PREDNJA LETO fXX, številko 12, 12. junij 1998 ZGORNJESAVINJSKI Ceno 259,00 SIT ČASOPIS Tema meseca: Naš dojenček r mm Zadruga mozirje z.o.o. Kako preživeti vroče dni? Z Zadrugo Mozirje, kjer tudi v najhujši vročini mislimo na vas! V vseh zadružnih poslovalnicah od 12.6.1998 * ZABOJ PIVA ZLATOROG......• ..2.990 * PLATO PIVA CELJSKI GROF 24/1 * SOK PFANNER 21... * SLADOLED BANJICE 4 1 * OLJE ZVEZDA * SLADKOR 50/1 * TOALETNI PAPIR 6/1 * TOALETNI PAPIR 8/1 IN ŠE OBILO OSTALEGA BLAGA! SPOŠTOVANI OBČANI! NE PREZRITE! V JUNIJU DOSLEJ NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? - NIŽJE OBRESTNE MERE - PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4 % NAPREJ IN - PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 5 % NAPREJ - DOBA ODPLAČILA PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET - POSOJILA LAHKO PORABITE V GOTOVINI ALI ZA DOLOČEN NAMEN - POSOJILA SO NA VOUO TAKOJ! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, \ Fax & tel.: 063/720-065 . »C PONUJAMO VAM mmiAizA: armar - tanlralno ogrevanja KQRADO - vodovod ■ opremo kopalni€ ■ pribor za zalivanje radiatorji VOGEL & MOOT UNITAS EUROFIRE a FERROU > HAN5R gorenje kopalnice ZELO UGODNO: toplotne črpalke možnost povračila državne subvencije 50.000 SIT! UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT r popust za takojšnje plačilo /r montaža dostava na dom OBIŠČITE IMAŠ! OSREDNJA TRETJA STRAN Ustanovite^: Skupščina občine Mozirje Izdelat e]j: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, ^iroya^un S2810-685-130J.o\ Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. NSSN. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjdan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanj ir. Vida Skok, Uroš kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: 'Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Torriaž Pajk Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savinjske ;hayloev^Nxvs. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon:: 063/833-230 E-pošta: savinjske.novice@siol.net http//:wvrw.inetia.eunet.si/saviryske-novice dejjj^-z^lzvod: 259,00/SlTv.x -za naročnike: 220,00 8MV\V\\ Tisk: V’\x\\ N IGEA d.o.o. Nazarje \\NN Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. 'Pd-miienju Ministr stva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne -R6RHL9.92 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se' plačuje davek od prometa proizvodov Objavljenih rokopisov in fotograf^ ne Pridržujemo si' pravico krajšai«a\ \ besedil. Pisem bralcev in oglasov ne le^\orirdmq.''-V\';,N\vv' Odpovedi sprejemamo za nasledke Nxv\\X^ ' SSN 0351-8140 eto XXX, št. 12., 12. jun« 1998 :baja vsak drugi petek Zdaj gre šolsko leto 1997/98 čisto zares proti koncu. Le še ocene bodo zaključili učitelji, jih zapisali v spričevala in zaželeli učencem ter dijakom lepe počitnice. Ljubenska županja je danes tako kot lani sprejela odličnjake s tamkajšnje osnovne šole in jim iskreno čestitala ob njihovem uspehu. Občine gotovo morajo biti zainteresirane, da sepodmladek čimbolj uspešno izobražuje, druga plat medalje pa je manj lepa: možnosti zaposlovanja mladih strokovnjakov so skorajda nične. Na tehničnempodročju se sicer nekaj obeta v MGA-ju, ki bo spet širil svoje proizvodne kapacitete, povsod drugod pa zadeve bolj ali manj stagnirajo. Pravega razvoja ni in ni. Toliko boljšo zato zanimive misli državnega sekretarja za turizem, ki seje mudil na obisku v Logarski dolini. Poudarjal je namreč velike tržne možnosti, seveda pa mora za to obstajati interes domačinov. Turizem je donosna a hkrati zelo naporna ter zahtevna gospodarska panoga, ki terja polno angažiranost. Turizem smo ljudje, zato turisti pričakujejo najmanj prijazen odnos do njih. Da bi ta odnos spodbudili, smo se v uredništvu Savinjskih novic odločili, da v poletnem času v sodelovanju z vami, cenjene bralke in bralci, izpeljemo akcijo izbora najprijaznejšega prodajalca v dolini. O podrobnostih prihodnjič, do takrat pa lep pozdrav! ca 1 . Otrideja Vrtni hrani na strani 34 Gregor Verbuč, direktor Savinje Mozirje: “Zavedamo se, da moramo kupcu ponuditi čim več .. 4 Obisk državnega sekretarja za turizem: Graditi je treba na pristhiy, domači ponudbi.........6 Zgornja Savinjska dolina: Povezava turističnih društev je nujna Liljana Rihter iz Bočne: Dobitnica priznanja za izjemno diplomo ....... 10 Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kultur o:-.\v\a, Nadgraditi sea^mdmi^m^x 9. Linhartovo srečanje gledaliških skupin: Med nagrajenci tudi gornjegrajski Švejk.O^^: 18. tekmovanje slovenskih godb: Zlata listina za zgornje- Luče ob Savinji: Slepe miši z Zelo dobro-.se poöutipMß^- Savinjske novice: . 30 let vztrajnosti...20 Zgodovina in narodopisje: ' Tčma Naš d<^encekj:^i>3'^>^M6.. Šport: Prvenstvo Zadrugi 36 ^raStt^VNICA Dirka Po Sloveniji skozi našo dolino \ iXvv OSS.- \\ vx\ Pogovor z direktorjem delniške družbe Savinja Mozirje, Gregorjem Verbučem, o poslovanju podjetja v minulem letu, o trendih v prvi polovici letošnjega leta in o Dnevih Savinje, ki bodo v prihodnjih dneh dosegli svoj vrhunec “Zavedamo se, da moramo kupcu ponuditi V*« cimvec” Savinja Mozirje je v lanskem letu z vpisom v sodni register zaključila svoj proces lastninjenja in postala delniška družba. Kot nekaj prejšnjih let je tudi lani poslovala uspešno in ob koncu poslovnega leta zabeležila dobiček v višini devet milijonov tolarjev, katerega del bodo avgusta letos v obliki dividend prvič dobili Savinjini delničarji. SN: Kako bi v nekaj besedah opisali poslovno leto 1997? VERBUČ: V lanskem letu smo uspeli nadaljevati s trendom rasti prodaje. Porast sicer ni bila izrazita, vsekakor pa smo zadovoljni, da smo naš tržni delež ne samo zadržali, ampak smo ga še povečali. Normalizacije na trgu v tem času še nismo zaznali, kar pomeni, da so razmere še vedno neurejene. Pri tem mislim zlasti neenakomerno dejansko davčno obremenitev poslovnih subjektov, ki v končni fazi vsekakor vpliva na stroške poslovanja. V našem podjetju mesečno namenimo za neto plače približno petkrat manj kot v enakem obdobju odštejemo državi za davke in prispevke. SN: Prihajajoči davek na dodano vrednost naj bi te razlike med davčnimi zavezanci, ki ste jih omenili, odpravil. VERBUČ: Davek na dodano vrednost, ki naj bi ga začeli uporabljati čez približno eno leto, iz navedenih razlogov pozdravljamo, hkrati pa se zavedamo, da se bodo zaradi novega sistema obdavčevanja povečali stroški poslovanja. Zaloge se bodo vrednostno povečale, financiranje zalog pa stane. Pozitivni efekt omenjenega davka naj bi bila lojalna konkurenca na trgu. SN: V zadnjih dveh letih ste v večjem ali manjšem obsegu prenovili skoraj vse poslovalnice. Se ta poteza obrestuje pri prodaji? VERBUČ: Naša odločitev glede prenov je bila vsekakorpravilna, saj se zavedamo, da je treba za kupca storiti čimveč. Lepe in urejene trgovine so osnova, ki jo nadgrajujemo s kvalitetno ponudbo, pestro izbiro in konkurenčnimi cenami, primeren pa mora biti tudi odnos prodajalcev do kupcev. Trudimo se, da bi bili pri vseh naštetih elementih čim boljši. Zaradi možnosti boljših nabavnih pogojev smo se vključili v gospodarsko interesno združenje ABC, v s klopu katerega lahko na račun večjih količin nabavimo blago po ugodnejših cenah, to pa se na koncu pozna tudi v naši ponudbi. SN: Letošnje prvo polletje je že skoraj mimo. Kakšni so trendi v letu 1998 v primerjavi z enakim obdobjem lani? VERBUČ: Obseg prodaje skozi leto je v posameznih obdobjih različen. Običajno je v prvih treh mesecih manjši, nato pa se postopoma stopnjuje. Tudi pri nas je temu tako. Če primerjamo letošnje rezultate z lanskimi v tem času, ugotovimo, da smo približno na enakem nivoju. To velja tako za obseg prodaje kotzaobseg stroškov, nad katerimi ves čas skrbno bdimo. Poudariti moram, da smo plan za letp 1998 zastavili ambiciozno in predvideli nadaljnje povečanje obsega poslovanja. SN: Ob izteku pomladi vsako leto pripravite akcijo Dnevi Savinje, ki v osnovi pomeni dneve ugodnih nakupov. Letošnji Dnevi Savinje so se začeli 23. maja, povejte nam kaj več o njih! Gregor Verbuč (foto: F. Kotnik) VERBUČ: Za letošnje Dneve Savinje smo pripravili zares pestro ponudbo najrazličnejših proizvodov po zelo ugodnih cenah. Za vsak nakup nad določenim zneskom prejme kupec nagradni kupon. Žrebanj e kuponov oziroma nagrad bomo opravili zadnji dan akcije, v soboto, 20. junija, pred našo blagovnico v Mozirju, kjer bomo pripravili tudi modno revijo. Ta bo letos namenjena zlasti mlajši generaciji, otrokom in mladini, zato že sedaj vljudno vabim vse, da si jo ogledajo. V času akcije Dnevi Savinje, s katero se želimo še posebej zahvaliti našim stalnim kupcem, bodo v naših prodajalnah razne pokušine in predstavitve, ki se jih splača udeležiti. SN: Boste v letošnjem letu tudi kaj investirali? VERBUČ: Omenila sva že, da smo v minulih letih že prenovili večino naših prodajaln, bomo pa v letošnjem letu pripravili dva pomembna projekta: nov bencinski servis v Nazarjah, kjer bomo verjetno imeli soinvestitorja, in prodajno skladišče za gradbeni program, za katerega lokacije še nismo dorekli. O obeh projektih se bosta skupaj odločili uprava podjetja in njegov nadzorni svet. SN: Kakšno vlogo imata v sklopu Savinje kooperacijam veleprodaja, ki prav tako prispevata svoj delež pri realizaciji prihodkov? VERBUČ: V zadnjem obdobju namenjamo kooperaciji in veleprodaji precejšen poudarek. Trendi rasti so na tem področju večji ko t pri maloprodaji, saj je zgornjesavinjsko tržišče že precej pokrito. SN: Daje tržišče Zgornje Savinjske doline sorazmerno ozko oziroma omejeno, je mogoče ugotoviti tudi pri nekaterih drugih dejavnostih, po drugi strani pa je na nekaterih področjih še zelo neobdelano. Recimo na področju turizma... VERBUČ: Glede turizma, kjer so možnosti tako na slovenskem kot tudi na zgornjesavinjskem nivoju še v veliki meri neizkoriščene, upam, da bomo v dolini znali prezreti občinske meje in stopiti skupaj. To bi bilo treba storiti tudi v primeru rekreacijsko-turističnega centra na Golteh, ki potrebuje večjo podporo tukajšnjega okolja in države. SN: Hvala za razgovor. VERBUČ:Dovolite, daob tej priložnosti iskreno čestitam Savinjskim novicam ob njihovem jubileju - 30-letnici izhajanja z željo, da bi uspešno poslovno sodelovali tudi v prihodnje. Franci Kotnik JP Elektro Celje Obnova daljnovoda Nazarje-Ljubno Delavci javnega podjetja Elektro Celje v teh dneh pričenjajo z temeljito in zahtevno obnovo 20-kilovoltnega daljnovoda Nazarje-Ljubno, ki bo po zaključku del uporabnikom zagotavljal večjo stabilnost dobave električne energije, Več o sami investiciji bomo poročali v prihodnji številki, tokrat navajamo le obvestilo Elektra Celje, da bodo dela trajala v poletnih in jesenskih mesecih, v tem času pa bo prihajalo tudi do občasnih motenj pri oskrbi z električno energijo. Večji porabniki elektrike bodo o izpadih obveščeni telefonsko, ostali občani pa z radijskimi obvestili. Elektro Celje prosi za razumevanje. KF Banka Celje Znova nižje obrestne mere Banka Celje je s 1. junijem ponovno znižala obrestne mere za posojila prebivalstvu, zasebnikom in pravnim osebam. Namenska potrošniška posojila so tako na voljo po obrestnih merah T+ 5,0 do T + 8,0 odstotkov, nenamenska potrošniška posojila pa od T + 5,0 do T + 8,5 odstotka. Višina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. Obrestna mera je poslej nižja tudi za posojila študentom, ki imajo študentski tekoči račun, in znaša T + 5,0 odstotkov za posojila z odplačilno dobo do 12 mesecev. Pravne osebe lahko sedaj najemajo kratkoročna posojila po izhodiščnih obrestnih merah od T + 4,5 do T +4,9 odstotka, dolgoročna posojila pa po T + 6,5 do T + 6,9 odstotka. Obrestna mera je odvisna od dobe najema posojila. Izhodiščna obrestna mera za posojila za nakup deviz za plačila v tujino z odplačilno dobo do enega leta znaša T + 3,9 odstotka. Zasebniki lahko pri Banki Celje od 1. junija dalje najemajo kratkoročna posojila po izhodiščni obrestni meri odT + 4,5doT + 5,0 odstotka, izhodiščna obrestna mera za dolgoročna posojila pa znaša od T + 6,5 do T + 7,0 odstotka in je odvisna od dobe najema posojila. Banka Celje nudi ugodna stanovanjska posojila za obdobje nad enim letom do vključno 15 let z obrestno mero, ki znaša od T + 6,25 doT + 7,75 odstotka. TK Slovenska zadružna kmetijska banka Nova stara banka bližje ljudem Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. iz Ljubljane je sredi meseca maja v Celju odprla novo poslovno enoto. Ta poteza je posledica dejstva, da je širša celjska regija med kmetijsko najrazvitejšimi v Sloveniji. Banka ima kratko, toda bogato tradicijo predvsem na področju zadružništva, kmetijstva in celotnega agroživilstva. Vpeta je tudi v mednarodni bančni prostor. Šteje med slovenske univerzalne banke in sodeluje z vsemi panogami gospodarstva, kar potrjuje njena lastniška struktura in naložbena dejavnost. Bilančna vsota, ki uvršča slovensko zadružno kmetijsko banko nekje v sredino lestvice slovenskih bank, znaša 3 2 milij ard tolarjev ali 260 milijonov na enega zaposlenega delavca. Ustanovljena je bila na pobudo zadružnega poslovnega sistema, ki je danes njen večinski lastnik. Poleg sistema je lastnikov še okoli 300. Ciljna skupina banke so predvsem zadruge in agroživilska industrija, seveda pa se odpira tudi navzven. Dokaz temu je solastništvo velikega dela slovenskega gospodarskega potenciala. Poslovno enoto v Celju so ustanovili predvsem zaradi kmetijsko dobro razvitega okoliša, večjega števila agroživilske strukture in dejstva, da preko kmečke družbe, ki je prav tako del zadružnega poslovnega sistema, postajajo večinski lastniki velikega dela teh dejavnosti. Svojim komitentom omogočajo tudi ves plačilni promet, katerega sedaj že opravljajo za ves hranilno kreditni sistem in se z njim količinsko uvrščajo celo pred Banko Slovenije. Denar, ki je bil namenjen otvoritveni slovesnosti, so namenili celjski bolnici, in sicer njenemu pediatričnemu oddelku. Benjamin Kanjir PODJETNIŠKI KOTIČEK Ravnanje z ljudmi pri delu - nadaljevanje V svetu obstajajo štiri vede, ki se ukvarjajo z ljudmi. Veda, ki se ukvarja s kadrovskimi človeškimi viri ali preprosto z ravnanjem z ljudmi pri delu se v originalu imenuje Human Resources Management. Angleški pristop k tej teoriji gradi na karieri, ameriški na motivaciji. Angleški pristop predpostavlja, da imajo ljudje, ki pridejo v podjetje, neko nedorečeno znanje, zato jih je treba izuriti na licu mesta. Ameriški pristop pa predpostavlja, da so ljudje izšolani, izpiljeni. Managerji se tako sprašujejo, kako z ljudmi ravnati, da bi iz njih iztisnili čim več. Na vprašanje, zakaj delavci ne delajo bolje, največkrat povedo, da nadrejeni ne vedo, kaj naj bi storili, da bi oni bolje delali ali pa, da niso plačani, da bi delali bolje. Motivacija in plača seveda nista enak pojem. Zakaj torej ljudje ne delajo? Predvsem zato, ker ne znajo, ne morejo ali nočejo. Pogoji za nastanek reakcije so torej znanje, sposobnosti in motivacija. Motivacija pravzaprav pomeni HOTETI delati. Uspešno delo je tako zmnožek vseh treh pojmov. Če je katerikoli izmed njih 0, delo ne uspe. Če upoštevamo spoznanje, da sposobnosti po 28. lem ne moremo več bistveno popraviti, znanje pa je možno pridobiti praktično vedno, je vrstni red pri motiviranju naslednji: sposobnosti - znanje - motivacija. Šele, ko se prepričamo, da oseba neko stvar zmore narediti, znanarediti, jo lahko motiviramo. Sposobnosti je tako potrebno preverjati pri sprejemanju ljudi na delo, prav tako znanje, ki ga lahko dodajamo, če seveda podjetje dela dobro in vlaga v ljudi. Izkušnje iz preteklih let so lahko plus ali pa ovira za tekoče delo (odvisno od vrste in načina dela, ki so ga opravljali.) 0 motivaciji ljudi navadno ob sprejemu na delo ne sprašujemo, čeprav bi bilo to potrebno. Zanimati bi nas morali delavčevi načrti, njegova kariera. Prenekateri posameznik ima načrtovano kariero, vidi, kam bi rad prišel, prav tako pa ima svojo načrtovano pot tudi podjetje. Če ti dve poti sovpadata, je pametno delo združiti, če se razhajata, človek, ki se zaposluje, morda lahko zamenja svojo karierno slik). Motivacija je zanekatere razvoj kariere, zadruge zadovoljevanje materialnih in drugih potreb. Lahko bi rekli, daje motiv za delo nekaj “dobiti” ali nekaj “biti”. Naloga managerja je, da vzdržuje motivacijo med delom. Orodje zato so ustrezna navodila za delo. Motivacija se izvaja z vplivanjem na osnovni vedenjski krog človeka, da bi dosegli vedenje, ki bo dalo največje učinke. Manager, ki želi spreminjati vedenje zaposlenih, lahko spreminja posledice in tako spreminja človekovo aktivnost v želeno smer. Z drugimi besedami, nagrajuje vedenje, ki ga potrebuje, spodbuja tisto, kar gre težko. Za spodbujanje “potrebnega vedenja” uporablja nagrade, za zmanjšanje in odpravo nezaželenega vedenja pa kazen ali ugašanje. S tem usmerja bodoče vedenje ljudi. Obstajajo številne motivacijske teorije, ki temelje na različnih predpostavkah. Od teorije, ki pravi, da potrebe nastajajo po določenem vrstnem redu, do problemsko motivacijske teorije, ko motivacijo dosegamo s postavljanjem pravih problemov. Kot zanimivost in kot orodje za motiviranje zaposlenih podrobneje poglejmo Herzbergovo dvofaktorsko teorijo, ki pravi, da obstajajo mehanizmi, s katerimi je mogoče vplivati na zadovoljstvo (higieniki) in mehanizmi, s katerimi je mogoče vplivati na učinkovitost (motivatorji). Zadovoljstvo sicer ne izzove aktivnosti pri posameznikih, pač pa odstranjuje odvečne napetosti in usmerja človekovo aktivnost v delo. Razmislite, če bibilaomenjenateorijasprejemljivatudizamotivacijozaposlenihvvašem kolektivu. Vida Skok d,o>o> ZGORNJESAVINJSKI P0DJCTNISKI CENTER Obisk državnega sekretarja za turizem v Logarski dolini Graditi je treba na pristni, domači ponudbi Zgornja Savinjska dolina ima zelo lepe možnosti turističnega razvoja, je sklenil svoje misli državni sekretar za turizemTomaž Zajc po tem, ko se je v hotelu Plesnik v Logarski dolini pred dvema tednoma pogovarjal s predstavniki mozirske upravne enote, občin in turističnimi delavci. 0 vsebini obiska smo pokramljali z načelnikom Upravne enote Mozirje, prof. Darkom Repenškom. “Minister” za turizem je dolino obiskal na povabilo upravne enote in podjetja Zgornja Savinjska dolina. Ker je na ses tanek nekoliko zamujal, so se prisotni turistični delavci medtem pogovorili o skupni turistični ponudbi v času letošnje glavne turistične sezone. Le-ta je tik pred vrati, zato so se dogovorili, da bodo tako kot lani izdelali paket tedenske turistične ponudbe, ki jo bo v pismeni obliki prejel vsak stacionarni gost. Lani je bila to novost, ki se je dobro obnesla, pravi rezultati pa se bodo pokazali seveda šele na daljši rok. Na sedežu podjetja Zgornja Savinjska dolina v Lučah bo v času Logarske doline, ki jo je po ogledu ocenil zelo pozitivno. Nato je predstavil vizijo njegovega sekretariata v ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem in ob tem opozoril na javne razpise, preko katerih omenjeno ministrstvo sofinancira posamezne projekte. Upravna enota Mozirje bo spremljala javne razpise in pomagala pri pripravi projektov. Pri razgovoru o turističnih informacijskih centrih, katerih mreža dvajsetih po Sloveniji že obstaja, so državnemu sekretarju predstavili računalnika, ki uspešno opravljata funkcijo informiranja obiskovalcev v Lučah in v Logarski Kot nam je povedal načelnik Upravne enote, Darko Re-petišek, je državni sekretar za turizem, Tomaž Zajc, prepričan, da je število turističnih organizacij na državnem nivoju preveliko. Poleg resornega ministrstva in Turistične zveze Slovenije obstaja namreč še vrsta “paradržavnih ’’organizacij, ki preveč energije in denarja porabijo za lastno funkcioniranje. Neprimerno je tudi to, da so sredstva za promocijo Slovenije v tujiniporazdeljena na več ministrstev, saj bi lahko z združenimi na enem mestu dosegli bistveno boljše končne efekte. Tomaž Zajc si boprizadeval, da bi do tega dejansko tudi prišlo. glavne sezone preko javnih del zaposlena delavka, ki bo poleg ostalega dela koordinirala ponudbo. Interes za vključitev v omenjeni paket ponudbe je prisoten praktično pri vseh večjih turističnih subjektih. Darko Repenšek je udeležence sestanka seznanil s prizadevanji mozirske upravne enote v zvezi z možnostjo označevanja na avtocestnem odcepu v Šentrupertu. Turis tični subjekti so zainteresirani za nazornejše označevanje, kar je po Repenškovih besedah v sodelovanju z Upravno enoto Žalec mogoče realizirati, seveda pa je pri tem treba upoštevati sprejete evropske standarde. V prihodnje naj bi izboljšali in poenotili tudi označevanje v sami dolini. Državnemu sekretarju Tomažu Zajcu so ob prihodu najprej prikazali multivizijsko predstavitev dolini, že letos pa naj bi tovrstne računalnike postavili tudi po drugih večjih krajih Zgornje Savinjske doline in jih povezali v sistem s sedežem v Lučah. V nadaljevanju naj bi sledila povezava v republiški informacijski sistem, Tomaž Zajc pa se je zavzel tudi za to, da bi sistem, ki sta ga razvila brata Rose iz Luč, enakovredno kandidiral za izbor enovitega sistema, ki ga bodo potem uporabljali vsi TIC-i po državi. Načelnik mozirske upravne enote je ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da je pravilnik, ki določa način kategorizacije nastanitvenih obratov, v nasprotju z zakonom. Neskladje je očitno predvsem v določilih, ki precizirajo samoocenjevanje lastnikov nastanitvenih obratov s prvo in drugo zvezdico ter kontrolo s strani upravnih enot, prav tako pa niso usk- lajeni roki, ko naj bi začela veljati nova kategorizacija. Državni sekretar Zajc je v nadaljnjem razgovoru sam načel vprašanje mejnega prehoda Pavličevo sedlo in dejal, da bosta skušala z avstrijskim turističnim ministrom vendarle prepričati lastnika zemljišča na njihovi strani, da bi dal soglasje za povezavo po obstoječi trasi ceste. V nasprotnem primeru bo treba traso (tudi) na slovenski strani krepko premakniti, kar bi pomenilo bistveno večje stroške in znaten časovni zamik. Na vprašanje ljubenske županje Anke Rakun, ali obstaja možnost, da bi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem finančno podprlo tretjo vrtino v Okonini, je Tomaž Zajc odgovoril, danovijav- ni razpisi predvidevajo predvsem sofinanciranje infrastrukture do obstoječih turističnih točk, da pa bo v tem primeru osebno proučil možnosti finančnega sodelovanja ministrstva. Kot je znano, Občina Ljubno potrebuje za tretjo vrtino globine 800 do tisoč metrov 38 milijonov tolarjev. V oceni razvojnih možnosti Zgornje Savinjske doline je državni sekretar izpostavil perspektivo kmečkega turizma in hkrati poudaril potrebo po čim bolj pristni, čim bolj domači ponudbi. V tem smislu predstavlja Zgornja Savinjska dolina pomemben člen v sklopu slovenskega nacionalnega turizma. Franci Kotnik Občinski svet Ljubno Tokratna seja v znamenju sprejemanja sklepov Ljubenski svetniki so najprej razpravljali in potrdili odlok s katerim uravnavajo režim ravnanja z odpadki v občini Ljubno. Znano je, da se še vedno niso dokončno opredelili komu bodo poverili zbiranje in odvoz odpadkov. Odločili se bodo na podlagi razpisa, katerega nameravajo objaviti. Trenutno sta za delo zainteresirana Komunalno podjetje iz Mozirja, katero trenutno opravlja storitve in PUP iz Velenja. Ljuben-ci bodo pogodbo o koncesiji podpisali z najboljšim ponudnikom, nikakor pa ne izključujejo možnosti, da delo zaupajo nekomu tretjemu. Brez nedorečenosti so sprejeli tudi poročilo o varnosti na območju občine. Z prometno in siceršnjo situacijo jih je seznanil policist Matjaž Povše, vodja varnostnega okoliša. Potrjena je bila tudi cena vodarine. Za kubični meter vode bodo morali Ljubenci odšteti 45 tolarjev, gospodarski subjekti pa bodo za isto količino plačevali 90 tolarjev. Cena je zaradi inflacije povišana za 8% in velja za obdobje junij 97 - junij 98. V nadaljevanju seje so potrdili sklep o blagajniškem minimumu, sprejeli poročilo o rešenih vlogah za spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Ljubno, zeleno luč je dobila tudi kandidatura za sredstva iz naslova demografske ogroženosti in sicer za cesto Ter - Tostovrška pustota. Predvidena investicija je prednostna, ob državnem denarju pa bo občina zagotovila 70% potrebnih sredstev. Savinjčan Mozirje Povezava turističnih društev je nujna Predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič, se je sredi minulega meseca v Mozirju sestal s predstavniki turističnih društev iz doline, sestanka pa se je udeležil tudi načelnik Upravne enote Mozirje, prof. Darko Repenšek. Po izčrpni razpravi, v kateri ni manjkalo ostrih besed na račun sedanjega stanja na turističnem področju v Zgornji Savinjski dolini, so si bili turistični delavci enotni, da nujno potrebujejo medsebojno povezavo. Dr. Marjan Rožič je v uvodnih besedah predstavil letošnje akcije na področju turizma v Sloveniji, med katerimi je ena najobsežnejših Dobrodošli doma. “Letos je leto športa v turizmu, kaj ste storili glede tega v vaši dolini?” je predstavnike turističnih društev povprašal dr. Rožič in nato nadaljeval s predstavitvijo stanja na turističnem področju v državi, kjer delujejo trije sektorji: javni, zasebni in društveni. Pred štirimi leti je v Sloveniji delovalo dvesto turističnih društev. Danes jih je štiristo in še nastajajo. Kakšna pa je pravzaprav vloga turističnih društev? V prvi vrsti skrbijo za urejenost okolja, so pa tudi organizator najrazličnejših turističnih prireditev, ki so po besedah predsednika nacionalne turistične zveze mnogokrat preslabo promovirane. . V nadaljevanju so predstavniki turističnih društev opisali njihovo delovanje in najbolj žgoče probleme, s katerimi se srečujejo. Mojca Finkšt (TD Mozirje) je negativno ocenila lanskoletno razpustitev Turistične zveze Zgornje Savinjske doline in prva izrazila potrebo po povezovanju turističnih društev v dolini. Vanja Hof-bauer (TD Nazarje) je predstavila številne prireditve, ki jih vsako leto organizira nazarsko društvo, Vida Orlovič (TD Rečica ob Savinji) pa je izpostavila problem financiranja njihovih izjemno kvalitetnih in zahtevnih prireditev. Pri tem je bila kritična predvsem do nekaterih občin, saj segajo projekti TD Rečica izven meja mozirske občine. Franc Pustoslemšek (TD Gornji Grad) je povedal, da se je tamkajšnje društvo osredotočilo na predstavljanje kulturne in naravne dediščine, ne vidijo pa prave perspektive v množičnem turizmu. Edi Ikovic (TD Solčava) je predstavil dosedanje delo sorazmerno mladega društva in opozoril na problem (ne)vračanja turistične takse s strani Občine Luče. Anica Podlesnik (TD Luče) je pohvalila njihov turistični podmladek, izrazila obžalovanje, da ni prišlo do realizacije projektov CRPOV, razmišljala pa je tudi o spominkih, ki jih v dolini pravzaprav nimamo. Stane Podsedenšek se je vimenu Pusta Mozirskega zavzel za pravo mesto tega narodnega običaja v državnem merilu, kjer to vlogo, kar je nesprejemljivo, namenjajo kurentu. Načelnik Upravne enote Mozirje, prof. Darko Repenšek, je predstavil delo upravne enote na turističnem področju, kritično ocenil razpustitev turistične zveze na nivoju doline in ponudil možnost sodelovanja s turističnimi društvi. V nadaljnji razpravi so udeleženci sestanka ugotovili skupno potrebo po povezovanju na nivoju Zgornje Savinjske doline in se dogovorili, da obliko in način precizirajo na prihodnjem srečanju čez teden dni. Le-ta je bil znova v Mozirju, udeležili pa so se ga predsedniki večine turističnih društev, direktorja podjetij Logarska dolina Gusti Lenar in Zgornja Savinjska dolina Marko Lenarčič, podžupan Anton Venek ter Lojze Šoster iz Turistične zveze Slovenije. Pogledi na ponovno ustanovitev zgornjesav-injske turistične zveze so bili različni. Nazarča-ni so predlagali bolj počasne korake. Po njihovem naj se najprej pripravijo programi, se predstavijo na občinah, kasneje pa morda tudi medobčinsko uskladijo. Rečičani so predlagali predvsem več samospoštovanja. Dela je za vse dovolj, le-to je specifično in vsakemu kraju lastno, tako da konkurence na tem področju sploh ne more biti. Potrebno si ga je le razdeliti. Dogovori so tekli v smeri povezovanja turističnih društev z organizacijami, ki se s turizmom ukvarjajo za lastno preživetje. Bolj pa so se približevali postavitvi meddruštvenega koordinatorja kot pa ustanovitvi zveze. Razprava je privedla do ugotovitve, da je najustreznejša za to delo predsednica TD Rečica ob Savinji, Vida Orlovič. V njen prid so glasovali vsi prisotni. Razvoju turizma se obetajo novi, morda boljši časi. Ti bodo kmalu prinesli rezultate. Bomo videli kakšne. Benjamin Karyir Na sledil j a za oddajo številka S\' bo izšla v petek 26. junija. Rok prispevkov in oglasov je v petek 19. junija. Luče ob Savinji Novi prostori v lučki šoli Občina Luče se poslej lahko pohvali z novo pridobitvijo, ki je bila za tako majhno občino velik zalogaj. V Osnovni šoli Blaža Arniča so pred kratkim predali svojemu namenu novo učilnico s kabinetom. Naložbo, ki je veljala skoraj petnajst milijonov tolarjev, so v lučki občini kar sami pokrili, saj ni bilo mogoče tako hitro pridobiti sredstev ministrstva za šolstvo. Prav tako so uspeli obnoviti streho na šoli, dodatno pa so s pohištvom opremili še tri šolske prostore. Z novimi pridobitvami želijo predvsem malčkom v mali šoli na prijazen način omogočiti boljši razvoj in zmanjšati razlike, ki nastajajo med okoliškimi otroci in otroci, ki obiskujejo vrtec. Tako bodo v bodoče malčki male šole imeli bolj kvaliteten pouk, svoje znanje matematike pa bodo v boljših pogojih pridobivali drugi osnovnošolci. Novo učilnico je odprl lučki župan Mirko Zamernik Slavnostni govornik ob odprtju je bil župan občine Luče Mirko Zamernik, ki je novo pridobitev tudi oprl. “Osnovna šola Blaža Arniča Luče je majhna, a uspešna in se v kvaliteti lahko kosa tudi z velikimi osnovnimi šolami v dolini in širše. Imamo dober pedagoški kader, ki kljub slabim materialnim sredstvom uporablja sodobne metode učenja, prav tako pa poskuša aktualizirati pouk s trenutnimi življenjskimi problemi iz domačega okolja. Naši u čenči so zelo aktivni in na različnih področjih dosegajo vidne rezultate; dvakrat zapored so dosegli zlato priznanje na področju turizma, polovica osnovnošolcev poje v pevskem zboru, so dobri likovniki, športniki in planinci, med prvimi smo začeli uporabljati tudi internet, saj imamo tuže ‘svojo domačo stran,” je med drugim povedala ravnateljica lučke šole Vida Štiglic, ki je izredno ponosna na tako veliko pridobitev. Marija Sukalo Občinski svet Mozirje Sprejet tudi mozirski proračun Svetniki mozirskega občinskega sveta so se na 26. redni seji soočili s kopico pomembnih zadev. Med drugim so v drugi obravnavi sprejeli odlok o zaključnem računu za leto 97 in proračun za leto 98. V uvodnem delu je načelnica Policijske postaje Mozirje, Olga Kladnik Fajmut predstavila delo in organiziranost te postaje. Območje PP Mozirje obsega preko 500 kvadratnih kilometrov in ta podatek jih uvršča med največje v Sloveniji. 23 zaposlenih se zato ukvarja z obilico dela, ki ga mora opravljati v nemogočih delovnih pogojih. Prostori postaje so namreč premajhni in v veliki meri neustrezni. Kljub temu se lahko pohvalijo s 87 odstotno raziskanostjo storjenih kaznivih dejanj. Svetniki so se dotaknili ponovnega odprtja gostinskega lokala na Tratah pri Artniku. Novi najemnik je Jumbo, ki je Mozir-janom poznan že po diskoteki, kije bila pred Savinjskim gajem, pa je v nenavadnih okoliščinah pogorela. Sedaj ima ta družba v najemu gostinski lokal v Žekovcu. Svetniki so pozvali odgovorne organe, da do odprtja lokala s temi najemniki ne sme priti. Vso pomoč je obljubila tudi načelnica PP. Predstavnici Zavoda za urbanizem Velenje sta svetnikom v nadaljevanju predstavili informacijo o izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje in študijo posebne strokovne podlage za širše območje Mozirja s prostorskega vidika. V lanskem letu so vse zgornjesavinjske občine z zavodom podpisale pogodbo za izdelavo teh projektov. Okoli 130 posameznikov je vložilo prošnje za zidavo stanovanjskih objektov, kar pa ni mogoče, če se ne spremenijo obstoječi pros tor-ski plani. Novi plani predvidevajo v Mozirju izdelavo dveh večjih zazidalnih kompleksov, enega proti Celinam in drugega za mozirskim trgom proti Brezju. Na Rečici širjenja niso predvidena, predvidene pa so zapolnitve obstoječih praznih prostorov. V 6. točki dnevnega reda so v dru- gi obravnavi obravnavali in sprejeli odlok o zaključnem računu za leto 97. Proračunski primanjkljaj, ki znaša 1.800.000, se bo delno pokril iz stanja proračunskih rezerv. Daljša razprava je bila ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna. Nov zakon o financiranju občin, ki še ni sprejet, predvideva več sredstev za zagotovljeno porabo. Občina Mozirje bi po njem pridobila kar 60 milijonov več. Svetniki so zopet govorili o smiselnosti in nesmiselnosti sprejetja uravnoteženega proračuna. Nekateri so zagovarjali uravnoteženje, saj ni pošteno, da bi se moral z letošnjim primanjkljajem ukvarjati nov občinski svet, ki bo izvoljen konec novembra. Drugi so zopet zagovarjali sprejetje proračuna v predstavljeni obliki. Po tej varianti je planiranih 14 milijonov primanjkljaja. Po temeljiti in obsežni razpravi ter usklajevanju mnenj je bil letošnji proračun po tej varianti z večino glasov sprejet. V naslednjih točkah dnevnega reda so obravnavali dopolnitve odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, pripombe na odlok o izva-janju komunalnih dejavnosti in redu na področju krajinskega parka Golte in spremembe odloka o ustanovitvi WZ Mozirje. Določili so vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998. Ta vrednost znaša 0.190537 tolarjev. V nadaljevanju so sprejeli sklepe v zvezi s prijavljanjem na razpise, po katerih so določili prioriteto izgradnji ceste Kolovrat-Lepa Njiva, izdelavi projektne dokumentacije za vodovod Ilomce in izdelavi študije ogrevanja iz kotlarne Glin-daljinsko ogrevanje Mozirja. Benjamin Kanjir OBČIM NAZARJE KS NAZARJE KS Nazarje čestita vsem krajanom ob krajevnem prazniku, 12. juniju. Ob krajevnem prazniku je KS Nazarje s sodelovanjem društev in organizacij pripravila niz prireditev, ki bodo potekale od 12. do 23. 6. 1998. Petek, 12. 6. 1998 ob 19. uri »NAZARJE SKOZI ČAS« Predstavitev diplomske naloge Karmen CIGALE KUNIČ, v nadaljevanju programa sledi otvoritev razstave fotografij, spisov in risbic na temo »Nazarje skozi čas«. Predstavitev naloge bo na ploščadi pred GOSTIŠČEM VRBOVEC, razstava bo na ogled v prostorih GOSTIŠČA VRBOVEC od 12. do 23. junija 1998. Kulturni program: Osnovna šola in Vrtec Nazarje. V primeru slabega vremena bo predstavitev v DELAVSKEM DOMU. Nedelja, 14. 6. 1998 ob 15. uri »ŠPORTNO ZABAVNE IGRE« Igre med zaselki se bodo odvijale na športnem igrišču v Nazarjah. Organizatorji iger: TD Nazarje, ŠD VRBOVEC Nazarje, PGD Nazarje. Torek, 16. 6. 1998 ob 19. uri Nastop pevk in pevcev GLASBENE DELAVNICE IRENE VRČKOVNIK. Prireditev bo v VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA. Sreda, 17. 6. 1998 ob 19 uri Koncert HARMONIKAŠEV GLASBENE ŠOLE ŽALEC. Prireditev bo na ploščadi pred GOSTIŠČEM VRBOVEC. V primeru slabega vremena bo koncert v VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA. Sobota, 20. 6. 1998 ob 15. uri REVIJA VIŽARJEV IN TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE. Prireditev bo pred GRADOM VRBOVEC. V primeru slabega vremena bo prireditev v VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA. Torek, 23. 6. 1998 ob 19. uri ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE. Nastop bo v VELIKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA. Prireditev bo posvečena tudi DNEVU DRŽAVNOSTI. Vabimo vas, da si prireditve ogledate. Dobrovlje Staro in mlado za cesto Za krajane Dobrovelj, še posebej pa za tiste v zaselku Jeslane, je bil 6. junij srečen dan. Takrat so se namreč zbrali na otvoritvi velike pridobitve - štirikilometrski odsek ceste je dobil asfaltno prevleko; še pred tem pa je bilo treba marsikaj postoriti. Odcep ceste je odprl Jakob Presečnik, župan občine Mozirje in poslanec v državnem zboru, ki je v svojem nagovoru dejal, da je bil čas gradnje relativno dolg, vendar za maloštevilno Dobrovlje izredno kratek, zato so lahko ponosni na svojo pridobitev. Odprtja cestnega odseka so se udeležili tudi Jože Kramer, predsednik KS Rečica, Anton Vrhovnik iz Zadruge Mozirje inVinko Jeraj, predstavnik nadzornega odbora pri izgradnji ceste. Cesto je blagoslovil pater Bernard Goličnik, ki je domačinom in vsem obiskovalcem Dobrovelj zaželel srečno vožnjo. Gradnj a odseka je traj ala tri let a in je stala skoraj sedemdeset milijonov tolarjev. Sredstva za spodnji ustroj ceste so zbrali Dobroveljčani sami, za asfaltno prevleko sta delež prispevali država iz sklada za demografski razvoj in občina Mozirje, s strojnimi deli pa je pomagalo Gozdno gospodarstvo Nazarje. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Celje. “Veliko truda in udarniškega dela smo vložili v modernizacijo ceste. Delali smo tako rekoč vsi, staro in mlado. Velikokrat smo bili razočarani, ker na občini nismo uspeli dobiti zadovoljivih informacij, vendar smo vztrajali in zmagali. Velik delež pri izgradnji pa ima tudi Vinkojeraj, ki je nadziral izgradnjo in pomagal z nasveti. Krajani Dobrovelj pa se zahvaljujemo Ivanu Žagarju, ki je v kritičnem trenutku stopil na čelo Jakob Presečnik čestita Gustiju Strnišniku (foto: MŠ) gradbenega odbora, a mu je žal bolezen preprečila, da z nami vztraja do konca,” je dejal v svojem govoru predstavnik gradbenega odbora Gusti Strnišnik. Po odprtju je sledila poskusna vožnja na vrh in obilna malica. Veseli krajani pa so se zavrteli tudi ob zvoku trobente in harmonike. Marija Sukalo Ljubno ob Savinji Roka solidarnosti ni pozabljena Ljubencem so še kako živo v spominu katastrofalne poplave, ki so v precejšnji meri zaznamovale kraj, nič manj živa pa ni hvaležnost do vseh, ki so jim tiste novembrske dni stali ob strani. Vedo torej, kaj pomeni občutiti človeško stisko in nemoč v vsej možni razsežnosti, zato so se odločili, da bodo tudi sami po svojih močeh in zmožnostih poskušali pomagati prizadetim ob nedavnem potresu, ki je pustošil po Zgornjem Posočju. Občani so prispevali 330 tisočakov, iz rezervnega sklada občine so primaknili 170 tisoč, 80 tisoč so zbrali preko Karitasa, tako da so Ljubenci skupaj namenili prizadetim v Posočju 580 tisoč tolarjev. Na Ljubnem so odločeni denar izročiti v prave roke, zato se je županja Anka Rakun že povezala z županom Bovca, s katerim naj bi se dogovorila o izročitvi denarja. Savinjčan PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD Sreda, 24. 06. 1998 ob 19.00 uri; OTVORITEV RAZSTAVE V ŠTEKLU “OTROŠKA USTVARJALNOST” Četrtek, 25. 06. 1998 ob 20.00 uri, gostišče TROBBJ: Predstavitev knjige Edija Mavriča -Savinjčana “GORNJEGRAJSKO IN NJEGOV ČAS” Petek, 26. 06. 1998 ob 19.00 uri, avla dvorane:Razstava del slikarja Jožeta SVETINE Sobota, 27. 06. 1998 ob 20.00 uri dvorana : Opera “Gorenjski slavček" Nedelja, 05. 07. 1998 ob 12.00 uri, gostišče TROBEJ: Okrogla miza “Biomasa za Slovenijo” ob 15.00 uri, dvorana: Slavnostna prireditev in podelitev občinskih priznanj ob (približno) 16.30 uri, otvoritveni prostor pred kotlovnico: OTVORITEV KOTLOVNICE ŠPORTNI PROGRAM: Sobota, 27. 06 1998 ob 8.00 uri : 12-urni košarkarski maratom na igrišču v Gornjem Gradu Nedelja, 28. 06. 1998 ob 5.00 urimeddruštvena tekma v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču LD Gornji Grad Sobota, 4. 7. 1998 ob 9.00 urh malonogometni turnir na igrišču v Bočni Jadralni padalci društva FINESA bodo v času občinskega praznika izvajali prelete nad Gornjim Gradom, (možnost poleta s tandemom). Lepa Njiva Cerkev je dobila novo kapo Čas uničuje vse, kar mu prihaja na pot, izjema niso niti sakralni objekti, ki jih je zato potrebno sprotno obnavljati. Lepanjivčani so se lotili zahtevne naloge zamenjave dotrajane strešne konstrukcije in kritine na tamkajšnji cerkvi, kar pa jim ni povzročalo prevelikih težav. Z dobro voljo in podporo s strani mozirskega župnika Iva Suhoveršnika je bilo delo uspešno opravljeno v parih dneh. Benjamin Kanjir Liljana Rihter iz Bočne Dobitnica priznanja za izjemno kakovost diplomskega dela Med letošnjimi dobitniki študentskih Prešernovih priznanj je tudi Liljana Rihter iz Bočne. Prejela ga je za svoje diplomsko delo z naslovom Kakovost delovnega življenja v podjetju Pošta Slovenije Poslovna enota Celje. Priznanje, ki je bilo zanjo veliko presenečenje, saj se ni potegovala zanj, je velika nagrada njenemu raziskovalnemu delu in obenem tudi potrditev, da je njena naloga zares kakovostna. Liljana je končala študij sociologije na Fakulteti za družbene vede na študijski smeri kadrovski management. Za študij sociologije se je odločila, ker jo veseli delo z ljudmi, zato si želi, da bi jim s svojim znanjem pomagala in svetovala. Zaveda se, da posameznik ne more storiti veliko, as skupnimi močmi in korak za korakom se lahko veliko pripomore k kvalitetnejšemu življenju človeka v družbi. Ob zaključku študija si je želela pisati diplomsko nalogo s področjaup- ravljanja s človeškimi viri, kakovost delovnega življenja pa je pomemben vidik tega področja. Zelo je namreč pomembno, kakšna delovna mesta imajo ljudje in ali jim omogočajo zadovoljevanje njihovih potreb, tako osnovnih kot najvišjih, kot sta potrebi po samouresničevanju in samospoštovanju. Liljana je izvedla ankete med zaposlenimi na poštah v Poslovni enoti Celje, jih statistično obdelala in na osnovi dobljenih rezultatov izdelala še predloge, kako bi lahko kvaliteto delovnega življenja izboljšali. Prav zaradi teh predlogov je za svoje diplomsko delo prejela priznanje. LiljanaRihtermeni, dabi bilo prav, če bi v vsakem podjetju izvajali podobne raziskave, ki bi pokazale, kaj je po mnenju zaposlenih potrebno spremeniti, izboljšati, saj bi tako le zvišali kvaliteto dela v podjetju in bi posledično dosegali tudi boljše rezultate. A žal je v Sloveniji področje upravljanja s človeškimi viri še dokaj nepoznano in neizkoriščeno, čeprav je in postaja čedalje bolj pomembno. Liljani je priznanje dodatna vzpodbuda njenemu delu. Vpisala se je na magistrski študij sociologije, ki ga želi čimprej končati, saj upa, da bo lahko s svojim znanjem pomagala ljudem kčimboljši kvaliteti življenja nasploh. Napredlogmentorjapase je prijavila tudi na razpis za Nagrado združenja Manager za najboljše diplomsko delo s področja manage-menta. Iskrene čestitke in še veliko uspeha pri njenem delu! Vesna Banjevič Liljana Rihter prejema Prešernovo priznanje Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost Nadgraditi sedanji nivo ljubiteljske kulture Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost pokriva občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče in po svoji funkciji nekako nadomešča dosedanjo zvezo kulturnih organizacij. Ne glede na organizacijsko preobrazbo pa se amaterski kulturniki srečujejo s približno enakimi problemi kot prej, ugotavlja predsednik območne izpostave, Edi Mavrič - Savinjčan. Slednji je bil za predsednika izvoljen na prvi, konstitutivni seji območne izpostave sklada, ko je svet izpostave za vodjo potrdil Ivano Žvipelj. Le-ta svoje delo opravlja profesionalno, torej je na skladu zaposlena, vloga predsednika pa je predvsem v zagotavljanju finančnih sredstev. Osnovna naloga sklada je oživljanje tistih zvrsti ljubiteljstva, ki se doslej niso uspele dovolj uveljaviti, celotno dejavnost pa z izobraževanjem mentorjev in članov dvigniti na višjo kvalitetno raven. Posredno želijo izobraževati tudi obiskovalce kulturnih priredite v in jih pritegniti k aktivnemu sodelovanju. Pri tem morajo imeti najbolj kvalitetne skupine neposredno podporo, da bodo lahko dosežke svojega ustvarjanja ponesle v širši slovenski prostor. Edi Mavrič - Savinjčan poudarja, da je sklad v bistvu državna ustanova in da bi bilo potemtakem smiselno razmišljati o občinskih kulturnih zvezah ter o tovrstni povezavi znotraj doline. Dosedanja zveza kulturnih organizacij je z ustanovitvijo namreč prenehala z delovanjem. V letošnjem letu je sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost od ZKO prevzel realizacijo naslednjih prireditev: Festivala ustvarjalnosti (bivši mesec kulture), revije odraslih in otroških pevskih zborov, Pesmi pomladi, izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, tabora PO, srečanja instrumentalnih skupin, srečanja cerkvenih zborov, izobraževalnega seminarja in srečanja družin. Pri večini naštetih prireditev sklad nastopa kot soorganizator. Predstavniki kulturnih društev so se dogovorili, da bo prihodnje leto začelo delovati Zgornjesavinjsko letno gledališče v Gornjem Gradu, v katerem naj bi bili igralsko in strokovno zastopani gledališki potenciali iz celotne doline. Župani in županja zgornjesavin-jskih občin so skladu zagotovili financiranje programa v skladu z republiškimi merili (30% občine, 70% sklad RS), žal pa realizacija doslej ni sledila dogovorom, pri čemer velja poudariti, da gre za relativno skromna sredstva. Občine bo očitno treba prepričati, da sofinanciranje skupnih kulturnih programov pomeni tudi ohranjanje in samopotrjevanje slovenskega podeželja. Morda se sliši dolgočasno, vendar je vse bolj očitno, da bo slovenska identiteta zmogla preživeti razne germanizme in an- glosaksizme samo skozi ohranjanje ljudske kulture. “Nič bolje ne kaže na državnem nivoju,” je prepričan Edi Mavrič -Savinjčan, “vendar sem prepričan, da bomo s kvalitetnimi programi dosežen nivo ohranili in ga tudi presegli. Seveda bo za to potrebno pridobiti dodatna sponzorska sredstva, kar v časih težke gospodarske situacije nikakor ni enostavno. Zavedati se moramo, da še tako dober program, četudi finančno podprt, pade ah pa se nadgradi na plečih preprostih in največkrat neimenovanih kulturnih zanesenjakov, vse prevečkrat prezrtih, včasih tudi zasmehovanih.” Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost torej obrača nov list v zgodovini te dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. Franci Kotnik 9. Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije Med nagrajenci tudi gornjegrajski Švejk V Slovenj Gradcu je 29- in 30. maja potekalo 9- srečanje nepoklicnih gledaliških skupin Slovenije. Organizator Linhartovih srečanj, Sklad Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost, je med dobitnike zlate Linhartove značke uvrstil tudi Jožefa Remšaka mlajšega. Zlata Linhartova značka za Jožeta Remšaka ml. (foto: Sašo Bernardi) Najvišje priznanje, ki jih podeljujejo za dosežke na amaterskem odru, si je Remšak prislužil za enkratno upodobitev Švejka v komediji Predvojne tegobe Jožefa Švejka, v izvedbi Amaterskega gledališča gornjegrajskega. Nagrajencem je žlahtna odličja podelila Mira Sardoč, dobitnica Borštnikovega prstana, kar daje priznanjem dodatno težo. Brez nepotrebnega pretiravanja velja ugotovitev, da je Linhartova značka v Remšakovih rokah nekak- šno priznanje celotni gornjegrajski ekipi, njemu pa skromna oddolžitev za vse igralske pojave, ki jih je v tridesetih letih poosebljal na deskah gornjegrajs kega odra. 0 ljubezni do odrskih desk, zgode in nezgode amaterskega gledališ kega igralca in še kaj nam je razkril gornjegrajski Švejk. Med drugim tudi plat, do katere reflektorji ne sežejo, vse pa boste lahko prebrali v naslednji številki. Savinjčan Rdeči križ Slovenije 45 let krvodajalstva Slovensko krvodajalstvo je 4. junija praznovalo 45-letnico organiziranosti. Ob tej priliki so se predstavniki krvodajalcev zbrali na slovesnosti, ki je bila v dvorani kina Union v Ljubljani. Če se pravi prijatelji res izkažejo v nesreči, imajo Slovenci v množici krvodajalcev mnogo prijateljev. Res da se med sabo ne poznajo osebno, vseeno pa se na njih lahko vedno računa. Slovenski krvodajalci so v 45 letih organiziranega krvodajalstva darovali preko milijon litrov krvi, ki so rešili tisoče in tisoče življenj. Najbolj humana načela ljubezni do nepoznanega sočloveka se tako na najlepši možni način uresničujejo do popolnosti. Na slovesnosti v kinu Union so bili tudi predstavniki krvodajalstva iz Zgornje Savinjske doline. Na tem območju je okoli 1730 krvodajalcev, ki bodo 10. in 11. avgusta zopet pozvani na darovanje krvi. Benjamin Kanjir Galerija Steki Gornji Grad Lebiče vo slikarstvo Gornjegrajski kulturniki uspešno uresničujejo zastavljen program likovnih razstav, s katerimi domačim in tujim obiskovalcem odstirajo slikarske stvaritve. Majski gost galerije Štekl je bil slikar Tugo Lebič iz N ovega mesta. Pozdravni govor Vike Venišnik na otvoritvi razstave Tuga Lebiča (foto: Matjaž Drčar) Lebič je član likovne skupine iz Brežic, s slikarstvom se je začel ukvarjati že v mladosti, sistematsko ter intenzivno pa se je barvam in čopiču posvetil po letu 1970. V tem času je pripravil številne samostojne razstave, gornjegrajska je torej samo ena od postaj na njegovi ustvarjalni poti. Slikarstvo Tuga Lebiča je pripovedno, doživeto in nevsiljivo, predvsem pa ustvarjeno s premišljenimi potezami čopiča. Njegova dela nastajajo danes, zatorej ga nikakor ni mogoče uvrščati v pretekli čas. Njegove slike jasno izpričujejo utrip vsakdanjosti: lepote narave, cvetja in predmetov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Slikarski mojstri evropskega severa iz 17. in 18. stoletja so mu vzorniki, njegova paleta barv je topla, spreminja se glede na letni čas, na specifičnost cvetja in količino svetlobe v tihožitjih. Pred leti je akademski slikar Mladen Veža o Lebiču zapisal, da so minili časi, ko so mojstri čopiča ustvarjali slike v miru svojega okolja. Niso jih motili likovni tolmači ali slikarski teoretiki, ki si prilaščajo končno oceno kvalitete razstavljenih del. Likovna dela se ne vrednotijo z merili izpovednosti, temveč z nekakšno projekcijo sodobne usmerjenosti. Zato je slike platna Tuga Lebiča potrebno občudovati brez časovne stiske, potrebno si je vzeti čas, le tako je mogoče v njegovih slikah občutiti in občudovati lepote narave in življenje v njej. Ob otvoritvi razstave sta v kulturnem programu sodelovali citrarka Metka Drčar in recitatorka Nika Tiršek. Savinjčan TURISTIČNA AGENCIJA tel./faks: 833-316 INFORMACIJE IN REZERVACIJE v hiški TD nasproti Izolesa - POSEBNE PREDSEZONSKE UGODNOSTI! o - apartmaji * KRK 1/4 v glavni sezoni________35.000 SIT * PAG Šimuni 1/4_________________67.298 SIT 30 m od morja, satelitska TV, telefon, apartmaji so A kat. s 3 zvezdicami - TUJINA....... 1$. tekmovanje slovenskih godb II. težavnostne stopnje Zlata listina za zgornjesavinjske godbenike Kakšno prijetno presenečenje! Le kdo si je upal napovedati, da bo Godba Zgornje Savinjske doline na 18. tekmovanju slovenskih godb II. težavnostne stopnje, kije potekalo 30. in 31. maja v Krškem, z zlato listino posegla v sam vrh? Morda je bil to prav njen dirigent Franci Goljuf, ki kljub hudi bolezni, ki ga je za nekaj mesecev prikovala na bolniško posteljo, niti za trenutek ni izgubil trdnega optimizma. Z njim smo se pogovarjali po tem izjemnem uspehu brez prave primerjave v dosedanjih 20 letih zgornjesavinjske godbe na pihala. SISf: Kdaj ste začeli s pripravami na letošnje tekmovanje slovenskih godb in kako so potekale? GOLJUF: S pripravami na tekmovanje smo pričeli že v lanskem letu z zbiranjem gradiva in načrtovanjem vaj, s praktičnimi vajami pa smo pričeli januarja letos. Pri tem nas je v veliki meri ovirala moja bolezen, ki me je za nekaj časa odtrgala od orkestra. Z intenzivnimi vajami smo zato pričeli po moji vrnitvi iz bolnišnice konec aprila, do takrat pa so godbeniki vadili sami v skladu z mojimi navodili. Začeli smo z vajami po sekcijah - posebej trobila, posebej pihala in posebej tolkala, enkrat tedensko pa smo imeli usklajevalno skupno vajo, največkrat ob nedeljah. Tako smo uspeli naštudirati vse tri skladbe za tekmovanje: skladbo za uigravanje, obvezno skladbo in skladbo po lastnem izboru. Vmes smo opravili še prvomajsko igranje budnice po dolini in nato nadaljevali z intenzivnimi pripravami vse do tekmovanja. SN: Kolikokrat se je v tem času zbral orkester? GOLJUF: V mesecu maju smo se na vajah sestali kar 18-krat, pretežno ob petkih zvečer in ob sobotah ter nedeljah dopoldne. Poleg tega smo imeli še pet drugih nastopov po dolini, ki so nam v bistvu oteževali priprave na tekmovanje, vendar smo kljub izjemnim naporom vzdržali do konca. Ob tem moram poudariti voljo in vztrajnost godbenikov, ki sta potrdili njihovo odgovornost do kolektiva. SN: Zagotovo so bile priprave najbolj intenzivne tik pred tekmovanjem? GOLJUF: Res je bil najnapornejši teden pred tekmovanjem, saj smo imeli vsak dan tri do štiri ure vaj. V petek, 29. maja, smo opravili tudi generalko in priprave zaključili z lastno oceno, da bomo v Krškem dostojno zastopali tako dolino kot tudi nazar-sko glasbeno šolo, iz katere črpa orkester večino kadrov. SN: Tokratno tekmovanje slovenskih godb II. težav-nos-tne stopnje je, kot rečeno, potekalo v Krškem. Je za to obstajal kakšen poseben razlog? GOLJUF: Krško je bilo izbrano za organizatorja omenjenega tekmovanja iz treh razlogov: predvsem je to eno od središč glasbenega dogajanja v Sloyeniji, še posebej na področju glasbenega šolstva, v tem mestu imajo tudi zelo dober pihalni orkester, vrh vsega možnih točk zlato listino, za osvojenih več kot 75 do 85 odstotkov točk srebrno listino, za osvojenih več kot 65 do 75 odstotkov bronasto listino in za osvojenih do 65 odstotkov vseh možnih točk priznanje za sodelovanje. SN: Kakšen je bil razplet ob koncu prvega tekmovalnega dne, ko je bil nastop že za vami? GOLJUF: Po nastopu prvih devetih orkest/ov je bilo jasno, daje večina godb precej napredovala. Komisija je rezultate objavljala od najslabšega do najboljšega, zato je napetost v dvorani vse bolj rasla. Ko je bila polovica V času priprav na republiško tekmovanje je dirigent Franci Goljuf praznoval svoj življenjski jub ilej - 60-letnico (foto: Ciril Sem) pa je njihova dvorana nadvse razglasitve opravljena, smo se primerna za tovrstne prireditve. SN: Kako je potekalo tekmovanje? GOLJUF: Tekmovanje je potekalo v dveh delih oziroma v dveh dneh. Prvih devet orkestrov, med njimi tudi naš, je nastopilo v soboto, drugih devet v nedeljo. Godbe je ocenjevala mednarodna komisija, merila pa so bila naslednja: za osvojenih več kot 9 5 odstotkov vseh možnih točk prejme godba zlato listino s posebno pohvalo, za osvojenih več kot 85 do 95 odstotkov vseh zavedeli, da smo nastopili zares dobro. Poklicali so nas kot predzadnje po vrsti in povedali, da smozanastop dobili 91,2 odstotka vseh možnih točk, kar je pomenilo zlato listino. Bolje je komisija ocenila le pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže pri Novem Mestu. SN: Ob tem verjetno niste skrivali zadovoljstva? GOLJUF: Naši občutki po objavi rezultatov so bili z eno besedo nepopisni. Veselili smo se iz dna srca, še posebej zato, ker je bila naša izvedba obvezne skladbe ocenjena kot najboljša med vsemi. S tem so bili poplačani vsi napori v času priprav, tako godbenikov kot tudi njihovih staršev, ki so jih v zadnjih 30 dneh pred tekmovanjem pripeljali na vaje kar 26-krat. SN: Kakšen pa je bil razplet drugega tekmovalnega dne? GOLJUF: V nedeljskem delu tekmovanja je nastopilo preostalih devet orkestrov, komisija pa je poleg nekaj zlatih in srebrnih listin podelila tudi eno zlato listino s posebno pohvalo, ki jo je dobil pihalni orkester Glasbene šole Celje. Na koncu so objavili še tri najboljše godbe v absolutni konkurenci, ki so dobile denarne nagrade. Med njimi je bila na tretjem mestu tudi naša godba, denarno nagrado pa bomo s pridom porabili za nakup enega od instrumentov. Za boljše razumevanje našega izjemnega dosežka bi še dodal, da so se za nami zvrstile godbe iz Slovenj Gradca, Šoštanja, Laškega in še nekatere zelo znane, kar pomeni res veliko priznanje našim mladim glasbenikom. SN: Tekmovanje je za vami, toda pred Godbo Zgornje Savinjske doline so že novi izzivi? GOLJUF: Tako je. Pred nami je revija godb v Slovenskih Konjicah, kjer nas pričakujejo kot nosilce zlatega odličja. Revijo organizira področno združenje pihalnih orkestrov s sedežem v Žalcu, kamor tudi sami spadamo, in seveda moramo ob tej priložnosti potrditi visok ugled, ki smo si ga pridobili. SN: Menite, da se bo po tem velikem uspehu kaj premaknilo v odnosu okolja do vaše godbe, zlasti kar se tiče financiranja? GOLJUF: Po tem uspehu pričakujemo precej večjo podporo vseh subjektov v dolini, saj nas v prihodnje čaka preskok v višjo težavnostno stopnjo, za kar bomo potrebovali precej finančnih sredstev, predvsem za nakup instrumentov. Letos smo tekmovali z devetimi izposojenimi instrumenti velenjskega pihalnega orkestra, naši pa so v povprečju odpisani že 90-odstotno. Nekateri so že povsem neuporabni za koncertno dejavnost. Ta podatek pove, da je bil rezultat na tekmovanju dosežen z maksimalnim trudom, v primeru boljših pogojev pa bi lahko bil še boljši. Po znanih podatkih so povsod po Sloveniji, kjer se je dvignil nivo godbeništva, orkestrom omogočili primerne pogoje za delo. SN: Menite, da tiči ključni problem neurejenega financiranja godbe v nepovezanosti zgornjesavinjskih občin? GOLJUF: Naša godba pokriva celotno Zgornjo Savinjsko dolino in skrajni čas je, da nekdo končno reče, kaj smo in čigavi smo ter koliko smo vredni. Odgovorni po občinah naj se po našem uspehu resno vprašajo, ali je naše delo vredno podpreti ali pa ga bodo tudi v prihodnje prepustili životarjenju na plečih posameznikov in staršev naših mladih godbenikov. SN: Ob opisanem uspehu vam čestitamo tudi v uredništvu Savinjskih novic in vam želimo, da bi se v prihodnje nakazani problemi vendarle rešili v dobro godbe in doline. Želite morda še kaj dodati? GOLJUF: Naj izkoristim to priložnost le še za apel na učitelje glasbenega pouka in zborovodje po osnovnih šolah, naj učencem z večjo vnemo predstavljajo delo godbe in glasbene šole, da bi bil vpis vanjo čim številnejši. Zlasti si želimo podmladka na oddelkih pihal, trobil in tolkal, violine ter še nekaterih. Bilo bi lepo, če bi lahko ob prihodnjem razgovoru ugotovili, da so se zadeve na tem področju obrnile nabolje. Franci Kotnik Glasbena šola Nazarje Koncert solo pevcev Glasbena šola Nazarje vabi v goste priznane slovenske glasbene ustvarjalce. Trije solo pevci, sedanji in bivši slušatelji Ljubljanske akademije za glasbo, so se predstavili 5. junija. Pevcev v Zgornji Savinjski dolini ne manjka. Zadnji dve leti lahko svoje znanje izpopolnjujejo tudi v nazarski glasbeni šoli, kjer deluje oddelek solo petja. Za vse te, pa tudi za ostale ljubitelje te glasbene zvrsti so v dvorani glasbene šole organizirali koncert treh solo pevcev, ki v slovenskem prostoru že dosegajo zavidljive rezultate. Najprej se je predstavil Samo Ivačič iz Zreč. Samo je slušatelj prvega letnika glasbene akademije. Za njim je nastopil Egon Bajt iz Tolmina, ki je bližje svojemu cilju, saj obiskuje že tretji letnik. Poleg tega je tudi učitelj solo petja v glasbeni šoli Šiška. Oba pevca je na Zavod za kulturo Mozirje, GD Osminka Zaključek šolskega leta s koncertom in razstavo V mozirski galeriji je bil ob zaključku šolskega leta koncert glasbene delavnice Osminka z gosti. S koncertom je bila hkrati odprta tudi razstave mlade mozirske likovnice Veronike Fürst. klavirju spremljal Andraž Hauptman, korepetitor na tem oddelku akademije. Andraža širše slovensko občinstvo pozna tudi kot zborovodjo komornega zbora Ave. Kot tretja je nastopila Tatjana Vasle iz Maribora. Tatjana je profesorica solo petja na ljubljanski glasbeni srednji šoli. Na klavirju jo je spremljal Vladimir Mlinarič iz Pule. Nivo, ki so pokazali ga pevci in korepetitorji, je navdušil občinstvo v ne povsem polni dvorani v gradu Vrbovec. Benjamin Kanjir Veronika Fürst ob otvoritvi prve samostojne razstave (foto: B. Kanjir) Veronika Fürst je ob tej priliki prvič javno predstavila svojo veliko ljubezen do slikanja. Njena dela v galerijskem prostoru so bila postavljena na ogled z namenom predstavitve mladega človeka, ki stopa na pot umetnosti, torej mačehe, ki za svoje otroke večinoma slabo skrbi. Pred Veroniko je sedaj težka odločitev in sprejemni izpiti na akademijo za likovne umetnosti. Kriteriji za sprejem so strogi, potrebno bo veliko poguma in moči, ki pa ju njej ne primanjkuje. Glasbena delavnica Osminka, ki jo uspešno vodi Mira Kelemen, ob koncu vsakega šolskega leta pripravi koncert svojih učencev. Na njem pokažejo delček tistega, kar jih je spremljalo prenekatero uro v preteklem šolskem letu. Učenci glasbene delavnice so za popestritev koncerta v goste povabili Saro Chuuya, Natašo Kranjc, Jernejo Tanšek, Mišelo Mavrič in Simona Dvoršaka. 14 glasbenih točk bogatega večera je spremljalo veliko število poslušalcev, ki jim je bil galerijski prostor kar premajhen. Burni aplavzi, ki so sledili nastopom, so mladim glasbenikom z gotovostjo zatrdili, da so na dobri poti, s katere naj ne sestopajo. Za veliki finale sta poskrbela Gregor Deleja in Simon Dvoršak. Klavirski duo je poslušalce popeljal v svet zamaknjenosti, ki ji je sledil trenutek tišine in brezkončen aplavz. Benjamin Kanjir Logarska dolina Jože Svetina razstavlja v gostišču Firšt Gostišče Firšt na pragu Logarske doline v svoji notranjosti skriva pravo bogastvo. Poleg gostinske ponudbe ponuja obiskovalcem na ogled stalno razstavo o Potočki zijalki, vzporedno pa občasno postavijo na ogled tudi manjše razstave, ki jih pripravlja gostišče v sodelovanju z Pokrajinskim muzejem Celje. Vendar v prizadevanjih, da bi del dediščine približali naključnim obiskovalcem, ostajajo brez podpore krajevnih oblasti in domače občine. Kljub temu lastnik gostišča Jože Firšt počasi izpolnjuje svojo mladostno željo: turnimi dobrinami. Na pomoč mu je priskočil tudi znani slikar Jože Svetina iz Za-vodenj nad Šoštanjem, ki je v gostišču postavil razstavo, nakateri je predstavljen slikarjev letošnji opus akvarelov in risb, ki prikazujejo Logarsko dolino in njene prečudovite gorske vršace. Motivni svet slikarja ostajajo pejsaži, gozdne strmine, gorske kmetije, samotne kašče... Njegov način in tehnika sta odvisna od trenutnega razpoloženja, motive pa črpa iz narave. Jože Svetina je človek, ki zna opazovati naravo in v njej videti marsikaj. V likovni izvedbi ostaja zvest realizmu, a tudi znotraj njega gradi svet, ki je metafora spomina za vse čase. Slikar os-taja zvest okolju, iz katerega izhaja. Svetina je mladost je preživlj al v Šmartnem pod Šmarno goro, učiteljeval pa je v Vitanju in Zavod- me, oplemeniten s kul- njah. Do konca in scela je zapisan naravi in tako tudi živi. Lovsko puško ježe zdavnaj zamenjal za fotoaparat. V letih intenzivnega umetniškega ustvarjanj a, v katerih je imel veliko zelo uspešnih samostojnih razstav, se je udeležil tudi mnogih skupinskih in prejel precejšnje število priznanj. Izoblikoval je svojstven stil v risbi, akvarelu, prav posebej pa v olju na steklo. S svojim garaškim pristopom do ustvarjalnosti kaže Svetina svojo osebnost, pokončnega in v pravico ter lepoto verujočega človeka. Akvareli in risbe slikarja Jožeta Svetine so vsekakor vredni ogleda. Razstava njegovih del (krati pa seveda stalna razstava o življenju v Potočki zijalki) v gostišču Firšt v Logarski dolini je na ogled do konca junija. Marija Sukalo Strokovna izmenjava učiteljev Švica skozi slovenske Vt OC1 V mesecu maju nas je bilo sedem slovenskih učiteljev na strokovni izmenjavi v Švici. Ministrstvi za šolstvo, še posebej pa naš Zavod za šolstvo z vodjo izmenjav, Dragico Motik, so skrbno pripravili strokoven program, ki je dopuščal tudi individualna prilagajanja. Stanovali smo pri učiteljskih družinah, hospitirali v šolah, spoznavali deželo, ureditev, šolski sistem in poučevali. Stanovala sem v Altendorfu ob Ztiriškem jezeru. Srečala sem se z mnogimi Slovenci, ki delajo v Švici. Vsi so zelo cenjeni, delovni, strokovno visoko usposobljeni. Z njimi sem si ogledala več mest, smučišča, znameniti samostan v Einsiedelnu, kamor hodijo na romanja k črni Mariji, Bodensko jezero, Zürich... Navdušili so me učenci v osnovni šoli, ki so me presenetili s toplimi pozdravi, stiskom roke, discipliniranostjo in umirjenostjo. Predstavila sem jim videokaseto o običajih pri nas, naš kraj, Slovenijo. Z njimi sem imela intervjuje, slikali smo tudi na svilo. V dveh razredih sem jih naučila peti slovensko pesem in prevajala. Švicarski učenci sami pospravljajo v šoli, snažilka pride le ob sredah popoldne, da pobriše po tleh in pomije šipe. Razumem, zakaj se dela ne sramujejo, saj se zanj z vso odgovornostjo pripravljajo že v družini. Šolska vrata se za učence odpro le nekaj minut pred poukom, varstva vozačev ne poznajo, v šoli nimajo malic. Zjutraj doma obilno zajtrkujejo, v opoldanskem odmoru odidejo domov na kosilo, nato paimajo še od pol dveh nekaj pouka, le ob sredah popoldan so prosti. Ravnateljev nimajo. Delo usklajuje tajnik na občini. Pripravljajo pa usposabljanje učiteljev s 50-urnim programom. Ti učitelji bodo polovično zaposleni kot ravnatelji, polovico pa poučevali, podobno kot sedaj inšpektorji. Povsod je poudarjena ekološka osveščenost ljudi, skrbno načrtno, a zelo funkcionalno imajo opremljena stanovanja. V opoldanskem odmoru ni dovoljeno motiti sosedov s košnjo zelenic, tudi zvečer je vse umirjeno. Zelo malo ali skoraj nič gledajo televizijo, veliko pa kolesarijo, se pogovarjajo, se ukvarjajo s športom in skrbijo za svo- NEXIA- brezplačni servo volan (omejena serija vozil) od 1.399.999 LANOS 4 vrata = 1.509.999 SIT 5 vrat = 1.499.999 SIT RGROflVlO HIŠA Šempeter ^^^ARIBOR (v bivši bencinski črpalki pri SIP-u) . v M0Zj,ju tel.: 063/702-510 tel. 833-080 NUBIRA-KLIMA =1 SIT NUBIRA 5 vrat = 1.999.999 SIT NUBIRA WAGON = 2.299.999 SIT Na zalogi še nekaj testnih vozil OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Na državnem tekmovanju Andraž in Lucija odlična deseta Proti koncu šolskega leta potekajo na osnovnih šolah različna tekmovanja, ki se najprej začnejo s šolskimi, nato regijskimi, najboljši pa se uvrstijo še na državno tekmovanje. je zdravje, katerega zelo cenijo. Avtomobili velikokrat samevajo doma. V njihovih časopisih je bilo napisano veliko lepega o Sloveniji, o Ljubnem, o naših ljudeh in o meni. Bila sem tudi gostja županje. Vsi učitelji smo bili gostje parlamenta kantona Schwyz, strokovna mnenja pa smo usklajevali na Pedagoški fakulteti v Luzernu z Brunom Achermanom. Švicarji so pokazali veliko pripravljenost za poglobljeno sodelovanje, tudi sami spreminjajo svoj šolski sistem. Ni jim všeč diferenciacija otrok po 6. razredu, zato bodo to združevali po našem vzoru. Resnično Švico smo doživeli z ogledi krajev, mest, muzejev, razgovori, športnim udejstvovanjem, okušanjem njihovih jedi, spoznavanjem navad, tolerantnostjo... Zavidam jim umirjene, disciplinirane učence, varčnost in skromnost, lepe ceste, kolesarske steze, disciplinirane voznike, bogato in funkcionalno opremljene učilnice, ločene stavbe za višjo in nižjo stopnjo, igrišča brez asfaltnih prevlek, igrala ob šoli, učilnice za ročna dela... Bi jim pa rade volje pustila celodnevne zaposlitve z opoldanskimi odmori in odhodi otrok domov na kosilo, preveliko plansko življenje, izolacijo od sosedov, krajši porodniški dopust... Povsod lepo, a doma nam je lahko zelo lepo. Irena Retko Seveda je to povezano z mnogimi odrekanji in trdim, vztrajnim delom. Zjutraj, ko drugi še prijetno spijo, nekateri hitijo h krožku ali dodatnemu pouku, da bi si pridobili še več znanja, ki jim ga redni pouk ne more dati. Popoldne, ko se drugi igrajo, le-ti rešujejo zahtevne naloge. Seveda je lahko vsak tak trud s kančkom sreče bogato poplačan že pri šolskih tekmovanjih, še bolj pa pri nadaljnjem šolanju. Andražu Drčarju in Luciji Ročnik je uspelo. Na šolskem tekmovanju iz fizike sta si priborila prvi dve mesti in se s tem uvrstila na regijsko tekmovanje. Le-to je 4. aprila organizirala OŠ Hruševec Šentjur. Tu sta med 60 ekipami celjske regije dosegla 4. mesto in s tem dobila možnost, da se udeležita državnega tekmovanja iz fizike. Državno tekmovanje organizira vsako leto Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v sodelovanju z eno izmed pedagoških univerz. Letos je 9- maja tekmovalce 7. in 8. razredov iz cele Slovenije gostila Pedagoška univerza Maribor. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Tri naloge so reševali pisno, dve pa eksperimentalno. Za rešitev vseh so imeli tekmovalci tri ure časa. Po končanem tekmovanju so dobili kosilo in do razglasitve rezultatov je bilo treba počakati dve uri. Naša učenca sta naloge rešila 78 -odstotno in s tem zasedla 10. mesto, osvojila zlato Štefanovo priznanje in dobila vabilo, da se od 21. do 25. septembra udeležita letne šole mladih fizikov v Plemljevi hiši na Bledu. Za dosežen uspeh jima čestitamo. Meta Marovt Osnovna šola Mozirje Tekmovanje mladih matematikov V soboto, 18. aprila, je bilo v Mozirju področno tekmovanje učencev 6., 7. in 8. razreda iz matematike za Srebrno Vegovo priznanje. Udeležili so se ga osnovnošolci iz Gornjega Grada, Luč, Ljubnega in Mozirja. Sodelovalo je 51 učencev, od tega 17 šestošolcev, 17 sedmošolcev in 17 osmošolcev. Podeljenih je bilo 14 priznanj, 6 šestošolcem, 3 sedmošolcem in 5 osmošolcem. Razvrstitev učencev, ki so osvojili priznanja: 6. razred: M. Maruša Ermenc (1. mesto) iz OŠ Ljubno, Anja Rakun (2. mesto), Jerica Atelšek (3. mesto), Blaž Prislan (4. mesto) - vsi iz OŠ Mozirje, Gabrijela Poznič (5. mesto) iz OŠ Gornji Grad in Denis Hren iz OŠ Mozirje. 7. razred: EvaRibežl (1. mesto), Branka Goličnik (2. mesto) - obe iz OŠ Mozirje, in Urban Jakop (3. mesto) iz OŠ Ljubno. 8. razred: Andraž Drčar (1. mesto iz OŠ Gornji Grad, Andreja Potočnik in Benjamina Šuster (2. mesto), Eva Vrtačič (4. mesto), vse iz OŠ Mozirje in Peter Stakne (4. mesto) iz OŠ Gornji Grad. EvaRibežl, Branka Goličnik, Andraž Drčar, Andreja Potočnik in Benjamina Šuster so se udeležili državnega tekmovanja iz matematike za Zlato Vegovo priznanje, ki je bilo 16. maja v Celju. Eva Ribežl je med sedmošolci osvojila 1. mesto na celjskem področju, Branka Goličnik 3. mesto, Andreja Potočnik pa je med osmošolci zasedla 13. mesto. Vsa tri dekleta so s tem osvojila tudi Zlata Vegova priznanja. Učenci in mentorji se iskreno zahvaljujemo DPM Mozirje, ASTRUM-u iz Levca, VIVI Nazarje, Savinji Mozirje in OŠ Mozirje, ki so nam omogočili področno tekmovanje in z nagradami vzpodbudili mlade tekmovalce, da se bodo še z večjim veseljem posvečali matematiki. Darinka Marinc KONJENIŠKI TURNIR SOBOTA. 27.6.1998 - 9.00 kategorija Al (100 cm) -11.00 kategorija A2 (110 cm) -14.00 kategorija L (120 cm) -17.00 kategorija Ma (130 cm) Pokrovitelj: OBČINA NAZARJE NEDELIA. 28.6.1998 -15.00 kategorija kočij enovpreg -17.00 kategorija kočij dvovpreg Vabljeni! Gasilsko poveljstvo občine Nazarje Nove zaščitne čelade Kvalitetna zaščita gasilca je predpogoj za njegovo uspešno delo pri intervenciji in tega se v gasilskem poveljstvu občine Nazarje, ki ga vodi Franjo Pukart ml., dobro zavedajo. Skupaj z domačo občino skrbijo za redno modernizacijo opreme, korak naprej v tem smislu pa je tudi petnajst novih čelad, ki jih je župan Ivan Pur-nat gasilcem predal v uporabo predzadnjo majsko nedeljo. Nove čelade francoskega proizvajalca Dräger-Gale po kvaliteti sodijo v svetovni vrh, v Evropi pa skoraj nimajo konkurence. Njihove glavne značilnosti so: atestiran material po evropskih standardih, dobra razpoznavnost tudi v pogojih slabše vidljivosti oziroma v temi, možnost nastavitve glede na velikost glave, zaščita vratnega dela in vgrajena nastavka za priključitev maske dihalnega aparata. Prednost čelade Dräger-Gale sta tudi dva vizirja - manjši, ki je delovni, in večji, ki je namenjen zaščiti pred svetlobnimi žarki in toplotnemu sevanju. Pomen življenja ni v tem ali slišiš ali ne, v kakšno omaro zlagaš svoja oblačila in podobno, pomembno je le to, dase s svojim življenjem dotakneš drugega. In to želijo ljudem okoli sebe pokazati tisti, ki so malce drugačni, ki morda izstopajo iz družbeno veljavnih norm, ki pa so med nami in z nami živijo. Takšni so tudi ljudje, ki jim je poškodba ali bolezen za vedno vzela možnost, da bi slišali drug drugega. Gluhi in naglušni iz krajev Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se v društvo povezali leta 63. Skupni cilji, uveljavljanje življenjskih potreb in premagovanje komunikacijskih ovir, so jih povezali v trdno skupnost enako mislečih ljudi, ki ne želijo družbeno izstopati. Kako močne in čustveno pogojene so te vezi je pokazalo njihovo srečanje ob praznovanju jubileja in Zaradi naštetih kvalitet je cenačelad sorazmerno visoka (približno 500 DEM za kos). Denar za nakup so prostovoljna gasilska društva Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti pridobila iz naslova zaščite in reševanjazaleto 1998, pomemben delež pa je prispevala tudi Občina Nazarje, s katero gasilci izjemno dobro sodelujejo. Za njeno razumevanje in pomoč se je občinski poveljnik Franjo Pukart ml. ob omenjeni priložnosti zahvalil nazarskemu županu Ivanu Purnatu. Franci Kotnik otvoritvi društvenih prostorov. Društvo se je pred tem selilo iz enih v druge najemniške prostore, nobeni pa niso odgovarjali njihovim potrebam. Pred časom so zato stopili v akcijo zbiranja denarja za nakup lastnih, njihovim potrebam primernih prostorov. Uspelo jim je in od 16. maja naprej se veselijo prostorov v velenjskem domu učencev, ki obsegajo sejno sobo, tajništvo, čajno kuhinjo, društvene prostore in sanitarije. Slavnostni trak je prerezal šoštanjski župan, dr. Menih. Na slovesnosti so najzaslužnejšim članom podelili priznanja, bogat in čustveno prežet program so pripravili malčki, ki imajo prav tako prizadet sluh. S svojim izvajanjem so ganili navzoče in izvabili prenekatero solzo. Benjamin Kanjir PGD Gorica ob Dreti 8. turnir sv. Florjana 3. maja je bil 8. tradicionalni turnir za pokal sv. Florjana, kigavsakoletoorgan-izirajo prizadevni člani prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti. Letošnji turnir je na Laze privabil l6 gasilskih desetin iz vse Slovenije. 11 desetin je bilo moških, 5 pa ženskih. Desetine so se tradicionalno pomerile med sabo v treh kolih na izpadanje. V prvem kolu je med moškimi izpadlo 5 desetin, v finalno kolo pa so se uvrstile štiri desetine. V prvih dveh kolih so največ znanja in sreče pokazali domačini, desetina PGD Gorica ob Dreti, vendar jim je v finalu zmanjkalo moči. Najboljši so bili člani gasilske desetine iz Letuša z doseženimi 960,7 točkami, za njimi se je uvrstila desetina steklarne Rogaška Slatina z doseženimi 958,4 točkami, tretje mesto pa so zasedli domačini z doseženimi 957,8 točkami. Napeto je bilo ves čas tudi v ženski konkurenci. Gasilke so pokazale obilico znanja in izredno dobro pripravljenost. Napetost je naraščala iz kola v kolo, največ pripravljenosti pa so ob koncu pokazale članice desetine iz Hajdoš, ki so dosegle 954.1 točk. Za njimi so se uvrstile Letušanke z 945.2 točkami in desetina Loka 2 z doseženimi 931.3 točkami. Zmagovalci so prejeli čudovite lesene kipce sv. Florjana, moškim ga je podelil župan občine Nazarje, Ivan Pumat, ženskam paDanica Krznar. Organizacija turnirja ni le tekmovalnega značaja, pomembno je predvsem druženje in vzpostavljanje prijateljskih vezi, ki v gasilski dejavnosti temeljijo na načelih nesebične pomoči in humanosti. Benjamin Kanjir Nazarski župan Ivan Purnat podeljuje Florjanov kipec desetarju ekipe PGD Letuš (foto: B.Kanjir) Gasilci z novimi čeladami pred nazarskim gasilskim domom (foto:KF) Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje Lažje delo v novih prostorih Pred 35. leti je bilo ustanovljeno medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje. Ob visokem jubileju je članom društva uspelo premagati eno največjih ovir pridobili so primerne društvene prostore. Od lipe do prangerja Za uvod na Rečici razstava in proslava Na Rečici se v sredo, 24. junija, začenja tradicionalna turistična prireditev Od lipe do prangerja, ki jo pripravlja Turistično društvo Rečica ob Savinji. Letošnjo “lipo” bodo Rečičani pričeli z odprtjem pregledne razstave likovnih del akademskega slikarja Alojza Zavolovška ob njegovem jubileju. Gre za izjemno kakovostno razstavo, ki so jo velja ogledati; pomemben prispevek pri vrednotenju razstave bosta dodala dr. Jože Muhovič in Milena Božiček-Koren, v kulturnem programu pa bo sodelovala vokalna skupina Savinjski rožmarin. Razstavo bodo odprli v sredo, 24. junija, ob 19. uri v prostorih Osnovne šole na Rečici, nato pa bo razstava na ogled vsak dan. Srede na Rečici z odprtjem razstave še ne bo konec, saj člani Kulturnega društva Rečica, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rečica, ob 20. uri v rečiškem kulturnem domu na predvečer praznika pripravljajo osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Na obe prireditvi ste, spoštovani bralci Savinjskih novic, vljudno vabljeni! Prireditev Od lipe do prangerja se bo nadaljevala 27. junija, ko bodo na vrsti otroci s športnimi igrami, v nedeljo, 28. junija, pa bodo člani TD Rečica s pomočjo mnogih Zgornjesavinjčanov odprli razstavo Igrače in igre moje mladosti. Uidi ta razstava bo nekaj posebnega, saj bodo s pomočjo otrok ponovno zaživele igre, ki so se jih nekdaj igrali naše babice in dedki. Zanimiv bo tudi petek, 3- julija, ko se bodo na športnem igrišču na Rečici v nogometu najprej pomerili ženske, nato pa še občinski in krajevni svetniki. Osrednji dogodek bo vsoboto, 4. julija, ko bo na Rečici Večer pod trško lipo. Več o podrobnostih pav prihodnji številki Savinjskih novic. TURISTIČNO DRUŠTVO Rečica ob Savinji vabi ekipe za turnir v ženskem nogometu, ki bo v petek, 3. julija, v okviru prireditve Od lipe do prangerja na športnem igrišču na Rečici, naj najkasneje do srede, 1. julija, prijavijo svoje sodelovanje. Tlirnir bo potekal v dveh starostnih kategorijah, in sicer do 15 let in nad 15 let, v obeh kategorijah pa bodo zmagovalne ekipe prejele pokale. Prijave in podrobnejše informacije na tel. 831-464 ali 833-364. Kopalke Cnancy> / \v.-b , Velika izbira ostale Poletne konfekdJe N.trgisi - > VZAMEŠ DANES 3330 Mozirje v ^ v rei, 063/ 831981 p^CAS SEPTEMBRA Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev Planinci zborovali na Golteh Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev (SMDO) sestavlja 41 planinskih društev in en alpinistični klub. 14. seja tega odbora je bila 31. maja v Mozirski koči. Planinska društva se združujejo v meddruštvenih odborih, ker tako lažje uveljavljajo svoje potrebe na nivoju zveze. Teh odborov je v Sloveniji 13. SMDO pokriva širše celjsko območje in tako združuje kar 41 planinskih društev in en alpinistični klub, v katere je včlanjeno preko 11.000 planincev. Odbor, ki ga sestavljajo predvsem predsedniki planinskih društev, se sestane večkrat letno, vsakokrat pa si izberejo drugo lokacijo. Navada je, da v uvodnem delu srečanja predsednik najprej predstavi društvo, kije gostitelj. To je na Mozirski koči storil Jože Kumer, ki je izčrpno predstavil mozirsko planinsko društvo, nakazal pa tudi nekaj problemov, s katerimi se ukvarja. Pred časom je bila 1. seja upravnega odbora PZS. V tem upravnem odboru je tudi več članov SMDO, eden izmed njih, Adi Vidmajer, pa je celo podpredsednik PZS. Vidmajer, ki je tudi član predsedstva SMDO, je predstavil glavne smernice delovanja zveze. Poudaril je predvsem antipolitično in antistrankar-sko dejavnost planinstva, ker bi s političnim vmešavanjem planinstvo izgubilo svoj pomen. Nakazal je tudi težnjo, da morajo meddruštveni odbori nujno postati pravne osebe, ker bodo tako lažje uveljavljali posredniško vlogo med društvi in zvezo. Predsednik SMDO-ja, Martin Au-breht, je podal poročilo o občnih zborih posameznih društev, ki so bili opravljeni v letošnjem letu. V nadaljevanju so se dotaknili redne skupščine PZS, ki je bila pred kratkim v Celju. Za odlično in brezhibno izpeljavo so se zahvalili podpredsedniku PD Celje, Ediju Stepinšniku, ki je bil glavni organizator in vodja projekta. Predsednik komisije za planinske vodnike je podal poročilo o opravljanju tečajev za vodnike in delitvi sredstev, ki jih zveza prispeva za izobraževanje te strukture. Predsedstvo je v lanskem letu izgubilo svojega člana. Na tej seji je bil Edi Stepinšnik imenovan za petega Martin Aubreht (foto: F. Kotnik) člana predsedstva. V nadaljevanju so izvolili svoje predstavnike za članstvo v komisijah PZS, določili pa so tudi kraj in okvirni datum 15. seje. Dogovorili so se, da bo naslednja seja v Mariji reki - PD Prebold, in to septembra. Pod razno so sprejeli sklep, da se mora pravilnik PZS spremeniti, saj pokrajinski odbori, ki so predvideni, ne morejo biti ustanovljeni pred pokrajinami. Predsedniki PD so povabili k udeležbi pohodov in srečanj, ki jih organizirajo v letošnjem letu. Izpostavljena je bila predvsem 100-letnica koče na Menini. Osrednja slovesnost bo 18. julija. Po seji in izdatnem kosilu so se planinci podali po Severjevi poti na Boskovec. Benjamin Kanjir Luče ob Savinji Slepe miši z medvedom? Po planinskih obronkih Zgornje Savinjske doline - Menina planina, Kašni vrh, Lepenatka, Raduha in še kje menda že lepo število dni lomasti medved. Če gre verjeti lovcem in ostalim “očividcem”, se po tukajšnjih planinah klati več nič kaj prijaznih kosmatincev. Nekaj dni nazaj se je nepoklicani gost pojavil v okolici Luč. Ni potrebno poudarjati, da je njegova prisotnost precej razburila tamkajšnje kmete, še posebej rejce ovc. Za streljaj od kmetije na Sedlu v Podveži so namreč našli ostanke ovce, sledi in iztrebki pa so bili brez dvoma medvedovi. Kmetje, lovci in gozdarji so dogodek zabeležili in ostali v pripravljenosti. V kolikor bi se podoben primer ponovil, nameravajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prositi za dovoljenje za odstrel. Luče z okolico namreč sodijo v področje, kjer medved ni avtohtona žival. Ob tem je potrebno povedati, da je medved sposoben v enem dnevu prehoditi precejšnje razdalje; gre torej zato, da njegova ali njihova prisotnost ogroža širše področje Zgornje Savinjske doline. In dokler se medved hote ali zgolj naključno srečuje samo z ovcami, še nekako gre, čeprav ne zmanjšuje pomena nas tale škode. Kaj pa če kosmatinec prekriža pot nič hudega slutečemu planincu, drvarju, ki ga pot zanese po naših planinskih poteh in stranpoteh? Verjetnost srečanja je ravno toliko možna kot nemogoča, zato bi kazalo kosmatince resnično odstraniti z našega območja. Tjakjer mu je mesto in zanj ustvarjeni življenjski pogoji. Savinjčan Slow food drugič v Lučah Jesti po polžje V penzionu Raduha v Lučah so pred nedavnim zaključili dneve odprtih vrat slow fooda, ki so v tem lokalu potekali vse od 15. maja. Da gibanje slow food ni snobizem, ampak uživanje v hrani in vinu ter spoznavanje novih okusov, smo pisali že v 8. letošnji številki, kljub temu pa verjetno nebo odveč znova pojasniti nekaj osnovnih pojmov. Zgodba o začetku slow fooda sega desetletje nazaj v Italijo, kjer je gibanje nastalo kot odgovor na vse bolj razširjen način prehranjevanja s “hitro hrano”. Ustanovitelji “počasne hrane” so si nekaj idej sposodili pri francoski novi kuhinji, ki oživlja stare, že pozabljene jedi in jih popestri s sestavinami, ki jih včasih niso poznali. Tako je domišljija dobila novo razsežnost, kulturna dediščina pa je postala še pomembnejši dejavnik. Jedi, v katerih lahko uživate v počasnem slogu, izvirajo iz kulture pokrajine, kjer stoji določena gostilna, in to velja tudi za penzion Raduha v Lučah. Ubranost med vinom in hrano je osnovno načelo gostincev in konzulov, ki izbirajo jedi in vina za večerje. Kozarček, ki ga počasi spijete objedi, ni za žejo - to je hrana. Večerja traja ponavadi pet ur, ker člani in simpatizerji slow fooda uživajo ob hrani in vinu, ker radi spoznavajo nove okuse, se radi družijo in zabavajo. Cene so višje od običajnih, niso pa pretirane: za približno sedem jedi z vrhunskimi vini vred plačate od pet do šest tisoč tolarjev. Nov prometni zakon je sicer zelo strog, toda ugotovili so, da človek po zaužitih petih, šestih kozarčkih vina v omenjenem času praviloma ne preseže kritične vrednosti. Martina Breznik, šefinja penziona Raduha in konzulka celjsko-savinjskega omizja, je za drugo slow food večerjo v lokalu v Lučah pripravila povsem nov menu: slane polžke, postrvi v vinski čebuli, koprivovo juho, zeliščne palačinke z beluši, jajčevce polnjene z rižem, telečjo rolado s suhimi marelicami, skutin puding in ajdovo potico z medom. Odlične jedi so dopolnjevala vina iz kleti Je-ruzalem-Ormož in priznani Frelihov cviček. “Pozabimo na hiter vsakdan in si ta večer privoščimo na novo, drugače odkrivati savinjsko kulinarično dediščino,” je na vabilo zapisala Martina Breznik. In natančno tako je tudi bilo. Slow food je način zdravega prehranjevanja, svežih jedi, nezamrznjene hrane in domačih pridelkov. Franci Kotnik Martina Breznik je od predstavnikov slow fooda prejela lepo darilo (foto: KF) Ženska vokalna skupina iz Solčave Za lepšo jesen življenja Jesen življenja se za marsikaterega osivelega gospoda ali sivolaso ženico konča v domu za ostarele občane, kjer včasih dnevi tečejo monotono, zdi se, kot da se je čas ustavil. Dan je enak dnevu. Zgodi pa se tudi, da kdo prekine to monotonost - tako je bilo tudi pred kratkim, ko so se pevke iz Solčave odpravile na obisk na Polzelo. Ženska vokalna skupina iz Solčave je namreč v začetku maja pripravila dobrodelni koncert v Domu ostarelih občanov na Polzeli, na pomoč pa jim je s svojimi citrami priskočil tudi sokrajan Alojz Lipnik. Pevke so s pomočjo svojih pesmi želele približati poslušalcem delček gorske vasice, od koder prihajajo. Sivolasim poslušalcem se je zj as-nil pogled, marsikomu se je utrnila solza iz oči. Pesmi so jih popeljale nazaj v čas, ko so tudi sami živeli bogato in polno življenje. Tudi v domu na Polzeli je namreč prenekateri Zgornjesavinjčan našel zavetje v jeseni svojega življenja. Narodne pesmi ženske vokalne skupine, ki jo sestavljajo Ida Slapnik, Marjeta Slapnik, Betka Slapnik, Lilijana Robnik, Nežka Robnik, Marija Komar, Leonida Pavlič in Helena Jezernik pod vodstvom zborovodkinje Martine Štiftar, so požele izredno topel in bučen aplavz. Po končanem koncertu so pevke obiskale tudi varovance doma, ki so doma iz Solčave in njene okolice. Ustavile so se v kristalni dvorani, kjer včasih varovanci pripravljajo cerkvene obrede. Tudi tu so zapele nekaj cerkvenih pesmi ob pomoči JanezaBračuna, nekdanjegarečiškegažupnika, ki skrbi za duhovno hrano varovancev doma. Marija Sukalo Prof. dr. Fedor Pečak, specialist ortoped Zelo dobro se počutim kot Šmihelčan Usoda spremlja človeka skozi življenje in ga vodi skozi različna obdobja. Vsak človek je edinstveno bitje, ki mu ni enakega. In prav ta različnost daje smisel življenju vsakega posameznika, ki poskuša ustvariti svojo pot, po kateri ga bodo poznali tudi takrat, ko njega ne bo več. Tako bogato in samosvojo pot si utira skozi življenje tudi prof. dr. Fedor Pečak, spec. ortoped. Doktor je znanec številnih ljudi, saj so se pred njim kovale usode mnogih, potrebnih njegove pomoči. On pa je znal prisluhniti in poiskati nasvet. Doktor se je leta 1935 rodil v Ljubljani. Maturiral je leta 1953 na 1. državni gimnaziji, medicinsko fakulteto je zaključil leta I960, leta 1967 pa je na ortopedski kliniki zaključil specializacijo ortopedije. Doktorat znanosti si je prislužil s proučevanjem nastajanja skolioze, po domače bi temu rekli ukrivljene hrbtenice. Želel je postati pediater pa takrat ni bilo te možnosti, zato je v hotenju, da se približa otrokom, svoje znanje nadgrajeval s spoznavanjem otroške ortopedije. Ker pa je z ortopedije lahko pokrival določene dejavnosti tudi za otroke, je ostal na otroškem oddelku na ortopedski kliniki. Do odhoda v pokoj leta 1995 je ves čas služboval tudi kot izredni profesor na medicinski fakulteti. Delal je in še vedno dela kot svetovalec v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Zavodu za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi in Inštitutu RS za rehabilitacijo za otroke. In kako je doktor “zašel” v Zgornjo Savinjsko dolino? S pomočjo dr. Antona Dolenca, ki prav tako stanuje v Šiški, doma pa je z Rečice. Doktor Dolenc je imel botra v Šmihelu, ki ga je velikokrat obiskoval. Z njim je Šmihel spoznaval tudi doktor Pečak. Nekega dne so se dobili pri Verbučevih. Izkazalo se je, da imajo prazno preužitkarsko hišo. Stekel je dogovor in Pečak je to hišo obnovil ter usposobil za vikend. To je bilo leta 1973- Od takrat je doktor del Ver-bučeve družine. V tistih letih je več ali manj vse Šmihelčane zdravil doktor But. Kadar je bilo potrebno za katerega izmed pacientov zagotoviti zdravljenje na ortopedski kliniki, se je doktor But obrnil po pomoč k dr. Pečaku. To sodelovanje se je v korist Šmihelčanov dobro razvijalo. Ko pa je šel Pečak v pokoj, ga je dr. Fiirstova povabila, da enkrat mesečno po potrebi pomaga in svetu- Že leta 1956 je s skupino nastopal v Gornjem Gradu in na Ljubnem. Doktor pa je tudi član ljubljanskega kluba Rotary. Klub združuje vrhunske strokovnjake, ki vsak na svojem področju dosegajo vidne rezultate. Rotaryjanci organizirajo prireditve, katerih izkupiček gre v dobrodelne namene. Klub je torej humanitarna organizacija poslovnežev, ki se na svojstven način vključujejo v čim boljše življenje. Slovenska ortopedija je na svetovnem nivoju in za njim ne zaostaja. Takšen nivo vzdržujejo specialisti, ki svoje življenje namenjajo pacientom in njihovemu počutju. Prav gotovo je eden izmed teh specialistov tudi doktor Fedor Pečak, ki vas bo z veseljem sprejel v svoji ambulanti, si za vas vzel čas in vam svetoval. Benjamin Kanjir U prihodnji številki začetek poletne Dr. Fedor Pečak (foto: B. Kanjir) je v ambulanti v Mozirju. Poleg medicine oba doktorja skozi vse življenje spremlj a kultura. Doktor Dolenc je bil eden izmed ustanoviteljev kulturne skupine delavcev medicinske fakultete in kliničnega centra. Ta skupina še vedno deluje, njen namen pa so vsakomesečni koncerti za boljše počutje pacientov, medicinskega kadra in lažje okrevanje. Predsednik te skupine je bil nekaj časa tudi doktor Pečak. Fedor Pečak dolga desetletja sodeluje tudi s folklorno akademsko skupino France Marolt. Savinjskih novic IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA PRODAJALCA V DOLINI! Savinjske novice Tri desetletja vztrajnosti in tesnih stikov z bralci Jubilej Savinjskih novic, ki smo ga skupaj z vami, spoštovane bralke in bralci, obeležili zadnji petek v maju v hotelu Štorman na Venišah, so s svojo prisotnostjo počastili tudi predstavniki družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Nekoliko soparno vreme, ki se je že nagibalo k poletni nevihti, je konec koncev vendarle zdržalo in tako prispevalo svoj delež k odličnosti prireditve. Po sprejemu pred hotelom, kjer je urednik Franci Kotnik sprejel številne čestitke ob 30-letnici časopisa, so se »stvari postavile na svoje mesto«. Zbrala se je večina sedanjih ustvarjalcev Savinjskih novic, prišli so poslovni partnerji, prišlo pa je tudi nekaj »slepih potnikov«, ki v prenapolnjenem hotelu seveda niso našli svojega prostora. In ker je bil tukaj tudi voditelj, mladi virtuozni plesalec Miha Rabič s svojo plesno družico Barbaro Levak, se je slovesnost lahko začela. Omenjeni plesni par je že po prvih taktih, krogih in elipsah očaral vse, ki so ga z očmi spremljali med nastopom. Glavnemu uredniku in sploh glavnemu ta večer (če za trenutek namerno pozabimo na tri vogale SN - Heleno Kotnik) Franciju Kotniku sta elegantna plesalca kar položila občinstvo pred osrednji nagovor. Kotnik se je uvodoma spomnil nastanka časopisa in takratnih razmer v dolini ter nato vlekel rdečo nit skozi dolga tri desetletja izhajanja. Naštel je vse dosedanje urednike in njihove zasluge za napredek informiranja občanov. Urednik je svoj govor zaključil z iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju Savinjskih novic, in napovedal, da bodo v prihodnje še boljše kot doslej. Pri Štormanu seveda ne gre brez odlične ponudbe, po kateri ta hiša slovi daleč naokrog. Od aperitiva do izbranih vin je preteklo le malo časa, ko je že prišla na vrsto predjed. Seveda so se tudi na tej prireditvi poznale posledice novega prometnega zakona. Nekateri so uživali v brezalkoholni zabavi in se imeli lepo tudi brez maliganov, drugi pa so si zagotovili varen prevoz s prizorišča obletnice. Dežurni fotoreporter Tomaž Pajk - ToP je s svojim »topom« beležil sliko za sliko, ostalim rednim in izrednim sodelavcem pa je bilo delo ta večer strogo prepovedano. Zato so se na galeriji vneto spoznavali med seboj in s partnerji, ki jih sicer bolj poredko vzamejo s seboj, ko gredo na teren. Predstavitev sponzorjev je »padla na plodna tla«, saj je prišlo kmalu na vrsto nagradno žrebanje. Zahtevnega dela se je lotila kar družina Kotnik, ob budnem nadziranju in sne- Urednik SN Franci Kotnik je prejel številne čestitke ob jubileju časopisa (foto: ToP) manju odgovornega početj a seveda. Po razdelitvi nagrad sta ob pritajeni nevoščljivosti tistih, ki niso imeli sreče (dobiti zlat prstan ali zlato ogrlico ali čisto pravi glasbeni stolp namreč res ni kar tako), sledila drugi in tretji obrok večerje, ki bi po obilnosti zadostovala še za zajtrk. Prisotnost Zvoneta Štormana osebno je dajala gostinski ponudbi dodatno težo, delovna profesionalnost njegovega osebja pa je bila na nivoju, ki si brez dvoma zasluži pet zvezdic (z bazenom ali brez). Zlata harmonika in srebrni bas Bernarde in Tomaža Podlesnika sta z ubranimi zvoki požlahtila glasbeni program prijetnega večera, bučen aplavz pa sta požela zlasti s strani s tare-jšega dela občinstva. Bogato mladostno energijo so pošiljale v eter članice velenjske vokalno-plesne skupine N-ergy team. Z izzivalnimi plesnimi koraki so marsikateremu moškemu predstavniku avditorija hitreje pognale kri po žilah, tako da je temperatura v lokalu še narasla. Irena Vrčkovnik je stopila na sceno ravno v trenutku, koso nekateri že pomislili na prevoz do spokojnega zapečka. »Kje pa,« je dejala Irena, zapela v živo in premikastila s trune na svoji kitari, daje bilo veselje. »To je prava zabava..., kakšno snemanje, g. Miklavc, kakšno slikanje, g. Pajk, nocoj je tu za zabavo družba zbrana!« (Ne čisto) na koncu je seveda treba omeniti tudi sicer »prvoinštalirani« ansambel Gaj. Z uglajenimi takti je spremljal sprejem gostov, nato nekaj časa »ni prišel do besede«, v nadaljevanju pa je »zažgal« najprej z Golico, potem pa še z drugimi znanimi in nikoli pozabljenimi vižami. Ej, bilo je lepo, še posebej za tiste, ki so to znali dočakati. Ti so namreč dočakali tudi zgodnje sobotno jutro, kije z novim dnem napovedalo novo tridesetletje Savinjskih novic (in Za-drečkih noric). Da bi našo »fešto« kar najbolje podoživeli z nami, bomo prihodnjič objavili še fotoreportažo Tomaža Pajka. Oktobra bo na vrsti proslava ob 30-letnicizgornjesavinjskega časopisa v drugačni obliki in takrat bomo spet zraven. Boste tudi vi? Seveda boste! Jože Miklavc PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, Velenje, tel.: 063/861 570 KUPIM ŠKODO. GREM NA POČITNICE Lepo je imeti dober, nov avto. In lepo si je privoščiti nore, uživaške počitnice. Se lepše pa se je z dobrim, novim avtomobilom odpraviti na nore, uživaške počitnice. Pri nakupu kateregakoli modela ŠKODE vam zato podarjamo 50.000 SIT za počitnice. Vi si le še izberete kraj počitniko-vanja in začnete pripravljati kovčke. Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Mizarstvo ‘Kovač, d. o. o. Ljubija 55, 3330 Mozirje TeC:063/S33-6Sl 2 Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiti v Mozirju tel.: 0B3/83&-&00 aümäESS ^Trgovina, Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620 Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje r — — —--------—-------— — -— — — — — — — I TURISTIČNO DRUŠTVO [ NAZARJE I OBMOČNA IZPOSTAVA SKLADA RS I ZA LJUBITELJSKO KULTURNO DEJAVNOST VABITA na prireditev i ZLATA HARMONIKA 98 v soboto, 20.6.1998 s pričetkom ob 15. uri, pred grad Vrbovec v Nazarje Program: - REVIJA VIŽARJEV (godci veterani in samouki) - folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki - tekmovanje godcev z diatonično harmoniko v vseh starostnih kategorijah - izbira polfinalistov - izbira Grajskega godca 98 I Živahne večerne in nočne ure vam bo ob žrebanju glasovnic ■ pripravil ansambel HAPPY BAND in gostja IRENA VRČKOVNIK j V primeru slabega vremena bo nastop godcev v Delavskem domu ■ Nazarje. ■ I--------------------------------------------1 I I PRIJAVNICA ZA REVIJO VIŽARJEV IN I IZBIRNO TEKMOVANJE ZLATA I I HARMONIKA 1998 j 1. IME IN PRIIMEK:________________________| I I 2. Datum rojstva:_________________________I 3. Domači naslov in telefon:_______________. I 4. SKLADBE: 1.______________________(naslov) 11 _______________________(avtor) j j l| 2.________________________(naslov) |l ________________________(avtor)'i I i 5 - Mentor:_11 ! I 6. Nimam mentorja/OBKROŽI, ČE TRDITEV DRŽI/ I! * i___i1 Prijavnico poslati na naslov: Ivana Žvipelj, . Hribernikova 1, 3330 Mozirje (tel.: 833-593) ii —— — _ — — — J forty's/*- NOVICE SO ZAPISALE: Proizvodni program v GLIN Na zasedanju delavskega sveta pri podjetju GLIN Nazarje, dne 30. aprila 1970, je bil sprejet letni plan proizvodnje, ki okvirno določa osnovne smernice razvoja in predvidene uspehe, ki naj bi jih kolektiv dosegel v letu 1970. Proizvodni plan za letošnje leto predvideva nekoliko manjši posek in oddajo hlodovine za razrez od prejšnjih let, ko se je na našem gozdnem območju sekalo za okrog 15% več, kot pa je znašal letni etat območja. Proizvodnja obeh sektorjev lastništva naj bi v letu 1970 oddala naslednje količine lesa v m3 v primerjavi s preteklim letom: Plan Dejansko Razmerje 1970 1969 1970/69 iglavci 105.377 114.005 92,4 listavci 17.527 18.754 93,4 Skupaj 122.204 132.759 92,6 Skupna oddaja hlodovine bo v letu 1970 na 7,4 % manjša od lanskoletne na račun zmanjšane gozdarske proizvodnje, ki jo moramo prilagoditi z novimi gozdnogospodarskimi načrti, ki določajo obseg sečnje. Lesnoindustrijska proizvodnja se bo v letu 1970 preusmerila na povečano predelavo finalnih izdelkov, kjer si kolektiv obeta večji finančni uspeh, kot pa ga daje proizvodnja in prodaja surovin ali polizdelkov. S povečanjem proizvodnje finalnih izdelkov kot so okna, vrata in rolete dosežemo dvojni učinek. Prvič povečamo čisti dohodek in s tem tudi zaslužek vseh zaposlenih, drugi učinek pa se pokaže v večjem številu zaposlenih, ki jih potrebuje lesna industrija za povečano lesnoindustrijsko predelavo, saj vemo, da je zaposlenost na območju mozirske občine precej pereč problem, ki ga lahko rešimo le z ustanavljanjem novih delovnih mest, ali pa z zaposlitvijo izven območja naše občine. Lesna industrija bo v letu 1970 proizvedla okrog 59 500 m3 žagarskih proizvodov, od katerih gre več kot 2/3 za prodajo, ostale količine pa se predelajo v lesnoindustrijskih obratih podjetja. Tako bo v letošnjem letu proizvedeno 9.000 m3 ladijskih tal, to je približno ista količina kot v letu 1969- Proizvodnja oken se bo povečala od lanskih 42.640 komadov, na 56.300 komadov v letu 1970, kar predstavlja povečanje za 32%, proizvodnja vrat pa se bo povečala od lanskih 25-084 komadov na 29.350 komadov v letošnjem letu. Tudi proizvodnja rolet se bo povečala za 35% t.j. od 9-485 komadov leta 1969 na 12.800 komadov v letu 1970. To so proizvodi, pri katerih podjetje ustvarja največji finančni efekt, zato se bo ta proizvodnja povečala tudi v bodoče, v kolikor bodo to dovoljevale proizvodne zmogljivosti in ugodna situacija na trgu. F. VALTE Maj 1970 KS Nazarje KS Kokarje KS Šmartno ob Dreti VABIMO VSE OBČANE, ki imajo volilno pravico, da se UDELEŽIJO REFERENDUMA, ki bo 21. 6. 1998 in na katerem bomo s pozitivnim glasovanjem odločali o priključitvi naselja Prihova k občini Nazarje. Predsedniki svetov KS PRODAJA Zadruga mozirje _ JARKIC starih 18 tednov, I Mercator - ZgomJesavInJska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Informacije no tel. 831-940./i KLUB ZGORNJESAVINJSKIII ŠTUDENTOV Cesta na Rožnik 24 3330 MOZIRJE RAZPISUJE NATEČAJ za EMBLEM ZAŠČITNI ZNAK KZSŠ Emblem naj vsebuje napis KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV ter duhovit motiv. Znak je lahko narejen v COREL-u ah skiciran na papirju. Rokzaoddajo(disketa ali skica) je26.6.1998nazgornjinaslov. Prve tri najizvirnejše ideje bodo bogato nagrajene. © O TRAFFIC E"> A LA ižKk s.p. Rosenstein ewt* iota. Tel: 832 937 GSM 041 698 252 MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E, vključno kolo z motorjem se pričnejo: GD Mozirje: 16.6. ob 17 h OŠ Ljubno: 22.6. ob 17 h OŠ Luče: 23.6. ob 17 h ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! IZPIT ZA TRAKTOR VARNO DELO S TRAKTORJEM Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Tečaj se prične 15.6. ob 16 h v Gasilnem domu Mozirje. Vabljeni! Tekmovanje jadralnih padalcev ta pokal Slovenije v točnonfi pristajanja Gornji Grad res. £*7j' VZLETIŠČE: SEMPRIM02 n««! Gornjim Gradom, PRISTANEK: NOGOMETNO IGRIŠČE Gornji Grad DDP FINESA Gornji Grad Toyotini dnevi odprtih vrat Konkurenca je dobra pa pika! Kakorkoli obračamo »stvar«, vedno dobimo isti odgovor. Več konkurence pomeni bolj in vedno bolj zadovoljnega potrošnika! Lep primer tega je prav Toyota. Do pred kratkim v Sloveniji nič kaj aktivna v smeri trženja, sedaj pa nastopa v povsem novem slogu. Podjetje Center iz Ljubljane in Toyota Frey Austria se zavedata konkurence. In prav je tako! Dan odprtih vrat pred štirinajstimi dnevi je bil namenjen predstavitvi dveh novosti: že znanega modela rav 4, sedaj v kabrio verziji, in novega land cruiserja4,2 TDI station. Obiskovalcem so bile ves dan na voljo testne avensis in corolle, ki so zadovoljevale številno publiko. Slovenec pač ne kupuje več mačka v Žaklju! Najpogumnejši so se pomerili v spretnostni vožnji za lepe nagrade, med njimi tudi vikend s toyoto avensis in avtoradio pioneer. Novi land cruiser si brez dvoma zasluži naziv “kralj cest”. Dolžina okoli 5 metrov, višina okoli dveh, da ne govorimo o širini, ki je večja kot višina. Glomazna zadeva, ki očara s svojo prostornostjo, robustnostjo in ceno. Toyota land cruiser Toyota RAV4 Gremo v opero ali v hribe, land cruserju je popolnoma vseeno. Zna biti prefinjen gentleman ali prava zver s svojim 4WD, ki mu omogoča premagovanje tudi najhujših naporov. In TDI?! V šest valjev lahko zlijete osem piv pa bo še ostalo za malo “štangico”! Ampak navora in moči je vedno dovolj! 204 KM in 430 Nm prenese le najboljši menjalnik, poraba pa se zna vrteti okoli 12 litrov. Če vam je bolj pri srcu svež zrak in veter v laseh, vam Toyota ponuja »grdega račka« z imenom rav 4, sedaj tudi v kabrio verziji. Vožnja in vse os tale zadeve so podedovane od brata s trdo streho. Pri kabrioletu se zadnji del z lahkoto zloži, kar vam pričara najlepše poletne užitke. Veter v laseh pa je brez doplačila! IGOR AVTO ŽUNTER Prodaja vozil in kvaliteten servis FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO nuKin ugodno EttBSkW BRAVO in BRAVA s klimo in obema zračnima blazinama, PUNTO 55 z el. pomikom stekel in centralnim zaklepanjem Vsi modeli imajo enoletno mobilno garancijo (FLAR SOS), 8 let protikorozijske garancije in -100.000 SIT pri zamenjavi staro za novo. a a dodatne opreme I g \sf avtoakustike (.Philips in Kenwood) 03 S. st avtokozmetike MA-FRA - NOVO! NOVO: PRODAJA IN SERVIS TRAKTORJEV SAME! Internaciji, mOimm.Okmrna IS S 10631 3*1 m OIDV d.o.o. poizae, tel. 720-592. V€L€NJ6, tel. 863-960 SUZUKI AKCIJA GRAND ALTO.....................od 1.100,000 SIT SWIFT....................od 1.400.000 SIT BALENO...................od 1.700.000 SIT SAMURAI....................2.000.000 SIT UGODEN KREDIT T + 6% od 1 do 5 let STARO ZA NOVO Največja izbira skuterjev KREDIT 1 LETO SAMO T + 3% cena brez p.d. PIAGGIO ZIP 246.000 TYPHOON 305.000 LIBERTY 320.000 GILERA RUNNER 370.000 SUZUKI AP 329.000 STREET MAGIC 495.000 Piše: Aleksander Videčnik Slomškove zgodbe Sekire in drevje Iz kovačnice so peljali skozi dobravo na sejem poln voz sekir. Sonce je sijalo in sekire so se na soncu tako lesketale, da so se drevesa tresla pred tem smrtnim orodjem. “Kdo nas bo rešil? Sekire nas bodo vse posekale,” je trepetalo drevje. Na to se je oglasil hrast in rekel: “Ne bojte se! Dokler nobeno od nas sekiri ne da toporišča, toliko časa nam sekira ne more škoditi, naj je še tako nabrušena.” Noben sovražnik, bodi še tako mogočen, nam ne more škoditi, dokler mu ne damo za to priložnost. Izdajalec je doma le v našem srcu. Koroški (Nadaljevanje) Popoldne je odšel na Gospos-vetsko polje, kjer stoji še danes iz kamenitih plošč sestavljen vojvodski prestol z dvema sedežema. Na prestolu sedeč, je delil vojvoda fevde (najeme), potrjeval gospodom in kmetom stare pravice, poslušal pritožbe in prošnje ljudstva ter razsojal prepire. V ciklu “Stara pravda” proslavlja pesnik Anton Aškerc v pesmi “Knežji kamen”, ta staroslovenski običaj, ki je najsijajnejši spomenik pravic in svoboščin koroških Slovencev. Ustoličenje priča o dveh stvareh, prvič o ugledu slovenščine v srednem veku v Korotanu in drugič o svobodi koroškega ljudstva. Ribica in pastirička Bila je velika povodenj, ki je čez in čez zalila travnike. Ko je voda upadla, je ostala na travniku v jamici drobna ribica. Bolj ko je voda usihala, bolj se je premetavala in se nazadnje od velike žalosti vrgla celo na suho. Priskakljala je pastirička, prijazno mahala z repkom in ribico lepo tolažila: “Kaj boš žalovala po kalni vodi!” je dejala. “Poglej kako je na suhem veselo, kako prijazno sije sonce, kako živo raste zelena travica, kako lepo svetijo rožice. Ostani tu in bodi vesela!” “Oh, kaj ti veš česa je meni treba!” je odgovorila ribica. “Brez vode mi ni živeti.” To je izgovorila in umrla. Lepe besede malo pomagajo. Daj rajši človeku kar potrebuje! Čebela in ovca “Ali imaš med živalmi večjo dobrotnico od nas čebel?” vpraša čebelica človeka. “0, da,” odgovori človek. “Kdo bi to bil?” vpraša čebela. “Ovca. Ovca je moja večja dobrotnica od čebele. Njena volna mi je potrebna, a tvoja strd je zapeljiva in sladka. Kar je potrebno več velja, kot gola sladkoba. In še eno ti povem: Ovčica mi daje volno radevoljno, čebelica pa pika. Kdor pa rad da, dvakrat da.” Kar kdo daje, na jezik ne jemlje. SloDenci Kmet da vojvodu oblast in sicer v slovenskem jeziku, to je priznanje ljudstva in njegovega jezika. Čeprav je bilo koroško ljudstvo pod nemškim vojvodom, je ohranilo še jedro samostojnosti- knez išče pooblastila za vladanje pri ljudstvu! Vojvoda se zaveda, da je narod nosilec oblasti in da jo je iz njegovih rok prejel. Seveda je ta zavest plahnela, čimbolj se je bližal novi vek in so prevzemali vlado samooblastni vojvode, v bistvu pa je obstajala še ves srednji vek. Po vrsti so se dali vmeščati vsi slavni koroški vojvode. Prvo slovesno ustoličenje je bilo leta ll6l, ko je postal koroški vojvoda Šponheimec Herman, zadnje pa je bilo leta 1414, ko je bil ustoličen Ernest Železni. Ker se je ustoličenje opravljalo v slovenskem jeziku, pomeni, da je slovenski jezik imel veljavo tudi v javnem življenju. Saj je koroški vojvoda imel glas v nemškem državnem zboru in smel tudi tam predlagati predloge v slovenskem jeziku. Koroški vojvoda Bernard je pri Vratih sprejel viteza Ulrika Liech-tensteinskega, ki je potoval pre- oblečen kot Venera iz Benetk,v slov-enskem jeziku: “Buge vaz primi, gralva Venus!” (Bog vas sprejmi kraljeva Venus). Tudi ta primer pozdrava dokazuje, da se je vojvoda takrat zavedal, daje njegov domači jezik slovenski in da mu gre zato tudi spoštovanje. (Nadaljevanje prihodnjič). Doživetja (Iz zapisa Robanovega Joža) Med zadnjo vojno mi je neki lovec pripovedoval tole: “Bilo je neke poznojesenske noči. Polna luna na jasnem nebu je obsevala pokrajino in mirna brezvetrna noč je bila zelo hladna. Sedel sem pod kozolcem in čakal zajca. Kakih dvajset metrov stran je ob krtini na trati čepela mačka in čakala krta ali miško. Bilo je kakor da se je čas ustavil in z njim vse življenje, samo hlad je postajal še občutnejši. Nekam sem se zamislil ali morda malo zadremal. Ko sem se spet zavedel in pogledal naokrog, sem opazil lisico, ki je čakala nekaj metrov za mačko. Prihuljena je bil k tlom, prednje noge je imela izprožene naprej, zadnje je počasi in neslišno vlekla podse. z živalmi Pripravljala se je na naskok. Toda v zadnjem trenutku je mačka začutila nevarnost. Bliskovito se je vrgla na hrbet in lisica je v naskoku priletela naravnost v zobe in kremplje. Živ klobčič se je zakotalil po trati. Zaslišalo se je renčanje, cviljenje, pihanje, hropenje, stokanje, skratka - peklenski hrup, tak, da so mi lasje dvigali klobuk. Koliko časa se je klobčič vrtel, ne vem. Zdelo se mi je zelo dolgo in kar pozabil sem, da imam puško čez kolena. Nenadoma se je klobčič razpolovil. Lisica je z veliko naglico pobegnila proti bližnjem gozdu, mačka je še nekajkrati skočila za njo, jezno pihnila, potem pa odšla na kozolec počivat. Tu se vidi, česa je zmožna stara mačka,” je končal zgodbo lovec. [ljudski reki (Iz knjige Robanovegajoža) Če hvaležnosti ne morem pokazati v de janju, jo moram pa z besedo. Preračunana dobrota in prisiljeno poštenje nimata vrednosti. Človek z dobroto vlada, s hudim se zasužnjuje. Lažje je pozabiti sto dobrot, kakor eno krivico. Krivica je najzvestejši otrok. Če gre še tako daleč po svetu, vedno se vrne nazaj k očetu. Slabo prebavlja, kdor se krivic nasiti. Poštenje velja, kakor kup zlata. Sila ni mila. Sila kola lomi. Korajža ne laže, moč pa pokaže. Laž ima kratke noge, pa dolg rep. Zaleže pa včasih veliko. Z molkom devetim odgovoriš. O stari pošti (Nadaljevanje) Poleg te redne poštne zveze za splošni promet so bile v tem obdobju na Kranjskem tudi lokalne zveze kočevskega gospodarstva do Metlike. Dolenjska kurirska jezdna pošta je potekala iz Ljubljane prek Žužemberka do Vinice. Ko je Karlovac postal obmejna trdnjava, je šla pošta prek Trebnjega, Novega mesta in Metlike v Karlovac. Organizacijo, delovanje pošte in prve poštne zveze pri nas v 17. stoletju je zelo dobro in kritično opisal Janez Vajkard Valvazor v knjigi Slava vojvodine Kranjske (1689). Ko opisuje gorenjske pošte, zapiše: ”Med stvarmi, ki kako deželo civilizirajo in ji prinašajo izkustva in vesti o tujih zadevah, sodi ne samo obisk tujih dežela, ampak tudi pošta. Ta ne samo da pospešuje mladih ljudi pereginacijo in drugih uspešnih oseb popotovanje, ampak goji tudi znanje, občevan- je in dopisovanje s tujimi narodi in omogoča povrhu prav hitre vesti o vseh znamenitostih, ki se drugje dogajajo. S tako hvalevredno in koristno napravo je tudi Kranjska dobro preskrbljena, da se ob določenih dneh vsakdo more s peresom od daleč pogovoriti s svojim dopisnikom ah pa dobiti za denar konje, če mora sam potovati. Na Gorenjskem, v prvi petini Kranjske, je samo ena poštna hiša, namreč v Podpeči (Lukovica). Tri milje od Ljubljane med visokimi hribi ob vodi Radomlji, to je druga pošta od Ljubljane do Gradca. Zdaj, ko to pišem, jo up-ravljajurij Ernest Kraa, kot poštni upravnik in dobiva plačo od dvorne komore in sicer iz rok gospoda mostnega mojstra v Ljubljani. Pošta leži v rodovitnem kraju, je zelo prikladna za pereginacijo in popotne ljudi, ki jim tu postrežejo z vso potrebno vljudnostjo in udobnostjo (za primerno priznanje in plačilo). Tiste, ki se na popotovanju tukaj ustavijo, izvrstno postrežejo tako s pijačo kakor z jedjo, bodisi na postni ali mesni dan, ker za vsakogar posebej pripravijo, kakor se ža tisti dan spodobi in ga torej kar najbolje zadovole...” Tako torej Valvazor! Mi bomo še spremljali razvoj pošte na Slovenskem. Seveda je to dokaj obsežno gradivo, vsega pač ne bomo objavili, toda najpomembnejše nas bo vendarle zanimalo, pa čeprav se dogajanja ne nanašajo na naše kraje, saj je sem prišla poštna dejavnost razmeroma pozno. Če seveda ne upoštevamo jezdne pošte, ki so jo imeli tedanji fevdalci, tudi gornjegrajski gospodje. Vsekakor bomo skušali opisati tudi razvoj pošte v naši dolini. Žal je pa za to le malo virov. Če nam bo uspelo, bomo veseli. Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL&FAX 720-770 TEL 720-343 Koledar gospodarskih opravil (Iz Koledarčka družbe svetega Mohorja za leto 1871) Pregovor pravi: pri Bogu je za delo vsaka stvar na prodaj. Bog svoj blagoslov podeli le delu, lenobo pa kaštiguje s pomanjkanjem. Vsako delo pa, ki ni ob svojem času storjeno -je zamujeno. Orati, gnojiti, sejati, okopavati, trsje rezati itd., vse to se mora za to odločenem, pravem času storiti. Lepo vreme nobenega ne čaka, čas paše manje. Kdor zgodaj seje, zgodaj žanje; kesna setev - prazne škrinje! Kdaj je pa najboljši čas za to ah ono delo? bo mrasikdo naših kmetov vprašal. To bo v sledečem povedal! Naši poljedelci so se od nekdaj skoraj pri vseh opravilih po mesecu ali luni ravnali. Brž ko ne, so stari poganski Slovenci tudi čas bolj po mesecu računali, kakor po soncu, kakor tudi še danes mnogo jutrovih narodov upošteva. Po znanosti utrjena resnica je, da ima mesec neko moč do naše zemlje. Ta mesečna moč se posebno vidno na vodi in drugih tekočinah naše zemlje razodeva. Tako se mesecu pripisuje, redno vsakdanje gibanje morja, njegov pritok in od- tok. Kakor na morje, tako deluje mesec na vse druge tekočine na naši zemlji, na sok v rastlinah, v semenih, v lesu, tudi na kri v živinskih telesih. Se ve, da je jegovo delovanje na gibanje celega morja le težko opaziti, v svojih posledicah pa se vendar očitno kaže. Mesečna moč do naše zemlje je pa druga, & je mesec mlad, druga če je mesec star, druga kadar gori gre in druga kadar doli gre. Glavno pravilo naših kmetov je to, da se imajo vsi sadeži, ki svoj sad nad zemljo prinašajo, kakor vsa žita, sadno drevje, zelje itd., v gori idočem mesecu sejati in saditi. Sadeži, kot krompir, korenje, čebula, česen itd., torej tisti, ki pod zemljo godijo, se morajo v doli idočem mesecu sejati ali saditi. Sploh se misli, da ima rastoči mesec pomnoživno, doli idoči pa zadržalno moč. Opomba: Sestavek je domala dobesedno prepisan, od tod tudi stari izrazi. Vendar so zanimivo tudi za današnji čas, zato jih zapišemo, kot jih v izvirniku preberemo. 3«četno «tare fotografije Na sliki so igralci iz Radmirja. 6. januarja 1940 so igrali igro Butalci. Sliko nam je poslala Marija Ročnik s Podhoma 6. Najgloblje misli se pripovedujejo z neizrečenimi besedami; kot posmehljivo prikrivanje golote pod pajčevinastim plaščem. Savinjčan DCaš cfo Biča - baca Prihod novega družinskega člana je ne samo lep, ampak tudi naporen dogodek. Mali človečki dajo vsak hip vedeti, da so končno tu in dolgega spanja, pa jutranjega poležavanja je nepreklicno konec. Pa kaj hi to! Če otroček pravilno raste, vsaj zadovoljivo spi in se veselo oglaša, potem lahko rečemo, da delamo v pravo smer. Da pa hi bilo na njej čim manj stranpoti, smo spel pripravili prilogo o dojenčkih, Veseli hotno, če vam ho olajšala kak trenutek z najmlajšim, da se boste lahko bolj brezskrbno igrali biča - baca. OTROŠKA OBUTEV Za prve korake Prvi čevlji lahko zaznamujejo otrokovo hojo in zdravje stopal za vse življenje. Pretirana trditev? Ortopedi trdijo da misel drži. Podkrepili so jo z naslednjimi spoznanji. ' oj ena C/^ripjrauifa: ^TCczrofina. TJ^/acniÄ V prvem letu nosi otrok čevlje predvsem zato, da ga varujejo pred mrazom. V toplih dneh pa za-dostujejo nogavička ali copati, še boljše pa je, če so nogice bose. Nogavica ali čevelj sta namreč le zaščita stopala pred poškodbami ali mrazom, za prve korake pa bi bilo idealno, če bi jih otroček naredil bos na mehki podlagi. Priporočajo se zlasti nogavičke s stopalnim delom, ki preprečuje drsenje. Če pa se odločimo za čevlje, izberimo model z enoplastnim mehkim usnjenim podplatom. Zelo pomemben je namreč občutek dotika s tlemi. Ko malček shodi, se temu velikemu dogodku prilagodi tudi obutev. Čevlji so običajno okornej-ši in z debelejšim podplatom. Od sedaj moramo biti ves čas odraščanja pozorni na dve stvari: Otroku noga raste izjemno hitro, stopala pa so običajno relativno širša. Torej izberimo dovolj veliko obutev, primerno prostorno in s prožnim podplatom, dobre upogljivosti prek osnovnih členkov prstov in z mehkim zgornjim delom. Material naj bo zračen. Za otroke so povsem neprimerne cokle in pa tako imenovana in dolgo opevana ortopedska obutev. Obutev s trdimi opetniki, z oporami za stopalne loke ali gleženj, je dandanašnji docela neprimerna. Je nepotrebna in škodljiva za normalen razvoj stopala in vir mnogih deformacij in bolečin v nogah. Po mnenju ortopedske stroke je najustreznejša izbira tako imenovanih športnih copat, ki jih največkrat imenujemo adidaske ali superge. la mame Pomirjena štručka. Ste vedeli? Če je otroček nemiren in zelo joka, potrebuje uteho in pomoč. Pomirja ga, če ga čvrsto zavijemo v dekco, z rokami ob telesu. Idealna masaža. Raziskave v ZDA so pokazale, da so prezgodaj rojeni otroci, ki sojih masirali petnajst minut dnevno, pridobili na teži do 47 odstotkov več kot nemasirani otroci. Ti otročki so bili bolj budni in aktivni, porodnišnico pa so zapustili šest dni prej od vrstnikov brez tolikšnega telesnega stika. Zmanjšan tek. Mnogi otroci obožujejo sokove in jih veliko popijejo. Ker je sok nasiten, otroci užijejo premalo mleka ali druge goste hrane in zato ne dobijo vsehpotrebnih mineralov in hranljivih snovi. Preprečuje alergije. Raziskave kažejo, da dolgotrajno dojenjepri otrocih zmanjšujene-varnost alergij. Materino mleko vsebuje številne obrambne snovi in je idealno za čiščenje otrokovega prebavnega sistema. Zato pediatri priporočajo, da mame dojijo vsaj šest mesecev. PEDIATROVA RAZMIŠLJANJA Joj, kako sem velik(a)! Starši so mnogokrat zaskrbljeni, saj ne vedo, če njihov novorojenček pravilno uspeva. Pri zalivančkih še nekako gre - oznake na stekleničkah pokažejo, koliko je popil otroček. Pri dojenih otrocih pa pomaga le samozaupanje ali pa natančna otroška tehtnica, na kateri tehtamo otročka pred obrokom in po njem. Tako, za prvo silo, pa za najmanjše zadostuje že šiviljski centimeter in kuhinjska tehtnica. Približno koliko naj bi pokazala za fantke in punčke, pa prikazujemo v naslednji razpredelnici. Dolžina in teža od rojstva do prvega rojstnega dne (povprečne vrednosti) STAROST FANTKI PUNČKE dolžina v cm teža v kg dolžina v cm teža v kg ob rojstvu 50 3,400 49 3,200 1. mesec 53 4,000 52 3,800 2. mesec 57 4,800 56 4,600 3. mesec 59,5 5,600 58,5 5,200 4. mesec 62,5 6,400 61,5 6,000 5. mesec 64,9 7,000 63,5 6,800 6. mesec 65,9 7,600 64,9 7,400 7. mesec 67 8,100 66 7,900 8. mesec 68,6 8,600 67,6 8,400 9. mesec 70,5 8,900 69,5 8,700 10. mesec 71,5 9,200 70,5 9,000 11. mesec 72,3 9,500 71,5 9,300 12. mesec 74 9,800 73 9,600 NASVETI ZA MIREN SEN Lahko noč, otroci! Misel na novorojenčka mnogo ljudi takoj pati, da se bo otrok čim prej navadil na red morda bodo vaše noči odslej bolj prijetne. Novorojenček Od pravkar rojenega otroka ne moremo pričakovati, da bo razlikoval dan in noč. Spi skladno s svojimi potrebami, to pomeni od 14 do 18 ur dnevno, če ga ne mučijo krči. Zbuja se, ko je čas za hrano ali svežo pleničko ali pa - ko se mu zahoče malo družbe. Nasveti: - Ne pričakujte, da boste uspeli vzpostaviti popolno rutino. Veliko pa lahko storite že s tem, da pred nočnim spanjem dojenčka preoblečete v pižamo ali spalno vrečo. - Razliko med dnevom in nočjo poudarite tako, da opravite nočna hranjenja v mraku in tišini, brez odvečne svetlobe in preveč besed. - Če je mogoče, naj otroček spi podnevi v drugem prostoru kot ponoči. - Sobna temperatura naj bo stalna - približno 21 stopinj. - Dojenček bo tesno zavit čutil varnost, dodatno pa ga boste umirili z znanimi zvoki iz okolice. Med njimi je najvažnejši mamin glas, zato mu pred spanjem šepetajte nežne besede ali pa pov- poveže z neprespanimi nočmi. Te marsikaterega starša zelo izčrpajo. Kako ukre-in pridobil kolikor toliko zadovoljiv vzorec spanja? Preberite naslednji prispevek, dan buden v sorazmerno pravilnih razmakih dva do trikrat. Nasveti: - Začnite načrtovati redni čas počitka z naslednjim zaporedjem: kopanje, hranjenje, crkljanje, posteljica. - Čeprav je dojenček še vedno drobcen, mu ne pozabite z besedami zaželeti lahko noč; postopoma jih bo otrok začel povezovati z odhodom v posteljo. - Ko zapustite sobo, ugasnite luč in pustite le zasenčeno nočno lučko. Šestmesečni dojenček Potrebuje vedno manj spanja, pa še to večinoma ponoči v kosu ali dveh. Čez dan še zaspi dvakrat ali trikrat. Nasvet - Pazite, da se obred pred spanjem ne razvleče na več kot pol ure. Sicer bo postal večurno neprijetno opravilo. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI ejte zgodbico. Kot glasovne kulise ne uporabljajte radia ali televizije, saj potrebuje otrok glas človeka. Trimesečni dojenček Otrok sedaj spi približno 15 ur dnevno oziroma na noč. V enem kosu že lahko odspi od šest do osem ur, vendar prekinitve zaradi lakote, vročine, mraza... niso nič presenetljivega. Najpogosteje pa se zbudi, ker se je preprosto naspal. Otroček je čez Trgovina, kjer veliki ljudje kupujejo za nude ljudi Devetmesečni dojenček Doslej je otrok spal, ko je bil utrujen. Pa sedaj? Začenja se truditi, da ostane buden, če se dogaja nekaj zanj posebej zanimivega. Večina otročkov te starosti začne vstajati, dvigajo se ob robu posteljice in včasih ne znajo vleči. Nasvet: - Zlato pravilo se imenuje doslednost! Če iz odhoda v posteljo naredite cel cirkus z igricami, pripovedkami, uspavankami... si bo vsak otrok zaželel, da bi ti trenutki trajali večno. Še na misel mu ne bo prišlo, da bi zaspal! Enoletnik Otrokove spalne navade se vse bolj ujemajo z vašimi, čeprav so seveda tudi otroci, ki se v tej dobi prebudijo po petkrat na noč. Mnogi samo zato, ker si želijo stekleničko mleka ali čaja. Mamica ni več edina tolažba - pred spanjem se kup igračk izkaže kot odlična druščina, ki jo lahko uspešno nadomesti plenička ali krpica blaga. Sesanje prsta je značilen način utehe. Nasvet: - Vztrajajte v vzpostavljeni rutini. Upoštevajte, daje otrok sedaj v obdobju, ko lahko dobi razne infekcije, ko pa je otrok bolan, ne moremo pričakovati trdnega spanca. Ko spet ozdravi, pa se le vrnite k utečenim navadam. - Negujte otrokovo navado po odhodu v posteljo z ljubo igračko; potreba po mamini prisotnosti pred spanjem bo tako manjša. Pri enem letu in pol Čez dan spi malček le še uro ali dve, ponoči pa od 10 do 12 ur. Nasvet: - Ne hitite z ukinjanjem dnevnega spanca. Omogoča vam dragocene proste trenutke, otroku pa pomaga, da se sprosti in odpočije ter tako zagotavlja trdnejši nočni spanec; preutrujen otrok ponoči slabo spi. -Vstajanje v posteljici ali celo nočni sprehodi so v tej dobi zelo pogosti, zdravilo pa monotono, a enostavno: Otroka vračajte v posteljico, dokler ne odneha. Dvoletni malček Približno 70 odstotkov otrok te starosti prespi celo noč brez zbujanja. Kaj pa, če vaš pripada tistim 30 odstotkom, ki bedi? Ne obupujte; težke sanje in strahovi so najpogostejši razlog zbujanja, poleg napadov jeze ob času odhoda v posteljo oziroma takrat, ko je malček preutrujen ali razdražen. Nasvet: - Ne dovolite, da bi otrok odločal, kdaj je čas za posteljo. To naj se zgodi vedno ob istem času. -Izberite trenutek, ko je otrokutrujen in zaspan, vendar ne čakajte, da se mu veke zaprejo kar same. Večina otrok te starosti je namreč aktivnih tudi še potem, ko so že dodobra utrujeni, čeprav znakov zaspanosti ne pokažejo vedno. Pred odhodom v posteljo pa je male razgrajače vsekakor treba umiriti. - Če se dete s kriki prebudi iz spanja, ga pomirite in potolažite. Ne spuščajte pa se v razprave o samih sanjah, saj bi ga s tem le še bolj razburili. Če se zjutraj sanj še spomni, pa se z njim le pogovorite. Lahko noč! fpri cerkvi v MozinuJ !l. 063/832-404 Tel priložnosti Torte vse za obhajilo rojstni dan birmo poroko obetnico krst ic PRIPOROČIJO! POPRAVILO IN PRODAJA VSEH VRST UR SEIKO, CITIZEN, CASIO, CANDINO, CONTINENTAL, itd. O Elektronska pošta: m.serbela-rupnik@siol.net 0 OTROŠKI SVET JE SVET IGRAČ. IGRANJE JE DELO, | s ZABAVA, UČENJE. ODKRIVAJTE Z OTROKOM TA NJEGOV § § SVET IN PRESENEČENI BOSTE. USTVARJALNE IN Š z VEDNO NOVE IGRAČE LAHKO NAJDETE PRI NAS. g W IMAMO KOMPLETNE PROGRAME LEGO, BARBIE, JOLLY, $ 1 UNICEF, URE ZA OTROKE IN ŠE MARSIKAJ! k IGRAČE LEGO, TOMY, FISHER-PRICE, MATEL, BARBIE, BBURAGO, SIKU, PUZZLE, itd. |= zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Celje ŠTUDENT NAJ BO. ŠTIPENDIJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Štipendijsko zavarovanje je kombinacija varčevanja in zavarovanja z namenom priskrbeti otroku ustrezno štipendijo. Pri tem zavarovanju so zavarovanci običajno starši, stari starši, botri,..., ki vplačujejo premijo in s tem ustvarjajo sredstva, iz katerih se po dogovorjenem datumu za dogovorjeno obdobje izplačuje upravičencu štipendija. Tako omogočite svojemu otroku, nečaku, vnuku, da v času šolanja uveljavi svoje sposobnosti in interese. Otrokova popotnica v življenje -Štipendijsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav! ff «M HÜMCERTCR Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje GSM: 041/695-061 Ponujamo vam veliko izbiro otroške poletne konfekcije (kopalke, komplete, oblekice, kr. HLAČE, MAJČKE). Naj se vaš malček počuti UDOBNO IN SPROŠČENO V OBLAČILIH ZNAMK MlNI CLUB, Metuljček, Moja design, Matic butik, Big kids, bigg-r. Ko se poveča vaša družina vas pričakuje NA TRGU 33, MOZIRJE trgovina odprto 8 -12 14-1830 sobota 8-12 TEL. 063/833-277 Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije titku ctiU I, 3331 Nmvri* IH.: U3J132141 MoU: 99931941 194 rareraiViX rrarmrrvT\ • KOMPLET: polo majčke, kratke hlače - NES hlače ■jakne ČIRA ČARA - in še veliko za vaše malčke. <330>03 CKkOJjPO NAŠI NAJMLAJŠI Kako jim dati zdravilo Kapljice, sirupi... Le komu ni neprijetno, ko mora v drobna usteča vlivati grenke tekočine in z grozo opazovati, kako jih pol odteče po vratu, pol pa v sapnik. Če dojenčka trdno primemo, pa umakne glavo ali pa divje joka. Morda bo šlo nujno, a neprijetno opravilo lažje od rok, če si boste pomagali z opisanimi postopki. Sploh pa lahko v zadnjih mesecih kupite vedno več pripomočkov v obliki posebnih dud ali brizg, ki pomagajo, da zdravilo prej pride tja, kamor mora. Najprej splošen nasvet, ki pomaga v prav vsaki situaciji: Pri kateremkoli postopku se z otrokom nežno pogovarjajte. Z nasmehom ga ogovarjajte; tako opogumljeni boste ravnali bolj varno in učinkovito. Oko najprej očistite z manjšim koščkom gaze ali vate, dobro namočenim v fiziološko raztopino ali sterilno vodo. Rahlo brišite od zunanjega kotička proti notranjemu (in ne obratno, kot imamo navado). Sedaj je na vrsti kapalka. Kapljice kanemo v notranji kot očesa, da ne bi prehitro iztekle. Če otrok tišči veke skupaj, jih poskusite zelo nežno razpreti s palcem in kazalcem. Še lažje boste uspeli, če počakate, da dojenček sam odpre oko. Kako v drobna usteča odmeriti ravno pravšnjo količino kapljic? Dete položite na ravno površino, na primer na previjalno mizico, in mu brado potisnite rahlo navzdol, med tem pa ga nežno ogovarjajte ali mu kaj pripovedujte. Otrok bo nevede začel cmokati in sesati; to izkoristite, da mu nakapljate potrebno število kapljic na jezik. Če je predpisano veliko število kapljic, je boljše, da postopek ponovite dvakrat. Če pa je zdravilo v obliki tablet, jih zdrobite v prah, najlažje tako, da z manjšo žličko pritiskate na tableto v večji žlici ali skodelici. Razredčite z malo vode. Tako raztopljeno zdravilo ponudite otroku po stek- lenički ali žlički. Zdravila pa ne mešajte v mlečni obrok ali s sadnim sokom, ker bi lahko izgubilo učinkovitost. Otroku pa lahko damo kapljice tudi z injekcijsko brizgo. Če je treba, točno odmerite število kapljic v skodelico, nato pa zdravilo “posrkajte” v plastično brizgo brez igle oziroma s posebnim nastavkom - dudo. Ko dojenčku razprete usta z zgoraj opisanim postopkom, zdravilo izbrizgate na jezik. Pomembno je, da zdravilo iz- brizgate zelo počasi; otroček požira počasi. Postopek boste izvedli še lažje, če položite otročku pod tilnik zloženo plenico ali brisačo. Strokovnjaki zatrjujejo, da tako “podložen” otroček nagonsko odpre usta. LEKARNA MOZIRJE Prijateljica mamic in dojenčkov Včasih je veljalo, da smo se v lekarno odpravili zgolj takrat, ko smo potrebovali zdravila. Lekarno smo obiskali torej predvsem kot bolniki, danes pa lahko v njej dobite veliko več kot le zdravila. Za Lekarno Mozirje to še posebej velja, saj v njej poleg zdravil dobimo še marsikaj drugega za zdravo življenje. Za mamice in dojenčke je mozirska lekarna prava prijateljica, saj jim nudi izjemno bogato izbiro raznovrstnih pripomočkov za prvo obdobje malčkovega življenja. V prvih letih življenja je prehrana podlaga za pravilen in zdrav otrokov razvoj. Presnova novorojenčka še ni v celoti razvita, naravnana je na materino mleko. Prednosti dojenja za mater in otroka so številne, žal pa dojenje ni nekaj samoumevnega, marveč terja veliko motivacije in podporo okolja. Če mati spočetka nima dovolj mleka, se pogosto dogaja, da začne prehitro z dodajanjem, ker se boji, da bo novorojenček lačen. Steklenička je resen konkurent, ker priteče iz nje hranaskoraj samaod sebe, pri sesanju prsi pa se mora otročiček nekoliko bolj potruditi. Mlade mame, ki nimajo sreče, da bi uspešno dojile, imajo nemalo skr- bi pri izbiri ustreznega mleka, ki bo dovolj dobro za njihovega dojenčka. V prvem letu življenja otroka ni priporočljivo hraniti z živalskim mlekom. Materino mleko je podlaga recepturam, ki jih sestavljajo proizvajalci mleka za dojenčke. Prav zato imenujemo to mleko adaptirano, torej prilagojeno materinemu mleku. Izdelku je običajno treba dodati le čisto (neoporečno in prekuhano) vodo in obrok je pripravljen. Ponudba tovrstnih proizvodov na trgu je pestra. Praviloma so opremljeni z oznakami, ki povedo, za katero otrokovo starost in za kakšnega otroka je primerna posamezna vrsta. Začetnemu hranjenju je namenjeno mleko z oznakami PRE in s številko 1. Značilnost izdelkov iz omenjene skupine je, da vsebujejo majhno količino škroba in da so brez glutena. S tem je poskrbljeno, da se dojenček ne zredi preveč, seveda pa se moramo držati navodil glede količin. S številko 2 je označeno mleko, namenjeno prehrani od približno petega meseca dalje. Vsebuje več škroba kot hrana z oznako 1. Prehod na hrano 2 pa ni nujen. Nič ne bo narobe, če bomo prvo leto otrokovega življenja uporabljali hrano PRE oziroma 1. Paziti moramo le, da od petega meseca naprej dajemo otroku tudi drugo hrano (zelenjavne in sadne kaše) oziroma upoštevamo navodila, ki jih dobimo v posvetovalnici. V Lekarni Mozirje so staršem na voljo APTAMIL Z MI LUPANOM, APTAMIL 1, APTAMIL 2, PIKOMIL 1, PIKOMIL 2, PRE HIPP, HIPP 1, HIPP 2, BE BIMIL1, BEBIMIL2, MILUPAHN 25, HUMANA 1 inNEKTAMIL 1 Primerjalni testi adaptiranih vrst mleka so pokazali, da so prav vse vrste ustrezne kvalitete, zato so skrbi mamic pri odločanju za najbolj ustrezno mleko odveč. Narobe je, da starši izbirajo pripravljeno hrano za svojega otroka po lastnem okusu. To velja tako za mleko kot za razne kaše in čaje. Ne pomislijo, da otrokov okus na začetku še ni razvit in da s tem, ko opravijo izbiro po svojem okusu, vcepljajo otroku svoje prehranske navade. Tako na primer navadijo dojenčka na sladkan čaj, čeprav bi mirno pil tudi nesladkanega, ob tem pa trdijo, da njihov otrok čaja brez sladkorja ne mara. Sčasoma to seveda pos tane res. Primerno je, da se pri izbiri čaja za blažitev krčev novorojenčka odločimo za takšnega brez običajnega gospodinjskega sladkorja (saharoze) oziroma takšnega, ki ga vsebuje čim manj. Čaji, ki jih lahko dobite v mozirski lekarni: HIPP (KOMARČKOV, KOMARČKOV BREZ SLADKORJA, SADNI, O TROS KI), PLANTEX, BEBI BIBI. Posvetimo se sedaj še izdelkom za nego otroka. Strokovnjaki v posvetovalnicah najbolj toplo priporočajo kolekcijo BÜBCHEN. V Lekarni Mozirje lahko dobimo celoten program, ki zajema različne kreme, olja, šampone, kopeli, mleka in robčke za nego. Izdelki BÜBCHEN so izdelani na naravni osnovi in ne vsebujejo konzervansov. Tudi kolekcija PENATEN ponuja pester izbor različnih proizvodov za nego dojenčka. Posebnost te kolekcije je torba, ki se lahko raztegne in služi kot nepremočljiva podlaga za previj anje vašega malčka. Program AVENT NATURALLY zajema od stekleničk za hranjenje, cucljev, dud, pripomočkov za dojenje, grelcev otroške hrane, prsnih črpalk in parnih sterilizatorjev, blazinic za dojke za enkratno uporabo, nočnih dud do nočnih posod v obliki živali, igralnih blazin in ležalnikov. Program AVENT je nemogoče zadovoljivo opisati v kratkih besedah, zato si ob tej priložnosti malce pobliže oglejmo le črpalko za mleko AVENT ISIS, ki zaradi kombinacije oponašanja naravnega procesa dojenja in sodobne tehnologije pomeni pravo revolucijo na tem področju. Matere jo izred- no rade uporabljajo, saj dojenčki tako dobijo več mleka, čas dojenja pa je daljši. Črpalko za mleko AVENT ISIS lahko uporabljate s standardnimi stekleničkami za hranjenje AVENT ali s stekleničkami za enkratno uporabo s steriliziranimi vrečkami. Staršem dobro znani program NUK obsega celotno paleto izdelkov od stekleničk, dud in verižic zanje, grelcev in čistilcev za stekleničke, lončkov in gumijastih igračk. Priročni so kompleti za nego dojenčka s krtačo in glavnikom. In nenazadnje je v zares bogati ponudbi Lekarne Mozirje treba glede na letni čas omeniti še sredstva za zaščito pred piki komarjev in klopov: AUTAN v obliki kreme, stika, spreja in lotiona, OFF v obliki lotionain spreja, REPEL lotion ter BABY ZANZARAy obliki gela. Uporaba repelentov neposredno na otrokovi koži ni primerna, zato jih raje nanesemo na plenico ali robec, ki ga nato obesimo na voziček, ali pa, če je otrok že večji, na njegovo obleko. Spoštovane mamice (in očetje), Lekarna Mozirje vas pričakuje! PR VSE ZA OTROKA Po nakupih na Ljubno in v Gornji Grad Veliki dan, ko bo privekal na svet vaš otročiček, je vse bliže. Skrajni čas je torej, da pripravite novorojenčkovo posteljo in oblačila. A kam po nakupih? Ker lepo okrogle najbrž ne marate in ne morete na pravi obhod po trgovinah, vam svetujemo, da se odpravite v zadružni blagovnici na Ljubnem ali v Gornjem Gradu. Zlasti na Ljubnem boste dobile čisto vse. Tam so lani že tako pestro ponudbo obogatili še s programom Chicco, pri brskanju po prodajalni pa nam je najprej “padel v oči” lep voziček, ki ga je dopolnjevala zimska vreča za zaščito pred mrazom v hladnejših zimskih dneh. Nekajmesečne dojenčke boste lahko pokrile s toplo odejico, za jesenskisprehod pa jih lahko posadite v nahrbtnik ali kenguru. Doma lahko'vaši malčki uživajo v stajici, pisani hojici ali skokcu, ki spominja na udobno sobno gugalnico, ki jo pritrdimo na podboj vrat, da lahko vaš najmlajši član družine odskakuje po mili volji. Seveda pa mora biti med tem primerno oblečen. V zadružnih blagovnici na Ljubnem in v poslovalnici Tekstil v Gornjem Gradu glede tega ne boste v za- dregi, saj se police kar šibijo pod prav vse: posteljico, posteljnino, pleničkami, bodiji, pajacki, zastorčke in zaslone v enakih žabicami, copatki... Izbirate lahko barvah, za lažji sen pa jim lahko Opremo za novorojenčke lahko v zadružnih prodajalnah kupite na pet čekov brez obresti, pri takojšnjem plačilu vam za tekstil in obutev priznajo 5% popusta. Dodatne informacije dobite na tel. št. 841-020 (Ljubno) in 843-036 (Gornji Grad). po mili volji, saj se prodajalke dobro zavedajo, da mamice želijo izdelke za svojega dojenčka potipati, primerjati in preskusiti. Vaši malčki pa se od naporov v začetku življenja tudi hitro utrudijo. Za počitek jim lahko v blagovnici na Ljubnem izberete kupite igračke z melodijo na poteg, ki jih bodo zamotile pred panjem. Še preden pa bo dojenček zaspal, gaje treba tudi previti. To najlaže opravite na udobni previjalni mizi. Tudi te imajo na Ljubnem na zalogi, če pa imate posebne želje, vam jih izpolnijo v treh do štirih dneh. Slednje velja tudi za tekstilno poslovalnico v Gornjem Gradu. Ko smo prijazne prodajalke Zadruge Mozirje povprašali, kaj svetujejo bodočim mamicam pred nakupom, so opozorile še na ležalnike in avtosedeže, brez katerih danes tuđine gre. Mamice naj si pravočasno omislijo modrčke za dojenje in nekaj spalnih srajc, da ne bodo “ubogi” možje prve dni po rojstvu otroka obremenjeni z nakupi takšnih malenkosti. In še na eno novost je treba opozoriti mamice, ko govorimo o ljubenski blagovnici: od začetka letošnjega leta dalje lahko tam prevzamete darilne zavitke za vaše novorojenčke, do katerih ste upravičene na osnovi socialnega zavarovanja. PR OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 (fir Nudimo vam bogato izbiro: -zaščitnih sončnih očal - korekcijskih okvirjev - korekcijskih stekel - pribor za čiščenje in vzdrževanje očal - popravila očal Delovni čas: vsak dan 9h - 13h in 14h -18h, sobota 9h - 12h. VSE NAŠTETO VAM SEDAJ NUDIMO TUDI V NOVEM POSLOVNEM PROSTORU V NAZARJAH (v posl. centru Izoles) Delovni čas: ponedeljek zaprto, torek - petek 13h - 18h, sobota zaprto. Tel.: 833-533. TOVARNA OTROŠKEGA POHIŠTVA Gračnica 4,3272 Rimske Toplice tel.: 736-232/736-135; fax: 736-008 Izdelujemo otroške posteljice iz kvalitetne BUKVE IN OSTALIH VRST LESOV V DIMENZIJAH 120 X 6o cm in 140 X 70 cm. Postelje so lakirane v natur, BELI IN LUŽENTH BARVAH. POSTELJE SO IZDELANE PO EVROPSKIH STANDARDIH VARNOSTI IN KVALITETE. Naši ostali izdelki so stolčki in mizice za otroke TER PREVI JALNE KOMODE. VSI IZDELKI SO NA ZALOGI. Žigon 9a, 3270 Laško rraBpl^l ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.I PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 k Tel.: 833-080, 833-101 i SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Tole pa je nadaljevanje iz prejšnje številke. Natečaj turističnega društva Rečica ob Savinji je pri učencih Zgornje savinjske doline obrodil lepe sadove. Oglej si in preberi, kaj se je na temo Zgonv je^savinjski želodec porodilo v glavah mladih nadebudnežev (po vsej verjetnosti tudi pravih guiv manov). PUJS IZ NAŠEGA HLEVA Pred meseci smo dobili majhnega ščetinastega štirinožca. Spredaj je imel dolg rilec, zadaj pa zvit rep. Kar naprej je bil lačen. Ni bil zadovoljen s travo in koruzo, zato smo mu vsak dan v korito nalivali pomije. Jedel je kot pravi pujs. Ko je pujsek dovolj zrasel, smo ga zaklali. Živel m umrl je tako, kot se to dogaja vsem pujsom na svetu. Maruška Tostovršnik, l.b razred Nika Petek, 6. r. SAVINJSKI ŽELODEC Vsako leto se z atijem in mamico odpravimo po pujske v okolico Ptuja. Takoj, ko jih pripeljemo domov, jih začnemo pridno krmiti, da do decembra tehtajo okrog dvesto kilogram' ov. Takrat kupimo vse potrebno za koline. Poleg ostalih dobrot naredimo tudi želodce. To je najboljše zmleto meso, ki ga pomešamo z za' čimbami in nadevamo v mehurje. Sedaj je na vrsti ata , ki skozi zelo zimo želodce obrača, da se lepo sušijo na svežem savinjskem zraku. Najbolj veselo je v začetku maja, ko mama vzame velik nož, prekriža želodec in odreže. Otroci se kar prerivamo, kdo bo prvi pokusil savin' jsko specialiteto. Najraje jemo želodec s svežim domačim kruhom in malo majoneze. Zelo zanimivo je bilo, ko so se mimo našega doma sprehajali nizozemski turis' ti, ki so letovali v kampu Menina. Mama se je z nji' mi pogovarjala in jim na mizo postavila krožnik z našo specialiteto. Jed jim je bila všeč, nismo pa jim znali povedati kako se stvar inv enuje. Ko so nas naslednjič obiskali, je bila prva beseda: "ŽELODEC?" Vesel in ponosen sem, da ima tudi Zgornja Savinjska dolina svojo specialiteto, kakršne zlepa ne najdeš. Jure Jurjevec 5. razred Matjaž Parfant, 5. r. SAVINJSKI ŽELODEC V 22. STOLETJU Uf, že sto let ležim tukaj, v tem prašnem nena' vadnem kozolcu, ki se že podira in z njim jaz, savinjska specialiteta, propadam. Ljudje, zakaj ste me tako spremenili? Zakaj? Bil sem eden na/ Žiga Veninšek 1. b jslavnejših želodcev v letu 2097. Kaj ni to super?! Sedaj pa tukaj propadam in se dolgočasim. Skozi okno vsak dan gledam, kako se ljudje sprehajajo in namesto prave hrane uživajo tabletke raznih barv in oblik. Rahlo rožnata je zrezek, bela je krompir, rumena je jajce. Grozen čas je prišel. Sploh več ne vedo, kaj je do' bro. Na davne savinjske želodce so čisto pozabili. In koliko prašičev je na svetu! Kot nalašč za pripravo savin' jskega želodca. Oh, oh, zakaj nas ne izdelujejo več?! V tem trenutku so se odprla vrata in zaslišal se je glas: "Vse odnesi. Seveda, če je še kaj up' orabnega. Jutri bomo vse po' drli." Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa: "Poglej, kaj je tukaj. Savinjski želodec.” "Kaj si rekel dedek?" "Savinjski želodec je bil ena najboljših specialitet v tej dolini. Najraje smo ga jedli za malice. Ta tukaj mora biti star že sto let.” Deček se je oglasil: "Super, dajva ga v muzej!" "Da, ampak še prej bomo naredili nove in jih potem jedli. Kako se že veselim!" je bil vesel dedek. Postal sem tako dobre volje, da bi kar zavriskal od veselja. Savinjski želodci smo zopet postali slavni. Vsi ljudje spet imajo vsako leto vsaj ene koline in de' lajo gore želodcev. Tudi tekmovanje za najboljše želodce je spet oživelo. Matic Karče, 6.a Ponosen stojim na najboljšem prostoru v muz' eju in se sončim v svoji slavi. Zraven mene je ve' liko zlato priznanje. Oh, življenje je čudovito! Tadeja Ermenc, 7č razred SAVINJSKI ŽELODEC Mmm, že iz shrambe mi diši in v ustih se slina mi cedi. Kar vidim ga, na tanke rezine narezanega. Mama, kje si, kam si šla? Pridi, da mi boš želodca narezala! Tako ga rad imam, da bi celega pojedel sam. Boljšega od mesa, kot je želodec, ni niti pica mi tako ne diši. Joži Zakrajšek ,4. razred Boštjan Goličnik, 4. r. Blaž Cigale, 3. r. Od tu dalje beri naprej in ko boš končal, uživaj v lepih poletnih dneh. Upam, da te učenje ne preganja več in da se je vse O.K. izteklo. Pa, pa. ŠOLA V NARAVI V FIESI Ga. ravnateljica in razredničarka sta nam, 7. razredu, iz OŠ Blaža Arniča Luče, omogočili 5 nepozabnih dni v domu Breženka v Fijesi. Zelo smo se veselili odhoda. Šestega aprila letos pa smo se z avtobusne postaje v Lučah končno odpeljali proti Fijesi. V Fijeso smo prišli okrog 11. ure. Razdelili smo se v sobe in se sez' nanili s pravili. Z nami so bili tudi učenci 7.c razreda iz OS Božidarja Jakca iz Ljubljane. Vzgojitelji so nas mešano iz obeh šol razdelili v delovne skupine od A do H. Že takoj po kosilu smo se kljub deževnemu vre-' menu odpravili v Piran. Tam smo si ogledali znamenitosti Pirana, nekaj časa pa smo bil tudi prosti. Ko smo se vrnili, smo odšli na večerjo, po' tem pa poslušali predavanje o Istri in Primorju. Naslednje štiri dni smo imeli orientacijo v naravi, postavljali smo šotore, se vozili z ladjo, delali vozle, spoznavali gozd in obalo, imeli orientacijski pohod in pcv hod v Strunjan... Ker smo bili v skupinah mešano iz obeh šol, smo se kar hitro spoznali. Ob večerih smo bili že kar preveč živahni, zato so nas morali tovariši tudi miriti. Vzgojitelji, ki so bili v domu Breženka, so nam povedali veliko o značilnostih Primorja in sploh o okolici doma. Bili so zelo prijazni in ustrežljivi. Ker smo bili v šoli v naravi od šes' tega do desetega aprila, je bilo morje na žalost še premrzlo, da bi se lahko kopali, čeprav smo si to vsi želeli. Zadnji dan smo na igrišču iz' vajali igro “teniskoš” in tukaj smo skupine dobile še zadnje točke. Točke smo zbirali ob reševanju delovnih listov, ocenjevanju sob, na kvizu itd Pred kosilom je vzgojitelj Igor razglasil katera skupina je zbrala največ točk in podelil diplome. Po kosilu smo se poslovili od vzgojiteljev in Ljubljančanov ter se odpeljali proti Lučam. Ta šola v naravi je bila prijetna izkušnja, saj smo spoznali podnebje in življenje ob morju. Spoznali smo tudi svoje vrstnike iz Ljubljane. Želela bi, da bi se še večkrat udeležili takšnih šol v naravi. Maja Robnik, 7. razred OŠ Blaža Arniča Luče 12-uriti rock koncert v Celju Celje, 19. junij 1998, parkirišče za Mestnim gradom, open air rock koncert CRKNI) ’98 - Celjski rock noče umret’, od 12.00 do 24.00, vstopnine ni. Koncer mladih celjskih garažnih benddv z avtorsko glasbo. Nastopili bodo Mors Victrix, Usual Suspects, Hawah, Riot,. Inside, Giljotina, Delo na črno, Carpe Diem, Grozdje, Debeli grahki, Nude, Traffic Jam, Dr. Ash, Stalin Band, Horse Control, Aleš Dvoršak, celjski DJ-ji. Gostje Big Foot Mama. Skoraj tri desetletja po tistem, ko so celjski rock ansambli v mestu redno nastopali na plesiščih in gostiščih, gre za prvi poskus javne predstavitve lokalne rock scene. V mestu in bližnji okolici deluje okoli 30 mlajših rock ansamblov, ki praviloma nimajo pogosto priložnosti nastopiti. Koncert CRKNU želi postati tradicionalen pregled enoletnega ustvarjanja ansamblov s člani do starosti 25 let, ansambli pa bodo na CRKNU večinoma igrali svojo glasbo. Vzpodbudno je, da se je organizacije lotilo Turistično društvo Celje, ki bi tudi na drugih področjih rado v mestno življenje in dogajanje vključilo takoimenovano alternativo ali vsaj zapostavljeno kulturo. Soprireditelji so še Mestna občina Celje, ki je prireditev vključila v niz prireditev Poletje v knežjem mestu ter Klub študentov celjske regije in Dijaška sekcija Celje. Od izdaje njihovega debitantskega albuma “Aquarium” je bilo širom sveta prodanih že neverjetnih 16 milijonov nosilcev zvoka. Poleg planetarno znanega hita “Barbie Girl” so s tega albuma znani še drugi veliki hiti “ Dr.Jones”, “Roses Are Red”, “My Oh My”. Pred kratkim pa je trenutno najpopularnejša dance/pop senzacija v svetu, danska skupina Aqua, zabeležila še eden pomemben uspeh. Nji-hov najnovejši singl “Turn Back Time”, ki je ravno tako na albumu “Aquarium”, je kot new entry zasedel prvo mesto najprestižnejše top lestvice. Živahna dance zvezda Scatman najavlja svoj novi poletni hit. To bo pesem “Scatmambo” v norem kubanskem ritmu, Spot se bo, v skladu s tem, snemal ravno na Kubi, uporabili pa ga bodo tudi v filmu, ki bo kmalu začel igrati v .evropskih kinotekah in katerega naslov bo “The Strange Behaviour Of Urban Dwellers In The Breeding Season” (Čudno obnašanje urbanih stanovalcev v času parjenja). Veliki hit iz začetka osemde-setih “Der Komissar” največje avstrijske pop zvezde -nedavno preminulega Falca, se bo kmalu pojavil v remix verziji J asona Nevina. Pred kratkim se je proslavil z remixom hita “It’s Like That”. Slovenska skupina Napoleon je izdala novo ploščo Hočem te nazaj. Na njej je trinajst skladb, tako različnih, da lahko vsakdo poišče svojo uspešnico. Od skladbe v unplugged verziji, do odlične ac-capele. Enak naslov kot plošča ima tudi prva uspešnica, s katero so fantje pokazali, da sicer še vedno ostajajo zvesti enaki zvrsti glasbe kot na prejšnji plošči, pa vendar v nekoliko modernejši in morda zrelejši obliki. Na albumu so štiri skladbe tudi v angleškem jeziku. Anja Rupel je končno posnela videospot za skladbo, ki se v tem trenutko pospešeno vrti na radijskih postajah - “Dan kot je ta”. Video je primeren ravno za ta čas, tako kot tudi skladba. Sončen, pisan, skratka tak, da človeka nehote spravi v dobro voljo. Sicer pa Anja nikakor ne namerava počivati, saj poleg vsega televizijskega, radijskega in sploh voditeljsega dela razmišlja tudi o novih skladbah. Alenka Falco Perspektive kmetovanja ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZAKJE Gozd ni pravi kraj za odlaganje odpadkov Talni in klimatski pogoji v naši dolini narekujejo predvsem razvoj živinoreje, V predelih, kjer so bile razmere za kmetijstvo ugodnejše, se je pridelava intenzivirala, kmetije so usmerjene v dokaj intenzivno prirejo mleka in mesa. V ostalih predelih, kjer so bile razmere za kmetijstvo manj ugodne, je bil razvoj manj izrazit. Trdimo lahko, da je kmetijska pridelava na teh kmetijah ostala še v veliki meri tradicionalna oz. “sonaravna”. Tehnološki postopki so ostali zelo podobni tradicionalnim zaradi osveščenosti pridelovalcev, pa tudi zato, ker marsikje naravne danosti ne dopuščajo drugihnačinovdela. Uporabljajo se predvsem domača organska gnojila, poraba mineralnih gnojil na enoto površine je majhna, uporaba zaščitnih sredstev za varstvo ras tlin je zelo omejena oz. je na zatravljenih površinah sploh ni. Tehnologija pridelave v teh območjih z vidika varov-anjaokoljani problematična. Kmet-ijci sami se tega premalo zavedamo. Tudi potrošniki so z načinom pridelave hrane v teh območjih premalo seznanjeni. Nimamo oblikovanih blagovnih znamk, kriterijev in znakov kakovosti. Intenzivni kmetijski obrati bodo konkurenčni tudi na evropskem trgu. Razvoj intenzivnega kmetovanja bo šel v smeri “integrirane pridelave” (manjša uporaba zaščitnih sredstev, gnojil in drugih vlaganj, več pa tehnološkega in poslovnega znanja). Za velik del kmetij, ki jih zaradi interesa vzdrževanja in poseljenos- ti krajine tudi moramo ohraniti, pa je potrebno iskati možnosti dodatnih virov dohodkov v dopolnilnih dejavnostih ter v plačilih za varovanje in razvoj krajine. Del sredstev za to bo zagotovo namenjala tudi država in pozneje verjetno tudi EU, toda poiskati in izkoristiti moramo prednosti na področju pridelave, predelave in predvsem trženja. Možnosti razvoja in trženja naravi prijaznih oblik kmetovanja so tudi v Zgornji Savinjski dolini. Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva je izdala brošuro, v kateri so zbrana priporočila za ekološko kmetovanje. Le-to je možno dobiti pri kmetijski svetovalni službi. Upamo, da bo v poletnih mesecih sprejeta Uredba za ekološko kmetovanje v Sloveniji (vrste pridelave, predelave, trženje, kontrolna služba, blagovne znamke...). Možnosti pridelave, predvsem pa trženjamoramo izkoristiti v najkrajšem času. Kupce za zanimive proizvode naših kmetij (suho sadje, kis, čaji, žganje, kruh, spominki oz. manjši uporabni izdelki iz lesa, volne...) moramo pridobiti in si jih zagotoviti pred vstopom v EU. S kakovostjo in stalnostjo bomo obdržali svoj krog kupcev in se nam ni treba bati uvoza (poceni) hrane (kakovost ?) iz kmetijsko razvitejših dežel. Upamo, da bo v najkrajšem času sprejeta tudi težko pričakovana zakonodaja s področja dopolnilnih dejavnosti. Naša dolina je turistično zanimiva, zato vidimo veliko možnosti za predelavo in prodajo teh proizvodov na domu in na zelo obiskanih točkah (Savinjski gaj, Logarska dolina). Štefka Goltnik Mesec maj je. To je čas rastitve velikega petelina. Daleč stran od ponorelega sveta, še sredi noči prideš na rastišče nekje v gorskem gozdu in potem poslušaš. Pozabiš na vse zemeljsko, petelinovo petje in jutranji ptičji koncert te v duhu preselita nekam daleč. Potem pa se vračaš. In se spotakneš ob plastično posodo od goriva, ki jih na žalost lahko najdete vsepovsod po naših gozdovih. Ves čar se sesuje in v hipu se spet zaveš sedanjosti. Naše družbe, ki vse bolj postaj a potrošniška. Kupi takoj! Naroči še danes! To morate poskusiti! so sporočila reklam, ki jih vsak dan nehote poslušamo. Kupi in odvrzi! je geslo sodobne družbe. Nekoč so ljudje kupovali stvari zato, da so jih obdržali. Danes pa kupujemo zato, da kmalu vržemo stran. Gore odpadkov pa se nabirajo in nabirajo. Večina jih res že najde pot na smetišča ali odlagališča, ki so edini pravi kraj za odlaganje. Veliko pa jih ostaja v gozdovih, ob potokih, na bregovih rek, v jarkih. Gozdarji smo vsak dan na terenu v gozdu in zelo nas moti, ko se vse prevečkrat spotikamo ob raznorazne odpadke. Zato smo sklenili opozoriti prebivalce Zgornje Savinjske doline, da gozd ni pravi kraj za odlaganje odpadkov. Naredili smo popis divjih odlagališč, še vedno jih je veliko. Veliko preveč za današnji čas, ko ima večina gospodinjstev organiziran redni odvoz odpadkov. Ko je vsaj enkrat letno organiziran odvoz kosovnih odpadkov. Ko lahko vsakdo zapelje svoje odpadke na urejeno odlagališče. Ugotavljamo, da se je stanje v primerjavi s stanjem desetletje nazaj precej izboljšalo. Večina velikih divjih odlagališč je bila sanirana. Tildi gozdarji smo dajali pobude ali organizirali sanacijo marsikaterega odlagališča. Krajevne skupnosti, ribiške in lovske družine vsako leto organizirajo očiščevalne akcije. Zdaj se namesto velikih odlagališč pojavljajo manjša in večinoma v bolj odročnih krajih. To kaže na pomen rednega odvoza odpadkov tudi iz oddaljenih zaselkov oziroma posameznih hiš - kmetij, za kar morajo poskrbeti ljudje sami. Večinoma je dogovorjeno, da je za odpadke oddaljenih gospodinjstev namenjen v dolini kontejner. Pa je kontejner včasih prehitro poln, včasih ljudje ne najdejo časa in volje za odvoz odpadkov in tako se nabirajo kar nekje zadaj za hišo. Tako odsluženi avtomobili, gospodinjski aparati postanejo svojevrsten spomenik naše civilizacije in kulture. Komunalne inšpekcije žal nimamo, pa bi imela kar nekaj dela. Edini za v gozd sprejemljivi odpadki so organski odpadki: lubje, žagovina, neuporabna krma, slama, krompirjevka, vejevje in podobno. Vendar jih odlagajte v svoj gozd, na primerno mesto, stran od potokov in močvirij, pa tudi očem naj bo tako odlagališče kar seda skrito. Poseben problem so drobni odpadki v gozdovih, ki imajo veliko obiskovalcev. Nekaj izletniških točk je možno urediti s koši za odpadke, vseh pa zanesljivo ne. Torej se moramo obiskovalci gozda in narave naučiti, da odpadke nesemo spet nazaj domov in jih odložimo v posode za smeti. Naš način življenja je danes takšen, da proizvajamo veliko odpadkov. Moramo se naučiti, da jih kulturno odlagamo, ker se bomo v nasprotnem primeru v njih zadušili. Moramo se tudi naučiti, kako živeti varčno, da proizvedemo čimmanj odpadkov. Ohranimo naše gozdove in naravo čisto, naši vnuki nam bodo hvaležni! Marija Sodja Kladnik ®tridejcT' tru hram NUDIMO pester izbor kosilnic, vrtnarskega orodja, gnojil, okrasnih sadik in zaščitnih sredstev po ugodnih cenah. SAMO PRI NAS sta vam na voljo programa vrhunske hrane za pse in mačke EUKANUBA in ROYAL CANIN! Vabljeni! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Člane svoje družine navadite, da bodo izključili TV in radio, ko ju ne gledajo oziroma ne poslušajo.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kačji pastirji Kotiček za ženske Ličenje oči Tokrat je na vrsti ličenje izbočenih oči, ki jih nekateri imenujejo kar «izbuljene«. Te vrste oči so ponavadi velike in zelo opazne že brez ličenja. Oko na zgornji strani obrobimo s črnim ali rjavim svinčnikom. Črto v zadnji tretjini oči spet malo zabrišemo navzgor, da se oko dvigne. Na črto s tankim čopičem nanesemo še zelo malo pudra v prahu ali kamnu, da se ne razmaže. Izberemo si štiri barve: temno, srednjo, svetlo in najsvetlejšo. Barve so lahko istega odtenka ali kontrastne, najsvetlejša barva pa naj bo bela ali pa podobna barvi kože. Barve pri tej obliki oči nanašamo v obliki pahljače. V zunanji kotiček oči damo najtemnejšo barvo in sicer v obliki trikot- nika. V poševnem pasu na zgornji del tega trikotnika nanesemo vmesno barvo, nad njo svetlo, blizu notranjega kotička oči pa je prostor za našo najsvetlejšo izbrano barvo. Uidi pri tej vrsti oči velja, da prehodi barv ne smejo biti vidni, zato jih dobro zabrišemo. Oko spodaj obrobimo in trepalnice potemnimo z maškaro. Naslednjič: Obrvi Nevenka Breznik LK Indiana Turnir na Češkem ■ — V vročih poletnih dneh se začne svatbeni ples kačjih pastirjev ob stoječih in tekočih vodah. Nekateri med njimi so pravi velikani, obarvani z živimi barvami ah kovinsko lesketajoči. Kot modre puščice švigajo v vratolomnih letih nad vodo. Kačje pastirje delimo na velike in male. Za velike je značilno, da držijo me8 mirovanjem krila odprta pravo kotno od telesa. Dolžina telesa dosega tudi do 5 cm. Mah kačji pastirji so precej manjši, dolžina telesa do 3 cm, imajo tanjši zadek in krila pri mirovanju vedno strehasto zložijo čez telo. Najbolj zanimivo je opazovati kačje pastirje pri svatbenih poletih. Samec in samica letita skupaj. Samec s posebnimi kleščami na zadku drži samico med glavo in oprsjem. Za oploditev je potrebno, da samica položi konec svojega zadka na samčev plodilni organ, ki ga ima samec tik za oprsjem in si ga je prej napolnil s semenom iz konca zadka. Položaju pri oploditvi pravimo svatbeno kolo, saj imata obe živali zadke zavite v obliki kolesa. Samica potem odloži oplojena jajčeca na vodno rastlinje. Pri nekaterih vrstah jajčeca odlagata samec in samica kar vparu. V mrzlih vodah zna biti to opravilo kar naporno. Pri nas boste na tekočih vodah (reki Dreta in Sav-injas pritoki) najpogosteje opažih modrega bleščav-ca. Samci so prekrasne temne kovinsko zelenomo-dre barve. Samice je težje opaziti, ker so rjavkaste. Vzemite si čas in jih opazujte! Največ jih boste videli ob toplih sončnih dnevih. Na mirnih vodah (mlake, ribniki, jezera) so najpogostejša vrsta majhne svetlomodro obarvane zverce. Od večjih vrst zanesljivo ne boste zgrešili modrega ploščca, ki je precej velik in ima žameten svetlomoder ploščat zadek. Še malo večja je ze-lenomodra deva, ki je pogosta tako na mirnih vodah in počasi tekočih potokih. Njen zadek je okrogel. Telo je značilno obarvano, začne se z rumeno zeleno glavo, ki potem vzdolž telesa preide v zeleno barvo in na koncu zadka v svetlomodro. Srečate jo lahko daleč stran od vode. Ličinke kačjih pastirjev se nekaj let razvijajo v vodi. So mesojede in prav nič izbirčne. Zgrabijo vse, kar pride mimo. Nič simpatične niso na pogled. Odkrijete jih lahko v mlaki, ko se skrivajo na vodnem rastlinju. V vročih dnevih se levijo še zadnjič in iz leva prileze kačji pastir. Če imate veselje do opazovanja kačjih pastirjev, potem se je nujno opremiti s fotoaparatom, ker je pastirje najlažje določati iz posnetkov (kjer so pri miru). V Sloveniji deluje Odonatološko društvo (v Ljubljani), ki je leto nazaj izdalo Atlas kačjih pastirjev Slovenije. Atlas je opremljen z barvnimi fotografijami najpogostejših vrst kačjih pastirjev. Odanoatološko društvo tudi vsako leto vpomladan-skem času (mesec april) organizira na oddelku za biologijo v Ljubljani (pri živalskem vrtu) delavnico za določanje kačjih pastirjev. Lepe trenutke ob vodi vam želim! Naj bo kopanje, ribolov ali piknik ob vodi še bolj zanimiv, ko boste mimogrede opazovali tudi kačje pastirje! Zeleni Franček LK Mozirje Uspešni nastopi po Sloveniji V Škofji Loki je bil 30. maja mednarodni turnir v poljskem streljanju, ki je hkrati štel za slovenski pokal. Nastopilo je 80 tekmovalcev, visoka mesta pa so dosegli tudi mozirski lokostrelci. Pri članicah je s 321 krogi 2. mesto zasedla Bernarda Zemljak, enako uvrstitev je pri članih z doseženimi 346 krogi zasedel Štefan Ošep, 6. je bil Perhač s 335 krogi, 13. je bil Marko Satler, 15. pa Ivan Šket. Pri veteranih je Miro Borštner dosegel 323 krogov. V soboto in nedeljo je bil v Gornjem Gradu zadnji izbirni turnir v poljskem streljanju za nastop na svetovnem prve nstvu, ki bo avgusta v Avstriji-Ober Gurgl. Pri članicah je s 656 krogi zmagala Bernarda Zemljak. S tem rezultatom je ž e potnica za SP. Pri članih je Dušan Perhač, ki je prehodno že potrdil normo, vendar bo o njegovem nastopu odločal strokovni svetLZS, zasedel 5- mesto. Pri veteranih je s 620 krogi zmagal Miro Borštner. 16. junija potujeta Zemljakova in Perhač na GP turnir v Nemčijo. Turnir jima bo hkrati priprava na EP, ki bo avgusta v Franciji. Ošep se je temu turnirju odpovedal, zaEPpasebo pripravljal kar doma. Benjamin Kanjir Lokostrelci in samostrelci LK Indiana Logarska dolina so se 6. in 7. junija udeležili dveh pomembnih tekmovanj, kista potekali v prelepem okolju gradu Karlštejn, nedaleč od Prage. Lokostrelsko tekmovanje za alpski pokal je potekalo ob golf igrišču. Pri temperaturi +32 stopinj je trajalo kar 7 ur. Kljub neznosni vročini so tekmovalci LK Indiana dosegli odlične rezultate. Janko Pinter iz Trnovca pri Dramljah je s samostrelom zasedel 1. mesto, Karli Gradišnik iz Logarske doline pa v compoundu neomejeno 2. mesto. Poleg teh dveh odličij so ostali tekmovalci kluba zasedli še nekaj uvrstitev med prvo deseterico. Naslednji dan je v istem kraju potekalo še tekmovanje Karlštajn open, ki je članom LK Indiana prineslo kar tri medalje. V samostrelu je Janko Pinter zasedel L, Stane Saksida iz Mariborapa 3. mesto. Karli Gradišnik je v compoundu neomejeno dosegel 1. mesto. Poleg teh so ostali člani dosegli še eno 4. in eno 5. mesto. S temi rezultati sta Pinter in Gradišnik še okrepila svoje vodstvo v skupni razvrstitvi alpskega pokala. Kljub temu boj še ni končan, saj čakata lokostrelce in samostrelce še dve tekmovanji, prvo na Madžarskem, finale pa v Avstriji. Benjamin Kanjir INŠTALATERSTVO PODJED PETER s.p. TeL: 061/825-144 Mob.: 041/694-1 8? (zjUTRAj Ali ZVEČER) CENTRALNE KURJAVE IN VODOVOD PO KONKURENČNIH CENAH! z Vašim ali našim materialom. Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Zadruga Mozirje z naskokom osvojila prvenstvo Zaostala tekma 16. kola, 27. maja: Policija: Polda’s West Blue Jeans 4:0 (1:0) To je bilo srečanje dveh starih rivalov, ki se dobro poznata že iz svoje matične lige v Mozirju. Za razliko od te, kjer je Poldas bolje uvrščen, pa v Zgornjisavinjski ligi bolje kaže Policiji, kar je z igro dokazala tudi v tem medsebojnem srečanju. Po začetnem otipavanju so v nadaljevanju vse niti v roke vzeli igralci Policije ter z izdelanimi akcijami zasluženo zmagali in se bodo v končnici borili za mesta tik pod vrhom. Rezultati 17. kola, 29. maja: Zalugnca: Kokarje 1:1 (1:1) Avtoelektrika Bitenc: Razborje 4:3 (2:1) Policija: Zadruga Mozirje 1:0 (1:0) Davidov hram: Foršt 0:1 (0:0) Solčava: Poldas West blue jeans 2:2 (1:0) Predzadnje kolo lahko ocenimo kot kolo presenečenj, saj so v večini tekem zmagale ali iztržile remi ekipe, ki na papirju niso štele za favorite, kar samo še potrjuje zanimivost in izenačenost tega tekmovanja. Najprej so Zalugnčani odščipnili točko Kokarčanom, ki so si s tem remijem zapravili vse možnosti za uvrstitev med prve tri ekipe. Kljub njihovemu hudemu pritisku v drugem polčasu in številnimi priložnostmi, se mreža Ljubencev ni zatresla, za kar ima največ zaslug odlični vratar Nerat. Upamo, da bo tako branil tudi v kvalifikacijah, ki čakajo Zalugn-co pred pričetkom naslednje sezone. Tudi Avtoelektrika Bitenc je presenetila favorizirane Razborčane, ki jim je manjkala le točka, da bi si kolo pred koncem zagotovili tako želeno drugo mesto. Ko je že vse kazalo, da jim bo to uspelo, je manjšo nezbranost v njihovih vrstah v zadnjih sekundah izkoristil kapetan domačih, Poldi Venek. Žal pa, kljub tej zmagi, Avtoelektrikarjem v tej sezoni ni uspela uvrstitev med najboljših šest in jih ponovno čakajo kvalifikacije. Sledilo je zanimivo srečanje med Zadružniki, ki so že osvojili prvenstvo in Policijo, ki iz tekme v tekmo igra bolje. To se je zgodilo tudi tokrat, saj so uspeli, predvsem po zaslugi fantastičnih obramb vratarja Boruta Keršiča, vodilni Zadrugi drugič odvzeti komplet točk v tej sez oni. S to zmago so si že zagotovili tretje mesto, ob ugodnem razpletu za njih v zadnjem kolu, pa je dosegljivo še drugo. Kljub temu, da sta se v naslednji tekmi srečali ekipi Foršta in Davidovega hrama, ki se ne moreta več rešiti izpada, smo bili priča prav kvalitetnemu in burnemu srečanju, kjer so tokrat več športne sreče imeli Ljubenci in minimalno zmagali. Obe ekipi si za svojo igro zaslužita obilo pohval in če bi tako igrali vso sezono, bi bil položaj na lestvici povsem drugačen. Kolikor sem informiran, se Davidovemu hramu vendarle obetajo kvalifikacije zaradi vodstva v matični ligi, Ljubencem \ pa tudi doma ne gre tako, kot so pričakovali. V zadnji tekmi kroga smo spremljali precej trdo in kvalitetno tekmo dveh dokaj izenačenih ekip. Takšen je bil tudi končni izid. Čeprav so imeli Solčavani nekaj več od igre in kar dvakrat povedli, so Mozirčani znali ohraniti mirne živce in rezultat izenačiti, tako, je bila tokrat delitev točk najbolj primerna in poštena. Razlogov za razočaranje tudi ni moglo biti, saj sta se obe ekipi s tem rezultatom uvrstili med šestih najboljših ekip v ligi in si s tem zagotovili sodelovanje tudi v naslednji sezoni. Rezultati 18. kola, 3. in 5. junija: Solčava: Policija 4:3 (1:0) Davidov hram: Polda’s West Blue Jeans 3:4 (2:0) Zalugnca: Razborje 0:3 b.b. Avto-elektrika Bitenc: Foršt 3:3 (1:2) Kokarje: Zadruga Mozirje 2:7 (0:3) Lestvica po končani sezoni 97/98: 1. Zadruga Mozirje 18 15 1 2 68:21 (+47) 46 2. Razborje 18 11 2 5 53:36 (+17) 35 3. Policija 18 9 3 6 49:43 (+6) 30 4. Solčava 18 8 3 7 48:43 (+5) 27 5. Kokarje 18 7 5 6 44:38 (+6) 26 6. Polda’s-West Blue Jeans 18 8 2 8 41:44 (-3) 26 7. Avtoelektrika Bitenc 18 6 3 9 37:57 (-20) 21 8. Zalugnca 18 6 2 10 39:54 (-15) 18 (-2) 9. Foršt 18 3 5 10 31:48 (-17) 12 (-2) 10. Davidov hram 18 3 2 13 25:51 (-26) 9 (-2) S tekmami zadnjega kola tretje sezone Z gornjes avinjske lige v malem nogometu se je jasno izkristalizirala slika o dobitnikih najvišjih priznanj, o ekipah, ki so se neposredno uvrstile v ligo za naslednjo sezono, o dveh ekipah, ki si bosta to poskušali zagotoviti v kvalifikacij ah in o ekipah, ki ligo zapuščata. Letošnji naslov prvaka so si že štiri kola pred koncem, z veliko točkovno prednostjo, zagotovili igralci Zadruge Mozirje, ki s samo dvema porazoma in enim remijem tokrat niso imeli prave konkurence. Drugo mesto je nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo, pripadlo dobro organiziranim Radmirčanom, ekipi Raz-borja, kar je njihov največji uspeh. Velik uspeh so s tretjim mestom dosegli igralci Policije. Sledijo še tri ekipe, ki so si zagotovile neposredno nastopanje v naslednji sezoni. To so: Solčava, Kokarje in Polda’s West Blue Jeans. Ekipi Avtoelektrike Bitenc in Zalugnce za nadaljnje sodelovanje v eliti najboljših čakajo kvalifikacije, iz lige pa se nekoliko presenetljivo poslavljata ekipi Foršta in Davidovega hrama, ki sta v njej sodelovali že od vsega začetka in dosegali vidne rezultate. Danes ob 19- uri bo na sporedu še uradni zaključek Zgornjesavinjske lige, ko se bosta med seboj pomerili izbrani selekciji Zadrečke in Savinjske doline, po končani tekmi pa bo slavnostna razglasitev rezultatov. Pridite na igrišče v Nazarje, ne bo vam žal! Komisar lige Franjo Pukart 6. zunanje državno lokostrelsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol Jože Tevž državni prvak Po lanskoletni uspešni organizaciji državnega lokostrelskega prvenstva je ministrstvo za šolstvo in šport tudi letos zaupalo izvedbo prvenstva Osnovni šoli Gornji Grad. Tekmo so organizatorji pripravili na igrišču v Šmartnem ob Dreti. Najboljši mladi lokostrelci iz osnovnih šol so se letos pomerili na državnem prvenstvu že šestič. Drugič pa je pristojno ministrstvo povabilo k sodelovanju tudi lokostrelce -srednješolce. Odločitev je brez dvoma pravilna, saj je v njihovih vrstah kar precej izkušenih tekmovalcev, ki se lahko rezultatsko postavijo ob bok najboljšim slovenskim lokostrelcem. t Franc Vuga, ravnatelj OS Gornji Grad, je prepričan, da nudi državno prvenstvo poleg tekmovalnih užitkov edinstveno priliko za druženje mladih iz vseh koncev Slovenije. Tekma je priložnost za sklepanje novih poznanstev in obenem spodbuda za še boljše delo z mladimi lokostrelci po šolah in klubih. Gornjegrajska šola je v sodelovanju z gornjegrajskimi lokostrelci izvedla tekmovanje že četrtič. Prav lahko je pritrditi besedam Franca Vuge, da zahteva organizacija takšne tekme polno angažiranost, vendar ji zavzeti in strokovno podkovani organizatorji, nenazadnje gre pretežno zapreka-ljene gornjegrajske lokostrelce, vedno znova vtisnejo pečat organizacijske in tekmovalne popolnosti. Med 44 ekipami so si lokostrelci OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Gradu s 112 točkami pristreljali peto mesto, njihovi kolegi iz OŠ Mozirje pa so se s 23 točkami tokrat morah zadovoljiti s 23. mestom. Med posamezniki velja omeniti JožetaTevža(OŠ Gornji Grad). V kategoriji učencev 7. in 8. razredov - goli lok si je suvereno pristreljal prvo mesto. Uspeh zgornjesavinskih osnovnošolskih lokostrelcev so z osvojenim drugim mestom v svoji kategoriji dopolnili Vesna Suhovršnik (OŠ Gornji Grad) in tretjeuvrščena Janja Perhač (OŠ Mozirje) ter Aleš Poznič (OŠ Gornji Grad). Savinjčan Strelsko društvo Gornji Grad Tekmovanji z zračno in malokalibrsko puško Člani gornjegrajskega strelskega društva so pomladanski čas izkoristili za organizacijo dveh zanimivih tekmovanj na 'strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču. Prvo, z zračno puško, je potekalo v dneh od 25. aprila do 16. maja, zadnjo majsko nedeljo pa so pripravili tekmovanje z malokalibrsko puško. Tekmovanje z zračno puško je potekalo šest dni, za rezultat pa je moral vsak strelec tekmovati pet kol. Člani so streljali vsakič po pet di-abol za preizkus in 20 diabol za rezultat, mladinci pa po pet za preizkus in deset za rezultat. Tekmovanja se je udeležilo 23 članov in 15 mladincev, kar je pomenilo skupaj 157 strelskih nastopov v trajanju 18 ur. Od 1000 možnih krogov so med člani dosegli: 1. Dušan Žehelj 867 krogov, 2. Boris Purnat 824 krogov in 3. Tomaž Trogar 766 krogov. Pri mladincih so od 5 00 možnih krogov dosegli: 1. Borut Kolar 311 krogov, 2. Jože Tevž 278 krogov in 3. Damir Mrkonjič 183 krogov. Tekmovanjaz malokalibrsko puško se je udeležilo 26 strelcev, med katerimi so bili tudi mladinci nad 14 let, ki začenjajo svojo športno pot. Tudi tokrat je bil najboljši Dušan Žehelj, ki je s 76 krogi za krog premagal drugo-in tretjeuvrščenegaTomažaTrogarja in Žareta Krajnca. Tomaž Trogar OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Komentar komentarja V zadnji 11. številki Savinjskih novic ste v rubriki pisma bralcev objavili komentar mag. Jožeta Kumra, dipl. inž., direktorjaJKP Komunala p.o. Mozirje na intervju z direktorjem PUP Velenje d.d. Kot dolgoletni občan Mozirja in eden od zaposlenih v PUP Velenje d.d. si ne morem kaj, da se ne bi oglasil in pokomentiral njegov “komentar”. Čeprav gospod Kumer v svojem pisanju ni bil žaljiv, ali kako drugače zavajajoč v zvezi s podjetjem PUP, pa sem iz njegovega nerazumljivega “ob-jokavanja” razmer po reorganizaciji Občine Mozirje na več občin, vendarle izluščil, kako naj bi po njegovem komunala delovala v bodoče. Še naprej pričakuje, da bodo Občina Mozirje in novo nastale občine v Zg. Savinjski dolini nujno naročale vse komunalne in druge storitve pri JKP Komunala Mozirje in iz lokalpatriot-skih razlogov tudi plačevale komunalne storitve, kolikor bo terjal plan podjetja. Po mojem globokem prepričanju in tudi po izkušnjah iz razvitega sveta, pa pri zagotavljanju javnih gospodarskih služb lokalpatriotizem nima nobenega pomena; lahko je kvečjemu škodljiv, saj smo “svojim” vedno pripravljeni več spregledati. Občanom je prav vseeno (meni že), kdo mi opravlja javno službo, pomembno mi je, da je ta kvalitetna, po sodobnih standardih in dolgoročno poceni. Ravnanje z odpadki se prav gotovo ne da organizirati in zagotavljati po sodobnih standardih in dolgoročno poceni na tako majhnem prostoru, kot je Občina Mozirje, niti samo na prostoru Zg. Savinjske, ali Šaleške doline, ampak je potrebno poiskati rešitev v širšem prostoru. Na koncu pa še nekaj o delovnih mestih, ki da bodo drugje, če bodo Občine Zg. Savinjske doline “brez čustev in čuta za socialno sfero soljudi” še naprej “uničevale stabilna delovna mesta” v JKP Komunala Mozirje. PUP Velenje že sedaj zaposluje štiri osebe iz Občine Mozirje in tri osebe iz Občine Gornji Grad, čeprav v Mozirski občini ne opravlja nobenih del. Uidi v primeru kadrov, gledanje skozi lokalpatriotsko prizmo pri PUP ni prisotno, pa so namigovanja direktorjaJKP Komunala Mozirje povsem neosnovana. Marjan Brodnik, dipl. ing. str. Podvrh 27, Mozirje Z motorno žago nad “šrangovce”! V soboto, 30. maja 1998 naj bi bil vesel in srečen dan za dva mladoporočenca ter mlade fante iz Strmca pri Lučah, ki so postavili “šr ango” za nevesto Slavico Vavdi iz njihovega vrha ter ženina Boštjana Kopušar iz Ljubnega ter njihove svate. Vendar se je vse skupaj sprevrglo vzelo žalosten dogodek, saj je bil konec skoraj tragičen. Po starem običaju “šranganja” so fantje kupili bodočemu zakonskemu paru lepo darilo v vrednosti okrog 40.000 tolarjev ter bogato postregli s pijačo pri “šrangi”. Seveda so za nevesto zato zahtevali 90.000 tolarjev, kar so svatje in mladoponočencaže nekaj dni vedeli, da bo taka cena. Po več kot enournem prepiru je bodoči ženin šel po motorno žago v prtljažnik avta in z njo prerezal drog “šrange” ter z njo grozil “šrango-vcem”. Seveda so morali popustiti in cel poročni sprevod spustiti mimo. Z vozečega avta so fantom ponujali za slovo 10.000 tolarjev in kup starega denarja iz različnih držav ter se odpeljali v Luče na poroko. “Šrangovci” od neugodnega presenečenja niso prišli k sebi kakor tudi gledalci, ki so vse to radovedno opazovali. Lepastara tradicija “šranganja” se je tako žalostno izrodila in fantje iz Srmca zlepa ne bodo pozabili na ta dan. Srečko Supin, Strmec 26 za “šrangovce” iz Strmca pri Lučah Kakor komu Človek je kakor zvon. Isti zvonik, isti bron, isti kembelj in isti zvonar. A vendar zvon poje, kakor ga sliši srce. Vera Poličnik, Sp. Rečica 34 Javna zahvala za izjemno uspešno izvedeno srečanje borcev pododbora V. prekomorske brigade za celjsko regijo in borcev Savinjske doline dne, 23 - maja 1998, v Mozirskem Gaju, se iskreno zahvaljujemo pokrovitelju srečanja Občini Mozirje, županu g. Jakobu Presečniku. Iskrena hvala vse sodelujočim v bogatem kulturnem programu: Godbi na pihala Mozirje, Pevskemu zboru Mozirje in recitatorjem. Še posebna zahvala velja sestavljavcu programag. ravnatelju šole Mozirje Venek Antonu in predsedniku Zavoda za kulturne prireditve Mozirje g. Širku Petru. Zahvala velja tudi Območnemu odboru ZB in udeležencem NOB Mozirje in krajevni organizaciji ZB Mozirje pri organizaciji srečanja in pripravi prireditvenega prostora. Za tako uspešno organizacijo srečanja pase moramo predvsem zahvaliti vsem tistim, ki so to srečanje finančno podprli. Sponzorji so bili: Občina Mozirje, Nazarje in Ljubno ter Elkroj, Kmetijska zadruga, Trgovsko podjetje Savinja, Pekarna Miš-Maš, Cinkarna, Saša d.o.o. Rečica ob Savinji in Izletnik Celje. Zahvala tudi Savinj skim novicam za podarjene Almanahe Zgornje Savinjske doline in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri uspešni izvedbi srečanja. Tajnik skupnosti V. prekomorske brigade Jaka Majcen Psihologija množic - še enkrat Na ta članek Mirka Zamernika, poslanca SDS v 10. številki SN je odgovoril v 11. št. gospod Avgust Lenar. Odgovor se je nanašal le bolj za Logarsko dolino. Jaz bi se dotaknil za odgovor g. Zamernika od druge strani in prosim bralce, da si Zamernikov članek še prej ponovno prečitajo. Ko se je šlo za samostojno občino Solčava, je bil sklican zbor krajanov, da bi se ugotovilo, če smo za to. Na poziv sklicatelja zbora, kdo je za samostojno občino, sem jaz med drugimi primerno dvignil roko, saj sem , pod določenimi pogoji seveda, odločno za osamosvojitev. Ker pa očitno ni bilo dovolj dvignjenih rok in odmevajočega huraaaaa, je predsednik zbora ponovil poziv za dviganje rok. Še pred tem me je gospod, znani “varuh lepe in čiste Logarske doline”, ki je sedel čisto na drugi strani polne dvorane okrcal, da le naj dvignem roko. /Menda bi jo jaz moral do stropa?/ V drugič sem jo dvignil malo manj, ker se mi je gabil nastop priganjača in če bi ne bil prepričan Solča-van, bi roke sploh ne dvignil. Bralce vprašam ali ni nastop imenovanega čisto po praksi opazovalcev iz časa Hitlerja, Stalina in naslednikov, ko te je že čakal “zaslužek”, če nisi ploskal ali dvignil roke dovolj visoko, če so to storili aktivisti in če se tudi nisi strinjal. Tudi v zadnjem času, ki se raj-ta za demokratičnega, piše gospod Zamernik dobesedno “aktivisti, ki so ogledovali kako dolgo je kdo ploskal /ali visoko dvignil roko/ tudi imajo službo v podjetju. Večina navadnih smrtnikov pa je na čakanju.” Zato se v naši “demokraciji” razlega huraaaa tudi v situacijah, ko množica delavcev in drugih, ki sicer protestirajo in štrajkajo v nekaterih tovarnah, ob volitvah, ko bi si sicer lahko pomagali, pa še vedno volijo, kakor želijo gospodje. Kdaj bomo deležni demokracije brez opazovalcev kako bo kdo volil in brez posledic za drugače misleče? In kdaj bo demokracija prišla v zavest množici, da bo ta ploskala ne opazovalcem, pač pav svojo korist in prepričanje? To je očitno odvisno od nas in šele potem se nam bodo odprla vrata v Evropo in Nato. Valent Vider, Solčava Spremembe in novosti prometnih pravil Zakon o varnosti cestnega prometa Zakon o varnosti cestnega prometa, kije vveljaviod 1.5. ‘98, prinaša na ceste nekaj novih pravil. Pravila za voznike in sopotnike Vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti z zasenčenimi lučmi, med vožnjo morajo biti voznik in potniki na sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pravilno pripeti (tudi na zadnjih sedežih in v tovornih vozilih, če so pasovi vgrajeni). Med vzvratno vožnjo morajo biti ves čas vklopljeni vsi smerniki. Med vožnjo ni dovoljeno uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter možnost obvladovanja vozila (prenosne telefone, slušalke, pustne maske...). Pravila za otroke in pešce Oseba mlajša od 14 let, ki vozi kolo ali kolo s pomožnim motorjem, mora imeti med vožnjo na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado ali čelado, kije predpisana za voznike motornih koles oziroma koles z motorjem. Enako velja za osebo, mlajšo od 14 let, ki se na kolesu ali na kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik. Za pešce, ki ponoči hodijo ob cesti izven naselja ali v naselju (če je neosvetljeno), je obvezna uporaba belih odsevnikov oziroma kresničk. Vožnja počasnejših vozil Kadar je hitrost vozila za več kot 50% nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse smernike. Ko se zanjim nabere kolona vozil, ki gane more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil. Enako mora na primernem kraju zapeljati izven vozišča voznik z vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti in ga vozila iz kolone ne morejo varno prehiteti. Začasni odvzemi vozil Motorno kolo, kolo z motorjem ali kolo s pomožnim motorjem, ki je predelano tako, da presega največjo dovoljeno moč motorja ali največjo dovoljeno hitrost, določeno v deklaraciji proizvajalca vozila ali v predpisih o varnosti cestnega prometa in je udeleženo v cestnem prometu, policist odvzame in izda o tem potrdilo. Vozilo nato v prvotno stanje predela pooblaščeni servis na stroške lastnika vozila. Tako vozilo se ponovno vrne lastniku, ko plača vse stroške. Če tega ne stori v treh mesecih, se vozilo proda in se iz kupnine poravnajo stroški. V primeru, da voznik odkloni izvršitev odredbe policista in nadaljuje z vožnjo ali z vozilom ovira ali ogroža varnost prometa, policist takšno vozilo izloči iz prometa in uredi, da se odpelje na najbližji primeren zavarovan prostor in zadrži 24 ur. Takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Zakon o varnosti cestnega prometa opredeljuje kot najhujše prekrške tiste prekrške, pri katerih gre za vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in najmanj 90.000 tolarjev denarne kazni ali zapor je predpisana za: -vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila, - povzročitev prometne nesreče in vpliv alkohola nad 1,1 promila, - povzročitev prometne nesreče pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, - odklon preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda. TATVINA KOLESA Z MOTORJEM 22. majaob 12.00 uri je Franjo M. iz Gornjega Grada obvestil policiste PP Mozirje, daje neznani storilec od 20. maja od 24.00 ure do 21. maja do 12.00 ure izvršil tatvino kolesa z motorjem znamke TOMOS APN-6, zelene barve. Kolo z motorjem APN-6 je imel parkirano pred stanovanjsko hišo. VOZIL PO VRTOVIH Marij a H. iz Varpolja je 23. maja sporočila, da ji je neznani voznik osebnega avtomobila preko noči zapeljal v vrt ter ji poškodoval ograjo in pridelke. Istega dne je MarijaP. iz Homca sporočila, da ji je neznani voznik osebnega avtomobila znamke Zastava 126 P poškodoval vrtno ograjo, Ana P. iz Šentjanža je prav tako sporočila, daje neznani voznik z objestno vožnjo vozil po njivi ter ji poškodoval kole za fižol. Policisti so ugotovili, da gre v vseh primerih za istega voznika, ki pa je pred soočenjem z zakonom za daljši čas odpotoval iz kraja bivanja. POŽAR V GOZDU 7. junija je bila po obvestilu, posredovanem na Operativno komunikacijski center v Celje, na kraj požara na Konjskem vrhu napotena patrulja z namenom, da ugotovi vzrok nas tale-ga požara, ki pa so ga že pričeli gasiti gasilci PGD Luče. Ugotovljeno je bilo, da se je požar razširil iz tleče smreke, v katero je pred tremi dnevi udarila strela, na bližnje podrastje. Požar so domačini pravočasno opazili, tako, da zaradi hitrega posredovanja gasilcev ni nastala velika škoda oziroma je bilo uničeno pretežno samo podrastje. ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE VABILO VABIMO VAS IVA KONCERT PRIKUPNE VIOLINISTKE VANESSE MAE V SREDO, 17. JUNIJA 1998, OB 20. URI V HALO TIVOLI LJUBLJANA. ODHOD AVTOBUSA IZ MOZIRJA BO OB 17. URI IZPRED OBČINE MOZIRJE. Cena vstopnice je 3-900,00, cena avtobusnega prevoza je 1.500,00. Prijave sprejemamo v knjižnici Mozirje, tel. 833-593. Predstavitev določb Zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravne zadeve prometa Športne in druge prireditve na cestah Športna ali druga prireditev na cesti pomeni izredno uporabo ceste in je zanjo potrebno dovoljenje, izvede pa se lahko le v skladu s pogoji iz dovoljenja. Organizator prireditve na cesti je lahko lepravna oseba, ki ima sedež v R Sloveniji. Dovoljenje izda upravna enota, na območju katere je prireditev organizirana, če poteka prireditev na območju dveh ali večih upravnih enot, izda dovoljenje ministrstvo za notranje zadeve. Pogoj, da se dovoljenje lahko izda je, da je promet mogoče preusmeriti na drugo cesto. Le izjemoma se lahko izda dovoljenje tudi v primeru, ko na določenem odseku ceste ni obvozne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic. Organizator prireditve na cesti je dolžan izvršiti vse potrebne ukrepe za varnost prireditve. V primeru, da prireditev poteka po lokalnih cestah ali poteh, mora organizator pridobiti tudi pisno soglasje lokalne skupnosti. V primeru športne hitrostne prireditve na cesti mora le-ta biti vpisana v koledar prireditev, organizacija, ki tako prireditev organizira, pa mora koledar pred začetkom tekmovalne sezone predložiti organu, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za to prireditev. Koledar prireditev mora vsebovati podatke o organizatorju, vrsti prireditve, času izvedbe in prireditveni progi. Rok za predložitev vloge za dovolitev športne ali druge prireditve na cesti pristojnemu organu je 30 dni pred prireditvijo. Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da ji morajo biti priložene vse potrebne priloge, poleg tega pa tudi izjave oseb, odgovornih za varno izvedbo prireditve, da bodo zagotovile pravočasno in dosledno izvrševanje ukrepov, določenih v dovoljenju in načrtu za varno izvedbo prireditve. Načrt ukrepov za varno izvedbo prireditev mora vsebovati ukrepe, ki jih bo zagotovil organizator za varnost udeležencev prireditve, gledalcev in ostalih udeležencev v prometu, podatke o tem, kje, za koliko časa in v kakšnem obsegu bo moten ali prekinjen cestni promet ter število udeležencev prireditve in spremljevalcev. Če je zaradi športne hitrostne prireditve na cesti potrebno omejiti ali prepovedati promet, je vlogi potrebno priložiti tudi dovoljenje za omejitev prometa ali za zaporo ceste, ki ga izda upravni organ, pristojen za prometter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ob zapori ceste ali omejitvi prometa, ki jo izdela pravna oseba, registrirana za to dejavnost. Udeležence športne ali druge prireditve na cesti smejo spremljati le vozila, označena s posebnim znakom, ki ga določi organizator prireditve. Opis tega posebnega znaka mora organizator priložiti vlogi za dovolitev prireditve. Če je pri zagotavljanju varne izvedbe prireditve ali zaradi preusmerjanja prometa potrebno sodelovanje policistov, mora organizator povrniti dejanske stroške, ki nastanejo z organizacijo in izvedbo zavarovanja prireditve. Po končani prireditvi je dolžan organizator takoj odstraniti s ceste prometne znake, druge označbe, naprave in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve oz. v zvezi z njo ter vzpostaviti prejšnje stanje, očistiti cesto in prireditveni prostor. Zaprireditveni prostorse šteje prireditvena proga, prostori za gledalce in prostori za vozila udeležencev prireditve in gledalcev. OBVESTILO ZA LASTNIKE TRAKTORJEV Zaradi strožjih določb Zakona o varnosti cestnega prometa se je močno povečalo število registracij kmetijskih traktorjev. Ob tem prihaja do problemov, ker lastniki traktorjev nimajo dokazil o izvoru, kar velja predvsem za starejše traktorje, ki doslej še niso bili registrirani. Tudi za registracijo traktorjev velja 177. člen navedenega zakona, ki določa pogoje za registracijo ter med drugim določa tudi, daje ob registraciji potrebno predložiti dokazilo o izvoru, to pa je prometno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (račun, dobavnica, servisna knjižica, carinska deklaracija itd.). Če se dokazilo o izvoru glasi na drugega lastnika je potrebno predložiti tudi vsa dokazila o spremembi lastništva (pogodbe, sklep o dedovanju ipd.). Brez ustreznih listin traktorjev ni mogoče registrirati. Ob registraciji kmetijskih strojev, ki so pri nas že bili evidentirani in imajo prometno dovoljenje (bele barve), je poleg prometnega dovoljenja potrebno vrniti tudi staro registrsko tablico. Upravna enota Mozirje E-pošta: Saviniske.novice@siol.net OBČINA MOZIRJE OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Hribemikova 1 JAVIVA OBJAVA Na podlagi 41. člena Zakonao lokalnih volitvah (Ur. list RS 72/93,7/94,33/94 in 70/95), 13. člena Statuta Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče 7/97) ter na podlagi 34. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. Ust RS št. 15/94,13/95) objavlja Občinska volilna komisija SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki bo 28.6.1998. Besedilo sklepa, objavljenega v Uradnem listu RS š t. 39/98 se glasi: Na podlagi 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in skladno z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 57/96), Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93) in Statutom krajevne skupnosti Rečicaob Savinji, jeSvetkrajevneskupnosti Rečicaob Savinji naseji dne 15.5.1998 sprejel SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI 1. člen Za območje krajevne skupnosti Rečica ob Savinji se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 28.6.1998 od 7. do 19. ure. Referendum izvede volilna komisija občine Mozirje. 3. člen S sredstvi samoprispevka se bo sofinancirala gradnja popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji. 4. člen Skupna vrednost investicije iz 3. člena znaša 460.520.000 SIT (po cenah leta 1997). S samoprispevkom se bo zbralo 60.000.000 SIT (13% sredstev). Razlika sredstev v višini 400.520.000 SIT bo zagotovljena iz proračuna občine Mozirje in iz proračuna Republike Slovenije - investicije v šolstvo na demografsko ogroženih območjih. 5. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 1.10.1998 do 30.9.2003. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani z volilno pravico in stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Rečicaob Savinji. 7. člen Samoprispevek plačujejo: 1/ zavezanci, ki prejemajo plače, nadomes tila in plačila za pogodbena dela po stopnji 1,6% od neto prejemkov; 2/ upokojenci od pokojnin in drugih prejemkov po stopnji 1,5% od neto prejemkov; 3/ zavezanci, ki samostojno opravljajo pridobitno dejavnost po stopnji 2% od bruto zavarovalne osnove za obračun prispevkov za socialno varnost; 4/ lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov po stopnji 6% od katastrskega dohodka. 8. člen Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvene pomoči, od priznavalnin, od invalidnin, od denarnih nadomestil za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od štipendij ter nagrad učencev in študentov. Samoprispevek se ne plačuje od plač, ki ne presegajo zneska z zakonom zajamčene plače. 9. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI GLASOVNICA Na referendumu dne, 28.6.1998, za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje popolne osnovne šole Rečica ob Savinji za obdobje od 1.10.1998 do 30.9-2003 GLASUJEM »ZA« »PROTI« (žig občinske volilne komisije) Glasuje se tako, dase obkroži beseda »ZA«, če se volilecstrinja z uvedbo samoprispevka, oziroma se obkroži beseda »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka volilec ne strinja. 10. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme svet KS Rečicaob Savinji, če je večina volil-cev, ki so glasovali na referendumu, glasovala za uvedbo samoprispevka. 11. člen S sredstvi krajevnega samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem žiro računu, bo upravljal svet KS Rečica ob Savinji. Svet KS Rečica ob Savinji je odgovoren za namensko porabo sredstev. Nadzor o namenski porabi sredstev bo izvajal nadzorni odbor KS Rečica ob Savinji. 12. člen Izid referenduma in sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavita v Uradnem listu RS. 13. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave. Rečica ob Savinji, 15. maja 1998 PREDSEDNIK SVETA KS REČICA OB SAVINJI ___________________ Jože KRAMER, l.r. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska cesta 4 VPISUJE UČENCE ZA ŠOLSKO LETO 1998 - 99 - V 1. RAZRED brez pripravnice za naslednje instrumente: TROBILA, PIHALA, TOLKALA, VIOLINA, KLAVIR, HARMONIKA, PETJE, CITRE IN SINTETIZATOR. Učenci teh oddelkov bodo pred vpisom morali opraviti preizkus posluha, za petje preizkus glasu. Za dan in uro preizkusa pokličite GŠ. - V MALO GLASBENO ŠOLO (starost 5 - 6 let) - V PRIPRAVNICO (starost 7 let) Vpis v ta dva oddelka je prost, brez preizkusa posluha. - VPIS UČENCEV, KI SO ŽE VKLJUČENI V GLASBENO ŠOLO BO 22., 23. in 24. junija. ZA INFORMACIJE POKLIČITE GŠ NAZARJE, tel. 831-850. Osnovna šola Blaža Arniča Luče Luče 77, pošta 3334 Luče 063 839 00 20, 844 001 razpisuje VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN VRTEC SOLČAVA za šolsko leto 1998/99 Razpis velja do zasedbe prostih mest v vrtcih. Vse podrobne informacije in obrazce dobite v tajništvu šole. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedija Antona ŽUNTERJA Iskrena hvala družinama Zlatinšek in Weiss, Bojanu, Mileni, Božotu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala duhovniku, ribičem, mozirskim pustnakom, govornikom, pevcem in Ferencu za odigrano Tišino. Vsi domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri malih oglasih in zahvalah Mineva leto dni odkar tebe Anja več med nami ni. Ni dneva ne noči, da ne bila bi nam v mislih Ti. Bolečina v srcih naših še kar tli. Le ljubezen in spomin na Te, nam lajša in krajša dolge dni! V SPOMIN Anji SUHOVERŠNIK 1.10.1996 - 31.5.1997 Hvala vsem, ki postanete ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in svečke. Vsi njeni Deset let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Franci HUDOHMET 1988-1998 Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi Obvestilo Štemberger Ivanka s.p., Attemsov trg 1, p. Gornji Grad, 31.8.1998 preneha z dejavnostjo. Solze se dajo skriti, .0- a prazen prostor v hiši "Tu-. ni mogoče nadomestiti. V SPOMIN •HF ® 4. junija je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil Anton LAMPREČNIK iz Bočne j Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu in mu I i prižigate sveče. L Vsi njegovi Štiri leta so že preč, odkar med nami te ni več. Šele sedajpočasi smo zaznali, da sami smo ostali. Tvoj prostor v hiši nem stoji, od kar med nami te več ni. V najlepših letih si od nas odšel, ker cesta te je vzela. Ti sedaj mirno v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Težki so dnevi, še težje so noči, ker te več med nami ni. V SPOMIN Dejan VEZOČNIK 22.9.1975-3.6.1994 Lepa hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Mami, ati, brat Dominik POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 08.06. do 14.06. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641419, 15.06. do 21.06. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633418, 22.06. do 28.06. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. • •••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. • •••••••••••»•••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 08.06. - 14.06. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 15.06. - 21.06. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263, 22.06. - 28.06. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. aaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaa SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. •«•••••••••••••••••••••»••••••c MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1998 1. ROJSTVA Rodilo se je 7 deklic in 11 dečkov. 2. POROKE Kočnar Lovrenc in Bas tl Urška, Robidajanez in Furland Slavica, Urh Vojteh in Obojnik Bernarda, Stonič Denis in Jovan Mojca, Golhleb Matej in Kos Jerica, Čopar Drago in Sedovšek Mihaela, Zapušek Danilo in Urbanc Nataša, Orešnik Gregor in Miščenko Elena Vladimirovna, Kreftjakob in Lešnjak Doroteja, Melanšek Iztok in Ravnjak Darja, Ugovšek Milan in Sivec Liljana, Slapnik Simon in Curk Lucija, Debeljak Branko in Kočevar Marijana, Gerdina Janez in Blažič Melita, Lorger Boris in Skaza Nataša, Kaker Alojz in Prislan Brigita, Kopušar Boštjan in Vavdi Stanislava. 3. SMRTI Žunter Anton iz Mozirja, Praznik Frančiška iz Dobletine, Gregorc Marija iz Mozirja, Korenjakjožef iz Lepe Njive O I M O Č N A OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE OBVESTILO BRALCEM Sekcija tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Mozirje namerava pripraviti stalno razstavo oblačil iz časov do 2. svetovne vojne. Zbrane izdelke bodo tekstilci renovirali in jih z imeni darovalcev razstavili. Bralce, ki takšna oblačila imate in ste jih pripravljeni podariti, naprošamo, da to sporočite na tel.: 833-112 (v dopoldanskem času) ali na tel.: 843-428 (v popoldanskem času). Za pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo! KINO MOZIRJE 13-/14.6.1998 MIŠJI LOV - komedija Režija: Gore Verbinski Vloge: Nathan Lane, Lee Evans, Christopher Walken Po smrti očeta, sta brata, ki se ju rada drži smola, podedovala staro ničvredno hišo. Toda zmotila sta se. Na pol podrta hiša je v resnici arhitekturna redkost, vredna milijone. Toda ltišo je zasedla miš, ki ne kaže nobenega namena, da se iz hiše izseli... 20./21.6.1998 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO - zgod. spektakel Režija: Randall Wallace Vloge: Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, John Malkovich Mnogo let je preteklo, odkar so se AramLs, Atlios, Porthos in D'Artagnan, najboljši kraljevski mušketirji, skupaj borili. LudvikXIIL, katerega prestol so branili, je umrl. Nasledil ga je aroganten in krut kralj Ludvik XIV. Stari prijatelji, mušketirji, se ponovno združijo za nevarno pustolovščino... PREDSTAVE: sobotaob 20.30 uri in nedelja ob 19. uri. Vstopnina 450 SIT. KINO NAZARJE 13 /14.6.1998 , TITANIK - epska ljubezenska dratna Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet Film je čudovita ljubezenska drama, prepletena z dogajanjem na najlepši in največji ladji. Naključno srečanje se na tej ladji spremeni v veliko, aprepovedano ljubezen... Film je nastaj al 5 let in so zanj porabili 280 milijonov dolarjev. Dobitnik 4 zlatih globusov in nominiran za oskarja! 20./21.6.1998 VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE - grozljivka Režija: Jim Gillespie Vloge: Jennifer Love, Sarah Michelle, Gellar Ryan Štirje prijatelji, ki so pravkar maturirali, na osamljeni cesti slučajno nekoga do smrti povozijo. Zaprisežejo si, da o tem dogodku ne bodo nikoli govorili. Po enem letu pa pričnejo prejemati poštne pošiljke in vrstijo se skrivnostni umori... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. KINO LJUBNO 13-/14.6.1998 BOLJE NE BO NIKOLI - komedija Režija: James L. Brooks Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt Melvin Udall je ciničen, ošaben in nevrotičen pisatelj lahkih ljubezenskih romanov. Z nikomer se ne razume. Toda, ko mora njegov homoseksualni sosed v bolnišnico, dobi v varstvo njegovega psička Verdella. Od tega trenutka dalje se vse prične spreminjati... Film s prefinjenim humorjem in odličnimi igralci, prejemnik dveh Oskarjev! 20./21.6.1998 TITANIC PREDSTAVE: sobotaob 20. uri in ncdcljaob 18. uri. Vstopnina 500 SIT. SOLA Trg svobode 6, Kamnik Tel. (061 )831 -613 Informacije v trafiki Gornji Grad, tel. 843-703 Tečaj CPP se prične 01.07. in 15.07. ob 18. uri I V ZADRUŽNEM DOMU GORNJI GRAD | Cvetke in koprive SAVINJČANA NI BILO Nanedavni veliki fešti, na kateri so se nekateri sodelavci našega časopisa zredili za nekaj kil, je manjkal naš zvesti zadrečki sodelavec s savinjskim psevdonimom. Razlogi odsotnosti so bili sicer objektivni, toda manjkati na takšni prireditvi je milo rečeno škandal. Da bi bil le-ta še večji, je na Venišah manjkal tudi fotoreporter iz Ljubljane, ki ima v žepu vedno zadrečki potni list; edini, ki so si zaradi tega oddahnili, so bili Štormanovi možje, ki so imeli zato nekaj dela manj. (GOSTINSKI PRESS) NAGRADE SAMO ZA IZBRANE Številne nagrade, ki so jih razdelili na omenjeni gaudi, so po svoji vrednosti dosegle skoraj dva tisoč nemških zelencev. Vse lepo in prav, če jih le ne bi tako enostransko razdelili. Saj ne, da bi bili komu nevoščljivi, toda nekateri zares imajo srečo na kvadrat. Glavna urednica in odgovorni urednik sta se nemočno praskala po glavi, ko sta njuni hčerki vlačili iz bobna vstopnice z bolj ali manj podobnimi imeni. Predlagamo, da je ob naslednji tovrstni priložnosti nagrad vsaj še enkrat toliko kot zadnjič. (TRIKRAT ŠEST PRESS) VISOKA UDELEŽBA Nobena skrivnost tudi ni, da se je odgovornemu uredniku silno dopadlo, daje pod eno streho zbral zgornjesavinjsko občinsko in podjetniško smetano, kar se zares ne zgodi prav pogosto. Izmed županov je manjkal le predstavnik trenutno še velike lučke občine, med podjetniki pa je izpustil priložnost za sporoščene poslovne razgovore direktor zadruge. Vsi so prireditev ob 30-letnici časopisa pohvalili, kar je pri našem odgovornem spodbudilo razmišljanja, da bi kaj podobnega organiziral že predöO. obletnico Savinjskih novic. Bomo videli, če bo kaj iz tega. (LJUDJE SO BOLJ KOT KRUHA LAČNI IGER PRESS) PREDREFERENDUMSKO VZDUŠJE V občini Nazarje in v krajevni skupnosti Rečica medtem že vlada predreferendum-sko vzdušje. Občani nazarske občine si bodo nalili čistega vina, ah so za priključitev Prihove ali ne, Prihovčani bodo o odcepitvi od mozirske občine in priključitvi nazarski spraševali sami sebe, prebivalci rečičke kr a-jevne skupnosti pa bodo trkali na svojo vest, ali so pripravljeni finančno podpreti gradnjo devetletne osnovne šole. Marsikaj pomembnega se bo torej odločilo v prihodnjih dneh, zato ni čudno, da nekateri v tem času spijo malce slabše. (BE OR NOT TO BE PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21.3. do 20.4. V tem obdobju boste imeli nekoliko manj fizične energije kot navadno, s čimer boste svojemu telesu precej prizanesli. Znali se boste umiriti in sprostiti. Tisti po, ki ste trenutno bolni, se izogibajte temu, da bi se fizično prenaprezoli. Vsi vezani Ovni boste v tem času do partnerja gojili bolj prijateljska bt erotična čustva. Veliko ne bosta skupaj, boste pa poskušali vse napraviti tako, da bo v odnosu vladal mir. Partner vam bo v tem času pomagal pri osebnostni rasti in z njegovo pomočjo se boste seznanili z nekaterimi novimi stvarmi. Bik od 21.4. do 20.5. Preobremenjeni boste, ker se boste lotili vseh stvari naenkrat. Ce si ne boste vzeli časa za počitek, lahko pričakujete, da’ boste slednjič obležali. Ne dovolite si, da bi bili nenehno v stiski s časom in naučite se reči ne, takrat, ko boste v stiski s časom. Čas ni ugoden za večje fizične napore, zato se jim kolikor je mogoče izognite. Ne boste imeli toliko moči, da bi z njo razsipali. Ne primerjajte se s tistimi, ki so trenutno bolj zdravi od vas in zato zmorejo več. Veliko boste pričakovali od svojega partnerja in težko vam bo v vsem ustregel. Bodite potrpežljivi. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Energije vam ne bo manjblo, ni pa nujno, do jo boste pravilno uporabili. Nibr ne bodite preveč zaletavi, saj vam bo v tem primeru šlo vse narobe. Poskrbite zo to, da vaše delo ne bo preveč statično, saj boste potrebovali gibanje, predvsem pa svež zrak. Dobro bi bilo, da v svoje življenje vnesete več reda. Nikar ne bedite predolgo, raje bolj zgodaj vstajajte. Če ne boste preveč zaletavi in nemirni, z zdravjem ne boste imeli težav. V ljubezni bo malo drugače, predvsem rojeni v začetku junija se boste težko izognili prepiru s partnerjem. Izogibajte se, da bi partnerja primerjali z drugim. Rak od 22.6. do 22.7. ^-------„ Vaše zdravje in počutje sta močno odvisna od vašega načina življenja. Tudi tokrat bo tako, čeprav boste morali malo popustiti. Spremeniti boste morali nekatere navade, ki nikakor niso zdrave. Pazite na prehrano in se izogibajte olkobolu in kavi. V ljubezni boste nekoliko sumničavi in polni črnih predvidevanj, s katerimi boste partnerja morili. Zelo verjetno se vam bo zaradi tega začel izmikati. Skušajte se z njim res odkrito pogovoriti, tako bosta najlažje odkrila vzrok vaše ljubosumnosti. Samski roki pa imate vse možnosti, da se v tem obdobju zaljubite. Lev od 23.7. do 23.8. Naleteli boste na ovire, ki vam bodo vzele precej energije. Če želite ohraniti fizično in psihično ravnovesje, boste morali biti taktični. Ne zaganjajte se v stvar, za katere vam je že vnaprej jasno, do jih ne boste mogli obvladati. Pustite naj zaenkrat stvari ostanejo neurejene in raje poskrbite zase. Dobro bi bilo, da začnete več pozornosti posvečati prebrani. Vzemite v roke kakšno knjigo s tega področja. V ljubezni vas bo strah, da se vas bo parter naveličal, zato se boste v tem obdobju še posebno potrudili. Vajin odnos se bo zaradi tega zelo poglobil. Devica od 24.8. do 23.9. Čeprav niste bolni, vaše počutje ne bo ravno dobro. Potrebovali boste več počitka kot navadno in s tem se boste morali za nekaj časa sprijazniti. V tem času si ne nalagajte dodatnega dela, ker še rednega ne boste vedno zmogli. Če imate možnost, vzemite dopust in spremenite okolje. Če boste imeli vročino, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Domača zdravila in čaji tokrat ne bodo pomagali. Predvsem pa je pomembno, da se ne obremenjujete preveč. Doma se boste veliko pogovarjali. Čeprav ima odkrit pogovor dober vpliv na medsebojne odnose, nikor ne bodite pretirano zgovorni. si rrj) nt Tehtnica od 24.9. do 23.10. Vaše počutje se bo bistveno izboljšalo, predvsem po zaslugi tega, ker boste živeli bolj umirjeno. Znali se boste izogniti situacijam, ki vas izčrpavajo in po dolgem času se boste spet odločno postavili zase. Prav je, da vztrajate pri tem, kar ste začeli. Nikar se ne začnite spet vdajati razvadam, za katere dobro veste, da vam škodijo. Skrbite za to, da boste čim več na svežem zraku in ne pozabite nadoknaditi tekočine, ki jo izgubite. V ljubezni boste precej razigrani in polni domislic. Vaš partner bo moral biti zelo dinamičen, če bo želel ostati ob vas. Oboževali boste zabavo in družbo. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ni vse zlato kar se sveti in ni vsak posel, ki je na začetku videti obetaven, res tak. Tokrat se boste ušteli, če ne boste zmerni. Pohlep po denarju vas lahko drago stane. Ker trenutno niste v težavah, bi bilo prav, da se umirite. Nikakor ne investirajte denarja v sumljive posle, ker ga utegnete hitro izgubiti. Ponudilo se vam bo kar nekaj priložnosti, vendar ne bo nobena izpolnila vaših pričakovanj. V ljubezni pa bo čas, ki je pred vami miren, nobenih sprememb ne bo. Držali se boste ustaljenih vzorcev vedenja. Če boste več vlagali v partnerja, ne boste razočarani, saj boste čustva dobro naložili. Strelec od 23.11. do 21.12. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo, zato boste v tem času zelo dejavni. Čutili boste, da se je vaša odpornost povečala, ne da bi sami kaj napravili za to. Nekoliko problematična bo le vaša prebava, potrebovali boste veliko tekočine, prav je, da se izogibate sladkorju in mastni hrani. Psihično počutje bo na višku, saj boste večinoma dobro razpoloženi in optimistični. Uspeli se boste otresti negativnih pričakovanj in dogodki, ki so pred vami, bodo temu primerni. Ker vas bo obdajala vedrina in umirjenost, se bo večina ljudi v vaši družbi dobro počutila. V tem obdobju boste veliko dajali pa tudi veliko prejemali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Partner ne bo ravno navdušen nad vašo neodločnostjo. Verjetno vas bo skušal spodbujati v večji samostojnosti, vendar pri tem ne bo uspel, ker bo uporabil neustrezne načine. Na nekaterih odločitvah boste trmasto vztrajali, čeprav vam je že od vsega začetka jasno, da nimate prav. Še naprej pa bo vaše počutje spremenljive narave. Odvisno pač od ljudi, s katerimi se boste družili. Ne boste zadovoljni s sabo in to se vam bo poznalo. V tem obdobju se boste težko tudi vživeli v občutke drugih. Večina razmišljanj se bo vrtelo okrog vas samih. Zaradi egocentričnosti vam bo marsikateri prijatelj, s katerim se sicer dobro razumete, obrnil hrbet. Vodnar od 21.1. do 20.2. xWN Zdravi boste in polni energije kot že dolgo ne. Vaše telo je zelo odporno in sposobno prinesti tudi večje napore. Spoli boste malo, počitka skoraj ne boste potrebovali. Boste pa nekoliko impulzivni, zato utegnete imeti nekaj težav. Obstaja povečana nevarnost nesreč, zato bi bilo dobro, da ste zmerni. Od partnerja boste potrebovali občutek, do vas občuduje, sicer boste negotovi. Zaradi egoizma, ki bo to obdobje močno prisotno, lahko nastopijo težave. Samski vodnarji boste uživali le tokrat, ko boste obdani z občudovalci. Do resne veze vam ne bo, zato boste uživali v avanturah. Ribi od 21.2. do 20.3. Vaše zdravje ni tako trdno kot se vam zdi, zato boste morali zanj kaj napraviti. Koristilo bi vam predvsem plavanje in hoja. V ljubezni boste imeli občutek, da se vam vaš partner oddaljuje, zato boste polni tesnobnih pričakovanj. Še vedno boste prepričani, da od njega niste dobili vsega. Nekatere ribe se boste v tem času zaljubile v človeka, ki ga boste kasneje zaradi zunanjih okoliščin izgubile. Pazite se, da zopet ne boste zašli v finančne težave, iz katerih bi se kasneje težko izkopali. Ne dovolite, da kdo drug odloča o vašem denarju. Še naprej pa boste občutljivi in pogosto boste prizadeti, ker tisti, ki jih imate radi, ne bodo dovolj pozorni do vas. Izhajamofob sončnem svitu, zahajamo ob večerih v 0 bližnji bife. Zadrecke novice Oproščeni vseh davkov, razen kakih stotih dajatev državi, ki jo imamo radi kakor ona nas. Slabo gospodarstvo Podjetniški kovček 694. Nadaljevanje Psihične težave Domača lesna industrija v težavah Proizvodnjo oken rešujejo le še luknje v stenah. Domača lesna industrija ima nenadzorovan pritok tuje konkurence iz Amerike. Tam proizvaja okna eno samo podjetje. Ker pa so se na predstavitvi njihovemu šefu okna sesula, se je močno sprostila delovna sila odpuščenih delavcev. Ti sedaj sestavljajo novo firmo, ki utegne prodreti tudi na naše tržišče in konkurirati naši zdravi industriji. Po ugotovitvah strokovnjakov pa se to ne bo zgodilo kar kmalu, saj delajo nekakšna računalniška okna, ki se v naše alpske hiše ne prilegajo prav dobro. Imenujejo jihwindowse. Silvarsticija Tavrl vir: Makrohard Zdravniški nasveti Hujšajte z obilo hrane Na poti smo novim spoznanjem o dieti. Čim smo se umaknili s poti, smo prišli do novih odkritij glede hujšanja. Če se v vas bijeta požeruh in skopuh, ki mu ni do požrtij, je stvar jasna. Debeli ste zato, ker vedno zmaga požeruh, saj več poje in je tako močnejši od skopuha. Rešitev za vaše probleme je preprosta. Če hočete shujšati, morate več jesti. Le tako bo tudi skopuh v vas pridobil na moči in bo požeruha zlahkoma premagal, če vas prej ne bo razneslo. dr. prim. dipl. ing. prof. mag. Halil Šaban ■ Tavrl Čestitke in pozdravi_ Najmanjšemu Zadrečanu > m ——. Tudi letos so po tekmovanju za najmanjšega Zadrečana nagrade odnesli v porodnišnico. komisija Tavrl Pot do znanja in denarja Tečaj za vse direktorje, ki še niso vajeni hoditi po poplu-vanipoti. Podjetniška združba prireja jamralni tečaj za direktorje, ki ne znajo prepričati svojih delavcev, da denarja za njih ni in ga ne bo. V primeru neuspeha na tečaju vam firma Podjetniški kovček za isto ceno pomaga pakirati kovčke. Reveži - ne borite se proti bogatinom, tepite revščino, ki vas daje! Polprofitna podjetniška družba Vreme za vas Sonce v oblakih, oblakom zelo vroče! Kratka napoved: dež za danes, pod danes mislimo jutri, ker smo to zapisali včeraj. Za vse, ki vas skrbi za vreme v prihodnjih dneh, prihaja v naslednjih vrsticah tolažba. Vreme bo še naprej skrbelo samo zase. Za ljudi bo pa takole: Ata se bo poln težkih oblakov v soboto zvečer počasi pomikal proti domu, kjer se kuha nevihta za vrati in v piskru megla. Mama bo še naprej bliskala proti atu in streljanje proti toči ne bo odgnalo taščine jeze. Otroci naj skrijejo ta zadnje, da še njih ne ujame ploha težkega vremena, ki se bliža. Sicer pa nas vremenarjev res ne gane, če vremenska napoved ni točna. Mi imamo svoje delo pod streho. Metrolom Tavrl Pijančeki Tavrl Kako si pomahati? Zakaj pijanček ne pije vode? Ker se boji, da mu bo železno zdravje zarjavelo. Je naše gospodarstvo pijano? Vse tako kaže, ampak žal ne. Če bi lahko izbirali, katero pijačo bi si izbrali? Vodo - primešano pivu, vinu, žganju in kavi, v tem vrstnem redu. Kateri čut imajo pijančki najbolj razvit? Deseti - mačka! Ste za društvo antialkoholikov? Samo če imajo dobro strežbo pri šanku. Smelko Tavrl Obalna straža___ Naše vode Bliža se sezona kopanja. Cenjene kopalce obveščamo, da očiščevalne naprave na rekah niso inštalirane. Tako se vam ni treba bati, da bi se kam zataknili. Lahko pa se vam zatakne kak trnek v uho, tudi sveže odvrženo barvilo gre nekaterim rado v nos, ali del dobro rjaveče pločevine med rebra. Panela Tavrl Ekotiček______________________ Delo čaka Če ste pustili pticam skrbi, da so si spletle gnezdo na vaši glavi, se vam ni treba kam daleč ozreti, da bi videli od kod smrdi. Okoljevarstveniki - ptice seki-ralke niso zaščitena vrsta. Čas je za njihov odstrel. Namesto skrbi si nad glavo navesite delo! Zelenko Lesen Če si ne znate narediti miš maš v svoji glavi, berite našo psihirično posvetovalnico. Ne bo vam bolje, gotovo pa poslej ne boste niti slutili kaj vam je. TRI FAZE BOLEČINE: -Ljubezen je bolezen. -Čas celi vse rane. -Mrtvim je vseeno. Vsem bralcem, ki se nam žalijo, da jim Zadrečke novice zbijajo depresijo, priporočamo, da si minuto po tem, ko so novice prebrali, sperejo oči s solznico. Milo, ki se dobi v za to posebej neurejenem oddelku lekarne v izgradnji, pomaga, da si v naslednji številki Savinjskih novic ne boste želeli odpreti novic na naši strani. Če boste s solznico pretiravali, vam ostane na razpolago še toaletna vodica brezbrižnica. Vendar je presneto draga, ker jo uporablja večina zakonodajalcev in jo je zato težko dobiti. Ima pa to prednost, da vam je že z enkrat-■ no uporabo vseeno, koliko ste zanjo zapravili in če ste pri tem uporabili nezakonito pridobljen denar iz denarnice vaše zakonite žene ali moža. Ljuši Tavrl Osmrtzahvalnlca Umrl je Frenk Sizmatran. Občasno je pel na koru v domači cerkvi. Zadnja leta so ga predvsem pestila leta. Imeljih je preveč, zato je od utrujenosti zmatran prešel preč. Upamo, da angelčkom zdaj poje, da bi ne videl, kako si mi delimo denarce njegove. Njegovi odvetniki in dediči Prepletajoče misli v splet pisanih besed ujete so včasih le modna muha; odprt steznik, ki je na pravem mestu, a ne služi ničemur. Ste razumeli? Niste? No, vidite! ČRKOPIS PRI SLOVENCIH DO SREDINE PREJŠNJEGA STOLETJA SESTAVIL: METOD ROSO CfK+ISLTO MAJHNA ENOCELIČNA RASTLINA ALI ŽIVAL ŠPANSKI LIRIK IN LITERARNI KRITIK (DAMASO) SEVERNI JELEN UROŠ VIDMAR KANADSKI ALPSKI SMUČAR (LUKE) SLOVENSKA ASTRO -LOGINJA (META) REKA V SLAVONIJI SLOVENSKI KARIKATURIST (BOŽO) NIZOZEMSKO MESTO ZNANC PO SIRU CELJSKA TOVARNA POSODE PRITOK LIMA V SRBIJI EDMUND HILLARY VNOS SEMEN V RODILA SAVINJSKE NOVICE DESNI PRITOK VOLGE SAVINJSKE NOVICE DANSKI OTOK V MALEM BELTU NORDIJSKA BOŽANSTVA UMOR OTROKA TIK PO ROJSTVU VEČJI ŠOP POVEZANEGA POŽETEGA ŽITA RAZKOŠNO GRAJENO VLADARJEVO BIVALIŠČE SLOVENSKI SKLADATELJ (BOJAN) ELEKT. NABIT DELEC LETALO Z DVOJNIMI KRILI DRŽAVA V AFRIKI LASTNOST UKRIVLJENIH DESK BOSANSKI SLIKAR (SAFET) PEVEC PESTNER GLAVNI ŠTEVNIK TRAVA DRUGE KOŠNJE REDKEJŠE ŽENSKO IME DALJŠE PRIPOVEDNO DELO MUSLIMANSKI VERSKI VODJA PREČNI DROG V KOZOLCU SISTEM NAUKOV, NORM, VREDNOT IN DEJANJ V KATEREM SE KAŽE ZAVEST O OBSTOJU BOGA BOLEČINA ANTON DERMOTA BIVALIŠČE UMRLIH PRI STARIH SLOVANIH STAR SLOVAN ZASTAREL IZRAZ ZA TOVARNO SOSEDNJI ČRKI ODLIČEN KANADSKI ŠPRINTER BAILEY MEDEJIN OČEV GRŠKI MITOLOGIJI RAZPOKA OZIROMA IZBOKLINA V STENI, KI PLEZALCU OMOGOČA, DA SE OPRIME ALI OPRE SANITETNI MATERIAL r IME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): Ir» V j. AJET: Medejin oče v grški mitologiji ALONSO: Španski lirik in lit. kritik (Damaso) DONOVAN: Ime kanad. šprinterja Baileya SAUDER: Kanadski alpski smučar (Luke) VEGAVOST: Lastnost ukrivljenih desk Rešitev preišnie križanke: slatina, timijan, Ali, sla, trideset let, Lep, nec, Rilke, radon, FIS, AN, Aviv, nižaj, divizija, Aka, enica, ananas, JD, likar, Rl, vsebina, Aran, okno, trofeja, Gidole, ranar, Thames, Atena. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '98:1. Albina Moličnik, Luče 34; 2. Minka Papež, Plac 29, Ljubno ob Savinji; 3. Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad; 4. Ernest Špeh, Prešernova 9, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 12. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 19. junija 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica. vro p/e caft® CAFFE-TROPIC „ o o PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEIA MINAS mleta 100 g 95 SIT Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 661-309. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA V mesecu juniju vam nudimo dodaten 5% popust na vsa vhodna in sob na vrata ter pripadajoče okovje in kljuke! Možnost plačila na več čekov gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845 194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. ROLETE aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. UREJANJE VRTOV svetovanje in načrtovanje po vaših željah. Tel. 063/844-447,061/1337-337. IMATE DELO NA VELIKI VIŠINI! Sposodite si lahko hidravlični dvižni oder do višine 12,3 m in stranskega dosega do 8 m. Nosilnost odra je 200 kg. Bergant Andrej s.p., Luče, tel. 063/844-043. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni parati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8. -8. ure, sobota od 8.-12. Tel. 831-109. TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. PRODAJA RAČUNALNIKOV in opreme. Za predračun se oglasite v TRAGAL Nazarje ali po telefonu 833- 050. PLAVALNI TEČAJI ZA ODRASLE Začetni in nadaljevalni, pričetek konec junija v večernih urah. Informac-je na tel. 832-440, po 20. uri. TARGA, s.p. IŠČEMO SKLADIŠČNE PROSTORE izmeri cca 150-300 m2 z uporabnim dovoljenjem oz. z vsemi pogoji za pridobitev. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: NORICUM d.o.o., Brile-eva 3,1000 Ljubljana, tel. 061/574-156 ali 574-566. Ugodno prodam dirkalno kolo 28” senior, dobro ohranjen za simbolično ceno. Inf. na tel. 833- 349.__________________________ Prodamo osebno specialno vozilo VAZ, 1. 1990 - 14.419 - Gasilsko društvo Ljubno, cena 2000 DEM, tel. 841-110/841-141. Prodam mladiče čistokrvnih bernardincev. Inf. na tel. 841-110. Traktor IMT 539 LUKX1992,525 ur, ugodno. Tel. 843-093-Prodam letošnjo čisto svinjsko mast. Tel. 841-775. Kupim rabljeno dekliško kolo 12 col. Tel. 843-288. Iščem priučenega mizarja, ni pa pogoj kvalifikacija. Tel. 845-166. Prodam R 4 GTL, 1. 84, reg. do 4/ 99-Tel. 832-202. Ugodno prodam pajek SIP 4 vrete-nain štedilnik 2 plin. Tel. 845-067. Prodam zvočnik Pioneer 400 W, komplet v zaboju. Cena 20.000 SIT. Tel. 831-450. Prodam zastavo 128, bel, 1.1988, za cca 120.000. Tel. 845-093. Prodam igrice Commodore 64. 100 DEM. Tel. 831-450. Kupim kosilnico Alpina. Tel. 845- 062. Prodam masivno borovo mizo. Cena 10.000 SIT. Tel. 833-527. Prodam GolfJXD, 1.1986, cena po dogovoru. Tel. 844-208. Prodam kozo z dvema mladičema starima 3 tedne ter dva kozliča stara 9 tednov in ovna težkega 33 kg za zakol. Tel. 845-142. Majhno otroško kolo (s pomožnimi kolesi), kupim. Tel. 833-669. Prodam stransko kosilnico za Tomo Vinkovič. Tel. 845-144. Prodam obračalnik Tomo Vinkovič s kardanom in brako prikolico. Tel. 843-070. Prodam tračni obračalnik favorit 220 in pajka 330. Tel. 831-424. Prodam 13 kaset ter 3 knjige za učenje francoščine - 1. stopnja; novo. Tel. 833-561. Prodam Ford Escort CL, 1. 1994 bele barve. tel. 834-094. Prodam pisalni stroj Uniš biser 3 5. Tel. 846-028. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061/825-400. Prodam računalnik Pentium 166. Inf. na tel. 834-185. Kupim R 4 GTL, 1.89/90 in prodam Golfl. 81. Tel. 841-472. Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330, mob. 0609/628-876. Prodam jajce, jajčne lupine in gnojevko. Tel. 844-148. Prodam obračalnik za motokulti-vator Gorenje Muta - rabljen (okrogel priključek). Tel. 841-522. Surf Kondor alfa, kompleten, dve jadri, l60 L, prodam za 30.000 SIT. Tel. 832-440. 1 ha lepe košnje sena damo zastonj v Mozirju. Tel. 832-778. Prodam stanovanje 63 m2 v Rečici. Inf. Tavčar Janez, Rečica 107 a, tel.833-363. R 4 GTL, 1.87.120.000 km, reg. do 98/11, prodam. Tel. 843-621. Koruzo v zrnju in traktorsko sadjarsko škropilnico prodam. Tel. 063/885-380. Prašičke 25 do 30 kg težke, prodam. Tel. 841-465. Ugodno prodam 38 m2 Brestovega lamelnega parketa, ekstra klasa. Tel. 841-127. Prodam traktorski tračni obračalnik, širine 2,20 m. Tel. 843-663. Lada Samara 1500,1. 91, reg. do 4.3-99, bela, prodam. Inf. na tel. 843-472. Prodam fotoaparat Yashico AF 2 30 z bliskavico CS2 5OAF... Inf. na tel.833-349. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SIV j ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. TL ULTRA, d.0.0. NAZARIE ¥ teh vročili dneh vam v trgovinah ULTRA v Mozirju, Nazarju in Varpolju po res vročih cenah nudimo: JU® ^de^a \09>9° -vA -g Pralni prašek I AVA3,5kg “ 699,00 A A. girtrapi*1 mleKarn m Naravna voda Julijana 1,5 L Ce«sK»”““r' gg 75»00 „ Gaudar ^ m / LiuhljsLOsKi11 e CS pivo Menih 0,5 L steki. 869,00 69,00 ČEbvla V Penzionu Kozorog v Mozirju vas pričakujemo vgakaan. Pestra izbira [c in drugih gotovih jedi ter jedi po naročilu ne ta^rAzočaralar Ob ledejj; pogostimo Z ftlnionii« kosilom s sladico. V Diskontu JATA v Mozirju pa se boste piknik v naravi lahko po res nizkih cenah oskrbeli s svežim in zmrznjenim piščančjim in puranjim mesom. Presenečeni boste nad veliko izbiro izdelkov JATE! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 4 GTL 2/91 130000 320.000,00 R 5 CAMPUS 5 V 6/91 110000 585.000,00 R 5 FIVE 5 V 5/95 28000 870.000,00 CLIO 1,2 RN 5 V 7/93 85000 870.000,00 CLIO 1,4 RT 5 V 7/96 38700 1.480.000,00 R 19 RT 1,4 4 V 4/93 82000 1.280.000,00 LAGUNA 2,0 RXE 1/95 74000 2.580.000,00 CITROEN AX TRE 1,1 5/95 55500 920.000,00 OPEL KADET 1.3 S 5/89 130000 640.000,00 GOLF JX 4/91 37000 995.000,00 LANCIA DELTA 1,6 5/95 55500 1.380.000,00 GOLF VR 6 3/96 111000 1.810.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. [USD, d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 faz 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT (D ♦ENTER LJUBLJANA (UL Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 SAMO V JUNIJU NEVERJETNE CENE BARV: JUPOL 25/1 2.695 SIT BELTOP 4/1 4.389 SIT 1/1 1.155 SIT BELTON 4/1 3.135 SIT 1/1 847 SIT IN OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA: CEMENT 715 SIT STREŠNA LEPENKA IZOLIRKA_1.270 SIT IZOTEM V3 (10 m2)______2.640 SIT VRTNE GUGALNICE od 24.942 dalje GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ _ Celje - skladišče D-Per (7/1998 .vz/y MOZIRJE d.d. 5000005703,12 COBISS e Cenjene kupce obveščamo, da je še vedno pestra naša akcija ugodnih nakupov po nižjih cenah. Vabimo Vas, da si 20.6.1998 ob 10. uri pred BLAGOVNICO v Mozirju ogledate MODNO REVIJO ter počakate do 11. ure, ko bo ŽREBANJE NAGRADNIH KUPONOV. Čakajo vas številni degustatorji in lepe nagrade. SAVINJA JE MOJA TRGOVINA! V____________________________________________J PRIPOROČAMO: Družinska letovanja ob SLOVENSKI OBALI, KVARNERJU in DALMACIJI s pestro hotelsko in apartmajsko ponudbo Nepozabne dneve križarjenja z jadrnico med otoki Dalmacije in Kvarnerja GRŠKI OTOK KRF že od 43.130 SIT hotel oz. apartmaji odhodi: 23.7 (10 dni) oz. 31.7 (9 dni) POTEPUHOV HIT POLETJA ■ OTOK KORZIKA odhod 26.7.89.000 SIT POTEPUHOVE POČITNICE Z LETALOM otoki Brač, Hvar, Korčula, Vis, Lopud & Dubrovnik, Makarska riviera 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, tel.: 063/71 53 00, 71 6910 fax.: 063/71 000 30 '7>n'fv«r#-~iri» 1000 Ljubljana, Dunajska ios lMBSnCNAAC»(CIW IBAVELAG0(Cy tel+fax: 061/168 168 3 tel.: 061/168 47 87 radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ A4hz[