz pogleda puščati, da ima za seboj celo četo, kateri ima biti izgled. Kak izgled pa je to, če se prezident nadsodišča pri slovesnosti, ki s politiko prav Čisto nič opraviti nema, raz -vname, besede govoreč, ki morajo pri naših političnih razmerah kakor klic na boj zadoneti povsod, kjer se razširijo! Kak izgled ie to, če tajni svetnik cesarjev, ko mu je govoriti napitnico na čast presvetlemu vladarju, (pri slovesnosti, ki s politiko v ni k uki zvezi ni stala, kar še jedenkrat nagi asa moj vplete v to napitnico svojega srca „pia desideria", prav kakor bi oseba najvišjega gospoda kaj opraviti imela z zasebno politiko viteza VVaserja. Kdo je do sedaj zlorabljal napitnice na vladarja, v to, da je napadal in črnil svojega bližnjega? Nikdo ne! Oseba vladarja stoji nad Btratr kami, in gotovo tudi nad strankarskimi prepiri, in povsod zapro sapo političnemu breztaktnemu govorniku, če skuša osebo cesarjevo v razgovor zanesti 1 Ali tu služila je kar cela napitnica na veličastnega monarha v ostro brušeno bodalce, s katerim je njega ekscelencija bodla po svojih političnih nasprotnikih 1 In ali je taktno, če je njega ekscelencija — resno in v napitnici na presvetlega cesarja — trdila, da živimo sedaj v časih, ko dobro shajajo v javnem življenji samo tisti, ki nemajo značaja, ne prepričanja, in kojim sta „modus acquirendi" zvijača in hinavstvo? Kak vladar pa je to, če pripušča kaj tacega. Moj Bog saj ne živimo v provinciji rimskega prokonzula, nego v redni državi, kjer morajo take kreature, kakor jih slika vitez VVaser v svojem govoru, hitro poginiti! Tako pretiranje pristaja morda židovskemu časnikarju, nikakor pa ne osebi, ki je osivela v justičnem poslu, in ki mora imeti zavest, da govori neresnico, če trdi, da je sedanja Avstrija nekak eldoiado za duševne propalice in hinavce! In konečno, ali je taktno, če očita vitez VVaser svojim političn m nasprotnikom in osebam, ko- jih ne vidi rad pri javnem delovanji, da hlinijo lojalnost, in da so v tem oziru goli hinavci. S tem je gospod vitez Waser oblatil celo vrsto mož, ki imajo za vladarjevo hišo, in za avstrijsko državo, dosti, dosti več zaslug nego on sam, in smeti je metal na prebivalce celih kronovin, in na njihove voditelje, ki se vspešno trudijo že dolgo let pri težavnem političnem delu! In napadal jih je, ko se mu niti braniti niso mogli, dasije ud gosposke zbornice, kjer bi se lahko pečal s politiko, kakor bi mudrago bilo! To postopanje se pač samo obsoja, in gotovo je zadnji čas, da se vitezu VVaser ju, in oziroma njegovi — morda vsled previsoke starosti — nastali zgovornosti postavijo primerni plotovi. Še tega bi nam treba bilo, da bi gospodje, kojim je odkazana visoka služba kakor nekdaj pri trojanskih bojih bogovi z visokega Olimpa, stopali mej politično boje, in s svoje službe avtoriteto podpirali strast in klanje bojevnikov! Slovenskih državnih poslancev pa je gotovo dolžnost, da s primerno interpelacijo vladi oči odpro, ter izreko nad „govornikom" VVaserjem kritiko, katera Be sama vsiljuje. —.r.— Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. januvarja. Državni zbor snide se baje še le 28. ali 29. dne t. m., ker bode deželni zbor gališki zboroval do 26. t m. Budgetna debata se bode začela najbrž še le v drugi polovici druzesa meseca. Mej nemškimi konservativci jih je mnogo, ki bi radi, da bi se konservativni državni poslanci odločili od državnozborske desnice ter osnovali nekak kutollfcki ceni nun, kakor je v nemškem državnem zboru in pruskem deželnem zboru. Njih organ „Pol. Fragmente" že dolgo zagovarja to idejo. Kako da so pretirani v svojih nazorih sodelavci tega lista, se lahko razvidi že iz izjave, da Dunajski „Vaterland" ni katolišk list, in da bi se moral odpovedati od svojih sedanjih patronov, če bi hotel biti zares katoliški časnik. Posebno nek grof Đlome baje deluje na to, da bi nemški katoliki začeli hoditi svojo pot. Ta grof je sin nekega danskega mi -nistra. Rojen je 1829. Leta 1850. je prestopil v avstrijsko državno službo in je bil nekaj časa tajnik LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spisal G. P. Dan i le v 8 ki, prevel Vinko. II. P radedova senca. (Dalje.) Po obedu sta gost in gostitelj malo zadremala, potem pa sta se znova gostila s pijačo in sladkarijami. Proti večeru ukazal jo Jevstafič na dvor prignati čredo konj, da jo pokaže sosedu. — Le poglejte me, — dejal je Uvakin oblastno pastirjem konjarjem Jakoba Jevstafiča: — zvedel sem, da nekateri izraej vas hodijo po moji zemlji. Oj pazite se; jaz, Kalina, ljuto varujem svojo last. Jedenkrat, dvakrat zapretim, a potem bodem streljal na vas, na kogar si bodi, ali pa vas dam pretepBti, da boste na pol živi . . . „Ne hudujte se preveč, vaše grenadirsko blagorodje!" mislil si je Jakob Jevstafič, od jeze za rudevši. „Kdor je volk, kot volk i umre. No, bova že poravnala I Tudi jaz bom tebe prijel; čul sem, da tvoje ovce hodijo na vodo na moj travnik. Samo jaz ne bodem streljal, ampak polovim in povežem jih s svojimi hlapci ter odvedem naravnost k sod niji, če prav se bahaš, da si rešil carstvo." Po večerji razgovarjala sta se gostitelja z gostom do polunoči. Uvakin je hotel potovati v novoosnovani Jekaterinoslav, in Ana Petrovna mu je dala nekaj naročil za dom ; naj bi nakupil čaja, s'adkorja in vina. A jedva se je bila družba razšla po sobah ter pospala, pridirjal je z Uvakinovega dvora Vasilec na upehanem konji, na pol živ od strahu, ter je skozi okno vzbujenemu Kalini naznanil, da je v samotni noči z neznanimi ljudmi Rindin napadel njegov dvorec, ter s silo ukradel in odpeljal na svoje posestvo njegovo nevoljuico, mlado in sila lepo ključarico Ulito. Starec se je grozno ljutil. Skočil je na krilce v sami srajci ter najpoprej sela zgrabil tako močno za grlo, da ga je skoro zadavil. — Konja! — zarjul je : — konja ! Kaj ? Mene oropati? Kje pa bo bili drugi dečaki? Kje so bili psi ? In ti črtov sin si me izdal ter si živ ? Mene milostnika? . . . In kakor burja vihral je na svoje posestvo, vzbudil in sklical vse zdrave pošehonce, oborožil jih s puškami in sekirami, posadil jih na konje ter o prvem svitu dirjal na Rindinovo posestvo. Vlastelina seveda ni bilo doma. Dal je povezati njega nevoljnike ter na štirih konceh zapalil njega dvor, ovčjak in žitnice. Veter je raznesel požar in Uvakin je do poznega večera kakor divji mrjasec hodil in letal okrog, popravljajoč ogenj tam, kjer je slabo gorelo. Drugo jutro je zopet prišel tja s plugi in branami, razoral upepeljeni dvor, z lastno roko usejal tam pšenico, ter zavlačivši jo z brano odSel na bvoj gradič. — Naj se pasji sin spominja za zmirom mene, telesnega grenadirja . . . A tudi pasji sin ni spal. Uložil je proti Uvakinu pri sodniji tožbo taječ, da je ugrabil Ulito, ampak da je svojevoljno odšla ž njim. Zahteval je tisoč rubljev za škodo po požaru in za razžaljenje. Prišla je policija Pričelo se je zasliševanje v okolici. Jakob Jevstafič se je na skrivnem radoval nad burjo, pretečo samovoljnemu sosedu, ki je zaradi osobnih prepirov llinditia izdal za frainasona. Vender je svetoval Uvakinu, naj se pomiri z Rin-dinom ter odposlal k njemu celo učitelja Ivanuški-nega, da bi mu sestavil pisma. A Kalina Savič ni bil tak, da bi se miril b komur koli. Kmalu potem, ko se je pričela preiskava in je videl, da je zaman poslednje rublje izdal uradnikom, zvedel je Uvakin po Vasilcu, da pri avstrijskem veleposlaništvu v Parizu ter je pristopil katoličanstvu. Leta 1865. je pa že končal svojo diplomatično karijero. Sedaj bi pa rad v Avstriji igral ulogo VVindthorsta. Ž njim bi se pa malo nemški konservativci pomagali, ker ne pozna odnošajev v Avstriji Čehi se nadejajo, da se nemški konservativni poslanci ne bodo dali zavesti na kriva pota, ker bi brez Slovanov itak nič ne dosegli, i V svoji konferenci sklenila je ogernka vladna I stranka, da bode glasovala tudi za § 14. vojnega * zakona. Jedini Baltazar Horvath govofil je proti i temu paragrafu V zbornici bode najbrž tudi on jedini od vladne stranke, ki bode glasoval proti j temu paragrafu. Sedaj je gotovo, da bode ta pred I log vsprejet. Pri tem posvetovanji se je pa pokazalo, da se težnje vladne stranke dosti ne ločijo od teženj opozicije, temveč se prva poslužuje le drugih sredstev v dosego svojih namenov. Poslanec Gal je predlagal, da bi se v § 2. zbrisala beseda 1 „skupna", kajti s tem bi se pomnožilo upauje, da Ogerska dobi vojsko svojo. Mnogi so mu pritrjevali. , Ko je Tisza razložil, da sedanja stilizacija bolje ugaja dualističnerau stališču, izrekla se je večina 1 proti Galovemu nasvetu. Videlo se je pa, da bi • vsi radi imeli posebno ogersko vojsko. V zbornici i se nadaljuje debata, a kaj posebnega že sedaj ( noben poslauec več ne pove, premlevajo le stare , fraze. , V nanje države. J Vodje radikalcev Nrkskili hočejo prositi j kralja, da bi pomilostil na smrt obsojenega njihovega vodjo Pasića, ki sedaj živi v inozemstvu. J Morda bode kralj tudi ustregel njihovej želji, ker ve, da je najbolje, če se z radikalci ne spre, ker j imajo večino v deželi in v narodnem zastopstvu. < Kralj je bil baje že ponudil radikalcu Vujiču sestavo nove vlade, pa jo je odklonil glede na ne- ( urejene finance. Radikalci hočejo, da sedanja vlada ' uredi vse račune, da se bode videlo , kako je ' finančno stanje v resnici, da se ne bode kedaj jim 1 podtikalo slabo gospodarstvo, katero so že napred-njaki zakrivili — Komisija za reorganizacijo vojske, je že končala svoja dela ter svoj elaborat izročila vojnemu ministru, poslednji ga je pa izročil generalnemu štabu v pretres. 1 Če je verjeti poljskim in nemškim listom, i niMki častniki poslednje dni pogostem ogledujejo , in merijo ob gališki meji. Take vesti se po listih kaj često ponavljajo, tako da jim ne moremo pripisovati posebne važnosti. 1 V PniMiji razpravlja se sedaj važno vprašanje, bi li ne bilo umestno, da se osnuje katoliška škofija v Berolinu. Število katolikov v pruskoj prestolnici je jako veliko in je torej posebna škofija umestna. Sedanja pruska vlada nema baje ničesar proti osnovi take škofije, pač pa imajo v Kimu še nekatere potnislike. Kaucelarju neiiiškeoiim je jako hudo, da je državno sodišče zavrnilo zatožbo proti G« ffckenu, ne da bi bilo razpisalo obravnavo. Da bi se nekoliko opral, je pregovoril cesarja, da se je zatožba priobčila v „Reiehsanzeiger-u". To priubčenje bode pa kaucelarju le malo koristilo. Res se v zatožbi z veliko prekanjenostjo zasukavajo fakta in se dokazuje, kako škodo bi lahko državi napravilo pri-občenje dnevnika. Da bi nekatera mesta lahko spodkopalo zaupanje južnonemških držav do Prusije, druga pa kalila dobre odnošaje z Anglijo, Belgijo, Rusijo in papežem. Toda s tem se bodo dali Ble-piti le oni, ki že itak obožavajo Bismarcka, drugi bodo pa baš iz te zutožbe spoznali, da se kancelar le zaradi tega jezi, ker se je svetu razkrilo, da nema le on zaslug za zjedinjenje Nemčije. Mar ni pisava Hi s, nareki »vi h glasil s svojimi napadi na Anglijo in Rusijo mnogo bolj škodovala dobrim odno-šajem s tema državama nego more Škoditi priob- se Rindin z njegovo ubežavšo robkinjo skriva pri I popu v vasi Cunihini ter sklenil, pobotati s ž njim do čista. Na večer približal se je na konji popovemu vrtu, legel v zelje ne daleč od plota, čakal ter z lastno roko vpričo ugrabitelja ustrelil Ulito . . . Vsled tega vsplamtelo je vse z novo silo. Gosposka se je razvnela. Naznanili so to reč i znancu Uvakina, gubernatorju, ter ga vprašali kaj je početi v takem slučaji s tako važno osobo, živečo v njih guberniji? Ulita bila je žena jednega izmej ubežnikov, katere je Kalina Savič pred kratkim ujel ter ne glede na nasledke, neprestano uklonjene imel v ječi. Ujetniki razdrobili bo vezi, ulomili po noči iz ječe, vzeli s sabo nekaj svojcev, zvestega Vasilca utopili v vodnjaku ter telesnega grenadirja, pri katerem je baš prenočeval zopet silno pijan učitelj dedov, Grigorevskij, potegnili iz postelje ter dejali: — No, gospod, sedaj bodemo pa mi s tabo obračunali! Dasiravno je Uvakin prosil ter pred njimi pal na kolena, vzel iz predala razne listine, kričal skozi okno na pomoč ter obljuboval, da bode vse oprostil, čerli dnevnik cesarja Friderika, ki se tiče dogodkov, ki so se godili že pred osemnajstimi in več leti. Pa še neko drugo stvar izvemo iz te zatožbe. Ukaza cesarja Friderika „Na moj narod" in pa državnemu kancelarju dne 12. novembra 1888 pisal je GeScken, Ta dva ukaza tudi nesta ugajala nemškemu kancelarju, ker je v njih povedano, kako da želi cesar, da se bode vladalo. Da je cesar Frlderick jako mnogo zaupal Geffckenu, jasno je iz tega, da mu je dal pisati taka važna ukaza. Najbrž je bil deffcken izmej tistih, ki bo Bismarcku spodkopavali tla za vladanja cesarja Friderika. Iz tega vidimo, da ga je Bismarck sovražil in da je iz sovraštva skušal ga uničiti. Dopisi. Va Dunaja 16 januvarja. [Izv. dop.] Mož, ki bode pisal nekoč zgodovino slovenskega kluba, vedel bode pripovedovati o njegovi tretji sezoni veleznameuite reči. Klub ta, od nekdaj zbirališče slovenskega razumu i siva na Dunaj i, ni se odlikoval še tak6, nego ravno letos. Akoravno zabeležiti mu je bilo že mnogo napredka in uspeha v prejšnjih dveh letih, vender letošnji njegovi večeri presezajo vse prejšnje. Upati smemo še danes, da tudi prihodnje sezone ne bodo zaostale za letošnjo. Za klub zanimajo se že tudi drugi Slovani na Dunaji, in zadnji večer obiskal je klub češki pisatelj gosp. Hovorka. Slava mu! Ker je bil gosp. predsednik klubov zaprečen priti, predsedoval je zadnjemu večeru g. Josip Ciper le. V svojem nagovoru pozdravi on prisrčno došlece in mej njimi osobito gospode: Stritarja, Šukljeja, Poznika, Hovorko, najstaršega Slovenca na Dunaji Bavdeka in v prvič došlega Koželja. Predno začnem poročati o večeru samem, dovolite mi, da izpregovorim nekaj besed o že navedenem najstaršem Slovenci na Dunaji, o gospodu Bavdeku. Mož rojen na Kranjskem, služi kot računski revident pri finančnem ministerstvu. Veliko množico let preživel je mej tujci, lasje so mu osiveli; a srce njegovo ostalo je mlado, s pravim mladost iiim ognjem bije ono za domovino našo in za slovensko stvar. Gosp. Bavdek zanima se vrlo za napredek slovenstva, za slovensko slovstvo, koje podpira, kolikor mu moči. Koliko druzih mož po-tujčilo se je že mej tujci, a g. Bavdek ostal je poštena in vrla slovenska korenina. Klobuk z glave pred tem možem! Njegov sijajen izgled bodi v spodbudo nialoina'nini narodnjakom. — In zadnji klubov večer pokazal je zopet svojo ljubezen do domovine s tem , da je pristopil kot ustanovnik podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji in odštel takoj g. blagajniku petdeset goldinarjev. Isto tako pristopil je tudi 'g. Koželj kot ustanovnik. Bog živi obal Na dnevnem redu zadnjega klubovega večera bilo je berilo g. prof. Šukljeja: „0 borzi in o borzni trgovini". Mično in zanimivo to berilo vspre-jeto je bilo z velikansko pohvalo. V živih boj u h »lika g. profesor življenje na borzi; človek poslušajoč besede govornikove čuti, kot bi se pred njegovimi očmi godilo vse to. Zanimivalo bode gotovo Slovence, ako jim v kratkih potezah priobčimo ta govor Ne bodemo se motili, ako mislimo, da jim Ida jim celo da svoje imetje ter da odide v nepoznane kraje, so ga pošehonci vender vlekli iz spalnice ter ga v polni uniformi tesnega grenadirja obesili ua priljubljeno hruško, katero je sam usadil, sami pa so zbežali, pustivši zvezanega od strahu na pol mrtvega seminarista. Po besedah pradedovega dnevnika napravili so ta „nenavadni afront" podaniku telesnemu gre-nadirju, zaradi njegovemu dostojanstvu protivnih in hudobnih činov. Vkljub temu je Jakobu Jevstafiču od tega časa onnzela nova pristava na Bogati, bodi si, da mu je bilo res žal za soseda, bodi si, da se je spominal lastnih, prejšnje čase storjenih grehov; nikoli več ni šel tja. Malo časa pred smrtjo, umiraje za sušico in čudeč se, da ne vidi sveč in sliši več priljubljenih cvrčkov, izprevidel je, da se mu bliža smrt. S prisrčnimi čuvstvi poslovil se je od svoje žene in od oseranajstletnega sina, prvo poslal iz sobe, drugemu pa je rekel tako-le: — Čuvaj se lažnjivih prijateljev in tožb, isto tako smelih projektistov in njih, ki se poganjajo za dvorskimi in drugimi izpreraembami. Varuj se lepih Žensk in ogibaj se pred vsem drugim . . . Zveze ž njim ne dajo ti radosti, marveč pogubo, gnilobo in puščobo dušel ' (Dalje prih.) bode dobro došlo mnogim, ki nemajo Še pravega pojma o borzi. V začetku svojega govora omenja g. profesor, kolikokrat si je želel stopiti na Dunajskem „Schot-tenringu" v ono ošabno palačo, v koji se obrača izvoljeni rod izrajelski krog zlatega teleta. V državnem zboru izvoljen fe bil v odsek za borzni davek. Prebiral je knjige o borzi, vso dotično literaturo je prečital, a malo je izvedel, malo razumel. Prepričati hotel se je z lastnimi očmi o borzi. Naznanil je to ravnatelju borze, in ko pride tja, vsprejela sta ga v tako zvanem „araužma biro" ravnatelj in tajnik borze. Tajnik ide ga spremljat. Skozi jako temen hodnik stopita v borzno dvorano. Visoka je ta, kakor celo poslopje in prostrana tako, da so se obiskovalci, kojih jo bilo na stotine v nji, kar poizgubili. Lišpa nema nobenega, notranje oprave tudi ne: par Klopi in nekoliko pisalnikov, vsak za štiri pisarje, to je vse. Na vshodni strani visi na steni črna deska za prijave. Oni dan javljalo se je, da je bil nekov Aron Teitelbaum vsprejet mej borzijance. V dvorani nahaja se še neka ograja (Schranken). za kojo korakajo borzni mešetarji, ki pa ne kriče\ ampak govori b čisto navadnim glasom. Okoli ograje pa sede- na stoleh čevljarskim podobnih borzni veljaki. Tak prostor pa vender stane 130 gld. na leto. Če kdo teh veljakov da mešetarju kako naročilo, pove mu ga prav po tihem. Recimo, velel je na pr. prodati 100 teh ali onih akcij, in slišal je to po naključji kdo drugi, takoj misli: Ti prodajaš, jaz bodem tudi, in akcija takoj pade v ceni. Če pride na borzo kaka važna novica, takoj nastane silovit hrup, proti kojemu hrup mešetarjev, kupcev >n prodajalcev na katerem si bodi Kranjskem somnji še senca ni. — Za tem razlaga g. profesor pojm „kulisa". Nekov nemški pisatelj tolmači ga tako-le: „Die Kulisse ist die Gesammtheit derjenigen, die an der Borse Specula-tionsgeschafte machen, oder die scblechten Elemente der Borse". Stopimo mej nje. Oni so najlepša zbirka krivonosih in krivonogih Židov, zanemarjenih na obleki, največ pravih mmaničev, jata postopačev. Kulisa delf se na več skupin, koje imenujo se v borznem jargonu: „Kratzel". Vodilen efekt kulise je največ delnica kreditne banke, jednotna papirna renta itd., sploh oni papirji, kojih cena večkrat pada ali se pa zvikšuje Danes še ni pravega življenja na borzi. Često se čuje izrek: „Kein Geschaft!", kajti kupčije za manjše zneske niso dovoljene na borzi. — Ali kaj je to! Ali so znoreli na jedenkrat vsi! Tam vihti nekdo zmečkan papir ter kriči, da je v Berlinu poskočil kurz na 65. Vse se gnjete, že vpijejo : „90, 95 .. . ich geb\ icb hab's genommenl" Vsak ima svojo knjižico, vsak zapisuje kar na hrbtu svojega soseda, da je kupil ali prodal. Ali kakor so kurzi poskočili, tako so tudi padli na jedenkrat. Kar je kupil zdaj jeden zu 310 gld., to proda že za 309 gl. 80 kr. — Na dalje razlaga gospod govornik izraza „Hausse in Baisse". — Tako imenovanemu „haus-Birju** ne zdi se kurzna cena papirjev primerna vrednosti on kupuje meneč, da bode kurz poskočil pozneje, in da bode z dobičkom prodal. „Baissier" pa meni, da bode kurz pal, zato prodaja, da bode pozneje kupil te stvari boljši kup. A kulisir ne pripada ne tem ne onim. On proda takoj, kar kupi. Zaslužek njegov ni velik: v časih par goldinarjev, včasih pa le par desetič, in za to se je trudil, zato se je pustil suvati in dostikrat celo klo-futati. Močno uplivajo na borzo telegrami. Ali v dvorani ni videti nikdar telegrafiškega sluge. Toda pri nekem stranskem vhodu videti je tropa zanemarjenih židkov. Duri se odpro, brzojavni sluga ustopi. Na mah so ti židki po konci, kar pulijo mu iz rok telegrame in hite z njimi vsak k svojemu gospodu. To so tako zvani galopini. Gospod namigne potem Bvojim agentom, in ti izgube se na mah v dvorano, kupovat ali prodajat papirje. Tu je vsaka minuta velike cene, da jih ne prebiti kdo z isto novico. Kaj je pa „arbitraža?" Zgodi se namreč dostikrat, da je ta ali oni mejnarodni efekt notiran po raznih borzah različno. Arbitraža ima pa nalog odstraniti to nedostatnost. Recimo, n. pr., da so kreditne akcije notirane v Berlinu dražje nego v Beči. Zato kupijo se na Dunaji in v Berlinu pro-dado se z dobičkom. A pri tem je treba hiteti vselej. — Toda kje se izplačuje, kar seje kupilo? Neko borzno pravilo veli namreč: „Im Borsensaale dUrfen Borsi nvverte weder bezogen noch geliefert werden.- — Likvidira se le dvakrat ua teden: v torek in v petek, in takrat izplača se tudi, ali le samo diferenca mej prodanimi in kupljenimi papirji v tako zvauem „aranžma biro". To je nalog tega bir6. Če kdo ne more izplačati diference, postane insolventen, a njegovo ime pribije se na črno desko. Nekdaj oglasil se je nekov zvonec vselej tedaj kader je kdo bil proglašen insolventnim. Reklo se je: „Heute ist der und der ausgelautet vvorden". Meseca maja 1. 1873. so jih necega dne dali 110 na zvonec. — Ali vpraša se: Ali se taka borzna trgovina da zagovarjati z narodno gospodarskega stališča ? — Jedni zanikujejo, drugi pa pritrjajo. Gorje kapitalistu zunaj borze, ako se uda jednemu ali druzemu borznemu špekulantu! Vender potrebna je borza zlasti zadolženim drŽavam, ki bi ne mogle spečati drugače svojih rent, in v istem položaji so tudi premnoga delniška društva . Ali nikjer ni ravno tolikih izrodkov, nego ravno pri trgovini na borzi, ali vender ne more je sedaj nadomestiti kaka druga stvar. Živa in burna pohvala bila je plačilo gospodu govorniku. V imeuu kluba zahvalil se je potem gospod Ciperle za tb temeljito in zanimivo predavanje. Upamo, da se gosp. prof. Š u kl je oglasi zopet v ktatkem s kakim predavanjem. Našel bode vselej hvaležne poslušalce. Izmej sledečih še napitnic omenjati je potem one gospod Pukla, ki je slavil g. Šukljeja kot narodnega poslanca, ki se vrlo zanima za slovenski klub. V svojem odgovoru poudarja pa g. profesor veliko važnost klubovo, ne le za Dunajske, ampak za Slovence sploh. — Dalje napija g. Ciperle navzočemu češkemu pisatelju gosp. Ho vorki, in ta slovenski akademični mladini. Ko konča tu svoj govor zapojo vsi udeleževalci tega večera stoje: nKje dom je moj Iu Prepevalo in napivalo se je potem še mnogo, in jako zadovoljni z uspehom tega večera razšli so se navzoči. Prihodnji večer bode dne 9. februvarija. Čital bode gospod univerzitetni docent dr. Štrekelj. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je prostovoljni požarni hrambi v Mozirji za napravo gasilnega orodja 60 gld. — (Častnim občanom) volile so občine Borovnica, Moste pri Ljubljani in Medvode gospoda Josipa Gorupa veledušnega mecega slovenskega. — (Častno občan stvo) podelile ste občini Borovnica in Dobru nje g. J. Mahkotu, veleza-služnemu okr. glavarju Ljubljanskemu. — (Odlikovanje.) Umirovljeni nadučitelj na ljudski šoli za Ptujsko okolico, dobil je zlati zaslužni križec. — (Imenovanje.) Gospod Josip Jeraj, župnik v Žalci in konz. svetnik imenovan je častnim kanonikom. — (Zabavni večer »Pisateljskega društva) bode jutri v soboto dne 19. januvarja v prostorih čitalnične restavracije. Predseduje gosp. Fran Drenik. — („ Sokolov jour fixeu,) pri katerem bode svirala vojaška godba bode dne 1. februvarija v čitalniški restavraciji. — (Odbor „Kraj carske družbe") sklenil je nabiranje na knjižice ustaviti in napraviti čim preje tem bolje o tem predmetu konečni račun. Za-tegadel, prosi vse dotičaike, da blagovolijo kakor hitro mogoče, najpozneje pa do 10. februvarja, poslati svojo knjižico in kar so nanjo nabrali. — (Osnovalni shod pomočnih uradnikov Ljubljanskih), ki se je vršil včeraj večer v prostorih Strukljeve gostilne v Kolodvorskih ulicah, bil je nenavadno dobro obiskan. Sešlo se je okolu 30 udeležencev . — Po krepkem in primernem nagovoru in -pozdravu predsedniko?em vrstile so se ostale točke dnevnega reda, ki so zbudile pri navzočnih prav prijeten utis. Rezultat volitve je sledeči: V odbor voljeni so naslednji gospodje: Gutnik Anton (načelnikom), Merlak Alojzij (namestnikom), Sežun Albert (tajnik) in Androjna Jakob (blagajnik); — odborniki pa gospodje: Eržen G., Pelan Oton in Raminger Al.; za tem volili so se še trije pregledniki računov. — Društvo šteje do sedaj že 25 Ljubljanskih udov. Imena izvoljenih gospodov jamčijo za trdno podlago in vsestransko ugodno napredovanje društveno. — ( Duho venske pr ememb e.) Župnijskim upraviteljem v Ospu v Istri imenovan je g. Josip Kompare, doslej duhovenski pomočnik v Skednji. — Gg. Leopold Lotrič v Zlatem Polji in Ivan Nema nič pri Sv. Ožbaldu imenovana sta župnika. Gospod Alojzij Pehani, kapelan v Metliki, premeščen je k Sv. Križu pri Kostanjevici. G. Anton Fišer, župnik pri sv. Jedrti nad Laškim trgom, dobil je župnijo sv. Jakoba v Dolu. G. Ivan Kapler, provizor v Ribnici pride za kapelana v Sevnico. — (Mestni magistrat Ljubljanski) dal je po mestu razglasiti, da morajo vsi domači psi v predmestjih Ilovca, Hauptmanca, Črnavas in Karolinška zemlja biti od 15. t. m. tri mesece doma priklenjeni, sicer se bode vsaki pes, ki bo prosto okoli letal, takoj pokončal. V Predkrajih Kurjavas in Hradetzkega vas smejo, pa skozi tri mesece psi le s trdno torbico okoli let f ali pase morajo zunaj hiše voditi ua vrvici in bodo tudi v teh predkrajih psi, ki bodo prosto *oli letali, polovili in pokončali. — (S Krškega) dobili smo žalostno poročilo, da je včeraj 15 t. m. zjutraj ob 10. uri umrl sv. Duški župnik g. Josip Mer ja šič za osepoicami. (Porodil se je 22. raarcija 1849. 1. v Smledniku na Gorenjskem — tedaj bil je v najboljši moški dobi.) Bil je vzgleden in blag duhovnik, jako priljubljen pri svojih taranih, vnet narodnjak in iskren prija-jatelj domačemu petju. —Nekaj dnij poprej je umrl kaplan v Križevem pri Kostanjevici, g. Fran Demšar, tudi na osepnicah. Tedaj dva duhovnika v naših krajih! Naj počivata v miru! Iz tega je razvidno, da mora ta grda bolezen hudo razsajati — zlasti po Krškem okraji. Pri tem mrazu ni Še upanja, da bi se kaj kmalu obrnilo na bolje. — (Iz Št. Petrana Krasu) se nam piše: Dne 17. t. m. ob polunoči začelo je v vasi Hrastje pri Št. Petru goreti in kolikor je dosedaj dognano, zgorela sta dva otroka in več živini*, krav, volov in prašičev. Zgorela je cela vas, 8 poslopij, kakor neki čuvaj pripoveduje, vozil je ob istej uri ravno tovorni vlak mimo. — Iz dimnika pala je velika iskra, ter potem koj nastal ogenj. — (Velika razstrelba) bila je preteklo sredo pri Devinu v tamošnjem kamnolomu. Iz Trsta peljalo se je na parobrodu „Pelagosu" mnogo gospode gledat redki prizor. Okolu 40 metrov visoka pečina bila je na pet krajih navrtana, v minah bilo je 230 kvintalov smodnika nabasanega. Ko se je namignilo z zastavo, pritisnil je dotičnik na električni užigalni stroj, gora se je zmajala, dvignil se je gost dim, stena pa se je odkrušila 160 metrov na dolgo in odkrhnila kakih 110.000 kubičnih metrov kamenja. — (Na Kranjskem) izkopalo in izdelalo se je 5322 kvintalov živega srebra, 52.000 kvintalov surovega železa, 4858 kvintalov svinca, 1 milijon 226.690 kvintalov premoga (večinoma v Zagorji, povprečna cena 312 kr.) Glede živega srebra je opomniti, da se ga je v Idriji nabralo 5063, pri sv. Ani pri Tržiči 145, v Litiji 113 kvintalov. — Vrednost vseh v kranjskih rudnikih izkopanih rud in proizvodov znašala je 1,782.154 gld. — (Morske soli) pridelalo se je 1887. I. v Kopru in Piranu 462.569 kvintalov (za 73.537 kvintalov več, nego prejšnje leto), v vrednosti 3 milijonov 329.340 gld. Pri pridelovanji soli bilo je najetih 1232 mož, 615 žensk in 1400 otrok. — (Soli) pridelalo in izdelalo se je 1887.1. za 22,277.659 gld. Največ soli dobilo se je v Galiciji, to je 850.000 kvintalov, na Gor. Avstrijskem 571.000, na Štajerskem 170.000, na Tirolskem 139.000, na Solnograškem 198.000, v Bukovini 12.000 kvintalov. Morske soli v Istri 462.569, v Dalmaciji 71.000 kvinlalov. — (Hitrost brzovlakov v Avstriji.) Najhitreje vozi nexpresga z Dunaja v Pešto, V 4 urah 38 min. preleti 278 kilometrov, torej vsako uro 60 kilometrov. nExpres8" mej Brnom in Dunajem (144 kilometrov) potrebuje jedno uro za 58 kilometrov, oni mej Brnom in Bodenbachora za 57 kilometrov, „express" na ;državni železnici mej Dunajem in Prago za 55 kilometrov. Omenjeni orzo-vlaki se kaj malo razlikujejo z najboljšimi vožnjami na Francoskem iu Angleškem. — (Učiteljsko društvo za Postojin-ski šolski okraj) priredi veselico v sredo 23. januvarja t. 1. v prostorih čitalnice Postoj i nske. Vspored : 1. Eisenhut: „Ustaj rode", moški zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. F. Kete-ja. 2. J. Stritar: „Preširnova oporoka", deklamuje gspdč. Viktorija Praprotnik-ova. 3. F. S. Vilbar: „Mornar", samospev; poje gosp. Dragoton Česnik, spremlja na glasovirji gosp. Andrej Perne. 4. A. Nedved: „Moja rožica", čveterospi'v s samospevom za bariton ; pojo gg. PunČuh Leopold, Punčuh Fran, Česnik Dragotin, Perne Andrej. 5. G. Belly-V. Eržen: Štempibar mlajši. Gluma s petjem v jednera dejanji. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za neude 1 gld. Dame iu društveniki so ustopnine prosti. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje društveno vodstvo. — (Nemško strelsko društvo v Škof j i loki) napravi, kakor Jse nam poroča, dne 9. februvarija velik ples. — (Posojilnica v Črno m lj i,) registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor dne 3. februvarja t. 1. ob 3. uri popo-ludne v posojilnični sobi na Glavnem trgu h. št. 11. Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja o stanji in delovanji posojilnice. 2. Predlaganje računa za 1888. leto in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Posamezni nasveti. Vse društvenike k obilni udeležitvi uljudno vabi načelstvo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 17. jauuvarja. „Videlo", glasilo Garašaninovo, začelo je opozicijo proti vladi. Očita jej terorizem pri volitvah ter jej svetuje, naj skoro odstopi radikalcem na korist. Berolin 17. januvarja. Pravosodnji minister Friedberg prosil je za odpust iz službe. Cesar je prošnji ugodil. V političnih krogih se priznava, da je ta odstop v zvezi z Geff-ckenovo zadevo. Berolin 17. januvarja. Govori se, da bode vrhovni državni pravdnik, Tessedorf, Friedbergov naslednik. Ćuje se, da je tudi Simson, predsednik državnemu sodišču, prosil za odpust iz službe. London 17. januvarja. Iz Suakima se javlja, da je v Abisinijo namenjeno kazaško odposlanstvo iz Odese v Port Said pripeljalo se na ruskem parobrodu, ondu pa ukrcalo na „Amphitrito", parobrod avstro-ogerskegaLlovda. Odposlanstvu na čelu je general Nikolajev, ki je bil že dvakrat v Abisiniji. Razven Ašinova je v četi, ki šteje 156 mož, še deset častnikov. V Jeddi zahteval je Nikolajev od kapitana, naj neposredno plovi v Obok, ne da bi obstal v Suakimu ali pa v Masavi. Kapitan je to odklonil, ker mu napotila njegova tega ne dopuščajo. Parobrodu „Ampliitrite" sledila je od Port Saida italijanska topu jača „Ago-stino Barbarigo", izvestno v ta namen, da je pazila na Kazake in bi jim zabranila izkrcati se blizu Masave. Razne vesti. * (Avstrijska vojska) z bosensko-hereo-govskimi oddelki šteje 23 429 častnikov in 917.739 mož. Po narodnosti j.- 277.530 Nemcev, 172.394 Madjarov, 130 989 Čehov, 43.279 Slovakov, 75 613 Poljakov, 74.615 Rusinov, 27.612 Slovencev, 78 514 Srbo Hrvatov, 176 Bolgarov, 47.276 Rumuncev, 13.669 Italijanov. Slovanov in Ruuiunov je torej 477.974 * (Sukno iz kod rove volne.) Ko je predsednik Carnot, pohodil Normandijo, sklenil je bil gospod A. Boulet, član trgovske zbornice, da mu izroči originalno darilo. Gosp Boulet, ki jo velik prijatelj psov, je ostrigel svojega najljubšega mu kodra „Mareo" in iz njegove volne dal napraviti sukno za telovnik Camotov. Blago je rujavo in zarobljeno s francoskimi državnimi barvami. Telovnik izročil je predsedniku v kaseti iz satijana, na pokrovu je na steklu dobro zadeta fotografija „Ma-rea" predno je bil ostrižen. V kaseti je bilo tudi še dvanajst gumb, ki vsaki prestavlja umetno narejeno glavo kodrovo. če bode predsednik začel nositi telovnik in če je pravi mož, da bode, kakor n. pr. profesor Jliger, dokazal, kake važnosti je za zdravje človeško normalna kodrova volna, utegnejo kodri še kedaj nenavadno znameniti postati, ker ne bodo samo za razveljavo, temveč tudi v korist Človeštvu. * (Koliko mora imeti d o b od k o v,) kdor se hoče ženiti, vprašal je zaljubljen mladenič očeta svoje ljubice, da bi malo poizvedel, če je kaj upanja, da bi jo dobil. Oče mu je odgovoril: „Jaz sera imel 2000 gld. letnih dohodkov in sem prav dobro in srečno živel." — nAli res", vprašal je mladenič vesel, kajti blizu toliko dohodkov je imel. „Da", nadaljeval je oče, „pa jaz sem vzel revno deklico, ki je znala štediti" ; če bi pa bil vzel kako razvajeno mlado damo, na pr. gospodično B. ali C ali celo mojo hči, potreboval bi bil najmanj 20.000 gl. na leto. * (Zakaj jo jo vzel.) Sledeč* anekdota pripoveduje se o lordu Luvvrecu, bivšem podkralji indijskem. Sedel je v salonu svojem v Southgatu s sestro svojo in rodbino svojo. Vsi so se bavili s čitanjem. Lord bil je jako utopljen v čitanje. Cez nekaj časa pogleda po sobi in zapazi, da je soproga ostavila sobo. ,Kje je mati ?" vpraša hčer svojo. Ven je šla, odgovori dekle. Cital je zopet dalje in čez nekaj časa zopet pogledal po sobi in zopet vprašal hčer po materi, pa dobil isti odgovor. Ćital je zopet dalje a čez malo časa je ustal in v tretje vprašal hčer, kje da je mati. Dekle je baš hotelo odgovoriti, a sestra njegova, ki je tudi bila v sobi, hitro spregovori: „Saj res, kakor se kaže, John, Še pet minut ne moreš biti brez žene!" „Zato sem jo pa vzel," odgovori hitro lord. * (Ubežna nevesta.) V Adri, malem mestu pri Madridu, obhajali so nedavno veseli svatje po poroki običajno ženitnino. Jeli so, pili in plesali, vse je bilo v redu in prav veselo, a najveselejša bila je vsekako mlada nevesta, rekše doproga. Ko po noči o določenem času ženin nevesto opozori, da se pripravi za odhod ua njegov dom, prosi ga ta naj počaka še nekaj minut, da odide venkaj in ukrene potrebno za pot. Svatje čakajo in čakajo, neveste ni; iščejo in iščejo z lučjo povsod, a je ne najdejo. Gotovo pripetila se je nesrečnici kaka nezgoda. Kolika nevolja in jeza se pa polasti svatov, ko drugo jutro izvedo, da je nevesta s svojim nekdanjim ljubimcem pobegnila in da je šla k poroki in na ženitnino le radi tega, da se je z jedjo in pijačo okrepčala za skrivni beg. Sigurni Etlravilt-n uspeli. Vsem, kateri trt-6 vsleđ ziipretjrt ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiSčanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slasti) do jedij in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Mo 11 - o v S ei u 1 i t z - prašek". Š*katljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13-18) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (ict-2) ml murnu mr M toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ■3^^ —m'* J 14. januvarja. Pri Mullčl: Horzog, Courzeich, Engel, Schadle.k, Sll-berstern in Filip r. Dunaja — Welll in Novotnf I Dunaia. — Fello iz Gradca. — Negovetic iz Brržic. — Kravapna iz Ptuja. — Filip iz Doinborasa. — Mulej iz Postojiue. — Mulej z Verhnike. 1'lanfan i/. Riuloljice. Pri Slonu: Ooldberg in Taitssig z Dunaja. — Alpi iz Gorico. Kichh-r iz Gradca. — Kastuer iz Celovca. — Prettner iz Postojiue. — Siroheim i Dunaja. — VVeiss iz Jablonca. — Neoaaek iz Prago- — Neiiinann iz Budimpešte. — Mleku/ iz Staregatr^a. — Kastner iz Celovca. Pri južnem kolodvoru: Dolenc iz Maribora. — Schiftermiiller li Kranja. — Pri HVNtrijHhem ocNnrjt: Franke iz Kraja. Pri l»u\ursli<-m dvoru: Gnjozda iz Idrije. Umrli s4» v LJubljani: V deželnej bolnici: 16. januvarja: Ferdo Hudabivnik, črevljar, '28 let, za plučno tuberkulozo. 17. januvarja: Toinaž Ilinck, črevljar, 73 let, za plučnieo. — N. N. nepoznani ubožec, okoli G6 let star, bil umirajoč prinesen. Darovi za zastavo „Dolenjskega Sokola". V. izkaz. . . 205 gld. 89 kr. Prenos iz IV. izkaza - . Nadalje so darovali: Gosp. Fr. Kos v Toplicah...... Neimenovan v Sinartnem...... Gosp. Luka Svetec v Litiji...... „ J. Nabernik v Litiji...... , V Globočnik v Kranji..... „ V. Mftjdić v Kranji...... „ Primož Peterlin v Sv. Lenartu . . „ Ivan Kunaver v Polomn .... „ Mihael Avsec v Krškem .... p Edvard i'remk v Novem mestu . „ Martin Jeretin v Litiji..... „ dr. Babnik v Litiji...... „ J. Jenko v Litiji....... „ M. Pakič v Šmartncm ..... „ Anton Bartel v Ljubljani .... „ V. Preveč, v Kranji...... „ Ljudevit Špilar v Št. Petru na KraBU Neimenovan v Dolenjem Logatci.... GoBp. Fran Mam v Zagrebu..... Neimenovana v Zagrebu....... Gosp. dr. Pučko v Krškem...... , dr. Kersnik v Krškem..... . Alfonz Mejač v Kočevji..... „ Karol Kerže v Trstu...... Bralno društvo „Mirtt v Št. Petru na Krasu Gosp. Josip Penko, Parje na Notranjskem „ Martin Petrič v Dolenjem Logatci . „ J. Benigar v Zagrebu..... „ dr. Celestin v Zagrebu..... „ JoBip U.v.laj v Krškem..... Tarokisti „Pri solnci" v Novem mestu Gosp. Josip Žiibkar v Kočevji..... „ Andrej Kalan v Trstu..... „ J. Gabrič v Krškem...... Tarokisti v kavarni „Schmidt" v Novem mestu............. Gosp. Andrej TrampuS v Trstu .... Neimenovan v Novem mestu..... Skupaj . . T 2a9 gld. 94 kr. Vsem častitim darovalcem izreka tem potom svojo toplo zahvalo odbor Dolenjskega Sokola". Meteorologično poročilo. f-0 50 50 50 50 50 50 50 50 40 30 30 24 20 11 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a rt •—> t--" T—1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7403 mm. 741-3 mm. 743-8 mm. —1-8" C l-8<> C 0-2° C si. zab. si. svz. si. svz. obt. obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura 01°, za 2,2° nad normaloui. dne 18 januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta ..... gld. 82-45 — gld. 82-35 Srebrna renta.....„ 8310 — „ 83 15 Zlata renta......, 111-65 — , 11160 6% naarcna renta .... , 97*95 — , 97*85 Akcije narodne banke. . . , 883-— — „ 8X3-— Kreditne akcije.....„31190 — „ 311 -30 London........„ 120-65 — „ 12065 Srebro........, —•— — „ —•— Napol......... , 9-53 % - , 9-58'/, C. kr. cekini .... , 5-68 — , 5-67 Nemfike marke....., 59-12«/, — » 59 12»/, 4°/0 državne BreSke h 1. 1864 260 gld. 135 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1H64 100 „ 175 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/^.....101 „ 20 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 93 „ 35 „ r>u/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . ■ 104 „ 75 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 121 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4V,°/U zlati zast. listi . 122 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ 50 „ Rudolfove srečke..... 10 21 „ 50 „ Akcije anplo-avstr. banke . . 120 „ 126 „ 7.S ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. — „ — ,, Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se ml z I I |io znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: 1. Jurij Kozjak, slovenski janičar, Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na (leda. Pravljico iu povesti iz, slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega SJovenea ali črtiee iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovake reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smakova ženitev. Humoristična povest iz na rodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Koz lovska sodba v Višnji Gori. Lopa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Itojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega .sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskeea cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV, Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — IU. Telečja pečenka. Ohraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja političnega agitatorja. 7. zvezek: L Lena Viđa. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Zbrane spisea po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo 66 v (37—25) „NARODNI TISKA.RNI" v Xjj-u."fc>ljsurLa.f Gospodske nlice 12. Gospodske nlice 12. Po soglasuej sodbi odličnih strokovnjakov koroški je vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, že-loftenili, uicliurnili in oblstnilm boleznih, pri liiituru, liripnvoMli, ka&ljunji, posebno za otroke, polo^ tega pa tudi (736—12) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičuih in že-lodrc otežujtičih primesi. V LJubljani ga prodaja HI. E. Nupnii: v Km nji : F. Dolenc; v Olji: J. .linii«-. Pravnik, popolnoma zmožen slovenskega jezika in uradovanja ter nekoliko stenografije, priporoča so gospodinu notarjem. Naslov: A. II. C. pošta Tržlfc Gorenjsko). 136—1) Igralca na glasovir išče „Učiteljsko društvo Poatojinskega okraja" za veselico, ki bode v sredo dne 23. januvarja t. I. v Po stoj i ni. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati g. i. Dimniku v Postojim. (37; iZ lOlllR B v Ljubljani, Stolni trg. 8O°/0 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar, < Lastnina in tisk „N&vodne TiHkanie". 3 S