PHIMOHSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozeshlje Leto V - Cena 15 lir - 2.50 din TRST torek 12. julija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 164 (1254) Govor maršala Tita na ljudskem zborovanju v Puljjt Tokrat se ne bomo odrekli pravic ki jih imamo na Tržaškem ozemlju Britansko-ameriško-francoska izjava o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji je enostranska in tudi Jugoslavija ima pravico povedati svoje mnenje -FLRJ se ne bo nikoli odrekla pravic do Slovenske Koroške BEOGRAD, ll. — Agencija «Ta-*iug» poroča, da je maršal Tito v ^Premstvu podpredsednika vlade *LRj jn zunanjega ministra Edvar-a Kardelja obiskal včeraj Slovenjo Primorje in Istro. V Pulju je jnaršal Tito imel važen govor, v Katerem je govoril o vprašanjih, ki Se tičejo predvsem gospodarskega razvoja Istre. Potem ko je pouda-rB. da je bila likvidacija kapitalističnega režima doslej uspešno izučena in da bo izvedena do kraja maršal dejal: . Pri reševanja nacionalnega vprašanja se nismo omejili samo na to, da smo citirali dela Lenina, Marxa, sedanji položaj v ostanemo disciplinirani, Engelsa in Stalina. Postopali smo tako kot so nas učili naši veliki Učitelji in praktično rešili nacio-°alno vprašanje ter ustvarili ugodja pogoje, ki jamčijo gospodarsko uuakopravnost vseh narodov. Ne tfore biti rešitve nacionalnega vPrašanja, če ena izmed republik »stane zaostala, medtem ko d.ruge Uapredujejo: prav tako ne more b‘ti rešitve nacionalnega vprašaja, ako ena republika napreduje na škodo druge«. Maršal Tito je poudaril, da jugoslovanska ustava jamči gospodarski razvoj na podlagi enakopravnosti vseh republik. ((Pravična rešitev, ki smo jo dali mi nacionalnemu vprašanjp, je vzrok, da dudstvo zaupa v moč sedanjega režima 'in je omogočila mobilizacijo vseh naših sil za izvedbo petletnega plana«. Nato je maršal Tito naštel steklene rezultate pri izvedbi petlet- plana in dejal, da je to re-2u>tat napox-ov delovnega ljudstva, "o so številke, ki neprestano ra-steio in označujejo neprestani na-Predek. Kato je maršal Tito poudaril, da v dveh in pol letih petletni plan °rSaniziran s 50 odst. Objasnil je pulo težkoče na polju električne Urdustrije, za katero so odgovorne vzhodnoevropske države, ki so ^stavile nabavo že plačanih strojev. 0 Slovenski Koroški Nato je govoril o vprašanju zu-*?uje politike, pri čemer je ome-vprašanje koroških Slovencev ,n Pobil trditve Višinskega, ki je eiai, da «so se Jugoslovani pred *uim ali dvema letoma sporazumeli imperialisti za hrbtom ZSSRn. “Nismo se odrekli svojih pravic flo Slovenske Koroške«, je dejal, «in ** jih ne bomo odrekli nikdar. To-a razumemo !Vetu in 0 Sre za obrambo miru«. 0 Tržaškem ozemlju Nato je govoril o tržaškem v pranju in o ukrepih, ki jih je Podala jugoslovanska vlada v coni Tržaškega ozemlja ter dejal: “Bili smo prisiljeni iz opraviče-'h gospodarskih razlogov izdati “Krep o zamenjavi denarja, kai !* Povzročilo v Italiji sploscn j'*rm. Razne reakcionarne sile in Mijanski voditelji obtožujejo Jugoslavijo, da Je prekršila mirovno I^Sodbo. Mi jih vprašamo: Cemu -e tako vznemirjate zaradi tega ržaškega ozemlja, ki vam sploh * Pripada? Na podlagi določil mi-°vne pogodbe bi moralo to oženijo že davno imeti guvernerja in ‘lava, ki so Jo podale Amerika, slika Britanija in Francija, v »teri se irtli, da bi moralo Trža- 0 ozemlje pripadati Italiji, je 'nostranska izjava. Glede tega se e treba posvetovati s Sovjetsko _vezo, Jugoslavijo jn Italijo in te rzave vprašati za njihovo mnenje u načinu rešitve vprašanja tega zemlja. Mi ne priznavamo nikalne enostranske pravice za re-'tev vprašanja Tržaškega ozem-v ' kajti tudi mi moramo biti Prašani za mnenje in ni mogoče Postavno voditi enostranskih raz-ovorov. Tudi mi imamo pravico °vedati svoje mnenje in hočemo, 2* se nas vpraša za mnenje o T°-ju, kajti mi se to pot ne bo-odrekli pravic, ki jih imamo a tem ozemlju«. 0 provokacijah na grški meji Kuto se je maršal Tito dotaknil Khepa vprašanja in dejal: oHotel bi vam povedati nekaj o , odnosih Z Grčijo. Vi prav go-v° skoro vsak dan citate v časo-r'sih, da se cesto dogajajo na grški , eži incidenti in da monarhofaši- 1 motijo red na meji, to se pravi, jo kršijo. Vi se spominjate, da tf k’to pred nedavnim IH naših jf°klkoi) ubitih ali ranjenih na gr-lozemlju, na katerega so ne-■ *e Prešli. Spominjate se tudi, da da še vedno ne vemo, kje bodo kon čali naši protesti pri OZN in če bomo dobili vsaj pozitiven odgovor. Pred časom so grški vojaki prešli naše ozemlje in ob tisti priliki je bil ubit grški vojak s te strani naše meje. Vsak dan pade na stotine granat na naše ozemlje kot da bi se na naši meji vodila mala vojna. Protestirali smo pri OZN in zahtevali, da se tem incidentom napravi konec. Noben apel naslovljen na grško vlado ne more imeti rezultata, in mi se ne moremo obrniti direktno na Caldarisa, ker zelo dobro vemo, kaj so ti monarhofašisti. Naši protesti niso ničemur služili. Oni se obnašajo nesramno in to obračajo dejstva, hočem dodati le-to-le: Pred dvema dnevoma je radio «Svobodna Grčija javil, da smo se med borbo, ki se je vršila na našem ozemlju, mi sporazumeli z mo-narhofašisti in jim dali svoboden prehod, da bi mogli napasti demokratične sile. Prepričan sem, da nihče do danes ni še videl takšne lokavosti in takšne podlosti. Tega se prav gotovo niso izmislili grški tovariši, kajti oni niso storili nič drugega kot da so te vesti sam o razširili. O.b istem času, ko teče kri naših državljanov zaradi mondrho-fašističnega početja, so se našli ljudje, ki so sposobni obtožiti nas, da smo začeli paktirati z monarhofa- ima lahko grde posledice, za katere j šisti. Očitno je torej, da so se ljudje si ne moremo prevzeti odgovornosti, demokratične Grčije pustili zape-Da vam pokažem sedaj, kako se | Ijati v preoaro v zadevi, ki ima lah- Delo Georgija Dimitrova ne Ko umrlo nikdar ''i! pred kratkim izvršen napad da so bili ne-V Kat Vas ^kočicir ®rt državljani tedaj ubiti. 'h primerih smo protestirali, to SOFIJA, 11. — Tovarniške sirene so utihnile, ko so člani polit-biroja KP Bolgarije položili posmrtne ostanke predsednika Dimitrova pred začasni mavzolej na glavnem trgu Sofije. Sledile so tri minute molka. Neprestano je deževalo, tudi ko je nastopil pevski zbor 3000 pevcev. Minister za umetnost in kulturo Cervenkov, član politbiroja KP Bolgarije, je imel slovesni nagrobni govor: ((Dimitrov je umrl, toda njegovo delo ga bo preživelo, kajti on je dal vzgled delavskemu razredu, kmetom in izobražencem. To njegovo delo ne bo umrlo nikdar. Zgraditev socializma v Bolgariji pa bo najlepši spomenik, ki ga lahko postavimo v spomin našemu ljubljenemu voditelju.« Govorili so še: general Damja-nov, Georgij Trajkov, Rajko Damjanov, Kaja Dragojčeva, Živkov in drugi. Nato so povzel; besedo vodje inozemskih delegacij. Prvj je govoril sovjetski maršal Vorošilov, ki je dejal, da smrt Dimitrova ne pomeni izgubo samo za Bolgarijo, temveč za delavstvo vsega sveta, za katerega se je tako vztrajno borii vse življenje. Govorili so še: Maurice Thorez, Lalemand (Belgija), Luigi Longo, Petru Groza, Rudolf Slanski (CSR), Gero (Madžarska;, Peter Kornieki (Ukrajina), Tukjakova (Albanija), Vincenco Uride (Španija), Parcalides, predsednik vlade demokratične Grčije, Harry Politt (Anglija), VVilhelm Pieck, generalni sekretar socialko-munistične partije Nemčije, Ernst Fischer (Avstrija), Leone Nicole, vodja delavske stranke Švice, Paul De Grood, generalni sekretar KP Argentinije, Daniel Mieumis, generalni sekretar KP Izraela, in Just Fary (Venezuela). Ob 15.4(7 so člani politbiroja KP Bolgarije prenesli truplo v notranjost mavzoleja, 3000 'pevcev pa je zapelo ((Internacionalo« ob streljanju topovskih salv. Nato se je začel mimohod vojske in vsega ljudstva. Kako bo Avstrija plačevala SZ 150 milijonov LONDON, 11. — Danes sei je nadaljevala konferenca namestnikov štirih zunanjih ministrov za sestavo načrta mirovne pogodbe z Avstrijo. Ameriški delegat Reber je predložil kompromisni predlog glede načina plačevanja 150 milijonov dolarjev, ki jih mora Avstrija plačati Sovjetski zvezi. Ameriški delegat je nasvetoval, naj bi Avstrija spočetka plačevala v trimesečnih in pozneje v letnih obrokih. Anglež Mallet in Frančoz Barthelot sta se priključila njegovemu mnenju. O načinu plačevanja je dejal Zarubin, da pomeni uveljavljenje Reberjevega predloga, da Avstrija ne 'bi izplačala poslednjega obroka prej kot zadnji dan šestega leta. Teoretično je to v redu, je dejal Zarubin, toda praktično pomeni, da bi morala SZ čakati do zadnjega trenutka. Reber je tedaj odvrnil, da so štirje ministri v Parizu določili, da ima Avstrija na razpolago, da plača teh 150 milijonov, šest let, niti dan več niti dan manj. Zarubin je izjavil, da je pripravljen proučiti Reberjev predlog. ko in ki bo zelo verjetno imela usodne posledice za osvobodilno borbo v Grčiji. Oni se igrajo s krvjo, ki jo tam doli vsak dan prelivajo herojski borci zasužnjene Grčije v interesu svoje države. Do česa je vse to dovedlo? Monarho-fašistične provokacije ogrožajo življenje naših državljanov. Poleg tega pa oni nadaljujejo z klevetami. S tem nas silijo, da popolnoma zapremo to mejo, da bi zagotovili življenje našega delovnega ljudstva v tem predelu. Menim, da bodo to smatrali za pravično tudi naši državljani,'kajti vsak od nas se vpraša, do kje nas bodo te stvari dovedle. Prišel bo dan, ko jih, bomo morali rešiti in mi ne bomo smeli tedaj pokazati nikakšnega vznemirjenja in slabosti, temveč nasprotno, morali bomo biti čvrsti, kajti branili bomo našo državo in graditev socializma. Mi jo bomo ! branili proti komur koli. j Hotel bi apelirati še na zapadne I sile in v prvi vrsti na Ameriko ter na Veliko Britanijo, da obrnejo svojo resno pozornost na te provokacije in jim naprravijo konec. M-ne bomo dovolili, da bi bila življenja naših državljanov ogrožena». Nato je maršal Tito govoril o odnosih z vzhodno Evropo iz med drugim dejal: “Vi veste, da je CSR prekinila sporazume in da je Madžarska prekršila pogodbo o reparacijah. Končno je tudi Poljska poteptala sporazum. zaključen z nami. Znano vam je tudi zadržanje Sovjetske zveze, Bolgarije ir. Albanije. Mesta kot Sofija, Bukarešta in Tirana so sedaj prave džungle, kjer naše državljane napadajo na javnih ulicah. Toda slediti moramo glasu razuma in dokazati,, da smo do skrajnosti potrpežljivi Želimo samo trgovati s temi državami na enakopraven način. Toda, ker te države tega nočejo, bomo nase proizvode prodajali tam, kjer bomo mogli. V zameno za usnje, za svinec in za druge rudnine, ki jih bomo prodali zapadtt, bomo kupili stroje in druge potrebne predmete za izgradnjo socializma. Z zapadom bomo sklenili normalne gospodarske odnose, ne da bi pri tem dajali politične koncesije*. li, ker bomo zanj kupili njihovo blago in njihove stroje Ne mislimo izkoristiti .to »inančno operacijo za nabavo topov, oklepnih avtomobilov in drugega orožja, temveč samo za nabavo kmetijskih strojev, strojev za rudnike in za tovarne, da bi olajšaj i delo vsem«, Ivekovič pri Sforzi RIM, 11. — italijanski zunanji minister je sprejel danes jugoslovanskega poslanika v Rimu dr. Mladena Ivekoviča. Razgovor je trajal po' ure Sforza pa je sprejel tudi novega poslanika Romunije Draga Miresca, ki bo v nekaj dneh izročil svoje poverilnice predsedniku republike. mmm je !!. KONGRES SSZ MILAN, 11. — Na zadnji seji II. kongresa SSZ je bil izvoljen za predsednika SSZ dosedanji predsednik Di Vittorio, generalni sekretar Splošne Italijanske konfederacije dela. V izvršni urad SSZ so bili izvoljeni Kuznjecov, Le Leap in Tole-dano, poleg predsednika in glavnega tajnika kot podpredsedniki. Delegati so sprejeli 7 resolucij poleg glavne resolucije, o kateri smo že poročali. V sni izmed resolucij se poudarja, da so vrata SSZ še nadalje odprta vsem sindikalnim organizacijam, ki se zavedajo nujnosti skupne borbe delavstva vseh tendenc za obrambo svojih pravic in miru. Zaključni govor je imel na kongresu predsednik Di Vittorio, ki je na kratko poudaril rezultate dela in ugotovil uspeh kongresa in sindikalnih organizacij, vseh držav v ostri borbi za obrambo delavskih pravic. Seja je bila zaključena ob 21. uri z petjem ((Internacionale«. (Razglas II. kongresa SSZ bomo objavili jutri na 4. strani ((Primorskega dnevnika«). BUKAREŠTA, 11. — V katoliških krogih v romunski prestolnici zanikajo vesti, ki so se razširile v inozemstvu, da bi bil nadškof iz Bukarešte konfiniran. Danes so stopili v protestno stav-. na z nameno, da se nadaljuje do ko italijanski kovinarski delavci; | končne rešitve V.seh sestavljenih istočasno z njimi s stopili v stavko tudi tržaški kovinarski delavci. Več kot leto dni traja že borba italijanskih kovinarskih delavcev Z_a uresničitev nekaterih upravičenih zahtev, ki so ostale nerešene že pri sklepanju nove delovne pogodbe. Zaman so ves ta čas delavci kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij dokazovali, da je rešitev teh vprašanj nujna ter da morajo delodajalci ugoditi upravičenim zahtevam svojih uslužbencev, če hočejo preprečiti še nadaljnje poslabšanje že tako kritičnega položaja. Delodajalci so vztrajali na svojem stališču ter so še prav posebno v zadnjem času poostrili svojo ofenzivo proti delavskemu razredu, katerega so z vsemogočimi ukrepi še bolj izkoriščali. Položaj kovinarskih delavcev v Italiji je postal nevzdržen bodisi to z gospodarskega, kot tudi političnega in socialnega vidika. V tovarnah so industrijci uvedli še poseben sistem terorja, katerega so podkrepili z raznimi denarnima kaznimi, s stalnim ustrahovanjem o odpustu Z dela, s prepovedjo sindikalnih zborovanj, s ponovnim sprejetjem na delo fašističnih elementov, s preganjanjem politično «sumljivih» delavcev, Z zmanjšanjem delovnih ur itd. Kovinarski delavci so se temu terorju upirali s svojo odločno borbo za. uresničitev, upravičenih zahtev. Toda delodajalcev tudi ta protiofenziva delavskega razreda ni omajala — njihova borba proti delavcem in njihovi/n interesom je postala še bolj ostra. Delavcem torej ni preostajalo drugega kot da se poslužijo svojega najmočnejšega orožja ter napovedo starko. Današnja stavka, ki ima le Značaj protesta, seveda ni imela na delodajalce takega vpliva, da bi bili zaradi nje pripravljeni^ spreminjati sooje stališče. Zato se kler--kalna vlada, kot tudi industrijci sami zaradi nje prav nič preveč ne razburjajo. Vse drugače bi seveda bilo, če bi bila stavka sklica- Stavka londonskih pristaniških delaycev Im redno razglašeno včera V pristanišču čaka 120 parnikov na raztovarjanje -Borba med dolarjem in funtom bo še trda in dolga 0 posojilu Nato je maršal Tito dejal: Prav gotovo vam je znano, da se sedaj mnogo govori o nekem morebitnem posojilu. Ko se je prej o tem vprašanju govorilo, smo trdili, da ni bilo res in dejansko nj bilo res. Toda danes je res, da pospešujemo in da bomo pristali na posojilo, če nam ga bodo odobrili. To posojilo potrebujemo in bo koristilo tudi tistim, ki nam ga bodo odobri- LONDON, 11. — Londonski pristaniški delavci so se danes zbrali v Victoria Parku, kjer so soglasno sklenili, da bodo nadaljevali stavko. Dgnes opoldne je stavkalo 10.278 delavcev, katerih število je do večera narastlo do 10.985. Sedaj je že preko 120 parnikov v londonskem pristanišču, ki čakajo, ne da bi se jih stavkajoči delavci lotili raztovarjati. Stavka pristaniških delavcev je izzvala najtežji socialni položaj, kar jih pozna sedanja laburistična vlada, ki je prevzela oblast leta 1945. Ker je vlada naletela na odločnost pristaniških delavcev, katerih volje, da s stavko dosežejo svoje pravice, ni mogel omajati uiti minister za delo Isaac, ki je poslal v pristanišče vojake, da raztovarjajo parnike, se je danes zatekla k dokaj čudnemu ukrepu. Opoldne je namreč kralj podpisal proglas izrednega stanja , kakor mu ga je predložila laburistična vlada. To izredno stanje stopi v veljavo danes opolnoči in traja en teden; lahko pa se z odobritvijo parlamenta tudi podaljša. V tem času je dovoljena rekvizicija imetja in materiala, smejo se uporabiti vojaške čete, dovoljene so aretacije brez zapornih povelj in tudi ustanovitev naglih sodišč. Tako izredno stanje je bilo prej proglase- Bankrot kominformistične taktike Cim so kominformistični propagandisti zloglasne resolucije stopili na pot klevetanja in skušali le s klevetanjem utemeljevati eresničnosUt v njej vsebovanih trditev, je bila usoda resolucije zapečatena. Reči: učim so stopili», sicer na odgovarja dejan, skemu razvoju, ker je ze za odobritev resolucije od strani ostalih članic Kominforma bila potrebna najhujša kleveta predstavnika boljševiške partije na škodo Jii-goslovanskc partije, da se v CK-ju jugoslovanske partije nahajajo agenti imperializma. Tako sloni na kleveti že samo rojstvo resolucije. Nič čudnega ni, torej, če so s e v propagiranju resolucije kominformisti držali te taktike in se v kampanji proti Jugoslaviji dosledno držali (kakor se še vedno držijo) metode klevetanja. Sedaj ne gre več za resolucijo. Kominformisti so v tej protijugoslovanski kampanji zašli v tako zapleteno mrežo protislovij; zagazili so v tako močvirje brezna-čelnost i, n c značajno st:, hudobije in podlosti, da že s težavo najdeš človeka, ki bi se mogel zadržati resno, čim mu omeniš resolucijo. Resolucija je postavljena «ad aeta«, in bo ostala v zgodovini kot edinstven primer neopravičljivega nasilja pri reševanju ideoloških vprašanj, ki ;ih pred delavski razred stavlja nujni razvoj socializma v svetu. Danes gre za taktiko klevetanja in za globoko krizo, ki jo ta taktika preživlja v vrstah kom-partij in delavskega razreda na splošno. To je povsem razumljivo in naravno. Taktika je mogoča le na osnovi resnice, nikdar na osnovi klevetanja. Taktika klevetanja, ki naj bi jo opravi- čevali neki tajinstveno prišepe-tavani «višji» cilji, nosi v sebi klico razpadanja in končnega poloma. Ves sistem kominformistične taktike, ves sistem kominformiz-ma, je danes že bankrotiral. Ce se danes še vzdržuje (in vzdržal se bo še precej časa), je to pri. pisati dejstvu, da pri kominfur-mizmu ne gre za vprašanje mar-ksistično-leninistične načelnosti in doslednosti, ampak izključno za vprašanje prestiža. Cim pa se vprašanje marksistično-leninistič-ne načelnosti in doslednosti istoveti z vprašanjem prestiža Sovjetske zveze, tedaj pomeni, da smo dali slovo samokritiki, to je, slovo orožju, ki loči socializem od kapitalizma. Dati dokončno slovo samokritiki pa je nemogoče, ker je zakonitost socialističnega družbenega reda prav tako neodvisna od samovolje posameznikov, kakor zakonitost kapitalističnega družbenega sistema. Zaradi tena je kominformizem za-pisan neizbežnemu polomu, m je samo vprašanje časa, kdaj bodo sile socializma premagale in izločile iz sebe ta žilav ostanek mentalitete družbenega sistema, ki temelji na izkoriščanju človeka po človeku. Premagale ga bodo. V nasprotnem primeru bi ne mogli več govoriti o socializmu kot znanosti, ampak bi morati zaključiti, dg spada socializem med človekoljubno, a nedos?gljivo stremljenje nepoboljšljivih utopistov. Da je to tako, nam priča tudi najnovejša taktika komn.for-mistov do pristašev Ljudske fronte, ki so vzdržali njihovo klevet-niško kampanjo, in s svojim gla- som, ki so ga oddali za Ljudsko fronto, dokazali, da je njihova moralna in ideološka hrbtenica močna in neupogljiva. Najbolj zanimivo pri vsej tej stvari pa je dejstvo, da se la njihova taktika pojavlja prav danes ko kominformisti m vsakem koraku poudarjajo svojo czmagot) (to stalno poudarjanje bi kazalo, da so v to «zmago» oni prvi najmanj prepričani), na drugi strani pa ponavljajo ob vsaki prilik1, da smo mi izginili s pozornice tržaškega političnega življenja. To dejstvo dokazuje na eni strani, da glasovi, ki so bili oddani njihovi listi, niso glasovi ZIJ kominformizem, ampak glasovi volivcev, ki so mislili, da glasujejo za komunistična partijo, ki je do danes predstavljala jedro tržaškega delovnega ljudstva. To spravlja komin/ormiste v zagato pred svojimi votivnimi množicami, ker jih izpostavlja stalni nevarnosti, da bodo te množice uedno bolj jasno spregledovale in znale vedno laže ločiti komunistično partijo od njene kominformistične linije. Na drugi strani pa predstavlja Ljudska fronta, ki je baje izginila iz tržaškega političnega življenja, za komin/ormiste njihovo slabo vest, ki jih pred delovnim ljudstvom stalno opominja na revolucionarno dolžnost, ki jo mora opravljati tisti, ki hoče častno nositi ime komunistične parti-je, kar pa ne more biti v skladu s kominformistično linijo. Od tod njihova nova taktika do tistih, ki so «izginili» s pozornice tržaškega političnega življenja. Ta taktika je hkrati bankrot kominformistične taktike kleve- tanja, ki se je zlasti v volivni kampanji izkazala za neustrezno in ki s0 ji prav volitve in njeni rezultati zadali smrtni udarec. Ljudem, ki so jih do danes klevetali, se danes približujejo in jim skušajo tovariško pojasniti, da gre pri klevetanju le Za taktiko in da pri tem ni mišljeno tako resno. Klevetali so jih .baje le ...a fin di bene, ker so bili na «napačni» poti in ker so sledili “izdajalskim» voditeljem! A nerodno pri vsem tem je le to: če je bila prej podlost klevetati človeka samo zalo, ker se ni stri-njal s kominfarmlzmom in njegovimi metodami, je dvakratna podlost priti k, istemu človeku danes in mu ponujati nravstveno in politično spričevalo zopet samo zato, da bi ga pridobili za kominformizem. Mi nimamo ničesar proti tovariškim metodam; a te ne zadoščajo. Potrebni so tudi tovariški argumenti. In kakor teh niso imeli prej (in so zato klevetali), tako so kominformisti brez njih tudi danes, ko skušajo naše aktiviste pridobiti zase s tem, da so pripravljeni prenehati s klevetanjem. . Ce kominformisti nimajo nič boljšega za naše aktiviste, potem jim svetujemo, naj čim prej prenehajo s svojo novo taktiko, ker jim more prinesti le škodo. In to v najboljšem primeru. Z načelnega vidika pu je ta njihova tak-tik;a portopen dokaz, da so kominformistične metode povsem jalove in, da je taktika klevetanja slaba, zelo slaba taktika, ker se sama uničuje. V tem je bankrot klevetniške taktike kominformistav. L. D. H. no dvakrat in sicer leta 1920 in 1926 med splošno stavko. Ob 14.15 so v senatu prečitali kraljevo pismo, s katerim objavlja izredno stanje. V tem pismu pravi kralj, da «se mu zdi, da je stavka v londonskem pristanišču grožnja proti oskrbi prebivalstva in gospodarskemu življenju države«. Vlada je takoj objavila 16 odlokov o izrednem stanju. Ti odloki bodo stopili v veljavo opolnoči. Prvi odlok se nanaša na ustanovitev ((izrednega odbora«, čigar naloga bo, da upravlja in popolnoma nadzira angleška pristanišča, tovorne ladje, doke ter skladišča. Poročilo o sestanku Snyder-Cripps -Attlee -Abott LONDON, 11. — Uradno poročilo o sestanku Attlee - Cripps - Abott -Snyder poudarja, da bodo morali vprašanje angleške valutne krize obravnavati v sklopu vseh vprašanj, ki že dalj časa zahtevajo temeljito rešitev. ((Težave, ki so se pokazale v zadnjih mesecih, pomenijo le zaostritev položaja, ki globoko korenini v slabem sistemu. Vsi so bili soglasni, da bo treba dobiti razen finančne pomoči ZDA in Kanade tudi druga zdravila. Njih namen bi bil najti obliko svetovne trgovine, ki bi dovoljevala državam dolarskega bloka in ostalim vzdrževanje medsebojnih odnošajev v objemu enotnega večstranskega sistema«. Londonski krogi komentirajo poročilo takole: ((Angleži so dobili kratkoročno zadoščenje, toda iz-premeniti bodo morali politiko na dolgi rok«. Splošno mnenje je, da izvirata z angleške strani dve točki poročila: 1.) omemba «visoke ravni zaposlenosti«, ker je osnova stabilnosti laburistične vlade. Toda Američani bi za to morali olajšati uvoz angleškega blaga z ZDA: 2.) trditev, da «ni bilo predloga glede razvrednotenja funta«, ki pa je postavljena v zvezi z ((neposrednimi vprašanji«, kar pomeni, da s tem niso prejudicirani poznejši dogovori na dolgi rok. Snyderjev obisk, kakor potrjuje tudi njegova izjava v Bruslju, ni odločilen, pač pa je prišel v Evropo, da pove’ vsem zapadnim držav- nikom ameriško stališče. Zahteva po devalvaciji se tiče namreč vseh valut, ne samo funta. Reševali bodo ta vprašanja septembra na konferenci Mednarodnega monetarnega fonda, ker so vse države njegove članice. Ameriško stališče je precej trdo, ker menijo nekateri, da je Snyder doslej celo prispeval k širjenju vesti o devalvaciji funta. V Bruslju je dejal novinarjem: ((Nerealni tečaji ne smejo ostati trdni«. Po drugi strani je bila danes predložena v britanskem parlamentu resolucija, ki zahteva zvišanje u-radne cene za zlato v zvezi z bodočimi pogajanji v Washingtonu. Med ukrepe vlade za reševanje ((dolgoročnih« vprašanj štejejo finančni krogi tudi odlok o proglasitvi izrednega stanja vsled stavke londonskih pristaniških delavcev. Pričakujejo tudi, da bodo odpravljeni nekateri odloki o gospodarskem nadzorstvu. Verjetno je, da bo vlada dovolila zopet prosto trgovanje s kovinami. To bi kazalo, da odstopajo od svojega dosedanjega stališča, toda pogodba glede dobave pšenice, ki so jo sklenili z ZSSR ter trgovinska pogodba z Argentino kažejo, da bo borba med dolarjem in funtom še trda in dolga. Enoten nastop pri volitvah v sovjetski cooi Nemčije BERLIN, 11. — Predstavniki združene socialistične, liberalno demokratične in krščanske demokratične stranke so se sporazumeli, -da nastopijo pri prihodnjih volitvah v sovjetski coni Nemčije z enotno listo. zahtev. Kot je bilo pričakovati je tudi vidalijevske agencija Enotnih sindikatov za Trst proglasila, protestno stavko kovinarskih delavcev, ki bo trajala prav tako 12. ur in ki naj bi imela po izjavah sindikalnih voditeljev. namen rešiti prav ista vprašanja. Tržaški kovinarski delavci se v resnici borijo prav tako kot njihovi italijanski tovariši za rešitev nekaterih skupnih vprašanj, vendar je trditev, da so ta povsem ista popolnoma netočna; kategorija tržaških kovinarskih delavcev se mora boriti za rešitev vprašanj, ki so izključno povezana s celotnim položajem gospodarstva na Tržaškem ozemlju. Trditev, da se morajo tržaški kovinarski delavci boriti obenem z italijanskimi tovariši za rešitev skupnih vprašanj, skriva povsem druge namene, ki so še prav posebno v zadnjem času postali povsem jasni. Vidalijeva socialpatrio-ti, ki že zelo slabo prikrivajo svojo težnjo po pj-iključitui Tržaškega ozemlja k Italiji, hočejo tudi v sindikalni borbi dokazati, da ne obstaja nobena razlika med interesi italijanskih in tržaških delavcev, ter hočejo na podlagi te utrditi sv o. jo revizionistično politiko, ki dejansko odklanja spoštovanje mirovne pogodbe. Glavni namen sedanjih socialpa-triotičnih voditeljev Enotnih sindikatov je samo eden in sicer čim tesnejša povezava z Italijo in prepričevanje, da gre samo za sindikalno borbo in za uresničitev skupnih interesov, obenem pa dokazovati tržaškim delavcem, da bi prav za prav povezava z italijanskim delovnim ljudstvom pomenila le okrepitev, njihove skupne borbe in da bi torej končno priključitev Trsta k Italiji pomenila za tržaški delavski razred celo znatno izboljšanje njihovega položaja in končno rešitev vseh njihovih zahtev. Voditelji Enotnih sindikatov ne vodijo seveda te borbe samostojno, temveč, po direktivah politike KP Italije, katere stališče do Tržaškega vprašanja je vsem znano. Tržaški kovinarski delav.ci so še o red časom zahtevali uresničitev raznih zahtev, vendar ni njihova borba do sedaj zavzela obsega, da bi prisilila delodajalce k umiku s svojega stališča. Zakaj je. bilo torej potrebno čakati prav do danes na pričetek ofenzive za rešitev teh vprašanj? Zakaj teh -vprašanj niso skušali rešiti že pred meseci? Prepričani smo, da bi sindikalni voditelji ES prav gotovo še čakali z poostritvijo borbe v. tej kategoriji delavcev, (čeprav, je bila rešitev neštetih vprašanj zelo nujna) če ne bi prejeli ukaz da morajo povsod in V vsem posnemati vsega kar delajo sindikalne organizacije v Italiji. S tem so se seveda Enotni sindikati odpovedali samostojni borbi; njihovo zatrjevanje, češ da današnja protestna stavka sovpada v isti dan samo zaradi skupnosti interesov, ki vodijo kategorijo kovinarskih delavcev, je. zato popolnoma lažno. Enotni sindikati so zato pripravljeni tokrat voditi samo 12. urno protestno stavko, ker traja toliko tudi v Italiji, ter ne bo do storili niti koraka naprej, če jih kovinarski delavci sami ne bodo prisilili k bolj odločni borbi ter ne bodo od njih zahtevali, da pridno z resnično razredno borbo Za obrambo interesov delavskega razreda. Zato je dolžnost prav kovinarskih delavcev prisiliti svoje sindikalne voditelje, da se povrnejo k listi sindikalni liniji, ki je vodila našo sindikalno organizacijo tri leta v njeni težko borbi zg. pravice delavskega razreda ter da prično končno z resnično ofenzivo proti nakanam. delodajalcev Za uresničitev zahtev vseh kategorij delavcev Tržaškega ozemlja. Pravilno in potrebno je, da je delavski razred tesno povezan med seboj ter da si izkazuje v primeru potrebe tudi solidarnosti, toda tržaški delavci bi morali iskati to solidarnost še prdevsem pri delavskem razredu sosednih vzhodnih držav, kjer ima ljudstvo oblast v rokah in kjer se vodi ostra borba proti kapitalizmu in njegovim hlapcem. Pogodila meč CSR io Turčijo PRAGA, 11, — V soboto 9. julija so se končala gospodarska in politična pogajanja med Turčijo in CSR, ki so se vršila v Pragi na ministrstvu za zunanjo trgovino. Sklenili so novo trgovinsko pogodbo z veljavnostjo do 30. junija 1950. Čangkajšek snuje »protikomunistični blok" Ta blok naj bi tvorile nacionalistična Kitajska, Filipini in Južna Koreja MANILA, 11 — Čangkajšek je prispel v Manilo na obisk k predsedniku filipinske republike Quiri-nu. Po njunem razgovoru je bilo izdano poročilo, y katerem je med drugim rečeno: Smatramo za potrebno, da se azijske in pacifiške države takoj organizirajo, da si medsebojno pomagajo pred komunistično grožnjo. Pri tem so predvsem mislili na zvezo med nacionalistično Kitajsko, Filipini ter južno Korejo. Tudi predsednik južne Koreje je, bil povabljen v Manilo na razgovor s Quirinom. Govorili so tudi o možnosti, da po bi pozneje pristopili k protikomunističnemu bloku tudi Avstralija, Japonska, Siam, Indonezija in Vietnam. Radio Osvobojene Kitajske poroča, da se je znatno povečal promet trgovinskih zamenjav med severno Kitajsko in inozemstvom, odkar je obnovljena plovba med Tiencinom, New Yorlcom, San Franciscom, Liverpoolom, Honkongom in Manilo. Radio je še dodal, da je prispelo in odšlo iz tiencinskega pristanišča v mesecu juniju 118 ladij z a 10 tisoč ton. Isti radio je javil v nedeljo zvečer, da je Zveza kitajskih žena, ki šteje 20 milijonov članic, poslala 1. julija protestno noto vladama Indije in Argentine proti aretacijam in slabemu ravnanju z demokratičnimi ženami. V tej noti poudarja pekinški radio, je Zveza kitajskih žena med drugim izjavila, da so aretirane ženske v Argentini izzivali in mučili po metodah, katerih so zmožni samo fašisti in nacisti. Iz Haife javljajo, da so oblasti osvobojene Kitajske stopile v stisk z izraelskim; oblastmi zaradi med sebojnega priznanja. Uradni krogi niso o tem izdali nikakega poročila. Čudna zadeva Kakor smo že poročali, sedi v tržaških zaporih G. Jaksetich član Vida-lijevega izvršilnega komiteja in član stavkovnega odbora slavne 12 dnevne stake iz leta 1946. Vidalijevo glasilo je o tem poročalo z nekaj vrsticami in nato utihnilo ter že več dni niti z besedico ne zahteva od merodajnih oblasti, da Jakseticha izpustijo na svobodo, kakor je to na veliko in vsak dan zahtevalo glede Semiliija in Jurage. Namesto tega pa pod kričečimi in ogromnimi naslovi poroča na dolgo in široko n. pr. o pismih provokatorja Inteligence Servicea in bandita (tako ga je Vidali sam označil) Uršiča, o kriminalnem umoru v Nabrežini in o drugih za delavski razred «tako strašno važnih« zadevah. Spričo tega nastane opravičeno vprašanje: Cemu ta molk Vidalijeve-ga glasila? Zakaj ne zahtevajo izpustitve Jakseticha? Ali morda zato, ker Jaksetich ni pripravljen, kakor sta storila Semilli in Juraga, zdrkniti na njuno linijo obrambe, s katero sta postavljala na zatožno klop ves delavski razred in se izmikala odgovornosti za stavko? Ali morda zato, ker Jaksetich ni pripravljen zatajiti slavne osvobodilne borbe in Jo imenovati »vergognoso passato« in ker se mogoče ne strinja s socialpatriotično linijo Vidali-Radich? Mogoče pa je zadeva v tem, da Vidali še ni pozabil Jaksetichevih besed, ki jih je ta izrekel ob VidaUje-vem prihodu v Trst: nAddio pacel Addio unita!«. No, naj bo kar koli in kakor koli. Dejstvo je, da Je Vidalijevo glasilo za Semiliija in Jurago bučno zahtevalo nujno osvoboditev, za Jakseticha pa • molči. C Ahtiv 6? v Gropadi V soboto se je zbralo okrog trideset vaščanov na širši seji OF. Prisotni so bili večinoma aktivisti OF še iz ilegale. Zbrali so se zato, da se seznanijo s politično situacijo v svetu in doma, istočasno pa da ukrenejo vse potrebno Za utrditev organizacije in •njenega vodstva v vasi. Po izčrpnem pregledu politične situacije so nekateri vaščani v diskusiji prikazali, kako so napadi na Jugoslavijo krivični in škodljivi nas in za mednarodno gibanje. Nekdo je dejal: «Res je, da danes še nimajo vsega v Jugoslaviji in ni čudno če upoštevamo, huj vse je okupator ■uničil, vendar se iz dneva v dan z graditvijo socializma ustvarjajo pogoji Za boljše življenje. Res je tudi to, da je v Trstu vsega, vendar sem se iz mesta vrnil lačen in žejen, ker nisem imel denarja kakot ga nimajo desettisoči brezposelnih, ki ne morejo niti enkrat v tednu nasititi svojo družino. Tega Vidalijevi frakcionaši nočejo vedeti, šli so tako daleč, da raje pišejo v svojem listu «11 Lav&ratore«, da v Jugoslaviji stradajo in umirajo od gladu, po drugi strani pa se bahajo, kako je v Italiji vse poceni. Na ta način bi hoteli vplivati na šibkejše ljudi onkraj meje, da bi bežali pred graditvijo socializma v De Oasperijevo Italijo, kjer jih zapirajo v begunska taborišča. Tu jih imperialisti vzgajajo v največje sovražnike Jugoslavije in Sovjetske zveze. Mladinka, ki je bila na mladinskem izletu v. Sloveniji, je dejala, da so videti poleg tovarn tt/di Ogromne palače, v katerih stanujejo delavci in ne gospoda, kakor v Trstu. Na sestanku so govorili še o sodelovanju Vi dalija in Kadicha s* fašističnim škofom Santinom. Po obširni diskusiji so prisotni predlagali, da se izpopolni odbor OF z najboljšimi tovariši. Na podlagi posameznih predlogov je bilo to izvršeno. Za predsednika so izvolili tovariša Gojča Justa. Izvoljen odbor se bo v tem tednu sestal in začrtal nove naloge za prihodnost. TRŽAŠKI DNEVNIK: Borba se bo zaostrila, dokler ne bodo odgovorne oblasti končno rešile problema tržaških upokojencev Šolska v krožku prireditev »Škamperle”,.. Pod tem naslovom smo luhko Citati v revolverskem časopisu vDeio« veliko priznanje slovenski šoli pri Sv. Ivanu, ali učen. cem, ki so imeli v krožku (tSkam-perle» pred časom svojo prireditev. V članku samem je navedeno, da se je prireditev vršila v dvorani krožka «Skamperle», katero je dal na razpolago vse hvale Vreden hišni odbor. Glej ga no, kako je ta hišni odbor dober •— kar tako, brez posebnih prošenj, rešuje Vprašanje dvorane — seveda V izključno korist demokratičnega ljudstva. Dobro je bilo, da je »Delo« to še posebej omenil, da vedo ljudje in šolarji, komu se imajo za dvorano zahvaliti. Mi bi pa pisca tega čltcnka kot tudi «slavni» hišni odbor samo ha nekaj opozorili: mar ni Prosvetno društvo «Ska:nperle» last vsega demokratičnega ljudstva in še prav posebej vsega demokratičnega slovenskega ljudstva, ki ga je s svojimi žulji pomagalo zgraditij Zakaj je torej treba danes še posebej poudarjati in pisati, da je uporabo dvorane dovolil hišni odbor, ki šteje komaj štiri ljudi, ko je vendar šlo za prirpditev naših slovenskih otrok? Ti gospodje, ki se danes šopirijo po našem prosvetnem domu, naj dobro vedo, da niso tam ni-kaki gospodarji, temveč da je krožek last vsega demokratičnega ljudstva Sv. Iimna, ki ima vso pravico prirejati v njem svoje kulturne prireditve, ne da bi moralo trkati še na «usmiljena« srca hišnih odbornikov. Ko se je naše učiteljstvo zglasilo pred šolsko prireditvijo pri glavnem «zaščithiku» slovenske kulture Bidovcu, da bi uredilo vprašanje uporabe dvorane, jim jo je ta takoj velikodušno obljubil, obenem pa je pristavil: «Seveda vat pa prosim, da ne vnašate v društvo nikake poli-tike!« Kuj pravite k tej izjavi? Ali vat ta izjava ne spominja na neko drugo, zelo, zelo podobno tej, ki sta jo dala še leta 194S in 1046 g. Simoni in Baraga našemu učiteljstvu, ko sta ga sprt* jemala v službo? Iste besede rabi danes tudi ta »zaščitnik« slovenske kulture. Skoda, da Baraga m bliže — gotovo bi mu čestital ter mu želel še nadaljnjih «uspehov» v njegovi »zaščitniški« politiki. Ker so ptsunt tega časopisa že tako vajeni lagati, si niso mogli kaj, da ne bi tudi temu članku pridali prav »nedolžno« laž. V članku namreč pisec zatrjuje, da je hi im odbor (zopet ta dobrot, rtik) pogostil nastopajoče šolarje. Kako, da te «pogostitves niso opazili prav omenjeni šolarji In njihovi starši, ki so prireditvi prisostvovali? Kje se je vršila pogostitev? Ce S) je s to izjavo nameraval hišni odbor narediti reklamo, bi sl bil izbral vsaj kakšen arv.g način, katerega bi ljudstvo Sv. Ivana ne moglo takoj označit; kot navadno laž, Toda če pri vsem tem upoštevamo, da je njihouo glavno geslo: «vse je dovoljeno llllllllllllltllllllltlllllllllliHIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIl da le služi enemu samemu namenu...«, potem si vemo tudi to «pogostitev« pravilno tolmačiti... Svetoivančani Iz Ricmanf Nove metode razbijačev in njihovi enoletni »uspehi" Voliona kampanja in volitve so že za nami v vasi postaja življenje bolj mimo, vsak je zaposlen pri svojem delu, da bo v jeseni lahko nekaj gprouil pod streho. Tudi razgreti Vidalijevi agenti in gobezdačj so se nekoliko pomirili. Sami so prišli do zaključka, da bi vsako njihovo nadaljnje vpitje in ustrahovanje vodilo porazne uspehe zanje. Zdaj so u-brali drugo pot. Mislijo, da bodo s prilizovanjem in z medlim nasmehom popravili slabe vtise in privabili v svOjo sredo pristaše OF. Toda zelo se motijo. V enem letu smo jih spoznali do kosti, kaj so in kaj veljajo. Na njihove limanice se ne bomo ujeli, pa naj se poslužujejo lepih ali grdih metod prepričevanja. Pošteni domačini, ki znajo misliti z lastnimi možgani, jih cenijo po njihovem delu, po uuspehih«, ki so jih dosegli zlasti v kulturnem življenju v naši vasi. Le na) se ozrejo malo na okrog ti »zaščitniki« slovenske kulture, naj pogledajo, kako uspeva sedaj prosvetno društvo, V katerega so vnesli razkol, naj pogledajo na strnčas, ki se sedaj prazen sramuje sredi vasi pred mladino, ki se zapeljana od njih ne zanima več toliko za svoj jezik, izobrazbo itd.. Pa še nekaj moramo dodati: kljub temu da nam eni hinavsko pomežtkujejo, so še nekateri, ki se ne morejo otresti stare, njim prirojene navade ustrahovanja. V naši vasi je žena, ki je večinoma sama doma, ker njen mož dela v mestu. Pa prihajajo k njej na dom moški, ki niso vredni sploh, da se jim tako reče, strašijo in grozijo ubogi ženi, ker se ni pustila zapeljati od Vidalije-Vih aaentov. Ni nam treba napisati imena, .ker v vasi dobro vemo, katera je ta žena in kdo so ti »možje«, katere je lahko sram. A. Dodatek k pokojninam občinskih nameščencev odobren S pismom z dne 6. t. m. je urad za finančne zadeve VU javil predsedniku cone, da Je odobril odločitev mestne občine gledo pokojnin. Tržaška občir.a je namreč sklenila izplačati dodatno mesečno doklado v višini 10 tisoč lir k pokojninam vsem uradnikom, agentom in delavcem, i H. Harison. belvedere. Zaprt. VENEZIA. «Zbogom lepota« In »Lisica na dvoru«. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: «Mesto pregreh«, Ana Seridan ,n James Cagney. SKOLJET - na prostem ob 21: »T* dežela Je moja«. AUSONIA - teresa pri morju. 2** «Ljubljenec množice«, Gary CoO-ner, Tereza VVright. i,, , - IZLET v PUSTIMO 1 F.VPHFKS 7 8 49 priredi A D) \ EKPHESS 7. 8 IZLET V 01SII o priredi ADRIA Eai K.Sži 14. 8. *• Vpisovanje pri ADRlA-ljKPd*-^' do 23. julija t. I. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 0 prosvetnem delu na Goriškem 0 «GIasu», ki nima prav nič glasu, kadar gre za naše prosvetne prireditve Delovanje prosvetnih društev r,a Gonškem je vsega občudovanja in Pohvale vredno. Saj so nam v zadnjih dveh sezonah nudila kar 17 krmnih predstav (naj navedemozapri-mer: Učiteljica. Navaden človek, Kamela skozi uho šivanke. Nedeljski M divji lovci, Dom, Sirote, Prisega opolnoči, Jurček, Glavni dobitek, rsvara, Razvalina življenja, Miklo-a Zala in druge). Ti naslovi nam ,a)°, da je deio naših prosvetnih rušiev vsestransko in pozitivno, tuorji predvajanih del so povečini Priznani pisatelji, kakor: Nušič, • on, Romanova, Ingolič, Lipah, šp1’’ folija, Sket-2ižek itd. rudi mislimo, da nima nihče oporekati vsebini teh del, ki je lepa, .Oora in vzgojna. Vsega tega se r.a-*e ljudstvo dobro zaveda. Zato so se predstave odlično obiskane, dvorane so Qb prireditvah prenapolnje-.vtorji predvajanih del so po večini h nekatere celo po večkrat, (n. pr. ^ ikodemijevo «Učiteljica» so mora-** ponoviti petkrat). Posebno lep uspeh je doseglo v Poslednjem času prosvetno društvo ril fUpanžiž lz ®tandreža z uprizo-vUo »Miklcrve Zale». Prj premieri ln PD ponovitvi tega dela je bilo bavzočih po več tisoč gledalcev. O iohi prosvetnem delu sta spre-, , or‘*a tako ((Primorski dnevnik« feako; Wlo čuti r tudi «Soča», medtem ko ni niti besedice v »Katoli- škem glasu« ah njegovem tržaškem sovrstniku. Menim, da ni med nami nikogar, ki bi verjel ali mislil, da omenjene predstave niso v večji ali vsaj v taki meri izpolnile narodnostno vzgojne naloge,kot je bilo to mgooče pri uprizoritvi srednjeveškega misterija ((Slehernik#, q katerem toliko pišeta ((Katoliški glas# in »Demokracija# (ter poleg njiju baje še neki švicarski list, morda zato, ker je to delo nemškega pisatelja). K tej prireditvi je vabil tudi tržaški radio in delal reklamo več dni. Zaman pa smo čakali, da bi naznanil isti radio uprizoritev »Miklove Zale#, čeprav so ga prireditelji pismeno naprosili za to uslugo. O vsem tem smo doslej molčali, danes pa smo hoteli odgovoriti listu, kj izhaja v Gorici in piše o kulturnih prireditvah izven naših meja, o tako uspešnem delu pri nas doma pa trdovratno molči. Odgovor velja tudi njegovemu g. dopisniku, ki pravi v št. 23 z dne 6. t. m. sledeče: »Ali ni zanimivo, da edin; slovenski dnevnih v Trstu — ki ga dolžijo nekega nacionalizma — ni napisal o tej veliki predstavi (mišljen je namreč »Slehernik«) niti vrstice?# Čudimo se naivnosti tega dopisnika in res ne vemo, ali bi rad zahteval od nas, da bi v našem listu pisali o predstavi nekega tujega dela, ki so ga onj priredili, medtem ko «Katoliški glas# in njegov blagopo- la tuje stavkokaze imajo delo ga domačine ga pa 111 retiCte,''° so'-’oto so na Brunerje-sv h t)el*R°lestvu v Terranovi v laVj.n, Posočju odpustili 150 de-■ tn lo delavcev. Kot vzrok za °dpust delavcev. Kot vzrok za ko.- ' ^ooja uprava, da so do-z večjimi deli ter da ne o ‘jo toliko delavcev. Seveda jih « J° ni oviralo, da ne bi še na-0 j® Pridržali v službi onih 23 e-**dou, kž 50 se ponudili za delo za ca'sa Stavke in so nastopili kot stavkokazi. Zaradi te očitne krivice so ho-tčli delavci organizirati protestno Zborovanje, na katerem so nameravali postaviti zahtevo, naj uprava veleposestva odpusti tuje in pozneje najete delavce ter vzame namesto njih enako število domačinov. To-zborovanje je bilo preprečeno, *^so poklicali iz Tržiča orožniška točenja, ki so zabranila' vsako °'rnnj>. Od prvega julija dalje bo zavod za socialno skrbstvo izplačeval svoje pokojnine za dva meseca skupaj in V naprej. Upokojenec bo lahko dvignil svojo pokojnino kateri koli dan med dvomesečjem. Državna zveza upokojencev bo nadaljevala s svojo akcijo za izboljšanje stanja upokojencev socialnega skrbstva, dokler no bodo dosegli tistih poviškov ti so nujno potrebni za življenje v današnjih razmerah. Zlasti se bo zanimala za preureditev socialnega skrbstva, za katero že proučuje vlada zakonski osnutek. V primeru, da bi v letošnjem letu še ne prišel v veljavo nov zakon, se bo Zveza zavzela ne samo za to, da ostane povišek v veljavi tudi za prihodnje leto, ampak, da ga tudi primerno povišajo. lj *v etl Jfekaj dnevi smo že poročali so k'1' odobre- ni jih a P°v*ški za upokojence, Pok D**auIe socialno skrbstvo. ‘Pomiki sindikat upokojencev ŽE -j?’ da je poštno ministrstvo ‘*Pla?i el° Potrebne ukrepe za lozadf.1-. Poviškov in je dalo na navodila posameznim cm poštnim ravnatelj- • dn, Je doi0' 80 polovico tekočega leta šejf v eer>o, da bodo izplačali povi-za si 2nesku po 900 lir mesečno kostne JčOci lir star. e t in onemogle upokrr ’ *i so stari nad 65 let in po za one, ki še niso dosegli rekh>',r°s*i al> Pa prejemajo indi-Kdo pokojnino. Din j?r. Preiema dve ali več pokoj-PoVj^ Pravico samo do enega V doklade nimajo pravice: «nlrt o tn«*o mogli verjeti, da ima-\le .1 °ni pravico do lastnega (o;‘^e0a jezika, Nujno je bi-1°, zbrisatj kulturno sramo- t))-,?,0 ie vlekla skozi stoletja ^Dvir I temu ljudstvu vero v hiu , vero v lastne sile, hi so e *atrll protiljudski režimi, n0g0 ‘izeni. Matere so s po-ie 0Pl*ovale v naše šole svo-e> ki sploh niso znali več ,W«° jezika. K0 je bivše va°: bledelišče prirejalo po *t hion'!1 brvc slovenske igre, °Paziti na očeh naših 1 in noničev solze. V globo-so prisluhni t>e.?»!n iivljenju lepi sloven-, ki je prebudila v nji-inekdanjo čast in po- pt>Ij ha{.^edi *o» sr' ^ so Jc kila velika, toda iu-' “a niso <5-....» l-i -- dovolj sposobni za naloge, ki jih je zahteval od njih čas in ljudska oblast. Ce si vprašal tedaj kakega funkcionarja, zakaj sc ni izvršila ta ali ona nalogu, je navadno odgovarjal: uNi bilo moč». Za to krilatico — ni moč — je tičal obup našega zatiranega človeka, ki se je boril skozi stoletja proti vsem vremenskim neprilikam (burja, suša) in proti političnemu in gospodarskemu zatiranju. Skratka: beseda — ni moč — je bila veren odraz človeka, katerega so prisilile obupne življenjske razmere, da je popolnoma obupal nad samim seboj. Eden takih ljudskih odborov je bil vsekakor oni v zapuščeni vasi K. v Piranščini. Na vsako okrožnico OLO v Kopru so tudi oni odgovarjati: «Ni bilo moč, perke smo masa šturlastl (ker smo preveč zabiti«). Mnogi aktivisti so obiskovali to vas. Ljudje so prihajali in odhajali, toda ostajalo je pri starem. «Kaj če bi ti, Tone, skočil malo v ms? Saj veš, da pričakujemo vsak dan mednarodno komisijo in edino ta vas m ukrenila prav ničesar za to priliko» — se mi je pritožil tov. Sokol. To je bila ona komedija pred samo pariško konferenco, ko je primorsko ljudstvo najsvečanejše pričakovalo mednarodno komisijo, ki da bo na mestu ugotovila dejansko voljo ljudstva o pripadnosti tej ali oni državi. Drugega dne že sopiham po strmem klancu proti požganim Smarjam, od koder se odpre edinstven pogled na Koper in še dalje tja skoraj do Benetk. Spotoma srečavam ženice, ki priganjajo osedlane osličke z besedami: «Eri muša!». Gonile so v koprsko zadrugo polne brente debelih češenj. Pod fašizmom so češnje gnile na drevesih, ker niso imele nikake cene. Danes so prepričani, da bodo prodali svoj pridelek za pošteno ceno. «Ej, žene, koliko je še do vasi K?» — sprašujem vsako toliko. »Ko prideste na tisti hrib, boste hitro, hitro tam». — se je glasil odgovor. To njihovo hitro je trajalo dobre dve ure. Sonce je že tonilo v morju nekje pri Sičo-lah, stare cvetoče oljke so se rahlo pozibavale v poletnem ve-tričku in trosile opojni vonj po bodočem olju, ko sem prispel v namenjeno vas. Aha, tu je že šola. Lepo, toda zapuščeno poslopje brez Vrst in stekel na oknih. Izpod apnenega belila še vedno sili na dan do-včerajšnji napis — Scuola ele-mentare (osnovna šola), simbol 25-letnega zatiranja in raznaredo-vanja. Se več, saj je bila ta šola zgrajena še za časa Avstrije po italijanski raznarodovalci bi — Lega Nazionale, — Zaradi te šole so se vršile med vaščani prave bilke. Značilno je, da je bila ravno rodbina Derin, čigar potomec Derin Giuseppe, esule istriano, je kandidiral pri zadnjih volitvah v Trstu na listi — Movimento sociale — (po naše fašistična stranka!) — najstrupe-nejša proti vsemu, kar diši P° slovanstvu. Večina je zahtevala slovensko šolo, peščica prodan-cev pa italijansko. Po dolgem prerekanju in na zahtevo tedanjih poslancev v dunajskem parlamentu so sicer dovolili tudi slovensko, toda le kot privatno. Posledice take politike so vidne še danes. En del prebivalstva ne zna dobro ne enega ne drugega jezika. Vojna vihra je še precej prizanesla tej vasi. Bazen škode na šoli, v kateri so gospodovali Švabi vse do konca vojne, in pa škode na bivši občinski zgradbi, ni videti večjih poškodb. Javim se na sedežu KLO. Prileten, dobro-čuden domačin je sedel za raz-klimano mizo in se obupno boril s peresom, ki fe je trdovrst-no zabadalo v papir. Neka žena je potrpežljivo čakala na potrdilo za Kšušidio» (podpora). Za-kašljam, in ko je možak dvignil glavo, sem ga vprašal, ce jo mogoče on tajnik KLO. »Ne, jaz samo pamagam pisati. Kaj česte, šole ni bilo jen se man-tramo kakor moremo. Rajši bi delal najtežje delo, kakor to frda-mano pisanje. Ma, predsednik Be-Po zna malo, tajnik Jakomo še manj, lora (torej) so dali mene, ki ne znam nič# — je odkritosrčno priznal možak. Ne vem, kako je bilo drugod, toda v Istri je nastal po osvoboditvi nov poklic onih, ki bi (ipamagali pisat«. Mnogo prepričevanja je bilo potrebno, da so končno razumeli, naj dela vsakdo to, za kar je sposoben in da je vsako delo častno. Tudi v tem se zrcali želja po znanju in ni čudno, če se jim je zdelo pisanje nekaj imenitnega. Povem, kdo da sem ter da želim, da skličejo zbor volivcev. «Ne bo nič iz tegaf« — me skuša prepričati možak — «naš svet se ne zanima za nič, perke je masa štur-last jen... «Dobro, dobro«, ga naglo prekinem, — «borno pač poskusili, mogoče pa bodo le prišli. Kaj pa mladina, ali bi ne mogli poklicati kakšno pupo, ki bi...« — «A ja, če bi bil kakšen ples ali kakšno druga vmunjerija» (neumnost) so takoj poleg, ma za delo jih ni« — se je odrezal možak in se čudil, da sploh sprašujem po mladini. — «Feste kaj«, — silim uporno v možaka — »po kličite sem nekaj tovarišic, bom jaz govoril' z njimi«. — Možak se je nerad odpravil v vas, toda še po stopnicah je tarnal, da je mladina za nič. Ravno tako ni šlo cufdko, ko se je zahtevalo, da morajo biti v odborih KLO zastopane tudi žene. »Kdo je to še kdaj videl, da S3 bodo ženske mešale v moške zadeve? — Zene naj kuhajo in varjejo otroke« — so protestirali zlasti starejši moški. Le počasi so spoznali, da je žena enakopravna in če se je lahko borila za svobodo skupaj z moškimi, ima tudi pravico sodelovati v ljudski oblasti. Ostal sem v pisarni sam. Na mizi so ležale številne prošnje za lovska dovoljenja. Ob tej priliki moram omeniti, da je v Istri dvojno zlo, dve strasti, ki jih bo težko odpraviti: mladina ples, odrasli lov. Fašisti so znali dobro izkoristiti te slabosti v svoje namene, pa so nalašč izdajali neomejena plesna dovoljenja. S tem so prišli do velikih dohodkov, z druge strani pa so odvračali mladino od perečih problemov. Za ceno lovskega dovoljenja so pridobili na svojo stran marsikaterega slabiča. Se nekaj: leta 1946. je prišel iz Dekanov v Koper 70-letni, na pol slepi možak, ki je tudi zaprosil za lov. Ker ga je referent zavrnil, češ da je jjrestar in skoro slep, se je ta napotil peš na poverjeništvo PNOO-ja v Ajdovščino, kjer so se ga usmilili. — (iCe mi ne daste dovoljenja« — je izjavil jokajoč starček, — «se vržen pod prvi vlak«. (Nadaljevanje sledi) ske, zemljepisne, prirodopisne in slovstvene slike. Eo klopeh so bile razstavljene pionirske knjige, Cicibani, leposlovne in pomožne knjige. Zidove so krasil; napisi in gesla ter mnogo cvetja jn zelenja. V nedeljo 3. julija pa so pionirji iz Eomjana priredili šolsko veselico. Ob tej priliki so učenci iz višjih razredov nastopili z enodejanko ((Komandant Stanc#. Učenci iz nižjih razredov pa z dvodejanko ((Številke#. Vsa šolska deca se je zadnji mesec šole precej potrudila za dober uspeh to. prireditve. Posebno tnal; pionirji so dobro odigrali svoje vloge. Obe igri sta pripravili poslušalce k dobremu razpoloženju. Ob zaključku sta se tovariša učitelja poslovila od šolske mladine s prav lepim govorom. Sledila je razdelitev spričeval in zahvalni govor obema učiteljema /cm: i/. flnžarjiH so obiskali; koptsko kolonijo Dane# zjutraj so obiskale zastopnice ASI2Z jz Cežarjev kolonijo srbskih otrok v Kopru. Prinesle so jim ob tej priliki 70 kg sadja in pozdravile pionirje s toplim mate rinskim nagovorom. Pionirji so se ženam zahvalili in zapeli nekaj pesmic. Mala pionirka pa je lepo recitirala in v imenu vseh pionirjev podarila šop rdečih nageljnov materj padlega partizana, 05-letni Tonci Kovačevi, ki Je bila med zastopnicami antifašistik iz Cežarjev. Naše žene in matere so bile ginjene nad lepim redom in vedenjem srbskih otrok in so jih povabile na obisk v Cežarje za drugo nedeljo, kjer jim bodo pripravile lep sprejem in jih postregle. Zene so se poslovile od pionirjev naravnost težko. Ob slovesu so vsj vzklikali maršalu Titu, mladini jn ASI2Z. Odhod islrskih in Iržaških olrok v počitniške kolonije Ze v zgodnjih jutranjih urah me je zbudilo petje otrok. Z zanimanjem sem pohitela na cesto m opazila polne kamione pionirčkov, ki so se poslavljali od svojih mamic ter svojcev in odhajali v razne kolonije po Jugoslaviji- Radostni obrazi malih pionirjev ter spremljajoči pogledi mamic so pričali, da ljudstvo STT zaupa jugoslovanskim narodom, da bodo čuvali naše otroke, da se bodo okrepili v čistem planinskem zraku in jim bodo nudil; vse potrebno. Ganili so me italijanski otroci, ki so se z navdušenjem bližali jugoslovanski meji. Zadovoljno sem razmišljala, da škoda da ne vidijo tega prizora Vi-dali in njegovi zaslepljeni privrženci, ker bi spoznali pozitivno delo naših ljudskih oblasti in to, kako italijanski mladi rod, ki živi v Istri, čuti do Jugoslavije jn kako tesno nas je spojila NOB. Danes je odpotovalo 360 pionirjev in koprskega okraja, okrog 1000 otrok iz Trsta in približno 225 iz Bujščine, od katerih je pretežni del Italijanov. Otroci iz Kopra in Trsta bodo letovali v najlepših krajih jadranske obale. Prepričana sem, da ge bodo vsi pionirji dobro počutili ter se zadovoljni in rejeni kot lan; vrnili na svoje domova in pripovedovali o poletu jugoslovanske mladine, pionirjev in ostalega ljudstva. C. M. Pogoji za sprejem v Dijaški dom v Portorožu Vsakdo, ki želi biti sprejet v šolskem letu 1949-SO v Dijaški dom, mora vložiti pri upravi doma najkasneje do 15. avgusta 1949 prošnjo na predpisanem obrazcu. Po navedenem roku prispele Prošnje ne bodo upoštevane. Prošnji je treba priložiti: 1.) Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala. 2.) Izjavo staršev o zmogljivosti plačevanja. Vsi prvošolci, oziroma tisti, ki želijo vstopiti nanovo v dijaški dom v Portorožu, morajo poleg že navedenih listin priložiti še: a) rojstni list in b) zdravniško spričevalo. Dijaki, ki ne morejo sami plačevati celotne oskrbovalnine, naj prav tako do 15. avgusta vložijo pri upravi doma prošnjo za dodelitev štipendije. Prošnja mora biti kolkovana z io dinarji. Treba ji je priložiti izkaz o premoženjskem stanju, potrjen od KLO, in naslovljena mora biti na Istrski okrožni ljudski odbor, odsek za prosveto, referat za dijaške podpore, v Kopru. UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA V PORTOROŽU irievv V soboto 9. t. m. so semedelski Pionirji nabrali nad 80 kg raznega sadja med kmetovalci in po vrtovih v GiUBternj ter ga podarili koloniji pionirjev iz Srbije, ki se sedaj nahajajo na letovišču v Kopru. Ko so srbski pionirji zvedeli, da so jim Semedelci prinesli sadje, so se takoj postrojih pod svojimi'zastavami. Svirači so zasvirali v pozdrav in bobnj zaropotali, nakar je eden od pionirjev pozdravil Se-medelce. Odgovoril mu je v srb-ščini pionir iz Semedele Cok Vojko, jih pozdravil ter jim izročil nabrano sadje. Srbski pionirji so zaplesali kolo in začeli peli. Semedelci so se pomešali med nje in so skupaj z njimi rajali in peli. Skupaj s semedelskimi pionirji so obiskali Srbe tudi pionirji slovenske osnovne šole iz Kopra. Koprčan ZAHVALA Pionirji osnovne šolg v Cežarjih se zahvaljujejo oddelku za notranje zadeve OLO v Kopru za pogostitev in prevoz ob priliki gostovanja y Škofijah. Enako zahvalo izraža odbor zadružnega doma v Cežarjih-Fqbegih za poklonitev čistega dohodka prireditve, ki ga je poklonila za dom. Pionirji in odbor zadružnega doma Cezarji - Pobegi — 4 — 12. julija 19« * *Y$*#y,fy f« * %******** * 4* '<$»&** * V Jugoslaviji rešujejo stanovanjsko krizo Stanovanjski bloki železarne na Jesenicah. Stanovanjski bloki železarne na Jesenicah. V socialistični Jugoslaviji se ljudska oblast trudi, da preskrbi delovnemu Človeku zdravo in udobno stanovanje. V stari Jugoslaviji so gradili velika in razkošna stanovanja, toda ta niso bila za delovnega Človeka. Otroci delavcev so se rodili in Cesto umirali v zgodnji mladosti v mraCnih sobah brez zraka in sonca, med tem ko je njihov oCe gradil velika in blesteča stanovanja. Delavci niso toliko zaslutili, da bi plačali visoke najemnine in so morali stanovati v nezdravih in zatohlih stanovanjih. V novi FLR Jugoslaviji se je pa vse izpremenilo. V petletnem planu je predvideno, da bodo zgradili približno 150.000 stanovanj. Tako bodo preskrbeli nova stanovanja600-000ljudem, t. j. približno 4 odstotkom vsega prebivalstva Jugoslavije. V Sloveniji bodo samo leta 1949 zgradili 3.000 stanovanj. Prav tako grade nova stanovanja v vseh industrijskih centrih Slovenije- V Sliki, predmestju Ljubljane, so začeli te leta 1947 graditi 18 velikih stanovanjskih blokov, kjer bo 570 dvosobnih in tro-sobnih stanovanj. Vsi ti bloki bodo kmalu sezidani, v mnoge pa so se ie naselili delavci. Vsa ta stanovanja so zgradili plačani delavci in prostovoljci. Izjema je gradilišče na Ambroževem trgu v. Ljubljani, kjer bodo ves blok zgradili s prostovoljnim delom. Gradijo pet stanovanjskih zgradb s 143 stanovanji. Pod Rožnikom gradijo študenti svoje naselje s 6 bloki, kjer bo prebivalo več kakor 6.000 študentov. To je samo nekaj številk in podatkov, ki dokazujejo veliko skrb ljudske oblasti za dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Tudi uspehi na področju gradenj stanovanjskih hiš so odgovor informbirojevskim klevetnikom., ki zaman poizkušajo, da bi Zavrli socialistično graditev n Jugoslaviji in demoralizirali delovne množice. GOSPODARSTVO Poročilo tajništva OZN o svetovnem gospodarstvu leta Stanovanjski bloki v Kranju. Stanovanjski bloki v Ljubljani (Siska). NEW YORK, (Tass) — Tajništvo OZN je objavilo prvi del poročila o gospodarskem stanju Za 1. 1948. V poročilu ugotavlja poslabšanje ekonomskega stanja v mnogih državah, zlasti v ZDA. Druga polovica 1. 1948 in začetek leta 1949 pomenita prelomnico v. povojnem gospodarskem razvoju. Prvikrat po vojni so začele padati cene in naraščati brezposelnost v mnogih državah. Precejšen porast brezposelnosti je opaziti v pričetku leta 1949 v mnogih zapadnih evropskih državah in v ZDA. Prvikrat po vojni so se pojavile težnje da se bo zmanjšala gospodarska dejavnost. Število brezposelnih v ZDA se je povečalo v prvem trimesečju leta 1949 v primeri s koncem leta 1948, domala za 70 odst. Število brezposelnih v. Italiji je preseglo 2 milijona ljudi, v zapadnih conah Nemčije milijon ljudi, v Britaniji okrog 400.000, Belgiji pa je bilo v letošnjem marcu nezaposlenih približno 12 odst. celotnega števila delavcev. V mnogih državah narašča vzporedno S porastom brezposelnosti tudi draginja. Konec leta 1948, so se življenjski stroški v Franciji podvojili v primeri s koncem leta 1947., v Kanadi pa povečali za 25 odst. v primeri z letom 1946. Zaradi visokih življenjskih stroškov in črpanja prihrankov prebivalstva je bilo čedalje manjše povpraševanje po potrošniškem blagu. Leta 1948 se je v ZDA naglo kopičilo blago, za katero ni bilo mogoče najti kupcev. Vprašanje prodaje blaga je postalo zlasti pereče d ZDA, Belgiji, Italiji in zapadnih co nab Nemčije. Raven potrošnje je znatno nižja kot pred vojno v mnogih kapitalističnih državah. V poročilu je nadalje rečeno, da je bila industrijska proizvodnja ZSSR in držav ljudske demokracije za 11 odst. večja nasproti letu 1947. in Za eno tretjino večja v. primeri z letom 1937. Toda iz podatkov v poročilu je razvidno, da je bila naglica tega porasta zelo neizenačena. Medtem ko je bil skupni obseg industrijske proizvodnje leta 1948. v ZSSR za 27 odst. nad ravnijo leta 1947. je n. pr. v ZDA narasla proizvodnja le za 3 odst. v primeri Z letom 1947. V Kanadi se je ustavil poi'ast industrijske proizvodnje v pričetku leta 1949, v Aziji pa je padel globoko pod predvojno viši- no. Poročilo poudarja da sed«) nazaduje proizvodnja surovin, H se je med vojno razvila v mne gih državah Latinske Amerikif Srednjega vzhoda in Afriki, hkrati pa se z izpolnitvijo 0° spodarskih planov znatno razV’ ja proizvodnja surovin v ZSSt in drugih vzhodnoevropskih dl' žavdh. Stanje v tekstilni industriji mnogih držav je izredno težki Tekstihia proizvodnja v Italiji !> znašala leta 1947. le 77 odst predvojne proizvodnje in je jzri’ čela nazadovati, leta 1948. V Franciji in Italiji je bila tekstii' na industrija leta 1948. manjšo od predvojne, sedaj pa še bdi nazaduje. Na Japonskem, ki bilo nekoč največji proizvajali tekstilij v Aziji, znaša samo odst. predvojne ravni. Borba 2? tržišča je čedalje hujša. Leto 1948. je bil izvoz iz ZDA, ki f izrinile iz svetovnega tržišči' ursto drugih držav, predvsem p* Nemčijo, Japonsko in Veliko Britanijo, dvakrat večji kot pre& vojno. Hkrati je bil izvoz iz mn0" gih držav, kakor n. pr. iz Švedske, Norveške Avstrije in drugih, znatno nižji kot pred vojni Ameriški izvoz povzroča v vf čini držav, s katerimi trgujef ZDA, in ki je mnogo večji kd uvoz ZDA iz teh držav, čedaljt večje težave pri finansiranju ti. voza iz ZDA. Zaradi tega je «<$' zlic dejstvu, da je izvoz iz ZP.i subvencioniran na podlagi Mol' shallovega načrta, delež ZDA p*1 svetovnem izvozu padel s $ odst. v prvem četrtletju lot1 1948. na 21 odst. v minulod četrtletju tega leta. Trgovina med državami Z°' padne in Vzhodne Evrope i1 predstavljala leta 1948. le $ odst. predvojne ravni. Hkrati s* je razširila trgovina med vzhodnoevropskimi državami ter. temi državami in ZSSR. Leto 1948. je znašala trgovina 2$ odst. ravni leta 1938, trgovinJ med zapadnoevrapskimi državi' mi pa je znašala zgolj 72 odst-predvojne ravni. Jasno je, da bi razširitev trgd vine med Zapadom in Vzhodoi*| olajšala hkrati ekonomski razvil Vzhodne Evropske ter preskrb0 Zapadne Evrope z nekaterimi surovinami, ki jih mora sicri. uvažati. V poročilu je na hond poudarjeno, da so težave V svetovni trgovini, ki jih je trebi premagali resnejše, kakor se le pričakovalo. lla razstavi lokalne proizvodnje v Mani O razstavi lokalne proizvodnje, ki zavzema vsa tri nadstropja obrtne šole v Ljubljani, bi se dalo pisati mnogo, toda če človek prebije na njej nekaj ur, jo zapušča s tolikimi vtisi, da bi naj-rajše šel še enkrat od sobe do sobe, od nastropja do nadstropja, če bi ga utrujenost ne mučila. Vse je videl, toda kljub temu je videl premalo, da bi podal jasno sliko tega, kar si je skušal, vtisniti vase, a zaradi obsežnosti ni mogel storiti tako, kot je želel. Množica predmetov ti mrgoli pred očmi in ti dokazuje prepri-čevalneje od kakršnih koli besed, da prihaja v Jugoslavijo blaginja, kateri ljudstvo utira pot z lastnimi rokami. V učilnici prvega nadstropja imaš pred seboj pohištvo za otroške jasli. Vse je tako lično in ničesar ne manjka, kar služi otrokom za razvedrilo tudi v dneh, ko se ne morejo igrati zunaj na pesku. Napis na steni prikazuje, da je imela Ljubljana leta 1945. 27.216 m2 površine parkov, 1949. leta pa znaša površina parkov in otroških igrišč že 37.453 m2. Razstavljeno je pohištvo iz lesonita. Silno okusno je in že ga zamišljaš v novem, pravkar dograjenem domu. Model tramvaja ti prikazuje, da se izdeluje karoserija doma, prav tako model steklene strehe. Domačega izdelka so; mlin za sojo, stroj za modeliranje gline, za čiščenje zdroba, precizna stružnica. Podjetje Elek-tra v Ljubljani ima plinske štedilnike, električne štedilnike, kombinirane štedilnike za drva in za elektriko, električne likalnike in ogrevalnike. Ljubljanska plinarna in mariborska imata plinske peči. Pozornost vzbuja ogromen fotografski aparat za povečanje avionskih posnetkov, katerega so izdelale obrtne delavnice v Celju. Med glineno proizvodnjo in keramiko imaš izdelke zadruge iz Mengša, Novega mesta, invalidskega podjetja v Ljubljani, lončarskega podjetja v Črnomlju in podjetja Kremen iz Domžal. Lončarske zadruge izdelujejo bolj praktične predmete, kot krožnike, sklede, lonce. Izdelki iz keramike pa so ti nekateri prave umetnine in zato so našli tudi pot na svetovne trge tako kot idrijske čipke, ki tvorijo z izdelki domače obrti, med katere spada v prvi vrsti rezbarstvo, enega izmed najlepših delov razstave. Sodarska zadruga iz Tacna pri Ljubljani in iz Ptuja razstavljati vsaka po en velik sod na stopnišču med prvim in drugim nad- stropjem. Vmes je veliko, simbolično kolo petrovskega kolarstva. V sosednji sobi razstavljajo učenci v gospodarstvu. Tu vidiš izdelke učencev Železniške šole, učencev iz oblačilne stroke. O-krajnega avtopodjetja iz Bačiče. Industrijske kovinarske šole iz Celja, Iskre iz Kranja, steklarne iz Hrastnika. Kakšni so njihovi izdelki? Vsakovrstni: dvodelni kombinirani štedilniki na elektriko in drva, aparati za nasekavanje merilnega orodja, ki so jih poprej uvažali iz Nemčije, orodje za rezanje delov pri ključavnicah, dvigala, sekire, vzorci za steklene servise, tuljave, transformatorji, črtalniki šestila, deli motorjev, pohištva, strešne konstrukcije. Žitnik Alojzij, ki je v celulozni kemični tehniki dosegel svetovni rekord, razstavlja podplate iz celuloze. Okoli je zbrano toliko ljudi, da se s težavo preriješ v ospredje. Nepremočljivi so in odporni. Inženir Manda Franjo je izumil nov tip peči. Prihranek znaša 10 odst, kar pomeni na Jugoslavijo letnih deset milijonov. Pirman Karol iz Lanišča je napravil kombiniran stroj za struženje in rezanje lesa, ki služi mizarjem in kolarjem. Tovariš Debeljak je izumil stroj za čiščenja cest in obcestnih jarkov. No-Vator Hvala si je izmislil stroj za čiščenje pločevine, ki prihrani letno 55.000 dinarjev. Iz lesa in lepenke je izdelan model konstruktorja, katerega poganja elektrika. Vse obratuje — stroj za krivljenje pločevine, žaga, stružnica, stroj za kovano okroglo železo, stroj za kovano plošnato železo in stroj Za prenašanje in odlaganje materiala. Šuster Martin, ravnatelj tvor-nice konserv, si je zamislil stroj za rezanje vampov po načrtu Jožeta Čarmana, ki je večkratni novator in racionalizator. Pri stroju je zaposlenih 8 delavcev. Njegova kapaciteta Pa je 800 kg na uro. Po lastni zamisli je izdelal M. Debeljak stroj za striženje žive meje. V drugem nadstropju privlečejo tvojo pozornost plavžarji iz Železnikov. Naravno je prikazan njihov razvoj iz srednjega veka v novi. Na spodnjem koncu sobe stoji model plavža, v katerem je gorelo neprestano nič manj kot 700 let. Leta 1902 je ugasnil. Najprej je bil na prepih, nato na vodni pogon. Poleg plavža stoji model fužine, da dobiš takoj pregled, kako je delovala. Cim je plavžar ugotovil, da je železo tekoče, je odprl odprtnino plavža na spodnji strani in nateklo se je železo, ki se je strdilo v dve po dva centa težki plošči. Imenovali so jih grodl. Razbili so jih na drobne koščke, ki so jih na ognjišču . razžareli do mehkega ter jih potem oblikovali v vezi, osi, kolesa, žeblje in drugo. Ta drobna obdelava se je vršila v vigencih. Vigenci so imeli po 4 ognjišča in 12 tnal. V miniaturi je prikazan vigenec, kjer je delala vsa družina do 8 let starega otroka. Na tleh stoji zibka, ki jo poganja meh in poleg nje žena kleče doji otroka. Fužina in vigenec sla ugasnila nekoliko let pozneje kakor plavž, od vsega pa je ostal le še spomin. Današnji rod v Železnikih izdeluje najrazličnejši pisarniški material, fino in precizno. Nad svoje izdelke so napisali parolo: «K naši sreči». Toda to ne simbolizira le njihovega dela, temveč celotno razstavo. «Se nam pripovedujte)), silijo naši pevci. Odpočili so se. Misel jim je prožna in dovzetna za vse. «Ona trdnjava tam gori je Klis. 2e za qasa Turkov je bila. Ona tvori vrata v Split. Ko so Italijani odšli, so se Nemci zabarikadirali vanjo in mnogo Spličanov je tam padlo. 1943 leta so odšli strumno v partizane, in izpolnili svoj dolg do domovine in pred svetom«. «Kaj je ta bela zgradba, ki tako samotno stoji?« «To je oceanografski institut. V njem proučujejo Jadransko morje in njegovo dno. Imajo svoj bazen ir. svoj akvarij za gojitev rib. Mnogo njihovih naprav so Nemci uničili in sedaj jih polagoma renovirajo«. Naš Lojze bi rad vedel, če ima družina popust v domovih oddiha in po železniči. «Seveda da ima. 70 odst. pri vožnji in 25 odst. v hotelih, ki so se spremenili v domove oddiha«. «Koliko lahko delavec zasluži več, če preseže normo?« zanima Darka. «Joj, koliko mornarjev je bilo na Rivi«. Vpade sredi drugega pogovora naša Marija, ki vedno Svetoivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE" je pvneslv nnšv pesem /tv Oulmsicsji kaj opazi in potem dolgo časa tuhta sama pri sebi. ((Razumljivo. Split je pomorsko mesto, ali konec petletke bo naša trgovinska mornarica veliko večja, kot je bila pred vojno«. «Ali imate veliko gledališče?« zanima Zoro. ((Trikrat tako veliko ne bi krilo potreb. V prejšnjih časih je zadostovalo, ker poprej ni delavec nikoli videl gledališča. Sedaj se je to popolnoma spremenilo. Gospodinje gredo že navsezgodaj po vstopnice za kino«. «Je pri vas še kaj nepismenih?« bi hotela Zora še vedeti. ((Split ima 50.000 prebivalcev. 1946 leta je bilo še kakih 2.000 nepismenih. Zdaj jih je okoli 150. V podjetju dobijo eno uro na dan za pouk. Po .tej petletki ne bo o nepismenosti več sledu«. Bližamo se Kaštelom. Tovariš Zajec bi rad vedel, kako pristo- v.v AV.V.V.V.V.VV/A/.1 .■.W.W.WAV.V.V%V.%W.V.V.W.V.V.%V.V, pajo dalmatinski kmetje v zadruge, če se temu kaj upirajo. «Nihče nikogar ne sili. To je načelo, po katerem se ravna oblast. Nešteto imajo priložnosti, da se prepričajo o prednostih, ki jih ima zadruga, in to je najboljši propagator zanje. Leta 1948 jih je bilo 1.000, letos jih je 5.000, njihovega števila pa ni mogoče točno ugotoviti, ker raste iz dneva v dan. Tudi podjetja so urejena tako, da imajo svojo ekonomijo, kar samo pocenjuje življenje«. «Kdo je gradil Ka,štele?« spravi Lina po časi iz sebe vprašanje, ki ga je imela ves (a čas pripravljenega. Po naravi je tiha in ne bi bila rada nikomur vsiljiva. Zdaj pa se ne more obvladati ob tem imenu. Naš spre,mljevalec se najprej široko nasmeje, potem pa reče: «Našc ljudstvo jih je gradilo. Ko iV.’.V.,A%W.".V.W.VW 45 Iz te sestavne zrahljanosti obeh tržaških političnih strank, vladne in liberalne, izvira kljub pogostim in večkrat ogorčenim volivnim borbam nekaka medsebojna težnja k prizanesljivosti in sporazumevanju. Tako je isti župan, ki je leta 1881. zavrnil častno predsedstvo domoljubne razstave, leta 1882, ponovno izvoljen z enodušnimi glasovi obeh strank. Tako liberalci, ki zmagajo na volitvah 1882 in odnesejo popolno zmago na volitvah 1886, sklenejo 1889 volivnj kompromis z nasprotniki. Vendar pa je od 1882 dalje vsa občinska oblast v rokah italijanske liberalne stranke, čeprav skuša avstrijska vlada to oblast ovirati s tem, da skuša strniti vrste svojih pristašev in funk. cionarjev in da ustanavlja in podpira dinastične časopise in dinastična društva. Cesto vlada s svojimi intervencijami celo pospešuje liberalizem. In ker zvestobe funkcionarjev ni moči nadzirati v volivnih skrinjicah, se včasih te skrinjice nepričakovano maščujejo. Tako pridemo do upravnih volitev leta 1897, ki dokončno zmedejo staro vladno stranko in zagotovijo za več let italijanskemu liberalizmu neomejeno oblast na občini in v vseh občinskih ustanovah. Toda leto 1897 prinese poleg upravnih volitev še drug dogodfk splošnodržavnega pomena, to je politične volitve, in tudi na teh volitvah odnesg liberalna strpnka popolno zmago. To je v Avstriji prvi delni poizkus volitev na podlagi splošne volivne pravice. Vlada vzpo. stavi tako imenovanj «peti volivni razred«, to je neko novo volivno skupino na podlagi splošne volivne pravice, ki je porazdeljena na 72 manjših teritorialnih skupin, s tem dobi peti volivni razred (peta kurija) svoje mesto poleg drugih privilegiranih skupin. Na fa način stopijo v politično življenje države najširši ljudski sloji. Toda takoj ie treba dodati, da je tem slojem že vnaprej onemogočena možnost, priboriti si večino, kajti teh 72 poslancev, izvoljenih na podlagi splošne volivne pravice, se zgolj pridruži 345 predstavnikom veleposesti, in- dustrije itd. Gre pač za nov prijem avstrijske vlade, kakršnega si ■ ° <.e, in sicer v širši meri, zamišljal Taaffe, za njim pa VVindisch-graetz. Končno ga uresniči šele Badeni. Toda Badqni s; s tem ni v ničemer opomogel. Nekaj mesecev kasneje se bodo Nemci kljub temu divje uprli jezikovnim koncesijam Cehov. Vse kaže, da je prav stopnjevana nacionalna borba edin izmed glavnih vzrokov, zakaj se italijanski tržaški liberalizem končno odpove tisti taktiki nesodelovanja v avstrijskem javnem življenju, ki se je držal skoraj za dobo celih petindvajsetih let. Zaradi vzpostavitve petega volivnega razreda se italijanska liberalna stranka v Trstu znajde nenadoma pred tekmecem, hujšim od vseh prejšnjih tekmecev! Politika nasprotovanja, ki jo je vodila proti njej vladna stranka, je predvsem v zadnjem desetletju prav za prav le pripomogla k volivnim zmagam liberalizma. Tudi germanizacija, ki je poprej vzbujala toliko bojazni, je v tem času že veljala za preživeto obliko vladanja, ki je zaradi pomanjkanja ustrezne narodnostne podlage obsojena na neuspeh. Toda z novim volivnim zakonom iz leta 1896 se ves položaj v Trstu spremeni. S tem novim volivnim zakonom, ki združuje mesto in podeželje v eno samo volivno skupino s splošno in enako volivno pravico, udarj 2 vso s>lo prvič na dan resnični etnični činitelj — slovanska narodnost. In slovanska narodnost se ne dviga proti kaki majhni politični skupini, ampak proti celotnemu italijanskemu v prebivalstvu tržaškega mesta. Liberalna stranka sj je na jasnem, da bi še nadaljnja odmaknjenost od političnih oorn pomenila premaknitev borbe z narodnostnega na razredno težišče. Kajti proti mlademu slovenskemu nacionalizmu bj stala sama in zato na najboljših volivnih pozicijah tista nova sila, ki jo je nov volivni zakon pravkar poklical na pozornico političnega življenja, to je proletariat Proletariat Julijske krajine je namreč veliki odsptnik od političnega življenja. Niti leto 1848 mu ne da malo zaživeti, kakor se sicer zgodi drugje. In vprav zaradi te velike zamude je njegov nastop v političnem življenju toliko vplivnejši. Do leta 1897 je socializem med proletariatom kolikor toliko napredoval. In sedaj proletariat nastop, meri drugimi nasprotujočimi si strankam; kot stranka socializma. Proletariat in socializem odslej medsebojno vplivata drug na drugega, na svoj ustroj in na svojo usmerjenost. Skratka, v tem času se polagoma izoblikuje da. našnje družbeno okolje, kakor ga bom poskušal prikazati v sledečem poglavju. (Nadaljevanje sledi) so prihajali Turki iz notranjosti, je iskalo v njih zatočišče«. Po teh besedah smo za dolgo vsi umolknili, kakor bi nihče več ne imel nobenega vprašanja. Da, za enkrat je res odgovorjeno na vsa, dokler se ne porodijo nova ob novih doživetjih. Barka drsi po gladini in valovi pljuskajo ob njo, kakor da bi ji peli uspavanko. Toda nam se noče spati. Čaka nas še večer v domu oddiha. Samo za nekaj časa se morejo naše misli sprostiti vsega in se opajati le z lepoto, ki se v čarobnem razkošju razgrinja pred nami. Bilo je tako, kakor da nas je šele ((trikratni hura za naže Tržačane« prebudil iz zatopljenosti. Delavci iz doma oddiha, ki nosi ime po narodnem heroju Ivanu Lučiču Lopčeviču, so nam še vzklikali na obali. Nikakor se nisem mogla takoj zapomniti tega imena in da bi mi bilo laže, sem prosila našega spremljevalca, naj mi pove kaj o njem. «Bil je sekretar Kp Dalmacije«, mi je odgovoril. ((Italijani so ga leta 1941 aretirali, pretepali, žgali in mu trgali nohte, toda ničesar niso spravili iz njega«. V parku doma ir. v prijetnem večer-.nem hladu košatih pinij je bil že pripravljen oder za nastop. Ljudstva je bilo že zbrano okrog njega in da ga ne bi pustili še nadalje čakati, je tov. Venturini odredil, da se takoj prične koncert. Kot bi trenil, so bili vsi na svojem mestu in potem je donel* v poletno noč pesem za pesmu0. Ona napitnica, katero je spren)' ljala Romana s harmoniko, je bil* tudi tu vsem najbolj všeč. Se ti še bi poslušali, ali hladno je P°” stalo in tov. Venturini se ni z8' stonj bal za grla svojih pevce* Ti bi seveda še peli, ker ne P°" mislijo, da jih čaka drugi dalj koncert, s katerega bodo odnesi* klavrn sloves, če bodo vsi kripal*' Nič ni pomagalo, treba je.bil® pesmi željnemu občinstvu pove' dati resnico. Vdalo se je. Glave so se sklonile in roke, ki so bil* pripravljene na ploskanje, s° omahnile. «Hitro,. hitro noter«, j* priganjal tov. Venturini, «da n*1 se ne prihladite«. Sli so za njin* kakor ubogljivi otroci in marši' katerega je zapekla vest za mrzl° pivo in druge take pregrehe. Zunaj se je med tem že razvil0 kolo. V njem so se združili delov* ni ljudje iz vseh federalnih edi' nic. Njih pesem je bila kot vris* novi Jugoslaviji. Mi smo ga raz*1'j meli. Po večerji, ki smo si ogl^ dali dom, nam je bilo, kakor d* smo se že enkrat seznanili s ten*' kar objemlje. Med vojno je bil dom sam0 eden izmed hotelov ob Jadran*1! V vojni je bil opustošen, po voj” ni obnovljen ali gradbena dela š8 niso končana. V nekdanjem hote" lu je bilo prostora za 60 ljudi, V sedanjem domu ga je za 340, tod* ko bo sezidan v celoti, jih b° sprejel 1.000. 50 sob je za eno oS°' bo, ostale sobe so družinske j0 vsaka ima svojo kopalnico *"j vzidano omaro. Naše žene je na)' bolj navdušila kuhinja, kjer f pravljajo z. elektriko najtežja ti tudi najbolj groba dela, kakor pf mivanje krožnikov, lupljen)** krompirja, gnetenja testa ti druga. (Nadaljevanje sledi) J DAVISOV P O K A Lj llaiijn 4-1 Semifinalna ielcma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo je končana. Zmagala je Italija s štirimi točkami proti eni. Rezultati posameznih iyer so sledeči: Igre posameznikov: Cucelj; je premagal Miliča: 5-7. 6-2, 6-1, 7-5. Canepele je premagal Pallado: 6-4, 6-4, 6-1. Marcello del Bello je premagal Pallado: 6-3, 6-1, 7-5. Mitič je premagal Canepele: 6-1, 6-4, 6-3. Igre dvojic: Cucclli-Marcelto del Bello sta premagala deojico Mitič-Pallada: 6-4, 6-0, 7-5. S to tekmo si je Italija pribo- rila častno mesto, da bo igrati v finalni tekmi proti Franc ii11! ki je premagala Madžarsko v B'1’ dimpešti. Italijanska dvojica A imela pred seboj močnega, rek bi skoraj enakovrednega nasprot‘j nika. Italijanska igra se odlik*11* j po novem amerikanskem stilu. * * jim je. po pisanju nekaterih 1 zemskih športnih časopisov, P'1 ‘ nesel zmago. Jugoslovanska ca Mitič in Patlada pa še vedn igrata na star način, ki polod0' »ta propada, ker se n; obnesel P l mednarodnih srečanjih. ’ kanski način igre odlikuje pret, vsem igranje na mreži z mi udarci. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančr.o-upravnl 60, osmrtnice 70 lir. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B in FLRJ: 55, 165, 330 650 din- Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 'inozemskega tiska "" Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O Z — TRST'