Rokopisi m n« VTačajo. — Plaža »n toii se ▼ Ljubljani. — Uredništvo in vprava j« t Ljnbljani t Kolodvorski nliei št 7. — Telefo« inter. St 32-69. Račun pri poštni hranilniei št 14.194.
Ishaja vsako čredo. — Naročnina: ia eelo leto 30 Din, m pol leta IS Din, m inozemstvo sa eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj •« priloži znamke ca odgovor. — Nrfrankirana pisma m ne sprejemaj«.
Skrbi in
PREKUPČEVALSTVO.
Nenaraven pojav je tudi to, da so kmetski pridelki v mestih še vedno silno dragi, dočim kmet zanje ne dobi skoro nič. Tega pojava so v veliki večini krivi prekupci, ki so se zajedli med pridelovalca in med potrošnika kakor klošči, da se jih kar ni mogoče izogniti. Ali je res potrebno, da mora plačati Ljubljančan za 1 kilogram jabolk 4 dinarje ali pa še več, dočim dobi kmet zanje komaj 1 dinar? In zakaj mora Ljubljančan plačati za eno kokoš 15—20 Din, kmetica na Dolenjskem pa ne dobi zanjo niti »kovača«?
KDO NAJ POMAGA?
Takih težav in neprijetnosti, kakor smo jih nekaj pravkar našteli, je pa še dovolj na celi črti. Ni čudo torej, da se loteva kmetov obup. Kadar pa se začno ljudje pritoževati, takrat se redno in vedno pojavijo krivi preroki med ljudmi, ki poskušajo napeljati vodo na svoje politične mline in mlinčke z najbolj brezvestno demagogijo.
Tako je tudi danes. Tudi danes ne slišimo skoraj nobenega drugega glasu kakor tega-le: Država naj pomaga!
Zaradi jasnosti moramo ta klic nekoliko razložiti.
Kdo je država in kaj te to: »država«? To smo vendar mi sami. »Država« ni neko vsegamogočno višje bitje, ki plava nad nami nekje v oblakih in drži v roki polno vrečo denarja, ampak to smo mi sami! če imajo državljani denar, ga ima tudi »država«, če ga pa ljudje nimajo, ga tudi država ne more imeti! Zato pa je klic »država naj pomaga« v tem smislu brezpredmeten.
Drugi govore tudi o »državi«, mislijo pa priitem na vlado; torej »vlada« naj pomaga! Vlada naj odpre meje — vlada naj sklene nove trgovske pogodbe — vlada naj stori to, naj stori ono — vse naj stori samo vlada...
Mi povemo;kar javno in brez strahu, da je tako govorjenje nespametno! Ali res kdo misli, da minister za trgovino ne bi prav iz srca rad sklenil takih trgovskih pogodb z drugimi državami, da >bi pri nas niti en rep in niti eno zrno in niti ena trska ne ostala doma? On bi to jako rad storil, toda vrag je v tem, da sta potrebna za podpis vsake pogodbe dva! No, in če oni drugi noče? Če n. pr. Avstrija k sebi ne pusti naše živine, kaj naj naredi naša vlada? Ali naj Avstriji napove vojno ali kaj? In tako je povsod.
SAMOPOMOČ.
UVOZ TUJEGA BLAGA.
Dokler se nam je godilo dobro in dokler smo za svoj les in za svojo živino dobivali vsako leto lepe denarce, smo si lahko tudi marsikaj privoščili, kar ne raste pri nas. Mi smo lahko kupovali kavo, čaj, sladkor, riž in južno sadje itd. s svojim lesom in mesom. Danes pa je to drugače. Mi smo prišli v položaj, v kakršnega pride tudi marsikak trgovec, ki je pred polomom lahko vsak dan pil vino, po polomu pa se mora zadovoljiti z vodo, dokler se časi ne izpreobrnejo. Zato ne bi prav nič škodovalo, če bi vlada uvoz vsaj nepotrebnega tujega blaga kar na kratko prepovedala! Izgubila bi sicer nekaj na carinah, zato pa bi se poraba domačega blaga močno dvignila in s porabo vred tudi cene domačega blaga. To velja zlasti za luksuzno blago.
Velja pa to tudi za industrijske izdelke sploh. Naša industrija (ki je pa itak večinoma v tujih rokah), se kar ne more privaditi na misel, da država ni samo zato tukaj, da ščiti bogate dohodke tovarnarjev z visokimi carinami, ampak da je državna oblast za to tukaj, da ščiti vse sloje, in ne samo enega! In če se industrija ne more vživeti v misel, da ima tudi ona svoje dolžnosti do skupnosti, kar bi najlažje dokazala s primernim popuščanjem cen, potem bo treba industrijo pač prisiliti, da bo svoje cene prilagodila cenam živeža, pa ne samo za svoje delavce, ampak tudi za lastnike, ker ni prav nikjer zapisano, da mora vsaka delnica pri nas nositi 10 ali pa še več odstotkov!
OBRESTNA MERA IN DOLGOVI.
V tesni zvezi z industrijo stoje naši denarni zavodi, ki industrijo tudi večinoma financirajo«. To »financiranje« pa je včasih jako čudno, ker gre samo za tem, da kopiči kapital na kapital s pomočjo neverjetno visokih obresti. To se more nehati in država ima še vedno to moč, da prime magari tudi bika krepko za vrat in pomore do polne veljave zakonu o oderuštvu. Treba je samo krepko prijeti, pa bo kmalu bolje.
Pri nas, v Dravski banovini, pa bi bilo mogoče marsikaj doseči tudi z združitvijo raznih zavodov, ki jih je brez dvoma preveč. Ali potrebuje n. pr. Ljubljana res 25 bank (ali kolikor jih je že in 25 silno dragih upravnih bančnih aparatov, ko dandanes še eden nima pravega dela in opravka?
Tudi za naše današnje razmere ogromne prejemke raznih bančnih ravnateljev bi bilo treba omejiti z zakonom na potrebno in primerno mero. To so naredili na češkem in v Avstriji in drugod, pa se svet še ni podrl in se ne bi tudi pri nas.
Svetovna gospodarska kriza je zadela z vso silo tudi našo ožjo domovino, kar je čisto naravno, ker tudi mi ne živimo ločeni od vsega sveta, ampak smo zlasti v gospodarskem oziru tesno zvezani ne samo s svo-; jimi najbližjimi sosedi, ampak z vsem svetom. Kakor pa si na svetu niti dva organizma nista popolnoma enaka, ampak sta si kvečjemu le podobna, tako ima tudi gospodarska kriza pri nas svojo posebno obliko in se razvija več ali manj na svoj lasten način — zato pa je treba našo gospodarsko krizo presojati in ji iskati leka na način, ki ustreza našim posebnim razmeram.
CENE TU — CENE TAM.
Najhujše je kriza zajela pri nas kmete, ker so cene kmetskih proizvodov silno padle in sicer padle povsod, in ne samo v enem kraju ali okraju. Padle pa so cene na celi črti.
Jako važen vir dohodkov za kmeta v Dravski banovini je bil še pred nekaj leti les. Danes pa pravijo kmetje ponekod, da se jim
že samo sekanje komaj izplača!
Drugi najvažnejši vir naših kmetskih dohodkov je bila živinoreja (svinjereja, perut-ninarstvo itd.). Cene živine in mesa so pa vsem žalibog predobro znane.
Drugod zopet je sadje nekaj vrglo, ponekod pa je tudi tujski promet nekaj nesel. Tudi teh dohodkov je precej konec.
Ker za sadje ni povsod trg odprt, tujcev pa ni, ker ne smejo skoraj iz nobene države izvažati domačega denarja.
Na drugi strani pa vidimo, da cene onih proizvodov, ki jih mora kmet kupovati, skoro nič ne padajo ali pa le prav neznatno. Razmerje med cenami kmetskih pridelkov in med cenami industrijskih proizvodov se je torej strahovito napelo in zaostrilo, namesto da bi se ravnale industrijske cene po ceni živeža! Baš v tem dejstvu pa leži jedro krize.
Primer: Nekdaj je veljal mernik pšenice 3 goldinarje, nekaj tednov staro tele pa kakih 15 goldinarjev. Par čevljev je veljalo takrat na deželi 3 goldinarje. Za enega teleta ^ si torej takrat dobil 5 parov dobrih, trdnih čevljev! A danes? Danes se je to razmerje silno izpremenilo na škodo kmeta.
Tako pa ni samo pri obutvi, ampak tako je na celi črti! Zato pa kmet ne more nikamor naprej— zunanji trg mu je za njegove pridelke skoro povsod zaprt, »domača« industrija pa ne odneha, ker se čuti popolnoma varno vsled carinske zaščite.
JAVNE DAJATVE.
Kljub temu žalostnemu stanju pa se javne dajatve ne le ne znižujejo, ampak celo rastejo. Javne dajatve pa je treba plačevati z denarjem — denarja oziroma gotovine pa ni, ali pa se le prav težko dobi. Kaj naj torej kmet naredi, če nima denarja, blaga pa polne • zaloge?!
Od vlade in od države ne smemo in ne moremo torej zahtevati čudežev, ker naša vlada vsaj zaenkrat še ni gospodarica vsega sveta, ampak je pač omejena le na svoj delokrog. Pač pa lahko zahtevamo od vlade, da nas podpira v vsakem stremljenju po samopomoči. Tu pa je že danih nekaj možnosti, da si svoj položaj Izboljšamo.
PLAČEVANJE »V NARAVI«.
Ob današnji hudi denarni krizi bi se gotovo dalo mnogo doseči tudi s plačevanjem raznih dajatev v naravi. To pa ne velja le za plačevanje delavcev na kmetih, ampak tudi zo druge panoge. Z nekoliko dobre volje ne b: bilo nemogoče stvar urediti tako, da bi

kmetski davkoplačevalci plačevali vsaj neka] davka s svojimi pridelki, ki bi jih nato razdeljevali na razne javne nameščence, namesto da se te plačuje samo v denarju. Krompir, mast, fižol itd. rabi vsaka orožni-ška ali finančna postaja in vsaka uradniška družina! Ravno tako potrebujejo vojašnice mnogo hrane, ki bi se dala dobiti s primerno organizacijo od kmetov naravnost brez nepotrebnih mešetarjev, posredovalcev in s-vojnih dobaviteljev«!
PREKUPcEVALSTVO.
Popolnoma nepotreben »gospodarski čini-telj« so v današnji dobi avtomobilov itd. pre-
kupčevalci. Ti pritiskajo kmetu cene navzdol, meščanom pa jih navijajo. Tudi to se mora nehati, ker je to stanje nepotrebno. Tu čaka važno delo naše zadruge, da organizirajo direktno prodajo blaga brez prekupcev in njihovih silnih dobičkov onim, ki blago rabijo. Kakor čujemo, so priprave za to velevažno delo že v polnem teku in ni dvoma, da se bo dala ta zadeva rešiti uspešno.
Našteli smo tukaj le nekaj malo stvari, ki so popolnoma izvedljive brez posebnih stroškov, je pa več drugih načinov, kako se da storiti marsikaj, da bomo lažje preboleli sedanjo težko dobo. O tem bomo pisali pa še prihodnjič.
Ing. I. Zaplotnik:
K
pFegmniu
Splošna svetovna kriza je zadela posebno močno tam, kjer ni bilo na razpolago takojšnjih ublažujočih sredstev. Kajti predno se more najti v splošni zmešnjavi kako res uspešno protisredstvo, zamore opravičeno, še bolj pa neopravičeno nezaupanje roditi neprimerno več gorja, kakor pa bi moglo, če bi bila prikladna sredstva takoj pri roki. Čim manj je država, ki jo val krize zadene, organizirana za uspešno obrambo, tem opas-nejša postane že vsaka majhna nevarnost. In čim slabše je organiziran stan, ki je v nevarnosti, tem teže se mu more pomagati.
Ko je nevarnost že v hiši, je seveda prepozno zapirati vrata pred njo. Vendar pa je tak trenutek mogoče najprikladnejši, da še doseže ono, na kar se prej sploh ni mislilo, kar se je v lepših časih zanemarjalo. Tedaj se namreč najlažje opazijo pomanjkljivosti, sklene pa se tudi, da se kaj takega v bodoče ne dogaja več.
Svetovna nadprodukcijska kriza je pri nas brez dvoma najbolj zadela našega najštevilnejšega producenta — kmeta. Ta udarec pa bi se dal gotovo lažje prenesti, če hi bil ta naš producent primerno organiziran, če bi bil v stanju vsaj kljubovati, če že ne izvesti protiudarec. Toda na žalost je naš kmet stanovsko popolnoma neorganiziran in kot tak kljub številčni nadmoči ne predstavlja drugega kot veliko brezoblično maso.
Vsi drugi stanovi imajo svoja stanovska zastopstva, le kmet takega svojega stanovskega zastopstva nima. Marsikaj bi se dalo bolje in pravilneje rešiti, če bi imeli mi Kmetijske zbornice. Carinska politika in trgovske rorrodbe bi morale biti plod sodelovanja vladnih organov in stanovskih zastopnikov vseh prizadetih slojev; ker le prerado se zgodi, da se prezre interese onega, ki ga ni zraven. V naših današnjih razmerah pa ni zraven najštevilnejšega. Zato bo potrebno ustanoviti čimprej kmetijsko stanovsko zastopstvo, ki bo imelo nalogo varovati in ščititi interese kmečkega stanu. Če imajo vsi drugi stanovi svoje Zbornice, naj jo dobi tudi kmet!
Producent dobi za svoje pridelke minimalne cene; prodati more skoraj zastonj. Predno pa pride blago v roke konzumentu, se mu cena poveča za več sto odstotkov. Tako trpita oba, oni, ki pridela in oni, ki do-tični pridelek troši. Iz tega sledi, da je posredovanje urejeno nesmotreno, to je, da gre vsako -blago skozi preveč rok, ali pa se posameznih posrednikov prime več, kakor pa zaslužijo. Tu je edina pomoč približati oba, ki v teh razmerah trpita: proizvajalca in potrošnika in sicer preko zadrug. Radi pokažemo ob vsaki priliki na veliko število zadrug, ki jih imamo. Toda sedanji črni dnevi so nam prav razločno pokazali, da jih imamo ge mnogo premalo, posebno produktivnih in
prodajnih, če bi imeli na razpolago tudi tak kader prodajnih zadrug, kot imamo kreditnih, bi bilo lahko marsikaj drugače. Toda po toči zvoniti je prepozno. Za zdaj jih nimamo. Ta težka stiska pa naj nas nauči, da bomo vedeli prav ukreniti za bodoče.
Naša kmetijskopospeševalna služba je navajena operirati že desetletja s podporami. Vprašanje je, če je ta pot edinopravilna in vselej pravilna. Mogoče bi kazalo polagoma preiti na sistem nagrad. Nagrade za najboljše uspehe — pri oceni bi se ne smelo gledati samo na absoluten uspeh, temveč tudi na uporabljena sredstva — bi rodile plemenito tekmovanje, spodbujale bi k napredku, podjetnosti in samostojnosti. Prav gotovo pa bi bili uspehi trajnejši.
Nismo pa zanemarjali v polpreteklem času samo organizacije; zanemarili smo tudi one eminentno kmetijske ustanove, ki so bile ustanovljene baš zato, da nam služijo v mnogih primerih kot kažipot in nam priberejo znanstveni in statistični materijal, ki nam bi prav dobro služil v dobrih časih, v slabih pa bi bil pravi zaklad. V svetlih trenutkih polpretekle dobe smo začeli marsikaj, kar bi do konca izpeljano lahko rodilo dobre sadove. Žalibog je le prerado ostalo pri začetku ali v sredi poti.
Če se vsi sosedje pehajo za napredkom in v ta namen doprinašajo težke žrtve, mora oni, ki za napredek napravi prav malo ali nič, za sosedi vedno bolj zaostajati. To se je dogajalo pri nas. Zato doživljamo, da sosedje prodajajo nam vse mogoče stvari, mi pa njim ničesar; doživljamo tudi to, da nam oni ceneje nudijo to, čes.ar imamo mi v izobilju doma.
Znanstveni in poskusni zavodi / naši soseščini so opremljeni z vsemi mogočimi potrebščinami, zato stoje na višku. Pri nas se je
mislilo, da je dovolj, če se kak zavod ustanovi. Napravil se je tudi zakon, ki je sicer Pfav dober in natančno pove, kako morajo biti dotični zavodi opremljeni in čemu naj služijo. Ni pa se tega tudi napravilo. Tako pravi ta zakon, da mora kmetijska poskusna in kontrolna postaja s poskusi raziskovati upliv zemlje na rastlino, delati poskuse z gnojili, z raznimi vrstami semena, oplemenje-vati kulturne rastline itd. Tudi pove zakon, kako mora biti taka postaja opremljena. To je vse prav in lepo. Kar pa je najlepše, pa še pride: Taki postaji se ni dalo niti pedi zemlje, na kateri naj bi *e poskuse delala! Zato seveda ne more pokazati takih uspehov, kot se je pričakovalo od postaj tedaj, ko se je delal zakon. Danes bi bile te stvari za nas lahko že prav dragocene! Bil bi zato skrajni čas, da se zamujeno popravi, da bomo bolje pripravljeni prihodnjič. Kmetijskim poskusnim postajam pa zemlje, da bodo mogle res poskusno tudi delati!
Pri zakonodaji, zlasti pa pri agrarnopo-litičnih ukrepih, ki zadevajo zunanjo trgovino, kakor tudi v pospeševalni službi, je posebno važna dobra statistika. Naša uvozna in izvozna statistika se pa često opira na postavke carinske tarife. To je mogoče praktično, zanesljivo in točno pa ni. človek vendar ne more vedeti, kaj se skriva v taki statistiki za formulo »vse ostalo, nikjer omenjeno«! In vendar ima statistika ves svoj pomen šele, kadar je jasna in zanesljiva. Torej tudi statistika naj se nekoliko bolj prikroji potrebam.
Končno bi lahko še podčrtal važnost propagande za uporabo domačih proizvodov. Ni vse zlato, kar se sveti, in tuje se često samo bolj sveti od domačega!
Da na kratko povzamemo:
1.	V svrho čim pravilnejše agrarne roli-
tike naj se. čimprej organizirajo kmetijske zbornice.
2.	Forsira naj se ustanovitev jake zadružne kmetijskoprodajne organizacije s sodelovanjem vssh zadružnih činiteljev.
3.	Kmetijsko-pospeševalna služba naj upošteva poleg sistema podpor tudi •»sistem nagrad, da vzgoji samostojno misleče ljudi.
4.	Da se bo moglo opirati pri izvajanju agrarno-političnih, kmetijsko-prodajnih in kmetijsko-pospeševalnih stremljenj na domača izkustva, naj se popolnoma izgrade kmetijske poskusne in kontrolne postaje kot posredni členi med znanostjo in prakso.
5.	Statistična služba naj se preuredi tako, da bo v celoti odgovarjala agrarnemu značaju države.
6.	Propagira naj se uporaba domačega blaga.
Izvedba gornjih postavk predstavlja dobršen kos dela nastopajočega parlamenta. Pričakujemo, da se bo isti dela z vso resnostjo lotil in ga tudi uspešno končal.
Velikii izpreinemba v htmovinsluem svetu
Z odlokom notranjega ministra je bilo razrešenih 14 starih članov banovinskega sveta in obenem imenovanih 18 novih.
Z odlokom notranjega ministra z dne 27. novembra III. br. 65688 so postavljeni za člane banovinskega sveta:
Krulej Ernest, župan, posestnik in obrtnik v Sevnici ob Savi, za srez brežiški,
Piki Fran, posestnik in gostilničar v Go-tovljah, za srez celjski,
Lovšin Evgen, ravnatelj v Ljubljani, za srez črnomeljski,
Goričar Matija, župan, posestnik in gostilničar v Mozirju, za srez gornjegrajski,
Vode Ferdo, gostilničar in posestnik v Kaplji vasi, za srez kamniški,
Eppich Josip, župnik in duhovni svetnik v Stari cerkvi pri Kočevju, za srez kočevski,
Birolla G vido n, industrijalec in poseotniic v Zagorju, za srez litijski,
Remžgar Ivan, posestnik in gostilničar v Žirovnici, za srez logaški,
Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih, za srez ljutomerski,
dr. Lipold Franjo, mestni načelnik in odvetnik v Mariboru, za Maribor — mesto, dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan v Slovenjgradcu za srez slovenjgraški,
Jereb Rado, župan in notar v Konjicah, za srez konjiški,
Šolar Franc, posestnik in gostilničar v Zlatoličju, za srez ptujski,



JanŽekovič Iran ml., posestnik v Kosa-kih, za srez Maribor — levi breg v Mariboru, Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici, za srez Maribor — desni breg v Mariboru,
Ronač Ivan, tovarnar in industrijalec v Ljubljani, za mesto Ljubljana,
Bajuk Martin, posestnik v Božakovem. za srez metliški, in
Zupančič Josip, posestnik in župan v Trebnjem, za srez novomeški,
Obenem so z istim dekretom razrešeni funkcije članov banovinskega sveta dravske banovine:
Lipej Franc, posestnik in veletrgovec v Brežicah, za srez brežiški,
Milielčič Alojzij, posestnik in trgovec iz Brega pri Celju, za srez celjski,
Nemanič Josip, posestnik iz Želebeja, za srez črnomeljski,
Steblovnik Martin, posestnik v šmart-nem ob Paki, za srez gornjegrajski,
Štrcin Ivan, posestnik v Kapljivasi, za srez kamniški,
Ramovš Jakob, župnik v Velikih Laščah, za srez kočevski,
Lebinger Hinko, trgovec v Litiji, za s:« z
Oblak Gabrijel, posestnik v Dolnjem Logatcu, za srez logaški,
Rajh Jakob, posestnik iz Ljutomera, za srez ljutomerski,
dr. Juvan Alojzij, odvetnik in mestni načelnik v Mariboru, za mesto Maribor,
Čižek Anton, posestnik v Žicah, za srez slovenjgraški,
Košir Anton, posestnik v Žicah, za srez konjiški,
Veršič Ivan, posestnik pri Sv. Marku na Dravskem polju, za srez ptujski in
Šerbinek Ivan, posestnik iz Vrtič, za srez Maribor - levi breg.
f>i?vi sestanek Narodne skupščino
V ponedeljek, 7. t. m. je pričelo prvo zasedanje novoizvoljenih poslancev. Na tej prvi seji se bo konstituirala Narodna skup-ščna, izvolilo predsedništvo ter overovili poslanski mandati.
Slovenski poslanci so na zasedanje od-
potovali že v soboto. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je ob priliki odhoda zbralo večje število občinstva, da se poslovi od svojih zastopnikov v Narodni skupščini. S poslanci vred sta odpotovala tudi oba ministra, gg. Ivan Pucelj in dr. A. Kramer.
Ia varnost promota na cestah
Nj. Vel. kralj je na, predlog gradbenega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta na podlagi čl. 26 zakona o državnih cestah 2 dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929.
čl. 1. čl. 2. se izpremeni in se glasi: Kraj javnih cest se ne smejo postavljati ograje bliže ko 1 m, zgradbe za stanovanja, trgovine, pekarne, vodnjaki in temu podobno ne bliže ko 4 m, mehanične delavnice, kovačnice in temu podobno ne bliže ko 10 m, apnenice, opekarne, livnice in druge industrijske ustanove ne bliže ko 20 m od zunanjega roba cestnega zemljišča. Izjeme, zlasti v goratih krajih, dovoljuje pristojna drugostopna oblast na vlogo prvostopne oblasti. Policijske oblasti so dolžne takoj prepovedati na-daljno gradbo naštetih objektov in odrediti, da se odstranijo v določenem roku Osebo, ki se ne bo pokorila tej odredbi, bo policijska oblast prisilila, da odstrani objekte, s kaznijo po čl. 36 te naredbe. Pri izreku vsake kazni bo obenem odredila nov rok za odstranitev teh objektov. Lastniki posestev v hribih, ki so postavili na cestnem remljišču zraven javnih cest stavbe s stanovanji, ograje, plote, žive ograje i. p., jih morajo prav tako odstraniti v roku leta dni po razglasitvi tega zakona. Po poteku tega roka bo cestna uprava setavila seznam neodstranjenih objektov z imeni lastnikov krajevni policijski oblasti, ki bo prisilila lastnike na gori navedeni način, da objekte odstranijo. V nujnih in izrednih primerih lahko cestna uprava tudi sama izvede potrebne odstranitve objektov, pri čemer si pridrži pravico, da zahteva od lastnikov primerno odškodnino. če bi šlo za proučitev objekta večje vrednosti, lahko pristojna drugostopna cestna oblast dovoli, da ta objekt še nadalje ostane, toda njegov lastnik mora plačevati lastniku ceste primerno odškodnino vse dotlej, dokler ta objekt stoji. Predpisi tega člena se ne nanašajo na mesta z odobrenimi regulacijskimi načrti.
čl. 2. V čl. 7 se izpreminjata 1. in 2. odstavek, in se glasi: Kadar vozijo vozovi ponoči, morajo biti razsvetljeni. Svetiljke morajo biti pri-ivrščene na levi strani voza. Vsak voz mora taeti zadaj reflektorsko steklo. Obliko in kraj, kjer se mora pričvrstiti, predpiše minister za gradnje.
čl. 3. čl. 8 se izpremeni in se glasi: Voznik-šofer se mora na križpotih ravnati po mednarodnem signalu za križpotja.
čl. 4. Na koncu čl. 9 se dodajo novi odstavki, ki se glase: Prepovedano je imeti bliže ko 5 m od cestnega roba gnojišče ali gnojne jame ter odvažati gnoj preko cestnega zemljišča ali cestnega jarka. Prepovedano je puščati na cesto otroke, živino, perutnino, posebno pa svinje. Lastniki gostiln in trgovin ob cestah, pred ka-Hriroi stojijo roaovj jn živina, morajo na last-
ne stroške čistiti cesto in cestno zemljišče, kjer se ustavljajo vozovi.
čl. 5. Na koncu čl. 12 se dodajo novi členi, ki se glase: Lastniki obstoječih jarkov in nepri-stopnih potov večjega pomena morajo v roku dveh let po uveljavljenju tega zakona na lastne stroške zgraditi stalne objekte, mostove in prehode po navodilih pristojnih cestnih uprav. Pristopna pota večjega pomena morajo lastniki v istem roku zgraditi tako, kakor je zgrajen kolovoz glavnega pota, ali jih posuti najmanj deset metrov. Te objekte in pota lahko zgradi tudi pristojna cestna uprava na strošek lastnika. Višina stroškov se odredi sporazumno. Cestna uprava bo prijavila osebe, ki ne zgradijo v predvidenem roku stalnih objektov ali pristopov krajevni policijski oblasti, ki jih bo prisilila, da zgradijo objekte odnosno pota na način, kakor določa čl. 2 te uredbe. V nujnih in izrednih primerih cestna uprava lahko sama zgradi objekte ter si pridrži pravico zahtevati od lastnika jarkov ali pristopnih potov sorazmerno odškodnino. O izjemah iz gori navedenih odredb sklepa cestna oblast druge stopnje. Isto velja v primerih, kjer gre za pravilno vzdržavanje potov manjšer ga pomena ali varnost prometa.
čl. 6. člen 30 se izpremeni in se glasi: V prometu so lahko samo motorna vozila in prikolice s polnjenim elastičnim, gumiiem. Od testa so izvzeta motorna vozila ministra vojske in mornarice. Uporaba elastičnih gum je dovoljena do konca leta 1934, od 1. januarja 1935 p^ so lahko v prometu samo motorna vozila in prikolice s polnjenimi gumiji.
čl 7. Na koncu čl. 31 pride nov odstavek, ki se glasi: Na predlog tehničnega oddelka lahko kr. banska uprava prepove promet z motornimi vozili po ožjih in zelo prometnih cestah, če so neprimerne za motorna vozila. Ta prepoved se lahko ukine v vojaške namena.
čl. 8. Na koncu 61. 36 o-idejo rovi odstavki, in sicer: 31. Kdor zgradi ograje in druste objekte bliže cesti, kakor je predvideno v čl. 2 te uredbe in jih na poziv ne odstrani v določenem roku, 32. kdor zgradi na cestnem zemljišču objekte no 61. 2 te uredbe in jih na poziv no odstrani v do-To6enem roku. 33. Vdor ne ravna po določbah 61. 13 te urf>dbp v določenem roku.
čl. 9. Za. .61. 36 pride nov člen 36 a, ki se ojlasi: V primeru, da '-do poškoduje cesto ali cestne obiektp in če sp krivca ne more dobiti ali od nJega iz+eriati odškodnine, poravnajo škodo lastniki cest ali one občine, na katere ozemlju se je poškodba zgodila. Od tega ni izvzema materi jalra odgovornost cestnega organa, ki skrbi za cesto.
čl. 10 ^a točko, ki se črta v odst. 1, 61. 37, nride: Najdalje v roku 15 dni od dneva dostave tehničnih owanov.
rt!. 11. Ta zakon stoni v veljavo In dobi obvezno moč 55 flnem Pbjave v >S!n2b«n!b novt-pah«.
Uprava banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. žel.
javlja: Kr. banska uprava je odobrila, da se otvori novo ustanovljena banovinska gospodinjska šola pri zavodu početkom januarja ter razpiše v kratkem sprejemne pogoje. Ker izvršujejo vsa adaptacijska dela manjši domači mojstri, napreduje oprema nekoliko počasneje, vendar bo mogoče vsaj s 15. januarjem pričeti s poukom.
Zato naj prosilke vlože čimpreje, najkasneje pa do božičnih praznikov, prošnje za sprejem, da se jih pravočasno obvesti o sprejemu in si lahko še oskrbe potrebne stvari. Pogoji za sprejem veljajo isti kot za banovinske kmetijske šole, t. j. starost vsaj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost ter z uspehom dovršena osnovna šola. Tudi mesečni prispevek za dekleta bo isto-tako Din 400-—. Po gospodarskem stanju sta-rišev bo pa kr. banska uprava tudi dovoljevala četrtinsko, polovično do tričetrtinsko oprostitev tega zneska, tako, da bodo prispevale gojenke nekako polovico vseh stroškov, ostalo pa banovina. Plačujoče in tričetrt plačujoče bodo s tem pripomogle tudi revnejšim do znižanja oskrbovalnine.
Prošnjam, ki se vpošljejo na vodstvo nove šole, se prilože tudi isti dokumenti: krstni list, domovnica, nravstveno, zadnje šolsko ter zdravniško izpričevalo, obvezo starišev, da bodo plačevali vzdrževalnino, ter one, ki prosijo za popust, ubožni list oz. potrdilo občine o gospodarskem stanju starišev,
Šola ima namen, izobraziti v prvi vrsti kmetska dekleta za dom kot bodoče gospodinje, zato je pridružena kmetijskemu zavodu. Sprejme se v prvi vrsti hčerke večjih in manjših posestnikov ter le izjemoma tudi drugih stanov iz dežele, ako ima prosilka posebno veselje, ter je že delno vajena kmetskega dela in ima namen ostati pri kmetijstvu.
Poučevalo se bo pri teoretičnem pouku: verouk, vzgojeslovje, higijena, petje, gospodinjstvo, prirodne vede, nauk o živilih, nauk o oblačilih, krojno risanje, računstvo, slovenščina in spisje, živinoreja, mlekarstvo, perut-ninarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, poljedelstvo, kmetijsko gospodarstvo, domoznanstvo in knjigovodstvo. Praksa bo pa obsegala: pripravljanje jedil, primernih za kmetske potrebe, shranjevanje in konserviranje jedil, sadja in povrtnine, serviranje za razne prilike, notranja dela gospodinje, šivanje na roko in s strojem, zlasti naprava perila in domače obleke, tkanje, bolniška postrežba in nega dojenčka, dela v govejem hlevu, pravilna molža, ravnanje z mlekom ter izdelovanje masla in raznih sirov, dela v svinjakih in v vzornem kokošnjaku s kontrolo krmljenja in nošnje jajc ter umetno valenje, dela na zele-njadnem in cvetličnem vrtu ter drevesnici, dela na polju in gospodarskih napravah, v orodnicah, shrambah, žitnici itd.
Kot za kmečke fante kmetsko-nadalje-valna šola, tako je za dekleta gospodinjsko-nadaljevalna šola posebno primerna pred-šola za vstop v zavod. Zato orosi uprava, zlasti učiteljice na teh šolah, da pozoveio -učenke za vstop v gospodinjsko šolo. Posebno poziva uprava tudi stariše absolventov tuk. zavoda, ki že vedo ceniti izobrazbo svoiih sinov, da omogočijo pouk tudi hčerkam, ki so strokovne izobrazbe še bolj potrebne, saj vsi očetje dobro vedo, kako težko je pridobiti sedaj ženo za kak napredek pri kmetiji. Moški si pridobijo vsaj nekaj pri raznih predavanjih in strokovnih društvih, dočim žene še tega ne.
Ker bo letošnji tečaj trajal le 7 mesecev, je ta posebno primeren za one, ki bi radi gmotnih ali domačih razmer težko obiskovale poznejše daljše lO^e^ecne tečaje.
Tpram.

MC&l&ma.
Knjige Kmetijske Matice, so se letos radi nepredvidenih ovir nekoliko zakasnile, kar naj blagovolijo cenjeni naročniki oprostiti. — Ker tiskamo nekaj izvodov več kot je priglašenih članov, lahko dobijo knjige tudi oni, ki še niso vpisani, če se takoj priglasijo. Priporočajte knjige Kmetijske Matice svojim znancem!
Sosed, ali že imaš »Kmetijski koledar« za leto 1982? Lepo, trpežno v platno vezan stane komaj 10 Din, po pošti 1 dinar več, pa imaš celo leto v žepu koledar, kakršnega potrebuje slovenski kmetovalec! Naroči si ga takoj pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Tiskovni odsek celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. V zadnji številki »Kmetskega lista« čitamo, da bo odslej vedno prinašal posebno rubriko za mladino, in pod to rubriko bo prinašal vsa važna gibanja in obvestila o pokretu kmetske mladine, zlasti pa poročila in obvestila društev kmetskih fantov in deklet. To poročilo mi iz srca pozdravljamo, saj se je že na večkratnih sejah našega pododbora o tem razpravljalo, da dobijo naša društva v »Kmet-skem listu« svoj predal. Torej sedaj imajo društva kmetskih fantov in deklet svoj prostor v »Kmetskem listu«, sedaj pa na delo! Pozivam vsa društva in vse poverjenike kmetskega tiska, da sedaj pazijo, da pride čim več poročil iz našega okrožja. Posebno sedajle za božično številko »Kmetskega lista« se potrudimo, tako da bo vsaj ena stran naša. Pokažimo torej svetu našo trdno in vztrajno voljo ter uspešno delo naših kmečkomla-dinskih vrst. Torej tovariši in tovarišice, kar s korajžo pero v roke in napišite za božični-co nekaj vrstic v »Kmetski list«! Franc Potočnik, načelnik tiskovnega odseka.
------------—-—»HIBI——n -----
GOSPODARSKI KORAKI ANGLIJE.
Skoro skozi celo stoletje je bila ravno Anglija prva na svetu, ki je z vso odločnostjo branila svobodno trgovino ter je s to svojo gospodarsko politiko celo blažilno vplivala na druge države, da niso postavile previsokih carin. Toda v poslednjih dneh si je Anglija premislila, obstoječe carine je povišala za 50%. To povišanje carin pa je popolnoma umevno odjeknilo po vsem svetu s skrajnim ogorčenjem. Toda nekatere države so se v trenutku znašle. Amerika je za isti odstotek povišala vse carine na angleško blago, ravno tak načrt pripravlja Francija, ki je poleg Nemčijo najhujše prizadeta z novimi carinskimi ukrepi Anglije. Seveda bodo temu zgledu sledile tudi druge države, vendar pa spričo takih dejanj ni mogoče pričakovati mirnega konca tega gospodarskega igračkanja. Pa tudi še tisto bore malo dobre volje, ki je bila na svetu z namenom, da se urede gospodarske razmere, je splahnela in vse tako lepe ideje o raznih gospodarskih zbližanjih so ostale !le še prazen dim v zraku. Armada brezposelnih se bo s tem še pomnožila, stanje poslabšalo, gospodarstva propadala bolj in bolj, dokler ne bodo politično dozoreli tudi sloji, ki so danes le masa, s katero se pri zelenih mizah malone ne računa.
Na Rumunskem so prišli do zaključka, da je temelj vsakega gospodarstva ravno kmetsko gospodarstvo. In na podlagi tega zaključka so se pričeli resno baviti z vprašanjem razdolžitve rumunskega kmeta. Vlada je izdala zakon, po katerem prevzame država vse dolgove in vknjižbe, ki jih imajo privatne banke na kmetskih gospodarstvih. Ob tem sklepu pa je prišlo do protestov zlasti inozemskih bank, ki so poslale k finančnemu ministru svoje zastopnike, ki jih je pa ta kratkomalo zavrnil.
Ptujska gora. V pozni jeseni smo, vendar pa nismo zaspali. Za naš ljubljeni »Kmetski list« najdemo vedno časa. Volitve, ki so zgodovinskega pomena, so za nami. Kakor čitamo, je naša občina med prvimi, kjer je volilo največ volilnih upravičencev, dasi so pridno agitirali proti volitvam ter po trgu razmetavali protivolilne letake. Z velikim zanimanjem zasledujemo spor med župnikom in konkurenčnim odborom zaradi popravila cerkve.
Frankolovo. Dne 20. t. m. bo v stari šoli ustanovni občni zbor živinorejske zadruge. Na zboru poročata g. inž. Dolinar in tovariš kmet. referent Ivan Nemec iz Konjic. Vsi za- j vedni živinorejci ste vabljeni.
Harinja vas. že dolgo časa nismo ničesar sporočili iz našega kraja. Pri nas smo imeli letos hudo sušo, ki je skoro vse pridelke uničila. Ljudje nimajo skoro ničesar jesti. Kje bomo iskali pomoči, če ne pri naših zastopnikih, ki smo jih izvolili. Plačati ne moremo niti davkov, niti zavarovalnine in tudi ne obresti. Zato ni gospodarsko v tem času delati stroške z raznimi javnimi zgradbami. To bi naj se odložilo na boljše čase. — Tarnajo, da ni denarja. Za časa volitev so pa natiskali toliko belih listkov proti volitvam, da so kar nastiljali z njimi. Kljub temu smo dosegli na volišču 172 glasov. — Vina imamo dovolj in to dobre kapljice. Kdor želi informacij, jih dobi pri Sporarju v Harinji vasi.
Trška gora pri Novem mestu. Dne 27. in 28. novembra t. 1. je jelo po naših goricah in dolinicah silno deževati, nato pa je zapadel sneg. Vse, kar je iz zemlje molelo, je oledenelo. Po rastlinah se je nabralo toliko ledene skorje, da se je marsikatero drevo podrlo. Razume se, da tudi naši trškogorski trti ni bilo prizanešeno v tem pogledu. Bojimo se, da nam je trtno ušes je pozeblo, zato pa bo potrebno v prihodnji spomladi največje pozornosti pri režnji trt in nabiranju trt-nih cepičev.
Radenci oh Kolpi. Malokdaj se oglasimo iz našega kraja v »Kmetskem listu«-, ali kadar se, tedaj snoročimo za naše kraje vselej značilno in važno navico. Tudi ob tej priliki, gospod urednik, ni naša novica običajna, temveč za naše krajo naravnost vesela, še bolj pa pomembna. V Radencih smo si ustanovili namreč novo Prostovoljno gasilno društvo. Pri ustanovitvi so nam z vso ljubeznijo pomagali tovariši gasilci iz sosednjega Starega trga, tako tov. Pešeli Pavel, šol. upravitelj Saša Dominko, Josip Muhavc in drugi, katerim bodi izrečena tem potem prisrčna zahvala. Za načelnika društva je bil izvoljen tov. Ivan K obe iz Dol. Radenc, za podnacelnika tov. Pet^r Šutej iz Gor. Radenc, za tajnika tov. Peter F obe iz Dol. Radenc. za blagajnika tov. Peter Bntola iz Sred. Radenc. Novo rešilno društvo je proslavilo z velikim navdušen1'e m in na jako lep način naš dan osvobo-jenja 1. december, katerega so je udeležilo noleg gasilcev v obilnem številu tudi ostalo občinstvo. 0 gasilski 1 rubež ni do ^voiega bližnjega, o bratstvu in s1 osi ?a veliko in srečno našo domovino ie eovoril na uroslavi naš priljubljeni g. šolski upravitelj Dominko.
Strašna katastrofa celjskega avtobusa.
Pri zaključku lista smo nreieli iz Celja strašno vest, da je pri vasi Lovec med Pe-trovčami in Celjem trčil ^o čudnem naključju vlak v celjski avtobus, v katerem ie bilo natlačeno potnikov. Katastrofalni karambol je zahteval doslej 10 smrtnih žrtev, več pa se jih bori s smrtjo.
Sv. Križ pri Kostanjevici. V ponedeljek 30. novembra smo na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku vaščana Janeza Žugiča. 7 mesecev pred smrtjo je bil v bolnici v Brežicah operiran, kar pa mu je podaljšalo življenje, žal, le za malo časa. Dne 28. novembra je pri ponovnem zdravljenju istotam podlegel. Pripeljali so ga v domačo vas, kjer se je vršil pogreb ob veliki udeležbi občinstva. Pokojni je bil star 62 let, ter zapušča ženo in štiri otroke, izmed katerih je starejši sin Janez na domačem posestvu.
Tedenski koledar.
13.	decembra, nedelja: Lucija.
14.	decembra,	ponedeljek: Dušan.
15.	decembra,	torek: Kristina.
16.	decembra,	sreda: Albina.
17.	decembra, četrtek: Aleksandrov dan.
18.	decembra, petek: Gracijan.
19.	decembra,	sobota: Urban.
Sejmi:
13.	decembra: Gor. Logatec, Mengeš, Radovljica, Studenice, Sv. Peter pod sv. gorami.
14.	decembra: Miši dol, Kostanjevica, Višnja gora.
15.	decembra: žerovnica, Slov. Bistrica, Ljutomer.
16.	decembra: Velika Loka.
17.	decembra: škocjan.
18.	decembra: Žalec.
19.	decembra: Teharje.
Sprejem učencev na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se sprejme 1. marca 1932 nekaj praktikantov (vajencev). Praktikanti obiskujejo verouk, jezikovni in računski pouk, telovadbo in petje, drugače pa delajo z drugimi gojenci praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod vodstvom strokovnih profesorjev in inštruktorjev. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto kot redni učenci; ako so ubožni, imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. Oni, ki žele biti sprejeti na praktikantska mesta, morajo poslati ravnateljstvu najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta kolkovane (kolek Din 5-—) prošnje ter priložiti: krstni list, domovnioo, od-pustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake šole. Prošnje se rešujejo pismeno.
Pri prehlajenju. hripi. vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenio črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Frmz Josefove« grenčiee. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh specerijslkih trgovinah.
Zakon o agrarni reformi.
Izšlo je dopolnilo k zakonu o likvidaciji ri-arne reforme ter še drugi zakoni. Obširno poročilo prinesemo v prihodnji številki.
Likvidacija agrarne reforme v Južni Srbiji. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o likvidaciji agrarne reforme v Južni Srbiji.
Volilni odbor za senatne volitve v Dravski banovini je imenovan, in sicer za predsednika Ivan Škarja, za člane pa dr. Rogina, dr. H. Steska in dr. D. Puc.
Prebivalstvo naše banovine. Po izvršeni spremembi banovinske meje se je število prebivalstva Dravske banovine povečalo za 23.645 ter šteje sedaj naša banovina 1 milijon 144.194 ljudi.
Srebrni novci po 10 in 20 Din. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra podpisal zakon o kovanju srebrnih novcev po 10 in 20 Din. S tem zakonom se pooblašča finančni minister, da pusti skovati srebrne novce po 10 in 20 Din v skupnem znesku 450 milijonov Din, in sicer 20 milijonov komadov po 10 Din in 12'5 milijona komadov po 20 Din. Srebrne novce bodo kot zakonsko plačilno sredstvo dolžne sprejemati v neomejeni količini vse državne, banovinske in občinske blagajne, privatne osebe pa do zneska 500 Din pri enem plačilu. Novec za 10 Din bo težak 7 gramov in bo imel premer 25 mm (sedanji novec za 1 Din ima premer 22'5 mm); novec za 20 Din pa bo težak li gramov in bo imel premer 31 mm (sedanji novec za 2 Din ima premer 26'5 mm).
Zadolženost naših občin in banovin. Ministrstvo za finance je sestavilo statistiko zadolžitve naših samoupravnih teles po stanju 1. januarja 1931. Od 4769 občin kolikor jih obstoja v naši državi, je finančno ministrstvo zbralo podatke o posojilih za 4756 občin, to se pravi, da ni dobilo podatkov samo od 13 občin. Istotako je finančno ministrstvo zbralo podatke o zadolžitvi banovin. Posojila ob činam in banovinam so znašala omenjenega dne 1.746,052.254 dinarjev. Največji dolg ima beograjska občina, to je 452 milijonov, na drugem mestu je Zagreb s 179,700.000 Din, na tretjem mestu pa Ljubljana s 148 milijoni 200.000 Din. Na ostale mestne občine odpade 383,700.000 Din. Beograd in sedeži banovin imajo skupno 953,321.969 Din dolga. Vaške občine dolgujejo 63,453.633 Din. Dolg banovin znaša 142 milijonov 812.439 Din. Ti dolgovi so nastali večinoma v teku leta 1930, ko so banovine začele svoje delo, za kar je bila potrebna velika organizacija in kar je povzročilo velike stroške. Najbolj zadolžena je Dravska banovina z 20'21°/o skupnega dolga banovin, nato savska z 19'88°/o in primorska s 5"85°/o.
Nov kanonik. »Službene novinec objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za kanonika stolnega kapitlja v Mariboru dr. Josip Mirt.
Prometna nesreča. Na progi med Beogradom in Novim Sadom je trčil brzovlak v neki avtobus, ki je bil na poti iz Petrovara-dina. Avtobus se je ves razbil. Pri nesreči j? našel smrt šofer, dva potnika pa sta bila /ežko ranjena.
Pijan zaspal. 19-letni hlapec A. Papec iz Varaždina se je močno napil in v hlevu zaspal. Zjutraj pa so ga našli mrtvega. Ležal je na trebuhu in se je najbrž zadušil.
S sekiro nad svate. Vršila se je pri posestniku I. Kokotu v Jarkilu svatovska gostija. Pozno ponoči pa sta se pojavila na pragu hiše dva delavca oborožena s sekirami. Domači so ju ugnali, vendar pa je pri tem dobil Kokot Franc večjo rano na glavi.
V Stranjah pri Doberniču je pretekli teden pogorela hiša in domovanje Kurenta, ki se nahaja nekje v Belgiji. V hiši je stanoval neki Nerat, ki je prišel tako ob stanovanje. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Šipa je končala življenje Francu Kovaču iz Litije. Bil je že delj časa božjasten. Pretekli teden pa je po nesreči padel z glavo v okno tako, da mu je šipa prerezala precej globoko vrat ter prizadejala še druge rane na glavi.
Naš izvoz sadja. Ustanova za pospeševanje zunanje trgovine objavlja, da smo v letošnji sezoni (od avgusta do konca oktobra) izvozili v inozemstvo skupno 6.508 vagonov sadja, in sicer: 4.605 vagonov svežih sliv, 1.544 vagonov jabolk in hrušk ter 359 vagonov svežega grozdja. Glede jabolk in hrušk, ki so glavni produkt sadnega izvoza v naši banovini je posebej omeniti, da smo izvozili v Avstrijo 661 vagonov, na Češkoslovaško 467, v Nemčijo 130 in v Italijo 114 vagonov, kar izkazuje v procentualnem razmerju z ostalimi banovinami prvo mesto naši banovini.
Naša žitna letina. Po končani cenitvi je naš letošnji žitni pridelek dokaj večji od lanskega ter znaša v milijonih meterskih stolov v primerjavi z lanskim letom sledeče množine:
1930	1931
pšenica	20'83 27"73
ječmen	404	4"33
rž	1'99	218
oves	2'85	2'94
Žrtev radi neprevidnosti. Minuli teden je večja družba lovcev iz Vinice v Beli krajini šla nad divje svinje. Nekateri so stali na svojih mestih, drugi pa so stikali po gošči v bukovju kot gonjači. Nesreča je hotela, da je neki lovec, ki je zaslišal v grmovju šum, oddal proti grmu dva strela, ki sta smrtno zadela mladega Sima Vrliniča iz Bojancev, ki je na licu mesta umrl.
V	Zagrebu so v teku letošnjega leta zgradili 2060 novih stanovanj, predvsem malih uradniških.
V	Hrvatskem primorju je več dni baje huda burja ter pritiska občuten mraz. Ponekod je pokrajina čisto zledenela.
V	Splitu pa medtem vlada zadnje dni pravo pomladansko vreme s prav prijetno toploto.
Zblaznel v vlaku. Neki potnik je v vlaku med Zagrebom in Siskom nenadoma zblaznel. V takšnem stanju je napadel nekega železničarja ter ga močrto ranil. Blazneža so šele po velikem trudu ukrotili, nakar je bil prepeljan v bolnico. .
Gasilni avtomobil zgorel. Kar se zgodi le malokdaj, se je primerilo gasilskemu avtomobilu v Kranju, da je radi ognja v razpršil-niku zgorel ob priliki poskusne vožnje. — Škoda znaša nad 100.000 dinarjev.
Gospodarsko poslopje je do tal pogorelo posestniku I. Lužniku iz Loma pri Šoštanju. Ogenj je nastal na nepojasnjen način.
Ob železniškem mostu. V Gospič se je vozil vojak N. Mraovič iz Petrinje. Na vožnji je na vsaki postaji pogledal skozi okno, če ni morda že prišel na cilj. Na neki postaji pa se je nagnil preveč iz vagona in treščil z glavo s tako silo ob mostno železno kon-štrukcijo, da se mu je glava odtrgala od trupla.
Pred hčerkino hišo je izvršil samomor 67-letni A. Baran iz Sv. Jurija ob Ščavnici, in sicer se je obesil pred hišo. V smrt so ga gnale razrvane družinske razmere.
Poškodovano drevje. Ponekod je pretekli teden občutno pritisnil mraz. Iz Dola poročajo, da je ondi hudo trpelo drevje. Na vejah se je napravila več centimetrov debela ledena skorja, ki je vsled svoje teže polomila ne le majhne, marveč tudi večja drevesa, zlasti so prizadeti nekateri gozdovi.
V letošnjem letu so popili na Dolenjskem sodnem okraju Novega mesta, 345.992 hI alkoholnih pijač, kar presega vrednost preko 3 milijone dinarjev. Za ta konzumirani alkohol se je moralo plačati državne trošarine 173.000 Din, banske 357.265'20 Din in občinske 483.622'40 Din.
Požar je pretekli teden izbruhnil v gospodarskem poslopju bivšega kresniškega župana Fr. Bokala. Zgorelo je vse gospodarsko orodje z raznimi stroji.
Sodba v Rimu. Pretekli teden je sedelo na zadolžni klopi rimskega sodišča 30 Slovencev, ki so bili obdolženi veleizdaje in pro-tidržavnega rovarjenja. Razprava se je vršila samo dva dni, nakar je bila razglašena sodba, po kateri so bili obsojeni: Zorko Jelinčič na 20 let ječe, dr. Avgust Sfiligoj in učitelj Anton Rutar vsak na 10 let, Ivan Lenar-dič na 6 let, Jernej Lužnik, Hilarij Franče-škin, Matej Ivan Mihelič, Vincenc čač, Lojze Mihelič, Drago Fonda, Angel Škerlj, Viktor Petaroš, Anton Zobec in Matej Mihelič vsak na 5 let, učitelj Srečko Logar na 4 leta ter Angel čač na 2 leti in 6 mesecev. Ostalih 14 obtožencev je sodišče oprostilo deloma zaradi pomanjkanja dokazov, deloma pa zaradi tega, ker je ugotovilo, da niso izvršili nikakršnega kaznivega dejanja. Obtožencev, ki so zbežali čez mejo, sodišče ni sodilo.
Vojaška služba je doslej znašala tudi na Češkem 18 mesecev. Vlada pa je sklenila, da se ta rok skrajša na 14 mesecev. Tozadevni zakon predloži parlamentu vojni minister v najkrajšem času.
Hud vihar je pretekli teden razsajal v Trstu. Razrušil je mnogo streh, podrl veliko skladišče lesa. Več ljudi je bilo težko ranjenih.
Serum proti malariji. Iz Londona poročajo, da so tam zdravniki odkrili serum proti malariji. Deset zdravnikov se je dalo opikati z malarijo okuženimi mušicami. Nato pa so se cepili s pripravljenim serumom in pri nobenem se ni mogla razviti malarija. Novo zdravilo bodo uporabljali predvsem kot obrambno sredstvo v tropičnih krajih, kjer najhuje razsaja malarija.
Na Črnem morju je pretekli teden divjal silen vihar. Dve ladji sta se potopili. Pa tudi temperatura je zelo padla ter znaša 20 stopinj pod ničlo. Ruski reki P rut in Dn je-ster sta popolnoma zamrznjeni.
Milijarda dolarjev. Ameriški predsednik Hoover namerava predlagati osnovanje ustanove s kapitalom milijarde dolarjev, ki naj bi dajala potrebnim podjetjem in gospodarskim panogam kredite ter tako pomagala prestati javno gospodarsko krizo.
Železniška nesreča. Na velikem predmestnem kolodvoru Smichovu v Pragi je osebni vlak zavozil s precejšnjo hitrostjo v odbijače koncem perona. Sunek je bil zelo močan, raz police v vagonih je popadala prtljaga ter je ranjenih okoli 40 oseb.
V samostanu Melk ob Donavi na Avstrijskem je ležal duhovnik Kathweiner na bolniški postelji. Bil je 70-letni starček. Na bolniški postelji pa ga je umoril samostanski sluga, ki je zločin priznal.
Upokojenci prosijo za smrt.
List »Bukarester Tagblatt« poroča, da so upokojenci v mestu Kološvaru poslali romunskemu parlamentu spomenico, kjer opozarjajo poslance, da že od meseca avgusta t. 1. naprej niso prejeli svojih pokojnin. »Doslej smo živeli od milosti in od dobrote trgovcev z živili, ki so nam dajali živila na up, sedaj so pa tudi ti odpovedali svojo pomoč.« Nato prosijo upokojenci v svoji spomenici poslance, naj izdelajo čimprej zakonski načrt, ki naj ima samo en paragraf: »Upokojence in njihove družine naj oblasti postrele, da jim ne bo treba sramotno umirati od lakote.«
Požar na luksuznem parniku »Bermuda«. V ladjedelnici v Bel-fast-u se je vnel ogenj na parniku »Bermuda«, ki so ga tam popravljali. Ogenj je ladjo skoro popolnoma uničil.
Naročajte in širite ..Kmetski list!"
Širite ,,Grudo!"
Najnovejši ameriški brzostrelski top. Na zadnjih velikih vojaških vajah v Zedinje-nih . državah so preskusili brzostrelski top najnovejšega sistema.
»Svete krave« v Bombay-u. Kravo imajo Indijci za sveto in nedotakljivo žival; na sliki vidimo, kako se »svete krave« mirno sprehajajo po ulicah velikega mesta Bom-bay.
Najstarejša hči japonskega cesarja. Nc sliki vidimo najstarejšo hčerko japonskega cesarja z njeno družico (na desni). Princezinja ima ime, ki pomeni po naše »bogastvo in veselje«.
Nemška cerkev v
Lizboni. Arhitekt
profesor Oton Bartning je zgradil v Lizboni novo nemško pro-testantovsko cerkev.
Maršal Čang-kaj-šek bodri vojake na vojno proti Japoncem. Kitajski maršal Čang-kaj-šek je prisostvoval v Nankin-gu paradi 1700 prostovoljcev-dijakov. Te je navduševal v ognjevitem nagovoru na vojno proti Japoncem.
PRISTOPAJTE H KMETIJSKI MATICI!
Spomenik za raziskovalca polarnih krajev Malmgrena. V Upsali so odkrili spomenik za raziskovalca polarnih krajev Malmgrena, ki je 1.1928. kot član Hobile-ove ekspe-dicije na severni tečaj v polarnih krajih umrl. Na spomeniku vidimo Malmgrena v obleki, kakoršno nosijo raziskovalci polarnih krajev.
j j.Uli IIIIIIIIIII iMMITItanllimriilHll n II-----,r T>
Na kongresu za razorožitev, ki se je vršil te dni v Parizu, je prišlo med posameznimi < zastopniki držav do hudega prerekanja, ki se j niso mogla mirno končati. Posamezne skupine so se prav resno in dejansko spopadle. Zdaj pa poglejmo, delali so za splošno raz-j orožitev sveta, pa se še pri tem poslu niso | mogli zdržati, ne da bi si ne segli »v lase«.
Največja železolivarna je te dni začela z obratom v Magnitogorsku v Uralu. Zgradba te velike industrije je veljala nič manj nego j 20 milijonov dolarjev.
Silen potres je pretekli teden divjal v po-; krajini Calamati na Grškem. Potres je bil ja-i ko silovit ter je porušil mnogo hiš, obenem pa zahteval tudi več človeških žrtev ter nad sto ranjencev. Ljudstvo je zelo zbegano ter se v trumah izseljuje in beži s svojih domov. Vlada je odredila vojaško pomoč.
Iz kave premog. Vse početje v hudi gospodarski krizi je kaj čudno; človek še razume, če brezposelni, ki nimajo niti toliko, da se preživijo, včasih sežejo po tujem imetju in si ga prilaste, da se na ta način obdrže pri življenju. Toda nezaslišano je početje, ki ga vrše nekateri, ki so vsega siti ter ne vedo, kaj početi. Nedavno smo poročali, da je brazilska vlada dala uničiti velike množine kave, da b' s tem ohranila ceno na isti višini. Ker pa tudi to ni pomagalo, se je sedaj odločila, da bo pričela s kavo kuriti železniške lokomotive. Pravijo, da je tudi kava dobro gorivo, ki nič ne zaostaja za premogom. Dober je ta recept, vendar pa je v njem velika resnica, ki pravi, da se na ta način pač nikoli ne bo dalo mirnim potom rešiti gospodarske krize; zakaj, rajši kurijo s kavo kot pa bi ji znižali ceno ter tako omogočili nakup kave vsem, tudi najrevnejšim slojem.
Z Rusijo trgujejo samo Romunija, Madžarska, Bolgarija, Albanija, Jugoslavija in Kanada. Vse druge države pa pridno kupujejo v Rusiji. Trgovina navedenih držav sicer ni velika, vendar pa dokazuje sposobnost nekaterih manjših držav v trgovskem oziru.
Anglija zviša carine na kmetijske pridelke za 100 odstotkov. Carine se bodo nanašale zlasti na luksuzne pridelke: razno sadje, zeleni fižol, zelenjavo, korenje salato, kumare, gobe itd.
Madžarski listi poročajo iz Kaposvara. da je na ondotnem živinskem sejmu prodal neki kmet svojega konja • za 8 Din. Kupčijo po tej ceni je sklenil, samo radi tega, da mu ni bilo treba gnati živali domov.
Omejtev nakazil v inozemstvo. Po novi uredbi je prepovedano na eno nakaznico pošiljati v inozemstvo več kot vrednost 3.000 Din, odgovarjajočo vsoto v valuti dotične države, ali v dinarski valuti. Ta omejitev velja tudi za tiste države, v katere se je po zadnji omejitvi smelo pošiljati zneske do 5.000 Din.
Indijska samouprava. Iz predloga angleške vlade, ki je predložila zbornici zakonski načrt, po katerem dobi Indija le delno samoupravo, ne pa samostojne vlade, je razvidno, da dolgotrajajoča konferenca o vprašanju samostojnosti indije ni končala najpovolnej-še za indijsko ljudstvo.
Po 13 letih se mu je vrnil spomin. V avgustu leta 1918 je bilo na italijanski fronti 140 vojakov zasutih v kaverni. Samo 4 vojake so še žive izkopali, trije so nato umrli par dni kasneje, četrti pa je izgubil dar spomina in govora. Od takrat so ga oskrbovali kot neznanca v nekem samostanu na Bavarskem. Pred kratkim pa se je revežu vrnil spomin, tako da je povedal, da se piše Štefan Treka in je doma na Moravskem, kamor so ga odpremili. Žena mu je medtem umrla, njegovi dve hčeri, ki ju je zapustil še kot otroka, pa sta omoženi.
Tvornica traktorjev v Stalingradu v Rusiji je izdelala v kratkem času 2450 traktorjev; 110 traktorjev na dan.
Novo zvezdarno so pričeli graditi v Bu-djejovicah na Češkem. Zvezdama bo zgrajena popolnoma moderno ter bo služila predvsem v astronomske svrhe.
V	Budimpešti na Madjarskem je požar popolnoma uničil veliko tvornico za odpadke in predelavo papirnih ostankov. Škoda ie cenjena na poldrug milijon'pengov.
V	San Salvadorju, južno-ameriški republiki je pretekli teden izbruhnila revolucija. Med drugimi so tudi odstavili predsednika republike.
Zaplenjen alkohol. Policijske oblasti v Newyorku so zaplenile ogromne množine alkoholnih pijač, katerih vrednost se ceni do 1 milijona dolarjev.
V	Belgiji sta med Brusljem in Anverzo trčila brzovlak in potniški vlak. Trčenje je bilo tako silno, da so se vsi vagoni iztirili. Izpod razvalin so potegnili 5 človeških trupel in 17 težko ranjenih potnikov.
V	Moskvi so pretekli teden porušili katedralo Odrešenika. Na njenem mestu nameravajo zgraditi veliko sovjetsko kongresno palačo.
Huda zima. Pretekli teden je čez celo Evropo potegnil val mraza. V nekaterih državah je mraz napravil precej škode, zlasti pa je prizadel siromašne ljudi, ki zmrzujejo.
Sakser State Bank ustavila izplačila. Kakor porčajo ameriški časopisi iz Newyorka, je ustavila vsem Slovencem v Ameriki dobro znana Sakserjeva banka v Newyorku izplačila. Naše izseljence v Ameriki bo ta vest občutno zadela, kajti skoraj slednji Slovenec je imel v Sakserjevi banki, ki je slovela kot ena najboljših, naložene svoje prihranke. Banka je postala žrtev, kakor mnoge druge, v. zvezi s svetovno krizo. Do nadaljnega je prevzela banko po nadzorniku bančnih zavodov država Newyork.
Med drugimi tudi Francija pridno zvišuje stare carine ter uvaja nove, da na ta način primerno in ravnovesno koraka z Anglijo. Povišanje vsake carinske postavke stopi takoj v veljavo, kar dokazuje, da je gospodarski položaj med eno in drugo državo zelo oster.
Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s pla-_ftlom_
Francoska »armada s pasa« na »hudičevem otoku«.
Vodstvo francoske »armade spasa« je sklenilo poslati v francosko kolonijo za kaznjence na otoku Guayana več svojih članov, ki bodo skrbeli za dušni blagor kaznjencev, a potrudili se bodo tudi, da kaznjencem olajšajo njihovo bedno materijalno stanje. Tozadevna pogodba med »armado spasa« in francosko vlado je že podpisana. Predvsem hočejo pomagati onim kaznjencem, ki so svojo kazen že prestali, nimajo pa poguma vrniti se v svojo domovino. Mnogo jih je, ki za povra-tek domov tudi nimajo sredstev. Ti nesrečneži pohajajo po otoku kakor izgubljeni sinovi in ne vedo, kaj naj začno. »Armada spasa« namerava za te nesrečneže sezidati hišice, da se bodo mogli na otoku stalno naseliti. Kako se odpuščenim jetnikom godi, dokazujejo številke: 1. 1930. je bilo odpuščenih 2393 kaznjencev, ki so ostali na otoku, od teh jih pa danes živi le še 1099. Vse druge je pobrala lakota in pa nalezljive bolezni.
Ivan Albreht:
Bela srajca.
(Legenda.)
(Nadaljevanje.)
5. poglavje.
Kaj je doživela gospa Hilda pe Henrikovem odhodu.
Medtem ko je gospodična Amanda s ponosnim zaletom razprostrla po gradu krila svoje oblasti, se je gospa Hilda brez pridržka vdajala bolečini. Amanda je poveljevala in trpinčila posle, od oskrbnika do zadnje dekle, se je lišpala in šopirila, gospa Hilda pa je kakor senca tavala okrog in je samo Bogu tožila svoje gorje. Celo sama je bila pokorna Amandi in je slušala njene ukaze. Kadar ji je Vitalija v solzah kaj potožila ali jo prosila varstva, jo je gospa samo mehko tolažila:
»Počakaj, sirota! Ko se vrne vitez, bo spet vse dobro.«
Ali vitez se ni vrnil in po gradu je zapored vse odpadlo od vedno otožne gospe in je potegnilo z Amando. Tako je tedaj živela Hilda kakor ovca v volčjem brlogu, vendar ni obupala. V samotni zapuščenosli je začela izvabljati strunam, česar ni povedala z besedami; In kar1 je
svirala in kar je pela, je bilo trpka molitev in takšen klic hrepeneče duše, da je jokal, kdor jo je slišal, samo Amanda je od jeze škripala z zobmi in je godrnjala, da jo glava boli od Hil-dinega brenkanja in stokanja. Da ji ne bi bila v napotje, je gospa Hilda poslej hodila v grajske šume in je tam izlivala v pesmi svoje gorje.
Čas je bežal, a Henrika le ni bilo, pa je začela prositi Boga, naj jo reši, če ji je vzel druga. In v tej prošnji je bila Amanda zedinjena ž njo in jo je prosila, naj odslej peva po gradu.
Tisti čas se je oglasil v goste sijajen vite/. Djaur beg s svojim bogastvom in spremstvom. Ko je omenil viteza Henrika, ga je gospa Hilda prijazno sprejela pod krov in mu je poskrbela zabave in razvedrila, kolikor se je le mogla domisliti v svoji žalosti. Naročila je oskrbniku, da je prirejal hrupne love, a gospodično Amando je prosila, naj jo nadomešča s svojo ognjevito živahnostjo, da ne bo gostu preveč v spotiko njena medla žalost.
Djaur beg je poizvedoval vse in je kmalu popolnoma omrežil gospodično Amando. Ker je znal sladko govoriti, mu je celo zaupala, da ljubi viteza Henrika in da bi mu za vse na svetu rada priskutila Hildo, njegovo soprogo.
Djaur begu se je zdelo, da mu gre sama živa sreča nasproti. Jel je pripovedovati gospodični Aroapdi, da je njena skrb odveč; kajti go-
spoda Henrika ne bo nikdar več nazaj. Nanj naj torej ne misli, pač pa lahko osreči njega, ki ga je popolnoma očarala s svojo krasoto.
Gospodična Amanda se je spočetka zdrznila in ji je bilo žal stasitega bratranca, kmalu jo je pa premamila zapeljiva godba Djaur begovih besedi. In bia mu je na voljo, on pa jo je obsul z dragulji.
»Del sreče sem že dosegel. Ako dosežem še drugi del, bom najsrečnejše bitje pod soncem,c je dejal.
V sladostrastni zaslepljenosti je menila Amanda, da cika s tem na snubitev, in ga je bodrila:
»Z gotovostjo upam, da se moji roditelji ne bodo protivili najini zvezi.«
Potlej mu je pojasnila, kar se ji je zdelo potrebno in ni razumela njegovega lokavega smeha. Djaur beg ji je še nekaj časa sladko govoril, potlej pa jo je začel puščati v nemar in se je lotil gospe Hilde, da bi tako dosegel drugi in poglavitni del svoje sreče.
Dokler ji je govoril o gospodu Henriku, ga je gospa Hilda poslušala kakor zamaknjena, ko pa se ji je začel dobrikati, je oglušela. Nazadnje mu je rekla:
»Če ste vitez, gospod, ne boste craečaščaU gostoljubja.«
fifo^podfcopsfve
KVATERNI SEJEM, ki bi se imel vršiti v škocijanu pri Mokronogu v četrtek, dne 17. decembra 1931, se preloži radi rojstva Nj. Vel. kralja na drugi dan, to je na petek, dne 18. decembra 1931.
Občni zbor sadjarske podružnice v Mariboru. Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor in okoliš ima svoj redni občni zbor v sredo, 6. januarja ob 9. dopoldne v vinarski in sadjarski šoli z običajnim dnevnim redom. Po zborovanju bo predaval ravnatelj, Priol o novejših izsledkih glede razvoja korenin pri sadnem drevju ter naukih, ki slede iz tega za praktičnega sadjarja. K obilni udeležbi se vabijo člani in drugi zanimanci. — Odbor.
Vinski zakon in kletarski tolmač. V doslednem času izide razmeroma precej obširna knjiga pod tem naslovom. Vsebovala ne bo samo zakona o vinu s pravilnikom in obrazci, marveč tudi stvarno kazalo, avtentični komentar, leksikalna tolmačenja za razumevanje zakona in pravilnika, strokovne razprave o najvažnejših vinskih boleznih in napakah, dovoljenih kletarskih manipulacijah itd., vse v zvezi, odnosno v skladu z zakonom o vinu. To bo važna pomožna knjiga za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spi-rituozami ter za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe. Snov za tisk je zbral in priredil Andrej Žmavc, direktor vinarske in sadjarske šole v pokoju, vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika Dravske banovine v Mariboru. Ker bo velikost naklade tega iz-danja omejena na najnujnejše število izvodov. se interesentom priporoča, da že zdaj nriiaviio omenjenemu piscu in izdajatelju, koliko komadov knjige naj za nje rezervira.
Valute.
Dati moramo za:
1 nemško marko	Din	—•—
1 švicarski frank	Din	10-97
1 avstrijski šiling	Din	—•—
1 angleški funt	Din 190-—
1 ameriški dolar	Din	56-20
1 francoski frank	Din	2-22
1 češkoslovaško krono	Din	1-67
1 italijansko liro	Din	2-88
Bojišče v vzhodni Aziji.
Boji v Vzhodni Aziji, v deželi Mandžuriji, so se pričeli ob reki Noni. Ta reka izvira v severnem delu Mandžurije visoko v gorovju, potem pa teče proti jugu, dokler se pri mestu Cicikar, ki so ga v sedanjih bojih zasedli Japonci, ne križa z vzhodno-kitajsko železnico. Od tu teče reka Noni še dalje proti jugu, dokler se ne zavije v velikem loku proti severovzhodu do svojega izliva v morje.
Ob reki Noni leži tudi veliko trgovsko mesto Harbin, ki ga pozna tudi precej naših nekdanjih vojnih ujetnikov. V Harbinu se križata vzhodno-kitajska in južno-mandžur-ska železnica. Glavno besedo v Harbinu imajo Rusi in Japonci (južno-mandžursko železnico imajo Japonci v oblasti), mesto Cicikar pa je blo glavno oporišče Kitajcev.
Boji so se začeli, ker imajo na Japonskem preveč brezposelnih ljudi, ki jih domača dežela ne more prehraniti. Zato je vrgla japonska vlada svoje oči na obsežno in bogato Mandžurijo, da bi se tam naselil znaten del Japoncev in našel svoj zaslužek in kruh.
Povod za boje med Kitajci in Japonci pa je dala okolnost, da so Japonci zasedli most čez reko Noni pri mestu Cicikarju pod pretvezo, da je most že ves trhel — most je lesen — in da ga morajo popraviti. V resnici pa se Japoncem ni šlo za most. ampak za zasedbo mesta Cicikar, odkoder bi lahko dalje prodirali v Mandžurijo. Kdor ima v rokah to mesto, ta je vojaški gospodar Mandžurije.
Ogromno kitajsko deželo mi v Evropi jako malo poznamo. Mi vemo večinoma le to, da živi tam skoro pol milijarde ljudi, Kitajci so torej najštevilnejši narod na svetu! Mi si predstavljamo dalje Kitajce kot precej zabite in duševno zaostale ljudi in mi pravimo pri nas omejenim ljudem »Kinezar« — kar je pa popolnoma krivo. Resnica je namreč vse drugačna. Kitajci so narod, ki ima svojo lastno tisoč in tisočletno visoko kulturo, ki se od naše sicer razlikuje, a zato ni nič slabša kot naša — morebiti je v nekaterih ozirih celo višja. Zelo pa se razlikuje severni del Kitajske od južnega.
Južna Kitajska je res južna dežela v pravem pomenu besede in zato so južni Kitajci tudi zelo živahnega temperamenta, kakor n. pr. pri nas Italijani ali Španci. Severni Kitajci pa so hladnejši in mirnejši, oni obdelujejo s težkim trudom svojo zemljo in zato jih je narava napravila jeklene (kakor
tudi v Evropi severne narode). Tukaj na severu Kitajske se je razvila stara kitajska kmetska kultura, ki silno visoko časti tradicijo, t. j. stare šege in navade. Ta stara kitajska kultura pa je še dandanes merodajna za vso Kitajsko.
Glavni pridelek v Mandžuriji je »soja« — fižolu podobna rastlina, ki so jo začeli poskušati nasaditi v najnovejšem času tudi že v Evropi. V vsaki kmetski kitajski hiši pa opaziš že pri vstopu lepo negovano domačo kapelico, kjer časte spomin na »duhove«, ki vladajo nebo in zemljo. V velikih kuhinjah pa kuhajo dan da dan hrane za 30 do 40 oseb. Kuhati pa se pravi tam pražiti sojo ali pa riž. Sobe razsvetljujejo z oljnatimi svetilkami, a olje lepo diši, vse drugače kakor naš petrolej. Ogenj pa še po stari navadi krešejo. Zgradili so res že tudi fabriko za vžigalice, toda ta fabrika je morala svoj obrat ustaviti, nasprotno pa jako dobro uspeva fabrika za jeklena kresila. V kitajski kmetski hiši žive celi rodovi, od pradedov do pravnukov, ti tvorijo kar malo državo. — V sprednjih prostorih stanujejo posli, ki prejemajo na mesec po 100 do 150 Din plače. — Posli se ne ženijo, ker nimajo zemlje, vendar pa žive v slogi z gospodarjevo rodbino. Družina, ki ima 20 oral zemlje, velja že za bogato.
Jako mnogo pa je na kmetih zastavljalnic, kamor zastavljajo reveži svojo skromno imovino, dokler zopet kaj ne zaslužijo. Na poletje zastavljajo obleko — kaj pa je treba Kitajcu poleti zimske obleke? —, ko pa pritisne zima, zastavljajo svoje poljedelsko orodje, da dobe obleko nazaj.
Huda nadloga za deželo pa so nalezljive bolezni. Zdravnikov ni v deželi. Imajo in poznajo sicer starodavna domača zdravila, toda »zdravniki« so tam obrtniki, ki se v svoji učni dobi učijo le to, kakšne rože in druga domača zdravila pomagajo proti tej ali oni bolezni, ali pa, kako se zdravi ranjeni prst. Tudi porodništvo je tako na slabem, da pride na 1000 porodov po 200 mrtvorojenih otrok. Na celem Kitajskem imajo samo 8 medicinskih šol, ki jih vodijo Evropejci, na 100.000 prebivalcev pa pride le en sam zdravnik. Bolnišnic pa je tako malo, da pride komaj na 1 milijon ljudi le ena sama.
Vsak kmet mora biti naročnik KMETIJSKE MATICE'
Skušal ji je nato dopovedati, da je vitez Henrik mrtev zanjo, ona pa je sklonila glavo in ga je zavrnila:
»Prisegla sem zvestobo živemu in je ne bom kršila niti mrtvemu.«
Vzlic temu Djaur beg ni obupal in je bil gospe Hildi vedno za petami. Dvoril ji je na vso moč, gospodična Amanda pa se je grizla od ljubosumnega besa. Vse grajske prebivalce je naščuvala zoper gospo Hildo, celo zvesto Vitali-jo, češ:
»Ali vidiš sedaj gospo, kako se vdaja nečistim plamenom?!«
In grajski so pljuvali za njo, ki je nosila v duši samo obličje gospoda Henrika.
Čas je bežal in Djaur beg je uvidel, da je ves trud zaman. Premagan je priznal gospe Hildi, kako je z vitezom Henrikom in zakaj je bil on poslan k njej.
»Gospod,« je dejala gospa Hilda, »ni vas treba biti stram, povejte pa svojemu gospodu, da ste imeli nalogo, ki je neizvršljiva. Trudili ste se pošteno, ker pač niste vedeli, da niti sam Uirški car ne poruši tega, kar je združeno v Bogu.<
»Ali kako naj se vendar izkažem sultanu, ki mi tega ne bo hotel verjeti?« se je /.bal Djaur l,>#jf, a gospa gs> je pomirila:
»Če vam je prav, pošljem z vami meniha, ki bo pričal za vas.c
Poturica Djaur beg, ki se je bil s takim pogumom odpravil na pot, je zdaj sprejel ponudbo gospe Hilde kakor zadnjo rešilno bilko, taka silna in zmagovita moč je bila gospejina zvestoba. Začel se je odpravljati s svojim spremstvom in gospa Hilda mu je slovesno obljubila, da pošlje za njim meniha, ki ga bo dohitel, predno bo sonce trikrat zašlo.
Djaur beg je odšel. Za slovo je Amandi samo brezbrižno segel v roko.
»Drugega dela svoje sreče nisem dosegel in sem najbednejše bitje na svetu,« je dejal, ona pa je slutila, da misli na Hildo in bi ga bila najrajši zabodla z očmi. Čim je odšel, je zabes-nela po gradu kot vihra po polju in je celo neumna živina morala občutiti bes njenega obupnega srda.
6. poglavje.
Menih gre v daljni svet.
Gospa Hilda je poklicala Vitalijo v svojo spalnico in ji je povedala, kako je z gospodom Henrikom in kaj namerava storiti za njegovo rešitev, dekla pa, ki jo je toliko časa podpihovala Amanda, ni verjela njenim besedam, Hinavsko je gospe vse pritrdila, potlej pa je izklepe-tala Amandi njeno namero.
»Za onim drvi,< je dejala Amanda, »in ne hodi za njo, če nočeš živa v pogubo.«
Gospa Hilda si je pripravila meniško haljo in popotno palico, Vitalija pa se ji je ob času odhoda skrila.
»Tedaj pojdem sama,< je spoznala gospa zlobno moč Amandine roke. Vzela je še kitaro in brez slovesa odšla.
Gospodična Amanda je šla in je še tisto noč znesla vse dragotine, kar jih ji je bil dal Djaur beg, v Hildino spalnico, zjutraj pa je sklicala grajske:
»Poglejte, s čim ji je tujec plačeval nečisto ljubezen! In zdaj se ji je tako mudilo za njim, da ni utegnila niti pospraviti bogatih darov!«
Bilo je tam prstanov in zapestnic, ogrlic in draguljev in toliko bleska, da je vsem jemalo vid. In slehrni v gradu je bil uverjen, da je zdrknila gospa Hilda na spolzko pot.
Medtem je meniško preoblečena gospa dohitela Djaur bega in ga je prijazno pozdravila in mu povedala, kdo jo pošilja. Znala je to storiti s tolikšno spretnostjo, da je Djaur beg, ki je bil v skrbeh za glavo, ni prepoznal in je res mislil, da potuje v družbi s krščanskim menihom. Koder so hodili, so bili prijazno sprejeti, nekaj že zaradi Djaur begovega sijaja, še bolj pa zavoljo menihovega prekrasnega petja.
Tako so potovali brez n*zgod in so srečno prisprti m »ultasov dv»r, (D*lj« jrft*ta|ii.)

Zlato za železo — železo za zlato.
Med vojno se je po vseh vojskujočih državah razlegel patriotičen klic: »Zlato za železo«. Kdor je imel doma kakšno zlatnino, jo je zamenjal za železo za blagor domovine. Tako je bilo nekdaj, med svetovno vojno.
Dandanes je pa ravno narobe. Države so tudi danes v finančnih težavah in vsepovsod varujejo svoje zlato. Tudi posamezniki. Zlato pa se težko dobi, ker ga je malo. V Franciji je pač še mogoče kupiti za papirnat denar zlato v šibah, toda to je drago. Zato se združi navadno po več ljudi, da kupijo zlato šibo, potem pa jo dajo stehtati in jo raz-dele po prispevanih deležih. Kolikor manj pa je zlata v prometu, toliko bolj so ljudje pohlepni po njem. Ta pohlep po zlatu pa znajo prav spretno izkoriščati premeteni mednarodni sleparji.
Tako je policija nedavno zalotila v Carigradu čedno družbo ljudi, ki je trgovala z zlatom, ki pa ni bilo zlato, ampak nekaj čisto drugega. Trgovina je sijajno uspevala in mnogo »malih ljudi«, trgovcev, obrtnikov, pa tudi kmetov iz carigrajske okolice je nasedlo pren^tenim sleparjem. Lopovi so »zaslužili« okoli 10 milijonov frankov — t. j. sebe so prav lepo preskrbeli z zlatom.
Lopovi so bili dobro organizirani in so
»delali« popolnoma tajno. Imeli so precej »zlata v šibah« in to so kazali posameznim trgovcem, obrtnikom in kmetom in jih nagovarjali, naj kupijo, dokler je še čas, kajti za zlato so vedno težave. Kazali so ljudem tudi »uradna« potrdila, koliko tehta vsaka šiba, da je res iz čistega zlata in koliko je vredna. Ljudje so spretnim jezikom res verjeli in kupovali; kupovali so tem raje, ker svet v Carigradu in okolici prav malo zaupa papirnatemu denarju.
Slučajno pa je policija v Carigradu zalotila nekega takega agenta baš v trenotku, ko je v nekem majhnem, zakotnem lokalu prodajal svoje blago. Trgovec je že držal v rokah zlato šibo, vredno okoli 30.000 Din, ko je vstopil policaj. Agenta je policaj takoj vzel s seboj, »zlato« šibo pa je zaplenil. Zlato šibo so preiskali in ugotovili, da je bila šiba le pozlačena, znotraj pa je bila — železna.
Policija je zadevo zasledovala dalje in posrečilo se ji je, da je ujela še tri take agente. Pri vseh agentih so našli precej takšnega »zlata« kakor pri prvem. Vlada je nato izdala proglas na ljudi, naj ne kupujejo več »zlata«, pozvala pa je tudi vse, ki so »zlato« že kupili, naj se javijo, ker ne bodo kaznovani. Prijavilo se je res mnogo ljudi, še več
pa je gotovo takih, ki se niso, ker se boje ali pa jih je sram, da so tako lahkoverno nasedli premetenim sleparjem.
Nogavice iz zraka.
Sloveči lažnivec Pavliha je nekoč pripovedoval svojim prijateljem, da je nekje izdeloval iz zraka opeko. Na to Pavlihovo pripovedko nas spominja poročilo, ki ga beremo v nekem velikem angleškem časopisu, da se je nekim iznajditeljem posrečilo izumiti način, pridobivati umetno svilo iz zraka. Nova svila pa ima to napako, da se v vroči vodi raztopi, pa jo je treba vsled tega čistiti v mrzli vodi. Če se bo iznajdba obnesla tudi v praksi, bo cena umetne svile seveda naglo padla. Angleški kemik Corothers je doslej že napravil okoli 20 vrst tkanin iz zraka, vse pa imajo vse lastnosti svile. Take iznajdbe dandanes niso nič nemogočega več, odkar se je posrečilo izločevati dušik (za umetna gnojila) in pa ogljik, iz katerega bodo izdelovali kurivo in hrano.
Kdor pridobi našemu listu na leto It enega novega naročnika, je ze veli-ko storil za kmetski pokret.
II li'<Mi>rtiii imii T"T"*'
Telefon 2358
Maribora
Gosposka ulica 4 9
LasfaliL in vodja:
primati! «Sr_ Cernič
tpecigalisf za kirurgijo
Sanatorij je najmoaerne.je urejen za operacije ia opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij: fonizaforfem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; d,a4ermi£o za električno pregrevanje in električo izži-ganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vr.etja; „enterocleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig.
Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80* retji 60 Din.
Fabi
sam
lurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
sukn enega blaga za moške in ženske obleke.
Lepa izbira svilenih rut in različnih Ser p.
Krojači in šivilje, piiiie po vzorce!
	<8
	
(D	e
	(6
w	N
4)	
	


250 dinarjev dnevno
zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem
okraju! „KOSMOS", Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor.
Oblastveno koncesi-
lonirana šoferska Sola G0|K0 PIPENBACHER
Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12
Zahtevajte inlormaclle
italijanske brinje, istrske brinje, fige, slive za žganj ekube
dobite najceneje pri turdki
S. SavcLben
Ljubljana
ZAHTEVAJTE VZORCEI
Prvovrstno vinsko trsje z garancijo
dobiste pri Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica, p. Maribor. — Zahtevajte naš cenik! Cena 1 Din za trs. Na željo plačilne ugodnosti!
£aneno ©I/e ;
Fimož	zlŽil
Emaflne in ostale lake ^ SS Oljnate bavve pri £anene feepzne
MEDIC-ZflNKL
O. Z o. z. Tovarne olja.firneža, laka in barv
LJUBLJANA ■ MEDVODE - DOMŽALE
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo ModU
za prodajo šivalnih strojev, sepa.atorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 24«.
Sanke
nove, za 4 osebe, za polovično ceno prodam ali zamenjam za žito ali kako drugo blago
FRANC MLAKAH Lesično št. 18, pošta Pitštanj
Društva, posestniki, trgovci i. t. d.
na deželi, ki namera vajo graditi svoj dom ali istega prenoviti, potrebujejo zato potrebne načrte, katere pa izvršujemo po Vašem okusu po najnižji ceni. Dajemo tudi potrebne informaoiie in nadzorstva. Pošljite svoj naslov oglasnemu oddelku Kmetskega lista pod šifro ,,Načrt"
Prtoviske seleLcigonirane iwie
cepljenke najboljših sort, cepljenih na razne podlage, Din 1'20 za komad nudi
Banovčnska vinarska in sadjarska Sola v Mariboru
Izšla | e
Biasnikova
^EUKApRAUKA
za prestopno leio 1932
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki PratikI« najdeS vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — šolnine in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši.
Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh
večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarnif. Blasnika nasLd.il.
v L§ul>I;ani.

Pristopil jle ti
Kmetijski Mattel!



JEahviklti.
gospoda
Ob velikii nesreči, loi nas je zadela s .preratio smrtjo našega dobrega papana,
Fvcmca Slcmca
so nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sočuvstvovamja. Toplo se zahvaljujemo vsem, .ki so prišli od .blizu in daleč in so skupaj z nami spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Posebno so zahvaljujemo preč. duhovščini, zastopniku g. -bana sreskemu načelniku Podboju, litijskemu učtteljstvu in vsej šolski mladini, zastopstvu ljubljanske eckolske žnpe, Sokolskemu društvu Litija-Smaii-tmo, gasilskim društvom iz Litije, Šmartna, Zavrstnika, Kostrevnice iti Jablan ške doline, zastopnikom Zveze slovenskih zadrug, načeilstvu -Kmetskega hranilnega in posojilnega doma, »Lipi« iz Litije in »Zvonu« iz šmartina, ki sta počastila opomin rajnkega z lepimi žalostinkami. Prav tako naša iskrena zahvala še litijskemu Šolskemu pevskemu zboru ter obema govornikoma br. Lajovicu in gosp. Tomazinu. Končno se tudi zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev iai šopkov. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu.
S***	"	> .• »jsmaz*
Litija - Celje, dne 2. decembra 1981.
Rodbini SLANC in dr. HUBAD.
©VOJPI
med našimi gospodarsko jasno mislečimi kmetovalci, da se uporaba
Mrofcsltala^uše
tudi v današnjih časih dobro izplača.
Zato bo v Vašo korist, če tudi VI gnojite z Nitrofoskalom.
Pri gnojenju travnikov pa ne pozabite na:
fEpnezii dušik
Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podrn-Inlce
„ EKONOM"v Ljubljani
kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruse
v*1


ima za
najboljša in najcenejša se dobi v tovarni žime
Nasterl d. z o. z.
Stražišču pri Kranju
Le^a Pinigavika kobila
na prodal !
Galle, Zgornja Šiška
Osrednja gospodarska zadruga t
Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 7.
Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih; pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete.
VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland «•■ menta.
2fc?"' • .V	V_
Rdiin poil. branilmtc 51. M.25?	icgislr. ndniga i neonejca* imn 'Brzojav i I ..KMETSKI BOM"
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) sulica 1	feui— *ev.284/
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po	- V
B1/, % brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po
7 '/« brez odbitka davka na rente	—'
Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Jteaerve nad 700.000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednogtvlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja- — POSOJILA daje proti poroštvu, aa vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12V, in od 8 — 4»/„ le Ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12»/,
Podružnici v Kamniku, Glavni Arg, in v Maribora, Slomškov trg 3
Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmefafei hvanilni in posojilni dem
Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (prodstavmik tiskarna: 0. »Michžlek), Ljubljana.