Poštnina plačana v gotovini Leto XVm., št. 249 Ljubljana, nedelja 24. oktobra 1937 Cena t Din UpravniStvb, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Naš telefonski kabel Te dni je bila objavljena v »Poštno-telegrafskem vestniku«, službenem listu poštnega ministrstva, uredba o položitvi telefonskega kabla na liniji Beograd -Zagreb - Maribor. Skupni stroški za ta mednarodni telefonski kabel, s katerim se bo tudi Jugoslavija priključila na ostalo evropsko kablovsko omrežje, bodo znašali 267 milijonov dinarjev. Nabava in polaganje kabla Beograd -Zagreb - Maribor se bosta finansirala s posebnim posojilom, ki ga je najelo ministrstvo za pošte in telegraf pri Državni hipotekami banki in ki ga bo vračalo v mesečnih obrokih po dva in pol milijona dinarjev. Dobavo kablov in izvedbo tehničnih strokovnih del je prevzela znana tvrdka Siemens v družbi z enako znanim Philipsom. Pri pregledu uredbe o polaganju novega kabla na linji Beograd - Zagreb -Maribor do državne meje pa smo morali presenečeni in razočarani ugotoviti, da je iz nje izpadel že izdelani načrt odcepka, ki bi šel iz Sevnice do Ljubljane in dalje do Postojne, kjer bi se priključil na že izgotovljeno italijansko omrežje. Kolikor nam je znano, so bili načrti in proračuni za polaganje tega sporednega kabla že davno izdelani in predloženi ministrstvu za pošte in telegraf. Skupni stroški bi znašali okoli 15 milijonov, kar pri velikem kreditu za glavni kabel gotov ni tak znesek, da bi morala zaradi njega ostati tretja prestolnica naše države še za ne-dcgleden čas brez priključka na svetovno telefonsko mrežo. Namesto sporednega kabla, ki bi enkrat za vselej rešil vprašanje telefonske zveze Slovenije in njenega središča z Beogradom, nam obljubljajo sedaj obnovo prostega žičnega voda Ljubljana -Trebnje - Sevnica. Ta vod imamo že danes. Dolg je okrog 90 km, povzroča pa naši domači telefonski upravi že skozi leta stalne skrbi in težave. Posebno bolno točko ima na terenu med Trebnjem in Sevnico, kjer je speljan po ozki in gozdnati dolini reke Mirne in je izpostavljen vsem mogočim nevšečnostim. Po zatrjevanju telefonskih strokovnjakov je pripisati največji del krivde za neprestane motnje in prekinitve proge Ljubljana - Beograd ravno neugodnim prilikam na tem delu voda. Z obljubljeno obnovo bi se dosedanje motnje in nevšečnosti morda ublažile, a telefonske mizerije, ki škoduje v enaki meri državni blagajni kakor našemu gospodarstvu, bi še nikakor ne bilo konec. S položitvijo priključnega kabla Sevnica - Ljubljana bi bile za vselej odstranjene vse te neprijetnosti, nikogar ni, ki ne bi pozdravil, da se je naša poštna uprava končno vendar lotila neobhodno potrebnega moderniziranja telefonskega prometa s pomočjo kablov. Izven dvoma je, da se bo za nje potrošeni znesek že v kratkih letih amortiziral s povečanimi dohodki telefonskega prometa, ki bo avtomatično narasel, če bodo ljudje mogli z gotovostjo računati, da dobe telefonsko zvezo, in če na zvezo ne bo treba več tako dolgo čakati, kakor je skoro vedno treba sedaj. Vsi razlogi, ki govore za položitev kabla sploh, pa govore enako močno tudi za kabel Sevnica - Ljubljana - Postojna. Kabla ne zahtevajo samo interesi Ljubljane ter vseh na Ljubljano priključenih krajev zapadne Slovenije, temveč tudi interesi našega mednarodnega prometa, ki se zlasti po zbližanju z Italijo naglo dviga. Pri tem niti ne omenjamo telefonske obremenitve, ki so leto za letom pojavlja ob času tujske sezone na Gorenjskem in ob času, ko postane Bled za par mesecev državna prestolnica. Ravno tako velja za ta kabel vse, kar smo rekli gori glede finančne donosnosti. Brez dvoma bi se investicijski stroški v kratkem krili s povišanim donosom od telefona. Res je obljubljeno, da dobimo poleg sedanjih dveh telefonskih linij za zvezo z Zagrebom in Beogradom še nekaj novih vodov do Sevnice, a tudi ti bi kmalu ne zadostovali več in bi bili, kar je glavno, ravno tako kakor sedanji izpostavljeni vremenskim neprilikam. Stroški za nove vode in obnovo sedanjih so proračunani na okrog 3 milijone dinarjev, položitev kabla pa bi veljala okoli 15 milijonov. Razlika v investicijah se torej zniža za 12 milijonov, pri čemer pa je treba upoštevati še stroške za vzdrževanje prostih vodov, ki so mnogo večji od onih za vzdrževanje kablov in zlasti na progi med Ljubljano in Sevnico zaradi neugodne lege zelo občutni. Ljubljana in k njej težeči del Slovenije predstavljata v postavkah dohodkov poštnega ministrstva postavko, ki pomenja sleherno leto lep prispevek k čistemu dobičku tega ministrstva. Ze zato bi bilo v redu. da osrednja poštna uprava upošteva njune nujne potrebe, pri čemer smo pustili ob strani psihološki moment, ki je gotovo enako, ako ne še bolj važen. Odbor JUU pri ministru Beograd, 23. oktobra, p. Novi prosvetni min iste-- Dimitrije Magaraševič je 6noči sprejel izvršni in nadzorni odbor Jugosloven-ekega učiteljskega udruženja _ kakor tudi urednike učiteljskih listov im časopisov. NENADNE NOVE TEŽAVE V LONDONSKEM ODBORU Italija je zopet umaknila svifj prvotni pristanek in zahteva, da vse države najprvo priznajo vlado generala Franca London, 23. oktobra, o. Razprava o španskem problemu v londonskem odboru za nevmešavanje je naletela zopet na nove težkoče. Na snočnji seji pododbora, ki razpravlja o umiku prostovoljcev, se je pokazalo, da znana izjava italijanskega poslanika Grandija na seji v sredo popoldne še ne omogoča konkretnega sporazuma v vprašanju umika tujih prostovoljcev iz Španije. Prostovoljski pododbor londonskega odbora za nevmešavanje je imel snoči sejo, ki se je zavlekla pozno v noč. Na seji bi se imela formulirati resolucija, ki bi vsebovala načelni sporazum in nadaljne smernice za delo za praktične ukrepe glede umika tujih prostovoljcev. Angleška vlada je predložila načrt resolucije, ki je predvideval vse podrobnosti v skladu s prejšnjimi francosko-angleškimi predlogi, upoštevajoč poslednji kompromisni predlog Italije. Na presenečenje vseh delegatov pa se je italijanski delegat Grandi izjavil proti temu osnutku in predložil drugo resolucijo, ki pa je v nasprotju s stališčem Francije in Anglije. Grandi je zahteval, da se pred umikom izpolnita še dva druga pogoja: priznanje pravic vojskujoče se stranke generalu Francu in simbolični umik prostovoljcev, ki pa mora biti pari- teten, ne proporcionalen. Razen tega je Grandi naglasi!, da je Italija pristala na umik prostovoljcev le pod pogojem, da pristanejo na to tudi vse druge države. Italija čvrsto veruje v zmago generala Franca in se ji nikamor ne mudi. Najbolj potrjujejo to zmago nacionalističnih čet, ki so baš v trenutku, ko se je v Londonu razpravljalo o umiku prostovoljcev, izvo-jevale sijajno zmago in osvojile Gijon. Predno se ne vzpostavi resnična in uspešna kontrola, sploh ni mogoče Izvesti umika prostovoljcev. Grandi se je tudi izjavil proti temu, da bi se komisiji, ki bo potovala v Španijo, da ugotovi številčno stanje tujih prostovoljcev v obeh taborih, že v naprej dala pooblastila za nadaljnje ukrepe. Te ukrepe more skleniti le londonski odbor. Pogoj /a vse to pa je, da se najprej vpostavijo normalni stiki z vlado v Salamanci, ker je brez tega reševanje problema tujih prostovoljcev sploh nemogoče. To so zahteve, od katerih italijanska vlada pod nobenim pogojem ne more odstopiti. Nikdar pa Italija ne bo pristala na to, da se prostovoljci na eni strani odpravijo iz Španije, da bi se mogli preko Pirenej zopet vrnit« v valencijski tabor. O tem italijanskem stališču se je razvila ostra debata, ki je trajala nad štiri Franc® gospodar Asturije Valencijska vlada je odredila mobilizacijo vseh za orožje sposobnih moških Salamanca, 23. oktobra, o. Nacionalistične čete v Asturiji sedaj čistijo teren. Med Oviedom in Gijonom so že vzpostavili redne zveze. V Gijonu in okolici so nacionalisti zaplenili 140 topov, 458 strojnic in okrog 80.000 pušk. Po nacionalističnih informacijah se ofenziva tudi na aragonskem bojišču uspešno nadaljuje. Nacionalistična letala so davi bombardirala Las Rosas v Kataloniji. Burgos, 23. oktobra. w V Burgosu, kamor se je vrnil ob velikih manifestacijah general Franco, vlada veliko navdušenje. Franco je imel nagovor na množice, v katerem je pozval Špance, naj nadaljujejo svoje napore do končne zmage. Sain Jean de Luz, 23. oktobra. AA. Po poročilih iz Valencije je vojno ministrstvo poklicalo pod orožje vse moške, ki so bili | prej proglašeni za nesposobne in vse, ki so zaposleni v vojni industriji in v pisarnah. Madrid, 23. oktobra. AA. Na osrednji fronti so uporniki ob železniški progi v odseku blizu Queste de la Reine naskočili republikanske postojanke, da prodro njihove črte in pretrgajo zveze med dvema odsekoma. Uporniški naskok pa ni rodil posebnih uspehov in so ga republikanci z lahkoto odbili. La Rochelle, 23. okt. AA. Snoči sta iz Gijona prišla dva parnika s 700 begunci. Kmalu nato sta priplula še dva angleška parnika, polna beguncev. Neki španski parnik, na katerem je 300 beguncev, je bil v zelo težkem položaju. Pristaniško poveljstvo je poslalo vlačilec »Vauquoi«, ki je parnik privlekel na varno. Na Kitajskem novi boji Japonski uspehi v Šansiju — Borbe za Tasang na šang- hajski fronti Peking, 23. oktobra. AA. Agencija Do-mej poroča, da prodirajo Japonci na fronti pri Henčavu, 30 km severno-zahodno od Rumene reke, v treh kolonah proti jugu. Zavzeli so Lingšijen, 20 km severnovzhod-no od Kinlujanga. Kitajci se umikajo v jugovzhodni smeri. Zahodno od železniške proge Tiencin—Pukao so Japonci zavzeli Kuceng, 15 km južnozahodno od Tenču-ana, in Nešijen, 15 km zahodno od Ping-juanga. Neki drugi japonski oddelek je zavzel čangčujang na progi Tiencin—Pukao. Japonsko letalstvo je živahno delovalo na vseh odsekih. Pri Linujiju 40 km od Pingjuanga so japonski letalci preprečili zbiranje kitajskih čet. Bombardirali so tudi več železniških postaj in vojaških naprav. Guverner pokrajine šantung je izjavil vojnemu dopisniku nekega kitajskega lista, da dela v popolnem soglasju z nan-kinško vlado, in izvršuje vsa njena navodila in tudi navodila maršala Cangkajška glede bojev z Japonci. V pokrajini Honan so Japonci zavzeli Sipaogsang in Penglo-čen, prvi železniški postaji na progi Pej-ping—Hankov na severu te pokrajine. Med tem pa je prispelo na severno bojišče več velikih oddelkov kitajske vojske iz notranjih kitajskih pokrajin. S temi svežimi močmi bodo Kitajci lahko vnovič prešli v ofenzivo. Na japonski strani so se že pričeli pripravljati na odpor proti novemu kitajskemu sunku in so bila zahtevana nujna ojačenja iz Japonske. Zanimivo je, da so od Vusunga odplule nekatere transportne ladje z japonskim vojaštvom proti severu. šanghaj, 23. oktobra, o. Položaj se od včeraj do danes ni mnogo spremenil. Bor- ba se je koncentrirala okrog Tasanga, glavnega kitajskega oporišča. Tasang je v zadnjih 24 urah ponovno menjal gospodarja. Danes dopoldne je bil 3pet v kitajskih rokah. Borbe so bile zelo hude. Človeških žrtev je bilo na obeh straneh preko tisoč. Včeraj popoldne so si Japonci prizadevali, da bi s frontalnim napadom zavzeli severno postajo. Takoj nato se je borba premaknila proti zapadu in se osredotočila okrog Tasanga. Japonci so skušali Tasang obkoliti, vendar jim to ni uspelo, čeprav so razdejali nekaj kitajskih stranskih utrdb. Borbe za Tasang so se danes dopoldne nadaljevale. Japonci so kraj dvakrat zavzeli, a so se morali vedno znova iz njega umakniti. Konferenca mongolskih knezov London, 23. oktobra, g. Po poročilih iz Tiencina se je tam vršila konferenca knezov Notranje Mongolije pod predsedstvom kneza Tea. Knezi so podrobno razpravljali o japonski zahtevi po vmesni državi med Kitajsko in Zunanjo Mongolijo, ki je pod ruskim vplivom. Japonci nočejo v Bruselj London, 23. oktobra, o. V Tokiu se še niso odločili, kakšno stališče naj zavzamejo napram bruseljski konferenci tihomorskih sil- Po nekih vesteh bo japonska vlada zah'«-vala, naj se konferenca odgodi za nekaj časa. >Daily Exprees« pa poroča, da je japonska vlada na svoji sinočnji seji sklenila odkloniti sodelovanje na tej konferenci in da to utemeljuje z ameriško kampanjo proti Japonski. Arabski nemiri v francoskem Maroku Pariz, 23. oktobra. w. V maroškem mestu Khenisset, približno 80 km od Arabata, je prišlo včeraj do krvavih spopadov. Aratski agitatorji so izkoristili tržni dan, da so pred velikimi množicami imeli govore z vsemohamedansko progandistično vsebino. Pri demonstracijski povorki je padlo nenadoma več strelov. Pred poslopjem civilne uprave, ki so ga Arabci skušali napasti, je prišlo do spopadov s žandarmarijo in policijo. Na obeh straneh so padli 6treli- Več oseb je bilo ranjenih. Med tem je francoska uprava poklicala ojačenja iz Rabata. Deset vojaških letal je letelo nad uporniškim delom mesta. Polagoma je bil vzpostavljen mir. 70 oseb je bilo aretiranih, 5 Arabcev pa takoj obsojenih od enega do pet let ječe. Dr. Schacht se bo umaknil Berlin. 23. oktobra. AA. Po poroličih, ki se širijo v Berlinu, bo minister dr. Schacht odstopil prihodnji teden kot gospodarski minister. Obdržal bi pa še dalje predsedstvo, nemške narodne banke. Po teh glasovih dr- Schacht ne bi dobil v gospodarskem ministrstvu naslednika, temveč bi to ministrstvo vodila dva državna podtajnika. Točnosti tega poročila za zdaj še ni moči presoditi. Tudi Nizozemska se oborožuje Amsterdam. 23. oktobra. AA. List >Te-legraph« poroča, da misli nizozemska vlada izvršiti v Fockerjevih tovarnah veliko naročilo bojnih letal. Gre za 40 lovskih aparatov, 13 zračnih križark in 20 zračnih kri-žark s posebno močnimi motorji. ure. Splošno je prevladoval vtis, da je londonski odbor prišel znova na mrtvo točko. Končno se je našel izhod na ta način, da je bilo sklenjeno, da se predlog resolueij dostavi vsem zainteresiranim vladam, da zavzamejo svoje stališče do prihodnje seje, ki je bila prvotno določena za ponedeljek, a je bila danes odgodena na torek popoldne. V torek se bo vsekakor odločilo, ali pride do sporazuma ali ne. Izgledi pa so kaj malenkostni, ker se zdi, da je Italija, ki jo podpirata Nemčija in Portugalska. trdno odločena, vztrajati na svojem stališču. Italijansko Rim, 23. oktobra. w. Nove diferenc« v odboru za nevmešavanje so povzročile v Italiji nerazpoloženje, ki se izraža tudi v poročilu poluradnih »Diplomatskih informacij«. Te pravijo med drugim: Italijanski vladni krogi so z živo pozornostjo zasledovali potek razgovorov v londonskem odboru za nevmešavanje. Gotovo je. da na prejšnji seji od Italije povzročena pojasni te v ni imela onega učinka, ki so ga pričakovali. Na polju praktične izvefhe sprejetih načel so nastale resne težkoče. ki otežkočajo razprave in ki ogrožajo rezulta- te prve seje. Stališče sovjetskoniskega zastopnika je v nasprotju s tem. kar je bilo že sklenjeno, im francoska in angleška delegacija sta pokazali popustljivi napram temu stališču. Nespametno je misliti, da bi mogla Italija dovoliti še nadaljne koncesije. Italija je izpolnila vse formalnosti. Očividno je polom astunske fronte oj'čil odpor in nespravljivoet levice v Franciji in Angliji. Pri sedanjem stanju stvari se ne more tajita, da stoji odbor za nevmešavanje zopet pred polom, vendar pa bi bilo grotekstno pripisati Italiji krivdo za to. Nasprotujoče številke o prostovoljcih London, 23. oktobra. AA. »Manchester Guardian« piše: Po najnovejših, zelo nepristranskih anketah o številu tujih prostovoljcev, ki se bore na strani valencijske vlade, njihovo število ne presega 15.000. Po istih informacijah pa se bori na strani generala Franca nad 100.000 inozemcev, po večini Italijanov in Nemcev. Rim, 23. oktobra, o. Italijanska poslanika v Parizu in v Londonu sta dobila nalog, naj uradno sporočita francoski in angleški vladi, da so neresnične trditve nekaterih listov, da bi bilo v Španiji 50.000 italijanskih prostovoljcev. »Messagero« objavlja po podatkih iz Sa-lamance, da je od septembra 1936 do maja t. 1. prišlo okoli 60.000 tujih prostovoljcev v rdečo Španijo iz Francije. V začetku so bili tujci organizirani v bataljone, pozneje so pa ustanovili pet brigad, ki imajo številke 11 do 15. Ti prostovoljci tvorijo zdaj jedro rdeče vojske. Glavna poveljniška mesta v mednarodnih brigadah in v vsej rdeči vojski imajo tuji oficirji. Schuschnigg: niti anšlus niti monarhija Avstrijski kancelar o važnejših avstrijskih notranje- in zunanjepolitičnih problemih Dunaj, 23. oktobra, b. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je dal uredniku belgijskega lista »Independance Belge« izjavo, v kateri se dotika vseh perečih avstrijskih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanj. Glede restavracije Habsburžanov v Avstriji je izjavil, da za sedaj ni aktualen. Vprašanje restavracije ni samo notranje avstrijsko vprašanje, temveč ga je treba zajeti tudi z zunanjepolitičnih vidikov. Zato ne more biti o njej govora najmanj vse dotlej, dokler ne bi bil položaj na obeh področjih zanjo ugoden. Glede svojih razgovorov z dr. Hodžo je dr. Schuschnigg dejal, da ni šlo za ustvaritev avstrijsko-češkoslovaškega bloka. Njun razgovor se je nanašal predvsem na nekatera važna gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi. Z Malo antanto se Avstrija za sedaj ne namerava pogajati kot s celoto, nekaj povsem drugega pa je seveda gospodarsko zbližanje z vsako izmed treh držav, ki jo tvorijo. Avstrija hoče ohraniti dobre od-nošaje z vsemi nasledstvenimi državami, še posebej pa s Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Nikdar se tudi ne bomo pridružili, je dejal dr. Schuschnigg, kakemu protinemške-mu bloku. O stvoritvi takega bloka sploh ne more biti govora. Naša zunanja politika izhaja, prav tako kakor zunanja politika tretjega rajha in Italije, s stališča, da je boljševizem mednarodna nevarnost, vendar pa moram opozoriti da je naša politika tipično avstrijska politika in da hoče taka tudi ostati. V ostalem priznavamo bazo rimskih protokolov. »Anšlus«? Ne! Naša rasa, naš jezik, naša kultura in naša zgodovina — vse to je seveda nemško, to ie res. toda Nemčija je ena, Avstrija pa druga država Nočemo »anšlusa® in naše prvo načelo je brezpogojna avstrijska samostojnost in neodvisnost. Ideologija ene in druge države je raz- lična, tako da ne more biti niti govora o kaki spojitvi. Avstrijci so trdno odločeni, da varujejo svojo ideologijo. Vzdržujemo dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi in hočemo tudi z Nemčijo živeti kot dobri prijatelji z ramo ob rami — in Berlinu je to dobro znano. Sestanek Daranyija s Schuschniggom Budimpešta, 23. oktobra. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Predsednik vlade Da-ranyi se je popoldne odpeljal z avtomobilom v Babolno, da pozdravi avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga, ki se je včeraj pripeljal. Earanyi se to vrnil v Budimpešto danes, dr. Schuschnigg se bo pa po vsej priliki odpeljal drevi. Nov udarec avstrijskim hitlerjevcem Dunaj, 23. oktobra. AA. 1. novembra bo končano vpisovanje v patriotsko fronto, na kar todo narodni socialisti dejansko izgubili vse politične pravice. Zato se v teh krogih kaže vznemirjenost- Iz propagandnih hitlerjevskih proglasov, ki jih je policija zaplenila, se vidi. da si narodni socialisti v Avstriji prizadevajo, da bi pripravili Nemčijo do lega, da protestira proti temu ukrepu. Na Dunaju pa mislijo, da j? takšen protest izključen, ker je Nemčija z avstrijsko-nemškim dogovorom priznala, da je narodni socializem v Avstriji popolnoma notranja zadeva Avstrije. Ko je dunajska policija izvedla, da se pripravljajo narodno socialistične manifestacije pri predavanju generala Krausa, ki bi se imelo vršiti pod pokroviteljstvom nekega društva velenem-ških častnikov, je to predavanje prepovedala. Generala Krausa so pred kratkim napadali avstrijski listi zaradi njegovega sestanka s Hitlerjem. Odgoditev občinskih volitev v ČSR Praga, 23 oklobra. o. Vlada je imela snoči sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se občinske volitve, ki so bile razpisane za 14. november, odgode za nedoločen čas. Prizadetih je 481 občin, med njimi 131 nemških. Splošno zatrjujejo, da je bila odgoditev občinskih volitev potrebna zaradi dogodkov v Teplicah-šanovu ter zaradi kampanje sudetsko nemške stranke. Hkratu je bila izdana tudi prepoved, da se v naslednjih dveh tednih do 8- novembra ne smejo prirejati nikaki shodi in zborovanja. Izvzeta so le manifestacijrka zborovanja na državni praznik dne 28. oktobra. Rumunija utrjuje svoje meje Bukarešta. 23. oktobra- AA. Govor predsednika vlade Tataresca v Radiomaru o miroljubnosti Rumunije in o njeni želji po sodelovanju z vsemi sosedi, je doživel velik odmev. Njegov apel, ko ie izjavil, da pomenijo utrdbe, ki jih grade na zahodni meji, obenem obrambo države in obrambo miru, ker pomeni v sedanjih razmerah moč mir, slabost pa vojno, je rodil uspeh, ki presega vsa pričakovanja. Po njegovem govoru je podpisovanje prostovoljnih prispevkov za utrdbo meje zelo naraslo in je že doseglo 12 mibionov. Obrambno ministrstvo je moralo zato organizirati to akcijo in koordinirati javno vpisovanje prostovoljnih prispevkov. Omejitev nemškega tiska Pariz, 23. oktobra, o. »Information« je objavila kratko vest iz Berlina, da pripravljajo oblasti nove ukrepe za poostritev kontrole nad nemškim tiskom, število časopisov, kakor tudi število strani posameznih listov bo omejeno. Predvsem bodo ukinili večje število lokalnih časopisov. Namen nameravanih ukrepov je, da se zniža potrošnja papirja in s tem celuloze. Dve hudi nesreči Dunaj, 23. oktobra. AA. V Floridsdorfu sta trčila dva tramvajska voza. 25 oseb je bilo hudo ranjenih. Newyork, 23. okt. AA. Blizu Mason Ci-tija je električni luksuzni vlak povozil neki avtobus, ki je bil poln šolarjev. Avtobus je bil popolnoma zdrobljen 10 otrok je mrtvih. 22 pa hudo ranjenih. Večina ranjenih otrok umira. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 376 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno itevilo interesentov, Knez Pavle v Rumuniji Nj. Vis. knez namestnik na obisku pri kralju Karolu Beograd, 23. oktobra. AA. Danes i popoldne se je Nj. kr. Vis. knez namestnik odpeljal v goste h rumunskemu kralju Karolu II. Razstanku na topči-derski postaji so prisostvovali predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič s člani vlade ter civilni in ■vojaški dom Nj. Vel. kralja. Bukarešta, 23. oktobra. AA. Današnji jutranjiki prinašajo obširne članke o pripravljajočih svečanostih v Si-naji in poročajo z velikimi črkami, da se jutri pripelje Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle z brzim vlakom v Sina-jo. Listi prinaša io tudi njegovo sliko. »Timmil« poudarja v posebnem članku veliko čast, ki jo izkaže s tem obiskom Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, obenem je pa ta obisk nov pomemben dokaz neomajne zvestobe med Jugoslavijo in Rumunijo in trdnosti zvez med obema dvoroma. Obisk švedskega prestolonaslednika in brata belgijskega kralja je izraz spoštovanja in ugleda, ki ga uživa rumunski dvor pri tujih dvorih. Listi poročajo, da se je s posebnim vlakom peljal do jugoslovenske meje rumunski finančni minister Kancikov, da bo v imenu rumunske vlade pozdravil na meji Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Z istim vlakom se je peljal tudi odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva svetnik Aleksander Avakumovič. Francoski oficirji v Zagrebu in Beogradu Zagreb, 23 oktobra, a. Francoski rezervni častniki, ki so snoči prispeli na potovanju po Jugoslaviji v Zagreb, so si dopoldne ogledali v družbi svojih zagrebških tovarišev znamenitosti mesta. Posebno odposlanstvo je med 9 in 11. uro obiskalo bana savske banovine g. Ružiča, poveljnika generala Jurišica, zagrebškega župana dr. Peičiča in francoskega konzula v Zagrebu. Ob 11.30 je zagrebški pododbor društva rezervnih častnikov in vojakov priredil svojim francoskim tovarišem na čast velik banket. Razen francoskih in jugoslovenskih rezervnih častnikov se ga je udeležilo tudi mnr»>.> ?n stov, med njimi ban savske banov!-!* dr. Ružič, armadni poveljnik general Jurišid, podban Mihalčič, župan dr. Peičič, divizdj-ski poveljnik general Kostič, francoski konzul in drugi. Ugledne goste je pri tej priliki pozdravil v imenu zagrebških rezervnih častnikov dr Gostiša. Nato je godba zaigrala francosko himno in je prišlo do prisrčnih manifestacij. V imenu mesta Zagreba je poželel dobrodošlico župan dr. Peičič. Za pozdrave se je v imenu svojih tova- rišev zahvalil neki francoski rezervni častnik. Armadni poveljnik general Jurišič je pozdravil francoske tovariše v imenu jugoslovenske vojsk« in napil zavezništvu med Francijo in Jugoslavijo, pri čemer je ponovno prišlo do viharnih in toplih manifestacij francosko-jugoslrvenskega prijateljstva. Po banketu so gostje odšli na postajo, kjer jih je čakal posebni vlak, in so se odpeljali v Beograd. Beograd, 23. oktobra, p. Z zagrebškim brzcem se je nocoj ob 20.30 pripeljalo v Beograd 68 francoskih rezervnih oficirjev. Na beograjski postaji so bih zelo slovesne sprejeti. Postaja je bila okrašena z jucro-siovenskimi in francoskimi zastavami Pričakovali so jih zastopniki združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, udruženja vojnih invalidov, udruženja odlikovaneev 7. redom Karadjordjeve zvezde z meči. čefcniške-ga udruženja ter drui?ih nacionalnih, patriotskih jn prosvetnih društev. Došle goste ie pozdravil predsednik združen ia rezervnih oficirjev in bojevnikov Nikodije Bordano-vič. Po sprejemu so se gostje odpeljali v svoj hotel Mtissolini o odnošajih med Italijo in Egiptom Izjava egiptovskemu novinarju — Ponudba za jamstvo egiptovske meje napram italijanskim kolonijam i Kairo, 2-3. oktobra, o. Egiptski listi pri-obeujejo na vidnih mestih intervju, ki ga je dal Mussolini v Beneški palači podravnate-lju lista »Karimu Tabetu. Egiptski novinar, ki na je odlična telesna zunanjost in moč Mussolinija kljulb temu. da je že 15 let v vodstvu države, navdala z občudovanjem, se je v prvi vrsti zanimal za Mussolinijevo stališče do italijansko-egiptekega razmerja. 31 lis sol i ni .je odgovoril: »Stališče Italije do Egipta je. kakor sem Že večkrat izjavil, miroljubno. Ce sta dve državi neposredni sosedi, kakor je to pri ras. so možni trojni odnošaji: sovražnost, indiferentnost ali pa prijateljstvo. Jaz 6em se odloči! za prijateljstvo do Egipta in pripravljeni smo mu dati vsa poroštva, pod edinim pogojem, da bodo vzajemna. Italija nična nikakih zavojevalnih smotrov nasproti Egiptu in hi rada ohranila čimboljše prijateljske odnošaje z njim.« Mussolini je posebno naglasil. da je pripravljen ponovno jamčiti za egiiptske za-padne meje. Omenil je turi i in potrdil predlansko obljubo, da Italija jezera Tana, iz katere čripa Nil v glavnem svojo vodo. nikoli ne bo zaprla ali odliv iz njega usmerila kam drugam. Ta Mussolinijeva izjava je napravila v Egiptu dober vtis in je znatno ponehalo nerazpoloženje, ki je nastalo zaradi poslednjih italijanskih vojaških transportov v Libijo. Glede zadržanja Italije nasproti sredozemskim problemom je ducc izjavil: »Naša politika na Sredozemskem morju je politika mini in sodelovanja z vsemi. Nočemo pa. da bi se boljševizem širil v Sredozemlju. in srečni smo, da tvori Islam tako mogočno trdnjavo proti komunizmu. Konferenca general" nih štabov Balkanske zveze Carigrad, 23. oktobra, o. Konec tega meseca bo v Ankari konferenca šefov generalnih štabov Balkanske zveze, v Carigrad je davi že prispel šef grškega generalnega štaba Papagos. Za jutri je napovedan prihod načelnika jugoslovenskega generalnega štaba armijskega generala Nediča. šef rumunskega generalnega štaba general Sikitiu prispe v Carigrad 26. t. m. Konferenca se prične 28. t. m. škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 23. oktobra, o. Škofovska konferenca se je danes dopoldne nadaljevala. Obe današnji seji je vodil sarajevski nadškof dr. Šarič Davi je prispel v Zagreb še barski nadškof dr. Dobrečič, »primas srbski«, tako da so sedaj vsi škofje in nad-škofje polnoštevilno zbrani. Udeleženci konference so bili tudi danes zelo rezervirani in novinarjem niso hoteli dati nikakih izjav. Opozorili so jih na to, da bo po konferenci objavljen poseben komunike o delu in rezultatih konference. 2S milijonov za zagrebško univerzo Zagreb, 23. oktobra, o. V Zagrebu se je danes mudil prosvetni minister Magara-ševič. Obiskal ie rektorja Lovriča in mu sporočil, da bo posojilo pri DHB že te dni perfektuirano in bodo zagrebški univerzi nemudoma izplačali vseh 25 milijonov dinarjev, tako da bo mogoče še to jesen pričeti z gradnjo tehniške in veterinarske fakultete. Ban Ružič je nocoj ministru priredil večerjo. Južna Srbija v radiju Beograd, 23. oktobra. AA. Pros'avi 25-letnice Južne Srbije bo prišla do izraba tudi v sporedu beograjske kratkovalovne postaje. ki bo od 25. do 31. t. m. vsak dan ob 13.45 oddajala po eno predavanje o Južni Srbija v našem jeziku (ob 20.00 in ob 20.15 bo isto predavanje v tujih jezikih) in ob 10.30 v okvira aktualne ure po eno predavanje v našem jeziku o problemu in karakteristikah našega juga. V glasbenem delu svojega sporeda bo ta postaja dala priložnost, da bodo poslušalci slišali ves »teden Južne Srbije«, kaj Južna Srbija za nas pomeni in kaj je ustvarila na vseh področjih javneea. delovanja od osvoboditve leta 1012 do danes. Vse to bo prepredeno e pesmimi našega juga, to neizčrpno zakladnico narodnega bogastva in lepote. Nastopna avdijenca novega ameriškega poslanika Beograd. 23. oktobra. AA. Danes ob 12. je knez namestnik sprejel v Belem dvoru v slavnostni avdijenci novega poslanika USA, Arturja Blicesa Lana. Poslanik je Nj. kr. Vis. izročil svoja akredicijska pisma- V torek, 26. t »m. ob 20. uri redna plesna vaja J.N.A.D. JADRANA v Kazini Vodi prof. Trošt Adamičev-jazz Obleka promenadna Deset let Ljudske Maribor, 23. oktobra. Nocoj je slavila registrovana pomožna blagajna in posmrtninska zavarovalnica »Ljudska samopomoč« v Mariboru svojo prvo desetletnico. Proslava ni bila bučna, marveč se je gibala v skromnem krogu. Pač pa je Ljudska samopomoč manifestirala svoj jubilej z zgraditvijo lepe palače na Aleksandrovi cesti 47, ki je bila danes izročena svojemu namenu. V novih prostorih je bila zvečer slavnostna seja uprave. Ko je p. VaLerijan opravil blagoslovitvene obrede, je zbrane goste in predstavnike oblasti pozdravil načelnik zadruge notar g. Šorli, ki je nato v daljšem govoru orisal dosedanji razvoj Ljudske samopomoči. Omenil je trudapolno delo m težave, s katerimi so se morali ustanavitelji boriti. Sedaj ob desetletnici pa je Ljudska samopomoč postavljena na trdne temelje in uživa vsestransko zaupanje. Izrazil je toplo zahvalo ravnatelju g. Zinauerju in blagajniku g. Ferdu Leskovarju, ki sta največ pripomogla k temu uspehu. Gg. Zinauer in Lcskovar sta nato podala pregledno poročilo o dosedanjem poslovanju Ljudske samopomoči. V desetih letih svojega obstoja je izplačala na posmrtninah 30 milijonov dinarjev, .a danes znaša posmrtninski fond 7 milijonov, in ima poleg tega še lastno palačo. V imenu mestne občine je nato čestital Ljudski samopomoči podžupan g. Žebot, ki je kot ravnatelj mariborske podružnice sporočil tudi čestitke dosedanje največje konkurentke Vzajemne zavarovalnice, za-kar se mu je načelnik dr. Sorli še posebej zahvalil. Po ogledu palače so se podali zbrani gostje na malo zakusko v kolodvorsko restavracijo, Beležke Odmevi sestanka pri Sisku Beograjsko »Vreme« objavlja daljše poročilo o sestanku šefov beograjske združene opozicije z dr. Mačkom v Farkašiču. List pravi, da je po konferenci imel pred skupno večerjo župnik Irgolič kot domačin kratek govor, v katerem je med drugim dejal, da so »skozi leta številni elementi umetno zanašali nesporazum med Srbe in Hrvate. Sedaj pa so prišli med nas predstavniki srbskih strank, da skupaj z dr. Mačkom odstranijo to nesrečo in izvedejo sporazum med Hrvati in Srbi.« Po konferenci so izjavili šefi sporazuma-ških skupin, da je to prva konferenca, kateri bodo sledile še druge v doglednem času v Beogradu in Zagrebu. Pred odhodom je imel dolg govor tudi dr. Maček, ki je govoril o odnošajih med Srbi in Hrvati. Po mišljenju dr. Mačka so s podpisom zagrebškega protokola priznali predstavniki srbskega naroda, da ni mogoče s Hrvati več tako postopati, kakor se je postopalo do sedaj. Tako »Vreme«. Zagrebški listi se omejujejo le na razmeroma kratka poročila o zunanjem poteku sestanka. Glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« pojasnjuje, da je bil sestanek v Farkašiču in ne v Zagrebu zaradi tega, ker bi v Zagrebu gotovo prišlo do velikih manifestacij, sestanek pa je bil zamišljen kot stroge delovni sestanek. Neprijeten poziv ,Samouprave4 glasilom JRZ »Samouprava« pravi, da je spregovoril narod od Timoka in Vardarja pa do Snežnika in Drave proti zagrebškemu sporazumu. Po svojih občinskih odborih in mestnih svetih je vstal v obrambo ogroženega narodnega in državnega edinstva. Razburja pa se »Samouprava« hudo. ker gotovi listi v državi molče prehajajo preko tega sproženega vala narodnega ogorčenja proti »rušilcem naše države in grobarjem osnovne misli naše nacije. narodnemu edinstvu«. Sleherni list, ki danes molči o sporazumu politikov avanturistov, po zatrdilu službenega glasila JRZ sam odobrava to politiko, ki hoče pahniti naš narod v neizmerno nesrečo. Z debelimi črkami vzklika zato »Samouprava«: »Organ javnosti mora povedati svoje pravo mišljenje. Zato morajo jasno in bistro povedati svojim čitateljem 1. ali odobravajo ustvarjanje neke svobodne Hrvatske in svobodne Srbije; 2. ali so za narodno edinstvo, ali pa proti njemu in 3. ali so za proceduro združene opozicije, ali z drugimi besedami za državni udar. Moik pomeni odobravanje, to še enkrat ponavljamo!« Poziv »Samouprave« velja vsem listom brez izjeme, torej tudi listom v ljubljanski Kopitarjevi ulici, zlasti »Slovenskemu domu« in »Domoljubu«, pa v Mariboru njih bratcu »Slovenskemu gospodarju«. Fantje pri teh glasilih bodo radi ali neradi končno le z barvo na dan! Upamo, da jim ne bo pretežko, saj se vedno delajo zelo ko-rajžne. JNS v šumadiji Sredi tega meseca ie dokončal bivši narodni poslanec Miloševic reorganiziran je krajevnih organizacij .JNS v mlavskem srezu v moravski banovini. S sodelovanjem pristašev nacionalne misli je preosnoval, deloma pa na novo osnoval v srezu 34 krajevnih organizacij in objavil imena organizacij ter njihovih predsednikov v zagrebških »Jugoslovenskih novinah«, ki imajo mnogo čitateljev tudi v Srbiji. ZZD in JSZ Slovenska ekspozitura Jugorasa, Zveza združenih delavcev, nadaljuje v svojem novem glasilu »Slovenski delavec« borbo proti starim krščanskim socialistom, organiziranim v Jugoslovanski strokovni zvezi. Za nepristranske opazovalce je naravnost mično opazovati, s kakim ognjem in gorečnostjo se zaletavajo gospodje od ZZD v krščanske socialiste, katerih mnogi so se borili za katoliško in delavsko stvar že takrat, ko ideologi slovenskega Jugorasa niso morda še niti v zibelki vekali. Ta borba je obenem dokaz nepomirljivosti in nestrpnosti te gospode napram vsem, ki se slepo ne pokoravajo njenim diktatom. Ako tako obdelavajo ljudi, ki so idejno in politično kljub vsemu vendarle na isti liniji z njimi, potem se res ni čuditi njihovim izbruhom proti nacionalnemu taboru. Dr. Maček in črna gora V tedniku »Zeti«, ki izhaja v Podgorici, objavlja urednik Jovan Vukčevič svoj razgovor, ki ga je imel po podpisu zagrebškega sporazuma z dr. Mačkom. V razgovoru je Vukčevič opozoril dr. Mačka, da iz teksta sporazuma, ki je bil objavljen, ni razvidno, kako si sporazumaši predstavljajo botJočo ureditev države. »Radovedni smo, gospod predsednik, ali ste za triali-zem Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa za 7 federativnih edinic, kakor ste dejali 1. 1925. v nekem intervjuvu«. Urednik »Zete« pravi, da se je pričel dr. Maček smejati, potem pa je rekel: »Tako bo moralo biti, kakor se bo narod odločil pri volitvah v konstituanto. Po njegovi odločitvi bomo imeli potem tri, štiri, lahko pa tudi šest, sedeni edinic. Z drugimi besedami, če se bo črnagora pri volitvah izjavila za svojo samostojnost, potem bo samostojna, ker ji nihče ne bo mogel odrekati pravice do tega. Torej vse zavisi od volje in razpoloženja samih Črnogorcev.« Inozemska odposlanstva gasilskih organizacij »Gasilec« objavlja razpis ministrstva za telesno vzgojo naroda, da morajo v bodoče gasilske zajednice predhodno javiti imena svojih delegatov, katere pošiljajo na razne inozemske gasilske prireditve. Ministrstvo pravi, da potrebuje imena eventualnih delegatov za svoje potrebe in za informacije inozemskim oblastem in ustanovam, ki čestokrat žele podatke o sestavi naših gasilskih delegacij. Nove Hrvatske gasilske zv.ezt,. osnovane od onih gasilskih čet na Hrvatskem, ki so izstopile iz skupne državne organizacije, se ta odlok ne tiče, •ker posluje le na osnovi splošnega društvenega in ne na osnovi posebnega gasilskega zakona. Občinske volitve v Djakovu V nedeljo so bile v Djakovu, v nekdanji Strosmajerjevi rezidenci ponovno občinske volitve. Postavljeni sta bili dve listi: lista HSS in nestrankarska meščanska lista. Od 1962 vpisanih volilccv je voiiio vsega sku- Doslednost pa taka! Opozorili smo že parkratj kako so se razni gospodje podvizali, da bi k ognju zagrebškega sporazuma pritaknili tudi svoj lonček in si na ta način, če že drugega ne, okrepili vsaj pozicije v svojih omizjih. Prav pestro družbo predstavljajo ti »sto-loravnatelji«, po večini pa se odlikujejo po tem, da hočejo biti bolj papeški od papeža samega. V enem njihovih ljubljanskih glasil je bila v tem stremljenju ponatisnjena tudi znana izmišljotina »Slovenca« in drugih glasil JRZ, da proglaša JNS podpisnike sporazuma za sovražnike domovine in za veleizdajalce. Patetično vzklika pisec: »Maček, ki riskira svojo popularnost, da bi pomagal državi: rušitelj države?!« Članek še nato govori o fašističnih metodah, pa o demokratičnem režimu, o zmagi demokratizma, državljanski svobodi itd. Ne bomo zavračali izmišljenih očitkov proti JNS. Pribijemo naj samo to, da pišejo tako gospodje, ki so bili za časa pe-tomajskih volitev odgovorni in vrhovni predstavniki takratnega režima v Sloveniji. Oni so takrat vodili pri nas peto-majske volitve, ki so bile proglašene za plebiscit med Oplencem in Janko Pusto. Kako so se te volitve vršile, kakšni sta bili takrat demokracija in državljanska svoboda, je zlasti pristašem JNS še v živem spominu. Njihov še danes vidni rezultat pa je med drugim tudi ta, da zastopa Črnomelj ski srez v narodni skupščini — dr. Jure Koče! In oni, ki za te volitve v Sloveniji formalno in moralno odgovarjajo, si upajo sedaj drugim deliti lekcije, povrh še docela neutemeljene! Gospodje »konzuli« naj le pristavljajo svoje lončke in piskrčke, kakor jim je drago. To njihovo opravilo nas malo zanima. 'Prosimo pa jih, da se pri tem primerno in dostojno vedejo. Mi smo doslej razne njihove poskuse, da bi zapletli JNS v svoje osebne račune, opazovali z dobrohotno prizanesljivostjo, čeprav nam dajejo vsi njihovi lističi tedensko več ko dovolj hvaležnega gradiva za celo vrsto politično humorističnih feljtonov. Vsaka stvar pa ima svoje meje in z njimi tudi naša dobrohotnost. Zato gospode resno svarimo, naj puste JNS pri miru. ker bomo sicer prisiljeni odkriti njihove pisker-čke in seznaniti malo bolj podrobno našo javnost, kakšna župca se kuha v njih. Obzoraške in slovenčevske pobožne želje Zagrebški »Obzor« preživlja po podpisu zagrebškega protokola hude čase. Toliko se je mučil stari siromak, da bi pripravil teren za sporazum med svojimi beograjskimi poslodajalci in zagrebškimi simpatijami, pa je iz vsega izpadel zagrebški protokol in z njim za politiko »Obzora« vse preje kakor prijetni pogledi v bodočnost. Pred protokolom je lahko od časa do časa prijemal za ušesa poleg svoje prijateljice« Jugoslovenske nacionalne stranke tudi beograjsko združeno opozicijo in ji delil s svojega zaprašenega katedra strokovnjaške lekcije. Sedaj je s temi izleti na področje srbske združene opozicije konec, pa je revežu ostala za tarčo le še JNS. Samo še na tem poprišču lahko pokaže svojo vnemo svojim pravim gospodarjem. Da dr. Maček in njegovi to niso, so dovolj jasno pokazali z ustanovitvijo lastnega dnevnika. Tako se je pretvoril »Obzor« v najzve-stejšega kronista, razlagovalca in razšir-jevalca vsega, kar se dogaja ne samo v okviru JNS, nego v vsej njeni daljni in bližnji okolici. Ni menda stavka, ki ga je izrekel najskromnejši jnsar, da ga ne bi »Obzor« prekomentiral na dolgo in široko. Pa to mu še ni dovolj. V hudem sti»-hu, da se mu ne bi očitala premajhna gorečnost, posega tudi po izsledkih svoje senilne fantazije in jih potem servira v svojih dolgih kolonah kot čisto resnico. V to vrsto spadajo tudi njegove »izvirne informacije« o položaju v JNS, ki jih je objavil v petkovi številki in jih je za njim zvesto ponatisnil seveda tudi njegov ljubljanski drug, »Slovenčev« opoldanski nebogljenček. Evo nekaj teh cvetk, ki so zanimive samo zaradi tega, ker razkrivajo želje gospodov okrog teh dveh in njima sorodnih listov. Tako-le fantazira »Obzor«: Voditelji JNS sicer složno obsojajo sporazum. ne morejo pa se sporazumeti glede metod, s katerimi naj se bore proti njemu. Del vodstva z Banjaninom na čelu zahteva, da se za vsako ceno osnuje skupna fronta vseh unitaristov proti združeni Napredovanja v učiteljski službi Beograd, 23. oktobra, p. »Službene no-vine« so danes objaivile celo vrsto napredovanj v učiteljsM službi. Iz 7. v 6. polo-žajno skupino so napredovali: Helena Petje, Videm; Franja Rikar, št. Vid nad Ljubljano; Andrina Raček, Tezno pri' Mariboru; Angela Rot št. Pavel v Savinjski .dolini; Judita špiihal, Križe; Gabrijela Skok, Sv. Jedert nad Laškim; Angela šteta, Jarenrna; Brnestina štuirm, Marija Šiftar in Svatopluk štoviček, Ljubljana; Justina Trošt, Špitatič; Marija Trampuž, Ljubljana; Zofija Vivoda, Cerklje; Marija Vardjan, Semič; Helena Brihštr, Ljubljana; Alma Vodišek, ' Višnja gora; Rudolf Završnik, Ljubljana; Fran žukovec, Novo mesto; Gabrijela živic, Globoko; Pa-vea žumer, Dobrova; Marija Lesnjak, Kostanjevica; Anton Miiklsvič, Borovnica; Ivan Mikulič, Globoko; Andrej Pirjevec, Loče (Konjice); Julija Sinigoj, Vojnik; Pavla Kos, Sodražica; Albina Vidic, Pre-valje; Vida Jaklič, Ljubljana; Stanislav Povh, Sv. Venceselj; Ana Ažmsm in Marija Pire na. šoli za gluhoneme v Ljubljani; Josip Trošt, špitalič; Frančišek Kenda, ©ttmošnjice; Cirila Antolovič, Dobova; Jo-sipima Bakič, Ljubljana; Marija Bonča, Sevnica; Frančiška Banedičič, Železniki; Mirko Fink, Sv. Jakob pri Mariboru; Do-ra Terček, Velike Lašče; Klara čok, Za- paj 1140. Za listo HSS je glasovalo 942, za nestrankarsko listo pa 198 volilcev. HSS je dobila 23 občinskih svetnikov, nestrankarska lista pa enega. Zanimivo je, da je zbrala HSS pri zadnjih občinskih volitvah na svoji listi prav tako ravno 942 glasov. Protiiidovski pokret na Poljskem V zadnjem času prihajajo iz Poljske zopet vedno pogosteje vesti o protižidovskih izgredih, ki se ponavljajo v raznih krajih diržave. Tudi na varšavski univerzi so odnošaji tako napeti, da so univerzitetne oblasti odredile za židovske študente posebna mesta, v laboratorijih pa pos bine ure. Razlog je vedno enak: židje imajo v svojih rokah skoro vso poljsko trgovino, zlasti ono na podeželju; zato predstavlja jo v socialnem in gospodarskem pogledu bolje situirano kasto, ki od sedanje hude krize ni niti daleč talko prizadeta kakor mase poljskega prebivalstva. Iz teh razlogov je razumljivo, da so priprosti, v bedi živeči ljudje zelo lahko dostopni vsem protižidovskim geslom. Skupščina OJNS v Slovenjgradcu odložena Sreska skupščina omladine JNS v Slovenjgradcu, ki bi morala biti danes, 24. oktobra, je preložena zaradi zadržanosti članov banovinskega odbora, na banovinski seji .OJNS za teden-dni. Skupščina.bo torej 31. oktobra ob istem času in. v istem prostoru. opoziciji. Zato je pripravljen pogoditi se z zastopniki vseh drugih unitarističnih skupin. Z Banjaninom drže Demetrovič, Sveti-slav Popovič in številni hrvatski poslanci. Dr. Andjelinovič in njegovi prijatelji so proti temu, da bi se sploh pričela kakšna kampanja proti sporazumu. Tudi dr. Kramer in slovenski del JNS se ne strinjata z zahtevami Banjanina, to pa zaradi posebnih razmer v dravski banovini, V vrstah JNS in v široki javnosti se je že opazilo. da .je »Jutro« zelo rezervirano nasproti sporazumu in da ne hodi po poti Demetrovičevih »Jugoslovenskih novin«. Tudi živkovič in Jevtič se ne strinjata s stališčem Banjanina. Oba sta sicer za ostro kampanjo proti sporazumu, pod nobenim pogojem pa se nočeta v tej stvari sporazumeti z drugimi unitarističnimi skupinami. Njima in ostalemu srbskemu delu JNS je glavno, da oni odločajo o situaciji. Če to ne bi bilo mogoče, bodo rajši nadaljevali s sedanio taktiko JNS. In tako dalje in tako dalje... Mislimo, da bi bilo odveč in smešno, če bi skušali resno zavračati te izlive >.Ob-zorovih« in slovenčevskih pobožnih želja. Saj jim ni verjel niti sam pisec, ki je prav dobro poučen o pravem stališču JNS napram zagrebškemu protokolu in akciji združene opozicije. JNS je svoje stališče jasno in precizno dokumentirala s svojim komunikejem o seji svojega glavnega odbora. ki ga je spopolnil s svojim govorom še senator Banjanin v senatu. Javnost ža! ni imela prilike čuti ali brati ta govor, gospodom od »Obzora« pa je prav dobro znan. Zato so tudi tako hudi, ker hodi JNS samo svojo pot. ki jo smatra v sedanjem trenutku za najbolj primerno. Kar se pa tiče pisanja »Jutra« o sporazumu, je njegovo stališče znano že skozi desetletja. »Jutru« ni potreba šele danes odkrivati igvoiega naziranja o osnovnih političnih 'prifolčmift. Saj je to naziranie enako ves čas' njegovega izhajanja. Danes je nastopil za druge čas, da se opredele za narodno in državno edinstvo ali proti njemu... gorje; Angela Češnovar, Dobrepolje; Vida Dereani, Trebnje; Bogomir Ferk, Sv. Miklavž pri Mariboru; Leopoldina Faganel, Studenec (Krško); Julija Fatur, Šmartno pri Ljubljani; Sofija Gaberjelič, Murska Sobota; Marija Guna, Zagorje ob Savi; Stanisla/v Gradišnik, št. Ilj pri Slovenjgradcu; Marija Kočevar, Velike Lašče; Ivan Jelene, Trebnje; Cecilija Sušnik, širi; Smagoslav Kristan, Maribor;' Pavel Kotnik, Sv. Marjeta pri Ptuju; Vdkoslav Kegl, Reka (Maribor-desni breg); Bogomil Kalan, Cerklje (Kranj); Marija Mr-var, Žužemberk; Vladimira Perhavc, Tržič; Cecilija Prosen, Toplice (Litija); Roža Prah, črna; Antonija Potočnik, špiita-lič; Ivan Potokar, Ljubljana; Milan Pav-lovec, Cerklje (Kranj); Petra Petrovčič, Vrhnika. iz 8. v 7. položajno skupino: Mercedes Jeglič, Ljubljana; Danica Semljič, Grosuplje; Emilija Breže, Sv. Lovrenc pri Ptujiu; Olga Bovha, Podčetrtek; Ema Kosi, otroška vrtnarica v Mariboru; Valerija KaonenšCek, šmarje pri Jelšah; Ljudmila Lorber, Konjice; Pavel Malešič, Mekinje pri Kamniku; Marija Peterlin; Stranje; Sonja Pohar, Šmarje pri Jelšah; Ana Parenič, Zalog (Kamnik); Josip Pir-nat, št. Jernej; Vida Prešeren, Banjalu-ka; Kristina Radej, Senovo; Elizabeta Rojenik, Siv. Lovrenc (Celje); Marija Rupniik, Sv. Križ (Radovljica); Anton Sede j, Brod (Kamnik); Karel šepec, Sv. Tomaž pri Ptujiu; Jože Tratnik, Gornji grad; Josip Tatvželj, Fram: Friderika Zupan, Preloka; Alojzija Ašič, Koprivnik (Brežice); Maks Belojrlavec. Sv. Vid (Ptuj); Danica Erker, Dolenje Kartlovo, in Štefanija Haseobihei, Stranice (Konjice). Inozemska turneja grškega kralja Atene, 23. oktobra. AA. (Štefani). Listi poročajo, da .odpotuje grški kralj Jurij II. 29. t. m. v tujino. Grški kialj bo obiskal Rim, Pariz in London. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Hud ciklon s središčem v Rokavskem prelivu povzroča viharno in deževno vreme v zahodni Evropi. Ciklon prodira na vzhod in ustvarja hud veter, oblačnost in dež. Hladni val. ki je do-lej vladal, se ja umaknil v vzhodno Evropo. Jugoslavija: V zahodni polovici prevladuje oblačnost, v vzhodni pa jasnost. V Pri-morju hud veter, v Podunaviu kosava. Na skrajnem severorahodu je začelo deževati, toplota narašča Najnižja toplota Brod na Sa\i 1. najvišja MoMar 25 stopinj. Zonumska vremenska napoved: Dokaj viharno vreme, pretežno oblačno- Tu pa tam dež. posebno pa zahodu. V Podunavju bo kosava nekoliko popustila, na Primorju bo .pa še dalie vladal hud veter, toplota bo znatno poskočila. Zagrebška: Temperatur? se bodo dvignile. pričakovati je oblačnejše in ponekod de-ž^vno vreme. Dunajska:• Od časa do časa viharno vreme, padec temperatura, padavine. »JUTRO« it 249 3 Nedelja. 24. X. 1332. af- Maši kraji Id I jod je Znamenit čebelar, lovec in pisatelj Na tihem, čisto na skrivaj, umaknjen ▼ samoto svojega doma v Zgornji Šiški, je pred dnevi praznoval 70-letnico rojstva znani, ugledni šolnik, čebelar, sadjar in lovec, France Rojina, »šolov a ta«, kakor so mu svoj čas njegovi lovski tovariši za salo in v zahvalo za njegovo dobrodušnost vzdeli ime. Naj nam ne zameri, da ga — čeprav z majhno zamudo — odtezamo njegovi skromnosti ki mu za čestitke napišemo tehle nekaj vrstic. Rodil se je France Rojina 3. oktobra 1867 v Zgornji Šiški. Po dovršeni osnovni šoli so ga starša kot bistrega fanta poslali na realko, a ko je končal nižje razrede, je prestopil na učiteljišče, kjer je L 1887., torej prav pred polstoletjem, maturi ral. Prvo »ktžbo je nastopil v Kolovratu, kjer »o takrat odprli novo enorazrednico. Ves navdušen za svoj poklic, je mimo s^oje uradne dolžnosti poučeval posebej še šoLi odraslo mladino, da jo je v tem oddaljenem, takrat prosvetno še precej zanemarjenem kraju seznanil z osnovnimi nauki. Ker je okolica Kolovrata kar vabljiva ta čebelorejo, gozdovi tam okrog pe so polni divjačine, M je t prostem času pridno ukvarjal s čebelarstvom in z lovom, da je zrasel v teh panogah v pravega, uvazevaoega strokovnjaka. Poučeval je odrasle v sadjarstvu, cepil divjake in šipke po gmajnah, da je bilo v rodost domačemu ali tujemu človeku, ko je našel sredi goščave lepe vrtnice fe) najplemenitejše sadje. Kar je začel v Kolovratu, je pozneje nadaljeval na Dobravi pri Kropi, na Vačah, v Šmartnem pod Šmarno goro in v Šmart-nera pri Kranju, zmerom, razume se, v večjem obsegu in z bogatejšimi izkustvi. Pridno je obiskoval razne strokovne tečaje in razstave doma in v tujini. Njegovi vrtovi in čebelnjaki so bili zmerom vzorno urejeni, da so jih ljudje hodili občudovat od blizu in daleč. Celih 21 let je bil urednik »Slovenskega čebelarja«, letniki »Lovca« so polni njegovih zanimivih, poučnih, vedro pisanih člankov, marljivo je sodeloval v »Sadjarju«. V vsakem kraju, kamor so ga poslali učiteljevat, pa je vzgojil tudi dobre, močne pevske zbore, da jih je bik) veselje poslušati. Kot dober metodik in praktik je pri otrocih v šoli dosezal najboljše uspehe, kar so mu nadrejene instance neštetokrat pohvalno priznavale, a prav tako so ga prebivalci povsod ohranjali v veselem, hvaležnem spominu. Še posebej se ga radi spominjajo njegovi bivši učenci in njegovi nešteti prijatelji in tovariši iz učiteljskega stan« ter i i čebelarskih, lovskih, sadjarskih ia vrtnarskih vrst ,Kakor je bil sam zmerom naroden in napreden delavec na prosvetnem polju, tako je vzgojil tudi svoja sinova m hčerki. Vsi, ki smo ga poznali kot veselega, zabavnega družabnika, ga zadnja leta, odkar je bil L 1025. upokojen, težko pogrešamo, ko se je zapri bolj v samoto in pase svoje čebelice m šišenskem polju. Njegovi prijatelji pevci in vsi. ki so ga srečali ▼ življenju žele Francetu Rojini iz vsega srca: KoFkor kapljic, toliko leti Dva vzorna vzgojitelja sta zapustila Sotesko Bilo je poleti 1903. Soteska, prijazna va-9<&, znatna po lepem Auerspergovem veie-posestvu, je dobila na hribčku pravkar do-f dooo šok) enorazrednico. Tn je dobil me-rto prvega upravitelja Ivam Žen. Rojen je bil 1879 pod očakom Triglavom, v Bohinjski Bistrici kot kmečki sin. PosvetM se je učiteljskemu stan«. Prvo sltrzbeno mesto je b«la Višnja gora, zatem Stari trg ob Kol- i. Tu je spoznal svojo dobro in skrbno življenjsko družico go. Gizelo, ki je n agledne in znane družine upokojenega nad-učitelja g. Ivana Lokarja, ki živi t Ljubljani G. Žen je prišel prvi v Sotesko, da arje ledino na prosvetnem polju. Ga. Gi-zela je bila učiteljica ženskih ročn-ib del in je poučevala na 3 šolah; v Soteski, Poljanah in Toplicah. Naporna je bila tudi njena služba, vendar jo je vestno izvrševala 26 let in je še danes delavna. Težavno je bilo učiteljevanje v Soteski, vendar se je g. Žen z vso vnemo posvetil svojemu stanu, ki ga je vroče ljubil. Zasledoval je marljivo vsa vzgojna stremljenja in se vedno izpopolnjeval. Bogata je bila njegova knjižnica. Marljivost in vztrajnost ge Gizele je bila znana po Dolenjski. Bila je vzor skrbne, dobre ki tihe gospodinje. Dokazal je. kaj človek zmore, če se posveti delu z ljubeznijo in dobro voljo. Po njej je uveljavil rek: Dobra volja železna vrata' Imela sta majhno ekonomijo, jo urejevala vzorno in uspešno. V ljubki Soteski ijori, posejani s prikupnimi hišami, sta si »redila imeniten vinograd in sadovnjak s prijazno dolenjsko zidanico. Gojila sta z veKko ljubeznijo šolski vrt m cvetlice. Bila sta oba velika prijatelja narave in cvetja. Kdor je prišel mimo, vsak je občudoval številne cvetlice. Govorili so romarji, ki so hodili mimo na božjo pot k sv. Erazmu: »Take šole ni nikjer!« Tu si našel najrazličnejše in najbujnejše cvetje od mrzlih planink do južnjaške rastline 5 m visoke limone obtežene s kakimi 60 sadovi. Z veliko ljubeznijo se je g. Žen posvečal sadjarstvu Njegovo drevje se bo košatilo po okoliških sadovnjakih in raslo še po njegovem odhodu. Veliko se je pečal tudi s čebelarstvom. Za mnoge zasluge je bil Ivan žen odlikovan z redom Sv. Save. Vzgojila sta več rodov in bila dobra svetovalca vsakomur v vsem. Upravitelj Žen je s svojo ženo služboval v Soteski 34 let. Bila sta oba mirne narave, odkritega značaja ter zgled marljivosti in varčnosti. V krogu iskrenih prijateljev sta bila vedno vedra in živahno. Bila sta vseskozi odločna naprednjaka in člana Sokola v Toplicah. Zaradi svoje narodne zavesti sta tudi kaj pretrpela, zlasti še ob odhodu. Grozila jima je deložacija, če v 3 dneh po 1 napovedanem roku ne izpraznita stanovanja, v katerega se ne vseli nihče. Tako plačilo zasiuži marljiv šolnik po 34 letih napornega del« in trpljenja! Lepo sta vzgojila hčerki Danico in Vladko. Danica je šolska upraviteljica na Dvoru pri Žužemberka, a Vladka, poročena z upraviteljem Auer-spergovega posestva v Soteski E. Neuge-bauerjem, je učiteljica v Toplicah. Hotela je nasledovati očetu, a ni dobila mesta. Po 34 letih službovanja v Soteski, odnosno po 39 letih aktivnega dela odhaja upravitelj g. Žen v zasluženi pokoj. Ob njunem odhodu žalujemo za njima mnogi njegovi učenci in brezštevilni znanci io bi mu radi popravili zlo, ki sta ga morala pretrpeti zaradi svojega narodnega mišljenja, zlasti ob odhodu. Tolaži nas zavest, da ne odhajata daleč in da nas bodo še družila življenjska pota. Prihajala bosta vedno med nas v Sotesko k hčerki in pa v Sotesko goro uživat sadove neumornega dela. Najiskreneje jima želimo še dolgo in srečno bivanje v njunem lepem, lastno^ zgrajenem domu v Novem mestu. Naj uživata pokoj r miru in zadovoljstvu, v veselje hčerkama, uglednim sorodnikom, mnogim znancem in prijateljem. Pol milijona za pridne Petnajst let Ferkove dijaške ustanove Maribor, 23. oktobra. V začetku vsakega šolskega leta izgovarjajo revni dijaki največkrat Ferkovo ime. Saj je Feikova ustanova marsikomu edina izdatna podpora na težki študijski poti, marsikomu je dala poguma, da si je po maturi sploh upal na visoko šolo. 15 let dehije ta ustanova, ki jo je zapustil blagi mladinoljub Feliks Ferk (rojen L 1847. pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, umrl 15. septembra 1915. v Mariboru). Bil je zdravnik na glasu, neumorno je delaj, skromno živel pa srečo je imel in tako si je prištedil veliko premoženje, toda ne zase (sam ni imel otrok), tudi ne za sorodnike, ki jim je zapustil le neznatna volila, temveč za slovensko dijaštvo iz katerega bi naj Slovenci dobil takrat prepotreb-no inteligenco. V mislih so mu bili z domačo grudo trdno povezani kmetski in dobro vzgojeni učiteljski sinovi in hčerke v prvi vrsti svojega rojstnega okoliša pa iz šentlenartskega in mariborskega okraja. Um-Ijivo je, da je dal prednost potomcem svojih sorodnikov, kakor ni v tenkočutnosti pozabil na rodbino, v kateri je bila njegova žena botra in na rodbino, ki je bila nekdaj dala njegovemu pastorku dobrega inštruktorja. Ureditev njegove zapuščine in nato re-aliziranje nepremičnin (preko 41 ha) je trajalo dolga leta, predno je 21. maja 1922 podpisal Ivan Hribar kot pokrajinski namestnik ustanovno pismo, nakar so se 23. marca 1923 razdelile prve štipendije. Določeno je, da se vsakoletne obresti odkažejo polovica mariborski dijaški kuhinji, droga polovica za dijaške štipendije, deloma za mariborske srednješolce, deloma za visoko-šolce. Število in višina štipendij se je ravnala po vsakoletnih dohodkih in ti po obrestni meri, ki je nihala od največ 10 do najmanj 4% in v zvezi s tem so znašale štipendije za srednješolce od letnih 750 do 600 Din in za visokošolce od 1500 do 800 Din. število podpirancev je bilo največ 20 in najmanj 8. Dozdaj je dobilo v celem 35 srednješolcev 121 štipendij (ker so jih večinoma uživali po več let) v znesku din 85.700; visokošolcev pa 51, v celem 135 štipendij. v znesku 171.400 Din, torej skupaj 257.100 Din. Ker se je ista vsota dala Dij. kuhinji, dobimo impozantno število 514.200 Din za dijaške namene. Dosmrtna volila sorodnikom so znašala samo 6375 Din. Podelitev se vrši v skupnih sejah upravnega in nadzorstvenega odbora Posojilnice ob udeležbi kuratorjev ustanove in mariborskih srednješolskih veroučiteljev (ki naravno poznajo največ dijakov). Imovina znaša danes 591.874.20 Din in jo upravlja kurato-rij treh članov, ki si sledijo po načelu ko-optacije. Iz predloženih dijaških prošenj in poizvedb se vidi, v kakšni neverjetni bedi živi včasih, zlasti na visoki šoli, naša mladina. Tu blagopokojni Felrks Ferk še po smrti deli dobrote, sebi pa je postavil spomenik trajnejši od brona: Exegi monumentum aere perem>ius. A. Dolar Proslava osvoboditve Južne Srbije Obnovitve Kumanovske bitke — 25 letnica v Skoplju Tako m hitele srbske čete na Kmnanovskem polja k napada in prodora turške fronte. S probojem so si utrle pot k osvoboditvi Južne Srbije Val nafll nackmetini napori v začetku tega stoletja niso mogli roditi pravega uspeha, ker je tedanja Srbija, proti kateri so so se z velikimi nadami obračale naše oči, Imela de sama pretežno večino svojih bratov v tujem robetvu. Bitke na Kumanovem, pri Prflepu in Bitni ju so odločile balkansko vojno. Te bitke tvorijo začetek srbeke in s tem tudi naše svobode. Kumanovo je bilo v začetku tega stoletja tako važno v zgodovini naših osvobodilnih bojev, da zasluži, da se nekoliko ponudimo psi njem in njegovi zgodovini. Življenje naroda r Kumanovem je bilo polno trpljenja. Deloma so sovražnikove svtačenke ubijale najboljše moči tedanjih borcev, deloma je pa veliko število najvplivnejših tedanjih ljudi ginevalo v temnicah Kuršumli—Hanu in Skoplju ali jih je pa sovražnik odvedel v Malo Azijo, da nikdar več ne vidijo rodnih krajev. Veliko je ctevilo slavnih imen tedanjega časa, ki jih narod izgovarja z največjim spoštovanjem. Kumanovo je bilo tip turškega mesta, njegov začetek je iz novejše dobe, tako da so bile njegove ulice že pred 25 leti širše kakor v drugih južnosrbskih mestih. Nekajkrat zasledimo ime Kumanovo v zgodovinskih beležkah. Že v 14. stoletju se Kumanovo omenja v pismu Kralja Štefana Dečanskega na prizrensko škofijo. Tudi kasneje, v 1«. in 17. stoletju je marsikateri potopisec omenil Kumanovo. Pred svetovno vojno je imelo Kumanovo približno 18.000 prebivalcev, večinoma Srbov, drugi so bili Turki in Arnavti. Kumanovo je bik) dobro trgovsko mesto. Najbolj je bila razvita trgovina s pšenico, opijem, drobnico, volno in tobakom. Poljedelski proizvodi so šli večinoma v Solun, drobnica se je pa največ prodajala v Carigrad, Solun in Atene. Trgovina je bila v rokah Srbov, medtem ko so se Turki in Arnavti pečali s kmetijstvom. Od rokodelskih obrti so bile najbolj razvite krznarska, sedlarska in krojaška. Kumanovo se je začelo modernizirati deloma ie pred balkansko vojno, saj je bila v tem času v enem delu mesta že izvršena kanalizacija, nekaj ulic je pa bilo tlakovanih. Tudi družabno življenje je bilo med srbskim življem v Kumanovem močno razvito. Bilo je tam par klubov, poleg tega je obstojala tudi kumanovska godba. Glavni del modernizacije mesta je bil izveden šele v času popolne svobode. Trg Kralja Aleksandra, ulica Kraljice Marije in Nikole Spasiča ter veliko število drugih je ostalo Nizke cene Tfe@!k@{p@vl!J -evih blagor ne-moramo zagovarjati! To že narede naši odjemalci, zadovoljni z nizkimi cenam* in odlično kakovostjo naših blagov. Cene na vi h fetagoCv^IoŽteie od 170 do 200 dZa«> fev mete r . Tovarna! p Ljubljana Zagreb Beograd P a fa č i rt rroaajaino. Cradiiie4 juriš«iev. * k««* Miha**«, as O $7 j e k Novi Sad Sara/evo in v vseh večjih Kapucinska M Trg Osloboflenj« S Stro**mayerowa mestih V drŽavi kot nem spomenik na krajih, kjer se je porajala naša svoboda. Proslava osvoboditve Južne Srbije se začne dne 29. t. m. z iluminacijo spomenika padlim junakom na Zebrenjaku pri Kumanovem, naslednji dan bo vojaštvo ponovno izvedlo potek kumanovske bitke ter demonstriralo nastopanje zmagoslavne vojske. Dne 31. t. m se pa začno slavnosti v Skoplju s slavnostno povorko, o kateri smo že obširneje pisali. V Skoplju bo v teh dneh otvorjena tudi revijalna razstava, katere namen je, pokazati na nazoren način, v koliko je Južna Srbija v času izza osvoboditve napredovala v gospodarskem in kulturnem pogledu. Razstava v Skoplju ne bo zgoščena na enem samem razstavnem prostoru, temveč bo v nekaj paviljonih in v posebnih zgradbah pokazala poedine stroke. Razstava bo zanimiva ne le po obilici razstavljenega gradiva, še bolj po načinu, kako bo ta material kazal pot iz žalostne zgodovine t lepšo sedanjost. V okviru tega izleta k osvoboditvi Južne Srbije priredi Zveza za tujski promet * Ljubljani in Tujskoprometna zveza v Mariboru izlet na Kumanovo, kjer bo dne 30. t. m. v bližini mesta reprodukcija slavne kumanovske bitke. Tudi iz Slovenije naj bo udeležba proslave velika, da izrazim« južnim bratom svoja čustva ob priliki praznikov, ki niso le njihovi prazniki, temveč v veliki meri prazniki nas samih. Prijave za te udete sprejemajo vse biljetai* niče Putnika. • Edini in poslednji dom Ivana Kende? tako je počival v blejskem Sokolskem domu na mrtvaškem odru Veri Sodjevi v spomin Na Koprivniku so včeraj popoldne položili v prerani grob tretjo žrtev nesreče nad Gorjami, gdč Verico Sodjevo. Kako globoko obžalovanje je vzbudila njena tragična smrt, nam priča vrsta pisem in slik, ki smo jih prejeli od njenih znancev in prijateljic. Objavljamo naslednje spominsko pisemce. Ur. A ti si kdaj pomislila Vera, ko si hodila po beti solnčni cesti na Pokljuko, da boš morala ravno ob njej izdihniti svojo mlado dušo. A vendar je neizprosna Usoda zahtevala Tvojo žrtev in morala si podleči. Dva dni in dve noči si se borila, trpela, dva dni je hrepenela Tvoja duša po življenju, upirala si se, saj si hotela vendar živeti. A bilo je zaman. 22 pomladi si šele štela in enega samega trenutka je bilo treba, da se je zrušilo Tvoje mlado, cvetoče življenje. In sedaj ležiš, Vera, mirno in tiho, tako mirno, kakor je bilo Tvoje življenje. Nikdar več ne bo odmeval Tvoj srebrni smeh po cvetočih travnikih, nikdar več ne bodo krasile T\x>je roke malega oltarčka pokljuške kapelice. Tvoje otožne, hrepeneče oči ne bodo nikoli več zrle ponosnih vrhov Julijskih Alp. Planinske rože krase Tvojo belo krsto, stoletne smreke Ti šepečejo zadnjo molitev, solnčni žarki zadnjič poljubljajo Tvoje zlate Lase in Ti glade Tvoje izmučena čelo. Le mimo spi, Vera! Bila si prava hči planin, zato nisi mogla umreti, preden niso Tvoja trepetajoča in krvaveča usta izrekla, da si želiš umreti doma, tam sredi gora. kjer si preživela svojo mladost. Le tam na tistem malem, ob beli cerkvici ležečem pokopališču bo našla Tvoja duSa svoj mir. Le mirno spi v svoji ljubljeni domači grudi. Vera. Le mirno poslušaj šumenje in bučam je vetra, ki Ti bo pel pesem Tvoje izgubljene mladosti in kadar bo legal mrak na zemljo, tudi poslednjo Zdravo Marijo. Krasne bele krizanteme, ki krase Tvoj poslednji dom, se mi zde kakor velike znojne kaplje Tvojega poslednjega trpljenja. Nekje se je utrgal orumenel list, tako kakor se je utrgalo Tvoje mlado življenje. Stana Sušnikova PRI SANTTEJC3H. VKaj boste dali vojafku, če iaientbcka izgubi zavest?« »Kozarec žganja.« »Dobro, a če žgccja ni?« »MSi bom pa samo obljubil.« DOBRO SREDSTVO »Moja žena postaja čedalje bolj po- aafbljiva.« »Pri moji je bfito prav tako, pa sem p> hitro octvacM.« »Kako pa? Kakšno zdravilo ji pa da- ješ?« »če je treba karj narediti, napišem na listek ki prilepim listek na ogledalo.« SREČEN OČE .»Kaim pa tako hitiš?« »Pratvikar sem zvedel, da sem postal oče.« »Ln kako je z ženo »Za enkrat dobro. Hvala bogju, da še ničesar me ve.« Zadnja beseda sodobne čevljarske tehnike je ta na rom Šivani čevelj iz prvovrstnega materijala v črni ali rjavi barvi v raznih vzorcih. — Cena jim je samo 169.— In 199*— Najelegantnejši jesenski plašči in površniki Prvovrstni kroji in blagovi po nizkih cenah. LUKIč, Stritarjeva ulica ilomače vesti * Milijoni za izgraditev zagrebškega vseučilišča. Rektor dr. Edo Lovrič in dekan zagrebške tehnične fakultete Miroslav Plohi sta v Beogradu obiskala več ministrov, da izposlujeta potrebna milijone za zgraditev tehnične fakultete in za ostalo izpopolnitev zagrebške univerze. Uredniku »Hrvatskega dnevnika« je dal rektor dr. Lovrič naslednja izjave: Po finančnem zakonu je minister prosvete pooblaščen, da najame posojilo 25 milijonov za potrebne zgradbe zagrebškega vseučilišča- Posojilo se lahko ocne in za nakup neobvezne konzultacije o pravilni nec/i kože vodi 2., 3. in 4. novembra asistentka instituta ELISE BO C K, London. Prosimo, prijavite takoj dan in točno uro Vašega poseta v Parfum. „Venus" Ljubljana. Cene Bock preparatov znatno znižane sKlene pri Hipotekami banki, ki je že privolila in sa bo odplačevalo v anuitetah skr> zi pet let. Kaj bomo storili s 25 milijoni? Z vsoto 15 do 16 milijonov din tomo zgradili tehnično fakulteto. Nadalje se mora iz tega posojila dovršiti drugo poslopje gospodarske fakultete v Maksimira. Načrti za tretie poslopie gospodarske fakultete so bili odposlani ministrstvu za javna dela. a do slej še niso odobreni. Vsota, ki jo dobimo, ne bo zadostovala za tretje poslopje, ki bo veljalo najmanj 4,400.000 din. Nadalje nai bi se iz sedanjega posojila porabila vsota kakih sedem milijonov din za zgradbo veterinarske fakultete. Načrti za to fakulteto UDOBNO TOPLO ELEGANTNO športni: suknje m DIN 180,— DO 270,— modne suknje m DIN 250.— DO 320.— športni ulstri m DIN 180.— DO 250.— MAMJFAK 1 URA F. K3. M F.S I M |RG n je nastal strahovit karamhol. Obe lokomotivi sta pre cej razbiti, medtem ko sta sa fenderja popolnoma razbila. Tudi vagoni >*o poškodovani in so iztirili. S smrtjo se bori kurjač Šečo Mujkanovič, ki je dobil 6trašne opekline, hudo pa so ranjeni tudi strojevodja Leopold Hreščak, dijak Franjo Dujirovič in kovač Franjo Bošnjak. Je pa še več žrtev, katerih imena niso znana. * Tovorni avto je zdrobil otroku glavo. V Zagrebu je v Zagorski ulici padla pod tovorni avto Sonja -lurmanova, hči šoferja mestne električne centrale. Dekletce je slo s svojo staro materjo po cesti in starka je še opozorila otroka, naj se varuje avta, ki je privozil nasproti. Sonja je tedaj naenkrat skočila naprej in naravnost v snirl. Padla je pod kolo, ki ji je popolnoma zdrobilo glavo. * Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana. Wolfova ulica 10., je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. Žrebanje državne razredne loterije dne 20. in 21. oktobra 1937* Din 400 — št.: 5.821, 5.834, 15.735, 24.832, 33.031, 44.761, 46.190, 53.010, 75.658, 75.662. ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova uliea št. 6. * Tečaj za italijanščino (začetniški) se otvori na trgovskem učiliSču »Christofov učni zavod«, Ljubi jama, Damotomnaka 15. Pojasnila in prijave vsak čas. * Volk je raztrgal očeta in hčerko. V 5o- vem Pazarju se je 171etna Sretena Gajiče-va vračala s pašnika v domačo vas Grani-čare pri Kaški. Spotoma jo je napadel volk in jo raztrgal. Živina je sama pribezljala domov. V 6lrahu je šel Sretenin oče Sera-fin pogledat, kje je hčerka. Ko je našei sledove njene obleke, je še njega naskočil volk. Razvila se je strahovita borba. Sera-fiu je vpil na pomoč in prihiteli so neki ljudje, ki so ga rešili v posledujem trenutku. Vendar je tudi Serafiu silno razmesarjen. * živjh orlov je ujel. Iz Banjaluke poročajo: Jovan Martinovič iz Vrhovin je pripeljal v Banjaluko na vozu 12 velikih živih orlov- Povzročil je z njimi senzacijo. Množica ee je ves dan zbirala okrog voza. Martinovič pripoveduje, da je orle polovil v svoji staji, ko so prišli nad ovce. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * V Gorico (Trst) z avtom po Vipavski dolini, k zaključnim romarskim svečanostim na Sveti gori, od 6. do 9. in od 13. do 15. novembra za 135 din. Prijave za. navodila do 2. oz. 9. novembra sprejema »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * Kakor se porcelan In srebro ne čistita s peskom, tako se tudi zobje ne smejo negovati z ostrim materialom. Sredstvo za čiščenje v zobni pasti naj ne bo tise od zobDe sklenine, marveč po možnosti fino in enolično. Masa za čiščenje tudi v pasti Odol ni mehanično razdrobljena, marveč se pridobiva po kemijski poti: To je mikroskopsko droben prašek, ki izključuje vsako poško~ovanje sklenine. Zobna pasta Odol nspravija zobe blesteče bele in jih ugodno osvežuje. * Pouk knjigovodstva, korespondence, pisarniških del, stenografije itd.: Večerni tečaji na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Pojasnila in prijave dnevno, tudi zvečer do 8. SpomenlKe — grobnice — fcapele — stavbna dela — obloge » marmorjih — po zelo uzfci ceni izberete pri kamnoseško kiparskem podjetja FRANJO K U N O V A R pokopališke pri Sv. Križu. LJOBLJANA * štiri lepe ln zanimive knjige za 20 dinarjev. Odpovej se, dragi čitateilj, ski om nemu izdatku za bežne zabave, pa boš imel v drugi polovici novembra obilo veselja, razvedrila in zadovoljstva s knjigami Vodnikove dmžbe. Prijavi se takoj za člana, da ne zamudiš prijavnega roka; * Putnik L.jubljana priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi v Južno Srbijo od 28. X. do 5. XI. za 1.080 din: b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. X. do 2. XI. za 780 din; c) tridnevni izlet v Beograd in na Oplenac od 28. X. do 31. X. za 440 din. Prijave in informacije v vseh biljetarnicah »Putnika«. * Priljubljeni izleti »Putnika« Maribor: 7. do 1(5. novembra: posebni vlak v Berlin na mednarodno lovsko razstavo: vožnja, prenočišče, zajtrk, prevozi v hotele le 1.575 din. Z luksuznimi astokari: 31. oktobra do I. novembra Graz, vključno vizum 110 din, 4. do 7. novembra Wien, vključno vizum 2(50 din. Prospekti, informacije in takošnje prijave: »Putnik« Maribor. Celje. Pluj. * Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ prediva za ročna dela v Trbovljah: Gostilna Ana Forte. odprto od torka 26. oktobra do vključno četrtka 28. oktobra 1937. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J OS. REICH. 1. Iz Ljubljane u_ Splošnega ženskega društva začetni in nadaljevalni tečaj nemščine za vajenke, pomočnice i. dr. se vrši vsak torek in čeme* od 19.15 do 24.15 na moškem učiteljišču, pritličje. Poučuje strokovnjakinja-pro-fesorica po najboljši, praktični metodii. Priglasi spiejema še v torek. 26. t. m. pred učno uro istotam zastopnica odbora. Učni-na samo 10 din mesečno. Vsako 1. in 3. sredo v mesecu ipa prireja Spi. žen. društvo v svojih prostorih Rimska cesta 9 od 20 torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure, Rirntka ccsta 9. Ondi je tudi nabiralnik, kamor članice lahko oddajajo napisana vprašanja, spadajoča v m zna področja. Odgovore dobe pri našlehiji uri izobraževalnega tečaja. To naj l>o skromen začetek splošne posvet oval niče za žene. Tečaj »Vzgoja matere« ipa 6C začne dne II. novembra in se bo vršil kakor lansko leto vsak četrtek na šoli pri sv. Jakobu. !jiinEfitii:uiinijiuiiiiiiiiiufjiimimtuiiHiatiiisuiHiiiHts»iuaiiumami»i3u»iiimHi:^ uiHr;.:-.!! Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih Iz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja. Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze Smuc. Ljubljana. Aleksandrova cesta št 8 i ti • 11 • !*i r tt t< iti ii n r> it t rt i« i m m «ft>f ;«i rrmt«»mti m(?T»niiift»titt »n*»H*i»liiif imfn f*t!t»' t* if »«i »»i t* 11» «r«?*tf m?: rrit u— Restavracija zbranih del Janeza in Jurija Šubica. Minilo je nad pol stoletja, odkar visi velika večina del Janeza in Jurija Šubica na svojih mestih, v oltarjih in na cerkvenih stenah, na stropih javnih zgradi'), kakor je Narodu* muzej, in v privatnih zbirkah. Mnogo prvotne svežnsti in bleska eo v teku tega časa njuna dela izgubila, tu pod vplivom atniosferičuih razmer, zlasti vlage, tam radi prahu, dima, saj itd. Da bi razstava obeh Šubicev čim bolj dosegla svoj namen, je bilo potrebno ves materijal podvreči veetni in strokov-njaški skrbi restavratorja. Ze več kot tri tedne sta prof. Mirko šubic m prof. Matej Sternen zaposlena z restavracijo ibianih del. Izpod pogostoma že kar debele skorje prahu, dima, saj in drugih snovi prihajajo na dan barve v prvoUii svežosti, take, kakor so jih gledali naročniki teh del v trenutku, ko so nastala in marsikje ljudje ne bodo hoteli verjeti, da so to iste podobe, ki so jih odseku svoj čas za razstavo posodili. Ob tej priliki pa ge bo tudi okrepila slikamka po.llaga. da bodo po zaključku razstave in po povratku na svoja prava mesta zopet lahko kljubovale zobu časa. Razstava del bratov šubicev, ki se bo odprla v nedeljo, 7. novembra, pomeni torej tivii radi njih restavriranja važen dogodek. u— Dolar In svoboda v Ameriki. V torek 26. t. m. ob 19.30 bo predaval v Ljubljanskem klubu g. univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar o predmetu sDolar in svoboda v Ameriki«. Gospod predavatelj si je izbral za ta večer izredno zanimiv in aktualen predmet, tako da bo predavanje gotovo poseben užitek. Na predavanje so povabljeni razen članov kluba tudi po njih vpeljani gostje. I K I Kili ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6IŠKI. Telefon 83-87 benjamino gigli največji tenor sedanjosti, poje arije iz »Aide«, »Tosce«, »Norme«, »Ma-non« L dr. v filmu Ti si moja sreča V ostalih vlogah: Isa Mcranda, Josef Sieber, Any Markart Predstave v nedeljo ob 3, 5, 7. in 9. v ponedeljek ob pol 9. u— Dijaška proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Jugoslov.-češknslovaška liga v Ljubljani priredi v sredo. 21. t. m. ob 18 (G) uri v Frančiškanski dvorani dijaško proslavo češkoslovaškega naro me ra ipraznika. Xa sporedu je poleg otvoritvenega govora in narodnih hinui govor dr. Joabi-ma Ražma o kulturnem pomenu češkega jezika. Nato zapoje T-»ne Orel Prclovčeve »Narodne pesmi«, gdč. Milica Polajnar Dvorakovo »Ciganske melbdije«. ga. Marta Osterc-Valjalova zaigra P>. Smetanovo »Salonsko poiiko«, gdč Polajnar in g. Gostiša pa zapojeta duet iz »Piodane neveste«. Glasbeni del prireditve fbo zaključila ga Osterc z Novakovim »Valaškim plesom.« Naposled Imj predvajana večja serija ski-optičnih slik o Češkoslovaški, ki so pravkar pr'spele iz Prage. Vstop na to prireditev j€ prost. Vabljena je vsa srednješolska mladina s starši in profesorji. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n □ n V preurejenem dancingu NEBOTIČNIK vsako nedeljo in praznik od 17. dalje čajanka s plesom in prvovrstnimi artističnimi nastopi. Dnevno od 23. dalje posebno zanimivi artistični nastopi in ples. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n u— Prirodosiovne študije na ljubljanski univerzi. O uspehu prirodoslovuah študij na naši univerzi priča dejstvo, da je bii sebi j že tretjii at«olvent ljubljanske univerze imenovan za asistenta Oceanograskega instituta v Splitu in sVer g. Miroslav Zoi. Pred njim sta bila dodeljena tej, za raziskavanje našega morja tako važni znanstveni instituciji dva luruga učenca prof. dr. Jovana Hadžija, gg. Ercegovič in Gamulin. u— Jadranski dan. Tudi letos proslavi Jadranska straža 31. oktober kot jadranski dan v spomin na zgodovinski dan 31. oktobra 1918 ko je ob zvokih godbe in grmenju topov prvič po dolgih stoletjih zaplapo-lala na naših bojnih ladjah naša narodna trotojnica. Letošnja proslava jadranskega dne. združena s prijetnim družabnim večerom. bo v dvorani Siogc v poslopju železniške direkcije. Priredila jo skupno krajevna odl>ora Ljubljana in Ljubljana-železnioa. Parno in kadno kopališče pri SLONU je odprto vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 7.30 do 18.30 ure. — Pediker, maser in brivec na razpolago. — V HOTELU SLON so kljub adaptaciji tujske sobe na razpolago. Cene od 20 do 30 din. — Vhod Frančiškanska ulica št. 3. u— »BioloSki temelj nacionalnega socializma« je naslov predavanja g. prima-iija dr. A. Zalokarja, s katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko sezono. Predavatelj nam bo pokazal razvoj bioloških spoznanj o dednosti, ki so bila po preteplih petdesetih let v glavnem last ožjega kroga zdravnikov, ki so pa počasi prodirala v širše plasti, dokler jih ni nacionalni socializem porabil kot osnovo svojega političnega nazora. Gotovo je za nas, ki smo prav za prav neposredni sosedje Nemčije zelo važno, da spoznamo brez predsodkov, kakšni so motivi, ki vplivajo danes oa politiko nemškega naroda. Predavanje bo samo in formativnega značaja, to je, pokaže naj s čisto strokovnega stališča, kakšno veljavo imajo posamezne biološke teze in kako je do njih prišlo. Predavanje bo v torek ob 20. v mali filhai monični dvorani (kino Matica. Vstopnina 6. 4 in 2 din. u— Umrla je v splošni bolnišnici gospa Matilda Dovianova, poštna uradnica v pokoju. Njeno smrt objokujeta soprog in sin pravnik. Pogreb bo jutri ob 16. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Nemška stenografija se poučuje na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak dan. u— Reprlza pri šmtjakobčanlh. Danes ob 20.15 bo v šentjakobskem gledališču prva repriza M; ako ve himuične drame Lincoln«. Ker je to delo po svoji vsebini zelo značilno vprav za današnji čas, bo gotovo zbudilo zanimanje v kar najširših plrsteh našega, gledališke ljubečega občinstva. V glavnih vlogrh nastopajo nekateri žp znani Sentjakobčani tako Han-žič, Moser, Kunter in Bučarjeva, a tudi nekateri, ki jih bdmo to pot prvikrat videli na deskah tega gledališča; Pugljeva Veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumasa DAMA S KAMELI JAMI Greta Garbo Robert Taylor Danes ob pol 11. uri dopoldne izredna predstava. Rezervirajte vstopnice v predprodaji! Je. simfonija ljubezni Liebeservvachen Karin Hardt Walther Rilla Glasba: Čajkovski Danes ob pol 11. dopoldne ljudska predstava pri znižanih cenah. Izredno aktualni film iz japonsko-kitajskega konflikta zadnji vlak iz harbeva V glavnih vlogah Kathe Nagy, Hans Albers, Ida VViist in H. A. Schlettovv. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri in Rojčeva ter Plevelj, Kardelj i. t. d. Režijo ie oskrbel avtor. — Vstopnice so v p odaji pri gledališki blagajni v Mestnem domu od 10, do 12. in od 15. do 17. u— Vodnik po ljubljanskih pokopaliških. Oskrboval je grobov in čaščenje spomina zaslužnih mož je sveta dolžnost vsakega naroda in je zelo važen znak njegove fcuiture. Namen knjižice, ki jo je napisal prof. Marko Bajuk, je zbudila čut te dolžnosti in opozoriti na številne grobove, ki so in naj ostanejo naše na.rodne svetinje, opozoriti posebno na one, ki nimajo nikogar več, da bi za nje skrbel. Točno izdelan načrt pokopjlišča kaže natančno mesto, kje leže posamezni grobovi v seznamu' je pa pri vsakem grobu povedan v Jtratkih besedah peleg točne označbe groba še pomen moža, njegove maikantne zasluge, njegov pomen in rojstni kraj in Blasnikova „Velika Pratika" sa 1. 1933» je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blas-nika nasl., Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. dan, mesec in leto rojstva in smrti. Posebna vrednost vodnika je tudi v tem. d't poleg grobov zaslužnih mož, ki jih je nad 80, opozarja na veliko število umetniško osnovanih in dovršeno izdelanih spomenikov, ki so jih zamislili naši mladi um^t-n'(M in arhitekti, posebno iz šole prof. Plečnika. Ker je mesto začelo urejevati staro opuščeno pokopališče pri Sv. Krištofu in se je začela kultura grobov vobče pri ras lepo -razvijati, bo Vodnik v I- in II. zvezku dob"«) služil vsem, ki žele poiskati in obiskati grobove zaslužnih mož. Prav posebno naj učitelji in vzgojitelji vodijo tja mladino, da se na vzame pravega požrtvovalnega duha ob .spominu zaslužnih mož. Pri tem ne bodo mogli pogrešiti Vodnika. Oba zvezka staneta G din in obsegata nad 250 grobov posamezno stane po vsak zvezek po 4 din. Zvezka laliko kupite v Tiskovni zadrugi. Za one gospode, ki se brijejo vsak dan priporočamo CIMEAN brivsko kremo. Rezilo bo gladko teklo in koža bo sveža brez mozoljev. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- N. 24. Rafael - P. 25. Križan t, D. T. 26. Evarist Z. krajec ob 14.26 S. 27. Frumencij C. 28. Sim. Juda P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenk večinoma oblačno, brez slane nagla ohladitev jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi Radi nabito polnih predstav in na željo občinstva DANES OB POL 11. ml dopoldne izredna predstava krasnega velefilma DAMA S KAMELIJAMI GRETA GARBO ROBERT TAYLOB KINO MATICA telefon 21-34 Rezervirajte si pravočasno vstopnice; u— Umetniška &ola PROBUDA. Naknadno vpisovanje se vrti od 25. do 29. oktobra ob 18. uri na tehniški srednji šoti za vse one zamudnike, ki žele obiskovati večerne risarske tečaje. Prebudim tečaji nudijo popolno strokovno naobrazbo in dajo podlago za nadsljni študij v umetnosti in umetni obrti. Ta šola je edina v dravski banovini, ki vodi že 16 let razne tečaje, katere lahko obiskuje vsak brez razlike na stan in predizobrazbo. Vodstvo umetniške šole Probuda opozarja javnost na objavo v šoti iz katere so razvidne vse podrobnosti o tečajih. u— Greta Garbo danes dopoldne! Uprava Kina Matica sporoča, da predvaja danes dopoldne ob pol 11. uri zaradi nabito polnih p: edstav in na željo občinstva .film »Damo s kamelijami«. NAJNOVEJŠI VZORCI ZA jesenske plašče fai in obleke mwm M1!'!! . 7 F i i®!! i i ifct to i RAVNOKAR DOSPELI fcSSBSSBSaH m rtfNm mM i^ i fi j^gMEMl TJ BOGATA IZBIRA i1 mm A.&E.SKABERNE LJUBLJANA O— Ureditvena obrežna dela od arkad na Bregu (ja do Spice. Kot nujna posledica srečno dovršenih regulacijskih del v in nad Ljubljanico, ki se sedaj dostojanstveno kakor prerojena in poživljena vali skozi naše meste. je stopila v osprednje še pred nastopom lotošnje zime in z njo zvezanih deževnih nepnlik ureditev celotne višinske površine obeh nabrežij- Zategadelj že nekaj dni nad obrežjem Ljubljanice od arkad na Bregu skozi njegov drevored mestni delavci urejajo in dvigajo teren, ki je močno visel proti Ljubljanici in je vsakokratno deževje odnašalo in trgalo zemljo raz že urejene brežine. Ravno tako delo so započeli minuli teden v drevoredu na Krakovskem nasipu. Napredovali so že tako dal^č oo tem nabrežju, da bo že prihodnji ponedeljek zaort za vozni promet ves Trnovski pristan v sredini med prulskim mostom in Švabi-Čevo ulico Cestni promet po Trnovskem pristanu je namreč zelo živahen in ie bila cesta zaradi dolgotrajnih težkih tovorov izza re-mlariie «ilno razrita in ponižana. Sedaj todo to prometno žilo zadostno nasuli. jo zvaliali in utrdili. Napravili so že potrebne požiralnike in izpeljali do njih oltočne Dre-livke Znivelirab bodo še teren, da ob vsakokratnem deževju voda ne bo več trgala brežinskega. že urejenega sveta. Istotako bodo uredili še Grudnovo nabrežje, kjer je nastanjen trg z drvmi. V ta namen so že navozdi cele kupe zasipalnega materiala. u— Sestanek staršev ogledne ljudske • šole za Bežigradom bo v ponedeljek, 25. t m. ob 20. v šolski telovadnicL Dnevni red: predavanje »Otrok pred vstopom v šolo«. predava ped. v. Kobilica Rudolf, debata o predavanju, poročila, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Upraviteljstvo šole. u— Plesna vaja plesne šole na Tabora bo ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru pod vodstvom plesnega mojstra br. Trošta. Novinci točno ob 20. uri. u— Večerni trgovski tečaj. Sprejme se še nekaj slušateljev Chri6tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. KINO IDEAL Premiera prekrasnega velefilma KAPE? AN CARJEVE GARDE Pierre Richard-Willm, Vera Korčne. Danes ob 15.. 17., 19. in 21.15 uri u— Danes prvi popoldanski plesni tečaj s poukom vseh družabnih plesov od 16. do 20. v Jenkovi šoli - Kazina. V^ak ponedeljek in četrtek ob 20. uri posebni začetni-ški tečaj za dame in gospode novince. Vsak torek ob 20 »nadaljevalni tečaj« ,za spretaejše plesalce-ke. Informacije In posebne ure dnevno od 11. do 13. m 15. do 19. ure. Dijaštvo ima popust. Vpisovanje samo proti legitimiranju. u— Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani. Vabimo zopet k običajnemu članskemu sestanku v zvezi 8 predavanjem, ki bo dne 28. oktobra t. 1., t. j. v četrtek ob 20. v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Z nadvse zanimivim m poučnim preiava-njem »0 29 oktobru 1918« nam bo priznani strokovnjak gospod docent dr Fran Zwit-ter orisal gospodarske prilike ob ra>zsu'u Austroogrske monarhije. Po predavanju sledi tudi zabavni kotiček. Reprezentančni elitni MEDICINSKI PLES bo 13. nov. v dvorani hotela »Metropol« u- Pretep pri kupčiji Na kirurški oddelek so pripeljali 36-letnega posestnika Franceta Strežka iz Sapa pri Šmarju na Dolenjskem. ki «e je s posestnikom Jakobom Ka-stelrem pogajal za nakup slame, pa je prišlo do zdražbe med njima. Kastelic se je tako razburil, da j° pograbil gnojne vile in z vso silo udaril Strožka po glavi. Strežek se je pri priči zgrudil v nezavest, in ko so ga pripeljali v bolnišnico, so ugotovili, da ima nobeno lobanjo. Žrtev pretepa je postala tudi žena krojaškega mojstra Ana Zakraj-škova iz Velike Nove gore. ki je morala prav teko e hudimi poškodbami na kirur ški oddelek Mimo drugih ranjencev so včeraj sprejeli v oskrbo tudi 34-letnega tesarskega mojstra Peresrrina Koematina iz Tur nišča pri Kamniku. Ze pred tednom je pa del s kole«a in se potolkel po glavi. Kljub znauii podražitvi papirja dobite vse vrste oslovnih knjig journale, strace, blagajniške knjige, saldakonte še vedno po prejšnjih cenab pri A. JANEŽIČ — Ljubljana Florijanska nI. 14 — Tel. 33—20 Na drobno i Na debelo ! Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. u— Za Vse svete v Gorico Ln v Trst. Prijave v vseh biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice u— V spomin pokojnega višjega drž. pravnika g. Amdraža Jegliča je daroval g. primarij dr. Josip Pogačnik 150 Din pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote. u— Diplomiran je bil 1. julija ll!36. na tehniškem institutu, na Caenski univerzi v Normandiji ^Francija) za 6'rojno elektrotehniškega inženjerja g. Ludovik Urban, z Unca pri Rakeku. u— JNAK Edinstvo. Jutri ob 11. bo redna odoorova seja.. Uradne ure odbornikov so vsak dan od 12. do 12.30 v klubo-vem lokalu. Popolna razprodaja moških in otroških oMačii zaradi opustitve trgovine J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova IZ. u— JNAD Jadran. V ponedeljek 25 t m. je ob 10.30 predajr.a seja. Obvezna udeležba starih in novih odbornikov Tajnik I u— Občni zbor Pedagoškega društva v Ljubljani bo v petek, 29. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Na dnevnem redu je razen poročil funkcionarjev, volitev novega odbora, slučajnosti in predlogov kratko predavanje prof. A. Cernejeve »O našem pedagoškem delu«. Iskreno vabimo k udeležbi naše članstvo, pedagoške delavce sploh in vse pedagoško čuteče občinstvo. n_ Troje skladb za godalni kvartet bodo izvajali člani Mozartovega godalnega kvarteta iz Salzburga na koncertu dne 29. t m ob 20 uri v mali Filharmonični dvorani. Izvajali bodo po 1 Mozartov, Beethovnov in Šchubertov kvartet. Iz kritik je razvidno. da je kvartet izvrstno uigran in ima izredno laskave ocene iz vseh mest, kjer je kvartet do sedaj koncerti ral. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni po 35, 20, 15, in 10 din, stojišča po 7 din. Poset koncerta toplo priporočamo. Din do 200, SPECI J ALIST ZA ORTOPEDIJO dr. Bogdan Brecelj ' ordinira od pol 2 do pol 4 pop. LJUBLJANA, EMONSKA c. 20, tel. 2620 je otvoril privatno prakso z zavodom za ortopedsko in splošno gimnastiko. u— Pouk v umetn. risanju In slikanju (atelje H. Smrekar, — Šiška Alešovčeva 38). Novi priglasi se vsak čas še sprejemajo. — Več na oknu knjigarne Tiskovne vadrusre. stane meter dobrega blaga za m oš k e j ZIMSKE SUKNJE pri tv. MANUFA KTTJRA k. d. Ljubljana, Mestni trg 17. J Iz Hrastnika nam pišejo: V nedeljo se Je poslovil od nas komandir žandarmerijske stanice g naredmk-vodnik Cvijan Vitos. Služboval je v Črni gori polnih 14 let in si je tam zaslužil tudi srebrno hrabrostno svetinjo. V Hrastnik je prišel pred tremi leti in si je s svojo ljubeznivostjo in korektnostjo pridobil tudi med nami nebroj prijateljev Želimo mu tudi na njegovem novem službenem mestu v Ljutomeru vso zado-voljnost in srečo! — Na poslovilnem večeru se je nabralo za CMD 114 din. Iz Celja »Evangeljnik« v celjskem gledališču. Ljubljanska opera je v petek otvorila novo sezono celjskega gledališča s Kienzlovo opero »Evangeljnik« ter jo podala v dobri zasedbi, učinkoviti režiji g. prof. Šesta in v odlični izvedbi pod vodstvom dirigenta g. štritofa. ki je suvereno obvladoval orkester. Gosp. Gostič je v naslovni vlogi pokazal znaten pevski in igralski napredek od lanskega leta ter je dosegel zelo velik uspeh. Prav tako krepko so se uveliavili ge. Ribičeva in Golobova ter gg Betetto in Janko. Tudi manjše partije so bile dobro zasedene. Zelo posrečen je bil nastop dečkov in deklic mestne deške in dekliške narodne šole v Celiu. Solisti in dirigenti so bili deležni številnih navdušenih aplavzov v znak priznanja in zahvale za lepi večer umetniškega užitka R. P. e— Zanimivo predavanje na Ljudskem vseučilišču V risalnici meščanske šole bo predaval jutri ob 20. prof. dr. Valter Bohi-nec iz Ljubljane ob predvajanju lepih skioptičnih slik o »naravnih parkih po svetu in pri nas«. Na to predavanje opozarjamo vse ljubitelje prrodnih krasot. ©_ Emigrantski idejni tečaj todo priredila društva »Soča^ v Celju ter H)rjenu v Laškem in Trbovljah danes ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Gosp. Pahor iz Trbovelj bo predaval o razmerju emigrantov in emigrantsk h organizacij dc domačinov, g- dr. Dekleva iz Ljubljane pa o emigraciji in njenem stališču do notranjepolitičnega položaja. Za članstvo navedenih društev je udeležba obvezna. Prijatelji emigracije so vljudno vabljeni. MED. UNTV. dr. FRANC BREZNIK se je preselil Iz G. RADGONE v CELJE, ter je otvoril ZOBOZDRAVNISKO IN SPLOŠNO ZDRAVNIŠKO PRAKSO na KRALJA PETRA CESTI štev. 29 (zraven Ljudske posojilnice). e— Starokatoliška služba božja bo danes izjemno že ob 8. zjutraj. e—- Dne 6. novembra bo v Narodnem domu Martinov večer »Oljke« s pestrim sporedom. Igra »Jonny jazz<. e— Cercle franka'« v Celjn sporoča, da se redno vršiio tečaji francoskega jezika in sicer: nadaljevalni ali konverzacijski tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob 18.15, začetni tečaj ob torkih in petkih ob 1815 v lokalu francoskega krožka v Narodnem domu, kjer se še vedno sprejemajo priiave. Knjižnica ie odprta vsako sredo od 18.15 do 1930 e— Podporno društvo za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju bo Imelo v torek 26 t. m. ob 14. svoj redni občni zbo- v učiteliSkj zbornici. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 izvrstno komedijo »VESELA LOČITEV« (In flagranti.) V glavni vlogi Anny Ondra—Paul H6rbiger Ob 10.15 in 14. matineji »BISERI KORONOV« U— Smuško telovadbo prireja SPD letos enako kakor prejšnja leta pod strokov nian vodstvom vsak četrtek od pol 20. do pol 21. ure v telovadnici II. drž realne gimna-ziie na Poljanski cesti Vhod e Ci-ril-Metodove ulice. SmuSka telovadba "'e namenjena vsem onim, ki s. žele razgibati, preden - za Aro nmučati. Za vsakega smučarja je važno, da se nauč: potreb-rh gibov ter pr:d pričetkom sezone Lzvežba mišičevje za smuškp izlete. Orgamzem se mora pripraviti na zimsko sezono, ker se sicer zlasti začetnifen p ehitro zimučijo ter zaradi prekomernih naporov Izgubijo veselje do smučanja Smoter smuške telovadbe je, da polagoma privabi telo k az-nim gibom smučanja ter da napravi telo prožno ter končno, da nauči smučarja temeljnih gibov, ki so potrebni pri smučanju, zlasti v pogledu ravnotežja prenašanja teže itd. Prijave še st>-eiema pisarna SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4./I. u- Reglstr blagajne tn knjigovodstvene stroje. Vam strokovno popravi Boris V Slmandl. Ljubljana. Dvofakova OL 3. telefon 24--07. Pestan) in ostant Član Vodnikova družbe* e— Akademiji starešinske organizacije »Sloge« bodo priredili 8. januaTja 1938 svoj III. akademski ples v korist siromašnim visokošolcem. Prosimo vsa društva, dia upoštevajo gornji datum pri prirejanju ovojih prireditev Vence, šopke in vse vrtnarske izdelke dobite v novo otvorjeni vrtnariji. — ZVONKO SERNEC, Celje, Krekova 16. Iz Maribora a— Poučno predavanje, v petek zvečer je predaval v tuk. Ljudski univerzi docent dir. Matko iz Ljubljane o aktualni temi: Srce, njegove boleli in način zdravljenja srčnih obolenj Pozdravne besede je spregovoril predsednik Ljud. unive ze g. inž. Kukovec, nakar je odl'čni predav:telj v ervoinpolurnem podajanju, podkrepi jen cm s števiLnim- sk optičnimi slikaimi ter tabelami analiziral U3troj srca. bolezni, njih vzrok s ter na*Vi sodobnega zdravljenja. Z ozirom na to da d našnji človek prehitro živi, ni čuda, če mu srce popuišča. Srčna bolezen je danes vsesplošni pojav in ji moia zlasti zdri miška veda posvečati vedno večjo pozornost. Zlasti je pri nas pereča zadva Mr;lnic, ki jih imamo vse premalo. Za svoja temeljita in zanimiva izvajanja je bii docent dr. Matko ki je in ostane vsakokrat ljub gost našega obmejnega Maribora nagrajen s toplim aplavzom prav dobro zasedene dvorane. a— StraliovalcJ Maribora Kaznovani. Mali kazenski senat mariborskega oktož-nega sodišča je včeraj dopoldne obsodil 36-letnegs delavca Josripa Vindiša na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, ker je v noči na 19. decembra 1936 vlomil v garažo Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Cvetlični ulici ter ukradel zračno sesalko in 2 električni dvigali v skupni vrednosti 3000 dinariev in ker ie v noči I aa T. marca 1987 vtamfl y neko ufco nar Škofovskem posestvu v Betnavl ter odpeljal žago cirkulaitoo. — 23-letnl skladiščni pomočnik Maka Topovec in 23-letni delavec Andrej Topokrvec pa sta bila obsojena po 3 mesece strogega zapora, pogojno aa dobo 3 let, ker sta 4. septembra iz pre-mdkataega kododvora na Taznem ukradla sestavne dele lokomotive, tn sicer za 150 kg v vrednosti 900 dinarjev. — 24-letna delavka Alojzija Judasova pa je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora, ker se je pri raznih straibkah vtihotapila v stanovanje ter v dveh slučajih ukradla skupno 112 dinarjev. a— Blagoslovitev palače »Ljudske samopomoči«. Včeraj popoldne je bila na slovesen način in navzočnosti odličnih predstavnikov mariborskega javnega življenja blagoslovljena ln izročena svojemu namenu krasna štirinadsti opna palača »Ljudske samopomoči« na Aleksandrovi cesti. a— Veronal... V ČJopovi ulici so našli nezavestno zasebni co 23-letno Inmo M. Reševalci so jo nemudoma odprem ih v tukajšnjo splošno bo.nišnico, kjer so ugotovili zastrupljenje z veromalom. Vzroki po-skušenega samomora niso znani. ZOPET VELIK DOBITEK v Mariboru! Din loo.ooo.- je zadela pri zadnjem žrebanju drž. razr. loterije (20. t. m.) srečka Stev. 77*696 ki je bila kupljena v poobl. glavni kolekturi drž. razr. loterije ln bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ul. 25. a— Otroci zopet zanetili požar. V žicah sta šla posestnika Juri in Marija ži-žek na polje, doma pa sta pustila troje otrok v starosti 2 do 5 let, ki so se igrefli s petrolejsko svetilko, ki so jo prižgali. Pri igri pa je padla otroku svetilka iz rok in zanetila slamo. Otroci so pričeli vpiti, vendar ni bilo nobene pomoči. V par minutah je pogorelo vse gospodarsko poslopje z letošnjim pridelkom. — v Sp. Koreni je pogorelo gosp. poslopje posestniku Francu živfku, v Zg. Koreni posestniku Leopoldu Bezjaku pa vinska klet. Obstoja domneva, da je zakrivil ogenj neki brezposelna, ki je prenočil na podstrešju kleti in očividno radi neprevidnosti povzročil ogenj s cigareto. a— Razdejanje. K posestniku Filipu Peršu na Grabonoškem vrhu je prišel močno vinjen posestnik Franc H. Ko ga. je Perš prosil, naj se pomiri in naj se odstrani, je Franca H. to tako vznemirilo, da je zgrabil motiko in prizadejal Peršu hude poškodbe po glavi in telesu. Sledilo je pravcato razdejanje, ko je Franc H. še poiskal sekiro in z njo razbil in pokončal vse, kar mu je prišlo pod sekiro. Razen tega je razbil še vrata in šipe. Perš trpi preko 2000 din škode, Franca H. pa so orožniki aretirali in ga zaslišali. a— Iz gledališke pisarne. Gledališki abonenti letos ne dobijo »Tre-h vaških svetnikov«, ker so jih dobili lani. Ako bi jih pa novi abonenti vendarle želeli, naj to prijavijo pri gledališki blag?jni, kjer jih dobe po zelo znižani vstopnini. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 uri zvočni film »Cvetje iz Niče«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Z Jesenic Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja ob 15. In 20. zvečer velefilm »Ivje« (Zima v gozdu) z Hansi Knoteckovo v glavni vlogi. Iz Zagorja z— Razdelitev nagrad. V sredo zvečer je Strelska družina razdelila tri nagrade najboljšim strelcem tskrnovalcem. Po nagovoru predsednika inž. Mastnaka je tajnik učitelj Matko Sulin podal statistiko delovanja. Prvo nagrado je dobil gostilničar . Franc Renčof, drugo orožniški narednik Josip Kri-žmanič in tretjo trgovec Viktor Suša. Strelska družina ima okrog 50 članov, kar je za Zagorje premajhno število, vendar je delovanje uspešno. Za zimske večere je bilo sklenjeno, da bo sobno streljanje pri Ren-6ofu v Toplicah. 1? Ptflla J— Slaba trgatev v Halozah. Vinogradniki tožijo, da tako slabe trgatve, kakršna je bila letos v Halozah in v Slovenskih goricah, že dolgo niso imeli. Lahko si je zamisliti, kako hudo so zlasti prizadeti Haloža-ni, ki se večji del preživljajo samo od izkupička za vino. Grozdje, ki so ga že pred tedni obrali, je imelo 12 do 14 stopinj sladkorja- Vinogradniki so morali mošt 6laditi. Pri poznejši trgatvi se je pokazalo 18 do 21 stopinj. Cene moštu so povprečno po 2 din, jabolčnik pa je po dinarju liter. Staro vino je po 4 do 5 din, le sortirano je po 6 do 8 din. Slednjega pa je malo, a povpraševanje ie znatno. Ker je letošnji pridelek padel na polovico pričakovanega, pričaku- • jejo, da bodo cene z novim letom zrasle. j— Smrtna kosa. Umrla je v Ptuju 821et-na zasebnica gospa Marija Kozenburgerje-va. V Jurovcu pa je izdihnila 721etna gostil-ničarka ga Ana Smigočeva. Blag jima spomin. j— Plesna šola pod vodstvom diplom, plesnega učitelja g. Simončiča iz Maribora se začne dne 31. oktobra. Prijave sprejema do 28. oktobra g. Pirš pri tvrdki Franjo Vrabl, Ptuj, Informacije pa se dobijo pri tvrdkah Lenart, Schwab, Vrabl, Zavr-nik. Trgovski nameščenci, Ptuj. j— Mati je držala očeta, sin pa ga je prrfepal. Iz Tržca go prepeljali v ptujsko bolnišnico 78-letrega posestnika Franca Kozla Ima po vsem životu hude poškodbe in bo mor:l ostati delj časa v bolnišnici. Njegova zadeva bo prišJa tud: pred sodišče, kajti stari France Kozel pravi, da sta ga pret pla njegova lasrtna sinova, a žena ga je'celo drž la p:i temi neprijetnem opravku. Iz Slovenigradca sg— Legionarji v nedeljo, dne 31 oktobra bo ob 14 uri v N: rodnem domu v Slovenjgradou ustanovni občni zbo legije koroških borcev. Pripravljalni odbor vabi vse bivše koroške prostovoljce in borce, da se v čim večjem številu udeleži jo po 19 letih ustanovnega občnega zbora in da se ob tej priliki zopet porazgovo-rimo o teh najtežjih časih. sg - Poverjeništvn Vodnikove družbe za naše mHo je prevzel učitelj 2. Mrovlje Slavko Naprošamo vse stare in novt člane, da se še takoj prijavijo, ker se bodo v prvi polovici novembra razpošiljale knjige Naj ne bo nikogar, ki bi ne tii član Vodnikove družbe Za 20 din dobi vsak član knji-ke bogate vsebinel Navadi svojega otroka pravočasno na pnvLdm SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU Iz Hrastnika h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film najslavnejšega svetovnega pevca Benjamina Giglija »Ne pozabi me«. h— Knjige Vodnikove družbe so se te dni dotiskane preselile iz tiskarne v knjigoveznico, še v prvi tretjini prihodnjega meseca pa bo pisarna Vodnikove družba pričela z razpošiljanjem letošnje izdaje. — Kdor še ni letos plačal članarine 20 din, naj to nemudoma stori pri hrastniškem poverjeniku g- Jožetu Benetku, rudniškem nameščencu. Iz Kranja r— Narodno obrambni dan. Podružnica tukajšnjega »Branibora« je imela preteklo nedeljo redni občni zbor, na katerem je bdi izvoljen sledeči odbor: predsednik g. dr. Simon Dolar, podpr. g. Terčom, tajnica ga. prof. Rosanda Pirčeva, blagajnik g. Roje, v ostali odbor pa gg. Lasič, Mar-tinuzzi in čeme. V nadzornem odboru pa so gg. Piskernik, Kožrnan ln Korsič. To pot se je tudi prijavilo 20 novih članov. Društvo sedaj upa, da bo v bodoče svoje delo lahko bolj poživilo ln zainteresiralo tudi ostalo narodno zavedno meščanstvo za pomembnost društvenega obstoja ka-terega glavni namen je, nuditi gospodarsko pomoč našim bratom onkraj meje ter na ta način dati protiutež Sudmartai. Na občnem zboru društva je bilo sklenjeno, da se letos zopet priredi skupno s Ciril Metodovo podružnico in ostalimi društvi »Narodno obrambni dan« in sicer 11. novembra z akademijo, na kateri bodo sodelovali poleg domačih društev tudi predavatelji im pevci-solisti iz Ljubljane. Zato opozarjamo vsa društva v Kranju, naj se že sedaj pripravljajo za ta dan, da bodo lahko sodelovala s pevskimi lin orkestralnimi točkami, v ta namen se bo sklical med društveni sestanek, na katerem se bo podrobneje določila izvedba Narodno obrambnega dne. Stopimo vsi na delo in pokažimo, da smo res narodno zavedni! r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., 18. in pol 21. Marto Eggerthovo in Johana Heestersa v očarljivem glasbenem velefilmu »Koncert na dvoru«. Iz Murske Sobote ms— Ali je vprašanje osnovne Bole v Murski Soboti rešeno? Novo šolsko leto se je pričelo spet v starem poslopju. Zdravstvene razmere so take. da bi se šola morala takoj zapreti. Vendar smo glede vprašanja nove šole prišli korak naprej. Sklenjeno je bilo, da se na dvorišču sedanje šole postavi lesen paviljon, kamor ti 6e preselila šola tako dolgo, dokler se ne postavi novo šolsko poslopje, za katero je, kakor se čuje, pri Hipotekami banki že odobreno nekaj posojila. Ker se nekateri bojijo, da se bo na ta način končna rešitev šolskih razmer samo še bolj zavlekla, ie ta sklep vzbudil med ljudmi precej razburjenja. Starši so celo zapretili s Strajkom, če se njihovim otrokom v najkrajšem času ne zabra-ni nadalje obiskovati vlažno šolsko poslopje. Vsekakor bi šolske razmere v Soboti zaslužile več razumevanja, kakor jim ga z odločujočih mest posvečajo. ms— Delna ureditev pošiljanja denarja is Nemčije je izvršena. Vsak delavec lahko pošlje 40 mark mesečno iz Nemčije. Tudi tisti, ki so si že kaj denarja prihranili, lahko pošljejo po trideset mark mesečno. Denar pošiljajo: Cber Reichsmarkkonto bei der Jugoslav. National-Bank bei der Ver-rechnungsstelle Berlin SW. II. Izplačevala ga bo pa naša Narodna banka po kliringu. Iz Litije 1— Za uvedbo tedenskih tržnih dni. Že neštetokrat je bila iz vrst tukajšnjega prebivalstva, zlasti naših gospodinj, izražena želja da bi se tudi v Litiji uvedli zelo potrebni tedenski tržni dnevi. Uvedba bi nudila precej koristi kmetom, ki bi prodajali brez posredovalcev razne kmetijske pridelke: zelenjavo, sadje, perutnino, jajca, sir itd. Kričeč dokaz, kako so potrebni tržni dnevi, je dejstvo, da morajo naše gospodinje po povrtnino v Ljubljano, kjer dobe boljše blago in ceneje kakor tu Rib pri nas sploh ne dobimo, čeprav so v Savi in drugih pritokih bogati revirji; vse nalov-ljene ribe odvažajo v Ljubljano, ker ni pri nas uvedenega tržišča. Če bomo uvedli tržne dneve, bodo tukajšnii prebivalci kupovali pridelke iz prve roke, kar bo zmanjšalo stroške preživljanja. Zdaj smo tik pred rešitvijo tega vprašanja. Sadjarska in vrtnarska podružnica je voljna izvesti to zamisel in je odposlala primerne vloge na tukajšnji trški odbor, litijsko občino in sre-sko načelstvo. V glavnem je kompetenten trški odbor. Z uvedbo tržnih dni bi ne nastali zanj nikaki novi stroški; za nadzor, za stojnice snaženje tržišča, bi uvedli lahko majhno odškodnino od proda alcev Za tržnico imamo dovolj prostorov, še najbolj bo prmeren prostor pri sodišču tam m voznega prometa in je brez prahu Z dobro voljo poklicanih krogov imamo v kratkem že lahkr tržni dan, kmetje in konzu-menti bomo rešeni mnogih skrbi, ki jih terja želodec. ŠPORT Sedmo kolo v LNP Danes bo kar 9 pr vorazrednih tekem za točke V podsaveznem tekmovanju ne bo nič manj živahno, le prilike so ntkoliVo skromnejše. Predvsem so važne pr.orazredne tekme; V ljubljanski skupini •.. Reka—Bratstvo, na igrišču Reke ob 15. Bratstvo prihaja zadnje č-se v Ljubljano po točke, ali mu bo proti Reki tudi uspelo? Jad: n—Mars. na igrišču Jadrana ob 10. Mars še ni priiJ letos do pozitivnega rezultata, Jadranaši niso *>o tem. da bi mu v svojo škodo pr'voščili prvi uspeh. K zrmes—Svoboda, na igrišču Hermesa ob 15. To bo gotovo najmočnejša današnja stvar v Ljubljani. Svobodi gre za to, da o stan« na prvem mestu, Hermesu pa, da nanj sedejo. Da vidimo 1 Kranj—Slovan, v Kranju ob 15. Slovanu nemara ne bo prav prijetno v Kranju, saj bi bilo čudo, če bi stvojo prvo točko spravil zunaj pod streho, že vse bolj kaže na kranjsko zmago. V celjsko-trhoveljski skupini.. • Celje—Olimp se bo igralo na celjskem igrišču s pričetkom ob 15. Celje je favorit, morebitna zmaga njegovega konkurenta mu ne bi mogla do živega, ker je trdno na prvem mestu. Amaier—Trbc Ije. Tudi v Trbovljah imajo domačo stvar na sporedu. Amaterci so visoko nad lokalnim konkurentom in bodo bržčas spravili nadaljnji dve točki na varno. V mariborski skupini • • • Gradjanski—Železničar. Podsavezni prvak gre po vsej priliki v Čakovec po dve točki, ki mu nista na odmet. Igra se na igrišču Gradianskega, pričetek ob 15. Maribor—Rapid. Nekdanji mariborski derby je zadnje čase prišel precej ob veljavo. Pa vse kaže. da se nekdanji časi vračajo. Med nnma gre danes borba za prvo mesto! Na Rapidu, začetek ob 15. * JOSIP KIRBI8, igralec ISSK Maribora bo v današnji tekmi z Rapidom igral 300. takmo za barve svojega kluba. Redek Je takšen Jubilej ln le kdur pozna križe in težave našega nogometnega igralca, izrazitega amaterja, bo lahko sodil, s kakSno požrtvovalnostjo in ljubeznijo se je današnji slavljenec oklenil nogometnega športa in svojega prvega športnega kluba. Čestitkam njegovih športnih tovarišev in prijateljskih nogometnih klubov ter nadrejenih forumov se priključujemo tudi mi! ★ Mura—ČSK. Mura, letošnji novinec v prvem razredu, se je do sedaj izredno dobro držala. Proti Mariboru ji je v nedeljo na domačem igrišču spodletelo. Bitka s Čakov-čani ni vnaprej zgubljena, pa tudi dobljena ne. Po dolgem presledku bo v tej tekmi zapiskal dr. Planinšek. Nižjerazredne prvenstvene borbe »o za to jesen že skoro pod streho. Danes sta na sporedu le še Vrhnika—Javoraik na Vrhniki, začetek ob 15., in Zalog—Moste v Zalogu, ki prične tudi ob 15. Poleg tega je na sporedu še par tekem podmladka: Reka—Mars jun. na Reki ob 14., Mladika—Ko-rotan jun. na Mladiki ob 10. V Mariboru igrata rezervi Maribora in Rapida predtek-mo ob 13.15. Šesto kolo v Ugi Ljubljana igra v Beogradu — Najvažnejša tekma je med Gradjanskisn in BSK v Zagrebu Napetost v tekmovanju za državno prvenstvo se stopnjuje od kola ao kola, od nedelje do nedelje. Bilo je par nedeij pred kratkim vmes, ko še za državno prvenstvo ni Igralo. Tedaj je za trenotek tudi zanimanje popustilo. Od zadnje nedelje sem pa se bo igralo iz nedelje v nedeljo tja do konca jesenskega dela tekmovanja. šesto kolo ima svoj vrhunec v srečanju sedanjega prvaka z bivšim. Bitka v Zagrebu bo v marsikaterem pogledu ne samo zanimiva in napeta, temveč, morda, tudi odločilna za prvo mesto Dve tekmi v Beogradu sta dve zagonetki, o katerih se da sklepati na to in ono. Iste kakovosti bo nemara sarajevska bitka Le v Splitu kaže, da je domačin visok favorit. — Poglejmo spored: Jugoslavija—Ljubljana. Lani je Jugoslavija z 2:1 pustila obe točki v Ljubljani, doma pa se je revanširala z rezultatom 3:0. Letos doživlja prav v teh časih nekako domačo revolucijo in ne razpolaga z vsemi igralci prvega moštva. Zato tudi ne igra vodilne vloge med klubi kakor sicer Moštvo Ljubljane prihaja, kot vedno doslej, tekom igranja v formo. Ne more se sicer tipati z gotovostjo na zmago našega moštva toda tudi poraz ni kar vnaprej dan Tekma krije mnogo neizvestnosti. Ljubljana nastopi v postavi: Pogačnik; Hassl, Berton-ceij I.; Slapar, Pupo, Boncelj; Janežič. Pepček, Jež. Zitnik-Luce, Lah. Sodi Sarajevčan Dukič. BASK - Concordia. Concordia je letos začela bolj zgodaj pobirati točke kot lani. V lanskem prvenstvu je BASK odločil prvo tekrao, doma, s 3:1 v svojo korist, Concordia pa je v revanši praznovala s 5:1 svoje vstajenje, Id jo je rešilo izpada iz lige. Letos sta vlogi precej zamenjani. BASK je trenotno na koncu tablice in bi mu morebiten uspeh v današnji tekmi izredno prav prišel. Sodi Nenadovič iz Indjije. Gradjanski - BSK. Tudi lani sta se najprej srečala v Zagrebu in je bilo takrat 1:1. Uspel pa je »purgerjem« veliki udarec in so v povratni tekmi s 4:0 odnesli iz Beograda točki in državno prvenstvo. »Danes se bo bila velika borba za vrh tablice, in kdor danes uspe, bo imel važen naskok pred konkurentom. Sodnika bo delegiral italijanski savez. Slavija - HAŠK. Sarajevčani doma nikakor ne mislijo kloniti. Niso imeli prejšnjo nedeljo respekta niti pred državnim prvakom. S Haškom, ki ga letos prištevajo med prav resne kompetente za prvo mesto, so Sarajevčani lani po bratsko delili točke: doma so zmagali 4:1, v Zagrebu so pa podlegli Hašku 1:3. če bi ne bil Hašk "letos izjemno dober, bi prisodili velike šan-se Sarajevčanom; tako pa rajši počakajmo, kaj bo zvečer javila žica. Sodil bo Moni Kario. Hajduk - Jedinstvo. Letošnji novinec v ligi mora na težavno pot v Split. Moral bi se zgoditi že čudež, če bi Hajduku napravil kaj škode. Izmed vseh petih tekem, ima ta še najbolj v naprej določen rezultat. Za sodnika bo Zagrebčan Bergles. Btvtte sarajevski Kranjo —- ki )i k&jpa naJ ožji rojak — te v naprej izjavlja, da ae prav nič ne spominja, da bi Ul Belo-ševiča zadel savestno, ker Jih Je pač t oni vroči bitki ▼ naglici zadel celo vrsto. V dnevih od 24. do 29. januarja 1038 bo v Londonu svetovno prvenstveno tekmovanje v table-tenisu, na katerem bom a, kakor kaže zdaj, nastopili tudi ml. Radovedni smo, kako misli nal JTTS izvršiti priprave za udeležbo na teh tekmah, kajti samo dejstvo, da so zaprosili za 10.000 di- narjev podpore As ne daje Jamstva, da bomo letos na teh tekmah zastopani bolje mtof bqo h revije »Zivljsnjs la največja v naši državi. Zatem Je ban dr. M. Natlačen • primernim nagovorom proglasil razstavo za oivorjeno, nakr- Je sledil ogled sadnega sejma in sadue ras ta ve. Vso prireditev je okusno dekor ral in razporedil arh. Černigoj, podjetje inž. Slajmer & Jelene na je solidno izdelalo ogrodja. Blaga je na sejmu za okoli 4 vagone in je največ sadja iz mariborskega okrožja, ki tvori tudi r kvaliteti razred zase. V mali unionski dvorani je okusno prirejena poku-ševelnica brezalkoholnih pijač, ki se lahko meri z vsako slično prireditvijo ▼ inozemstvu. Tudi industrija je prav častno zastopana v veliki unionski dvorani. Poseben poudarek razstavi daje razstava strojev za pridelovanje brezalkoholnih pijač. Društvo za varstvo živali, ki ga poznamo že od razstav na Mariborskem tednu, je razvrstilo svojo delno razstavo glede naravnega pobijanja sadnih škodljivcev napram industriji kemičnih sredstev, ki v okusno urejeni obliki prikazuje koristi škropljenja. V dvorani Zadružne gospodarske banke je bano-vinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru razstavila sadni izbor za dravsko banovino ter sortimente in izbor najpriklad-nejših sort za sladook, sušenje in kom-pote. Na vrtu Zadružne gospodarske banke pa so drevesničarji uredili razstavo sadnih dreves. I. banovinaka sadjarska razstava in sadni sejem traja do l. novembra t. 1. V nedeljo 24. in v ponedeljek 25. t m. pa se vrši v Mariboru III. državni sadjarski kongres, ki se ga udeleže sadjarski strokovnjaki iz vseh banovin in na katerem se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja, ki se tičejo sadjarstva. Takoj prvi dan Je vladalo «a sadno rts-stavo veliko zanimanje. Vse popoldne so si ljudje v velikih skupinah ogledovali krasno urejene razstavne prostore in slikovito razporejenost razstavnega sadja in drugih Eredmetov v zvezi s sadjarstvom. Tudi je ilo na razstavi že več zastopnikov tujih tvrdk, ki so že kupili večjo množino pridelkov. svojem društvu. Od mlajšega članstva in naraščaja bodo smeli v Prago samo tisti, ki bodo — izpolnujoč pogoje pod 1. in 2. — vsaj od 1. novembra 1937 dalje redni telovadci, ki bodo brezhibno obvladali za Prago določene proste vaje in z njimi nastopili že na župnem zletu junija 1938 v Ljubljani; 4. poimenske prijave za vse udeležence praškega zleta bodo društva poslala župi že do 1. januarja 1938. Te prijave se kasneje ne bodo izpopolnjevale. Za točno Izvršitev teh sklepov so odgovorna društvena in četna načelništva, nadzor nad njimi ima župno načelništvo. Opozarjamo članstvo in naraščaj društev sokolske župe Ljubljana in vso javnost na te sklepe v svrho ravnanja. Obenem opozarjamo člane sokolskih društev, ki mislijo vstopiti v novo ustanovljeni župni jezdni odsek, a se še niso prijavili, da sprejema župa te prijave samo ie do 31. oktobra 1937. — Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Iz Julijske krajine Nov grobi V Trstu je 10. t. m, preminul g. Frane Besednjak, stric bivšega poslanca v rimrtkem parlamentu dr. Engelberta Besednjaka. Bil je vnet čitateLj našega lieta. Njegovi družini na/še so&lje! Vinski davek. Lani so bili vinogradniki oproščeni vinskega davka za 8 stotov grozdja za vino; M bi ga naj bili poru«rili domsu Senator Vicioi je tudi tet/^ podedoval ▼ notranjem, finančnem in kmetijskem endnistratvu, da bi ostala ta davčna ofoj&va Se nadalje v veljavi. Pia te dni pa j® prejel negativen odgovor. Ministrstva so orpotomla na ta, da so uprave občiiL ki knajo i»klju*no pravico do vansko^a davka, proibestirale proti tej olajšavi in celo zahtevale od države, da jim nadoknadi škodo. Čea mejo eo zbežali v poekdnjih 804et«l Ferdinand Mohorič in Ludvik Bur-nŠk enake staroFtd, oba iz Spodnje Idrije, ter Izidor Ciglfč k Cerovega v Brdih. Cig-liČ se je spomladi vrnil k konfinacije. Preživel je pet krt na otoku PonzL Goriški proračun. Preteklo soboto so na sejji goriškega meehniega sveta razpravljali o proračunu m leto 1938. Po podatkiiL, ki so bili objavljeni, so redirt čonodiki preračunani na 7.787.000, redni izdatki pa na 7,050.000 Ur. Poleg rednih so predvideni— predvsem za izredna javna deia — fe is-redni izdatki, ki jih naimerava.io ferlti z novimi posojili. 2e v Tiadnjem času je bila občina najela milijonsko posojilo za novo bol-ni^moo. Poiegr toga je predvidenih na/ia!^-nih posojil za javna dela v prrh^-injem letu še za 2.50T7.000 lir. Kakor poročajo listi, nameravajo povečati vojašnice pod Sf*\ Markom, urediti nekaj cest, kanalizacijo okrog obnovljenega grada, park v Os! a v ju. itd. Postavka za podporo siromaScemu prebivalstvu se je morala v novem proračunu povišati m 100.000 na 1.358.000 lir. Štanjelski grad v občinskih rokah. Občanska uprava v Štanjelu je sklenila najeti 80.000 lir posojila ^a mik ur. čtanjelskesra gradu. Goriški pokrajinski upravni »vet je na to že pristal. Za fašističnega tajnika v DorobergH >o bil imenova/n Viko Rugg!e«t. Nase gltdališSe n R A M A Začetek ob 20. uri Nedelja, 24. oktobra: ob 15. tirt: Pesem • ceste. Izven. Cene od 22 din navzdol ob 20.: Vozel. Prsmiera. Premierpkl abonma. Ponedeljek. 25. oktobra. Zaprta V nedeljo popoldne »♦> ponovi prtsr?ns In sabavna igrs »Pesem i eestec, po znižanih cenah. V nji nastopajo trije jfoceetni muzi kan ti, ki ee prebijajo z igranjem sla-gerjev po cestah in dvoriščih ekozi življenje, ter stanujejo v kletnem stanovanju, veliko vlogo Ijrrata r njihovem življenja dv* ženi. Dejanje niha med človeško toplimi, resnimi in humorja in komike polnimi prizori. Premiera P. Petrovi?»T«5 igre >Voiej< bo ▼ nedeljo trefer. Ta vačka ?ala vsebuje tri dejanja, js zgrajena na situacijeki komiki in zavozljani zamenjavi oseb Režiser Milan Skrbinšek je delo lokaliziral. s čemer bo pridobilo dejanje v očeh gledalcev na zanimivosti ln lokalnem koloritu. V humorao napisanih dialogih in napetih situacijah tsr smeh vzbujajočih prizorih nastopata dve sestri: Ana in Tončka (Mileva Uicmar-Bol-tarjeva ln Levarjeva), mož starejše sestre (Jerman) ln njegov prijatelj (Prenovec) tsr gtaTfci deklet: ga. Polonca Juvanova in Potokar. * OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 24 oktobra. Sv. An*on. vseh zaljubljenih patron. Izven Globoko znižan« cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek. 25. oktobra: Zaprto- Po globoko znižanih t-enah ae noje r nedeljo evežer češka opereta »S*. Anton, vseh zaljubljenih patrone. Ta revijalna opereta ima folklorni značaj ter nam siika na naj-vedrejši in zalo zabavni način življenje na žegnanju v češkoslovaški vasi, ln na gradiču, kjer ee najdejo različni svetovljanski ljudje, ki »četo oddiha ali dogodivščin, ter se po različnih nesporazumih končno znajdejo v srečne pare. V opereto so vneseni od komponista posebno lepe in melodijozne slovaške narodne pesmi. Dirigent: A. Nek lat. 8ENTTA K0BSK0 GED1LISCB Nedelja, 24. oktobra :^>Lineoln«. MABIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24, oktobra ob 15. uri: >Triie va.3kt svartnikic Znižane cene. Ob 20. urf- Pevci-šolarji so ji občuteno zapeli »Gozdič je že zelen« ter »Vjgred 6e povrne«. Pokoj nežni duši, preostalim na globoko sožalje! BLED. Zvočni kino bo predvajal danes film »Juanita« 3 ciganskim in jrzz-orke-strom Predigra »Flip v haremu« in tednik. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. uri film vS.ce podzemlja«. Za dodatek Paramouatov zvočni tednik in nevSki film »Danski Kocskl«. »JUTRO« St y& NedeSa. 2L X. »37. Doživljaji nemškega pesnika v dobi francoskih vojn med Slovenci ZatOnOv potopis Johatma Gottfrieda Seumefa iz leta 1803. Kongresni trg v Napoleonovi dobi z gostilno »V peklu«, kamor je pozneje rad zahajal dr. France Prešeren V dobi, ko je vsa Evropa trepetala pred , da so baš v oni dobi v teh krajih strašili mogočnim Napoleonom, je nemški pesnik in pisatelj Jonann Gottri&d S e u m e neustrašeno potoval po tujih deželah, drža-vaa m kontinentih. Dobro opremljen z obleko, nahrbtnikom in s čevlj;, je večni Ahasver prehodil Nemčijo, Francijo, Rusijo, A/strijo, Italijo in Švico. Vse peš. Bil je tudi v Severni Ameriki. Leta 1779. je povabil knjigarnar Goscher — knjigotrško podjetje obstaja še dandanes — takrat že zelo uglednega pisatelja, aa bi pri njem prevzel strokovno vodstvo in nadzorstvo pri izdajah nemških klasikov. Seume je vabilo sprejel, pripomnil pa je, da hoče vzdržati le dve leti, i:akaj nato se bo moral spet »malo zletati«. Zares je po dveh letih v začetku decembra 1801 nastopil svoje potovanje v Sirakuzo v južni Itaiiji ter se je točno čez devet mesecev vrnil h Goschenu, kakor je bil napovedal pri odhodu. Kakor ostala svoja potovanja je opisal tudi poslednjo pot, to leta 1803. Potoval je skozi Saško in Češko, mudil se je v Pragi ter praznoval božične praznike na Dunaju, k:er je os*al štirinajst dni do 10. januarja. O dunajskem prestol-r.em mestu in o Donavi je zapisal tole besedno igro: Vindobona, cuia dat vinuin bor.um; Danubius, quia dat nubes. V Gradec je dujpel že 1%. jan., kjer so mu zelo | ugajali mesto in ljudje. Pod Ernovžem (Ehrenhausen) prišel v naše kraje, ki jih silno hvali: sTo je resnični vrt; na desni in levi sadovnjaki in vinogradi.« Tudi o Mariboru se pohvalno izraža, da ie lep kraj »an der Drawa«. O prvih svojih opazovanjih ra slovenskih tleh poroča: »Nemščina je med preprostim 'judstvom zdaj prenehala, italijanščina pa se še ni začela: za.o pa sen. poslušal kianjski jezik, ki sem ga ze-aui podobnosti z ruskim jezikom nekolik^ razumel. Rusi so donosni na t , da jih ljudje tako daleč navzde' razumejo, povsod tj*5 do Trsta in Gorice. Tolikšno podobnost imajo slovanski jeziki med seboj, od ruskega do vendskega in kranjskega.« Od Konjic dalje, piše. da je šel čez visok silno strm klanec, mnogo bolj strm kakor Semmering (Pohorje? Trojane?), tako da je vleklo štiriintridesat volov ln šest konj navaden tovorni voz. V Celju si je naš popotnik privoščil nekaj meric dobrega /ina, 'n sicer kakor sam pravi, iz obupa. ker je postajalo pivo vedno redkejše. A tisto noč se mu je potem siabo godilo. Piše, da bi v Celju skoro zaključil svojo zemeljsko življenjsko pot. Po večerji je šel v sobo, se malo ogrel in nato je legei. Morale je biti jroti četrti uri zjutraj, ko ga je prebudil neznanski strah in je komaj mogel dvigniti glavo. Toliko je bil še pri zavesti, da spi v sveže prepleskani in močno zakurjeni sobi, nato je s težavo vstal in odprl okno. Proti jutru je šel v gostilniško sobo, kjer sta ga čr.ša vina in domači kruh spet osvežila. Mar pa so mogoče nekoliko vplivale na našega sicer junaškega nemškega pisatelja tudi obilne merice od prejšnjega večera? Med Vranskim in Št. Gžboltom, na Trojanskem sedlu je Seume prestopil mejo Kranjske. »Desno ob hribu stoji piramida s črno marmornato ploščo, poklcnitev Kranjcev Karlu VI. z napisom: Se substra-verunt, v klasično diplomatski ponižnosti.« V St. Ožboitu je naletel na sirovega gostilničarja, ki bi mu pač dal večerjo, ni pa mu hotel dati prenočišča. Neprijazno ga je odslovil in mu nazadnje pokazal vrata. Našemu popotniku seveda ni bilo znano, rokovnjači in pozimi tudi volkovi. Sredi noči je moral Seume po klancu navzdol. Pol ure nato je dospel v mesečini do majhne, borne gostilne, kjer je vstopil in odložil svojo prtljago. »Tu so sedele tri deklice, od katerih pa nobena ni znala niti besedice nemške, ter pele ob brleči lučki svoji mali sestrici prav ljubko kranjsko uspavanko. Končno je prišel gostilničar, ki je za silo lomil nernrko; prijazno mu je postregel s kruhom, klobaso in z vinom ter mi vrgel tudi blazino na slamo. Ljubo mi je bilo, da sem mogel videti kranjsko kmetsko gospodarstvo, ki ni bilo najslabše, pa vendar ne boljše, kakršne imajo Leti in Estonci na Kurskem in v Litvi.« "rihodnji dan je šel skozi Podpeč; košati hrasti pri Brdu so ga spominjali na Lipsko. Čez leseni savski most pri Črnučah se je bližal Ljubljani. Od daleč ga je ljubijansk? Grad spominjal na Gradec. Podobnost obeh mest je opazil tudi po njihovi legi ob rekah, ki ju objemata »Mostovi so tukaj kakor v Gradcu najboljša tržišča, ker stoje na obeh straneh stojnice, zelo prijetno ''a tujce.« Tako je svetovni popotnik Seume dospel v Ljubljano Tukaj imenuje dve osebi, s katerima se je seznanil: Mer k in Schantroch. O prvem ni mogoče dognati, ali je bil to takratni gostilničar v Kapucinski ulici, ali pa neki knjigarnar istega imena, ki je imel nekaj časa Klein-mayrjevo »T,aibacher Zeitung« Merk je opozarjal popotnika na razne posebnosti Kranjske, tako tudi na neko novo vrsto martinčkov«, ki pa so bile seveda človeške ribice. Poslali so jih nekoliko tud: raznim naravoslovcem v tuje dežele in dr-žr-ve. Merk je tujcu še pripovedoval, da .'e neki kmet nedavno peprej ustrelil krokodila. Seume k toinu pripc-ninia, da prepušča odgovorne ~t za to gospodu Marku v Ljubljani, »ki pa se mu vidi resnicoljuben in dobro poučen mož.« Druge osebnost, s katero se je tujec seznanil, je bil ravnatelj in režiser ljubljanskega gledališča Schantroch Z njim ie Seume obedoval pri isti mizi Kamorkoli ie prišel, je obiskoval tudi gledališča kot najbolj gotova kulturna merila prebivalstva Seume je opazil v ljubljanskem gledališču veliko udobnost: desno in levo cd vhoda kavarno in igralno sobo za biljard Tujec je bi1 elede javnega živi j en i a in prometa v Ljubljani prav zadovoljen Ne le v Gradcu, tudi tukai je videl kavarne, mnogo bol; Še kot na Dunaju Kronika iz one dobe navala pet ljubljanskih kavam- dve na Mestnem trgu. po eno v Spitalski ulici, S! on o vi ulici in v Kapucinskem predmestiu Švicarsko kavarno Colloretto v nekdanji Ze.-s?ollovi hiši, hvali, da je prav čedna in razmeroma bolj dostojna kako1" neka kavarna v prestolnici, »kjer človek sedi, kakor bi bil obsojen v temnico.« »Nekaj plemičev iz pokrajine, ki so obedovali v moji gostilni, se je pogovarjalo o tukajšnjih javnih pravnih razmerah med oblastmi in podaniki, ali boljše, med dednim plemstvom in tla-čani: kot tihi poslušalec sem spoznal, da gei le nekaj starih zidov. O Ljubljanskem barju pripoveduje, da so se ponudili Nizozemci, Id bi ga osušili, a s pogojem, da bi bili za neko dobo prosti davščin. »Toda vlada se doslej še ni dala pregovoriti; iz kakšnih vzrokov, se ne da prav razumeti: in tako je pokrajina še vedno pusta in prazna in dela voda vedno večjo škodo.« S temi besedami Seume zaključuje svoje opazovanje našega mesta, iz katerega je vsekakor odnesel najboljše vtise. Tujec je odpotoval iz Ljubljane 22. januarja 1802 zjutraj. Na vsak način je moral biti izredno dober in vztrajen pešec, in to v močno zasneženi zimi, zakaj še isti večer je dospel v Razdrto in tam prenočeval. Od Ljubljane do Vrhnike je popotnik videl še malo polja, odtod naprej pa je bila pot divja in pusta ter je naletel do Postojne, razen na poštne postaje, le na malo hiš. Pri Planini je opazoval posledice povodnji. »Voda prihaja vsepovsod iz hribov in preplavlja vso lepo dolino izredno visoko, tako da stoje hrasti v njej do vej v vodi. Ta še ni bila popolnoma zamrznjena in tako so se ljudje neprestano prevažali v čolnih v Planino. To sicer ni redko tukaj v tem letnem času, vendar je voda tokrat stala nenavadno visoko. Polovica Planine na oni strani doline je stala pod vodo. Pravijo da prispeva k tem poplavam potok iz Postojne, ki pada tamkaj pri jami v skale, teče potem nekaj milj pod zemljo naprej in pride tukaj v globeli spet na dan.« V Postojni si je naš popotnik ogledal dve takrat znani in najbolj znameniti podzemski iami. V spremstvu oriaškega vodnika. nekega mitničarja. je šel v jamo ter po dolgotrainem iskanju in besanju komaj našel vhod, ker sta bila zgrešila pravo osebnostmi, rad bi Jih imenoval gracfjs, če ne bi bil zgodovinsko prenatančen, sem napravil ▼ kuhinji, kjer jih Je, sedeče okoli žarečega ognja, duhovni mož pavlihasto šaljivo zabaval, da so se smejale na vse grlo. Bila je to mešanica nemščine, italijanščine in kranjščine, od vsakega nekaj ter sem od vsega prebito malo razumeL Duhovni gospod se je začel kmalu z menoj pogovarjati, in sicer najprej dobro italijansko, nato je za silo lomil nemško in potem brbljal izvrstno samostanko latinščina Mož se je do dobra z menoj sprijaznil, ko sem bil navedel nekaj iz grščine, kar je le na pol razumel. Deklice so strmele nad najino učenostjo. Če ne bi bil tako utrujen in ne bi imel trdnega namena drugo jutro že zarana odpotovati, bi mi prijetna družba duhovnega harlekina morda ne bila neljuba. Toda žuril sem k počitku in pustil družbo razgrajati. Ko sem prihodnje jutro vstal in hotel oditi, še ni bilo v vsej veliki, ne baš slabo razsvetljeni hiši žive duše pokonci. Vrata so bila le od znotraj zapahnjena in torej zame odprta, vendar nisem mogel zlorabiti zaupanja tako dobrosrčnih ljudi. S svojimi težkimi škomji sem štorkljal nekolikokrat po hiši; nihče se ni prikazal, nikjer znaka življenja. Potrkal sem na razna vrata; nobenega odgovora. Končno sem prišel do vrat, ki niso bila zaklenjena. Vstopil sem. in glej, lepi košček smrtnega greha je baš vstajal iz po-stelie Schellom« unia sadne Škodljivce in pomaga k lepem« in dobre-mu pridelku. Veseli čas kožuhanja na Dravskem polju Na Dravskem polju, oktotra Jasenski vetrovi prinašajo dež. Zjutraj je ves svet pokrit z meglo iz slano. V goricah ropočejo klopotci, pokajo topiči, prepevajo in vriskajo trgači. Tudi v ravnini je vse živa Vse delo ja na kupu. Ljudje kopljejo krompir, trgajo koruzo, žanjejo ajdo in ko-ruznico. Hiteti je treba, kajti jesanski dnevi so kratki- in letošnji vremenski preroki hudo zmotljivi. Polje je kakor mravljišče. Po vaseh in poljih se čujeta smeh in pesem. Ljudje pozabljajo življenjske neprilike in Be posvečajo samo delu, ki jim je je smoter in zmisel živlanja. Posebno se ljudstvo razž,T* pri skupnem delu, kjer najde dovolj nrilike za svoje družabno izživljanje. Mestna gospoda je za svoje družabno življenje iznašla čajanke, pleone vaje in podobno, a delovno ljudstvo pozna le delo in ob njem se naravno razveje vse to. za kur je drugim potreben dolgovezen teoretični pouk. Kožuhanja koruze je delo in družabna prireditev oh'»nem. Zbere se pol vasL Sosedje prihite »gveravat«, bajtarji hodijo ko-žuhat za koruzo, fantje, dekleta in deca pa hodijo kožvoat za zabavo. Celo vašiti študentje, učit al ji, kaplan in poguc nejše učiteljice se radi pokažejo med kožuharji. Ko-žuhajo ▼ skednju. V polkrogu posedejo okoli kupa koruze. Razvrsie se po redu. Najbolj ▼ kotu k si eni se zuero stari očetje in oženjenl nr-žje. Takoj zraven njih se spravijo gospodinje in stare letice. Mladina se pomeša pri vratih. Deca pa ee razvrsti po samem kupu. Ta sadežni vrstni red je dobro preračunan in z nJim eo po navadi vsi najbolje zadovoljni. Starim to oženjenim je mesto v kotu zato ker Je ▼ kotu tudi hic, ki dobro de Se nekoliko motnim očem. Starine tudi ne čutijo potrebe, da bi med d 3-lom hodili zvezde Stet, kakor to dala mladina. Torej iz praktičnih razlogov zavzamejo fantje in dekleta svoja mesta blizu izhoda. Pri kožuhanju se nihče ne dolgočasi. Mladina se smaje, vriska in poje. Fantje sede pomešani med dekleti. V skednju ni stolov. Kožuharji sede na kožušinju (ličju), ki ga trgajo s klasja. Prijetno je sedeti na ličju, mehko je kakor na divanu. Vsaka skupina ima svoje pomenke: možje modrujajo o bo-spodarstvu, o krajevni in državni politiki. Radi se spominjajo vojnih doživljajev. Ženske tarnajo o otrokih, o živini in župnikovih pridigah. Mladina pa si razkriva notranje ekrivnosti. Vsem gre delo hitro izpod rok ia skožuhane klase mečejo v drugi kot skadnja. Nikomur ee ne sme dremati. Samo poizkusi naj kdo zadremati. Eri mu prileti od nekod kos klasa naravnost v glavo. Toda zamere pri hožuhanju ne sme biti. Vse gre samo za >gvariloc. Vsakdo namreč gleda, da se nagajivcu, ki mu je zagnal klas, nekako osveti bodiei z istim načinom ali pa s kakim novim trikom. Posebno neprijetno pa je biti kar na lepem namazan s koruzno ma-io. Pri nekaterih klasih se namreč najde črna mastna snov. Posebno fant j a z nenavadno skrbnostjo iščejo tako mažo. Skrbno jo hranijo za konec. Po kožuhanju prinese gospodar južino. Tudi pijače ne manjka. Kožuharji se zlekne-jo v mehko ličje. Ponovno radoni pesem. Sedaj fantje preizkusijo mažo. Nastana splošno grohotanje in cviljenje deklet, ki ee krčevito branijo te čudežne pomade. Kljub odporu pa fantje dekleta namažejo po licu, po rokah in badercah. Dostikrat se tudi zgodi da zmagajo dekleta in takrat so fantje namazani. Prvi začno odhajati starejši, bajtarji se postavijo v vrsto in gospodar jim naloži v predpasnike koruzno klasje. Pred pašniki so veliki in mnogi žive dolgo od prikožuhane koruze. Po večjem kožuhanju pa si mladina privošči tudi inalo plesa. Kar naenkrat s? poiavi v skednju hannonikaš. Kakor bi trenil", je skedenj pripravljen za plesišče. Stari plesalci opogumijo one. ki so šele začetniki. V skednju ima torej kmetska J-*T'T E jutrišnjem pa bodi glasovanje! Račun je dobro premišljen. Vse se pripravlja na svečanost; kdo bo v takem času gulil rokave po tribuni? In kdo bo poslušal?! Vsak klub dci samo po enega govornika, šefi zaključijo, da mora debata biti končana glede na svečani dogodek vsaj do mraka. In si misli naš Peter ali Pavel: zdaj ali pa nikoli. Dobi besedo v svoje ime kot poslednji govornik. Stopi na govornico. Polno torbo dokumentov, citatov, beležk. Pripravljen kakor za večnost. Samozavestno se ozre po poslanskih klopeh v ministrske fotelje, v diplomatsko ložo, na galerijo, nasmehne se novinarjem Popravi kravato, manšete. Začenja. Bolj tiho, nekako boječe. Bral je v knjigah o govorništvu, da to napravlja dober vtis na poslušalce. Popravlja lase, meče glavo nazaj. Glas doni po dvorani, kakor zvon. Pa malo prisluhne, da vidi učinek, opazuje občinstvo. Potem pa se razgreje Na čelo stopijo znoj-ne kaplje; briše jih z belim robcem. Sluge nosijo vodo v čaši Parkrat popije po en požirek,. pozneje pa ne več. Vedno bolj prihaja v ogenj, v tisti sveti ogenj, ki pali in vnema množice Predsednik zvoni. Prvi opomin. Govornik se zanj ne zmeni. Predsednik zvnnl drugič in opominja, da je takšen sklep vseh šefov, da končajo do mraka. Govornik pa ne čuje Predsednik postaja nervozen, kajti pomisli na ženo, ki ga doma gotovo že slavnostno oblečena komaj pričakuje. Zapusti mesto, predsedava najmlajši podpredsednik. Peter ali morda Pavel pa govori, govori. Meče papirje po tribuni, udarja z dlanjo po tribuni ali pa kaže pesti že maloštevilnim poslušalcem. Tudi podpredsednik pozvanja, opominja, grozi, da mu vzame besedo Ta ne čuje, vse je v ekstazi. Ministri odhajajo, galerija se prazni. Vse mora na svečanost. Ura se premika naprej. Odhajajo novinarji. Ko podpredsednik uvidi, da ne ukroti ne z zvoncem ne z opomini, počasi zleze s predsedniške tribune, gre k vratom in ko se prepriča, da ga govornik ne pogreša, hiti domov. Naposled odidejo tudi stenografi. Ne vsi naenkrat; počasi, drug za drugim. Zgradba se prazni. Po klubih je tema, samo v veliki dvorani je vse razsvetljeno. Tudi sluge odhajajo. Samo vratar vztraja. On mora. Odgovoren je za vse. Da ugasne luč, da je vse dobro zaklenjeno in v redu pregledano. Naposled je tudi njemu vsega že preveč. In ko govornik, ves znojen in hripav, seže po žepni robec, da obriše znojno čelo, stopi h govorniški tribuni in previdno, da ga ne bi zmotil, reče: — Gospod poslanec, prosim lepo, ko za-vršite, ugasnite luči in dobro zaklenite vrata, tu so ključi! — Položi ključe na govornico in odide domov. Da. bome. taki so govorniki, če so rojeni po bo?ii volji, če imaio resničen dar govora in ljubijo svo^e volilce! mladina plesna vaje. Tu plešejo nemoteno, i brez tojaznl ln brez diplomiranih plesnih učiteljev. Po navadi kažejo dekleta večjo vnemo za učenje plesa kakor fantie. Gotovo se namreč zavedajo, da fant, ki mu ni do plesa, lahko ne veselicah in ob žegnanju mirno sedi in opazuje. Dekle pa tega ne more, kajti odreči prosilcu ples zbog neznanja Je na daželi velika zamera. Splošno načelo je, da ona, ki ne zna plesati, rajši ostane doma. V poznih urah se tudi te pieene vaje zaključijo. Dekleta je ponavadi strah in odp ganjajo ga jim fantje. Spremljajo jih do 'loma in Često še korak dalja. Da, da, kaj bi na deželi z blazinami tn perjem, ko imamo vendar koruzno ličje, na katerem se tako prijetno zaspi. Oh, še posebno ▼ dolgih, deževnih j^enskih nočih. Postani in ostani član "ortttikove drntbe! e A B I 9 Podroben program ljubljanske in vaeh evropskih radijsKih postaj dobue v vodilni H bogato ilustrirani slovanski radijski reviji »NAS VAL.«. Mesečna naročnina samo 12 dm. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ul:-.a 5. Nedelja, 24. oktobra Ljubljana 8: Vesel nedeljski poadra* (plošče). — 8.16: Prenoe cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 8.45: Verski govor (p. V. Učak). — 9: Cas, poročiia, spored- — 9.151 Koncert: Sodelujeta kvartet rogov in Ci-mennanov trio. — 11: Otročka ura: >De-setnaca< (skupina ge. Vide Jtrvanove). — 11.30: Koncert Radio orkastri. — 13: Cas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Šopek vaselih napevov (plošče). — 17: Prenos mednarodnega koncerta za Hoiandskc Indijo- — 17JO: Kmet. ura: Izboljšani« občinskih oz. Brenjskih pašnikov (inž. R. Lah). — 18: Operni šramel. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vojni dobrovoljec Ivan Gosar (g. A. Gmajner). — 19-50: Slovenska ura: Koroške narodne. — Pabarki ia koroške utrakvi-stične šole (g. M«derndorfer). — 20.30i Gdč. Majda Lovšetova poje s spremljevanjem Radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Instrumentalni duo-ti, orgiies in harmonika (gg. Petan France in Stanko Avgust)- Ponedeljek 25. oktobra. LJubljana. 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 15.15: Opoldanski koncert Radio orkestra. — 14.00: Vreme, borza. 18.00: Zdravstvena ura: Dedne bolezni (dr. A. Brecelj). —> 18.20: Saint Saens: Živalski karneval (plošče). — 18.40: Umetnostni spomeniki: Suha pri Skofji Loki in Groblje (msgn. V. steska). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert Radio orkestra. — 21.00? Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pesmi Ivana pl. Zajca, poje gdč. Vida Rudolfova, pri klavirju prof. M. Li-povšek. Beograd, ie.55: Narodna glaba. 17.30t Pevski in klavirski koncert. 18.00: Orkester. — 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb, 17.15: Lahka glasba. — 20.00: Koncert pevskega kvinteta. — 20.30: Violinski dueti. — 21.00: Koncert romantične glasbe. — 22.00: Lahka in plesna muzika. — Praga, 19.15: Pevski kvartet in godalni orkester. — 20.50: Novak: Jesenska simfonija. — Varšava, 20.00: Koncert orkestra in solistov. — 21.55: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka glasba. — Dunaji 12.20: Lahka godba orkestra. — 16.05: Plesi in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.30: Pevska ura. — 19.30: Simfoničen koncert graškega mestnega orkestra. — 20.30: Pevska ura. — 19.30: Simfoničen koncert graškega mestnega orkestra. — 20.25: Glasbene bižuterije. — 21.00: Kitare. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.20: Cirkuško življenje dandanašnji. — 23.05: Plesni orkester. — Berlin, 19.10: Koncert malega orkestra. — 20.10: Plesni komadi s plošč. — 20.45: Italijansko-madžarski vojaški koncert. — 22.30- Lahka godba in ples. — Mfinchen, 19.10: Zvrhana mera plesa. — 21.00: Pesmi. — 21.20: Pester koncertni spored. — 22.30: Lahka godba in ples. — Stuttgart, 19.15: Veliki in mali orkester ter solisti. — 21.15: Večerni koncert. 2230: Lahka godba in ples. — 24.00: Orkestralna glasba. Torek, 26. oktobra. Ljubljana, 11.00: Šolska ura: Dr E. BeneŠ drugi predsednik ČSR (g. Viljem Rus). — 12.00: Češka glasba (plošče). — 12.45: Vreme. poročila. — 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Zdravice poje g. Vekoslav Janko ob spremljevanju harmonike (g. Stanko Avgust). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Vsakemu nekaj (Radio orkester). — 18.40: Filozofsko predavanje: Krščanstvo in nacionalna misel (dr. France Veber). — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Predzgodovinska kultura Slovanov (dr. B. Jakulov). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Trije kralji valčkov (plošče). — 20.15: Fr Lipah: Glavni dobitek, veseloigra (igrajo člani (Nar. gled.). — 21.30: Plošče. — 22 00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki ▼ oddih (Badio orkester). »JUTRO« It »9 H Medel j«. UL X. IW7. m Kraljestvo mode Moda črpa iz preteklosti Na svetu nI večjega pflagia/torja od mode. Vsako leto sežejo modni stvs/ritelji po »nove« ideje nakani v davnino: zdaj ukradejo srednjeveškim gospodičnam koničasta pokrivala in dolge pasove, potem rs-aesrni&um damami široke rakave, Ruben-su prelepe sočne barve, baročnim gizda^ ltaam bogate vezenine, markizi rokokoja kriio, cesarici Bvgeniji nakodrano pričesko ... Toda k tako so modni tatovi spretni! V njihovih rokah se vse izpremeni, prilagodi nv>vim časom in včasih je res težke razbrati z vseh teh modnih novosti njihovo pravo, starodavno lice. Tako le .udi z ch-apiranimi oblekami. Kdo bi na pm pogled mislil, da vidimo na tdi novih, modernih oblekah le nekak medel odsev prepenjav, ki se je vanje ovijala že atara Grkinja? Seveda so s? v dva tisoč letih te prepon jave močno skrčile. Takrat se dame naimreč še niso pehale za Drapirani krzneni ovratniki 8 NOVOSTI I ZA JESENSKE 1 PLAStfE varuj širokih bokov!) hočemo s prepe-njavami le lahno podčrtati linijo postave, vliti vamjo nekaj mehkega, voljnega. Tn zato so moderne prepenjav? okiog bokov redke, tesne in šele nad prsi in včasih tu- ELITNA KONFEKCIJA TTiatteJL; MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! I Vsekako značilna za novo modo, ki živi v znamenju drapiranih oblek, je ta zanimiva novost v krznarski industriji: drapirani krzneni ovratniki. Seveda ni težko razumeti, da krznarii drapirajo razna mehka, kratkodlaka krzna, n. pr. široko-repko in astrahan — težje pa se sprijaznimo z drapiranimi lisičjimi ovratniki. Toda ob pogledu- na eleganco takšnega dra-piranega, lisičjega ovratnika se razblinejo vsi pomisleki. Mehka polnost lisičje kože ne učinkuje nikdar okorno, v drapirani obliki se zdi le še bolj razkošna. Predelovanje krzna je danes pač tako napredovalo, da niso modi pri uresničenju njenih idej postavljene nikake meje! dl na rokahvih dobijo nekaj tiste antične ko-flatosti, ki je modi prvotno služila za vzor. S podčrtavanjem prsnega dela ta povito obliko bokov pa nastaja v modi nova, izrazito ženska linija, ki odpira za to sezono jako zanimive modne perspektive. Včasih je moda a prepenjaroami jako skopa, zlasti pri bolj potnih postavah. Tu zadostuje, če drapira eno stran života aH eno stran krila. Talko ima prva obleka na naši skici z vodoravnim, lahko zaokroženim šivom život razdeljen v dvoje. Zgornji ded je na. levi strani nabran v lahno prepenjavo, ki jo ob robu zapmemo z dolgo zaponko iz št rasa. Po starinski lini- SCHERK PARIŠ ■ NEW YOSK LEPOTE Prvo, kar morate storiti vselej, kadar začnete negovati obraz, je: očistite obraz jJobro s | Scherkovo vodloj Potem pa čitajte,kaj pravi knjižica oScherkavi vodi za obraz. Lepo lahko deluje samo koža, ki je do znojnic očiščena Tudi Vi boste postali lepi, če boste negovali obraz s Scherkovo vodo. vitlko linijo, nasprotno, kar jim je manjkalo obsega okoli bokov, so nadomestile z bogatimi prepenjavami. Me pa (b-^g nas MANUFAKTU ^miva^v j PERGAMENTNI EV RHODOID SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. T I C A B, Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. ji se ravna tudi široki pes z dvema dolgima, draparamšma koncema (1.skica). Jako priljubljena je prepenjava iz spredaj in zadaj prekrižanih .nabranih delov, ki jih spredaj ob pasu asvežemo v pentljo. Talkšna prepenjava tvori obenem tudi pas. Iznad pasu izhajajo šivi, ki prehajajo na krilu v srednje široke gube (2. Skica). Obliko dvodelne obleke, to je obleke s kazakom ima naslednji model. Toda. ka-zak na tej obleki je spodaj zaokrožen im ob bokih elegantno drapiran. Tudi del okoli pasu je spredaj drapiran v obliki razhajajoči h se žarkov, zadaj pa zapenja obleko gladek, žametast pa3. Nabran je tudi poševni šiv od vratnega izreza pa do drsne pazduhe. Piecej visoki vratni izrez prepnemo spredaj s klipsom (3. skica). •Aiilostlpivaf Važno za Vas! Najmodernejše oblačilo za letošnjo zimo je: KRZNEN PALETOT, ki ga dobite že od Din 1.200 — dalje pri tvrdki L. ROT LJUBLJANA MESTNI TRG 5. ANO LEPI KROJI! Ksikor slika, iz starih časov učinkuje elegantna popoldan sika. obleka s spredaj prekrižanim životom, ki je ves nabran v globoke gube. Povsem v istem slogu so izdelani tudi triftetrtirifltkl rokavi.. Pas la zlatega brdkata še poveča učinkorvltoat t« obleike (4. skietaj). Letos poznamo dva tipa večernih otolefio. Prve s prav baročno bogatim krilom, druge pa oake, povite, naftni ramo drapirane. Moderne bsteSčeče svile so za taflcšno Izdelavo, ki Obliteuje vse Umije telesa, kakor ustvarjene. Talko sedita obleka s tesno položenimi, bleščečimi gubami daje potem postavi plastičnost lepega kipa. Moderno, ozko večerno obleko vidite na naši Skici. Vodoravno drapdrarae gube se zbirajo v stranskem šivu, Id spodaj tudi odpira sicer preocSko krilo. Peterokotni, globdko izrez krasijo Ob strstnt tri krvavo rdeče vrtnice (zadnja Skica). Zdravniška posvetovalnica A. L. M.: Kot posnemam iz vašega pisma, gre v vašem primeru za trdovraten kožni izpuščaj, ki kljubuje vsem običajnim zdravilom. Dvomim sploh, da bi se moglo doma doseči kaj uspeha in vam svetujem, da gre za nekaj časa na kožni oddelek splošne bolnice v Ljubljani. Mo- Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. BABYMIRA krema se uspešno uporablja zoper spuščaj©, rane, praske, ope* kline, hraste, liSaje in vse nečistosti kože pri otrocih ln odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno hi odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 10.—* za škatlico. goče, da pride vpoštev tudi obsevanje z rentgenom. Stobi: V vašem primeru, ko je nastopilo vsled potenja nog že vnetje kože, je treba isto najprej zdraviti. Priporočal vam bi, da kožo najprej namažete s 3°/» salicil-vazelinom. Ko se vnetje malo poleže, ma-žite noge s 5—10% formalin-špiritom. Ako vam vse to ne bi pomagalo, ne preostane drugega kot obsevanje z rentgenom, ki uniči vse žleze znojnice, nakar seveda znojenje preneha. Isti: Opisane gliste je zelo težko odpraviti. Predvsem je potrebna skrajna Čistoča. Po vsakem iztrebljenju si morate roke kar najbolj skrbno umiti. Da se ponovno ne okužite s praskanjem, si oblecite nekake kopalke iz gumija. Kajti še tako gosto platno je preredko, da bi moglo preprečiti ponovno okuženje. Glede zdravil se obrnite na vašega zdravnika. J. A., Lj.: Vzrok vaše prezgodnje plešavosti je prhljaj. Možnost, da zrasejo lasje ponovno, je podana samo v tem primeru, ako niso že uničene lasne čebulice. Predpogoj pa je, da zdravite prhljaj. S tem boste dosegli vsaj, da se bo proces ustavil, odnosno omejil. Možno pa je, kot zgoraj omenjeno, da vam, potem ko ozdravite prhljaj, porastelo lasje ponovno. V vašem pismu pravite, da bi se obrnili na zdravnika samo v slučaju, če bi vedeli, da sigurno lahko pomaga. Ta zahteva se ml zdi malo pretirana. V vašem primeru vam absolutno svetujem, da se obrnete na Specialista na kožne bolezni, ki bo, na podlagi pregleda vašega stanja, mogel izreči svoje mnenje, odnosno presoditi, v koliko bo zdravljenje imelo uspeh. Uspeh pa ni odvisen samo od znanja zdravnika, oziroma zdravil, temveč tudi cd narave bolezni same. odnosno od stanja iste. A. B. C.: Odsvetujem vam vsako poljudno knjigo o tej bolezni, ktr vas bo verjetno bolj zbegala, kot pomirila. Vi samo zaupajte zdravniku, ki vas že sedaj zdravi in ki vas bo o vsem poučil, kar smatra, da je za vas potrebno. Opisani način zdravljenja je zanesljiv in ste lahko prepričani, da ozdravite popolnomi. \ H Danes se vrši v Slavonskem Brodu redni letni občni zbor Jug. šah. saveza. Na dnevnem redu je nekaj važnih vprašanj. V matehu za svetovno prvenstvo je dr. Aljehin v 8. partiji sa spremembo mesto slovanske obrambe poskusil sprejeti dam-ski gambit. Dr. Euwe mu Je z odlično igro ovrgel otvoritev in zmagal v sijajnem stilu. To Je bila doslej najboljša partija ma-teha. Po 5. partiji pa je nastopil v matehu presenetljiv preobrat: z dvema zaporednima porazoma je moral dr. Euwe vodstvo prepustiti dr. Aljehinu. Med tem ko je bilo prvih pet partij kvalitativno na zelo visoki stopnji, pa Je v naslednjih dveh igral svetovni prvak dr. Euwe iz neznanih vzrokov prav nenavadno slabo. V 6. partiji Je bil Izgubljen morda že po 4(0, sigurno pa po 6. potezi. Serija hudih napak je povzročila, da Je izgubil dva kmeta, ko pa bi morala pasti še kvaliteta, se je že v 23. potezi vdal. Tudi 7. partijo je odločila težka dr. Euwejeva napaka. Res je dr. Aljehin obakrat izkoristil položaj z zelo lepimi kombinacijami. Sedai nastaja vprašanje, koliko časa bo rabil dr. Euwe, da premaga svojo trenutno depresijo — Izmed prvih 7 partij jih je bilo kar 6 otvor-jenih s slovansko obrambo damskega gambita. Prav vsaka partija Je doslej prinesla važno teoretično novost! Beli so dobili štiri partije, črni samo eno. — Program roa-teha za naslednji teden je: 9. partija dne 24. v Haagu, 10. dne 26. v Haagu, 11. dne 30. v Groningenu. Ob igralnih dnevih daje zvečer radio Hilversum na valu 301.5 m ob vsaki prekinitvi programa poročila iz igralne dvorane, ter pove vsakokrat tudi trenutno pozicijo partije. Damski gambit. Beli: Dr. Eu we : Črni: D r. A1J eh i n. (5. partija matehu H»ae, 14. t. m.) 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 d5:c4 3. Sgl—f3 a7—a6 4. e2—e3 Sg8—£6 5. Lfl:c4 e7—e6 6. 0—0 c7—c5 7. Dgl—e2 Dr. Euwe se noče spustiti v dvomljivo novost v Semmeringu 7. a4 in ostane raje pri stari, dobri potezi De2. 7. — Sb8—c6 8. Sbl—c3 To je prišlo zopet v rabo na lanskem turnirju v Nottinghamu, ker daje bolj na- peto Igro nego preje skoro izključno po« rabljana poteza 8. Tdl. 8. — b7—bS(T) Izgleda, da Je bolje najprej Le7 ln 0—4 Praksa je namreč pokazala, da iz nastal« pozicije črni ne doseže več pravega izenačenja. 0.Lc4—bS Lf8—e7 (?) Običajno so tu doslej igrali Lb7, kar p« je bilo potem v številnih partijah o vrženo. Zdi se, da po Lb7, 10. Tdl črni res nima obrambe proti potezi 11. d5, ki da belemu veliko pozicijsko prednost. Zato poizkusi dr, Aljehin drugo potezo, ki pa se tudi ne obnese. 10. d4:c5! Dr. Euwejev teoretični svetovalec Grto» feld priporoča tu samo 10. Tdl, kar j« svojčas tudi sam z uspehom igral. Dr. Aljehin je očividno pričakoval samo 10. Tdl in proti temu pripravil takšno novost, nI pa računal, da bo tudi dr. Euwe še ojačil va* rianto za belega. Sedaj Je namreč čml prisiljen, da izgubi še en tempo, kar že ltali bolje razviti beli v odprti poziciji lahko odločilno izkoristi. 10. — Le7:efl 11. eS—e4! Beli grozi pregnati z e5 skakača £6, edino obrambno figuro črnega na kraljevem krilu, nato pa še s svojim skakačem zase* sti važno polje e4. 11. — b5—b4? V spoznanju, da stoji slabo, poskuša črnf srečo v kompliciranju pozicije, kar pa k! še poslabša njegov položaj. Relativno naj« bolie je bilo Sd4, 12. Sd4:, 13. e5 (ali 13) Tdi, Db6), Lc3:, 14. bc3:, Sd5, 15. La3!, Lb7, Ne gre pa za črnega e5 ker po 12. Ldl pade kmot. 12. e4—e5! b4:c8 13. e5:f6 g7:ffl Ne cb2:, ker po 14. Lb2: pade radi groft« nje Dc4 in Tel figura. 14. De2—c4! Dd8—b« Edino. Na Da5 bi prišlo 15. Le3, Le3:, 1oki ?truffi. Bilo mu je. kakor da mora z "orPe<* vrteče se krogle v hV^ nič Nooravil ie kretnio — in štr-bimi-n'! v vodo. Leno =o ce nalile vodntf mf'> -t? riu«^ v od?eval med- ij .-r>r->-«.; r-r»i cv^fi^k Vaclp^n« H»n so lieti poročali, da je izvršil magister ene največjih lekarn v me-et'i '"mo^or iz ne^narieea vzroka. Ludo-,.?ir *u r>s> it> 5Td!hnil doma še prederf ie obnesla služkinja smrtonosno uspavilo iz lekarne. Gospa Aaa jc bfla jrdova lo je ostalj Suženjstvo med žuželkami Mravlje vprizar jajo vojne pohode, da bi Izpolnile zevajoče vrzeli v lastnih vrstah Po teli provinca!! se Jim cedijo silne 2e davno nam je znano, da ni suženjstvo nobena ustanova, ki bi J) bili prak-tidrali samo ljudje. Je n. pr. cela vrsta mravelj, ki si dajejo streči po sužnjah in ki prirejajo od časa do časa pravcate vojne pohoda, ifla bi dopolnile vrste svojih delavskih armad. Med evropskimi mravljami sta posebno dve, ki vzdržujeta sužnje. To je rdeča ro-jparakia imjravlja (fbrmica sanguiinea) in ajmaconka. Toda dočim vztraja prva lahko tudi brez sužnjev in si te nabira v kolikor so ji potrebni za izravnanje manj-Ikajočih lastnih delovnih sil, so sužnji za amaconke naravnost življenjska nujnost. NjSh gTizala so tako nedostatna, da se same ne morejo hraniti in da bi poginile tako rekoč ob polnih skledah, če ne bi jih pitale sužnje. Te skrbijo tudi za nego zaroda, donašajo hrano in redlijo uropane bube, iz katerih se razvijajo nove sužnje. Rdeča roparska mravlja si izbira svoje »strežno oso b je« najrajši iz vrst črno sivih mravelj. Velike naselbine roparskih mravelj so manj navezane na to pomoč nego razmeroma malo obljudena mravljišča. V prvem primeru zadostuje tudi desetina delovnih moči, dočim predstavljajo te v drugih mravljiščih tudi polovico »domačega« prebivalstva. Lov na sužnje so m?d mravljami opa-zaveli in opisali že mnogi raziskovalci. Enega najlepših opisov nam Je dal švicarski učenjak Forel, ki pripoveduje, kako smotreno nastopajo ugrabiteljice v mravljinskem svetu. Nekega jutra je Forel opazoval, kako se je več manjših čet roparskih mravelj spravilo v gibanje. Posamezni tropi so bili med seboj po siih v stalni zvezi. Previdno so se bližali gnezdu neke druge vrste mravelj. Pohod je trajal več ur. Rdeče roparice so stvorile polkrog, ki se je sklepal čedalje tesneje okrog nasprotnega gnezda. Napadenke so poskusile zabarikadirati vhode do svoje trdnjave s prstjo. Forel pripoveduje dalje: »S tem Je prišel, okrog poldneva, višek tega pohoda, trenutek naskoka. Nenadno so rdeče, ki so sklenile krog, planile kakor na povelje, proti kupoli činih nasprotnic. V Istem trenutku se je črni venec branilk ob vhodu v gnezdu ^krasil kakor po Čudežu z belimi cveti, čeprav so se junaško upirale, bo jih rdeče pohodile in črne niso mislile Beda-1 na nič drugerga nego na to, da bi b svojimi belimi bučami ušle. Toda ropa-ilce niso bile volji: e, da bi kaj takšnega dopustile, vrgle so .se na otovorjene črne, jlui iztrgale bube in postavile potem cikrog vhodih odprtin gnezda neke vrste stražo. Ta je sicer vsaki neotovorjeni črni mi"osftno dovoljevala, da se je lahko odstranila, toda strogo je preprečevala odnašenje vsake bufce, vsakega jajčeca in vsake ličinke, kakor da ;bi hotela reči: »Strogo je prepovedano, ostaviti gnezdo 3 kaiKršniim koli tovorom!« Vsako bubo, ki so jo mogle rdeče iztrgati pravim lastnicam, so same spravile v gnezdo nazaj, med tem ko so črne zaiman poskušale, da bi jih znova spravile ven. Po drugi strani pa niso roparice storile nič žalega niti nosečim črnim samicam, ki so Okušale zbežati, niti delavkam, če te niso uporabljale preveč strupa za svojo obrambo ali se obešale napadalkam na ude. Ko so gnezdo osvojile, so napadalke odnesle plen v svoje lastno gnezdo. Ce je že rdeča roparica razvila svojo Hladna jesen že prihaja • • • varujte se prehlada! Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju. Izgotovljene obleke, površniki, hubertusi, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 napadalno tehniko do visoke stopnje, jo amaeonka po strategiji ge prekaša. Amaconke napadajo pobliskoma, v velikih, sklenjenih masah. Nasprotniško gnezdo si osvoje s presenetljivim napadam. S silo tega napada znajo amaconke prepoditi tudi močnejše in številčno prekašajoče jih nasprotnice. Zaplenjene bube spravijo hitro domov. Nasprotnic, ki se jim postavijo v bran, se lotijo s svojimi močnimi čeljustmi. Forel je v enem mesecu opazoval nič manj nego 44 roparskih pohodov ene same naselbine airacook. V enem poletju so odnesle skuhaj kakšnih 40.000 ličink, bub in suženj Seveda pa bi bilo povsem napačno, č« bi hoteli vlogo gospodarjev in sužnjev v mravljinski državi presojati izključno 8 človeškega zrelišča. Delavke se gibljejo popolnoma prosto. Same od sebe skrbijo za gospodarice in njih zarod. Vse to pa se dogaja le v prid ugrablteljic, dočim sužnje ničesar ne morejo storiti za ohranitev lastne vrste. Računar proti umetniku Holandec dr. Euwe proti Rusu Aljehinu Sedanji svetovni šahovski prvak, Holandec dr. Euwe, je predstavnik logično-matematičnega načina igranja v šahu. To je hladen, nestrasten računar, ki postavlja zakone logike nad umetnost in ki prakti-cira zato tudi v šahovskem boju znanstveno metodiko. Mojster je lastnik cele kartoteke otvoritev, ki predstavila po svoji velikosti in točnosti menda največji kom-pendij današnje šahovske teoretične vede. Aljehin, njegov nasprotnik, pa je pred vsem umetnik ob šahovski deski. Združuje pač visoko pozicijsko tehniko s sijajno kombinacijsko nadarjenostjo, 'takor mota biti to pri vsakem mojstru svetovnega razreda, toda njegova igra ne ustreza -nočnim, logičnim načelom in ostaja pri vsej lepoti zagonska, drzna in pogostoma nepre-računljiva. To daje tudi pojasnilo za dejstvo, da sledi v njegovi igri kakšni nad vse sijajni partiji pogostoma kakšen nenade-jan polom. Kar se tiče fizičnih pogojev za zmago v turnirju, ki ga bijeta oba šahovska velikana, so šanse še danes boljše za asketa Euweja, kajti o Aljehinu pravijo, da si je svetovno mojstrstvo zapravil s fizično zastrupitvijo z alkoholom. Pravijo pa obenem da je v zadnjih dveh letih spremenil svoj nezmerni način življenja in da je za sedanji odločilni bcj telesno in duševno spočit ter tudi tehnično dobro pripravljen. Iz partij, ki sta jih mojstra dosedaj odigrala, bi bilo tudi razvidno, da je res tako. Zelenjava ščiti človeka pred rakom — Ljudje uživamo preveč sadja in pijemo premalo mineralnih vod Glavna bolezen naših dni je rak. To bo v zvezi s prehrano. Naši predniki niso poznali umetnih hranil, ki pospešujejo nastajanje raka, preživljali so se povsem drugače nego mi in je bil rak med njimi zato redek pr jav. Pri Indijancih in drugih divjaških narodih ni raka. Divjad skoraj nikoli ne pogine zavoljo raka, dočim je med domačimi živalmi, zlasti psi in mačkami, umrljivost Meritve oh Severnem tečaju Postaja ob Severnem tečaju sporoča, d s je njena plavajoča ledna plošča v septembru prepotovala 80 milj skoraj v premi črti proti juga. Zračna temperatura je proti koncu meseca padla na 17 do 18 stopinj pod ničlo. Zadnje meritve morske globine so pokazale globino 35C0 m. Najvišja meja toplega atlantskega globinskega toka, ki se zliva v polarno kotlino, se je dvignila na 200 m pod površino. Vodna temperatura tega toka se je dvignila na 1,02 stopinje nad ničlo. Kolo razdejalo tvomico V neki opekarni v Geri (Nemčija) se je zgodila nenavadna nesreča. Na doslej nepojasnjen način se je v strojnem oddelku t« tovarne sprostilo veliko tranemiisd|j»ko kolo in težki kosi kovine, ki so zleteli od njega, so razbili streho in močne vmeene stene. Strojnica se je zrušila in več stotov težak kos kolesa je vrglo z velikansko silo 200 m daleč v jamo, kjer so kopali ilovico. K sreči so vsi delavci pravočasno pobegnili, tako da ni bilo nofoene človeške žrtve. Windsorski je bil v Angliji? Vojvoda Windsorski, ki se pravkar mudi v Nemčiji, kjer ga je sprejel tudi državni kancelar Hitler, je bil po nekih vesteh nedavno na Angleškem. To je baje bilo dne 7. oktobra. Pripeljal se je z letalom v najstrožjem ineognitu za nekaj ur na ju-gozapadno obalo Anglije, od tam se je odpeljal na posestvo grofa d'Altona, kjer se trenutno nahaja kraljica-mati Mary. Mati in sin sta se srečala in sta se razgovarjala več tur. Ko je bil razgovor pri kraju, se je odpeljal vojvoda z letalom naravnost na Francosko. zavoljo te bolezni velika. Mnogo mesa in močnatih jedi povzroča preokisanje organizma, ki se končuje lahko z rakom. Ce naj bo življenje daljše mora biti kri al-kalična. Zato ni noben luksus, če pijemo rudninske vode, te k pravilni prehrani naravnost spadajo. Na žalost so mineralke za široke množice predrage in bi bilo koristne, če bi jim mogli c-ne znižati. Nr.dalje jemo premalo zelenjave in morda preveč sadja. Mestno prebivalstvo zahteva beli kruh, ki vsebuje številne škodljive primesi. Ljudje, ki se hranijo mnogo z zelenjavo, ne obole skoraj nikoli za rakom. S pingvinom se sprehaja V londonskem živalskem vrta Imajo pingvina Johnyja, ki je zelo priljubljen. Sprehaja se celo z otroci, ki so mu is hvaležnosti in simpatije pripeli okrog vratu lep šal Ako hočete prati z dobrim milom, potem uporabljajte vedno HUBERTUS domače, slovensko milo. — Boljšega za Vaše perilo ne boste našli! Urbanistično - arhitektonski problemi New Yorka Krožna cesta v bližini Manhattana, določena za parkiranje 250 avtomobilov Sestavni del Kitajske, katere bi hotel japonski imperializem odcepiti od materine dežele, da bi oslabil kitajsko moč proti svojim načrtom. Pikčasto označena ploskev predstavlja Mandžukuo, državo pod japonskim protektoratom, črne lise pa kažejo^ kako daleč sega japonski pohlep v sedanjem oboroženem konfliktu Kako dolgo ho živela naša kultura? Trajna ©hranitev dokumentov o človeškem rodu je nemogoča, ker imamo slab papir, slabe barve in platno Rektor kentuckvjskega vseučilišča, dr. Frank L. MacVey, kulturi 20. stoletja ne obeta bogve kake dolgega življenja. Te žalostne usode pa naša kultura ne bo imela morda zavoljo svoje prenizke stopnje, tem več zato, ker bodo nosilci naše znanosti v kratkem razpadli in strohneli. Učenjak je preiskal kakovost današnjih vrst- papirja, tiskarskega črnila in drugih črnil in je prišel tako do spoznanja, da o kakšni trajni ohranitvi naših doživljajev in naše znanosti ni govora. Naši dokumenti, napisi in knjige imajo zelo kratko življenje. Najmanjša je trpežnost časnikov in časopisov. Dr. Frank MacVey pravi: »Naši zapiski izginjajo s silovito naglica Ce bodo naši vnuki v 1. 2000. hoteli doku-mentarično preiskati desetletja od 1910., ne bodo našli gotovo nobenih zapiskov več iz tega časa. Uporabiti bi morali dosti več pazljivosti in skrbi za ohranitev sodobnih listin in drugih dokumentov, drugače bomo sami krivi, da ne bodo naši potomci našli več nobenih sledov o svojih neposrednih prednikih. Tudi slike, ki jih ustvarjajo umetniki našega časa, imajo neprimerno manjšo trpežnost nego slike velikih mojstrov preteklih časov. Našel barve so slabe, platno pa je premalo trajno.« Doživljaj z levi v Liberiji Srečanje mlade Francozinje, ki se ji je pokvarilo letalo Francoski listi poročajo o hudem doživljaju, ki ga je imela mla^a raziskovalka Afrike, Marguerite Melignyjeva. 22-letna raziskovalka, hči kanadske družine francoskega izvora, je odšla s svojo prijateljico, 25-letno Georgetto Blanchino-vo v neraziskane predele zamorske republike Liberije. Dekleti nista ostali skupaj, temveč sta sklenili,-da bosta tam življe-tnje in narečja neznanih črnih rodov raziskovali vsaka na svojo pest. Blanchinova se je čez nekaj časa vrnila v Ameriko, Melignyjeva pa je odletela z majhnim športnim letalom, ki ga je sama krmarila, v Konga Okvara t motorju Jo je prisilila, da Je pristala na neki stepi. Med tem, ko je motor le popravljala, Je zaslišala iz daljave nenadno rjovenje levov. V liberijskih pragozdovih in goščavah Je že ponovno gle- dala smrti v obraz, sedaj pa se je morala pripraviti na dogodivščino, ki je še ni bila doživela: na napad levov. Beg z aeropla-nom je bil v prvem trenutku nemogoč, ker bi v tako kratkem času ne mogla popraviti motorja. Zato se je pripravila na obrambo. Kmalu Je zagledala krasnega leva ln J« Se premišljevala o tem, da-li naj strelja nanj ali naj počaka, kaj se bo zgodilo, ko je v svojo grozo zagledala, da se ji bliža še drugi lev. Tedaj je začela streljati. Zadeti zveri sta se umaknili. Hitro je puško znova nabila in izkoristila kratek odmor, da Je z mrzlično naglico popravila stroj. Leva sta se že zopet bližala, še bolj divja nego prej. Tedaj je Melignyjeva skočila v letalo in trenutek na to je aeroplan za-grmel čez e. P1 i n i j. Z vinom so pogasili ogenj V občini Adunac-Temlin pri Turnu Se-verinu je nastal te dni ogenj, ki je uničil veliko kmetijo. Plameni so slednjič dosegli tudi kletne prostore, v katerih je bilo vskladiščenega 5000 1 starega vina. V vasi je manjkalo vode, zato so gasilci v stiski odprli sode. 4000 1 starega vina so zlili v plamene in so s tem odstranili nevarnost, da bi požar dosegel sosedna poslopja. Zlatniki po sto lir Italijanska državna kovnica denarja je bila pravkar pooblaščena za izdelavo zlatnikov po sto lir. Novci pridejo v obtok ter bodo nosili na prednji strani podobo Viktorja Emanuela II. Kturai domače blago! zavrnila * utemeljitvijo, da Napoleonov podpis ni pristen. Profesor utemeljuje svo-jo teorijo še s 57 drugimi razlogi. Bržkone pa vsi ti razlogi ne bodo mogli »premeniti tega, kar je doslej prešlo v zgodovino o Napoleonovem koncu. A N E K D O T A Aleksander Dumas sin je pisal, kakor njegov oče, tudi za oder. Neki dobro uspeli premieri njegovega dela je prisostvoval tudi Dumas starejši, ki ga je silno razveselil oderski uspeh njegovega sina. Prijatelj, ki je sedel poleg pisatelja »Mušketirjev« v loži, ga je zato vprašal: »Kaj, ali imate morda tudi sami kaj zasluge na tem uspehu?« »Dragi moj«, je odvrnil Dumas ofi€l »uspeh je treba pripisati izključno meni.« »Nu, potem se pravi, da ste to dramo napravili prav za prav vi?« »Drame ne, ampak avtorja, ki jo je napisal.« VSAK DAN ENA V času, ko pričakuje holandska prestolo naslednica otroka. »Mimica, povej mi, kam odleti štorklja pozimi?« oz* Holandska« frRctitUeo* »JUTRO« R. » 13 sm We3eflt VI. X. TO7. Goipodarstv® Ali na] postanejo naše hranilnice podružnice Državne hipotekarne banke ? Ponovno smo že poročali o načrtu uredbe o hranilnicah in eano Čudi objavili razloge za odklonilno »tališč«, ki ga je v tem pogledu ia^zek Zveza jugosloventkih hra-milnic ▼ Ljubljani NačTt uredbe namreč v takem ofcuogu omejuje posle hranilnic, zlasti v pogledu dajanja posojil, da bi bij ogrožen nadsljnji obstoj slovenskih hranilnic, ne glede na to, da bi marale hranilnice likvidirati znaten del sedaj obstoječih posojil. Vrhu tega urediba ne dopušča hra-ninioam sprejemanje pupdlnega denarja. Z začudeniem pa eeno pred dnevi čital i v > Jug osloveD skem Llovdu« uvodni Članek, ki ga je napisal g. Bašič Piseo očita Zvezi jugoslovenskih hranilnic čudno postopanje a nelojalnost, češ da načrt uredbe v znatni meri upošteva Sel je in zah teve slovenskih hraniteic. Ugovarja tudi stališču, ki ga je zavzela Zveza .jugoslovenskih hranilnic v svojem komunikeju. ker imajo baje tudii v dragih državah elitne omejitve glede dajanja posojil. Pisec zasrovarja celo določbo načrta, po kateri etneijo hranilnice dajati posojila samo dolžnikom na eritoriju do-tične občine in na teritoriju sosednih občin, da se tako Ščitijo interesi vlagateljev im da so hranilničnim upravam bolj zr.a-ne razmere v lastni občini ln v sosednjih občinah kakor v odaljenejših občinah. V isti &api pa zatrjuje, da bodo posojilojemalci! i-L druarih občin posojila lahko dobili pri banovinski hranilnici, kakor da bi ta bolje poznala ratrnerp v oddaljenejših krajih. Kakor smo že poročali, bi imela ta določba za posleriSco, da bi morale hranilnice likvidirali vsa. posojila dolžnikov v drugih irfhčinah in bi ostala brez hranilni-Skih posojil važna gospodarska središča v Slovenija, ' akor po Bled. Bohinjska Bistrica. Dolnja Lendava, Domižale, Dravograd. Gornji grad, Hrastnik, Jesenice. Kočevje. Laško. Litija, Pre valje. Rakek. Ribnica. Šoštanj, Trbovlje, Zagorje. Zal®" Itd. Pisec tudi smatra, da Je v redu določba, da hipotekama posojila ne smejo presegati SO6^ vlog na knjižice (torej brez kontoko-rentnih vlog), čeprav je jasno, da bi se s tem na minimum skrčili hipotekami kreditni posli hranilnic. Glede določbe, da smejo hranilnice dajati komunalna posojila le občini ustanoviteljici in le kratkoročno na eno leto, se sklicuje g. BaSič na češkoslovaški hranil-niški zakon, ki sploh prepoveduje, da M hranilnica dajafla posojilo občini ustanoviteljici. Previdno pa zamolči, da smejo češkoslovaške hranilnice dajati komunalna posojila vsem drugim občinam v neome-Jenjem obsegu tn to ne samo kratkoročno, t«mveč tudi dolgoročno. Gornja določba načrta uredbe ima očitno namen koncentrirati vsa komunalna posojila pri Dažav-ni hipotekami banki in eventualno pri Poštni hranilnici Pisec smatra, da Je tudi v redu, da se hranilnicam prepove nalaganje odvišnih denarnih sredstev pri bankah faj zadrugah, ker imajo hranilnice slabe iakužnje, ne pomisli pa, da ima tudi ta določba edino namen. Voacentrirati odviSna sredstva pri državnin denarnih zavodih. V svoji vnesmi gr« g. Bašič kot zagovornik načrta, uredfbe talko daleč, da sam predlaga, naj bi postala Državna hipotekama banka centrala v«eh hranilnic v Jugoslaviji in stavlja to ponudbo v zvezi z zahtevo, da se hranilnicam dopusti sprejemanje pu-pUmih vlog, češ da bc imela s tem Državna hipotekama bsnka dovoljno nadomestilo za manJSi dotok pupiMega denarja. čudimo se Hrvatom, ki so ai^er v svojih zahtevah talko nepopustljivi, da sami prihajajo s takim predlogom. Ali ne vidi g. Bašič, da imajo vse oonejitve pri poslovanju hranilnic, ki jih vsebuje načrt uredbe, edino ta namen, zavezati hranilnicam roke prt dajanju kreditov, talko da ne bi imele možnosti plasiranja razpoložljivih sredstev in bi bile končno primorame denar nalagati pri Državni hipotekami banki, kjer bi se na ta način dejansko centraliziral pretežni dei hranilničnega denarja. Znano je, da imajo gospodje pri Državni hipotekami banki vedno pred očmi francoski centralistični sistem. Po svojem ustroju skuša Državna hipotekar-na banika glede imobiliamega kredita kopirati francoski Credit Foncier, sedaj pa hoče prevzeti še enako vlogo, kakor Jo ima v Franciji centralna banka vseh hranilnic Caisse des Dčpčts et Oonsigna-tions, ki upravlja danes več vlog, kakor vse francoske velebamke skupaj (okrog 90 milijard frankov). Pretirani centralizem je v Franciji stvar p n tiral že tako daleč, da so pos?imezne hranilnice degradirane na nivo podružnic te centralne hra-niimiške banke in nimajo pri nalaganju zlbranih sredstev skoraj nobene besede več. Niti toliko samostojnosti nimajo ve«, kaikor poljubna pokrajinatea. podružnica kake velebanke. Ves denar mora v to centralno banko in posledica tega centralnega nalaganja branilniškeg-a deciarja je hudo zanemarjanje lokalnih kreditnih potreb. Pri tem pa je treba še upoštevati, da se gospodarska struktura posameznih pokrajin Francije mnogo ne razlikuje in da je vprašanje tega sistema še bolj nevarno tam, kjer se posannezne pokrajine v svojem gospodarskem razvoju znatno razlikujejo. če vse to dobro premislimo, tedaj si moramo zastaviti vprašanje, aM gospodu Bašiču dosedanje izkušnje s centraliziranimi državnimi denarnimi zavodi še niso odiprle oči. Ali ne vidi, da imajo ti zavodi predvsem interes zbirati naše prihiamike, da pa ne kažejo na drugi strani razumevanja za kreditne potrebe naših krajev. Denar se vedno bolj steka v te osrednje državne dmam« zavode, ko pa pridemo z našimi zahtevami po posojilih, moramo navadno prosjačiti, kflkor da ne bi šlo za denar naših krajev, ki naj se zopet vrne odkoder je priSel. F. S. Naš pridelek bombaža Že včeraj smo poročali, da je trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom odredil, da se sme od 1. novembra bombaž uvažati samo na podlagi dovoljenj, ki jih bo uvoznikom dalo ministrstvo v zvezi z odkupom domačega bombaža. Lani proti koncu le'a je izšla uredba o odkupu domačega bombaža. Ta uredba predvideva določitev odkupne cene, ki je Lahko za 50% višja kakor je znašala povprečna cena bombaža na ne\vyerški borzi v prejšnjem letu. Obenem uvaja ta uredba prisiljen odkup domačega bombaža in pobiranje kontrolne :ak»e pri uvozu bombaža in izdelkov iz bombaža. Zaradi pravilnega izvajanja tega prisiljenega odkupa bodo uvozniki bombaža odslej dobivali dovoljenja za uvoz bombaža le teda>, če bodo od zadrug odkupili dodeljene jim količine domačega bombaža. Na podlagi ugodnosti, ki jih nudi ta uredba pridelovalcem, se je letos produkcija bombaža v naši državi že precej dvigniia. Površina bombažnih kultur je v prejšnjem letu znašala i800 ha, letos pa se je že povzpela na 3500 ha. Letošnja letina je bila prav dobra in je znašal povprečni pridelek surovega neočiščenega bombaža 700 kg na ha, kar ustreza 200 kg očiščenega bombaža. Skupni pridelek se ceni na 800.000 kg očiščenega bombaža. Doslej ie znašal največji naš pridelek očiščenega bombaža samo 300.000 kg. Navzlic temu povečanju predstavlja količina 800.000 kg oči§čenega bombaža le majhen del naše domače potrošnje. V letu f 1936. smo uvozili nekaj manj nego 17 milijonov kg bombaža Letos pa je uvoz v rvem polletju že narastel na 9.3 milijona g in se ceni naša skupna potrošnja bombaža v letošnjem letu na 20 miliionov kg. Domača produkcija bo torej krita le 4% celotne potrošnje, če pa upoštevamo še uvoz bombažne premije, potem se naša potrošnja dvigne na okrog 36 milijonov kg; pri tej količini bo krila domača produkcija šele 2.2% potrošnje. Za nadaljnje povečanje produkcije bombaža obstojajo torej še prav znatne možnosti. Iz Novega Sada poročajo, da »o letos tudi v Vojvodini napravili poizkuse z bombažnimi kulturami, in sicer v bližini Vršca, Kikinde in Novega Bečeia. Podobne poskuse so napravili v Dalmaciji in Črni gori. Kakor se zdi, so st ti poskusi dobro obnesli in se bo v prihodnjem letu površina bombažnih nasadov še znatno dvignila spričo okolnosti. da je pridelovalcem zajamčena ugodna cena. Za letošnji neočiščeni bombaž dobe pridelovalci okrog 5 Din za kg. kar ustreza ceni 17 do 18 Din za kg očiščenega bombaža, zadruge pridelovalcev pa so dobile tudi že stroje za čiščenje bombaža, ki so bili kupljeni na breme fonda za pospeševanje bombažnih kultur, kamor se stekajo dohodki od kontrolne takse pri uvozu bombaža in izdelkov iz bombaža. Te dni pa jc bil odobren iz tega fonda kredit 300.000 Din kmetijski vzorni in kotrol-ni postaji v Skoplju za nabavo strojev in aparatur za čiščenje bombaža in bombažnih semen. Gospodarske vesti = Sladkorja nam ne bo treba uvažati. Pred dnevi je »Prager Tagblatt« poročal, da bo znašala v letu 1937/38 naša produkcija sladkorja vsega le 4000 vagonov, medtem ko je iz leta -1936/37 na razlago 2000 vagonov, tako da borno imeli za kritje potrošnje vsega le 6000 vagonov sladkorja, medtem ko znaša potreba našega konzuma okrog 7000 vagonov. Na podlagi teh številk je prišel do zaključka, da bomo morali v Tatu 1937/38 uvoziti okrog 1000 vagonov sladkorja. Gornja kalkulacija praškega lista pa ni točna, in sicer zaradi tega, ker zna šaio stare zaloee 4300 vagonov in ne 2000 vagonov- Pri celotni produkciji 4000 vagonov bomo imeli za kritje potroltoje na razpolago 8300 vagonov sladkorja, kar celo presega potrebo konzuma za okrog 1300 vagonov. Sladkorja nam torej ne bo traba uvažati. = Padee valencijske pezete zaradi padca Gijona. Iz Pariza poročajo, da Je na ta-mošnjem deviznem tržišču padec Gijona izzval znatno oslabitev valencijske pezMe, obenem pa se je okrepila nacionalistična pezeta. ValenciJska pezeta Je popustila od 0.60 na 0.50 franka, medtem ko «3 je nacio-nalistična pezeta okrepila na 1.90 franka (ob koncu septembra je notirala 1.70 franka). r= Izroa oljnih plodov in oljnih semen samo »a devize. Finančne ministrstvo Je ▼ soglaeju z Narodno banko izdalo odlok, da se smejo oljni plodovi (iz carinske tarifne številke 90) in oljna semena (lz carinska tarifne številke 31) in njihovi proizvodi izvajati x inozemstvu aacno proti plačilu s svo- bodnih devizah. V prejšnjih letih smo uvažali znatne količine oljnih semen in oljnih plodov. Od leta 1936 pa se js domača produkcija naglo dvignila, ki danes lahko krije pretežni del potrošnje domačih tvornic jedilnega olja. Ker je bil obenem otežko-čen uvoz oljnih ipdodov in oljnih semen, tvornic« ne uvažajo več teh surovin. Medtem pa se je naša produkcija tako povečala, da je nastopila celo možnost izvoza v inozemstvo. Tvornice se boje, d« bodo surovina, ki Jih potrebujejo za produkcijo olja, prodane drugam in eo zahtevale prepoved izvoza- Ker pa prihajajo ponudbe za nakup oljnih plodov in semen predvsem iz nekaterih klirinških držav, Je finančno ministrstvo prepovedalo izrvoz proti plačilu v kliringu. Seveda pa bi si naše tvornice iahko zasigurale surovino tudi s tem, če bi nudile enako ceno, kakor Jo nudijo uvozniki iz klirinških držav. s= Uredba o izrednem cestnem prispe^itn m izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, o kateri smo 15. t. m- obširneje poročali v >Jutru«, je sedaj objavljana tudi v »Službenem listu< od 23. t. m. = Na žateSkem hmeljskem trgu je bilo tudi pretekli teden živahno nakupovanje ter je prišlo do znatnega prometa, pri čemer so razne stopnje kakovosti napredovale glede cene. Nakupovali so predvsem za domačo porabo, pa tudi za izvoz, zlasti r prekomorske države. Tendenca je nadalje čvrsta in še gibljejo cene v dosedanjem okviru 700—1000 K* za 50 kg. Poravnalno postopanje je uvedeno o imorlni Aloi*Ua ftorgooa, posostnik* in tr- ffoniaa ▼ Anino prt h. a Krtho (poravnalni upravnik dr. Vladimir Borštnik, odv. ▼ KrSkem; poravnalni narok pri okrajnem sodišču ▼ Krškem 19. novambra ob 11, prijavni rok o. novembra, kvota 605T). Borze Na ljubljanski borzi je znaftal pretekli teden devizri promat 7.76 milijona Din nasproti 11.96, 7.38. 8.16 in 10.08 milijona Din v prejšnjih £ tirih tednih. V privatnem kliringu so de nemške marke trgovale ves teden po 18.90, avstrijski šilingi pa so ee ▼ zs^etku tedna podražili od 8.68 na 9.00, potem pa so zopet popustili na S.75. Na svobodnem deviznem trgu so se trgovali Švicarski franki po 11.06, angleški funti po 238, ameriški dolarji po 48 in francoski iranki po 1.65- DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 14-7050, London 21.4950, Newyork -134.25. Bruselj 73.20, Milan 22.85, Amsterdam 240.06, Berlin 174.50, Dunaj 80.30, Stockholm -110.86, Oslo 108.05, Kttbenhavn 96.9750, Praga 1620, Varšava 82.10, Budimpešta 86.25, Atene 3.96, Bukarešta 8.25- Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 23. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 98.25, za maj 98.125, za iulij 92.50; koruza: za dec. 58.75, za maj 60.125, za Julij 60.875. Winnipeg, 23. oktobra. Začetni tečaji: pfienlca: za okt. 126.50, za dec. 120.125, za maj 117.50. + Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 176 — 178. banatska 171 - 180. baška ladja Tisa 181 — 183, ladja Begej 180 — 182; sremska 77/78 ker 175 — 1?7; slavonska 77/78 kg 176 — 178. Koruza: baška in sremska 105—107; banatska 102—104. Oves: baški, sremski in slavonski 116 — 118. Rž: baSka 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 1S2.50. Moka: baška in sremska »0g€ in »Ogg« 270 — 280; >2« 250 — 260; »5« 170 — 180; »8< 127.50 — 132.50. Otrobi; baški, sremski in banatski v vrečah 95 _ 99. Fižol: baški beli brez vreč 202 - 204. BOMBAŽ -f- Liverpool, 22. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4.68 (prejšnji dan 4.68) za dec. 4.74 (4.75), za maj 4.84 (4.84). -J- New Vork, 22. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 8.34 (8.37) za dec. 8.29 (8.32) za maj 8.27 (8.27). ŽIVINA Na petkov svinjski sejem v Mariboru Je bilo pripeljanih 363 svinj. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: prascl, od 5—6 tednov stari 70—100 Din, 7—9 tednov stari 85—105 Din, 3—4 mesece stari 130—170 Din. 5—7 mesecev stari 220—340 Din, 8—10 mesecev stari 350—440 Din, 1 leto stari 620—780 Din za komad. Svinje so se prodajale po 6—7.50 Din za kg žive teže in po 9—11 Din za kg mrtve teže. Ob prezgodnjem grobu Jakoba Kunstlja Gorje. 23. oktobra. Jesensko solnce Je-pozlatilo vrhove gora, ko »o dvignili gasilci in Sokoli krsto s zem-skimi ostanki, da Te poneso k večnemu počitku. Se nedavno si bil poln zdravja in življenja, a zdaj leIH »trt v črni jami. I Voda Ti je namenila trdo življenjsko pot. Z neomajno voljo ta sposobnostjo si prenašal udarce tega sveta. Iz borbe »i vedno izšel zmagovalec. Kot skrben družinski oče in vzoren soprog si vzgojil številno družino v dobre člane človeške družbe. Tvoj duh je snoval načrte, a usoda Ti jih je prekrižala in Te iztrgala iz naše srede. Mnogo zaslug si si pridobil kot gasilec, poslovodja DANES ... dokler ji ni prinesel veier prt opran z Radionom Dve gospodinji ... obe imata radt snežnobeto pe» rito. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo In glej kako velik }e razloček I Perilo, oprano z Radionom, je .Radion-belo", ker vsebuje Radion dobro Schichtovo milo in je prepojen s kisikom, Id pronica ckozi tkanino in pere Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazL Če boste samo enkrat oprali perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali droglk pralnih sredstev. p6fe SC3STS Schiclifw zvečer v restavraciji ZVEZDA POULF.VARD, NADEVANI PIŠČANEC, PIŠČANCE V A OBARA, DOMAČE KOLINE, PRVOVRSTNA PIJAČA živinorejske zadruge, »oustanovitelj gor- janskega Sokola in vnet planinec. Vsa ta in še druga društva so izgubila s Teboj podpornika in agilnega delavca Ko smo Te položili k pokojni hčerki Ivanki, smo stali ob Tvojemu grobu nemi in strtih src. Vidimo vrzel, ki je nastala v naših vrstah. Vedi, da boš v naših srcih zapisan na pravem mestu! Kako si bil priljubljen in spoštovan, je pokazal mogočni pogreb. Zastopniki raznih društev, posebno gasilci in Sokoli, največ z Bleda, so Ti polnoštevilno izkazali zadnjo čast. Ko so izzvenele besede obeh govornikov je gasilska godba igrala žalostinko. Radovljiški pevski zbor pod vodstvom br. Kobentarja in domači gasilci sta zapela nagrobnice. Množici prijateljev in znancev se je orosilo oko. ko so padle prve grude domače zemlje v prezgodnji grob. Tiho je padel mrak, ko smo Te pustili samega na božji njivi. Naj Ti bo lahka žemljica! Smrten padec z avta in iz vlaka Žrtvi sta družinski oče in mlad vojak Celje. 23. oktobra V četrtek zgntraj je šel posestnik in zidar Anton Vozlič iz Grlič« pri Sv. Petru na Medvedjem selu na delo v Šmarje pri Jelšah, kjer je ibil zaposlen pri neki gradnji. S]K>ton;a ga je dobit«! tovorni avtomobil, ki je vozil svinje. Vozlič je stopil na avtomobil Ln se peljal dulje pi"0 d i« leta p>rosijo, da bi w uredil prehod čez omenjeno zatvornico. Za to pa govore tudi tujsko-prometni oziri, saj bi Ljubljana pridobila s tem novo izletno točloo na zeleni Golovec, ki je danes zaradi omenjenih ovinkov zelo od rok. Prehod čez te zatvomice bo urejen teko, da bo na zatvomici postav! ena nova ograja na gornji rfrani hod nika, 1-idoli prostora za dviganja strojev, tako di bo prostor za stroje ločen od hodnika, lobodi z obeh bregov se bodo na nov< uredili s položnejšimi stopnicami in >grajo in tako bo dohod mnogo prikladnejSi. Pro-hod čez zatvornico bo samo za pešce. V« dela bodo stala okrog 62.000 din. Dela za ureditev prehoda so bila Se napisana in tudi izlicitirana. Oddana so bf-la podjetniku Vinku Križaju v izvršite*. Vršil se je že komisijski ogled na mesto samem. Komisije so se udeležili prizadeti interesenti, terenska sekcija pa je poslala dopis, ▼ katerem je opozorila na sklep ankete iz leta 1933., ki pravi, da se mestni občini dovoli ureditev prehoda čez zatvornico le pod pogojem, da se občina obveže uredili ta prehod najkasneje v petih letth. in še z dodatnim pogojem, da t tem časa Izvrši v bližini prehoda most. To pa je seveda za sedanje prilike pretežek pogoj ta zato je potrebno, da se skliče ta vseh prizadetih, da se to vprašanje sporazumno uredi. Predlog za ureditev tega prehoda je bfl podan v mestnem svetu že leta 1932. Ponovno je urgiral v tej zadevi podžupan prof. Jarc in tehnični odbor je sklenil, naj se prehod uredi, kadar bo na razpolago denar. Izvršen je bil tudi že komisijski ogled na mestu samem. V gradbenem program« za leto 1934. je bil zato predviden kredit v znesku 55.000 din. Oddana so bila ž» ključavničarska dela. Toda, ker ni bilo na razpolago gotovine, ie tedanji župan dr. Puc ustavil pričetek dela in vsa stvar je Sa ad aeta. V proračunskem predlogu leta 1935. je mestna uprava črtala kredit za napravo prehoda, zato ga v proračunskem letu 1936/37. ni bilo mogoče graditi. Finančni odbor je šele v proračunskem letu 1937/38. votiT-al potrebni kredit. Na podlagi tega je bilo letos razpisano delo ta ureditev prehoda in izlicitirano. Ker pa je zaradi zgoraj omenjenih pogojev piotreben nov sklep ankete, ki jo tvorijo Terenska sekcija, Glavni odbor za osuševanje Barja, banovina in mesta občina, je pričetek gradnje odložen do sklepa te ankete. Kakor smo informirani, je ta anketa že sklicana in tako je upati, da se bo to delo kmal-u pričelo, na zadovoljstvo vseh zainteresiranih prebivalcev in izletnikov. Gornje podatke smo dobili pri tiskovnem uradu mestne občine. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! ZA DAME Kvalitetno delo in blago, najboljši kroj, lastna izdelava, blago in krzno direktno iz največjih tovarn — zato so najcenejši in najlepši plašči konfekcije PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg 5 Rafael Sabatinis 98 MORSKI KRAGULJ Land Henry piže, dia pri tej trditvi ni mogel dalj bradati svoje jeae in je z dlanjo udarili po mizi. »To je preveč!« je zavpil njegovo lordsvto. »Doslej sem vas imel za zapeljano in zaslepljeno, a ta očitna lažnivost presega vsakršno mero! Kaj vas je obsedlo, dekle ? Iz Lionelovih lastnih ust poznamo okoliščine njegovega bega z galease; povedal nam je, kako ga je ta lopov polbdl in ga dal nato kot mrtvega vreči v morje.« »Aha,« je siknil sir Oliver med zobmi. »Po tem spoznam Lionela. To bi si bil lahko mislil.« V izbruhu kraljevskega srda se je Rozamunda nagnila naprej ter pogledala lordu Henryju iin oebaMm v oči: »Zlagal se je, ta podili, izdajalski pes!« »Madame. tako govorite o človeku, M je morda že mrtev,« jo je zavrnil sdir John. »In pogubljen,« je dodal sir Oliver. »Zgolj svojo lastno nespamet dokazujete, gospoda, ko očitate tej gospe, da laže.« »Dovolj smo slišali, sir,« mu je segel lord Henry W besedlo. »Res dovolj?« je zarjovel gusar v naglem napa- du bessiosti. »Talko ml večnega Boga, sMSatt boste še nekaj! Sami ste rekli, da bo resnica zmagala, im zmagaJla bo, ker ta gospa želi.« Kakor dve jeMeni ostrimi so mu bMsnffle svetle oči preko zbranih, in kaUocr d)ve jeMeni ostrini so si izsilile pozornost Na pol posmehljivo, na pol ravnodušno je stal doslej pred njimi, in njegova edfiina želja je bdfla, da bi se komedija čim prej končala. Tako je bilo, preden je v njem pcgnaflo upanje, da bi mu moglo živiljetnje še kaj dati: tako je bio, dokler Je mislil, da je Rozamunidia zanj na vekomaj izgubljena. Seveda je v njem še živel spomin na njeno smoonjo nežnost na galeasi, ali ta vzkip se mu je zdel minljivo dete trenutnega po-ložsga. šele ko je vidiol bestnost in obup, s karterim se je borila za njegovo življenje, je spoznal, da ga še vedlno ljubi in da ga hoče odškodOvaiti za njegovo gorje. To ga je bilo zdramilo iz brezčutnosti, in če bd bilo treba še kalke izpodfbude, bi jo bil našel v tem, da so sodSiiki imenovali Rozamunidine besede laž. Srd je bil okrepil njegov sklep, da se postavi sodinilkom po robu in se oprime edinega orožja, tistega mifiostnega naMjučja, M mu ga je bila božja pravičnost skoraj po sili dala v roke. »Nisem vedel, gospoda,« je rekel, »da je usoda sama vodila sira Johna, ko je snoči prekršil dogovor in odVedel z moje galease ujetnika. Kakor sem že prej omenil, je ta ujetnik bivši angleški mornar z imencim Jasper Leigh. Pred nekaj meseci mi je padel v roke in si izbrali isto pot iz suženjstva, ki sem jo svoj čas tudi jaz nastopil. Iz po- sebne milosti sem mu ustregel, kajti Jasper Ledgh je pmav tisti gusar, ki ga Je LioneJ najel, da bi me ocMekei v suženjstvo. Z menoj vred je padel Špancem v rake; diajte ga privesti in zsaiišite ga.« Vsi so ga molče pogledali, a tna obličjih vseh je spoznal odlraz začudenja nad to novo nesramnostjo. Naaadtnje Je dal lord Henry duška obči nejeveri: »To je v resnici jata) čuetao naključje; kar sumllijivo v čas prihaja. Torej tisti človek je tu na ladji in mam je po golem naikUJučju padefl v roke —« »Ne čisto po naključju. Sovražil je Lionela, ker je bil ta po njegovem prepričanju kriv njegove nesreče. Ko je Lionel snoči teko predrzno planil na palubo gailease, je Jasper Leagh porabil priliko, da utolaži staro mržnjo, in ga zabodel. Zaradi tega dejanja so ga zgrabili »VMjub temu je naključje čudno,« je menil njegovo Icrdstvo. »Oudleži, mylord, so 6ssih potrebni, da zmaga resnica,« je s prejšnjo posinehljivostjo odvrnil sir Oliver. »Dajte ga privesti in zaslišite ga. Neznano mu je, kaj se tu godi Blis eno bi bilo mislti, da je pripravljen na položaj, ki ga ni mogel nihče naprej videti. Pokličite ga torej!« Zunaj so se oglasili nagli koraiki, toda nihče se ni zmenil zanje. »Za božji čas,« se je uprl sir John, »Ikaiko dolgo naj nas ti lažnivci še vodijo za nos?« Teclajci so se vrata na stežaj odprta, in na pragu se je pokazala ranocelnžkova mršava, temna pcstava. »9hr John,« Je kirurg breaoteirno prekinit ob-mvtneivo, ne meneč se za nagrbančeno čelo lorda HenrjrJa, »plemač Lionel se je spet zavedel. Govoriti hoče z vami in z bratom. Brž, gospoda, duša mu je ua JezHku!« ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Sodba V največjem razburjenju so vsi ferenffli za raiaou oelnikoan v spodnjo kajuto; zadnji je bil sir Oliver med svojima stražarjema.. Obstopili so posteljo, na kateri je ležal ranjenec. Njegov obraz je bdi svin-čenosiv /Eihail je sunkoma, oči so mu zrle topo ln stekleno. Sir John se je spustil ob postelji na koleao in ljubeče objel umirajočega, ki ga je tresel mraz. Previdno ga je vzdignil in sd nastanil njegovo glavo na prsi »lionel,« Je bolestno vzMIknil, nrato pa dodal, kaikor da bi mogla zavest utdlaženega maščevanja olajšati umirajočemu prijatelju poslednje trenutke: »Lopov je v naših rokah.« Počasi, z vidinim naporom, je Lionel obrnil glavo; njegove k? l/ne oei so se ognile sira Johna tn obletele ljudi, ki so stali okrog postelje. »Oliver,« je hripavo zašepetal, »kje je Oliver?« »Ne skrbi,--«je hotel začeti sir John, a Liane! mu je segel v besedo. »Pustite me! Ali je Oliver na varnem?« •:.' • • ■■■ ••-v. ' • '>/ '.>'»--.• ••:' v'' " T: ' ?«5V.-£>- CENE MALIM OGLASOM Po 00 par sa besedo, Din — davka aa vb&K oglas to enkratno prl-ctojblno Din S.— za Šifro aii dajanje naslovov plavajo oni, ki iščejo gfaižik NajraanjS) znesek za enkratno objave oglasa Din 12.—. Dopisi Id tenltve se zaračunajo po Din t.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši icntaeh ea enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vgt ostati oglasi ae zaračunajo po Din l.— ea besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— cs Šifro sli dajanje oaaicvov Najmanj sneseit t» enkratno objavo oglasa Din 17--» Ponucioam na utre ae prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložita Le, če zahtevate od Je* ▼ znamkah Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom ali pa po poštni položnici aa čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičo^a se malih oglasov, Je naslavlfati na: Oglasni oddelelc nJutra11! Ljubljana« Beseda 1 Diu laveK 3 Din. M šifro ali dajanje naslova § Din. Najmanjši znesek 17 Din. HALO! HALO! V gostilni pr) PANJU Vegova ul 10.. se toči novi siadk: mošt izbor ni dolenjski cviček Ln fina štajerska vina Danes vsako soboto ln nedeljo boste postre ženi s priznano tzborru ml domačimi Krvavica mi ln pečenicami ter z drugimi raznimi garkl mi Id mrzlim l-dili Dane? vesela domača zabava pridite ln pr>pr! čajte se Vas vljudno vabi m se priporoča TONF HUC 28009 18 V nedeljo vsi ljubitelji grozdja na vinsko trgatev. Pripravljene bodo vse dobrote Jrdače ln prvovrstne pijače. Pričetek ob 16. uri. Vljudno va bi ln se priporoča gostilničar Lojze Pabjan Glince IX. 30. 27923-18 Pa recite, da pri nas ni luštno Tudi danes domača veselica Gost lna Kramar, Dolenjska cesta 27934-18 Vsi na koncert Pod Skalco. Mestni trg št. 11, kateri bo v ne deljo. Za obilen obisk se priporočam. Marca šmon. 27824 18 Frizersko vajenko spodobno tn spretno za to obrt sprejmem. Vsa oskrba v bifi. Ponudbe s sliko pošljite na Krab rlč frizer, v Karlovci: Račka 1. 27702-1 Dva avtomehanika strokovnjaka in tri šoferje spreime takoj Kovni1 Jože Tržič 27608 1 Beseda 1 Din. lavek t Dn t* Šifro ali dajanje na*l>>va 5 Din NajmanjŠ* znesek 17 Din Kvalificiran kurjač za centralni; kurjavo, loto mesto. Prednost imajo iz prašani mehanik- m šoferji Ponudb« pod »Takoj 11« na Aloma Com[>any d. z o. z. Liubljana. Aleksandrova e. 2/1. 27683-1 Damsko frizerko perfektno. za stalno službo iščem. Ofert* z uavedho plače prepisi spričeval in sliko aa Mareš. Marbor. Gosp->ska 16. 27646-1 G. Th Kotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač 26 Cez pol ure se je gospod Kozamurnik do kože premočen vrnil domov. Zdaj ni bil prav nič več podoben maršalu; narobe, bil je »vitez žalostne postave«, ali bolje »mokre postave«, in razen tega so bila šla vsa draga zdravila po zlu. 27 »čuješ, Aleš,« je rekla Kozamurnica drugi dan, »kaj misliš, ali ne bi bilo bolje, da bi belca prodal?« »2ena,« je odvrnil gospod Kozamurnik, »zapomni si, da svet ne pomni potomca mojega rodu, ki bi se bil ogibal težav! Zdaj poizkusim z dobroto in prizanesljivostjo, in vi-lela boš. kako krasen bo uspeh!« Kotlarje sprejmem Nastop takoj. Ponudbe posla-ti na. Tvornica vagona. SI. BW. 276G0 1 Mlajše dekle dobi pro-sto stanovanje ./rut' 3 urnemu delu dnevno Po nudbe pod »-Pomoč ?uspo iinji« na o«;!, odd Jutra 276f)P i Mesarski pomočaik lober «ek;i' na '''uku satr. prvovrstna moč z dobrim! spr rt-val in ve«*l>-'m> pra sso dobi takoj služt>o. — Frano Ocv rk mesar 'n pre kajevalec Povšetova ul. 1 Ljubljaia. 27621 1 Dva kleparska pomočnika takoj sprejmt-3: za galan terjsko in stavbeno delo. G. Difrich. prouvodnja kovnskih izdelLov. Mur skn Sobota 2761&-1 Strojepisko slovenska ln nemška za 6't niča. sprejmem. Dro gerija Hermes. Mlkloši čeva c. 30. 27782-1 Blagajničarko simpatične zunanjosti, nadarjeno prodajalko, zgovorno ki zna perfekt no slovensko nemško in vsaj deloma srbohrvaško in ki j.? vešča strojepisja nI knjigovodstva, za stalno iščrm. Predstavite se osebno v kiau Unionu. Maribor 27780 1 Kuharico sprejme zdravnik, ki bi obenem opravljala ostala hišna dela. Naslov v vs:h posloval. Jutri. 27772-1 Mehanike išče generalno z^st-opstvo za vso državo Mercedes ln originai-Odhner tovarne za pisarništo stroje. Prednost imajo oni- k! poznajo te isd ike. Natančne ponudbe s podatki pošljite na J. Glac Mero'des. Zagreb, Niko ličeva 14. 27763-1 Več krojaških pomočnikov ln pomočnico sprejmem takoj. Pavšln Valentin. Stožlce. Jezica. 27829-1 Medičarskega pomočnika Iščem za takoj. F:anc Gregorlnčič. Stožice — LJubljana. 278:0-1 Pisarniško volenterko sprejmemo v prakso za dobo pol leta." Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Samo začetnica". 27800 1 Dobro frizerko z n kaj gotovine, sprejmem v dobro vpeljani damski salon. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27738 1 Gospodično popolnoma veščo v trgo vini z mešanim blagom 6prejme takoj trgovina Peter Panjan. Hrastovi ca Kraj Petrlnje. Savska banovina. 27749 1 Tomočnico sprejme prvovrstni dam skl ioeni atelje. Nastop takoj. Ponudbe na po-d~us. Jutra v Celju pod vRrva moč«.. 23039-1 Koresnon dentko korespondenta, s perfektnim znanjem književnega hrvatskega jezika sprejmemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »November«. Samostojne sobarice, kuharice dekleta za vsa hišna dela d-obe službe v posredovalnici VVollova 10. Brezposelna dekleta dr be prenočišče. Is-totam se sprejemaj« priglasi za kuharski! tečaj. 2779C-H Restavracijsko kuharico prvovrstno moč sprejme Legat Kazino, Jesenice. 27797-1 Natakarja jelonošo p-rfektnega, zmožnega več Jezikov, sprejme takoj v dobro in stalno službo prvovrstna- resta vraclja v Ljubljani. Pon. b sliko, spričevali in navedbo znanja ježkov, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatičen«. 273821 Mladega kamnoseka sprejmem v stalno službo izven Ljubljane, po možnosti neoženjenega. V glavnem pride v poštev delo v umet nem kamnu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27915-1 Postrežnico pridno in pošteno, takoj sprejmem za nekaj ur dopoldne in nekaj ur popoldne. Levstikova 19. m. nadstr. I vo. 27913-1 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Natakar mlajJa moč st sprejme. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko pod »Letno na-meščcnie« na podr. Jutra. Maribor. 28021-1 Kmetski fant z vlogo ali gotovino od 20 ao 100.000 Din lahko pr stepi k dobroidočemu podietju. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor — pod »Povečanje«. 28024-1 Natakarico erentuelno proda ialko takoj sprejmem. Dellka c sna prr.ksa Ima pred nost. Ponudbe s sliko na. ogl. odd. Jutra pod »Prijazno mesto«. 27962-1 Frizerko mlaJSo moč ln frizer s ko vajenko sprejme ta-kcj salon. »Vena« Gra JiSče 4. 27&69-1 Postrežnico aa dopoldne sprejmem Naslov v vseh posloval Jutra. 27974-J I ■ Natakarico dobro moč, kavcije zmožno, iščem za 1. november. Naslov v vseh poslovalni-can Jutia 27996-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega, sprejme takoj kroiaštvo Tomšič, Slomškova ul. 6. 27994-1 Pletilka z 4, 8, 10 stroji se iščejo za delo. Dolenj- ska cesta 81. 27966-1 2 mizarja dobro izvežbana v mehkem poh štvu, sprejmem v stalno delo, tudi čez z:mo. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva c. 6. 27935-1 2 torbarska pomočnika iščemo. Tovarna Zorn. Ljubljana VII. Lepodvor ska 23. 27918-1 Podvihovalko (umbigarico) vajeno šte-panja sprfjme za stal no Miha Cernilec, čevljarstvo. Naklo 48. 27924-1 Cirkularist zmožen, spreten ln tre S9?n, dobi mesto Ponud be na ogl. odd. Jutra z navedbo zahtevkov pod »Dober delavec«. 27764-1 Služkinjo prdno, pošteno, vajeno kuhati, sprejmem takoi. — Sv. Petra c. 61, Ljublisna. 27987-1 Samostojno kuharico oošteno in zdravo, veščo vseh hišnih del iščem za takoj. Ponudbe z navedbo nreišnjega službovanja in kje se dobiio informacije, na ogl. odd. Jutra pod »Jesenice«. 279*0-1 Soreimemo šivilio salonskih metel. MarlU vo ln razumno. Ponud bfe pod »Akordno delo« na ogl. odd. Jutra. 27752-1 3 pletilje za stroj 7, E. in 10, va jene trikotaže, iščem za takoj. Mesto stalno. D. VasilJ>:vič Zagreb. Slovenska ul. 3. 28048-1 Stalno službo dobijo 2 do 4 usnjarski pomočniki in 2 pomož na delavca. Nastop s 1. novembrom. Zupan L;o pold, Kranj. 27792-1 Prodajalko sprejme galanterijska ti govina. Pismi:ne ponudbe pod »Dobro izvežbana moč« na ogl. odd Jutra. 27784-1 Natakarico pridno ni d) lavno takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28031-1 Več agilnih gospodov sprejme za delo na te renu domača zelo dobro vp ljana zavarovalnica. Tudi začetnikov proti fik sumu ln proviziji. V po štev pridejo le gospodje lz Celja in okolice. Pon na podruž. Jutra v Ce lju pod »Fiksum«. 28037 1 Vzgojiteljico adravo. s prrfektnlm go vorenjem nemškega Jezika. po možnosti tudi Italijanskega sprejmem k p tletnemu fantku za dopoldanske ure v Ce lju. Naslov v podr. Jutra v Celju. 28038-1 Kuharico zmožno vseh drugih de) z znanjem vsaj malo italijanščine sprejmem. Naslov v vseh posloval Jutra. 2797"5-1 Rnv«:ki nomočnik dober d-elnvec. d«tr službo oktobra. Vprašati- Podu najec Štefan, Polzela. 2STM5-1 Krojaški oomornik mlad, vsakega dela zmožen dobi s'olno delo pri Gašper Krebel, krojnč Slovenjg-ad c 28^82-1 Prpšivalke iznr'ene, sprejmem za stalno zasigsrano ceMetno delo z zelo d' bro plaro. Vpraša ti K. Soss, Mastni trg sanes-i Spretno tambur!»r?ro sprejmem takoj. »MFT.A«, Smartinska c. io, dvorišče. 28008 1 Vsaka beseda 50 par, da vk S Din: z* šifro ali 'a i«nje naslov* 5 ;Dn: naj manjši znesek 1? Din. Elektrovarilec s tečajem Elin Weiz išče ia|wsl:tve v kakšni tovar ni Opravlja k vaška kiju Csvn^arska in mehanična dela Naslov v »seh pošlo valnieah Jutra 27775-2 Trgovski pomočnik ižče nam«-st tve v š|>»e«rij ski trgovini ali skladišču Pnnudbe na ogl odd Jutra pod »Trgovsk pomočnik«. 27082-2 Kot hišni upravitelj se priporoča v gnspodar skih. »odnih m isvfnih za levah sposobfn kavcije zmožen vpok uradnik Po nudbe ua ogl odd Jutra pod »Uprava«. 26596 i Posodim par tisoč dinari«" gospoda, pr katerem dobim službo hišnika sluge ali vra tarja. Ponudbe pod »Zmo žen nemščine« oa ogl. odd. Jutra. 277004 Boljša gospodična fNemka) bi prevzela gospodinjstvo, kjer ni ženske postrežbe ali vzgojo otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vertrauensstelle«. 27872-2 Damam Po meri in modi Izdelan plašč, kostum, obleka je dama in v zadovoljstvo. To vam izgotovi po želji znani krojaški salon Pleško Jo;., Ca-nkarjevo nabrežje 3 — tromosije. 27907-2 Mit£AHOVEC Služkinja z dobrim večletnim spri čevalom, sposobna dobre meščansk,: k^ohe ln vsega gospodinjstva želim izpremeniti službo k manjši dobri družin!. Pismene ponv.dbe pod: »Srednjih let na oglas, odd. Jutra. 27914-2 Pozor! Kdo ml prefci.rbl stalno službo sluge ali inka santa. Dam ragrs lo Uin 2000. Kavcije zmoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrp«. 27754 2 Brivsko-frizerska pomočnica dobra moč išče odgovarjajoče mesto. Dela trajno in železno ondula-cljo ter mnniklra. Nastop po dogovoru. O nJ. ponudbe na Strajnšak. Maribor, Krekova 18. 27779-2 Trgovski pomočnik verziran v manufakturni, specerijski in kolesarski «trr>ki, išče nameščenja. — Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Ntcijonalist«. 27937-2 Boljša natakarica išče nameščenja za takoj. Agilna, postrclljiva, vestna. Ponudbe na ogl. odd. lutra v Mariboru pod »Go-reuika«. 27982-2 Perfektna kuharica starejša, želi mesto pri mali starejši obiteljl na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27816-2 Elektroinstalater mlad. vajen vseh tnšta lacijsklh del, b;r popravil, želi premenitl dose danJe mesto. Pon pod »Vest.n ln marljiv« na ogl. odd. Jutra. 27801-2 Samostojen krznar in damski kroja/č. vešč prlkrojevaleč, več let zaposlen v inozemstvu, — išče p rinemo mesto. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod 611-ro »Damski krojač«. 27805-2 Mesto blaga jničarke v pisarni ali samostojne gospodinje pri boljši osebi želim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivost«. 27798-2 _l Absolvent »trojne delovodske šole učeo ključavničar, mlad, -išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolvero ohranjeno, še v obratu poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27880-6 Meissenski porcelan J7 "kom. pro lam za 150C> din. Ant.ikvarij Umetnost, Mestni tnr. Ljubljana. 279*12-0 Peč 380 cm visoka znamke Lutz naprodaj. Ogleda se v dsLavnicl M. Jan-Jcovič, Rimska cesta 19. 27925-6 Gnoj poceni naprodaj. Vpraša, te: Skladišče Figovec. 27755-6 Kodelandske kokoši 5 komadov 9 mesecev starih, prodam. Maribor ska ul. 24. 27759-6 Odprto jamo z dovoljenjem za kopa nje gramoza blizu kemične tovarne, prodam. Poizve se na Zabjaku 10. 27840-6 Klub garnitura usnjata, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27983-6 Pohištvo, obleko (rabljeno) ugodno prodam Celjska ul. 19.. Bežigrad. 27928-6 Bencinski agregat proda sokolsko društvo Mokronog. Ima 8 ks in 65 do 110 V in 30 A. Ogledate si ga lahko v gostilni »Prt Amerikan-cu« v Florjanski ulici v Ljubljani. 27785 6 Otroško posteljo belo, z modracom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2S6.5-6 Samot opeko razne velikosti. — malo rabljeno cca. 5000 kg prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samot«. 27663 6 2 izložbi iz trdega lesa, popolnoma za -lekleni 2X2.5 m in no-tr. :ijo opremo izložbe, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 27920-6 Vrtno prst zastonj ©c!aam. Bevčar Alojzij, Celovška cesta 63, Telefon 39-47. 27932-6 Jedilno orodje B rndorf Alpaca v etui ju za 12 os'o. popolno m? novo. poceni pror djun Sv. Petra c. 2, pri h:.-niku. * 27345-6 Sriridelno stojalo za kavo, 2 manjša pul ta. veš skladiščnih po lic. stojalo za dežnike tricikelj in v č kartonov za srajc* in drugo prodam, Završnik, Glince VI1I-3. 27856 6 Huf-knjigovodstvo kompletno garnituro, — maio rabljeno, ugodno prodam. Ogledati: Lun d r. Rimska cesta 7. 27862-6 Foto-aparat 6x9 film in gramofon s pioščami, prodam pod ceno. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 27701 6 Otroški voziček g. obok. prodam. Slapni čarjeva ulica 7 1. nad.. Moste. 27716-6 Litoželezne rebraste cevi za parno kurjavo, večja kollčna, naprodaj. Vpra šajte na ogl. odd. Ju tra pod »Rippenrohre ■. 27713-6 Plošče in gramofone blvS? tvrdke A. Rasber ger v največji izbiri po rnzprodajuih cenah, dobite v Dalmatinovi ul 10 (nasproti hotela štru kelj). 27730-6 PMMIM Beseda 1 r>m. davek 3 Din, ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homan. Sv. Petra c. 81. Ljubljana. Telefon 35 39. 263 33 Slovenske knjige predvojne, zlasti romane ln povesti, kupim. Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Slovenska knjiga*. 27847-8 FilaHttm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. N*'manjš-i znesek 17 Din. Filatelisti znamke! kupim večjo ali manjšo zbirke znamk evrop skih. Natančen popis in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Jlgodno prodam« 27765 39 Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — Ljubljana. Povšetova ul. št. 10 na Kodeljevsm. Telelon 25-91. 286-33 2—3 vagone belega krompirja prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28025-33 Beseda 1 Din. davek H Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn. Prodam osla z vprego. Naslov v vseh posloval. Jutra. 28036 27 Ilirski ovčar mlad. se je zatekel. Najditelj naj ga izroči proti nagradi. Svetč-eva ul. 6 pod Rožnikom. 3805.1-27 Glasbila Beseda 1 Din, lavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gramofon nov izboren s ploščami, poceni prodam. Cesta v Rožno dolino J>. 28000-26 Iščem klavir na Mirju ali v bližini, za vadbo proti nv sečni odškodnini. Bartol. Groharjeva 22. 27854 2f Klavir prav dobro ohranjen ze-lo poceni naprodaj. Mule), Rad ncl. 28042-26 Pohištva Beseda 1 Diu. davek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. POHIŠTVO Kvalitetno — zajamčeno Na obroke Kdor si želi nabaviti pohištvo, naj se zglasi pri nas. ker nudimo najboij ugodno in poceni. Spalnice or h. korenina politirane. Spalnice pleskane od din 1.600 dalje omare . • postelje . . kuh. oprave . kuh. kredence . kuh. mize . . kuh. stoli . . otr. postelj« otr. vložki . . otr. madrac . žični vložki . . upognjeni futeljl zab. za premog . gostil, stoli . . Izvršujemo vsa popravi la. Naročila sprejemamo po konkurenčni ceni. S priporoča Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva- cesta 6. 279?<-12 400 150 675 375 120 50 300 70 120 95 250 80 25 Črno jedilnico skoro nove, prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 27993-12 Zamenjam pohištvo za pletilji stroj event. ga kupim. Naslov v vsfh posloval. Jutra. 27366 12 Kompletno spalnico in kuhnjsko opremo t? •<.c1 predam. Poljanski nasip 58. 27961-12 Biedermeier pohištvo proda ptRtrna Tr!bnč. Olinee Tržaška 6. telefon 2>-!>5. 27!» i-12 Oblačila Beseda 1 Din. davek " Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D'n. Moško obleko fino. črne barve, skoraj novo, prodam. Naslov vseh posloval. Jutra. 278J3-1' Klavir zelo dobro ohranjen. »Stingl Original« uged-no naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27971 2" '§ rt Automatske tehtnice »CTTO« 5 kg. 2 800 din, 20 kg 3.500. Berkel 20 k« 4.300 din, Flarenz 10 kg, Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na'manjši znesek 17 Din. »Ingelen« polnilec akumulatorjev, prvovrsten prwla Franc Dobnkar. Je-aic-a. E7S2S-9 Radio z gramofonom kras.na izdelava in glas ter skoro novo preprogo 3X4 2.300 din, 20 kg 3000,- *e!o u®,dno prodam Naslov vse še novo, nepoškodo- r v5,,h Poslovalnicah Jutra vano puncirane. proda 38-iO--a »Slavija« Zagreb. Medu ličeva 8. 27807 ( Varilci z» električno varenje. dobe stalno mesto v tvoi niči vagonov v Slavon skem Brodu. 27794 ( Kompletna kolesa Iti malo rabljene avtojrume dimenzije 30 krat 5 810 krat 103 775 krat 14",, majnete, diname :n nežne dele za avto, prodam. — NmsIov v vseh poslovalnicah Jutra. 28r*5S-6 Pozor občine in trgovci! Prodam zelo dobro ohra njeno trgovsko tehtnico nosilnost! 5.000 kg. Rudolf Dergan, Laško. 28035-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojači in šivilje! Krojno knjigo za možka in damska oblačila dobite pri Alojziju Knaf-lju, Križevniška ulica v Ljubljani. Najnovejši sistem. Zahtevajte prospekte. 27787-8 Nov žake' noccni predam Pahor krojač, šelenburgova Fiat 514 2 sedežni, dobro ohranjen, naprodaj. M. Višer, Kopališka ul. meh. delavnica Mar bor. 28030-10 Motorno kolo malo rabljeno od 75 do 250 ccm, kupim. V račun dam moški dvokolo. o« tal o prnti gotov:ni. Ponudbe ne po-Iružnioo Jutra v Celju pod značko »Dobro kolo«. 26047 10 Motorno kolo 200 ccm letošnji nw>d_el — Zflndapp« id avto »Ford«, dvosedežni, ?elo dobro ohranjen. zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalni-h Jutra. 23003-10 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši ineeek 17 Din. Tračnice poljske i«leznice 80 m ter Ive okretne plošče kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Feldbalingeleise«. 273G8-7 Kupujem! moške stare obleke, čevlje, perilo, p.jMštvo pnidtm tu-ii na do:n. Jur^čiii, Uallu-sovo nabrežje 27. 27865-7 Otroški voziček in pletilne stroje kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Gotovina«. 27878 7 Kupim fotoaparat optika 4.5, najraje Voigt lander. Ponudbe z op! som aparata, cen itd., na ogl. od. Jutra pod »Foto aparat«. 27926 7 Pisarniško opremo poceni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bro ohranieno«. 27991-7 Električni števec za 220 voltov, kupim. Naslov v vseh posloval Jutra. 27789 7 Beseda 1 Din. davek 3 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn. Kolesa 36 popolnoma novih, prvovrstnih. poceni naprodaj pri »Prometu« (na sproti križanske cerkve). 27877 11 športno moško kolo skoraj novo, ugodno prodam ker rabim denar. — Istotam prodan visoko omaro iz trdega lesa. Po-nidbe na ogl odd Jutra pod »Gotovina«. 27989-11 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali l': islova 5 Din. Najmanjši Meeek 17 D n. Ploščat plctilni stroj (Jrlachstrickrujsclnne) št. 7 in 8 v širini 21 do 23 cm, kupimo. Biača Gra-ner, Čakovec. 27527-29 Čevljarske stroje omaro za obleke in oto-mano kupim. Ponudbe pod »D nar« na ogias. odd. Jutra. 27330 29 27903 ! 3 Kožuhovinast plaščc.k bel za 8 do 7 let staro deklico, ugodno piodam. — Gajeva ul. 8. AuguStin. 27936-13 Nekaj damskih plaščev in oblek lepo ohranjenih, poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23057-13 Zimska suknja in zimski jopič, dobro ohranjen, zn starejšega gospoda srednje postave, poceni naprodaj. Ogi d od 11. do 14 ure. Igriška 3 (levo stopnjišče, vrata 20. 27629 13 Singer - Pfaff skoraj novi, pogrešitvi, poceni naprodaj pri Prometu (nasproti križan sto cerkve). 27876 29 10. strojna 70 cm Noppcnschloss z obilo de-'a za prodati. Dolenjska cesta 81. 27965-29 Pisalni stroj naprodaj, plačila- ugodnosti. Pernat. Maribor Trstenjakova 20. 27793 29 Turbina za 38 ks za nizko ceno naorodaj. Vodili pa d c 10.30. rabi 306 1 na sekundo, naslov v vseh posloval. Jutra pod šif ro »Titrbina«. 27790-29 Singer Gritzner a-li Pfaff šivalni stroj, kupim. Ponudb: na ogl. odd. Jutra pod Plačam. 27879-?' Lokomobila 50 do 60 ks ugodno na pi-odaj. Na željo se jo lahko ogledate v obratu Vprašanja na ogl- cdd. Jutra. 27743-59 Stroj za polncnjc klobas popolnoma nov, 25 kg vsebine, takoj prodam. Ponudb: na R. \Vagner. Gras, K&rlauerstrosse 7. 273C4-2S Šivalne stroje tovarniško nove proda od Din 1.700 navzgor z 20 letno garancijo Ussar, Maribor, Trubarjeva ul. 9-1. 28026-29 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupu j: m. Pridem ne dom. Pilite: Dr?.m» A'oi ia. LlubUana. Gallu sovo nabrežje 29. 27831 7 Čevlje (rablienel kupulem m proda'am ter sr»rejemam popravila Klavžer. VošnjakT" <> 27973 " 7<»Ti št^d^rtik (Tisebherd^ kupim, vod -vod-ne školke. strnnifno 5alo in re^eronr Htidnik. Ce lovška eesta 43. 2S053 7 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ul. 1 12 38 Beseda 1 Dn davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D o. Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah in v vs^ h drugih trgovsko obrtnih po slih. Strokovne knjigo vodike revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercionalna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gl dali?=ka 7 TELEFON 38-18 Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova ul 14 Telefuu 45 10 Izposluje vse Unčne kro •iitne posl»- nnkup in prodajo hranilnih knjižic najugoilriejš- pr< t tak"j-Šniemu olačilu :» 16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, ia š:fro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. BMW avto. Se v dobrem stanju kupim. Naslov v vseb poslovalnicah Jutri. 27t»0-10 Poceni prodam motorno kolo Puch 250 v brezhibnem stanju. Hrber-nik Fntz, Celovška 50. 27949-10 Prodam knjige 10 prvih letnikov priloge Jutra »življenje in svet«, 16 knjig Schiller-ja in bel krznen pla-šček. Poljanska cesta 15 VII. stoja., pritličje, levo. 27809-8 Razprodaja avtomobilov Več dobro ohranjen h voz raznih znamk, kakor tudi motorjev po zelo nizkih cenah naprodaj. Dcsa, Celovška " 37921-10 Jugoslovenski patent št. 10486 »šivalni stroj s trorobo iglo« prodam. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 27608-29 Beseda 1 Din. davek 3 Din za r:fro ali dajan;e naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupujem gorivo dr/a, vse vrste in kvali t te. cepanice itd. le iz brana lipova in javoro-va cepan.ca. vagonske pošiljke. Obširne in Jasne ponudbe z navedbo cen« in pogojev takoj dostavite na Biro Bela. Sombor. 27762 15 iNaročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vuoivčevanje vlog pri Uer-arnih zavodih. Na ložbe kapitala. Poravna ve. L'pra\a neprciiiični Davčne napovedi. — in formacije. — Ureditve revizije, bilance in. stalno kontrolo knjigovodstvi in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede »Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič L-IUBLJAN A Cesta 29. oktobra št. 7 (Drej-s Rimska cesta). 27861 16 Družabnlka(co) Specerijsko-deli- Z 10 dO 20 000 din aii katesno trgovino posojilo sprejmemo. Po- .. _. nudbe na ogl. odd. Ju- » n.jprojM^e« rapt-b- tra. 28052-161 ■kr??n<,l Mvre' 1 j on o, s iKirtalnini idozba- . mi, velikimi pritiklinami, 40.000 dm telefonom, a »lalmin« prvo- posojila V gotovini — razrednimi odjemalci, izvrrt-iščem za rentabilno po- no idn&o, pr<«lamo za f 1 i-djetje popolna garancl- no Ceno. Poslovalnica Pavja. Ponudbe na ogl. od. | l«k«vič, Zagreb Unca 11U. Jutra pod »Sigurno«. 28055 16 -2781«-ii8 Gostilno 27cOB^ži-ko spadajoča popravila gradom« tzvrsu em točno. Cene | 27956-19 solidne. Garancija za mpterijal tn delo! Ljub I Lokal "rSnuni^tel^LsT04 v Laškem s skladiščem na dolina), tel. 33-57. ,n stanovanjem na naJ. 27® 3C prometnejšwn kraju od da Jo6ip Osolin. Laško. 27910-19 Več stavbnih parcel ob novi Plečnikovi cesti, bližini nove carinarnice, naprodaj. Poizve se »gostilna Kavetno«, Vilharje-va ul. 29. 28001-20 Vilo do 300.000 din kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa vila«. 27945-20 Manjšo zagrebško tvornico trikotažne stroke, izvrstno idočo. prodamo z novona-bavljenimr anglešk:m4 in nemškimi strmji. obenem stanovanjsko in Ivšo. krnsn:m vrtom in sa-do, n-akom za 275.00(1 din. P(ip'ovn:cfl PavlekW. 27311-30 Vpeljano podjetje za izdelavo fotoamaterskih slik, razglednic — fototr-govina — Galanter ja radi tvornTško I bolezni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18.000«. 28010-19 Trgovski lokal pripraven za karkoli, od dam ugodno v najpro-V Kranju metoejšl ulici LJubljane iščem odjemalca za fine | Mestni trg 11-1, C^lč^ salame in kranjske klobase. Vzam-m tudi lokal. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Od Je malec«. Barvanje las Specialno izvršufe v vseh ni^nsah frizerski salon »Rakar«. Prešernova 7 naproti slaščičarne Ko šak. 289 30 Lokal „,„ ... na prometnem kraju za 27750-3C | lahlco obrt oddam. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 27836-1E Mlekarno oddam takoj. Tržaška ce sta, Glince 6. 27990-19 Lokal trgovski, večji na Miklošičevi, Dunajski c. okrog Marijinega trga iščemo. Kdor izve. da bo primeren Din. Najmanjši zneaek I lokal prost in da vzame* 17 D:n. I mo, dobi 50O din nagra r\ i«i ■• •• I de ali več. Ponudbe na Gostilno in mesarijo 0?l odd. Jutra pod |i(ro oddamo lz zdravstvenih »Točen plačnik. Center«. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 razlogov za daljSo dobo | v najem. Sflllgoj. St. UJ v Slovenskih goricah. 27747-17 I 27986-19 Gostilno v Ljubljani vzamem v na- | !<• in z 1. decembrom. Na-sb.v v vseh poslovalnicah Jutra. 27817 17 I Trgovina z ročnimi deli in g.ilanteriiskim bbgom v sredini mesta, naprodaj. Ponudbe na »el. odd, Jutra pod »Ročno delo«. 27933-19 V renomirano restavracijo v letn-r.ščarskem mestu v SI renijii sprejmem z novim I »tom poštenega najemnika. Vpraštinja na l. >r!alti, Maribor, Cvetlična 27. 28038-: 7 Gostilno oddam kavcije zmožnemu v najem. Tcrdan Pavel — Liubljana - Moste. 27942-19 Lokal v sredini mesta, pripraven za trgovino ali pisarno, poleg prostorno hladno skladišče do katerega je prost dovoz, oddum. Poizve »e v Gostilno dam v najem n« prometnim 1 trgovini češnovar. Rimska kraju. Naslov v vseli po- f. 2. 27941-19 siovalnicali Jutra. 271 17 Pekarno v bližini Ljubljana oddam v najem proti od kupnini inventarja. Na- Trafiko in papirnico v najstrožjem centru Za greba. obstoja že 50 let v palači, sp clelno zgra slov v vseh poslovalnl- j®n' v to svrho. najem cah Jutra. nlna « kurjavo 1.100 din 27919-171 Mesečni promet 300 do 400 000 din. Cena trgo P„_,ji_„ i vini. kakor srtoji ln leži Vaosilino razen onopolskih artl oddam v najem s 1. de- klov 70.000 din ln pre cembrom. Lepi gostilni- va m monopoln po na ški prostori, pol"g pri bavni ceni. Podrobne in padajoče dvosobno sta- formacile dale brezplač novanje s pritiklinami no KONTINENT. Zagreb ln veliko vinsko kletjo. Jurlšičeva ul. 21-1. Lepa ln prometna točka | 27806-19 na glavni o sti v Ljub liani VII. Najraje od dam onemu iz vlnorod nlh • krajev, ki bi imel tudi zalogo na veliko ln . bi točil pristna štajerska Beseda 1 Din davek 3 Din Hranilne vloge kupite ali prodate p, tom moje psarne najboljše Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12, telefon 38-10. 27i)78-16 250.000 din posojila iščem za dobro idočo trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka«. 27903 1« Posojila vsakovrstna proti za znambi, vknjižbi na vrednostne papirje in hranilne knjižice itd. preskrbim v najkrajš-m času. To-* no in strogo solidno poslovanje. Vnovčevanie hranilnih knjižic Rudolf Zore LJUBLJANA Gledališka ulica 12 TELEFON 38-10 Priložite znamke za 3.— 28007 16 Posojilo din 20.000 iščem proti prvovrstne mu zavarovanju in 12 odstot. obrestovani u na 3 m sece. Ponudbe pod »Zavarovanje na podr Jutra v Mariboru 27776 16 Vlogo Ljudske posojilnice ali Mestne hranilnice Ljubljanske 200.000. takoj kupi in izplača visoko ceno. Al. Planinšek, Ljubljana. Beethovnova 14. 27939-16 vina. Informacij ln o-gled pri oskrbniku hl*e Ljubljana VII, Aljaževa cesta 1. 27791 17 I Privatno garažo J I najugodiTe^e ^m^ za šifro ali dajanje naslova 5 Dn. Najmanjši tnesek 17 Din. Hišo ozir. vilo. parcelo, trgo vina gostilno, posestvo prodaste ali kupite govoru. Ponudbe na oerl. odd. Jutra pod »Shram ba«. 27863-17 sredovalne pisarne F. PRISTAVEC. Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefonska štev. 23 81. 204-20 Žago vcnccijanko nddam v najem ali evejit. I Trgovsko hiŠO prodam z dvema l^ma. dvottanovanjsVo. lokal (11 kro/no žago. na -talni vod lorov )cb prometni ce- tikoma banov,nske ceste. • . Mar;b,fra. oddam v - Vprašati: \ rhovsek Ciril, . _ Din ^ Slov. Konjice. 28046-17 najem za Din 7(»0. Za pre vtem trgovine potrebno din M.000. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 27731 -20 Hiša v Ptuju Beseda 1 Din. davek 3 Din, . manjšimi za š.fro ali dajanje naslovil u* ^ ° _ j____ 5 Din. Najmanjši zi 17 Din- | " 270'..1-20 Dobroidočo gostilno, vzamem na račun ali v Enonadstropna Vila najem. Ponudbe na ogl. 2stanovanjska. skoraj odd. Jutra pod »V pro- nova, z lepim vrtom m metnem kraju«. sadovnjakom v Celju 27719-191 ugodno naprodaj. Pi smene ponudbe na po druž. Jutra v Celju pod »Ugodnost«. 27550-2C Kupim zemljišče Trafiko z bufetom in menzo na najprometnejši zagrebški ulici, izvrstno idočo eiln- stveno urejeno, z velikimi i kv m wilu m_iW diin takoj mm.; gosti in abonenti, naj- I jfasl v: Man ja l.eitgeb boljše meščanske kvalitete, KaH^jUa Ce=ta 1. prodamo s ctloknpnim in-I 27601 -20 vMitarj. m in blagom za dio 5.;.00*i. P. slovnic« t avleko-i . « I •. vič, Zagreb, ilica 144. Enodružinsko hiso ŠI7S12-19 I t vrtom v LJubljani, ugodno prodam. Naslov v vseh po Meščansko gostilno na najprometnejšem zagreb škem vogalu tik tramvajskih postajališč, z velikimi prostori, 4 kra-sifrim vrtom stanovanie-m — prodamo z slovaioieah Jutra. Gozd Stehovlnaki občini, v Veliki Pirešci. v kat»;rem Je dorašči-n bukov les, vmes tudi nekaj mehke ga lesa. Je naprodaj. — Oglasit: se pri posestni ku Martinu Marovtu v Žalcu. 27788-20 Naprodaj VILA. enodružinska, 4 sobe, pritikline, vrt, cena din '.<55.1100.— Be-Jrffrad. H1SA. tristanovanjska. -vrt. cena 130.000 din. Rožna dolina. H!SA, sedemstmnovanjska, donos 71.000, cena dia 720.000 Ljubljana. POSESTVO, 10 oralov, no-miidana hiša, cena din 130.000. Vič, Ljubljana. Realitetna p sarna ADAMIČ, Gosi>osvetska 8/11. Ž7S07-30 Novo petstano- vanjsko hišo za Bežigradom prodam ali pa zamenjam za manjšo 2stanovan'sko hi šo ali vilo v okolici ka varne Majcen. Ponudb' na oglasni odd. Jutra pod »Hipoteka 180«. 27842 20 Vogalno parcelo lrpo. v kolodvorskem o-kraju v Ljubljani, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra- 27846 20 Stavbna parcela 1.100 kv. m v Radovlji cl. 2 min. od kopališča, elektrika, vodovod tik oarcele. Informacije la hko pismeno. — Jeglič, Mojstrana 55. 27693-20 Naprodaj enodružinska hiša z lokalom ln z mostno tehtnico, obenem velika vogalna stavbna parcela Maribor. Betnavska 1. 28029 20 Vila z manjšim eo^podor sklm poslopjem. 20 min od CeI1* 1n v mesrtu Ce lju lepa parcela ugod no naprodaj. Poizve se v Ipavčevi ulcl št. 10 OMJe. 28034 20 Nova hiša ugodno naprodaj, z ele ktrlčno razsvetljavo, vo dovodom ln kosom vrta Poizve se pri kovaču Zabr tu Antonu v Zg. Hudinjj tik ob državni cesti pri Celju. 28041 20 Lepo kmečko posestvo ob banovinski cesti, prodam ugodno. Naslov v.wh posloval. Jutra. 28044 20 Mala hiša z gospodarskim poslopjem naprodaj Studenci pri Ma riboru. Kralja Matiaža ul 38. 28022-20 Nova dvostano- vanjska hiša z 800 kv. m velikim vrtom in vodniakom za 3VOOOO Din, naprodaj. Vprašati: Mizarstvo. Ptujska c. 35, Tezno pri Mariboru. 28027-20 Zamenjam hišo ■rnonadstropno. podklo-teno, lokal. 9 sob. ku hlnja. kopalnica. prStl kline, plin, toplovodna naorava. telefon, vse lz vrstno ohrani eno. spod nji del kolodvorske uli o;, za samostanovanJ.sk' hiSo v Ljubljani. Dopise Breiricnprosta. ogl. odd Jutra. 27975 20 Stavbno zemljišče cca 3.500 kvdr. m ot Tyrft"vi cesti naprodaj Informacije v ogl. odd Jutra. 27979 2C NE NAPRAVITE IZ VAŠEGA OBRAZA POLJE ZA EKSPERIMENTE TOLIKIH ZNAMK PUDRA To ne gre na račun Vaše epi-derme. To škodo trpi Vaša sve-žost, a za Vašo lepoto je to surov poizkus. Uporabljajte vedno in edino puder COTY, pa boste popolnoma obdržali svežost Vaše polti in fascinacijo Vaše lepote. COTY puder ni improvizirana zmes navadnih sestavin, temveč s skrbnim in vztrajnim delom sestavljena zmes znanstveno izbranih, doziranih in medsebojno spojenih izdelkov za nego lepote, ki najbolj prijajo ter dajo dovršeno enotnost barve in neprimerno fineso. Izmed 12 nijans novega pudra COTY najdete ono, katera dovršeno pri Stoja "Vaši polti in ki je v skladu z barvo Vaših oči in Vaših las. C OTV PUDER, KI OLEPŠAVA Družabnika za v Ljubljani se ustanavljajočo donosno in razširitve zmožno trgovino z gotovino IŠČEMO. — Poznavalci razmer v Sloveniji naj pišejo v nemškem jeziku pod »6423« na Kienreich — Graz — Sackstr. 4, Avstrija. Prvovrstnega zastopnika za prodajo sirovih kož, krzna, materijala za strojenje kož in ekstraktov iščemo. — V poštev pridejo samo najbolje vpeljani gospodje. Ponudbe pod »820« na Propagando a. d., prej Jugosl. Rudolf Mossc a. d., Beograd, poštni pretinac 409. 7992 Posestvo 10 min. od postaje Brežice. 2 pritlični hiši, gospodarsko poslopje, njiva, travnik, sadonos. — Poizvedbe J. Hervol, Sv. L nart 42, Brcžice. 27694-20 »TRIGLAV« Posredovalnica, Maribor Aleksandrova cesta 12. Posestvo 19 oralov v bližini Maribora ob banovinski cesti 100.000 — plačljivo s knjižicami. — Posestvo tik kolodvora ob državni cesti 12 oralov 1)0.000. Pose-stvice 3 orale tik Maribora 80000. Velika trgovska hiša z vp.Tjano trgovino, gostilno. gospodarskim poslop Jem in inventarjem na prometni to:ki blizu Maribora 450.000. Stanovanjska hiša z lokali v glavni ulici Maribora 250.000. 8 in pol odstotno obrestonosna stanovanjska hiša v središču Maribora. Dvostanovanj-ska komfortna vilica. periferija 80.000.— Mio-go parcel v poljubni legi Maribora. 2727220 V Mengšu Je naprodaj velika hiša ln š« posebej pečarija vsem inventarjem za din I ter nekaj travnikov. In K..000. Poslovnica Pavleko- formacije daje odvetnik vič, Zazreb. 'lica l'4d. dr. ŽvckelJ v Kamniku. 27322-1» l "7786-30 Hišo s trgovino na prometnem kraju v Pn vmjski dolini, prodam. Na slov v vseh p«isl valnicali Jutra. 38fMO-33 Enostanovanjsko hišo na Virt' čedno, rolo poceni proda SO»}Kwiarska pisarna Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon 2U-IJ6. 27959-20 Pozor! Izredno ugoden nakup *o«t'lne i mesnim. Prom«»-ten indnstri i»k.i kraj. Najugodneje piaNlni pogoM. — VpraJati: Mejavšek. Celje, KomenU.'«"« U. Ugodna prilika za nakup in prodajo hiš Za gotovino 1.800.000 in 300.000 hipoteke nova palača v stroge.ro nfntru prestolnice. 5 nadstropij 7 lokalov in 17 modernih stanovanj. Pritikline v pločlcah. Po dva vhoda ln dva klosefca. Vzidane kopalnic: itd. Donos 300.000. po tem 14 odstotkov brutto. Za gotovino 700.000 in 350.000 din hipoteke, no va palača v širšem centru. Donos 136.000. Za 350.000 v gotovini ln 160.000 hipoteke, nova hiža za p nto. Donos 64.800 din. Stanovanje za lastnika: 4 sobe in komfort. Na prodaj imamo vse objekte, ki se resno prodajajo. Forslramo prili ke. za kat re vemo, * da se lahko nasilo prodajo. Prevzamemo upravitelj stvo in nadzorstvo hiš, za kar imamo organizacijo in dvoletno prakso. »IMOB1LIJA« Beosrad. Knsz Mihajlo va 17. 6 1. 26-167. 28 260 Rrizno Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš' mestk 17 Din. Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. 237-16 Prilika ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Presker Sv. Petra cesta 14 Novi naslov: Frančiškanska ul. Brezplačen pouh v igranfut m-) lfi,HT£>/A3T£ BftZPlAČfN (EH/K fill SEL & HEROIN d. s.a J. za/, /vernice glasbi/ IMJilBOR er 101 Cunje Krojaške odrezk« stari pap:r teksti'ne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor, Di&v&ka uL U. rfUTRO« 5£ 249 NVdelia, 34 X. 1937. Stanovanj? otl d U Beseda 1 Din, davek 3 Dia. u. šifro sli dajanje naslova 6 Dia. Najmanjši u>.awk 17 Din. Dvosob. stanovanje • pntiklinami. oddam m 1. november v Rožni dolini. Naslov v vseh posloval ai Oi.h Jutra. 76-31 m.um.iJM Dvosob. stanovanje oddam 1. novembra. Knbi hloja in hramba, kakor tudi klet. Pripravno u skladišče. Zaloška e. 10. Samsko stanovanje t kopalnico odda tavaro valnica »Dunar« v tvoji pa Wči na Aleksandrovi cesti. — Informacije ietotam v družbeni pisarni. 278S1 Dvosob. stanovanje visokopritlično, x vseim pri-tiklinami, vse pod eDim ključem, nekaj vrta, oddam mirni stranki 1. decembra. Moste Poljska pot "39. 27896-31 Malo enosobno stanovanje odam takoj. Moste, Ciglar jeva ulica 16. 37906-31 Trisobno stanovanje elegantno, t kopalnico in vsem komfortom, oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Strog1 center«. 37954-31 Stanovanje lz male sobe ln kuhinje oddam eni ali dvema osteama. Florjaneka 24. 27909-21 Trisobno stanovanje 6 kopalnico v vili oddam takoj ali s 1. novembrom. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 27906-21 2-sobno stanovanje s kuhinjo oddam s 1. novembrom. Pod Gozdom 10, poleg Bellevue. 27995-21 2-sobno stanovanje komfortno, sončno, oddam Cesta v Rožno dolino 26-I. 28012-21 2-sobno stanovanje S kuhinjo oddam takot za 300 Din. Stranska pot 19-, Trnovo. 28014-21 3—5 sobno stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28011-21 Malo stanovanje udobno, oddam s 1. novembrom. Ižanska c. 53 27837-21 Enosob. stanovanje oddam s 15. nov. stran ki brez otrok. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27832-21 V novi hiši sa Bežigradom oddam takoj krasno trosobno stanovanje s kopalnico. Pojasnila v trafiki na Tyrševi oestl 53. 27843-21 Enosob. stanovanje oddam za 200 Din. Jenko, Zg Šiška pri novi Soli. št. 302. 27950-21 Beseda 1 Dia, davek 8 Dia. aa ,,«» ali dajanj« aaslovi 5 Dia. Najmanjši W Dia. Stanovanje eno ali dvosobno UK*u> sa takoj. Ponudb« na oglasni odd. Jutra pod »Dve osebi«. _ 27721-21» Za 1. december tičem lep« dvosobno staao vanje v si! biin crsdiMa mesta. Poondbs * aavcdbo eene aa ogl. odd. Jvtra p« značko »Atola« stranka«. 27981-Sls 4-sobno stanovanje komfortno, v nori vili ali hiši, s staiao sla centralne kurjavo event. sa L februar, iščem. Ponudbe pod > Sončno stanovanje aa ogl, odd Jvoa. 37507-31« Stanovanje enosobno evenrt. dvosobno, iščem ta 1. november. Ponudbe aa orl. odd. Jetra pod »N« preealeč«. 378S7-®la Trisobno stanovanje iščem « kuhinjo. kopal«ieo na p! in za 1. november v centra. — Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Komfortno« 27938-31* Državna uradnica išče dvosobno stanovanje ta februar. We». Cesta v Rožno dolino 9. 27999-21« Stanovanje dvo ali enosobno s kabinetom ln poselsko so bo, iščem v sredttču mesta. Naslov v vseh po-sloval. Jutra. 27848-aia Enr- >b. stanovanje za, takoj. Ifiče mlad m koneki par. Ponudbe sa ogl. odd. Jutra pod Ml ro »Brez otrok«. 27871-21s Solnčno stanovanje 2 do 3aobno, komfortno centralna lega. iK* trn november manjša druži na. Ponudbe t navedbe cene pod »Točen ln si guren plačnik« na 09I. odd. Jutra. 27870-218 Enosob. stanovanje v mestu ličem. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod s Reden plačnik«. 27744 21a Sobo s kuhinjo v smeri glav pošta Trnovo. Iščem za takoj ali pozneje. Pon. pod »Stalna in mirna« na ogi. odd. Jutra. 27783-218 2-sobno stanovanje za takoj ali pozneje iščejo tri odrasle osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«. 28019-21a 6—8 sobno stanovanje iščem v J. nadstropju • 0*4-t ki-,nami in kopalnioo. Ponudbe na ogl. od. Jatra ped šifro »Upravitelje. 38086-31» Stanovanje 1 in 2sobno oddam s 1. novembrom. Ogled od 2. do 3. ure. Poizve se ponedeljek, Prečna ul. 6. 27927-21 Enosob. stanovanje oddam. Rožna dolina cesta XV-6. 27943-21 Dvosob. stanovanje v prvem nadstropju oddam la 1. december. Suša, Zg. Šiška 284. (Pod hribom). 27944-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami odd.im za 1. november v Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27917-21 Enosob. stanovanje Suho oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27946-21 Enosob. stanovanje oddam eni aH 2 oseba oa. Naslov v vseh posl Jutra. 27844 21 Dvosob. stanovanje oddam. Dravlje 125. So jarjeva pot. 27709 21 2- in 3-sobno stanovanje oddam takoj Vprašajte pri odvetniku dr Staretu, Pražakova ulica 15. 27741-21 D\'osob. stanovanje v centru takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27964 21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico v centru, oddam Ponud be na ogl. odd. Jutrs pod »Mirno«. 27055 21 2-sobno stanovanje oddam z novembrom aH decembrom pri novi glm nazljl v Beograjski 6. G j ura. 27977 21 1. decembra oddam krasno i. nad. sta novanje 2 sobi. kabinet, ko palnica. 2 balkona s pritikli-narm v blnžini Stadiona. — Poiive se VoSniakova nI. 16 27957-31 Stanovanje enosobno. vse pri tik lin« pod enim ključem nova vila. Šiška. P"da:%aDa Ale ševčeva 33 (če® gorenjsko progo). "'8006-21 Sobo odda. Beseda 1 Din davek Z Din. za šifro aii lajanje naslova 5 Da. Najmiaitl teeeek 17 Din. Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnic*, kraj sod-ni.te. oddam boljšemu gospodu. Naslov v všeb pošlo valnicab Jutra. 27396-08 Sobo prazno, parkettrano, solnčno in z/ačno t nporabo kopalnice, oddam s l. novembrom. Medvedova 7. 27998-23 Prazno sobo krasno, veliko, svetlo, par-ketirano, poseben vhod takoj oddam za Din 175. — Moste, Vodmatska 14-1. 28018-23 Lepo sobo oddam dvem solidnim osebam. Souporaba kopalnice. Naslov v vseb poslovalnicah Jiitsa. 27992-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, oddam v bližini učiteljišča boljši osebi. Naslov v vseh počloval. Jutra. 27884-23 Malo sobo •ipremljeno, oddam 1... novembre. Gajeva ulies 10, pritličje, vrata IT. 27989-28 Mesečno sobo lepo opremljeno, s poi*bn1m vh dom, oddani takoj gospodu. Gradsška nI. 8,1. Opremljena aobo odda« l~a gospodova centra. Nastav v vssi posio-vafaieak Jutra. 37896-35 Sobo tepe apreaaljeao, peeeai ed lan šari aii dtesu Hala vas 44. M Jakinom. 37786-88 Sostanovalko sprejmem. Mariborska, ullea 24. 27760-23 Lepo solnčno sobo prazno oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jatra. 27981-2) Opremljeno aobo oddam r novi hlil. Na slov r vseh posloval. Jutra. 27885-23 Sobo solnčno, z razgledom n« ulico, s posebnim vbodom, event. klavirjem, oddamo enemu ali dvema solidnima gospodoma. Tabor 5.-i. 28016-2} Na Mir ju oddam s 1. novembrom lepo opremljeno, popolnoma »c pari rano, solnčno sobo. Naslov v vseh posloval. Jutra. _ 27838-23 Večjo sobo s Štedilnikom, elektriko posebnim vhodom, oddam zakonskemu paru Oerbičeva ul. 7. 27833-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom od dam eni ali dvema oee bama. Ulica na grad 9, 27833-23 Prazno sobo veliko, s posebnim vbo dom, takoj oddam. Me dvedova tal. 36. 27834-2? Sobo e dvema posteljama, od dam. Klunova uL e. Ko-deljevo. 27948-23 Sobo oddam gospodični s celotno oskrbo, souporabo kopalnice za 600 Din. Bližini kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27940-23 Šolnino sobo ftOTO opremljeno z« 2 osebi. porabo kopalnice pri Sv. Krištofu ugodno oddam. Pojasnil* Tyrieva 53b dvorišče. 27938-25 Prazno sobo zračno, solnčno s posebnim vhodom, oddam takoj. Buffet, AleSevčeva ut. 30. 27980-23 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj dvema gospodoma po 150 Din. Mestni trg, St. 11 H. nadstr. 27931-23 Sobo za eno osebo oddam. Po izve se v ogl. odd. Jutra. 27947-23 Prazno sobo oddam. Poseben, vhod, v centru me6ta. Trdino va S, hišnik. 27873-23 Sobico s posebnim vhodom od dam boljfil gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27823-23 Beseda 1 Dm, davek 3 Dia, M Šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanj&; ueeek 17 Din. Dijakinja IB&e vso oskrbo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Nemška rodbina«. 27929-22 Gospoda ali dijaka sprejmem s 1. novembrom na stanovanje. No vi Vodmat Vodmatska 19. 27968-22 um Beseda 1 Din, davek 3 Din, *s šifro ali dajanj« naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Lepo sobo s posebnim vhodom, ič6e starejša gospod pri družin« brez otrok ali samostojni osebi. Ponudbe pod značko »Ve* dan odsoten« ne ogl. odd. Jutra. 27991-33» Dijak išče mesečno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijak«. 27997-23a Prazno veliko sobo v centru, s posebnim vhodom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 27988-23a Opremljeno sobo strogo separirano v cen tru mesta šče gospod. Ponudbe z navedbo ce ne na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna soba.« 27852 23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini Mirja. Blelwelso-we ceste ali gor. kol. s souporabo kopalnice — iščem st 15. november. Ponudbe pod »Uradnik« na ogl. odd. Jutra. 27858-23a Opremljeno sobo lepo. komortno, iščem v sredini mesta za takoj. Pon. pod Snažna 787 na ogL odd. Jutra. 2785®-23s Gargoniero a kopalnico »čem v sre dlnl mesta za takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 787«. 27860-23a Majhno sobico skromno, snažno, prazne ali opremljeno s posebnim vhodom, v sredini nesta. išče mirna gospa Jlčna. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalna ln mirna«. 27875 23a Mlad gospod Išče sobo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šlf ro »Plačnik«, 28054 23a Opremljeno sobico !šč«tn v bližini Tyr?e ve ali ftmarttnsfce ce ste. Ponudbe na ogla«, odd. Jutra pod »Sobi ca«. 28059-23a Gospod išče sobo s hrano ali brez. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Privatno«. 27970-23a Prazno kletno sobo prostorna za postavi bev štedilnika, takoj oddam eni ali dvema osebama. Sokolska 5, Prule. 27821 23 Prazno sobo oddam takoj sni osebi. Naslov v vseh poei. Jutra. 2F78S5-23 Sobo separirano tn opremi je no oddam takoj eni aH drema osebama. Zavrt-nik. Glinoe VIH-3. 27857-23 Sobo lepo opremljeno, a posebnem vhodom, oddani boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 27736-23 Dve sobi prazni, parketlrani, po-seben vhod . solnčnl, na Karlovskl cesti 18, od-dam z novembrom ali pozneje. Pojasnila pri Dolarju. Goropova ulica 3 I. nadstr. 27751 23 Garsonjero komfortno, neopremljeoo — takoj oddam boljšemu gospodu. Cena din 5"*V>. — . Naslov v vseh poslovalnicah Jatra. 27963-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bllžnl glavnega kolodvora, oddam. Naslov v vseh posloval. ■ Jutra. 27911-23 Prazno sobo topla s souporabo kopalnice, oddam a 1. novembrom v Beethovnovi ul. 4. priti. levo. 27912-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v /s-h posloval. Jutra. 27769-23 Sobo z vso oskrbo ali brez oddam 1 ali 2 oseban-- takoj ali a 1. novembrom. Naslov v vseh po lovalnlcah Jutra. 27757-22 Krasno sobo opremljeno ali prašno, oddam 2 boljšim osebam na Kodeljevem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 27806-23 Opremljeno sobo v centru, oddam gospodu. Naslov v vseh posl Jutra. 27802 21 Lepo solnčno sobo prazno aH opremljeno, oddam na Vodovodni c. št. 83 predorom. 28061 23 Sobo prazno ali opremljeno, poseben vhod. kopalnica, oddam. Ponudbe na ogl. odd. futrs pod »Mesto«. ' 28015-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam s 1. novembrom. N«dl Jaku za 280 din. Poseben vhod. električna razsve tljava. Prečna nI. 8. 37878-23 Šolnino sobo opremljeno I s pOM^Ntill vbodom, oddan ca mt> aii dve osebi, aa tet jo • pranj— Sv. Petra nasip 48 -93 Družbe Beseda 1 Din. davek 3 Din, šifro ali jajanje naslova Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra. št. 241. proda na javni pisneni dražbi ca 1800 plm tesan Ih tramov produkcije 1937. Dražba se bo vršila 30. novembra 1937 ob 11 url pri gornji upravi, kjer so na razpolago podatki, pogoji m ttekorlne. 27662-32 Informacije Beseda 1 Din. davek S Ko, m šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanj? znesek 17 Din. Pogreša se od 12. X. 11 leten deček srednje velik, šibek, las svetlih, temnih oči. Oblečen je v pepita kratke hlače, zelen pulover ln zelenkaetoslv suknjič ln Ima bele dokolenke ln rjave čevlje. — Prosim, kdor kaj v o njem. naj prijavi Kranjski žandar-mertjl. 27916-31 Komandirji stanic Kdo bi žMel vzajemno oreunestltev na postajo Mahično pri Karlovcu. naj pošlje svoj naslov: Ivanu Lovčetu, žandar. stanica Mahično. poeta JaSkovo pri Karlovcu. 27715-31 Zahvala Vsem. ki so se najine zlate porote? tako prijazno spomnili, se najsrč-neje zahvaljujeva. Jože lin Jožefa Tomše, 27712-31 Cenitve hiš in posestev izvršuje solidno in poceni taprs«"ženi sodni cenilec Tribnč Josip, Glinee. Tržaška 6. telefon «06. 27956-81 Podpisani Izjavljam, da nisem pia čnlk za dolgove moje žene Antonije. Ivan Pirman. Slovenski Javornlk. 27648 31 Najmočnejše društvo na naši univerz! Zanimiva poročila na občnem zbora JNAD Jadrana Ljubljana, 23. oktobra. V petek zvečer je imel ob številni udeležbi svojega članstva JNAD »Jadran« svoj 34. občni zbor. Društvena Čitalnica v Areni Narodnega doma je bila zasedena do zadnjega mesta. Zlasti je bdi razveseljiv pogled na veliko število novincev (86), ki 90 z zanimanjem slediSi poteku skupščine, kateri je prisostvoval policijski komisar Kante! Društveni predsednik Anton Žun je podal obračun dela v poletnem semestru in med velikimi počitnicami. Dotaknil ae je vseh dogodkov, katerih se je udeleževala akademska nacionalna omladma na univerzi in drugod v javnem življenju. Zaradi dogodkov v naši politiki je moralo življenje »Jadrana« za trenutek zastati in to na eni izmed najbolj kritičnih točk naše zgodovine, v dobi neuravnovešenega preoblikovanja našega političnega in javnega življenja, v dobi, ko se s strani nasprotnikov nacionalizma gazijo temelji naše državne tvorbe in ko so se že kazali obrisi velike politične borbe, v kateri bo že a piiori vprežena tudi jugoslovenska nacionalna mladina in ki jo bo ona morala izvojevati v svojo korist! To splošno prepričanje je imelo v »Jadranu« svoje koristne posledice. Prilike, v katere je prišlo društveno življenje, so ssme klicale k večji borbenosti in ti nujni posledici so sami planili na dan. Društvo je postalo močno in urejeno na znotraj ter upoštevano na zunaj, postalo je po svoji duhovni strukturi in po svojem pomenu zmožno se postaviti po robu združenim črnim in rdečim nasprotnikom v borbi za dosego svojih programskih, predvsem pa nacionalnih idealov! V tem smislu je predsednik v zanosnih besedah podal svoje poročilo, ki je naletelo na burno odobravanje. Iz vseh ostalih poročil je bilo razvidno pridno udejstvovanje odbora kakor tudi članstva, bodisi v notranjem delu kot tudi na terenu. Ni ga bilo pomembnejšega dogodka, da ne bd doseglo vmes tudi članstvo »Jadrana« in je prav zaradi odločnega nastopa včasih zbudilo mnogo prahu pri nasprotnikih (Domžale, Fužine, St. Vid, Metlika, itd.). članstvo »Jadrana« je štelo ob občnem zboru 246 članov in je torej najmočnejše akademsko draitvo na A1iwik1hM mi- veraL Po fakultetah je Mk> zastopano 113 jurisbov, M tehniki, 27 fikrafov in 12 me-dicinoev. Tako, da m Mle ■■atiff n rae fakultete razen tcoioSk® • • • Vse sekcije ao dedovale, v kotita* so pač mogle delovati. Posebno socialno-gospodarska je preskrbels siromašnim članom hrano in stanovanje pa tudi popuste pri nekaterih ljubljanskih tvrdkah. Omemb; vredna je ženska sekcija, ld je letošnje poletje že drugič priredite taboren je na Kočevskem. Celo poletje so članice delovale med Slovenci na Kočevskem, jkn delile knjiga, predvajale kulturne filme, imela vzgojna in higienska predavanja. 2 al pa so asa svoje delo našle premalo razumevanja baš pri tistih, ki ao poklicani za to, da bi jim pomaga8i. Zantmhro poročilo načelnice sekcije Vedemjakove je članstvo nagradilo z dolgim pritrjevanjem. Pri debati k poročilom se je mnogo govorilo o odboru Akademske sekcije in je pri tej debati prišlo do zanimivih podrobnosti o ponašanju predsednika te akcije. Članstvo je z velikim zanimanjem sledilo izva janjem posameznikov, ld ao bila jako poučna! Enotnost članstva ae je najbolj pokazala pri volitvah novega odbora, kjer je bil soglasno ponovno izvofljen Anton Žun. Z njimi je društvu zagotovljen uspeh, v odboru 90 še: Raič Dragan, Lapajne Boris, Arrigler Vojko, Pavlic Dušan, Svajger Kasto, Macher Rado, Janša Barica, Tauzes Slavka, Finderie Mirko, Grohar Ervin, Marušič Franjo ln 2fcndarič Boris. Po sprejetju in odklonitvi nekaterih samostojnih predlogov ao prišle na vrsto slučajnosti. Posebno ae je govorilo o akademskem nacionalnem glasilu »Naša misel«, ki zasluži podporo vseh akademikov kakor tudi ostale javnosti, dalje o pred-stoječih volitvah v Akademsko akcijo in vsem ostalem. O potooči j« bil program izčrpan m je bil uspe* Občni zbor zaključen. Delovanje JNAD »Jadrana« prehaja v novo dobo in prepričani smo, da bo društvo s svojim delom obdržalo tradicijo sa naši univerzi in da bo z uspehom liiviSe-vak> svoje poslanstvo. M. K. školja Loka bo imela znamenit muzej Otvorjen bo prihodnje leto — Prve zbirke Škofja Loka. 23 oktobra Afko na6 upi ne vara,jo. potem ho prihodnje leto otvorjen škofjeloški muzej. Ne bahavo in širokopotez.no, marveč v prvih po-četikih. ka.kor jih ho zmoglo rmizpj^ko društvo, ki je doživelo letos, na poletje svoj Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova > Din. Najmanjši znesek 17 Din. ■MtCL.SBMi 2 95 1 PREMOČ IV.5CHUMI 1 r DOLCN) JKA C C I TA ZHHTEVRjTE BRE5PLAtMI PODUCHI NAJPOPOLNEJŠIH ■ GLASBILA HAJVECJE DOMAtt STMtjE ,'fVRTtf KR. DV0R5KI. D0BAVHEL3 ' ZAGREB NIKOLIČEVA 10 MOŠKI! ki trpite za seksualno neurastenijo. impotesico oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite 0KASA 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 50 tablet Din 110 Dobi se v lekarnah. LEKARNA Mir. Rozman Beograd, Terazlje o Ogl. r-?g. S. br. 38 1934 Prijateljico za dolge zimske večere, iščem. Ponudtr pod šifro »Vdani prijatelj« na cgl. odd. Jutra. 27810-31 Osamljena obrtnica išoe enak" osamljenega. — Stalna služba prednost. Do pise na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena mladenka«. 28063-34 Vanka beseda 2 D.n; davek 3 Din. ia dajanje naslova 5 Din; najmanjša znesek 30 Din. Žcnitve in možitve posredujemo najvestneje. — Imamo veliko izbiro odličnih f«rtij obojoga spola. Informativne pvospt-kte razpošiljamo proti aaka.7j;lu 10 dčn v uiamkali — J-iskretno. — REZOK, Zagreb, poita 0. C7610-S Premožen vdovec simpatičen 53 let star. popolnoma samostojen želi spoinati tudi premožno prijateljico katera bi bila dobra družica. Ponudbe s« prosijo s točno navedbo sta rosti na ocl. odd. Jutra pod »Iskren čietr račun«. ■25674-35 Mlad veletrgovec zelo bogat, želi spoznati lepo in pošteno, do 20 let staro gospodično v svrho poznejše ženltve. Resn,:- ponudbe s sliko pod »Trgovsko lzobraže na« na ogl. odd Jutra. 27774 25 Akademik na koncu študija, bi po-rocil damo, ki bi ga ma-terielno podprla. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ingenleur«. 2785325 Šivilja z opremljenim stanova njem Išče znanja s sta rejšim gospodom v svrho ženirve. Resne pon, na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. 27864-25 -- Kateri star gospod s primerno pokojnino želi družico? Pogoji: c"oporrcene preteklosti, dobrega srca ln značajen. Ponudbe i sliko na ogl. odd. Jutra pod »Poroka-.. 27803-25 Med mestom to deželo posreduje »Jntrov« mali ftsrtamifli t»1 Vsaka beecla 2 Dn; davek 5 Din ia dajan'« davek 3 Din, za dajanje roesek 30 Din. Uradnik nesrečen v zakonu, želi poznanja s sorodno du šo, iskrenega značaja od 25 do 40 let staro. Izjav« prosim na oglasni odd. Jutra ood »Jum bo«. 27742-24 Starši in gospodične pozor! Mlad simpatičen trgovec in posestnik na deželi želi takoj poročiti isto tako izobraženo delavno gospodično, staro do 36 let. Vsled po.-e*anji Tg.iv n« ;itr-lina dota nad 60.000 din. Upoštevane bodo resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo diskretno vrne. TVjpise na ogl. odd. Jutra pod Šifro >Predpogoj dober značai«. 2711.5-36 Državni nastavljenec Išče družico 25 do 30 let dobro gospodinjo, prima kuharico, srčno zobraže-no s premoženjem za zgradbo hiše. Resne po nudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Srčna kultura«. 27687-25 rojstni dan. Misel ustanovitve skofjelo&e-ga murzeja je izšla iz vrat Sokfjeločanov-profetiorjev, in je našla povsod na najboljši odmev. Škofja Loka, zgodovinsko mesto, ki eega s svojo zgodovino tudi do 1000 let v preteklost hrani še marsikaj, kar bo prišlo za muzej zelo prav. Rešimo, kar se rešiti da! Saj je bilo ie itak dovolj zamujenega. Loški muzej — tako naglasa jo njegovi ustanovitelji — noče bita tekmec našim vBenarodnim muzejem, marveč se hoče omejiti ]e na zbiranje onega gradiva, ki za širšo javnost nima tolikega pomena, a je za domače razmere vendarle Se dragocen donesek k življenju Škofje Loke in njenega olroočja v preteklih stoletjih, ko eo gospodarili pri na« brižinski škofje. Zbiranje gradiva ne bo lahko. Marsikaj je porazgubi jeneea. odnešenesra in raztresenega, prav zato pa je dolžnost v®e naše kultiurne javnosti, da priskoči odboru muzejskega društva prijateljsko na pomoč in mu pomaga lep zamislek oživotvoriti. Prve predmete za muzej je daroval mnet-Dostjui zgodovinar g. Ivan VeideT, našel pa se je pri prekopavanju stare hiše v Stari Loki tudi turški novec. Muzej bo imel tuoS novejši tujako prometni oddelek. Od lastnikov starin pa odbor pričakuje, da mm bodo odstopili svoje predmete. Deloma., r kolikor bodo dctpiušča!a sredstva, se bodo predmeti kupovali, predvsem seveda pa bo navezan muzej na brezplačne darove. Zasebniki bodo lahko »letopdla s^oje predmete tni»3i proti garanciji in le v shranitev, toliko, da se spravijo javnosti na vpogled. Shranjeni predmeti bi biti denarno zavarovani in strokovno ocenjeni in pregteiani. Mestna občina obljublja, da bo dala za začetek na razpolago prostore v bivši Stravsovi hiši. na Mestnem trgu. Ti prostori bi bito seveda le začasni. Odbor fcitlno pričakuje, da bo našel za snovanje krajevnega muzeja posebno oporo tudi v tem. da se prijavi med članstvo (15 din letno) kolikor mo«roče veliko zav^inih Škofjeločanov in prijateljev rv-a šetra umetnostno kuitemiecra gibanja. V muzej pridejo listine, zapiski, knjige, kipi, vezenine, orožje, starinska oprema, skrinjice itd. Zgodovinske razstave preteklih let morajo hrti vzpodbuda, da bo muzej lepši in popolnejši. To seveda »e bo dalo doseči Ie s skupnimi prizadevanji. Muzejsko društvo pa bo imelo nič manj hvaležno na.lo2x>. da očuva zsroriovinske spo»nenike s področja naše arhitekture. Smo mnenja, da bi bilo potrebno preglftiati škofjeloške stavbe in jih očuvati pred popravili, ki bi jim odvzele njih starinsko slikovitost. Stara Škofja Loka pač nikoli ne bo moderna, pustimo jo, kakršna jc in poiščimo na njej ono. kar ji je v /jnametirtost in posebne*;?. Svoječasno ie obstojal načrt, da ee tri mr od 31-35 din 29.— 68991-693 Otroški gumasti škorenjčki, podloženi s toplo flanelasto podlogo in oja-čenimi konicami. Zelo prikladni za šolsko deco po vodi in blatu. Cena jim je od 27-30 din 49.—, od 31-31 din 59.—, od 35-38 din 69.— 78155-651 ženske gumaste galoše s polvisoko peto z ojačenl-mi konicami in robom. Varovale bodo vašo obutev pred vlago in blatom v deževnih jesenskih dneh. Cena jim je din 35.— T025-44 Tople in udobne copate Iz volnene dubl-klobuče-vine, najprikladnejša obutev za dom za hladna jutra in večere. Cena jim je le din 39.— 73735-644 Damske snežke zelo okusno izdelane, zapenjajo se na gumbe. Topla flanelasta podloga greje noge v snegu in dežju. Cena jim je din 69.— VABILO na 49« redni občni zbor Posojilnice v Ribnici r. z. z o. z. ki se vrši v uradnih prostorih dne 4. novembra 1937. ob 16. uri s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo in odobritev računa za leto 1936; 2. čitanje revizijskega poročila in sklepanje o njem; 3. volitev načelstva in računskih pregledovalcev za leto 1937; 4. slučajnosti. NAČELSTVO. STAVBNE PARCELE za zidavo 4 nadstropnih hiš v sredini mesta — se po ugodni ceni TAKOJ PRODAJO. Naslov v ogl. odd. Jutra OGLAS. Dne 27. oktobra ob pol 9. uri bo pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah, soba 4, prisilna dražba posestva Kragl Benedikta na Zbelovem 8, obstoječe iz trgovske hiše, gospodarskega poslopja, skladišča, vrta in trgovskega inventarja. Poslopja so v najboljšem stanju, sredi vasi, nasproti železniške postaje in tovarne. Polovica kupnine lahko ostane vknjižena. Informacije daje Posojilnica in hranilnica Loče. NAJPDPDLNEJ5E GENERALNO ZA5TOP5TVO "F 5CHNEIDER ZAGREB NIKOLIt€VA'30 NAZNANILO Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselila na podaljšek ALEŠEVCEVE ceste. 40 čez progo — Ljubljana VII. NEŽA JANŽEKOVIC, babica. Sporočamo, da nas je zapustila za vedno naša nadvse ljubljena soproga, mama, teta in svakinja, gospa Matilda Dovžan roj. Kumaric, poštna uradnica v pokoju dne 23. t. m., po dolgi bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 4. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. oktobra 1937. žalujoči IVAN, soprog; JANKO, cand. jur., sin in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega preljubega dobrega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka, gospoda Ivana Koširja trgovca, posestnika in predsednika Okrajne hranilnice se najprisrčneje zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in neštetim prijateljem od blizu in daleč, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Iskreno se zahvaljujemo za podelitev zadnje verske tolažbe mestnemu kaplanu č. g. Vovku, za blažilno lajšanje težkih telesnih bolečin banov, zdravniku g. dr. Ivanu Hubadu, cenj. odboru Okrajne hranilnice in Vodovodnega društva, zlasti pa vsem dragim sorodnikom in prijateljem za številne prekrasne vence in šopke, čč. duhovščini in čč. oo. kapucinom za zadnje spremstvo, godbi »Ljubnik« za ganljive žalostinke, deputaciji gasilcev ter gg. županom, zlasti pa ljubljanskemu županu g. dr. J. Adlešiču za njihovo častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Nadalje naša prisrčna zahvala Vam vsem, ki ste nam lajšali našo bolest s tolikimi izrazi sožalja in sočutja, ki smo ga v teh urah tako potrebovali. Končno se iz vsega srca tudi zahvaljujemo vsem tistim, ki ste ga kropili in ki ste ga spremili tako zelo številno k večnemu počitku. Ponovno prav vsem in vsakemu posebej za vse dobro, kar ste izkazali njemu ali nam v teh dneh, naša najtoplejša in najprisrčnejša zahvala. ŠKOFJA LOKA, dne 23. oktobra 1937. Globoko žalujoče rodbine: KOŠIR — dr. GORJANEC — dr. GANTAR Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi V Ljubljani