m. ifevllkd.
u UuNliu. t soboto. 1 avgusta uoi.
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatb - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Jtfesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon št. 34.
(ledno dvojna mero.
V minoleru zasedanju poslanske zbornice so bile zaradi disciplinarnega premeščen j a d voh uradnikov velike debate. Tenor vseh pritožb je il, da se postopa z uradniki popolnoma svojevoljno in zato se je tudi zahtevala za uradnike pravica kon-liranja v obrambo proti svojevoljno-sti višje birokracije. Tej zahtevi zaradi koalicijske pravice se je ministrstvo nprlo naravnost vehementno slovesno je prisegalo, da ravna z uradniki vedno pravično in enako z vsemi, ne glede na njih narodnost ali politično prepričanje.
Poznamo take izjave visoke birokracije. Izkušnja, dolgoletna izkušnja nas je izučila, da take izjave niso vredne piškavega oreha in da ni Še nikdar visoki birokraciji prišlo na misel, da bi bila uradnikom ne glede na narodnost in na politično prepričanje pravična in bi z njimi postopala nepristrako.
Zlasti velja to za slovenskega uradnika. Glede tega velja princip, da ga je odrivati in zapostavljati, kjer je le količkaj mogoče, kakor je
h državni princip, zabranjevati Slovencem vstop v državno službo. I '•• pa to že ni mogoče in če že Slovenec vstopi v državno službo, je pa princip, da ne sme naprej priti.
To vidimo v vseh strokah. Ta princip se je doslej zlasti uveljavljal pri višjih službah, a kakor se kaže, se hoče uveljaviti sedaj tudi za naj-neznatnejša uradniška mesta.
Naj navedemo konkreten slučaj, ki bo najbolje pojasnil vladajoče razmere.
Blagajniški uradniki pri finančni upravi tvorijo en status. To se je uvedlo, ker bi sicer nekateri uradniki lahko do smrti ostali v enem in istem einovnem razredu. Avnnzirn-nje je vzlic temu jako počasno, posebno ker finančna uprava čedalje več služb blagajniških uradnikov opuŠea. Uradnik, ki je kdove koliko let čakal na kako bolje mesto, doživi poirnstonui presenečenje, da je finančna uprava dotično mesto opustila in da mora zopet toliko in toliko let čakati na avanziranje.
Ker tvorijo blagajniški uradniki cele države en stalus. bi bilo edino pravično, da se pri povišanju in podeljevanju služb postopa po starosti
Posamezne številke po 10 h.
Upravnišiva telefon žt. 85.
oziroma po službenih letih. Pa to se ne godi — in če je treba kakega Slovenca prikrajšati, se najdejo upra\ gorostasne pretveze.
Zdaj je pri državni blagajni v Trstu izpraznjeno uradniško mesto. Po statusu blagajniških uradnikov je najstarejši po službenih letih uradnik, ki službuje v LJubljani. Ta je tudi kompetiral za to mesto in je upravičeno pričakoval, da se mu podeli to mesto, saj čaka že eelo vrsto let na boljšo službo, saj je bilo že več služb opuščenih, do katerih je imel pravico, tako da je materijelno prav izdatno oškodovan.
Svoji prošnji je kompetent predložil tudi spričevalo c. kr. komisije ljubljanske realke, katero spričevalo mu potrjuje, da je s prav dobrim uspehom napravil skušnjo iz italijanskega jezika in da je tega jezika v govoru in v pisavi popolnoma zmožen.
Spričo temu bi vsakdo pričakoval, da dobi ta odlično kvalificirani slovenski kompetent v Trstu razpisano službo. To pričakovanje je toliko bolj utemeljeno, ker je pri državni blagajni v Trstu med 15 uradniki edinole predstojnik Bolim zmožen slovenskega jezika, od drugih uradnikov pa nobeden. Za dobro poslovanje tega urada bi bilo gotovo le koristno, če bi prišel tja še en slovenskega jezika zmožni uradnik.
A glej, kaj se je zgodilo. Finančna direkcija v Trstu bi se rada ubranila  tega   slovenskega  kompetent a.
Vzroki nam niso znani. Morda ga nočejo, ker je Slovenec, morda bi radi dotično mesto dali kakemu protežiranom Faktum je, da je finančna direkcija v Trstu segla po zvijačnem sredstvu, da bi se ubranila tega kompetenta, dasi je, kakor rečeno, že dolgo na vrsti za višje mesto in odlično kval i fieiran.
Finančno direkcijo v Trstu so v svrho, da hi onemogočila imenovanje slovenskega kompetenta, obšli dvomi, če zna zadosti italijanski. Spričevalo e. kr. izpraševalne komisije ljubljanske realke ji naenkrat ni zadostovalo, in obrnilo se je na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, naj ta izpraša kompetenta, če zna res italijanski.
Ne bomo se ozirali na to, kaka nezaupnica je to zahtevanje c. kr. izpraševalni komisiji ljubljanske realke, saj se indirektno dolži,  da je
izdala nepravično spričevalo. Ozreti se moramo pa na to, da se je finančna direkcija ljubljanska udala neutemeljeni želji tržaške finančne direkcije in zahtevala od dotičnega kompetenta, da mora napraviti nov izpit.
To postopanje je naravnost nečuveno, obenem pa največja zaušnica ljubljanski finančni direkciji sami, kajti s tem, da ne priznava takega spričevala, kakršno jo bil producira! rečeni konpetent, je finančna uprava obsodila sama sebe, ker je doslej pri kompetencah za službe na Kranj-skem vedno pripoznavala taka spričevala in jih smatrala kot zadosten dokaz jezikovne zmožnosti — če je sploh zahtevala kak dokaz jezikovne kvalifikacije.
Le poglejmo malo k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Tu imamo najprej finančnega svetnika, ki sploh nima nobene kvalifikacije za slovenščino. Vzlic temu je ta mož na Kranjskem, kjer ima opraviti skoro izključno s slov. strankami in s slovenskimi vlogami, postal svetnik. Dalje je pri finančnem ravnateljstvu koneipist, rodom kočevski Nemec, ki nima nobene kvalifikacije iz slovenščine.
Kako sta sploh mogla ta dva postati uradnika na Kranjskem. In še konceptna uradnika! Dalje imamo finančnega svetnika, ki ima iz slovenščine ravno tako spričeval«), kakor omenjeni kompetent za italijanščino. Za Nemca, ki je na Kranjskem vstopil v koncept no službo, kjer je ven dar treba jezik vsestransko imeti v oblasti, je tako spričevalo popolnoma zadostovalo, za pisarniškega uradnika v Trstu, ki mu zadostuje, da zna s strankami občevati, pa tako spričevalo ne zadostuje.
l\a še nismo pri kraju. Pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Ljubljani sta nastavljena dva asistenta, izmed katerih eden sploh ne zna slovenski, eden \r<\ slovenski le slabo govori.
Krona vsega pa je, da je bil pri carinskem uradu v Ljubljani nastavljen trd Nemec, ki no zna nič slovenski, dasi je bilo dovolj slovenskih kompetentov.
Kako se pri sodiščih postopa, je znana stvar. Da bi mogli Nemci lag-Ije zasesti sodniška mesta na Slovenskem, so se apel j ali posebni kurzi. kjer se kurzovci nauče nekoliko slo-
venski in so potem že kvalificirani za konceptna službo, za mesta sodnikov na Slovenskem. Da je tudi pri politični upravi na Kranjskem in sploh na Slovenskem vse polno višjih in nižjih konceptnih uradnikov, ki za svojo jezikovno kvalifikacijo še takih dokazil nimajo, kakor omenjeni kompetent za majhno blagajniško službo, je tudi znana stvar.
Za Nemce vse olajšave, kar se jih le more kdo izmisliti, pri Slovencu pa niti za ponižno mesto pisarniškega uradnika, ki sploh nima s konceptom opraviti, ne velja tako spričevalo, s kakršnimi so Nemci dosegli najvišje uradniške službe. Ce to ni škandal, pa res ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Ker pa smo se takega sistematičnega zapostavljanja slovenskih uradnikov naveličali, bomo pri prvi priliki temeljito posvetili med uradniške razmere in pošteno podkurili tudi vsem štreberjem, ki pomagajo zatirati slovenske uradnike.
Podpisani slučaj je eklatanten dokaz, kako prazne so bile zgoraj omenjene slovesne izjave sedanje vlade in nad vse jasen dokaz, s kakim dvojnim merilom se meri pri nas pravica.
Pismo s Hrvaškega.
(Štiri gesla sedanjega položaja. — Rakod-czay se ne gane — Volilno gibanje.)
Zagreb, 2. avgusta.
Vsled konflikta z Madžari zaradi železničarskih za k. načrtov se je pred pričakovanjem dovršil takozvani novi kurs, ki je bil zasnovan z reško resolucijo. »Novi« kurs je hotel na Hrvaškem ustvariti, ako že ne trajni mir, pa vsaj premirje z Madžari, ker je odgodil vsa državnopravna vprašanja ter se je vrgel samo na notranje reformno delo. Z izzivom državnopravnoga spora je razpadel takoj vsakršni mirni odnosa j med Madžari in Hrvati.
S tem pa je tudi izzvana kriza v našem notranjem političnem življenju.
Proti dosedanjim raznim manifestacijam, izjavam politikov in čas-niških člankov, morejo se sedaj po prelomu vse struje razvrstiti v glavnem v štiri kategorije, z ozirom na < I v/a i vnopra vno stališče.
Prva struja je tista, ki jo zastopa Fran kova stranka, ki kriči sedaj
Še glasneje: »Proč z nagodbo!« Prekiniti hoče vsakršno razmerje z Ogrsko. To geslo je očitno popolnoma
demagoško. Vsak trezen človek uvi-deva, da ni izvedljivo. Toda Frankovci računajo zgolj na nepoučene mase, v katerih hočejo s tako agitacijo izrabiti zase mržnjo proti Madžarom. Naravno — mar ni to najlepše: popolnoma se ločiti od Madžarov ter se etablirati kot svobodna drža val Ali končno bi ta de vizi j a imela SVOJ pomen, ko bi jo zastopala odkrita in poštena radikalna stranka. Toda Frankova stranka je radikalna le proti treznim in poštenim rodoljubom. Samo proti njim uporablja v praksi to svojo devizo, dočim je proti faktičnim predstavnikom Madžar-stva pri nas dr. Frank najbolj oportunističen, da se milo izrazimo. Dočim je vsa naša javnost proglasila društveni bojkot komisarju Rakod-czavju, je edini on — vodja baje nnj-radikalnejše stranke — izdal v zunanjih časopih tisto zloglasno sve-dočbo Rakodozavju, da je gentlenien in bivši nepristranski sodnik, dasi je baš Rakodczav bil tip Khuenovega sodnika, ki je najbrutalneje vodil razne politične pravde. Celo javno mu je sedaj dokazano v časopisju, da da je neko ženo po nedolžnem obsodil na smrt! — Istotako je dr. Frank v praksi proti Madžarom popustljiv, dogovarjal se je s Polonvijem, in madžarski krogi računajo še sedaj nanj kot z orožjem proti koaliciji. Dokler stoji takozvana Starčevićanska stranka pod neomejeno komando dr. Franka, tako dolgo nobeden trez-nomisleč ne veruje v njen odkriti narodni in patrijotični radikalizem.
Ta deviza »proč z nagodbo« je bila prvi čas borbe z Madžari res najpopularnejša, zato se ji je pridružila tudi frakcija hrvaške stranke prava iz koalicije. Vsled tega je prišlo do koketiranja nekaterih teh pra-vašev s Frankovsko stranko. Toda kakor se zdi. sedaj se je organ hrvaške stranke prava »Hrvatska« vrnil v strujo koalicije, ki prevladuje v drugi devizi: »na temelju obstoječih zakonov revizija celega državnoprav-nega razmerja«. To geslo zastopajo najbolj aaprednjaki in srbske stran ke. V praksi pomeni to nadaljevanje aktivne   parlamentarne borbe proti
madžarski vladi in to na zakonitem stališču.A končni cilj jeda se ne krpa samo že obstoječa nagodba, ki so jo
LISTEK.
U pasjih dneh.
Ko >*'iii Idi še majhen otročaj, ki š.- nisem uinel ne brati ne pisati, o. sem ime! vkljub temu veselje do knjige, prebiral s«*ui danzadnevoni Blasnikovo pratiko in občudoval svetnike posebno pa svetnice in si dal od matere razlagati, kateri izmed njih je prelil kri za svojo vero, kateri je umrl še čist in nedolžen kot angel, kateri je bil sprva krivoverec, potem se pa spreobrnil, da so imeli oad njim v nebesih veselje kot nad 99imi pravičnimi...
Smatral sem takrat pratiko kot za nekako sveto knjigo in naravnost začudil sem se, ko sem med svetniki in svetnicami zagledal dva psa. Mati mi je razjasnila, da se čas od enega l»sa do drugega imenuje pasji dno\ i, ko solnce najbolj pripeka na zemljo in ko nebeški vladar najbolj varčuje z dežjem. Ako pa pošlje dež, ga spremljata grom in strela in če ta dva po prorokovanju vremenskih prerokov velikokrat in mnogo divja ta nad razbeljeno zemljo, potem gledata psa drug proti drugemu in kažeta ostre zobe.
Na tole se spomnim vsako leto, ko nastopijo pasji dnevi.
Tudi letos sem se spomnil. Sicer smo šele v začetku tega znamenitega časa in še ne morem dati določnega in natančnega poročila, če sta letos imenovana psa v Blasnikovi pratiki obrnjena prav, toliko pa vendar lahko rečem, da so letošnji pasji dnevi za gotove ljudi zelo hudi.
Mislim tukaj na naše klerikalce. Pasji dnevi so tisti, ki sojini prinesli nesmrtno blamažo. Toliko so se reveži 11 sit ili, kako krivično so postopali naprednjak] pri izvolitvi župana Hribarja za državnega poslanca in da jih že spravijo v zasluženo ječo prišli so pa vroči pasji dnevi, v katerih so bili naprednjak] oproščeni vsake krivde in kazni, klerikalen agitator pa pojde za par dni jest ričet, ki je bil prav okusno pripravljen za naprednjake. »Slovenec« je pisal, da se je vršila velezanimiva obravnava, ko je poročal, kako so njegovega pristaša Anžiča zašili in mu prisodili trdo ležišče. Tudi za nas je bila velezanimiva, ker je Anžič padel v tisto jamo, ki je bila skopana za naprednjake, pa tudi, ker se je nato »Slovenec« jezil zaradi imenovane razsodbe nad državnim pravdnikom, ko vendar ta ni čisto nič kriv, če je bil Anžič obsojen, ampak Anžič sam in če hočete na vse zadnje — pasji dnovi.
Kakor sta pa Anžič in klerikalna stranka žalostna pasjih dni, tako
jih je vesel Gostinčar. Ce bi pasjih dni ne bilo, ne bi se ta »državni poslanec« za 10 goldinarjev na dan sprehajal po Ljubljani in delal po oglih napoto. Kakor tiču se mu godi, temu zastopniku Ljudstva, zato ni čudno, da je postal nenavadno prevzeten. Ril sem ]>red nekaj dnevi na sodišču. Pred justično palačo srečam okroglo podobo, last našega drža\ nega poslanca. Ker nisem vajen nobenega osebnega kulta — skozi insko-zi sem demokratičnega naziranja, da smo vsi ljudje enako vredni, četudi je koga sreča pogledala skozi veliko okno — se nisem odkril Gostinčar ju. akoravno se poznava od 23. maja, ko sem mu na Sv. .Jakoba trgu pred našim volilnim lokalom prinesel metli eo in smetiščnico kot vidna znaka njegovega dosedanjega posla, katerega je znal opravljati. Gostinčar bi me bil takrat skoraj tožil zaradi razžaljen ja časti — zakaj se vse čutijo ljudje razžaljene! — vendar je odnehal od svoje namere ne vem iz katerega vzroka. Zdaj je pa ta človek zahteval, naj se mu odkrijem! Prosim, ali ni to predrznost1? Uprav skrajna predrznost je in ošabnost, ki je je zmožen le nadut človek samo v pas j i h dneh, ko vleče po 10 gld. na dan, a ne ve zakaj.
Med jako verodostojnimi ljudmi se pripoveduje, da je Jože Gostinčar odpovedal    službo pometača v »Za-
družni zvezi«, da pride na njegovo mesto tisti nesrečni mladenič, ki so ga pri sodišču na Gostinčarjevo zahtevo odpravili, ker je na neko urad no kuverto zapisal, da je Gostinčar klerikalne barve. Akt) bi Gostinčar j U kdaj zvezda sreče otemnela, ima že na Dunaju zdaj take zveze, da postane dvorni pometač, kar je po natančnih računih gospoda državnega poslanca ne le jako dobičkanosno — tam se prigodi pri pometanju, da se med smetmi najde večkrat kak cekin! — ampak tudi častno. Pomislite, ali se ne sliši lepo: »c. kr. dvorni pometač« i
Kakor sem izvedel, pripravlja Gostinčar zdaj v pasjih dnevih več jako umestnih predlogov za prihodnjo sejo državnega zbora. Eden izmed teh bo, da vsi katoliški poslanci dobe po preteku šestih let penzijom Ce ga ministri dobe, čeprav služijo mnogo krajši čas, zakaj bi pa katoliški poslanci, ki se žrtvujejo za svoje volilee. ne bili deležni te vladne dobrote!
Drug Gostinčarjev predlog bo, da se v Ljubljani vsem slovenskim klerikalnim poslancem postavijo spo meniki in da se po njih imenu je jo glavne ulice in ceste. Sicer državni zbor ni popolnoma kompetenten sklepati o tem, vendar ima Gostinčar že zagotovljeno tako večino v državnem zboru, da prisili vlado do uresničenja
tega predloga. Po mojem mnenju naj bi klerikalne poslance vsekali v kamen in sicer — kar žive!
S pasjimi dnevi smo dobili r, Dunaja poleg poslancev tudi slovenske visokošolce. Tudi moj prijatelj France je prišel sem. Ne vleče po 10 goldinarjev na dan, kakor jih tudi na Dunaju ni, vendar dobre volje mu ne manjka, kakor nobenemu slovenskemu visokošolcu, četudi se mu sko-ziinskozi žaltava godi.
Prijatelj France ve iz dijaškega dunajskega življenja povedati mar-sikako pikantno zanimivost, kakršne v vsej Ljubljani ne spravimo skupaj. Ker živimo v pasjih dneh, torej v času, ko so časopisi do skrajnosti suhi in brez vsebine — razna grozodejstva po Nemškem in Laškem še no morejo premeniti dejanskega položaja, kakršen vlada vsako leto v pasjih dnovih — zato naj navedem eno onih zanimivih anekdot, ki jih je to dni pripovedoval prijatelj France iz dijaškega življenja dunajskega
Kopica slovenskih visokošolce v je krokala po dunajskih gostilnah, dokler ni šla zadnja desetica. Pili so po geslu: »Eden za vse, vsi za enega.« Ko je v žepu zazijala silna kača, v glavah pa divjal divji alkohol, so jo fantje ubrali na cesto, kjer so prepevali premile naše domače pesmice, a s tako hripaviiu in ušesa tr-gajočim glasom, da so leteli stražni-
prodrli Madžari z vseh strani, temne, da se n a novo uredi ves naš državnopravni položaj. Vodja napredne stranke dr. Lorkovič je na svojem volilnem shodu nasvetoval tako poravnanje, da se predvsem uvede splošna volilna pravica na Ogrskem in Hrvaškem.
Tretja deviza je »revizija nagodbe«. To je skupina bivšega podbana Nikoliea. To so elani izven stranke, toda v koaliciji. Iz te skupine konservativnih, toda poštenih elementov se najbrže osnuje bodoča vladna stranka.
Četrto geslo je najmizernej še. To je Rakodczav jevo geslo: »sanacija nagodbene prakse.« On bi po svojem prepričanju imel najrajši revizijo nagodbe in peius, na slabše,kar bi tudi v praksi izvršil, ako bi imel stranko. Toda gornje geslo so Letaku ili tudi bivši madžaroni, ki niso mogli ovreči tolike državnopravne žalitve od Madžarov. Vedno so obetali sanacijo te nagodbene prakse, a med tem so Madžari vse globlje prodirali v telo naše avtonomije. Zato pa tudi Rakodczav upa, da se mu edino pod tem geslom posreči, da zbere okoli sebe najhujše madžaronske kreature, a Madžari bodo mogli še naprej delati, kar se jim bo zljubilo.
Xo Rakodczav se dosedaj, razun nekoliko hudobno pisanih člankov v službenem listu, ki so izzvali le posmeh, ni niti za korak pomaknil naprej. Tudi se niti še ne ve. kateri izmed starih madžaronskih politikov je na njegovi strani. A kje je šele stranka, ko nima še niti generalov!
Vse druge stranke razvijajo zunaj živahno agitacijo. Xa mnogih krajih se tudi uradništvo javno izreka proti Rakodezvju.
Kakor je položaj sedaj, se resnično v narodu bori samo koalicija s frankovci.
Jutri se zbere k prvi svoji seji volilni odbor koalicije, ki naj uredi razmerje strank v koaliciji.
Samostanski škandali na Laškem
Že desetletja ni bilo na Laškem tako velikanskega proticerkvenega pihanja, kakor je nastal sedaj. Vse italijansko časopisje je prenapolnjeno s poročili o samostanskih škandalih in stvari prihajajo na dan, da se človeku kar lasje ježe.
Ni dvoma, da je v teh poročilih silno mnogo pretiranega ali celo naravnost zlaganega, ali če je tudi več kot preveč dima, je pri teh stvareh tudi še vedno več kot preveč res niče.
To vedo tudi merodajni cerkveni krogi v Rimu. Iz strahu pred novimi razkritji o škandalih, kakršni so se godili v zavetišču potolažene Matere božje v Milanu, je bila izdana na italijanske škofe okrožnica, ki jim ukazuje, naj strogo nadzorujejo vsakovrstne kongregacije, zlasti ženske, ki se pod krinko dobrodelnosti bavijo z beračenjem, pa tudi še s hujšimi stvarmi. Vsled tega je rimski vikarijat že ovadil policiji neke nemške in neke angleške nune v Rimu, ki izkoriščajo vernost ljudstva za svoje osebne namene.
Želeti je pač. da bi to pomagalo, ali vse kaže, da ne bo. Preveč je korupcije v cerkvenih krogih.
O sestri Fumagalli, ki je zavetišče pri potolaženi materi božji v Milanu spremenila v bordel, kjer so bili otročiči izročeni pohotnosti sifi-litičnega duhovnika, je zdaj tako resen in ugleden   konservativen list,
ki vkup. Dijaška čast se je čutila razžaljeno, da se oborožena sila vmešava v njeno petje, zato so začele leteti besede vsevprek in ker so policaji precej grobo spravljali in naganjali »pevce« domov, je zaklical jurist Rodič o nekem policistu proti par zvedavim gledalcem: »Der Kerl hat sich frech benommen.« Stražnik je slišal ta klic in ker se mu je zdel žaljiv, popokali so vse »kalilce nočnega miru« in jih gnali na komisa-rijat, kjer se je vsa stvar vzela na protokol.
Nedolgo potem je Rodič dobil vabilo od sodišča k razpravi zaradi razžaljenja straže. Kakor slovenski študent nikdar ne izgubi glave, najmanj pa v kaki preteči nevarnosti, tako je tudi Rodič zdaj ni. Advokata si je poiskal in mu razložil vso stvar. Advokat — prefrigan kot vsi advo-katje — je kmalu staknil v neki stari knjigi, da beseda frech (predrzen) pomeni tudi toliko kakor tapfer (junaški). Ko je moral nato Rodič pred advokatom parkrat na poseben način usta odpreti in izgovarjati besedo »Kerl«, potolažil je odvetnik svojega klijenta, naj le mirne duše pride na slednji dan k obravnavi.
Pri obravnavi je Rodičev zastop nik preveril sodnika, da obtoženec s svojim klicem: »Der Kerl hat sich frech benommen« ni prav nič raz-žalil stražnika in ga tudi namena ni
kakor je»Corriere della Sera«, ki brani duhovščino kolikor le more, prinesel novo »enzačno razkritje. Ta ženska je leta U)03. imela v Rimu »samostan«, kamor so hodili visoki gospodje, duhovniki in posvetnjaki, zlorabljat otroke. Policija je to žen sko iztirala, a visoki duhovniki so se zanjo zavzeli tako krepko, da še policija ni mogla nič storiti proti njim. Samostan je bil bordel. Šele ko je neki prelat šel naravnost do ministra Giolittija, je dosegel, da je policija segnala to žensko iz Rima. Nato je šla v Milan in je tam ustanovila zavetišče pri potolaženi Materi božji«.
Xe bomo se tu ozirali na dolžit-vo milanskih in rimskih soeialno-de-mokratičnih listov o dogodkih v nekakih Marijinih družbah. Omejiti se hočemo le na poročilo o stvareh, gle de katerih se oblastveno postopa. To je škandal v salezijan-skem zavetišču v Alasiu pri Varazzu (okrog Savona). Politična oblast je to za\ etišče z a p r 1 a. Salozijanei tega zavoda so obdolžoni, da so zlorab ljali svoje gojence. Salezijanec Fran Bertoni je ohdolžen te zlorabe, neki drugi pa. da je dečke nage fotografiral. Zaprla je politična oblast tudi ženski klošter Sv, Katarine. Nune so obdolžene, da so dekleta izkoriščale in uprizarjale vsake vrste sramotno-sti s Salezijanei. Neki gojenci pravijo celo, da so imeli »črne maše«. Nune so bile oblečene samo s tankimi srajcami .... a na te »zabave« so hodili tudi posvetni duhovniki. Štiri nune so neki v drugem stanu. Najbrže je na teh dolžitvah mnogo pretiranega, a nekaj resnice mora že biti, saj bi sicer ne bila javna oblast teh zavodov zaprla.
Kak utisk napravljajo ta najnovejša razkritja, kaže naš včerajšnji telegram o izgredih v Speci j i.
Obrtni uestnik.
Ureditev detajlne trgovine s pivom v steklenicah. Pri prodaji piva namerimo v prometu kakor se danes vrši v Avstriji, če izločimo prodajo na debelo, na tri oblike prodaje. Predvsem pride v poštev točenje piva iz sodčkov, kakor se to običajno godi po gostilnah. Točenje in prodaja piva v kozarcih v točilnih prostorih ali čez ulico je kakor druge vrste gostilniškega obrta vezano na koncesijo. Za promet s pivom na drobno pride nadalje v poštev takozvano napolnjevanje piva v steklenice s tem namenom, da se take steklenice s pivom poteni prodajajo ali konsumen-tom ali pa prodajalcem piva v zaprtih steklenicah. Tako postopanje je obrt zase. ki je istotako vezan na kon-cesijo. Pivovarnarji in imetniki koncesij za gostilniški obrt so že na podlagi svoje koncesije upravičeni, polniti steklenice s pivom; ta njih pravica je vsekakor na mestu spričo dejstva, da so prvi produeentje, drugi pa poklicani razpečevalci ter njih obrt že samposebi obsega dalekosež-nejše pravice glede prometa z alko-holičnimi pijačami. Tretja oblika detajlnega prometa s pivom pa je prodaja piva v zaprtih steklenicah. Prodaja piva v zaprtih steklenicah je pri nas svoboden obrt, ki ga sme in more proti zglasitvi izvrševati vsakdo, kdor izpolni splošne pogoje, ki jih stavlja obrtni red za samostojno izvrševanje kateregakoli obrta. Trgovcem, ki imajo obrtni list za prodajo mešanega blaga, je bila prodaja piva v zaprtih steklenicah do leta 1899. že na podlagi njih obrtnega lista dovoljena in mogoča, ker obrtni red v § 38. določa, da smejo trgovci s ta-
imel razžaliti. Beseda »frech« pomeni tudi toliko kot »tapfer«, kar se je dokazalo iz par slučajev, kar se pa tiče besede »Kerl«, je pa stvar naslednja. Rodič je Slovenec in Slovenci ne izgovarjajo nemških besedi tako, kot bi jih morali izgovarjati. Posebno z raznimi »e« ii mjo vedno kolizije, kakor jim tudi goltniki delajo večno težavo. In tako se je zgodilo, da je nedolžni Rodič — pri vsem tem še nekoliko vinjen — zaklical besedo »Herr« (gospod), kar se je razumelo kot »Kerl« (gunevet), kakor Slovenci sploh izgovarjajo besedo »Herr«. Rodič s svojim klicem ni mislil reči: »Gunevet se je predrzno obnašal,« ampak: »Gospod se je junaški obnašal.« Da je temu res tako, je predlagal zastopnik, naj sodnik sam pozove obtoženca, da izgovori besedo »Herr«.
In sodnik ga je pozval. Rodič je tako imenitno izgovoril »Kerl«, da je bil brez vsake daljše debate oproščen vsake krivde in kazni in da je iz veselja nad srečnim izidom s svojimi tovariši tisto noč potem tako nadelan kolovratil domov, da bi bil kmalu zopet prišel v konflikt z oboroženo silo.
S takimile pripovestmi si kratimo v Ljubljani dolgočasne pasje dneve, drugi se pa zabavajo po počitnicah! Blagor jim!
Miha Kobilca.
kini obrtnim listom prodajati vse vrste blaga, ki je v svobodnem prometu in za prodajo vsled posebnih zakonov ni treba specialnega dovoljenja. Do leta 1899. je za prodajo piva v zaprtih steklenicah,   če so jo izvrševale osebe, ki niso imele gostilniške koncesije, veljala le ta omejitev, da so morale imeti steklenice zapore, prirejene po posebnih predpisih. Bistvo teh predpisov je bilo, da mora biti zapora   steklenice tako napravljena, da se zapora, ko se je steklenica odprla, ni mogla nepoškodovana več rabiti. Predmetni ukaz je bil izdan 1. 1891., in je bil namen tega ukaza ta, da se kolikor moč prepreči zlorabljanje obrta prodaje piva v zaprtih steklenicah. Iz prodaje se je često razvilo na škodo gostilničarjem točenje, kakor je v navadi v gostilnah in kr činah. Ali zadevni ukaz ni zadoščal; uvedlo se je takozvane patentno zapore s porcelanastim zamaškom, ovitim s kavčukom in pritrjenim na žiri, in prodaja se je navzlic predpisom vršila skoro nemoteno   dalje kakor prej.    Vsled trajnega prizadevanja gostilničarjev je vlada leta   1899. izdala nov ukaz, ki urejuje prodajo piva v zaprtih steklenicah. V tem ukazu, ki je še v veljavi, se je predvsem uvedel nov koncesioniran obrt, namreč obrtno napolnjevanje piva v zaprte steklenice za prodajo, o katerem smo že v začetku govorili. V tem ukazu je nadalje določeno, da je prodaja piva v zaprtih steklenicah sicer svoboden obrt, katerega pa je treba v vsakem primeru posebej zglasiti, zlasti zadene ta dolžnost tudi trgovce z obrtnim listom za prodajo mešanega blaga. S tem določilom se je v prvi vrsti hotelo vsaj v nekoliki meri poskrbeti za možnost  kontroliranja in tako saj v nekoliko preprečiti, da bi se zlorabljala prodaja na skrivnem v točenje.   Pri tej   priliki pa se je v predmetni ukaz hkratu privzelo nove, strožje predpise   glede zapor na steklenicah. Za zaprte steklenice je pri prodaji piva v steklenicah namreč smatrati le tiste steklenice, ki imajo probkov zamašek,  na katerem je vžgano ime ali firma pivarne, odnosno upravičenega polnilca steklenic. Zamašek mora biti potisnjen v vrat steklenice tako, da ležita njegova zunanja plošča in rob steklenice približno v eni ravnini. Steklenice s patentno zaporo, kakor smo jo više opisali, sinejo   rabiti samo gostilničarji v prometu s konzumenti ter pi-vovarji v prometu z gostilni carskimi in krčmarskimi obrtniki. Prodajalci piva takih steklenic ne smejo rabiti,  marveč se smejo posluževati le steklenic, ki so zaprte tako, kakor veleva predpis. Umevno je, da zlasti pivovarnarji niso  bili  zadovoljni z novim ukazom, zakaj velike množine steklenic s patentno zaporo so postale nerabne.    Tak položaj obstoja še sedaj. Omenjeno bodi, da za našo deželo vprašanje o ureditvi prodaje piva v zaprtih steklenicah ni tako velikega pomena, kakor v severnih deželah in zlasti na Dunaju. Obrt napolnjevanja piva v steklenice se pri nas sploh ni razvil,   na Kranjskem obstoji le eno tako podjetje in še to je le manjšega obsega. Tudi število prodajalcev piva v zaprtih steklenicah je razmeroma majhno, takih prodajalcev na Kranjskem bo visoko račun jeno okoli 200. V takih razmerah je umljivo, da gibanje,    mereče na utesnitev prodaje piva,   ni zadobilo tolikih dimenzij kakor drugod.
Položaj in razmere, ki so nastale po uveljavljenju navedenega ukaza iz leta 1899.. organiziranih gostilničarjev ni zadovoljil. Na gostilničar-skem kongresu, ki se je vršil leta 1902. novembra meseca na Dunaju, so gostilničarji formulirali svoje stanovske zahteve in poleg uvedbe sposobnost nega ukaza za svoj obrt ter pravice pritožbe obrtnim zadrugam pri vprašanju podeljevanja novih koncesij in premestitve obstoječih gostiln stavili tudi jako dalekosežno zahtevo, da bodi pravica prodaje vina, piva in žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah pridržana samo imetnikom gostilniških in krčmarskih koncesij. Na ta petit, kateri bi bil postavil ves promet in celo trgovino z alkohol i enimi pijačami na drugo podlago, vlada ni mogla pristati, in je svoje stališče opravičevala z oziri na potrebe konzument o v, prizadete producente ter obstoječe opravičene interese trgovcev. Pripravljena pa je bila upoštevati želje gostilničarjev glede prometa s pivom v toliko, da se s primernim zakonom omeji dosedanja prosta prodaja piva v steklenicah na ta način, da se izvede uvrstitev obrta prodaje piva v zaprtih steklenicah med koncesioni-rane obrte. Ko je leta 1905. predložila vlada poslanski zbornici načrt zakona o izpreniembi obrtnega reda, je v tej svoji predlogi privzela med koncesionirane obrte tudi detajlno trgovino s pivom v zaprtih steklenicah. Po zadevnih določilih bi bila vezana na koncesijo taka prodaja, ki se vrši v množinah pod 10 litrov. Obrtni odsek in poslanska zbornica sta pa predmetna določila popolnila, in sicer na
ta način, da se je prodaja piva v steklenicah podvrgla promet utesnju-jočim določilom. Med drugim se je določilo, da morajo imeti steklenice natančno oznako glede množine, vrste in izvora vsebine. Gosposka zbornica sklepom poslanske zbornice ni pritrdila in je tudi prvotno vladno predlogo tako izpremenila, da je sploh črtala določbe, ki uvrščajo trgovino s pivom med koncesionirane obrte. Poslanska zbornica se je morala vdati tem sklepom, ako je hotela zagotoviti obrtno novelo. Pri razpravi o tem vprašanju se je vlada sicer tudi izrekla zoper določbe, kakor jih je sprejela poslanska zbornica, izrekla pa z ozirom na stališče, ki ga je zavzela gosposka zbornica, svojo pripravljenost, da v kratkem času poslužujoč se pravic, ki jih daje eksekutivi § 24. obrtnega reda, izda ukaz, s katerim se uvrsti detajlna trgovina s pivom med koncesionirane obrte in se izda podrobnejša določila glede take prodaje. V zmislu te svoji1 obljube pripravlja sedaj vlada tak ukaz. katerega tendenca je omejiti dosedanjo svobodo v prometu s pivom v steklen. Pravice pivovarjev in gostilničarjev glede prodaje ostanejo varovane. Pomen tega ukaza v kolikor pride v poštev omejitev števila prodajalcev, se pokaže šele tekom let, kajti obstoječe in pridobljene pravice morajo ostati varovane. Podrobnosti predstoječega ukaza niso znane, ve se le toliko, da se namerava določiti, da je pod detajlno prodajo umeti prodajo v posodah pod 10 litri. Mimo tega namerava vlada za-ukazati, da bodi označena kakovost piva na vsaki steklenici. Ce se bode zahtevalo, da bodi ta oznaka vtisnjena v steklo, potem provzroči ta predpis pivovarnam nov strošek, ker bo treba prirediti nanovo steklenice. Ta strošek se po našem mnenju tembolj napravi j a po nepotrebnem, ker bodo konzumenti efektivno komaj imeli kako korist od tega. Komaj je pozabljena škoda, ki jo je provzročila prepoved patentnih zapor, že se obetajo novi stroški za stekleni materijal. Ta vrsta obrtnega »pospeševanja« utegne zadeti končno samo konzumenta, gostilničarji ne bodo imeli koristi, pivovarne pa nepotrebne stroške. J. K.
Preosnova ministrstva.
Praga, 2. avgusta. Nemški ljudski svet za Češko je v svoji zadnji seji sklenil, da se v slučaju pre-osnove ministrstva nemški minister-rojak ne sme žrtvovati strankarskim ali drugim ozirom, ker je ta minister zastopnik nemškega naroda pri vladi, ne pa zastopnik kake posamezne stranke. Ta institucija mora ( ! i ostati za vse čase.
Drugi mandat ministra dr. Forta.
Praga, 2. avgusta. Kakor znano, je bil pri zadnjih državno-zborskih volitvah trgovinski minister dr. Fort izvoljen v Kolinu in Kr. Vinohradih. Obdržal je prvi mandat, za drugi mandat, vinogradski, je volilni odbor mladočeške stranke v zadnji svoje seji sklenil, da kandidira ravnatelja bolniške blagajne novega trgovskega gremija v Pragi Venceslava K u r b u sa.
Baron Fejervary ne snuje nove stranke.
Budimpešta, 2. avgusta. Z ozirom na poročila nekaterih časopisov, da snuje baron Fejervarv z bivšim ministrom Krištof fvjem novo stranko na Ogrskem, je izjavil baron Fejervarv, da so te vesti od prve do zadnje  besede  bedasta izmišljotina.
Rumuni na Ogrskem.
Budimpešta, 2. avgusta. Z ozirom na kritični položaj v ogrski politiki skličejo Rumuni splošen narodni zbor. Zborovanje se vrši meseca septembra v Nagv-Szebesu ter bodo rumunski poslanci poročali o svojem parlamentarnem delovanju in o splošnem političnem položaju. Zbor bo dal poslancem politično smer, v kateri morajo v bodoče delovati.
Sestanki vladarjev.
Dunaj, 2. avgusta. Ravno ob dvoletnici zadnjega obiska, namreč dne 15. avgusta pride angleški kralj Edvart zopet v Išl. Toda pred d vem i leti se je dalo temu sestanku nalašč zgolj značaj osebnega prijateljstva, zakaj takratni avstrijski minister zunanjih del je zapustil Išl, rad ali nerad, dva dni pred prihodom kralja Edvarda. Letos pa ne le, da bo prisostvoval sestanku avstrijski minister zunanjih del grof Ahrenthal, te-muč tudi kralj Edvard pripelje s seboj tajnika zunanjega ministrstva, Hardingeja.
Berolin, 2. avgusta. Sestanek med nemškim cesarjem in angleškim kraljem, dne 14. t. m. bo tudi letos imel le značaj osebnega prijateljstva (!), pravzaprav sorodstva,
zakaj sestanku ne prisostvujejo politiki in diplomati z nobene strani.
Petrograd, 2. avgusta. Nemški državni tajnik admiral pleni. Tirpitz je že odšel v Swinemunde, kamor pride že jutri ruski car. K j«-so sestaneta s cesarjem Viljemom, se še vedno prikriva; skoraj gotovo se to zgodi sredi morja, in sicer zaradi varnosti.
Velikodušnost nemškega drž. kancelarja.
Berolin, 2. avgusta. Kancelar knez B ii 1 o w je naprosil mini« Btrstvo notranjih del. naj obvesti vse policijske uprave v državi, da prin-cipijalno odklanja, da bi se koga obtožilo, ako njega razžali v javnosti ali v časopisju, ker ne mara zaradi tega nikogar preganjati.
Mirovna konferenca v Haagu.
L o n d o n , 2. avgusta. Mirovna konferenca dosega pozitivne uspehe, lako da so pesimistični glasovi o njej popolnoma utihnili. Vsekakor ho konferenca znatno razširila mirov ne pravice. Konferenca še bo trajala <!o meseca septembra. Prihodnji teden predloži angleška delegacija formulo za r a z o r o ž e v a n j e. Predlogu so že pritrdile velesile.
Zaprt kralj.
Pariz, 2. avgusta. Kraljestvo Anam je sicer že več let pod prote] toratom Francije, toda nad podložnik! je obdržal kralj popolno oblast Toda mladi kralj Thanh-Tai je krvoločnež. kakršnega zgodovina skoraj ne pozna med vladarji. Svoje žene, siižinje in uradnike je trpinči] na naj grozovitejšj način. Žene in sužinje je dal zbadati z žarečimi iglami ter ščipati z razbeljenimi kleščami Najprej ga je francoska vlada ukorila, a ker je grozodejstva nadaljeval, ter je bilo očitno, da ni pri zdravi pameti, ga je Francija internirala v njegovi palači, kjer ostane pod strogim nadzorstvom neškodljiv za celo življenje. Vlada pa se je poverila posebnemu vladarskemu sv< pod kontrolo Francije.
Klanje Evropejcev v Maroku.
Karlovi   vari,   2.   av^i -Francoski ministrski predsednik i meneean, ki je   šele   včeraj pri-sem, je   povedal   dopisniku   »N. 1 r. Presse«. ki mu je prvi sporočil v o klanju Evropejcev  v  Casablain i: »Dosedaj nam manjka vsaka vesl Pariza.    Vsekakor    bodeta vodila Francijo pri obravnavi o naju-šem maroškem dogodku dva glavna momenta: 1. Težkoče, ako je le kollikaj mogoče, mirno poravnati.   2. V nobenem slučaju   ne   bo nastopala Francija sama, temuč le v sogla>,ju z velesilami, ki -o se udeležile k renče v Algecirasu.«
Pariz, 2. avgusta. Potrjuje se vest. da so Marokanci v Cazablanci pobili s kamenjem pet Francozov, dva Italijana in enega Spanjola ter
pometali trupla v morje. Gubernator ni dosedaj vkljub odločnemu pozivu ničesar ukrenil v nadaljno varstvo Evropejcev. Punt je bil naperjen proti gradnji pristanišča. Železnica, ki je vodila k gradnji, je popoln razdjana. - V pristanišču je več trgovskih ladij, ki sprejmejo vse evropske begune pod varstvom francoske vojne ladje »Galilee«. V Toulouu sta pripravljeni še križarki »Cen de« in »Du Ghavla«, da na znamenje takoj odrineta v Casablaneo,
London, 2. avgusta. V Časa-blanci je bilo pomorjenib več Evropejcev, kakor se je prvotno poročalo. Dosedaj so našli v morju trupla Štirih Francozov, treh Italijano\ in dveh Španjolov. Položaj v Casablan-
Cl je Še vedno skrajno nevaren. Včeraj je obkoljevalo mesto še vedno več tisoč fanatičnih domačinov.
Pariz, 2. avgusta. Krvavi dogodki v Casablanei bodo imeli za sledico, da se med velesilami zaeno takoj pogajanja, tla se vojaške posad-ke evropskih velesil, posebno fraiu"-ske takoj znatno pomnože. Obenem se aktivira evropska policija za Maroko, kar je že dogovorjeno v konfc; renči v Algecirasu. — Obe francoski križarki v Toulouu sta dobili u k a/, da se preskrbita s premogom in živili za tri meseci1.
Madrid, 2. avgusta. Španci vlada je sklenila, odposlati   v Časa blanco križarko »Infantu Izabel-. I'1* trjuje se vest, da so punt ar j i zavzeli mesto  Casablaneo,  spodili guberna torja ter zasedli carinski urad. Evropejci so pribežali v konzulate. Tudi v Rabatu je položaj še vedno zelo rr-sen.
Pariz, 2.  avgusta. Dane-. zberejo ministri,  kolikor jih  je v Parizu, da se posvetujejo o položaju v Maroku.   Sklicevali   se bodo na konferenčne sklepe v Algecirasu ter
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 178, dne 3. avgusta 1907.
predlagali, naj se v Oasablanei takoj izkrca večje število francoskega in španskega vojaštva.
Kdo bo novi predsednik Zedinjenih držav.
London, 2. avgusta. Roose-velt ne bo tretjič izvoljen za predsednika, kar sam u videva ter najbrže niti kandidiral več ne bo. Politični zaupniki v Ameriki proroku j e j o z vso zanesljivostjo, da bo izvoljen H r y a n.
Preobrat v Koreji.
L O n d O n . 2. avgusta. Bataljon korejskih vojakov v Seulu se je uprl razorožitvi. Boj med njimi in Japonci je trajal več ur v neposredni bližini konzulatov. Streljalo se je s puškami in topovi. Padlo je nad (>0 Korejcev in 40 Japoncev. Več krogel je zadelo poslopje ameriškega konzulata. Nad 100 korejskih vojakov je pobegnilo s puškami vred.
Instalacija župana Hribarja.
Danes je bil novoizvoljeni župan slovenske prestolnice, Iv. Hribar petič slovesno zaprisežen (Dosedanje zapri sege so bile 9. junija lS9b\ 3. julija 1S99, 3. avgusta 1901 in 12. julija 1004). Potemtakem je Ivan Hribar že 13. leto na krmilu ljubljanske občine. Letošnja instalacija je bila posebno pomembna, zakaj Ivan Hribar je izšel letos dvakrat kot zmagovalec vkljub vsem spletkam klerikalno nemške koalicije. Ivan Hribar ni samo ljubljenec in ponos vseb ljubljanskib meščanov, ki še niso izgubili čuta pravičnosti in dostojnosti, ki spoštujejo delo za narodno in splošno blaginjo, temuČ ljubljanski župan je izza državno-zborskih volitev postal ljubljenec in dika vseh pravih Slovencev, glavni posrednik vzajemnosti z vsemi Slovani. In kot takega se ga koalirana sovraga v deželi bojita, zato ga skušata sramotiti, ker vesta, da bi zadela celokupni slovenski napredni živelj, ako bi megla s svojimi strupenimi pušicami priti do živega županu in poslancu Iv. Hribarju. Vkljub vsem spletkam od izvestne strani je moral dobiti novoizvoljeni župan pravočasno potrditev na najvišjem mestu, ker mu ne morejo dokazati najmanjše pegice na njegovem narodnem, človekoljubnem in političnem delovanju.
Slovesna zaprisega se ie vršila ob 11. uri dopoldne v „Mestnem domu". Dvorana, stopnice in hodniki so bili okusno okrašeni z zelenjem in preprogami, mestni stražniki in ognje-gasci so delali v paradi špalir. Slovesnosti so se udeležili vsi občinski svetniki, oficijalni zastopniki vseh mestnih uradov, zavodov, korporacij in društev ter mnogo odličnega občinstva. Točno ob napovedani uri je prišel deželni predsednik S c h w a r z v spremstvu okraj, glavarja Viljema Ha. s a ter imel sledeči nagovor :
Velečastiti gospodje! Njega cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim odločilom z dne 13. julija blagovolilo g. Ivana Hribarja potrditi županom mesta ljubljanskega, čast mi je, velecenjeni gospod župan vnovič Vam izrekati svoje iskrene čestitke povodom Najvišjega potrjenja, obenem pa čestitam slavnemu občinskemu svetu, ki je s tem, da je najvišje meščansko dostojanstvo podelil svojemu mnogoletnemu načelniku in voditelju izrazil voljo vstrajati na potu zdravega napredka.
Delovanju občinskega sveta z županom Hribarjem na čelu se je zahvaliti, da so se dosegli na higi-jenskem in kulturnem polju sijajni uspehi, občno občudovani in priznani in ki, združeni z naravnimi in stavb -iiirni lepotami mesta vzbujajo splošno pozornost, katera bode gotovo v korist mestu in deželi.
Nepretrganemu razvoju mesta, njegovi ureditvi kot moderni občinski ustroj je neizogibna posledica, da se morajo od prebivalcev zahtevati precejšne žrtve, ker dotični stroški ne morejo biti vedno direktno produktivni, ali jaz sem prepričan, da se bode občinskemu zastopstvu posrečilo, oziraje se sicer na zahteve našega časa, prilagoditi svoj program gmotni zmožnosti prebivalstva.
V tem ozira je največjega pomena, kako je občinsko zastopstvo sestavljeno, ker samo potem, ko se čuti edinega z vsemi sloji prebivalstva, niore postopati z ono odločnostjo, katera je neobhodno potrebna za uspešno delovanje.
Vlada bo vedno skrbela, da olajša v'kolikor je mogoče žrtve, ki jih mora občina nositi.u
Nemško nadaljuje, je govornik izrekel željo, naj bi župan postopal 2 enako pravičnostjo tudi napram narodni in politični manjšini.
„Izražujoč željo, da naj bode Vaše delovanje blagoslovljeno in nspehov polno v korist Vašim someščanom, povabljam Vas zdaj vele-oenjeni gospod župan opraviti v Bioje roke predpisano prisego."
Okrajni glavar Haas je prečital odlok, s katerim je cesar županovo izvolitev potrdil, nakar je župan glasno na izust govoril prisežno formulo ter akt podpisal, nato pa je imel sledeči govor:
Preblagorodni  gospod deželni predsednik !
Y petič polagam po volji svojih someščanov in po milosti Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja slovesno prisego kot župan ljubljanski. Kakor vedno doslej v enakih prilikah, spominjam se tudi danes hvaležnega srca milosti cesarjeve ter Vas prosim, da sporočite mojo naj-vdanejŠO zahvalo pred vznožje Najvišjega prestola.
Sprejmite pa tudi Vi, preblagorodni gospod, zahvalo na dobrotlji-vosti, s katero ste mojo izvolitev v Najvišje potrjilo predložiti blagovolili in pa na obavljanju današnjega slovesnega čina.
Način obavljanja tega slovesnega čina dokazuje pač mogočnost zakonov, po katerih se ima ravnati ves državni ustroj; dokazuje pa tudi, ka-košna važnost se pripisuje samoupravi, ki ima izvor v suverenosti naroda. Zato pa naj mi bode o tej slo-vesni priliki dovoljeno pripomniti, da se vzpostavi j a najboljša vez med narodi in državno upravo, ako le-ta ve ceniti važnost samouprave in jaz priču kujem, da bode zaradi tega cesarska vlada vedno vedela spoštovati prerogative samouprave. Jaz od svoje strani pa zagotavljam, da se potrudim ohraniti dobro razmerje med mestno in državno upravo, kateri ste itak poklicani podpirati druga drugo. Gospoda moja!
Velike SO bile naloge, ki so čakale občinskega sveta po letu 1895. in pri vsakem svojem ustoličenju imel sem priliko razviti program O stvareh, ki so čakale zasnutka in rešitve v bodočnem troletju. Prevzemajoč vnovič vodstvo občinske uprave, vedel sem vselej, da me čaka obilo dela in truda, ako hočem izvesti vse ono, kar sem v soglasju z občinskim svetom zasnoval. In res, ako se oziram nazaj, morem z velikim zadovoljstvom reči, tla se je izvršilo vse, kar je bilo sprejetega v delal ni program.
Danes sem zato, gospoda moja. v izjemnem in — naj pristavim takoj — tudi v prijetnem položaju. Ni mi namreč treba razvijati novega delavnega programa, kajti delo za prero-ditev in modernizovanje Ljubljane je ]>o večini dovršeno; v kolikor pa še dovršeno« ni, čaka rešitve zato, ker je odvisna od denarnih sredstev, katere ima dovoliti deželni zbor. Mestna uprava bode se torej v prihodnjem troletju gibala že bolje v navadnih mejah, v katerih pa je županu stališče jako olajšano, ker ga pri njegovem poslovanju deloma nadomešča, deloma podpira inteligentno in svojih dolžnosti v polni meri zavedajoče se magistratno uradništvo.
Pač se hode v bodočem t rolet j i zidala tržnica in dve ljudsko-šolski poslopji, regulovala obrežja vsled osuševanja barja, preurejal južni kolodvor; toda vse to so že sklenjene in dognane stvari ter bode imel občinski svet po odobritvi deželnega zbora skrbeti le za najetje potrebnih posojil.
Nerešeno je Ie še vprašanje gle de ustanovitve državne obrtne šole v Ljubljani in glede sezidave poslopja zanjo; vendar se to vprašanje po zagotovilih, katera sem za časa zadnjega državnozborskega zasedanja pro jel na merodajnih mestih, utegne še tekom letošnjega leta ugodno rešiti.
Poslopje za višjo dekliško šolo se bliža dovršit vi; te dni pa se razpiše stavba novega šentjakobskega župnišča. Glede prvega je pripomniti, da bode sedaj omogočeno izobrazbo slovenske ženske mladine potoni liceja, ki je po ravnokar došlih poročilih od c. kr. učnega ministrstva odobren, povzdigniti še na višje stališče; glede drugega pa, da se ustre za s tem že davno gojeni želji prebivalcev šentjakobskega okraja in odpravi ena glavnih prometnih ovir v našem mestu.
Ako pa mestne uprave v bodoče ne čaka več toliko intenzivnega in napornega dela, ko doslej, s tem vendar še ni rečeno, da ji bode mogoče pusi it i stvarem popolnoma svoj tek. Stagnacija, gospoda moja, pomenja gnjilobo; nedelavnost pa v sedanji dobi splošnega hotenja in vrvenja nazadovanje. Zato, dokler bom jaz na čelu občinske uprave in dokler me ne zapuste moči, takega stanja stvari ne pričakujte.
Predvsem se bodem trudil za po-vzdigo tujskega prometa. Saj je res, da se je že v zadnjih treh letih prav izdatno povzdignil; toda glede na množino privlačnih točk naše domovine in glede na krajno in tudi □godno  lego  našega     mesta je to še
vse premalo. Zato bodem s primernimi predlogi skrbel, da se privabi mednarodni turistiški tok k nam. Kden prvih takih predlogov bode, na-prava primernega občila na grad — to najlepšo razgledno točko naše bliž-
nje okolice. Pa tudi gradu samega — pa naj bi zaradi tega od materialistično navdahnjenih ljudi še tako strupene puščice letele vame — ne pozabim in upanje imam, da najdem pri merodajnih faktorjih umevanja in podpore za izvedbo programa, kateri je glede tega slikovito nad našim mestom ležečega poslopja načelno odobril občinski svet.
Moja in Vas vseb skrb bode pa, gospoda moja! morala biti, da priborimo slovenskemu narodu najvišji učni zavod. Sele takrat, kadar postane Ljubljana središče znanstvenemu življenju slovenskega naroda, kar more poslati le, če bode sedež vseučilišču, bode ime njeno — ki je vsakemu Slovencu tako milo in drago — zaslovelo tudi pri ostalih kulturnih narodih. Slava njena bode pa tudi slava našega rodu, ki je — dasi pa-strk med narodi te države — dal človeštvu že doslej tako veliko število učenih mož.
Častiti gospodje tovariši! čakajo nas pa tudi še druge važne naloge. Pač je občinski svet le upravno telo in nima zakonodajalne pravice. V rešitev socialnih vprašanj torej ne more odločilno posezati. Vendar zato ne
smejo vrata občinske posvetovalnice biti zaprta socialnim vprašanjem in potrebam. Sicer se jim občinski svet tudi doslej ni izogibal. Dokaz temu je brezplačni pouk na ljudskih šolah in pa izdatno podpiranje šolskih otrok ubožnih staršev; dokaz temu je njegova skrb za ubožce sploh. — S sprejetjem predloga glede zidanja mestnih delavskih hiš, pa je storil v tej smeri važen korak dalje, kateremu bodo brez dvojbe v teku časa sledili še drugi.
Da se pri tem ne bode pozabilo na mestne uslužbence, je umi j ivo samo po sebi. Zato se pa sme tudi pričakovati, da bodo le-ti zvesto in vestno ter nepristopni kakršnimkoli vna-njim vplivom vršili svojo dolžnost tako, da se ohrani mestni upravi oni dobri sloves, ki si ga je v poslednjih letih po vsej pravici pridobila.
Častiti gospodje tovariši! Ni ga med Vami, ob kogar bi bili valovi politične strasti butali s tako silo, ko ob mene. Ljudje, katerim je sedanja mestna uprava prenapredna, združujejo se z ljudmi, katerim je prena-rodna, k skupnemu boju proti meni, ki trdno in neomajano stojim za eno in drugo. Xi je neleposti, katere bi mi že ne bili očitali. — Nas pa vse to ni premotilo; dokazali ste mi marveč morebiti ravno zaradi tega z zopetno soglasno izvolitvijo svoje zaupanje.
Hvala Vam na tem! Oprt na to Vaše zaupanje vodil bodem mestno upravo tudi nadalje po poti napredka v slovensko-narodneni duhu. Ni odveč, gospoda moja! ako to posebej poudarjam. Dandanes, ko je prodrlo prepričanje, da je narodno vprašanje eminento socialno vprašanje in ko nam naša sosedna mesta dokazujejo, ter pogled po svetu jasno slika, da ni prostora več za mehkobno sentimentalnost, izginiti mora tudi iz naših vrst vsaka narodna mlačnost in neumestna obzirnost. To pa nikakor ne izključuje pravičnosti do drugorod-ce\, ud katerih smemo in moramo seveda zahtevati, da se vzdrže med nami vsega, kar bi zamoglo žaliti naše narodno čuvstvovanje.
H koncu mi, gospodu moja! nalaga dolžnost, pa tudi notranji nagon, da se spomnim našega viteškega vladarja. Prihodnje leto bode praznoval slavnost, kakršnih le malo pozna zgodovina. Sivolasi, a po krutih udarcih usode nesključeni, v skrbi za svoje podanike ne onemogli starček praznoval bode vladarsko šestde-setletnico. Tudi bela Ljubljana, ki se ima v obilej meri Njemu zahvaliti za svoje prerojenje in slovenski narod, ki je ravno za časa njegovega vladanja s tako obrovskimi koraki duševno in gmotno napredoval, praznovala jo bosta z Njim vred. Pripravljene imam za to proslavo nasvete, ki bodo v čast Ljubljani in Slovenstvu, ki bodo pa obenem odgovarjali plemenitim intencijam viteškega našega cesarja Franca Jožefa L, kateremu vzkliknhno iz globine src slava! slava ! slava!
Potem so sledile poklonitve novemu županu. V imenu občinskih svetnikov je čestital podžupan dr. vit. Bleiweis, v imenu magistratnih uradnikov ravnatelj Vončina, v imenu kuratorija višjo dekliške šole podžupan dr. vit. Bleiweis (ker je bil načelnik odsoten), v imenu mestnih ljudskih šol vodja Gabršek, v imenu mestnih župnih uradov trnovski župnik Iv. Vrhovnik, v imenu direktorija mestnega užituinskega zakupa podravnatelj Jos Lavrenčič, v imenu mestne hranilnice ravnatelj Fr. Kollmann, v imenu okrajnih načelnikov in oskrbnikov ubogih R o g e r, v imenu ustanove meščanske imovine ravnatelj Raktelj, v imenu prostovoljnega gasilnega društva načelnik Strioel, v imenu novoustanovljenega prosvetnega in polit, društva za Krakovo-Trnovo Anton Trstenjak, v imenu „Naše Zveze" svetnik D u f f e, v imenu slov. visoko -
šolstva jur. Kandare, v imenu nSlov. planinskega društva" dr. TominŠek.
Vsem gratulantom je župan odgovarjal, zahvaljujoč jih za dosedanje sodelovanje in obetajoč jim tudi v zanaprej popolno naklonjenost svojo in občinskega sveta, ker hočeta župan in občinski svet tudi v bodoče delovati v blagor mestnih zavodov, korporaoij in društev. Izmed vseh čestitk je bila najganljivejša župnika Iv. Vrhovnika. Naglašal je, da je prisega sveta stvar, stvar verstva, zato je tudi današnji dan za Trnovo cerkvena slavnost ter plapola s stolpa slov. trobojnioa. Župan je v svoji zahvali rekel glede ostalih župnikov, ki niso prišli blizu: „Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.44
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3 avgusta. — B* kija da in serenada na čast
Županu Hrittarju Povodom današnje slovesne inštalacije župana Ivana Hribarja je bila snoČi po mestu bafcljada in serenada pred županovim stanovanjem v Gosposkih ulicah. Oboje se je izvršilo kar najbolj impozantno. Sprevod je otvorila Društvena godba. V njem so bile požarne brambe iz Ljubljane, Spodnje Šiške in Viča, ljubljanski Sokol z zastavo, šišenski Sokol, zidarsko in tesarsko društvo z zastavo ter pevci v Ljubljani v „Zvezi" stoječih slovenskih pevskih društev razen „Ljubljane" seveda. Splošno pozornost je vzbujalo zidarsko in tesarsko društvo po slikoviti noši ter po korenjaških članih, pa tudi izvenljubljanska društva, ki so se domalega polnoštevilno udeležila bakljade in serenade ter s tem pokazala, kako spoštujejo ljubljanskega župana. Pogled na sprevod je bil čaroben; bilo je v njem 500 lampi j ono v, belih in rdečih. Sokolske čete so imele po vrsti ena bele, druga rdeče lampijone. Sprevod je šel od Narodnega doma po Franc Jožefovi cesti, Prešernovih ulicah, Sv. Petra cesti, Čez Sentpetrski most, po Poljanah, čez Vodnikov, Mestni in Stari trg, Sv. Jakoba most, po Krakovskem nasipu, Cerkvenih ulicah, Emonski cesti, Cojzovi cesti, Bregu, na Turjaški trg. Tu se je sprevod ustavil. Okoli 120 pevcev nZveze slovenskih pevskih društev" je pod vodstvom „Zveznega" pevovodja Beniška krasno zapelo „Morje adrijansko", ^Hercegovsko" in „Slovanski brod". Med drugo pesmijo se je šla poklonit županu deputacija samih odličnih mož.
V njej so bili zastopniki vseh S. vo-lilnih okrajev ljubljanskih in sicer so bili gg. posestnik Ivan Z a j c in čevljar Franc Medio iz I. okrsja, tapet-nik Seber in posestnik S k ulj iz II. okraja, posestnika Oblak in Trpine iz III. okraja, posestniki Steiner, Repič in Bizavičar iz IV. okraja, gostilničar Zupančič in posestnik KaČar iz V. okraja, železničar Rupar in poslovodja P etri č iz VI. okraja, posestnika Češnovar in Vidmar iz VII. okraja in žel. uradnika Mlakar in Kavčič iz VIII. okraja. Deputacijo je predstavil dr. O ražen, ki je v svojem nagovoru tolmačil čutila ljubljanskega prebivalstva povodom zopetne županove inštalacije. Govornik je rekel, da, čim je prišla brzojavna vest, da je župan potrjen, se je razveselila vsa Ljubljana, ne le ker so se izjalovile nakane nasprotnikov, nego od veselja, da ji zopet načeluje marljivi in zaslužni dosedanji župan. V znak tega se je prišla poklonit ta deputacija in častitat. Vero je ljubljansko prebivalstvo imelo vedno v župana. To je pokazala voHlna borba. Danes mu prinaša v dar tudi svojo ljubezen.
V vseh bridkih urah in težkih bojih, ki ga morda še čakajo, računa lahko na vero in ljubezen svojih someščanov. Župan se je prisrčno zahvalil za laskave besede in obljubil vedno delovati in prid Ljubljane in njenega prebivalstva. Po odpeti drugi pesmi je g. župan skozi okno nagovoril tisoče in tisoče občinstva brojeČo množico sledeče: Častiti someščani! Ginjen sem nad izrazi vašega spoštovanja in ljubezni do mene in ne vem, kako bi se vam dostojno zahvalil za vašo prijaznost. To pač ne velja moji osebi, ampak Ljubljani, kateri sem za prihodnje triletje potrjen za načelnika. To slavljenje velja načelom, ki sem jih zastopal doslej in kijih bom z isto gorečnostjo tudi v prihodnje. Prosim vas, bodite mi v podporo pri tem mojem delovanju v korist, blagor in čast naše bele Ljubljane in vse slovenske domovine. V to ime zakli-čeiu: Živela bela Ljubljana, živela slovenska naša domovina!" Iz tisoč in tisoč grl je zaorilo: „Živela Ljubljana, živel naš župan Hribar!" Ko so pevci odpeli zadnjo pesem, ponavljale so se najprisrČnejše ovacije županu. Sprevod je šel nato po Gosposkih ulicah, Wolfovih ulicah, na Miklošičevo cesto, v Sodnijske ulice, po Marije Terezije cesti in Bleiweisovi cesti v „Narodni Dom." Povsod je bil živ zid na obeh straneh in stražniki
so imeli na mnogih krajih veliko opravila, da so vzdržali red Po sprevodu je bil v „Narodnem domu" prijateljski sestanek. Do zadnjega prostora je bil obširen vrt nabit in mnogo občinstva je moralo oditi, ker ni dobilo prostora. Ko je prišel župan Hribar, zaigrala je godba Hribarjevo koračnico, občinstvo ga je pa navdušeno pozdravljalo. Do polnoči je ostalo občinstvo skupaj. Vrli pevci
— pred vsem „Zvonaši" — so peli navdušujoče slovenske in hrvatske pesmi, da se jim je kar najburnejše ploskalo. Uprav pevci so povzdignili splošno razpoloženje. — Ljubljanski grad je migljal snoči v nebroj luČih in je bil pogled nanj zlasti iz okolice očarljiv.
— Kje Je disciplina? Upravni odbor „ Zveze slovenskih pevskih društev" je sklenil, da se udeleže snoČnje bakljade in serenade vsa ljubljanska v „Zvezi" stoječa pevska drušiva, ter ta sklep tudi naznanil dotičnim društvom. Slavno pevsko društvo „Ljubljana" pa ni čutilo dostojnosti, da bi se bilo pokorilo Zveznemu sklepu, ampak je samovoljno izostalo od bakljade in serenade. Vprašamo: Kje je tukaj disciplina? Pevsko društvo „Ljubljana" je najbrž zato izostalo od bakljade in serenade, ker nosi njegova zastava trak, darovan od gospe županje Hribarjeve in ker se mora pripravljati, da bo zopet paradiralo pri kaki farovški slavnosti z zastavo, katero je kupila napredna požrtvovalnost, a jo je farško slepar-stvo spravilo v klerikalne roke. Pripomnimo, da je ga. županja tudi kumi c a zastave pevskega društva „Ljubljane".
— Klerikalci so se snoči vsi poskrili in nikjer ni bilo videti klerikalnih mas in klerikalnega ljudstva, ki reprezentira vso Ljubljano, kakor se tolikokrat bere v „Slovencu". Pač pa so klerikalci najeli par oseb, ki naj bi motile sprevod in petje pred županovim stanovanjem. Ko se je sprevod pomikal proti Trnovskemu predmestju, čul se je z Grada močan pok od strela. S tem so hoteU klerikalci najbrž kakšno zmešnjavo napraviti med gasilci. Povemo jim, da ako bi 10 krat na Gradu ustrelil, bi nobeden gasilec iz vrste ne stopil, kajti — za pomnjenje svojih živcev
— naj zvedo, da je bila v „Mestnem I domu"  tako močna straža, kakor je
to pri vseh slučajih. Njih poskus kake zmešnjave je bil torej že naprej ves izjalovljen.
— Hujskaču „Slovencu". Iz gasilskih krogov nam je dc šel nastopni dopis: Hujskaču „Slovencu" naj bo povedano na uho, da gasilci znajo misliti sami, da vedo, kaj delajo, in da k „Slovencu" niso in ne bodo hodili po svete. Ob enem pa ga najvljudnejše prosijo, naj jih pusti lepo v miru.
Več ljubljanskih in okoliških gasilcev.
— V službi kamarile. Uredništvo „Agramer Zeitung" je dalo in-tervievati več državnih poslancev glede hrvaško - madžarskega r a z p o r a. Med drugimi poslanoi je ujel poročevalec „Agr. Ztg.M tudi dr. SusterŠiča: Ta mu je vedel prav malo povedati, a Še to, kar je povedal, je samo dokaz, da stoji slovenska klerikalna klika v taboru kamarile. V ostalem pa je mož samo zabavljal na Hrvate, da se niso združili s klerikalci, nego rajše ustanovili skupen klub s tistimi, ki so resnični in dejanski prijatelji Hrvatov in nositelji ideje o hrvaško-slo-venski vzajemnosti, dočim so klerikalci vedno bih in so tudi še danes v službi one Slovanom sovražne kamarile, ki je kriva vsega trpljenja hrvaškega naroda.
— Gostinčar živi zdaj samo pod imenom delavski poslanec in se v svojem lističu „Naša moč" hvali, da bi kmalu pljuča izmetal, koliko je že dosegel na Dunaju za svoje volilce. Seveda mu verjamejo to nezavedni in zavedeni kratkovidneži, dočim vsi razsodni ljudje vedo, da Gostinčar za svoj volilni okraj ni še storil ne za en vinar dobrega in tudi nikdar ne bo, ker nima prav nobenih zmožnosti. Kaj mu mar volilci, da je le prišel do dnevnega desetaka!
— Nedeljski počitek v notarskih pisarnah- „Slovenec" in „Rdeči Prapor" prinašata na naše pojasnilo glede nedeljskega počitka v notarskih pisarnah odgovor, ki je naravnost nehoneten. Mi smo pojasnili, da notarska zbornica nima pravice dekretirati nedeljskega počitka, kakor tudi nima disciplinarnih sredstev, da bi notarje eventualno v to silila. Odvetniška zbornica ima tako pravico in tudi taka sredstva, notarska pa ne. Dekretirati zamore nedeljski počitek v notarski zbornici le notarski kolegij in nihče drugi. A kaj pravita „Sloveneo" in „Rdeči Prapor" ? Oba pravita: „Slov. Narod" piše, da gg. notarji ne mo-raorejo dati nedeljskega počitka. Seveda je to zlagano, kajti mi smo le pisali, da notarska zbornica ne more vpeljati nedeljskega počitka, ob
»
sebi pa se razume, da gg. notarji vsak sam za svoj o pisarno lahko Vpeljejo kadar hočejo, čemu to zavijanje? Čemu lažeta „Sloveneo" in „RdeČi prapor" ? Kristoforus je bil dovolj močan, da je nesel Kristusa čez vodo, posnemovalec tega Kristo-forusa pa je preslab, da bi mogel celo s tako ponižno stvarjo, kakor je „Slov. Narod", poskušati svoje moči. Capito ?
— Ubogi Gostinčar V zadnjem Času so pričeli klerikalci sami norčevati se iz tega slamnatega poslanca, ki je samo marijoneta v rokah dr. Šusteršiča in drugih klerikalnih vel-rnož. Minoli teden so napravili kate-het Oswald, župnik Gnezda in še nekaj drugih idrijskih klerikalnih kalinov izlet na Jelični vrh. Tu seveda so se do dobra opili in se potem tudi obnašali, kakor so ti gospodje navajeni. Ko so zapazili na cesti metlo, pričeli so vpiti : „Metla je že tu !u „Kje je še poslanec Gostinčar" itd. Vidi se pač, kako sodijo klerikalci sami o GostinČarju. Ljudstvo pa tudi lahko previdi, koliko so mar klerikalcem ljudske koristi, da so postavili tega Človeka za poslanca.
— Peticijo za slov. vseučilišče in sploh slov. sole sta odposlali občina Adlešiči in kmetijska podružnica v AdlešiČih.
— Umazana konkurenca. „Narodna založba" je ustanovljena in se je s Cankarjevo povestjo „Aleš iz Razora"  prav srečno vpeljala.
V nekaterih dneh izide že druga publikacija „Narodne založbe", Ivana Laha povest „Vaška kronika". Vsa merodajna kritika se je jako pohvalno izrekla o „Narodni založbi" in o njeni publikaciji. Seveda so se v zakotnih listih oglasili tudi tisti ljudje, ki skušajo vse opljuvati, kar se ustvari iz narodno-napredne stranke. Našli so se pa tudi ljudje, ki so šli korak dalje. Slučajno smo danes izvedeli, da se je ustanovila nova založna zadruga. To je čisto prav. Čim več založnikov, toliko bolje za pisatelje, toliko bolje za občinstvo in sploh za razvoj književnosti. U mazan ost pa je, da si je ta nova zadruga izbrala tako ime, da mora občinstvo priti v zmoto. „Narodna založba" je edino ime te vrste na Slovenskem. Da bi pa mogli občinstvo spravi j at i v zmoto, so možje, ki so ustanovili novo založno zadrugo, imenovali svoje dete „Slovensko založništvo". Kdo, če ni v to posebno primoran, bo pazil na tako majhne razločke. „Narodna založba" — „Slovensko založništvo"— to b o d o 1 j u d j e vedno zamenjavali. Menda se ne motimo, Če sodimo, da so snovatelji „Slovenskega založništva" nalašč izbrali to ime, z namenom, da bi spravljali občinstvo v zmote. Tako trgovsko početje se imenuje nepoštena konkurenca — unlauterer TVettbewerb. Vlada je svoj čas predložila že zakonski načrt zoper take čifutske zvijačnosti, a državni zbor ni prišel do tega, da bi ga bil rešil. Bomo videli, če bo sodišče registriralo to novo zadrugo s tem imenom. Ako se to zgodi, bomo o stvari že še izpregovorili.
— Slovenski vsesokolski zlet
V DomŽalah> „Zveza slovenskih sokolskih društev" priredi na Veliki šmaren vsesokolski zlet v Domžalah. Ker so Domžale v narodnem oziru skrajno eksponiran kraj, ki zna pasti popolnoma v nemške roke, ako se prebivalstvo ne zbudi iz opasnega narodnega spanja, je pričakovati in želeti, da bo ta zlet ne samo zlet Sokolov v Domžalah ampak tudi tisočev slovenskega narodnega občinstva predvsem iz vseh krajev Gorenjske. Da mora biti Ljubljana za zgled pri mnogobrojnosti udeležbe, se razume samo ob sebi, saj ima Domžale kar pred nosom.
— Slovenska zavednost in hrvatska zavednost. Naša slovenska družba sv. Cirila in Metoda je dobila preteklo leto od družbinih užigalic 3000 K. Hrvatska družba sv. Cirila in Metoda za Istro je pa imela od svojih družbinih užigalic letošnjega pol leta 9012 K Čistega dobička, kar znaša približno 50 K na dan. Zakaj bi se pri nas ne mogli dohodki družbinih užigalic podvojiti in potrojiti, če bi sepri-prostemu narodu dopovedal o, da bi rabil izključno slovenske užigalice in ne izdelkov v prid raznim židovskim tujim tvrdkam! Tudi s tem bi naš narod stopil na višje mesto zavednosti!
— Glavni zbor štajerske narodne Stranke se vrši vsled sklepa izvrševalnega odbora meseca oktobra. Vrše se že priprave in podrobno delo, da bo mogoče poročati na zborovanju o lepih uspehih. Letošnji glavni zbor bo presegel lanskega.
— Dr. Benkovič farba svet.
V „Slovenca" pošiija grozepolne novice, kako je od vseh strani obdan od sovražnikov, ki ga hočejo ubiti — strah in groza! Tak katoličan, patak strah pred smrtjo! Dobiva baje grozilna pisma, v katerih se mu piše,
da ne bo dolgo „zemlje tlačil", in bogve kaj vse. In vseh teh strašnih groženj je baje kriv „Narodni List". Mi pa pravilno, da dr. Benkovič nesramno farba slovensko javnost!
— Hrabroslav Žmavc — po-nemČevalec. Hrabroslav Žmavc je bil Slovenec, dokler se je šolal, kajti toliko Časa je užival slovenske podpore. Mož se je pa zdaj ugnezdil v Gradcu in je menda ravnatelj posojilnice, pa je pokazal rožičke. Ustanovil je z drugimi nemškutarji nem-škutarsko posojilnico v O p -lotnioi na Spodnjem Štajerskem. Namen te posojilnice je oškodovati v dotični občini izvrstno posluj očo slovensko posojilnico. Tako pospešuje Hrabroslav Žmavc, ki sta ga slovenski denar in slovenska pomoč pripravila do kruha, nemško moč Gradca v slovenskem delu štajerske dežele. Žniavi nastopa kot izvrševalec ponemČujočih načrtov deželnega odbora Štajerskega v zvezi z nemškutarji po raznih krajih Spodnje Štajerske, da ustanovi konkurenčne denarne zavode nasproti slovenskim zavodom. Proti Zmavcu in njegovemu delovanju treba nastopiti z vso odločnostjo.
— Dve novi  posojilnici na
Štajerskem- Po prizadevanju narodnjakov v Dramljah se je ustanovila posojilnica-rajfajznovka. Zavod je v rokah vrlih naprednih mož. — Isto-tako se je v Mali nedelji pri Ljutomeru ustanovila pod okriljem celjske „Zadružne zveze" posojilnica-rajiaj-znovka. V kratkem začne poslovati. Župnik je hotel ustanoviti politično protiposojilnico, pa se mu je stvar ponesrečila. Kmetje, ki so mu prvikrat šli na limamVe zahrbtnega postopanja, so spoznali, kaka neumnost bi to bila.
— |;V imenu Njegovega Veličanstva — doli trobojnico!" Ž Malega Lošinja pišejo zagrebškemu „Pokretu": „Naši Betinjani, Člani „Hrvaškega Sokola" v Betini, ki so zaposleni v ladjedelnicah, nosijo na-va ino Čez prsi trobojnico z nspisom „Hrvatski Sokol Betina." Nekega dne ustavijo na cesti stražniki dva izmed teh Sokolov in jima zapovedo, da jim sledita. Mladeniča sta se hotela sprva upirati, a ko sta videla, da vse nič ne pomaga, sta Šla. Ko so ju privedli v ekspozituro, so zaprli za njima vrata. Vprašajo za njuni imeni. Sokola vprašata, kaj sta zakrivila, in se upirata zasliševanju. Stražniki so telefonično poklicali orožnike. V prisotnosti teh se je začelo zasliševanje, iz katerega je sledilo, da sta mladeniča kriva, ker nosita trobojnico na prsih. Stražniki so razsodili, da se morata trakova odstraniti in ker Sokola tega nista hotela, pokaže eden izmed stražnik s prstom na kraljevo sliko rekoč: „V ime Njegovega Veličanstva — doli trobojnico!" Drugi pretori-janec pa svojeročno izvrši razsodbo in strga mladeničema trobojnico s prsi. S tem je bila razprava končana."
— Odvzet poštni debit »Reškemu Novemu listu/' Prejšnji reški „Novi list" je hotela avstrijska vlada zatreti s tem, da mu je odvzela poštni debit za dežele zastopane v državnem zboru na Dunaju. List je moral vsled tega prenehati, saj je večina T jego-vih naročnikov v tostranski državni polovici. Osnoval se je nov list pod imenom „Reski Novi list." Dasi ni pregrešil nič takega, mu je z d ,ij avstrijska vlada ist<>tako odvzela poštni debit v onem obsegu kot pri „Novem listu." Iz tega se vidi, koliko imajo Hrvatje pričakovati od Avstrije, čuje se, da hoče dunajska vlada vzeti poštni debit tudi drugim resolucij onaŠkim listom, zlasti pa zagrebškem „Pokretu".
— Promocij«. Za magistra farmacije je bil promoviran na graškem vseučilišču g. Gvidon Bakarčič iz Postojne.
— Od državne železnice-Strojni komisar pri beljaškem ravnateljstvu Miroslav Sutnar je premeščen k praškemu ravnateljstvu.
— Nova finančna inspektorata ZI Koroško "ta se ustanovila s sedežem v Celovcu in Beljaku.
Slovenska pesem in Angleži. Pod naslovom „Skrivnosti Avstrije" prinaša angleški Časnik „P. T. O." daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spomini angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hočemo navesti le odlomek, ki zadeva vtise, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umljiv le v celoti z vsemi Članki. Odlomek se glasi: „Naj Človek v Avstriji krene kamorkoli hoče, povsod naleti na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo razvozljal zagonetko; a to le hipoma. Tako se mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Že sem mislil, da se mi je razodela. Dozdevalo se mi je, da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se roga-jočo, le nekako namigavanje, sedaj zopet zasmehuj oČo — izgubljaj očo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih, osobito pri humoristih. Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik pre-
krasno toda zajedno otožno pokazati in mi razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, katera skrivnost je bila prenesena iz ruskih step v doline in gore Kranjske. A čudovita glasba je v istem trenotku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjalom, — razkrila je pa ni."
Zvezda je drevored, za kateri zavida Ljubljano lahko marsikatero mesto, žal, da je v zadnjih letih precej zapuščena. Prav zadnji Čas so si različni ljudje izbrali „Zvezdo" za obedovalnico. No, od dela utrujen človek obeduje rad v hladu in zato bi Čisto nič ne rekli, če bi taki ljudje obedovali v stranskih drevoredih Zvezde. Ali to vender ni prav, da se zbirajo ravno v glavnem drevoredu in da tam razmetavajo kosti in ostanke jedi, da je vse ponesna-ženo. Dama z dolgimi krili mora biti jako previdna, da se njena obleka ne ponesnaži. Zadnje dni so si tudi be-račice, ki dobivajo na porti nunskega samostana neke smrdljive pomije, izbrale Zvezdo za svoje debate. Včeraj so se te babnice pretepale po zvezdi kar se je dalo in so z dobljenimi pomijami vse ponesnažile. Nune mislijo, da z razdeljevanjem pomij opravljajo dela krščanskega usmiljenja. Dobro. A kje je rečeno, da morajo te pomije razdeljevati na javni cesti? Naj jih razdeljujejo na stopnišču pred porto, saj je tam dovolj prostora, ali pa na dvorišču, saj je vhod tik porte. Snažnost in čednost je prva stvar v mestu. V L,ubljani moramo gledati, da ostane mesto „kakor bi bilo iz škatljice vzeto" in zlasti moramo paziti na javna šetališča in na ulice, ki so naš ponos in ki slove daleč po svetu.
Jutri na Rožnik k „Slavčevi"
popoldanski veselici, ki se prične ob 4 uri. Vsakemu je gotovo še v spominu lanska veselica istotam, ki je nudila si. občinstvu obilo zabave. Istjtako bode letos vse potrebno preskrbljeno, da prežije občinstvo na priljubljenem Rožniku v svežem zraku nekaj veselih popoldanskih ur.
Zaveza učiteljskih društev Podpisani poživlja v imenu krajevnega odbora, da se blagovoli javiti vsak udeleženec glavne skupščine „Zaveže avstr. jugosi. učit. društev" v Radovljici radi prenočišča in skupnega obeda podpisanemu do 15. avgusta. Krajevne razmere zahtevajo to. Ivan Šega.
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskovalo tekom preteklega tedua, t. j. od 27. julija do 2. avgusta skupno 569 čitateljev. Povprečni obisk je tedaj znašal po 81 oseb na dan.
Angleški Časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. The-West Middlesex Advertiser and Chelsea Mail piše: „Potovaii smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča čudapolne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važnosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v 3 urah v Bohinjsko Bistrico v l°po napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih podzemskih jam, lepili planin, ki nudijo potniku prizore, ki jib niti Švica ne prekosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdraviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Dospevši v Bohinj, smo se odpeljali v hotel „Sv. Janez," ki stoji ob lepem romantičnem bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Bohinjske Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, a ima vrhutega mnogo večji horizont, katerega obrobljajo V9ličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo Človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu „Louisenbad" smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejših zborov Evrope, „Glasbeno Matico" iz Ljubljane, ki šteje do 150 vrlo izvežbanih glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. H ubada so nam zapeli sladke slovenske napove in narodne pesmi s tako dovršenostjo in milobo, ki je vredna največje pohvale.
Semenj na Vel. Loki spada gotovo med največje na Dolenjskem. Dne 25. pret. mes. so naložili do 30 vagonov goveje živine in drobnice, predlanskim na isti dau pa celo 48. Koliko glav se pa odpelje po okrajni in državni cesti. Gospod Alojzij šlaj-pah, posestnik in gostilničar na Vel. Loki, je prodal par bikov za 1000 K, eden dve in drugi 3 leta star. Gotovo lepa vsota,  a tudi znak napredka v
temeniŠki dolini, ki se je še vsikdar ponašala z rejo goveje živine. Med znamenite sejme spada tudi oni v št. Lovrencu, dne 10. avgusta.
Z Notranjskega se nam piše: V Grahovem pri Cerknici pase svoje ovce in koštrune božji črednik Raja-kovič. Ta božji namestnik je v svoji propovedi due 12 maja t. 1. rekel med drugimi lepimi besedami, zade-vajočimi prihodnje volitve v državni zbor, tudi tole: „Ljubi poslušalci! prihodnji torek bodo volitve poslanca za državni zbor. Tak poslanec ima na Dunaju velik vpliv. Tam se delajo postave. Nam hočejo liberalci vreči Boga in sv. križ iz šole in razveljaviti poroko. Ne bom vam o tem dalje govoril. Na eni strani imate Jezusa Kristusa, na drugi pa Antikrista. Zdaj pa volite, kakor hočete, toda glejte, da rešite svoje duše večnega pogubljenja. Ne bojim se zaradi svojih besed nikogar, če pridem tudi v Slovenski Narod. Amen!" Alije poslanec Gostinčar novi Jezus Kristus? Prijazno prosimo notranjski zavedni liberalni volilci gospoda državnega poslanca, župana Hribarja, da predstavi Gostinčar j a kot takšnega državni zbornici.
Nesreča   na   železnici. Med
Kresnicami in Litijo se je zgodila predvČer. strašna nesreča. Na progi je delalo več delavcev, ki so se izognili tovornemu vlaku, pri tem je pa pritekla prazna lokomotiva med nje ter dva na mestu usmrtila, dočim sta dva hudo ranjena. Podrobnosti slede
0 legarju v postojnskem Okraju se poroča nemškim listom, da je bolnišnica v Postojni prenapolnjena, tako da mora večina bolnikov ležati doma, kjer o strogem izoliranju ni govora, vsled česar se je bati, da se epidemija še bolj razširi.
Delavsko bralno društvo v Idriji je priredilo minolo nedeljo na vrtu g. Frana Grudna koncert, ki je v vsakem oziru najlepše uspel. Izbrani spored koncerta je privabil toliko narodnega občinstva, da je bil prostrani vrt do zadnjega kotička zaseden. Moški kakor mešani zbor je prednašal posamezne pevske točke pod spretnim vodstvom pevovodje Z. P r e 1 o v c a najdovršeuejše, ravno tako je „Struna" častno izpolnila svojo nalogo. Občinstvo je z zanimanjem sledilo sporedu in vsako točko burno odobravalo Pa so bile tudi na sporeda točke, ki se ne čujejo mnogokrat in ki jih zamorejo proizvajati pač le tako dobro izšolani zbori, kakor je zbor delavskega bralnega društva. Omenjamo le krasne „Srb-ske narodne pesmi", „Istrsko himuo", „Naše gore" i. dr. Na lepem uspehu moremo pevskim zborom in „Struni" le iskreno čestitati in želimo, da imamo priliko v kratkem prisostvovati lepemu koncertu.
Klerikalno - politična po so jil-nica V Celju- Piše se nam: Naj-živahnejši agent nove naše klerikaluo-politične posojilnice je celjski vikar Goriš e k. Ta mož mora že imeti posebne vzroke, da se vkljub temu, da ni odbornik novemu političnemu institutu, toiikauj tvega in žrtvuie zanj! Tudi najnovejši naš „mučenik", nervozni dr. I*an Benkovič, je strašil te dni po Ce'ju. Mar-li tudi on kumuje novemu podjetju? Kaj pa bode potlej temu porekel najnovejše naše posojilnice pravni konzuient „in spe?! —
Odbor akad ferijalne3a društva „Sava" naznanja, da se vrsi redni občni zbor v torek, dne 6. avgusta t. 1., ob 8 uri zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma". Dnevni red po § 62. Ker pridejo važne društvene zadeve na razgovor, je želeti, da se vsi člani udeleže zborovanja Posebno so vabljeni p. n. gg. starejšine.
Samomor. Sodni pristav v Postojni gospod Milan Dol en o si je danes ponoči prerezal vrat. Našli so ga davi mrtvega. Pokojnik je bil vesten uradnik in blaga duša ter obče priljubljen. O vzroku smrti še ni nič znano. Milan Dolenc, (sin umirovljenoga sodnega tajnika, bivšega dež. poslanca in uglednega pisatelja g. dr. Hmka Dolenca) je dosegel starost 35 let. Predno je prišel v Postojno, je služboval v Žužembergu. V Ljubljani ima pokojnik nebroj prijateljev, ki jih je vest o njegovi nenavadni smrti globoko pretresla. V obče veselega značaja je bil pokojnik zadnje dni nenavadno slabovoljen. čuje se tudi, da je tožil o glavobolu iz česar se sklepa, da je obolel na duhu in si v tem stanju končal življenje.
Ministrski predsednik baron Reck biva že nekaj dni na svojem gradu „Plevna" pri Žalou in so vsa poročila dunajskih listov o njegovih potovanjih kdo ve kje po svetu izmišljena. Na potu v Plevno pripetila se je njegovemu avtomobilu nezgoda in baron Beck je bil prisiljen s svojim spremstvom nekaj pota prehoditi v temni noči in pri najsilnejšem dežju. Kakor je slišati, odpotuje ministrski predsednik dne 5. avgusta  v Bohinj.
Kinematograf Edison n a D u -
najski cesti nasproti kavarni Evropa ima od danes do vštetega prihodnjega petka nov zanimiv pro-
gram in sicer vročekrvni upnik (komično), čudesne rože (krasna fantazija v barvah), rokoborba (posneto po naravi), ljubezen sužnje (drama v 9 slikah), nezgode tapetničarke (jako smešno) Obisk tega kinematografa j ^ jako priporočljiv.
K umoru ko5ijažev v Trstu.
Karel Deltin, ki je bil na sumu, da je umoril oba koČijaža Praznika in Mohoroviča, je bil včeraj izpuščen na svobodo. Tudi brat Marij in Jo-sipina Sila sta izpuščena na prosto. Krščanski ljudje. Piše se nam:
V Pilštajnu pri Kozjem je bilo te dni proščenje. „Poleg navade stare" so se fantje stepli. Pretepali so se, kar se je dalo in nekega fanta na pol ubili. Kot pristni klerikalci so ga pustili brez pomoči dva dni ležati kraj vasi. Samo gledat bo ga hodili, pa še toliko krščanskega usmiljenja niso imeli, da bi ga bili spravili pod kako streho, kaj še da bi bili poklicali zdravnika. Sele orožniški posta-jevodja iz Kozjega g. K r i s t e 1 je poskrbel, da s > ranjenca spravili pol streho in poklicali zdravnika, ob enem je pa g. Kristel tudi aretoval pretepače in jib spravil pa pod drug j streho.
V Rogaško Slatino je prišlo do 23 julija 2518 gostov.
Star samomorilec.  V Gradcu
je skočd s 3 nadstropja 83letni magi-stratni pomožni sluga Gahovec ter se ubil. Zapustil je pismo, kjer pravi, da ga ravnatelj neprestano preganja in trpinči.
Otvoritev Pirnatove koče na
Javorniku. Idrijska podružnica S. P. D. otvori v nedeljo dne 4 avgusta na slovesen način Pirnatovo kočo vrh Javornika.
Novo slatino« takozvani „Stu-denec sv. Trojice" so otvorili predzadnjo nedeljo v Zgornjih Žerjavcih blizu Sv Lenarta v Slovenskih 11 -ricah. Slatina je last nemškutarja Schiitza. Pri otvoritveni slavnosti je bilo vse nemško. To ne priporoča slatine za obisk Slovencev.
Strela je udarila dne 30. m. m.
v Vrbovcu dobrniške fare. Pogorelo je 6 kozolcev polnih žita. Požar je nastal ponoči in je bila za vas velika nevarnost, ker ni v bližini nikjer požarne brambe. Ljudje so letos prestrašeni, kakor menda še nikdar. Kadar je grmenje, posebno ponoči, pokažejo se tudi ognji. A!i bodo prišle posamezna občine do prepričanja, da so jim brizgalne neobhodno potrebne.
Namesto veuca na krsto gosp. V. Rohrmana je daroval za Prež. novo kočo na Stolu dr. Jos. KuŠar v Kranju 20 K.
Dr  Henrik Beaesoh, obči in distriktni zdravnik v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, umrl je dae 31. julija t. 1. v 62 lecu svoje star — Ranjki dr.  Benesch je  bil vodja slovenjegoriških   neinČurjev;   bil je predstojnik krajne skupine nemškega „schulvereina" ter načelnik kraj. skupini društva „Siidmark" v Št. Lenartu. Mož je bil strasten sovražnik v aspiracijam nas Slovencev ter sploh eden najagilnejših kolovodij spodnje-štajerskega nemstva. To nemštvo zadobilo je z njegovo smrtjo dokaj občuten udarec!
Učiteljske in profesorske vesti
V VIII. čin. razred so pomaknjeni sledeči profesorji: tir. Franc K ropi vn i k na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Mihael Markič na gimnaziji v Novem mostu, dr. (Jregoi Pečjak na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Franc P e r n e na gimnaziji v Kranju, Anton P e ter! i n istotam, dr. Josip Pipenbacher na 11. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Josip Tom i usek na I. drž. gimnazij] v Ljubljani, dr. Jak. Žmavc istotam in Jakob Z u p a n č i č na državni realki v Gorici. — Sledeče učne moči na moških in ženskih učiteljiščih so   pomaknjene v IX. čin.
razred: na moškem učiteljišču v Mariboru vadnična učitelja Gabrijel M a j e e n in Jakob M a r i n , na moškem učiteljišču v Ljubljani vadni-
Čni učitelji Ivan J a D e ž i e e , Josip K o s t a D j e v e C , Ivan K r u l e c in Anton M a i e r , na ženski pripravnici v Ljubljani vadnične učiteljice Pavla pl. H c n z e n b e r g , M;' rija Schulz in Julijana Sup* ]> a n t s c h i t s c h (Zupančič) ter otroška vrtnarica Viljemina J 0-sin, na moškem učiteljišču v Kopro vadnieni učitelj Josip P i C h in učitelj gla-sbe Ivan Sokol, na ženski
pripravnici v Gorici vadnieni učitelji; Josip C n s u 1 i n , Matevž Kan* te,    Ivan M ere i na,    Frane Si;
V e 0 in Karel T r a v a n , telovadni učitelj Josip J a n o v s k v in vadnii ena učiteljica lana T o m a n.
Lep zgled rodoljnbja. so dali
maturantje gornjemestnega gimnazij* v Zagrebu. Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro so nabrali 300 K.
Poskusen samomor. V Trstu je spila 201etna Ana L o r u s s 0 precejšnjo množino karbolne kislin^ Poklicani zdravnik ji ni mogel H# prati želodoa, zato je odredil, da so jo prepeljali v bolnišnico. Njeno sta* nje je jako opasno.
SVETOVNOSLAVNI
898-46
BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Proda se takoj dobro ohranjena
Speceiijsb oprava.
Naslov  pove  upravništvo „Slov.
N'arodatt. 2530—ž
Proda se
motocikel
tvrdke Puch s 4 HP.
Naslov pove apravniStvo »Slov. N'aroda". 8512 3
Prodajalna
agodna za špecerijsko ali mešano blapo, se v Ljubljani, Škofje ulice št. 15,
rakoj odda. 2526-»
Istotam je oprava za špecerijsko blago ceno naprodaj.
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18-—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*— Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznu na Češkem. 2154 c
■i
Z-radi odpotovanja se za avgustov e.\ novembrov  termin  odda  v Pre-
iilnih ulicah št. 10, II. nadstropje elegantno
; I »
b ■
slo suni
vedb  pri 805 poslovalnicah tuzemstva in inozemstva. 818 -4
te prospekt St 19 od društva ,,Credif-refcrm" v Gradcu, Havdngasae 10
Ljudevit Borovnik
iflkar   ▼   Borovljah (FfrB»eH) na Horoikem
se priporoča  v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako vrstna popravita, tor jih točno in dobro i~ rrsaje. Vse paske so na c. kr. preskaSe-vamici in od mene preeknSene. — liua'ro-18 vani osnlkl zasloni. 31
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 31
sukneno zalogo <§>
B. Miklauca
v
v Ljubljani, Špltalske 3i ulice itev. 5.
Ostanki pod ceno!
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titonio
•« parni brzopralni stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabaval Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj, zastopniki se iščejo.
Zttania Uerke, Uels št. 130, Gor Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, 2dl3-4 sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
povsem iz kovanega železa iz trdega lesa.
Cene od K 40— do
K 100—.
Petletno jamstvo.
Dobra ^uharica
je izšla  ^Am. je izšla
t založništva Lav. Sclramerja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh vež nego 1300 receptov za pripravljanje najokasnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ▼ platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega stroko v-njaŠkega stališča, literarna kritika zaradi lepegi lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 36
L
g štirimi sobami,. kopalno, poselsko in - storno predsobo z vsemi pritiklinami m vpeljano električno razsvetljavo.
Ve5 ravnotam v pritličju desno ali i ;. vinski kleti. 2271-9 ;
58 milijonov
potnikov
se le poslužilo doslej
legitimacijskih kart
zveze društev „Creditreform" zaradi
--— brezplačnih -
patent
)Catschek
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
900 -11
Portlandcementiie tvornice deln. dr. Dovje, Trst.
Zaloga in. zastcpstro tt IRiid-clfo^ezna.: JOSIP K O S I C E K.
Vprašanja na založnika TVotlorl« ftorna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi,
kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Parna mlekarna o Meduodah
prodaja 2188-10 1 .1 mastni (delavski) sir po K J—fc90 I kg, »/■ mastni (delavski) sir po K HO kg, celomastni in trapistovskl sir po K 1-60 I kg.
Zavojnlna prosta po povzetju.
Lup stanovanja
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Sela pri Ljubljani blizu električne postaje 86 Oddajo V najem takoj ali za pozneje. 2449 - 4 Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnih Fr. Bsntsue
i
Tovarna cementa v Weissenbachu. Tovarna cementnih izdelkov in
umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti topničaisfee Troja.sn.Ico
17^6 11
(telefon štev. 273)
se priporoča v izvršitev vseb kamnoseških del iz umetnega kamenja (y različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd. Stopnice po naroČila narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo i čno pletenim« za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje
betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
plača trgovsko-denarni zavod privatnim osebam na vloge čez K 1000*—. Od-kaz vsakodobno.
Prijave Daj se pošiljajo na: „Dioničko drušivo," Zagreb, poste restante. 2451—5
Št. 25797. 2527-2
■ VV I
n!
■v
Podpisani mestni magistrat vzame za 15. septembra ali vsaj za 1. novembra 1907 za šolske namene v najem 2 ali 3 večje sobe v hiši, ki stoji v bližini mestne dekliške 8 raz-rednice pri Sv. Jakobu.
Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. julija 1907.
Odlikovan   z veliko  zlato   svetinjo in častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta 1906.
Naravni brinovec Dorouničar sliuovec tinta in droženo umsko žganje
;    prodaja :
Franc Pastotnik u Blagovici
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale.     25Gb—3
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in  častno  diplomo  na razstavi v L-ndonu I. 1906.
:  r.** as* M
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12- «8 Podružnica v SPLJETU.
Delvlžka »I*
Stritarjeve ulice št. 2.
Podružnica v CELOVCU.
obrestuje vloge na knjižice In tekočI raSun po 41/a°/0 od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev snujece se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000*—, 5000 — in 10.000.
Rentni davek plača banka sama.
Rentni davek plača banka sama.
iiniininfliiRiei 1885 -s
Ilutter & Schrantz
Dunaj, VI., VVindmuhlgasse
OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNE POSTELJE.     TaraS1 v
Delniška družba Združenih piUOUOren Žalec in Laški trg
Speeialltetai
izborno pivo. crno pivo , JnlVOtor".
\fsST   Zaloga v Spodnji Šiški.  — Telefon štev. 187. "8S8
|f     Posilfatve n« dom sprejema restavrater gosp. E. Kriisnik „Narodni dom", LJubljana. (Štev. telefona 82.) "VI
12
7411
Izdelovatalj vozov
FRANC OISJAH
LJubljano, Rimska cesta Stev. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih In le rablienih 134—51
OŽJO
PoStne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev. 139
Glavna posojilnica
registrovana zadruga s neomejeno zavezo *
- I   pisarna,:   | —
na Kongresnem trsu St. 15, Souvanoua hiša v LluMlsni
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4!|2\ od dne vložitve do ie rzdip
brez odbitka rentnega davka. 22 si
Uradne nre od 8. —12. dopoldne in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Komandltna družba
■ON BURCER 8* r ■
tvornica za plinove peči  nin0vl Mmini
Dunaj, Getreldemarkt 10
1
163i-4
Plinovi štedilniki Plinovi kuhalniki Plinove kopalne peci
Novost: plinovi trolnogrelci.
Razglas.
Glasem odloka, oddelek 13, št. 894 z dne 21. julija 1907, namerava vojno ministrstvo
1
Q J
on piiie iz m
za c. in kr. vojno nabaviti pri malih obrtnikih.
Ponudbe so do 7. sept. vložiti pri trgovski in obrtniški zbornici.
Natančnejši pogoji se nahajajo v „Laibacher-Zeitung- z dne 31. julija (ali pa 1. augusta) t. 1. prijavljenemu popolnemu razglasu vcjnega ministrstva, kateri se vrhu tega pri vseh kornih intendancaht zalogah oblek (Monturdepot) v Brnuv Budimpešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser-Ebersdorf , ter pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah v pregled nahaja.
Gradec, doe 2. augusta 190T.
C. in kr. intendanca 3. voja.
2:-:^—i
Urhnikfl
Kranjsko
IVAH OGRIH
Vrhnika
Kranjsko
oblasto, konces. zidarski mojster In stavbni podjetnik
gi dovoljujem naznanjati slavnemu občinstva in vsem intere-sovanim korporacijam, da sem povečal svoje stavbno podjetje ter isto, VBem zahtevam odgovarjajoče, docela moderno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš,  vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol i. t d. in vseh a temi v zvezi stoječih naprav kakor napravo in nreditev cesta, kanalizacij i. t. d.
Vse zgradbe Izvršim solidno po modernih načelih in —————     primernih nizkih cenah. -
Ces. kr. avstrijsko      ^|      državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod lz LJubljane I ni. ieL:
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. KOT popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.40  popoldne.   Osebni   vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel,,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7'35Tzve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod t Llnbllano lui. ieL:
S.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*40 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
1. maja 1907. leta.
li-oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11*10 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne   Osebni vlak   iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10-50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 09 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*00 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
Najvatja zaleu analnih Jo aajtiaailb
otroških vozičkov
In navadil* de najfinejša
žime
H. Pakič
m Liubljana.
lutasla nrcfolkM w »titlla t NvnttM.
ir
J. KEBER
trgovina z manufažurnim In perllnlm blagom
na Starim trgu št. 9
priporoča
vence in šopke za neveste
ter
I nagrobne vence I po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
priporoča 21
klobuke slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
<xx
stan
Vzord
i
trgovec z zlatnino ln srebrnino
na Mestnem trp št. 13
fllijalka:
na JNestuem trgu it. 17
priporoča stojo veliko zalogo p revizijskih ur iz prvih tovarn, l»i*<H3l4, stenskih, salonskih in ur n« nihalo, hrt IJ fantov, zlatnine in erebrnlne. Namizna opraTA Is kltajsksffa srebra.
Lastna delavnica la popravila in vsa nova dela.
aa
PATENTE!
vaeh  deftela lmpoiila|e la Izbori««« B
HI. GELBHAUS &2-3i ■
inženir ln zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu urada.
f lastni tisk
Z mojimi tiskalnimi aparati s kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avize, okrožnice, uradna povabila i. t.d Enkratna sestava omo^oČuje na tisoče odtiskov. 1239 — 17
Cena z vsemi pritiklinami: 65 črk   .   .  K 1*—;  UU črk   .   .  K 240;  354 črk^.   .   K 6. ; 90 črk   .   .K 1-40;  211 črk   .   .   K 4'—;  468 črk   .   .  K 7«20; 120 črk   .   .  K 2—; 255 črk   .   .   K 480;  650 črk   .   .  KJO —;
809 črk   .   .   K12-—. Za K 3'— okusno izvršena gumasta štampilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti z vedno trajnim barvalnikom. ,
J.  LewIilSOIl,  tvornica za stampilije in livarnica gumastih črk. Ceniki zastonj.— Dunaj I'22 Adler^asse 12. Podružnica v Odesi na Ruskem. — Zastopniki se iifejt.
St. 1388.
44S2-2
Na mestni viftji realki v Idriji s pravico javnosti in reciprocitete se
razpisuje začetkom Šolskega leta 1907 08
Na občinski odbor idrijski naslovljene in pravilno opremljene prošnje naj prosilci vlagajo do
20. velikega srpana 1907
pri ravnateljstvu mestne višje realke v Idriji.
Županstvo v Idriji,
dne 20. malega srpana 1907.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinjami je le enkrat poskusila
planinškovo prazeno kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša —  zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prva UuMJtrnska oelika žgalnica kaoe
Dunajska cesta, nasproti kavarne Strope.
3936 4T
Štev. 9712.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
1. ) v Grosupljem z letno plažo 1600 K. — Dokler ne dobi zdravnik železniško zdravniške službe na Grosupljem, mu bo tudi še zdravstveno okrožje plačevalo prispevek letnih 600 K;
2. ) v Kostanjevici z letno plačo 1400 K:
3. na Planini z letno plačo 1400 K in 4) na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odborn
do 25. avgusta 1907
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje! dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 31. julija 1907. 25ft6—1
dnf 6 dni    * t,*r>a P"l\a2a poto^„ 0<£^ z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliKansi^mi parnimi
Pojasnila daje zastopnic ff*Qg1|niQ
Jjubjjana j^io^ke-uiice $tv.28
^ Od hod iz ljubij a ne vsa^i ponedele^orcKm četrteK^v te d n u.
W6
02399^6623
7EQ
- O oddam I —————
Torej vendar hitro in zanesljivo delujoče Sfud&No proti kurjim očesom
Cook & Johnsona »er. Pat
obročki za kurja očesa
Kos 20 h, 6 kosov 1 K, po pošti 20 h več. Dobiva se po vseb lekarnah monarhije in pa v medicinalnih drogergah itd.      1664 —7
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber Ljubljena Dunajska cesta 12
Nikel. cil. rent. ura   2*65 gl.
Srebrna cil. rem. ura 3*85 gl.
14 kar. zlata ura 22 gl. Srebrna damska ura 4-50 gl. 14 kar. zlata ura 12 gl.
Za/ilrTa/tr veliki rut in v+Jsi cenit*
2J32 --29
■
iia Štor
F*r«soin*ovi!i uticali 8t, *5
Največja zalega meskih, damskih In otrobih č«Wj8f, čevlje* 2a lawn-teiwis In pristnih
Gisserskik gorskih Čevljev.
Elegantna
lil       2026 8
jako skrbna izvršitev po vseh cenah
Zelo važno za trgovce in obrtnike!
Vsak trgovec gotovo gleda, da kaps ceno, poeehno sedaj, ko se vse  draži, zatorej naj nihče ne zamudi prilike, dati si predložiti
krasno in bogato kolekcijo       63* 29
il koledarjev za leto 1
Ker sem sklenil s tremi največjimi tvorni ca m i pogodbe za
300.000 koledarjev
mi je edinemu moči nasproti vsej tuji konkurenci jih oddajati s tiskom in blokom ie kos od 12 vinarjev naprej. Pripravni
so za vsako obrt. Prepriča se lahko vsakdo, zadostuje samo navadna dopisnica, na katero mu dopošljem franco celo kolekcijo.
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg št. 11.
3    *■ M
I 15 ■ a
ft
1 » 1 ■
*
J ■ a a
m
■ ■ ♦
a 11 a ■
*
1 ■
■ a
#
1 ■
■ a «
1 ■
s ■
2"a c3.e"beio in. n.a. đj:©"b:ra.o I
aa   mm   ■ ■ n   mm   mm   mm   m*   mm   n   m m   mm   mm   mm   n   « ■   n   mm   mm   mm   mm   m m   mm   mm   mm m
..*»*. .*„*„*.*»•. .*..*..*..*. .*-•»,*.**. 3O0O0OC .*»*»•..*.
■ ■
v
nmm
Ivan Jax in strt
Dunajska cesta št. 17 t
\ ~.%   priporočata svoj j bogato zalogo
-voznih koles
-------^-p.-
O O
Šivalni stroji
za r-<r» «15» I
>:
v
I
» ln obrt l i *
Brezplačni kuni za vezenje v hiši. S 5
V
Pisalni stroji ,ADLER'. V
Hidraulike stiskalnice
Zlata svetinja
Segedin 1899
Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata svetinja Požun 1902
Za hidrav-
liške stiskalnice
za vinski m sadni mošt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino in sodni sok
za gonitvijo na roko, s p itiskom Herknles, lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje "in grozdje, ► % robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot Specijaliteta najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth & Co.
Dunaj 11/1   "> 2168-4 Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto.  — Vprašanja prosim pravočasno.
vence in trakove
priporoča 31
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan i častho diplomo in zlato ko-la|no na lil, dunajski modni razstavi
1. i^uja 1904. p -ii pokrovit f4j. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje
Marija tatptofc.
krojaška obrt
? Ljubljani, Seienhurgove i» ste?, 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi yseb avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno dalo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji iz-beri vedno v zalogi.
B
i
u
f i
»i
i
Najbogatejšo zalogo in naj-ražnovrstnej&o izbiro
kluulrleu ln harmonije«
ima
Alojzij Kracziner
Izdelovalec klavirjev In sodno za* prlseženl zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
. v~••"Ji^đ*   Vedno so v
- 1 prHKranl pa brezhibni Klavirji. Fravza-meni ubiranje In popravljanje vseh slstentov. ^Glavno zastopstvo dvornih firm Boien-dorfrr na Dunaju, Gebriider Sttnsil   na   ilunniu.   A v aru« t FiirHtcr v Lilhnui, Tli. Hlann-burc v  lilpskem.   Za vsak, pri meni knpljen klavir docela Janieiin. — Najnižja Izpoaojevalnlna. — Drina plačila.
dtiii±d;iiA^*# «x
JOSIP STUPICA
Jermen ar In sedlar
f LJubljani, Kolodvorski ulici itiv. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
Jkozrnjslalli oprav
katere imam vedno v zalogi« kakor tudi yse druge konjske potrobidlne.
sa ■ Cene nizke. ■ e>
_I SpeelaUt«
L.
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
kravat«
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Perschč
v Ljubljeni ~l fV«d jfkefijo fi. 21. p-
Hov vesetoMIskl ereme za orsl.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnov:*?.v prsi. Razkošen stas. Rabi 86 samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3*— in K 5* —, poštnioa 70 h. Moj lepotilni creme Lilie daje koži mladostno sveiost, deluje z uspehom proti pegam in vsem nečistostim kože. Lonček stane KI*— milo —'70, puder K 1*—. — Prodaja in razpošilja gospa Kathe M enzel  na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, 1. nadstr. 11.
Znamke vseh dežela se sprejemajo. 2317—4
Zahtevajte ali naročajte pri m-oje hi trgovcu
TlNG-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
1
nU«i.a»«H-lm aalamr^en.
\estrupeno*  l»iaa;ociiMeee,  razkuacevMjoee!   Dobiva se v steklenicah po tSO vin.,  zraven   Mpadajoea  nrlzirftlnlea *či* vin.   ' 3,       in ftlitrska Bteklenice  za liotele,  bolnlee, sanatorije, pe«»i*lone primerno eeneje. (■lavna zaloga na Dunaju, XVIII., ClentsgaMM« 97.
V Ljablfani drogerija Anton Kane In tvrdka Karel C. Holzer.
i>ru» u «rede»t%a oilloeno za%rarajtr! 2471—2
U I. zfljreUfkgm uojDško pripravljalnem zauodu
se prične 1. septembra 6 mesečni
zimski glavni tečaj
za one mladeniče, ki bi si radi pridobili ugodnost za enoletnega prosto* voljca, pa »a to ugodnost nimajo potrebnih šol.
Uspeh: V prejšnjem tečaju so si od 28. gojencev pridobili ugodnost za enoletne prostovoljce sledeči: Elbert Alfred, Zagreb, Bukov'ćeva nI. 20; Jakel Julij, Gorica; K-stelar Peter, Zagreb; Treskiewicz Janko, Dolnja TuzJa; Valenčič Josip, Trnovo, Kranjsko; Sajvert Milovan, Karlovec; Spaz zapan Lucian, Gorica; Vurdelja Nikola, Topusko; Liiadler Emanvel, Bjel<;var; Offner Josip ,Volšperi, Koroško; Schlesinger Gustav, Dunaj, Hjhenstaufen ^rasse 3; Žagar Ivan, Novogradiš&a; Krejči Otofear, Sarajevo; Prijatelj Fraojo, TerŠiAće, Istrija; BrišČik Janko, Prosek, Primorsko; Weiss Štefan, Zagreb, Mesnička ul. 6; Vuletić Gjorgj), Gruž, Dalmacija; Seitz Vinko, Velika Gorica; Breitbut Albrebt, Zagren; Tombos^co Makao, Pregrada; Para vic pl. Dušan, Dalcea, Romunsko.
Za ta sijajni uspeh se ima zahvaliti zavod svoji preizkušeni aredbi in naprednim učnim osebam. Potrebno predznanje: Nekoliko razredov kake srednje ali meščanske Šole. Natančnejša navodila daje 2)48 €
ravnateljstvo. Berialaviceva ul. 12.
krajša   in   najcenejša pot
V AMERIKO
z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je proga
ffeča %ve%da #
Na naših paniikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Vorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek
popoldne. 14—31
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 26
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno ,.pri Starem Tišlerlu1',
T Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je i parniki „Severonemškega Llojiia"
iz
a oesarsklml brzoparniki „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRiNZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE". Prakomortktt vo±njai trafn mamo S —6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne Itstke za parnike gori navedenega parobroduega drafitva kakor tudi listke 7» vse proge ameriških Selea-nic dobite w WLt§«ml»lf nnl edin« le prt
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske idice Š135 s
nasproti iMmmd gastUal npri Starem Tišlerju44,
Odhod is    ubijane ja vsak torek, četrtek ln soboto. — Vam pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno ln brezplačno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Caiitot-nijo, Arizona. Dtah, Wioming. Navada, Oregon in Washington nad? nase društvo posebno ugodno in izredno cčno croa aaiveeton.  Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 8136—60
Tu m dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenoa-Aires, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd.
-
4
O7
Szanlneri<vi črcvlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, ia deklice. ———
dečke
Tennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev v paiboi'gih °hiig»h-
Pomladanska novosti
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo ln največja zaloia črevljev na Kranjskem F. SZANTNER
Ljubljana, ^ Selenburgove ulice 4. ^ Ljubljana.
Ceniki zastonj In poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
M
Pczor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo iavršnjem že vefi nego 30 let, ae mi je posrečilo iznajti naibotjSe sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — EAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja praha! tn vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalim in pri zualnic  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 B 00 ta, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIC 1, 1256 7
lekarnar v pakracts Sten. 66 v Slavoniji.
Okoli 150.000 konjskih sli imamo v napravah
sesalnem plina
Vee običajne veliUos«l do tOO 1»H so ^ediio v delo ln »«* dobivajo v 3119—49      primernem roku.
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. ^Va(cene|sl o 1»aram«
Langen & Wolf
tovarna za motorje
MF" na Dunaju X., ~^f]
Laienburgerstsrasse 3.
književna novost!
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega hamoriBta obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broS. K 2—, eleg. v platno vezana K 3-—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L, SGHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3.
68—39
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasovi,  pasovniki, nogavice za krčne žile in pa
-I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Lastna delavnica za obvezlla v hiši.
M. Gal
TRST, Cono 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2441—4
Pozor, gospodje m
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let,*se mi je posrečilo iznajti naiboliše sredstvo za rast brk, brade in
las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznal me m zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 E 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom        1256 I 7
v
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Ca kr. pri v, tovarna m cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten *"oi*tla»dl * c>«an«nt g vedno Jednakomerni, vse od avstrijskega drnfitva inženirjev in arhitektov določeno pred đpise glede* tiskovne in odporne trdote dalee nadltrlljajoel dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno npuo.
Priporočila in spričevala*
rasntb aradov in najsiovitajSlh t v r d k so t* razpolago
Centralni arad »9-« Dunaja I., BKttzimi Starati?*>sm
..Miti:
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C« J. HAMANN
Ii.Il'HliJ.%\.l.
Perilo lastnega Izdelka.
1870 Ustnnovtma ISTO.     (t - j
H
Korbolinej Auenanus Mavec (Gyps)
(od katerega W< imam samo-prodajo z» Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vaako drugo obrt,
Vse
vrste
kakor tadi
olja in mazila za stroje olje proti prahu
priporočam po tvorniških cenah
priznano najboljSe
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, firneia, laka in klela
2131 12
Is
reglstrovana zadruga z neomejeno navezo
v lastnem zadružnem domu
v Ljubljani
na Dunajski cesti šte«. 18
50,486.93514 11,325.728 62
°l 2 O
podrejena Škontracyi „Zadružne zveze v Celju*'.
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa . . 1 apravnega premoženja...........1
obrestuje hranilne vloge po 4'
brez v§akega ocit>itka rentnega davka« katerega plačuje posojilnica sama za vloinikc. i:
Sprejema tuli vlose na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906   .   E 11,060.929*20. Popojuje na zemljišča po A1/*0 o * t\,°o; na smortliarijo ail pa po ."i : t     brez amortizacije; na menlee po O 0 0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dau od 8.—12. in od 3.—4. Izven
nedelj ln praznikov.
Podružnica
c. kr. priv,
avstrijska kreditnega zavoda za Movino in obrt v UNMm
sprej
ema
Franca Jožefa cesta štev, ©■ depozite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane efekte, oskrbuje brezplačno
revizijo pri žrebanjih in oddaja
OSITS
pod lastnim zaklepom stranke.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoa lemlek.
11