134. številka. Ljnbljana, v torek 15. junija 1897. XXX. leto I ,:» vsak dan i*t/«t*«t, izimši nedelja in prasni ke tnr velja (»o poŠti prejeman za av«t ro-o g e r sk e -ir-ie'e in vse lero 15 gld., ta pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— £a Ljabljano brec pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., ta jedon mesec 1 gi.i. 0 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 1U kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za tnj 8 dežele toliko več, kolikor poštnina r.uafia. Za Osnauila plačuje so od fttiii*>topne petit-vrtte p« S kr., če se oznanilo jede-trat tipka, po E ki., če ne dvakrat b po 4 kr., će ne trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj ae i* volć Crankirati. — Rokopisi ee ue vračajo. — Uredništvo in npravmstvo jo na KoPfffSSnsni trgu st. 12. Op rmaiSUn naj se bl&govoliio pošiljati naročnine, reklamacije, osr.aniia, t. j. vse admimsirativue stvuri. — 7) Modus vivendi." Iz Trsta, 14. junija. TržaAki „Mattii o" je polutficijozen list, kateri izhaja na stroške barcna Reinelta, večkratnega milijonarja in intimnega prijatelja tržaškega namestnika, človeka, kateremu je denar pomogel do razoh dostojanstev, „M»ttino" se doslej v sovraštvo proti Slovencem ni kar i i razlikoval cd drug h tržaških časopisov, grdil in preganjal je Slovence, kakor bi tekmoval s ,P.ccoloma in „Icdipendentom", tor na vdušsno ptdpiral protislovenska prizadevanja pro gretovake stranke, kakor jih je podpirala takozvana italijarsko kc i servativra stranka, dokler je imela kaj upliva in kaj veljave. Pri zadnjih cbčintkih io državnezborskih volitvah so pregreaovci popolnoma razdrli konservativno stranke, ozirema se ž njo združili in od tedaj mej strankarskimi glasili splch ni nobenega razločka več. Zategadelj je obudil »Mattino* nekoliko senzacije s članke m, v katerem je plediral aa spravo vej Italijani in Slovenci, za modus vivendi, kar je ▼ direktnem nasprotja z vso njegovo minulostjo in s vsemi načeli, katera je doslej zastopal. Fovtd temu je dala „Mattinn" razprava v obč. sveta, o pretepu mej italijanskimi in slovenskimi delavci v Skednju. Obč. svet je pograbil to priliko, da novic dcktže svoje divje sovraštvo proti Slovencem. Zvalil je nanje vso krivdo radi rečenoga ur. ■ tepa, rampiti ždovtki ctč, svetnik Venezian je bombastično zatrjeval, da je bilo narodnostno na sprotstvo vzrek pretepa, njegov tovariš Cambon pa je, posnemajo starega Katoua, zagotavljal svoje iro-dentovske ecmiiljen ke, da s« ne vrne mir v mesto, dokler ne bodo kaznovani „moralni provzročitelji" vseh izgredov, kateri so v smisla Venezianovega govora tisti rrožje, ki stoje na čelu slovenskih prvo-boriteliev 1 Ta obsodba Slovencev, izrečena, Se predao se je uradno dognalo, kdo je kriv pretepa v Škedrju, je dovolj značilna za tržaški obč svet in v njem vladajoče piogrecovske mafadcrjr, tako da ni treba LISTEK. Na višini našega časa. (Aforizmi. — PiSe Zlogonski.) (Dalje.) IV. Prvi nvet za obstanek človeka kot .živali" je njegova materijelna eksistenca; za to se je do zdaj ie vedno imel boriti z naravrimi silami, ki imajo aicar v stoji, rekel bi, vsegamegočnosti brezmejnega begastva v lebi, katerih pa človek ni nmel najti in vporabiti. Cela povest človeštva je doslej pa le cdsev tpga bojevitega napora za obstanek, ki si je menda najhujše poostril v naš.h dneh v boj razredov mej seboj. Ona plemena, ki so si jedenkrat prisvojila gotovo premoženje, so nadkriljevala i duševno vsied pozornejše vzgoje druga, katera so na tak način vseetrtneko postala odvisca od njib, — njih podaniki. Podaniki so videli v gospodojočih slojih višja bitje, katera so častili kot cd bega jim postavljeno 8vkforiteto. Ne oziraje ss na najbtaršo povest, ki nam je oddaljen?, imamo cdkčevati v svojih deželah tri dobe. Prva je doba zemljiške rente; dokler ni bilo večje indi.sir.jp, bilo je zemljišče in njega pceeat tdlcčilno za gcepodstve; to je doba o njej goventi. Puštene sedho cd teh Oberdankovih častilcev itak ni pričakovati. Govoreč o tej aferi je tciej tržaški .Martino" perut'.I Sievevcem roko — v sprtvo. Lit t se sen-t.mentaKo sperrinja „dobrih ednotajev", kateri so nekcč vil dali mej mestem tržaškim in njegovo okolico in ži lač, da bi se ti čeri zopet povrnili, pravi, da je cVžicit Italijanov kot zmrgevalcev, stcr.ti p r .i korak k spravi s Slovenci. Panelna b<-nedii, porečo titti, kdor ne pozna „jMattit.a" ti za nj m i ti/1' h italijanskih koneer vaiu. v, Mi i i prav me, da je to vse le golo hinavstvo, s katerim se je upal „Mtttino* na dan, ker dtnnevtt, ća na ta ntčin zeprt c ži vi razbito svojo BtTHZlko. Že pov dar janje o dtbnh edneš* jih rcej rseetern in netj ckelico kiže, kam pes t.co moli. „Mattino" dela na spravo m? j meetorn )n m1 j okolico, ne mej Italijani in mt) SlfltenoL Nanentma pevdarja mt sto in okolico, i n v kaktr da bi v mesta bivali 7go!j Ittlijaoi, Slovenci pa tamo v okolici, kakor da bi e prava n »j iLettcm in ckolico bila identična s spravo n.» i Skvtnci in Italjsni. Na ta načm misli, da naredi deler utis rgeraj, progreaovcem pa se ne zameri. Kci strvativc i igrajo že do'go na to struno, n da z napravo rt katerih potov in vedajakov zadovolje* ckrlicane, in jih priklenejo k tebi, da ti jib tem teglje kot del s/ovecskega naroda pelitično n nič ili, raj v naroc nest nem C sit Q ti politično ban kciotni kc&Mtvati%ci niso bili doslej kar nič boljši cd cajeirupt nejših piogieeovcev. Konservativci so b.li dueti dogo na krmilu, i a. tli dosti dolgo obLst v rekih, pa eb vender n kdur niso zmenili za to, da pencerejo tržiškm Slovencem do njih prt v c. Abo se z d; j BMittinou zavrema za modus v.\i ni . kateri se nora najti mej Slovenci in Italijani, je to zgolj politična spekulacija. Spravljan.e caredov je zdaj nekako na dnevnem reda, in z&to se je tudi „JMattito* oprijel te ideje, ali da bi njegova strocka resno mielila na spravr, to verjemi kder more, mi ne. Tržaški Slu\erci so vedro pripravljeni na spravo z Ittlijani, a Bpnvva se mora skleniti na podb |^i rsvr opTavnonti obeh v Trt>tu bivajoč.h na-rednontij in »prava ho mora skleniti mej uaredno-slirrR, ne samo vn*j mesttm in ckolico. „Matt'nova11 strank« se moli. če misli, da vjarce okoličane z nekaterimi gosptdiitriktmr napravami na svoja lima-nice. Ako ima kaj upanja »a zmago, naj K* zopet post žo v politično ž«vl,enje, a zastonj k:-k-.t v pruj-finjilr letih je Slovenci ne bodo potlpirtli. Pravična sprava m'j S.overci in Italijani bi bila dobra in korietia, a da se doseže, da Italijani kdaj frzntjo Slover.cem ravnopravnost, ali da jim telo rtko ptnudjo v sprano, na to ekoro ni opati. Prtgrefovci t(yt& nikdar ne sttre, BMattitoviu kon-servtitivci pa zdtj ne št< je-jo nič, ker nimajo ne moči ne upliva.__ V IJutllJaiai, 15 junija. Proti Ebenhochovi šolski predlogi zupefc kj r dežuje resolucij. Tako je dunajako „društvo na« predcjikov" v XjX. ekranu protestiralo iz kulturnih in nartdcostnih c zirov; društvo za šolski okraj Mi-stblhsch ugovarja ortdlcgi, češ, da se nam'rava ponižati šola ra stal.šču tekdanje konkordatake, da a> heče izročiti nčiteljfctvo v roke kier kalnih deželnih odbertv in na učiteljstvo v reakcijtnarnem Bmiela pritiskati. Predloga je sovrižoa narodu in nepatri-jotičua. Uiittljsko diuStvo BNaprtdeku v St. Poltem je i l I. l-;Io tudi rest lucijo ter naročilo poslancu Seinamasnn, da jo izroči drž. zboru. Učit. društvo v O^erhcllatruntu sa obrača na poslance, ki žele narodu debro, naj pebijajo predlogo z najcatrejšimi sred ti. V Brn^kem u'it. droštsu „Mofč^ufcka šolau se jc sklenila jako rezka resolucija, v kateri sa obširno ptbijajO vsa klerikalna očitanja s. danji šoli. V tem druiHtu so skero vsi miščamki učite>ji Mo-ravike. Istotako ugovarjajo predlogi csrednji edber šleijskega učiteljilva in cbčinskA sveta mest. Fur-LteLfelda in Frobleitena. Vse svobodno av.^trijsko učiteljstvo je terej jedino proti predle g;, katero zagovarjajo naši klerikalci. Zatiranje Nemcev Ker ,e bdo v poeleinjem čafcu ko. ibkovan h nekaj nemških epo^icijoraloih fevdalizma, ko eo btijariir plemenittši, katerim je kmetic tlačuml, polje cbdeloval itd., dečim so se plencenitadi posvečevali r. . i. m ležjim pošlem ter brtzdehU tj. V 18. ttoletju, zlasti pa že veliko prej, v raznih kmetskih puntb, vzrasla je mogočna reakcija proti takemu sistemu, in v zapadni Evropi je propal fevdalizem s francosko revolucijo dočim je pri ms vladal do 1848. in deloma še vlada. Po fevdalizmu je nastopila doba slobcdaega razvoja individavov, doba kapitalizma: povzročila jo je velikansko naras'ujoča imustrija, koncentracija delavskih mot'ij v tovarnah, velikanski, celi im! obtezajoči premet, s kratka: nečuveno epcpclcujcča &e tehnika. Značilen za to dobo je stroj, paro-stroj in v najnovejšem času elektriški stroj — ki proizvaja tisoč- in tisočkrat več in b.zeje nego človeška reka, in tako zbira premoŽenje v roke onih, ki ei rxorejo nabavljati diagH stroje. Tako je dandanes ogromno premoženje in njega znak, ki je pa s čaiom tudi dtbil pomen premoženja, denar v rokah pojedinčev, manjš ne, obrtnih, prometnih društev itd., množca pa je vkl;ub velikansko na rasfenu občnencu premoženju le malo na boljšem p.til.š.u, negei je bila pred moderno razvito tehniko. Večjidt-1 je mrsa tabo siromtšca kakor prej, ali pa še bol^e. Na vsak način je tedaj brezdoo mej po-Gedajočimi sle ji t*r mej m ».to globlje kaker je bilo kdaj v človeški zgodovini. In kakor nobena nrpettst ne more dclgo traje ti nikjer — to je tuikalni za-ken — tt.ko se mora ta napetost mej pose-dajoCimi pejednei iu biezposestno masi nehati, ktr nudi vsakdo, ki sploh kaj misli. Radi tega je dandanes socijalno vprašaje najvažnejše, ia mi smo v tretji dobi, dobi socijalizma. „Soc jalist je danes vsakdo*, se je izrazil nedavno visok funkcijonar, ie se ne motim, minister Marscbali. Httel je pevdariti, da so socijalne reforme Bedf«j krvavo potrebne. Ti da razlika je, da nekateri hočejo Bamo reform po starih, nekateri pa refermo po novih principih. Socijalno vprašanje zanima v prvi vrsti vsakega misleca; zanimati pa mora csobito Slovence; taki j oprav mi se bližamo v današnjih socijalnih odnošajih katastrofi. — Ne verjtmerr, da aem v tem p;eve»lik pedmiet. Kakcr velja o pejedintih neetmijeni xakcn: „Da Človek toliko vslja, kar plača" (Pie š.) —- in nič re ptmiga, Če bi proti temu zakonu tarnali in jekali — tako velja i o nartdu. Narod toliko velja, kar plača, to „i.k je 7gotlovire*. — Ia kako je h Slovenci ? Skero jedino, v čemer smo produktivni, je poljedelstvo; kaj pa to ceoe pri toliki kenktrtnei iz Amerika in od vekka, je tble znino, zasti pr, ker te naši, večncma ca'i pel#e časnikov, k-r je bilo prepovedanih nekaj deraonstra tivnih shodov, kriče z laj N^mci, da jih vlada etra bovito za t ra Z as ti čifatski listi kriče o zatiranja Nemcev Praška „P o I i t i k" odgovarja na to jako dobro, ć>š, b t*m kričanjem obsojajo Nemci baš potepanj* prejšnjih liberalnih vlad. Nihče ni svo-bedrjf.-tmh Birank bolj zatiral in pritiskal, nihče ni bolj opozicije preganjal, nihče ni časopisja bolj oviral ia davil, mb'a ni zabran 1 več avob »de v bejedi in tisku, nibče ni zlorabil bolj bajoneto? tir rabil policijo kot politično institucijo, kakor pravmonški liberl.d ol počitki ustavne dobe do koalicij.*, v kateri je bil voditelj P I e n e r. In kako so ravnali istega 1 bralni predn.ki? Schmerling jo metli Itrez pTe .s'.av češke žnrnnliate v je':o, Ha r bat je del 1 i r». v tako ter v 13 mesecih cbsodd češki publicista na f>5 mesecev ječe ia na 11.280 gl. kav cjeke ixgube. 01 30 junija 1868 do 8 novembra 18G9, totvj tekem I1/« leta so bili češki časnikarji cbpcjeni na sed- md -s tkrat tri leta v ječo in na 48 000 glJ. denarne g'obe. Koliko časnikarjev je bilo i'rpi'uii in koliko časnikov ostavljanih, tfga ni možno niti dognati. Tako so postopale liberalne vkd v kateri so podpirali sedaj toh kričeči listi, in katerim j* pritrievala vsa nemška žurnalistika. D «ues javka „N.ue F.oie Predse", ker je biJ prepovedan jtd-n Buč shoJ in so bili kor.fi kovani !h trije listi pred tremi leti pa je bnjskala zoper va* Češke 1 ste ter priganjali vlado, da je cdrsđila i z j e aa u o stanje. Kaj bi šele pisarili nemški časopis', ako bi bt.n'a vl*d* tudi Nanuenm kej tiketa? Ne že-licm in pga, kor I ubi ano svobo ia za vse, a čuditi se Nemci ne smejo, če žaajejo sedaj po svoji setvi viharja vsaj mala vetra Ortiedojakomisija za revizijo zemljiščnoga katastra je z icela pod predsedstvom fi laučjuga ministra EOpet svo.e delovanje. Kir je n«z»j izvedene* v odložilo svoje man d .t«, poklicali so se njihovi namestnici. Taku sta odložila baron B si r k s in gnf Alfred C or on in i in njija namestnika svoje matica e; na novo izvoljena sta bila Povše za Kranjsko in conte Panigai za Goriško. Ker js rrat-ri.al aktov cgromen, i&volil ao je podod-jtik IG članov, ki naj bi razpravljal o predlogih, katere naj bi sslaniia osrednja komisija. Koroška in Kranj«ka ;mata dva čl-na. Predsednik pododsoka je gr< f DobsVy. Kako se delajo oficijozni časopisi Ker je urzr'a utnra .Preske)1*, prevzela je .Rvchvv hr" njeno ctidjozr.o opravilo, z; kar jo je podpiral nekaj časa Bađeni fi >ancij*lno, Blinaki pa z obvestili. Ker pa tega lista nih'e ne čita, in ima velikanske irgube, navehJrtl sa j* B^deui ^alsgati list ter je pr dobil dva veieiržca, Krcppa in Scv dlerja. Krupp je prš',1 tudi v tespoesko zb. rnieo, dasi si ni pridobil ni kakih /.aslng za državo, nego mu je d*la Ia državu tasložiti milijone. Roka roko amiva. Ta dva vela tlžci in i njiura še dr.^gi, vzdržujejo sidaj cfio-jezno ,R ichvvnhr", pri kateri ima Bulini največji up!iv. ,Il).ch w*hr* se mora driaH njegovih na-vod.i ter t o'itikovati vedno v me'ah ,F;emdei:bla*taa, glas Ia vu-'Pij-ga rainintaratva. Veletržci 8; n* up^jo del.di B. !"cija niti s^daj radi jezikovnih naredb nobene e -ez c^je, s^j se n dejajo, da d be zato kma'u svoje plačila. Kapitalisti ao oi znali Ss vedno pridobiti vlado, naj si so m vali zato zatajiti svoja načela ter izdajati v vladna n«mane milijoas. Poli • tičns morala jim je H -kub*. Izlet Glasbena Matice" v Postojino dne 13 junija t. 1. Kdor veruje na vraža, bode rekid, da trinajst pomeni nesrečo; no, mirnih nedeljo "••a" »g-a, porb^o 3: ono. ki so prvikrat i bčndo^a!i po is 'i m ■> ki svet ia njegova fia-tastične krasote. Skupni tbr=d m vrta g. D ikleve je fdražil proti 2. uri večino 'zVtoikcv zopet v hotelu „pri kroni", dragi pa po se raz ili po razmh gostilnah v trgu. M-a; obadom je k ^^c^rtirala dimač* golba pod vodstvom r E-i.-si'a s prav odbranm vj;do-redom. Vrsto ziravic je pr čd r. svetnik V« n ca j z , ki je omrnjal go^tcliubar s*i starib Slovanov m prijaznega v s prejema, ki eo g* vrb Poitojinci priredili BG!ar,b M-tic;", kafore namen je gojiti slovensko in slevanszo gl \^beno umetnost in buditi ljubozea do domače peami. N »zdravil je Postojini in nje za^ed'-iim prebivalcem, katnra zdravici se je vzpre jela z navdušenimi Zvvio-klioi. G Ditrih na zdravil irnrrom rhč'ne i"» čitalnice BG!asb. M»ficitt, ki je posebno z ducajsk:mi svojimi koncerti os oslavšla tako, cl i ji v p- vse storla, da se je tudi v tem oziru izvršil i .1 «t na splošno zidovolj-noat in v najlepšsm reda. —i. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. junija. — (Karat Koblar) js v zadnjem svojem BS1ovonskam L stu" deželna odbornika dr. Tavčarja in M iM'k'i, kojima je bil poprej očital, d« delujeta v javnosti samo na ljubo Bvojima mošnji č-koma, tako le premlatil: , V a vodna« članku zadnjega lista smo govor li o nekam d/anajstkratatm upravnem svetniku ia omsaili mimogrede škodo, katsro dela Slovencem „zveza z Nimoi". Zidetega ss "i čutil g. svetnik Mimik, če tudi podpira zvezo z Nosoc'1, ampak dsvetdesetkratni delničar .Narodne tiskarne", visoŠki biron. Surovo se je oglasil zadnji torek v svojem glasila, .Slovenskem Niroda". On, ki po nenaravni „zvezi" Slovence izd tja Nemcem, si up.i tu pisati, da ga je sama iskrena ljubezen do slovanskega naroda! O i, ki js vsled svojo politiške nedelavnosti, dtsiravno ima potreban srsdjtva in moč, največ kriv, da naš narod koraka ne stori deLi tia rr.orejo po*luže;ati modtfrnih Btrojsv, in so torej prav nijuvni proti tajim velo.jcs^stni'vom. — Z živ i nor jo je slišno. V obče se dandanes splača proizvajanje samo en gros; mali cbrtnk, mali po-8estuik se naravno ne more vzdržati proti velik^nau, in f.ktiško, kakor je videti, od due do dm; b ilj propada. Slovenci pa vprav iadiiBtrije nimamo v velikem skoro nebane, izvzercši morebiti — ti8J sa mi dovoli tužno f.'kri do>tip! — etikete na .r.arcdcih" vž'galitah. Zato pa amo tudi pred svotom — ničla. (Na našo izberse jezikosloven se pa, žil, kruti svet ne ozi.a. inače bi smeli vsaj tu prvo rresto v svetovnest ) — Da še nekej namignemo; zakuj je nertštvo v prirodno slovenak.h pokrajinah tako mogočno? Zato ker nimamo kapitala..... Nj si-mo to je ovira za nnš uapred»k, ker smo m al naredit, ampak osobito to, da nimamo narodnegv premeženja, k« kor bi cdgovarjalo vsaj bornemu našem Slevilu. Pri nas gre vse premoženje, kar ga še siromašno proizvedi-mo, v taje roke, m*j tire kapitalista — malo Številce naših nirru skoro nobene podjetnosti, nič fipekulacijskega, rnkel fci, ž dovekega talenta, — in kmaln kmalu se bo tok našega narodnega, tako že revnega premoženja izlil v morje tujega kapitala! Tj katastrofi 2"Ptno nasproti. Gore če ne bo prej rešitve in ptuioč.! Toda odkod pomoč? To je vprav vprašanj-) vseh siromakov nveta, to je vprašanje vel.ke večine zemeljskega probi7al-ssva, to jo vprašanje celega človeštva, samo da je pri nas Sloveac h šq veliko sil no j še in britke j š e , ker mi, cel naš narod, skoro nobenega kapitala nimamo več mej seboj, in k^r je s tem vprašonj^m ozko zvezano tudi narodno, narodna eksistenca! Pa vesder, kako malo rasnega zaaimanja jo za to odro vpraš.iuie m-j našo inteligenco! Kja imamo kakega znamenitega socijalnoga pohtićarju? Kateri na^ih poslancev je umel s svojim Gocijalno-ekonomiškim zuanjeoi imponovati v državni zbornici? — — — Pri naprednejših narodih, kjer je industrija že davno preevala tar individnvelno bogastvo velikansko naraslo, bavili so se znanstveno 8 politiško ekonomijo prod daljnim časom izborni možje. Naravno je, da so začetniki na tem polju bili sanjači, utopisti, 1 i so z j»dno nogo stali v absolutni meta fizki ter vedno imeli na jeziku fcazo o pravem in d ■!)■'• i.i, ne da bi mi tajili, da niso ničesar dobrega dognali. Najbolj znani so Saint-Simon (1802), kateri js veliko uplival na slovitega pozi- ttvnegaa lio-oti Comteja in po njem na velikega legičarja J. St. Milla, dalje Fourier (1808), Owsn (1800) in mej Rasi Čorniševskij (1850). Znanstveno delovanje politiško-ekonomno se je potem energiško zasukalo. Ono delovanje seza do naših dnij in je velikega pomena za razvoj človeštva. Temu ali onemu čitatelju zdelo se bo čudno, če navedem v nastopnem imena, ki so mnogim pravi strah. Toda prvič navedem koj na prvem mestu, zaradi ravnovesja, imena znamenitejšib krščanskih sooijalistov na katoliški podlagi: V o-g e 1 s a n g, Ketteler in Scheicher, drugič pa se js nedavno izrazil jedan najbolj znanih c. kr. profesorjev danajske univerze, Philippovicb, tako le: .Gotovo je, da delavec, ki ves dan agituje mej vrstniki, se do poznega večera napira v težavnem delu in po noči čita — M a r x a, veS stori zn narod kakor oni, ki pri polni Čaši piva kriči zdravi- o na narod ter domovino." — Za c kr. profesorja se torej skrijem da potolažim one, ki 89 križajo pred M itx ivim imenom. O nacijonalnih ekonomih, kateri stoje pa temelja sedanjega družabnega reda, ne govorim dalje, ker njih nauk odseva ve3 ali manj iz cele javne ustave ia uprave. Najznamenitejši zastopniki moderne struje pa ho: Marx, Engels, Lassalle in Plehanov. narrej na grspođarskam polju, ter ga izsesavajo krščeni in nekrščeni tajci, on, ki je sokriv, da to-liko nemič ne vala (tudi v njegovem področji) v deželnem odbora ia dežtlnih zavodih ter 83 tako uničuje našo nsrcdaoet, se drese pisati, da je skoro vse, kar imamo, astanovila in vzdržuje požrtvoval noni „ N jrodovcev" In kdo dragi je kriv, ako mora narodna stranka ogromne svote žrtvovati za politični boj, in sicer za bo| zoper lastnega brata, ca cstndni bo), katerega bi brez njegovega hujskanja tnd na Kranjskem ne poznali? Skrajna podlost, kafcoršne so zmožni le politični brigantje, je tedaj, ako .Narod" v jedni vrsti „sleparjeoje ljudstva" taji, v dragi vrsti pa obs'ane, da smo tudi mi sleparjenje ljudstva podpirati, dokler smo bili pri narodni stranki. No, mi smo nehali sleparijo podpirati, ko smo spo znali, kaj nameravate, zato smo vas pustili! Ako želita, izprf givorimo tis jasneje Koncem svojega ne log čnega članka zoper .Slovenski I- ita pa viaoški baron kavalir iko dvigne (2e v tretjič!) »ulico laži in obrekovanja zoper nekega pristaša »Slovenskega L sta", češ, da z najgršimi spletkami skuša drugim odj- ati košček kraha, ker nestrpno preži na nmrt vsacega kanonika. Resnica pa je, da sta bila temu gospodu letos, predan j« kcga poprosil, dva kano nikata na ponudbo, a pod sramotnimi pogoji, katerih kot duhoven in značaj nikakor ni mogel vspre jedi. Prvi kanonikat ma je namignil dr. Tavčar pod pogojem, če bo riel nagajnt svojemu škofu, drnztga pa gospa bsronovka Cjdelli, ako bi hotel biti vsaj nekoliko nemško liberalen. Pustil ie rajši kmoni-kata, kakor pošteno svo^e pr^pr-čanj-s. — B di vi-noški baron, ali pa kdo njegovih tažakev v „Narodni tiskarni", kdor obreknje takega moža, zasluži — brco". — Taka je pisava, s katero v najnovejšem činu deželoa uradnika Gregorič in Koblar d-1 -.ta spravo I Gotovo! Samo s tem načinom je mogoče doseči mir! In vzl c temu se še vedno dobivajo mehke slovenske narave, ki zahtevajo od nas, da naj Gregiriča in Koblarja obdelujemo z rokavicami; kar uvi zapišemo je vse surovo in neotesano, mej tem, ko je .Slovenskima Listu" vse dovoljene! Pa mi nočemo neprestano igrati Danijela v hvnjaku, in zategadelj bodemo odslej karata iz prisilne delavnice še ostreje gledali na prste, ter se preklicano malo brigali za njegove blagoslovljsns kosti. Će meni ta človek, da je hujskanje njegov poklic, ram •udi prav; saj se bode pokazalo, kdo boda končno — obrcaa ! — — („Slovenska Matica".) K^r pripravo z\ pr o ino --o mestne dvorane še niso godne in bo torej dotlej dvorana še na razpolaganje, se bo za sredo 23. '.!'ii janija ob polpetih poporodne napovedani .XXX i I redni občni zbor „Slovenske Matice", kot obieVjno druga lota, vršil v mestni dvoran i, ne pa, kakor je bilo prvotno naznanjeno, v klubovi sobi „Narodnoga doma". Č st ti društveuiki, ki se hote? zbora udeležiti, naj blago vole vzet: to v prijazno vednost! — (Osebna vest.) Rtvnateij južne ž-deanice, dvorui svetnik Eger je prišel danes inspicirat tuka j rja jo postajo. — (Za mestne uboge) Predsednik mestne hranilnice ljubljanske, trgovec in hišni poses nik gospod Vaso Petričie daroval je povodim izročitve č-n-ne diplome znesek 100 gld. v korist mestnim revežem. — (Kanalizacija) Glede kanalizncijs cest in ulic ljubljanskih storil se bode tudi letos znaten korak naprej. Se tekom letošnjega leta »apravil se bode nov kanal z R*bra čez Stari in Sv. Jakoba trg ter skozi Trubarjeve ulice do Ljubljanice. Nunske nI i os podatjšile ae bodo čez Tržaško cesto do tiru južne železnice ter ob jednem tudi kanalizirale. To podaljšanje je potrebno tembolj, ker ae bodi na tem kraju v kratkem zgradilo več hiš; dovažanje efavlinskega materijala pa je jako težavno, dokler se ne podaljšajo Nunske ulice. Ko-nečno dobe letos tudi Vegove ulico potrebni kanal. Ofertna obravnava, ki se ie vršila dne 3. t. m., imela js povoljen uspeh. Za pokritje trošfcov, ki jih bodo provzročila navedena dela, poskrbljeno je že v mestnem proračunu za tekoče leto. — (Najdena obleka) Na iztoku Malega "grabna v Ljubljanico našel je včeraj zvačer neki delavec moško obleko, katero pa je pustil na mestu, misleč, da se kdo v bližini koplje. Danes zjutraj šel je spet na omenjeni prostor gledat, in je našel obleko, razun Čevljev, šs tamkaj. Sumi se, da bi bil lastnik obleke pri kopanji ntonil. Obleka je stara in je tudi raztrgana in mora biti kakega delavca. m— (Iz Spodnje Šiške) se nam piše: Prsd-;/Carajšnja vrtna veselica šišenske Čitalnice se je vršila pri krasnem vremenu. Vsled izleta »Glasbene Mstice" in ogromne udeležbe tudi nematičar^ev, se veselica ni tako cbnasla, kakor je želel in upal Vodnikovega doma stavbeni odsek. Pevka v pečah, črnih kril h s pasovi in troboinim preprsjem pripele so drnštveDikcm „S'avca* pri prihoda šopks, v znak radosti in bvaUŽiosti, da je vrli zbor pri skočil S škarjem v pomoč. To je povdarjal tudi čitalnični prvomsatnk v svojem pozdravnem ogovotu, na kateri je predsednik .Slavca" odgovoril, da se je društvo rado odzvalo, kakor že prej, tako tudi zdaj vabilu, zvesto naČeu, po svojh mečeh delati za narodni napredek in podpirati vse, ki delajo na to, kar je šišenska čitalnica vedio storila, kakor to izkazuje hvalevredni sklep, zgraditi Vodnikov dom. — Vzpcred, ki je obsezal 20 točk, izvršil se je tečno. »Slavec* je z nova dokaztd, da zasluži svoj renome. Številni zbor poje točno in s temperamentom. G sp. Sacha se je izkazal kot izvrsten vodja. 0)Ćmstvo j« mestni zbor pozdravilo pri vsaki točki in ga pri vsnki pesne i odlikovalo z živahno in tudi zasluženo pohvalo. „Slavci" in .Šiškarji* so morali skoro vss pevske točke ponavljati. T -g ivina z orehi je b la žšedši po o. r.»vndi v < ;•• krenil sem naravnost v „Narodni dom". Kako pa sem se za ■ u ' I, ko mi je natakar pomolil pod nos „Speisf-nnd G*-t ii ke Tar>f*. Mtslil sam, da me zadene kap. Nevoljen vprašal ssm natakarja, sem ii prišel v gostilno „Narodnega doma", ali se nahajam V nemški kaz m. Natakar mi je ravn dušno odgovoril, da je grsblna pač narodna, gospodje upravitelji pa da zahtevajo nemški jedilni list, ker upajo, da vender kdo zaide v te profet »re, kateremu hi bil slovenski cenik v izpodtiko. »Prav tako", odvrnil nem užaljen v dru slovenske s roje duše, v z-I klobnk ia odšel. — Mi smo natisnili t« dopis, ker bi no bili mislili, da so mogoče take razmere v Cslju v čiso, ko pravi „Domovina" : .Srce mora bdeti vsacega rodoljuba, ko vidi zadnje pojave ob drž^vnozborstih vcbtvab na Kranjskem in ob občinskih volitvah v L ubijani; kaj bomo počeli Slovenci ob periferiji, ako vidimo, da srce Blovpnstva gnjije, kaj nr r«nno mi, ako nam ne dotaka zdr*»a kri od sr»diAča?" — (Bovcott proti Čehom v .nemškem8 Gradci ) P.e« se nam: V najnovejšem času bo se nemšk'nacijoralna društva zopet imenitno odl'ku koval v s podlimi koraki proti č^šk-mu „Sokolu" v Gradci, katero društvo je ž s moralo dosti trpeti od strani časnikov v tem mestu. Dne 22 maja je pi sala „Tagespost": „Kakcr je znano, iznenađeno j« bilo nedavno veliko število nemškočutečih mož na š'ga mesta po vabilh na Blavnost tukajšnjega češkega teovadnega društva. (Liž!) Vzbudilo je splošno indignacijo, da je odprla nemška gostlna svoje prostore češkemu društvu. Tukijšnja nem škonacijonaina akad. društvv so sklenila, izogibati se odslej te gostilne. D«e 23 maja pa sro čitali: ,K;>kor vidimo iz cirkularja, katero je poslala oua nemška gc stilna nemškomislečim kor poreč jam, od povedala je ta gostilna društva „Sokoi". Kosec cirknlarja se glasi: „ Nemška gostilna zdaj upa: „d>.88 sie durch dieses Eitg'g »nkomrn^n (') den Wii -'pcoen der vv a r t h e n (?) Deuttchgesiiinteo Rcbnung gatr^gon hat". To šo dolgo ni vse: Na-cijonalci so terorizirali vse graške gostilničarje, *n-gaje jim z neusmiljenim bovoottOttl, sko bi sa kateri predrznil odpreti svoj lokal tsmu društvo. N^mci so haj ponosni na ta le „mcžalsw, pnniro germanska dejanja ; m« pa čestitamo tistim Valkirtin, ki vsprejtmljftjo takšno „junake" v Valhalo in v Bvcje naročje-, na tako izborni pridobitvi 1 Vrli Sj koli pa so se držali starega pregovora: »Srebro golk, zlato molk" ter so dokazali tevtonskim kri-čačem,da so Sokoli ljudje drugačnega, boljšega razuma in značaja. J. K o š. — (Obsojeni napadalci.) Včeraj se je vršila razprava proti onim izgrednikom, ki so napadli slovenske gojence koprskega učiteljišča na paruiku .Carli" dne 20. aprila t. 1. Sodišče je obsodilo obtoženca Josip« Minco na 10 mesecev in brivca Pietrija na 8 raesecv težke joče. — Ta sodna obsodba osvetljuje drastično uradna poročila tržaškega namestništva. M i a i-sterski predsednik grof Badeni je pri razpravi o primorskih zadevah v drž. zboru na podlagi uradnega poročila in uradnih poizvedb rekel, da na tem napadu ni nič, da so slovanske gojence koprske g a u č i te 1 j i š č a le nekaterniki »mit beleidigenden Zurufen beliistigt". Za te „be leid i g e n de Zurufe" jih je sodišče obsodilo na 10 ozir. 8 mosecev težke ječo!!l — (Umrla) je v Trstu udova Hel. Kalist*r, mati znane rodoljubne družine. N. v m. p ! — (Razpisane službe) Rizp'saje so mesto poštnega odpravnika pri ceo. kr. poštnem uradu v Ribnici (okr. glav. Kočevje) proti pogodbi in kav- ciji 500 gl. — I>tna plača f>O0 g!., uradni pavšal 120 gl, ia npravo brzojava 120 gl., opravni doklad 380 g1., aa vzdržavo dnem« jedne po^tnn zveze mej Ribnico in Novo vasjo 1400 gld in 700 gld za izdržavo štirikratne pesne zveze mej urad m in kolodvorom Ribnica. Prošnje v teko treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trsta. * (Na dunajskem vseučilišču) "e razkrijejo dne 4. julija sp^mumki Štirih stavnih učiteljev te znamenite visoke šole, in sicer spomeniki našaga rojaka M klošiča, jurista Demeliasa, botanika En-dlicherja in bogoslove« \V-irnerja. Miklošičev spomenik je izdelal kipar Sjh°rpp. ' (Atentat na predsednika francoske republike) Ko se je predsednik Fou e v nedeljo peiji.i k d rki, Horožil je neznan človek izza nekega grma, nek« vrsto bmbo nanj, a ga ni zadel. Ta atentat zgodil ss je prav na stem m^stn, kjer je Uni neki blazni človek ustrelil na F*ureja. N ki detektiv je planit proti grmu, za k a'»-run je t al napadalec, Ijulje so pa drli za njim, ia detektiva tik) pretepli, da so ga momli nesti v bolnico. L ulje so mislili, da je detektiv napadalec, dočim je pravi napadal-c odnessl pete. Na 1 ci mesta je našla policija ostanke, primitivno koistrnirane bomba in bodalo z napisom „ Al*»ace - Lovraine - Pologne. Okolnosti opravičujejo domnevanje, da jo napadalec blazen. * (Česa se ljudje najbolje boje?) Lmdonski nčenjak, ki sa bavi z dašenlovaiffli uk% je dognal, da se boje Ijndje najbtlj viharjev (zlasti ženske), kač, mrčt-sov in mifiii. nekateri pa fprne in — lune. * (Velik potres.) Dne 12 t m pe js v Kal-kuti primeril mojan |K>ti's8. V nekater-h predment-jih je skoro vsaka hiša močno piškodivana. Pri katedrali je s stclpa psdol 15 m visok vrh Osem oseb je bdo ubitih, mnojro pa ramenih. P tres se je todi v mnogih dragih ind jskih kra ih čut l, in je povsod aaredil veliko škode * (Saiomor mohamedanke ) V Prinkiuu bs je ustrelita 21 letna krasna bcerka Izzeta paše, ki živi v Aleppu v pregi>ans'vu To je bajš pryi slučaj, da se jo mahamedanka ustrelila, su-r so so vse utopile. Samomorilka j« hila Izborno v-gojena v Parizu, kj-.r je njepam.\ti, rojena E„'ipč>naka, umrla. Vzrok samoćom je bda ljabe.T.on. Darila s Zahvala Prostovoljna g^siloo društvo v Mostah i/.reka stavni kraniski br.iudaici preerčno zahvalo za velikodušno podporo pl*., Ha-ovanoza nr.irup pas*tnegs orodia. — V M mtah dna 13 innija 1897 Fran Zakotnik, uričein.k; Ja^ob P.emru, tajoik. Književnost. — „Vienac4. br 24. 'm.a Bledeča vsebino: Knpiua. (M-.ian R-gov-č) — Zlr/ivi » bolesni. (Pri-Ph :vat. A M S ) — Smr-.t. (Srj. š iani<5.) — Tri pura na ćasti. (Jon, L'vr*'tić) — Rtpšks s pota. (Lsći. Ladanjske.) — Rohepinov rC-'e.?jrnoaua. (M SrfHič) — O Pavlu Verlainea i s-oab. li^tima. (Lad, PoHč.) — L'»stak — Stiki: Crkvica n vi\kn z^nsdno sitioske žtlj»zaice. (C iznutra) — (C od zunaj ) — .Hrvatska misaoa. — God. Be. 6. ima to*]e vsebino: Na vasaišču. — S'j. R*dč: N Ka-?e^v o samostalnom n.\obr;-živanju. — Pr. H'avaček: Ramo iko jpitanie u Ugarskoj. — M : Hrvatska kojižavnosL — S Ootperid: O iudolenciji i peii-mizmu n hrvatskoj mladeži Bljeske — Iz nova bodi slov. akademikom in dijakom sploh ta izborni dijaški rr.esečnik iskreuo prixro.ea! Dunaj 15. junija. Tirolski namestnik, pnf Merveldt je izdal ukaz, s katerim razveljavlja mestoma Inomostu in Bolcanu pristoječe nadzorstvo nad Javnimi shodi, in je izroča okr. glavarjema. Praga 15. junija. Mtadočeška stranka je razglasila komunikč, v katerem poživlja narod k složnosti, povdarjuje, da se bliža odločilen trt not- le, v katerem bo doseči uspehov samo, če bo narod jedin in solidaren. Budimpešta 15. jnoija. Blizu Ivanova, kraj Pančeva, je Donava predrla nasip in pre p.ula ves svet krog Pančeve. Pod vodo je 30.000 oralov polja in več vasij. Pariz 15. junija. Policija je aretovala nekega znanega anarhista in dva smniia ino zenica, kateri so bili najbrž v zvezi s prouzro-čiteljem atentata na predsednika Faurea. London lo. junija. Bivši cirkuski jahač, poznejši borzni špekulant, kateri je pred krat kim še imel nad sto milijonov gold. premoženja, Bj ros to, je pri Maderi skočil v morje, ker je skoro vse sr.ojo premoženje izgubil na borzi. Meteorologično poročilo. Visim na 1 morjem 106*3 m. a a —> Čaa op-.i-71 van v St:iuje barometra v mm. raturc » C Vetrovi Nebo M o kri na v mm. v 24 arah 14. IA y, zvečer 7. zjntmj 2. topoL 788*8 7: so 786*1 187 It 4 iS rt sr. sever ar. jjv zh. si. vzhod jasno jasno jasno 00 Sredrja včerajšnja temperatura 20*0*, za 2 4° nad noi malom. dne 1"). junija 1697. Bknpni državni dol,7 T cotah . Skopni driavnl v artibru . . Avstrijska zlata reuta . . . . , ATitrijakn kronska reuta i-/, . . , OpMi.ka il.va renta 40/0..... Dfter*ba kn>t>ska renta I , ■ ■,TBtrrj-opii"».liO bsa&M viiidcn Kreditne dtlfitct ....... London viata......... Neroiii drž. ba-ikovci *A 1 <"><"' mark 10 mark......... 10 i. r!i «........ Itp.lijHifki baukove!..... T kr. "pkini . . 102 gld. 90 103 m 20 128 » 45 1' 0 * H . 1>3 30 100 — . 60 — 'M i 2'. 11» ■ EO 6S 65 11 * 73 r>2 a. 40 R6 kr. Gospića M. Z. se prosi, da nemudoma neke pri njej se nahajajoče stvari povrne. __ _ V. n. gospodi se naznanja, da se je restavracija Taučerjey dvor zaradi popravljanja za linitili «•.««* Hal» url In. -A-ncirsJ Trškan (8h») .T«V*c*ai. Danes v torci:, 15. junija Ces. kr. avstrijske državne železnice Začetek ob 8. uri zvečer. (887—'J) ' ■ jlJL u ui Ll Vstopnina 20 kr. Z velespo&tovanjem Ivan Eder. M B I Tnaanolna naznanjata podpisana v sera sorodnikom En inaneotn žalostno vest, da jo Vsemogočnemu dopadlo, 1)1 a goro ti nega gospoda Ivana J?etrića obrtnika in velepusestu.ka dne 14. junija, previdinega b hv. zakramenti za nrnirajofia, v 64, leta njegove starosti, v boljše življenje poklicati. Pograb bode dni 15. t. m. pri župni cerkvi v Olngovloi, kjer se bodo brale tudi svete mase zadušu. ce. Ologovica, dn6 14. junija 1897. Beti Petrlo hči. Fran Konsek posestnik in c kr. poštar na Trojanah ivak in varuh. i895) IđBBB ,l«nirara debi stalno mesto t .»I*. <» j pri meni. Ponudbe pod naslovom : Z^rsan. G-csar (8HH_3) Krško. Kranjsko. Odvetniškega kandidata dra. jurifl, z večletno prakso, sIovenArine zmcžn mic-t) iz mgella varuha lek:>rue iu tovarna faraiacevti6nih izdelkov A. Thieny v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po idravitvenara oblantvn jire-■knleno i a neeojenu. Najstarejše, nijivolni'jšo in najcenejše ljudsku domaća idravilo, tolažeča prane in pljaiae boli, krč v želodcu itd. za notranju in v m. njo vporabo. V znak pristnosti jn vsaka t*teklenič;ca zaprta s ■rebrnim tobolcem, v ki.terem jo vtisnjena moja firma: ..Adolf Thlerrj« lekamu pri angvlju ruku". Vsak balzam, ki nima £ori ntoječe oeleno llofeaue varstvene iitamke, naj se lavrae kut tim manj vri dno čim cen jše piinimji'iije. l\t/.i ut*| n«» i i r j ledno nM zeleno iterotveitO nmmko ago raj ato)e€ol 1'miaiejalci in pouneinavalei mo |ega jedir.o pristnega balzama, kakor tudi prodajalci breavrednoatoih ponarejenih, občinstvo Hlepeči h dra« žili balaantakib znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk Itrogo sodno preganjali in kaznovali Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, n»»| Me iiareen imratnoMt in t*4lre»n |«>: Vn-cl|n \>ttnii.c ir(..um« (Soltutsongol • Apolbolto) A. 1 Iu. n > J;i V »'.< . i-.i.ii |irl lt«i|(laf <• m • N j iv- 1.1 ii i. Cena franko za vsuko p.istno postajo n* Avstro-Ogerakem je sa 12 malih ali U dvojnih steklenic 4 K, v Uosno in Hercegovino 12 malih ali d dvojnih ste-klenic 4 K HO vin Manj nego 12 malih aH ii dvojnih steklenic se ne poiilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (^37—i) 1'ioi m. i Ne \eilno miiiiii!.!) nit gorato /.ileiiii \ !(!•.'• i i.. /n .mi i. <>. K i.iv i-, i morit mo-li v znnk pristnosti muka Ht<-kleui«:u. Adolf Thlerry, lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. t Izvod iz voznega reda Trel^a-.-nesra od 1. J-a.is.I5a. 1897, 4» ikicI o«ohnl vlak t Trbli, Ratjak, Oalovpo. PrAnroniifcate, T.InHno; oni Sclsttiivl v \uim«. Taahl. Omniiilrn, Siilnogrnl" I.enil-tJimtpin, ob jezeru, Inoimut, Brnunnc, Curili, Oenevo, Pariš oes Klaiii-Keiiliai« V Line, a. Muniij ti« Amateltan. — Ob T url 5 min. *jntr»j otiihul vlak ▼ Tkftll, Pr.ntaliol, H.-lj.k, (VI.iv..,,, Pr*i sen«. Vato. I.Jubno, DiinaJ; titu Hnl-.thal t Snlnoirrad, -se« Klnin-Roinin« v Bteyer, Line, fliidejeTico, Tlienj, Marijin« T»ri, IT«I>, Francov« vari, Karlov« vuri, lrigo, Li|»ko. - Ob 11. uri ftO min. dopolnilno o. mul vlak; v Trhli, Potitshol, Unljfh, Co uveo, Tjj-ilino, Selathil, llun.l — <>b 4. nr! 9 min. popoliitliie oaubui vlak v Tri ii, i Ooloveu, Frauzenafaata IJubiiO; coz HaMhnl v 8o!nt>urad, T*eml-Oaalolii, Zel anrti, lnumin-Koilti-.iif v ^'«yr, r.inn, Hiuleja-v. Crmicm.. v%re, Kafliavi vnrn, "'»to, r.*n«ko. 0»»;ial vl» Amntntten. — Oh 't. uri :l!i min. popoltlne tmoliul v taHOO Btort, (In i>l) m-ililji.li in pr.tnikih.) — Ob 7. uri 40 mm. ivečov oaul.m vlak v i^ence-Illeu. Proga, v Novo mesto ln v Kodevja. "H. H. un 16 miti. ajiitiaj inttaaui vlak. — Ob 13. ori 65 min. ; po'inln« metani vtaK. — Ob 1. uri .40 min. avačer meloni vlak. l'riho^l v I.Julill mm juž. kol.). Piofra iz Trbiia. Ob & ml SI mlu. iji.truj lHIltllll vlak s Dunaja vla> Amatntttrraita. Lltu'a, Si • •. m. Gmuiiilmiii, lauihla, Antruua, 1'iriza, (Inuavo Curili.v , I -r-ii- ;. v , InomiiKtii , Zolla ab ]*Mrll , l.jubn* Oelovoa Hnljaka, Krauaoiu fo.te —ub 7. uri 55 nun. /.jutr.ij oatibn i vlak ia Leaao . Uli-.l.i. — Ob 11. uri iO nun .lopotur. i o isobni rliki Duuajavia Amatettan,. Karlovih Turov, II.'I* M r.j.inli var. v, >Hs;ija, Huilajnvio, Hiilnoirr«,ta . l.i.u i, 8t«yr&, Pariza, Ocum, Curiba, M. ejrnn, Inimoita, Zellkoh jin-.nru r^au.l-Gaateuta, lijubna, Celuvon, Lili ci, Pontuhla — Ob 4. uri 67 mm pupnluilna oeubnl vlak i Ounaja, l.Jm. a, 3ekathala, Beljaka, Oolovua, Franaoiiifoate, > • * • — Oh 9. ari (i n. . cvečet oaohnl vlak « Onnajai via AnuitftttMi iu I.juhi.o, Ir LiipiknK., Pr:v«o, fraueovih varuv Karlovih, »■mv, lloba, Marijiiiili vmuv, Pl«uj». Ilu.ioj«vlo. Liumi, Stayr», Snltiouraila , B*)t)akM n»l. voh, *->niaiili* —Ob 10. uri j "> minut iviičor ouuluii vlak u LtBue-lIliul« (lo oli noili'ljuh iu praznikih ) Proga iz Novoga mesta in Is Kodevja. Ob 8 ml II min. ajutraj runi-ul vlak. — Oh 'i. uri .19 min. po-poludue meiaul vlak. — Oh 8 url .15 mlu. avocai metani vla.k. raiioa i « L.j u Iti j t«, u« (drž. kol.) v Ktaiuuilc. Ob 7. url ii min. ajutrivj, ob i. uri 5 min. popoliulue, oh 8 ur*. 60 min. iv.....r, ob 10. url 26 ir.iu. HtOtt. uo idrž. kol.) Ia liiaiunll« Ob A. uri trii nii.i ijiiu ..j, ob 1 1. url 8 min. dupoluiluo, ob S. ari 10 mlu. »viiior, ob i url 66 min iv v«r (l'..»!. .In;I llali lejb n< i -J»' In praaulkili i O (894) dhajajoč iz Ljubljane, kličem vsem prijateljem in znancem srčni: Fran Peterkovič. Po ceni jo n« prodaj Hol fL f^s Sc-u z dveina sobama, kuhinjo, kletjo, z drevjem nasajenim Vrtom iu njivo v "»ln m «»!• pri Belit Vltlta biimI I. ju lil i mm. Hiša se odda pod pogojem tudi v iih|«*iii_ Kupec naj se oglasi pri lastnici Mariji Ucrlun-Pred Mkotijo -i. »o y LJubljani. 890—1) Spretni stavbeni risar ki zna slovenski in neui&ki, ho ttaUo| vzpr4>|ino v -m i .jo Nluibo. (tttH —i) Več se izve pri Frriliuaitiln (.nlo^miieii \ ('eljl. Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša jti?" n.—ii*»*i \-i.«t.i 'lafuu priznani Si- Anatherin katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. Q. Popp na Dunaju. (26) V steklenicah po gld. 1-40, gld. 1* — ln gld. —-50 v vseh lekarnah, drcguenjah in parfumerljah. Parna žaga na Štajerskem ležeča ob glavni propri južne železnice, ki je nedavno nehala delati, 88 Odda po ceni h ptiriiinii »troji* |»itriiiinl laoili lit »troji wax obdela vanje lesa« Kventuvelna vprašanja vzprejema Schnabl & Co. V Trstu. (H>A — :i) ooooooooooooooooooooooo o o o o o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P. n. Usnjam si uljudno naznanjat1, da sem na tukajšnjem trgu, Tržaška cesta št. 14 ct^rcrll špecerijsko trgovino. Z izvrstnim blagom ter primerno nizkimi cenami upam ustreči vaem zahtevam ter se bodem trudil, zadovoljiti vse častite odjemalce z reelno in solidno postrežbo. Pripcročujn se najuljudnejo za mnogobrojni obisk z velcspostovunjem (8,rr>—8] Adolf Koprivva. (^ooo«»coOiaoofreg»o^ng0O0000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S 0 0 0 JflCMtflO žiipaii.stvo V Idriji razpisuje s tem natečaj za zgradbo nove mestne MSB. Omenjena dela pieračunjena so sledeče: I. Zemljinka dela..... 303 gld. 41 kr. II. Zidarska dela...... 14.542 „ 25 „ III. k. t u n.' ■"• --ka dela .... 2.152 „ 112 „ IV. Podobarskii dela..... 6&6 „ — n V. Tesarska dela...... 2.20G , 23 „ VI. Kleparska dela..... 718 „ 33 „ VII. Pokrivanje Htrelie .... 085 „ 84 „ VIII. Mizarska dela...... 3.102 „ 86 „ IX Ključavničarska dela . . . 2 820 „ 70 » X. Dobava železa...... 1 208 „ 10 „ XI. Pleskarska dela..... 691 n 65 „ XII. Slikarska dela...... 332 , — „ XIII. Steklarska dela..... 585 „ 30 . XIV. Kazne naprave..... 000 , — „ Skupaj 80.744 gld 4H kr. Navedena dela oddana bodo skupno jednemu podjetniku in sicer delo z materijalom vred. K tej ponudbi vabijo se podjetniki z dostavkom, da mora vsak podjetnik ponudbi priložiti vadij, znašajoč 10% proračunjene svote, t. j. 3074 gld. Pismuie ponudbe morajo biti zapečatene in naj razun naslova imajo napisano „Ponudba 2a zgradbo nove mestne hifte v Idriji". Ponudbe morajo biti najkasneje do 23. junija opolndne v Idriji. Posebni načrti, proračuni in posebni pogoji nahajajo se v občinski pisarni vsakemu na vpogled. Maštao ž^pe^.©*-^© v Idriji dne 11. junija 1807. (c81_;J) Franc T jsi|3si j no. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne