135. itevnRo.
f munjom, v peteK is. junija isz3.
Leto LUI.
SLOVENSKI
3
Izhaja vsak dan popoldne, isnsnUl ■•dalja la prasmlke.
Inserati s do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p. večji loseran oetit vtsU 2 D; notice, poslano, Izjava, reklame, preklid petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inscratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prlloH znamka za odgovor.
rintavnUtv© „8lov. Naroda" la _tf nradhr tiskarn*" Knafleva ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304.
OradaUtra „3iov. Maroda" SaaHova ulica si. S, L neastra<jje
Tela'on Stev. 34. Dopise sprejema la podpisana in zadostno IraakOTane-*iW  Rokopisov sa no vraea. ~?M
l«r P osa m ei Ifanilica:
v Jugoslaviji vse dni po Din t'— v Inozemstvu navadne d ti Din i, nedelje OSn 1*25
PoStnona plačana v ejokovSnl.
„Slovenski Narod* velja:			V tneirattTO
	v Ljubljani	po pc^i	
	Din 144 —	Din 144 —	Din 264—
6      , ••••••	. 72—	. 72—	. 132—
3      B •■••»•	.     36 —	36—	. 66—
1 . ......	. 12-	. 12-	. 22—
Pri morebitnem povišanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznld.
Na samo pismena naročila brer pos'atve denarja se ne moremo ozirati.
Pred važno odločitvijo.
V zvezi  z   dogodki v Bolgariji so vsa druga vprašanja stopila v ozadje, in oči naše vlade, pa tudi javnosti so obrnjene tja, kjer se je vnela ljuta borba, ki bo v najbližjih dneh odločila nadaljno usodo sosedne slovanske  države. Ne glede na to, da je nova vlada prišla na krmilo s pomočjo zahrbtnega političnega trika, da se je posluževala pri tem prevratnih, za skupne interese in mir na Balkanu vsekakor škodljivih elementov, da je duša upora in nasilnega prevrata pravzaprav dobro   znani vodja makedonskih   četašev Todor Aleksandrov in da v pravem pomenu besede niti še ni prevzela državnih poslov, pa ie vendar opažati v javnosti ostalih držav  neko  čudno  razdvojenost Prvi uspehi revolucionarjev, ki se jim je v splošni zmedi posrečilo zasesti Sofijo m bl^njo okolico in dobiti tako v roke središče državnega aparata,   seveda niso mogle ostati brez učinka tudi na zunanji svet. V splošnem še ni nobena država opredelila svojega stališča napram kabinetu Cankova. vendar pa je značilno, da francoski politični krog! vidijo v njem že sedaj sovražnika antante in da očitajo vladi njeno pasivnost, češ da bi bila njena dolžnost vsaj moralno podpreti Stambolijskega. Uradni češki tisk je sprejel bolgarski prevrat zelo rezervirano in je zavzel stališče, ki se v bistvu ujema z onim francoske javnosti Angleška molči kakor je sploh njena navada, kadar se prepirata dva, In samo računa z dobičkom; molči pa rudi Italija, ki bi ji bil kakršenkoli konflikt na Balkanu zelo dobrodošel. Madžari so seveda navdušeno pozdravili revolucijo, kar je dokaz, da bi jim bila Bolgarija Cankova boli po volji kakor pa prejšnja.
Slučaj je hotel, da stoji antanta istočasno, ko se pripravljajo na balkanskem polotoku važne izpremembe v politični konstelaciji, pred drugim, za nje interese veliko bolj važnim problemom in zato nima časa se podrobno pečati z bolgarskimi zadevami. Vsa teža in odgovornost v tem kritičnem času pada torej na malo antanto, v prvi vrsti pa na našo državo, ki mora svojo zunanjo politiko usmeriti tako, da za vsako ceno zasigu-ra svoj obstoj in razvoj. Misel o kakem oboroženem konfliktu bi bila sicer pretirana in neutemeljena, toda z druge strani moramo priznati, da stojimo pred važno odločitvijo, ki lahko utrdi ali pa omaje naš položaj napram Bolgariji. Z vso resnostjo in opreznostjo si moramo predočiti sedanjo situacijo, pretehtati moramo vse okoliščine in zavzeti stališče, ki nam ga diktira blagor drŽave in naša bodočnost. OdloČiti se moramo za ali proti revolucionarni bolgarski vladi, za ali proti Stambolijskemu. za doseda-r;o lojalno in jugoslovcnsko orijentirano e_ j j_. 'ii' t *-ul -iij&*^***maBBBEBBEam
Conan Dovle: j
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman. I.
Črte Izginjajo .
Čutim, da moram te kar najbolj čudne dogodke takoj popisati, dokler imam še posamnosti dobro v spominu in se še na nje ni zgrnil veletok Časa. Ko sem pred nekaj leti popisal v »Daily Gazettu« vseobčo pozornost zbujajoče potovanje profesorja Challengerja, profesorja Summerleeja, lorda Johna Rox-tona in moje osebe, ki nas je zaneslo v tako čudno pokrajino v Južni Ameriki, mi takrat še v sanjah ni padlo na um, da bom kedaj imel priliko poročati o še vsebolj redkem doživljaju, o doživljaju, ki daleko presega vse dosedanje pripetljaje v zgodovini človeštva. Dogodek je, kot sem že omenil, prav Čuden, način pa, da smo se mi Štirje ob času teh izrednosti sešli in jih doživeli kot opazovalci, je pa povsem priprost m logičen. Okoliščine, ki so se zgodim že preje, očrtam kar na kratko, a kolikor mogoče jasno, dasi prav dobro vem, da
Bolgarijo ali pa za novega soseda, ki je ovit v meglo politične negotovosti in o katerem je danes težko reči, kam bo krenil, če se definitivno postavi na noge.
Pri presojanju te alternative sta važna zlasti dva momenta. Prvič si moramo biti na jasnem, v kakšnem razmerju sta si sili obeh nasprotnikov m kakšen bo izid državljanske vojne, ki je že v polnem razmahu in obeta mnogo krvi Na to vprašanje je sicer težko odgovoriti, kajti dosedanje vesti so tako nejasne in deloma tudi tendencljozne, da je izključena vsaka prava orijentacija, vendar nI nobenega dvoma, da je Bolgarija razdeljena v dva tabora, ki sta približno enako močna, Revolucionarji so gospodarji v Sofiji in nekaterih bližnjih mestih, v njihovih rokah so glavne žile državnega organizma, podpira jih vojaštvo fei makedonski komitaši, dežela pa je v pretežni večini na strani Stambolijskega. Tehnično in strategično prevladuje nova vlada, po številu pa je močnejši Stambolijski. Naša domneva, da je on že prej vedel o nameravanem prevratu, se potrjuje, in zadnja poročila pravijo, da je pravočasno organiziral posebne bojne Čete iz svojih pristašev. Ni dvoma, da je Stambolijski zamislil dalekosežno politično akcijo, ki je sicer riskantna in lahko zahteva mnogo žrtev, vendar pa bi definitivno razčistila podnebje v Bolgariji. Dasi je na prvi pogled verjetnost končne zmage na strani revolucionarjev, vendar se zdi, da ne bo izpregovorilo končnovel javne besede orožje, temveč moralni pritisk od zunaj, ki bo odločal o moralni in tudi o fizični premoči te ali one stranke. Cc bodo ostale države s prekrižanimi rokami gledale, kako divjajo strasti in se lije kri, če bodo prepustile bolgarski narod v teh kritičnih trenotkih njegovi usodi, se utegne pripetiti, da dozive", morda proti svoji volji, neprijetno presenečenje. Premoč ali zmaga tega ali onega sovražnega tabora je torej odvisna v veliki meri od stališča zunanjega sveta, zlasti pa Male antante, ki se mora nemudoma odločiti glede svoje akcije proti ali za revolucionarno vlado.
Sporedno s tem vprašanjem stopa na površje drugo, in sicer v koliko bi odgovarjala Bolgarija v slučaju zmage revolucionarjev interesom miru v srednji Evropi in kakšni bi bili n;eni odno-šaji napram Mali antanti sploh in Jugoslaviji posebe. Na to vprašanje odgovarjajo različni faktorji različno. V kolikor je mogoče verjeti Izjavam nove vlade, bi Bolgarija nadaljevala svojo miroljubno politiko in bi živela s svojimi sosedi v dobrih prijateljskih odnošajih. To je en odgovor, s katerim pa se iz mnogih razlogov ne moremo zadovoljiti, zakaj nam ne zadostujejo krilate bese-
de o lojalnosti, marveč moramo zahtevati tudi dejanskih dokazov. Teh dokazov pa bi nova bolgarska vlada bržkone ne mogla dati. kakor jih do danes še ni dala Madžarska, ki je na zunaj pohlevna ovčica, za kulisami pa pridno širi protislovansko in balkanskim državam sovražno propagando. Ne smemo namreč prezreti nekaterih dejstev, ki so za nas eminentne važnosti. V Bolgariji živi do 700.000 makedonskih emigrantov, in Ferdinand Koburški je intimen prijatelj Cankova. K tej družbi, ki je bila za časa Stambolijskega potisnjena docela v ozadje in ki je sedaj dobila peroti, je treba prišteti samo še velik del germa-nofilske inteligence, in takoj nam postane jasno, da bi bila obetana lojalnost v resnici samo zavesa, za katero bi se Bolgarija korak za korakom vračala v svoje predvojno stanje. Ona bi bila napram naši državi sicer miroljubna, ker o kaki agresivni politiki za sedaj Še ne more misliti, v ugodnem trenutku pa bi lahko pokazala svojo pravo barvo prav tako, kakor je to storila po balkanski in ob svetovni vojni. Vse dosedanje vesti se ujemajo v tem, da so pri prevratu igrali odločilno vlogo makedonstvujušči in car Boris, ki mu je bil Stambolijski že davno na poti. Že to dejstvo zadostuje, in mora biti merodamo za naše stališče napram novemu bolgarskemu kabinetu. Drugi odgovor lahko najdemo sami. če si ogledamo z ene strani povojno politiko prejšnje bolgarske vlade, z druge pa elemente, ki sto»e za Cankovim, ki bi bili v slučaju uspešne revolucije faktično gospodarji položaja. Danes se imena onih. ki so zakrivili usodepolno bolgarsko izdajo, še skrbno prikrivajo, vodja komitaŠev Aleksandrov stoji še v ozadju, toda kdo nam garantira, da ne bodo ti gospodje v kratkem času sedeli na ministrskih stolčkih. V tem slučaju bi dobili v Bolgariji nemirnega, sumljivega soseda, ki bi nam delal velike preglavice, zlasti pa bi bilo vprašanje popolnega zbližania med obema narodoma, ki pri ugodnih razmerah končno mora nastopiti, zopet položeno v arhiv. Take so naše šanse, če zmaga Cankov.
Z druge strani pa stoji njegov največji sovražnik Stambolijski, ki je nam že dobro znan po svoji dosedanji politiki. Da sta si ta dva moža v laseh zaradi osebnih računov, to se nas ne tiče, da bi pa Stambolijski po zmagi nad revolucionarji temeljito obračunal s svojimi nasprotniki, da bi pomedel iz bolgarskega javnega življenja vse, kar je še gnilega, o tem seveda ni mogoče dvomiti O kaki restavraciji Koburžanov ali politični akciji makedonskih separatistov bi seveda sofijska gospoda ne mogla več sanjati. Zato je razumljivo stališče naše vlade, ki načeloma že nasprotuje revolucionarnemu gibanju. Želeti bi bilo samo, da v sporazumu z ostalimi država-
mi Male antante čim prej ukrene vse potrebno, da se vrne na vlado Stambolijski. Zadostuje energična demarša v Sofiji, in razburjeni duhovi se bodo takoj pomirili. Nepotrebno in neumestno bi bilo oboroženo vmešavanje, kajti že načelna iz:ava, da Mala antanta v nobe-
nem slučaju ne bo priznala revolucijo-narne vlaie. bi brez dvoma učinkovala. Za usliise ob pravem času pa bi nam bile zasidrane najtesnejše prijateljske vezi z Bolgarijo in naš položaj na Balkanu bi se brez dvorna znatno utrdil.
Skupna, sporazumna intervencija balkanskih držav v Sofiji.
Važna seja ministrskega sveta. — Redakcija protestne note. — Češkoslovaška solidarna z Jugoslavijo. — Izjava bolgarskega
poslaništva.
— Beograd, 14. junija. (Izv.) Razvoj dogodkov na Bolgarskem se začenja nagibati v prilog akciji g. Stambolij-
skega, katerega vlado priznavajo bol-
garski poslaniki v državah Male antante za edino legalno ter odrekajo vladi Cankova vsako pokorščino. V vladinih krogih je vladala včeraj neka napetost Narodna skupščina je z velikim zanimanjem pričakovala izida včerajšnje dopoldanske seje ministrskega sveta, ki se je sestal v ministrski sobi skupščine. Seja je trajala od 10.30 do 12.30. Posvečena je bila izključno dogodkom na Bolgarskem, razmotrivali so se vsi mogoči diplomatični koraki, ki jih ima storiti naša vlada v sporazumu in skupno z ostalimi balkanskimi državami, to je z Romunsko in Grško. Naša vlada je zadnje dneve v stalnih zvezah z Bukarešto, Atenami in Prago, v dogovorih je z vsemi nam prijateljskimi državami glede sporazumne in skupne diptomarfč-ne aketfe odnosno Intervencije m repre-saf!?, ki se imajo uveljaviti proti sedanji bolgarski vladi* ki je kršila neuillsko mirovno pogodbo. Tekom seje je ministrski svet pričel redigirati noto, ki se ima izročiti sofijski vladi. Tekst note še ni definitivno urejen.
Tekom včerajšnjega dneva ni bila dosežena popolna soglasnost med Beogradom, Atenami in Bukarešto v zadevi skupnega nastopa. Pričakovati je, da bo naša vlada tekom današnjega ali jutrišnjega dneva že v položaju, da prične odločno dipiomatično akcijo v Sofiji, da si zavaruje v celem obsegu naše državne interese in da protestira proti kršitvi mirovne pogodbe. Potrebno pa je pri tem dalje naglašati, da so naši vodilni krogi pripravljeni za slučaj, da b! d?plomat?čna akc$a v Sofiji ne imela zaželenih uspehov, poseči po drugih resnejših in odločnejših represal^ati, da st pribore' zadoščenje zaradi kršenja mirovne pogodbe.
V parlamentarnih in političnih krogih je izzvala splošno in iskreno odobra-
vanje in zadovoljstvo izjava, ki jo je podal češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan S e b a v Imenu svoje praške vlade, ki prepušča naši vladi v zadevi Bolgarske popolnoma proste roke fn ne samo to, ampak se obenem Češkoslovaška izjavlja za solidarno s stališčem in interesi kraljevine SHS, čeprav Češkoslovaška v tem konfliktu po pogodbi nI za to obvezana.
Druga važna činjenica za presojo dogodkov na Bolgarskem je izjava tukajšnjega bolgarskega odpravnika poslov g. Ljudskanova, k! J© iskren pristaš sporazuma m prijateljstva med obema sosednima bratskima narodoma. G. Ljudskanov ne priznava sofijske vis-de, kakor smo že včeraj javili. In z vso odločnostjo podpira akcijo g. Stambotti-skega. Bolgarsko poslaništvo pa j« takom včerajšnjega dopoldneva izdalo tnv di velevažen buhetm, ki se glasi:
Bolgarski poslanik v Prag! g. Da-skalov je prejel preko Ruščuka od Stambolijskega brzojav te-le vsebine:
Po nalogu šefa zakonite vlade g. Stamboiijskega se obveščate, da je prW Čela borba za osvobojenje Sofije. Do toda], dokler se ne izvede popolna koncentracija zemljoradničkih čet m ne osvobodi prestollca, se odreja gospodarska blokada Sofije.
— Beograd, 14. junija. (Izv.) Po končani dopoldanski seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčič izjavil novinarjem, da obstojate na Bolgarskem, kakor kaže sedaj položaj, dve vladi: 1.) legalna vlada g. Stamboiijskega in 2.) prevratna g. Cankova, ki je ne priznavajo. Dalje je minister izjavil, da je od naše strani v toku diplomatič-na akcija
— Beograd, 14. jnnija. (Izv.) Na popoldanski seji je vlada po razmotriva-nju splošne situacije na Bolgarskem nadaljevala r. redakcijo note, ki se ima izročiti sofijski prevratni vladi kolektivno z Romunsko in Grško.
bi bilo čitatelju najljubše najpodrobnej-še poročilo. Javnost sama še vedno z zanimanjem zasleduje to zgodbo.
Nekega petka (v 21. avgustu), ki ostane za vse večne čase nepozaben v zgodovini Človeštva) sem se odpravil v uredništvo svojega časopisa, da si izprosim od g. Mac Ardleja, urednika oddelka »Novosti«, tridnevni dopust Stari škotski poštenjak je zmajal z glavo, si zamišljen pogladil puhaste preostanke svojih rusih las in odel svojo nenaklonjenost moji prošnji za dopust v sledeče besede:
»Glejte, gospod Malone, prav te dni vam nameravamo poveriti neko stvar, stvar vam pravim, ki jo samo vi edini utegnete tako izvesti, kot jo je pač edino treba«.
»Prav res mi je žal,« sem odvrnil in skušal svoje naravno razočaranje kolikor mogoče prikriti, »samoobsebi je umevno, da je v tem slučaju, ko me potrebujete, stvar izven razpravljanja. Seveda je moja zasebna zadeva zelo nujna in če bi karkorkoli bilo mogoče, da me lahko pogrešate —«.
»Žal, to pa je pavsem izključeno. Ne gre..., ne gre...«
N'sem bil dobre volje, a kaj sem | hotel, moral sem se vdati. Končno bi pa i moral že spočetka vedeti, da časnikar j nikoli ne utegne po svoje razpolagati s časom.
»No, stvar si izbijem iz glave,« sem odvrnil kolikor mogoče vedro in še vprašal: »Toda kako nalogo mi hočete poveriti?«
»Želim, da <ntervrjuvate tega vraga tam doM v Rotherfieldu.«
»Kako — menda vendar ne menite profesorja Challengerja?« sem vzkliknil.
»Prav njega — seveda! On je prošli teden pograbil mladega Aleksa Simpson od »Couriera« za ovratnik in naramnice, pa ga tako miljo daleč vlekel po cesti Gotovo ste o tem čitali v policijski kroniki. Naši vrli mladeniči pa bi menda raje naprosili za pogovor kakega iz menežarije ubeglega aligatorja kot pa tega profesorja; samo vi ste edini, ki utegne doseči interview — vi, dolgoletni prijatelj tega krokod-la.«
»Ah,« sem vzkliknil olajšano, »to pa za mnogo zenostavi vso zadevo. Jaz sem vas namreč hotel naprositi za dopust, da bi obiskal profesorja Chaflen-gerja. Zdaj bo obletnica neke prav po- ,
sebne pustolovščine, ki smo jo mi štirje sodoživeli in on nas je vse skupaj povabi, da ga ofnsčemo in z njim vred proslavimo spominski dan.«
»Sijajno!« je vzkliknil Mae Ardle in si pomel roke; skozi svoje močnike me je motril kar z bleščečo vc;e!ostjo. ^No. potlej pa boste utegnili zvedeti mnogo zanimivosti. Da bi on ne bil on, bi jaz smatral vse skupaj za prazno govorenje, toda mož je že v nekem sličnem slučaju dokazal svoj prav in kdo ve, kaj se utegne tudi zdaj prin-titi. »Toda kako posebnost mi pa gotovo razodene?« sem vpraša!, »kaj se je vendar zgodilo?«
»Glejte, kaj nisfe čitali njegovega pisma o »znanstvenih možnostih«, k: je bilo natisnjeno v današnji številki »Times?«
»Ne.«
Mac Ardie se je sklonil pod mizo in privlekel na dan velik časnik. »Prosim, čitajte na glas,« je dejal '.n mi s prstom označil določeno mesto. »Ne vem, če s?m vse prav razumel in rad bi, da čujem ponovno še od vas.«
Čital rem torej sledeče: Znanstvene moznottL
Spošrovrni gospod!
S tm'*m veseljem, ki so mu pa bile primešana tudi nanj laskava čustva, sem prečita! neskonSno sebehvafisnjoče in ncskmčno neumno pismo gospoda Jamesa VVUsona Mac Phaile, ki je je pred kratkim priobčil vaš list in ki je poroča-*a o izginjenju Frauenhoferjevih črt v spektrih planetov in zvezd - stalnic. Dotični gospod je omenil, da je ta stvar povsem nevažna. Le malo ostrejši razum že bi tej pojavi pripisal posebno pomembnost, ki koncem koncev utegne celo vplivati na dejanje in nehanje, na zdravje in bolezen živih bitij. Ne morem seveda oričakovati, da bi se mi posrečilo z znanstvenimi strokovnimi izrazi do*eči razumevanje onih, duševno otopel'h krogov, k? običajno zajemajo svojo vedo iz časniŠkih notic. Zato se poizkusim prilagoditi omenjenemu pojmovanju takih krogov, da ta položaj osvet-l'm s čT<-fo na7orn:mi vzgledi, ki jih bo razum čitateljev In'iko dojci.«
»Neverjeten človek to!t jc vzkliknil Mac Ardle, »ta pa zna povzročiti govorice! No, zc*aj mi je jasno, zakaj so mn postala londonska tla prevroča. SVoda, tr.^er Malone, kajti on je prav zares velik duh. Toda čitajte dalje.«
Stran »
•SLOVENSKI   NAROD« dne 15. junija 1923.
štev. 133.
Skupna de&iarša balkanskih držav v Sofiji.
— London, ia. hmija (Izv.) Atenski •opisnfk lista »Times« lavlja, da so Jugoslavija. Grška m Romunska sklenile »poraze m, da v vseh zadevah« k! izviralo iz rovolucijskih dogodkov ne Bolgarskem, povsem skupno nastopajo. Dopisnik pa aalio izvija,   da )e  skušal zemljoradnilkl
minister Ob o v 90 porazu prtkoračftf malo, a je bfl aretiran. Isti dopisnik lavUa dalje, da se Stambolijski sedal nehala v Tatar-Pazardž ku na progi Sofija-Plovdhr. Tam
se vrie zelo srditi boji. V Slavvovid bi bili kmalu ubili Stambolijskega, a Je pravočasno pobegnil. Ubit pa j« bil njegov Šofer.
ČEŠKOSLOVAŠKA SOLIDARNA Z JUGOSLAVIJO,
— Beograd, 14. junija (Izv.) Po končali sejt ministrskega svata ob 13. Je včeraj sprejel zunanji minister dr. Nlnčić češko-alovaškega poslanika na našem dvoru g. Jana Šebo, s katerim je deli časa konferl-ral o položaju na Bolgarskem. Poslanik g. Šeba je mfnfstru po nalogu svoje vlade •ficiJelno Izjavil:
»CeskoslovaSka   vlada  je popolnoma
solidarna s kraljevino SHS t vpraianjn Bolgarske. Češkoslovaška vlada ▼ tem vprašan u b| veram na zavesaiiko pogodbo, vendar se hoče Čeikoslovaška vlada pol tlčno la d'.plomarčno izjaviti aoJMarao g vlado kraljevino SHS«.
Končno je poslanik zunanjemu ministru Izročil gotova navodila praske vlada. Ta navodila so tajna In zaupna.
Te
KMEČKA
mm
lbos nu
e i 11 bnifiaum poraCIla
Kmetska armada Stambolijskega zmaguje.
ARMADA STAMBOLIJSKEGA ZMAGUJE.
— Beograd, 14. junija (Izv.) Po privatnih vesteh, dospelih tekom vČerajŠnje-
Sdneva v Beograd in po Informacijah, ki Je sprclelo bolgarsko poslaništvo, armada bolgarskih kmetov pod vodstvom Stam-bofijskega zmagu?e. Akcija proti SoflJ! uspeva. Stambolijski }e popolnoma gospodar severne Bolgarije. V tem del« le preSIa irojska in orožniStvo na stran bolgarskih kmetov. Nekatere vesti tudi poročajo, da so začeli oddelki vladine vojske prestopati aa stran Stambolijskega.
— Carigrad, 13. Junija (Izv.) Po porotnih fz severne BolgarI:e se nahala Stambolijski seda) v Stari Zagori. Sploh pa je bivališče Stambolijskega nelzvestno. Po nekaterih vesteh se pojavlja sedaj tu, sedaj tam, nekatera poročila vedo celo poro šatl, da se že približuje s svojo močno vojsko Sofiji, fn da se Je pojavil v neposredni bližini Sofije. Gotovo pa Je sedaj dejstvo, da je Stamboirsk! v resnici absolutni gospodar nad severno Bolgarsko. Vest!, da ?e bil bivši predsedn-k narodnega sobranja Aleksander Botev aretiran, niso resnične.
— Sof-Ja, 13. jtmfia (Izv.) Prebivalstvo mesta Orhanj do 11. tm. nt znalo za prevrat v Sofiji. §ele zemljoradnička voiska je prebivalstvo nato opozorila. Pod vodstvom poslanca Dam'anova koraka več tisoč kmetov proti Sofifl. Med vladinim! Četam! m kmefl se povsod vrše krvavi boji. Zem-IJoradnlSkl poslanci zbirajo svoje volilce ter jih organizirajo v oborožene oddelke za boj proti Sofiji.
SOFIJSKA VLADA OBUPUJE.
— Solijo, 13. Junija (Izv.) Sofijska vlada uporablja vsa skralna sredstva, da bi uduSila upor bolgarskih zemljedelcev Inda bt se ohranila na krmilu. Razvoj dogodkov pa se nagfblje v prilog Stambolijskega In Vlada fe začela obupovati. Volni minister polkovnik Vulkov Je Izjavil: »če ne udn-Ihtto opora in ne aretiramo Stambolijskega, smo propadli«.
VELIKA ZMEDENOST VSOFUL
— Beograd, 14. Junija (Izv.) Sofija le Se vedno odrezana od ostalega sveta. Popolnoma Je obkoljena od kmečkih Čet. Po ukazu Stambolijskega so začeli bolgarski kmetje gospodarski bojkot nad Sofijo. Raz-jartenost bolgarskih kmetov proti sofijskemu prebivalstvu raste od dneva do dneva. Radi tega vlada med sofijskim prebivalstvom velika panika in zmedenost. Prebivalstva se polaiča rudi strah in gro-sfL, ker se boji krutega maščevanja bolgarskih zernlJoradnJkov. Po mestu se razširjalo različne vesti. Razšir'ena je vest, da je vojska Stambolijskega zmagovita, da je Stambolijski povsod že porazil vladine čete. Vlada je proti razširjevalcem takih vesti izdala stroge naredbe. Tekom enega dneva je bilo aretiranih nad 100 oseb, ki niso verovale v vladino zmago.
V mestu je nastopila tudi draginja In »reti skoraj lakota. Vlada je zaprosila trgovce m bogate meSčane, da dajo vladi ns razpolago večjo količino živil, da more prehraniti ubožno prebivalstvo, ki je začelo že stradati.
SOFIJSKA VLADA SE VEDNO MOBILIZIRA.
— Sofija, 13. junija (Izv.) Vlada še vedno vrši mobilizacijo redne vojske. Počiva vse odslužene vojake pod orožje. Odziv na kmetih je zelo minimalen. V severni Bolgarski se sploh kmetje ne odzivajo vladinemu mobilizacijskemu pozivu. V vojsko stopajo le prebivalci večjih mest. Po dosedanjih informacijah razpolaga vlada s okoli 70.000 mož, med temi 10.000 dobro-valjcev.
STALIŠČE NOVE VLADE.
— Sofija, 13. junija. (Izv.) Bolgarski brzojavni urad poroča: Izprememba vlade, ki Je pravkar nastopila v Bolgariji, je rezultat In posledica nezadovoljnosti prebival-s rva S režimom zatiranja, ki Je sistematično kršil ustavno svobodo in državljanska pravica. Novi kabinet nikakor ni sad ene stranke, marveč izraz volje zatirane večine bolgarskega prebivalstva, Izvzemšl komuniste. ,Kar se tiče odnošajev z ostalimi državami, »• nova vlada nadaljevala dosedanjo Politiko, ki obstoja v tem, da se ohranijo % vse-nI državami, zlasti pa z antanto in sosedi dobri prijateljski stiki. Nova vlada bo vj> Sila svojo mednarodno dolžnost zlasti s ozirom na določbe neuvillske pogodbe lojalno In vestno in se bo izogibala vsega, kar bi mozlo ogrožati mir na Balkanu. V notranji politiki bo smatrala nova vlada ta poglavitno dolžnost, da zaslgura državi mtr In red In JI vrne njene pravice In svobodo. S tem nai bi bil omogočen gospodarski In socijalnim silam naroda svoboden razvoj tako, da bi mogla Bolgarija brei ovir Izpolniti svoje obveznosti in zavzeti med ostaU-a* narodi jncato» ki Ji Popada* fc
KRALJ BORIS SE PRIPRAVLJA NA BEG«
— Scirja, 13. junija. (Izv.) Na kraljevem letnem dvorcu Vranja« oddaljenem 10 km od pmstofice, sta pripravljena dvn aeroplana, da omogočita kralja Borisa m sedanji vladi bos ▼ Inozemstvo za s!učij, da StamboHlskl s svojimi soflakl pobffe vladino vofsko m vržo sedanji vladni režim. Pri aeroplanih sta neprestano v službi po dva pilota. V vladnih krogih vlada velika konsternS-ranost.
DVOMLJIVA IZJAVA BOGLARSICEOA MINISTRA.
— Sofija, 13. Junija. (BTA.) Zunanji minister Kalov fe izjavil novinarjem, da vlada po zadnjih poročilih po cel! državi popoten
mir (?). Ponekod so se pristaši Stambolijskega skušali sicer opreti, toda odpor je bfl brez posebnega napora zatrt 2e1eznlška ia brzojavna zveza Je zopet vzpostavljena.
GRŠKA IN DOGODKI NA BOLGARSKEM.
— Atene. 13. junlla (Izv.) Na seli ministrskega sveta je izjavil minister zunanjih zadev Aleksandrls, da GrSka budno fn pazljivo motri razvoj dogodkov na Bolgarskem in da bo svo'e stališče napram Bolgarski uravnala v sporazumu 2 velikimi siltmt !n ostalimi balkanskimi državami
Pred edSešlIslsii tastu.
— Beograd, 14. junija (Izv.) Beogradska javnost Je sprejela Izjavo zunanjega
ministra, da stori naša vlada energične di-plomatične korak« v svrho zavarovanja naših državnih interesov z velikim zadovoljstvom. Ra*motr?vajo se razn! aačinl đfplomatične akcije. Atmosfera v Beogradu Je zelo napeta. Položaj opisu?e)o nekateri tako, da ga primerjajo onemu napetemu stanju !. 1914., ko le Srbija stala na pragu vojne- Vse privatne vesti v bistvu bazirajo le na pripovedovanju potnikov fz Bolgarske. Seveda nekaterim vsstem ne moremo pripisovati popolne verietnostl. Potniki ne morejo dosti videti, ker morajo potovati v popolnoma zaprtih vagonih. Vlak! iz Sofije PTotl Caribrodu so vedno spremljam od vladinega vojaštva, tako da Je kontakt * bolgarsko javnostjo skoraj popolnoma Isključen. Gotovo Je dejstvo, da stojimo pred odločilnim! dogodki. Značilna je okolnost, đa Ima simplom ori^ent-ekspres velikanske zamude fn da mora na kolodvoru v Sofi j? čakati po več ur, pred-no se preiščejo in prekontrolirajo potniki.
Gospodarska blokada v Sofiji
— Beograd, 14. Junija. (Izv.) Po poročilih »Novega Usta« le Sofija popolnoma obkoljena od kmečkih oboroženih Čet. Začela se je gospodarska blokada. V mestu je že začelo primanjkovati kruha. —
— SofUa, 13. fonlja. (Izv.) Vsak trenutek pričakujejo t mesta navala bolgarskih kmetov. Oddelki Damjanova, podpirani od okol&čansklh kmetov, so % veliko naglico približujejo mesto.
PERSONALNA UNIJA MED BOLGARSKO IN JUGO-SLAVIJO?
— Praga. 13. junija (Izv.) Bolgarski poslanik in bivši minister Daskalov Je te-javil zastopnikom tiska, da Je sedanM kabinetni prevrat v Sofi-i delo Ferdinanda Koburškega, ki neprestano rovari proti Slovan of H sk i politiki Bolgarske. Ferdinand Koburškl Je znal ustvarit! aa sedanjem dvoru posebno kamarilo, za se le pridobil nekatere rezervne oficirje In voditelje makedonskih organizacij. Na strani Kobur-žana sta bila general Lazarov m Todor Aleksandrov. Bolgarski narod nikakor ao odobrava polTtike KoburŽanov, ki |e aiad-žaro- In gerstanefllska.
Na vprašanje nekega novinarja, kaj je z eventualno personalno unijo med Jugoslavijo In Bolgarijo, Je g. Daskalov Izjavil: »Nimam pooblastite, da bi so o tem mara!«
KAJ PIŠE DUNAJSKI TISK,
— Dunaj. 14. junija (Izv.) Dunajski tisk v vsakem ozlru sto'1 na strani sedanje sofrske vlade fn pile zelo tendenetjoano o akciji Stamboirskege, *Neoe Prafe Prea-se« prfabSnie neko sofijsko poroefle. kf veli da akclia Stambolijskega nI uspela lada se Je moral Stambolliskl s svo'lml oddelki kmetov povsod umakniti. Vlada razpolaga z dobro oboroženo In preskrbiTeno vojsko In topovi. V Stambolijskega vili so ba?e našli tujih devls v vrednosti 30 mill'onov levov. Po mesto so razstavljene fotografije js fllambenkmafa prrvajneja llvUenJa.
LJUDSKANOV ZA PRIJATELJSTVO Z JUGOSLAVIJO.
— Boocrad, 14. Junija, (Izv.) Bolgarski odpravnik poslov g. Ljudskanov je poslal beogradskemu Časopisju kratko, a zelo odkrito In Iskreno pisano pismo o prijateljstvu in bratstvu med Bolgari in Jufosloveni. O. Ljudskanov naglasa, da Jo on po tradicijah svoje rodbino vodno slovanako čustvoval, da jo bil vedno iskren prijatelj Srbov m da je kot dobrovoljec vstopil ▼ srbsko vojsko za časa aneksijsko krizo fota 1908., da so v slučaja konflikta z Avstrijo bori na strani srbsko vojsko. G. Ljudskanov so daljo Iskreno zahvaljuj« za podporo ?a-goefovenskegn tiska m pričakuje, da bo napola akcija ar. Stambolijskega. O. Ljudskanov stremi za čim tesnejšim in prijateljskim zbližan jem Jugoslavije z Bolgarsko.
ZA DRŽAVNOPRAVNO SKUPNOST BOLGARSKE IN JUGOSLAVIJE.
— Praga, 13. junija. (Izv.) češkoslo-valkl tiskovni urad poroča iz Beograda dne 13. t. m.: Danes dopoldne dospela privatna poročila zatrjujejo, da je bil prevrat izveden v sporazuma s krono, da jo kralj v to privolil. Lahko Jo sedaj tndl pričakovati, da bo kralj moral pa-stt čo so Stam bonskemu posreči protl-akctJa.
V boosradsklk d'pioasatfčnTh krotjlk dajejo Izraza temu. da so z ozirom na potrebo vzdrževanja miru na Balkana m v Evrop? potrebno preventivno odredbo. V boosrradskm offcfldnlfc krogih atjavljajo, da Pailčev kabinet računa na solidarno In popolno podporo vseh par-lamontamik skup?« kllnb strankarskim dlfomneam ?n da bo vlada našla popolno odobravanje naroda pri akcUl za ohranitev miru na Balkanu.
Pofrfčnf kroni tndl natrjaiefo, da bo mar na Balkanu šele tedaj zagotovljen, ko pride do državnopravne skupnosti aned Bolgarsko m kraljevino SH^.
Talna sila narađite tejšast
RAZPRAVA O DOCrOriKin NA r^OLGAR-SKEM.
— Beograd. 14. lunija (Izv.) Par!a*uon-taral krogi, zlasti opozicijonalne skupine, med njhnl demokratje. so zaprosili predsedstvo narodne skupščine, da se tekom prihodnjih dni sestane narodna skupščina na taino sejo, na kateri se ima?o pod.-^mo razpravljati dogodki na Bolgarskem In no-lofai na?e kralfevlne. Na tei seli nai bi zu-■an?I minister podal narodni skups73nl ri^-drobna ofclektivna in točna poročila o Bolgarski, na kar na? b! ikupičnu razpravljala o vseh aaoCnostft fn o jntervenci'i, kl bi zaslffurala popolen mir na Balkanu. O. Ljuba Davidovi« je imel v tem o^Iru dali-ie razgovore s skupščinskim predsednikom Uiibo Jovanovičem. U \t izjavi, da le pripravljen sklicati tako ta!ao sejo v teka dveh dni.
IZVOLITFV ZUPANA NA SU5ASU.
-* 5ttieft, W junija. (Izv.^ Včeraj se )e ▼riila volitev župana. Na orcdlog dr. Kor* levica ie bil soglasno izrvoljen aa župana g. Juraj Kučić, ki je imel na to len govor, katerega prve besede so bile posvečene spo* minu kralja Petra Osvoboditelja. Trikratni a/ava jugosiovenskemzi kraetjz: na] ne bo fas mo spomin na teške če s* tujega farma, mer* več tudi plodno teme na nerodni njivi za bratsko sporazumevanje in s! var no re\>no« pravnost. Kraliu Aleksandru se je odposlal brrojaTtii pozdrav. Novi župan se je n« to bavil obširno « zadevami, ki se najbolj tičejo Susaka. Nerodna *kupičina naj pmzno sasieduje delo vlade filede izvrševanja ra* paftake pogodbe In sentmerfiherifsfzih kon* venci j. Do evakuacije Baroia in Delte treba, da neSe država teko j otvori osebni in tovor* ni promet na Braldtci. ki je zvezan« z nor* malno železnico in lahko v svoj skl«diični teren spreime znatno količino blaga. Povtbt* aa znala 212.000 kvadratnih metrov in ima ea kilometer dolgo obal. Tarifne in hfovška ugodnosti Italiji ne smejo sedeti tako daleč, da bi naia država zapostavljata svoje testne državljane. Nale bogastvo je na morju. Zgo* dovina in izkušnja sta to ugotovila. Po morju dohajamo k svoji svobodi in s svoji* asi produkti na mednarodna tržišča. V nje* govi prometai vrednosti izvršujemo svolo aeodvlsnost na Jadranu in Kvarneru. N* morju leM edino mesto Sušak, spojeno s normalno ieleznico s kontinentom in s trgovskimi središči Beogradom, Zagrebom ia Ljubljano. Že četrto leto dokazujemo in danes kot mestno zastopstvo kličemo 8vo* ftm predstavnikom: N* morje, k svobodi in procvifu, a ne od morje k robst\*u! (2ivahno odobravanje.) Župan je razvil na to obse* fen gospodarski program mestne*** za* stopstve.
ITALIJANSKI SPOMENIK NA VODICAH POŠKODOVAN-
— Cor/ce, 13. junija. (Iev.1 Italijani hočejo zopet iskati vandale med Slovenci, ki po njihovem mnenju poškodujejo italijanske vojna spomenike. Kakšen krik je bil radi poškodbe, katero je, s t rokovnjaško dogna* no, svoj eas napravila strela na spomeniku na Krnu, m kakšne hude pa krivične ob* sodba nedolžnih ljudi ao sledileY Ne Vodi* eeh. se Sveto goro, na viStni o46 m, stoji vojni spomenik ie od leta 19ML Pred nek« i dnevi je bil strašen vihar s točo, ki je trajal dolgo časa In povzročil ogromno i1'odo. — Grmelo je In treskalo In vse pogorje je bilo zavito v goste obleke. Vojaštvo je 6aa par dal konstatirale vsi poškodb aa spo* aaprOeo, ki Jih je o*tvtdno nsrravlla strela, ker |e spomenik aelo Iznostavli^n. *oda že se vrli preiskava, al? nfae morda Slovenci zagrešili kak vandalski čin?
Ktnrafte srečke za tombolo »Gosposretake^a Zvona«!
Strašen politični unser v Trstu.
Trst v juniju 1923.
Pred nekaj dnevi se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava proti komunistoma A.Bercc-tu, predsedniku komunistične omladinske sekcije (sezione giovanile comuni-I sta) v Trstu in Antonu Rinarichu, ob-j činskemu svetniku v Trstu, ker sta bila j osumljena, da sta ubila fašista Ivančica, Oba sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena.
Politične vesti.
«= Razbit Radićev shod. V Travniku v Bosni bi se imel preteklo nedeljo vršiti shod, na katerem bi moralo go« voriti več Radieevih poslancev« V to svrho so Radićcvci v nedeljo priredili v cerkvi proslavo srca Jezusovega, katero so ae udeležile velike mnolice kmet« skega ljudstva. Po cerkveni proslavi bi se imel vršiti shod. Napovedani radii ćevski poslanci pa niso prišli, ker so jih ustavili v Brodu. Shod je bil kljub temu otvorjen. Ko je imel govoriti dr.
Dne 3. t. m. je bil na dosedaj Še ne-    Ljubičić in vzkliknil »2ivio Radič«, je I pojasnjen način ubit na vrtu vile Modi-   nastal med množico velik hrup in trušč.
; ano fašist Crena. Tukajšnji fašistovski i tisk je izjavil, da je Crena žrtev komu-■ nistov, dasi se policiji ni posrečilo na iti j morilcev. To je povzročilo represalije od strani tukajšnje legije MOizia Nazio-j nale. Dne 4. t. m. sta se sprehajala dva 1 slovenska učitelja po cesti, ki vodi iz Katinaro (vas blizu Trsta) v Trst. in sta našla v cestnem jarku Človeka, ki je ležal onesveSčen v mlaki krvi. Bil je Še j živ. Nesrečnežu so bili popolnoma odre-I zani spolni organi, njegrovo telo pa je bi-: lo na brutalen, bestiialen način razme-
1 sarjeno in je imelo 27 grlobokih ran. To j naši in radikali.
Slišali so se klici: »Dol z Radićem!« Med radicevci in njihovimi političnimi nasprotniki je prišlo do prerekanja in pretepa. Naenkrat so začeii pokati rc* volverji. Oddanih je biio kakih stre* lov. Interevenirati je morala iandarmc* rija, ki jc oddali salvo v zrak. Med množico ie nnstala silna panika, na kar se je moral shod zaključiti. Ranjena je bila samo ena oseba, a še ta lahko. Bloksški listi priobeujejo o tem shodu poročila, v katerih zatrjujejo, da so j Radićev shod razbiti in razgnali Orju*
j je bil komunist Bercć. Takoj, ko so ga i I prenesli v bolnišnico, je nmrL  Vest  o j
Radič in Korošec hočeta izrabiti bolgarski pre\'rat v svoje svrhe. Kakor
j tem barbarskem ziočmu so je blLkoma j 8mo že poročali, je bil te dni dr. Ko*
j razširila po mestu in je postala predmet I splošnega zanimanja vseh slojev prebi-I valstva, ki brez razlike narodnosti in I politične pripadnosti obsoja ta nezasli-
rošec pozvan v Zagreb »v avdijenco« k Stjepanu Radiću. O Korošeevem biva* nju v Zagrebu poročajo beogradski listi: »Dr. Korošec je odpotoval v Za*
; šan zločin. Splošno se zatrjuje, da je j greb s posebnim namenom, da se s ; Berce padel kot žrtev fašistov, ki so or- J Radićem in dr. Spahom dogovori o na* > ganizlrani v tukajšnji legiji »Milizia Na- daijni politik! proti vladi z ozirom na zicnaJe«. Da so se člani »Milizia Nazio- | dogodke v Bolgarski. Revizijonistieni nale« res udeležili tega strašnega zločl- j blok namerava izvršiti z ozirom na zu* j na, je razvidno iz nastopnih okolnosti: ; nanfo situacijo pritisk na vlado da bi
j katero se jim prepoveduje   nositi od 9. kro<,ih aQ 8prcjcn ta blokov načrt s
t zvečer Istega dne uniformo, sicer bodo j velikim nezadovoljstvom, zlasti Pa ks*
j aretirani To naredbo motivirajo poveli- j žejo svo1-c neaadovoljstvo z novo takti*
j stva s \em/ la se krivda » razn.e 2io5i- I ko   dr. Korošca   In Radića radikalni
ne pripisuje baje osebam, ki nosijo Črne j noiitik| ln državniki.« — Vse kn?e na
i srajce in ki n a spada io v »MOirfa Na- , toi da so lnformiielfe beogradskoga
ponate«. Načelstvo fašistovske stranke { HAm točne To 8C dft skI   at| ^ w
je izdalo nadalje komunike, v katerem , č1flnka dana^nje?a Slovenca*, ki med
i bi omenjena dva učitelja in   ie njima s mru^^„ j.?,. t
i     . .   x. a.       i nrrskemu delu nase dr?ave sovra^nc^a
i najstrožje prepovedal govoriti  o  tem. ; ^^nin >r„t. «u:u *   1 1 A
1 t        4111 11       t   1 x raznoioženja bolgarskih Šovinistov, so
j kar sta viđe!a. kar vesta in v kakšnem \ radost| eiasen opomin čes bi    * 1
j stanju sta našla nesrečnega Berceta. c) v~i,-v- c u~      j • *! et*a . .se
* rjr        , ,   .,     ti t x 1 • * Velika brblja nadciati. ako bi
Komun stično g asilo »I Lavoratore«, ki
I je omenjeni umor publiciralo in komenti- ' 1 ralo, je bilo kratkomalo ustavljeno fn
S€ uresničil načrt velesrbskih šovinistov, ki smatrajo Hrvate fn Slovence quanti»
i ne izhaia več. Javno se tudi eovori, da I tt^S^^h u      "T° ^'*st z* j so zločinci nameravali iztakniti Bercetn j „_^e7!!_prljatelje b ovir" "je8OTe™ I oči. ker ima pod obema očesi globoke 1 rane.
centralizmu.«
=  Intervencijo zahtevalo. RaznJ
.. ,        . . ,     ...        . srbski Usti zahtevajo z ozirom na seda-
Neka, podobne^ se iedo5odiIo tu. \ „,0 z,m^ej>omKno sih)aciio- da pote,8
j di občmskemu svetniku Ribaricu N,eSa ; ra5a đr2ava ak(!vno v doeodke na Bn,. • 50 član. .Milizm Nawona1c« odpeljali od   wrskm BeoeradSki »Pokret« prlobJu-
j domf z volom- Toda *e..™cd z» ' Je članek pod naslovom .Zahtevamo in-
mestom se mu ,e posrec, o  skof,«   iz . ten.endjo. Itl pi5e; ,BoI|tarsk, naclonal.
i voza m resiti se. Sknval se je ta Sele ; „, reVnlucilonar!l so rasi zakleti so-; čez:pet dni se ie vrnil domov. Po neka- | vra?nikl. 0n| ,„ nfihov, makcđnn!ttvu. i tenh verzih je. Ribanfi ranjen Zaradi j jum M m vednf) vsemncru,nI y Ro,
alarmantnih vestil ki se vedno bol, siri- j m ,„ vcmo ydan] rerđ,nanđ„ Knbt,r.
jo po mestu, ie bila kvestura prls.ljena 2ami ,n nie ., mns., , {, d , ; uvest, s pomočjo karabinerjev pri .M,- j slu2beno prevze„ v roke Bol^-
' hzia Nazir>nale« preiskavo. Tu je našla    _u„ nr„j       jft. . frtW   . *,__Jr
,                  ,  «.     ...   .       .    . I rije. Pred tem dejstvom nimamo časa za
6 aretiranih oseb, ki so bile v nezakoni- j ______a___.
I .              ^    j^.-.jii.t.*1 razmišljanje,   m!   se zavedamo, da za
i tem zaporu ze od 4. lunija. dasi ni mhce • T>„t-~M* D^*rt^„^.T^ ,„ A ,
K,,      .   v    i--i-j      t. oolgarlto Protogerova ln Aleksandrova
j vedel za njo. Kvestura Tziavlja. da se bo j m 2a nas     nJ pfOSfora Z1 ene^a \J1
\ proti vsem krivcem »Milizie Nazionalec j ar^mmM- t„*^ Jm1~,____^  -x -
,     ,            *.t.»     t arugzgn. Zato zahtevamo najencr^ičnej-
! postopalo sodniškim potom. T,                              t> 1 *   T. , !
\ i *I nastop prot! dauasn'1 Bolgarski In nai-
Ji'lijska krajina.
eneriričnefŠo ln takojšnjo vojno Inter-j vencijo. Vsak izjrubljen trenutek je lah-j ko usodepoln. kakor so bili oni Izgub-
- Iz vrparske doKne. Na  ajdovski j ,fen! ,eta J015-« — "0** mnenfe je. da
ljudski šoli nadomestuje na dopushi se na- ! ZUnanfepoTitični polofaj danes še vendar
kajočo učiteljico neka Slovenka »s'srnorina j nI takšen, da bi bila umestna vojna !n-
I maestra Turlam** ki ie bila pred, med In Še ; tervencija Vsekakor pa so na razpolago
I celo po vo'ni le Turlan. Hči poStene slo- j še dmstf pomoc*ki, predno bi bila naša
j yenske rodbfne, se je sedaj naenkrat pre- j kraljevina pr^Uiena«   da poseže po tem
j levila v navdtiSeno faSIstko. Da Je dobila j mesto na aidovski šolf po protekciji se ra-• zume samo cb sebi. Tužna ji majka!
skrajnem sredstvu.
= Trockij na Dima Ju.   Današnji Ifsl
so prfnesh senzacfonslno vest, da se sov-
letsVf Imdskl komfsnr Trrjckfl Že več dn!
mudf na Dunaiu.   Baje se skriva vod tn-
^Irn Imenom fn živi v rTle+7in«ru. Njegovo
I bfvanle na Penalu nI polificTiera rnnčala.
pač pa hrt^e bol'S. nn.*ak nekolfVo ponra-
I vit? svo;e zdravje. Dunaj si ?e izbral v ta
, ,      , ^      namen zato, ker mu 'e mesto znano Se \z
snjemu Ce?kemu telovadnemu druStvu »Or- -    . .   .  . „rttu,xM! ^„„^„.^
»..   v»*   - 1 1     t  t     m. j i časov, ko le živel tu kot politični Izgnanec
tu«. Kot razlog navaja okolnost, da so nem- j Be!ežimo tn VMt w se Ban| ,d, neverjet-
Skl nacuonalc, napovedali protimamfestacfje fcef b| m tQ pryJ da je Troc]^
DUNAJSKA VLADA JE PREPOVEDALA ČEŠKEMU »ORLU« SLAVNOST. — Dcnal, 14. luni!a. (Izv.) Dunajska vlada je prepovedala za 16. in 17. t m. do- | ločeno slavnostno razvitje   zastave tukaj
j ln Je bilo treba slavnost zabranio* radi ozi-rov na javni red in mir.
STROGE ODREDBE V PORURJU. — Essen, 13. junija,   (Wolff.) Pole*
zapustil Rusijo, odkar jo pos*il v Inozemstvu tako zlozlasna oseba. 2e v času genovske konference so sovjetski listi TJ'sal!. da  se  namerava  Ljenfn  osebno ndde?ltl
Dortmunda in Recklinzhausena so progia- i konference, pozne'e pa $0 priznali, da bi
sili Francozi poostreno obsedno stanje tudi ' Mo to Iz mnoeih ozfrnv renraktično, te*
nad Wanne, Herne in Hochst Obsedno sta- ! da ne čupalo  evropski  buržuaziji tako
nje se izvaja t največjo strogostjo. Med 9. j važno osebe- Jfud,„ TrockeCa bi komunisti
i zvečer in 5, zjutraj je najstrožje prepove- bržkone ne pustil! čez  mejo.  zlasU ker ima
) dan vsak promet V mnogih slučajih so bile * ^a.ykazU doVoli letov1^ Um Si laliko
j osebe, ki so bile po 0. uri easačene na cesti, odpočije. _
l. podvržene telesni kazni. Mestni policiji V \ ™B,*tr»*l   prcd5e<?nia Cankov.
Predsednik  novega   bolgarskega kabineta
Wanne je prepavedano nosti sablje. Promet s avtomobili, motornimi kolesi in celo na-
i vadnlmi kolesi Je v mestu   zvečer strogo
j prepovedan.
VREMENSKO POROČILO.
unlv.  profesor  Aleksander Cankov   se le rodil 1880. leta. Svole Studie Je dovrSil na duna'ski ln pariUkl univerzi, v poliHko se j dosedaj sploh nI vmeSaval.   Pred In med i volno je bn Cankov osebni prijatelj Stam-
— Danai, 14. junija. (Uradno vremensko boli skejra» po vojni pa ie nastalo med njw aoročilo.) llladno podnebje je povzrrčilo ma napeto razmerje, k| se le končno Izpre-včeraj dopoldne ob južnem vznožju Alp te menilo v globoko sovraštvo. Cankov nI obilne padavine. Potem pa se Je v Avstriji mogel oprostiti StamboITskemu, da je ho-hitro zjasnilo. Danes so zapadni vctmvi tel uničiti avtonomijo univerze In da je vreme zopet pokvarili. Pričakovati je oblač- proti volil akademi e In znanstvenih krono, semtertja dež in hladne severozapadae gov vslHl državi nov pravopis. Zlasti pa vetrova,                                   * ^xnu ie xam«rU postopek x glavnim artdak
Stcv. 133.
»SLOVENSKI   NA ROD« dne 13. junija 1923.
stran. 3.
kom »Slova« Orekovlm: ki le bfl prijatelj Cankova In ki sa Je dal Stambolijski usmrtiti. Od tistega Časa je Cankov začel zbirati okrog sebe sovražnike Stambolijskega in je bil njihov Idejni vodja. Bil Je v stalnih stikih z vojaškimi ln dvornimi krogi ter je ves čas simpatizira! s kraljem Borisom.
Dnevne vesti.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* ŠČA V UUBUANl.
DRAMA.
Četrtek". 14. Junija: Hamlet. Red C Petek, 15. junija: 2X2 = 5. Red D. Sobota, 16. junija: 2X2 = 5. Red B. Nedelja. 17. Junija: Kar hočete. Izven, Ponedeljek, 18. Junija: 2X2 = 5. Red C. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. Red E.
OPERA.
Petek, 15. Junija: Luiza. Začetek ob pol 8. Red E.
Sobota, 16. junija: Zrinjski. Začetek ob pol 8. zvečer. Red A.
Nedelja, 17. junija: Gorenjski slavček. Vlogo Pranja poje g. Dano vse Začetek ob 8. zvečer Izven.
m
— Premijera »2X2 = S«, satire v Stlrifi delanjih Danca Gustava VVicda je prinesla koncem sezone pravcati »šlager« Od Skr-binška izvrstno režirana in nadvse vestno študirana igra Je dosegla ob skoro razprodani hiši močan aplavz. Občinstvo skoro ni prišlo iz smeha, občutilo je pa humoristično stran močneje, nego satirično. Nekoliko Je morda temu pripomoglo igranje, ki se Je včasih od komedijskega sloga malce nagibalo k glumskemu. Igrali so pa s ognjem, veseljem, skratka prav izvrstno. Le aktu v ječi bi si želel še posebnega študija. Ta akt prinaša vprav žgoče jedro vse komedije, ko ;e stari računski svetnik Hamann pri obiska radi »nemoralne« knjige za mesec dni zaprtega zeta - pisatelja naenkrat začenja kazati »liberalca«, dasi je bil dotlej zagrizen »konservativec«. Padla je namreč med tem konservativna vlada in zato je Hamann začutil potrebo, urno pripovedovati, da Je bfl >v srcu« itak vedno liberalec V tem aktu, ki ima same hvaležne prizore, kakor Snih sploh ni mogoče spraviti ob učinek, so Igrali sicer tudi še dosti dobro, toda relativno manj, nego v ostalih. In ravno ta akt bi zaslužil, da se prav Čisto posebno izcizelirn In da kapaj o sarkazmi kakor raztopljeno £ -so. Pri vsej igri gre za misel, ki nikakor ni nova; tudi Cankar se Je dosti bavil z njo: Da Je ljuba domovina v praksi vsakomur le ogromno korito; eni sede pri nJem ostali se ilivje gnetejo, da bi prišli zraven. In pod tO«
V Lmbifani. dne 12. Junija 1923. — NAŠ NOVI PODLISTEK »RAZ*   Izpit. 1 kandidat (prnr.) Je
PAD IN VSTAJENJE SVETOV J A Danes pričenjamo priobčevati nov pod* listek pod tem naslovom, ki ga je na* pisal sloviti angleški pisatelj Conan Doyle. Roman spada v takozvano fan* tastično literaturo. Zanimivo je, da iz* kazuje celokupna svetovna književnost prav malo število utopističnih in fanta* stičnih romanov, dasi je ta predmetnost kakor ustvarjena za tisto obsežno člo* vekovo hlepenja po neznanih srečah in idealnih svetovih. Odtod izhaja očar* Ijivi in ogromni vpliv, ki ga izziva vsak redek pojav fantastičnega in utopistič* nega romana. Znan je v tem oziru rekordni uspeh, ki ga je pred dvajse* tirni leti imela knjiga amerikanskega pisatelja Belamyja, opisujoč življenje amerikanske družba l. 2000. V enako smer spada tudi naš novi podlistek. V strupenem veletoku angleškega pisale* Ija Conan Doyla, katerega mojstrska iznajdljivost zapletenega in preseneti ji* vega dogajanja je svetovno znana. Naš novi podlistek govori o svetovni kata* strofu ki zadene naš planet. Iz fanta* etičnih daljin nebesnega vsemirja pri* drvi nepričakovani veletok strupenih plinov ter objame v večjem pasu našo zemljo, uničujoč vse človeško in žival* sko življenje. Neverjetna prigoda ohra* nt ožji krog prijateljev pred vsesplošno smrtjo. Ta prirodni dogodek prepleta pisatelj z duhovitimi modrovanji. S tes* nobo občutiš veličino človeškega bitja in uma v strahoti kozmičnih katastrof. Roman je zaslovel po vsem svetu; pre* veden je v večino evropskih jezikov. Ne dvomimo,  da bo ta naš podlistek zavzel tudi naše slovensko občinstvo, ki je bilo od nekdaj dovzetno za fanta* stična snovanja poetičnih duš.
— Za kaj sa Jo odločil dr. KoroSec? Stjepan Radić je na svojem nedeljskem shodu napovedal, da bo od dr. Korošca zahteval, da se končno jasno opredeli. aH je za republiko ali za monarhijo. Ker jo Imel, kakor Usti poročajo, dr. Koro-| šee včeraj sestanek z Radićem, moramo sklepati, da sta se pole«: drugega pomenila tudi o  tem  kočljivem vprašanju. >SIovenec«, ki je sicer zelo gost^bese-seveda nikdar očitno priznavano mentaliteta   den, O tem sestanku docela   mol*!. In menjavajo ljudje v VViedovl igri svoja »sve- j vendar bi slovenska javnost rada vedela
načela, svojo politično pripadnost Naposled celo značajni pisatelj Abel; toda vsaj ta v okoliščinah, ki mu Jih noben človek pravzaprav zameriti ne more Od tega, da prevzame bogato plačano uredniško službo pri konservativnem dnevniku, je odvisna njegova notranja življenska sreča in stalni povratek mlade žene, ki ga Je bila, vzgojena kot izvrstna gospodinja, a obenem v najožji »pisarski morali, zapustila radi škandaloznega« pisateljevanja in svobodnih nazorov. Sedaj stoji pred njim, vsa dra-žestna, s šopkom v roki In vsa skesana. On pa se Je par četrt ure preje vrnil Iz ječe. Kdo bi se mogel upirati? — Podrobnejše poročilo podam v nekaterih dneh. Za danes le toplo priporočam obisk predstave, pri kateri le brat g. režiserja Skrbmška, Vladimir Skrbinšek, prav simpatično debitira!. In tudi za Sancina je bil debi, ker Je Imel menda prvikrat pomembnejšo vlogo, ki jo Je jako dobro IzvedeL. M. Z.
— Gledalskega lista   5t 35 prinaša članek  »Različne novitete«,  »Razno« ter kot umetniško prilogo sliko g. J. Zorma-aa člana opere. Slika g. Kralja Je morala vsled tehničnih zaprek Izostat?.
— »Savrcmenlk«, mjesečnik »Društva hrvatskih kn;iževnika« u Zagrebu prinaša v svoji 4. številki tole vsebino: A. G. Matoš: Malo pa ništa. — Tia Ujević: Pesme. —-Slbe MiliČič: Iz knjige utapanja. — Arden-go Scffici: Duca. — DragiŠa Vašič: Crve-ae magle. — dr. Albert Bazala: O slobodi. «- Iz mlade lirike: Slavko Batušič: Kaka-du; Gazela Dragan Težak: Prijateljstvu; Med ju Prazninom. DragiŠa Cesaric: Očekivanje. — Josip Kolundžič: Marioente M-perkulture. Feuilleton. — Roman. — Kazalište. — Likovne unvetnosti. — Polemika. — Nove knjige. — Bilježke.
— Zbirko Iltogralij Ivana MeStrovIča Je Izdal zagrebški »Proljetni Salon«. V njej prinaša 21 črtežev. Mapa se je natisnila v 30 izvodih, glasečfh se na kupčevo hne.
Glasbeni vestnik.
— Pevsko druStvo »L*ubllanskl Zvon« v Ljubljani Ima v zalogi litografirane partiture E. Adamičevega moškega zbora »Je pa davt slanca pala« (izza časov skladateljevega bivanja v ruskem ujetništvu) in E. Adamičev popularni solospev »Nocoj le pa lep večer« v priredbi ptvovodle O. Mofla za moški zbor. Pesemcj sta lahki la primerni tudi za manj Izurjene zbore. Vsako pomnoževanje prepovedano. Naročajo se pri pevskem društvu »Ljubilanski Zvon«, Narodni dom I. desno, LJubljana.
— Na občni zbor Pilharmonične družbe, ki se vrši * ponedeljek, dna 18. trn. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbena Matice, Vegova nllca I. Ie enkrat opozarjamo vse p. n. člane. Dnevni red Je sledeči: Otvoritev občnega zbora po predsedniku, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve ln slučajnosti. — Odbor.
„Kino Tivoli".
— Kino Tivoli. »Hrepenenje«. Od četrtka do nedelje 17. trn. se predvaja lep ln užitka poln film; slika Is umetniškega življenja. V glavni vlogi glasovite ama talca Marija Prska*
la, pri čem da je. Ali je načelnik takozvane Slov. ljudske stranke, ki je svo-ječasno kot kraljevski minister aranžiral prvi oficijelni poset kralja Aleksandra v Sloveniji in prejel za to zajedno s takratnim klerikalnim deželnim predsednikom dr. Brejcem visoko vladarjevo odlikovanje, prešel z razvitimi prapori v republikanski tabor? Ali se strankino glasilo ženlra to povedati in ugotoviti? Ali jo morda druga verzija resnična, da Jo ostal dr. Korošec dosleden monarhist in da se je zaradi tega razdm?il s takisto »konsekventnim« repub!ikancem Radićem? Slovenska javnost pričakuje, da na ta vprašanja točno ln jasno odgovori dr. Korošcev organ.
— Klerikalno - komunistična večina v občinskem zastopu se nahaja v zelo mučnem položaju. Na vseh koncih in krajih ii primanjkuje denarnih sredstev. Potrošila je namreč že vse razpoložljive milijone, ker se je nadejala, da dobi tu ali tam vendar le še kako posojilo. Njeni upi pa so splavali po vodi. Ker je izčrpala že vse vire dohodkov, stoj! sedaj pred dilemo, kaj naj stori prihodnjega prvega. Vse kaže namreč na to, da ne bo mogla izplačati niti mesečnih prejemkov svojim uslužbencem, kamoli ostalih obveznosti, ako se dotlej ne zsrodi nekaj, kar bi bilo podobno pravcatemu čudežu.
— Minister saobračajb železničarjem. Inspektorat drž. železnic v Ljubljani je dobil nastopno brzojavko ministrstva sao-bračaia: G. ministrski predsednik ie prejel brzojavko sledeče vsebine: Iz Maribora, LJubljane, Zidanega mosta, Ptuja, Jesenic, Murske Sobote, Kočevja In ViŠn;c gore: »Na zborovanju dne 10. JunTa ti. zbrani železničarji In vpokojend zahtevajo, da vlada njihovim zahtevam nemudoma usodi, ker sicer so posledice neizbežne.« Vse brzojavke nosijo podpis: akcl skl odbor. Vsem tem železničarjem sporočite sledeče moje poročilo: Kraljevska vlada Ima v rokah že preko 15 dni moj pred!og o ureditvi gmotnega položaja vseoa prometnega osobja. Ta moj predlog vsebuje poleg materi jalnega zboljšanja tudi celokupno prag-matlko prometnega osobja. Ta zakonski predlog je predložen narodni skupščini In bo takoj prišel v obravnavo po skrajšanem postopanju In Istočasno z vprašanjem javnih nameščencev drugih strok, kakor sodnikov, profesorjev Itd. Priporočam prometnemu osobju, da potrpi In počaka le kratek čas, dokler se ne reši njegovo vprašanje. Apeliram na njegov dokazani patriotizem, da ostao« osobito ▼ sedanjem težkem zunanje-polltičnem položaja m višini Izpolnjevanja svota dolžnosti. Verujem, da ne zagreli dejanj, s katerimi bi sapadlo odgovornosti, ki bi bila za prometno osobje neoprostliva la bi aa državo Imelo nedo-gjedne posledica.
~— Zrelostni izpiti aa drl atoikem noltetfišča v l/abljaai so ae vršili pod predsedstvom g. nadzornika sa srednje šole Jos. Westra v času od 2.-1» Junija. Priglasilo a« 38 rednih gojencev in M prl-vmtlstov. Zrelost z odliko se Je priznala 3, zrelost 17. kandidatom. 14 kandidatom jna4 t«* 1 »rit«) ta ia dovolil ponavUalnl
bii reproblran, 7 kandidatov (med temi 6 priv.) je odstopilo pred aH med izpitom. Zrelost se je priznala sledečim kandidatom: Belihar An:., Benedičič Ivan, Berce Ana, Berce Darinka (z odi.), Bitenc Ivan, Bratok Rudolf, Bre-gam Albin, Cuk Ladislav (z odi.) Pajon Rudolf, Gogala Irma, Oregorič Romana, Horvat Lea, Klemene Prane, Kraševec Danica. Kužeij Frančiška, Medved Stanko, Perhavc Silvo, Rihar Rafael, Rott Gotard. (z odi.), Sartori Natalija, Schiller Melita, Tratnjek Martin, Vrabič Rudolf, Zeleznik Prane, Goederer Ana, Keber Silva, Kem-perie Ljudmi ia, Kiuo Aiiia, Maselj Matilda, Mihelčič HMda.
— Cenjen« naročnike uljudno opozarjamo na poslane jim položnice s prošnjo, da jui točno rešijo in pošljejo naročnino pravočasno. Zamudnikom se list ustavi dne 23. Junija t L pred obema praznikoma .
— Na Jesenicah je pos avljen za carinskega posrednika pri glavni carinarnici Josip P i t a m i c
— Izpust Iz našega državljanstva. »Službene Novine« objavljajo rešitev minstr. notranjih del z dne L, odnosno 4. trn., s katero se dovoljuje izstop iz našega državljanstva Roku Koprlvnikarju, železniškemu uslužbencu v Pragi, rojenemu \ Siražišču, ia Cirilu Globočniku, knjigovodji v Pragi, pristojnemu v Ljubljano. Oba imenovana prosita za češkoslovaško državljanstvo.
— Lekarna v Sevnici. Mag. ph arm. Anton A b r a m o v i Č. Šef lekarne v vojaški bolnici v LJubljani. Prosi za podelitev koncesije za novo javno lekarno v Sevnici. Prizivi zoper naprošeno koncesijo se morajo vložiti tekom štirih tednov pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
— Spomenik srbskim vojakom tn inter* ntrancem na Češkem. Na vojaških pokopa« liscih v Češkoslovaški leži pokopanih mnogo srbskih vojakov in državljanov, ki so kot vojni ujetniki ali intemiranci umrli po tabo* riščih. V spomin v zavezniški državi pokopanih vojakov bodo postavljeni v Ceškoslo« vaški trije soomeniki. Pred vsem prihajajo v ooštev Velkv Neder tn Prat»a. Spomenik v Vclkem Nedru. ki bo postavljen kot prvi, se bo nahajal na ondotnem pokopališču, kjer je pokopanih 6000 Srbov. Za postavitev spo* menlkov se je konstituiral odnor, v katerem se nahajajo zastopniki Jugoslavije, jugoslo* venskega Kola, čeikoslovaIke*jugoslovenske lige in zastopniki čeških oblasti. Temeljni kamen prvemu spomeniku bo postavljen naj« brže ▼ juliju tekočega leta. Načrti zrn spo« menik ie niso predloženi.
— Javnostil Državni nameščenci, železničar'! in upokojenci si hočejo z odločno akcijo svoj beraški gmotni položaj Izboljšati. Za izvedbo te namere pa so potrebna sredstva, zlasti aato, ker so psdle že prve žrtve. Pokrajinski akcllskl odbor v Lir b Fan 1 Je razposlal pred kratkim trgovskim slojem In denarnim zavodom oklice s položnicami. Računajoč na naklonjenost teh krogov naši stvari, apeliramo nanje, da našo akcijo podpro s primernimi prispevki. Ne prosimo zase, dasi bi naša revščina končno tudi to upravIČevala; a še Je v nas ponosa, kj nam to zabran'uje. Potrebujemo le sredstev za korake, ki Hh hočemo izvesti, da nas bo država plačala tako, da bomo mogli živeti. — Pokrajinski akcijski odbor Ljubljana.
— Kam premeste smotfnlntce? Pišejo nam: Koliko objektov (skladišč) za to vojaško razstrelivo se bo zgradilo, le m* končno določeno, to le stvar vojaške oblasti: vprašanie Je le. kje naj b-; se zurzdili? Vpoiiev pride tu, kakor čujemo: gozdiček poleg velikega vol. ve stališča pri D. M. v Polju, potem gozd onkraj Save in končno par sotesk našega Golovca. Splošne zahteve javnosti in Interesiranih občin pa so: j Proč, daleč proč od mestnega pomerila fn | okoliških vasi. najmanj par kilometrov proč, onkraj Ljubljanice ali pa Savel
— Sprejem učencev v prvj razred ljubljanskih srednjih šel za šolsko leto 1923 24. Na I. drž. gimnaziji, drž. realni gimnaziji (Pol;anska cesta), drž. realni gimnaziji s slovenskim m nemškim učnim jezikom In drž. realki bo vpisovanje v nedeljo dne 24. jtinTa 1923 od S. do 12. ure Učenci naj se priglasilo v spremstvu starlšev ali n rh namestnikov ter naj prineso s sebol krstni Ust In oblskovaino l?pričevalo zadnjega razreda ljudske šole. ZunanM učenci se lahko zglase tudi pismenim potom. Sprejemna preizkušnja se prične v sredo dne 27. junija t. 1. točno ob 8. url zjutraj.
— Zgodna domači pridelki na trga. Te dni so pr'neslf kmetje na trg domaČo novino: krompir in gr?h ter Češnje, toda cene so take, da obide Človeka mraz. Kg krompirja stane 25 kron, kg graha (stroč:ega) 41 kron, kg slabejš-h črešenj 44—48, rdeče Jagoda *e prodajajo liter po 24—28 K. borovnice liter po 28 K in tudi dražje. Našemu kmetu so zdaj razmeroma prav dobro godi. ker spravi naj nežna tnejŠI sadež v lep denar. Zato je pa Ljubljana razkričana kot najdražje mesto v Sloveniji In Hrvatski, ker kmetje Že ne vedo kako visoke cene bi nastavili za svoje pridelke.
— Kopan'« v Tomacevem in Latah. Prihodnje dni se prične kopalna sezona v Savi. Kakor čujemo, bodo tudi letos zopet upeljaai kopalni vlaki do Laz in nazaj.
— Letošnja košnja se Jo v ljubljanski okolici m po Dolenjskem ta dni pričela. Ca bo vreme količkaj ugodno, bodo Imeli gospodarji lepe mrve v obilici.
— Celjske vesti. Podružnica fe-rljalnega Saveaa na trgovakl ioll priredi v nedePo dne 17. Junija svoj cvetlični dan. Dohodek cvetličnega dne se bo porabil za aktiviranje podružnica in za vzdrževanje prenočišč sa dlake, ki pri- j hajajo v počitnicah v nale mesto. —* C a I J-skl hišni posestniki bodo imeli v I soboto 16. trn. v hotelu pri »Polti« ob 20. i zvečer ahod. Rarpravljnlo ae bo v važnih ' davčnih In drugih gospodarskih zadevah. \ Na shodit poroča tudi predsednik društva hišnih posestnikov g, Trelich la Ljubi a ne. j m g+l*V U 1# i aoa«4tli«k skočil j I
Maidičev jez na Sp. Hudinjl in utonil, se zove Haljig Zimer. — U topljenja Je reši! te dni v Savinji g. g. Valentin Jarmu čevljarskega vajenca A. Grešnika. Potom umetnega dihanja so že skoro mrtvega mladeniča spravili zopet k ŽIvijcn:u. — Policija Je spravna na varno dve ženski osebi eno radi prostitucije, drugo radi neks v L'ubllani izvršene tatvine. Oddani ste bIH v zapore okrajne sodnlje. — Velika množina jagod se Je pojavila na ce! skem trgu. Prodajajo se liter po 20 kron. Tudi črešen^ je po 20 K za Hter dovolj na razpolago. Ker je letos tepa zgodnjega sadja dovolj, se nam zde cene previsoke. — Vstopnice za sobotni koncert Celjskega pevskega društva v Narodnem domu se dobe v preJproda'1 v knjigarni Gori&Bf & Leskovšek. — V p o-tok Koprivnico Je na Dolgem polju padla triletna deklica Dora Kmetic In utonila. Voda je truplo odnesla in ga doslej še niso našli.
— Razne nezgode. Josip Močnik. 13 letni čevljarjev sin Iz Križ pr< Tržiču Je popravljal čevlje. Pr{ delu pa ga ;e njegov brat po neprevidnost! sunil z nožem v trebuh in ga prece} poškodoval. — Zidarskemu pomočniku Juru Ma:!j?nu. je pri zgradbi stavbe «Vz2jemne poso;i!nice» vrgel neki sodelavec na levo nogo težko desko in mu Jo zlomil.
— SlačaJ »m!ster!!ozne Grkirje« razjasnjen. Kakor smo že poročali, je bila v Beogradu najdena na železn'ški progi zvezana Grkln'a ČVabata Kotas, ki je s svo-Jlmf fantastičnimi pravl:lcaml, da so Jo napadli in zvezali roparji Itd. dolgo Časa vlekla beogradsko policijo za nos. Sedaj Je slučaj »mlsterijozne Grkln;e« razjasn'en. Grklnja Je doživela celo Od'selado. Njen mož le padel v volni. Ona pa Je potovala s Poljskega v Nemčijo, odtam v Odeso, Carigrad. Atene in Pariz, kjer se je poročila t nekim Kotasom, s katerim je odšla v Albanijo, kjer Je bila v službi Italijanskega konzulata In so jo radi tatvine izgnali. Prišla Je v Beograd, kjer ie hotela izvršiti samomor, vendar so jo našli pravočasno, Kotasova ie bila oddana sodišču, ker le oblasti vodila za nos.
— Priporočljiv občinski tajnik. Včeraj na 14. t. m., nekako kmalu po polnoči, je vlomil do sedal neanani tat v stanovitni'* oficilala Josipa Cerarja, v pritličju hiše št. 7 ob Cesti na Gorenisko železnico. K sreči ie tau zaslišala oficiialova žena, ki je zbudila svojega moža. Slednll je odprl vrata pred« sobe in zakričal: »Kdo je?«, nakar je nočni obiskovalec izginil skozi stranišče, odkoder je prišrl, pesteč v njeni ves nabrani plen, sa okoli 7000 kron obleke.
— Svojo ženo prodal. V Skopim se Je odigral te dni Interesantan slučaj. Uradnik sanitetne uprave Vladimir PopovIČ je prodal svojo ženo, s katero je dve leti žrvel v zakonu kavamaru Blažu BoŽlmrviču za 5000 dinarjev. Policija pa je pravočasno zvedela za »čedno« kupčijo in Jo preprečila.
— Paskljević upa na svobodo. Zagrebške »Novosti« prinašalo zanimivo poročilo o Paskf'evičevem bivanju na Reki. Med tem ko sf zagrebške oblasti belijo glavo, sedi PaskljevIČ udobno na Reki in se kakor pravi sam »vrlo dobro osjeća«. Tirano dobiva od zunaj In sicer vse kar mu srce poželi: sadje, tobak, liste, kn'Ige, mnogo korespondira, skratka ne manHea mu ničesar. Z Italijani se je brzo sprijaznil, zlasti mu ugaja ker tako ljubezniivo "postopa'© g njim. Jugoslavijo Imenuje deželo barbarov. Se vedno pa ponavl'a, da Jo nedolžen, tako v govoru kot v pismih. Policija v Sušaku Je prestrigla eno njegov'h pisem v katerem Je pisal neki dami v Dalmaciji fn ji zagotavlja večno Pnbezen m zvestobo ter If presrčno zagotavlja. da je nedolžen. Tudi se bo Irhko prepričala o tem takoj, ko ko bo na svobodi. Navedel je tudf kral kjer sr bosta sestala. Kakor ie torej videti računa Pasklevlč na beg. Nadalle navaja v pismu, da ga je obiskal nek! zagrebški odvetnik in mu prinesel d^n^r in perilo. Končno Je pristavil, da se nikoli več ne vrne v »deželo barbarov«.
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v Četrtek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Kar Je re«, )e res! Testenine »Pelca-tete«, kakršne se Izdelujejo v zadnjem času. so tako okusne in tečne, da se Jih splošno hvatl. — Gospodinje, zahtevajte Jih pri trgovcih! -4
— Trtzlavami! V Četrtek dne 14. i-nfja 1923 ob osmih zvečer se vrši v salomi pri Mralcn poslovilni večer. Pridite vsi? Gij. starejsine in prijatelji društva vljudno vab* ljcni.
— Odbor »Tripfavs«. Na ITT. rednem občnem zboru i. a. d. »Triglav«, podružnici Ljubiiana. dne 9. jimijs 1.c23. hcvofJen odbor se je na prvi seji dne 12. |rmfja 1923 konsti* tulral taVo«le: predsrdnlV F^njo Bnš, cand. phi!.; podpredsednic Mirko Roš, cand. ivr.', tajnik Ergelbert Gostiša stud. iur.: blagaj« nik Ivo ErhartiS stud. teh.: Vn'i'ničar Jakob Jurič. stud. med.; gospodar Dr>micijan Se« rajnik stud. teh.: arhivar Tone Konjar, stud. Iur.; narn-s*T!lk Odon Plr^lnšek, rand. iur.; revizorja Ervin Mejak, cand. tur.; Tone moj« zer, eand Iur.
— Češka oboe V nedeli 3.23 Hod. rano oSlezd na Oolici, večer nazpči Tohoto kržsneno vzletu sučasnčte se co možni ■efvlce — hoste" vitsnl. Agitujte a prihlaste se do sobotr u p. Skopka, Mestni trg a Ve-fer scha^ka u Mraku.
— PomoonlšV: zhor gromka trgovcev v LJubljani Ima svoj rrdnl občni zbor v četrtek dne 14. funila 1923 ob pol 8, url v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1.) PoročMo načelnika In ta?nfka; 2.) Stališče zbora v mezdnem gibanju: 3.) Stališče zbora glede delovnega Časa: 4.) Sp*ošna navodila ln polastila odboru za bodoče delo: 5.) Določitev za krite stroškov pomočVSkega zbora; 6.) Listanovitev Zvere pom. zborov v Sloveniji: 7.) Raznoterosti. — Za sl'TČai da občni zbor ob napovedani uri ne bi b'1 sklepčen, se vršj eno uro pozneje nov ebčm zbor. k| Je ob vsakem številu »deležnikov sklepčen. Pravico udeležbe imajo sama tiaa| PomoČnilkaam
zbora, to so name^enci vseh onih tvrdk, ki so priglašene gremiju trgovcev. K obilni udeležbi vabj Odbor.
— »Akademskega društva jugoslov. tehnikov v Ljubljani. XV. redni občni zbor se vrši v soboto. 16. tm. ob 14. uri na tehniki soba št. 14. Vabi eni vs<; strokovni in podporni člani.
— Prostovoljno taštino tlrušfvn Preska* Medvode je proslavilo desetletnico svojega obstoja dne 10. junija t. 1. z \e!iko okrožno gasilsko vajo. To3no ob 14. uri da t -varni« šk3 sirena v Goričanah pri Medvodah znaj menje, da je nastal požar v tovarni. Od treh strani so prili!fe!a gasilna društva (Preska. Sora, Medno, Zgornje in Spodnje Tirnice In Smlednik) na mesto požara. Z največjo hi* trico postavijo svoje brizjj.-.lriice na razna mesta k Sori, in ko je poteklo ravno sedem minut, so vse brizgalnioe metale vodo na tovarno od treh strani. Slične vaje so nepo* pisne važnosti. Tudi ta vaja je pokazala veliko izurjenost in spretnost na?ih vrlih gasilcev, ki žrtvujejo skoro sleherni prosti "^s ter se urijo, da zamorejo svojemu hl\l* njemu čim hitreje prihiteti v nesreči na po« moč. Čast jim!
Sokolstvo.
— »Ljubljanski Sokol« opozarja svoje članstvo na javno telovadbo bratskega dru* Stva »Sokola I.« v nedeljo dne 17. t. m. na Taboru z vabilom nt udeležbo. — Odbor.
— Sokolsko društvo v Kočevju vabi bratska društva iz Loškega potrka, Sodra-fke. Velikih Lašč. Ribnice In Dolenje vasi. kakor tudi druce brate in prijatelje k telovadnemu nastopu, ki se vr§i ob vsakem vr«*-menu v nedeljo 17. t m. ob 14
— »Sokol« v Gor. Lozatcu priredi v nedeljo dne 17. tm. ob 4. popold. svojo prvo javno telovadbo vseh oddelkov društva v krasnem senčnatem gaju za gradom. Vabimo vsa sokolska društva in Sokclsrvu naklonjeno občinstvo k obilni udeležbi! — Zdravo! — (Notico smo dobfH brez pristojbine s pr'pcmbo: Prlstobino poravnamo, ko Jo nam naznanite!« Neštetokrat smo Že naznanili, da je treba plačati za vsako besedo 20 par, ln iz;avlli, da ne priobčimo nobene ob!ave brez istočasno vposlane pristobine. Vkljub temu nam društva pošllja'o svole objave brez pristojbin In s pripombo, kakor Je zgoraj$nja. AH že ne delamo dovolj tlake druStvom? Ali naj nastavimo še posebnega tainlka, da bo sporočal druStvom dolžne prispevke, na katere potem Itak navadno pnzabl:o, da jmamo potem 5e stroške za poštnino?! Zato Izjavljamo zadnjič: »Objava brez pristojbino gre v kol in naj |o pošlje Peter ali Pavel!« Uredništvo).
tmmammammammaramammmESBmaf
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMDOLO »JUGOSLOVENSKE MATICE«
Turistika in sport«
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunaj, 13. junl?a (Izv.) Rezultat prvenstvene tekme drugega razreda Slovan i Cricketer 6 12.
— »Planinski album«. — Slov. Plan. Društvo v Ljubljani Je izdalo v proslavo svoje SOletnice (1893—1023) »Planinski albuma, ki vsebuje 100 krasnih planinskih slik. — Lepi posnetki nam zaporedno pre-dočulejo najvažnejle gorske vrhove pokrajine In koče SPD. v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniških planinah In v Pohorju. Albumu Je priložen 32 strani obsegajo^, dpfs slik, prirejen tako, da se ob opazovanju slik Izpoznavajo tudi zadevne krajine In tako ufiva vsa krasota naših planin. Lična, v platno vezana knjiga bo v kras vsakj sobi in naj se ne pogreša v nobeni kn.ižnicll Nabavj rjaj s1 Jo vsak planinec; kdor še nI turist, naj si oskrbi »Planinski album«, da bo vsaj po slikah spoznal lepoto naših gora. Album je Izdelala Zvezna tiskarna in kn'lgama v LJubljani. Cena 120 dinarjev, po pošti 10 din več. Naroda se pri Osrednjem odboru SPD. v LJubljani. Kralja Petra trg št. 2.
Izpred sodišča.
— Defomnr. Dne 13. t. m. se Je pred porotn;m sodiščem zagovarjala 31 letna Justina Koželj, ki Je dne 12. aprla tega leta na Rudniku povila dete, ki ga je vrgla v bajer na Rakovniku. ObtoŽenka, mati pete« rib. nezakonskih otrok, je pri razpravi za* nikala. da bi otroka preje zadušila. Bila jo obsoja na eno leto težke ječe.
— PrlnnroHHv obHnst talnik. Včeraj' donoldne ie sedel na obtožni klopi že večkrat predVaznovani 271erni občinsVI tajnik Ivan Senekovič iz Beguni, ki je dvignil na račun občine v Logatcu 40 200 kron in jih v Ljubljani zapravil. Senekovič se je zago* varjal. da je živel v skrajno slabih gmotnih razmerah. Z ozirom na obtežilno dejstvo, da je bil že večkrat predkaznovan, je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Borzna poročila.
— Ziffreb, 14. junija (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.25, 16.373, Pariz 5.775. S.S25, London 422.—, 423.—. Berlin 0.09, 0.0915, Dunaj 0.127, 0.12S5. Praga 2.71, 2.73. Trst 4.22, 4.25, Newyork 91.—. 91.50. Budimpešta 1.175. 1.225, Valute: dolar 89—, 90.—, lira 4.17, 4.19.
— Curih, 13. juniia. (Dir.) Beograd 6.140. Berlin 0.00579. Praga 16.635, Milan 25.87. Pariz 3534. London 25.70. Newyork 5-565.
— Trst, 13. junija. Beograd 23.35, Berlin 0.024. Praga 64.40. Pariz 138.25. London 99.40, Newyork 2130. Curih 367.-^
Poizvedbe.
— Lna 9. funja se |e našel v vlaku iz Zatreba v Ljublhno damski dežnik. Dobi se na Jerici Št. 29 pri Ljubl'ani.
— Zvedela bi raca sa naslov dečka, ki Je v nedeljo pri kopanju v StcpanJi vasi zagnal kamen v slavo dijaku Rudofiu Salchar-)u če ga kdo takrat navzočih pozna, naj ml sporoči na naslov; Mlolu Lok ar. Cojzova ceaUiILA -
cltran 4'
»SLOVENSKI   NAR OD« 3hc 10. junija 1^0.
Itcv, i j o.
Gospodarstvo.
—g Živtnfekl seamcnj v Martaoro. Zadnji živinski semenj dne 12. junija Je bil valed neiioodnega vremena slabo obiskan. Prirnak) ae Je 90 volov, 177 krav, 3 teleta i n 1 bika, skupaj 271 aiav. Cene ▼ dinarski veljavi: debeli voli 14—15, poideneit voli 12.2o—ia75, plemenski voil 0.25—12.50. Biki za klanje po 12 din, klavne krave 13.50—14.50, plemenske krave 12—12.50. ■trave za klobasarje 8.25—11, molzne ln breje krave 10—13.50. Mlada živtna 10— 13.25. Pri cenah xa izvozno Živino se je pokaralo, da so bile v zadnjem času pretirane ia da so se večji tzvozničarjl odtegnili Maribora. Cene za tako živino namreč nfco poskočile, kakor so prodajalci mislili, nego so obstale pri cenah zadnjega sejma, deloma so tudi še padle. Podražile so se cene le živini, za domačo vporabo, pa tudi prt tem bla^u ne v pričakovani višini. Zna-<QBbo za prevrat v cenah živini je tudi sln-čai, ko je kratko pred sejmom nek večji živinorejec tz Hrvatske prfpelial v Maribor 14 parov težkih volov, za kakoršne so naši živinorejci na predzadnjem sejmu zahtevali po 20 din kg žive teže. Lastnik te prvovrstne živine pa bi bfl rad prodal vse vole tudi po 10 din, pa se ni v Mariboru tudi od zunanjih prekupčevalcev nihče oprijel te kupčije, Z ozirom na negotovost sušenja in spravljanja krme in radi Izvoza boljSe avme od sosednih držav, ki so privabile mnogo   izvozničarjev i? štajerskih
Je pričakovati,  ako ao padca vsaj zelo umerjenih cen.
—C Novosadska blago mi borz* 13. juntja. Novf Sad. 13. justia. Na prodnktni borzi morajo: Saška pfenica 77—78 kg, 2—3%, 1H v*g. 42730, banatska 77—7a k*. 2—3%, parfteta Zenta iH va*. 432-50, banatska 76—77 ko. 2—3% 2 vag. 4», haški ječmen 64-65 kg, 2 vai. 285, bafld oves, iskanje 290, baška koruza 41 vag. 255—257.50, baška okrogla, 3 vag. 357.50— 260, bela baška 2 vag. 277.50, baška za Julii dupl. kasa 10 vag. 206, sremska dupL kasa, 2 vag. 267.50, baška meka »O« 1 vag. 650, »Oc 2 vag. 645—650, »6« 2 vag. 475, >7c 1 vag. 420, sremski otrobi v papirnatih vrečah 2 vag. ISO, baflr.1 v vračah od kite 2 vag. 130, baški t papirnatih vrečah ponudba 135. Tendenca prijazna.
—g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 13.1«-
nija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja noti-ra)o: Pšenica (76—77 ko) 400—420, rumena koruza 260—270, rž (71—72 kg) 358— 365, ječmen za pivovarne 336—340, aa krmo 290—305, oves 290—300, pisani fižol 500—600, beli 450—550, moka št. »0« 650— 675, »2« 635—650, »4« 600—625, za krmo 190—205, ržena 450—475, drobni otrobi 140—155, debeli 200—210. Tendenca mirna, nekoliko čvrsteja.
—g Tedenski Salem v Zagreba. Zagreb 13. junija. Sejem Je brl srednji. Živine približno, sena zelo malo radi dežja. Kupcev dosti. Notiralo v dinarjih za kg žive vage:
VoH L 13.25—15, H. 13—13.75, bosanska živina 8.75—12, domače krave L 13—13.75, teleta I. 15.30—16.50, n. 15—16, pitane svinjo 22.50—25, II. 20—21. III. 20—20.50, konji so bfii od 4 do 20 tisoč Dan. Staro seno 11230—150, novo 112.50—125, detelja 135 —200, slama 100—150 Din sa mtc.
—f Beogradska blagov a borza 13. talit. Notlrajo: Nova pSeruVa za avgust 76 kg, 3—4%. franko Beograd, prodajalčeva Izbira* Iskanja 320, koruza franko Sme-derevo ponudba 375, iskanje 270, Ječmen novi zm avgust, franko Beograd, iskanje 200, šljive nova garaitura sa september, franke vagon Valjevo. ponudba 400. otrobi bruto za noto, franko Beograd prompt ponudba 150, iskanje 140.
Razne stvari.
• Mesec maj. »Vsa zemlja je zopet vesela, vesel Je človeški obraz.« — Fr. Levstik. — Opisali smo v »Slov. Naroduc mesec april ali mali traven z ozirom na vremenske razmere tega meseca ln povedali, da je bit skozi In skozi muhast ter da Je bilo večinoma deževno vreme. Mesec maj Je pa nastopil v svoji najkrasnejši pomladanski obleki. Tak je bil skozi prvih deset dni. V teh desetih dnevih le bilo vedno lepo, gorko ln solnčno vreme. Le enkrat Je nekoliko deževalo, sicer ponoči od 4. do 5. tako, da se Je atmosfera, ki Je bila skoraj Že tropična, temeljito ohladila. Pomlad je bila v polnem razmahu. To lepo vreme pa nI
bilo ugodno samo za izletnike, temveč tudi za poljedelstvo, kajti vsa narava je oživela v svoji krasni lepoti: vse se ie osvežilo, vse je klilo novo življenje. Vesela je bila narava, kmet na polju in vse, kar lere in
gre. Ker pa vsako lepo ali slabo vreme traja le nekaj časa, je sredi meseca ju£ni veter prinesel dež. Toda ta izprememba vremena je le blagodejno vplivala na naravo, kajti radi že suhega in topleca vremena je bila zemlja   potrebna   mokrote. Posebno močno je deževalo 17. in 15. maja in ie že nekoliko suho zemljo defaro  namočilo. Za binkoštne praznike nam je sv. Duh prinesel krasne soJnčne dni in najlepše pomladansko vreme. Severovzhodni vetrovi so povzročili ob tem času rapidno padanje temperatura tako, da je toplomer kazal na prvi praznik ob 4. zjutraj 4-3*6 % R, kar je bilo krivo, da so občutljivi ljudje zopet poiskali spravljene površnike in zimr>ke suknje. Nepričakovano  ohlajenjc  ozračja Je prineslo tudi slano, ki je pa napravila le ponekod malenkostno škodo s tem. da je ©smodila krompir, fižol, sadnemu drevju pa ni mno^o Škodila. Ker so nam letos »ledeni svetniki«: sv. Pankraclj, sv. ServaciJ in sv. Bonifacij z mrazom   prizanesli, so nam pa 3lnko$ti Prinesli hladno, zato pa tem lepše vreme. Te lepe praznike so porabili mestni prebivalci za svoje izlete. Dne 25. maja. na dan sv. Urbana, je bilo lepo, solrJno ln toplo vreme. Vremensko prorokovani? pravi: »Ce Je na sv. Urbana lepo, rado suši se polet! seno«, a ker je ponoči od 25. na 26. maja bli-
skalo ln gromelo ter padol del in pravi »vremenski prorok« Po^ ten Urban dobreza vina Je željan,« le P" - k -vati, da bi tudi tria letos dobro V noči od sobote u j nedelje {26—21. maja) se
Je lepo jasno vreme \sled zračne drpre-je na zapadu in severovzhod-i spremenilo. Deževalo ie eno noč prav Izdatno, a proti lutru se Je zjasnilo in imeli srno vsi cd teea v nedeljo (27. maja) prav lep pomladanski dan. ki je pa bil precej hladan. V ponede-ljek (36. maja) Je bil proce] ^orak ln ja<:n dan ter Je solnce prijetno sijalo. Bnš tuko 29. maja (torek): popcldne ju pritisnil ]lj?.-io-zahodni vetrtč. ki je nam p nesel nt žja. Potem se je pa zopet zvedi ' > pihal je prijeten severo-vzhodni vetre ki je ten raturo še precej oh! 90. in 31. maja
sta bfla krasna pomladanska dneva ln ki-kor je maj nastopil z najkrasncjšlm pomladanskim vremenom, tako je maj tud. končaj z najlepšim solnčnlm dnevom.        A. L.
Jružbe sv. G<ri!a in Metoda^!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
NOSITE PALMA KAVČUK PETE
IN MVČUK-PODPUTE
ZNIŽANE CENE
Sfanouaikje
t
na periferiji ali v bližnji okolici mesta lito »trna stranka proti dobri nagradi. Everrt se vzame hiša v najem. Ponudbe na E. Kralfi Brezovica (barake)
Prostovoljna lovna družba
6103
e vrši v soboto, dne 16. ftmtja 1025 ob S. popoldne in nadaljevanje v ponedeljek, Dtmajska cesta 25, I. nadsir. Rasprodaja c: Velika oljnata slika (original), ogledala, velfka železna blagajna „Tancsos", bronasta ura z alabastrastkn stojalom, peč (Dauerbrand-ofen}, omara za led, različne mize, omare, perilo, preproga, kozarci, vaze. knjige, orožje in lovske potrebščine ter drugi predmeti.
rbnfka
oženjenega, za oskrbo mojih vinogradov rabim za takoj. Cenjene ponudbe na naslov: Frlc Zeml]l$i velevino-
gradnik, Ljaiceaor.
Urarska in dragn-iarska rrgoolna
M prote na zelo prometnem mestu v Zagrebu na Ilici, katera obstoji že 13 let ter je zelo dobra ek-sistencija. Naslov v upravi Slov. Naroda. 6067
! Iz ir?e raie!
Redka  prilika se daje vsaki varčljivi gospodinji, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno I. belo debelo slanino po 1 Kc, L posušeno slanino po 1 Kc, I. paprika-slanino Kc Razpošiljam počensi od 5 kg naprej v poštnih za-zitklh ali po železnici, brzovozne proti povzetja.
Gj. P. PRODANOVIC, Novi Ssd (Vojvodina)
Eksport — Import.
P. t.
6178
Konečno se nam je posrečilo, neposredno od prve in največje amerikanske tovarne branil
Mm (M) m ferabne ([temi fin)
avažaS
Ti Wrig iajtftvi (irealni) mani bonboni ao pripravna«! iz noj-noljfHi zeUic Amerike, kakor hrlzarrtem, sokov osvečnjocih Mor aa le z ozirom aa to ponaredka istih vsled njihove pl ■ mlatauet m učinka nemogoča.
Profesor AHan Jobason pile v Bdmburger nadidnalni revi)! sledeče:
ttriglevevf avofflnj bonbonj ap okrepflo z« tasssee as
Športnike. Ohranijo la pomnožijo vskajnost aadrfctiajo lejo la tla (L zmaijHjejo znoj, učijo celo sUaateegi kadilca vzdržati te tobaka m ohranijo ustno voftf
Obnovite
naročnino!
Mesečna soba
Z DOBRO DOMAČO HRA* NO SE ODDA DVBMA OO* ŠPICAMA. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 6186
Družabnik
SE SPREJME K DOBRO VPELJANI LESNI TRGOVINI. — Ponudbe z navedbo kapita* la na upravo »Slov. Naroda« pod »Lesna. 31/6175«.
Lepa svetla soba,
soinčna loga, z električno raz« svetljavo, v L nadstropju vile, blizu sredine mesta, SE OD« DA SOLIDNEMU GOSPODU. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6181
Dva dijaka
IŠČETA za prihodnje Sol* sko leto SNA2NO SOBO Z DOBRO OSKRBO. — Ponudbe na upravo »Slov. Na« roda« pod »Dobra hrana/6183«.
Proda se AUTO
raaaoke »Pucfe«, modemi, skoro nič rablfeo. izvrsten. 6sedežni. Vin. 38 KP, z automatom, električno »Besea* raasvetlja* vo. — Naslov pove upravj« »Slov. Naroda«. Sw
S 1. jnfljesft t. 1. SE SPREJME
sposobna (Kmforistie|a
ZA VEČJO TRGOVINO V MESTU NA GORENJSKEM. Začetnice izključene. — Oferte je nasloviti z zahtevki plače na naslov, ki se poizve v upravi »Slov. Naroda«. 6176
Družabnik (-ca)
s kapitalom 50.000 Din SE IŠČE ZA DOBIČKANOS. NO PODJETJE s sodelovanjem ali brez »odelo ve* nia. — Ponudba na upravo lista pod »Sigurnost 315/6190«.
Kot nakiipovalec lesa,
skladiščnik ali stično, v kasni fr novini dobro izveibtma moč. IŠČE MESTA V KAKI VEČJI TRGOVINI: gre tudi v Srbijo. Prevzame tudi zastopstva i. t. d. — Pomtdbe pod »Nakupovalec 11/6174«.
Obvestilo.
Kvanta?!« eenjeain trfjc-r*
da sesa s 1. juni jem 1923 izstopu iz tvrdke Josip Rajltsr
<£- Comp., ter od tega dneva ne prevzamem nobens obveznosti
J* imenovano tvrdko.
fol/anj, 1. junija 1925.
Kmrot PeČovnik.
Lepo posestvo s hišo,
Svinjskim in svinjskim Me* vom, komolcem, gospodarskim poslopjem, 8 oralov travnikov, njiv in gozda, PRODAM ZA* RADI DRUŽINSKIH RAZ* MER. — Hiša je pripravna aa obrt ali trgovino. Stanovanje takoj na razpolago. — Zdo&efL Gobarja 42 pri Caifv. ti«
Troovsta Irisa.
•bataječa is 5 sob, 4 kuhinj,
obokane kleti, ssrlndrioa, I z izložbo; vse prosto, na feriji mosta Ljobljane, Si do 300.000 krpo naeeato* SI RADI SMRTI Z VMM IN* VENTARJEM PRODA. Oen« 125.000 dmnsiev. _
Dve sobi in kuhinja
ZA ODDATI za časa po* čitrde, -— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6177
Znanja želi
ljubitelj narave z ravnorako gospodično v svrho sktrpnih iz* htov. — Dopisi pod Flora/6169 na upravo »Slov. Nar.« 6169
zmožna tudi vseh dragih pi* tarniSki del ISCE MESTA NA DEŽELI. — Ponudbe pod »Knjigovodkinja 146/6190« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovina se proda
z raznim blagom. Potrebna glavnica 40.000 Din. — Na* slov pove uprava »Sloven* skej?a Naroda«. 6093
Nemeblovana soba.
po mofnosrl e posebnim vhodom, SE ISCE ZA TAKOJ. — Stanarina postranska stvar. — Ponudbe nod »Tako j/6171« na uprarro »S*ov. Naroda«.
ERostano^snska vila
Cneva) s proFtkn .*.rtn^vxnjcsri. 5 sob, k-ihin^. velika klet. obširen rrt, v Korvtkovi ulici. 10 minut od glavnega kolodvora v LJubljani, SE PRODA. — Naslov ^otc unrava rtsta. 6173
Pletilko,
dobro izurjeno, SPREJMEM TAKOJ. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6170
SOBA se odda
SAMO SOLIDNEMU GO, SPODU. — Naslov pove uprava »Slov. Nar. 6172
Voz na dve kolesi
(ciza) ter ŠTIRIDELNA 2E* LEZNA VRATA NA PRO* DAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 6081
Odda se velika prazna soba
v sredini mesta. — Ponudbe pod „Prazno 6139* na upravo Sloven. Naroda. 6139
Mo skladišče,
prostorno, SE ODDA y NAJEM. — Poizve se v Jelkovi ulici 20. 6131
Sprejme se
■Piha PFGSSšHOfe
za trgovino. — Ponudbe z navedbo plače na postni predal 115, Ljubljana. 6163
«/! pri ke*r*m peć t »t f v **t are* vatnnje T«^E TREZEN IN VESC ZAKONEC brez otrok, srednje starosti. — Ponudbe j? poslati na upravo »Slovenskega Naroda«   pod »KoČijaž/6122«.
Pareeli
z vsem stavbnim materialom na periferHi Liuhliane SE PO ZELO NTZKI CENT PRODA.
— Istotsm SE PRODA radi selitve   NEKAJ POHIŠTVA.
— Naslov pove uprava »Sl^v. Naroda«. 6104
PfCBatfatropBa hm
s nevrniT stanovanri SE PRODA. Obenem se proda tudi gospodarsko poslopje, ki je kupcu takoj na razpolago, kas kor tudi stanovanje, obstoječe is sobe m kuhinje. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 612f
RABIM za popoldanske ure neT:ai dni na teden, proti p*v* salni mesečni placi STAREJŠO 2ENSKO MOC eventualne t-ndi stalno. takSno. ki bi ho* tela  ponafati pri gotpodinj?
stvu in opravljati driga lahka dela v pomoč gospodinji, proti
hrani m stanovanju v hk?i. — Naslov pove uprava lista. 6179
A VTA 105-23-8
Družna.
24. jnnfla !9?3 ob 9. se bo prodala na lic« mesta v St. Vidu nad Ljubljano hisa it. 60 z dvoriščem in gospodarskim poslopjem pare. /3-1, mera 381 m2, za 260 000 K kot izklicno ceno. Po -aoji m t vidni v sobi št. 33 in pri
Okrajno aodlSte t Ijnbljani,
odd. ym, dne 5. Jnrrija 1923.
Službo žel prmneniti
URADNIK, samostojen, oao-ajam, brez otrok« vtJ6 sloven* sknga in nemškega jeaflca v govora ha pisavi, deloma tudi srbohrvaščine: popolnoma zrno« ion dvojnega knjigovodstva, kakor Mi vata drugih pisar«
nJSkih del Nastop- lahko takoj ali nosnoj«. —  Ponudbe pod
»Pridaa  Id  veat«a/61Mc na
(tudi dve), z uporabo kopalni* e«, najraje v vili, IŠČETA DVA GOSPODA. — Ponudbe n«d »A. B./6668« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem službe
na deželi ali v bližini mesti, aa 17 let staro in zelo krepko dekle, *e pri odraslih osebah. Najraje pri trgovcu, mesariu aH gostilničarju, kjer b« imela priliko se vaditi vse^a gospod i nisrva. Ponad, na npr. Slov. N*r. IffnH 61.55
že rabljen pisalni stro i in taka leUi?.r: hia^a-n.a« Naslov nove uprava Slov. Naroda. 6140
Plini M poiRKEBe
p:azno ali m eblira no išče mlad ln miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod .Nagrada 999-6141 na upravo Slov. Naroda. 6141
Službe lite
44 letni moški kot vrata*, skla-
diš&iik, p-lsar, $iuga ali kaj sIlČ-ne?a. Ponudba pod .Poštenost 6152" na upravo 51. Naj, 6133
Hiša z vrtom
v Zgornji Šiški št. 44 NA PRODAJ. — Več so poizve v Zgornji Sliki št. 45. 6130
Znanja M\
mlad gospod (tujorodec) v ivr* ho konverzacije s gospodično od IS do 20 let. — Neanonim-ne dopise pod »Lepa Slovenija 6167« na upravo »S. Naroda«.
mehanična delavnica
(popravl)alnlca)
L. BARAGA, LJubljana, S».!enbargova ulica 6-1.
Športne, vojaške
ln
železnfčsrsfie čepice
isdeluje P. Ssmko, krznar KrlievniSka ulica 7. 2712
Proda se KLAVIR
(Flugel), kuplirrt leta 1912.. du* najska konstrukcija z železno ramo. v brezhibnem itanfu. —■ Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 6119
lepi, prostorni, svetli, v sredini mesta, se oddajo. Pismene ponudbe pod „OmaČba podjeth— 6IS0" na upravo SI. Nar. 6138
POZOR!
Kupujer sfere obleke, čev; lje, pohištvo itd.; grem tudi na dom.
DRAME MARTIN. Ljub* liana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. 6182
espošioia
k
6120 M UilUJlUŠl
Nenu:a, 25—40 let stara, se takoj išče za dve atnrapl in eno r>ol-tretje leto sfaro dek!ieo za Beo <,^ad.  Ponudbe s spr'čerali, rele-<encami ln za!itcvo pia!e na Al9?-*and«r Soonoaaidss, Strahiniea Banja SO
VABILO
nai
redni občni zbor
Prve Dolenjske posojilnice
v Metliki, r. z. z n. z., ki se vrši dne 23. junija 1923 ob osmih zjutraj v posojilnični pisarni v Metliki št. 15.
Spored:
1. Nagovor načelnika;
2. Stanje zapisnika zadnje* ga občnega rbora;
3. Poročilo naoelatva;
4. poročilo nadsorstva;
5. potrditev računskega za* ključka za leto 1922 ter sklepa« nje o uporabi čiatega dobička;
6. volitev načelstva;
T. Volitev nadsorstva.; 8. Sprememba pravil; j. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem kraju in % Istim dnevnim re* dom drug občni zbor, ki skic* pa braapogojno. Računski a*» kl j u ček je članom od 12. junija 1923 v posojilnični pisarni na
vT***«rlad.
«•» Načclatvv.
Proda se AUTO
s štirimi sedeži, 5fl2 HP, v po* polnoma dobrem stanju; zelo mala poraba bencina. — »Jas dron*. kemična tovarna, Novi V od mat, Zaloška cesta St. 95.
6116
Tnjovina
Z MEŠANIM BLAGOM V LJUBLJANI, obstoječa iz lo« kala in majhnega skladišča. SE Z INVENTARJEM VRED TAKOJ F RODA, — DoPi*i pod »Troovina'6121« na upravo »Slovenskega Naroda«.
3
JCnjigovoBkin!
zmožna bilance, korespondentinja v slovenskem in nemškem jeziku ter nemška stenografinja žčll pre-meniti mes o. Ponudba z navedho T>lače na upravo S'ov Naroda pod 2sseeV?v: ctoč 8! 59.
Trstfe za strope
izdelujem z najmodernJmi stroji in is. najboljSego  uiatcniala ter dobavljam v vsaki množini po nsj nižji dnevni ceni
I. Jtrnoslovanska tvornica Bakalu
JOS.R.PUH, LJUBLJANA
Građaika ni. 28.     Tel. 531.
Otroški vozički
več vrst Dvokoh :a raznih modelov, naJnove)5J motorčki ame-rikanakega tipa ,EWANS". Velika zaloga pnevmatike ln delov no najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emaiilranje in po-niklanie. TRIBUNA F. H. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesU 4.
Kot družabnik
ŽELIxVl VSTOPITI v že vpe* lJano modno, galanterijsko aH manufakturno trgovino v Ljub* ljeni. Imam zastopstvo /a vso Jugoslavijo zelo priljubljenega m že dolgo obstoječega blapa (predmeta). —Eventualno prt* vzamem za to stroJDO lokal, primeren za trgovino. Vložim tudi kavcijo. — Dopisi na upra« vo »Slov. N'.troJa* pod Trgo* vec/6184«.
Poznan! MarSrcer'rvl
lil E wmM
(Brause)
lls^onsdal ors^H! kakor tttdi vse vrste bonbonov, keksov, Čokolade, vafelnov za sladoled itd. se dobi vedno v veliki izbiri pri tvrdki
Ljubljana   Krakom trg 8.
(zraven Mesenega domi.)
Zahtevajte cvnlk !      Na debeln
5... 9
AUTO
znamke »Praha«, 6 sedežni, 35 IIP, z električno raz-STCtljavo in pogonom, sko* ro nov, CENO NAPRO* DAJ. — Naslov pove apnu va »Slov. Naroda*.      o 108
Večja žaga s polno inrmeniknm na Gorenjskem SPREJME
...  . .• «r
IfJ
popolnoma samostojne^«. r ^čefa tr:di vseh ponravil, dalje 5TTRI ŽAGARJE zs samice. Reflektira se le na popolnoma •amostojr.e. dobro irve?h*no moči, vešče vseh popravil. — Ponudbe pod »Žaga 5911« na i?pravo »Slov. Naroda«.
Pravo
LIPTAUEKSEC&
trav!sta 1 •>! U^tr*?-norj
SISU I ShšTii
salti«« aajBci
MASLA
samo na veliko Šali fabrika sira
Haia, centrala SUBOTICA Ttt$W. U vliattlo) ML 5196
i*        otovanja z vsesn
m MAjprometnejšem kraju, v sredini treska Lfobl
s,1 im !ov 1 \ z 1 * • ■. -viicm f:ra!n:'t odjemalceT,
adi cd r invertarjcffl
takoj proda.
Red&a n^o ia . ? ■ trebni kapital, ki je takoj položiti, ca D?i 300.000.
Ressne pc iiidbe do Z$. a i. K pdd f,3. B« ž-žisr^-:i na upravnj-Stvo Slov. Naroda. 6168