IJredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
UpravnlStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: : celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K K' " mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (fnserate) se plačuje od Čveterostopne petit vrste po 12 h, za " večkraten natis primeren popitst.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 188.
Telefonska Številka «s.
Celje, v soboto, 20. avgusta 1910.
Čekovni raCnn 48.817.
Leto II.
Volilci celjske okoliške občine!
Kmalu bodete stopili na volišče, da bodete volili novi občinski odbor. Nekateri Celjani pod vodstvom mestnega predstojnika dr. Ambroschitza, protestanta in največjega Nemca v mestu in z njim nekateri zaslepljeni okoličani pritiskajo z vso silo na volilce in hočejo občino iztrgati Slovencem, ki jo imajo že več ko 25 let v svojih rokah. Zakaj pa hočejo Celjani in njih podrepniki zasužnjiti tudi okoliško občino, ko bi imeli vendar toliko dela v mestni občini; da jo rešijo dolgov, v katere je zakopana?
Že imena njihovih kandidatov dr. Ambroschitz, Pfeifer, Westen, Jarmer, Teppei in drugi kažejo, kaj da ti gospodje nameravajo. Ti gospodje, ki jim je vendar mar samo za mesto, ne za okolico, oslabili bi jo, ker je njih skrb, Gaberje spraviti deloma pod mesto, vsled česar bi se dohodki okoliške občine zelo znižali. Ambroschitz je duša celjske podružnice nemškega Schulvereina in Sudmarke. Prvi je že pred leti obljubil 100.000 kron, da se zida nemška šulferajnska šola za celjsko okolico v Gaberjih. Siid-marka pa je sedaj dala lepe tisočake za pijačo in agitacijo. Sulferajnsko šolo bi prav kmalu morala prevzeti okoliška občina; za to bi že skrbeli ti gospodje, ko bi dobili večino. Sudmafka pa tudi iz ljubezni do Slovencev ne trosi toliko denarja za volitev.
Ambroschitz je rojen Kranjec; pisal se je poprej Ambrožič, sedaj je postal protestant, hoče biti največji Nemec v mestu ter bi rad, da bi tudi okolica plesala, kakor bi on žvižgal. Kadar imajo Slovenci veselico v mestu, jim je strogo prepovedano nositi narodne trake, ali razobesiti slovenske zastave na svoiih hišah. Mestni policaji imajo naročilo, strogo paziti na vsakogar, ki bi le zaklical slovenski živijo. Ta mož naj sedi v občinskem odboru! Ko bi on zmagal, bi Slovenci ne smeii niti več v okolici imeti s!o-venske veselice, niti slovensko peti, niti na glas govoriti.
Bogati Westen prodaja skoro vse svoje blago v slovanske dežele na Balkan in na Rusko. V zahvalo, da mu Slovani množijo njegovo bogastvo, razobeša, kadarkoli obhajajo Nemci v mestu kako slavnost, veliko nemško zastavo na svojem posestvu na Mi-klavškem hribu. Trd Nemec ne zna sploh nobene slovenske besede, on nam je tujec, ki si le denar služi pri nas. Njegov ravnatelj Pfeifer ravno tako ne zna slovensko; prišel je pred nekaterimi leti iz Štor v našo občino in dela sedaj, kakor poprej v teharski občini, zgago med Slovenci. Trgovec P e -tschuch, ki sicer rad je slovenski kruh, je imel pred 2 letoma nad svojo trgovino tudi slovenski napis, pa ga je Celjanom na ljubo prebarval, češ, neumni Slovenci itak pridejo k meni kupovat, tudi ko bi imel turški napis! Ti, dalje lesotržca Teppei in Jarmer, ki se štejeta med stebre celjskega nemštva, in še drugi taki celjski mogotci, hočejo sedaj priti v okoliški odbor.
Slovenci bi morali gotovo te gospode še milost; prositi, da bi smeli pri odborovih sejah govoriti v
svojem jeziku, in biti zadovoljni, da bi smeli prikimati raznim predlogom teh celjskih prijateljev, ki bodo hoteli povsod v prvi vrsti podpirati korist celjskega mesta in nemštva. Ako bodete morali prispevati za mestne potrebščine, za plinarno in vodovod, za protestantsko cerkev, za nepotrebne, Vam od mesta postavljene šole, sami si bodete krivi! Po toči zvoniti bilo bi prepozno! Kako lepo razumejo Celjani gospodariti za sebe, vidite na našem cerkvenem konkurenčnem odboru, v katerem imajo oni večino. Celj. župan dr. Jabornegg, ki je predsednik tega odbora, že 2 leti ni sklical nobene seje; obrtniki, ki so delali zvonik in popravljali cerkev, že leta in leta čakajo na svoje plačilo.
Gotovo bi bila stvar vsa druga, ko bi dobili večino v naši okolici. Takrat bi okoličani pridno prispevali za mestne naprave, za nemške pevce in telovadce, ki bi prišli v mesto nas Slovence zasmehovat, morala bi slovenska okolica dajati podporo. Varujte si tedaj svoje gospodarske koristi in ohranite svoji občini pošteno slovensko ime! Otresite se vseh laži-prijateljev slovenskega ljudstva in jim pokažite, da v odboru okoliške občine smejo sedeti le odkritosrčni prijatelji slovenskega ljudstva. Pridite vsi na volišče in izvolite od združenih slovenskih strank priporočene može!
Našemu Stanku.
Ob stoletnici Vrazovega rojstva napisala za ljublj.
»Slovana« Zdenka Markovičeva (Zagreb).
»Noben Slovenec naj ne gre b rez pozdrava mimo njegovega groba.«
Dr. Puff.
Pred menoj stoji pod steklom slika Vrazova, ki ga kaže kot tajnika čitalnice ilirske — v modrikastem okviru. Ta slika mi je tako mila. Ko jo človek enkrat vidi, se mu Vraz zazdi nekak mnogo bližji, srcu dražji, uprav kakor dober znanec, kakor prijatelj. One tožne, temne oči so polne boli; iz njih gleda mehka, rekla bi, melanholično razpoložena duša.
Večer je, ko pišem to, in pri luči se izvanredno dojimljejo one diskretne barve na sliki: v ozadju je rjavkasta senca fino ločena od rumenkaste luči, a tam na meji, kjer se druži tema s svetlobo, — sijejo njegove oči in se vijejo črni, valoviti lasje ...
Poleg slike stoji nekoliko popolnoma razcvelih, <abelih rož, ki prislanjajo na sliko svoje svilene snežne glave, zadahnjene rdečkasto. Diven sklad med onim »hrepenečim, modrim« okvirom, belimi rožami in pesnikom ... Noben cvet mu ne bi mogel bolje pristajati, niti lovor, niti borova grana — njemu, idealistu, ki je živel za sanje, a ne za slavo ... Beli, rožni cvet, to je edini cvet, ki ga moremo dati mi in Hr- j vatska, njegova nesojena mu nevesta, svojemu Stanku ... Nič nego sanjav, bel cvet... V njem je duša Vrazova.	j
Kar dela Vraza tako mičnega na sliki in v pe- } smih, kar ga je delalo simpatičnega v življenju, to j je njegova mehka, občutljiva duša, ki na sliki gleda i
izza mrtvih barv, nametanih s kistom, ki se je v življenju razbirala iz vsake besede in pogleda, a se v pesmih čuti za stihi. Mehka duša, da človek uprav vidi, kako mu, potresena od čuvstev, drhti kakor lilija na vetru, kako trepeta, oblita s solzami, in kako se, opojena z živo in mrtvo lepoto okoli sebe, vzna-ša v najvišje višine, da potem zopet pade, ranjena, v zemeljske nižine... Fina duša se mu je vznašala za vse, kar je bilo lepo: za naravo in za ženo. Oboje je tesno zvezano. On, ki je tako ljubil prirodo, polno globokih tajnosti, posebnih čarov, a tudi svojevolj-nosti, je vzljubil i ženo. Mikala ga je lepota in meh-kota njene duše, njega, ki je bil sam skromen, tih in ljubezniv kakor devojka. »Djulabije« so izraz vsega, kar mu je polnilo dušo, himna lepoti rodnega kraja in ženi. V mnogih kiticah opeva krasote svoje slovenske domovine, te blažene Arkadije, ki jo je — tako lepo — Bog dal Slovencu, da mu z njo nadomesti izgubljeni raj svobode; opeva gore, ravnice in gaje, pa tudi devojke slovenske, ki so »krasne, da jim v lepoti ni enakih«, opeva hrvatsko domovino in hrvatsko ženo... Dve ženi so mu dali Slovenci: m a j k o, ki ga je za življenja po vseh potih spremljala s svojimi molitvami, da bi mu povsod klila sreča, in sestro Anko, »grličico« njegove zibelke, ki ga je uspavala s slovenskimi pesnimi. Dve so mu dali Hrvati: Ljubico, ki mu je bila »cel svet ln duša sveta«, in posestrimo Dragojlo, angelski dobro ženo, ki je izpolnjevala življenje Vrazovo, ki je izpolnjevala življenje Vrazovo, ki ga je v boleznt dvorila s svojimi mehkimi rokami, milovala s svojimi modrimi očmi, a tešila z blagimi in umnimi bese-" dami ter trgala črno kopreno, s katero je Ljubičina smrt zastrla njegovo dušo ... Kdo je dal več?
Slovenska zemlja mu je bila prvo nekaljeno de-tinstvo, a Hrvatska — nesrečna mladeniška ljubav. Slovenska zemlja mu je dala majko, sestro, rodni dom, dom, hladovite gaje, polne cvetokitnih lip, pol-nolasih brez in drobnih ptičic; Bogom posestrima je probudila v njem globoka čuvstva za rodno grudo in domovino, vcepila mu je rodoljubje. Dela mu je v roke harfo, z napetimi, finimi žicami, ali pesmi niso zazvenele tam ... Slovenska zemlja ga je samo rodila pesnika ...
A Hrvati? Dali so mu velik, rodoljubni dom in mu sirom otvorili vrata, dali so mu novega zanosa, dali prijatelja, ostvarili mu najlepše sanje, dali mu hipe največje življenjske sreče, pa tudi hipe največje nesreče, darovali ga s tolikimi bolmi, dali mu — ljubav. Dali so mu bitje, ki je z enim pogledom svoiih črnih oči zatreslo harfo, in žice so zazvenele, zaje-čale, zapele, zatožile, včasih tudi zaplakale in — - obmolknile. Rdeče rože ljubavi — »Djulabije«.
Ti si mu, slovenska zemlja, bila mati, a Hrvatska mu je bila tožna ljuba. Ena in druga je zaplakala za njim; eno in drugo so svete solze ..., solze materine za sinom in solze ljube nad nesojenim ženinom. Dva venca sta okitila Stanka. Slovenka mu je prinesla venec slave, spleten od vejic rodnih mu lip z napisom: našemu slavnemu pesniku, a Hrvatska mu je dala »venec ljubavi«, ki ga je sam nosil v živ-
LISTEK.
Instilutka. i
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Prvi del.
I.
Neznosno je pripekalo julijsko solnce že ves teden na zemljo božjo ... palilo cvetkam pisane glavice, pokončevalo bujno rasteče poljske pridelke ubogega kmeta, ki je žalosten in potrt hodil po njivah, zmajeval z glavo in obračal oči proti nebu z gorečo prošnjo, da bi se ga usmilil bog in poslal blagodejno deževno kapljo ...
Toda zastonj..,
Čedalje huje in huje je žgalo in palilo neusmiljeno solnce, čedalje strašnejše in krutejše je uničevalo trudapolno delo celega leta.
Bistri potoček, ki je tako ljubko in prijazno skakljal v svoji strugi ob grajskem vrtu, je že popolnoma usahnil, dasi je sicer tudi ob največji vročini ostajal svež in hladen ... Samo vroče, ostro kamenje je štrlelo iz struge, kjer so se še pred nedavnim časom tako zvonko smehljali valčki bistrega grajskega potočka ...
Strašna je bila ta vročina in celo stari ljudje so govorili, da še ne pomnijo take...
Kakor pa je bilo vroče in neznosno zunaj v vasi, in na polju, tako je bilo udobno in hladno v grajskem gozdičku, ki se je razprostiral krog in krog gradu. Visoke ponosne smreke so stale druga poleg druge in se dvigale proti nebu v vsej krasoti in lepoti...
Hladno in prijetno je bilo med btajnim zelenjem grajskega gozdička in gospa Helena se je zadovoljna in srečna izprehajala po ozkih, z belim, drobnim peskom posutih stezicah ter hvalila boga, da ji ni potreba razgrevati se v poletni vročini.
V tanki, skoraj prozorni, ohlapni poletni obleki je hodila leno okrog, sedla enkrat na to, drugič na ono klopico ... potem se je spustila na zemljo, dela svoje gole, kot alabaster bele in polne roke pod glavo ... prekrižala svoje lepo oblikovane noge drugo čez drugo in zrla s svojimi ogljeno črnimi, velikimi očmi gori proti kristalnočistem, brezoblačnem, svet-lomodrem nebu. Zdajzdaj se ji je zazdehalo, obrnila se je na to, potem na drugo stran, pri čemur se je njeno mlado, sveže in bujno telo zvijalo kakor kača, zavzdihnila globoko in se lenozadovoljno nasmeh-ljala...
Toda tudi to ji ni ugajalo dolgo, kmalu se je naveličala ležati, dvignila se je zopet in šla počasnih, lenih korakov dalje. Včasih je obstala, ozrla se nekoliko okrog sebe, zavrtela se kakor v plesu in krenila po drugi stezici naprej v notranjost gozdiča... Naenkrat je postala boljše volje. Zaokrožila je svoje škrlatnordeče, napete ustne in pričela prav razpo-» sajeno žvižgati. Kakor štirinajstleten fantič je žviž-
gala ter spremljala melodijo s primernimi kretnjami, krilila z rokami po zraku, udarjala s svojo malo, elegantno nožico ob tla, da je pršel drobni pesek na vse kraje in nazadnje je postala tako vesela, da je iz polnih prsij glasno zavrisnila. Zavihtela je z desnico po zraku, kakor pastirček na planini, in zakipelo in zavrelo je vse v nji ter se izlilo v glasen vzklik ...
Naenkrat je obstala. Slišala je še odmev svojega glasu, in ko je zadonel tam v daljavi, se je zdrznila. Začudila se je sama sebi. Saj sicer ni tako dobre volje, in če jo je sedaj kdo slišal, kaj si bo pač mislil o nji? Vriskanje je vendar le za hlapce in kvečjemu še za dekle, a kdo je še slišal, da vriska odlična dama, grajska gospa, kakor neotesan kmečki fant ali neotesan pastir? ...
Ah, ti predsodki in te konvencijonalne laži!... Ta podla in nizkotna morala, ki ni drugega, kot neumnost in bedastoča. Zakaj bi tudi ona ne smela dajati duška svojim čustvom, zakaj tudi ona ne bi smela izliti svojo dušo, da bi ji bilo lažje in prijetnejše pri srcu. Kdo se izpodtika nad tem, če vriska vaška deklica vsled veselja in radosti, vsled navdušenja nad krasoto in milobo nebeškega jutra, vsled srčne sreče in sladkosti svoje ljubezni do pogorske-ga pastirja? Nikdo! Nasprotno, hvalijo in blagrujejo preprostega »otroka narave« in imenujejo jo srečno in nepokvarjeno ...
No, in če stori ona kaj tacega?
Ali ne bodo naenkrat vsi pokoncu. ali se ne bo dvignil v trenutku ves moralizujoči Izrael, sikal ka-4
Ijenju, z napisom: Svojemu nesrečnemu Stanku. Oba sta enako dragocena, ker ju je prinesel en zanos, zanos za »Ilira iz Š t a j e r a«.
Politična kronika.
jubilej Črnogorskega kneza nikite.
Bolgarski kralj Ferdinand je v četrtek odpotoval z ministroma Paprikovom in Nikolajevim v Ce-tinje na jubilejne slavnosti.
položaj v poljskem kolu.
»Gazetta powszechna«, glasilo znanega vodje polj. ljudske stranke izjavlja včeraj: Poljski demo-kratje in člani pbljske ljudske stranke izjavljajo, da je glavni pogbl £a ozdravljenje razmer v Poljskem kolu sprememba v vodstvu. Poljski klub je večinoma proti Gloltibinjskemu, kateri se je skazal nezmožnega voditi celo lastno svojo stranko. V osta-lemcje bil odstop Glombinjskega že dalje čaSa na dnevnem redu. Do krize ni prišlo, ker je manjkalo naslednika; vladni svetnik German namreč ni mogel nastopiti proti načelniki! lastne stranke. Sedaj je»German prost .-in se lahko odzove vabilu, katero bode gotovo prišlo za predsedstvo Poljskega kola. On ga mora prevzeti, ako hoče doseči zboljšanje razmer.
republika na portugalskem.
Na Portugalskem bodo imeli v kratkem času volitve v državni zbor. Republikanci so razvili ogromno agitacijo po celi deželi. Samo v četrtek so imeli 53 shodov v Lizboni, Coimbru, Oportu in Fi-geiru. V vsakem okraju postavijo republikanci lastne kandidate. Mnogi izmed njih so častniki; v Lizboni n. pr. kandidira na republikanski program pod-admiral Candido Reis. Ako bi hotela vlada pritiskati na volistvo, groze republikanci z nemiri; njihovi pristaši so pokupili ogromne množine revolverjev In streljiva. Sicer je še negotovo, dobe li irepublikanci že tokrat večino v zbornici, ali za monarhijo je republikanski duh v armadi in tolika moč republikancev med volilstvom skrajno nevarna. Mladi kralj Manuel zgubiva na svoji priljubljenosti — zlasti še od tedaj, kar se je popolnoma udal uplivu svoje matere.
ŠESTTEDENSKI GOSPODINJSKI TEČAJ NA DEŽELNI KMETIJSKI ŠOLI V ŠT. JURJU OB JUŽ. ŽEL.
se bode začel dne 5. septembra t. 1. ter trajal do 15. oktobra. Namen tega tečaja je kmečka dekleta pripravljati za njih bodoči poklic kot gospodinje. One naj bi se usposobile, da znajo razumno sodelovati pri razvoju kmetijstva, tako pri pridelovanju kakor tudi posebno pri umnem predelovanju in porabi pridelkov, varčnost in uspešnost uporabe povišati. One naj spoznajo naloge gospodinje glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav izpolnjevati. Število udeleženk ki se sprejmejo, je omejeno na 10. Teh 10 dobe vse prosta mesta. V zavodu dobijo brezplačno poleg poduka tudi hrano in stanovanje. Vkloniti se pa morajo brezpogojno hišnemu in šolskemu redu. Podučevalo se bode teoretično in praktično: Vrtnarstvo in poraba sadja; govedoreja, svinjereja in perutninstvo ter mlekarstvo; gospodinjstvo: pripravljanje jedil z ozirom na domače pridelke in navade. Naloge gospodinje v stanovanju in kuhinji. Računanje in knjgovodstvo gospodinje. Kako je skrbeti, da se ohrani zdravje, kako se streže bolnikom itd. Pranje. — Prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 2. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Sprejemajo se le dekleta štajerskega rodu, ki so dopolnile vsaj 16. leto in so vsaj v ljudski šoli dobro napredovale.
Ravnateljstvo štaj. deželne kmet. šole v Št. Jurju ob juž. žel.
Ivan Belle.
Štajerske novice.
Zahvala^ Kako $e }naj, zahvalimo dovolj iskreno Vam, cenjene, dame j in Vam, dragi bratje, ki ste s toliko požrtvovalnostjo poveličali celjsko sokolsko slavnost. Ali moremo našteti poimenoma vse, ki so pripomogli do tolikega uspeha in sijaja naše slavnosti. Res v veliki zadregi smo, saj je sodeloval na dan slavnosti smelo trdimo skoro vsakdo, ki čuti v Celju slovensko, sodelovali so slovenski okoličani in okoli-čanke, sodelovale so pa tudi cenjene dame iz Pe-trovč, Žalca, Št. Pavla, št. Petra, Št. Jurja in Laškega trga. Velik Vaš' trud je bil kronan s prekrasnim u-spehom. In zavest, da ima vsak, ki je sodeloval svoj delež na velikem narodnem uspehu, bodi vsakemu najlepše plačilo. »Celjski Sokol« je pa Vam vsem, ki ste mu pomagali ob proslavi njegove dvajsetletnice, iskreno hvaležen in bo strogo hvaležnost izkazoval z neumornim in neustrašnim delom v korist naroda slovenskega. Na zdarl Odbor »Celjskega Sokola«.
Mariborski magistrat snel slovensko trobojnico na cesarjev dan z Narodnega doma. Iz Maribora nam pišejo: Na cesarjev rojstni dan je viselo po mestu s hiš vse polno frankfurtaric. Dasiravno smo maribor. Slovenci dobro vedeli, da velja to izobešanje prusa-ških zastav v prvi vrsti kot demonstracija proti nam, se vendar nismo razburjali misleč, da imajo Nemci pravico tudi na tako patrijotični praznik javno pokazati svojo narodnost. Sodili smo popolnoma pravilno, da gre ista pravica tudi nam. Razobesili smo torej na Narodnem domu poleg cesarske še slovensko zastavo. A mariborski magistrat je poslal policijo, da je odstranila trobojnico. Mariborski Slovenci smo morali torej tudi na ta slovesni dan čutiti, da gospodari nad nami trda nemška pest, ki tlači nas in naše pravice, katere imamo kot enakopravni avstrijski državljani. Celo na cesarjev rojstni dan, katerega praznujejo vsi avstrijski narodi z enakim navdušenjem, moramo čutiti, da smo državljani druge vrste. Proti temu nečuvenemu postopanju mariborske policije morajo mariborski Slovenci protestirati na višjih in najvišjih mestih.
»Sle gemeiner uud schultiger windischer Zugs-fiihrer«. Proti policaju št. 4. — sliši bojda na ime Schwarz — se je^ložila tožba zaradi razžaljenja časti. Vprašamo pa* Še enkrat vojaške oblasti, kaj nameravajo ukreniti proti žalitvam slov. podčastnikov, katere si neženirano dovoljujejo policaji in sluge nemškega »amtsvorstanda« Ambrožiča? Mi ne bodemo pozabili na to afero, ker absolutno ne trpimo, da bi celjski mestni policaji na tako prostašk način psovali naše slovenske fante v vojaški suknji. Ako nimajbVojaške oblasti toliko korajže, da bi zahtevale zadoščenje, pa ga bodemo zahtevali v parlamentu in vojnem ministerstvu mi. Zadnji čas je, da zgine iz Celja mestna policija in se nadomesti z nepristransko državno. Priprtmnimo še, da vlada med celjskim vojaštvom zaradi te nečuvene žalitve nemškega policaja .veliko razburjenje.
Na Vrazovi slavnosti v Cerovcu bo navzoč tudi vseučtlaški profesor g. A. Bezenšek iz Sofije kot ofi-cijelni zastopnik tamošnje »Hrvatske Zadruge«.
Razglednice v spomin Stanku Vrazu je izdalo »Zgodovinsko društvo« v Mariboru. Razglednice predstavljajo alegorično sliko: Jugoslovani se klaT njajo Stanku Vrazu. Hrvaška in slovenska vila držita pesnikovo sliko, okrašeno s palmovimi vejami in lipovim cvetjem. Ob vznožju, slike sede geniji, hi. vaške ln slovenske vile, ob straneh pa Jugoslovani, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bulgari v narodnih nošah. Dobe se pri ZgodJ društvu v Mariboru komad po 10 vin., pri večjih naročilih primeren popust.
Iz Gaberja pri Celju. Za »Sokolski dom« se je nabralo sinoči ob priliki imendana gosp. Bernarda Vltavskega med veselo družbo 3 K 8 v. Iskrena hvala.
Mnogo štajerskih CM. podružnic še do danes ni poslalo za koledar CMD potrebnih podatkov: novoizvoljeni odbor in število članov. Skrajni čas je, da podružnice to store!
kor besna kača in bljuval ogenj in žveplo na njo, ki si je upala storiti isto, kar je dovoljeno preprostemu dekletu?
Cemu ta dvojna mera... zakaj je ena in ista stvar pri eni osebi lepa, naravna in nedolžna — pri drugi nedostojna, grda in nemoralna? Ali morda niste obe ženski, ali niste obe iz mesa in krvi — in če je to istina, zakaj potem ne smeta storiti obe istega, če ju sili do tega narava, temperament, razburkana, vroča in kipeča kri...
K< Kakor bli^k so švignile te misli gospej Heleni skozi možgane in komaj so prišle, že jih je zopet pozabila.
Medtem je prišla prav v notranjost gozdička in hladna, skoraj1 mrzla sapica ji je zavela^ nasproti. Temno je bilo tukaj, kakor v večernem somraku ... Izpod starodavnega, kakor stolp obširnega hrasta je izviral studenček in razposajeno so skakljali njegovi mali valčki med belim okroglim kamenjem svojo pot naprej.
Ob studenčku je stala lepo bela klopica, na nasprotni strani pa je visela med dvema visokima, vitkima smrekama, pletena gugžlnica.
Tukaj je bil najljubši prostor gospe Helene. Večkrat na dan, kadarkoli je imela čas, je zahajala tu sem, čitala kak moderen roman, prepevala, žvižgala in mislila na preteklost in ugibala prihodnjost.
Tudi danes je prišla sem ...
Sedla je na klopico, dela roki na naslonjalo in se leno pretegovala.
Nekaj časa je ostala v tej pozituri,; nato je stopila k studenčku, si pomočila čelo in lahno kakor srna je .hitela k gugalnici.
Vrgla se ie v mehko mreržo in zagugala se je pletenina kakor zibelka s krasnim, angelsko lepim otrokom.
In bila je v resnici nebeško lepa, ta grajska gospa Helena!...
(Dalje sledi.)
§ 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. glavni skupščini Zaveze dne 7. avgusta 1.1, v Novem mestu Engelbert Gangl.
( Znanstvena utemeljitev.
Od politiškega komentara, ki sem ga podal na podlagi sejnih zapisnikov državne zbornice k drž. šol. zakonu, oziroma k § 1. tega zakona, prihajam k znanstveni utemeljitvi naloge ljudske šole, ki jo vsebuje imenovani paragraf.
Dejal sem že prej, da je v tem paragrafu izražen princip socijalne pedagogike, ki stoji v nasprotju s pedagoškim individualizmom.
Nočem govoriti o svojem subjektivnem mnenju, dasi moram priznati, da je mnogim Rousseau, ki smatra kot najgenijalnejši zastopnik individualizma vzgojo kot samosvojo, sebi sami služečo disciplino, bližji nego Pavel Natorp, zagovornik socijalne pedagogike, torej discipline, ki ji je vzgoja le sredstvo
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju
ima odzdaj naprej svojo društveno sobo na Grabnu št. 7. na levo od vhoda (kjer je bil dozdaj otroški vrtec). Soba bo služila vsled opusta gostilne za društveno bralno sobo, za vaje društvenega pevskega in tamburaškega zbora ter za "seje odbora. Soba bo odprta vsak večer, čez dan pa se bo dobil ključ pri najemniku stanovanja na dotični strani.
Vrtno veselico v »Skalni kleti« priredi »Slov. del. podporno društvo v Celju« dne 4. septembra. — Odbor prosi, naj se druga celjska in okoliška društva na to blagovolijo ozirati in naj ne prirejajo ta dan veselic. Obenem pa opozarjamo cenj. gg. pevce na pevske vaje, ki se bodo vršile s prihodnjim tednom začenši redno v društveni sobi. Dnevi se vedno pravočasno javijo.
Profesor Bezenšek je prispel 16. t. m. v svoj rojstni kraj Frankolovo, kjer ostane čez počitnice.
Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Št. Peter pod Sv. Gorami se vrši v nedeljo 21. avgusta ob 2. uri popoldne v gostilni g. Kranerja. —
V	imenu glavne družbe govori g. pot. učitelj Ivan Prekoršek iz Celja. Pozivamo naše sosede iz Pod-srede, Brežic, Bizeljskega, da se zborovanja udeleže ter dokažejo s tem svojo naklonjenost do naše slovenske šolske družbe.
Iz Laškega trga. Na tukajšnjem kolodvoru je oddal nekdo zavoj, na kterem je bil označen slovenski naslov »G. N. N. Brežice« in dodatno »Rann«. Uslužbenec je prečrtal besedo »Brežice«. Na ugovarjanje pošiljatelja se je zadri: Naslov mora biti pisan pri pošiljatvah po železnici le v nemškem oziroma v madžarskem jeziku. (Kako se pa piše ta predrzni železničar? Op. ured.)
Cesarska slavnost na Plevni pri Gotovljah. —
V	idiličnemgradu, kjer Nj. ekscelenca biv. min. predsednik baron Beck v poletnem času s svojo rodbino prebiva, se je dne 18. avgusta t. 1. povodom 801etni-ce rojstva presvetlega cesarja vršila kaj primerna slavnost. K cesarski maši, ki se je darovala v grajski kapelici, je bila povabljena vsa šolska mladina iz Gotovelj. Pri maši so peli šolski otroci. Nato sb se zbrali na prijaznem prostoru pred gradom, kjer so bili bogato in ljubeznivo pogoščeni. Soproga Nj. eks-celence jih je tudi fotografirala. Nadučitelj Brinar je v primernem nagovoru na šolske otroke razložil pomen slavnosti; v imenu šolskih otrok se je tudi zahvalil blagim dobrotnikom. Otroci so peli mnogo naših ljubkih narodnih pesmi, ki so gospodi prav ugajale. Tako bo 801etnica cesarjeva ostala gotovelj-ski mladini v najlepšem in najtrajnejšem spominu, hvaležno se bode pa tudi spominjala Nj. ekscelence in njegove rodbine, ki so tukajšnjemu prebivalstvu prav naklonjeni in žive z njim v prijaznem stiku.
Šoštanjska mladina priredi v nedeljo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Avstrija« v Šoštanju zabavni večer z igro, predavanjem in .koncertom. K obilni udeležbi vabi narodna mladina.
Iz Sevnice ob Savi. Vodstvo šestrazredne ljudske šole v Sevnici je priredilo dne 14. avgusta 1. 1. šolsko veselico z razstavo ženskih ročnih del. Vse se je izvršilo gladko, mirno in neprisiljeno (ne kakor je navada na šulferajnskih veselicah). Otroci in starši so bili veseli. Pozdravni govor je imel g. nadučitelj Mešiček. Nato je sledila krasna Adamičeva spevoigra: »Slava Fr. Josipu I.« Uspeh je pokazal, da ni bil trud zastonj/ G. učit. Drnovšek je lahko ponosen na izvajanje. Spremljal je petje prav spretno g. Pišelj. Občinstvo, zlasti gostje Hrvatje, so zelo hvalili igro. Deklice so prav lepo izvajale rajalne vale s petjem pod spretnim vodstvom ge. učit. Mešičko-ve. Hvala ji za trud. Nekaj posebnega pa je bila razstava ženskih ročnih del, — aranžma vrle gce H. Arkove. Ves čas je bil prostor natlačeno poln. Veselje je bilo gledati starše, ki so iskali dela svojih hčerk. Ponosno so jih potem kazali znancem: »Glej, kako zna naša.« Res, lahko ste ponosni na svojo slovensko šolo in učiteljstvo. Da je pa baš slovenska sola izvrstna, dokazuje tudi to, da so dijaki srednješolci skoro vsi odličnjaki. (Koliko jih je pa iz nemške? Op.
v dosego namena, kakor ga izraža § l.drž. šolskega
Rousseau pozna samo alternativo: človek ali državljan«, pravi o njegovem »Emilu« Teodor Stei-skal »Prisiljeni, da se bojujemo proti naravi ali proti socijalnim razmeram, se moramo odločiti, hočemo U vzgojiti človeka ali državljana, zakaj obojega ne moremo storiti obenem.« — Ravno to pa zahteva § 1. drž. šol. zakona. — »Rousseau se je odločil za prvo, njegov ideal je naravni človek.« Sam pravi: »Naravni Človek je celota zase, on je numenena enota, absolutna celota, ki stoji v razmerju le sam s seboj ali s sebi enakim. Meščanski človek (državljan) je le ulomjena enota, ki drži s svojim imenovalcem in katere vrednost leži v razmerju do celote, ki ustvarja socijalno telo. Dobre socijalne uredbe morejo človeku najhitreje odvzeti njegovo naravo, mu upleniti njegovo absolutno eksistenco, da mu dado namesto te relativno ter njegov »jaz« prestavijo v splosno enoto, tako da se vsak posameznik ne smatra vec za enoto, ampak samo za del enote, ki je vidna samo še v celoti.«
Naravni človek, kakor ga hoče vzgojiti Rousseau, je mogoč samo, če ga popolnoma ločimo od človeške družbe in ga vzgojimo brez ozira nanjo, zakaj, »vse je dobro, kar pride iz Stvarmkovih rok; vse se pa izpridi v rokah človeka.«
V Rousseauevem nazoru torej ne moremo iskati znanstvene utemeljitve celotnega S 1. drz. šolskega zakona.
St) To naj bo bodrilo za vse one brezvestne starše, ki v lastno škodo in nesrečo pošiljajo otroke v po-nemčevalnico. Navadno ne znajo otroci, ki soiiodili v šulferajnsko šolo, niti nemško, niti slovensko. — Zdramite se! Slovenski otrok mora v slovensko šolo! Da se na slov. šestrazrednici poučuje tudi nemščina, skrbi že nemški dež. šol. svet. Napačna je .torej trditev, da se na slov. šestrazrednici poučuje samo v slovenščini.
■V Vuzenici so različne vrste nemških junakov. Jedni napadajo mirne ljudi po dnevi, n. pr. pri rib-ljenju, drugi so že bolj zavratni, počakajo raje po noči kje na samem in planejo kakor risi na svojega nasprotnika. Zopet drugi čutijo otroško veselje, če morejo poštenejšim potom kot so sami, postreči z zarjavelim nožem ali pa z vilicami, ki se kar bliščijo od zelenega volka. Le veselite se svojih junaštev, neotesanci, toda bodite uverjeni, da se bodo naposled drugi smejali. Masla imate kar na cente na glavi in zadnje pasje dni navadno solnce najhuje pripeka; pazite, da se vam nenadoma ne raztopi vse!
Iz Vuzenice. V sredo 17. t. m. zvečer je prvič zasvetila električna luč po našem trgu; gotovo bode ta dan ostal vsem v nepozabnem spominu, ter gre za ta časten napredek našemu rodoljubnemu podjetniku, g. inž. Fr. Paherniku tem večja hvala, ker se je imel od započete pa do izvršene napeljave neprenehoma boriti z velikimi težkočami. A tudi sedaj se še pojavljajo nekatere dvomljive prikazni in žalostne figure, katere nevedne tržane hujskajo, češ da nima g. Pahernik niti polovice od tega, kar zahteva za razsvetljavo, pravice računati. Da pa to podlo šču-vanje zoper g. Pahernika izvira le iz gole .zavisti in onemogle jeze, ali pa iz duševne revščine, sledi Iz tega, da: 1. niti g. Pahernik niti kateri drug njegov pooblaščenec ni govoril napram odjemalcem o tako nizkih cenah, kakor so si izmislili ti junaki-veternja-ki; 2. so cene, katere je g. Pahernik določil za razsvetljavo, v primeri s ceno marnberške občine, dale-ko ugodnejše, da ne govorim o kvaliteti tvarine. — Torej le lepo tiho, gospoda, sicer se vam bodo na drugi način zamašila usta.
Iz Zabukovja pri Sevnici. Dne 18. t. m. je umrl v Zabukovju 831etni starček Jožef Božič, nekdanji župan. Bil je blag in vrl mož, ki je lepo vzgojil svoje otroke. Čislala ga je vsa občina. Vrli in narodni ro-dovini izrekamo naše iskreno sožalje!
»Speziell keine slovenischen Zuschriften«. Nedavno temu se je poslala oskrbništvu Rimskih Toplic neka slovenska tiskovina. A bila je vrnjena z opazko:; »Retour, wird nicht angenommen.: To bi seveda ne bilo nič hudega, a zraven je stala še pripomba, pisana z modrim črnilom in dvakrat podčrtana: »Spe-ziell keine slovenischen Zuschriften«. Upamo, da ob vseh vhodih v kopališču Rimske Toplice stojijo velike table z napisi: »Speziell keine slovenischen Gaste«.
Samomor zakonske dvojice. V neki graški gostilni je vstrelil železniški uradnik Finster najprej svojo ženo potem pa še sebe. Zapustila sta na mizi skupno izjavo, da si vzameta sporazumno življenje. Vzrok je neznan.
Umrl je v radgonski jetnišnici Jože Slaček, gostilničar v Ščavnici. Bil je obsojen na 14 dni zapora, ker je kradel kokoši. V ječi pa je naenkrat začel besneti in je hitro na to izdihnil.
Občinske volitve v Št. Vidu — Pobrežju pri Ptuju. Dne 24. avgusta voli III. razred od 8. do 2. ure popoldne, dne 25. avgusta pa II. razred od 8. do 11. ure dopoldne iti I. razred od 1. do 2. ure popoldne. — Zavedni volilci, ne ostanite doma, da občine ne dobe v roke Štajercijanci!
Pastirji proti automobilistom. V graški »Tgp.« se pritožuje nek automobilist, da so nastavili pastirji pri Sv. Lovrencu na Dr. p. na cesti dva noža in ju utrdili s kamenjem, tako da bi morala prerezati gumijeve obroče na automobilu, ako bi ju automobilist pravočasno ne opazil. Automobilist pravi, da ima kmečko prebivalstvo sploh antipatijo proti automobi-lom in da jih spravlja v vse mogoče nevarnosti. —-Nikakor ne odobravamo surovosti proti avtomobili-
stom in zahtevamo, da se jih strogo kaznuje; ali strogo naj se kaznuj? tudi tiste auto®^biliste, ki se vozijo z največjo naglico tudi skozi obljudene kraje in še nič ne zmenijo za nevarnosti, v katere spravljajo ljudi in živali. Ako se zgodi kaka nesreča, potem pa jo ti junaki navadno junaško odkurijp. Potem se ni čuditi, da tudi kmečko ljudstvo ni ravno preveč navdušeno za automobiliste.
Osem huzarjev je pred kratkim pobegnilo iz Maribora, bojda zaradi surovosti nekega podčastnika. Konečno so se prostovoljno javili pri orožništvu v Cirkovcih na Dravskem polju. ^
Umri je v konjicah upokojeni hlevar kneza Win-dischgratza, g. Friderik Evers. Pokojnik je bil iz Vir-temberškega in se je udeležil nemško-francoske vojne 1. 1870/71, pozneje pa bosanske okupacije.
»Več luči«. Lampretova tiskarna v Kranju izdaje pod tem imenom »poljudno zbirko zabavnih in aktualnih spisov« za široke ljudske sloje. Knjižice so prav dobre in primerne ljudsk. mišljenju; samo nekoliko predrage so; 20 vin. za droben zvežčič je skoraj preveč. Sedaj je izšel 6. snopič: »Kako lep je vojaški stan ...« Neki Jeklišev je zbral v njem celo vrsto več ali manj dobrih vojaških dovtipov in dogodkov iz vojašnic. V zabavo svojim bralcem in objednem priporočilo drobifl knjižice podamo tu jednega: »Stotnik omeni v pogovoru svojemu nadporočniku, da bi bilo dobro, ako bi bilo moštvo poučeno tudi o naravnih prikaznih, n. pr. o solčnem mrku. Nadporočnik pove to poročniku, poročnik pa ukaže naredniku, naj pri^-hodnji dan popoldne pouči moštvo o., tem predmetu. Zvečer, ko se je prebral »Befehl«, pa pravi narednik: »Na ukaz gospoda havptmana bo jutri popoldne solnčni mrk, ako bi deževalo, se vrši solnčni mrk v sobi za moštvo št. 15. Gver in patrontaše je vzeti seboj.«
Na osemrazredni šoli šolskih sester se vsprejemajo učenke na stanovanje in hrano. Zraven imajo učenke priložnost učiti se šivanja, finih ženskih ročnih del. modernih jezikov, igranja na glasovir, gosli, citre ter brzopisa. — Zavod ima na prodaj ali da v najem glasovir radi pomanjkanja prostora.	457 4—2
Druge slov. dežele.
V	Želinjah pri Velikovcu snujejo lastno slovensko hranilnico in posojilnico.
Kako nemški „Volksrat" rešuje Koroško. Slovenski gostilničar v beljaški okolici je dobil od »Volksrata« dopisnico s sledečo vsebino: »Das lhnen zukommende Freiexemplar des »Štajerc« wurde vom Gefertigten abonniert und werden Sie ersucht, es in Ihrem Gasthause aufzulegen. Wenn Sie es nicht annehmen wollen, so wird sicher um gefallige Mitteilung ersucht. Deutscher Volksrat fiir Karnten".
V	Ločniku na Goriškem osnuje fer. akad. društvo »Adrija« javno ljudsko knjižnico.
Goveja, prašičja in perutninarska razstava bo dne 19. septembra 1.1. v Kandiji pri Novem mestu in sicer prva za novomeški okraj, druga za novomeški in krški okraj in tretja za celo kranjsko deželo.
Narodna delavska organizacija v Ljubljani
sklicuje za jutri 21. tm. javen društven shod z dnevnim redom: Odgovor na podle obdolžitve »Slovenca« z dne 18. avg. proti »Mladeniški skupini« NDO. (Znano je, da je »Slovenec« na naj-gnusnejši način obdolžil člane NDO »protiavstrij-skih« demonstracij na predvečer cesarjeve osemdesetletnice).
Parnik „Trieste" na potu domov. Parnik ,Trieste', ki je zaslovel po svoji odisejadi, se vrača domov in prispe v Trst dne 21. t. m.
Napad reških Italijanov na Slovenca. V ponedeljek je prišel Ljubljančan H. A. na Reko. Zvečer se je sprehajal po korzu. V gumbnici je imel slovenski sokolski znak. Ta znak so opazili nekateri
Tudi Ziller, ki ni še danes v Nemčiji brez upliva, razlaga namen vzgoje tako, kakor se ne strinja z našo nalogo. »Vzgoja«, pravi, »velja vedno samo posameznemu človeku kot takemu. Ona ga ne smatra kot člena neke gotove skupnosti, ki stoji v razmerju k družabni celoti.«
Taki nazori vladajo ponekod še dandanes. Ellen Keyeva pravi n. pr. v svoji knjigi »Stoletje otroka«. »Pustimo, da priroda mirno in počasi pomaga sama sebi, in glejmo samo, da obdajajoče razmere delo prl-rode podpirajo.«
V državnem šolskem zakonu taki nazori ne morejo veljati, zakaj ljudska šola ne more smatrati človeka kot posamezno bitje, ki ni v nobeni zvezi s skupnostjo in splošnostjo, zato ne moremo znanstvene utemeljitve § 1. drž. šol. zakona iskati v pedagoškem individualizmu Rousseauevem, ampak iskati jo moramo v socijalni pedagogiki.
Pavel Natorp pravi: »Človek postane človek samo potom človeške skupnosti. Posamezni človek je pravzaprav samo abstrakcija, enaka atomu fizika. Človek ni z ozirom na vse, kar ga stori za človeka, najprej kot posameznik tu, da potem tudi z drugimi stopi v skupnost, ampak on brez te skupnosti celo ni človek.«
Friderik Schleiermacher piše: »Vzgoja naj izobrazi človeka za posebne razmere različnih velikih življenjskih skupnosti, a obenem naj razvija v gojencu moč in svobodo, da bo deloval proti nepopolnostim.« Vzgoja je Schleiermacherju poglobljenje
mladine v skffpno življenje in izobrazba lastne narave individua.
Pestalozzi trdi: »Živeti, v svojem stanu srečen biti in v svojem krogu koristen postati, to je namen človeka, to je smoter vzgoje otrok. Zato je skrbna uporaba sredstev in potov, ki se z njimi vsak otrok v svojem položaju naravno in lahko dovede k spretnostim, mišljenju, razsodnosti in udanosti, s katerimi postane v svojem stanu srečen in v svojem položaju koristen član družbe, temelj vsaki dobri vzgoji.«
G. A. Lindner, naš znanec z učiteljišča, govori: »Smoter vzgoje mora biti le v tem, da čimbolj usposobi gojenca za poznejšo njegovo nalogo, ki jo naj ima kot človek in član človeške družbe.«
Znanstveno utemeljitev § 1. drž. šol. zakona nam torej podaja socijalna pedagogika, ki zahteva izobrazbo individua za skupnost.
A ker ni skupnost nič stalnega, nič neizpremen-ljivega, nič mrtvega, nego je skupnost gibljiva, ra stoča, vedno snujoča množica, hrepeneča po izpopolnitvi in popolnosti, zato se ne sme vzgojna naloga ljudske šole ozirati na sedanjo skupnost, nego mora vzgajati otroka v ponositi zavesti, da bo kdaj poklican kot izobražen človek in kot enakovreden in enakopraven državljan dvigati razmere do boljših, plemenitejših oblik. Vzgoja ljudske šole je sredstvo do izpopolnitve vsega, a izpopolnitev vsega je naš vzor! (Odobravanje.)
(Dalje sledi.)
•;	.v-. ■■■ i■ K
italijanaši, ki so ga takoj obkolili, ga jeli tepsti s pestmi in palicami ter tnu skušali iztrgati znak. Mimo sta prišla dva hrvaška delavca, Josip Pančina in Ferdo Zund, ki sta se zavzela za Slovenca. V tem trenotku je prišel na lice mesta redar, ki je napravil kratek proces ter mesto napadalcev aretiral napadenega Slovenca in oba Hrvata, ki sta se zanj zavzela. Vso trojico so na to odvedli na policijo in jih tam obsodili v dva-dnevni zapor. Za napadalce se seveda nihče ni brigal, dasi jih je redar, kakor je sam izpovedal, prav dobro poznal. Na Reki je res pravica doma: napadence kaznujejo, napadalce pa puste lepo na miru, dasi policija prav dobro ve zanje!
Ogorčeni Mazzinijanci v Trstu. Rodbine onih Mazzinijancev, ki so zaradi raznih državi sovražnih činov zaprti, so silno užaljene, Jcer le-teh cesar ni pomilostil. Čuvstva teh užaljencev je »lnden-pendente« tako izvrstno tolmačil, da je bil včeraj konfisciran radi žaljenja veličanstva.
Zopet okradeno pismo. Podružnica »Union banke« v Trstu je poslala v Neapelj pismo, v karerem je bilo 25.000 frankov. Pri prevzetju je bilo pismo navidezno nedotaknjeno, ko so ga pa odprli, so našli v njem samo papirne odrezke.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 prostih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K na leto, v zimskem tečaju pa 150 K. Prošnje za sprejem in za ustanove je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. sept. ti. Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila.
Uradniki Južne železnice so imeli 12. t. m. zvečer v Trstu shod, ki ga je sklicalo »Društvo jugoslov. žel. uradnikov« sporazumno s tržaško krajno skupino »Oe. E.-B.-V.« Shoda se je udeležilo nad 70 uradnikov in mu je predsedoval g. Ivan Z.o r e c, predsednik »D. j. ž. u.«, ki je pozdravil navzoče v slovenskem in nato nadaljeval razpravo v nemškem jeziku. Društvi sta sklicali shod zato, da uradništvo čuje naravnost od svojih izvoljenih zastopnikov, kaj da se je zahtevalo od uprave južne železnice v uradni seji personalne komisije dne 24. in 25. junija ti. in kaj da je uprava na to odgovorila dne 20. julija. — O stavljenih zahtevah so obširno poročali člani personalne komisije, gg. pl. Cerva, Matlausch, Sternadt, Posch, Perutz, Rauch, Schmied in Ziniel. Ker generalno ravnateljstvo juž. žel. noče odgovoriti pred 1. nov., se je po kratki debati enoglasno sprejela sledeča rezolucija: »Dne 12. avg. 1910 v Trstu zborujoči uradniki juž. žel. smatrajo v imenu vseh uradnikov tržaškega nadzorništve-nega področja za skrajno brezobzirnost od strani tistih činiteljev j. ž., ki z vednim vtikanjem med upravo in uradništvo ovirajo, da uprava še ni spolnila tistih obljub, ki jih je generalno ravnateljstvo dalo že 1.1907. z okrožnico 385. A. 1907. in ki povzročajo, da uprava še vedno noče poravnati dolga, ki ga je dolžna uradnikom. Zbrani uradniki nalagajo zato personalni komisiji, v katero imajo največje zaupanje, da ista postopa z vsemi sredstvi proti tem škodljivcem uradniških koristi in se vselej opira na uradništvo, ki složno stoji za njo. — Od uprave same pa zahtevajo zbrani uradniki, da se zahtevam, stavljenim v seji personalne komisije dne 24. in 25. junija 1910 takoj in popolnoma ugodi, in to tem bolj, ker uprava nima z ugoditvijo teh zahtev skoraj nobenih žrtev. — Ako bi se upravičenim zahtevam uradništva ne ugodilo, se bo le-to oprejelo z vso močjo in žilavostjo boja, ki se mu ga je nalašč vsililo«. Pripomniti je, da so bile vse zunanje večje postaje v častnem številu zastopane, a da se tržaški uradniki italj. narodnosti zaradi slo-vensko-nemško tiskanih vabil shoda niso udeležili.
Dopisi.
Iz Bočne se nam poroča, da se je slavnost tamkajšnje požarne brambe v nedeljo dne 14. t. m. izborno zvršila. Okolu dveh popoldne so prikorakale sosednje požarne brambe iz Gornjegagrada, Ljubne-ga, Letuša, Mozirja, Rečice na Paki, Rečice v Sav. dol., Sv. Frančiška in Šmartna za Dreto polnoštevil-no h gasilnemu domu v Bočni, kjer jih je pri slavoloku pričakovalo domače gasilno društvo; načelnik g. I. Pevec je na to pozdravil došle brambe in se jim v iskrenih besedah zahvalil za blagohoten obisk; prisrčno mu je odzdravil starosta gasilnih društev g. Deleja iz Rečice. Takoj na to je domači gospod župnik blagoslovil gasilni dom in potem zunaj poslopja krasno okinčano brizgalno, kateri ie kumova-la velespoštovana nadučiteljeva vdova, gospa Antonija Dedič, ki je tudi blagovolila nakloniti domači požarni brambi 50 K; prisrčna zahval^ blagi dobrotnici! Po blagoslovljenju je g. Iv. Lipold v krepkih besedah očrtal pomen slavij a in gasilnih društev sploh, nakar so vse brambe z gornejegraj. godbo na čelu odkorakale na veseličen prostor, kjer je domače pevsko društvo pod vodstvom učitelja g. Br. Žemljica zapelo več umetnih in narodnih pesmi. Med mnogobrojnim občinstvom so pa brhke bočenske mladenke pripenjale vdeležencem znake in šopke na prsi ter razpe-čavale listke za srečolov. Tudi kegljanje na dobitke se je vršilo ob veliki vdeležbi na sosednjem kegljišču. Da je bilo občinstvo s prireditvijo zadovoljno, nam je dokaz prisrčen ples, ki se je vršil pozno v noč na trati veseličnega prostora. Zahvalno priznanje gre veseličnemu odboru, narodnim bočenskim dekletom in vsem, ki so pripomogli, da je ta slavnost
tako lepo vspela! K ustanovnemu shodu Ciril-Metodove podružnice v Bočni, ki bode spojen z narodno veselico proti koncu prihodnjega meseca pa kličemo vsem: Na veselo svidenje!
Poskus nečuvene volilne goljufije. Po dolgi dobi več kot šestih let se imajo vršiti spet enkrat pri Sv. Lenartu v Slov. goricah občinske volitve. Kljub vsem ogromnim darom »Siidmarke« in »Schulver-eina« se je obrnilo stališče tukajšnjih nemškutarjev jako na slabo. Zgodilo se je namreč, da so si pridobili Slovenci ravno v prvih dveh razredih premoč nad nemškutarji, v razredih, kjer niso glasovi tako po ceni kakor v tretjem razredu. Razpoloženi volilni imenik, katerega si jč sestavila občina brez pomoči c. kr. uradov sama, pokazal je, da je razmerje združenih Slovencev proti nemškutarjem 7 proti 5, v drugem pa, da si držijo ravnotežje. Proti temu volilnemu imeniku, v katerem se nahaja med drugimi kot samostalen volilec drugega razreda občinska tehtnica, so vložili Slovenci pravočasno ugovor, in zahtevali med drugim izbris tega nepoosebljenega vo-lilca, na drugi strani pa združitev davka, kojega plačuje g. Genovefa Zabukošek. Da bi namreč preprečila premoč Slovencev v drugem razredu, vpisala le naša pravična občina polovico davka navedene gosp pod ime Zabukošek, drugo polovico pa pod ime Gru-šovnik. Obe ti reklamaciji ter še cela vrsta drugih zavrnile so se kot »postavno« neutemeljene. Pač pa je dovolila reklamacijska komisija, obstoječa iz Jožefa Sedmineka, trgovca, Henrika Solaka, mesarja, Karla Zivka, krčmarja. Janeza Ziberta, c. kr. pen-zijoniranega strašmojstra ter državnopravnega funk-cijonarja in Franceta Zormana, peka, kot uradna oseba imenik popraviti sledeče:
V e d o m a je sprejela kot volilca prvega razreda z davkom nič manje kot 210 K 60 v. nekega Karla Muhiča, brezposelnega bivšega peka, človeka, ki si celo leto ne zasluži toliko, kolikor je v tem imeniku navedeno, da plačuje davka; vedo-m a je pustila Vincencu Sarnicu ves njegov vpisani direktni davek po 1012 K 52 v. nedotaknjen in je vkljub temu ponovila še enkrat davek po 558 K 94 v. gori navedenemu zapopaden, ter vpisala kot druzega volilca prvega razreda Vincenca in Ivano Sarnic, na isti način je pustila Henrika Solaka v prvem razredu z 281 K 91 v. davka in vpisala 4udi v drugi razred Henrika in Jožefino Solak z 132 K 43 v. V e d o-m a je pustila dr. Zirngasta v prvem razredu z 206 kron 60 vin. ter vpisala v tretji razred z že zapopa-denim davkom po 40 K, a pod ime dr. Theobald ln Marija Zirngast. Proti temu porine dr. Tipliča z 3201 K 60 vin., iz prvega razreda in ne sprejme v isti razred ravno tako g. Marije Aubl z 182 K 20 v. čeravno plačuje Solak sam samo 149 K 48 v. ter dr. Zirngast 166 K 44 v., ki sta pa zdaj volilca prvega razreda. Slovenskega volilca drugega razreda Franceta Rebernika z davkom 82 K 33 v. pa je ta lepo komisija sploh črtala, tako da še v tretjem razredu nima glasu. K temu še pride, da so v naglici svoje volilce kakor Janez Urbanič in Filip Zivko z istim davkom vpisali kar dvakrat. To je storila reklamacijska komisija, komisija, v kateri sedi celo funcijo-nar državnega pravdništva. Ce se misli na tak način prigoljufati trhlemu nemčurstvu še par dni življenja, je žalostno. Vendar je ta goljufija tako bedasta in neumna, da je nemogoče, da bi ji mogel dati svoj blagoslov za nemštvo še tako goreči birokrat. Na svidenje, slavna komisija, — kje, boste že videli.
Najnovejša brzojavna in
telefonična poročila.
_____
PONESREČENA t^ARNA EKSPEDICIJA. Allesund, 20. avgusta: Člani ponesrečene polarne ekspedicije »Mikkelson« so dospeli sem na neki grenlandski ladiji.
DELNA OTVORITEV PANAMSKEGA PREKOPA.
Waschington, 20. avgusta: Panamski prekop je na atlantski strani v dolžini 5 in pol morskih milj otvorjen'ža paroplovstvo.
KOLIZIJE DVEH VOJNIH LADIJ NI BILO. Dunaj, 20. avgusta: Tukaj razširjena vest, da ste trčili skupaj vojni ladiji »Nadvojvoda Friderik« in »Nadvojvoda Franc Ferdinand« ni resnična. »Friderik« se nahaja že v Pulju, »Franc Ferdinand« je pa v dalmatinskih vodah.
+ JOSIP ULBRICH. Praga, 20. avgusta: Danes zjutraj je umrl tu član gosposke zbornice, profesor avstr. javnega prava na nemškem vseučilišču, dr. Josip Ulbrich.
RAZPUŠCENA ITALJAN. DRUŠTVA V TRSTU.
Trst, 20. avgusta: Tržaška namestnija je razpustila štiri italjanska mladinska društva, ker so zasledovala pod pretvezo športa veleizdajalske cilje. Stala so v zvezi z republikanskimi elementi v Italiji.
NOVI ŠOLSKI NADZORNIK ZA PTUJSKO IN LJUTOMERSKO OKRAJNO GLAVARSTVO. Dunaj, 20. avgusta: »Wiener Zeit.« javlja, da je. imenoval minister za pouk in bogočastje nadučtelja v Cirkovcih, Matija Herica za šolskega nadzornika v ptujskem in ljutomerskem okrajnem glavarstvu.
- o (i i'	■	____
--*--
Narodnjaki, darujte po malih prispevkih za »Sokolski dom" v Šoštanju !
m
II. izkaz prispevkov za spomenik bratoma Dr. Benjaminu in Gustavu Ipavcu. Darovali so: Karol Kveder, Šentjur 3 K, Malči Nendl'nova nabrala od Žalčanov 8 K 70 v, Emilija Jelovšek, Šentjur 4 K, Amalija Sket, 2 K, Albina Bohm, 2 K, Šentjurski pevski zbor, prebitek od Ipavčevega koncerta v Šentjurju ob j. žel. 70 K 89 v, dr. Juro Hrašovec, Celje 10 K, Juro Detiček, c. k. notar, Celje 20 K, dr. Jurtela, odvetnik, Ptuj 25 K, Marica Novak, poštarica v Šmihelu nad Pliberkom 3 K, Ignac Šijanec, učitelj v Gomjemgradu 2 K, dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Ljubljani 50 K, Jetica Škrlec za Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru 10 K, Šentjurski pevski zbor prebitek Ipavčevega koncerta v Šmarju pri Jelšah 16 K 91 v, Posojilnica v Šmarju pri Jelšah 50 K, R. Stermecki, Celje 2 K, 1. Zdolšek, naduč. v p., Celje 5 K, A. Jurca in sinovi, Ptuj 10 K, Robert Diehl, Celje 9 K, obitelj Šket, Dramlje 25 K, dr. Josip Sernec, Celje 20 K, Anton Kolarič, profesor, Ptuj 4 K, Mihael Levstik, Celje 2 K, Josip Schmoranzer, nadzornik v Mariboru 2 K, dr. Ludovik Filipič, Celje 20 K, H. Schreiner, ravnatelj učiteljišča v, Mariboru 5 K, I. izkaz 5 K 30 v, torej skupaj 907 K 50 vin. Vsem p. n. darovalcem se izreka javna zahvala ter se p<osi za posnemalce. Prosimo, še v novič da naj prirejajo čislana pevska in druga društva koncerte in veselice, rodoljubi in prijatelji mile slovanske pesmi pa naj zbirajo prispevke. Vsak najmanjši dar posameznika povzdigne ponos našega velikega dela in šteje naj si vsak zaveden Slovenec v posebno častno dolžnost biti uvrščen v imeniku prispevalcev za spomenik našima priljubljenima skladateljema bratoma Ipavcema! Pripravljalni odbor je tudi založil prav krasne razglednice s slikama bratov dr. Benjamina in Gustava Ipavca. Slike se naročajo pri blagajniku pripravljalnega odbora gosp. Janku Artmanu v Šentjurju ob j. žel. Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma Ipavcema v Šentjurju ob j. žel. 16. avg 1910. Josip Drofenig,	Franjo Kartin,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Tržne cene.
Dunaj, 19. avg. Pšenica je danes nekoliko nazadovala vsled stavke mlinarjev v bodimpeštan-skih mlinih. Cene so bile pri malem prometu za 5—10 vin. nižje. Rrž se je držala, oves je bil trden in je celo vzrastel za 10 vin. Koruza je bila medla, ječmen trden.	•
Budimpešta, 19. avg. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'67, pšenica za april K 9'93, rž. za oktober K 7'34, oves za oktober K 7'31, koruza za avgust K -5'59, koruza za maj K 5'64. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 15 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu vse za 15, rž za 5 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno. Vreme vroče.
Trst, 19. avg. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 4lVs do K 421A za dobavo K 33'— do K 34"—. Tendenca mirna.
Praga, 19. avg. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26 65. Tendenca: mirna, /reme lepo.
Budimpešta, 19. avg. Svinjski sejm Ogrske stare težke 140—142, mlade težke 144—146, mlade srednje 146—1468, mlade lahke 148—152 v kilogram. Zaloga 36.568 komadov.
Budimpešta, 19. avg. Mast. Svinjska mast 164'—, namizna slanina 136'—.
„Že dolgo let uporabljam naravno Vrane JOŽef * ovo grenčico tako na kliniki kakor tudi v zasebni praksi, ker učinkuje natančno in zanesljivo, ne da bi povzročala neugodne počutke".
Profesor G. Baccelli, ravnatelj „Glinica Medica" na 28 *	kralj, univerzi v Rimu.
Ženitna ponudba.
Kot ženitni posredovalec iščem dve nevesti na dve prav lepi mesti: eno, ki bi imela veselje za gostilno in znala dobro kuhati, z par tisoč kronami, drugo, ki bi pa imela veselje za trgovino
1	n znala kuhati, z par tisoč kronami. Tajnost zajamčena! Ponudbe pod šifro: „Poštni predal 914
pošta Grobelno.	489 5 i
2	stanovanji
eno na dvorišču z eno sobo in knhinjo, eno na * ulico z dvemi sobami in kuhinjo ter obe z vsemi pripadajočimi deli, se oddata s I. septembrom 1910 v Celju, Dolgopolje št. 1.	3-1
Proda, ali pa v najem se odda
vsled preselitve, tik ob Savinji ležeče
posestvo
z hišo in branjerijo. Cena nizka. Natančneje se izve v tobačni trafiki na Graški cesti.
487 3-1
-
. 1.< t .. .J ! 1 .
Poštno-hran. pač. št. 848.428.
- 1128 zadružnikov. —-
Vplačani deleži It 21.024*-.
Ustanovno leto 1881.
Teleffcft št. 2.
Rez. zaklad nad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1909 —- K 4,020.030-96. -
i
Mmm POSOJILNICA V ŽALCU"

REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
liO K« 111 «i • • * 'M j »v. 4.>uv/mv5
sol
Hranilne vloge obrestuje po 41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek,.rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvržene in ba poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. .Posluje vsak dan; posebni uradni dan za
stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo:
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Sirca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Frant Piki, posestnik. Odbornika: Dr. HI. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.
P
Ženitna ponudba.
Mlad, industrijski nradnik se želi v svrho ženitve seznaniti z izobraženo in premožnejšo gospodično. Dopisi pod „L. G. C. I9I0" na upravništvo lista.	488 2-1
gSgjg^ggjgSSlSgjgSlggjSSjggigSlgSlggjggjggigSigg:
•T'.	>>:•

Edini najboljši ii i i
nudi p. n. občinstvu največjo izbero finih in cenih čevljev za dame, gospode in otroke. Nadalje originalne amerikanske čevlje za gospode in dame. Telovadni-, tenis- in domači čevlji po najnižjih cenah. Štefan Strasek, Kovaška ulica.
434 12-12
gozdov v Socki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (pri brvi Meden graben) dne 25. avgusta ob 8. uri zjutraj.	473 6-1
Širite Nar. Dnevnik
za cepljenje trt se dobijo y Zvezni trgovini t Celju.
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
" vseh vrst c ZVEZNA TRGOVINA
v Ormožu je naprodaj. Več pove upravništvo tega lista.	481 3-3
Zelo redka prilika!
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila za direktno prodajo rešeno blago mnogo tisoč kom. krasnih težkih
- - - flanelnih odej - - -
v najnovejših, lepih vzorcih in modnih barvah na katerih je opaziti neznatne, komaj vidljive madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljšo hišo za pokrivanje postelj in odej, so zelo fine, tople in trpežne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošilja se po povzetju. 3 komadi zelo finih flanelnih odej za 9 K v vseh modnih barvali in vzorcih. 4 komadi domačih odej 10 K. Vsak cenjeni čitatelj tega inserata naj z zaupanjem naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak s pošiljat vi j o zadovoljen. Otto Bekera, c in kr. finančni nadstražnik v pokoju. Nachod Češko.
472 3-3
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši nspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	9 28-23
iureau: Praga, Prikopi 27.
parhasti za ženske cbleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja narodna veletrgovska Hiša
R. Stermecki v Celju
482 3-3	sprejme takoj
notar Hudournik u Ljubljani
6 belih
rjuh. zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2 'l4 m 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 'l4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju
mešane trgovine, v bližini Celja, na obljudenem
prostoru z opravo in stanovanjem se zopet odda
v najem. — Naslov pove upravništvo tega lista. 480 3-3
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
&	1 kg sivega, dobrega, pulj enega
2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; »Ja^BBK-J^* 1 belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg JLjaLp-. veleSnega, snežnobelega, pulje-fc lBiiji^g^pggg^^nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, '	sivega 6 K; 7 K; belega, finega
10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
ZgotOvljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13'—, 14.70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50, 5'20, 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-3
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.
ste dve lepi posestvi. Prvo obstoji iz lepe, zidane hiše, hleva za štiri govede, kozolca in drvarnice. Zraven je lep sadonosnik in rodovitna zemlja. — Pri drugem posestva je gostilna in tobačna trafika. Obe posestvi se prodate po zelo nizki ceni. Naslov pove upravništvo »Narodnega Dnevnika"
MMNMMMMNIMMI
|OS. CRETNIK
kateri ima veselje do trgovine ter je poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj pri	484 3-2'
Vincenc Kveder, trgovec v Žalcu.
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ib juž. žel.

Po zelo znižanih cenah priporoča
Celje, Gosposka ulica št. 6
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meti v lastni delavnici,
sprejemajo se tndi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-3
^ŽsžT tudi za najhujše, kile, ^^	trebušne obveze, sus-
pensorije, pokončne držaje ter raznovrstne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne roke, noge itd. izdeluje po nizki ceni prva spodnještajerska izdelovalnica
Franc Podgoršek, bandažist
Maribor, Grajska ulica 7 (Burggasse 7).
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
/
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega most«
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in pO solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev.
Novosti
i
S B
v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter
velika zaloga
francoskih batistov za letne obleke
de laine Liberty Levantin
v najnovejših vzorcih
priporoča
Karol lfanič, Mje
33 Narodni dom. 52-33
a
• «

Fw> M
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
franc Sirupi

Celje, Graška cesta.
1 ,
(O
S—
iS
j* o
eo
03
co >
© N .
S
1
»J
m
Ne odlagajte z naročili
na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ===== proti franko vrnitvi. =====
m
SPI »&'<

msnmBssm
Iv. Jax & Sin, Lmtollana
336 52-13 Dunajska cesta štev. 17

Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastoni in franko.

0»
.2.
«5< 9»
«<
9» O
eo
CD N4
priporoča po najnižjih cenah^Isvojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih lip, ogledal in okvirjev za podobe.
Na debelo! tffc Na drobno!
Nagrobne 2: vence
■1
vlažnih velikostih in cenah s trakovi |in brez trakov ima v
----------------Mrour-	.^.ot I -
zalogi
m
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto.*— Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
j
R. DIEHL, zganjamo, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja in domačega
konjaka.
m
jtarodn! sliHar in plcsHar V Celju.
P. 11. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več
zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje,
Gosposka ulica štev. 5.
..v!--	• . ;..... <■ ■■ - .»f.*.«^ : _
Lekarnar j aA. Thierr yj a balzam
■ M	(obl. varovano.)
Edino pristen z nuno kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motejnu prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče; bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna •	steklenica K 5'—.
lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega nčinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici E 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu . i%
A. Thierry v Pregradi pri Kogalc^l
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.	316 1^-15
i.
Ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva uliča^ št. 2. Rezervni fond kron 400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
149 40-25
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
472%,
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika z& sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
— ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
.LASTNI DONI'
D©
5©
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odtegnje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
„ Edino narodno
H Prta jnžnoftajmKa Kamnoma
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
IzvrSevanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd.	::*.
Brušenje, poliranje m s
strnganje kamena s troji.
tttdtirfrijsfc družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanlli ali betoni-ranili rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavi:,Kamnoseška Industrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: tavanje napisov v iste. :;:
m
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju
: prevzame vsakovrstna --^ ^
i	•• V •'-'•Vi. '1 b .'V " **
stavbena zlasti tesarska dela.
Sprejmem takoj
učenca.
OT K> tb
Ivan Ravnikar
Celje, Graska cesta.
Največja in najcenejša
zaloga špecerijskega in barvnega blaga.
Prodajam pravi zabukovski premog pO najnižji ceni cele vozove in na drobno.
Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke.
Na debelo. Na drobno.

v Ljubljani.

Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
AgfO-čar
Kur le trgovcem in gostilni-d.t zadrugam, društvom itd. vir za nakupovanje blaga.
IIava«! Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, Mr%9£ S	semena stroji ln orodja.
v r|M 0 ■ Štajerska, Istrska, dalmatinska, dolenjska, V 111 Cl. goriška, vipavska, zajamčeno pristna vitla. • • • > Sir, maslo, žito, moka, olje Itd. • « « •
• - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
52-33 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.

Zvezna trgovina v
«v
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj.
= Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.	=
83 48-29

ni=iE
1*1 Ml
!9
■I
M
Južnoštajerska hranilnica u Celju
s. u flarodnem domu. m
L
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje„ vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
r
J
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drngih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se lližtlfiltflfoftkC HfSflilttfcC pri na,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
itiRiitiiiiv* au var0vance in zahtevajte pri sodiščih,	k«9«i|MS#A "
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jMZto1$J?DP H»aimuKv.
43 52—32
I
13
SEjjS=M5
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579 =====
V lastni hiši
,Narodni dom*
Telefon štev. 22
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2H/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%» 51/2% obrestovanju.
in 5°/0
Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog S S ^ad 332.000 kron rezervn. zaklada
13 52-33