Zahtevna vloga krajevnih skupnosti
Zastopniki štirih krajevnih skupnosti so v pogovoru razgr-nili problematiko krajevne samouprave na relacijah, ki jih je začrtala nova ustava. O KS Gradišče je govoril Ivo Ber-nard, o KS Stari Vodmat je pripovedoval Dušan Brekič, kakšni so problemj KS Kolodvor je razložil Jaka Kvas, Blaž Matekovič pa je naštel marsikaj zanimivega o KS Poljane.
Pestri interesi
Ivo   Bernard,   KS   Gradišče:
Kajco bomo krajevno skupnost iz dosedanje upravno organizi-rane oblike spremenili v tisto osnovno družbeno celico, v ka-teri se uresničujejo interesi ta-ko prebivalcev krajevne skup-nosti kakor tudi proizvodnje, ki deluje na njenem področju in drugih organizacij, ki delu-jejo v hjenem okviru? Ta pro-blem je v centru Ljubljane precej zahteven. V vaških. kra-jevnih skupnostdh je interes dokaj zaokrožen in blizek, v mestu pa je interes dokaj za-meglen in odmaknjen obča-nom iz njihovega vsakdanjega življenja. V okviru naše kra-jevne skupnosti »Gradišče« imamo vrsto delovnih organi-zacij, ki jih na terenu praktič-no sploh ni čutiti, od raznih manjših delovnih organizacij pa do bank, trgovine in družbe-nih služb. Ko pravim družbe-nih služb, mislim predvsem na upravne in oblastne organe in njihove delovne skupnosti. Tu je potem vedno zanimivo vpra-šanje šol. V naši krajevni skupnosti imamo vse od vrtca do osnovne šole pa preko glm-nazije do fakultete. Predvsem slednjih na terenu ni čutiti. če naj se krajevna skupnost for-rnira kot osnovna družbena celica, potem se postavlja pr-vo vprašanje, kako vse te raz-lične subjekte v praksi pove-zati v enoten družbend mehani-zem. Pormalno ugotavljanje enotnosti bi pomenilo, da bo ta enotnost ostala na papirju. Enctnost moramo torej iskati v interesnih sferah, ki nepo-sredno povezujejo in pritegu-jejo te organizacije združenega dela v to, kar imenujemo kra-jevna skupnost. Pri izdelavi ¦statuta smo se zelo poglobili v vprašanje, kateri so tisti inte-iresi, ki delujejo v naši krajev-ni skupnosti.
Stanujejo drugje
Značilnost naše krajevne skupnosti je tudi v tem, da je v njej zaposleno precej večje število ljudi kot jih tukaj pre-biva. Skušali smo najti tdsta interesna področja, ki so skup-na za vse: socialno varstvo, vzgoja in izcbraževanje, zdrav-stveno varstvo, prosveta in kultura, javno obveščanje, ko-munalne in druge dejavnosti, upravljanje stanovanj, varstvo interesov potrošnika, varstvo dlovekovega okolja, družbena samozaščita, splošni ljudski od-por, medsebojni odnosi na te-renu in podobno. To smo na-šteli v statutu. Mislimo, da so to tisti interesi, ki pdvezujejo sfero dela s tisto sfero, ki jo imenujemo krajevna skupnost. Prek družbenega dogovora bi se dogovarjali s posameznimi delovuuni organdzacijami o ob-likah. in načinu skupnega dela. Jasno: ob vsem tem tudi o za-gotavljanju materialnih sred-stev za uresničevanje dogovor-jenih programov.
Delovni  programi
Mislimo, in v statut smo to zapisali, da deluje krajevna skupnost na osnovi programov, tako kratkoročnih kot srednje-ročnih in dolgoročnih. Dvo-mim, da bi bila kakšna delovna organizacija pripravljena iz svojih sredstev podpreti delo-vanje krajevne skupnosti, če ne bo ta dejavnost istovetna z družbenim interesom te delov-
ne organizacije. Zato se bomo pri pripravljanju programov nujno kontaktirali z vsemi te-mi delcxvnimi organizacijami, naredili seznam dejanskih po-treb in interesov in tako pri-šli do delovnega programa na-še krajevne skupnosti.
Staremu Vodmatu daje pečat klinični center
Dušan Brekič, Stari Vodmat:
Na starem Vodmatu smo sta-but že dali v javno razpravo. V tej razpravi je dobil dokončno obliko in bo v kratkem tudi sprejet. Ob tem smo pravtako razmišljali, kje najti tiste skup-ne interese organizacij združe-nega dela, bodisi da so iz pro-izvodnje ali iz družbenih služb. Za Vodmat je na prirher znači-len močan poudarek zdravstva. Tu je celotni klinični center z vsem, kar spada zraven. Kar polovico krajevne skupnosti zavzema klinični center. Po drugi strani govorimo na Vod-matu samo o štirih večjih or-ganizacijah združenega dela: Pletenini, Zmaju, Gradisu (cen-trala) in Tegradu. Drugih na Vodmatu praktično ni. Kako zdaj najti skupni interes na-štetih organizacij združenega dela z interesi občanov, ki žive v tej krajevni skupnosti?
Na prste bi lahko prešteli tiste, ki stanujejo in delajo v isti krajevni skupnosti
Delavcev, fci delajo v teh or-ganizacijah in hkrati stanujejo na Vodmatu, je manj kot pr-stov na roki. Vodmat šteje bli-zu 4500 prebivalcev, njihovi in-teresi so marsikdaj drugačni od interesov ljudi, ki na tem področju delajo. V dosedanji praksi smo skušali urejati te probleme s sestavo (bivšega) sveta krajevne skupnosti, torej bivših samoupravnih organov, tako da so sodelovali v naših samoupravnih organih, vendar kakšnih posebnih uspehov to ni prineslo. Bojimo se, da — vsaj v prehodnem obdobju, re-oimo leto ali dve — ne bo kaj dosti drugače. Porajala se nam je misel, da bi pri programira-nju dela krajevne skupnosti morali ifci na nekoliko širšo osnovno, iti preko meja naše krajevne skupnosti- Pa ne v tem smislu, da bi zajeli celo pbčino. Bolj se ukvarjamo z vprašanjem ožje soseske, ki naj bi bila neodvisna od občiii-skih meja. Mejimo na občino Moste. Vodmat je imel včasih bolj podeželsko strukturo. to je bil eden izmed kmetijskih delov Ljubljane; šele kasneje, ko so se določale občinske me-je, se je Vodmat razdelil na Stari Vodmat in Vodmat, toi*ej na tisti del, ki je pripadel ob-čini Center in na tistega, ki spada pod Moste.
Občinske meje
Verjetno bi bilo umestno raz-misliti o sodelovanju na ožjem področju, ne glede na ob6inske meje. Potem bi bilo programi-ranje lažje in nekoliko bolj konkretno. Predvsem pa bi bi-lo bolj uspešno izvajanje teh programov. Če ne bomo pred-videli ukrepov za izvajanje, po-tem bodo ostali samo črka na papirju. Vendar te misli nismo naprej razvijali, za to praktič-no nismp imeli časa. Ne. sme-mo pa je opustiti, sicer bomo zelo težko uresničili bisto, kar
smo zapisali v statut in kar je zapisano tudi v ustavi, namreč da je krajevna skupnost te-meljna samoupravna skupnost.
Materialna osnova
Mnogo smo premišljali tudi o problemu financiranja kra-jevne skupnosti. V ustavo in v statut krajevne skupnosti smo zapdsali celo vrsto virov finan; ciranja. Kaže, da bo nekaj časa ostalo samo pri proračunu, druge vire tipično mestnih kra-jevnih skupnosti si težko pred-stavljam, vsaj zaenkrat. Upaj-mo, da bo čimprej prišlo do resnejše povezave interesov de-lovnih organizacij in občanev, ki prebivajo na tem področju. Lahko si zamislimo program razvoja krajevne skupnosti — dolgoročni, srednjeročni, letni in tako naprej. A dokler ne bo-do razčiščena osnovna izhodi-šča — med njimi je tudi finan-ciranje — bodo ,ti programi samo črka na papirju. Materi-alna osnova je eden bistvendh pogojev samouprave. Mi smo leta nazaj razpravljali o mate-rialni osnovi krajevne skupno-sti, vendar smo se vselej usta-vili ob ugotovitvi, da kakšnih večjih premikov na tem pod-ročju ni mogoče narediti. Osta-jali smo pri sistemu, kakršen je pač bil: prosili smo in »gli-hali«. Če smo denar dobili, smo naloge izvedli, sicer pa ne. Rad bi omenil samo še nekaj: zdi se mi, da smo vlogo družbeno političnih organizacij v krajev-ni skupnosti doslej premalo upoštevali. Tudi statutarno smo dajali tem organizacijam premajhno vlogo in premalo prostora. V novem statutu smo to do določene mere uredili. Za primer bi navedel, da smo dali Zvezi rezervnih vojnih sta-rešin enako mesto kot drugim družbenopolitičnim organizaci-jam, ker menimo, da v današ-njem času to ne more biti sa-mo strogo strokovna vojaška crganizacija, ampak dobiva vse večji družbeno-politični pomen.
KS Kolodvor se hitro stara
Jaka Kvas, krajevna skup-nost Kolodvor: Naš statut je prehodll precej dolgo pot: od osnutka, ponovnega osnutka, do razprav, ki smo jih imeli z družbfeno političnimi organi-zaoijami, od razprav, ki smo jih imelivsvetu krajevne skup-nosti, do sej statutarne komi-sije. Pred nekaj dnevi smo že razpravljaii o osnutku sUtuta na zboru delovnih ljudi in ob-čanov, ki so ga sprejeli. Sredi tega meseca bo verjetno že sprejet na zboru delegatov v KS. Krajevna skupnost Kolo-dvor ima pravtako nekaj ob-čutljivih posebnosti kot jih imata Gradišče in Vodmat. Ne smemo pozabiti, da je bila pre-tekla" ali pa predpretekla ljub-ljanska politika usmerjena v to, da bi se prav v tem okolju zgradil impoznaten trgovski in poslovnd center. Posledica tega je bila, da je to območje Ostalo v stanovanjskem pogledu takš-no, kakršno je bilo, ostalo je brez zelenic in igrišč. Prav za-radi tega, ker ne gradimo no-vih stanovanjskih blokov, ni-mamo priliva novih, mlajSih stanovalcev. Ta teren se zato iz dneva v dan stara. Po letih. je že eden najstarejših v Ljub-ljani, poleg stare Ljubljane. Zato predstavlja krajevna skupnost Kolodvor močan ele-ment sooialnih problemov, pro-blemov skrbi za ljudi, raavija-nje socialnih Služb in tako na-prej.
Kako najti skupni imenovalec?
Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da ima krajevna skup-nost Kolodvor preko 400 manj-ših delovnih skupnosti, ki niso temeljne organizacije združene-
ga dela: od obrtnikov, odvetni-ških pisarn, trgovin in tako na-prej. Imamo pa zelo malo te-meljnih organizacij združenega dela. Tu se pojavlja osnovni problem, kako preko statuta povezati vse te interese. Če na-vedem še to, da je v krajevni skupnosti Kolodvor trikrat več zaposlenih kot stanujočih, po-tem vidimo, da je situacija pre-oej zapletena. Vsaj po vsebini. Kako bomo skozi sporazume in skozi dnjžbene dogovore uskla-dili interese take krajevne skupnosti? Kako pripeljati vse te interese v samoupravno skupnost, da bi ta samouprav-na skupnost dejansko postala to, kar ji omogoča ustava? Pri-zadevali smo si, da bi ustavna določila v statutu čim bolj konkretizirali. Vedno pa se sre-čujemo s problemom, kako bo-mo zastavljeno uresničili. Pred-vsem zaradi tega, ker iščemo interesne sfere. Interes stano-valcev, oziroma prebivalcev, je znan.
Kako vključiti v KS velike delovne organizacije kot sta železnica in PTT?
Interes vseh delovnih orga-nizacij pa je teže povezati v samoupravno krajevno skup-nost. Te namreč pokrfvajo pre-cej široko področje, nekatere kar vso Jugoslavijo. Na pri-mer: železnica, pošta, uvozna in izvozna podjetja, banka in druge. Na ta vprašanja v do-sedanjih razpravah nismo našli konkretnega odgovora. Potem je tu vprašanje programiranja. Mislim: tistega planiranja in programiranja, ki naj bi vpli-valo na občinske plane in pro-grame, pa na republiške pro grame in nazadnje tudi na pla-ne in programe Jugoslavije. Tudd na to vprašanje nismo mogli dati odgovora. Sodimo, da za to še nimamo niti siste-ma. To je eno izmed bistvenih vprašanj, na katera bodo mo-rali naši teoretiki prej ali slej odgovoriti, sicer bo samo-uprava v krajevni skupnosti polovičarska.
Podreti podjetniške plotove
Potem je tu vprašanje, kako podreti plotove okoli organiza-cij združenega dela, tudi okoli temeljnih organizacij združene-ga dela. To zaprtost vase pora-ja še vedno obstoječa podjet-niška mentaliteta. Dostikrat dobimo od posameznikov v de-lovnih organizacijah odgovor: mi ne bomo reševali vaših pro-blemov, oziroma problemov »vaše« krajevne skupnosti. Ob statutarnih razpravah smo se veliko zadrževali okoli delegat-skega sistema. Ne samo okoli delegacij, temveč tudi okoli zbora delegatov in okoli delo-vanja celotnega mehanizma sa-mouprave. ¦ Kako vključevati našo delegacijo v problemati-ko občine in drugih družbeno političnih skupnosti? Kakšni ljudje bodo lahko uspešno predstavljali interese krajevne skupnosti in širše družbeno-po-litične skupnosti v mestu? Kaj-ti v mestu je le veliko zadev, kl se po svoji logikl ne morejo reševati le delno!
Statut je pripravlialo 12 delovnih skupin
Blaž Matekovlč, krajcvna skupnost Poljane: Svet krajev-ne skupnosti Poljane je po jav-ni razpravi 5. marca svečano sprejel statut krajevne skup-nosti. Zato ne bi govoril o di-lemah, kakšen naj bi naš sta-tut bil. Povedail bi predvsem, kakšen naš statut je. — Statut je pripravljalo 12 delovnih sku-pin. Statutarna komisija se je znašla pred nasledn.jimi prak-tičnimi težavami: rok za spre-jem statuta je bil sorazmerno kratek. Roki so bili pozno po-stavljeni in večkrat spreminja-ni. Na seminarju, ki ga je or-
ganizirala MK SZDL, je bil po-stavljen > rok za izdelavo pred-logov statutov 5. februar. Mi smo takrat povedali, da do te-ga roka nismo spo&obni to na- . rediti. Druga težava je bila v tem, da ob nastajanju našega statuta še nismo imeli dokonč-nega besedila republiške usta-ve niti občinskega statuta, na katerega bi se naš statut mo ral navezovati. No, zaradi tega mi nismo stvari komplicirali, ker je bilo dogovorjeno, da bodo oblikovani koordinacijskj organi, ki bodo statute krajevr niH skupnosti analizirali. Po določenem Casu — najbrž bo minilo kar leto ali ved — bi potem na temelju teh analiz in naših izkušenj statute dopol-nili.
Sredstva "a občinskega proračuna
Jasno nam je, da nekaterih področij y statutu niBmo zado-voljivo Iri temeljito obdelali. Med njimi je tudi financiranje krajevne skupnosti oziroma za-gotavljanje materialne osnove za delo in zadovoljevanje po-treb. Nekaj pa nam je v kra-jevni skupnosti Poljane ven-darle jasno: sredstva, ki jih se-daj dobiva krajevna skupnost iz občinskega proračuna, ji da-jejo in omogočajo solidno os-novo za samoupravno organi-ziranost. Krajevne skupnosti v drugih občinah so v tem pogle-du mnogo na slabšem.
Sodelovanje z delovnimi organizacijami
Drugo, dokaj neobdelano pod- J ročje, je urejanje odnosovzor- I ganizacijami zdmženega dela. Bili smo si na jasnem, da kaj posebnega trenutno ne more-mo zapisati, lahko pa bomo brž-kone čez leto dni. Na tej rela-ciji bo moral priti do izraza predvsem družbeno ekonomski odnos. Sicer pa se moramo po-hvaliti, da z mnogimi organiza-cijami združenega dela že da-nes v naši krajevni skupnosti lepo sodelujemo in kažejo ra-zumevanje  za  naše probleme.
V  našem statutu   smo   dali največji  poudarek  na  oprede-litve skupnih potreb, interesov in nalog na posameznih področ-jih življenja in dela v krajevni skupnosti.   Tu   nismo   ničesar prepisovali, temveč smo ŠM od problema do problema in ugo-tavljali, kje je tisti avtentični interes, o katerem smo v ustav-ni razpravi veliko govorili.
Značilnost Poljan: prosvetne ustanove
Naša krajevna skupnost ima npr. mnogo prosvetnih institu-cij.- Imamo 16 šol in dompv. To je dejstvo, mimo katerega ne moremo, saj je krajevna skupnost preplavljena z nekaj tisoč mladimi ljudmi, fci se tu šolajo. V statutu smo oprede-lili, da po svojih delegacijah sodelujemo z osnovno šolo, gimnazijo in vzgojno-varstve-nim zavodom, ker vzgajajo pre-težno otroke prebivalcev naše krajevne skupnosti. V svetilj drugih Sol in domov bomo so delovali le s svojimi predstav-niki. Seveda bo stvar dogovora, kako bi te delegacije in pred-stavniki tvorili skupno delega-cijo v krajevni skupnosti, ki W oblikovala stališča na področju vzgoje jn izobraževanja^
Zbor delegatov
V  zboru delegatpv, tako smo imenovali najvišji organ, bomo imeli 65 delegatov. Od tega jih 20 izvolijo    delovni    ljudje   V TOZD in OZD, 10 jih izvolijo na svojih zborih delovni ljudje in občani, 5 delovni ljudje in občani družbenopolitičnih orga-nizacij, 10 pa iz društev in dru-gih delovnih skupnosti, ki nlso organizirane kot TOZD. 20 čla-nov delegacije krajevne skup-
nosti so po svoji funkciji člani zbora delegatov. Menili smo, da teh ljudi ne moremo izklju-fiiti iz zbora delegatov, ker so praktično srž naše krajevne skupnosti. Približno taka se-stava, kot je v zboru delega-tov, mora biti tudi v svetu kra-jevne skupnosti.
Glasovanje ali sporazumevanje?
Poseben poudarek smo dali v statutu družbenemu dogo-varjanju in sporazurnevanju kot osnovni metodi urejanja družbenih vprašanj in reševa-nja konfliktov. V krajevnem isvetu ZK je šla razprava celo tako daleč, da je bilo postavlje-no vprašanje, ali je v zboru de-legatov sploh umestiio glaso-vanje in ali ne bi bilo bolj na mestu dosledno sporazumeva-nje. No, o stvari bomo še pre-mišljali, za sedaj pa smo za-pisali, da mora zbor delegatov o vseh pomembnejših vpraša-njih sklepati z dvotretjinsko Jvečino vseh članov zbora.
Strokovna služba krajevne skupnosti
V statutu smo na novo opre-delili tudi delovno skupnost tajništva krajevne skupnosti, v katerem so pri nas štirje lju-dje zaposleni s polnim delov-nim časom, dva pa z nepolnim. To je praktično tps že majhna delovna skupnost. Naloge in dolžnosti tajništva se urejajo z dogovorom, ki ga skleneta delovna skupnost in svet kra-jevne skupnosti. Tajnik je v statutu opredeljen kot strokov-no-politični koordinator dela organov krajevne skupnosti, seveda pa brez kakršnihkoli pristojnosti odločanja, ker je odlodanje v eeloti neodtujljiVa pravica organov krajevne skup-nosti.
še ena značilnost našega sta-tuta: pri svetu krajevne skup-mosti je predvidena posebna komisija za družbeno samoza-ščito. To se nam je zdelo po-trebno in mislimo, da s tem ne bo okrnjen tisti celotni splet družbene samozaščite, ki je si-cer v pristojnosti odbora za ljudsko obrambo.
Vseh izdatkov KS ne bo mogoče kriti iz občinskega proračuna
Ivo Bernard, krajevna skup-nost Gradišče: Vrnil bi se k vprašanju materialne osnove krajevne skupnosti. Proračun-ski vir je seveda sedaj najpo-membnejši. Vendar mislim, da bomo v bodoče iz občinskega proračuna lahko krili le tiste izdatke, ki so nujni za normal-no delovanje krajevne skupno-sti. To so materialni izdatki okoli dela delegacij, materialni izdatki za kadrovske naloge krajevne skupnosti, medtem, ko se bodo morale ostali stva-, li, za katere mislim, da so bi-stvena vsebina dela krajevne skupnosti, le financirati iz dru-gače zbranih sredstev. Tu mis-lim predvsem na otroško var-stvo, na družbeno prehrano, na komunalno ureditev. Te stvari bomo morali financirati iz sredstev, ki jih bomo lahko in-teresno zbrali od tistili organi-zacij, ki delujejo v krajevni skupnosti. So tudi ljudje, ki menijo, da so osnovne naloge krajevne skupnosti v reševanju eocialnih vprašanj, komunalni urejenosta itd., drugo pa so obrobni problemi. Jaz se s tem ne strinjam.
Problemi delovnih organizacij in krajevna skupnost
Problein, ki ga premalo vi-dimo, je problem delovnih skupnosti organizacij združene-ga dela, kd na tem področju de-lajo. Delavci v temeljnih orga-nizacijah združenega dela ima-jo velike probleme z družbeno prehrano. To je interes, ki omo-goča zbiranje družbenih sred-stev za uresničitev teh stvari.
Ali pa vprašanje otrožkega var-stva. Ne tistega rednega, tem-več izrednega. Potem je tu vprašanje preskrbe za delavce tistih organizacij združenega dela, ki delujejo na tem po-dročju. Reševanje teh vprašanj je bilo v dosedanji praksi če-sto odtujeno samoupravni bazi. V organiziranem mestu so vprašanja, kot je na primer ka-nalizacija, nova cesta, asfalti-ranje ulice iir druga, nekako zaprta v določen krog ljudi. Drugim se zdijo nekaj samo po sebi danega. Ker se iju-dem zdi vse to samo po sebi dano, se često dogaja, da se najdejo urbanisticne rešitve v mestu mimo prebivalcev, ali pa imajo prebivalci ,samo for-malno možnost, da vplivajo na določene   urbanistične   tešitve.
Vse te interese bo treba dejan-sko izkopati iz njihove anonim-nosti in jih konfrontirati z vsemi subjekti, ki jih ti inte-resi prizadevajo.
Kakšno delegacijo?
Dotaknil bi se še nekega vprašanja, to je vprašanja de-1'gacije v naši krajevni skup-nosti. Moram reči, da so te stvari zelo nejasne. Mi smo se s statutarnim sklepom spora-zumeli, da bo delegaoija štela 18 članov. Potem pa smo do-bili sporočila od kadrovskih komisij, da moramo vključiti v delegacijo krajevne skupno~ sti tudi posamezna delegatska mesta za republiko in zvezo. Zdaj pa nastane vprašanje: ali so ti tovariši sestavni del kra-jevne delegacije ali ne? Po na-šem mnenju so. Potem se po-rodi novo vprašanje: zame po-meni delegacija konec tako imenovanega poslanskega man-datnega sistema. Delegat pre-riaša v telo, v kaierem deluje, stališča krajevne skupnosti in svoje delegacije. Torej nima osebnega mandata in je samo transmisija neposredne baze. Mi pa nimamo samo delegatov v občmski skupščini, oziroma v republiški skup&čini in v zve-zni skupščini. Imamo še druge vrste delegatov, ki delajo v drugih organizacijah, na primer v šolstvu. Imamo samoupravne interesne skupnosti, npr. skup-nost zdravstvenega zavarova-nja. Imamo organizacije zdru-ženega dela posebnega družbe-nega pomena, kjer je tudi pp-trebna navzočnost delegata kra-jevne skupnosti. Zdaj se po-stavlja vprašanje: ali so vsi ti delegati, ki jih pošiljamo v skupščino, v interesne skupno-sti, v organizacije združenega dela posebnega družbenega po-mena — ali so to delegati, ki jih poimensko imenujemo in jih pošiljamo in stalno deluje-jo y teh organih? Ali pa so se-stavni del krajevne delegacije in prenašajo stališča te krajev-ne skupnosti v tiste organizme, v katerih delujejo? Osebno se nagibam k temu, da imamo enotno delegacijo, saj osebne-ga mandata ne poznamo več. Ta delegacija pošilja posamez-nike v posamezne organizme, najsi bo to skupščinske, najfei
bo to v samoupravne interes-ne skupnosti, najsd bo v fciste organizacije združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena, kot je to stanovanj-sko gospodarstvo in tako na-prej. To vprašanje je danes, tako po republiški kot po zvez-ni ustavi, še nejasno. Bojim se, da nam statutarni sklep o šte-vilu delegatov ne bo dosti po-magal. V ponedeljek ga bomo spremenili in število delegatov povečali. Najbrž ga bomo miO-rali pred sprejetjem statuta ponovno spreminjatl, kajti de-legatski sistem je po moje lah-ko samo emoten mehanizem, ne pa razbit mehanizem. Po usta-vi je delegacija zunanji organ temeljne samoupravne skupno-sti, v tem primeru krajevne skupnosti. Zato mora opravlja-
ti vse tiste zadeve, ki se ne-posredno tičejo prebivalcev krajevne skupnosti in ki jih ti prebivalci preko svoje delega-cije izražajo v vseh organiz-mih. V ustavi je to vprašanje rešeno precej na kratko, enako tudi v statutih. To je, menim, tako fundamentalno vprašanje, da mora biti enotno rešeno v vseh krajevnih skupnostih. Če bomo imeli razlifine mehaniz-me, bo to pomenilo, da bo vo-Ija, ki se bo izrazila po tej po ti, kvalitativno različna. — Omenit bi še, da imamo tudi v naši krajevni skupnosti stro-kovno službo. Približno tako kot je povedal tovariš iz Po-ljan. To je nekakšen servis, tajndk pa je vodja tega servi-sa in odgovarja za njegovo de-lo. Deluje pa na osnovi samo-upravnega sporazuma med de-lovno skupnostjo in krajevno skupnostjo. RazumljiTO pa je, da se bo v bodoče obseg dela te strokovne službe bistveno povečal, ker bo morala ta stro-kovna služba zagotavljati celot-ni delegaciji vse potrebne ma-teriale, pripravljati materiale, razpošiljati materiale in potem razmnoževati tudi tisto, kar bo delegacija sama sklenila. Po-tem imamo še skupščino dele-gatov, ki je najvišji organ kra-jevne skupnosti in ta strokov-na služba bo morala opraviti tudd vse strokovno delo za ta organ. Zato se mi postavlja še eno vprašanje, ki doslej že ni bilo načeto. Ali so sredstva, ki so doslej pritekala krajevni skupnosti predvsem iz prora-čuna, zadostna, da pokrijejo minimum potrebnih funkcdo-nalnih stroškov za dejavnost krajevne skupnosti? V tej zve-zi bo treba skupaj z občinsko skupščino najti neka merila, kako se bo ta dejavnost finan-cirala in določiti tudi obseg te dejavnosfci. Tudi tu je zaenkrat še precej nejasnosti.
Informiranost                  .
Dušan Brekič, krajevna skup-nost  stari Vodmat:   Tu je  še
vprašanje javnosti dela in in-formirariosti. Odgovora na to vprašanje ne. vidim samo v tem, da bomo preko »Dogovo-rov« ali preko javnih razglas-nih desk informirali občane o tem, kaj se dogaja na področ-
ju občdne, mesta, republike, zveze, ali pa na področju kra-jevne skupnosti. Vidim ga pred-vsem v delovanju celotnega mehanizma krajevne samoup-rave. V Vodmatu imamo v tem precej bogate izkušnje. Nobena pomembnejša zadeva ne gre mitno zbora občanov, ali pa vsaj mimo nekega širše-ga političnega aktiva, ali javne tribune. Rezultat tega je vse-kakor izredna udeležba obča-nov na referendumih, na volit-vah pa tudi na zadnjem zboru občanov, ko smo razpravljali o osnutkih statuta občine, mesta, in krajevne skupnosti. Nave-dem naj samo podatek, da se je te javne razprave udeležilo 150 občanov in da jih 50 krat-komalo ni moglo v dvorano in so odšli domov.
Širok krog kandidatov za delegacije
Ko smo v razpravi videli, kaj vse našega delovnega 61oveka in občana zanima, nam je bilo jasno, da je ta občan še kako zainteresiran. Prav zdaj, ko smo evidentirali kandidate za delegacije, smo skozi to široko obliko javnega razpravljanja prišli do izredno širokega kro-ga kandidatov za člane bodo-6ih delegacij, organov krajevne skupnosti in tako naprej. Še dobro leto nazaj smo se gibali v krogu kakšnih 60 do 80 ob-čanov krajevne skupnosti, za katere smo menili, da so spo-sobni opravljati določene funk-cije. Bodisi kot odborniki ob-činske skupščine ali kot člani sveta krajevne skupnosti, kot člani komisij, odborov in tako naprej. Zdaj pa smo evidenti-rali kar 180 možnih kanddda-tov, kar je vsekakor izreden potencial. Tudi če ne bomo mogli vseh vključiti v kreativ-no delo takoj, imamo vellko kadrovsko rezervo za v bodo-če. To smo verjetno dosegli samo zaradi velike javnosti dela irt Siroke informiranosti občanov.
Vendar je zdaj odvisno od nas, kako bomo to zainteresi-raribst razvijali naprej in jo krepili. Zato smo v statutu op-redelili tiste zadeve, o katerih morajo delegacije dobiti pred-hodno mnenje zbora delovnih ljudi in občanov ali pa najviš-jega samoupravnega organa v krajevni skupnosti. Pač glede na karakter posameznih zadev-Sele potem lahko delegat ali delegaoija nastopa navzven.
Delegacija naj zajame celotno krajevno samoupravo
Jaka Kvas, krajevna skup-nost Kolodvor: Jaz bi se vrnil k problemu, ki ga je načel to-variš iz Gradišča: vpraSanje delegaoij in delegiranja. Res se postavlja vprašanje, ali so de-legirani predstavniki v samo-upravne interesne skupnosti in v druge institucije in pa v ti-ste delovne organizacije, ki so posebnega družbenega pomena, sestavni del zbora delegatov. Ko smo   razpravljali   o   tem,
smo tnendli, da moramo imeti enoten zbor delegatov in da morajo biti vsi tisti, ki pred-stavljajo krajevno skupnost v samoupravnih interesnih skup-nostih in pa v organizacijah posebnega družbenega pomena, tudi v šolstvu, vključeni v zbor delegatov KS. Če ta del krajev-ne samouprave izpustimo iz zbora delegatov, potem bi ver-jetno zmanjšali pomen delega-tov in delegacije. Odločili smo se, da so vsi ti sestavni del zbo ra delegatov KS, saj so ti de-legati tudi izvoljeni na zboru delovnih ljudi in občanov.
Dosledno  izpeljati delegatski sistem
Blaž      Matekovič,    krajevna skupnost Poljane:   TOvariš   iz
Gradišča je dejal, da mora bitt delegatski sistem enoten, ne pa razbit organrizem. Mend se zdi, da je bistvo stvari v tem, da mora biti delegatski sistem do-sledno izpeljan. Na Poljanah že sedaj lahko govorimo o pri-bližno 100 družbeno aktivnih Ijudeh v krajevni skupnosti. če pristanemo na nekoliko manj-šo intenzivnost, lahko ta krog razširimo vsaj na 200 ljudi. To so v bistvu potencialni kadri za delegatski sistem. Ko smo premišljali o delegaciji krajev-ne skupnosbi, smo si bili na jasnem, da te delegacije ne bo mo smeli obremenjevati z de-lom v raznih interesnih skup-nostih, ker bi jo preveč obre-menili, po drugi strani pa bi razvrednotaM pripravljenost za delo ostade množice naših druž-benih delavcev. Zato smo to cielegacijo postavili samo na relaciji do zbora krajevnih skupnosti v občini. Primerov, kot so ga imeli v Gradišču, da bi kdo zahteval, da se vključi v delegacijo še koga, pri nas nismo imeli. V začetku smo mislili, da naj bi naša delega-cija krajevne skupnosti štela 15 ljudi. To se nam je zdelo dovolj, kajtd ta delegadja bo morala res neprekinjeno zase-dati. Za listo pa smo pripravili 20 kandidatov. Veste, da je bi-lo okoli odprte ali zaprte liste nekaj zmede. Vendar se nam "je zdelo, da je bila v obrazlo žitvi tov. Kraigherja ob spr«-jemu Hstave narejena pika na te razprave. Odlo&ili smo se za zapfto listo, delegacijo pa raz-širili na 20 članov. Zbor dele-gatov smo omejili na 65 ljudi, ker nam na&i prostori ne omo-gočajo delovnega vzdušja za večje Stevilo ljudi.
Ustava pušča zelo proste roke
Res je, kot je dejal tovariš iz Gradišča: ustava nam je pu-stila povsem proste roke prt iz-peljavi delegatskega sistema v krajevni samoupravi. Mi smo se odločili, da zbor delegatov, kot najvišji organ krajevne skupnosti pa iz teh delegacij določa posameznike za razna zasedanja interesnih skupnostu
Ivo Bernard: V Gradišču ima-
mo  vrstn  (Iflnvnili  orgailizacij,
ki jih na tereira praktično ni čutiti.
Dušan Brekič: Na starem Vod-matu se ukvarjamo z vpraša-njem ožje soseskc, neodvisne od obč.inskih meja.
Blaž Malekovič: Na Poljanah je 16 šol in domov. Krajevna skupnost je preplavljena z tnla-dimi, ki se tu šolajo.
Jaka Kvas: KS Kolodvor je po starostni sestavi eua na.jstarej-ših, takoj poleg Stare Ljublja-ne.