Jotraa|a tiđala. 427. Jtei/IIHD. 8 iumuđi, »ietrtei. itee 1. đecemUi 1910. Craa 4 vturfo. LctBlR XLIII. Jntranja iidafa w Llukliaalt vsc leto...............K 12*— pol leta...............»t 6'— vetrt leta...............» 3— •sa mesec...............m I'IO Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kntftova Ptica št. 5, (▼ pr1t!U;i Icto) it*eUm *♦. M. Izhaja vsak dan zjntraj. Posameua itevilka 4 vtnarjt. Inserati: 65 mm Široka petit vrsta 14 vln. Pri večkratni inserdjl po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne v poslatve nnrofiiifie se ne oiira. J*tru|a Izdala po posti za A TStro-Ogrsko: vie leto...............K 18— pol leta.................9-— ^etrt leU...............„ 4*50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo ceio leto...........78 — Upraviištvo: Kaaflova alka 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon $1,85« Najnovejš© vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Iz »Slovenskega kluba«. S. — Dunaj,, 1. decembra. »Slovenski klub- se je včeraj nanovo konstituiral. Načelnik je dr. Šuster-šit\ namestniki so dr. Dulebić, dr. Korošec in Povše. Poleg teh treh so poslani v parlamentarno komisijo Še Ivanišević, dr. Krek, dr. Gregorie in Grafenauer. Xaša veerajšnja vest, da so si osnovali dalmatinski poslan-ci svoj lastni »Hrvaski klub« je temeljila na inforinacijah iz vrst teh poslaneev samih. »Slovanska Enota«. S. — I) u naj, 1. decembra. »Sla-visehes Tagblatt« prinaša iz dobro iHUičenih kromov ve^t, da so imela potaja«}ja glede reorganizacije >Slo-vanske Knote« že povoljen uspeh. Jugoslovanski visokošolski odsek. S. — Dunaj, 1. decembra. Jugo-slovanski visokošolski odsek je iinel snoči ob 6. številno obiskana sejo, v kateri so se obravnavala taktična vprašanja glede postopanja v prora-čunskein odseku. Vprašanje jugoslo-vanske vseueiliške zahteve se je preložilo na poznejši čas. Kakor se vidi, so imela prizadevanja jugoslovan-skih poslaneev, ki so zahtevali, naj se vendar enkrat stori definitivni sklep, kakšne korake naj se podvza-rae, vsaj delni uspeh. Debata o jugo-slovanskem vseučiliškein vprašanju se je sicer preložila na nedoločen čas, toda situacija se je izpremenila vsaj v tem oziru, da je sedaj možno glede vseučiliškega vprašanja nekaka med-sebojna kontrola in medsebojno na-daljevanje tozadevnega dela. »Naro-dova« vcerajšnja razkritja o zavlače-vanju zadeve s klerikalne strani, so popolnoma resnična in nišo nemalo pripomogla k tako hitri remeduri. Belokranjska železniea. S. — Dunaj, 1. decembra. Želc*/-niški ininister \Vrba je naznanil veeraj poslane u dvorneinti svetniku dr. Ploju, da je zaukazal izvršiti politični obhod trase Novo mevSto - Crno-melj - Metlika, ki naj se izvrši pj možnosti takoj, v kolikor to pripušča **etlanji slabi zimski čas. Posvetovanja ministrskega predsed-nika barona Bienertha in zbornicnega predsednika Pattaia« S. — Dunaj, 1. decembra. Mini-^trski predsednik baron Bienerth in zbornični predsednik Pattai sta imela tekom včVrajsnjcga dne pogaja-iije z voditelji strank, zlasti pa s slovenskimi in laškimi glede postopanja v proračunskem odseku. Proračunski orisek bode sklican najbrž sele v torek ali sredo prihodnjegs, tedna k seji. V tej seji se bo volilo najprvo načelnika, Kakor znano kandidirajo Nomci za to mesto zopet barona Chiarija. Na to se bo nada-ljevala v proradu nsk em odseku debata glede italijanskega fakultetnega vprašanja, ki je bila v jnlijn preki-njrna. Debata pa se bo nadaljevahi le do prehoda v specijalno debato. Nato naj bi se priče! obravnavnti proračunski provizorij. Italijansld poslane i so odločno proti takemu program u in zahtevajo, naj generalni debati o italijanskem fakultt tnepi vprašanju neposredno sledi tuđi šjh** cij:»hui debata, ali pa naj se jim da vsaj garancije, da bo italijansko fa-hultetno vprašanje tekom decembra že rešeno. Tozadevna ]H>ga janja s * danes na(!alju.iejo. Vlada išče kom-Iironiisnili ]wtov. Parlamentarna komisija enotnegii eeskega kluba, S. — Dunaj, 1. decembra. Parlamentarna komisija enotnega češkega kluba je imela včeraj sejo, ter se je sklenilo, danes v plenarni seji parlamentarne komisije enotnega češkega kluba predlagati, naj se češki poslan-ci udeleže češko - nemških spravnih pogajanj, ki se vrše na Dnnaju. Ker je že tuđi — kakor smo veeraj poro-čali — v svoji seji sklenil nemški »Nationalverband«, udeležiti se češko - nemških spravnih pogajanj, tako je gotovo, da se ta pogajanja tuđi vrše. Začetek in kraj teh pogajanj se bo določil danes v razgovoru mi-nistrskega predsednika barona Bienertha s češkimi in nemškimi voditelji strank. Draginjska debata t državnem zboru« S. — Dunaj, 1. decembra. Govor-niki izrabljajo draginjsko debato k dolgoveznim, za nikogar zanimivim razlaganjem več ali manj osebnih nazorov o tem tako važnem vprašanju. In tako se dogaja, da je sejnica od časa do časa skoraj prazna in da je zanimanje za ćelo draginjsko vprašanje navidez v zbornici popolnoma izginilo. Le kadar govori minister, ali kak odličan strankar, se klopi v sejnici zopet napolnijo. — V zbornici je namreč bilo včeraj zbranih raz-meroma mn<»go poslaneev. Saj se je pričakovalo. ta se bo že včeraj glasovalo o pr<-slaniški zbornici, v ogrski pa sele v sredi prihodnjega tedna. Ministrski predsednik baron Bienerth predseduje češko - nemškiiu spravnim pokajanjem. G. — Praga, 1. decembra. »Narodni Listv« javi ja jo, da bo v češko-neznških spravnih pogajanjih, ki se prieno v prihodnjih dneh, predsedo-val sam ministrski predsednik baron Bienerth. Razkritja o finanenem ministru Bili nsk em. S. — Dunaj, 1. decembra. »Vi-denski Dennik« se peča v posebnein članku s finančnim ministrom Bilin-skim, ter prinaša razkritja, kako se minister Bilinski že pripravlja na cdhod. Izposloval je za svojega brata Marijana Bilinskega, ki je popolnoma nesposoben, povišanje v dvor-nega svetnika in za njega posebno inspektorat no mesto pri pošti v Galiciji. Drugega svojega sorodnika pa je spravil po llmesečni praksi v ministrstvo in skoraj na to je bi! imenovan za ministerijalnega podtajnika. »Videnski Dennik« s tem prinaša le nekoliko onih vesti, ki so se v zadnjem času lancirale od poljske strani iz Galicije proti ministru Bilin-skemu. CcSk! radikaJci prati eetto - semakim ■pravmtaB pogmjaajem. S *— Dual* 1- decembra. Klub eeSkih radikaloev je imel veeraj sejo, na kateri je ao^laano sklenil, predlagati danes ▼ plenarni seji parlamentarne komisije enotnega Mkega kluba, naj se Čehi ne udeleže češko-nemških spravnih pogajanj. Radikal-ci bodo seveda danes s tem predlogom propadli, vendar se bodo pokorili sklepu enotnega češkega kluba, s ka-terim se določi, da se Čehi udeleže češko - nemških spravnih pogajanj. Grof Forgach — odlikovan. F. — Dunaj, 1. decembra. Av->lrijbki poslanik na srbskem dvoru, grof Forgiich, je bil imenovan za tajnega svetnika. (To se pravi jk>-ciomače, grof Forgack se v kratkem s(»znaui z modro polo. Opomba uredništva.) Italijansko fakultet no vprašanje. G. — Trst, 1. decembra. ^Pic-colo« javlja, da so italijunski državni } oslanci skleiiili, da ne pripuste de-litve debate o italijanskem fakultet-nem vpraianju v proračimskem ooslanci zahtevajo, On naj bi se neposredno po tozadevni generalni debati vršila takoj specijalna debata, da bi bila tako predloga o italijanskem fakultetiiem vprašanju že venuar enkrat rešena. K temu je pripomniti, da so se italijanski poslanci odločili do tega koraka ^^ led pritiska italijanskega dijaštva, l;i £rrozi z novimi demonst raci jami v slučaju da ne bi bilo italijansko fa-kultetno vprašanje v proračunskein odjeku takoj in ugodno rešeno. Železniski oficijanti pri železniškeni ministru. G. — Dunaj, 1. decembra. Včeraj je bila deputacija vseh oficijan-tov avstrijskih državnih železnic pri železniŠkem ministru \Vrbi ter era prosila, da naj so sprejmejo oficijanti med uradnistvo državnih železnic. Železniški minister pa je obljubil tej zahtevi le deloma ugoditi. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo. F. — Bel^ra*!, 1. decembra. Skupščina je včeraj sprejela v principu trgovinsko pogodbo meojav za nas malo laskav, ker kaže pomanjkanje domaćih, ta-kim na 1 ograni doraslih sil, ali pa pomanjkanje uprleda in volje naših ljudi. Lahko bi se navedlo več sluča-jev, v katerih so nedoinačini pokazali večji interes za nekatere naše stvari, kakor mi sami ter se zavzema-li za naše koristi. Omejujemo se na splošno jK)litiko iu navajamo samo ilva slučaja: V naši politiki igrat a vedno večjo in večjo vlogo dve imeni, dva inoža: na eni strani dr. Masarvk, na drugi strani pa oliti-ke v pomanjkanju svojih sil iu svoje energije in vsled apatije v narodnih vrst ah naslanjati in se opirati na ose-be, iniciatorje in zagovornike, eestJ tuđi na prave voditelje, ki pripadajo četudi bratskim, vendar pa drugim minulom. Masarvkov vpliv je samo mora-len, njegove intencije ni majo stran-karskih ali sebičnih eiljev, dočim stremi dr. Šusteršičev vpliv narav-nost za strankarsko-političnimi ; motri in interesi. Od njegovega nastopa, da, od njegove taktike je vedno bolj iu bolj «>dvis:io postopanje in delovanje kle-rikr.lno--prava.skih življev pri nr.s. Ta vpiiv seza c*elo tako daleč, da je merodajen ne samo za naše med-strankarske razmere, marveč eelo za kiubske odnošaj- hrvačkih poslancev r.a I)mi::ju. Širsteršlč vpliva tuđi na Bosno, Hercegovino in Istro. Naravno je, da je nedavni spor Husteršič - Masarvk vplival tuđi na nas in da so naprednejše narodn* skupine bolj naklonjene Masarvltu, dasi je njegov vpliv, kakor smo že naglasali, samo moralen. Toda to pot ne nameravamo stopiti v meritorno razpravo in kritiko teh vplivov. Hoteli smo samo opozoriti na dejstvo in sicer za to, da pokažemo, kako vedno bolj in bolj izgubljamo v naših -stvareh samih iniciativo, vodstvo in predstaviteljstvo. Nekoe so bili naši prvaki od Strossmaverja do Klaića gotove po-tence, ugledniki, ki so reprezentirah in dajali politiki smer. Danes se je to spremenilo in sicer najbolj radi malenkostnih ljudi« radi groznica vost i ln>rl>e, radi apatije inteligence, radi brezbrižnosti . . . To dejstvo vedno veeje nesamostalnosti i u b rez moči naše politike samo obsebi bi nas moralo napotiti, ežljivi možakarji. Ne da se tajiti, da je v tem članku mnogo bridke resnice. Dalmatinski poslanci so v zadnjih letih tako-rekoč izloeeni iz domaće svoje politike, ker stoji le-ta popolnoma pod vplivoui dr. Šusteršiču. Dr. Susteršič je preje vplival na razmere bolj indirektno, v zadnjem času pa je posegel direktno v tok dalmatinske politike s tem, da je kranjska klerikalna stranka s *svojhn denarjem ustanovila list »Hrvatsko Državo« v Splitu, ki ima propagirati ideje slovenske klerikalne stranke v Dalmaciji. Neđovoljeno deželno posojilo. Včeraj je vendar spregovoril »Slovenec« o deželnem posojilu in sicer tako-le: »Slovenski Narod« piše krvave neumnosti o baje nepotr-jenem zakonu glede deželnega melio-račnega i>osojila. Danes zjutraj je pa prišel iK>polnoma ob pamet, ko piše, (ia je nepotrjeni zakon dr. Šusterši-čutilnikzlomil. Mismo se informirali r.a merodajnem mestu in izvedeli smo, da zahteva vlada za potrditev zakona samo neko dopolnilo, kakrš-nega zahteva od vseh drugih dežela n. pr. od Bukovine, Šlezije in drugih. Deželni odl>or se zdaj pogaja glede novega l>esedila in je bil glede tega prošli teden deželni glavar pl. Šuklje na Dunaju. To je vse in mi se le čudimo, kako more list, ki stoji v 7,vezi z dež. odbornikom dr. Tavčar-jem, od katerega tuđi informacije iz deželnega odbora dobiva, pisati tako brezvestne neresnice. —- Po štirih dnoh se je torej »Slovenec« vendarle čuti! prisiljenega spregovoriti o /r- nenein zakonu glede 10 milijonskega l>osojila. Koliko bi pac »Slovenee« dal, ako bi lahko molčal o tem kočiji vem vprašanju? Tako pa mora priznati, da zahteva vlada za potrditev zakona samo nejto dopolnilo, kukrš nega zahteva od vseh drugih deiela na pr. Bukovine, Šlezije in drugih. Deželni odbor ae zdaj pogaja *» fi-nančnim ministrstvom glede novega besedila in je bil glede tega prošli teden deželni glavar pl. Šuklje na Dunaju. Ali smo mi kaj drugega trdili f In vendar je škofov list tako predr-zen, da si upa ob koncu svoje notiee, jH)tem ko je sam priznal to, kar *»mo mi trdili, ozironia raskrili, zaviti oči in reci, da je »Slovenski Narod« pi-sal »brezvestne neresnice«. Čisto jm> iiguorijansko! In veudar je »Slove-i»ec« več priznal, kakor smo mi trdili. »Slovenec« sam pravi, da .so llerikalci radi |K>sojila že pričeli pokajanja z vlado in da je v tem oziri: že ćelo interveniral na Dunaju deželni glavar pl. Šuklje. Torej po priznanju »Slovenca« same#a se je ž»i pričela kravja kupčija. In vendar se ^re, kakor pravi škofov list, samo za »neko do|K>luilo«, kakršnega je vlada zahtevala tuđi od deželnega zbora hu-kovinskega in šlezijske#a. Hm, samo dopolnilo! Čudno, da je vlada p<>-trebovala dve leti, da se je domislila tega dopolnila in da se je spomniht na to dopolnilo sele v času, ko je jel dr. Susteršič v parlamentu zopet rožljati z orožjem obstrukeije. In nič drugega se ne zahteva, kakor to, kar se je v enakib slučajih zahtevTalo od Bukovine in Šlezije? Denimo, da j^ to res, potem klerikalni većini ne ntoremo prihraniti očitan ja, da je skrajno lahkomisclno in naravnost brezvestno postopala, ako je vedela, da je vlada pri najetji; deželnejara po-sojila v Bukovini in Šleziji zahteva-Iji gotove posebne točke, a teh točk vkljub temu ni sprejela v zakonski nacrt. »Slovenčev« odgovor n^i na-.ša razkritja. ne potrjuje samo vseh naših trditev g:leoslan8ke zbornice Pog-ačnik, ki pa je na veliko jezo in žalost »Slovencevili« urednikov mo-lal končno le priznati, da dalmatinski postanci I)ulib)ć, Prodan, Perić in Ivaniševie pravsaprav le nlao pri-stopili kierikalncmu kluba. Elsnerjev prihodi. Snoči se je pripeljal z brzovla-kom iz Gradca v Lj ubijano novo imenovani predsednik ljubljauiikega cJe-žehiega sodišča KUner. Kdo ga je sprcjel, ne vemo, nemara dvorni svetnik Pajk. Pravijo, da 1h> novoimenovani predsednik ob svojem na-stopu zabičal svojini podrejenim u radni kom, da se morajo ne samo v svojem uraduem poslovanju pot>laže-vati izključno nemškeg-a jezika, inar-več da morajo tuđi v osebnem obče-vanju v u rad u rabiti nemščino. Kak-šno stalbsče zastopa Klsner v jezi-kovnem oziru, izpričuje ta-le zgod-ba: Ko je Elsner pred leti kot sodni inspektor nadziral ljubljansko sodi-šče, je slučajno slisal, da je eden izmed uradnikov povoril s predsed-stvenim slugo Hubfccherjem slovensko. Ko je Hiibscher odšel, je vpra-šal dotičnega uradnika sarkastično: »Meinen Sie, dass Hiibscher nicht deutsch verstehtf« Šved oki pri obravnavi proti falsifi-k a tor ju V ašiču. Iz Belgrada nam pisejo: Te dni bo sodLšče razpisalo obravnavo proti falsifikatorju takozvanih Fried-jungovih dokumentov — Vladimirju Vašiću. Kaikor zatrjujejo osebe, ki iinajo stike s sodiščem, bo obravnava sredi meseca decembra. Za rezultat preiskave vlada splošno zanimanje. Tuđi kralj se za stvar izredno zanima, zato si je dal predložiti v pregled vse akte iz Vašićeve afere, čim je bila preiskava zaključena. Iz tega je nastala vest, da namerava kralj z ozirom na Avstro - Ogrsko abolirati kazensko postopanje. Toda ta vest je po informacijab na najkomi>etent-nejšem mestu popolnoma iz vi ta iz trte. Xa obravnavo bo pozvana ćela vrsta svedokov. Kot priče bi morali biti zaslišani razni elani tukajšnjega avstro - ogrskega poslaništva, ki pa seveda ne spadajo v podsodnoet srb-skega sodišča. Ti bodo zaslišani samo, ako se prostovoljno javijo sodi-šču. Isto velja tuđi glede prič iz Avstro - Ogrske same. Tuđi ti bodo zaslišani samo v slučaju, da sami pri-dejo k obravnavi, kakor so to storili srbski svedoki v dunajskem Pried-jungovem procesu. Srbsko sodiščv se-veda nima nobene moči, da bi moglo citirati predse priče iz Avstro - Ogr-ske. Kolikor je sedaj znano, prideta k obravnavi kot svedoka iz Avstro-Ogrske edino poslanca dr. Masaryk LISTEK. Na robu prepada. Povest; spisal F. R. (Dalje.) Nisem se razburila, papa, je odgovorila Lizika. In prav všeč mi je, da je Elvira prišla. Ne zaradi tega, ila sem ji povedala svoje mnenje, marveč, ker me je njen obLsk pripra-vil do sklepa, da ti povem iu razode-tiem vse, kar ini leži na srcu, česar pa doslej nisem botela nikomur zaupati. Stari gospod, ki ga je že Lizikin pogovor z Klviro zelo presenetil, se je silno čudil, da ima njegova hčerka -,krivnosli, ki jib doslej ni botela nikomur zaupati. Slutil je, da mora biti stvar jako resna. Morda bo bolje, da mi to skriv-aoet jutri razodeneš, je dejal Lizik?, tK)ječ se, da bi jo pripovedovanje še huje razburilo. Do jutri se boda tvoji razdraženi živci že zopet pomirili in mogla mi bos vse, kar ti je na srcu, y miru povedati. Ne, ne, papa, je ugovarjala Lizika. Zdi se ini, da bi me ta skrivnost *adušila, ce bi je tebi ne povedala. Predolgo mi že lezi na duši. Sedi sem-kaj k meni in poslušaj me. Stari gospod se je vsedel k postelji in prijel svojo hčer za roko. Će ini obljubiš, da se ne 'boč raz-burjala, pa povej, kar ti lezi na srcu. Lizika je povedala svojo skrivnost. Obširno je pravila, kako se je \ strašila razlienih opomenj, ki jib je fclišala od poslov, kako je iz različnili besed in nan i travanj, oštrih sodb in zabeljenih ik < čavosti služincadi prišla do sfH>zn;:-.ja, da se imata Svetlin in Elvira rada in se hoceta jk) Olgini smrti jKirocit: in kako je končno našla Olgino sk.ivnostno pismo. Sancin je sam vedel, da se je med Sveti inom in med Elviro že za življenja Olge začelo Ijubezenske raz-inerje; v tem oziru je vedel še veliko več, kakor njegova hčerka in vsled tega g-a Lizi kino pripovedovanje ni presenetilo. Toda o pismu ni vedel ničesar, to pismo ga ni samo presenetilo, nego ga tuđi prestrašilo. Pregledoval je to pismo natanč-no, kakor bi se hotel prepričati,- če je res pisano od roke njegove umrle hčere. Med tem pregled ovan jem je za dobi 1 zopet svoje duševno ravno-vesje in postal miren, hlađen iu pre-udaren, kakor pri sklepanju velikih kupčij. Prva njegova misel je bila, da je Olga to pismo 8pisala v trenotku posebne razburjenosti. Vedel je, da je bila Olga y zadnjih mesecih svojega življenja silno raaburljiva, da jo je vsaka malenkost rafcdražila in da jo bila v takem stanju kaj darežljiva z očitanji. A ker je Lizika tuđi povedala kake besede, opomnje in nami-gavanja je stišala od poslov, si je moral priznati, da zna imeti Olgino pih-mo lahko tuđi velik pomen. Kar si mi razkrila, je rekel Lizi-ki, je jako resna stvar, o kateri bom moral trezno in dobro premišljevati. Kazumein pa, da ti je tu stvar delal i velike skrbi, da ti je kakor kamen ležala na duši in te razburjala tako, da si naposled se zbolela. Ali boš izi>olnil, kar želi Oltfa v tem pismu f je vprašala Lizika. Tega š<* sam ne vem, je odgovo-ril stari gospod. To je treba temeljito premisliti. Vem, da l>oš pravo za del, je s pre-prostiin, a popolnim zaupanjem rekla Lizika. Ah, papa, ti ne veš, kako lahko mi je zdaj pri srcu . . Za Liziko je bil ta pogovor z oče-tom pravo olajsanje. Od trenotka, ko je svojo skrivnost zaupala očetu, ko je imela trdno zavest, da bo njen oče, ki je bil v njenih oceh uprav ne-zmotljiv, vse tako uredil, da bo najbolje, ni na to stvar sploh nič več mislila. Mirno je bilo njeno špan je, raz-draženost živcev se je polegla in zdravje se ji je kar vidno popravljalo. 2e 6ez nekaj dni je zapustila posteljo in tržaški zdravnik je po vestni prciskavi izrekel za starega Sancina najveselejšo sodbo, da je Lizika popolnoma ozdravljena. To se mora lepo in primerno po-slaviti, je srecni oo© rekel »voji hčer-ki. 2m nedeljo p>ovdbi, kolikor hoćeš svojih prijaleljic in mancev, naj bo zopet enkrat vesel dan v tej hiši, ki je videU še tako malo veselega. Bil je v reppici jako veeel 4an. Stari gospod je pustil mladino, da ae je radovala, kak^r s^* ji je zdelo in hi>-telo in .: njenim razveseljevanjem. V družbi je bil tuđi dr. Grebene Bil je med veselimi najveselejši in Lizika si ni nič domišljevala, ko je i:f-vseg"a njegovega vedenja in govorje-nja sklepala, svojo običajno prisotnost duha in opazovalno zimvžnost. Dasi se jt* stari Sancin i>o«teno trudil, da bi mla-di družbi prikril svoje brige, vendar j^ dr. GreWnc prav kmalu s{>ozual, da je stari ^o^jkkI raztresen in da mora imeti resne misli. Će ima kupčijske brige, je dejai De-kletce, podaj mi roko« in dr. Schwa-bovi »Zora vstaja za gorami«. Oboje ob spremijevanju klavirja. — Da me omogoči tuđi posetnikom sobotne-ga »Tannhauserja« obiskati naš večer, se bo vršil do 10. ples in nato Klasbene in pevske produkcije. Za temi se ples seveda nadaljuje. Razne stvari. * Brata u mori 1 zaradi dedšeine. V Sapatadejosu na Komunskeui je '.imoril 151etni Stan, sin malega kmeta, svojega 91etnega brata, ga razko-*>al in v vrečo zavitega vrgel na so-jshIovo dvorišče. Ko so ga prijeli, je izprva tajil. pozneje pa je priznal, da je to storil z namenom, da podeduJ3 on sam eelo kmetijo po svojem očetu, ki K^ži na smrtni jx>stelji. * Borba z levom. V nekem cirkusu v Berolinu je hotel nastopiti ikrotilec Maver v borbi z levom. Ko pa je stopil Maver k levu, ga je ta pograbil in mu precriznil vrat. f^mpterja so prepeljali v bolnišnico in zdravniki upajo, da mu bodo obranili življenje. Zadnje ljudsko štetje v Zedi-ujenih državah. ,> Tribuna« poroča, da se je na.štelo v Zedinjenih državah pri _ zadnj^ni ljudskem štetju 93,471.648 dus, kar da v zadnjih desetih letih prirastek 17 milijonov duš. * Zblaznel kmet. Nekje na Finskom je napadel v cerkvi zblaznel kmet pastorja pred oltarjem z velikim nožem in ga težko ranil. Reakei-jonarci dolie seveda naprednjake in : socijaliste, da so ti povzročili ta na- 1 pad. la I * Samomor uradi očetovttva. V o Budimpešti se je ustrelil davčni kon-fk trolor Josip Đlahunka, ker ga je to-«- žilo neko dekle zaradi ooetovstva in e- ga je sodišee obsodilo v precej visoko a- sliinente. n' * Nesgode pri simskem sportu. a- Iz Inomosta poroeajo, da so se to ne- • deljo po vsej okolici pri zimskih za-m I havah dogajale veeje in manjče n«*-I sreče. Xič manj kakor deset oseb si rft je zlomilo pri san kan ju in pri vad- ^ bah s sin učini kako kost ali pa dobilo )V težke poškodbe. Rešilno društvo je ^ imelo ves dan dovolj dela s preva- a_ žanjem iK»nesreeeneev. ja * Eksplozija beneinakih kotlov. a. Bencinovi kotli velike beneinove \. družbe v Boxhagen - Rummelsburgu \\ so se, — najbrže sami — užgali. —- 2« Družba ima namreč v deset kot Uh, u ki stoje drug za drugim, 10,000.000 !i kilogramov beneina. Od teh je eks- i. plodiral en kotel s 500.000 kg in za ?. njim sta poeila še dva v presledkih 0 po pol ure. Ljndem v sosednjih delav-^ skih hišah se je posrećilo se še pravo-). časno resiti in prav čudno je, da se i- ni nikdo ponesrečil. Škoda znasa do-i_ sedaj približno milijon kron. z * Zaljubljen pareek. Iz Filadel- )- fije poroča »Voee del popolo« zelo za-a nimivo zaljubljeno povest. Ko je preiskal nek železniški uslužbeneo zaboj, ki je pritrjen pod nekaterimi vozovi in služil za shranjevanje raz-a nega orodja, je izvlekel v svoje ne-a malo začuđen je mlad, od mraza na-l" pol otrpel parček. Ko sta se nekoliko x okrepčala z gorko kavo, se je pred-r stavil mladi kavalir kot devetletni a Daniel Harmon s svojo devetletno e nevesto Marijano Mastriglio, ki sta hotela pobegniti v Baltimore pogledat malo po svetu. Amor ju je imel i- pa očividno za norea. Dva dni sta se vozila v ozkem zaboju, potem pa ju i. je pripeljal vlak nazaj v Filadelfijo. 1 --------------------- e Žalostna obletnica. (Petindvajsetletniea srbsko - bolgar-" ske vojne leta 1885.) I. 5 Te dni je preteklo 25 let, odkar i J se je koneala bratomorna srbsko-bol- I y carska vojna. 1 Za slovanski svet žalostni dnevi so bili to, ko sta se pred 25. leti dva 1 bratska slovanska naroda v bitkah pri Slivnici, Dragomanu, Caribrodu ) in Pirotu morila in pobijala med sa-1 bo v veliko veselje njiju skupnih so-\Tagov. Xej)osredni vzrok bratomorne borbe je bila aneksija Vzhodne Ru-melijp. ki jo je proglasil takratni bolgarski knez Aleksander Baten-berški. Srbski kralj Milan je vzel to za povod, da je napovedal Bolgarski vojno, ker ni hotel trpoti, da bi se sosedna B<»lgarska povećala. Kralj Milan je računal s tem, da bo z lahkoto iz voje val zmago, ker je neposr^ Ino pred začetkom vojne ruski car Aleksander odpoklical iz Bolgarskt vse ruske generalštabne oficirje, d t so torej Bolgari razpola-Kali samo /. navadnimi častniki, a še ti so bili večinoma sami mladeniči. Sprva je bila kralju Milanu sre-ča mila in njegova vojska je po neznatnih bojih zavzela obrnejni Cari-brod in Trn ter končno prodrla do Sli\Tiice. Pri Slivnici je stopila Srbom na-sproti bolgarska armada in započela se je bitka, ki je trajala tri polne dni od 17.—19. novembra 1885. Dopoldne dne 19. novembra je dobil bolgarski knez Aleksander ob-vestilo, da so Srbi zavzeli Breznik in da so na potu proti Sofiji. To je kneza tako prestrašilo, da se je hotel sredi bitke u makni ti v Sofijo. Sklican je bil vojni svet Pri voj-nem svetu je knez zaatopal staliUe» da najbolje kate, ako se bolgarsk* vojska u makne do Sofije, đoSm tta se major Gudžev in stotnik Benderov zavzemala za to, naj bolganka armada vztraja pri SlivnicL Knežev predio^ je propadnL Ko je stotnik Benderev odhajal s posve-tovanja, se je ne znajoč, da stopa tik za njim knez, izrazil o Batenberiann tako - le: »Dorak ni^evo nje s&ajet.« (Tepec nicesar ne rasmnfli) I Te betede je knez aliaal, ter si jih dobro zapomnil- Ko je bila vojna jk/inčiina^ ao vai častniki avanzirali, samo ne Benderev, dasi si je pridobil največ zaslug v vojni. Toda ta malenkostna osveta ae je na knezu bridko niaščevala. Par meseeev kasneje je isti stotnik Benderev na eelu zarotnikov vdrl v kneževo palačo in prisilil kneza Aleksandra, da je podpisal izjavo, s katero se odpoveduje bolgarskenm prestolu. Po vojnem svetu v Slivrnici je bil knez Aleksander ozlovoljen, ker ni bil sprejet njegov predlog, zato je zapustil svojo armado in stA sam vr-nil v Sofijo. Mož se je namreč bal, da bi ga ujeli Srbi. Prišedši v Sofijo, se je prepričal o nere«nicnosti vresti, da korakajo Srbi proti Sofiji. Nenadoma se je vrail v Slivnico, kamor je dospel ob 5. popoldne dne 19. novembra, ko se je bitka že koneala z zmago bolgarske vojske. To bitko je torej dobil vrhovni poveljnik bolgarskih čet, major Gudžev, ne pa knez Aleksander Ba-tenberian, kakor krivo zatrjujejo Nemei. Iidiijatelj in odgovorni urednik: Rnnto Pnst«)«leuiš«*k. Loterijske številke. Dvigojene v sredo, 30 novembra 1910 Bnii 24, 32, 33, 13, 39. i Anton Šare | Ljilljaa iMmm ilica rt. 5. u npii iHfisfi iliu (uivrtti |1«« P«ti) pristne švicarsRe vozeninG i najcenejši nakup 182 j oprem za nevesie. Borzna porodila* Dunaj, 1. decembra. Veeraj do-pohlne je bilo na borzi prav tiho raz-]»oloženje. Promet je ostal brez vtsake živahnosti in le malo so se izpreme-nili kui*zi. Rente in devize so bile ne-izpreinenjene. UvkUaMfeft .Krciltna banka v Ljubljani-• UrUal tom 4w^|tkc Mrtt M. «0YC«krt Itl«. 4», nujcvi reiiU . . . . | 93 20 93 40 4 2«. trebrm renti ... 96 85 97-f 5 4*; avstr kronika renti . . 93 15 93-35 4% ogr. w „ . . 91 SS | 92 05 4% krtnfrko dežeino p i tx*c _________ papirje vseh vrst po daevnih kunih._________ Podružnice v Spljetii, Celovcu, Trstu iH Sara|evu. Mznost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI". Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. „SL.AVIJA" vzajemno lavarovalna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ♦ Ogromni rezervni ffondl K 40^12.707-— jamčljo sa popolno varaoat. Rfflllrff VI lllll I11M ima posebno ugodne in prikladne Dffflkfl VI Hlll IHM ^ rc* llOftllskl zavarovalnica z vse-DOIIHO iiaLHVIJIl načine za zavarovanje življenja. DUI1IIU ffAUIVlJII skozi slovansko -narodno upravo. Bftnlrff flfinilH11 razpolaga z najcenejšimi ceniki za 011111111 flllllllllC< Kmotno podpira narodna društva, DUIUIII ifALHVlJH preskrbljenje za starost, za slučaj Dllllllll tfjLMVMH organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otro kom. nim dobrodelnim namenom. Banka „SIAOIJA" jsiiS:.;™™* *"iMCtk *~- Banka „OMU!" i%8& šZSSSK&issz. Ta poiasnila Ui lm nlie lutralij ostop bih HMf i UilljnL X i p I I d | e i •. .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBUANA. Preiernova ulica itev. 3. /. Najvetji, najvamejSi slovenski deoarni zavod. Denarni promet do U. dooonkn 1909 nad B19 milljonov kron. Obstojefilh wlog nad 38 milijonov kron. Hoxorwnl soklad nad 1 ntllljon kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem pramolenjem in je vao SVOJO mofijOa Izguba vloženega denarja je namogotaf ker je po pravi Iih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deielni vladi, Izkljufiona vaaka apokulaolja * vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/4% brez odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema ▼lošne knjižice drugih denarnih tavodov kot gotov deoar. Posojila na zemljiŠča po 5#/0 obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4% na leto. Daje po-lojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične doaaaAo braailaiko, v podpiranje slovenskih trgovce? in obrtoikov pa krodHno dnsfttvo. 4 Laatataa la tlak lNtr^ae Uakarae«.