n
/ .	L
	k
	
#	■
	
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vf« spise, v oceno postane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 1C-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
IV. sestanek
avstr. jugoslov. naprednih učiteljskih abiturientov in abiturientk,
ki se bo vršil
dne 17., 18. in 19. julija 1913. v Ljubljani.
Program:
I.	17. julija:
1.	Popoldne dohod in sprejem došlih gostov.
2.	Ob 8. zvečer prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu hotela »Tivoli«.
II.	18. julija:
1.	Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Nar. doma«: a) Otvoritev, b) Pozdravi, c) Referati.
2.	Skupni obed na vrtu »Nar. doma«.
3.	Popoldne ogled mesta in njegovih zanimivostii (izlet na Grad).
4.	Ob 8. zvečer prijateljski večer, ki ga priredi na čast udeležencem »Slov. dež. učit. društvo« na vrtu hotela »Loyda«.
III.	19. julija:
1.	Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Nar. doma«: a) Referati (nadaljevanje), b) Zaključi t ev.
2.	Skupni obed na vrtu »Nar. doma«.
3.	Popoldne izkušnje pevskih zborov, ostali prirede izlet na Rožnik.
4.	Zvečer ob 8. velik poslovilen večer v veliki dvorani »Nar. doma«: a) Koncert
' (nastopi več pevskih zborov in solistov), b) Po koncertu veselica s plesom in drugo prosto zabavo.
IV. 20. julija:
Razhod udeležencev. OSREDNJI PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Slovensko deželno učiteljsko društvo za Kranjsko
priredi v petek, dne 18. juLija, ob 8. zvečer na vrtu hotela »Loyda«
velik prijateljski večer
na čast udeležencem IV. sestanka avstr. jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk. Poživljamo napredno učiteljstvo, predvsem pa še naše člane, da s svojo udeležbo pokažejo, da z odkritosrčno iskrenostjo sprejemajo v svojo sredo te najmlajše naše tovariše.
ODBOR.
Degradirana šolska oblast.
S Koroškega.
Nedavno temu je ošabni ravnatelj Steinlechner. načelnik nemškega Schul-vereina v Celovcu, izpregovoril javno sledeče značilne besede: «Die Lehrerstellen
in Kärnten vergibt heute der deutsche Volksrat
Nemci, pijani same oholosti in požre-šnosti, že ne vedo več. kaj bi počeli in govorili. Steinlechner se gotovo ni zavedal, kako je ponižal in blamira-1 c. kr. oblast — deželni šolski svet. Volksrat je torej vse.
c. kr. deželni šolski svet pa — ničla. Takih žalostnih razmer ni bilo ne pod Go-bancem, ne pod Talletom. Ta dva sta bila vsaj toliko moža, da sta bila ona gospodarja v svojem uradu. In zdaj? C. kr. deželni šolski svet igra le vlogo ponižnega izvršitelja volje Volksrata. Ljudje, kakršen je Steinlechner. utikajo svoje predrzne nosove v stvari najvišje1 deželne šolske oblasti. ki ima po zakonu natančno začrtano nalogo, da svoje agende presoja objektivno in bi morala z vso energijo odklanjati take predrznosti, kar nas ogorča tembolj, ker so ravno sedaj na razpravi tri važne postojanke: Globasnica. Grabštajn in Št. Lenart. Termin razpisa je bil 16. februar, a stvar še ni rešena. Med kompetenti za ta: mesta — na šolah, ki jih pohajajo izključno slovenski otroci — so Slovenci in nem-čurji in četo trdih Nemcev je, ki so bili toli drzni, da so vložili prošnje. C. kr. deželni šolski svet v svoji omahljivosti pušča te važne stvari ležati, ker si jih ne upa rešiti. Na eni strani preti nemški: Volks-rat, ki bi rad spravil svoje rogovileže na lepa slovenska mesta, na drugi strani pa stoji mirno slovenski narod in — čaka na pravično, zakonito in" naravno rešitev.
Toda gospodje naj se ne šalijo preveč. Naše ljudstvo hoče imeti med seboj svoje sinove, ne pa tujcev, ki ne razumejo otroka in ne poznajo značaja ljudstva. Narod ne mara ljudi, ki prinašajo le nesrečo in prepire in narodno pogubo njegove mladine. To ni naravno in tudi ne pedagoško-. Nemci ne marajo Slovencev za učitelje, četudi poznajo nemščino pravilnejše, nego Nemci sami. Tem manj se more zahtevati od Slovencev, da bi trpeli ljudi, ki niti ne razumejo njihovega jezika in še delajo zgago povrhu. Nemce dajte med Nemce in prepuščamo- vam- jako radi tudi naše ne-značajneže in renegate. Slovence pa tja, kamor spadajo po pravici in po zakonu: med Slovence! Molčali ne bomo, govorili bomo, da se bo razlegalo po svetu. Struna na Koroškem je napeta do skrajnosti. Mera krivic, ki se gode našemu narodu je polna.	_
Kavalirji.
»Slovenec« z dne 3. julija je prinesel pod naslovom »Manire pouličnjako-v« kratek in silno klavern zagovor, s katerim hoče dokazati, da sta nova nadzornika
| Simon in Štrukelj res moža na pravem j mestu. Svetuje jima. naj »vse klevete po-| litičnih sovražnikov poplačata z vztrajnim delom in s kavalirskim preziranjem puhlih zabavljic«.
Pod besedo »vztrajno delo« meni seveda le politično delo, zakaj le tako delo-vanje imajo klerikalci v časti, delo na polju šolstva pa jim je popolnoma postranska stvar in docela nepotrebno. Šole in omike se boje.	i
Posebno pa je klasičen drug način poplačila: kavaiirsko preziranje. To je izključno klerikalna iznajdba, ki se je poslužuje vse -od deželnega glavarja pa doli do zadnjega klerikalčka. Res, silno- kava-lirski so postali naši nasprotniki! Česar ne morejo utajiti ali dokazati, da ni res, pa kratkomalo prezirajo. Tako dela- sam deželni glavar, ki vsa težka očitanja Ka-mile Theimerjeve kavaiirsko prezira, da-siravno ga ona nujno poživlja, naj ovrže njene trditve pred sodiščem. Vse naročene zaupnice ne bodo ovrgle niti ene njene1 trditve — le sodišče je za to kompe-tentno.
Tudi naši Slom-škarji so poklonili svojima tovarišema Simonu in Štruklju- v »SI. Učitelju« in na svojih zborovanjih par takih zaupnic. Sedaj je pricapljal še »Slovenec« in jima nasvetoval. naj vse »klevete« kavaiirsko prezirata. Da, da, gospoda! Kavaiirsko preziranje je lahko in ceno, dokazi pa so- težki in dragi, poleg tega pa še silno nevarni, če se ne posrečijo. Deželni glavar se je skril za plašč kavalirskega preziranja z motivacijo, da se mu ne zdi častno boriti se proti ženski. Gospodje, mi smo pa možje, ki nimamo povoda prizanašati drug drugemu, kamo li da bi očitanja kavaiirsko prezirali. Na noge torej, na odkrit boj z »uma svetlim mečem«! Le bosopet polhlačar se skrije za plot kavalirskega preziranja in nas v mani-ri pouličnjakov nahruli s smrkavcem'. Oprostite, gospodje kavalirji — ti izrazi niso baš kavalirski, pa nabrali smo jih v vašem- dičnem zagovoru! »Slovenec«1 piše dalje: »Če sta nadzornika Simon in Štrukelj tako slabiča, da bi morala menda še enkrat začeti s prvim letnikom pripravnice, bosta tem: preje doslužila.« Vous etes dans Ie vrai, gospodje kavalirji, le žal, da se to ne bo zgodilo, ker pri vas je dobro vse in vsak. da le trobi v vaš rog, ne oziraje se na zmožnost dotičnika. S prvim
LISTEK.
Nagrobni govor pokojnemu tovarišu Lovro Lein&rju.
Govoril Tomo Peirovee.
Umrl je mož! — Ne ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu- in po boji oddahne v blaženem pokoji.
Te besede pesnikove so mi silile v spomin, ko mi je došla pre-tožna vest. da si, dragi mi Lovro-, dobojeval življenja boj. Takoj nato so tožno zadoneli zvonovi, naznanjajoč župljanom mengeškim-, dai je nehalo biti srce moža, onega blagega moža, ki so mu dolgo vrsto let izročali svoje najdražje — svojo mladino.
Ko si pred malo meseci našemu nenadoma umrlemu tovarišu govoril ginljivo slovo, govoril, kot je bilo dano le Tebi, pač nisi mislil, da boš ti prvi izmed navzočih tovarišev, za katerim se bodo zaprla groba vrata. Še manj pa sem takrat mislil jaz. da bo meni pripadla težka naloga, govoriti Tebi nagrobni govor. V resnici tež-
- ka naloga, zakaj od onega dneva, ko sva si pred mnogo leti prvič segla v roko, ko sem gledal prvikrat v Tvoje prijazne, odkrite oči, si mi bil zvest tovariš, si mii bjl vdan prijatelja da, še več. bil si mi vzor! Kadarkoli so me trle skrbi življenja ali me zadevali udarci usode, vselej sem se zatekel zaupno k Tebi in nikdar nisem zapušča! nepotc-lažen Tvojega doma.
In sedaj Te ni več! — Zapustiti si moral ljubečo Te soprogo-, ki si ji bil vsa sreča njenega življenja, zapustiti sina, ki se Te je oklepal z resnično otroško ljubeznijo, zapustiti od toge potrte sorodnike in žalujoče nas tovariše, zapustiti si moral ljubljeno mladino, za katero si živel in delai do zadnjega diha. Kot vojaka na bojišču iztrgala Te je kruta, smirt iz toli: priljubljenih Ti šolskih prostorov, zato smem trditi o Tebi:
Kar sil Ti dalo je nebo. posvetil ti si vse mladini, posvetil vse si domovini.
Zato pa, draga mladina, nikdar ne pozabi preblagega svojega nadueitelja! Uverjen sem, da bo marsikateri Tvojih bivših učencev in učenk v poznejših letih, ko bo spoznal težo življenja, obstal ob
Tvojem grobu; nehote mu bo klonila noga, in zmolil bo iskreno molitev za dušni mir onega, od katerega je prejel nebroj zlatih naukov.
Torišče Tvojega vestnega delovanja ie bila šola. Marljiv kot čebelica, natančen in skrajno vesten v izpolnjevanju svojih dolžnosti, ostaneš nam tovarišem nepozaben vzor. Smelo- rečem: Umrl ie mož! Kje tak ie še med nami. kot on, ki spi v prezgodnji groba jami?
A mi tovariši:
Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak!
Da Tvoje vzorno delovanje ni ostalo prikrito merodajnyn krogom, o tem priča množica pohvalnic, ki- so Ti jih pripoznale šolske oblasti, bil si pa pred leti imenovan tudi c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom1, ter Ti je bilo skozi šest let v skrb izročeno šolstvo kamniškega1 okraja. Kako Te je ljubilo in spoštovalo učiteljstvo, dokazuje pač dejstvo, da Te je volilo opetovano svojim zastopnikom v c. kr. okrajnem šolskem svetu in si letos že 29. leto zastopal naše iti šolstva koristi:
Najvišje priznanje Tvojega neumornega dela pa je bil zlati zaslužni križ s krono, s katerim Te je odlikovalo Njegovo Veličanstvo. Bil si edini izmed kranjskega učiteljstva, ki si bil imejitelj tega najvišjega odlikovanja. Poleg vseh priznanj, ki so Ti došla od raznih strani, pa si bil ponižen in skromen do skrajnosti, o čemur pač najbolj priča to. da nisi tega najvišjega odlikovanja nikdar javno pokazal, da nisi zaslužnega križa nikdar na- prsi pripel!
Nenadomestna je vrzel, ki jo zapuščaš v naših vrstah, zato nam ostaneš nepozaben.
Pretke naj grob Ti gosta trava, nad njim naj kamen se zdrobi, a v vek ne m-rakne Tvoja slava, Tvoi duh med nami v vek živi!
Truplo Tvoje počiva zdaj mirno v zemlji domači. Tv-oj1 duh pa plava nad- nami in biva vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči; kjer solnce sreče Ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni.
In zdaj, nepozabni nam Lovro, zadnjič: Zbogom-! Duša zlata, počivaj v miru!
letnikom menda jima ne bo treba pričenjati. ali položila naj bi v dokaz njiju zmožnosti vsaj izpit iz ene ali druge skupine za meščanske šole. Potem bi- pač lažje kavalirsko prezirala vse klevete in bi nam dala najlepši odgovor in pojasnilo glede njunih zmožnosti. Sploh pa bi bilo le želeti. da bi imeli nadzorniki vsaj nekoliko več študij, nego mi preprosti — laiki, na katere gleda večina nadzornikov z nekakim pomilovanjem in daje rada čutiti svojo mogočnost in visoko naobrazbo, ne vedoč, da pokažejo- morebiti ravno v takem slučaju največkrat svojo intelligence faible.
Pa poglejmo, kakšne so bile naše klevete in manire pouličnjakov! Trdili smo, da je nadzornik Simon silno nervozen in zaradi tega ne sodi na to mesto. O izvrševanju njegove službe bi vedeli kolegi Novomeškega okraja marsikaj povedati. Partedenska služba ga je bila. že tako utrudila, da je moral na daljši dopust. Mož ima sicer čez 25 let službe, je precej tih, časih tudi previdno molči, da ne ustreli kakega kozla, a pri tem — se croit supérieur a tous les autres.
Štrukelj je pa še mladenič. Postaviti na tako važno mesto človeka, ki ima jedva deset let službe in jako plitvo izobrazbo. tega so zmožni le ljudje, ki plačujejo resnična in dokazana fakta s kava-lirskim preziranjem. Mari ni vse to resnica. kar smo pisali o Štruklju? Mari boste kavalirsko prezrli tudi dokazano dejstvo, da je Štrukelj postal nadzornik le zaradi pritiska klerikalcev in posredovanja deželnega glavarja samega? Ali pojdete s kavalirskim preziranjem tudi preko mnenja naučnega ministra samega? Govorite, kavalirji!
Naš boj ni zahrbten in pouličnjaški, temveč odkrit in stvaren. Ponovno in z vsem poudarkom konštatiramo suho dejstvo. da Štrukelj s svojimi plitvimi pred-študijami in malcletno prakso ni sposoben za nadzorniško mesto, na katero ga je spravil le grozovit pritisk klerikalnega aparata na vlado.
Tega omalovaževanja, katerega ste s tem imenovanjem prizadjali1 slovenskemu šolstvu, vendar ne boste kavalirsko prezrli, temveč nam dali jasen in točen odgovor. kakor se spodobi — kavalirjem!
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestjih.
Splošen pregled.
V	ozemlju, kjer prebivamo Slovenci, je bilo v šolskem letu 1911/12 32 srednjih šol s 354 razredi, 11.845 javnimi in 345 privatnimi učenci in učenkami. Gimnazij je 22, realk 9, en zavod (deželni italijanski v Pazinu) pa ima prve štiri razrede realno-gimnazijske smeri, višje tri razrede pa realčne. Izmed gimnazij je ena (Beljak) na prehodu iz humanistične v realno, tri so realne (dve italijanski: Pazin in Puli, ena hrvaška: Volosko-Opatija), na 4 gimnazijah pa obstoje paralelke re-alnogimnazijske smeri (nemške v Celovcu in Trstu, italijanske v Gorici in Trstu).
V	celem je bilo 212 humanistično-gi-mnazijskih razredov s 6641 učenci. 34 realno-gimnazijskih razredov s 1160 učenci in 108 realčnih 'razredov s 3389 učenci. Na Kranjskem, in Spodnjem Štajerskem ni nič realno-gimnazijskih razredov, na Koroškem jih je 10. vsi ostali so na Primorskem, zlasti z italijanskim učnim jezikom jih je 17.
Celotno število gimnazijcev v tem ozemlju je bilo koncem' šolskega leta 1909/1910: 6831, leta 1910/1911: 7249, naraslo za 6-12 %, v letu 1911/1912 pa: 7692, naraslo za 6-11%.
Število realcev ne le. da ni v istem razmerju naraslo, ampak je v zadnjem letu celo padlo, leta 1910/1911: 3406, leta 1911/1912 pa 3389. torej za 0*5% manj. Padanje števila realcev se lahko razlaga nekoliko z ustanovitvijo realnih gimnazij in z otvoritvijo paralelk tega tipa na starih gimazijah.
Iz naredbenega lista c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk se vidi, da je število gimnazijcev letos naraslo za 589, realcev pa za 320. Vendar definitivni prirastek letos ne bo znaten, ako ga bo sploh kaj, ker približno toliko dijakov med letom izstopi.
Na Kranjskem je leta 1911/1912 na 10.000 prebivalcev prišlo 43-8 gimnazijcev in 13-8 realcev. skupaj 57-6 srednješolcev, na Spodnjem Štajerskem 26-0 gimnazijcev in 5-9 realcev. skupaj 31-9, na Koroškem 26-3 gimnazijcev in 9*9 realcev, skupaj 36-2, na Primorskem 34-8 gimnazijcev in 23-4 realcev, skupaj 58-2. Za vse v državnem zboru zastopane krono-vine pride letos na 10.000 prebivalcev 37-9 gimnazijcev in 17:4 realcev, skupaj 55-3 srednješolcev. Kranjsko ima relativno več gimnazijcev, nego je povprečno v celi državi. Primorsko več realcev. Relativno število srednješolcev je na Kranjskem in Primorskem večje nego povprečno v celi državi, največ zaradi velikega števila nemških in italijanskih dijakov, na Koroškem in Spodnjem Štajerskem pa je manjše zlasti zaradi majhnega števila slovenskih dijakov.
Na teh srednjih šolah je poučevalo 658 učnih oseb za glavne ali obvezne predmete, in sicer 481 ravnateljev, defini-tivno in provizorno nameščenih profesorjev ter 177 suplentov in asistentov.
Največ učencev (911), učiteljev (39) in razredov (23) je imela gimnazija v Gorici. iz katere bi se lahko napravili 3 zavodi. kar se bo v doglednem času menda tudi zgodilo. Najmanj javnih učencev med popolnimi gimnazijami je imela nemška v Ljubljani (149), tik za njo je bila gimnazija v Kočevju (157), potem hrvaška v Pazinu (160). Vsaka teh osemrazrednih gimnazij ie imela manj učencev nego samostojni gimnazijski razredi z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celju v štirih razredih (165), nemška gimnazija v Pulju pa samo 2 več (167). In vendar ni mogoče doseči razširjenja teh celjskih razredov v popolno samostojno gimnazlio-. Zdaj so ti razredi samostojni samo v pedagoškem oziru. administrativno pa spadajo pod ravnateljstvo celjske velike gimnazije.
Najmanj učencev na enega učitelja ie prišlo v Kočevju (8-7), potem' na nemški gimnaziji v Pulju (9-3), na hrvaški gimnaziji v Pazinu (9-4), na nemški realki v Pulju (10-4), na nemški gimnaziji v Ljubljani (11'5) itd. Najmanj javnih učencev v enem razredu je bilo na nemški gimnaziji v Ljubljani (povprečno 18'6), potem v Kočevju (19-6), na hrvaški gimnaziji v Pazinu (20). na nemški gimnaziji v Pulju (20-9). na tamošnji nemški realki (22-1) itd. Na teh zavodih so torej vladale najugodnejše razmere za uspešen pouk.
Najvišja povprečna števila v obeh ozirih izkazuje med gimnazijami goriška, med realkami v enem oziru nemška v Trstu, v drugem pa prva italijanska v Trstu (v Vodovodni ulici). Na gimnaziji v Gorici sta dva slovenska oddelka I. razreda imela v začetku leta 157 javnih učencev, torej toliko, kakor cela kočevska gimnazija. In teh 157 učencev se je stlačilo v dva oddelka, čeravno jih je bilo skoro preveč za tri oddelke. Potem ni čudo. da ie iz enega teh oddelkov med letom izstopilo 14. iz drugega pa celo 20 učencev — več ko četrtina. Tako so prejšnja leta postopali s slovenskimi
oddelki v Mariboru, kjer je leta 1899. bilo v enem slovenskem oddelku 1. razreaa 80, naslednja leta pa 72, 72, 7d, 64 učencev, bolje bi bilo določiti »numerus clausus« ter sprejeti določeno število najboljših učencev izmed prijavljenih. Vsaj s temi bi se moglo uspešno delati v šoli.
Jako pojema poset idrijske realke; v šolskem letu 1909'1910 je imela 243 dijakov, 1910/1911 209 javnih in 11 privatnih, lani 174 javnih in 12 privatnih, letos že samo 158 učencev. Vzrok je iskati deloma v šolnini, ki- se je uvedla s podržavljenjem, dočim prej mestna občina ni pobirala šolnine. Drugi vzrok pa je ustanovitev novih slovenskih gimnazij, kakor v St. Vidu in zlasti slovenskih oddelkov v Gorici. Iz zadnjega vzroka pojema tudi število slovenskih in italijanskih dijakov na goriški realKi.	_ (Dalje.)
Okrajna učit. konferenca.
Z Goriškega.
Dne 30. junija je imelo učiteljstvo goriškega okraja svojo uradno konferenco pod predsedstvom okrajnega šolskega nadzornika dr. Pavlina s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo in opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika.
2.	»Laž v šoli«, predavata nadučitelj Anton Vodopivec in učiteljica Amalija Jelškova.
3.	V koliko je potrebna slovnica pri pouku materinega jezika? Predava nadučitelj Ivan Kune in učiteljica Ernesta Skočirjeva.
4.	Poročilo knjižnega odseka.
5.	Volitev tega.
6.	Volitev stalnega odbora za prihodnjo konferenco.
7.	Morebitni predlogi in nasveti.
Konference so se udeležili: c. kr. na-
mestniški svetnik — predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta Rebek, ravnatelja obeh učiteljišč Bežek in Znidaršič z mnogimi profesorji in učitelji obeh zavodov, člani c. kr. okrajnega šolskega sveta Marinič, Pavlica in Cerinc. nekoliko du-hovnikov-veroučiteljev in vse učiteljice ter vsi učitelji v okraju in mnogi izven okraja.
1.
C. kr. okrajni šolski nadzornik doktor Pavlin pozdravlja s toplimi besedami prej naštete, a posebno gospoda c. kr. namest-niškega svetnika Rebka. ki ga slika kot vnetega prijatelja šolstva in učiteljstva. V daljšem lepem govoru se ie gospod na-mestniški svetnik zahvaljeval za ta. pozdrav in lepo orisal svojo ljubezen do ljudskošolskega učitelja (?). Nadzornik dr. Pavlin se je spomnil prerano umrlega nadebudnega tovariša Hojaka ter blago-pokojnega Beleta, v katerih spomin je vse učiteljstvo stoje in žalostnih src vzkliknilo »Večnaja pamjat!«
Nadzornikovo poročilo je bilo poučno s posebnim ozirom na pravilno uradno poslovanje šolskih vodstev, sestavo urnikov, popravljanje šolskih poslopij in učil, o šolskem' obisku, o izšolanjti nad 14 let starih učencev (§ 95 š. in u. r.) itd. Učiteljstvo je takoj spoznalo, da se je njegov šef že uživil v svojem novem- poklicu, dasi ga še ni mogel nadzorovati zaradi preobilnih uradnih poslov v c. kr. okrajnem' šolskem svetu.
2.
Predavanje »Laž v šoli« je bilo zanimivo. v kolikor se je oziralo na predava-teljeve izbrane zglede iz šolske prakse. Nepotrebni citati iz »Slov. Učitelja« so predavanju bolj škodili nego koristili. Tudi učiteljica Jelškova je dokazala, da z jasnim očesom opazuje otrokovo dušo in domačo vzgojo naših kmetiških staršev.
Iz umetniškega sveta.
Novi Akordi.
Letošnja tretja številka »Novih Akordov« je posvečena spominu Josipa Koc-jančiča. rano umrlega in hitro pozabljenega skladatelja, čigar preproste pesmi so svojčas odmevale širom sloveskih dežel. Lepi moški zbori »Slovo« s svojim nenaravnim koncem, »Oblačku« z bariton- in tenor-soli ter mazurka »Danes tukaj, jutri tam« so bili udomačeni malodane pri vseh pevskih društvih, nič manj po Kocjančiču harmonizirane slov. narodne pesmi.
Ker je Kocijančič ob svojem času tudi mnogo' koristil glasbenemu življenju zlasti na Goriškem, je lepo in hvalevredno, da se je 35letnica njegove smrti spomnilo uredništvo »Novih Akordov« in je v svoji Književni prilogi v štirih zanimivih člankih iz peres dr. Kreka. dr. A. Ferjančiča in Janka Lebana podalo zgodovinsko važne podatke o življenju, šolanju, glasbenem delovanju in zapuščini pokojnega Kocjan-čiča. Zlasti temeljita in z vestno natančnostjo ter s pravično in odkritosrčno sodbo je pisana urednikova ocena o umetniški vrednosti Kocjančičevih skladb.
V zvezkovem glasbenem delu zavzema največ prostora Vasilija Mirka »Romanca« za klavir. Slovenski boljši pianisti se izvajanju domačih skladb trdovratno ogibljejo. Morda imajo vzrok zato, morda so jim premalenkostne. Tudi dr. G. Krekov bič ne pomaga! — V predzadnji številki smo pogrešali Adamiča. Sedaj nam je podaril otroško pesemeo »Jezdec«. Adamič je ljudskošolski učitelj; pozna otroško dušo in zna z njo govoriti tudi v glasbi. Dokazal je to v številnih »Otroških pesmih«, ki so deloma objavljene v prejšnjih letnikih »Novih Akordov«. Škoda, da je malo malčkov, ki bi »Jezdeca« lahko peli. Njegov glasovni obseg jaha previsoko, tudi čez linijski sistem. Sicer pa luštkani pesemci srečo na pot! — Zborom povše-či pisati je silno težko. Dr. Kimovčev objavljeni moški; zbor bo za srednje izvež-bane zbore. Dasi je lepše težjo nalogo častno rešiti, so vendar tako redki pevovod-je, ki bi si upali nad količkaj težje, pa vendar s primernim, trudom izvedljive zbore. Še v metropoli čutimo to. da molčim o pevovodjih podeželnih pevskih društev. Vse premalo korajže in energije, zato pa timveč starih nazorov! Na hitro sorto in brez truda seveda tudi z dr. Kimovče-
vim »Oblačkom« ne pojde. študirani« in izvajanje pa zasluži. Kdor je seveda še sedaj v »Kocjančičevem času* in v »Aljaževi dobi«, se ga ne bo lotil.
O pomenu in koristi »Novih Akordov« za slovensko glasbeno življenje smo na tem mestu že tolikrat pohvalno pisali, da je vsaka beseda odveč. Želimo le, da se krog lisfovih naročnikov pomnoži in pomaga prepotrebnemu delu do novih uspehov!	—ec.
V slovenskem deželnem gledališču
je po končani letošnji sezoni igral nekaj časa Kino-Metropol, dokler ni predstav prepovedal deželni odbor z motivacijo, da so se gledalcem1 nudile nemoralne slike. Kaj bo z gledališčem v jeseni, še nihče ne ve. Pripovedujejo, da ga prevzameta mestna občina in deželni odbor. Vodstvo nameravajo poveriti Ignaciju Borštniku iz Zagreba.	—ec.
Posebnost.
Ljubljana, kulturno središče Slovencev, letos nima svoje slovenske godbe. »Slov. Filharmonija« je na počitnicah in morajo društva za svoje veselice naročati godbo iz Kranja. Škofje Loke in Domžal. Smo res že daleč prišli!	—ec.
Vnela se je živahna debata. Gospod ravnatelj Bežek je poudarjal potrebo tako-zvane konvencionalne laži in podprl to z zgledi iz praktičnega življenja. Iz obeh referatov nismo nič slišali o šolski kazni za laž, kar je za pobijanje in boj proti' laži največjega pomena za ljudskega učitelja. Mnogi tovariši so bili pripravljeni na to debato, a so jo opustili, ker je neki tovariš »krepko«' zlasal pedagoškega pisatelja Forsterja 'in s tem prekinil debato v najlepšem razvoju. Škoda!
Šola mora napovedati odločen boj proti laži, potrebno bi bilo, da bi spretna pedagoška roka napisala za to primerno navodilo.
3.
Tovarišica Skočir in tovariš Kune sta spretno izvršila svojo nalogo in poudarjala v smislu jezikovnih vadnic važnost slovniškega pouka. Stvarna debata je podala učiteljstvu marsikatero zlato zrno. ki mu obrodi obilen sad v korist našega lepega materinskega jezika. Za mnoga navodila je učiteljstvo hvaležno gospodu ravnatelju Bežku. Najprimernejšo ročno knjigo pa imamo v dr. Bezjakovem »Posebnem ukoslovju slovenskega učnegai jezika v ljudski šoli,« I. in II. dej. izdala Slovenska Šolska Matica v letih 1906 in 1907. Vsak učitelj naj jo temeljito preštudira, in njegov pouk v šoli gotovo pomnoži jezikovno znanje naše mladine. Boj italijanskim tujkam, psovkam in kletvinam je tu ravno pri tem pouku popolnoma utemeljen posebno v bližnji okolici goriškega mesta in Brdih.
4.
Knjižnični odsek je spal spanje pravičnega. ker ni imel vse leto nobene seje in nikakega posvetovanja. Umljivo je to, ker vsak delavec je vreden primernega plačila in brez tega se naveliča tudi idealna učiteljeva duša mučnega robota-nja. Učiteljstvo goriškega okraja ima tri knjižnice, namreč v Gorici. Ajdovščini in Kanalu. Sklenilo se je. da se vse združi v eno v Gorici, kjer bo knjižničar izposoje-val knjige uradno potom c. kr. pošte na pismene uradne dopise vsega učiteljstva v okraju. Za knjižnico se je nabralo tudi nad 4000 K denarja, ki je obrestno naložen v posojilnici. Določilo se ie. da se morajo vsako leto porabiti za primerne pedagoške in znanstvene knjige vse obresti te glavnice.
5.
• Izvolil se je soglasno zopet stari odbor. ki pa gotovo v tekočem letu dokaže svojo sposobnost za povzdigo okrajne učiteljske knjižnice (tovariši Lavrenčič, Kavs, Krsnik. Verč).,
6.
Tudi stalni odbor ostane dosedanji (Medvešček. Lavrenčič, Furlani. Zorn).
Tovariš Reja se je potegoval za. dvakratno semestralno razdelitev šolskih iz-vestij, a učiteljstvo je z večino sklenilo ravnati se po tozadevnih predpisih in ohranilo štirikratno razdelitev, ker je vendar primernejše, da se večkrat obvesti starše o napredku njih otrok.
Tovariš Bandelj je predlagal pospeševanje sadjarstva, kar je sprejela tudi konferenca soglasno. Tovariš Križman je po daljši debati udejstvil predlog, da se mora uvesti v vse šole našega okraja Widrovo Moje prvo berilo« in Schreiner-Huba-dovo berilo.
8.
Okrajni šolski nadzornik Pavlin je zaključil konferenco, se zahvalil vsemu, učiteljstvu za sodelovanje in sklenil s trikratnim klicem' »Slava!« na presvetlega vladarja kot najvišjega zaščitnika šolstva in učiteljstva.
Predsednikov namestnik, starosta učiteljstva, Lavrenčič, se je zahvalil v imenu konferenčnih članov okrajnemu nadzorniku dr. Pavlinu za spretno vodstvo te konference z željo, da bi obrodila mnogo sadu za povzdigo šolstva in učiteljstva goriškega okraja.
Ravnatelj Bežek je sporočil, da je v pogovoru z deželnim' šolskim nadzornikom doznal, da se ustanove na ženskem učiteljišču dva počitniška tečaja za pouk v risanju na ljudskih šolah pod vodstvom priznanega strokovnjaka prof. Gwa'iza, ako se oglasi za vsak tečaj najmanj 20 učiteljev.
Mnogo učiteljstva se je udeležilo skupnega banketa z nadzornikom in nekimi udi c. kr. okrajnega šolskega sveta vred v hotelu pri »Zlatem- Jelenu«, kjer je bilo prav izvrstno postreženo, kar naj priporoča ta nanovo urejeni hotel vsemu učiteljstvu in njegovim prijateljem.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!


Šolske potrebščine Marija Tičar
*	trcmvina s naniripm in aalanteriio
HI
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
V*
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstva in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petrajesta štev. 26 — -j-j-^	Postrežba točna!


Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 3. julija t. 1., v Št. Jan-žu na Vinski gori. Udeležba je bila prav povoljna, kar je nas razveselilo tem bolj, ker smo zborovali tokrat že popolnoma na periferiji našega okraja. Ker se zadnjima zapisnikoma ni ugovarjalo, sta se odobrila. Nato so se rešili razni dopisi, kakor oni Zveze, zadevajoč znane resolucije za regulacijo naših plač, ki bi se naj predložila pri Vseh letošnjih uradnih konferencah. Sklenili smo, da stopi v svrho enotnega postopanja načelnik tov. Koropee v dogovor z načelnikoma Slovenjegraškega in Marnberškega učit. društva. — Vvidro-ve nove začetnice ne moremo priporočati, ker je na Štajerskem obče ne poznamo. Umestno bi bilo. da se pošlje vsaj načelnikom okraj, učiteljskih društev, v pogled. — Prošnji Zaveze glede podpore za njeno letošnjo slavnostno zborovanje se ugodi in dovoli 10 K! — Pročilo o letošnjem zborovanju Zveze v Celju odpade, ker smo obširno čitali že v Tovarišu. Nato sta se volila, kot dva delegata za letošnjo Zave-zino skupščino tovar. Koropee in Kranjc. Tudi smo določili, da se volijo pri ietošnji uradni konferenci: a) v stalni konferenčni odbor tovariša Koropee in Trobej, b) v knjižni odbor okraj, učiteljske knjižnice pa tovariši: Koropee, Trobej, Lukman in Košu t mik! — Enoglasno smo sklenili, da postavimo v konferenčni temi kot prvo točko to-le tezo: »Glavna ovira učiteljske avtoritete je z ozirom na vedno naraščajočo draginjo silno slabo gmotno stanje učiteljevo.« Končno moram še omeniti, da smo v Št. Janžu bili gostoljubno sprejeti in smo zborovali — tokrat pa s šopki na prsih, sedeči ob mizi okrašeni s kito nežnega cvetja! Hvala gre naši vrli tova-rišici in tovarišu iz Št. Janža. —ik.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 3. julija v Ptuju. Udeležilo se je zborovanja nad 30 društvenikov. Po predsednikovem pozdravu posebno na tovariša Jožefa Puhra, od Sv. Marka in Cirila Vobiča, od Sv. Barbare, ki sta pristopila k društvu, so se prečitali in rešili dopisi. Kot recenzenti K. Widrovega »Mojega prvega berila« za uradno konferenco se izvolijo tovariši Ivan Kaukler, Valentin Kajnih, Mirko Lešnik. Učiteljskemu društvu za postojnski okraj se čestita k slavju 251etnice. — O Zvezinem zborovanju v Celju je temeljito predaval tovariš Anton Ogorelec, za kar se mu je predsednik presrčno zahvalili, posebno ker društveniiki izvedo iz takih predavanj več, kakor se more pisati po časopisih. — Tovariš Ivan Farkaš je oodal migljaje o svojem referatu, zadevajoč šolski vrt. Ti obsezajo sledeča 4 glavne točke: 1. Oblast ima poskrbeti pri vsaki šoli za šolski vrt!
2.	Naobrazba na učiteljišču bodi temeljita!
3.	Šolskemu vrtnarju se ima poskrbeti za sredstva v svrho gojitve šolskega vrta.
4.	Delo učencev v šolskem vrtu bodi primerno njihovi stopnji! — Tovariš Ivan Kaukler se je pri svojem referatu o uvedbi šolskih zvezkov strogo držal predpisov ter priporočal uvesti malo vrst. a ozirati se na kakovost papirja in solidnost. — Obema predavateljema se predsednik presrčno zahvali. — Za Zavezino zborovanje se volijo delegatom tovariši: Anton Ogorelec, Mirko Lešnik, kot namestnik Alojz Sdinšek. _^	K.
Jubilej Zaveze.
Jubilejno leto »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. Kakor znano, nastopilo je za jugoslovansko napredno učiteljstvo jubilejno leto, v katerem slavi naša »Zaveza« svojo 251etnico. Da se proslavi ta jubilej v Ljubljani v danih razmerah najdostojneiše in najčast-nejše, to je namen slovenskega naprednega učiteljstva. V dneh 6., 7. in S. septembra naj se javno pokaže, da še krepko živi napredna misel med slovenskim učiteljstvom in da je ni sile, ki bi jo uničila. Ustanovil se je v ta namen pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, preskrbeti vse potrebno za slavnostne dni. Toda svest si ogromnega dela, ki se pojavi pri taki priJiki in bi ga sam ne mogel zmagati, 3e nasvetoval in določil v to potrebne odseke, ter sklenil pozvati k sodelovanju kolikor moč tovarišic in tovarišev iz Ljubljane in dežele. Prepričani smo, da se bodo posamezniki zavedali svoje dolžnosti in se radevolje odzvali vabilu priprav-
ljalnega odbora. Prva seja pripravljalnega odbora, pri kateri se bodo dala navodila posameznim odsekom, bo v nedeljo 13. t. m. ob desetih dopoldne v Učiteljski tiskarni.	_
Književnost in umetnost.
»Glasbena Matica« v Ljubljani javlja svojim članom irt vsem slovenskim pevskim društvom, da je priljubljena dr. Schwabova skladba »Zlata kanglica« za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta ver sela, sveža, ljubezniva skladba se je tako priljubila, da društva po njej povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočejo to delo — ki se ie v Matičnih koncertih v Ljubljani, v konc'ertu podružnice v Trstu, po »Celjskem pevskem društvu« v Celju in po izobraževalnem društvu na Jesenicah z najlepšim uspehom izvajala — v svojih nastopih izvajati, jo lahko naroče pri »Gl. Matici«. Izvaja se lahko s spremljevanjem klavira ali harmonija ali pa orkestra. Partiture 3 K. Gasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri »Gl. Matici« v Ljubljani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikalijatni, ki so namenjene za društveno leto 1913/14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — ene najlepših in najvrednejših skladb slovenske moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota«, ki je zložena za ženski zbor in orkerster in ki se je pred. 9 leti in v pretečem koncertni seziji z največjim uspehom izvajala v Matičnih koncertih — ter se ženskim zborom v izvajanje naj-topleje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe »Tri večerne pesmi« Adamičeve, izvrstno in efektno Schwabovo »Še ena«, dramatično balado za moški zbor: Miichlov »Atila in ribič« in druge. V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Švikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. Muzikalije »Gl. Matice« za leto 1912/13.: »Album 25 slovenskih pesmi za gosli« in trije znameniti samospevi Devovi: Snegulčica, Pa-stiriica, Kanglica1. se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri »Glasbeni Matici«. — »Glasbena Matica« dalje javlja, da sta najpriljubljnejša dva zvezka Bajukovih slovenskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali, ju lahko naročijo pri »Gl. Matici« v Ljubljani ali po knjigarnah. — Odbor »Glasbene Matice«.
Srednješolski vestnik.
** Na c. kr. I. državi gimnaziji se je
šolsko leto sklenilo v soboto, 5. julija. Uspehi so vobče prav dobri. Izvestje pri-občuje spis dr. J. Debevca: »Grška drama«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 658 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom je od teh končalo šolsko leto 139, sposobnih z dobrim uspehom 388, vobče sposobnih 26, nesposobnih 67, .ponavljalna izkušnja je dovoljena 33, nerazredovanih jih je ostalo 5.
** Na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani so šol. leto sklenili v soboto. Za vod je obiskovalo 407 dijakov, po večini iz Kranjske, in sicer največ iz Ljubljane (195). Po jeziku je bilo 396 Slovencev, 6 Hrvatov in 5 Čehov. Po veri 406 katoličanov in 1 protestant. Najmlajši po starosti je štel nekaj čez 10 let, najstarejši nekaj čez 23 let. Večina je bila v dobi 14 let. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnih 34, sposobnih z dobrim uspehom 252, v obče sposobnih 31. nesposobnih 67, ponavljalna izkušnja se je dovolila v 17 slučajih, nerazredovanih je ostalo 6. Splošen uspeh je skoraj do pičice in številke isti kakor preteklo leto, le da je bilo tedaj devet dijakov manj na zavodu. Reči smemo, da je splošen uspeh zadovoljiv. Poleg ravnateljevega poročila nadaljuje v izve-stju prof. Ivan Maselj po dr. Ivanu Trtni-ku započeti »katalog učiteljske knjižnice« (IX. in X. oddelek). Na drugem je zapisal prof. Jos. Bučar spominsko črtico »Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo«.
C. kr. državna realka v Idriji je ob sklepu šolskega leta izdala izvestje: Spisa sta dva: »Spominski list« dr. Beuka
opozarja na lOOletnico, ki bo prihodnjega 2. oktobra, kar je nehala francoska oblast v Ljubljani. »Pragmatična sankcija« je govor, ki ga je imel prof. dr. M. Potočnik ob njeni 2001etnici, Uspeh pouka je bil sledeči: Odlično usposobljenih je bilo 5 dijakov, sposobnih z dobrim uspehom 107 + 4, v obče sposobnih 13 + 1, nespo-sobnijh z nezadostnim uspehom 14 +■ 2, neklasifikovan je.ostal 1, ponavljalni izpit ima 10 dijakov in dodatni izpit 1. Vseh dijakov je b;io na realki 151 + 7, v pri-oravljalnici pa je bilo 23 učencev, ki so vsi sposobni z dobrim uspehom. Ustni zrelostni izpit se začne dne 12. julija.
** Na c. kr. cesarja Franca Jožeia gimnaziji v Kranju se je šolsko leto sklenilo v soboto, dne 5. t. m. Zavod je obiskovalo 307 učencev, 1 privatist in 23 učenk, po večini iz Kranjske. Po jeziku so bili razen pet Nemcev in 1 Čeha vsi Slovenci, po veri so bili vsi katoličani. Za vstop v višji razred je z odliko sposobnih 34 učencev in 5 učenk, sposobnih z dobrim uspehom 182 učencev in 15 učenk, vobče sposobnih 16 učencev in 1 učenka, nesposobnih 42 učencev, 1 učenka in 1 privatist, ponavljalna izkušnja se je dovolila 33 učencem in 1 učenki. Splošen uspeh je zadovoljiv. V izvestjih je priobčil prof. Komatar razpravo: »Kranjski mestni arhiv«; v prvem oddelku podaja zanimivo zgodovino kranjskega mestnega arhiva, v drugem oddelku objavlja listine iz tega arhiva. Maturitetni izpit se je začel v četrtek, 10. t. m.
** Na gimnaziji v Gorici je bilo koncem preteklega šolskega leta 981 učencev: Slovencev 482, Lahov 438, Nemcev 56! Odličnjakov je bilo 130, sposobnost jih je dobilo 696, nesposobnih 112, ponavljalni izpit jih ima 33. — Letno poročilo prinaša sestavek dr. K. Ozvalda: Malce navodila za poučevanje po moji Psihologiji.
**Na goriški realki je bilo koncem leta 367 dijakov. Po narodnosti se dele: Slovenci 158, Italijani 120, Nemci 82, ostali so druge narodnosti. Odličnjakov je 11. sposobnih za višji razred 235, splošno sposobnih 34, ponavljalnih izpitov in ne-izprašanih 37, zdelalo jih ni 50.
* "Slovenska nižja gimnazija v Celju. Izšlo je letno poročilo tega zavoda, iz katerega posnemamo: Na zavodu je bilo šest razredov, ker je prvi in drugi razred imel paralelko. Vseh učencev je bilo 182, med temi 5 dijakinj, vsega skupaj za 13 več kakor v prejšnjem letu. Učni uspeh je bil izredno ugoden. Prvi red jih je dobilo 160, to je 88%, med temi je 33 odličnjakov. Ne-povoljni uspeh ima 13 dijakov, ponavljalni izpit jih ima 9. Na zavodu je nastavljenih 9 učnih oseb: vodja. 6 stalnih in 2 nadomestna gimnazijska učitelja. Navzlic vsem najraznovrstnejšim neprijetnostim in ne-prilikam, ki jih ima ta zavod pretrpeti od domačih in tujih Nemcev, vendarle vedno bolj ugodno prospeva. Zato je staršein, ki količkaj premorejo in imajo pridne in nadarjene fante, nujno svetovati, da jih pošljejo v latinsko šolo v Celje. Za sprejem sta določena dva obroka. Prvi je bil 5. julija, drugi je 16. septembra od 8. do 10. ure predpoldne. Kakor slišimo, je bilo že pri prvem sprejemu v juliju sprejetih za prvi razred okolo 40 učencev.
** Letno poročilo državne gimnazije v Mariboru priobčuje spis dr. Antona Aledveda: »Das Edikt von Mailand und sefne Bedeutung«. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 595 dijakov, od teh Slovencev 365, Nemcev 230. Z odliko je dovršilo šolsko leto 70 dijakov, z dobrim uspehom 393. v obče sposobnih 30. nesposobnih 65, dovoljenje za ponavljalni izpit ima 26, neizprašanih je ostalo 11 dijakov.
Politiški pregled.
* Nemci žele spravo z Jugoslovani.
Nemški glasovi za spravo z Jugoslovani se množe. Do zdaj so zastopali to stališče le redki nemški politiki, med njimi v prvi vrsti koroški nemški'poslanec Dobernig in štajerski poslanec vitez Pantz. V zadnjem času pa je število privržencev sprave med nemškimi politiki naraslo. Tako je izjavil te dni neki nemški graški list, da se začno spravna pogajanja z Jugoslovani že to jesen. Za podlago tem pogajanjem bo baje služilo Nemcem znano stališče Dober-nigovo. ki bi rad Jugoslovane oslabil s tem, da se razdele na posamezne dežele nekako tako. kakor smo razkosani Slovenci. Ne verjamemo, da bo iz te moke kaj kruha. Vsekakor pa se vidi, da se Nemci boje Jugoslovanov.
*	Štajerski deželni zbor. Vlada si prizadeva še vedno, da spravi deželni zbor štajerski do rednega dela, ki ga ovirajo klerikalni slovenski poslanci z obstrukcijo. Zato se skliče v jeseni še enkrat deželni zbor, da se pokaže, je li sporazum med brezobzirno nemško večino in med delo-zavirajočo slovensko manjšino mogoč.
*	Moravski deželni zbor. Pri minolih volitvah je zadel moravske klerikalce občuten poraz, ker so izgubili precej mandatov, katere so večinoma pridobili češki agrarci. Ti bodo tvorili v novem deželnem zboru najmočnejšo stranko, ki bo prevzela z drugimi naprednimi češkimi elementi vodilno politiko na Moravskem. Bodo li imeli Čehi v moravskem deželnem zboru zanesljivo večino, zavisi od socialističnih poslancev.
Uciteljišcni vestnik.
V pripravljalnem tečaju moškega učiteljišča v Ljubljani je bilo koncem šolskega leta med 36 gojenci sposobnih za I. letnik učiteljišča 29. nesposobnih 7. V prvih treh letnikih moškega učiteljišča je od 69 gojencev izvršil nauke 1 z odličnim, 8 z nezadostnim uspehom, 8 jih ima po-navljalini izpit iz enega predmeta v: začetku prihodnjega šolskega leta. — Gojenk je bilo na ženskem učiteljišču v prvih treh letnikih 123, med njimi 19 odličnja-kinj, 5 gojenk je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta. — Za zrelostni izpit se je javilo na1 moškem učiteljišču 22 gojencev, na ženskem učiteljišču 42 gojenk in 1 privatistinja. Zrelostni izpiti so se začeli v ponedeljek, 7. julija.
Izredno ugoden uspeh. V dobi od 30. junija do 5. julija t. 1. se je vršila na c. kr. ženskem učiteljišču v Celovcu matura, ki jo je delalo 54 rednih gojenk in 3 ekster-nistke. Od teh je napravilo 42 gojenk maturo z odliko, torej nad 80%.
Na ženskem učiteljišču v Gorici je priredil prof. Gwaiz risarsko razstavo najlepših risb svojih učenk, ki dela res vso čast vrlemu požrtvovalnemu strokovnja-ku-učitelju in pridnim učenkam. V eni sobi je razobesil tudi siike svojih učencev z državne gimnazije, ki.pričajo o lepih njegovih učnih uspehih. Tudi razstavljena ženska ročna dela so ponos pridnim učiteljskim gojenkam in njih spretnim učiteljicam. Samo opozarjamo na to, da se pri tem nauku naših deklet ne srne pozabiti na raztrgane hlače in krpanje obleke našega kmetiškega ljudstva. Sicer pa čast — komur čast.
Kranjske vesti.
—r— Nadzornik Štrukelj na delu. Dne
10. t. m. ima glasom »Slovenca« Slomška-rija v Novem mestu svoje zborovanje. Kraja in ure zborovanja^ niso nič naznanili. Politiški priganjač Štrukelj že brusi nož in gorje vam, napredni kolegi, tam doli ob leni Krki! Na zborovanje so povabili Štrukljevega pobratima — Polaka — il s' imagine etre un grand savanit — ki ga opozarjamo že sedaj, naj svoje učeno predavanje objavi, da mu povemo, od kje ga je preplonkal. Tako je Štrukelj pričel svoje poslaništvo z vztrajnim delom in kavalirskim preziranjem popolnoma v smislu navodil, ki jih je dobil od zgoraj. Če bo ro šolstvu v korist jako dvomimo.
G. V. Zaletel, učitelj v Postojni, je napravil na dunajski univerzi z odliko izpit iz telovadbe za srednje šole in učiteljišča. Čestitamo! _
Štajerske vesti.
—š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. Odbor razglaša: Dne 25. junija t. 1. je umrla članica Marija Saeklova. Na podlagi § 3. a) društvenih pravil je treba plačati po 2 K za ta 113. smrtni slučaj, ki je v tekočem letu 5. — V marcu razglašene 3 smrtne slučaje (109 do 111), deloma tudi 112. v juniju je mnogo članov prezrlo in še ni vposlalo določenih zneskov. Vsa vplačila se morajo zanesljivo doposlati tekom enega meseca.
—š— Uradna učiteljska konferenca za celjski okraj* se je vršila dne 5. t. m. v celjski okoliški šoli. Predsedoval je okr.
* Želimo si poročil o vseh okrajnih učit. konferencah. Da taka poročila dobimo, bi naj poskrbeli tovariši društveni predsedniki.	Ured.

sol. nadzornik g. J. Supanek, ki je imenoval za svojega namestnika tov, Brinarja, za zapisnikarici sta na bili izvoljeni gospodični Fišer in Lorber. Kot gost sta bila navzoča g. ravnatelj Schreiner in njegova gdč hčerka. Ker je nekaj članov svojo odsotnost opravičilo z boleznijo, je predsednik opozoril, da bo vbodoče v takih slučajih od vsakogar zahteval, da se izkaže z zdravniškim izpričevalom. — Predsednik je rudi prečita! resolucjo, katero stavijo v prilog uravnave učiteljskih plač vsi okr. šol. nadzorniki na deželni zbor. v imenu konference se je pa izročila tozadevna resolucija na c. kr. deželni šolski svet predsedniku, ki je obljubil, da jo bo priporočilno predložil na pristojno oblast. — Poročila gospoda nadzornika o stanju tuokrajnega šolstva, o novih učnih načrtih, o metodi posameznih učnih predmetov itd. so bila obširna, temeljita in zanimiva. O v P ras anju »Kako je mladino navajati, da bo tud: po izstopu šole rada in s pridom čitala?« je referiral naduč. Čer-nej. Svoj izberni referat naj bi objavil. To ga prosimo tem potom. Več točk Cer-nejevega referata ie gospod ravnatelj Schreiner obširno izpopolnjeval in pojasnjeval. Meni je posebno ugajalo, da je tako toplo priporočal domače knjižnice. Naglašal je tudi, da bi učiteljstvo v smislu modernih zahtev po delovni šoli otroke vadilo v vezanju knjig. V to svrho naj bi se učitelji najprej sami učili v vezanju pri učiteljskih zborovanjih! (Oprostite, gospod ravnatelj, po mojem mnenju bi bilo pač najbolje, da nam izučene knjigo-vezce pošiljate že kar z učiteljišča.) — Dodatno k tei točki dnevnega reda je tov. Slane predlagal, da se naj uvede Krul-čeva »Moja prva čitanka«. K besedi se je oglasil zopet g. ravnatejij Schreiner, ki je naglašal. da je Majcnova začetnica za nič, Widrova je prav dobra, a slike so za nič, Krulčeva pa ima izborne slike, a nje prvi del ne ugaja. Ker se pa da prvi del te začetnice prenarediti i.n ker se bo lahko razširila tako da se bi naslanjala na tridelno izdajo njegovih (Schreinerjevih) čitank, česar pa pri Widrovi ni pričakovati, zagovarja gospod ravnatelj Slančev predlog. Za predlog govori tudi gospod nadzornik. Gospod ravnatelj tudi pripomni, da se Majcenova začetnica ne bo več tiskala. Brinar naglaša, da se sicer klanja avtoriteti gospoda ravnatelja, vendar pa misli, da se naj ne prenaglimo. Učiteljstvu naj se da prilika, da obe novi začetnici, katerih še mnogo ni niti videlo, v svoji organizaciji presoja in si tako napravi lastno sodbo o njih. Za to predlaga, da se o uvedbi kake nove začetnice v tej konferenci še ne sklepa. Pri glasovanju je gospod nadzornik konstatiral, da je B;*-narjev predlog propadel. S šol. letom 1913/14. se mora tedaj v celjskem okraju uvesti Krulčeva »Moja prva čitanka«!! (Škoda za Brinarjev predlog!) — Ura je bila že blizu poldneva. Zato je moral nad-učitelj Petriček, žal, hiteti s svojim iz-bornim na podlagi mnogoletne prakse sestavljenim poročilom o vprašanju »Kaj in kako naj se riše s seštilom in ravnilom s posebnim ozirom na potrebe vsakdanjega življenja?« Pojasnjeval je risbe, ki jih je že poprej šapirografirane razposlal na vse šole in dajal dragocene praktične migljaje. Debata, ki je obetala postati kal zanimiva, se je morala radi pozne ure krajšati; zato je naduč. Brinar izrazil željo, da bi se pri društvenih zborovanjih nadaljevala. Zanimivo je, da se je izmed tez sprejela tudi ta, da gre projekcijskemu risanju v ljudski šoli prednost pred prostoročnim. (Vkljub temu se jaz bojim, da šestilo še ne dobi tako kmalu splošne domovinske pravice v ljudski šoli.) Tov. Petriček je tudi naj-topleje priporočal Humkovo »Merstvo«, ki naj bi ne manjkalo na nobeni šoli. (A. Humek mi je pa pravil, da mu je mnogo šol, posebno pa kranjskih, njegovo knjigo vrnilo.) Žalostno! — V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni tov. Čulek, Eksl, Krajnc, in Pristovšek. Ta odbor opravlja tudi okr. učit. knjižnico. V odbor za šolske vrte so bili izvoljeni tov. Černej, Kvac, Sivka, Slane in Wudler. — Konferenca se je morala nategniti na celih 5. in pol ure. Na koncu konference smo prejeli nakaznice za diete. Kakor mrzel curek je vplivalo name, ko sem prečita!, da se mi je borih 4 K 40 v prišrknilo na 3 K 90 v. Rajše nič kot to! — Fr. Brinar.
Goriške vesti.
—g— Rozina. Finžgar. Porotnikom so bila stavljena štiri glavna vprašanja, in sicer dve glede Finžgarja in dve glede Rozine. — Prvo glavno vprašanje: Je li France Finžgar kriv. da je od leta 1905. do 31. julija 1912. kot c. kr. okr. šolski nadzornik. torej kot državni uradnik, zaupano mu oblast v namenu okr. šolskemu svetu škodo storiti, na ta način zlorabil, da je pri davkariji v Gorici sebi ali okr. šolskemu Svetu spodaj označene svote nakazal, do-
■ tične pobotnice spisal in podpisal ter dvi-I gnjene zneske okr. šol. svetu odtegnil ter i s tem zakrivil hudodelstvo zlorabe uradne i oblasti po § 101 k. z. — Pod tem vprašanjem je navedenih 46 točk v skupnih zne-siviii za zgradbe novih šol 22.347 K 60 vin., za poprave 6018 K 20 vin., za učne pripo-močlte ¿31 K, za posojila 3345 K, za naročnine listov in tiskovin 768 K 86 vin. Skupaj ¿¿.360 K 66 vin, — Drugo glavno vprašanje: Je li F. Finžgar kriv, da je spodaj označene zneske, ki so mu bili zaupani vsled njegovega javnega urada, pridržal ter s teni zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja v zmislu § 182. k. z. Pod tem vprašanjem so označene tri točke v skupnem znesku 5968 K 78 vin. — Glede Rozine: Prvo glavno vprašanje: Je li Rozina kriv, da je izdajal davkariji v Gorici neopravičena nakazila ter na njih nadzornikov počjiis ponaredil, da je nato sestavil poboti'.e ter na njih ponaredil podpis strank, katerim je denar neopravičeno nakazal in vse zneske na davkariji dvignil ter pridržal. Da je torej na ta način ponaredil jave listine, naredil kriva privatna pisma in s tem zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197., 199. a, 2G1. a, 203. k. z. Navedenih je 3S točk v skupnih zneskih za gradbe novih šol 5082 K 80 vin., poprave 14.977 K 4 vin., učne pripomočke 530 K 42 vin., posojilo 1066 K 6 vin., naročnine listov in tiskovin 1106 K, šolsko opravo 825 K. razne naslove 21 K. Skupaj 23.608 K 42 vin. — Dru.go glavno vprašanje: Je li K. Rozina kriv, da si je dne 30. avgusta 1912 v Gorici pridržal znesek 500 K, ki mu je bil zaupan po njegovem: javnem uradu, ter na ta način zakrivil hudodelstvo uradnega poneverjenja po § 181. k. z. — Porotniki izrečejo po enournem posvetovanju sledeči pravorek: Finžgar: prvo glavno vprašanje 12 ne; drugo glavno vprašanje 8 ne. 4 da. — Rozina: prvo glavno vprašanje 10 ne. 2 da; drugo glavno vprašanje 4 ne. 8 da. — Zaradi tega pravore-ka je sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo za profesorja Finžgarja; Karla Rozino pa obsodil na osem mesecev težke ječe. Preiskovalni zapor se mu všteje. — Oproščenje prof. Finžgarja so sprejeli z velikim odobravanjem.
—g— Iz šolske službe. Suplentinja na učiteljišču v Gorici Lasciac je imenovana za provizorično glavno učiteljico na tem zavodu.
—g— Knezoškofijski zavod v Gorici,
ki je pod vodstvom oo. Jezusove družbe avstrijske redovne pokrajine, otvori za šolsko leto 1913'14 pripravnico za gimnazijo. Snuje se tudi zasebna gimnazija, katere prvi razred se odpre že naibrže jeseni 1914.
—g— Smrtna kosa. V nedeljo popoldne je umrla v Gorici v Židovski ulici gospodična Natalija Mlekuševa, učiteljica, v starosti 25 let. Nit mladega življenja ji je je pretrgala učiteljska bolezen — sušica. Naj v miru počiva!
—g— Velik Prijatelj ljudske šole je »Novi Čas«. — Ni še dolgo, ko je pisal, da bi bilo treba na Tolminskem nekaj šol zapreti. V današnjih časih priti s tako zahtevo na dan! Kaj takega more izustiti le velik sovražnik ljudstva! Ljudstvo potrebuje šol in izobrazbe; le šolano ljudstvo kaj velja, drugače mu zapovedujejo vedno tujci. Ali nešolano ljudstvo se da imenitno izrabljati v izvestne namene, take, kakršne ima list. ki nosi po krivem ime »Novi Čas«. — Če bi prodrla v Gorah novostrujarska kandidata vikar Abram in šebreljski župan Rejec, pa v splošni ku-riji voditelj nove struje dr. Brecelj, bi stavili ti v deželnem zboru predlog, da naj se zapre toliko in toliko ljudskih šol na Tolminskem. Ti so pravi dobrotniki ljudstva, ti mu hočejo dobro; torej volilci v Gorah, te može volite v deželni zbor! . . .
—g— Poročilo o okrajni učiteljski konferenci v Gorici ne govori nič o lepem predlogu učitelja Baliča, ki se je glasil: Za vse šoie goriškega okraja naj se naroče »Salezijanska poročila iz Turina«. Za poet! Je li mogoča še večja neumnost pod soln-cem? Vsako leto skrbi za humoristične opomnje ta čudni možakar in le previdnosti predsednikovi in potrpežljivosti učitelj-srva se mora zahvaliti, da ni ničesar skupil pri tem neverjetnem predlogu. Tudi z drugimi verskimi opomnjami hoče izzvati polemiko, a z vsem zbuja le pomilovalen nasmeh. V »Edinosti« smo brali o nekih slavospevih, ki so bili jako neumestni, a kaj hočemo: konvencionaha laž je vendarle dopustna! Pokadilo se je učitelju in duhovniku kot pionirjem prosvete. a tudi to je le konvencionalna laž. ako ni privrel ta poklon iz resnično za blagor učiteljstva plamtečega srca. Počakajmo na dejanja, ker potem bodo najlepše dokazane trditve. da imajo za šolstvo in učiteljstvo čuteče srce. Upajmo, da postanejo te besede zlate resnice, ne pa konvencionalne laži!
—g— Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega: Andreju Bensu se dovoli enoletni brezplačni dopust v svrho nadaljevanja študij. Matilda
Bolter se staino vpokoji. Za nadučitelje se predlagajo: za Cerkno Gruntar Anton, za Podbrdo Mahnič Ivan, za Sedlo Fajgeij Rafael, za Bovec Kenda Matija; stalnim učiteljem v Bovcu se predlaga Adolf Kla-vora. Stalnim učiteljem-voditeljem na encrazrednicah se predlagajo: za Planino Črnigoj Alojzij, za Jagoršče-Krnice Trdan Stanko, za Ravne Zahriž Jug, za Temljine Lojze Andrejčič. za Borjano Velikonja. za Vrsno-Krn Černe Blaž. za Nemškirut Per-ko Rudolf, za Podbelo Trebše Rihard; stalnim učiteljicam se predlagajo: za Tolmin Pavliček Berta. za Bovec Miklavčič Olga, za Srpenico Čičigoj Marija in za Čezsočo Pleško Marija.	R.
Istrske vesti.
—i— Pravico javnosti je dobila občinska realna gimnazija v Voloskem-Opa-tiji. To pravico uživajo sedaj vsi razredi do četrtega. Istotako je zavod tudi deležen. reciprocitete, to je, z njega lahko prehajajo dijaki na vsak drugi enak zavod in narobe.
—i— Za »Slovensko Šolsko Matico«
naj blagovolijo cenjeni naročniki koprskega okraja poslati nemudoma članarino poverjeniku tov. Fr. Venturiniju, nad-učitelju v Borštu, a za voioski okraj po-spici T. Sikošek, čiteljici v Hrpelje. Naj ne bo slovenskega učitelja in slovenske učiteljice brez teh koristnih knjig!
Obrtno šolstvo.
Sklep šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu. Na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu se je končalo šolsko leto 29. junija. Sklepne slovesnosti so se udeležili kot člani šolskega odbora: župan Josip Vuga, šolski ravnatelj T. Jug, c. kr. okr. šol. nadzornik dr. Josip Pavlin, koncipist trgovske in obrtne zbornice dr. Anton Grusovin, mizarski mojster Anton Makuc in šolski vodja Fr. Bajt. Navzoče je bilo učiteljstvo domače obrtne in ljudske šole, mnogo občinskih starejšim obrtnih mojstrov, več gospodarjev in članov odličnih družin in mnogo drugega občinstva. — Iz poročila šolskega vodje se naznanjajo sledeči važnejši podatki: Šolsko leto je trajalo S mesecev. Šola je dvorazredna, a oba razreda imata para-lelko. Ustanovljena je bila 1. 1909. Vzdržujejo jo deželni zalog, država, c. kr. okr. šolski zalog, občina Solkanska in Trgovska in obrtna zbornica. — Poučevalo se je v vsakem razredu po 8, skupaj 32 ur na teden. Učni predmeti so bili: geometrija in projekcijski nauk, geometrično irf projekcijsko risanje, prostoročno risanje, strokovno risanje, obrtno spisje v zvezi
z občimi obrtnimi predpisi in najvažnejše, kako se varuje in ohranjuje zdravje. — V začetku "leta je bilo 118, konec leta pa 91 učencev v dobi od 14 do 18 let. — Povprečno je bilo pri pouku vsak učni dan navzočih 85%. — Učni smoter jih je doseglo 87, zaostali so pa 4. — Kot premije so se delile hranilnične knjižice na zneske od 5 do 10 K, ki so vinkulirani do 20. starostnega leta, v skupnem znesku 150 K. — Ob-darovanih je bilo 21 vajencev. — Po narodnosti so bili razen enega vajenca vsi Slovenci. Mizarskih vajencev je bilo 80, ključavničarskih in kovaških 8, krojaških 3. — Poučevale so 4 učne osebe, in sicer: šolski vodja Fr. Bajt, strokovni mizarski risar Fr. Scherzer, Alb. Stritar in Em. Zorn, vsak po 8 ur na teden. Pouk je bil reden in točen in šolski obisk boljši od prejšnjih let. — Po slovesnem sklepu šolskega leta. ki se je vršil v navadnem redu kakor na drugih obrtnih šolah, je bila otvoriena razstava medletnih izdelkov, ki je ostala odprta do pol 5. popoldne. — Razstavo je prišlo ogledat mnogo občinstva, ki se je prepričalo, da je šola dosegla lepe uspehe. — Novo šolsko leto se prične 3. ne . ;mbra.
Učitelji, ki se udeležijo trgovskega tečaja na obrtni šoli, dobijo lahko hrano in stanovanje pri tovarišu Janku Likarju. Zglasiti se ie v Učiteljski tiskarni.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno nslniim t pomoč le sebi podnrun.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov 1.3» isdrutr» i omejenim itrnstvom.
Promet do konca junija K 85.588*26. Uradne nre: Vsak četrtek od V»2.—'/»8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo, Kdor želi od zadruge kakih
informacij, naj ia odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatvt- navedenih znamk se ne odgovarja
EBEBHeBBHHEEEHffiBiaeaBBEEffiHBMMBHB
¡Špan Josipina, S
a učiteljeva soproga v Slov. Bistrici 66 ■
priporoča
3 svojo trgovino i
I s pravimi švicarskimi vezeninami, i
S ter s predtiskaniml in pričetimi roč- £
■ nimi deli za šolo in dom. Vzorci ■
i ::	so na razpolago.	:: i
m	■
Z odličnim spoštovanjem!
Josipina Špan.
B	B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBSBBBB
C. kr. fp priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 mlljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca junija 1913		od januarija 1913	
Vložilo se je ponudb................		1843		10769
za zavarovano vsoto ................	K	15,531.496-13	K	95,310.802-20
Izgotovljenih polic je bilo...............		1476		8164
za zavarovano vsoto ................	K	12,490.096 87	K	73,484.649-39
Nazaanjene škode znašajo ..............	K	1,057.040 13	K	6,275.097-21
VsaKi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko „kavin mlinček".
M
ti.'. •

tKjp 126/25,644