F"- ' ' " i'a^-"'.'4- - . - $6.00 - - - $3.00 York c«to leto - $7.00 iitvo cdo leto $7.00 NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki« TKUrON: CHIL8EA SS7B Entered a« Second CltM Matter. September 21, 1M3. at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3. 1879 NO, W. — ŠTEV. 53. ■ ___■_____ NEW YORK. WEDNESDAY, MARCH 5. 1!»30. — SREDA. 5. MARCA 1338. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S78 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXV1IL "PROHIBICIJA JE V NASPROTJU Z NARAVO" MOKRAČI SO POVEDALI SVOJE, ZDAJ BODO PA SUHAČI SEDEM DNI BRANILI SVOJE STALIŠČE Slavni zdravnik je izjavil, da zmerni pivci dalj časa žive kot pa popolni abstinenti. — Zadnje to bile ženske na vrsti. — Značilna izjava predsednika zborničnega judicijarnega odbora. — Smith je pri volitvah zato propadel, ker so bili proti njemu organizirani butlegarji. WASHINGTON. D. C, 4. marca. — Danes so 1 »i 1 š pred zborničnim justičnim odsekom zaslišane zadnje pride, ki so pričale proti prohibiciji oziroma osemnajstemu amendmentu. Bile so večinoma same ženske, predsednice oziroma članice raznih protiprohibicijskih družb. I o je bil zadnji dan, ki je bil na razpolago mo-kračem, da povedo svoje mnenje. Jutri bodo prišli suhači na vrsto in bodo imeli sedem dni priliko, da pojasnijo vse, kar jim je na srcu Značilna je naslednja izjava predsednika justic-nega odbora, poslanca Grahama: — Odkar so začeli ljudje uživati alkoholne pijače, se je izjalovil vsak poskus, da bi bilo mogoče ta običaj nasilno zatreti. Uživanje alkoholnih pijač |e v neločljivi zvezi s človeško naravo. Norman Johnson iz New Yorka je izjavil, da ima neovrgljive dokaze, da je bil pri zadnjih predsedniških vobtvah Smith samo zato poražen, ker so bili proti njemu organizirani butlegarji. Mrs. Montgomery iz Philadelphijc je pričala, da i*o študentje na neki zabavi popili 297 steklenic žganja. Dr. Stewart Paton iz Baltimora, psihiater John Hopkms univerza, je rekel: — — Zmerni pivci imajo dosti večjo priliko, da dosežejo visoko starost kot pa popolni abstinenti. Vsa dežela trpi na prohibicijski razrvanosti". Posebno na moralo mladine ima prohibicija uničujoč vpliv. Vlada je prepovedala uživanje opojnih pijač. — Mladina je na to prepoved s tem odgovorila, da jih uživa v preveliki meri. ANGLEŠKI PRINC SE NE ' BO VRNILI Od napada malarije je o-, kreval, pa tudi kralju v^ Londonu se je obrnilo na boljše. — Obletnica kraljeve bolezni. NAIROBI. Afrika 4 marca. — Angleškemu prestolonasledniku, a. Je pred par dnevi stoolel na malariji, ae Je obrnilo na bolje Bolesten Je te precej napredovala, toda sdravnlkom ae }e pravočasno po-•rečllo, da so zaustavili Urjenj? bo-lesnl Neki oflcijeim buletin » glasi: ~ W»k4fcl princ bo v par dneh popolnoma okreval ter bo dne 9 marca nadaljeval svoje potovanje proti Ucandl Ta buleUn le potrjuj« domnevo zdravnikov, da botacen ne bo dolgotrajna Ln da jo bo srečno prestal. ham palači ter jc odlikoval sto o-seb, ki so mu bile predlagane v odliko' anje. Zdravniki so povsem zadovoljili 2 njegovim stanjem. Zadnje dni se je nekoliko slabega počutil in po Londonu so že začele krožiti govorice, da bo pozvati waleski princ iz Afrike nazaj v London. HAITČANI PROTESTIRAJO Hooverjevo administracijo dol že, da je v zvezi s sedanjim predsednikom Borno ter da vleče prebivalstvo za nos. PORT AU PRINCE, Haiti. 4. marca. — Posebna komisija, katero je imenoval predsednik Hoover, Je danes nadaljevala z zaslišanji pritožb tukajšnjega prebivalstva. Značilna jc bila izjava neke dc-Icgacijc, ki jc rekla, da je ostal predsednik Borno samo v sle d tega fja krmilu, ker mu gredo Združene države v vseh ozirih na roko. Če 1 o trci'ra, se ameriške oblasti poslužijo tudi sile in nasilja samo, da ust režejo predsedniku Borno. Predsednik Borno in ameriški vjs ki komisar dciata roko v roki, in vs^ kar napravita, je v škodo haitskemu prebivalstvu. Nacijonalisti pravijo, da vsebuje haiLska konštituei ja. ki jf bila u-veljavljena letu 1918 posebno klavzulo, ki omogoča predsedniku Borno. da jc še danes na krimilu. Določba namreč določa, naj se vrše nove volitve dne 10 jaivarja in sincer v letu, ko bo en a k oštevilčilo. Izraz "enako.štnvilčni" se da razlagali na več načinov, in umevno je, da si ga predsednic in Amr-rttcanci tako razlagajo kot je njir.i povšeči. — V ustavi ni niti enkrat izrecno določeno, katerega leta naj sc volitve vrše. Razburjenje mrti prebivalstvom neprestano narašča, in v Interesu ameriškega državnega departmen-ta bo. da kaj ukrene v tej zadevi. KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE NA ROMUNSKEM V dveh mestih so se vršili spopadi med policijo in demonstranti. Nad petdeset demonstrantov je bilo aretiranih. BUKAREŠTA. Romunska, 4. marca. — V mestu Piteshti so se završih včeraj resni nemiri, katere so izzvali komunisti. Ko je hotela policija prepoditi demonstrante, sc je morala poslužiti revolver jev in krepclccv, česar posledica jc bilo deset težko ranjenih. Podobni nemiri so sc završili tu di v J assy Štiriinpetdeset komunistov je bilo aretiranih. Tudi iz raznih drugih krajev romunske poročajo o slicnih izgredih. rRAGA, Cehoslova rka. 1 marca. - - Pred mestno hi so, v kateri se jc vršila proslava na čast osem-dcsetlctnemu predsedniku Masa-ryku. se je zbralo nad tisoč komunistov. ki so začeli demonstrirati. Policija jih je razgnala ter aretirala sedem kolovodij. Pu vsej deželi so se vršile .svečanosti 11a čast predsedniku Masa-ryku. ki je prazjiovjri osemdeseto obletnico svojega rojstva. ŠTUDENTI IN PIJAČA WILL1AMSTOVVN, Mass., 4 marca. Na tukajšnjem William College je 606 študentov. Tri četrtine jih je zato, da se 18. amendment odpravi. Razen malenkostnega števila. so vsi navdušeni za lahka vina in pivo. Med njimi jih je tudi nekaj, ki se ne branijo žganja. BOMBNA EKSPLOZIJA V JUGOSLAVIJI _ SOFIJA. Bolgarsko. 4 marca. I Iz Niša poročajo, da so na glavnem trgu eksplodirale tri bombe m ranilo večje število ryscb. Kdo je položil bombe, se zaenkrat še ni dalo dognati. A. TARDIEU IŠČE POMOČI BANKIRJEV Posvetoval se je v namenu, da si zagotovi podporo z a svoj finančni program. — Za razvoj dežele bo zahteval pet milijard frankov. PARIZ, Francija, 4. marca. Ministrski predsedi.ik Andrc Tar-'iieu se jc posvetoval danes z bankirji in gospodarskimi strokov:;ja-ki v namenu, da si za jamči njihovo pxiporo za svoj vladni finančni program. Pozneje se je sestal s člani svoje-ca kabineta t^r konferiral ž njimi, kakno stališče naj zavzamejo jutr: v parlamentu, ko s o bo vršilo cla-sor.-inje z-i 71 upnico. Kabinet se mora pripraviti na ( vsestransko d«>at Ak<> bo preživel j jutrišnjo pre zkušnjo, se mu ni tre- ! ba v bodočnosti ničesar bati. V imenu socrijalrstov bo interpe- ; liral two vjado I.co Blum, v ime-nn radikalcev pa Edouard Her- | riot. Tudi Marcel Cahin. voditelj ko- j nuin stov, " > stavil ver važnih vprašanj, na kamera b> moral dobri več aii manj zadovoljiv odco- . v or. Tardiru yr nada najmanj 4fJ gla-j sov večino. Ce bo hotel to dose i, b'» moralo biti oddanih nnj najmanj 300 glasov. Glavna debata sr br> vršila glede Poračuna. Tardieu namerava zahtevati za narodni oziroma državni razvoj vsoto p<-tih milijard frankov. Ak'* mu bo izrečena zaupnica, bo najbrž ža naslednjega dne odpotoval v London ter provzrl načelstvo nad francosko delegacijo na konferenci p^tih v^Jrsil V Londonu ga nestrpno pričakujejo, kajti delo konference se je v led francoske kabineti." krize zavleklo najmanj za štirinajst dni. VOLITVE V BRAZILIJI IIIO DE JANEIRO. Brazilija. * marca. — Na temelju poročil, ki so dospela iz petnajstih držav, se da domnevati, da ibo dobil pri volitvah vladi.1, kandidat Julio Prestos najmanj 2004)00 glasov večine. Udeležba pri volitvah jc bila sorazmerno zelo pičla. , PREROK SE, JE PRELEVIL V i IGRALCA RIM. Italija, 4. marca. Znani 1 indijski prerok Krišnamurti, ki se je izdajal za drugega Mesijo, je o-pustil svoje bogoslovne študije ter I sklenil pogodbo z neko filmsko i kompanijo v Hollywoodu. V naj-' krajšem času bo nastopil v nekem zvočnem filmu ter igral glavno vlo-i 'S°- ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA WASHINGTON. D C , 4. marca Bolniška strežnica je izjavila, da je bivši predscdlnik in član najvišje-ca sodišča William Howard Taft preživel "precej dobro noč". Zdravnrki se naravnost čudijo vztrajnosti, s katero se bori proti bolezni. Dasi je rešitev nemogoča bo lahko ostal še par dni pri življenju, če ga ne zadene srčna kap. NAJMANJŠA REPUBLIKA NA SVETU DESET TISOČ ŠTUDENTOV ŠTRAJKA MANILA. Filipinsko otočje. 1 marca. — Danes Je tukaj zaštraj-kalo sedenitisoč dijakov visoke šo le v protest proti ameriški učiteljic« Mabel Brummit. ki je označila filipinsko pleme kot "manjvredno" Vodstvo zavoda je odpustilo učiteljico iz sluiftc. obenem Je pa tudi Izključila štiri dijake kot voditelje žtrajka. so eek» govorili, dm ae bo moral čimprej vrniti v London, luur p« zaenkrat te ni potreba. LONDON. Ančki a, 4. marca — <*> obletnici svoje s X kralj prvič ade-v Bucking- VELIKI VIHARJI V AVSTRALIJI 8YDNEY, Avstralija. 5. marca. — Zadnji teden so po vsej deželi divjali veliki viharji. Železniška zveza Je bUa na več mestih prekinjena. Danes je dospelo sem petdeset potnikov, ko jih vlak Je bil enajst dni ustavljen v puščavi. Bili so vsi sestradani. Najmanjša republika na svetu Andorra v gorovju med Špansko in Francijo ima vsega skupaj pet vasL Skapina francoskih finančnikov namerava zgraditi v An dorr i velike igralnice po uzorcu onih v Monte Carta. BOLJŠEVIKI NAPADAJO AMERIKANCE Sovjetsko glasilo očita a-meriškim trgovskim odposlancem, da so se dru žili s proti revolucionarji. MOSKVA, Rusija. 4 marca. Gladilo ruske komunistične stranke "Pravda" očita V V. Ciumberpu. podpredsedniku tukajšrje^a kemičnega sindikata, da je sleparil in tudi drugače izrabljal službo v .,vo-je lastne namene. Gumber? je bil svoječasno n tednik nemsko-'sovjetoke wsanixncir. ki je imela v Nemčiji hvoj Klavni stan. "Pravda" napada istr>tako njet>o-ver4a brata Alexa Gumberca. ki jr b i r.voječa-sno n.Trelnik sovjet. k'-tekstilne import ne korporaejje New Yorku ter je %rdaj član anif-n.ško-raske trgovske zbornice AIox Guniierg je ameriški državljan "Pravda" je p sebno v..ledtet«.a razburjena, ker je imel Alex Gum brrc toliko drzti'r;ti, da sc je vrni! v Rusijo kot zastopnik ameriških tvrdk. Brata Gumberg sta se bkrajlne Midi j-pod vodo. Vsled neprestanega de-žervja so vse reko narasle Take j> vodnji k -t jc sedanja, ne pomni prebivalstvo južne Francije. V zadnjih oseminštiridesetih 11 rah jo padlo tol;ko dežja kot ga {>.i-dr» običajno v celem letu Reševalo i iz Perpjngnana .0 rpo-ro':ili, da ga 23 oseb izgubilo svoj-* življenje v valovju. Reka Tam je narasla za štiri naj:.t metrov, torej za dva metra več k.t jo znašala njena najvi;ja višina lota 1905. Vas Arrrbialet je popo'noma j»'> J vodo. Prt*;ivaLstvo se 3 tez i. > rešilo na višie ležete krajo Pri Lavauru se je porušilo na stotine hiš. Vroda narašča vsled dozja in tajajočega so snega A ko ne bo začela voda kmalu upadati, se jo bati šo večjega št" vila človeških ?rtev. Vse cest*1 111 želoznišk* proge v okraju Midi pod vodo. REYKJAVIK. Islandija. 4 mar-ca. V severnem delu otoka ni b.-, lo žo štirimiestdeset let take pov»»d-nji kot je nastala zadetkom togi i ttdna. "MRTVI" SIN SF. JF. POJAVIL LONDON. Anglija. 4 m a ti Mrs. F. Newlove jr^ ona najbolj srečnih žensk, v Angliji. Za svojim r.'nom je žalovala žo dvanajst lot t^r je bila prepričani, da lo padel v vojni. V oficijelnem seznamu bil označen kot mrtev. ] Te dni je pa dobila pismo iz Mu - ; džarske. v katerem ji poroča r.in.; da so ga med vojno Nemci ujeli, po 1 vojni se je pa klatil po vsej Evro- j pi. dokler so ni zastalno naselil na j Madžarskem Zdaj je boga*, por > I cen. srečen in zadovoljen. Srečna mati bo v najkrajšem < a- j su odpotovala k njemu. RIVEROV SIN SE JF. ZAVZEL ZA OČETA PAMPLONA. Španija. 4 m ir<~ >. Sm bivšega španskega diktatorja Miguel Primo de Rivera je pozval ia dvob j artilerijskega častnika Raxacha. kor jo s'odn.ii žalil Primo de Rivera V dvoboju sta bila oba prr»Coj nevarno poškodovana. Miguel živi v Franciji ter so p pripeljal z avtomobilom in Špansko. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-tenih državah. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din *00 100« 25(H) 5000 10,000 .......... S 9 35 ............. $18.50 .......... S 4R 00 ........ 5 91.00 ........... 5181 00 Lir 100 200 300 500 . 1000 I 5 75 $ 11.30 S 16.8« S 27.40 S 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2 ; za $200 — $4 ; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled'sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% j Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Prt Tellklh nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpadlim po pošti so redno Izvršena v dveh do treh tednik, l NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO. PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 "GLAS IIIO0I' NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 5, 193« LARGEST SLOVENE DAILY in 0. B. A- ftmn* Owned and PobUibed by ELOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation} PrMldent Louis Benedlk, TRuarcr of the corporation and •f of above officers: New York Oty, N. Y. GLAS NARODA (Vaice of the People) Issued Every Day Except Sundays anfl Holidays. £a celo leto velja list sa Ameriko to Kana«)________SttOO Ca pol leta__________________*3O0 Ea ftetrt 1*U______________SI 50 Za New York Za pol leta celo leto _<7.00 ----------------$3.50 Za tnosemstTO sa celo leto Za pol leta__ Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemši nedelj ln praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, prosttno. da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", »8 W. 18th Street. Ne« York. N. Y. Telephone: Chelsea »II PO ENEM LETU Včeraj je minilo leto «111 i, okazalo. k.» je -klical kongres zadnje poletje k posebnemu zasedanju. Predsednik je bil priporočil kongresu omejeno revizijo carinske postave. S tem je hotel pomagati le onim industrijam, ki so valed razvoja trgovskega položaja v Jnozetiitttvu stopile v ozadje. Kongres, tu .se pravi, voditelji predsednikove stranke, hO pa ignorirali to zahtevo. Namestil tega so vložili povsem novo tarifno predlogu, ki služi nekaterim posebnim interesom, nikakor pa ne splošnemu trgovskemu svetu. Kongres se bavi skoro že deset mesecev s to odredbo, pa še ni doupel do <-ilja, doeim je v trgovskem življenju dežele zavladala zmeda. Splošno sej«' domnevalo. da bo predsednik izpregovu-ril v tem ©žiru odločilno Jk-mmIo, kar >e pa ni zg<»dilo. Položaj je še j>osIai>šal polom na borzi, ki se je zavr-sil v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. Polom sicer ni i-niel vpliva na splošno razmere v deželi, t«wla prizadetih .;< bilo nešteto jxttsaitieznikov. Nadaljna točka, ki je izzvala opozicijo kongresa, je bilo dejstvo, da je predsednik imenoval komisije za delo, dasi spada to i me m »vanje \ področje kongresa. Kongres smatra ta predsednikov korak kot vmešavanje v svoj«- pravice ter v marsikaterem slučaju ni hotel [»otrditi predsednika imenovanih komisij. Tudi glede pnthibirije ni predsednik lloover izpolni! vseh obljub. V tem oziru razočaral tako suhače kot mo-kraee. Prvo leto uradovanja ho nudilo predsedniku dober nauk za Ixshs-nost. Ce 1h» malo močneje pri jel državne vajeti, lw» zamogel [investi deželo v malo lepšo b«Hločnost. BRZINSKI Kf KORDI Afctae Th Store ux, ravnatelj o-paaovainoe v Bourgesu, govan o letalcu, k* ie lahko srečen, ako naredi 100 m nt sekundo Daljnosežni topovi imajo početno hitrost 1000 do 1900 m Vae te viikt pa potok* molekulami svet Ob temperaturi topeče« a ae ledu se vodikova moiefcuia giblje s naglico 2 km n« nHfcundo r električnem loku more doaeči 1 km. OUpljlvejii zgledi vodijo do dnifih Itwil; izpod-neOcvlk. ki ae taiste zemlji iz daljnih bi smo zfeog našega pnvla-ija dosegel brzino 12 km v zad-eekundi Če tiinmko gmoto nm-e ioMoj, dobimo o-km. Dne 5, aeptembra i 1 gorenji poročevalec lista Le proti 10. ari zvečer tal ko sttp, švigal je po nebu 72 km na sekundo . . Vse to pa še m nic napram hitrostim v zvez do-Elovju Danes se govori o meglinah, ki se oddaljujejo od nas s 100 km na sekundo. Svet atomov daje največje naglice. Katodni žarki, sršeci iz naših srvetiljk z Jarki X, niso naposled nič drugega ko »trnja elektronov. potujočih po 60.000 km na sekundo. Da jih nič ne ustavi, bi elektroni napravili razdaljo od zemlje do meseca, torej 384.000 km, prej nego v 7 sekundah, f a to se ni vae. Raziskujoč razna žarenja, ki uhajajo iz radi uma, so zapazili, da telesa 'ibeta" lete po 290,000 km na sekundo. To brzino prekaša samo svetloba, ki pre pluje 300,000 km ▼ Beg obsojenega falzifikatorja v Zagrebu. 14. februarja dopoldne okoli 10. pobegnil najznamenitejši falzifika-tor poslednje dobe Vid Galovič, ki je bil svoječasno obsojen na 6 let ječe, lani pa ponovno na 7 let težke ječe zaradi ponarejanja talca zvanih Trawellers-čekov, s katerimi so bile oškodovane banke za mnogo sto tisočev dinarjev. Galovič je bil v zaporih zagrebškega sodišča, kjer je pričakoval pritožbi. Dopoldne si je dal neki sodik. kakor je tu navada, pripeljati po pazniku v svoje privatno stanovanje Galo-viča, da mu popravi električno napeljavo. Galovič ie namreč izučen mehanik. Po končanem delu ga je hotel paznik gopet odvesti v zapor. Ko sta šla po stopnicah, je pričel Galovič bežati ter izginil na ulici med občinstvom. Paznik je sicer kričal "držite ga", ljudje pa niso vedeli, koga misli, ker je bil ubegii kaznenec v civilno obleki. Policija je izdala tiralico za u-beglim ter nalepila po Zagrebu lepake s pozivom, da pomaga občinstvo izslediti nevarnega falzifika- terja. Kmetska tragedija. Znano je, da kmetje, pa "aj ba-do jug. ali druge narodnosti, žive in umirajo za svoj košček zemlje. Zrasli so nekako še naj boj tesno z materjo zemljo, ki jih redi in živi, kar je vsekakor lepa čednost kmet-skega stanu, ki ima pa tudi svoje slabe posledice. Kmetje postanejo pcžrešm na zemljo in za ped četudi ničvrednega kosa travnika ali gezda žrtvujejo večkrat svoje premoženje ali pa tudi življenje. pest zemlje postanejo zločinci. L<> tako si lahko razlagamo številne metske tragedije, ki se dogajajo dan za dnem v posameznih kmet-skih rodbinah. Zastrupljevalke iz 7\szaknrta so umorile svoje može, svoje očete in sinove samo, da so pestale lastnice njive travnika ali celega posestva. O strašnem zločinu, ki ima iste vzroke, poročajo iz vasi Jakovac pri Banja Luki. Kmet-ska sinova Mato in Stevo sta u-mcnla v gozdu svojega sivolasega očeta. Stari se je hotel drugič oženiti. Sinova bi bila s tem prikrajšana pri dedščini. Sinova sta sprva očeta, pregovarjala zlepa, potem pa zgrda, naj ne dela neumnosti. Ko pa oče ni hotel o tem nič slišati ir. je odločno izjavil, da se bo drugič oženil, sta sineva sklenil-i ubiti ga in p:lastiti se posestva. Povabila sta očeta v gezd in mlaj-šin sin ga je med pastjo ustrelil z lovsko puške v hrbet. Oče je bil na me~tu mrtev. Orožniki so morile i pnjrli in izročili sodišču. Bik nabodel pastirja. V Filipovem sc je na posestvu Mihe Perčija pripetila strasna nesreča Posestnik je prodal mladegr. plemen:'sega bika v Veprovac ir. tc dni so hoteli bika odpeljati. K-.? je pas*;r Miha Harijung položil biku vrv okoli vratu, je žival nenadoma podivjala in iztrgala pastir ju vrv iz rok. Bik se je zaletel proti skupini o>cb, zbranih na dvorišču. Pcrirl je na tla gospodarja Perčija, ki mu je skočil na pomoč Harijune Nenadoma sc je bik o-krenil in se divje zaletel proti pastirju. Besna žival ga je nasadila n? rege in mu razparala trebuh. Šele po težbi borbi se je uslužbencem posrečilo bika obvladati. Težko ranjenega Harijunga so prepeljali v bolnico v Vrbas, kjer se bori s smrtjo. * Morilec po desetih letih aretiran. Leta 1919 se je v neki oeiješki gostilni odigrala krvava drama med narednikom V.ktcrjem Pavličkom in čevljarskim pomočnikom Stje-panem Galovcem. Sedela sta v gostilni skupaj pri eni mizi in se zabavala. Nenadoma pa sta skočila po koncu in se žgrabila. Ko sta se rti vala. je Galovec mahoma potegnil »ež in zabodel Pavlička v srce. tako da je ta ostal na mestu mrtev. Galsvec pa je naglo pobegnil in izginil iedo zvečer do 7. ure in v soboto popoldne do štirih, kar je jako ugodno za one, ki drugače ne bi imeli časa. 4500 PREDSTAV VIDE BREZPLAČNO SEZNAM ARANŽIRANI!! KON CERTOV. 16. marca: Chicago, 111. 23. marca: Sprigfield. 111. 5. aprila: Warren, O. 12. aprila: Herminle, Pa. 20. aprila: Cleveland. O.—Collin-wood. i 18. maja: Chicago, 111. (Orchestra ! Hall). 25. maja: Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traunick. Mich. 15. junlja: Ely, Minn. 22. junlja: Dulath, Minn. P D ' Naslov: Banovee R. 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. V Kodanju imajo "junaka dneva". Vse mesto govori o njem in sc smeje na njegov račun. Gre za siromašnega obrtnika, ki je hodil 15 let dan za dnem v kraljevsko gledališče. ne da bi plačeval vstopnino. Pred 15 leti je vzel gledališki strojnik k sebi dečka in mu odka-zal prostor za kulisami, od koder je lahko dobro videl predstave. Strojnik mu je dal bel jopič, kakršne so nesili delavci, zaposleni za kulisami. Dečku je tako uga-i? c ;tati za kulisami in gledati na oder. da je začel na svojo pest zahajati v gledališče. Vrstili so se igralci in ravnatelji gledališča, to-d? gost v belem jopiču je stal dan za dnem za kulisami. Celih 15 let se ni nihče zmenil zanj in šele sedaj je prišla stvar na dan. Gledališka uprava je seveda zelo kompromitirana, igralci in občinstvo se smeje. Mož v belem jopiču je videl 4500 predstav in dol-puje gledališki upravi 22.000 dan-i kih krcn. Igralei so zbrali med seboj toliko, da so kupili vztrajnemu posetniku gledališča za letošnjo sezono stalno vstopnic-. ŽELODČNE NEREDN0STI Nercdnost vaš2ga želodca je kriva, da izgubljate vašo energijo. Niste bolni, da bi morali biti v postelji, ampak niste zdravi in to fizično i stanje vas ovira v vašem napredku. Vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO vživajts ga redno v malih količinah in energija se vrne! Ono vam očisti prebavna pota in vred i odvajanje redno in popolno. Vaš apetit in prebava se hitro povrne. To je vzrok, da veliko zdravnikov priporoča to V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime ..........................................-.............. Ulica ........................................................ Mesto, država ....................................... Dopisi. Chicago, 111. Dasi je mnogo brezposelnih v našem mestu, vendar, da bi kateri naših kakšen aopis napisal, to nobenemu na misel ne pride. Zadnje dni nam je zopet sneg zapadel in zopet nas je nanovo ostra zima obiskala, mislili smo že zadnjih par tednov da smo v California i, tako je b.lo toplo. Tulipe in imarnice so že vse ozelenele po .vrtovih in tako bo sedaj vse uničeno za prihodnjo pcmiad. katera noc*: m le noče priti. Delavske razmere sc še vedno zelo slabe, ksr nič 3e ne odpre. V tu trgovina stoji, nobenega pravega prometa ni. delavstvo pa čaka in čaka. nikdo jih ne vpraša imajv kruha ali ne. Samo butlegarji bogatijo kar na debelo. Koliko ljud bi dobilo delo. mesto dosti denarja za licence, ko bi se kuhalo pravo pivo, ampak prohlbicijska postav,? je trda. Težko jo bo kdaj zbiti. Prcdpust je za letos vzel slovo in z njim so vtihnile veselice. Zadnjo t. j. pustno soboto je tc priredil žtnski klub Bled" na severni strani mesta maškaradno veselico Vsakokrat >e. ko je priredil ta klut ^?vcjo vcselico, jc bila obilna ude '.ežba. Zadnja je pa prekosila vs< prejšnje. Velika Treinerjcva dvorana jr bila natlačeno polna, prvo nagrado so drbile najbolj pomenljive maske. Mož z op:C'.\ ki je nabiral \ svojo lajno darove za Dom slepih v Ljubljani, pregnani ruski duhovnik in revna družina, drugo nagrado pa je dobila blejska svatba p: starekranjski segi, ki je ;.la s svo jim nastopom kras celi dvorani. B; lo je pet parov in ^odec s harmoniko. Po pravici povedano, (i i so se dobro postavili, ker take ohcet ni videti vsak dan tu v Ameriki. In tako smo se veselo razpoloženi zabavali do jutra m smo rekli: prej ne gremo dom' da se bo delai dan. Sedaj pa še nekaj j slepskem domu v Ljubljani. Kakor je videti, je akcija za dom slepih kar nekam zaspala, in zakaj? Zato, ker ljudje so se naveličali dajati v take akcije, ki jim leži denar v bankah. Vsak pravi: ka: bom daroval, ker Bog ve, ali bo iz te moke kaj kruha ali ne. Za začetek zavoda imajo že v Ljubljani dovolj denarja. Toraj zakaj ne začnejo z delom, da bi res ti reveži že skoraj dobili lastno streho. Kaj jim pomaga zavod po njih smrti? j Ko bi se zidanje vršilo v tem času I naj bi se pa naredila kampanja | darovanja za dom slepih, da bi ! lahko dokončali svoje delo. do te-| daj je pa zastonj pričakovati veo darov kak^r sem ter tja. če kdo da-; rule kak dolar. Če bi se pa z delom - začelo, ti pa brez dvoma vsak rad daroval po svoji moči, eden več ; drugi manj. kakor bi mu moči do-' puščale, ker bi bil vsak prepričan. da daruje v gotovost, in zelo brez-; srčen bi moral biti, da ne bi daro-, val za take reveže. D;kler pa ni ! nikjer nobenega začetka, je pa za-: stonj pričakovati kakšnih prispev-i kov. To jc moje mnenje in večina vseh Slovencev po Ameriki. Želeti I je. da bi se še kateri kaj oglasil c tem in p:vedal svoje mnenje. Pozdrav vsemu slovenskemu na-narodu! Poročevalec. Peter Zgaga MfeKS ZASTAVE •VICSMS AMtMllKK. SLOV IN HRVAiKK RUAUJK, PfWKORAMNICB, ■OJMiea. tkak«. umipommk ito- Biffwmo 23% cenej* Mot drugod, VICTOR mviNiSK, »1 OKEKVI «T. CONEMAUOH, PA. MINLJIVA PISATELJSKA SLAVA Anatol France, ki jc mrtev šele par let. je vžival doslej slavo enega izmed najboljših francoskih pisateljev in za mojstra v francoskem slogu. Doživel je vseobče priznanje ;n njegov pogreb je bil tako veličasten. kakršnega nimajo niti kralji. danes pa je med francosko mladino skoro pozabljen. Neki založnik je napravil anketo med raznimi zastopniki francoske sodobne mladine in jih pozval, da dado svojo sodbo o pismu "Rdeče lilije" in "Zločinu Silvestra Bonnarda". Sodba je bila naravnost porazna za pokojnega pisatelja. "Na vsem besedičenju o veličini pisatelja ni niti plčice resnice", pravi eden izmed vprašanih drugi pa prostodušno izjavlja, da današnjemu mlademu pisatelju ni treiba poznati nič izmed tega, kar je napisal France. Tretji je zopet mesto podrobnejše sodbe enostavno napisal osemkra: besedilo "dolgčas". "Kam plove-mo", vzklikajo in bijejo plat zvona proti športu in kinematografu. Danes je pepelnična sreda. Zatorej pepela na glavo, bratje. Pa dosti si ga natresimo, ker smo potrebni pokore. Bog daj, da bi kaj zaleglo. Maškarade so končane, z veselicami bo mir do velikonočnega pon-deljka. In ker je letos precej pozna Velika noč. se bodo kmalu začeli piknik:. v prosu naravi. Ponovila se bn stara pesem. In ko bodo pikniki v najvišjem zaletu.. bo že tupatam objavljen kak oglasek in pozivček za vm^ko trgatev. Pa smo spDt tam. kjer . mo biii. Na Slovanovi maska radi .sta dobila prvo nagrado dva moška zaradi originalne maske — drugo nagrado je pa dobila neka Clcve-landčanka. Da dnese v New Yorku Clcve-landčanka drugo nagrado, je najvišje priznanje za slovenski Cleveland ;n za elevelandska slovenska dtkleta. Je jako mlada in jako čedna in ji ni Rosic ime. Toda. kam sem zopet zašel1 Proč skusnjava! Danes je vendar pepelnična .--reda. dan kesanja in pokore. V splošnem je pa v New Yorku ponavadi. Pri slamnikih vsr* je nekoliko n:i boljše obrnilo. Prav dobro seveda ni, toda beljše je nekaj kot nič! Rojakinje delajo m sanjaj > o farmi. Blokarji in pre.šarji blokajo in prežajo in sanjajo o farmi. Vse sili, že vsaj v mislih, v «ore nji konec države New York.P Vse sili na farme . Ne rečem, poleti je že lepo in prijazno. Toda pozimi. P-zimi je treba krave mlesti in vrdevati, peč kuriti, led sekati, vodo donašati. m tako dalje, in tako dalje. Tega dela pa nikakor ni mugoce opravit: niti s zig-zag, niti z box-mašino. * Dva vojna veterana sta se pogovarjala. Oba sta se prostovoljno udeležila svetovne vojne. — Prostovoljno sem šel k solda-tom. — je rekel prvi. — Kaj sem hotel. Bil sem sam in sem zahre-penel po razburjenju. Nisem imel niti žene, ne ctrok. pa sem se prostovoljno javil. Drugi je odvrnil: — Tudi jaz sem se javil prostovoljno. Imel sem zeno in pet otrok. Miru jc manjkalo, in sem šel v vojno. * Rojaka, ki je čil ves obložen i paketi, so \prasali: | — Kje si bil? Kam greš in kaj 1 norsis? — O. v štoru sem bil Sem za ženo nekaj nakupil. Tri pare svilenih nogavic, obleko, katero jo vedno občudovala, kadarkoli je šla mimo izložbe, pa še razne drug • stvari sem ji nakupil. Rojaki so kar ostrmeli. Taka nenavadna radodarnost! Star lisjak je pa prižgal cigareto. puhnil par dimov in r^kel: — Salamensko sta sc morala krc-Siati. * Nekdo je predlagal, da bi izbrisali besedo "vojna" iz besednjaka, češ, da bo londonska konferenca popolnoma uspešna in da bo enkra zavselej vse vojne odpravila. Če izbrišejo "vojno", bo treba izbrisati še par drugih besed: "zavist", "pohlep", , "škodoželjnost", "denar", "ženska", "ljubezen' in še brezštevilne druge povzročitelje vojnega klanja. * Rojakinja mi piše: — Dragi Zgaga: Prav rada bi se malo pogovorila s teboj! Zdaj nama ne bo treba več na komarju stati, zdaj imam že svoj kvartir. Vsi pravijo, da imam jako lep kvartir. Kar pridi, te moram nekaj vprašati, namreč kako se dobi moža iz starega kraja. In te hočem tudi vprašati, če bi se izplačalo, da ga dobim sem. * Pismo sem raztrgal na drobne koščke in se razjokal nad žensko zapeljivostjo Nato sem si pa nasul pepela na glavo, kajti danes je pepelnična sreda. RffE - imsmisMamranmiiBwswiis mmm NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 5, 193« The LARGEST SLOVENS DAILY in C. 8. A n\ KAKLL CAPE To ni Jandera na atvaj - lovt toda . Je rekel pisatelj .1 tatove, to je zna-boij čudno J 3. če išče tat onega katerega j« okradei. ČUDNA CELICA človeka in ga umoril. Toda koga je tako obdelaval ni hotel povedati, da ne postanejo nesrečni še drugi ljudje. Basta. Sicer si je želel samo USODA INDIJANCEV USPEH KARDINALA PACELUJA Indijanski problem ni za Ameri- ; v Ariz:ni je nameščenih kakih 150 ko baš neznaten problem. Iz se- j mladih Indijancev, ki nadkrilju-znamov, ki jih je lani objavil de-! jejo svoje belopolte tovariše po partment »ministrstvo* notranjih 1 spretnosti in bistroumnosti. Če se zadevo, posnemamo, da v Ameriki živi 355,000 Indijancev. Mimogrede bodi omenjeno, da so tih vsi Indijanci pred nekaj leti progaše-' ni za enakopravne ameriške dr- Da "ooite vedeli, to se je zgodilo me- božje kazni in se zaletaval 7. glavo ob sicno "Takega klanja", je rekel paznik, "še ni videl nikoli nihče" Kakor veste, ne verjamejo poli-sti človeku nobene besede. Govorili da Marco morda ni nikogar umoril in da laže. Potem so podali bodalo na univerzo, in tam so ugotovili, da je kri na končnici bodala človeška kri in da je moralo bodalo prebosti srce. No. jaz ne vem, kako se to pozna. Toda kaj naj store sedaj? Morilca imajo ne pa u-mora. In to vendar ne gre, da bi prišel človek zaradi neznanega u-mora pred sodišče. Treba je ven- wm ■ vraga ni. Nedavno sem napisal povest in Jo dal natisniti. Ko sem Jo bil videl tiskano m mo jo preči tal m? je ob asimilacija. t. j. prelitje Indijancev maso belo potega ameriškega ljud-| sivo še bolj pospeseno. Indijanski i otroci bodo lahko obiskovali iste šole kot otroci belcev, česar na pi. otroci črncev ne smejo. Osrednja vlada pa je razpisala štipendije za posebno nadarjene indijanske sinove in hčere, ki bi se hoteli posvetiti visokošolskemu študiju. Tako je indijansko vprašanje v Ameriki stopilo v novo razvojno stopnjo in vse kaže, da bo indijansko ljudstvo kmalu izgubilo zadnjo sled svoje prerijske romantike. Izginilo ibo v belem plemenu, ki ga bo ponegod malo pobarvalo, dokler ne izginejo tuudi ti sledovi. In bo samo ena Amerika, velika in ne-c ioljiva.... CE ZDRAVNIK V BOLNICI ZASPI Med nedavno imenovanimi novi- da o vplivu katoliške cerkve na mi kardinali je bkl tudi mladi ber- šolsko vzgojo otrok in mladine n Iinski nuncij msgr. Pecelli. o kale- ničesar o obstoječih cerkvenih re-rem se je že takrat zatrjevalo, da dovih. Primerjan z ostalimi konje predistiran za naslednika kard'- kordati, skenjenimi s Sv stolico. ta naiu državnemu tajniku Gaspariju, pogodba niti od daleč ne zadovo-Ta domneva se je obistinila in kar- ljuje dosedanjih zahtev Vatikana, dinal Pacelli je. kakor poročajo iz Dejstvo samo. da je papežev nuncij Runa. že zavzel .svoje novo mesto, Pacelli kot nagrado za to prasko za papežem najvišje in na j važne j- pogodba dcl3il najvišje priznanje, še v katoliški cerkvi. ki c:a m >re Vatikan dati kakemu Oba ta dva kardinala. Gaspari in duhovniku, dukazuje. da >e v Vati-Paco'li. dajeta glavno obeležje naj- kanu danes drugače gleda na od-novejši vatikanski politiki. Kardi- noša je proti suverenim državam nai Gaspari si je pridebil zgodovin- kak r nekdaj sko zaaugo z zaključitvljo sporazu - ------ ma v Kvirinalom in s pomirjen jem z italijansko državo. Papeževa država je v glavn?m nj:^o\\> d 1 Kardinal Pacelli si jc pridobil -a Vatikan zasluge z zak'j učit vi cerkvene pogodbe s Prusijo. Kct papežev nuncij v Berlinu ie Pueel-ii delal tri leta za to pogodbo. Ah je njegov uspeh tako velik kakor časti, ki so ga doletele? Odgov KARAVANA SEVERNIH JELENOV Med največjimi č: čenih živali, ki jih j lil iz kraja v kraj, 3000 severnih jelene odgnali to krdelo z ami udomo-lovek presc-eba omeniti Nedevno so padr e Alja- naj nam da sama pogodba, podpi- ske Protl ustju r< kP Mackenzie. Pri V varšavski bolnici jc bil asistent na kirurgičnem oddelku dr. K po naporni operaciji tako utrujen da mu je bil daljši počitek nujno potreben. Sklenil je ostati kar v bolnici ker se mu ni ljubilo hoditi domov. Odšel je v prazno sobo in iegel k počitku. Da bi hitreje zaspal, je zavžil uspavalni prašek. Ni pa opazil, da leži na sosedni po-stelji z rjuho pokrito truplo. Zgodaj zjutraj so prišli v sobo befniški uslužbenci, da odneso truplo. Namesto pravega trupla so pa naložili na nosilke zdravnika in ga odnesli v mrtvašnico. V mrtvas-V piročilu Zavoda za vladna raz- niči so postavili nosilke tako trdo iskavanje čitamo, da jc rodbinsko na tla, da se je zdravnik zbudil, življenje Indijancev precej zrahlja- j Začudeno je pogledal uslužbence no, odkar se pošilja mladina cbeh in jih vprašal, kaj pomeni ta šala spolov v oddaljene šole. Te šole za- Uslužbenci to seveda mislil, da je pusti vsaoko leto najmanj 375 dec- izpregovoril mrlič in so se tako pre-kov in deklic. V njih se je doslej s strašili, da sta dva omedlela, posebno skrbjo poučevalo poljedelstvo. - prave za pohod so trpele cele mesece Jelene je od kanad-kr vlade kupila newyorska družba, ki namerja udomačiti te živali, namenjene Eskimom \ severozap.idnem kanadskem ozeml1 u. S tem da se uvedejo te črede k tem preprostim ljudstvom, upajo razviti pri njih obrt. ki jim bo omogočal živeti 5e cd e?sa drugega kot od samega lova ia ribarstva. Na čelu karavani stoji Laponee Andrew Bahr. najboljši poznavalec .cvmih jelenov. Prvi j:li je uvajal v Aljasko na željo Američanov, ki so jih kupovali na Laponskcm T rt j ^ aiuni Laponci in 6 Eskimov spremljajo karavano. ki poleg črede žene še 53 sani / jelen j o vpreg >. Idoc čez rob in glob bo prispela spomladi do Colvilla, na čigar bregovih ostane 2 meseca. Povečana z mnogimi mladiči odrine zopet na pot in spomlad leta 1931. pride na določeno me slo. K J K Si: NAHAJA JOŽE GRAMC. doma iz Čeden, faia Čatež pri Brc žicah. Pred 9. leti je bil v Cleveland in potem v Colorado. Išče ga njegov prijatelj: — J«hi» Jalove c, Maple Ave., K. V. D. 1. Geneva, Ohio. ■ 2x 5&6 > Vzgoja Indijancev je privedla tako daleč, da se je ameriška vlad x v zadnjem času odločila za koreni- KAKO PES NAJDE SLED Naročite SLOVENSKO AMER1KANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv* POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c t_ I KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W*st 18 Street New York, H. Y. ljivo, da niso vsakega zaprli in da tD Spremembo dosedanjega siste so od časa do časa skrbeli za to. da se ta ali oni ni izpreobrnil. Mislim, da so se dali včasi tudi podkupiti od velikih lopovov in jih niso za- prli v čudodelno poboljševalno celico. Niti v kraljestvu čudežev ni več pravičnosti. Tako, gospod, mi je pripovedoval paznik v Palermu in tamošnji tovariši so mi to potrdili. Čudno, noben paznik' ni hotel vtakniti v celico niti enega prsta. Tako so se bali, da bi jih mogla obsijati milost in bi morali obžalovati svoja dejanja. Torej, kakor rečeno. u£il sem nadpaznika razne pobožne igre s kvartarni. Bil je ves zmeden, če je izgubil. Ko pa je dobil nekoč zelo slabo kvarto, je podivjal in me zaprl v Marcovo celico. "Per Bacco," je kričal, "jaz te že naučim!" Legel sem in zaspal. Zjutraj me ie zbudil paznik in vprašal: "Torej, kako si se izpreobrnil?*" — "Nič ne vem. &ignore comandan-te," sem rekel, "spal sem kakor maček." — "Tako? Nazaj!" je zakričal name. Toda čemu bi vam pripovedoval na dolgo: tri tedne >sem bil že v celici in še vedno nič: nobene ml -losti ni bilo. Paznik se je pričel čuditi in je rekel: "Vi Cehi ste pa prokleto brezbožni ali pa krivoverni, ker na vas prav nič ne deluje!" In potem me je strašno ozmerjal. In, glejte, od tega časa naprej Marcova celica sploh ni več delovala. Naj so zaprl vanjo kogarkoli, nihče se ni niti najmanj izpreobrnil, niti poboljšal ali se kesal Kratko malo celica ni več "funkcionirala. Ježešmarija, kako so bili jeseni! Gnali so me na ravnateljstvo in mi očitali, da šoti jo pokvaril in tako napre]. Migal sem z rameni. No, kaj sem mogel za to? Tako so mi dali vsaj za tri dni temnico, baje zato, ker sem poškodoval celico. ma indijanske zaščite. Nova zašči- V neki nemški medicinski publi-ta bo zasledovala namen, da napra- kaciji je nedavno izšla razprava vi za Indijanca čim prej samostoj- Rudolfa in Rudolfine Menzel. ki nega državljana, ki se bo z lastni- j obravnavata vprašanje: v čem tiči mi sposobnostmi preril skozi živ- ' zmožnost psov. da najdejo sled. Ijenje. Zato bo vzgoja Indijancev Težko je reči, ali se psi pri iska- peverjena njihovim lastnim izo-brazcncem in preobčutno varuštvo strica Sama bo polagoma ukinjeno. V ta namen je tajnik Wilbur predložil popolno preesnovo učnega programa v indijanskih šolah. Odpravljeni bodo dosedanji internati za vzgojo indijanskih otrok, ki so spominjali na vojašnice. Indijancem se bo dala prilika, da se izuče različnih poklicev. Nazor, d.; se bodo Indijanci rešili tako, da jih bo vlada izobrazila za umno kmetijstvo, se je pokazal v praksi kot jalov. Indijanec je slab poljedelec, a — začudo — dober strojnik. V železniških tovarnah v Winslowu njtt ravnajo po onem posebnem vonju, ki je lasten vsakemu človeku, ali ne. Nekateri namreč trdijo, da ta specifični vonj. ki je pri vsakem človeku drugačen, psom pri iskanju prav nič ne koristi, marveč da slede samo duhu pohojenih rastlin in zemlje. To domnevo, potrjujejo tudi poskusi, ki so pokazali, da psi lahko slede celo umetno odtisnjenim stopinjam, kjer o kakem specifičnem vonju ne more biti govora. Vendar pa slednji ni popolnoma brez pomena, marveč i-gra v nekih okoliščinah zelo važno vlogo, ki jo omenjena razprava podrobneje obravnava. sana lani 14 junija mod prusko drŽavo in Sv. stolico. Ta pogodba predvsem nima značaja kenkerda-ta, ker je Pruska izrecno poudarila, da jo sklepa s Sv. očetom papežem kot vrhovnim glavarjem katoliške cerkve in ne z Vatikanom kot su -vereno silo. Zato ta pogodba ne potrebuje sankcije državnega zbor . temveč samo pruskega deželnega zbora. Po svoji vsebini se ta pogodba prilagoduje oni i z leta 1921. pri čemer upošteva izpremenjen > razmere v življenju posameznih škofij. Ker se tudi Jugoslavija nahaja pred zaključitvijo pogodbe s papr-žem oziroma pred zaključitviio konkordata. je zanimivo ogledati bi od blizu prusko pogodbo. Pruska država jamči zakonsko zaščito svobodi izpovedanja i:i izvrševanja katoliške religije. Z izvršeno preureditvijo prist o'no ti škofov nad posameznimi škofijami zlasti v škofijah Koelna in Vra'i-slave, se je osnovala nova nadško-fija v Padcbornu in prva škofija v Berlinu. Cerkvi je zajamčena neovirano snovanje novih župnij ob i sodelovanju države. Pruska država povišuje letno dotacijo katoliški cerkvi od dosedanjih 1.4 na 2 3 milijonov zlatih mark. Država jamči za izvrševanje čl. 138 državne ustave. ki govori o spoštovanju pravic cerkvene lastnine. Prav tako j? zajamčeno zadruzbinsko pravo pc predpisih ustave. Izpopolnjevanje izpraznjeni!: .-škofovskih mest. oziroma imenovanj? novih škofov se viii na naslednji način: Škofijski ordinarijut predlaga papežu listo kandidatov.1 ki so po kanonskem pravu sposobni zavzeti mesto škofa. Sv. Stoliea i predlaga iz te liste ordinarijat s tajnim glasovanjem voli škofa. Sv. stolica se je obvezala, da n» bo za dati najboljša poi*TOila In prlpo-škofa imenovala osebe, za katero ročamo vedno ie prvovrstne brao-, ordinarijat ne ugotovi po volitvi parnike. pri pruski vladi, da ne obstoji proti njej ugovor političnega značaja.1 ^^ nedriavljanl zam^Jo po-Pri postavljanju kandidatnih list m tovati T starl krA> ija oHsk' ^ pri volitvi sodelujejo tudi oni kano- Pr«krb€tl sl morai° d°™'ieoJ« « i niki, ki nimajo svoje rezidence Sv. COETLANDT STREET NEW YO&K H i t O 9 A" NEW YORK, WEDNESDAY, MAR CH 5, 1931 Njegova čast. 3 ROMAN IX ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. 13 «Nadaljevanje, > POGLAVJE 0 REKORDIH !>Ulu »* globoko vzctiiuni ter segel z roko preko čela Ali se je iz-e pov^-očil neizmerno bol Vse < ptlvuftril svojemu bratu brez zavisti — le te deklice ne! Stisnil je skupaj robe ter se počasi vrnil na svoje mesto Presegalo je na- mreč njegove moči. da bi moral ie nadalje gledati, kako ročno je ple- Anton s Helmo Vi ple&ete ko nimla, — Je rekel medtem Anton Helmi. — Ško-tia, da imam Jaz ie druge obvezno*,!, kajti drugače bi si večkrat dovolil j prositi vas za ples? lielma pa si J« mislila, kako dobro da je, da ima še druge obvez- j IKtktl Jaz bi se morala na vsak način odpovedati zabavi, gospod Alt-liirff, — je rrkla nagla v - Zakaj, milostna gospodična? I Ker moram kot plesalka le priskočiti na pomoč, kadar ni dovolj dam Kdo je uveljavil to okruto pravilo? To se razume pravzaprav samo od tax. Tega ni nikdo ukazal. Ah. — ta nauk odpovedi se ne pmtoja vašemu veselemu bitju1 Kdo vam pravi, da je to nauk odpovedi? MoJ mali prst. Vse mlade dame so strastne plesalke. Vsak valč-n! takt vxbudi električno napetost v duši mlade dame. Potem ni električna napetost pri meni več Uitaktna. Poslušam ?,«• ve« večer najlepše melodije iz raznih valčkov ter sedim pri tem udobno m prijetno v stranski sobi. Zato je najti le dva pojasnila, — Je rekel Anton, ki je napravil odmor ter se presunljivo uerl v Helmo. Segavo se je orrla vanj. - Ali mi hočete dati ta pojasnila? Z veseljem. Ali je vaie srce v tej stranski sobi tako močno zaposleno ali pa .. Helma je takoj močno zardela ter izgledala tako zmedena ter brez pomoči, da J* Anton doatl vedel Ni je hotel se nadalje mučiti ter je nadaljeval, po prekinjenju samega sebe: — Ne to ar ne more pravzaprav ujemati, kajti vsi mladi gospodje s' vendar tukaj v dvorani Ostaja mi le še nadaljno pojasnilo: — Qo- V>a konruliea vas je pozvala, da se pečajte t mojem bratom Feliksom. ki vendar ne piefte. Helma ae je preplašena ozrla vanj: Kdo vam je rekel, da me Je gospa konzuli ca pozvala, naj stotim to? Veselo se je na.smehml ter se oerl zopet v njem preplašeni obraz — Zopet moj majhni jwst, milostna gospica. Vi ne vrjamete, kak prebrisan Icpov je pravzaprav tol On mi rareši vse uganke Sedaj vam tudi odkod pride vaia vzdrtnost Sama ste se izdala. Prav nič se vam i; treba prestrašiti! Nobenemu človeku ne bom izdal. Vi imate le povelje gospe kcnrulice. da se odpoveste plesu. Helma Je prosteje vzdihnila. V tem trenutku ji je postalo jasno, kajti čuti pravzaprav do Feliksa Althoffa in bala se je, da je Anton inorda uganil. Njegove be?ede pa so Ji vrele ta strah. Nilti slutila ni. da je Anton vse pametno preračunal, da je ne razburi in vKietniri ie bolj. — Zelo čudno od mene. da sem vas vsaj za en ples odtegnil vaši SKinaritanskl dolžnosti? — je rekel smeje. Helma ae Je ozrla z velikimi, resnimi očmi v njegov prešerni obrai — Vi ste gotovo zelo dobro mislili, gospod Althoff. Sedaj pa vas proaim povedite me zopet ven. Kaj ne. vi ne boste izdali svojemu bratu, ker ste bistroumno dognali? Zelo mučno bi bilo, če bi lahko domneval. da sem se zabavala i njim le na višje povelje. Anton Je nevarno skremžil obraz. , — No, — roko na srce — kaj če bi bila ta domneva napačna? Moj i brat Feliks Je krasen človek. Le nekoliko okoren in temeljit pri zabavi. V naši družini Je učenjak. Razveseljivo ni prav posebno kramljati t nJim! — V tem se zelo motite. — se jc razvnela Helma. ki ni niti slutila, cia se je Anton skrival za to vprašanje, ter hotel izvedeti od nje še kaj več Vaš gospod brat je zelo duhovit človek, od katerega se človek lahko dosti nauči Jaz bi ga rada poslušala ure in ure. — Tako? — je rekel Anton, z nevernim obrazom. — No, o okusili sc m mogoče pnčkati. Vi izgledate tako verodostojna, da vam moram *r)eti. V tem trenutku Je priplesala mimo Vera z nekim častnikom. Oba j* še dalj časa opazovala z ljubosumnimi pogledi. Zakaj je Antan povabil k plesu ravno Helmo? Kako uneto sta kramljala in kako neumorno se je Anton pečal i njo! Niti za trenutek ju ni pustila izpred oči. Vroča jeza se je dvignila v srcu strastne ženske Zakaj ni ostala pri Feliksu Althoffu. kot so ji naročili? Zakaj se ni izognila temu pocivu? Ljubosumnost Jo je napravila krivično. Privoščila nI nobeni drugi pozornosti Antona Althoffa. ?Helma ae je prestrašila jeznega pogleda, katerega je vrgla nanjo Vera. ko Je priplesala mimo. Nedaleč proč od obh se je konzulica ustavila ter izpustila svojega spremljevalca. « — Prosim, vas. odvedite me hitro nazaj, — je rekla Helma svojemu opremljevalcu — Gospa. Je gotovo jezna, ker plešem. An Um ae je obrnil proti Veri. Kot dva plamena sta se zadele oči obeh Helma >e zapazila U pogled, in mučen občutek strahu ji Je stisnil prau Anton Ji Je ponudil s poklonom roko ter Jo odvedel nazaj, v rtniirtn aotja.! — Ne vznemirjate ae. gospodična. Takoj bom obiskal gospo kon-ruUco ter obtožil samega sebe. da sem vaz za trenutek odvrnil od va-** sam an Lanske službe. Moja beseda na to, niti najmanjše grajanje Helma J« feoiče in uda no sklonila glavo. , '^hwrn rnM**** j i _ . i j' i «»•■» - - -» <, »—' - * — — — * ^ : ** « , • J*. _ fc _£ * S* % - Živimo v stoletju lova za rekordi in ca to ni čuda, da se vrše na vseh koncih in krajih razne tekme, na katerih hočejo ljudje z rekordnimi ekrstravagancami presenetiti svet. Lov za rekordi je včasih vreden priznanja ah pa vsaj razumljiv, }e pa tudi mnogo rekordov, katere • bi morali presojati psih i- ! J a tri. Lansko leto nam je prineslo 1 mnogo takih rekordov In zanimivo je, da Evropa ni dosti zastajala za Ameriko. Začnimo kar z raznimi rekordnimi poskusi v jedi. Ime Louis Ka-ransky ni sicer še vpsano v nobenem leksikonu, pač pa je bilo ome- J njeno že opetovano v novinah. Ta prebivalec Chicaga je namreč rv.'-doseg-JJv šampjon v pospravljanju jajc. Nekoč je pojedel 40 surovih jajc v 79 sekundah. Zamorec Washington Harlem iz Bostona je pa svetovni mojster v požiranju' polžev. Neki Dunajčan je dosegel rekord s tem. da je pojedel za kosilo 69 velikih cmokov. Rekord v povečanju banketov je dosegel predsednik francoskega Touring Cluba Mr. Calire, ki se je udeležil v pretekli sezoni nad 400 banketov in je skoro na vsakem oficijelno govori 17,131 besed je napisal na razglednico Belgijec Avgust Menujer in Je prekosil dosedanji svetovni j rekord v drobni pisavi, katerega je! imel Američan Schneider, ki je1 spravil na razglednico 11,000 besed j Ta rekord ima pa še drugo stran. Menujur je nemreč pisal svojo razglednico celih 14 let. S tem je bil dosežen vztrajnostni rekord v pisanju razglednice. Najhitrejša evropska strojepiska je bila Francozina Odetta Piau, ki je napisala na tekmi 96 francoskih besed v minuti, dočim si je priboril njena ameriška koleginja po poklcu, ncwyorska strojepiska Germaine Bajot, naslov ženske z najlepšimi rokami na svetu. Največja draguljarna v New Yorfcu jo je takoj sprejela v službo kot manekinko proti mesečni plači 2500 dolarjev. Za to ogromno plačo bo opravljala zelo lahko delo. kajti kazala bo kupcem samo prstane in zapestnice na svojih lepih ročicah. Seveda si je dala roke takoj zavarovati za 100.000 dolarjev. Tudi starost ne izključuje lova rekordi. To je dokazati 80 letni Wilfred Bockins iz Chicaga, ki jc plesal brez odmora 6 ur in 11 minut. DALJE Svetovni rekord v plesu je dosegel Dunajčan Gagavzuk, ki je plesal brez odmora 79 ur in 30 minut j Za svetovni rekord v igranju na i klavir se je bil lani hud boj. Ame-| ričan Kemp je bil ponosen na svoj j rekord, kajti igral je 64 ur. Kmalu ga je pa prekosil Anglež M Bridge iz Manchestra. Potem se je pa pojavil Dunajčan Geza Ledovski, 5ci je igral 75 ur in 45 minut, toda prekosil ga je pianist Delhess iz Muehleima za pol ure. Ledovski ^e pa ni hotel udati in pri naslednjem poskusu je igral 77 ur 30 minut Rekorda se pa ni dolgo veselil, kajti prekosil ga je pianist in mesarski pomočnik obenem Otto Braun-No- j vak, ki je igral nepretrgoma 80 ur! 30 minut. To je šlo Ledovskemu tako na živce, da ni miroval, dokler ni dosegel novega svetovnega rekorda s tem, da je igral na klavir nepretrgoma 82 ur. Pravi živčni atlet in fenomen je pa John Bar-rington iz Ontaria, ki je ves teden 1 poslušal igranje na gosli, na katc-se so igrali po vrsti učenci, začetniki in za silo izšolani vijolinisti. Svetovna prvakinja v po'.jublja-nju je dražestna koristka Elsie Laureton iz Delmara. Ne temeljih zdravstvenih poskusov, pri katerih gre za beleženje pospešenga utripanja srca pri pojulii, je zmagala v tekmi za prvenstvo Z edin j enih držav. Petnajstkrat več se je razširilo in skrčilo njeno srce pri poljubu, nego srca njenih nasprotnic. Med Parizom in Bostonom se bije boj sa svetovno prvenstvo v potovanj j čez ocean. Naslov svetovnega prvaka na tem polju je dobil nedavno predsednik francosko-ameriške trgovske zbornice James, ki je oficijelno dokazal, da se je vozil iz Evrope v Ameriko 55 krat. nazaj pa tudi 55 krat. da je torej prepotoval ocean 110 krat. Proti njemu je pa nastopil Američan Peabodv, češ, da se je vozil čez ocean že 119 krat in da je torej on svetovni prvak. James je star sicer že 77 lt vendar je pa izjavil, da upa še doseči svetovni rekord v vožnjah čez ocean. Ker pa njegov nasprotnik noče popustiti, sta se spoprijela in zdaj se navdušeno vozita iz Evrope v Ameriko in nazaj. Kralj števcev denarja je uradnik londonske banke, ki sešteje in zloži v 9 minutah 1000 novčičv. POZOR, ROJAKI Is nasleva m list«, katerega prejemale. J« razvidne, kdaj Vam Je naročnina po«ta. Ne tekajte LoraJ, dm se Vsa opomini«, temveč obnovile naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih Batih zastopnikov. Tht LARGEST SLOVENE D AIL Z ta T. I. k . -j-----u+i-iiij ,i iwapai , (Cretan je Pamikov — Shipping Ntwt — BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele nauči ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. o& i accuse za pojasnila v ljudski šoli šiv 27, East 41. cesta v petek zjutraj , od 10. do 12., soba št v. 308. ali pa v [ pondelj*k in sredo ob 3. do 5., ao- i ba 413. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane nuno $2.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Zli Weal 18 Street Ne« York Cltj VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo me Suihro, pač pa vsi Slovenci t vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Font ana, A. bocbevar Saa Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver, i. Bchutte Pueblo, Peter Culig. John Oertn. Frank Janesh, A. 6artič. Sahda. Louis Costello. Walsenburg, M. i. Bayufc INDIANA Indianapolis. Lovi« Banicb ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago. Joseph Bilsh, i. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew SpiUar. Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblci*. J. Zaletel. Joseoh Hrovat. La Salle, J. Speli cb. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago Anton KobaJ Springfield, Matija Barborlcn. Summit, J. Horvatn. Waukegan. Frank Petkovtek in Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Močni« Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J Cerne Kitzmiller, Ft. Vodoplvtc. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nczich. MINNESOTA Chisholmn. Frank Oouis. A. Pa-nlan, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Oouie. Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Porta Virginia, Fra.'k Hrvatirh. Sheboygan. Johr Zorman West Allis, Frank 8kok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. ac. P an tan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda. Karl Sterotsha. Little Falls. Frank MaaJs OHIO Barber ton, Jonn Balant. Joe Hiti Cleveland. Anton Bobek, Chaa Xarlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant In J K unite Niles, Frank Kogoviek. Warren. Mrs. p. Rachar Youngstown. Anton KlkelJ OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA : Ambridge, Frank JaUe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovec. V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Jupan-cifi. ,A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Oreensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank F«-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Korosheta. Krayn, Ant. Tauiel]. Luzerne. Frank Bal loch. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Kopriv tek. Midway, John 2ust. Moon Run. Fr. Podmiitak. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arb in U. Jakobich. J. PogaCar. Presto, F. B. Demahar. Reading. J. Pod>rc. Steelton. A. Hresi. Unity 8ta. In okolico. J. Skerlj. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. PetemeL UTAH Helper, Ft. Krehs. • marca: i»r».*Bit M*r St. Louis. Cn«rbuui( llainbuit 12 marca: America, Chtrbouia. Ciciu^u 13. marca: Murni lien. »ur M-r. lii«. men 14. marca: Majestic. Cli'rlmiir* Bremen, C'heibcurj. Bremen 15. marca: SI in new h »ka. Cherbtnir* Milwaukee. Chertmutr. ilatnhiiri Conte Grande. G«ihiV> 1§. marca: Katumia, 1 rat B DNI PREKO OCEANA Ntlkrtli* in oafbolj ug«n-pi>-. Uf«tprn:j!i4, U)«rb<>ur|. Ani »er-pen Ktireii«. Cheiliourg. Braman (Prvift nov) Austjohta, K»p"H, U«aw» 29 marca: Mii:netrite W^ahington. Cherb>»yi«. Bi emen Vulendam, Ifc.uiugna dur Mar. Rot' tet tid rn 2 apnta : B*rcii(aria. Ci«erb«»irf A rt Batlt»». JJli«-i*bMUiff< llambufs lv. >idint llou'eveli. e'herb'juri. Bi« - 3. aprila: l>rt-.sd«ii, Chei b»jurs, Brt men 4. aprila: Mrij'-ati'1. Cli»rl"H»rt Kar litru h*-, lt<^tuD, Hrnifn New Am^lcriiain, (]*juIu|iw t-ur M» r Kot t« rdant 5. a-,"iia: MiitavkitlMla, r...fii'.«n« ajr M»" Cuntr Hidii'Jitiani', Napoji, (Iflifva 6. aprila: Vuk-auia. Trat 8 aprila: Nalp-H. Cmovj 9 aprila: MaurelMcia, I'lirrimurj AnipriiN. Clu-rbo'irjc. Bremen 10. aprila: .M ij'-ru Io n, JI<» i]osm Mir Mer. lir ^ IIHII 11 aprila: 1'rti i.«. I!a \ re ilcinerit-. Cberlcmrg )'>unland, t;iiTl«>ui g Anlaerpen ISriiFien. CI»«-rbourg l(rem*ti 12. aor.la: Miuricwaaka. i'Jo-rb-nirit SI. l^-ui«. t'lierlwurn. Haiubur( Jurg, ilajnbuig 16 aprila: AquitaaUi, t'hei !"«'ir* Pri^fW' nI llunln g. rii-rtioijr*. Er«. met* 17. aprila: SiultRjri. <"lo-rbt»urc Bremen 14. aprila: l'e i]r KraHrp, Mavra J Ol)i»pii:. CltrrlKHirf I.MOlHti'l, CherlKiiiig Aiilmerpen 19 aprila: Milwaukee. Clirrlmori, llurnl.iFrg Cont*. iiraiH,«. Na.puli, (icnuva 20. aprila: Ka.iuri.bi, Trst 23. aprila: iLerengaria, Cberl-ourg Hamburg c'lierbourg )!>iinbiir| i >')rge V^'aaliingt"ii, Cherbourg Bra men 24. aprila: Berlin. Itoukglii' aur Mer. Breaieu 29 aprila: Maj«r>ti<-, i 'hrrbi'iirg K u ropa i"herl«»urg Bremen SI« t euda m, Boulogne n»ir M. r H'-le. dan Wrs.tfniki.il, Cbeibourg, ,Vii'«erp>n 26 aprila M i on- ! ■ .tik.i, Cherbourg 30 ap-ila: M.iui etiiiiia. CheH«itirg At4H:ri Ballin, Cltcrbuurg. Hamburg Pruidriit IXous«vell. CliTboLu g. Bi emeu Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 387S POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN