156. Številka. Ljubljana, v torek 11. julija 1899. aaaii. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan sveesr, isimsi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogerake dežele sa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Is Ljubljano brei pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za osnanita plačuje se od Itiristopne pettt-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jclenkrat tiska, po 6 kr., «e aa dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravniatvo je na Kongresnem trgu It. 12. UpravniItvu naj as blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga at. 12. Teleloii Ht. 3-4. Anglija, Rusija — in Nemci. Brunnhofer, ruski politični žurnalist, izdal je leta 1897. v Petrograda zanimivo knjižico: „Rusije roka nad Azijo". Knjiga je napisana s takošno resnostjo in je tako oddaljena od zapadnomu svetu priljubljenega Židovskega frazerstva, da mora vzbuditi; pozornost mislečih politikov izven Rusije tako se tudi Pavel Rohrbach, po srcu in umu pravi Nemec, v znanih berolinskih „Preussische Jabrblicher", junija ti, z vsem priznanjem izraža o tej brošuri. Nam zapadnikom zdita se sicer ruski tisk in ruska žurnalistika suhoparna ; tako smo že privajeni semitskemu dubn, ki govori iz vse dnevne literature germanske in romanske, da nam veličanstveni mir v ruski knjigi prijati niti ne more. Uprav temu miru, tej izvestnosti prepričanja se pa čudi omenjeni Nemec. Rohrbach rad priznava, da tako, kakor Brunnhofer misli večina ruskih merodajnih izobražencev o sveti zadači svoje domovine v Aziji; ne podjarmiti narodov, ampak s kulturo jih privabiti k sebi, je njih načelo. Rusija ima množico ljudstev in govoric, ali vsem narodom so pristopna odločilna mesta v upravi in praktičnem javnem življenju — da jih pa neka jednotnost mora vse vezati, razume se samo ob sebi; ali ona jednotna vez se jim brutalno ne vsiljuje, ampak prijetno se jih sama ovije, individualnost narodov se tako ne krši, a dobiva le večji pomen v velikem okviru ogromne države. Azijo kultivirati, Azijo na tak blag način porušiti, kakor so Rimljani umeli milo poromaniti narode, to je sveta in providen-cialna dolžnost pravega Rusa. Rohrbach nikakor ne zanikuje, da tako idealno o poklicu svoje domovine večina Rusov res misli. „Es w;lreein Irrthum", piše Rohrbach, „diese (Russen) als chauvinistisch za bezeicbnen, was an sich ja in Anbe-tracht des ungeheuren Zieles und ebenso gewaltigen Selbstvertrauens dieser Manner eine begreifiiche Meinung w;ire. £s ist nicht Chau vinismus, sondern einehrlicherlde-alismus, das tief und aufrichtig empfun- LISTEK. Katoličanstvo in pravo-slavje. L. 1805. je izdala katoliška Rusinja, kakor se sama imenuje, knjigo : L e t i z i a Al. P o 1 o z o w. Una Russa Cattolica. I 1 Dissidio fra ilGenio religioso Latino e quelle Slavo. Roma. Sta-bilimento Perino 1895" Knjige ni dobiti na knjižnem sejmišču. Ker je jako zanimiva, podajam tu iz nje nekako vsebino po Spectatorju (Beilage zur „Allgeraeinen Ztg. 1/5 99.) Pisateljica v uvodu svojega dela britko toži o svoji osamelosti v naročju rimskokatoliške cerkve, kateri jesioer udana. Ali akoravno ni slovanofilka, akoravno se ne klanja bizantinskim tradicijam, se ji ven-der vsa njena duša ustavlja, da bi si svoje čustvo „napoletanizirala". Veliko je brezdno v nabožnem ozira med slovanskim veho-dom in italijanizovanim zahodom. Katoliška cerkev je po svojem historičnem razvoju v bistvu romanska kakor naslednica starorimske svetovne ideje, in kakor taka je tuja slovanskemu plemena, katerega religioznih čustev na more niti razumeti. Vsak večji dene Bewustsein einer \velthistorischen Mi s sion Russlands, oder was man ebenso h.vufig liest, des Slaventhums". Rohrbach vidi, da se vstočna soseda Nemcev pola g oma, ali i izvestno dviga, in da prej ali sle) mora priti v kolizijo z onim polipom, ki v vsakem delu sveta po vsem sega in vse v svoje roparske roke pritegniti hoče: z Anglijo. Vprašanje nastaja: na katero stran imajo Nemci v tem eventualnem svetov nem boju pristopiti? Imajoli pomagati Rusom ali Angležem? Kaj je za Nemce najboljše, najugodnejše V Rohrbach nikakor ne meni, daje igrača, na to vprašanje temeljito odgovarjati Da se malone toliko razlogov navajati za to naziranje, kakor za nasprotno. Ako Rohrbach to vprašanje ventiluje, stori to bolj radi tega, da vzpodbuja k treznemu razmišlje-vanju o blagorju nemškega naroda, nego, da bi koj pričakoval definitiven odlok. Provizorično pa Rohrbach svoje čisto osebno mnenje izjavlja ; morda le, da izzove nasprotje ? ? Bodi kakorkoli; to mnenje nas zanima. Vsled tega imela bi Nemčija (v obče Nemci, kateri i v avstrijski monarhiji odločujejo) priskočiti na stran Rusije, kajti ruski interesi se z nemškimi nikoli toliko ne križajo kolikor angleški. Rusi imajo vstočno Evropo in severno Azijo, katero jim živ krst ne more odvzeti; ako si hočejo napraviti svobodno cesto doli na jug do indijskega morja čez Perzijo, Afganistan in Belužistan, bodo pač merali srečati angleške topove, ki priderejo iz Indije, in velikanski boj za svetovno gospodarstvo se razvname. Toda, ako v tem odločilnem boju zmagajo Angleži, pomeni to ne samo oslabitev Rusije in konec nje aspiracije na obrežje južne Azije, to pomeni več, to je: Nemčiji preti konec kolonialne moči v Afriki in v Zadnji Aziji; zraagonosni Angleži ne bodo dalje trpeli mogočne rastf Nemčije v kolialni Evropi: skratka procvit, celo eksistenca nemške velemoči je v nevarnosti. Drugače pa, ako zmagajo Rusi. Rusija ima v svojem notranjem Še veliko storiti, celotni narod ima lastno intuicijo izvestnih nabožnih istin, katerih drugi rodovi običajno niso sposobni. Ruski narod ima plemenita verska čustva, katerih pa drugi narodi ne znajo ceniti, kakor imajo tudi o njegovem političnem Življenju napačno naziranje. A priori bo pa ne bi smelo trditi, da je pravoslavna cerkev shizraatična ali razkolna. Ko so se dali Rusi za Vladimirja okolu I. 862, od grških škofov krstiti, ni v onih deželah nihče niti sanjal o latinski cerkvi ali celo o tem, da terja vrhovni primat. Kakšen pa naj bi bil razkol, ako velika večina ljudstva niti pojma nima o cerkvi, od katere se je baje odkrušila? Ruska cerkev mora ostati pri svojih obredih in običajih; ona je tolerantna, in ukaz Petra Velikega iz 1. 1702 ima Še dandanes v državnem zakonu svojo veljavo kakor § 1908. Nobena izmed 20 do 30 raznih veroizpovedanj na Ruskem se ne more pritoževati, radi zatiranja kakor niti nobena narodnost ne. Značilno za pravoslavno cerkev je, da ni med posvetnim in duhovnim nobenega razločka, kar ae žalibog pogreša v katolicizmu. Na Roškem ni „duhovno" isto kar „religiozno", in .posvetno", nikakor ne pomenja, kakor v Italiji ali Franciji, „prottcerkveno" ali oelo „ate- kriz od znotraj preti tam veliko, da ona nikakor ne bo mogla niti hotela zapadno Evropo oškodovati. Strah, kakor ga ima n. pr. previdni politični avtor Kari Jentsch, da Nemčija na takov način neizogibno postane le ruski departement, je neopravičen. Tako Rohrbach; on sluti sicer, da bode s svojim mnenjem osamljen v Nemcih, osobito, ker Nemci v veliki svetovni politiki niso onega finega instinkta kakor Angleži, Rusi in Francozi, v tem oziru so Nemci na tisti nizki stopinji kakor Italijani, o inozemstvu se oni ne dado posebno dobro poučevati, o njem mislijo večinoma subal-terno. Jedina izjema so — Vsenemci '„un-sere Alldeutschen"), kateri so sicer navdušeni, ali malo zvedeni; k veliki politiki je pa potreba mnogo znanja. Ne preostaja drugega, nego veliko delo, ki zahteva napornih študij, pisati o Rusiji. Morda dobimo s časom od Rohrbacha večje delo? Sporočili smo takovo razraišljevanje iz jednega najboljših velenemških listov. V broju juli t. 1. čitamo v istem listu nadalje jako trezen poziv na avstrijske Nemce, da naj vender jedenkrat mirno in zrelo politi-kujejo ter se s Slovani sporazumejo ; drugače „fahre vrofcf, du Bruderstamm der Al pen" — ker bode po njih. Tudi mi menimo, da orientacija v velikih vprašanjih svetovne politike bi nas v Avstro-Ogrski mogla še nečemu naučiti, in da bi se potem iz blata morda kako rešili, v katero smo zagazili. Dr. M. A. V IJuhlJtiiil. H. julija K položaju. Ministrski predsednik grof Thun se je odpeljal včeraj zopet v Budimpešto, finančni minister dr. Kaizl in trgovinski minister baron D i p a u 1 i pa prideta danes za njim. Ministri imajo v Budimpešti sejo glede soglasnega tekstiranja avstrijskih na-godbenih točk z ogrskimi zakoni ter glede definitivne določbe, kako dolgo se promulgirajo nagodbene določbe. — „Politik" poroča, da so se vršila zadnje dni na Dunaju konference, katerih so se udeležili ministra grof Thun in dr. Kaizl, dr. Pacak, dr. Ferjančič istično". Religija tam nikakor ni stvar klerusa, ampak Čast vsega naroda, zasebnega in javnega Življenja. Menihi niso nobena posebna kasta, temveč le varuhi sve tišč. Ruska družba zatorej ni ločena kakor latinska (rimskega izpovedanja) v posvetno in duhovno. Zakon (ženitev ali brak) ni zakrament, ki ima nekaj nizkotnega na sebi; celibat ne vstvarja iz svojih pristašev nobene ločene, „nebesom ljubše in bližje" kaste. Pobožnost ni predpravica posebnih stanov, ampak ves narod išče v evangeliju praktičnih moralnih načel. Ruski duhovščini očitajo nevednost; ali pozabiti se ne sme, da Slovan ni Roman. Rus ne išče spekulativnih naukov in dogem, kakor jih je v zapadu sholastika z veliko teoretično spretnostjo postavila, ampak Rus bolj čuti neizmerno veličanstvo vesmira in božanstva; Rus se vidi v praktičnih krščanskih čednostih ter v vsem kar je pravično, resnično in lepo; radi tega je potrpljiv v verskih stvareh. Tolstoj gotovo marsikdaj v razlaganju evangelija ne zadene prave, ali cerkvena cenzura doslej ni segla po njem, ker so Tolstega napori v bistvu vender pošteni in krščanski. Kdor bi hotel Tolstega cenzurirati ali zapisati na kak „indeks", ne bi našel opore niti v javnem mnenju niti v dubovloinMn to je temeljni razloček in razni voditelji Mladočehov. Na dnevnem redu teh konferenc je bil notranjepolitični položaj in vprašanje, kdaj naj se skliče drž. zbor. Baje hoče vlada pred sestankom parlamenta sklicati vodje desni' e in levice na skupno sejo. — „Narodni Listy" so prinesli pod naslovom „Usodna energija — potrpežljivosti" članek, v katerem se član-kar radi neodločnega omahovanja in cin-canja grofa Thuna bridko pritožuje. Potrpežljivost čeških poslancev je dospela do vrhunca in že se bliža dvanajsta ura, od katere je rešitev države odvisna. Državi je nujno potreben mož, ki bo imel dovelj eneržije, da nastopi pot pravice in resnice. Za takim možem zdihuje večina avstrijskih narodov že pol stoletja. Ves jezikovni in narodni boj ni nič druzega, kakor posledica teške bolezni naše države, namreč morilnega centralističnega sistema, ki je nešteta leta spodkopaval, motil in zastrupljal politiko dunajske vlade. Federativna reforma države je nujno potrebna. V Srbiji preganja razkralj Milan še vedno radfkalce in liberalce. Milan je vesel, da more ponesrečeni atentat zlorabiti kot veliko zaroto ter uničiti svoje glavne politične nasprotnike. V ječi je že ogromno število prvih radikalnih odličnjakov, kateri so črtani iz državnih služb, odpuščeni iz armade ter proglašeni kot veleizdajice. Zlasti vseuči-liščnih profesorjev je zadela Milanova maščevalnost veliko število. Maščevalec Knežević je bržčas prebrisan lopov, ki se hoče rešiti s tem, da imenuje razne radi-kalce svojimi sokrivci. Knežević pač ve, da stori s tem veliko uslugo Milanu, ki mu bo zategadelj končno še hvaležen za zadnji atentat. Nemški cesar na francoski ladji. Obisk Viljema II. na francoski šolski ladji „Iphigenie" napolnjuje velikonemške liste z velikim zadoščenjem in veseljem. Obisku pripisujejo namreč izredno politično važnost. „Berlinei Tagblatt" piše: Že več kakor četrt stoletja se ni pripetil tako pomemben in vesel dan v občenju med med latinskim in slovanskim pojmovanjem. Slovansko krščanstvo ostaja pri prvotnih virih krščanske starodavnosti in pri prvih sedmih občnih koncilih. „Nikoli ne boš Rusa prisilil, naj veruje, da je treba k spoznavanju Boga česa drugega kakor poštenega, priprostega srca in odkritosrčnega odvračanja od zlega. Kajti predno so se bili zbrali kaki koncili, da, pred postankom apostolskih pisem je bila cerkev, kakor prava cerkev, če tudi se je na to omejala, da je molila Očeta v nebesih, častila Krista kakor odrešenika in prosila pomoči sv. Duha". Drugi razloček med latinskim in slovanskim naboženstvom je po sodbi naše pisateljice nasilnost na jedni, ponižnost na drugi strani. Bližnjega mučiti je Rusu nemogoče ; v raznovrstnosti veroizpovedanj nahaja pravoslavni le priliko, da more izkazovati bližnjemu krščansko ljubezen. Ruski svečeniki so mili bratje ubogim iu nizkim, nad katere se čisto nič ne po-vzdigajo. Vsak Rus dobro ve, da je po vsprejemu krizmata sam premo v varstvu sv. Duha; da je bil Krist prijatelj in zdravnik ljudstva, ne pa bogoslovski učenjak, da so bili proroki in apostoli iz sredine priprostega naroda Skratka, v latin*' aksm sveto je religija oblekla m Nemci in Francozi. Stvar pa se ni pripetila slučajno. Ladja je šla nalašč zato tja, da se je srečala s cesarjem. Francoski poveljnik je povabil cesarja po naročila svoje vlade, da naj stopi na francoski teritorij Kajti vsaka ladja je po narodnem pravu del države, katere zastavo nosi. Po naročilu vlade so manevrirali Francozi pred kritičnimi očmi tujega vladarja. To je prvi oficialni čin Francije v dosego zbližanja z Nemčijo. Vožnja „Iphigenieje" ima odločno značaj mirovnega približevanja. Trenotek zato je pravi. Na mirovni konferenci v Hagu niso nemški zastopniki radi Alzaško-Lotarinške ničesar niti omenili. Na kaj takega bi pred nekaterimi leti nihče ne mislil Francija se bliža otvoritvi svoje svetovne razstave in hoče ta kulturni praznik slaviti brez bojnih raislij. Pred začetkom nove obravnave proti Drevfusu in ob času, ko so socialni demokratje prvič ministri, je bil Viljem II. gost Francozov. Še nedavno so pisali francoski šovinisti, da bi se puške same izprožile, ako bi se hotel nemški cesar udeležiti kdaj vaje francoskih vojakov. No, to se ni zgodilo. Počasi, a vztrajno se vsled osebne prijaznosti cesarja približujeta dva doslej sovražna naroda. Drevfusova afera. Dosedanji pariški vojaški guverner, general Zurlinden je odstavljen in na nje govo mesto je imenovan general Brugere. Zurlinden je prestavljen na deželo. Ta mož je kot vojni minister prvi začel preganjati polkovnika Picjuarta, Esterhazvja pa je Ščitil, dokler je le mogel. Brugere je pristen republičanec, zato je zbudilo njegovo imenovanje splošno zadovoljstvo v republi-čanskih krogih. — Tudi poveljnik kaznilnice na Vražjem otoku, D e n i e 1, ki je postopal z Drevfusom uprav nečloveški, je prestavljen. Tako se obrača list za listom in nekdanji vsegamogočneži se morajo umakniti v temo. Žalostna obletnica. 3. julija je bila obletnica nesrečne pomorske bitke pri Sant Jagu, v kateri je bilo špansko ladijevje povsem razbito in admiral Cervera ujet. Zjedinjene države so praznovale ta dan, ki je bil za špansko-ameriško vojno odločilen, jako šumno in glasno, v Španiji pa je bilo vse tiho. saj tega dne pred jednim letom se je Španija sama izbrisala iz vrste pomorskih in kolo nialnih držav. Velika obravnava proti admiralu Cerveri pred vojnim sodiščem se je končala s tem, da je bil oproščen. Izkazalo se je, da je storil Cervera vse, kar je mogel in smel storiti s svojim slabim materialom Izkazalo se je tudi, da so se vedli Cervera in njegovi junaki pravilno, in da jih ne zadeva nobena krivda. Dnevne vesti V Ljubljani, 11. julija. — Osebne vesti. Postnimi vežbeniki so imenovani Henrik M a u r i z i o pl. Mohren-feld za Trst, Josip Magolič za Ljubljano in Benvenuto Mendel za Pulj. — Občinski svet ljubljanski ima ▼ četrtek, dne 13. julija 1.1. ob Šestih zvečer v mestni dvorani izredno javno sejo. — Degradirana svetnika. .Slovenec" psuje včeraj na vse strani, ker se je našlo nekaj slovenskih listov, ki so po zaslu-ženju ožigosali počenjanje cerkvenih krogov s slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilom in Metodom. O naSem listu oziroma o naši zadevni notici piše, da „od zlobe že brenči" in „da bi pameten človek nablodil toliko dekadentnih neumnosti, to je nemogoče". V isti številki, pod zaglavjem „Podlost" piše „Slovenec" : „Naša Sloga" in za njo .Edinost" očitata katoličanom, da vlačijo sv. Cirila in Metoda po koledarju, kakor da sta dva — cigana. Tako očitanje je podlo, tem podleje, če ga je zapisal kak suspendiran duhovnik". Kadar so klerikalci v zadregi in si ne vedo drugače pomagati, tedaj izvlečejo svojo lemenatarsko pametna solnce. Delaje se grozovito pametne, vse druge, ki niso njihovih mislij, pa proglase se za bedake in za podleže. Kadar se kle rikalci na svojo pamet sklicujejo, tedaj je lahko vsakdo prepričan, da stoji njihova stvar na slabih nogah. In tako je tudi v tem slučaju! Kar je povedal .Slovenec" o degradiranju sv. Cirila in Metoda, ni vse skupaj vredno piškavega oreha. Istina je in ostane, da sta bila slovanska blago-vestnika degradirana za svetnike nižje vrste, in da se je z vbogima sv. Cirilom in Metodom ravnalo tako, kakor da sta dva kranjska liberalca! — Laška komanda v cerkvi. „Slovenec" je sila jezen, ker smo v sobotni Številki omenili, da v katoliški cerkvi vlada laška komanda. In vender je to gola in čista resnica, katera se da na srečo dokazati s številkami. Ogromna večina vseh kardinalov, ki so pravi vladarji katoliške cerkve, je laške narodnosti. Ti laški kardinali imajo v vseh zadevah odločilno besedo, in da se prevlada Lahov, da se gospodstvo laških kardinalov v katoliški cerkvi Se utrdi, je v zadnjem konzistoriju poleg jed nega Avstrijca (dr. Missie), jednega S panj ca in jednega Francoza dobilo kardinalski klobuk osem Lahov. Mej kardinali je sedaj 3 7 Lahov, vsi drugi narodi, Francozi, Španci, Nemci, Angleži, Slovani itd. pa imajo v kardinalskom kolegiju samo 26 zastopnikov, Španci jih imajo pet, Francozi sedem, Nem Čija pa dva. Lahi imajo 11 kardinalov več, kakor vsi drugi katoliški narodi skupaj. Ali smo torej pisali neresnico, ko smo govorili o laški komandi v katoliški cerkvi? Veliko število laških kardinalov jamči, da se t udi v prihodnjem konklavu ne predere Štiri sto let stari, tradicionalni, a vender nelegalni privilegij Lahov, da mora biti papež Lah. S tem je menda zadostno podprta naša trditev, da vlada v katoliški cerkvi laš k a komanda. — Obrekovanja Ljubljane so v nemških časopisih na dnevnem redu in nemško občinstvo ponavlja vedno, kar je čitalo. Te dni je bil neki na Dunaju živeči gospod po opravkih primoran, potovati v Ljubljano. Na dunajskem kolodvoru ga je znan mu železniški uradnik popolnoma kuto, v slovanskem ima pa še priprosto jelenovo kožo na sebi. Slabo bi se zdravila P.usija, kakor bi hoteli nekateri, ako bi se ji podaril latinski nagobčnik in rimski cerkveni regiment. Poklic krščanstva je, spasiti narode v Kristu: v Rusiji delujejo na to kakor orodja božje usmiljenosti poedinci, ne v kolikor so poedinci, ampak v kolikor so členi družbe. Poedinec se more spasiti le takrat, ako zveze svojo osodo z osodo vse | družbe in ako pobija nevarnost, ki vsi družbi preti. Dočim so se v rimski cerkvi zedinjeni narodi bojevali vedno med seboj, se kaj takošnega med iztočniki ni zgodilo nikdar, razen v najnovejšem času, ko so povzročili zapadniki boj med brati Bulgari in Srbi. Krist je Slovanom odrešenik ne samo po-edincev, ampak vsega sveta in vseh časov, torej tudi našega, modernega časa. Tudi sedanjost je delo božje, in Odrešenik ni prišel samo, da bi izveličal ljudi starega sveta (ancien regime). V vsem življenju vladaj priprosti, resnični in osrečujoči duh Kristov, in prav pravi katoliški nadškof Ireland: ,Pri birmi ne prejmemo naposled sv. krizmata samo zato, da plačamo svoje cerkvene klopi in se prepiramo o minulih rečeh". Tako je pravoslavna cerkev res krščanska, Ijudomila, božja cerkev. Ras ne pozna dveh med seboj borečih se oblastij, ločene cerkve in ločene države; kakor je ljubezen in resnica povsod ena, tako je tudi cerkev z državo ena. Car ni nikakor poglavar ruske cerkve; on zastopa samo neduhovnike, zagotavlja cerkvi mir in pokoj, ne more pa ukreniti čisto ničesar proti sporočilom, obredom in naukom cerkve. To so razmotrivanja „katoliške Rusinje". Mogoče, da ceni pisateljica previsoko moč primitivnega intuitivnega verovanja in čuvstvovanja in premalo visoki razvoj zapadnega teoretičnega duha. Ali tu ni moj namen, razkladati čitateljem svoje nazore. „Vse čitajte, in kar je dobrega, si izberite!" (Sv. Pavel.) In mnogo je dobrega na ruskem vstoku! Rusija je sicer zaostala v gospodarskem in industrialnem oziru, ali zdrava narodna kultura in organično razvijajoče se pravoslavje daje ji veliko silo in vstvarja tudi uslovja za ekonomičen napredek. Rusija v poslednjih desetletjih orjaško napreduje. Kolika, ne samo narodno-slovanska, ampak svetovna sila je vstočna oblika krSčanstva, kaže to, da sega vse Človeštvo krčevito po duSevnih plodovih iz pravo-slavja vzraslega Gogolja, Puškina, Tur-genjeva, Dostojevskega, Tolstega. A. P. RsgelJ. resnobno svaril, naj nikar ne gre ▼ Ljubljano, češ, da t Ljubljani ni svojega življenja varen, kdor govori nemški in da v Ljubljani ksr na cesti streljajo tiste, ki ne znajo slovenski Dotični gospod pa se ni dal oplašiti in je prišel v Ljubljano. Kolik o pa je tistih, ki se dajo a takimi obrekovanji ugnati in se ne upajo v naše mesto. — Otroški vrtci v Ljubljani so vsi prenapolnjeni, in naravno je tudi, da tudi nemška dva? čujemo, da se s prihodnjim Šolskim letom otvori II. mestni otroški vrtec in sicer v Trnovskem predmestju, če se to uresniči, si pridobi občinski svet ne malo zaslugo in ustreže nujni potrebi v tem mestnem oddelku, zlasti ker so v nas še ljudje, ki pošiljajo svoje slovenske otroke v šulve-reinski otroški vrtec k M a h r u ' — Slov. akad. ferialno društvo „Sava" bode imelo dne 7. avgusta ob 10. uri zjutraj v „ Narodnem domu" svoj redni občni zbor. Odbor je sklenil prirediti na ta dan občni zbor, ker bodo ravno 6 in 7. bivali naši čeSki kolegi v Ljubljani. Prosimo tedaj vse člene, naj se že zdaj pripravijo, naj gotovo pridejo 6. in 7. v belo Ljublja no in tako pokažejo, da goje simpatije do če Skih kolegov, ter da jim je mnogo ležeče na obstanek .Save". — Abiturijentje obeh o. kr. učiteljišč v Ljubljani prirede, kakor je naznačeno v inaeratu, v nedeljo, dne 16. malega srpana, izlet v Kamnik in zvečer koncert v čitalnici. Želeti je, da se udeleži izleta in koncerta mnogo občinstva, posebno pa učitelj-stva. Koncert se priredi na korist učiteljskemu konviktu, torej na korist učiteljstvu samemu. S tem pa naj nikar ne bodi rečeno, da je koncert samo za učiteljstvo, za vse je. Vsakemu se nudi lepa priložnost, da si ogleda lično mestece. Kdor je le količkaj navdušen za slovansko glasbo, naj gre v Kamnik. Pri koncertu se bodo pele skladbe najuglednejših slovanskih skladateljev: slovenske, hrvaške, Češke, ruske, bolgarske in na klavirju se bodo izvajale četveroročno poljske skladbe. Program je tako mnogovrsten, da bode občinstvo gotovo zadovoljno. Ako komu ne ugaja šestero-glasen mešan zbor, obrnil bode večjo pozornost na moški zbor ali četverospev, in kdor je navdušen za solo-petje, poslušal bode soliste. Ker so se že razposlala vabila, in bi kdo mislil, da je ignoriran, ker bi slučajno ne dobil vabila, blagovoli oprostiti, ker se ni mogoče ozirati pri mnogem opravilu na vse. Skupnega obeda se lahko udeleži vsakdo, samo da to naznani g. A. Lenarčiču, Kolodvorske ulice št. 18, najkasneje do četrtka večera. Kuvert 60 kr. V nedeljo torej v Kamnik! — Dirka kluba slovenskih bicikli-stov Ljubljana", ki se je vršila predvče-ranjem, je prav dobro uspela. Darila, oziroma častne znake, so zaslužili gg.: 1.) Dirka junjorjev: a) Arrigo Vittalini 1 min. 43» „ sek., b) Anton Novak 1 min. 45» B sek., c) Viktor Kubelka 1 min. 475 6 sek. 2.) Dirka gostov: a) Fran „Iros" 4 min. 29" 8 sek., b) Fran Križman 4 min 30a/5 sek., c) Nikola Kristid 4 min. 30» f, sek. 4.) Dirka senjorjev: a) Fran Križman 4 min. 5*/B sek., b) Ivan Exler 4 min. G1 B sek., c) Fran Jarc 4 min. 9 sek. 4) Vožnja za kvalifikacijo : a) Avgust Speil 2 min. 22>/B sek., b) Ivan Gotthard 2 min. 22a/„ sek.. c) Fran Križman 2 min. 23 sek. 5.) Mala glavna dirka i a) Nikola Kristid 2 min. 4»/b sek., b) „Serafin" 2 min. 5 sek.; c) „Her-inens" 2 min. 5 Vb sek. 6.) Glavna dirka: a) Fran „Iros" 3 min. 40>/& sek., b) Af mil lino Grassi 3 min. 49- r, sek., o) Avgust Speil 3 min. 49*/* sek., d) Arrigo Vittalini 3 min. 50 sek. 7.) Handicap: a) Kristid & „Her-mensw 3 min. 56l/B sek., b) Fran „Iros" 3 min. 59'/e sek., c) Grassi & Vitallini 4 min. 3*/B sek. Zvečer se je sestala kolesarska družba pri „LIoyduu, kjer se je mej zvoki vojaške godbe, katera je prilično dobro igrala, napivalo hrvatskim in slovenskim kolesarskim druStvom, njih predsednikom in narodni zavesti. Govorili so gg.: dr. Kušar, Sollar, Souvan, pl. Tučid in Divkovid. Poslovili smo se ob jako pozni uri, prepričani, da smo zopet nekaj storili v prid sporta in naroda. — Občni zbor f.Zveze slovenskih kolesarjev" se je vršil predvčeranjem ob polu 11. uri dopoludne v vežbališču slovenskih bicikl i sto v „Ljubljana" ob prav mnogobrojni udeleZbi. Zastopana so bila sledeča društva: kolesarsko društvo »Ilirija", kolesarski klub „ Slavec" in klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" is Ljubljane, klub dolenjskih biciklistov is Novega mesta, klub biciklistov .Celjskega Sokola" iz Celja in kolesarski klub .Sokol" iz Trsta. Rešile so se nekatere jako važne točke — ker pa je občni zbor predolgo trajal, odložile so se ožje volitve do prihodnje sobote. Poživljajo se torej vsi gospodje členi, da pridejo dne 15. t. m. ob polu 9. uri zvečer k L1 o y d u , da se dokonča program občnega zbora. Potem bodemo natančneje poročali o sklepih in volitvah. — Matura na ljubljanskom ženskem učiteljišču je bila včeraj končana. Za maturo se je oglasilo 34 kandidatinj četrtega tečaja in tri privatistinje. Tri kandidatinje in jedna pri vat isti nj a morajo ponavljati skušnjo, vse druge so jo prebile z dobrim vspehom. — Orglarsks šola konča v četrtek, 13. t. m. ob 9. uri zjutraj v svojih prostorih na Vodnikovem trga št B svoje 22. leto z javnim izpitom učencev. — Lokalna ieleznios Ljubljana-Vrhnika. Z otvoritvijo normalno tirne lokalne Železnice Ljubljana-Vrhnika zadobi veljavo od glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice izdana tarifa, del II., za osebe, prtljago in pse in pa lokalna tovorna tarifa, del II., za mrliče, živali in blago. Cena prvi tarifi je 50 vinarjev, drugi pa 20 vinarjev. — Laška Izzivanja. Z Viča se nam piše: Med delavci v naših opekarnah je nastal kar očiten boj. Na jedni strani stoje Lahi (furlanski in goričanski) na drugi strani pa Slovenci. Dokler so imeli boj bolj med sabo, ni prišlo nič v javnost, a zdaj so se že začeli v gostilnah, in na javnih mestih s samokresi streljati, tako da domač človek ni več varen pred Furlani. Furlan, če nima samokresa, ima gotovo dolg nož pri sebi. Ali bi ne bilo umestno, da bi orožniki malo pogledali pri opekarnah in bi Lahom pobrali orožje. Posebno drzni so Furlani, ki delajo pri g. Kancu. Nam Vi-čanom so kar očiten boj napovedali, tako da zdaj domačin že ni varen, če gre na polje ali na travnik. — Rezervistom-kolesarjem. Poveljstvo 3. voja je z razpisom z dne 23. junija t. 1. odredilo, da smejo rezervisti pehote in lovstva, ki so podvrženi Se vojaškim vajam, odslužiti iste tudi kot kolesarji, če ao kot taki v vožnji popolnoma spretni ter če pripeljejo svoja kolesa seboj in ne zahtevajo nikake odškodnine za njih obrabo. Kdor želi torej kot kolesar nastopiti, se ima javiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma c. in kr. okr. dopolnilnem poveljstvu. — Ljudski shod slovenskih socialistov v Rojanu prt Trstu, ki se je vršil v nedeljo, je soglasno sprejel resolucijo, s katero je izjavil, .da zahteva v Trsta slovanskih šol, kolikor jih potreba opravičuje, ne kakor milost, ampak kakor pravico, in da proletarijat ne bode miroval, dokler ne doseže te svoje pravice". — Tržaška državna gimnazija je sedaj očiščena slovanskih profesorjev. Samo dr. Glaser je Slovenec na tem zavoda, vsi dragi profesorji so Nemci, kajti tudi na mesto našega rojaka prof. Jesenka in na mesto prof. Pospihala sta se vsedla dva Germana. — Lahi med sabo. V Piranu so hoteli Lahi dobiti razprodajo kmetijskih pridelkov povse v svoje roke in si zagotoviti nekak monopol. Dne 2. julija je bil ustanovni shod, na katerega so prišli tudi laški kmetje iz okolice. Kmetje so odločno ugovarjali naklepom svojih privilegiranih osrečevalcev in so končno piranske signore nagnali s pestmi, da so morali bežati. Sam posl. Venier je moral bežati in rešil je svojega rojstva kosti s tem, da je skočil skozi okno. — Toča padala je včeraj popoludne v kamniškem in litijskem okraju ter napravila obilo Škode na polju. — Neareča na železnici. Na postaji Selzthal je bil povožen rudar Primožič iz Škofjeloke. Šel je čez tir po pozabljeno svojo prtljago, ko ga je vlak podrl. Primožiču so šla kolesa čez obe nogi. Siromak si jih ni postil amputirati in je umrl v bolnici v Rottenmannu. Zapustil je vdovo in sedmero otrok. — Ponssrsčll je vinicar Martin Sršen v g. Gregoriča iz Krškega vinogradu na Gadovi peči, in aioer pri streljanji proti toči. TopiČ ae je razletel in js Sršena ubil. — Umor v železniškem kupaju. Sodni pristav Zeno Hallada, kateri je bil, kakor imo včeraj poročali, v kupeju umorjen in vrten v Osojsko jezero, je bil brat ljubljanskega profesorja istega imena Predno je umrl, je kmetu, ki ga je potegnil iz vode. popisal morilca. Umorila sta ga dva njemu neznana človeka Jeden je imel rudnik as te lase. Oblečena sta bila oba v bicikli ško obleko. Zapustila sta železniški kupe* se pred Beljakom. Sprevodnik ju niti zapazil ni. Doslej zasledovanje morilcev ni imelo vape ha. — Pozor pred Židi I Židovska agentura L.. Goldschmidt v Budimpešti inserira v raznih nemških listih, da daje denarna posojila od 100 do 500 gld- po 6°/0. od 500 do 100O gld. po 5%. od 1000 gld. naprej po 4»/»- Vračati je posojilo četrtletno e 8 do 10% kapitala. Intabulacije po 31/, do 4% do 32letne amortizacije. Pogoji so torej jako ugodni. No, agentura si zna pomagati do velikanskih dobičkov. Kdor prosi posojila, dobi od agenture najprej pismo, naj pošlje 3 gld. 38 kr. „fUr Informa-tions und Correspondenz Gebiihren". Ko jih prosilec pošlje, pa dobi odgovor, da agentura ne da posojila, „ker so informacije neugodne". Prosilec ima torej izgubo 3 gld. 38 kr. Da, agentura zahteva navadno poleg te svote plačila še za neke neznane stroške! Znano nam je že več tacih slučajev, zato svarimo pred to Židovsko agenturo! — Pevsko društvo „Adrijs" v Bar-kovljah je predvčerajšnjim sijajno praznovalo desetletnico svojega obstanka. Slav-nosti se je udeležilo na tisoče ljudij in zastopanih je bilo pri njej 17 društev. — Požsri. V Polhovem gradcu v litijskem okraju je strela vdarila v hišo Franca Petriča in jo užgala. Hiša je zgorela. Škoda znaša 300 gld. V Dolenjih Sko-picah pri Krškem so otroci zanetili ogenj, kateri je štirim posestnikom provzročil 1700 gld. škode. V Ostrcu so tudi otroci igraje se z žvepljenkami provzročili požar, ki je petim posestnikom naredil škode 8200 gld. _ * Ženski kongres v Londonu se je bavil tudi z gledališčem. Pod predsed-ništvom gospe Kendal, ki je mej prvimi igralkami Anglije, je poročala Američanka gdč. Mary Shaw o razmerju ženstva do gledališča. V prejšnjih stoletjih se je smatralo igralstvo sramotnim in vendar se ženatvo ni dalo odganjati od dramatične umetnosti. Požrtvovalnost in vztrajnost na polju umetnosti sta zmagali, in danes uživajo igralke mej kulturnimi, visokonaobra-ženimi narodi največje spoštovanje. Igralke se smatrajo povsod za prve duhovnice velike umetnosti. V Ameriki je okoli 3000 boljših igralk. Tam ni potreba, da hodijo dame v dramatično Šolo nego stopijo kar na oder in igrajo. Govornica je dokazovala, da je drama že od nekdaj najbolje pospeševala omiko in moralo. To je vedelo tudi duhovništvo, ter je gojilo dram. umetnost. Dandanes pa je duhovništvo dramatični umetnosti sovražno, ter je ne le podpira, nego jo celo preganja. Zategadelj pa so dramatični pisatelji tudi brezobzirni ter pišejo nemoralne igre, v katerih se ponižuje ženska Čast. Poštene igralke in prave umetnice naj bi se takih vlog izogibale in omikano ženstvo naj bi k takim igram ne hodilo. * Moški v ženski obleki. Na Dunaju so videli te dni neko osebo v Ženski opravi, katera je letala po ulicah, v roki pa vihtela samokres, s katerim si je obstrelila glavo in prsa. Dognalo se je, da je ta oseba črev-ljarski pomočnik Fran pl. Erlauf, kateri se je oblekel v ženska krila. Erlauf je bržčas blazen. Ranil se ni smrtno nevarno. * Ponesrečen izlet Nedavno je napravilo več tisoč prebivalcev Ne\v-Yorka, moških, ženskih in otrok, izlet v Long Island. Parobrodna družba pa ni poslala zvečer čolnov, da bi prepeljali izletnike zopet domov. Zato je moralo ostati okoli 4000 ljudij v gozdu. Ponoči je začelo deževati. Izletniki so hoteli dva Člena izlet-nega odbora sežgati na grmadi, a delavci ao ju rešili. Nastali so veliki pretepi, med katerimi je bil ustreljen neki otrok. * Cela razstava zgorela. V mestu Como so priredili na čast Volti veliko električno in svileno razstavo. Dne 8. t. m. dopoludne pa je nastal v razstavi požar, ki je v kratkem času uničil vsa Ogenj js požrl razne, sila dragocene stroje In ekspe- rimentalno orodje, umetnine, cela skladišča svile in dr. Požar se je videl do Milana. Zavarovana je bila razstava za 8 milijonov lir. Književnost — VVesen und C bar akter der slove-ni»ben S< hriftapracb*. Von Prof. Fr. 11 e šič. Ta brošurica je izšla kot ponatis mariborske „Sii lateirische Post" ; prodaja jo knjigarna L. Schwentner po 10 kr.; po pošti 2 kr. več. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 11. julija. Sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu dr. Friderik P loj in odvetnik v Brnu dr vitez Po-pelka postaneta svetnika pri upravnem sodišču. 1'loj prevzame slovenski referat; Popelka pa referat vpokojenega Meznika. Dunaj 11. julija. Pisarniški ravnatelj poslanske zbornice, sekcijski svetnik II al h a u je prosil za umirovljenje; kakor se čuje, dobi pri tej priliki zvezdo h komturjevemu križca Franc Jožefovega reda. Zagreb 11. julija. Danes je bila slovesna otvoritev „učiteljskega konvikta" ob veličastni udeležbi hrvaškega učiteljstva. Predsednik „Zaveže" hrvaških učiteljskih društev, profesor Ba-s a r i č e k, je navdušeno pozdravil udeležence. Potem je blagoslovil konvikt škof dr. Ivan Krapac ter je po blago-slovljenju iskreno čestital hrvaškemu učiteljstvu za njega vztrajno vzorno delovanje Govoril je potem predstojnik bogočastja in nauka, Armin Pavič, ter je dejal koncem temeljitega govora, da mu je v čast in ponos, da more v imenu vlade izročiti plemenitemu namenu učiteljski konvikt. Župana je zastopal senator Gjuro Deželic, slovensko učiteljstvo so zastopali učitelji Dimnik, Jelene in Gangl. Popoldne je bil banket v hotelu Jmperial". Jutri je glavna skupščina „Zaveze" hrvatskih učiteljskih društev v »Učiteljskem domu". Budimpešta 11. julija. Ministrski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Dipauli sta prišla danes sem na posvetovanje z ogrskimi ministri glede razglasitve nagodbe. Beligrad 11. julija. Posebna izdaja uradnega lista „Srpske no vine" prijavlja kraljevski ukaz, s katerim se razglaša obsedno stanje za Beli-grad in okolico, in naglasodba. Beligrad 11. julija. Odstavljenega srbskega poslanika v Belem gradu Gruiča, kateri je tudi izključen iz armade, hoče vlada aretirati, čim pride v Srbijo. Žemun 11. julija. „Odjek" je prenehal izhajati. Aretovanja radikaleev in naprednjakov se nadaljujejo. Kolonija 11. julija. „Kolnische Z t g." javlja iz Belegagrada, da sedanji trenotek odloči o usodi razkralja Milana in njegove rodbine, in zato da se Milan ne vstraši nobenega sredstva, da ugonobi svoje nasprotnike. Bruselj 11. julija. Kralj bo imel dne 23. t. m. pri narodni slavnosti govor, v katerem pojasni stališče krone v sedanji krizi. General Brialmont je izdal, kakor se zatrjuje, dogovorno s kraljem brošuro, v kateri se izreka za splošno volilno pravico in za obligatorno vojaško službovanje. Rim 11. julija. Časopisje je jako zadovoljno, da je Loubet pomilostil generala Giletto in povdarja, da je to po-miloščenjo dokaz prijateljskega razmerja mej Francijo in Italijo. „ T t a 1 i e " pravi, da slede tej manifestaciji prijateljstva še drugo, dosti pomembnejše. Pariz 11. Povodom narodne slavnosti dne 14. t. m. pomilostil je prozi-dent Loubet radi vohunstva obsojenega italijanskega generala Giletto, kateri je bil že izpuščen iz zapora in je odpotoval v Italijo. London 11. julija. Reuterjev bird javlja iz Petrograda, da je umrl veliki knez Jurij Aleksandrovič, carjev brat in eventualni prestolonaslednik. Slovsnol In Slovenka 1 Ne zabite druibs sv.OIrila In Metoda 1 Narodno gospodarstvo. O svetovnem gospodaratvu. (Dalje.) Ni lahko odgovoriti na takovo vpra sanje; statistika se je sicer v poslednjih desetletjih jako vsovršila, pojedine države obračajo svojo posebno skrb na statistične urade, ki naj po svojih statistikah doganjajo razdelitev bogastva in tako dajejo smer socialnim reformam, oživotvorila so se že mednarodna statistična spojenja s skupnimi principi, ali vkljub temu je le nekako približno mogoče narodni imetek, premoženje in bogastvo ljudstev ter držav določiti. Premoženje narodov se ceni glavno po dveh metodah, po realni in personalni (gl. o tem članek „ Volkseinkommen in fland-\viirterbuch der Staatswissenschaften" III., 20 >; fluktuacijo in tok premoženja možno pa je na kraj in čas zasledovati po gotovih simptonih, kakor so: spremenjava proiz-vodstva, konzuma, prometa in trgovine, dalje so znaki za to cena blaga, mezda, podjetja in e misije, vrednostni kurzi itd.; na ta nač in je razvidno, da je bilo gospodarsko gibanje jako živo od leta 1869. do 1873, leta 1873. počila je takozvana kriza, in depresija je trajala do 1879. leta, ko se je v Zjedi njenih državah začel razcvet in kmalu potem i v Evropi; ali brž je zopet nastala sta gnacija, ki je ponehala 1882. I, ali 1891. 1. s e je zopet vrnila: toda i ta depresija se je hitro premogla vkljub nevarnosti od strani Združenih držav, od katerih se namreč Evropa vedno bolj in bolj emancipuje; saj se celo evropski kontinent emancipuje od kapitalistično premogočne Anglije. Ali ni moj namen, te fluktuacije in velikansko vzrast premoženja zaznameno-vati, temveč zanima me faktična razdelitev premoženja (premakljivega in nepremaklji vega) po deželah in narodih. Kakor rečeno, ne morem se spuščati na metode, katere so sicer gotovo nepopolne; ali itak se more vsaj približnje verjeti rezultatom pojedinih statistik; in one rezultate hočemo navesti najprej po „ Uebersichten der Welt\virtschaft, von Neumann u Juraschek, Berlin". 1896. Vsled tega znaša občno narodno premoženje, cenjeno po denarju, v združenem kraljestvu angleškem v 1885. letu 200 milijard*) nemških mark, v Franciji 1890. leta 190 mild. nemških mark, v Nemčiji 1886.1. 175 mild. nem. mark, v Italiji 1890. 1. 44 mil. nem. mark, v Avstriji 1891. I. 50 mild. nem. mark, na Ogrskem 1891. leta 17 mild. nem. mark, skupaj v dvojnodržavni monarhiji 67 mild. nem. mark, na Ruskem 1880. leta 22 mild. mm. mark, v Belgiji 1880. 1. 28 mild. nem. mark, na Nizozemskem 1892. leta 17 mild nem. mark, v Združenih državah 1890 leta 270 mild. nem. mark. Slavni a ngleški statistik Mulhall izdal je nedavno delo: „Industries ondwealth of na tions", London 1896, ki jako nazorno računa z bogastvom vse zemlje. Ker knjige nimam pri roki, posnamem njegove rezultate po izpisku, ki ga je naredil znani ruski politični ekonom in profesor Janžul [Milijoni in kaj ž njimi treba delati) v znani ruski reviji „Vjestnik Evropv", v letošnjem aprilovem broju; ruski list prinaša obnose v ruskih rubljih (1 rubelj = 1 gld. 30 kr. avst. vel.) Po Mulhallu se računa: vse bo gastvo zemeljske oble na 703 milijarde rublje v. Levji delež tega bogastva pripada na Evropo, namreč bogastvo evropskih dežel 513 milijard rabljev. V Evropi zopet zavzema prvo mesto, kakor je izvestno, Velikobritanija, ki vlada s 118 mild. rab., potem pride Francija s 96 mild. rub., Nemčija s 80 mild. rub, Rusija s 64 mild. rub. Od onih 190 milijard, ki odpadajo na izvenevropske dežele, prihaja ogromna večina na Zjedinjene države, namreč 163 mild. rubljev. Za vse ostale deželecele zemlje ostaja torej samo Še 27 milijard rub. Razvidno je iz tega, da je stara Evropa še vedno mogočna gospa; kar ona določi, to velja za celo zemljo, ker je ona bogata. Velika konkurenca ji je vzrasla v poslednjem času v Združenih državah, ki prekašajo že Velikobritanijo; da je ta konkurenca nevarna, sledi Že iz tega, da imajo Zjedinjene države vkljub malemu broju svojih prebivalcev (82 milijonov) doati več bogastva ko Britanija, ki šteje sicer v Evropi samo 40 milijonov prebivalcev, zato *) Milijarda je tiso« milijonov (1000,000.000.) pa vrhu tega še v kolonijah (največ v Indiji) 350 milijonov prebivalcev; na jednega prebivalca prihaja v Zjedinjenih državah torej mnogo več premoženja ko v Veliki Britaniji; seveda, premisliti nam je, da je skoro vse bogastvo Velike Britanije združeno v rokah evropske Britanije, in potem razumemo, zakaj imajo še vedno Angleži prvenstvo v svetovnem gospodarstvu in v svetovni — politiki. Kar omenjena ruska revija reče, teško si je predstaviti dejstviteljni razmer ovih kolosalnih bogastev. Janžul napravil je ta-le račun : ko bi se vse svetovno bogastvo (onih 703 milijard rubljev) prevratilo v ruske srebrne rublje, in bi se ti rublji naložili drug na drugega v jedno kolono, to bi se sestavila kolona v 1,855.000 kilometrov višini, in kakor je od zemlje do lune 385.000 kilometrov, to bi bila kolona 5krat večja od te daljave! Fatalist. (RuBki Hj.isal Ivan Turgenjev.) XIV (Dalje.) »Semen, slišiš," začnem znova. „Bojim se za tvoj ega gospoda. Sodim, da mu črne midli roje* po glavi. Iskati ga morava vse-kako. ■ .Da!" odgovori Semen. .Res, da je zunaj tako gosta megla, da se ne vidi pet korakov daleč. Ali vendar, poskusiti morava. Vzela bodeva vsak jedno svetil j ko in na vsako okno postaviva luč." „Da!" ponovi Semen. Nataknivši svetiljko in luči odideva na prosto. XV. Nemogoče bi bilo pripovedovati, ko-1 ikokrat sva zašla, kolikokrat izgubila drug druzega! Svetiljka ni pomagala prav nič ; niti najmanje ni mogla posvetiti v gosto, skoraj svetlo meglo, ki je naju obdajala. Opetovano sva drug druzega zgrešila, akoravno sva klicala v jednorner: Teglev, Ilja Stepanovič! Gospod Teglev! Megla je naju tako zmotila, da sva tavala okrog kakor v sanjah. Kmalu sva oba ohropcla, vlažnost je segala do prs. Kljub temu sva vendar dospela do koče, hvala lučim postavljenim na oknih Vkupno iskanje ni imelo vspeha. Bila sva jeden druzemu v napoti, zato skleneva, vsak za-se iskati. On krene na levo, jaz desno, in kmalu nisem več čul njegovega glasu. Zdelo se mi, da mi je megla stopila celo v glavo in tako sem taval okrog kakor blazen ter vedno klical .Teglev!" „Tu!" odzove se naenkrat neki glas. O kako srečnega sem se čutil! Naglo planem v tisto stran, od koder je prišel glas ... čl oveška postava je vzplavala pred menoj kakor črna točka . . . letim proti njej . . . končno! Ali mesto Tegleva najdem nekega druzega častnika iste baterije, z imenom Delepnev. „Vi ste mi toraj odgovorili?" ga vprašam. „In vi niste mene zvali?" vpraša tudi on. BNe, klical sem Tegleva!" .Tegleva? Tega sem ravnokar srečal. Kako prismojena je noč! Človek še pota ne more najti domov." .Videli ste Tegleva? Kam je Šel?" .Mislim, da tje," odgovori in kaže v negotovo stran. .Ali zdaj se ne more nič razločiti, veste li na primer, kje je vas? Samo jedno upanje nam ostane, — če bi lajal kak pe s. Kako neumna noč! Dovolite, da si prižgem smodko ... mislim, da smodka še najboljše sveti." Kolikor sem mogel opaziti, bil je častnik malo dobre volje. .Vam ni Teglev ničesar dejal?" ga vprašam. .Pač! Jaz mu rečem: Dober dan, tovariš! In on odgovori: Z Bogom, tovariš! ... Ali zakaj z Bogom? — Da, odgovori on, z Bogom, ker si hočem takoj zapoditi kroglo skozi glavo . . . taka šala!" Zaprlo mi je sapo. „Kaj, govoril je vam, da se bo . .." „0n zbija šale," odgovori častnik ter se oddalji od mene. Še sem strmel nad besedami častni-kovimi, ko začujem, da nekdo večkrat jasno in glasno zakliče moje ime. Spoznal sem Semenov glas. Odiovem ae ... in on ae mi približa. (Dalja prihv Proti zotobolu in gnjilobi zob »borno deluje ' Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno 'sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Fo posti razpošilja se vsak dan dvakrat. .1***11n»i *i«l<>4£it (19—28) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta 5tev 1, zraven mesarskega mostu. (US73) Zahvala. Povodom I. ustanovne »Javnosti okr. dru* Stva delovodij za Ljubljani in okolico čuti isto pri.tetno dolžnost, da se toplo zahvali ljubljanskemu p n. občinstvu za mnogobrojen obisk. Po-Bebno se zahvaljujemo svojemu preblagorodneinu gospodu protektorju Viljemu Tre o, mestnemu stavbenemu mojstru in arhitektu itd., istotako firmi G Toenni es, stavbenemu podjetju in strojni tovarni, in vsem zaščitnikom za blagosrčna darila, ki so nam jih poklonili. — Dalje se zahvaljujemo za čestilni obisk in za darila velečastitemu gosp. županu Ivanu Hribarju in gospodom občinskim svetnikom, kakor tudi čestitim gospodom Štabnim in višjim oHcirjem garnizije in svojim častnim in podpornim Članom. — Godbi peSpolka pl. Mikie Stav 17 iz Celovca se izreka najti-plejSa zahvala za njena velika izvajanja. — Tudi g<>sp. restavraterju J. Lorberju moramo se zahvalili za njegovo urno, čvrsto in izborno postrežbo. Okrajno društvo delovodij za Ljubljano in okolico. Iz uradnega lista: Izvršilne ali aksakutivn« dražb«: Zemljišče vlož. Štev. 59, kat. obč. Št. Rupert, cenjeno 300 gld., dne 17. julija v Mokronogu. Posestvo vlož. Stev. 135, kat- obi. Sv. Agata, (hiša št. 33 v Lazih), cenjeno 202 gld, dne 18. julija v Ljubljani. Posestvo vlož. St.ev. 236, kat. obč. Podgrad, cenjeno 991 gld., dne 19. julija v Črnomlju. Meteorologicno poročilo. Vlito* -m.rji.m !>■!,■' m. Hrnilujl irmiil tUk 7J«-(J mm. S Čm opa-zovanja Stanje A baro metra v mm. a a s-* I Vetrovi Nebo II 10. 9. zvečer 7379 162 sr. vzhod del. oblač. 11. 7. zjutraj 738'5 13 7 si. svzhod, megla B 2. popol. 736 9 26 3 sr. jzahod del oblač. 100 gld. 00 kr. 100 - 40 „ 119 * 80 i loo , 65 , 119 • 25 „ m . 75 . 90!) « • 380 121 • 52'/. , 6H . 92'/., , 11 . 77 , 9 . 55« , . 44 * 70 , 5 . 67 n Srednja včeraianja temperatura 193", nor-male: 191>' Du-na-jslsa. boiza dne 11. julija 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru AvHtnjska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4"'„. . Ogerska zlata renta 4"',. . . . Ogerska kronska renta 4° „ . . Avstro-ogerske nanOno delnice Kreditne delnice....... London vista . ...... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov ........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 3fig" Va" vrednostne papir]« preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgova ulic« 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doSli med boleznijo in ob smrti nafte iBkreno ljubljene, nenadomestljive soproge, oziroma matere, taSČe. si are matere, gospe Frančiške Horvat izrekamo vsem prijateljem in znancem najtoplejo zahvalo Posebno Re Se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, gospodum čevljarskim mojstrom in vsem, ki so nam nepozabno ranjco spremili k zadnjemu počitku. Vsem skupaj : Bog plati' Ljubljana, dnć 10. julija 1899. (1271 Žalujoči ostali. 99 r. M Ob ugodnem vremenu!! Jutri v sreda 12. julija 11. vojaški koncert. Vstop prost, — Začetek ob 8. uri. K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje 1275' ^Vucl. Ntuppnu. Sobna oprava in (1274—1) krčmarske potrebščine se ceno prodajo v Gospodski ulici št. 3, I. nadstr. Priporočava (21-166) v pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani,»Praitrnovih ulitih. Cos. hr. antrijiki jŠfr ifiim žrttznlct. Izvod iz voznega reda ▼•Uaven od da« 1. Junija late. leta. Odhod ls Ljubljane ju2. kol. Proga o«s TrblS. Ob 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno , flez Selzthal v Aasse, Isl, Solnograd ; čez Klein-Reitlinir v Stevr, v Line, na Dunaj via AmBtetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj oBobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Frau-zenstesto, Ljabn<>, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, če/. Klein-ReiHing v Line. Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne osnimi vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladue osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lund-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reitiing v •Stevr. Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proaje v Ioto mesto ln ▼ Koo«vJ«. Osobni vlaki : Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 55 m. zvečer. - Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga, ls Trblia. Ob 5. uri iti m. zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda. Linca, Stevra, Išla, Auaseca, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 55 min, zjatraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoltidne OBobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iuomoata, Zella oh jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Oh 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, FranceriBfesta, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovcp, Pontabla. Poleg tega ob H. uri 42 min, zvečer iz Podnarta Krope. — Proga Is Hovega meata ln Ko-6evja. Osobni vlaki: Ob H. uri il m. ijutr ob 2. uri 3# m. popoludne in ob H. uri 48. m zvečer. — Odhod ls Ljubljen« d. k. t Kamnik. Ob 7. nri 23. m. zjatraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri 'J5 m. zvečer, poslednji vlak le oh nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano u. k. ll KamaJka. Ob 6. ari ■ >>> m. zjatraj, oh 11. ari H m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in oh 9 nri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani prirede* v nedeljo, dne 16. malega srpana 1899 izlet v Mam ni k. Odhod iz Ljubljana ob 7. uri 23 minut zjutraj z državnega kolodvora. Prihod v Kamnik ob 8. uri 37 minut. — Ogledovanje mesta. Ob polu 11. uri sv. maša v samostanski cerkvi oo. frančiškanov. Pri raaši poje moški zbor. Ob polu 2. uri skupen obad v Fischerjevi restavraciji. lačna al 8. uri natar KONCERT v čitalniški dvorani na korist učiteljskemu konviktu. O. M. Adamič. "V« po red.: 1. Bela Keler: Predigra k veseloigri, klavir (četveroručno). 2. Slavnoatnl prolog. 3. J o s. Haydn: Cesarska pesen, zbor s sprem-ljevanjem klavirja. 4. Stanko Pirnat: Oblaku, Sesteroglasen me-San sbor. 5. M. Moszkowski: Poljski plesi a) Maiurks, klavir ičetverorofino). 6. Jo s. Ne s vadba: Hrepenenje ljubezni (Laskv touha), Cetverospev. 7. Mat. Hubad: Slovensko narodne pesni: a) Ljubca, povej, povej I bj Skrjanček pojs, žvrgoli; za meSan zbor. 8. Anton Ne d ved: Pri slovesu, slavnostna kan-tata za moški zbor. 9. It. Moszkovvski: Poljski plesi b) Krakovjak, klavir (čet vero ročno). 10. Fran Gerbio: Žitno polje, mešan zbor. 11. P. H Sattner: Po limi is šole, meSan zbor. 12. V a t r. L i s i n s k i: Prosjak, tenor-solo s sprem-Ijevanjem klavirja. 13. P. Iljič Čajkovskij: Legenda Iz otročjih posni, mešp.n zbor. 14. Angel Bukorešljev: Kitica bolgarskih narodnih pesni, mešan zbor. Po koncertu prosta zabava in ples. Cane prostorom: Sedeti Z.—III. Trata »SI, sedali na. slednjih Trat a 1 K, stojiaća a 30 kr. Vstopnice se dobe na večer koncerta pri blagajni od 7. ure dalj«. Z ozirom na blagi namen se preplači'a hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje (1270-D odbor. Ustanovljen laso. Etablissement za avirje in harmonije Bernhard Kohn Dunaj, I, Himmalpfortaassa it 20 (v svoji hiši) nudi izber instrumentov prva vrste kakor se je sicer nikjer ne najde v Avstro-Ograki. Knl<>i(ii In Niuiio/iiNtiip obeh glaaovirakih prvih tovarn na svetu: c. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev Steinway L Sons, New-York, in Julij Bltlthner- Karmonljl Mason * Kamlin itd. Največja zaloga novih klavirjev iz najbolj renomiranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 2000. Novi planino od gld. 280 do gld. 1400. — 200 komadov na Tzber. Velik poseben oddelek za preigrane instrumente brez hibe. (1144—7) Na Turjaškem trgu it 2 ta • 1. avgustom oddasta 2 skladišči. Natančneje: Rimska cesta it. 2. Učenec iz dobre hiše, ki je dovrSil ljudsko Solo'z dobrim vspehom, sprejme se v špecerijsko trgovino. (1242 :t) Naslov t upravniStvu „Slov. Naroda1'. Sedmošolec z dobrim spričevalom, išče za počitnice instrukcije. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u pod „Učitelj*1. (1261 -2) (1218 -3> Iščem gostilno v najem ali na račun. Naslov pove upravnifitvo „Slov. Nar.u. V Florijanskih ulicah 31, I. nadstr. sa sprejmejo dijaki v dobro oskrbo. Vrt v poljubno uporabo. (i2b3-2> nemSkega in slovenskega jezika v govora in pisavi zmožen, sprejme se pri podpisanem sodišču 15. t. m. ali 1. avgusta. Plača 1 gld. od dneva. (1259-2) C. kr. okrajna sodnija v Sevnici oddelek I., dnć 5. julija 1899. v Kisovou poleg rudnika pri Zagorji ob Savi se prostovoljno proda. Hiša, v kateri se izvrSuje gostilniška obrt, je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru. Pojasnila daje g- Andraj Mauer, posestnik v Zagorji ob Savi. (1236-3) Št 23253. Razpis. (1247-2) S pričetkom Šolskega leta 1899/1900 podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 200 gld. onim deklicam, ki se žele* v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa. Pravico do te podpore, ki se pedeluje za vso učno dobo, imajo absolventke tukajšnje strokovne šole za umetno vezenje in čipkaratvo, ki hočejo obiskovati dunajsko šolo za umetno vezenje, centralni kurs ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaji ali v Pragi; prednost pa imajo v Ljubljano pristojne prosilke. Prošnje za podelitev te podpore vložiti je v raagistratnem vložnem zapisniku do konca t. m. Mestni magistrat ljubljanski 2. julija 1899. Župan: Iv. Hribar. Štv 4814. Razglas. (1252—2) Deželni zbor kranjski je v svoji seji, dne 21. aprila t. 1. naročil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho vzornega kmetijskega zavoda na f-o- renjMkeni na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva n. pr. za mlekarstvo in sirarstvo ter planinarstvo, gozdarstvo, s.idj«rejo itd. V ta namen potrebuje deželni odbor primernega kmetijskega posestva, na katerem se nahaja že sedaj vzorno uravnano gospodarstvo z vzorno živinorejo, aH na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti. Deželni odbor se zato obrača do gg. lastnikov takih vzo:no uravnanih kmetij na Gorenjskem, oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja voditelja kmetijske šole in učencev (20 do 24) ter v to posebnih poslov, z vabilom, da do konca meseca Julija t. 1» podajo ponudbe z opisom posestva in napovedbo zahtevane letne zakupnine deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusta ogledal dotična ponujena posestva. Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral se bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 24. junija 1899. tto««0ooaoeeeeaeeeeeeoa«aeeeaeeea< e Po sklepu kranjske hranilnice se bode poučevalo brezplačno pet vnanjth kranjskih učencev na ljubljanskem trgovskem učnem in vsgoj ovalnem savodu v šolskem letu 1899/1900 in dobe tudi učne pripomočke. Na to reflektujoči, ki so dosegli 14. leto starosti, naj vložo svoje prošnje najdlje do 20. septembra podpisanemu vodstvu ter naj prilože svoj nacionale in dokaz ubožnosti in spričevalo, da so dovršili 3. gimnazijski ali realčni razred ali višji razred meščanske šole s pohvalno noto v zadržanju in najmanj zadostnim učnim vspehom. Vse došle prošnje se bodo predložile slav. ravnateljstvu kranjske hranilnice, da sklepa o njih. V Ljubljani, dne 10. julija 1899. Ravnateljstvo trgovsko-učnega zavoda. Ferdinand Mahr (1272-1) cesarski svetnik. Isdajstelj in odgovorni srodnik: Josip Nollt Lastnina in tisk »Narodna TIskarne I T7 a. A5B