Enotno in orgranizirano
Občinski svet ZS je na svoji zadnji, 24. seji obravnaval družbenoe-konomski položaj delavcev, Id opravljajo delo v okviru investidjske gradnje v tujini. Obseg tega sodelovanja naših delovnih organizadj je vedno večji in predstavlja njihovo trajno usmeritev.
Vzrok za to ni le v pomanjka-nju dela v domovini, temveč v spoznanju, da je vključevanje na mednarodno tržišče pogoj za hi-trejši razvoj domačega gradbe-ništva. Gre predvsem za sezna-njanje z novimi tehnologjjami gradnje, kvalitetno organizacijo dela, devizni priliv, ki ga ustvar-
jajo s svojim delom in vgrajeva-nju domačih materialov, kar vse bistveno vpliva na zunanjetrgo-vinsko bilanco naše države.
Naše delovne organizacije so sedaj predvsem na dveh po-membnih področjih, in sicer v ZR Nemčiji ter v prijateljskih neuvrščenih   državah  bližnjega
vzhoda in severne Afrike. Načr-tujejo pa delo v DDR in pri gradnji plinovoda v Sovjetski zvezi, ki bo povezoval bogata nahajališča plina v Sibiriji z upo-rabniki v zahodni Evropi.
Naši gradbinci so se za lealizacijo teh del dokaj dobro pripravili. Na večjih gradbiščih nastopajo skupaj, z enotno organizacijo gradbišča, imajo poenotene samoupravne akte, skupne objekte družbenega standar-da, ekonomske odnose pa urejajo na dohodkovnih odnosih. Res da se pri tem pojavlja vrsta problemov, razve-seljivo pa je, da jili dokaj uspešno in sproti tudi odpravljajo.
Občinski svet ZS je ob tej obrav-navi namenil posebno pozornost sa-moupravni in politični organizirano-sti delavcev. Ugotovil je, da delavci, razporejeni na delo po delovnih eno-tah v tujini, uresničujejo del svojih pravic in obveznosti v delovni enoti, vse druge pravice in obveznosti pa v tozdih oziroma DSSS, iz katerih so razporejeni. Tako imajo v tujini zbore delovnih ljudi, svele delovnih enot in disciplinske komisije z otne-jeno pristojnostjo. Prav tako imajo organiziran sindikat v okviru OO ZS na gradbišču, ki je vezan na konfe-renco OO ZS v delovni organizaciji.. Delo sindikata je precej otežkočeno! zaradi pomanjkanja informacij, hitre menjave delavcev, pa tudi zaradi ne-katerih   organizacijskih   nejasnosti.
Na osnovi bogate razprave so čiani obdnskega sveta ZS opredeUU svoje naloge in naloge OO ZS. Zavedali so se pomembnosti tega področja ter dejstva, da samoupravna in politična organiziranost bistveno vpKva tudi na efconomske rezullate OZD.
VINKO FRANJO