fteo. Z98. V ljubljeni, g petek, d e 27. decembra 1901 Leto mu. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170 li poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta £ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. "»C & @ ® $ $ & širite, naročajte »Slovenca"! P. ROssler u LjubUanL »Lepo ie dandanašnji za katoličana živeti«, tako je po pravici povdarjal dr. Krek v zadnji kulturni debati ob priliki Masaryko-vega predloga v avstrijskem parlamentu. In res — če je kdaj bilo neopravičeno očitanje, da je katoličanstvo v mističnem brezdelju in kontemplaciji zamočvirilo, je ravno dandanes to očitanje brez podlage in pomena. Katerokoli stroko znanstva in umetnosti opazujemo, povsod vidimo katoličane z mravljično pridnostjo doprinašati gradiva za zgradbo moderne kulture. Pred zastopniki bogoneznanstva in bogotajstva imajo to vrednost, da snujejo svoja dela na vsem dobrem, kar so ustvarila prejšnja stoletja in s tem /arujejo tisto zapo-vrstnost v razvoju, ki je za znanost neobhodno potrebna. Dočim agnostik znanost vidi v vedneni razvoju, menjavi in metežu vseh svetovnonazornih idej. ic katoličanu znanost spoznanje na podlagi dokazov. Z marljivim in vsestranskim znanstvenim delovanjem pa so si katoličani priborili tudi pripo-znanje nasprotnikov, ki ne morejo več preko krščanskega svetovnega naziranja, ne da bi ga proučili. Ravno to leto, ki sc zdaj nagiblje k zatonu, izkazuje bogato bilanco, kar sc tiče znanstvenih publikacij od strani katoliških laziskovavcev. Na naravoslovnem polju Wasmannova »Biologija«, na zgodovinskem zadnji zvezek Pastorjevc »Zgodovine papežev«, na modroslovnem »Psihologija« Merci-erjeva, belgijskega kardinala, na sociološkem velika »Nairodna ekonomija« Peschova, ua umetniškem Beisselov »Fra Angelico da Fie-sole. na versko kulturnem »Frančišek Asiški« Schiirerjev. na polju ženskega vprašanja p. Augustina Rosslerja »Žensko vprašanje iz stališča narave, zgodovine in razodetja.« (Herder; Freiburg 1907). Vsega tega smo se spomnili včerai, 26. t. m., ko smo v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani slišali predavati p. Rosslerja, ki se mudi v naši sredi na povabilo ljubljanskega knezoškofa. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena odličnega ljubljanskega ženstva iz vseh krogov. Svojim očem smo komaj verjeli, ko smo videli celo na galeriji gospo pri gospej, gospodično pri gospodični z napeto pozornostjo poslušati izvajanja patra učenjaka. Blizu 900 dam pri znanstvenem predavanju to je častno število za Ljubljano! Pa ni čudno. P. { Rossler je učenjak, ki vživa svetovni ugled. Njegova zadnja knjiga o »ženskem vprašanju« je vzbudila pozornost po vsem izobraženem svetu in celo znana revizionistiška socialno-demokraška revija »Sozialistische Monats-hefte« (7. zvezek od julija meseca 1907) jo je morala seveda s težko pritajeno zagrizenostjo kvitirati. Ocenjevavka, Henrietha Fiirth, piše tu o Rosslerjevi »knjigi, da ie pisana »z marljivostjo in znanjem, ki bi bila vredna boljše stvari«, da so v njej temeljna načela izvedena z »veliko gracijoznostjo«, da upošteva obširno vso literaturo o tem vprašanju in da je ta knjiga krasni dokaz, »kako sc katoličanstvo liki moderni Protej vedno ume prilagoditi posebnim zahtevam in potrebam časa« .... Včerajšnje predavanje p. Rosslerja je bilo uvodno. Slikal in utemeljil ie nagon človeštva po sreči ter njega neutajljivo in neutešljivo stremljenje po popolni resnici. To najvital-nejšo in najnujnejšo potrebo človeštva uteši edinole krščanstvo, religija posmrtnosti, Kristus, ki je popolnoma obsegajoča in veko-trajna resnica. Danes govori p. Rossler o trdnosti volje, ki ie potrebna za vzgojo pravih značajev. Tako stopamo katoličani v mladoletje oboroženi, kakor izvaja že apostol narodov v znani duhoviti primeri, z oklepom religiozne svetovne misli in prepričanja, ki je osnovano na trdnem razumnem temelju. Prišel je čas, da sc katoliško znanstvo, ki se je že tako bogato razvilo, organizira in papež Pij X. je zasnoval svojo misel o mednarodni znanstveni organizaciji katoličanov v pravem trenotku. Dal Bog, da se ta misel kmalu uresniči in obogati moderno kulturno življenje. AVSTRO - OORSKA. Povišanje častniških plač. Zdaj se potrjuje, da predloži vojni minister delegacijam posebno predlogo o povišanju častniških plač. Obema min. predsednikoma jc že predložil natančne razpredelnice o povišanju, ki ne bo splošno, marveč obsega ic one šaržc, v katerih častniki več časa služijo. Poročnikom ne zvi.šaio plač, ker postanejo poročniki v oni starosti, v kateri tudi v drugih poklicih niso običajne višje plače. Nad-poročnikoni zvišajo plače in siccr tako, da bodo dobivali trikrat avtomatično po treh letih višjo plačo in sicer I. skupina 2200 K (zdaj 2040 K), druga skupina 2400 K in lil. 2600 K. Najbolj izpremene plače stotnikom. Razdelitev stotnikov I. in II. razreda se odpravi. Zdaj dobivajo I. razreda 3000 K, II. pa 2400 K. Po regulaciji se določi stotnikova plača s .3000 K in bodo dobivali vsake štiri leta 200 K več, tako da dobe stotniki, ko dosežejo starostno mejo, popolno penzijo 4000 K- Majorji (zdaj 4080 K) in podpolkovniki zdaj 5400 in 6000 K) dobe male doklade. Majorje razdele v dvoje plačilnih skupin. Višje šarže od polkovnika naprei ne dobe višjih plač. Iz Budimpešte poročajo, da izplačajo povišane gaže že 1 januarja 1908. Vojni minister si izposljuje parlamentarno dovoljenje naknadno. Ogrska vlada je že pritrdila vojnemu ministru. Delegacije. Delegacije se snidejo 15. januarja na Dunaju. V ogrski delegaciji poroča v odseku za zunanje zadeve Aerenthal o razmerah naše države nasproti inozemstvu. Ruinunci in krščanski socialci. Glede na poročila o odklonitvi rumunskih poslancev v krščansko socialni klub z ozirom na to. da so preprečili sprejem poslanci bivšega katoliškega centra, češ da izgubi stranka po vstopu grškili pravoslavnih Rumuncev svoj katoliški značaj, izjavlja korespondenca »Austria«: Klub »Krščansko-socialne zveze se ni pečal o fuziji. Ni toraj resnično, da bi bili člani bivšega katoliškega središča ugovarjali vstopu Rumuncev v klub. Razvilo se tudi ni konfesionalno vprašanje. Res je le, da so razpravljali zastopniki obeli strank neobvezno o gotovih taktičnih vprašanjih in kakšno stališče naf se zavzame v gotovih zborničnih zadevah. Doseglo se je tudi popolno sporazum-ljenje med strankama. Dr. VVekerle se poda te dni na Dunaj, da čestita cesarju ob novem letu in da mu poroča o bodočem programu. Grof Apponyi predloži zakonski načrt glede na ureditev katoliške avtonomije. O volivni preosnovi razpravlja zbornica v v drugi polovici bodočega leta. Grof Aitdrassv o antipatiji inozemstva proti Ogrski. »Magyar Hirlap« objavlja članek ogrskega ministra notranjih razmer grofa Andras-syja o razlogih, zakaj da je inozemstvo nasproti Mažarom antipatično. Pravi: Evropa potrebuje državo, ki vzdržuje ravnotežje med Nemčijo in med Balkanom. Mažarske aspiraci.ie pa tolmačijo v inozemstvu tako. da hočemo iz veledržave. Več sovražnikov kakor prijateljev imamo v inozemstvu. Zastopniki inozemskega časopisja bivajo na Dunaju, kjer se nc shajajo z našimi ljudmi, marveč z našimi sovražniki. Ničesar ne smemo tajiti, da si zopet pridobimo simpatije. Dokazovati moramo, da ogrska moč le jači monarhijo in čimbolj bodo zadovoljni Mažari, tembolj sc lahko monarhija in dinastija opirata na Ogrsko. Novo delavsko ministrstvo. Avstrijsko društvo inženirjev in arhitektov je sklenilo, da dopošlje ministru Gess-mannu dopis glede na ureditev nameravanega delavskega ministrstva. V ministrstvu naj bi bila združena javna dela, tehnično administrativna dela, tehnično gospodarska dela in vpliv na druge upravne oblasti. Javna dela bi obsegala sledeče tri oddelke: I. gradbo cest in mostov; 2. visoke stavbe; 3. vodne stavbe; 4. oddelek bi obsegal tehnično administrativna dela in bi se pridelilo 4. oddelku tudi glavno ravnateljstvo erarič-nih rudnikov. Ustanovilo naj bi se tudi ravnateljstvo za denarni urad in za državno tiskarno. Vsem oddelkom naj se priklopi svet kot najvišji tehnični svet. Pri deželnih oblastih naj sc ustanove tehnična deželna ravnateljstva s podpredsedniki inženirji. Ječe pri okrožnih in okrajnih sodiščih. Pravosodno ministrstvo je ukazalo, da sc ječa ne bo mogla več presedeti pri okrožnih in okrajnih sodiščih, ki nimajo za to pripravnih prostorov. »Ječa« se zamore v bodoče presedeti le po kaznilnicah. Po božičnih parlamentarnih počitnicah. Ministrski predsednik Beck jc nastopil svoje božične počitnice. Ker zborujeta proračunski in poljedelski odsek v sredi prihodnjega meseca, prične Beck s pogajanji med Nemci in Cehi. Za uspešno nadaljevanje pogajanj jc potrebno, da sc počaka na izid čeških deželnozborskih volitev, od katerih je odvisna tudi preosnova Beckovega ministrstva. O preosnovi ministrstva poroča »Hlas Naroda«, da sc izvrši v smislu nemško-če-škega spravnega ministrstva. Cehi dobe še enega ministra, in sicer dr. Herolda ali pa dr. Hrubana. O narodnem sporazumljenju objavlja nemški minister krajan Peschka daljši članek. Naglaša potrebo miru med Nemci in Cehi. Zc desetletja se dela na spravo med njimi. V zadnjem trenutku so težave preprečile mirovna stremljenja. Gre sc za izpre-ntetnbo deželnozborskega volivnega reda in deželnega reda. Drugi skupini pa pripada jezikovno uradniško vprašanje. Potrebna jc preosnova vse uprave. Zelo težavno jc pa, da sc dobi ključ, da sc ustreže vsem. Tako težavno vprašanje se ne more rešiti na mah. Zato jc potrebno, da sc napreduje stopnjcvajc. Načelnik najmočnejše državnozborske stranke dr. Lueger pa izjavlja, da se doseže narodna sprava med Ncinci in Cehi, čc zmaga pamet. Prepričan jc, da bi bila že zravnana nasprotstva, čc bi nc vplival strah pred gotovim hujskanjem, ker živi mnogo oseb tu in tam politično življenje zgolj od hujskanja. Najboljši obeh narodov bi se morali zbrati in skleniti odkriti mir, koristen obema strankama. Sankcioniranje pogodbenih zakonov. »Pester Lloyd« poroča, da sankcionira vladar kvotno in pooblastilno postavo 30. t. mes„ tako da stopi postava v veljavo 1. januarja. LIK6K. Deček brez čreuljev. (Božična povest.) Ves prostor je bil poln tobakovega dima docela poln. Iz sobe za gospode širil sc je dim tudi v večji salon, ki jc bil rezerviran za dame in nekadilce. Nikdo izmed njih ni prav vedel, čemu sede in posedajo ljudje tako radi tukaj, saj jc bilo vendar tik zunaj krasno sprehajališče, poraščeno s starim drevjem, in doma so bile zanje pripravljene zračne, lepe in prijetne sobice. - Ampak posedali so tukaj in s tem množili zagonetke življenja. Kakor v megli so se videli na stenah naslikani vinski sodi in na n.iih jahajoči povodni možje in vile, ki jih ie pričarala na zid roka »umetnega slikarja«. Kakor v megli so bile videti črno-bele postave natakarjev, časniki v rokah gospodov in tupatam kak posebno kričeč barvast trak modernega in modnega klobuka na ženski glavi. Toda bila jc to prva kavarna mesteca Gradeža in družabnost ter lepa navada sta že zahtevali, da sc pri berilu najnovejše izdaje humorističnega lističa posrka čašico čaja ali kave, ali poigra običajni skat; ali pa za odlične osebnosti ženskega spola, nakramljati se v kavini družbi. V sredi dvorane jc stala velika okrogla iu vedno rezervirana miza. Okrog tc mize zbiralo sc jc vedno večje število mladih in starejših dam - vse oborožene z orožjem za pletenje. To ie bil venec prvih dam dičnega Gradeča, prav odličen venec, spleten iz rož in trnja. V krogu tega venca se ni ničesar nespametnega čenčalo — nikakor prav resnično nc. ni se godilo kai takega. Razmotrivalo se ni niti vprašanje o poslih, še manj o toaletah. Predmet kramljanja ic bi! vse višji. Govorilo se jc o modroslovnih problemih, o spiri-tizmu in hipnotizmu, o ženskem vprašanju, emancipaciji in sedanjem stanju tega vprašanja, da celo o Gerhard liauptmannovem »Potopljenem zvonu« iu najnovejši Franc Stu-kovi sliki. Cclo o dobrodelnosti sc .ic razpravljalo, o te.i kreposti, ki zahteva kakor z najsvetejšo pravico tako prostran delokrog v življenju moderne ženske in ki se v premnogih slučajih tako neusmiljeno krivično ž njo postopa. V naši cenjeni družbi jc bil čut za dobrodelnost vidno prav zelo razvit. Vsaka izmed dam jc imela svoje posebne izbrane ubožce in vsaka jc vedela mnogo povedati iz »lastne izkušnje«. T c lastne izkušnje v pretežni večini niso bile ugodne. Brez skrbi smemo verjeti damam na besedo. čc pripovedujejo o možeh, ki puste, da doma stradajo njihove družine, da potem sami zapijo polovico svoje plače; ali pa o ženah, ki trpe umazanost v gospodinjstvu iu zastavijo cclo postelje, da si morejo kupiti nov klobuk; otroci pa begajo in sc potepajo po ulicah brez varstva ter nadlegujejo mimoidoče s surovimi besedami, ali na celo mečejo za njimi kamenje. Dobrodelnost naših dam jc bila kakor kaplja vode na razbeljen kamen, Ic pomoč v besedah za danes, nikdar pa nc za jutri ali pojutrišnjem. Med vsevednimi materami te odlične družbe sedela je mlada, plavolasa, elegantna gospa nežnih, še otroških lic. Cim manj ima kdo izkušenj, tem ponosnejši ic na one, ki jili jc v rcsnici doživel. Mlada gospa je bila v bistvu dobra, zelo vljudna, prijazna in tudi priljubljena. In vendar je mogla pripovedovati iz lastne izkušnje o nehvaležnosti ubogih ljudi »Ali poznate, moje dame, dečka brez črevljev?« je vprašala z veselim nasmehom, •kakor bi hotela pripovedovati Bog vc kaj posebno zabavnega. »Mislite si, pred nekaj tedni bilo jc že proti koncu oktobra —- pozvonil je pri nas nekdo, kuharica jc odprla in pred vrati jc stal deček, iedva deset let star, lepe kodraste glave, a bledega od mraza premrlega obraza, ter ves razcapan iu brez črevljev ter nogovic. Prsti na nogah so bili od mraza popolnoma višnjevi.« »Prosim Vas, milostiva gospa, podarite mi stare čevlje; tako grozno me zebe v noge.« Rada sem mu verjela in mu takoj dala volnene nogovicc ter svoje črcvlje, ki sem jih nosila doma. Vse mu ie bilo prav in vesela sem bila. da sem ga tako preskrbela. To ic bilo pred kakimi štirimi tedni. Danes pa .ic prišel deček zopet, ravnotako raztrgan, še bolj premrazen, in zopet brez črevljev in nogovic, od mraza otrpnjc-nih črnovištijevih nog. »Podarite mi, milostiva gospa, črevljc; noge imam žc popolnoma zmrzle.« »Kie pa imaš črevljc, ki sem ti jih šele pred kratkim podarila?« »Mati iili nosi; mati tudi nima črevljev.« Hotela sem mu že pomoči in mu zopet dati nogovicc in črcvlje. Tega pa ni dopustila moja kuharica, ki jc v takih stvareh bolje izvedena, nego jaz. »To jc pokvarjeno ljudstvo, milostiva gospa, ki znosi vse v zastavnico. Dečku dajte vsak dan nove črcvlje, pa bo zopet prišel bos. On .ic temu priučen. Ljudje vedo, da kaj takega gane gospodo v srce; mlademu po-tepencu pa ic vseeno, čc ima na nogah črev-1 je ali nc. Ta nc čuti ničesar, milostiva gospa.« Deček ic vse cul. gibal z odprtimi ustnicami, ter zrl proseče v me. Pri tem jc ves čas stopal z eno nogo na drugo. Zdelo se mi je. da vendar čuti svoje otrple noge. »Tako jc mraz, milostna gospa«, jc šepetal napol v joku. Bilo ic res mraz in vleklo .ic v predsobi. Pa Mina utegne imeti vendarle prav. Tc vrste ljudje so vsega navajeni in nc čutijo ničesar. Pri njih ie vse lc beračenje. Dala sem mu dva novca ter ga odslovila. »F.i, gospa, (o ste prav storili.« pripomnila jc ena izmed dam! — tudi iaz poznam dečka. Tudi od mene jc dobil par črevljev.« »Pri nas tudi!« »Pri nas tudi!« Tako ic šlo v krogu iu v hipu je nastal pravcati vihar ogorčenja proti dečku brez čevliev. ničvrednežu, ki jc brezdvoma delal kupčije s starim usnjem. Kdo vc, čc ni zlorabljal dobrodelnih čustev vsaj polovice src dičnega Gradeža? OBERDANK. Iz Rima se v slavlju na čast Oberdanku, ki je, kakor znano, pred 25 leti nameraval ubiti cesarja Franca Jožefa in je bil v Trstu obešen, sledeče poroča: Vsi listi proslavljajo morivca Obcrdanka. Akademiško svobodomiselno društvo »Corda fratres« ga je slavilo 24. t. m. v avli »Sapienza«. V avtriju so obesili dva bronasta venca, od katerili nosi eden napis: »Trst svojemu tnučeniku. 20. decembra 1882—1007.« V avli je govoril slavnostni govor vseučiliščni profesor Trinckeri, ki je poveličeval morivca in med drugim dejal, da bo Avstrija morala italijanske province kmalu Italiji odpustiti. Policija je nameravane demonstracije na ulici preprečila. Ali je čudno, da ic Italija visoko nčilišče kraljevih morilcev. ZA KRŠČANSKO ŠOLO V ITALIJI. Kakor znano, je izkušal italijanski naučiti minister Rava po francoskem vzorcu italijanske ljudske šole laizirati ter iz n.iih odpraviti verouk. Zdi se, da se mu ta poizkus ne bo posrečil. V državnem svetu .ie z njim pogorel, zdaj pa se po celi Italiji, celo v velikih mestih (Milan, Benetke itd.) vrše protestni shodi družinskih očetov, ki odločno nastopajo proti razkristjanjenju šol. TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO 7. RUSIJO. »Novo Vreme« poroča, da turška vojna uprava tajno oborožuje za vojsko četrti turški armadni zbor ob turško-ruski meji. Arti-ljerija ie dobila najnovejše brzostrelne topove, pehoti so dali 20.000 novih Mauserjevih pušk in oddelek strojnih pušk, ki ima 18 mi-tralez. Turčija nastopa nasproti Rusiji že od ruskih porazov pri Mukdenu in Cuzimi izzivalno. Vse kaže, da se hoče Turčija maščevati za svoj poraz leta 1877 in leta 1878. Članek »Novega Vremena« vzbuja splošno pozornost. ČRNOGORCI PREKORAČILI TURŠKO MEJO. Črnogorci, približno 2000 mož močni, so prekoračili turško mejo. Napadli so več turških vasi, pobili vse prebivalce ne glede na starost in spol ter vzeli seboj vse premakljivo blago. PERZIJA. Iz Londona se poroča dne 24, t. m., da pride v četrtek šah v parlament, kjer priseže na ustavo. MAROKO. V Fezu je nastal mir, ker so odpravili davke, ki so provzročili nemire. Francoski policijski inštruktorji so nastavili 15 domačinov policistov. Iz Port Saya se poroča, da sta se združila oddelka Branleereja in Felin-caua. Mnogo članov rodu Beni Snazov se je zato udalo, izročili so nad sto pušk in plačali v pridelkih 10.000 frankov kazni. RUSIJA. Boikot nemškega blaga. — Steselj. — Dobrodelna carica. Poljski zastopniki trgovinskih in industri-jalnih zavodov v Kijevu so izvolili odbor, se-stoječ iz 16 oseb, ki bo imel nalogo, da določi program za pospeševanje domače industrije. Na sodelovanje bodo povabljene tudi druge narodnosti države. Odbor hoče izpodriniti blago nemške provenijence s tem, da bo dobival blago domače produkcije in drugih okrajev Rusije. Razprava proti Steslju vedno bolj kaže na spletke med raznimi poveljniki. Aleksejev je protežiral generala Smirnova, Kuropatkin pa Steslja. Končno so razdelili poveljništvo med oba generala. Med tem ko so Japonci vedno bolj zaprli Port Artur, sta sc pa generala prepirala. Smirnov je v svoji izpovedi na-migaval, da je Steselj pospeševal japonski napad. Tudi dvoboj sledi razpravi proti Steslju. General Fock ie namreč pozval na dvoboj pisatelja Mecnikova, ki ie reke!, da so obtoženi generali izdajalci. Bolna carica ne bo naročila njej namenjenih oblek in se dotični denar nakaže prebival- stvu, ki strada. Pred leti je že enkrat to storila in se je porabil denar za cerkev nekega ulanskega polka. Nalnovčjfo Zavarovanje zasebnih uslužbencev. Dunaj, 27. dec. Zavarovalni odsek delavskega sveta je dokončal posvetovanja o iz-peljevalnem odloku k postavi o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev in v javnih službah kakor tudi o normalnem statutu »Splošnega penzijskega zavoda za uslužbence« in o poslovniku za deželne urade. Volitve za češki deželni zbor. Praga, 27. dec. Volitve za češki deželni zbor se prično 28. februarja 1908. Za praški mandat so sklenili kompromis mlado in staročehi. Napovedana ustava ua Kitajskem. P c k i n , 27. dec. Kitajska vlada je objavila 25. t. m. oklic, ki napoveduje, da se uvede ustava. Oklic naglaša: »Vlada že pripravlja ustavo, ne more pa šc naznaniti dneva, ko sc uvede ustava, ki se vpelje korakoma. Odstop nizozemskega ministrstva. H a a g . 27. dec. Svojo demisijo je podalo 25. t. ni. celotno nizozemsko ministrstvo. Volitve v portugalsko zbornico. Lizbona. 27. dec. Uradni dekret razpisuje volitve v zbornico na 5. aprila 1908. Francoske kongregaeijske šole na Orientu. Pariš. 27. dec. V senatovi seji 25. t. m. kjer so razpravljali o kongregacijskih šolali na Orientu. je nastopilo zanje več katoliških govornikov. Senat je odobril proračun ministrstva vnanjih zadev in za kultus. Nato so odobrili proračun justičnega in naučnega ministrstva. Judovski narodni klubi na Poljskem raz-puščeni. Peterburg, 27. dec. Rusko ministrstvo notranjih zadev je ukazalo, da morajo na Poljskem razpustiti vse judovske narodne klube. Japonci naročajo v Rusiji platno za armado. Peterburg, 27. dec. Japonska vlada ie naročila pri ruskih tvorničarjih v Jaroslavu in Kostromi velike množine platna za japonsko armado. Postopanje proti grofu Lynaru in Hohenauu ustavljeno. D r a ž d a n e , 27. dec. Vojno sodišče je ustavilo sodno postopanje proti Lynaru in Hohenauu. ki sta bila kompromitirana v sodni razpravi Harden-Moltke. Predpreiskava namreč ni dognala, da bi bila zagrešila prestopek proti S 175 kazenskega zakona. Srbska skupščina. Belgrad, 27. dec. V seji skupščine dne 25. t. m. ie odgovarjal ministrski predsednik Pasič na interpelacijo rnladoradikalnega Pečiča glede na sprejem časnikarja .Petroviča. Pasič izjavlja, da jc res sprejel Petroviča, ker zastopa prve inozemske liste. Pečič na to kon-statira, da je sprejel ministrski predsednik znanega ljubitelja srbskega despozicijskega zaklada, ki ic v svoji brošuri »Srbska stoletnica in krvavo dejanje II. junija 1903« napadal Ka-ragjorgjevičevo dinastijo in izvršitelje čina z dne 11. junija 1903 ter grdo opsoval srbsko ljudsvo. Vpraša ministrskega predsednika, ko-koliko časa namerava Pasič občevati s sumljivim Petrovičem. Nato obravnava skupščina o izpremebi proge Paračin-Zaječar. Dneune noulce. + Zlata inaša nadškofa Posiloviča. Zagrebški nadškof dr. Jliraj Posilovič praznuje dne 8. avgusta 1908 svoj SOletni mašniški ju- bilej. Za to proslavo pripravljajo v celi nad-škofiji velike svečanosti. + Afera Puc - Zlrovnik pred sodiščem. Nadučitelj Zirovnik, kateremu je krajni šolski svet meseca novembra t. I. v svoji seji izrekel nezaupnico, se je čutil vsled protesta, ki so ga vložili proti njemu naši mladeniči-tclovadci r.a ustanovnem občnem zboru Zveze telovadnih odsekov, dne 10. novembra t. 1., žaljenega in je vložil proti predlagatelju tega protesta, bratu Pucu, tajniku Zveze telovadnih odsekov, tožbo. Zastopal ga je koncipijent dr. Tavčarja dr. Ažman. Zirovnik je inkrimiral ta-Ie protest: »Med našo organizacijo spada telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano. Ta odsek je bil ustanovljen prvi za ljubljanskim in deluje zelo živahno. Člani njegovi so po večini ondotni obrtniški pomočniki. Odsek vodi poleg navdušenih mladeničev veleč. g. Val. Zabret, ki ima v ondotnem šolskem vodji Ivanu Zirovniku strastnega političnega nasprotnika. Ker so odse-kovi člani svojemu voditelju udani, to jezi učitelja Zirovnika, ki izkuša na razne načine odtegniti pošteno šentviško mladino njihovi organizaciji. V obrtno-nadaljevalni šoli med uradnimi urami meče krog sebe psovke naših političnih nasprotnikov, n. pr. »čuki«, »ne bodite čuki« itd., za kar imamo priče, ki to dejstvo lahko vsak čas potrdijo.« — Priče bratje Val. Zabret, Štefan Ertnan, Jožef Vidmajer, Viktor Rozman so poleg tega, da so ta dejstva res potrdili, navedli še mnogo stvari, ki kažejo, kako ta vzorni učitelj in vzgojitelj v šoli postopa z učenci, ki ne trobijo v razbiti njegov politični rog. na kar žc danes opozarjamo visoki šolski svet. — Toženi brat Fran Puc je bil popolnoma oproščen, Zirovnik pa je dobil drugo nezaupnico pred okrajnim sodiščem. — Vrlim mladeničem-telovadcem častitamo in jih poživljamo, da stopajo naprej neustrašeno po poti resnice in poštenosti! + Odpravnine podčastnikom. Vojna uprava namerna uvesti odpravnine za podčastnike, ki služijo čez čas. Zdaj traja 14 do 15 let. predno zapuste certifikatisti vojno službo. Razmere se še najbrže poslabšajo. Vojno ministrstvo se boji, da se zato zniža število podčastnikov, ki bi služili čez čas. Zato pa nameravajo omejiti število certifikatistov. Odpravnine dobe podčastniki, ki zapuste armado, predno dobe pravico do certifikata. Tako bi se znižalo število starejših podčastnikov, ki bi jih nadomestile mlajše moči. Certifikatisti bi dobili kakor dozdaj 25 odstotkov v službeni dobi izplačanih premij, oni podčastniki pa, ki prestopijo v rezervo predčasno, bi dobili po četrtem letu prezenčne službe 25, po petem 50, po šestem 75, po sedmem in osmetn letu 100 in po vsakem nadaln.iem letu pa le po 25 odstotkov vseh do izstopa izplačanih službenih premij. Narednik, ki izstopi iz službe po osmem službenem letu, bi dobil 2200 K, po dvanajstem pa le 1080 K. Vojna uprava sodi, da zapusti prihodnje leto najmanj 300 podčastnikov predčasno vojaško službo in zahteva zato 450.000 K več za odpravnike, medtem ko bi se znižale starostne premije za 120.000 K. + Civilni zakonik. V zakonskem načrtu ki preosnuje več določb civilnega zakonika in ki ga je vlada te dni predložila parlamentu, so najvažnejše izpremembe. ki se tičejo stališča žena in varstva otrok. Te reforme so v glavnem sledeče: Ženske smejo odslej biti priče pri sklepanju pogodb, oporok, in pri vseh sod-nijskih in notarskih listinah, kjer se gre za identifikacijo oseb. Nadalje se ženskam pri-pozna pravica varstva in kuratela, razlika z ozirom na moškega varuha (jeroba) je le ta, da se razun mater druge ženske k temu poslu ne smejo prisiliti in da mora pri oženjenih ženskah privoliti v to mož. Če pa varuštvo ni naperjeno proti interesom moškega, sme žen-. ska. ako slednji noče dati svojega dovoljenja, apelirati na sodnika. Če se gre za sina žene ali pa za ločeno žensko, dovoljenja od strani moža sploh ni treba. Tudi nezakonska mati sme biti varhinja svojega otroka, sodnik sme v tem slučaju določiti sovaruha, ako se to zahteva. — Ako sta mož iu žena ločena, in se glede na otroke nista domenila, sme sodnik vpoštevajoč razloge ločitve ter moralne sposobnosti zakonskih sam določiti, komu naj se otroci izročijo in sicer brez dozdaj veljavne omejitve, da sme mati vzgajati otroke moškega spola samo do 4. leta, ženskega pa do sedmega. — Kar se tiče nezakonskih mater, določa novi zakonski načrt, da mora oče v vsakem slučaju (nc samo, kakor dozdaj, v slučaju dokazane zapeljave) plačati stroške poroda in bolezni za prvih šest tednov po porodu. Sodnik sme nadalje določiti brezspornim potom alimentacijo za otroka. Kar se tiče dedovanja nezakonskih otrok, se razširi tudi na sorodnike materine. Dozdaj je veljalo Ic med materjo in njenim nezakonskim zarodom. — Važne so tudi določbe glede na zakonske otroke, katerih vzgojo oče zanemarja. V tem oziru se po novem načrtu da sodniku večja oblast, da odtegne otroke očetovi oskrbi. V vsaki občini se osnujejo posebni »pupilarni sveti«, sestoječi iz občinskih delegatov, učiteljev in duhovnikov (med občinskimi delegati smejo biti tudi ženske.) Ti bi sodnika informirali o vsem, kar se tiče varstva otrok. Nadzirali bi sirote in skrbeli za njihov prihodnji poklic. + Kanalski dekan je postal preč. g. Ber-lot, župnik na Vogerskem. — P. n. gg. volivci v komisijo za cenitev osebne dohodnine v radovljiškem okraju — pozor! Velika nevarnost je, da zmagajo Nemci tudi v III. volivnem razredu. Naša kandidata sta gg. Janez Berlic, župnik v Srednji vasi kot prvi član, Andrej Grčar, nadučitelj v Radovljici kot namestnik. Volimo jih tedaj vsi Slovenci soglasno! Glasovnice naj se zanesljivo pošljejo do 30. decembra t. I. g. dr. I. Vilfanu, advokatu v Radovljici, ali pa c. kr. okr. glavarstvu — v roke davčnega referenta. — Tudi ua c. kr. okr. glavarstvo odposlane glasovnice morajo biti frankovane, sicer se ne sprejmejo. Gospodje zaupniki na delo! — Shod sodalitatis ss. C. J. duhovnikov trnovske dekanije bo v ponedeljek .30. decembra točno ob 10. uri dopoldne v Št. Petru na Krasu. Povabljeni so tudi gospodje iz postojnske dekanije. — Poštna vest. Po odloku trgovinskega ministrstva z dne 16. dec. t. I. št. 46.125/P se v bodoče poskusoma razven na razglednice tudi na druge dopisnice nc bode več utiskoval oddajni pečat. — Božičnico priredi katoliško, slovensko izobraževalno društvo pri D. M. v Polju dne 29. decembra 1907 ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu. Vspored petje, tamburanje in igra »Sv. večer v podstrešnici«. Božična slika v 1 dejanju. Priredil J. G. Slika: Pastirci pri jaslicah. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. in III. vrste 60 vin. Ostali sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. — Gostilničarja zaklal. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo: Smrtnonevarno ranjen leži gostilničar Le\vis Kraučar v bolnici. Neki pijanec ga je zabodel, ker mu ni hotel dati pijače. Kraučar je zaboden v hrbet in v lice. Fno uro pozneje so zaprli policaji Kranjca Mike Hafnerja, ker je na sumu, da je on gostilničarja ranil. — Štrajk pri Lloydu v Trstu se nadaljuje. 24. t. m. je stražilo Lloydov arzenal 100 policajev, da ščitijo slovenske delavce, ki hodijo na delo. Teh stavkokazov ie 319. Nemirov ni bilo nobenih, med Lloydovim ravnateljem Frankfurterjem in socialnodemokraškima poslancema Oliva in Pittoui se vrše zaupna pogajanja. Splošna sodba je, da je ta štrajk bil zelo nepremišljen. — Tragedija. 341etna služkinja Alojzija Gergič iz Skednja pri Trstu se je na tržaškem pokopališču zastrupila. Zdravniki so poizkusili rešiti vsaj otroka in ga izrezali, pa je bil žc mrtev. — Umrl je v Pulju kanonik Ivan Mlados-sich. Rajnik ie bil dobra duša. v političnem oziru pa pravi tip staroistrskega italijanskega duhovnika. Pri zadnjih državnozborskih in občinskih volitvah je glasoval za liberalca proti svojemu kolegi, krščanskosocialncmu kandidatu proštu A. Zanetti. Mož ni v življe- »Take izkušnje bole človeka — in ga store trdega!« pripomnila je z vzdihom prav dobro poznata soproga veletrgovca. »Dati se mu ne sme ničesar več; dognano je, da le zato leta bos okoli, da potem prodaja!« ie potrdila druga. Oglasila pa se je s pomirljivim, trudnim glasom mala. bledolična, skromno oblečena gospa, soproga vladnega svetnika Zvezdiča, mati osmero živih otrok, ki pač niso dali, da bi ji zaspalo srce. »Toda, moje dame. je pač britko za otroka. ob tem vremenu letati okrog bos. Deček gotovo dovolj trdo zasluži raztrgane črevl.ic, če mu jih tu pa tam kdo vrže. Stare črevlje mečemo itak navadno na smetišče, čemu bi jih ne privoščili otroku? Posli so vedno tr-dosrčni in krivični proti ubogim ljudem; zato se jih ne sme ubogati!« »Toda gospa svetnica, vi nc poznate sveta. Sleparstva se ne sme podpirati. S tem se dela krivica splošni družbi!« S to velevažno opazko zaključila ie soproga sodnega svetnika pl. Mrzlikarja debato o preganjanem dečku brez črevljev. Soproga vladnega svetnika Zvezdiča pa se je nasmehnila na tihem z otožnim in pomenljivim nasmehom. Da ne pozna sveta! — Seveda, vsakdo ga pozna po svoje . . . • • • Bil je Sveti večer. V prelestnem, devi-ško-bclem. svečanostnem odelu je pričakoval svet prihoda Božjega deteta. Mladike dreves so se spremenile v kristale in sc dvigale proti nebu v bleščeči se krasoti, kot v pravljicah. Pri najmanjšem pihu vetra sipal se je s streh droben sneg. kot belo ogrinjalo. Glasno so ropotali drdrajoči vozovi v ostrem mrazu po zmrzlih tleh. Svetli odsev zimske blesketajoče sc noči padal ie skozi visoka okna v krasno opremljene prostore prijetnega bivališča. Bogato s slikami, z izrezljanimi okviri okrašene stene, lepe slikarije in dragoceno pohištvo pričalo ie o blagostanju iu bogastvu. Sredi salona stala je nam znana mlada gospa, soproga sodnega uradnika, Ana Elizabeta H. Kinčala ie ravno božično drevesce, ki je bilo že čcž in čez posejano z bleščečimi se zvezdami in barvnopisaninii metulji. Polotevala se ic inindc gospe neka otož-nost. Omožena jc bila že nad štiri leta, a zakon je ostal brez otrok. Vendar pa je to pogumno prenašala in smatrala kot svojo nalogo, da svojemu možu kolikor mogoče napravi življenje udobno. Ob steno naslonjena stala je z umetniškim čutom dovršena oljnata slika: Božje dete, stegajoče svoje ročice ljubeznjivo proti ubogemu. sestradanemu otroku. Mala gospa je bila umetnica in s to sliko, ki jc bila namenjena kot božično darilo soprogu, ga je hotela presenetiti. Ljubil io jc z vso nežnostjo, in imel tudi smisel za vse lepo, dobro in plemenito. Vedela jc dobro, da sc bode razveselil njenega pomenljivega darila. Mlada gospa jc bila edin, ljubljen otrok svojih starišev, a zato razvajena in premalo resno vzgojena. Vse resneje nazore o svetu iu vedno glo-bokejši pogled v življenje pridobila jc Ic od svojega soproga. Zadaj v oblačilnici stali so še neodprti zaboji, v katerih so bila darila njenih starišev. Preobsuti so jo hoteli z darili; veselila sc je siccr tudi teh bogatih darov, toda sijaj ni bil sedaj več edini namen njenega življenja. Umevala je, da je življenje le tedaj življenje, čc je dobro, požrtvovalno in bližnjemu v pomoč. Toda ona se je morala te naloge šele učiti. Mračilo se je. Slovesno so oznanjevali zvonovi prihod Svete noči. Ana Elizabeta je hitela, da pritrdi rdečo svečico za drugo na smrekove vejice. Razburjena je bila v svoji naglici. Lica so ji rudela, oči sevale; dokončati je hotela delo. še predno se vrne soprog. Da, krasni so božični prazniki tudi za odrastle, če se imajo res tudi radi! Kar je zapel električni zvonec pri vhodu. Ana ie skočila k sobnim vratom in jih zaprla z zapahom. »Mina, moj mož še ne sme notri!« »Milostiva gospa, saj ni milostivi gospod. Zopet jc tukaj deček brez črevljev. Ali nai ga odpodim?« »Da«. — A v istem hipu se je premislila. »Nc. Mina!« je zaklicala na glas; »na Sveti večer ne sme nikdo oditi praznih rok! Deček naj počaka!« Takoj na to je prišla s polnim krožnikom slaščic. »Tu, deček, nabaši si žepe!« Toda ustrašila sc je ob poševnem svitu svetilke pogleda na mladega prosjaka. Obraz mu ie bil vdrt, lica skoro bela, mali — navzgor privihani nos od mraza temnordeč. — In noge. te umazane, male nožicc, ki so morale tekati že preko toliko kamenitih plošč r>o tlaku in preko toliko stopnjic gori in doli, te izpred toliko pragov preganjane male no-žice, gole, so bile sedaj žc docela črne vsled gazen.ia po mrzlem snegu. »Ah, milostiva gospa, podarite mi vendar črevlje!« stokal je bolestno. »Nikdo mi jih noče dati. Brez črevljev pa ne smem domov. Oče mi je dejal, da me pretepe do smrti, če nc prinesem domov črevljev.« Toda Ana Elizabeta, v prenaglici, kakorš-na je bila, niti ni čula, kaj je deček pripovedoval. Polno glavo je imela drugih misli, in pa tudi ogoljufati se ne da. »Aj. ti si mali slepar!« je dejala, smeje se. »Vsi ljudje v mestu te poznajo. Čevlje beračiš, da iih prodajaš. Lc domov se spravi!« Deček ni izpregovoril besedice več, ampak le srepo, z obupaiočim pogledom zrl na mlado, lepo, bogato gospo. V dno duše je zadel ta pogled Ano Elizabeto — le zavedla se ni tega takoj. Zaklenila je vrata, pustila dečka pred njimi ter se zopet vrnila k svojemu božičnemu drevescu. Prižgala je lučice; druga za drugo je za-plamtela. Vedno lepše jc postajalo drevo, vedno prijaznejše v pestrih barvah sc je svetila soba in vedno ljubezniveje ter nežneje sc ic oziralo božje dete na oljnati sliki na ubogo sestradano dete. Soprog se je med tem vrnil domov. Burni pozdravi, mnogotera presenečenja, nešte-vilno poljubov, polno duhtečih pomladnih cvetk, potem običajna božična večerja, nato šc kozarček penečega se šampanjca: vse se jc vrstilo drugo za drugim. Vse je bilo očarujoče in vendar — težko nju si pridobil druge vidne zasluge, kot to, da ga zdaj po smrti hvalijo judovski listi. —Obsodilo je porotno sodišče v Trstu 22letno Rozalijo Milič, doma blizu Proseka, na tri in pol letno ječo. ker je zakrivila smrt svojega nezakonskega novorojenčka. — Grozdje o Božiču. Na vrtu g. Bcrg-rnana v Novem mestu je še v ravnokar preteklih božičnih praznikih visel na vinski trti velik, svež grozd. — Sneg. Božič je sramu se vendarle obelil. V božični noči je pričel padati sneg in danes imamo že lepo belo odejo, liožič je rešil svojo čast. — Odvetniški in notarski uradniki za Dolenjsko zborujejo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 1. uri popoludne v Novem mestu in sicer v gostilni gospoda Windischerja v Kandiji po točki 2. zb. zak. Na tem zborovanju bode govoril tovariš Josip Christof iz Ljubljane o organizaciji, njenem pomenu in o njenej koristi, tovariš Milan Cimerman pa o pomenu društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko. — Ni bil umor, ampak samoumor. Poroča se nam, da se je sedaj po sodnijskih izvedencih dokazalo, da je žena posestnika Mo-dica v Vrbljenju pri Igu si sama prerezala vrat. Sodnijski izvedenci so dognali po obliki rane, da je njen mož popolnoma nedolžen. — Lastnik krasne višave na Šmarjetni gori poleg Kranja oddaja svojo gostilno tamkaj z novim letom v najem. Cujemo, da bo g. Cof to svojo gostilno zaprl, če nc bo nobenega prevzetnika. Za sv. Joštem pride na vrsto sedaj še Šinarjetnagora s tako divnitn razgledom. Ali pri nas res ni nikake podjetnosti ? — Osebna dohodnina. Oglas volivcem v III. skupini novomeškega okraja. Ker dosedanji član cenilne komisije gospod župnik Podboj zaradi bolehnosti odločno odklanja ponovljeno izvolitev, priporočamo za svojega zastopnika v tej skupini ne le somišljenikom, ampak sploh vsem davkoplačevalcem gospoda župana Ivana Sitarja v Toplicah. On pozna razmere vsega okraja, je razumen mož, sam občutno obremenjen in bo vedel varovati interese volivcev, pa tudi državnemu fondu dovoliti, kar mu gre.Zapišite vsi na glasovnico njegovo ime in jo z legitimacijo vred pošljite takoj ali vsaj do 30. t m. frankovano na naslov vol. komisarja gospoda Josipa Bihlmei-erja v Novem mestu, pisarna davčnega referata št. 1 pri c. kr. okrajnem glavarstvu. — Cigana Tomaža Hudoroviča, kateri je na sumu, da je izvršil tatvino v Podsabotinu. so aretirali v Kanalu in ga pripeljali v goriške zapore. Mudorovič trdi, da je nedolžen. — Električni tok ga je umoril. V Ronkih je umoril v tovarni električni tok delavca Andreja Lavrenčiča iz Doberdoba. Iz celega telesa mu je švigala elektrika. Ko so vstavili električni tok, je padel mrtev na tla. — Ubil je v Grahovem Anton Modic^glu-honemega posestnikovega sina Franceta Šego iz Grahovega, ker .ie Šega s prstom na čelo kazal, da so fantje, ki so napadli kočarja Lun-ko, neumni, ako se tepo. — Ponesrečeni železničar. — V Tržiču (Monfalcone) je v pon. pri razkladanju blaga na južnem kolodvoru od tovornega vlaka št. 1063 neki železni okolu 500 kg težki zaboj pritisnil sprevodnika Josipa Medvcjščika ob trebuh in ga močno poškodoval. Ponesrečenca so pripeljali v goriško bolnišnico. — Kap je zadela onega Pintarja v Pod-gori proti Grojni, o katerem smo poročali, da so ga našli mrtvega ter sc jc prvotno sumilo, da bi ga bil kdo umoril. — V zapuščeni Tonniesov kamenolom v Nabrežini jc padel Anton Legiš in se nevarno poškodoval. ___ — Stepii so se na Gradu pri Bledu fantje v neki gostilni. Anton Valant. France Kokalj in Janez Hudovernik so z nožem zabodli Jožefa Sokliča in Antona Valanta ter ju zelo težko poškodovali. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnišnico. Soklič .ie štirikrat prehoden, pa bo težkoda okreval. Stalerske noulce š Občni zbor kat. del. društva v Trbovljah dne 22. t. m., na katerem je govoril dr. je bilo mladi gospej pri srcu in nemirno ji ie bilo, kakor da ni vse tako, kot bi moralo biti. Pogled ubogega dečka ji ja plaval pred očmi in v duši; spomnila se je tedaj tudi, kaj je dejala blaga gospa svetnika Zvezdiča: »Je pač bridko za otroka, ob takem mrazu okrog Itati boS.« Spomnila se je, kako jc nekoč ozebla na nogi pri dirki na sanjkah. Takrat .io je zelo bolelo. Toda Mina ic dejala: »Deček ne čuti ničesar.« Kako je mogla ona, Ana Elizabeta, verjeti kaj takega! Zaprla je oči in mraz jo je pretresel, ker je mogla ravnati tako brez lastnega premisleka. »Kaj ti je, Ana Elizabeta?« jo je vprašal nežno soprog. »Naenkrat si tako prebledela. Ali imaš kako neizpolnjeno željo? Nisva li srečna?« Da, bila je prav srečna. A vendar, ko je potem v nočni tihoti ležala v postelji, morala .ie misliti na ubogega dečka, ki jc bil prisiljen s svojimi bolečimi nogami služiti stare čevlje in bil pretepati, če jih ni dobil. V nočni temini, takrat ko vsi dogodljaji dneva stopajo tem živeje pred oči. takrat je bila uverjena, da deček ni lagal in da je storila brezsrčno grozovitost, ko ga je na sveti večer pahnila v mraz in strah brez pomoči. Da, sedaj bi mu pač rada podarila vse Pogačnik iz Ljubljane, sc je vršil mirno. Razgrajači, liberalni in rdeči, ki so motili zadnji shod. imajo že tožbo na vratu. 19. t. m. so bili pri sodišču prvikrat zaslišani. š P. Henrik Rešek umrl. Iz Jarenine nam poročajo: Po dolgi bolezni je umrl tu 24. decembra ob 3. uri zjutraj dvorski oskrbnik p. Henrik Rešek. Ranjki je bil admontski benediktinec in je bil rojen 16. aprila 1833 v Žeta-Iah pri Rogatcu. Obiskaval je nekaj časa bogoslovje v Mariboru. Bil je potem kaplan na raznih farah Zgornjega Štajerja, ki so inkor-porirane admontskemu samostanu. Bil jc tudi profesor v domačem bogoslovju, potem župnik v Frauenbergu blizu Admonta. Od 1. 1886. je pa bil dvorski oskrbnik v Jarenini, kjer ima samostan velika posestva. Rajni je bil mož mirnega značaja, priljubljen povsod, kjer je bil poznan in posebno gostoljuben. Pogreb njegov na Štefanovo je bil velikansk. Petek zjutraj mu je pridigal slovo dr. Anton Medved. š Umrla je, zastrpljena s sublimatom v Trbovljah, 201etna Frančiška Golkonda. š Poizkušen samoumor radi dveh litrov fižola. V Loperšiču, okraj Ormož, se je z lovsko puško ustrelil v prsa 45 let stari posestnik Ivan Rakuša. Ranil se je smrtnonevarno .Vzrok: prepir z ženo radi dveh litrov fižola. š Ponesrečil se ie pri Mariboru železniški sprevodnik Kokovnik. Dobil je težke notranje poškodbe. š Čuvaja so vrgli v 13 metrov globok rov. Pri črepalnici v Mariboru ob Tržaški cesti je napadlo ponoči 8 fantov nočnega čuvaja Li-kaveca, katerega so zgrabili iu vrgli v 13 m globok rov. Čuvaj si je zlomil roko in nogo. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje, ki so ga rešili iz obupnega položaja. š O g. Iv. Vošnjaku, tvorničarju in dež. poslancu sc je poročalo, da je prišel v konkurz. Resnično je. da gospod Vošnjak ni v konkurzu, temveč si je izprosil moratorij do konca januarja. Vzrok temu je edino to, da so cene kož v zadnjem času silno padle. Ljubljanske noulce. lj Zborovanja učiteljev. Občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« se vrši v nedeljo, 29. decembra t. I. ob 10. uri dopoldne v »Narodnem Domu« z navadnim vsporedom. Takoj po konviktovein zborovanju bo ravnotam zborovalo »Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani«. Učitelj Anton Pesek bode predaval o temi: »Socialno delo učiteljstva.« lj Za mladino. Prihodnjo soboto, na so-praznik »Nedolžnih otročičev« bo v uršulin-ski cerkvi ob osmih zjutraj sv. maša za delež-nice in deležnike »Dejanja sv. Detinstva«. Popoldne ob štirih (istega dne) pa bo nagovor, običajni blagoslov mladine in litanije. Ij Lina Kreuter-Gallč jc čutila spet enkrat potrebo po senzaciji. Kakor čuiemo iz zanesljivega vira, podala se jc na Nemško predavat o zatiranem nemštvu in protestantizmu — na Kranjskem! Bila je baje povsodi slovesno sprejeta in je nabrala precejšnjo svoto za Siid-inarko, ker so se Nemci v rajhu kar zgražali nad tem, da pri nas njihovi bratje menda niti pri belem dnevu niso življenja varni. Kdo se ne smeje! Nas siccr prav malo briga, kaj počenja ta eksaltirana dama, dokler sc nc tiče javnosti. Ampak toliko ji povemo, da naj ni-kari spet ne hodi zabavljat v tuje kraje čez svojo domovino, ker s tem lahko neizmerno škodi tujskemu prometu. Ta bi bila lepa. da bi smela vsaka nemškutarica, ki se ji na stara leta toži po lepih časih, blatiti naš narod v tuji državi! Naši vladi seveda o tem ni ničesar znano. Kaj pa bi rekel pruski general, če bi se podal pruski Poljak v Avstrijo predavat, in kaj bi rekla naša deželna vlada, če bi šli mi. recimo. — na Rusko beračit po rublje!! Ij Imenovan jc davkar gospod Oton Grebene v Ljubljani za višjega davčnega oskrbnika. lj Nov stavbinski moster. Koncesijo za stavbinsko obrt v Ljubljani je dobil g. Friderik Sogl. Ij Umrla je vdova c. kr. brzoj. oficijala gospa Frančiška Leeb. lj Nevarno je obolel kapelnik godbe 27. pešpolka gospod Christoph. Ulila se mu je kri. nove čevlje v hiši, tako sc je kesala svojega dejanja. Nevede in hipoma je sedla v postelji ter jela plakati, glasno in krčevito plakati. Soprog ie bil ves prestrašen; dolgo časa je poteklo, predno jc prišla toliko k sebi, da mu je mogla vse razložiti. »Tu pač nisi prav ravnala, Ana! Prepričan sem, da je bil ubogi, mali dečko primoran opravljati svoj žalostni posel. Zapomni si: boljše jc, da se deseterim nevrednim beračem podeli miloščina, kakor pa se odpodi le eden, ki je v resnici v potrebi iu trpljenju, in kaj nama jc za par čevljev?« ♦ * • Med tem pa jc sedel na kameniti klopi v drevoredu deček v raztrgani obleki. Gole noge so bile otrpnjene in brez čuta, njegova uboga, mala dušica jc bila brez vsake tolažbe, kakor sploh le more biti duša zapuščenega otroka. Nikdo m u ni hotel dati čevljev, a doma ga jc čakal krušni oče, kruti očem, gotovo že pijan. Deček jc vedel, da išče vsake prilike, da ga pretepe. Spomni se udarcev od predvčeranjem; žgali so ga na suhem hrbtičku kot ogenj. »Nc — domov nc pojdcin!« dejal je sam sebi kljubujoče, in tako jc obsedel tam. Mraza ni čutil več — komaj je še videl migljajoče in lesketajoče sc zvezde na jasnem nebesnem Promenadni koncert v filharmonični družbi je vsled tega moral izostati. Ij Novo knjigoveško delavnico je otvoril v Florijanskih ulicah knjigovez gospod Anton Janežič. lj Sleparica, ne pa po nedolžnem obsojena. Danes je hodila po Ljubljani neka ženska, ki se jc predstavljala kot nedolžno obsojeno Mario Bauer in je skoro celo Ljubljano razburila z naslednjo pripovedko: Dne 24. novembra je bila pred graškimi porotniki s svojim možem, 32 let starim delavcem v Punti-gamski pivnici, Franc Baurom, obsojena na smrt na vešalih, a potem od cesarja pomilo-ščena na dosmrtno ječo. O božičnih praznikih se ic dognalo, da sta bila Marija Bauer in njen mož na podlagi prisege kot priče zaslišanega policaja popolnoma ponedolžncm obsojena. Marija Bauer nadalje pripoveduje naslednjo povest: Meseca julija I. 1., ob 10. uri zvečer, jc prinesla Marija Bauer. kakor ponavadi v gostilno Lukcsch pri Puntigamu večerjo za svojega moža. Mož je mirno jedci večerjo ter napil svoji ženi, ki je čakala, da mož poje. V gostilni je bila poleg Marije Bauer iu njenega moža samo ena oseba: neki graški policaj, ki se jc kmalu poslovil. V kuhinji je bila kuharica, 23 let stara Antonija Rosenbaucr. Ko je Franc Bauer pojedel svojo večerjo, je z ženo mirno odšel iz gostilne. Kmalu nato se jc razširila po Puntigamu in Gradcu strašna vest: Kuharico Antonijo Rosenbauer so našli v kuhinji s prerezanim vratom umorjeno in oropano. Policaj, ki jc sedel v Bauerjevi družbi, je takoj izpovedal, da sta bila takrat v gostilni samo Bauer in njegova soproga. Vse zatrjevanje obdolžencev. da sta nedolžna, je bilo zaman, porotniki so verjeli policajevi prisegi, da nihče drug nc more biti morilec. Ravno danes eno leto so Marijo Bauer peljali skozi Ljubljano v Begunje. V ječi jc Marija Bauer povila otroka. Na sveti večer se jc oglasil pravi morilec. Pri kuharici v kuhinji jc bil na večer umora njen ljubimec, 18 let stari Julij Schoggo, rodom Mažar. Ne Bauerjeva, ne policaj nista vedela, da je ta mladenič v kuhinji. Med kuharico in njenim mladim obiskovalcem jc prišlo do prepira. Ljubimec je od kuharice zahteval nekaj denarja, ker ga pa ni dobil, je zagrabil nož in svoji ljubimki prereza! vrat, nato ji pa oropa! 63 goldinarjev. Po umoru je šel v Nemčijo, a vest, da sta dve osebi radi njega po krivem zaprte, mu ni dala miru. Bolan se .ie vrnil iz Nemčije in na smrtni postelji je na sveti večer izjavil, da je on izvršil umor v Puntigamu. Morilec je kmalu nato umrl. Takoj sta bila Marija Bauer in njen mož izpuščena iz ječe. Ko ie Marija Bauer izvedela za svojo oprostitev. se ie nezavestna zgrudila in se tri lire ni zavedla. Mar. Bauer pripoveduje, da ic na poti skozi Ljubljano k svojim otrokom v Trst, odkoder potem poišče svojega moža. Prenočevala ic v gostilni »Pri avstrijskem cesarju«. Mi smo se takoj informirali v Begunjah in smo dobili pred zaključkom lista naslednjo brzojavko: Bauer jc bila v Novem mestu postavno obsojena in ie bila 24. t. m. po prestani kazni iz begunjske ietnišnice izpuščena. — Očividno ie torej, da ic dotična ženska, ki hodi po Ljubljani, sleparica ali pa jc zmešana. Nabrala je po Ljubljani mnogo denarja, zato opozarjamo občinstvo, naj ji ne nasede. Ij Čigava je palica? V Langeggu pri Gradcu so dne 2. t. m. odvzeli delavcu Florijanu Kilreichu pri nekem tepežu palico s srebrnim držajem in monogramom S. M. in krono. Sumi se. da ie to palico v Ljubljani vkradel ali pa našel, ker ic leta 1904. in 1906. služil tukaj, in se nai morebitni lastnik oglasi pri policiji. li Pevska skušnja »Ljubljane« bo jutri ob polu 9. uri zvečer v »Unionu«. Gg. pevci naj pridejo k skušnji polnoštevilno. Razne stvari. Poizkušeni umor na Sveti večer. Praga, 27. dec. Na Sveti večer je korakal jetniški paznik Kautskv ob 10. uri zvečer nazaj k deželnemu sodišču od svoje rodbine, pri kateri jc praznoval Sveti večer. Med potjo zapazi, da zasledujejo policisti tri lopove, ki so poizkušali vlomiti v neko trgovino, a jih je presenečil neki trgovski sotrudnik. Kaut-sky sc takoj pridruži policistom in leti za vlomilci. Pred glavno pošto dohiti enega lopova. svodu. Poznal ni blagodejnega vpliva svete božične noči. Ni vedel, da sedi tik njega smrt ter ga kliče in vabi — glasno in nujno.--- Prišel pa je tod mimo nočni čuvaj, opazil malo že povsem otrplo truplo, jc zadel na ramo ter nesel na rešilno postajo. Naslednje jutro je bilo čitati v časnikih: »Na sveti večer našli so napol zmrznjenega dečka pri desetih letih. Upajo, da ga otmo smrti. Toda odrezati mu Inido morali eno nogo. Leži v Lujizini bolnišnici. Sirota.....« Ana Elizabeta je takoj vedela, kdo ic ta deček. Dolgo časa ie sedela nemo. kot bi molila, nato pa je šla k svojbmu soprogu ter pokleknila poleg njega k stolu. »Ernest, ne imela bi niti ene vesele ure več v življenju, dokler ne popravim, kar sem zagrešila. Dovoli, da pošljem po dečka brez čevljev in ga vzgojim kot najinega otroka. Nekaj poštenega mu zre iz njegovega pogleda. Glej, Ernest. saj smo dovoli bogati.« »Popolnoma prav ravnaš, draga moja,« pritrdil ic soprog; »gotovo nc nasprotujem v tej zadevi tvoji sveti dolžnosti.« Res ic izgubil deček brez čevljev eno nogo, toda kakšno domovanje si ic zaslužil in koliko ljubezni in zvestobe! Kupčija naposled res ni bila slaba, pa dokazal ic tudi kasneje, da jc v vsakem oziru častivreden mali mož. Ko ga hoče prijeti, se lopov hitro obrne in ustreli iz revolverja na Kautskega. Kroglja proderc kapo in ga zadene v črepinjo. Kaut-sky se zgrudi krvav na tla. Dasi hite od vseh strani ljudje, ki hočejo prijeti morilca, ta le v množici izgine. Policisti primejo med tem enega izm:d tatov, ostalih dveh pa niso dobili. Prijeti tat noče povedati svojega imena in tudi ne imenov svojih tovarišev. Smrtno ranjenega paznika Kautskega so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Napad vzbuja veliko pozornost, ker se je pripetil na najbolj obljudenem kraju mesta. Nesreča v hamburškem pristanišču. Hamburg, 27. dec. Parnik »Wrexhau« jc zadel, ko je vozil v hamburško pristanišče, v pet čolnov, ki so se potopili. Utonilo je pet mož posadke. Ameriške čete ustrelile 200 delavcev. VVashington, 27. dec. Državni oddelek je prejel od svojega zastopnika v Iqui-que poročilo, da je prišlo do spopada med četami in štrajkujočinii delavci solitarnega rudnika. Čete so baje rabile strojne puške, vsled česar ie bilo ustreljenih 200 štrajkujočih delavcev. Nameravani atentat o Božiču. Anarhisti v Barceloni so nameravali o božičnih praznikih napraviti atentat na promenadi Rambla, šest bomb je pa predčasno eksplodiralo in ta-ko ie prišla policija na sled zaroti._ * P. Augustin Rossler. Die Frauenfrage vom Standpuukte der Natur, der Geschichte und Offenbarung. (Freiburg. Herder 1907.) Cena 9 K 60 v. Za nas Slovence jc postala najnovejša, zelo obširna knjiga veleučenega |X)znavavca ženskega vprašnja, p. Rosslerja ravno sedaj najbolj zanimiva, ko pisatelj v Ljubljani o vprašanjih svoje stroke predava. Knjiga podaja obširen zgodovinski pregled o ženskem gibanju, osvetljuje pravo osamo-svojo žena in jo loči od pretirane ter raz-motriva socialno, pravno in natorno stališče žend v človeški družbi. Dobi se v »Katoliški I3ukvarni. Telefonska m Urzojauna poročila. ODLIKOVANA MINISTRA. Dunaj, 27. decembra. Cesar ie ministroma Marchetu in Derscliatti podelil red železne krone prve vrste. DEŽELNI ZBORI. Dunaj, 27. decembra. Deželni zbori goriški, kranjski, češki in gališki ne bodo razpu-ščeni, ker je njihova doba 26., 27. in 29. t. m. že potekla. Razpis novih volitev se izvrši vsak čas. Tirolski deželni zbor bo pa razpu-ščen, ker njegova doba poteče šele 24. junija. ŠTRAJK PRI LLOYDU. Trst, 27. decembra. Pittoni se pogaja z Lloydovim ravnateljem Frankfurterjem. Zdi se, da štrajkujoči dclavci ne bodo dosegli vsega. kar zahtevajo. Pittoni jih nato previdno pripravlja. DUNAJSKI SLEPAR GOLDSCHMIDT PRIJET. Dunaj, 27. decembra. Leopolda Gold-schmidta, ki je vlomil v dunajski arzenal, so prijeli v Freisingu na Bavarskem. Pri njem so našli še 21.243 K. ZMEDE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 27. decembra. »Piccolu« poročajo, da bodo saborske volitve najbrže koncem februarja. Resolucionaška koalicija je zelo konsternirana, ker hočejo pristaši stranke prava pod vodstvom Zagorca nastopiti samostojno na podlagi programa od 1904, ki je zelo nasproten reškemu. Vsled tega bi utegnile narasti na eni strani Frankova čista stranka prava, na drugi pa stari mažaroni. Socialisti in kmečka stranka bodo nastopili samostojno in sc baje ne bodo fuzionirali v volivnem boiu s Supiiovci. Srbski radikalci, ki simpatizirajo z banovo vlado, bodo tudi samostojno nastopili, vsega skupaj osem strank. Tudi krščanski socialci nastopijo samostojno in postavijo kandidate v vseh okrajih. AFERA HARDEN. Pariz, 27. decembra. Sestra cesarjeva, princesa meininška, dementira, da se je s Hardenom pogovarjala o cnakospolnih perverznostih grofa Moltke. Danes se razprava nadaljuje in je javna. Draždane, 27. decembra. »Drcsdener Naehrichten« poročajo, da se jc vojaško disciplinarno postopanje proti homoseksualnima grofoma Lynar in Hohenau ustavilo, ker baje ni dokazov za njihovo krivdo (!). PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE OBIŠČE ŠPANSKEGA KRALJA. Pariz, 27. dec. Ministrski predsednik Falličres obišče spomladi španskega kralja. ATENTAT NA VODJO POLICIJE. Bakli, 27. dec. Včeraj ste bile na vodjo tukajšnje policije vrženi dve bombi. Ranjen je en policaj, policijski vodia je pa nepoškodovan. VSESLOVANSKI IN CERKVENI ZBOR V RUSIJI. Peterburg, 27. decembra. Škofje so sklenili sklicati vsertiski pravoslavni-cerkveni sinod obenem s slovanskim kongresom. žitne~cenE Budimpešta 27. decembra. Pšenica za april.......13 31 Pšenica za oktober......11'12 Rž za april.........12'lft Koruza za maj........7'35 Oves za april........8-48 Efektiv: neizpremenjen. Mesto vsakega posebnega naznanila, ►j. * 2958 Rodbini Lčeb in Osvnald naznanjata vsemsori dnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o vrniti iskreno ljubljene matere ozir. ^are matere, sestre in tete, gospe Frančiške Leeb vdova c. kr. brzojavnega oficijala ki je po dolgi mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, d cembra ob 7 uri zvečer spala v Gospodu. Pogieb se vrši 27. dec < b •/« A popoldne iz hiše talosti bv IMra c. 25. Sv. zaduSne maše se hod i brale v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 26. decembra 19 7 mm. Za mnogobrojne dokaze sožalja ob priliki dolgotrajne bolezni in smrti nepozabnega nama soproga, oziroma očeta, gospoda 2956 dr. Ernesta Kramerja izrekava vsem prisrčno zahvalo. Ivanko Kramer soproga. Sprejmem takoj bolj priletno l^aljapico katera je zmožna samostojnega gospodinjstva. 2'i53 3—1 J. Krašovic, trgovec, Jesenice, Gorenjsko. l»«f pf f f r f f rrr »i 'f ' r f'' ^ fi S c S c r> r> r © e f5 t. C O t. S 9 O 9 9 Radi inventure se prodaja vse vrste blaga globoko pod nabavno ceno. Posebno še: 2943 6-2 Kožuhov, jopice za dame in koljerji, kakor tudi kožuhov, sako za gospode, kožuhi za mesto in potovanje. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Glavni trg 5. S 9 fl T 9 9 9 9 9 9 a S 9 j a a 9 J a a a T a J'J'J W C tc ttCfc C t C4. tc C £ C t i-A-t C t Za premnoge dokaze sočutja v bolezni in smrti prečustitega gospoda Frančiška Brnlca duhovnega svetnika-župnika bodi izrečena vsem najtoplejša zahvala. Zahvaljujem se preč. dekanijski duhovščini, gospodom iz hrvatskega in Brežic, še prav posebno prečast. gospodu dekanu Fr. Schweigerju za govor in slovesno opravilo. Iskrena zahvala preblag. gospodu primariju dr. Hollerju za skrbno zdravljenje, veUrodnl gospej grofinji Matilui Auers-perg in baronuvki Beatrici Gagern za obisk v bolezni, krasni venec in ude-1 ležbo pri pogrebu, kakor tudi gosp. baronu Niko Gagern za častno spremstvo na zadnjem potu. Vsem Bog obilno plačaj I Velika Dolina, 25. dec. 1907. Alojzij Kralj župni upravitelj. Najboljši, avstrijski izdelek. Kleinoscheg Derby sec napravljen iz francoskih vin. OOO Kleinoscheg Marque d'or ^^^^^^^^»^•^^^^'^^^^^^^^^^^^mammm^tmmmmmammimmKmmmmmm^mMammtmmmmmmm^mmmmmsMmni napravljen iz inozemskih vin. 0 0 0 Dobiva se povsod! 2749 5-5 Najboljše prilika za božični nakup po globoko znižani ceni priporoča konfek o-jska trgovina z« gospode, dame, dečke in deklice. A. Lukič Pred škofijo ste«. 19. 2397 2< Najboljše In najmodernejše KLOBUKE v vs*h oblikah In na bogatejši izberi po 1*20 gl. in viije v Ljubljani pri , Išče se 2938 3-2 neoženjen event. oženjen brez otrok, za trgovino s specarijskim blagom in z dežel-nimt pridelki. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava list?. Emodo sir Razpis cerkvene zgradbe. Razpisuje se zmanjovalna dražba za zgradbo nove župnijske cerkve v Dola pri Hrastnika na dan 8. prosinca 1908, in sicer ob 9. uri dopoldne v župnišču v Dolu. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Dolu od dne 23. decembra 1907 nadalje. Oddala se bodo le posamezna dela, ako bodo okoliščine le količkaj ugodne, in sicer so proračunjena: 1. Dninarska in zidarska dela na....................70847 51 K 2. Tesarska dela na............................6524 74 „ 3. Krovska dela na............................1000 — „ 4 Kamnoseška dela na..........................5864-— „ 5. Kleparska dela na . . ............2145 64 „ b. Podobarska dela na..........................2460'— „ 7. Strelovodi na................ 450"— „ 8. Mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela na 8363'— „ 9. Tlakarska dela na .... •........ . 3836 - . Skupaj . . 101490 89 K Cerkveno-stavheni odbor v Dolu, dne 23. decembra 1907. Anton lleternik 2944 3—1 župnik in načelnik stavbenega odbora. mmmmmmmmmmmmmmmmm trn P K e* m ttv »Sv m vsake vrste, najfinejši, po švicarskem načinu, kakor tudi delavski sir, mehke limburške sire i. dr., fino čajne in kuhano maslo iz zadružnih mlekarn, garantirano naravno, ima po dnevnih cenah vedno naprodaj 2946 3— i Mlekarska zveza v Ljubljani. r C. kr. pri v. zavarovalna družba ,Avstrijski peniks* na Dunaju zavaruje proti 2931 3—3 blagajne, zaloge blag«, vsaktere druge vrednosti --in pohištvo.-- Vodjja generalnega zastopa v Ljubljani: Jos. Prosenc, Sodnijske ulice štev. 1. dva Kupim k €$ RiJ a približno 1.40 m. visoka, rujave ali črne barve, le bele ne. Kedo, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 2909 1 - 4 Učenca išče večja trgovina na Dolenjskem. — Ponudbe pod »Dolenjsko 100« na upravništvo „Slovenca". 2822 tO ~b C. kr. privileg. občna ASSICURAZIONI ustanovljena leta 1831, se priporoča za zavarovanja proti insk oni. SSS^SSS^ blagajn, zalog blaga, pohištva ter sploh vn, OOO, >■ < > izdajte!!: Dr. icn«cl| Zltnlk. Ilsk »KstollSke TIskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Steie