PRIMORSKI dnevnik i*»XaCe* ^Mati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. »eptembra 1944 se je ti-akal v tiskarni (Doberdobu v Govcu pri Gorenji Trebu-°d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini I'.?Sanl Partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. MonteccM 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) TTx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Včeraj odprto 50. mednarodno srečanje zbornic Italjug in Čedalje pomembnejša vloga obmejnih izm pri gospodarskem sodelovanju med Italijo in m-n j Obisk zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Milenka Bojaniča pri SDGZ Bojanic pri SDGZ Zvezni sekretar SFRJ za zu-[janjo trgovino Milenko Bojanic, “* se bo danes udeležil zasedanja zbornic Ital - jug in Jug - ital na “■Saškem velesejmu, je sinoči o-“iskal Slovensko deželno gospodarsko združenje. V obsežnem Razgovoru s slovenskimi gospodarstveniki je razčlenil vrsto vPfašanj. Med srečanjem so zlasti naglasili pomen italijansko -Jugoslovanskega sodelovanja na bujnejših in dolgoročnejših osno-ter v višjih gospodarskih o-ulikah in pomen maloobmejnega sodelovanja. SDGZ pa je še zla-sti naglasilo vlogo manjšine kot spodbujevalca in aktivnega po-vezovalca gospodarskih tokov *Ued sosednjima državama. NA 3. STRANI TRST — Izbira italijansko - jugoslovanskih trgovinskih zbornic, da priredita jubilejno srečanje prvič v Trstu je bila posrečena (in skoraj dolž-nostna), kot je bilo prav, da so za temo zasedanja izbrali skupne gospodarske perspektive Italije in Jugoslavije. Naše mesto (in seveda tudi Gorica in drugi obmejni kraji) je namreč po zgodovinskih, zemljepisnih in družbenogospodarskih značilnostih u-sodno navezano na svoje naravno zaledje in še posebej na najbližje, jugoslovansko. Predvsem udeležba, ki je bila množična kot najbrž še nikoli, ni zavzeta, konstruktivna. Pokazal se je tisti Trst (in ostali prizadeti deli dežele), ki se noče zapirati v nesmiselne «cita-dele» privilegijev, a hoče živeti od svojega dela, sodelovati s sosedi, i-skati nove poti za premostitev težkih časov in za boljšo skupno bodočnost. V njem, kot se je pokazalo tudi včeraj, nimajo Slovenci majhnega deleža in vloge, kot nimajo slovenski gospodarstveniki in njihova organizacija, Slovensko deželno gospodarsko združenje, majhnih zaslug za dosego dosedanje ravni sodelovanja in za spodbujanje novih, višjih oblik kooperacije ob meji in med obema državama. Mimo ne zelo različnih odtenkov je v včerajšnjih posegih, tako italijanskih kot jugoslovanskih predstavnikov, prav obmejna izmenjava po tržaškem in goriškem sporazumu, ki se je prav v težkih časih krize v obeh državah povzpela na več kot četrtino skupnih izmenjav, zadobila vse večji pomen in podporo, saj so njen razvoj in kvalitetni premiki v njem lahko osnova za utrditev, izboljšanje in nadaljnje napredovanje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v novih, sodobnejših in obojestransko koristnejših oblikah. Včeraj so vsi razpravljalci izražali pripravljenost storiti vse napore v to smer, danes pa bosta ministra za zunanjo trgovino Capria in Bojanič (ki je včeraj obiskal SDGZ) bržkone u-gledno podala usmeritev in napotke o-peraterjem za čimuspešnejše delovanje v tem smotru. NA 3. STRANI Poseg evropskega poslanca in predsednika trg. zbornice Modiana a® Odobritev globalne zaščite bi prispevala h krepitvi odnosov med Italijo in SFRJ Predlog poslanca Fortune O globalni zaščiti naj razpravlja senat 0 ®BOGRad _ Prekinitev pogajanj nevToraketah med S2 in ZDA v že-Priz Povzročilo resne težave v valn eVanjih za ustavitev oborože-Vak*e tekme in pomeni še dodatno ne-foH00^ za ze tako zaostrene medna-tjs,ne razmere. To je na včerajšnji iti K.0Vn* konferenci za jugoslovanske zvn noyinar.je izjavil predstavnik Zaa5tega sekretariata za zunanje ^eVe Svetislav Vujovič. ny zv®zi s številnimi demonstracija-jih V • 'tetevah zahodne Evrope, ki staJfipravIjaj° kot protest proti po-da Vltvi evroraket, je Vujovič dejal, nes s.° dokaz razširjene zavesti o Vai„ ^lnosti in nevarnosti oborožene tekme. je (-“^Slavnik zveznega sekretariata hji r 0voril tedi na vprašanje o bliž-Darl Pravi v italijanskem senatu in bai airiontu o predlogih zakona o glo-te; 1 zaščiti Slovencev v Italiji. V zvezi je dejal: ^ta ,te)cipi.som osimskih sporazumov sta obe strani sprejeli ob-Ufp- ’ (la status in položaj manjšin t'°da a avtenomno, z notranjo zako-Vis^0. Ta sporazum jasno odraža hja K° stepnjo mednarodnega zaupanja n°tranjega demokratičnega raz-ln spoštovanja splošnega načela zaščite manjšin, ki jih vsebujejo različni mednarodni dokumenti. Italijanski parlament je svojo resolucijo hkrati predvidel sprejetje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne manjšine in je že pripravljenih več zakonskih osnutkov. Začetek razprave o tem zakonu v italijanskem senatu in parlamentu smo ocenili pozitivno. Pričakujemo, da bodo zakon čim prej sprejeli in da bo v duhu osimskih sporazumov in zadovoljevanja potreb slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sprejetje tega zakona bi nedvomno veliko prispevalo k razvoju sicer prijateljskih stikov in dobrososedskega sodelovanja med državama,» je poudaril Svetislav Vujovič. Na vprašanje, kaj je res v pisanju švicarskih časopisov, da je menda bila nedavno tajna konferenca o mednarodni trgovini, na kateri je sodelovala tudi Jugoslavija, je predstavnik sekretariata odgovoril: «To ni bila nobena tajna konferenca, ampak neuradni sestanek, posvečen problemom svetovne trgovinske ureditve, ki ga je na pobudo GATT pripravil evropski forum v Lausannu v začetku novembra. Na sestanku je sodelovalo tudi večje število ministrov.* RIM — S poročilom socialističnega poslanca Lorisa Fortune je komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice, v kateri sta tudi komunistični poslanec Barraccetti in demokristjan Bressani začela razpravljati o zakonskih osnutkih, ki zadevajo vrednotenje in zaščito jezikov in ku tur jezikovnih manjšin, med katerimi sta tudi slovenska in furlanska. Socialistični poslanec je opozoril na delo, ki so ga opravili že v pretekli zakonodajni dobi in ki ostaja kot dragocen material. Omenil je tudi različne za- konske predloge, ki so jih predložile posamezne parlamentarne skupine. Ti zakonski predlogi zadevajo Ladince v Tridentinski in Francoze v dolini Aosta, druge zadevajo zaščito furlan-ščine, sardinjščine in drugih manjših jezikovnih skupin. Tretja skupina zakonskih osnutkov pa zadeva zaščito slovenske narodnostne manjšine. Kar zadeva Slovence, je Fortuna predlagal, da bi na podlagi dogovora s senatom vprašanje globalne zaščite obravnavali v tistem delu parlamenta. Ta razdelitev dela med poslansko zbornico in senatom bi zagotovila hitrejši potek za odobritev treh zakonskih ukrepov, s katerimi se bo parlamentarno delo moralo zaključiti. Lords Fortuna je v tem primeru predlagal, da bi o predlogih ustavnega zakona in rednega zakona razpravljali dve raz'ični ožji komisiji, ki bi ju sestavljali morda tudi isti parlamentarci. Ob začetku svojega posega je Fortuna dejal, da predstavlja 13 manjšin jezikovnih skupin, kolikor jih je v Italiji skoraj dva in pol milijona italijanskih državljanov. Seja višjega obrambnega sveta RIM — Višji obrambni svet je na svoji včerajšnji seji «skrbno proučil* pogoje, v katerih deluje italijanski kontingent iz sklopa večnacionalnih sil v Bejrutu. Sejo je sklical predsednik republike Sandro Pertini, udeležili pa so se je poleg poveljnika obrambnega generalštaba Bartoluccija in poveljnikov treh rodov vojske še predsednik vlade Craxi, podpredsednik Forlani, zunanji minister Andreotti, obrambni minister Spadolini, notranji ■ minister Scalfaro, minister za proračun Longo in za industrijo Altissimo. Poleg libanonskega vprašanja so na včerajšnji seji razpravljali tudi o splošnih obrambnih vprašanjih. Kaj vse spada pod to postavko ni znano, saj je bil včerajšnji komunike izredno skop. Vsekakor je zaostreni mednarodni položaj bržkone botroval temu sklicanju, ki je Košarkarska a-i liga ,*c in S. Benedetto Sl*ioči praznih rok WStn0Čnjem- go*u italijanskega tako . . s_kega prvenstva A-l lige sta ntvCjjZaški Bic kot goriški San Be-'tSte izgubila. sija;'acani, med katerimi i.gra' Tonut tezlike te bili i: Račani mr>a v-aterimi je tokrat ----- (34 točk), so v izgubili le s tremi točkami Proti Berloniju. Goričani pa terom Prot* državnemu prvaku Ban-gUbii ° °rez mo^i in zanesljivo iz- SINOČNJI IZIDI c°rom°ni ‘ Bic 94:91 (51:44); Ban-Bebai ' S- Benedetto 66:50 (34:24); Sijoj^ ' Scavolini 106:96; Binova -'Ki :7r - nteal 85:84; Granarolo - Latini SiJhar. J°dycolombani - Star 79:73; HonK ' Peroni 79:81. V nedeljo: y ' Indesit 75:69. j Sp v Novi Gorici Predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Zorko Debeljak je sinoči priredil sprejem za obmejne organe z obeh strani meje ter za predstavni ke krajevnih uprav iz goriške pokra jine. Namen je bil počastiti 29. november, praznik jugoslovanske republike. V svojem pozdravu je predsednik skupščine Debeljak podrobno razčlenil in zelo ugodno ocenili odnose in sodelovanje na goriškem območju jugoslovansko - italijanske meje. Poudaril je, da Nova Gorica tesno sodeluje z občino Gorica, občinami Dober dob, Sovodnje in Števerjan, potem z občino Krmin v Brdih in z delom občine Dolenje. Sodelovanje je razvito tudi s pokrajinsko upravo v Gorici. rejem Sinoči v Gorici odprtje razstave Janeza Pirnata V Kulturnem domu v Gorici smo bili sinoči priča izrednemu kulturnemu dogodku, ki mu botrujejo Lju-Ijanska banka - Združena banka, Te meljna banka Nova Gorica, Splošna, banka Koper in Kmečka banka^ v Gorici, v sodelovanju z upravo Kulturnega doma. Odprli so namreč raz stavo nad 30 del akademskega kiparja Janeza Pirnata iz Ljubljane, zelo priznanega v slovenskih umetniških krogih. Razstava je urejena tako v pritličju kot v prvem nadstropju fojerja Kulturnega doma. Ljudi na otvoritvi je bilo toliko, da so morali predsta- vitelji povabiti jih v veliko dvorano, da so vsi lahko poslušali izvajanje govornikov. Spregovorili so Nada Sancinova v imenu upravnega odbora Kulturnega doma, predsednik Ljubljanske banke -Združene banke Metod Rotar, predsednik goriške Kmečke banke Ksave-rij Leban, umetnostni kritik Aleksander Bassin iz Ljubljane, ki je govoril v slovenščini, ter Jožko Vetrih iz Gorice, ki je govoril v italijanščini. Prisotnih je bilo veliko gostov z obeh strani meje. M. W. Pogovor o Partizanskem dnevniku V Ljubljani so se včeraj na vabilo predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske SR Slovenije Janeza Vipotnika, srečali glavni uredniki Partizanskega oziroma Primorskega dnevnika ob 40-letnici prve številke. V prijetnem tovariškem vzdušju so poglobili nekatera vprašanja o zgodovini Partizanskega dnevnika, ki je bil kot hoteno dejanje načrtovan kot dnevnik in ki je imel v samem začetku široko zasnovo, ki mu je tudi zagotovila tako veliko priljubljenost med primorskimi Slovenci. Ta širina je bila tudi njegova vsebinska o-predelitev po vojni, ko je postal Primorski dnevnik. Mojsov obiskal sirskega premiera DAMASK — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Lazar Mojsov se je včeraj s sirskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Kadamom pogovarjal o dvostranskih stikih in drugih vprašanjih, ki zanimajo obe prijateljski in neuvrščeni državi. Mojsov je ob tej priložnosti prenesel pozdrave predsednika predsedstva SFRJ Mike Špiljaka za sirskega predsednika Hafeza Al Asada. Lazar Mojsov, ki se v Damasku mudi kot član misije neuvrščenih, katerih naloga je prekiniti nadaljnje prelivanje krvi med Palestinci in obnovitvi enotnost PLO, in njegov sirski gostitelj sta soglasno menila, da obstojijo skupne želje in možnosti za nadaljnjo poglobitev dvostranskih stikov na vseh področjih. Mojsov in Kadam sta izmenjala mnenja tudi o perečih mednarodnih problemih, posebej na območju Bližnjega vzhoda, (dd) Delegacija jugoslovanske skupščine na Poljskem VARŠAVA — Predsednik državnega sveta Poljske Henrik Jablonski je včeraj sprejel delegacijo skupščine SFRJ, ki jo vodi podpredsednik Mirko Popovič. V pogovoru so poudarili obojestransko zanimanje za razvoj sodelovanja med državama na vseh področjih, posebej pa na gospodarskem- Pozornost so namenili tudi mednarodnim vprašanjem, pri čemer je Jablonski posebej podčrtal pomen gibanja neuvrščenih v sedanjih mednarodnih razmerah, (dd) □ MOSKVA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Borisav Srebrič in član ZIS Jon Srbovan sta se včeraj pogovarjala z namestnikom predsednika sovjetske vlade in predsednikom državnega komiteja za znanost in tehniko Marcukom. Ocenili so, da se sovjetsko - jugoslovansko znanstveno-tehnično sodelovanje uspešno razvija in da bogati skupno vsestransko menjavo med državama. Obe strani sta izrekli pripravljenost za njeno še večje povezovanje s trgovinskim in gospodarskim sodelovanjem skozi razvoj novih oblik in vsebin z uporabo znanosti in tehnike. To naj bi posebej prišlo do izraza v novem petletnem obdobju od leta 1986 do 1990. (dd) Prekinitev ženevskih pogajanj je bržkone dokončna Jurij Andropov napovedal protiukrepe ki bodo izničili prednost raket ZDA MOSKVA — Sovjetska zveza je dokončno prekinila ženevska pogajanja, v odgovor na namestitev ameriških jedrskih raket «pershing 2» in «cruise» pa bo razporedila svoje jedrske taktične rakete na ozemlju NDR in ČSSR, prekinila bo enostransko zamrznitev nameščanja svojih raket «SS-20» in bo poskrbela, da bodo «z morij in oceanov» nove sovjetske rakete predstavljale enako grožnjo za ZDA kot ameriške za SZ. To je v bistvu vsebina dolge izjave sovjetskega partijskega in državnega voditelja Jurija Andropova, ki sta jo sinoči posredovali agencija «TASS» in sovjetska televizija. Andropov navaja, da so te protiukrepe ameriškim raketam sprejeli po skrbni proučitvi položaja, ki ni dopuščal nadaljevanja ženevskih pogajanj, ker zo «ZDA s svojim obnašanjem dokončno pokopale možnost sklenitve za obe strani sprejemljivega sporazuma». Iz tega sledi po besedah Jurija Andropova, da bi nadaljevanje pogajanj «služilo le za zaveso manevrom Amerike in NATO pri spodkopavanju evropske in mednarodne vamosti». Pri vseh teh protiukrepih pa je Andropov navedel, da bodo «strogo v razmerju z ukrepi NATO* in poudaril, da «Sovjetska zveza ne stremi za vojaško prevlado, temveč bo storila samo tisto, kar je neobhodno potrebno za vzdrževanje vojaškega ravnotežja*. Vodja sovjetske partije je obenem pozval zahodne države, naj še enkrat ocenijo vse nevarnosti nameščanja novih ameriških raket, ki so prava «katastrofa» za Evropo in vse človeštvo. Zahodu je Andropov obenem ponudil, da bo vzpostavil prvotno stanje, če se Evropa odpove namestitvi ameriških raket. Katero naj bi bilo to prvotno stanje, ni še povsem jasno, saj je malo verjetno, da bi SZ pristala na stanje pred nameščanjem svojih «SS-20». Vsekakor pa je včeraj Andropov jasno povedal, da je Amerika z namestitvijo svojih raket prepustila zahodni Evropi glavno težo strahotnih posledic v morebitni jedrski vojni. Tokrat pa je sovjetski partijski in državni voditelj prvič konkretneje navedel, da ne bo vse teže sovjetskega odgovora nosila samo Evropa, temveč, da bodo poskrbeli tudi za Ameriko. Iz njegovih besed je razvidno, da bodo rakete srednjega dometa namestili na podmor-niške enote, ki pljujejo ob robu ameriških ozemeljskih vodah. Na Zahodu so seveda to napoved že pričeli razlagati po svoje, s trditvami, da bi lahko SZ namestila rakete «SS-20» na Kubi in v Nikaragvi. Po njihovem je bil Andropov dvoumen ob tem vprašanju Vsekakor je zahodno namigovanje na Kubo in Nikaragvo nov dokaz, kako so se poslabšali odnosi med obema blokoma, če so iz predala ponovno vzeli strašilo «kubanske raketne krize*. Vsa današnja tragedija pa je predvsem v ugotovitvi, da so sedanja raketna strašila zelo konkretna, da se lahko «hladna vojna* kaj kmalu sprevrže v «vročo», če ne bosta prevladala razsodnost in razum. Zahodnoevropske vlade skušajo sedaj zvreči vso krivdo za zaostrovanje na Sovjetsko zvezo, obenem tolažijo javno mnenje, da niso imele druge izbire in trdijo, da bo le to spametovalo Moskvo. V gospodarskih krogih, predvsem v ZRN, pa navajajo, da bo sedanja ohladitev hudo prizadela tudi evropsko gospodarstvo. Od včeraj tudi v Sloveniji redukcija električnega toka LJUBLJANA — Od sinoči so tudi v Sloveniji v veljavi izredna odklapljanja električnega toka. Tok bodo odklapljali po dve uri na dan. Mraz bo predvsem v gospodinjstvih, saj si bodo prizadevali, da bo industrija nemoteno dobivala elektriko. V Ljubljani so tako sinoči med 22. in 24. uri že izključili tok v nekaterih mestnih četrtih. Do teh drastičnih ukrepov je prišlo iz več razlogov, zaradi dolgotrajne suše so akumulacijska jezera prazna, tako da v Sloveniji vodne centrale lahko dajejo komaj 10 odstotkov potrebne električne energije. Hkrati temperatura ozračja nenehno pada, kar povečuje porabo električnega toka za ogrevanje. Ker pa so v drugih jugoslovanskih republikah glede e-.ektrične energije še na mnogo slab- šem, ponekod redukcije trajajo tudi po 12 in 14 ur na dan — se je slovensko elektro - gospodarstvo odločilo solidarno pomagati najbolj prizadetim. Prve kilovate (3 milijone kilovatnih ur) električne energije so iz Slovenije poslali v druge repubike v sredo. Ko je izvršni svet Slovenije včeraj obravnaval energetski položaj v republiki v prihodnjem letu, je ugotovil, da bo treba predvsem dosti več storiti za varčevanje z energijo, kot doslej. Redukcije ne rešujejo ničesar. Ugotovil je, da je v Sloveniji poraba energije na enoto proizvoda še vedno dosti prevelika, da so tu rezerve, ki jih je treba izkoristiti, tako kot so to storili v razvitih državah. Izvršni svet se je hkrati zavzel za to, da je treba oskrbeti sredstva za nadaljnje iskanje novih virov energije, (jp) Vloga narodnih skupnosti AOSTA — Raznarodovanje pod fašizmom in nacizmom in vloga narodnih skupnosti v drugi svetovni vojni je naslov shoda, ki ga deželno odbornt-štvo za javno izobraževanje in inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Dolini Aosta prirejata v soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra. Doslej v Evropi niso še tako celovito obravnavali vloge, ki so jo narodne manjšine imelo v odnosu do nacijašizma. Razprava bo potekala na akademski ravni. Jamstvo za poglobljeno a' nalizo tega vprašanja dajejo nekatera znana evropska imena s tega področja, med katerimi naj omenimo prof. Guyja Heratida z univerze Pau; njegovo poročilo bo zajelo celotni položaj evropskih manjšin. Nadalje bodo PT\' šotni zgodovinarji in poznavalci manjšinske problematike iz Francije, je, Belgije in Gallesa. Valdostanci bodo izkoristili priložnost, da opredem svojo mednarodno odprtost in naravnanost. Navzočnost Milice Kacin Wohinc, ravnateljice inštituta za zgodovin delavskega gibanja v Ljubljani, na tem uglednem mednarodnem zborovanj bo ponudila priložnost za oris grobega raznarodovalnega pritiska, ki sta 0" fašizem in nacizem vršila nad Slovenci v Julijski krajini in na Koroške > in hkrati velikega vsestranskega deleža naše narodne skupnosti v zmagi na zatiralci in vzpostavljanju svobode in demokracije v osrčju Evrope. Kot nam je povedal direktor inštituta za odporniško gibanje Doline AO sta dr. Paolo Monigliano, se že nekaj časa ukvarjajo z manjšinskim vpraš njem in so pred leti priredili srečanje o deželah s posebnim statutom, da opredelili odnos teh dežel do narodnih manjšin. Spremembe v vodstvu komunistične partije RIM — Zasedanje centralnega komiteja komunistične partije se je začelo včeraj zjutraj ne kot je bilo predvideno s poročilom tajnika Berliriguerja o zunanji politiki, temveč z razpravo o gospodarski politiki komunistične partije, o čemer je imel poročilo Alfredo Reichlin. Za tem je odgovorni za krajevne ustanove Ventura poročal o Izidu nedeljskih volitev. V svojem poročilu je Reichlin dejal, da ima partija svoj predlog za rešitev hude krize, ki pesti Italijo in da ni načelno proti vladni gospodarski politiki in politiki predsednika Craxija, se pravi, da ni v opoziciji zato, ker bi bila sektaška, temveč zato, ker ima pač svoje predloge za rešitev italijanskega položaja. Ventura je v svojem poročilu dejal, da je izid nedeljskih volitev za KPI dokaj razočarujoč, kar pa ne pomeni, da so bili rezultati za vladne sile pozitivni, saj je bilo treba zabeležiti povečanje števila tistih, ki so se vzdržali. Centralni komite je določil tudi nekatere spremembe v vodstvu partije. Aldo Tortorella, ki je doslej odgovarjal za kulturo, je postal koordinator tajništva, skupaj z Ugom Pecchiolijem. Achille Occhetto pa je prevzel odgovornost za propagando in informacije. Naj omenimo še, da je deželni tajnik KPI za Kampanijo Antonio Bassolino prevzel odgovornost za vprašanja juga, R. G. Medtem ko je položaj na Bližnjem vzhodu skrajno napet PLO in Izrael zamenjala ujetnike BEJRUT — Včeraj se je nekoliko nepričakovano začela izmenjava ujetnikov med Izraelom in PLO. Obe strani sta se namreč — ob dokaj velikem angažiranju Francije — sporazumeli, da bosta izpustili ujetnike, ki sta jih zajeli v preteklosti. Tako so se Izraelci odločili izpustiti približno 5.000 Palestincev, PLO, ki je ostala zvesta Arafatu, pa vseh šest izraelskih vojakov, ki so bili v njenih rokah. Tako je zdaj v ujetništvu le še pet izraelskih vojakov in sicer imajo dva Arafatu nasprotne palestinske sile, trije pa so zaprti v Damasku. Izpuščene Izraelce so ob 5. uri zjutraj prepeljali na neko francosko vojno ladjo, ki je zasidrana pred libanonsko obalo, od tam pa so jih dve uri kasneje prekr-cali na neki izraelski patruljni čoln. Operacija z izpuščanjem palestinskih bojevnikov je bila bolj zapletena. Večina osvobojencev se je odločila o-stati v južnem Libanonu, kar je povzročilo vidno nezadovoljstvo pri vojaških oblasteh. Iz taborišča Ansar v južnem Libanonu so jih s 120 avtobusi razvozili v razna tamkajšnja mesta. Približno 900 jetnikov pa so Izraelci z vojaškimi boji kopterji prepeljali na letališče Ben Gurion pri Tel Avri > kjer so jih vkrcali v tri francoska potniška letala prepeljali v Alžirijo. Trenutno ni še nič znanega o tem, če potekajo tu druga pogajanja za izpustitev preostalih petih izraelski* ujetih vojakov, kar pa ni izključeno, glede na to, da in1 jo Izraelci v svojih taboriščih 293 pripadnikov sirsK vojske. Če lahko označimo vest o zamenjavi ujetnikov boljšo med tistimi, ki prihajajo v zadnjem času z BU* njega vzhoda, pa po drugi strani vendarle ni no,'Li bistvenih znakov, da se tamkaj izboljšuje tudi sP upravnih in političnih oblasti in gospodarstvenikov z obeh strani meje, ki so se zbrali na 50. jubiejnem sre-:anju italijansko - jugoslovanskih me-sanih zbornic, Italjug iz Milana in Jugital iz Beograda, da razpravljajo a Pomenljivi temi «Italija - Jugosla-'aja: skupne gospodarske perspekti-Srečanje je že ob uvodnem zasedanju zavzelo stvaren deloven značaj, tPui v samih pozdravnih posegih, ki s° odražali zavest o nerazdružijivosti osode naših obmejnih krajev od pen sPektiv razvoja obeh sosednih držav. Že tržaški podžupan Sergio Pacor, * Je prvi posegel po uradni otvoritvi Predsednika Italjug Zuccolija, ki je predal delovno predsedstvo inž. Baji-«•. je naglasil interes Trsta, ki ima Jtajbolj neposredne odnose s SFRJ, po ropitvi sodelovanja in njegovem o-P ernenitenju z novimi višjimi oblika-ki naj zagotavljajo gospodarsko P*agostanje, kulturne izmenjave in rflateljstvo med sosedi. Predsednik P°krajine Clarici (ki je gostom izreci dobrodošlico v srbohrvaščini) je Poudaril posredovalno vlogo Trsta in rciejnega trgovanja, a je kritiziral ‘ezadosten posluh za širjenje sodelo-. anja s Hrvatsko in Srbijo, pri čemer L omenil stike z Zagrebom, ki mo-^ Jo postati trajni in stvarni. Zavzel ^ je za vključitev oko iških občin hv i- PPbudnike sodelovanja ter po-gjajd delo trgovinske zbornice in ** vladni komisar Marrosu je po-n ai k odločnejšim naporom za skup na-Premostitev težav, da bodo lahko v Sl kraji, z odprto mejo, za zgled E-v °Pi in prispevali k miru in razume-PJu med narodi. Namestnik pred 'i, aika zvezne zbornice SFRJ Zelič j nakazal 2 teme jni področji dela, kr. SlCer dolgoročne oblike proizvodne °Peracije in razvoj obmejnih izme-Jay■ ki postajajo čedalje pomemb-Jse. Predsednik deželne zveze trgo-Zai kih zbornic Lupieri se je zavzel /j Padporo sejemskih prireditev, za ^Prejšnjo odpravo pologa, za u-za ltev težav blagovnih prevozov in (j^^kupen zagon izvoza na tretje predsednik gospodarske zbornice z vatske čemele je naglasil napore delovanje v železniškem, cest- nem in zračnem prometu ter potrebo skupnih pobud v turizmu. Pohvalil je izboljšane odnose z zbornicama iz Trsta in Gorice in povezovalno vlogo gospodarstva Slovencev v zamejstvu. Evropski poslanec in predsednik tržaške zbornice Modiano je poudaril velik pomen gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugos avijo, ker je v njegovem središču, podporo EGS krepitvi odnosov s SFRJ, pomen obmejnih sporazumov ter naglasil potrebo, da se obe jadranski sosedi zoperstavljata monopolom pomorskih kartelov v prid severnih luk. Spregovorili so še predsednik trgovcev Dei Rossi (o pologu), tajnik Jugital Lau-sevič (pregled izmenjav, zlasti obmejnih), Marino Košuta (poseg objavljamo posebej), predsednik reške zbornice Kovač (trajnejše obdke sodelovanja ob meji in med lukami) ter občinski odbornik Lokar, ki je obžaloval zastoj v uresničevanju gospodarskih delov osimskih sporazumov in predlagal ustanovitev mešane družbe za turistično ovrednotenje Kanina na obeh straneh meje. Razprava v delovnih skupinah Popoldanski del zasedanja se je nadaljeval v treh delovnih skupinah: za trgovinsko izmenjavo, za teh nično - industrijsko sodelovanje ter za banke in zavarovalnice. Delovna skupina za banke in zavarovalnice je zasedala ob prisotnosti 45 predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih bank ter zastopnikov Assicurazioni generali in RAS. Prvi del razprave je zadeval problematiko okrog srednjeročnih državnih kreditnih linij med Italijo in Jugoslavijo. S strani jugoslovanskih predstavnikov je bilo poudarjeno nerazumljivo kasnje-nje pri odobritvi že prijavljenih poslov v sklopu teh kreditnih linij (enaindvajset kreditnih vlog čaka nam reč že več kot tri mesece na zadevno odobritev). V razpravo je posegel tudi namestnik direktorja Tr žaške kreditne banke Adrijan Semen, ki je prisotnim iznesel problematiko kreditnih odnosov v kratkoročnih kreditnih linijah (na maksimum dvanajst mesecev). Jugoslovanski predstavniki se namreč tožijo, da so jim italijanske banke v celoti preklicale kreditne lini je. Na to temo se je oglasil tudi tovariš Nikola Jelič, načelnik zveznega sekretariata za finance iz Beograda, ki je na osnovi točnih podatkov podprl predlog za povečanje kratkoročnih kreditnih linij italijanskih bank jugoslovanskim. V delovni skupini za trgovinsko izmenjavo je med drugimi posegel tudi predstavnik SDGZ Marino Košuta, ki je govoril o težavah glede prevozov. Med drugim je dejal, da se v najbolj intenzivnem obdobju leta zaradi neusklajenosti odgovornih organov, ki izdajajo transportne licence, poraja velika zmeda, ker že sprejete pogodbe o dobavah blaga ne morejo biti izpolnjene: kamioni namreč ne morejo potovati zaradi po manjkanja ustreznih licenc, kar je na tej ravni odnosov popolnoma nedopustno. K temu se pridružuje še pomanjkanje železniških tovornih vagonov, tako da je v bistvu praktično zaustavljen dobršen del železniškega prometa. Zaključke delovnih skupin bodo danes podali njihovi predsedniki na plenarnem zasedanju. Delovne skupine bodo pripravile tudi resolucijo s predlogi, ki bodo prebrane ob zaključku. Obisk zveznega sekretarja Milenka Bojaniča pri SDGZ Maloobmejni promet kot trajna oblika sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo Predsednik SDGZ dr. Svetina in minister Bojanič Odkrit razgovor v prijateljskem in tovariškem vzdušju. Sinočnji obisk zveznega sekretarja SFRJ za zunanjo trgovino Milenka Bojaniča pri Slovenskem deželnem gospodarskem .združenju je presegel meje zgolj protokolarnega in priložnestnega srečanja. Razgovora, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so se udeležili tudi predsednik slovenske zbornice Bulc in generalni konzul v Trstu Mirošič, SDGZ pa so med drugimi zastopali predsednik Svetina, podpredsednik Pečenik, direktor Kocjančič in predstavniki sekcij. Predsednik SDGZ Svetina (v razgovor pa so se vključili tudi .ostali) je na kratko orisal značaj in delo združenja, poudaril je njegovo prizadevanje za krepitev materialne osnove na- Poseg Marina Izkušnje Košute, predsednika zunanjetrgovinske sekcije SDGZ in predlogi za krepitev sodelovanja UVod bednik zunanjetrgovinske sekcije SDGZ je za ji?l?a. i21"32!! zadovoljstvo nad izbiro Trsta je r)r:'leino zasedanje mešanih zbornic in je svo-lij0P- *°Se o perspektivah sodelovanja med Ita-vi0g ^ Jugoslavijo, s posebnim poudarkom na krj gospodarstvenikov naše dežele uokviril v in 0l razmere, ki prizadevajo tudi obe državi nL,jno ?l0'tria Področja in zato narekujejo vsem ne .Ji" izoblikovanja novih programov za skup-bosn©-- e in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za sp^ Slt®v blagovne menjave in drugih oblik gorskega sodelovanja, nakar je dejal: os(a,sfoi®či dogovor j in sporazumi so in morajo TTi(>ram°S^na Platforma skupnih interesov, le te pa pril-namestnik tajnika. Odbor je razpravljal o raznih P® budah za mir v svetu. Kot prvo 22 izvedel pobiranje podpisov za lju“ sko peticijo. , Vsaka komponenta bo zbirala P°° piše na način, ki se ji zdi najprim® nejši, vendar v dogovoru s celotni® odborom. Obe kulturni društvi naj ? organizirali večer s predvajanjem mov ali diapozitivov o strahotah v2j. ne. Zaključna akcija odbora pa n" bi bila manifestacija na prostem 2 Kolonkovcu, ko bodo vremenske pr2 ke to dava ile. Odbor je tudi sklenil. 2 se bo obrnil na šole tega °* vg. vim izvajanjem. Razpravljalci s ^ liko vprašanj namenili tudi PT0° .re. jugoslovanskih stabilizacijskih a■ pov in predvsem pologu pri Pre nju meje, ki ga Slovenci v zamej pač najbolj neposredno občutim0- VLASTA BERNAR V Tržaški knjigarni predstavili novo monografijo Monolitna podoba umetnika Spacala V prostorih Tržaške knjigarne so sinoči predstavili najnovejšo monografijo o umetniku in človeku Lojzetu Spacalu, hkrati pa so v galeriji razobesili nekaj njegovih najnovejših dei. Avtor monografije, direktor ljubljanske Moderne galerije in umetno-stni kritik Zoran Kržišnik, je k so-delovanju pritegnil štiri sodelavce, Slovence in Italijane, ki so pripomoči- da je delo zaokrožena celota o tržaškem umetniku in njegovem sve-lu: Gilla Dorflesa, Giuseppa Marchio-|*a’ Jureta Mikuža in Ino Stegen. Zeta lepa knjižna izdaja je plod sodelovanja ljubljanske založbe Mladinska knjiga in založbe Arte e Pensiero iz * trene. . Monografijo so torej oblikovali ljud je' ki so Spacalovo ustvarjanje sprem Jali že vrsto let in ki so omogočili Predstaviti to eminentno umetniško o-Sebnost v njeni najširši, evropski razsežnosti. Sodelovanje slovenskih in i-nlijanskih avtorjev ter slovenske in dalijanske založbe pa hkrati simboli-Zlra edinstven primer umetnika, ki si ?a na nek način delimo Slovenci in dalijani, če ne drugače vsaj po po i^rnosti, s katero ga že dolgo sprem-Jamo. Umetnostni kritik Milko Rener le sinoči zgodovinsko orisal to pozornost treh strani — italijanske kriti-e, slovenske zamejske in tiste v ma-}eni domovini — ter nanizal. glavne "ape in imena njenih protagonistov. 0 monografiji je bilo rečeno, da je ob številnih drugih podobnih delih e-dina, ki celovito in v monolitni luči predstavlja Spacala s pomočjo neke logične notranje vezne niti. Iz nje tako izhaja umetnikova notranja po krajina, katere mogočni navdihovalec je Kras, kraška pokrajina, kraški človek in njegovi uporabni predmeti. Nadalje ta Spacalov svet, kakršen izhaja iz monografije, diha zavezanost kamnoseški tradiciji, tenak občutek za barvo, spojitev kulture in narave in nenazadnje globok humanizem, ki preveva celotno umetnikovo delo. rVsako novo srečanje s Spacalom, bodisi na razstavah ali v publikacijah, je preverjanje znanega in odkrivanje novega hkrati, vedno pa kulturni dogodek, ki ne ostaja v mejah Slovenije, temveč odmeva tudi v širok jugoslovanski in evropski prostor,» je ob zaključku dejal Zoran Kržišnik. Na sliki: s sinočnje predstavitve Spacalove monografije. Po sklopu deželnega odbora Z novim letom bodo povišali najemnine za stanovanja IACP S prvim januarjem prihodnjega leta se bodo povišale najemnine za stanovanja ljudskih gradenj (IACP). Tako je na svoji zadnji seji sklenil deželni odbor, potem ko je odbornik za javna dela Bomben sklenil krog srečanj z deželnim konzorcijem IACP, sindikalnimi organizacijami in združenji stanovanjskih upravičencev. «A-žurniranje» najemnin predvideva v nekaterih primerih tudi znatne poviške, čeprav bo končni znesek vseeno mnogo nižji od «normalnih» (v nekaterih primerih norih) stanarin, ki jih najemniki morajo plačevati na t.i. prostem tržišču. Ukrep bo prizadel okrog 30 tisoč družin, tako porazdeljenih: v Trstu 14.500, v Vidmu 6.500, v Gorici 4.200, v Pordenonu 3.050 in v Tolmeču 500. Srečanje s predstavniki Avtonomnega inštituta za ljudske gradnje, sindikalnih organizacij in upravičencev so omogočila dogovor glede nekaterih temeljnih točk, ki jih je odbor osvojil. Zvišanje najemnin bo IACP omogočilo uravnati deficitarno bilanco, kar je bilo po finančnem zakonu dolžnostno, z druge strani pa deželni sklep določa dva kriterija za določanje višine najemnine: dohodek posameznega uporabnika in značilnosti stanovanja. “Le te so iste kot pri zakonu o pravičnih stanarinah: katastrska kategorija, demografski razred, kraj, nadstropje, leto izgradnje, kako je stanovanje ohranjeno in njegova razsežnost. Ob tem je treba poudariti, da deželni ukrep upošteva pri izračunavanju najemnine le 60 odstotkov realnega letnega dohodka posameznega najemnika. Da bi omilil posledice povišanja, daje deželni sklep pokrajinskim vodstvom IACP možnost, da se pri manj premožnih slojih držijo kriterijev z razsodnostjo in da prilagajajo višino najemnin finančnim spremembam kot so npr. upokojitev ali izguba delovnega mesta. Za višje prejemke pa je predviden hitrejši porast odstotka za najemnine. Uradni kriteriji so načelno sledeči: od dohodka, ki se vrti med milijonom in šestimi milijoni letno, bodo uporabniki plačevali prihodnje leto od 11,1 do 12 odstotkov za najemnine, v pasu med 7 in 10 milijoni bo znašala stanarina 12,3 do 12,9 odstotka dohodka, od 11 milijonov do 15.500.000 pa od 13 do 13,4 odstotka itd. Glede vprašanja stroškov za razne storitve, kot so ogrevanje, čiščenje itd., ki v marsikaterem primeru presegajo višino najemnine, se je dežela obvezala, da bo ustanovila nov socialni sklad, iz katerega bo črpala finančno pomoč za manj premožne družine, ki živijo v stanovanjih IACP. Tudi v Trstu zaplenili film Ovrednotili bodo Laboratorij za morsko biologijo v Nabrežini » O problemih Laboratorija za morsko biologijo v Nabrežini so razpravljali ceraj deželni odbornik za načrtovanje in proračun Zanfagnini, predsednik ™krajine Clarici, odbornik devinsko - nabrežinske občine Vocci in direktor oratorija Bressan. Deželni odbornik je sogovornikom predstavil osnutek ^Konskega predloga za preureditev in povečanje tega znanstvenega inštituta, j* ,s* zasluži primernejše ovrednotenje. V tem okviru je Zanfagnini izrazil misel, da bi združili in poenotili razne pobude na področju morske biolo-«tJe. Direktor Bressan je ob tej priložnosti spomnil na koristnost laboratorija p Po že opravljene naloge v prid poljedelstva, ribolova in za zaščito morja. ■ redsednik pokrajine Clarici je s svoje strani zagotovil finančno pomoč za Vaianje raziskovalnih načrtov laboratorija. v Šolske volitve trkajo na vrata v V nedeljo in v ponedeljek bodo v državnih vrtcih in na šolah volitve v šolske organe. Na osnovnih šolah bodo izvolili predstavnike staršev V Te^,razredne svete, na nižjih in višjih srednjih šolah pa v razredne svete. nržavnih vrtcih bodo starši izvci ili svoje zastopstvo v svete otroških vrtcev. Sv . a višjih srednjih šolah bodo, poleg staršev, volili tudi dijaki. Izvolili bodo s Je Predstavnike v razredne svete, na nekaterih šolah pa bodo obnovili tudi tr Je Predstavništvo v zavodskem svetu. Tako bodo na liceju Prešeren, na ppT^kem zavodu Zois in na poklicnem zavodu Stefan dijaki izvolili tri gA-dstavnike za zavodski svet. Na liceju Prešeren bodo tudi profesorji izvotlili Sa predstavnika za zavodski svet. bihodnji teden plača za letne suplente |,, kaže, da se je vprašanje izplačila oktobrske plače letnih suplcntov |a„ I •daknilo z mrtve točke. Šolsko skrbništvo bo v prihodnjih dneh razpo-pr(Ml “1 nakazilom zakladnega ministrstva, tako da bodo lahko prizadeti suplenti bj|. ^oma sredi prihodnjega tedna lahko dvignili plačo za delo, ki so ga “Pravili že oktobra in. ki bi jo morali, po predpisih, prejeti 15. novembra. De Mita danes v naši deželi Demokristjanski vsedržavni tajnik Ciriaco De Mita bo danes v naši deželi. Najprej se bo ustavil v Trstu, kjer bo imel pogovore z županom Ri-chcttijem, s predsednikom deželnega odbora Comellijem ter z župani Gorice, Vidma in Pordenona, v popoldanskih urah pa bo obiskal še druga središča dežele, ob 18. uri pa bo v Vidmu spregovoril v javnosti o vlogi KD v sedanji družbeni in politični stvarnosti. Na obisku v Hranilnici Šolarji četrtega in petega razreda sku v nabrežinski Hranilnici in po-slovenske osnovne šole «Virgilij ščelo> sojilnici, kjer so se seznanili z o-iz Nabrežine so bili včeraj na obi- snovami bančne dejavnosti in poklica. «La chiave» Po nalogu rimskega tožilstva so včeraj tudi v Trstu zaplenili zaradi opolzkosti zadnji film italijanskega režiserja Tinta Brassa «La chiave». Agenti tržaške kvesture so vstopili četrt ure pred začetkom predstav (ob 16. uri) v kinodvorano Eden na Akvedotu, kjer je bil film na programu, in zahtevali od kinooperaterja, da jim izroči kopijo filma. Tehniku ni preostalo drugega, kot da je ugodil njihovi želji. V kinodvorani Eden so začeli predvajati film «La chiave* 16. novembra. Film je naletel na ugoden obisk gledalcev, in to predvsem ta teden. V nedeljo je bil namreč govor o filmu med popoldansko televizijsko oddajo prve mreže RAI, ki jo vodi Pippo Baudo, poleg tega pa še po zasebni TV postaji Italia 1. Obe oddaji sta se izkazali kot učinkovita reklama, saj se je obisk gledalcev te dni občutno povečal. Skupno si je v Trstu ogledalo film več tisoč ljudi. Zaplemba filma je precej zmešala štrene upraviteljem kinodvorane E-den, saj niso imeli pri roki drugega filma. Zaradi tega sta včeraj odpadli prvi dve predstavi, saj so začeli predvajati novi film, «In un anno hanno vissuto pericolosamente* šele ob 20. uri. • Zaradi praznovanja Dneva repu blike uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu dne 28., 29. in 30. novembra 1983. leta ne bodo poslovali. Včeraj v dvorani tržaškega občinskega sveta Modnemu kreatorju Ottaviu Missoniju podelili nagrado «zlatega sv. Justa» ^“dnom' kronisti so včeraj ^klteea u kreatorju Ottaviu Mi [■'hi Sv- Justa*, priznanje, NajKj ^°demnajsto leto zapoi Ji je ‘ easnikarji nagradijo č Čanju sy°Jim delom prispeva •* rodi|gk!a Trsta. Sicer se 1 v n„.v Trstu, ampak v Zad d?bo 1,,em mestu preživel le !)||o poV(vfga ^ivijenja, kar . jtoJnjj p! za določene polemik “ar Pa !zniri tržaških kroniste Je sam Missoni na vč< slovesnosti v dvorani občinskega sveta potrdil svojo navezanost na Trst, kar je dokazal tudi tako, da je prisotnim spregovoril v tržaškem narečju. Še prej je župan Richetti v kratkem nagovoru poudaril, da naj bi bil Missoni nekakšen simbol večjega in bolj življenjskega vključevanja našega mesta v italijansko in svetovno stvarnost, medtem ko je letošnjega nagrajenca predstavil predsednik tržaških kronistov Cesare. Cesare je tudi pre- bral številne brzojavke s čestitkami letošnjemu nagrajencu, med drugimi brzojavko predsednika vlade Craxija. Tržaški kronisti so ob priliki podelitve zlatega sv. Justa podelili priznanje tudi športnemu novinarju Massi-mu Della Pergoli, ki se je rodil v našem mestu in ki je znan predvsem po tem, da je izumil nogometne stave Naj še dodamo, da se je tudi letošnje slovesnosti, ki se je zaključila s kosilom na gradu sv. Justa, udeležil odbor vsedržavnega združenja kronistov, tokrat pod vodstvom podpredsednika Provenzalija, ker je moral predsednik Passetti zaradi bolezni ostati v Rimu. PSI o rajonskih svetih Rajonski svetovalci PSI so se na sedežu stranke sestali s pokrajinskim tajnikom Seghenejem in občinskima odbornikoma Anghelonejem in Jagodicem, da bi se pogovorili o problemih v zvezi z delovanjem krajevnih sosvetov in z nujnostjo večje decentralizacije upravnih funkcij. Kot je {»udaril odbornik Anghelone, so socialisti znotraj občinskega odbora bistveno prispevali k krepitvi struktur rajonskih svetov, vsekakor pa je po-trebno, da župan in občinska uprava pri pripravi proračuna upoštevata potrebe rajonov. Največ težav imajo krajevne ustanove Kako pospešiti stanovanjsko gradnjo S srečanjem med člani pete dežel- • * I vanjsko gradnjo in na njuno ureditev ne komisije, upravitelji in tehniki zakupov, še posebno v primeru jav-najpomembnejših krajevnih ustanov, nega finansiranja del. Deželni komi-deželnimi predstavniki obrtnikov in 1 siji so nadalje predlagali, naj v so- sindikalnih organizacij, se je konča- 1 delovanju med deželnim uradom za la posvetovalna faza, ki jo je dežel- ! delo, trgovinskimi zbornicami, deželna komisija izpeljala za spoznava- 1 ,nimi vodstvi za javna dela, industri-nje problemov v zvezi s stanovanj " "r jo in delo ter sindikalnimi organiza-skimi gradnjami in preureditvijo ob- cijami poskrbi za načrt, ki bi z za- stoječih poslopij v zgodovinskih sre- konskimi določili urejal delovno tr- diščih. žišče in težil k maksimalni zaposlit- Občinski predstavniki Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona so enoglasno poudarili ovire, ki jih srečujejo pri odobritvi številnih načrtov, konvencij in pripravah upravne dokumentacije zaradi neelastičnosti pred letom dni sprejetega deželnega zakona o javni stanovanjski gradnji. Izrazili so tudi potrebo po hitrejših zakonskih postopkih ter konkretne težave pri izvajanju vseh deželnih določil zaradi pomanjkanja osebja, medtem ko gre preurejevanje obstoječih poslopij zelo počasi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri odkupu stavb. Predstavniki gradbeno - obrtniških podjetij (teh je v deželi 35 tisoč, zaposlujejo pa več kot 90 tisoč delavcev) so poudarili, da gradbeni obrtniki lahko zadovolijo vse potrebe u-stanov, ki upravljajo sklade za ljudske gradnje. Pospešiti to vrst gradnje je tudi v interesu obrtniškega sektorja, saj se tako krepi zaposlitvena raven, obenem pa izpelje obnovo po potresu v Furlaniji. Sindikalni predstavniki so komisarje opozorili na pomanjkljivo delovanje specifičnih upravnih organov za stano- veni ravni. Danes konferenca o madžarskem gospodarstvu Na sedežu ISDEE na Korzu Italia bo danes ob 18. uri že napovedana konferenca o problemih in perspektivah madžarskega gospodarstva v sedanji fazi reforme. Govoril bo prof. Bela Csikos - Nagy, državni sekretar in predsednik Madžarskega gospodarskega združenja. Sledila bo debata. Poskrbljeno je za simultano prevajanje. • Danes se bo sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu je cela vrsta tekočih upravnih zadev. POPRAVEK Pri včerajšnji objavi zahvale družine Kufersin je bil napačno napisan priimek pokojnika. Pravilna oblika je KUFERSIN in ne KUFERZIN. Gledališča SSG Jutri, 26. nov.mbra, cb 19.30 goscv-a-nje SSG z delom D. Jovanoviča »Vojaška skrivnost* v Mestnem gledališču ljubljanskem. ROSSETTI Danes, 25. t.m., ob 20.30 (red prost) bo skupina «La Fondazione A. Bion-do» nastopila v Shakespearovem delu «11 mercante di Venezia* z G. Santuc-ciom. VERDI Jutri, 26. novembra, ob 17. uri četrta predstava Puccinijeve opere «La fanciul-la del West» (red S). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini. Danes, 25. novembra, ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča predstavitev Mozartove opere «Cosi fan tutte». Predstavil jo bo Fedele D’Amico. V mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) se danes, 25. t.m., ob 9.15 prične ciklus koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi za šole. Jutri bo na sporedu vokalni kvintet «Insieme mušicah*. Šole se lahko obrnejo neposridno na blagajno gledališča (tel. 631-948, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure). GLEDALIŠČE CRISTALLO Danes, 25. novembra, ob 11.15 se prične ciklus baletnih predstav za dijake. Predvidenih je osem predstav, ki se bodo končale 3. decembra, šole se za vstopnice lahko obrnejo na blagajno gledališča Verdi (t l. 631-948 po urniku: 9-13, 16-19, v ponedeljek zaprto). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 25. novembra, ob 19.30: N. F.o-bertovič Erdman «Mandat», satira. Gostovanje PDG v Idriji. CANKARJEV DOM - Ljubljana Okrogla dvorana Dan:s, 25. novembra, ob 19. in 22. uri: Petkov nočni program - Solistični nastop R. šerbedžije. Razstave Do 30. novembra (I. preddverje); Razstava likovnih del s tematiko iz NOB. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Manhattan*. Režiser in igralec Woody Allen, in v dvorani Maxi Video «Go-beetwen» Josepha Loseya. Ariston 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «E la nave va». Režiser Federico Fellini. Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «Hanno vissuto pericolosamente*. Film za vsakogar. Fenice 17.30, 19.50 in 22.15 «Octopussy -Operazione piovra*. R. Moore. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 «Mantidi in amore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 22.00 «L'imm<, rale sexy e viziosa*. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.15 «11 d:a-volo e l'acqua santa*. Thomas Millian. Grattaciclo 17.00, 18.40. 20.30 in 22.15 «All'ultimo respiro*. R. Gere. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00, 18.25, 20.20, 22.15 «Monte Python - II senso della vita*. Film za vsakogar. Aurora 17.00, 20.15, 22.00 «Gandhi». B. Kingsley. Capitol 17.00, 20.15, 22.00 «Psyco II.». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Mani di fata*. Eleonora Giorgi in Renato Pozzetto. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Le calde svedesi al sole di Ibiza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Vencto 16.30 — 22.00 «La dop-pia bocca di Erika*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Ric-che e famose*. Jacqueline Bisset in Candice Bergen. Alcione 16.30, 18.20. 20.10, 22.00 «Kramer contro Kramer*. Dustin Hoffman in Meryl Streep. Sto* SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DUŠAN JOVANOVIČ VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistieni mirakel v treh nizih in dveh predahih Danes, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED J Gostovanje DRAMSKEGA STUDIA SLEPIH «NOVI ŽIVOT* IZ ZAGREBA BRANKO ČOPIČ VUK BUBALO vesela igra v petih slikah Režiser: MIRKO MERLE V TOREK, 29. novembra 1983, ob 20.30. Prodaja vstopnic ob daavnikih od 11. do 13. ure pri blagajni Kulturnega doma. miiiimiiri DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV priredi danes, 25. t.m., ob 20. uri večer filmov kino kluba «MINI FILM* iz Ljubljane v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 SLOVENSKO ZRAVNIŠKO DRUŠTVO TRST sklicuje I. redni občni zbor ki bo v dvorani restavracije Furlan na Repentabru jutri, 26. novembra, ob 16.30. MENJALNICA vseh tujih valut ‘24. 11. 83 Ameriški dolar................. 1.630.— Kanadski dolar.................1.315.— švicarski frank................ 748.— Danska krona...................... 165.— Norveška krona................. 216.— švedska krona.................. 203.— Holandski florint.............. 538.— Francoski frank................ 196.— Belgijski frank.................... 26.— Funt šterling.................. 2.395.— Irski šterling................. 1.870. Nemška marka ...... 604. — Avstrijski šiling.................. 85,— Portugalski eskudo................. 11.— španska pezeta..................... 10.— Japonski jen...........•. . . 5.— Avstralski dolar............... 1.350.— Grška drahma....................... 13,— Debeli dinar....................... 11,— Mali dinar ........................ 11,— 11 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F FiLZI 10 - GVAAG Sedemdeset let Marjana Žerjala Te dni je praznoval v Kopru pomemben življenjski jubilej Marjan Žerjal. Rodil se je 17. novembra 1913 v Trstu v narodno zavedni slovenski dru žini, ki je leta 1913 emigrirala zaradi fašističnega nasilja v Kranj. Tu je Marjan postal član telovadnega društva Sokol in s časom dober telova dec, prednjak in vaditelj. Tako kot skozi vse življenje je že v Kranju posvetil svoje najboljše energije telo- vadbi in vzgoji mladih kadrov. Za časa NOB je iz simpatizerja OF pos tal aktivist in končno partizan-borec, obenem pa tudi član KPJ. Že leta 1945 se je po osvoboditvi Trsta vrnil v svoje rojstno mesto, kjer je začel delovati kot telovadni inštruktor in postal najprej referent za telesno vzgojo pri tržaškem okrožju, pozneje pa referent Zveze za telesno vzgojo STO. Leta 1949 se je preselil v Koper, diplomiral je na Srednji fis-kulturni šoli v Ljubljani in postal predmetni učitelj za telesno vzgojo. Ko je prenehal z aktivnim tekmovanjem, je postal trener in sodnik za moško športno gimnastiko in dosegel rang jugoslovanskega zveznega razreda. Zaradi izrednih organizacijskih sposobnosti je bil eden glavnih sodelavcev ni vaditeljev množičnih prvomajskih nastopov v Trstu in drugod, aktivno je sodeloval tudi pri ustanavljanju številnih društev Partizan na Krasu in Obali. Dolga leta je uspešno opravljal številne zadolžitve v okrajni zvezi Partizan in občinski zvezi za telesno kulturo Koper, zlasti pa v društvu Partizan Koper, kjer še vedno deluje. Za tako obsežno in uspešno delo je prejel vrsto visokih priznanj. Ob tej obletnici želimo Marjanu Žerjalu še vrsto zdravih in srečnih let življenja. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij. KD I. Cankar priredi danes, 25. nov. mbra, ob 20. uri v društvenih prostorih predavanje JOŽETA KORENA ob 40 letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni! KD Slovan - Padriče obvešča pevke in pevce, da bodo skupne vaje ob torkih in petkih ob 20.30. KD V. Vodnik priredi ob priliki jugoslovanskega državnega praznika v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v društvenih prostorih 4. srečanje z borci, aktivisti in interniranci. Ob tej priložnosti bo JOŽE KOREN predaval o 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 27. novembra, ob 16.30 POMEMBNI ZGODOVINSKI MEJNIKI 1943-1983. Sodelujejo moški in ž.nski pevski zbor, folkloristi in recitatorji SKD Tabor. Režija: Drago Gorup. Spremna beseda: Olga Lupine. Vabljeni! KD Lipa priredi v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje JOŽETA KORENA o 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni! KD Kovte - Kolonkovec priredi razstavo in prodajo knjig, kaset in plošč ob priliki miklavževanja 2. in 3. decembra v društvenih prostorih Ul. Monte Sernio 27, od 17. do 20. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 predstavitev knjige, ki jo je Mladika izdala ob 70-letnici pesnika in pisatelja Vinka Beličiča, Delo z naslovom «Vin-ka Belčiča pogled nazaj*, ki ga je pripravil Marij Maver, bo predstavil Saša Martelanc. Sledilo bo srečanje s pesnikom. Koncerti Glasbena matica - Trst in Zveza slovenskih kulturnih društev - Kulturni dem, Ul. Petronio 4, Trst, jutri, 26. t.m., ob 20.30 PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE, dirigent Jože Hriberšek, solist Stanko Arnold - trobenta. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Namesto cvetja na grob Ivana Regenta darujeta Stana in Lilijana 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetju na grob Avgustu Regentu darujeta Marina in Darko 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Pavla Pertota darujeta Ida in Drago Purič 20.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Marčela Ku-fersina darujeta Helena in Ivo Magajna 10.000 lir za KD I. Cankar. V spomin na Stanka Babiča daruje Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 9.10 — Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 12.09. Jutri, SOBOTA, 26. novembra KONRAD Vreme včeraj: temperatura 7,8 stopinje, zračni tlak 1026,7 mb narašča, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Gulin, Enrico Frisenna, Cecilia Vascotto, Thomas Faganel, Alessandro Scarabello. UMRLI SO: 98-letna Lucia Rota, 82-letna Evelina Lenarduzzi vd, Balanza, 49-letni Fulvio Colmani, 87-letna Federi-ca Cijan vd. Norio, 88-letna Antonia To-masin vd. Perissan, 85-letni C sario Cor-mio, 73-letni Ettore Cabas, 72-letni Luigi Pittioni, 57-letni Dante Visintin, 73-letni Pietro Schergat, 76-letna Elvira Safred por. Granich, 76-letni Vincenzo Lucente, 78-letni Antonio Calčich, 86-letni Emilio Moschini, 99-Ltni Giuseppe Vasari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica in Žavlj (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in pia znična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Helena Magajna 10.000 lir za KD I. Cankar. Namesto cvetja na grob prijatelja La-dija Baka daruje Zmago Filipčič z družino 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Marčela Kufersina darujejo svojci 100.000 lir za ŠZ Bor in 50.000 lir za Športno šolo Trst. V spomin na svaka in strica Leandra Hrovatina (Nanija) darujeta družini Milič in Spera 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 30.000 lir za popravilo cerkve na Opčinah. Razna obvestila Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na izredni sestanek, ki bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul-sv. Frančiška 20. Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom- Danes, 25. novembra, ob 20. uri odprtje razstave PARTIZANSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM. Uvodna beseda: Minka Pahor, sodelujejo dijaki srednje šole «S-Kosovel* z Opčin. Jutri, 26. novembra, ob 18. uri bo v galeriji «Corsia Stadion* otvoritev razstave slikarja Adriana Fabianija. Razstava bo odprta do 9. decembra. V ponedeljek, 28. t.m., ob 18. uri b° v občinski galeriji na Trgu Unita otvoritev razstave slikarja Alda Cecchettija- f Čestitke Danes praznuje 9 let naš dragi SAŠKO MOCOR. Obilo lepega mu želijo mama, oče, brat Igor, nona Jolanda t®r družini Pavlovič iz Kopra in Cuzak i* Ljubljane. Na današnji dan sta se pred 50 leti poročila ANGEL in MARIJA KRALJIČ iz Prebenega Ob tej priliki jima iz srca čestitajo sinova Oskar in Milan, hčerki Bruna in Marija z družinami ter 8 vnukov. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM hišo z vrtom v Zabrežcu. Telefonirati na št. 213-791 ali 225-354. PRODAM Ford Escort 1100 XL, let«* 1973, rdeče barve, v odličnem stanj11. Tel. 291-191 od 10. do 13. ure. ODDAM prostore namenjene uradom strogem centru mesta. Pisati na upr* vo Primorskega dnevnika pod s»r «Strogi center*. , ZAVAROVALNICA Latina Renana je prla agencijo na Opčinah v Narod« ulici 28, blizu openskega tramvaja, 1 lefon št. 040/213-939. Nudi vse zava rovalne usluge, odgovorni agent Ant° Feri. PREŠITE ODEJE za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago v skladišču. Darilo drugim, darilo sebi. PREPROGE pošiljka orientalskih in modernih preprog in tekačev. 1TALPLAST Trst Ospedale 7 — T R S T • Tržaški krožek za numizmatiko v sodelovanju z mestnimi muzeji prireja od 7. do 15. decembra v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavo kovancev iz arabskega sveta. Razstavljeni novci (kakih 200) so iz razdobja med VII. in XIX. stoletjem. Za to priložnost bodo izdali tudi ilustrirani katalog. darovi in prispevki BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKA POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO TRGOVINO GLAVNICA IN REZERVE LIT 5.037.190.411 Vsi bančni posli in usluge Zanesljiv partner v zunanji trgovini Dolgoletne izkušnje v izmenjavi z Jugoslavijo in deželami vzhodne Evrope SEDEŽ: TRST - ULICA FILZI 10 Telefon: Centrala C040) 61446 - Telex: 460264 BANKRD Devizno tržišče (040) 68727 - Telex: 460116 BCTEX AGENCIJA DOMJO: DOMJO 227 - Telefon (040) 831131 le 25 let vam na uslugo Zanimiv spored tujih in domačih avtorjev Decembrski dramski spored Radia Trst A Od 3. do 23. decembra (ponedeljek, sreda, petek, ob 14.10): se nadaljuje ro-man v nadaljevanjih. Miguel de Cervantes Saavedra «Veleumni plemič don Kihot iz Manče*. Ena izmed najčudovitejših stvaritev človeškega duha v Prevodu Nika Koširja. Dramatizacija 111 režija Jože Babič. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu». Ponovitev. V soboto, 3. decembra, ob 18. uri: v “regu nekoč in danes. Marija Pctaros 'Danes zjutraj pri nas doma*. Tretji 'n zadnji od treh radijskih prizorov lz življenja naših ljudi v-Bregu. Slika nedeljskega dopoldneva zelo tipične . ežanske družine med jutranjim vsta-laajem in opoldanskim kosilom... Re Z1ia Adrijan Rustja. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu*. V torek, 6. decembra, ob 18. uri. Fa-jjd Hadžič »Centrala*. Ponovitev gledališke in radiofonske uspešnice popu-arnega bosanskega humorista in komediografa, ki s svojimi deli že več et zabava jugoslovansko občinstvo in poslušalstvo. Prevod Ervin Fritz. Režija Mirč Kragelj. Produkcija «Radijski ^er - 1981». jo*. Po igrah «Hlapec Jernej in njegova pravica*, »Lepa naša domovina* in «Kaplan Martin Čedermac* sklepamo s tem delom niz radiofonskih ubesedi-tev iz najnovejšega repertoarja »Beneškega gledališča*, tega našega amaterskega odra, ki že vrsto let opravlja pomembno kulturno poslanstvo med našimi ljudmi pod Matajurjem. Režija Adrijan Rustja. V torek, 20. decembra, ob 18. u-ri: odpustni grehi, Giovanni Boc- caccio - Jože Rode «Spoved». Tretja igra iz dramske nanizanke »Odpustili grehi*, ki v sVojih'devetih' zaključenih zgodbah uveljavlja motiv ljubezni, kot so ga začutili in opisali različni pisatelji, ki so ustvarjali v časovnem razdobju 1700 let. To pot je dramatizator in urejevalec tega niza Jože Rode poiskal novo zgodbo pri Giovanni ju Boccacciu, pri tem mojstrskem avtorju vseh časov, ki prikazuje življenje svojega časa v vsej polnosti in resničnosti, z močno poudarjeno protiklerikalno ostjo in usmerjeno v tostran ske slasti in užitke življenja. Prevod Niko Košir. Režija Boris Kobal. Produkcija «Radio Trst A*. , V soboto, 10. decembra, ob 18. uri: ornonia igra. Dimitrij Kralj »Velika Požrtija*. Mladi besedni ustvarjalec iz zole, ki je že večkrat sodeloval z na-s° radijsko postajo, se tudi v tem .'"ujem najnovejšem delu obrača na °veka, kot seštevek vsega možnega •jj nemožnega. Tako nam v zajedljivih ^fadiofonsko prepričljivih grotesknih Podobah in klimah pripoveduje o sicer znem čustvu, ki se mu pravi ljube-J?1, četudi ji avtor odmerja neslute-p razsežnosti... Režija Mirč Kragelj. r°dukcija «Radijski oder*. J torek, 13 decembra, ob 18. uri: de-1 ,ni avtorji. Pier Paolo Pasolini «Pi-„1 os*. Ponovitev. «Pilades» je ob dru-srvi' asolinijevi igri »Ubesedovanje*, ki jai° j° v režiji Marka Sosiča predva-lerla. 'anski sezoni, nedvomno eno naj-niU i .P°S'avij iz bogate in obsežne Pis ateljske dediščine velikega furlan tu°ga besednega ustvarjalca. Avtor si El 1i^osoia znani grški mit o Orestu in ra» ■’ .'n teko kot že v filmu «Ojdip» 1(te*.ja o dveh temeljnih akcijskih Kr fPdah našega časa: drzno in surovo zum • V svet’ te 8a opredeljujeta Ra-hait' *n ^ustvo te stejzi njiju poskuša has 'Ogovore na temeljna vprašanja T„ 1 biti. Prevod in priredba Josip ja ter- Režija Sergej Verč. Produkci stu Slovensko stalno gledališče v Tr- 1981». Em-i s°^°to, 17. decembra, ob 18. ano Chiabudini »Nedelja pod V soboto, 24. decembra, ob 18. uri. Saša Martelanc «Mir se oznanja ljudem po širjavi*. Igrani prispevek dramskega uredništva naše radijske postaje k božičnemu večeru. Podoživljanje raznih božičnih večerov skozi miselni sprehod človeka srednjih let... Produkcija «Radijski oder*. Od ponedeljka, 26. decembra, do petka, 6. januarja (ponedeljek, sreda, petek, ob 14.10): roman v nadaljevanjih (dramatiziran roman). Grazia Deled-da »Golobje in jastrebi*. Ponovitev po pularnega dela italijanske pisateljice in nobelovke iz leta 1926, ki je v svojih novelah in romanih prikazala živ ljenje ljudstva na Sardiniji. Poleg tega dela imamo v slovenščino prevedeni še dve: «Marianna Sirca* in «Sar dinske novele*. Prevod Joža Lovrenčič. Dramatizacija Matejka Maver. Režija Glavko Turk. Produkcija «Radijski o-der - 1979». V torek, 27. decembra, ob 18. uri: od prti dramski val. Primož Kozak »Dialogi*. Eno temeljnih dramskih besedil pred dvema letoma umrlega slovenskega dramatika, ki je v vseh svojih delih filozofsko razčlenjeval revolucijske dogodke, družbene odnose in eksistencialistično samouresničevanje. Tudi »Dialoge* odlikuje spretna dramska gradnja besednih in miselnih spopa dov nastopajočih junakov. Režija Borut Trekman. Skupna produkcija »Radio Trst A» in «RTV Ljubljana*. Na tržaški univerzi Gledališki večer poezij T. S. Eliota žagi. t abSki večer v veliki dvorani troboj Univerze (predvčerajšnjim) je bil Eli0t.Ven- te očital poezij Thomasa S. «Te a v izvedbi gledališke zadruge Gi0v.r° jkgli Incamminati*, ki jo vodi 2ate ?,n' Testori, nas je zanimal tudi teema , Je v njem nastopala, poleg tud] žarišča in Andree Soffianlinija, stevl', ana Innocenti. Zbor je bil se-^ Jen iz manj znanih igralcev, v j "brej smo bili začudeni, saj se je (iriorjteni zbralo nekaj sto študentov Vati d Petsto, vendar je težko ocenje-godek ^,'10 Uudi), kar je po svoje do Vi y..' študenti so se zbrali v spoštlji tecita T' in zteanosti, ki je trajala ves lu, r "rav pri stvari, to je recita So s lral ga je Emanuele Banterle, So nam9 -nas stvari zataknile. Igralci Pristorn®c; ^ Eliotovim «štirim slikam* Ije: te'1 v bistvu zelo «ideo!oško». Bo-t^ston* 1 ^tedjloški* način je k tekstom graiCj ,a Adriana Innocenti, ostali i-kako uS° stoPicali na robu poezije ne-ČCrr|Dr°z prave smeri. u ^ideološko*? Adriana Innocenti '-inej?! in režiser, sta se namreč odločila za Vzvišeno, za Luč in Razodetje. Eliotovo poezijo, njegove besede, njegove metafore, skratka celotno strukturo poezije, sta usmerila v tisto jasno Luč in Razodetje, ki zatemni to, kar je v poeziji odprtega, skrivnostnega, dvo umnega, oziroma večstranskega in večplastnega. Spoštljiva tišina poslušalcev je spremljala glas igralcev, ki je več krat drsel mimo poezije, ali bolje podajal poezijo kot evangelijsko razodetje. Elliot je bil sicer katoliški pisec, vendar je bilo njegovo pesniško «razodet je» mnogo kompleksnejše od ene same Resnice, (am) Prispevajte za Dijaško matico «LINEA» ... LODEN Originalen loden je topel, mehek, lahek, praktičen, nepremočljiv in zelo trpežen. Od nekdaj nepogrešljiv kos garderobe za vse. Najkvalitetnejši loden domače in tuje proizvodnje, bogato izbiro najrazličnejših modelov in barv vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 12 00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.65 Halo, Raffaella? 13.30 Dnevnik 14.00 Halo, Raffaella? 14.05 Po poteh Kalifornije — TV’ fim 15.00 Aktualnosti Dnevnik 1 15.30 Šola in vzgoja: Življenje živali 16.00 Marco - risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Vesti 17.05 XXXVI Zecchino d’oro 18.30 Taxi - TV film 19.00 Italia sera dogodki in osebnosti 19.45 Almanah jutrišnjega dne ■20.00 Dnevnik 20.30 Quiz 1 oddaja z Loretto Goggi 21.45 Quel pomeriggio di un giorno da cani - 1. del filma. Igrajo Al Padno, John CazaSe in Charles Durmng 22.35 Dnevnik 22.40 Quel pomeriggio di un giomi da cani - 2. del filma 23.55 Dnevnik 1 - Vesti Drugi kanal 1200 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capitol 14.15 Tandem 14.30 Dnevnik 2 TV nadaljevanka Kratke vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli: Postal bom pionir, Francoščina, Marin Držič in njegov čas 17.30 Poročila 17.35 Čez tri gore: Oktet Hoja 18.00 Modro poletje - otroška nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v kovinarstvu in strojništvu 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Slovenski muzeji in galerije: Tehniški muzej Bistra 20.40 Ne prezrite 21.00 šerif v New Yorku - nanizanka 22.10 TV dnevnik 2 22.25 Poletje brez fantov - film Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku 17.00 TV D novice 17.05 TV šofa: Nekaj o. . . CANALE 5 8.30 Dober dan, Italija oddajo vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivere 10.00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help glasbena igra 12.30 Bis - nagradno tekmovanje 13.00 n pranzo e servito - nagradno tekmovanje s Corradom 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV film 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 18.15 Popco: n - glasbena oddaja 18.50 Zig, zag - kviz oddaja 19.30 Bavetta - TV film 20.25 Oddaja, ki jo vodi Corrado 22 25 Poje Julio Iglesias 23.25 Addio Jeff! fim RETEOUATTRO 8.30 Ciao, ciao 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Mi benedica padre - TV film 10.20 Sorelle in armi - film 11.50 Quella časa nella prateria, TV film 12.50 Vidni troppo vidni - TV film 13.20 Padroncina Flo - novela 14.00 Agua viva - novo a 14.50 Ritrovarsi - film 16.20 Ciao, ciao '17.20 II magico mondo di Gigi - ri pon 1/ »v 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Marron glace - novela 19.30 M’ama non m’ama 20.30 Dynasty TV film 21.30 Lisbon film 24.00 Le tre notti di Eva - film ITALIA I 8.30 Risanke 8 50 Čara, čara - TV novela 9 35 Febbre d’amore - TV roman 10.20 Presentimento film 12 00 Gli eroi di Hogan TV film 12 30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim, bum, bam, 14.00 Čara, čara - TV novela 14.45 Febbre d’amore - TV roman 15.30 Aspettando il domani, TV roman 16.05 Bim, bum, bam TELEVIZIJA 14.35 do 16.30 Tandem 16.30 Šola in vzgoja: 17.00 Butterflies - 6. epizoda 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Knjižne, gledališke, modne in druge novosti 18.35 Dnevnik 2 Športne vesti 18.45 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 8 1/2 film, 1. del Režija F. Fellini, igrajo M. Ma-stroianni, A. Aimee in C. Car-dinale 21.45 Dnevnik 2 - Vesti 21.55 8 1/2 - film, 2. del 23.05 Pogovor o. filmu 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15 30 šola in vzgoja: Laserski žarek 16.30 - 18.25 Antologija fašizma v slikah 18.25 L’orecchiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.35 Dolce Roma - 2. del 20.05 Kinoteka: Arheologija 20.30 «Io sottoseritto Giuseppe Dona ti alLAlta Corte di Giustdzia*. 21.55 Dnevnik 3 22.25 Fim tedna: Giudicatelo voi 17.30 Risanke iz serije Mala Lulii 18.00 Veiika dolina - serijski film Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki : RIM — Predstavitev zakonskega osnutka PSI TRST — Zasedanje mešanih it.-jug. trgovinskih zbornic TRST — Obisk italijanskega tajnika K D De Mite TRST — Plaketa dela in boja openski hranilnici in posojilnici TRST — Nagrada tržaških novinarjev Missoniju ter športna napoved 19.00 Risanke 19.30 TV D vse danes 19.50 Prednočje novice in zanimivosti 20.00 Aktualna tema 20 30 Zmagovalci nad usodo film 22.00 Turistični atlas 22.15 TV D nocoj 22.25 Visoki pritisk - glasbena oddaja 17.50 La časa nella prateria TV film 18.50 II principe delle stelle TV film 20.00 I Puffi - risanke 20.30 MASI! - TV film 22.30 Ric e Gian Folies - varietejski program 24.00 Camorra film TELEPADOVA 8.30 Fi m 10.00 Telefilm 10.30 Laura - TV film 11.15 Cuore selvaggio - TV film 12.00 Agente Peper TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 15.00 Cuore selvaggio - TV film 16.00 Toma - TV film 17.00 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk TV film 20.30 La battaglia dei giganti - film 20.30 Toma - TV film 24.00 Fim TRIVENETA 10.00 Monitor 12 30 Horoskop 12.40 Salut Champion - TV film 13.30 Pepito - risanka 14.00 TV film 14.30 Pogovor o ribolovu 16.30 Film za otroke 18.00 Vse o motorjih 19.00 Cawboy in Africa - TV film 20 00 Film 20.30 Tatort - film 22.00 Q. P. Coupons 01.10 Film 7ELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 Dnevnik 13.00 Lassie - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono - TV film 14.00 Alta marea - TV film 16.35 Spaziotto 18.55 Lassie - TV fim 19.25 Horoskop 19.30 Dnevnik 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 La donna venduta - film 22.15 H virginiano - nadaljevanka 23.30 Abat-Jour 23.34 Sapore di donna - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poroči a; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.4 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. uri; Glasbeni pot- puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih, Pavle Zidar: «Oče naš*; 14.30 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: dijaki klavirskih razredov na šoli Glasbene matice v Trstu in podružnici v Devinu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Od- V dnevnoinformativnih oddajah bomo največ pozornosti namenili predstavitvi socialnega predloga o globalni zaščiti Slovencev v Rimu. Poročali bomo o zasedanju jugoslovansko-italijanskih gospodarskih zbornic v Trstu. V Primorskem dnevniku pa bomo še govorili o otvoritvi poprav-ljalnice kontejnerjev v Kopru, proslavi v Tomosu in poimenovanju Telo-vadniškega trga v Kopru po prof. Petru Martincu. Le-temu bo posvečena današnja zanimivost . Ob 17.30 pa boste lahko prisluhnili pogovoru, v katerem pa bomo govorili o izolski knjižnici. daja brez naslova; 15.30 Jeklotehna; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o. . . RADIO KOPER (Italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, Poročila; 7.15, 12.30, 14.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje, Koledarček in Pesem tedna; 7.00 Horoskop; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 12.50 Danes govorimo o. . .; 14.00 Pesem tedna; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 16.15 Poje in igra skupina La vera Romagna; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 G.asbena matineja; 9.00 Glasbeno-govorni program; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.32 Radijska priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13,36 Master - glasba dan za dnem; 14.30 šolska vzgoja; 15.03 Tedenska oddaja o pravicah in dolžnostih; 16.00 Popoldanski spored; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Današnji dirigenti: Francesco Crisafuli; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Audiobojc Lucus; 20.00 Radijska priredba; 20.30 Zlata leta ameriške glasbe; 21.03 Simfonična sezona 1983 84; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih na rodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 človek in zdravje; 14.05 «Jesenski ognji*. . .; 14.25 Vrti ljak; 15.06 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi H. in IH. program); 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč,- otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; «Uglasbene pesmi Toneta Seliškarja*; 20.00 Zakaj ima mo radi?. . .; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22,00 Poročila - Našim rojakom po svetu; 22,15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov. ZASEBNE POSTAJE V nedeljo volitve na srednjih šolah na osnovnih pa so že znani rezultati Obnavljajo se razredni sveti V nedeljo in ponedeljek bodo tudi na slovenskih srednjih šolah v Gori el, podobno kot v vseh drugih v Ita liji, volitve v razredne in za vodne svete. Volišča bodo odprta v nedeljo od 9. in 12. ure, v ponedeljek pa od ure začetka pouka do zaključka. Tako bodo v nedeljo lahko prišli na volišča starši, v ponedeljek pa profesorji in dijaki. Ponekod bodo poleg članov razrednih svetov volili tudi nekatere odpadle člane za vodnih svetov, tako starše kot dijake in profesorje. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Ulici Alviano bodo volili po štiri starše v vsak razredni svet, poleg teh so v tem vsi profesorji, ki poučujejo v tem razredu. Na višjih srednjih šolah (licej Primož Trubar, učiteljišče Simon Gregorčič, trgovski tehnični zavod Žiga Zois, vsi v Ulici Alviano ter trgovski strokovni zavod Ivan Cankar v Ulici Rismondo) pa bodo v vsak razredni svet izvolili po tri starše in tri dijake ter vse profesorje. V nedeljo pa so bile volitve v med-razredne svete na slovenskih osnovnih šolah. Posredujemo našim bralcem podatke o izidu volitev. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V GORICI Gorica, šola O. Župančič v Ul. Bro- io: Marija Nives Leopoli Černič, Gabrijela Komavli Musina, Marija Klanjšček Rutar, Dragica Curto Bitežnik, Adrijan Koršič Velenik. Gorica, šola F. Bevk v Ul. V. Ve-neto: Majda Makuc Mozetič, Paolo Marega, Alfred Vetrih, Elvira Tomšič Mucci, Emil Devetak. Pevma, šola J. Abram: Neda Dornik, Biserka Sfiligoi Cijan, Amalija Čuk Bednarik, Milojka Simčič Fiegl. Šlandrež, šola F. Erjavec: Jordan Mucci, Giuliana Frandoli Gulin, Vik tor Volk, Marko Braini, Klavdija Šuligoj Brescia. Števerjan, šola A. Gradnik: Darko Mikluš, Roman Di Battista, Helena Di Battista Knez, Ivan Mikluš, Ana Bellomi Koren; Ivan Humar, Milan Devetak, Mirjam Hlede Domi, Ada Parsič Graunar, Rudolf Koršič. Podgora: Klavdija Braini Pahor in Alma Kravos Barut. Plešivo: Oskar Zorniotti in Renato Munut. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOBERDOBU: Doberdob, šola P. Voranc: Janko Gergolet, Mario Gergolet, Nika Orel, Klavdija Sulič, Danjela Ferfolja. Sovodnje, šola P. Butkovič: Patri zia Batistič, Dolores Peteani, Dragi- ca Tomšič, Cecilija Terbača, Gabri jela Marušič. Jamlje, šola I. Gruden - Dol: Da rio Legiša, Kristina Trobec; Edvard Pahor, Ana Auber. Rupa, šola I. Pregelj: Marija Žgavec, Valentin Devetak, Albino Covi, Nerina Uljan. Kolike: Dolores Devetak, Lilijana Visintin, Alfredo Bosch. Vrh: Benjamin Černič, Edi Pelle-g.-in. Tečaj zdravstvene vzgoje V sredo se je v pokrajinski sejni dvorani pričel tečaj zdravstvene vzgoje za odrasle, ki ga prireja pokrajinska uprava. Primarij oddelka za o-življanje in anestezijo v splošni bolnišnici, dr. Busato je govoril o skrbi neozdravljivih bolnikov. Tečaj se bo nadaljeval v sredo, 30. t.m., ko bo primarij pediatričnega oddelka prof. Ferrari govoril o otroških boleznih in nujnih posegih v teh primerih. Srečanje, ki se ga bo udeležil tudi koordinator tečaja, piof. Cominardi, se bo pričelo ob 18. uri. PARTIZANSKI ZBOR DREVI V KUL TURNEM DOMU *wn |M| ’•• •' ii.yi 9 < SBI za!?. * -J& Jtk l, i-jdbi MPIl« Al M $■£ V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer ob 21. uri nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki ga vodi Oskar Kljuder. Zbor, ki ga vidimo na naši sliki, bo drevi nastopil s čisto novim programom. Na nocojšnji prireditvi, ki sodi v okvir počastitve druge obletnice delovanja v Kulturnem domu in proslav 40-letnice splošne vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu in Goriške fronte, bo imel slavnostni govor predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič. Prireditve se bodo nadaljevale jutri s športno revijo, v nedeljo s podeljevanjem priznanj aktivistom narodnoosvobodilnega gibanja, v torek z mladinsko predstavo. J---------------------------------' Danes, v petek, 25. novembra, goduje naša draga TINA GABROVEC jutri pa bo slavila 84. rojstni dan. še mnogo let življenja, veselja, zdravja in zadovoljstva ji želi Gina z družino in vsi, ki jo imajo radi. Orisali so mu našo problematiko Obisk zastopstva TO SKGZ pri prefektu dr. Siclariju V Novi Gorici sprejem v čast Branka Marušiča Zastopstvo teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, ki ga je vodil predsednik dr. Primožič, je obiskalo goriškega prefekta dr. Siclarija. Obrazložili so mu položaj naše manjšine na Goriškem ter mu tudi izrazili željo, da bi bil zaščitni zakon odobren v rimskem parlamentu po hitrem postopku. Izrazili so mu tudi zaskrbljenost zaradi fašistične agitacije na nekaterih višjih srednjih šolah v Trstu in izrazili željo, da ne bi prišlo do podobnih dogodkov tudi v Gorici, saj so dogodki na tržaških italijanskih šolah izrecno naperjeni proti Slovencem. Orisali so mu tudi položaj slovenskih šolskih stavb v mestu in dejali, da je zaskrbljujoče dejstvo, da grozi izgon iz poslopja v Ulici Alviano, ne da bi bilo prej poskrbljeno z drugimi prostori. Govor je bi! tudi o potrebi, da bi javne uprave lahko nemoteno uporabljale slovenski jezik. Prefekt dr. Siclari je s pozornostjo vzel na znanje kar so mu povedali zastopniki SKGZ in obljubil svoje zanimanje, da se ti problemi ugodno rešijo. Zavarujte vodne števce Ravnateljstvo vzhodnof ur lanskega vodovoda opozarja uporabnike da v zimskem času zavarujejo vodne števce. še posebej opozarjajo na to obveznost gradbena podjetja, ki imajo vodne števce na gradbiščih. Srečanje krajevnih javnih podjetij Na sedežu deželnega CiSPEL, odbo ra podjetij, ki upravljajo javne storitve krajevnih uprav, so se sestali predstavniki sorodnih odborov dežel severno Italije. Razpravljali so o vlogi de želnih odborov CISPEL in o povezavi s teritorijem ter kako bi ti odbori postali, zlasti na področju energije in prevozov, glavno sredstvo za teritorialno načrtovanje, ki je v pristojnosti dežel. Sploh so veliko pozornost posvetili vprašanju teritorija, tako z organizacijsko - upravne kot funkcionalne plati. Predstavniki CISPEL, z vsedržavnim podpredsednikom Gian Eziom DoTini-jem in koordinatorjem deželnih odbo rov Marinom Marinom, so se srečali z goriškim županom Scaranom in podpredsednikom pokrajinske uprave Fab-rom. Pogovarjali so se o zboljšanju storitev občinskih in pokrajinskih pod jetij ter o povečanju sodelovanja s krajevnimi upravami. Predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Zorko Debeljak je v četrtek dopoldne priredil sprejem za ravnatelja Goriškega muzeja. Skupaj s predstavniku izvršnega sveta občine in družbenopolitičnimi ter kulturnimi delavci mu je čestital k priznanjem, ki jih je Branko Marušič nedavno prejel. Letos je bil namreč odlikovan z Valvazorjevo nagrado, ki je najvišje in največje priznanje za dosežke v muzeologiji. Branko Marušič pa je prejel tudi plaketo Zveze muzejskih društev Jugoslavije. V priložnostnem nagovoru je župan Debeljak pimdaril Marušičeve zasluge za razvoj Goriškega muzeja v gradu Kromberk, ki je sedaj eden izmed naj širše zasnovanih in najrazvitejših pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Naglasil je tudi njegovo publicistično delovanje, saj je Branko Marušič, ki že 18 let vodi muzej, objavil nad 700 raz ličnih strokovnih člankov in razprav o temah, ki izhajajo iz naših zgodovinskih dejstev. Sedaj si Goriški mu zej, po svojih najboljših močeh, prizadeva postaviti v Novi Gorici pokrajinski muzej revolucije, ki bo še en dokaz obstoja, boja in poguma primorskega ljudstva za lasten narodnostni obstoj in svobodo. Ravnatelj Marušič se je zahvalil za priznanja in sprejem in poudaril, da je psi priklenjeni, in da morajo biti, ce jih lastniki peljejo na sprehod, zvezani na vrvici ter imeti nagobčnik. Razstave Razstava del akademskega kipari Janeza Pirnata v Kulturnem domu J odprla do 8. decembra ob delavniku od 17. do 19. ure, ob nedeljah in PraZ nikih pa od 11. do 13. ure. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Go* obvešča, da se nadaljuje vpisovanj6 smučarski tečaj, ki naj bi bil, če do snežne razmere to dopuščale, 4" ’’ 11. in 18. decembra. Prvi avtobus napolnjen, sedaj vpisujejo tečajnik6 ^ smučarje za drugi avtobus. VpisUJ r na sedežu v Ulici Malta 2. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Staying aliv6*-^ VITTORIA 17.00-22.00 «Sex no«1^. fuoco per mogli in calore*. Prep° dano mladini pod 18. letom. a. CORSO 17.30-22.00 «Zelig». Woody » len in Mia Farrow. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «48 ore»- , EXCELSIOR 18.00- 22.00 «A1 bar 0 lo spori*. Nova Gorica in okoliš SOČA 18.00 «Puščavski lev*. Amer* film. 21.30 «Agent št. 1 ljubi in ubija* SVOBODA 18.00 «Splav meduze*- J 20.30 «Ljubimec lady Chattcri6^ , Francoski film. . hnj». DESKLE 19.30 «Kje se bomo 1JUD Nemški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽ^l. Sant’Antonio v Ul. Romana. 40497. DEŽURNA LEKARNA V GORlCjj,' Lekarna Tavasani, Korzo RaU telefon 845-76. POGREBI v Ob 9.30 Carmela Moderz vd-mella iz doma za ostarele v U ji- Bona na glavno pokopališče; j^cr uri Martina Pavesi na glavnem.v^d-pališču; ob 12.30 Gabriella cef Ferfolja iz splošne bolnišnice y kev in na pokopališče v Standre Vprašanje demografskega padca Z DEŽJA POD KAP skega problema; gre za izbris in u-sahnitev manjšine. \ ir teh podatkov, Je posebna študija, ki jo je izdelala videmska pokrajinski uprava. Zgoraj navedeni podatki sc bili povzeti iz knjige «Program za ažuriranje razvojnega načrta 198^ -1986» in potrjujejo predvidevanja, ki jih vsebuje raziskava dr. R. Rutt&rja, predstavljena pred nekaj leti v Vili Manin pri Passarianu. Morda bo kdo rekel, da gre le za teoretični predvidevanja ki, kot se dogaja, lahko v marsičem zgrešijo. Pri nas pa se resrica Izkaže vedno slabša od predvidevanj. Omenjeni po datki nam torej dajejo misliti. Dilema je očitna: ali se uresničeni odločen preobrat na gospodarskem področju ali pa ne bomo mogli ničesar u-kreniti. Tu ne moremo mimo tega, da bi ne potrdili naših razlogov: Italija si je s svojo ustavo prevzela nalogo, da bo zaščitila s posebnimi normami manjšine, med katere spada tudi slovenska. Predvsem se spomnimo, da imamo danes na vrhu države in na odločilnih mestih raznih ustanov predstavnike, ki so prežeti s socialističnimi in demokratičnimi idejami, ne da bi pozabili seveda na naše odgovornosti in dolžnosti. Kot začetek, naj se spiremenijo izbire o izkoriščanju deželnega zakona 546 (ali naj bo 828) in naj se pospeši gospodarski preporod gorskih predelov, kakor so naši. Ob tem bo kdo gotovo vzkliknil: to je pametno, treba je rešiti ekonomske probleme in prenehati govoriti o jeziku in kulturi. To je zgrešeno: naš problem je treba obravnavati v svoji celoti, ker je politični problem in kot takega ga je treba rešiti. PAVEL PETRICIG . 1 o predvidevanjih bo v sedmih obut vzhodne Beneške Slovenije do ca 1991 padlo število prebivalcev za k^gih 1205 oseb, torej za 14,7 odstot-? Primerjavi s podatki zadnjega nhSa iz leta 1981' Objavljamo razpredelnico iz kate-, izhaja vsa kruta stvarnost podat-v in odstotkov občine Dreka (—40 ( o! ’ Srednje (—23%), Podbonesec Ved ^ 'n ‘zven Nadiških dolin, a =ano na strnjenem slovenskem jezi-*ovnem ozemlju, Tipane (—39%). Drugi del razpredelnice se nanaša Tla prebivalstvo od 5. do 19. leta, torej na mladino: Nadiške doline —30% (Dreka —59%; Srednje —57%; Tipa-na —56%; Rezija —33%) in to po desetletjih demografske izkrvavitve! Zmanjšanje števila mladih je sko^ raj še tolikšno kot pri ostalem prebivalstvu. Gre seveda za projekcije, ki pa postavljajo v jasno luč, kako se utrjuje nič dobro obetajoča perspektiva, ki nam jo ponujajo kot «rešitev» sloven- 1981 1991 razlika odstotek 397 238 —159 —40,05% 801 649 —152 —18,98% 1.905 1.472 —433 —22,73% 1.223 1.135 — 88 - 7,20% 2.056 1.956 -100 - 4,86% 1.039 910 —129 —12,42% 777 596 —181 —23,29% 936 940 + 4 + 0,43% 1.009 608 —101 —39,74% 1.543 1.394 —149 - 9,66% projekcije splošnega demografskega padca do leta 1991 Občine Dreka Grmek Podbonesec Sv. Lenart Speter Slovenov Sovodnje Srednje Bardo £ipana Rezija Projekcije o demografskem padcu do 1991. leta med mladimi od 5. do 19. leta Občine Dreka Grmek Podbonesec jV- Lenart “Peter Slovenov Sovodnje Srednje Bardo £*Pana Rezija iPodatki iz študije videmske pokrajinske uprave — Načrt za ažu-'ranje deželnega razvojnega načrta 1984-1986) 1981 1991 razlika odstotek 37 15 — 22 -59,45% 119 78 - 41 —24,45% 282 162 —120 —42,55% 223 183 — 40 —17,39% 351 267 — 84 —17,58% 161 145 — 16 — 9,93% 109 46 — 63 -57,79% 121 124 + 3 + 2,47% 129 58 — 71 —55,03% 275 182 — 93 -33,81% CELODNEVNI POUK V ŠOLI V NJIVICI Problemi in težave celodnevnega pouka v šoli v Njivici, v občini Bardo, njena vloga na teritoriju, pomen eksperimentalnega pouka in načrtovanja, ki morati dopolniti tradicionalne šolske programe, taka in podobna vprašanja so bila predmet razprave na sestanku, ki je bil nedavno na občini v Bardu in katerega so se udeležili poleg učiteljev, ravnatelja in predstavnikov staršev tudi župan Barda Giorgio Pinosa, predsednik gorske skupnosti Terskih dolin Sergio Sinicco ter občinska svetovalca Franco Negro in Viljem černo. Šola s celodnevnim poukom v Njivici, ki je začela delovati 1976. leta in jo danes obiskuje preko 30 otrok, je nastala kot odgovor na potrebo prebivalstva, da se ovrednotijo kulturne in zgodovinske značilnosti tega področja in se oživi znanje narečja. Ta šola ni torej, so poudarili na sestanku, pcd-pomiška in varstvena ustanova, pač pa družbena storitev, ki mora prispevati k razvoju in kulturni rasti celotne skupnosti. Zato so letos priredili poleg drugih dejavnosti tudi likovni pouk, tečaje zborovskega petja, dramatizacije in razne gledališke dejavnosti. Vse pobude pa omogoča s svojo finančno podporo gorska skupnost Terskih dolin. Izrednega pomena, so poudarili na sestanku, je, da ni šola izolirana, pač pa vključena v živo tkivo skupnosti in s tega vidika je pomembno ovrednotenje narečja tudi kot spoštovanje kulturne identitete otrok. Župan Pinosa je med drugim dejal, da predstavlja narečje veliko bogastvo, ki ga je treba varovati. Narečje ne sme izumreti, je nadaljeval, in zato se morajo zavzemati tudi šola in pedagoški delavci. MOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA NA MATAJURJU O težavah in možnostih turističnega ovrednotenja in razvoja Matajurja ter o potrebi po finančni podpori deželne uprave je pred kratkim tekla razprava v Vidmu na srečanju med deželnim odbornikom za turizem Bran-catijem in delegacijo gorske skupnosti Nadiških dolin, ki so jo sestavljali predsednik Giuseppe Chiuch, župan občine Sovodnje Paolo Cudrig, predsednik Turistične ustanove za Čedad in Nadiške doline Paussa ter nekateri tehniki. Prisoten je bil tudi deželni odbornik za popotresno obnovo Romano Specogna. Najprej so predstavniki gorske skupnosti poudarili dejstvo, da je Matajur že več kot 10 let vključen v na- črt turističnega razvoja dežele, zanimanje za razvoj tega območja, ki so ga izrazili tudi predstavniki tolminske občine in pomen turističnega o-vrednotenja Matajurja za gospodarski razvoj celotnega območja. V tej perspektivi, je gorska skupnost tudi kupila žičnice, ki jih sedaj upravlja lokalna zadruga. Kljub vsem prizadevanjem in obljubam, pa je bilo na tem področju premalo storjenega, so zaključili predstavniki gorske skupnosti. Sklenil je srečanje s svojim posegom odbornik Brancati, ki je izrazil podporo načrtu turističnega razvoja Matajurja ter se obvezal, da bo posegel pri vseh pristojnih organih za zagotovitev finančne podpore ^0va gasilska služba v Terskih dolinah zl^T^Hotenje in zaščita teritorija še je ^ v gorskih in hribovitih predelih, t]°^Pr'l“arije s katerim se mora so-PoglL0 - k vs;’L Ban soočati. V iem ia pJJ je posebnega pomena zašči- riGrn -rsk'h predelov predvsem v polet-vnamta'SU' ko je večja nevarnost da se s'užhffJ° P°zarL Zato tudi nastajajo jejo Prostovoljnih gasilcev, ki delu sk!opu gorskih skupnosti. HeS £e °‘sko, kjer deluje podobna služ-ktetni Vrs'° tet na ze.o visoki kva- m ravni. Sestanek staršev z vodstvom glasbene šole v Petjagu Se nerešena organizacijska vprašanja V prostorih osnovne šole v Petjagu, v občini špeter Slovenov, že 5 let deluje glasbena šota, ki jo prireja študijski center Nadiža v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta. Od prvih skromnih začetkov (leta 1978) se je šola iz leta v leto razvijala tako v vsebinskem smislu kot glede rasti števila udeležencev, in ima danes pomemben prostor v okviru kulturnih, vzgojnih in izobraževalnih pobud v Beneški Sloveniji. Letos sledi lekcijam splošne glasbene vzgoje in tečajem klavirja, kitare in harmonike približno 50 otrok in dijakov. Gre torej za določen uspeh, toda prireditelji se morajo soočati z vrsto problemov zlasti tehničnega in organizacijskega značaja. Otroci namreč prihajajo iz več občin, iz krajev, ki so precej oddaljeni od šole in je zato treba poskrbeti za prevoze, poleg tega so otroci različnih starosti in se zanimajo za različne inštrumente. Da bi se dogovorili o vseh omenjenih vprašanjih in pregledali delovanje šole in njene načrte za tekoče leto, so se starši otrok pred nekaj dne- vi — približno mesec dni po začetku glasbenega pouka — sestali z ravnateljem šole profesorjem Ninom Spe-cogno. V središču pozornosti je bilo seveda vprašanje kvalitete pouka, ki mora biti tako v zamisli prirediteljev, kot v željah staršev, na prvem mestu. Pri tem pa je odprto še marsikatero vprašanje, je dejal Specogna, ne le glede težav za pridobivanje strokovnega pedagoškega kadra, marveč tudi glede razpoložljivosti prostorov. Kljub temu da je zanimanje za glasbeno šolo iz leta v leto raslo, ni bilo mogoče rešiti vprašanja prostorske stiske. V tem pogledu pa bo marsi-kak problem odpadel s skorajšnjo preselitvijo v nove prostore v špetru Slovenov. Starši, ki so se v lepem številu u-deležili sestanka in poglobljeno razpravljali o vseh omenjenih vprašanjih, so se tudi obvezali, da bodo v bodoče še v večji meri sodelovali s šolo in tako prispevali k njenemu boljšemu delovanju in predvsem vsebinski in kvalitetni rasti. 8n,«o Križman 29. Amerika, Amerika XVII. York je pravo doživetje in nudi tudi bež-rkžlič °k*skovalcu marsikaj. Z Duškom imava malce Se, .ne interese in se nekajkrat ločiva, izkaže pa iev^ a’ čeprav s spremenjenim programom, obiskujejo /S.t? stvari in pri Madison Square Gardenu . rciva drug ob drugega. V New Yorkut bojj .0rda obiščem v enem samem dopoldnevu naj-a'°stne točke. Po ogledu Brooklynskega mostu v kitajsko četrt, ki je v nasprotju s tisto PrjV] Francisca umazana, zapuščena, skratka ne-V slab*19" ^ bližini je tudi Little Italy, ki je tudi p ern stanju. Po delu ulice so urejene stojnice vSeb az9*k San Gennara, ki je tu nekak patron ^arad'^r*Se^encev’ ^ so večinoma iz južne Italije. Li pal neugodne ure ni posebno živahno. Vprašam ioippj tani po italijansko in ugotovim, da znajo po-5 Priseljencev le nekaj priložnostnih besed. Ka-^ ,et staro žensko vprašam, če je Italijanka. «p°' Pe Surriento sono« (Ne, iz Sorrenta sem) «Njrek*Vate v New Yorku?» Br^ij °- a Long Ajland!« (Ne, na Long Islandu). Pa je n.a izgovarjava se sicer glasi Ajland, ženska Na1]2 ,^urrienta in izgovarja po svoje. stavij„ e^m na starčka, ki varuje na pločniku po Shjgp^D oltar San Gennaru. Na vrvici, ki je nate-Pripeti eneSa do drugega konca, so s ščipalkami za dolarji. Prijazno ga pozdravim in vprašam, ^ che nun vedi? E’ la festa de San Gennaro« (Ali ne vidiš? Praznik San Gennara je.), je bil zelo osoren odgovor in ko bi bil čuvaj mlajši, bi moral verjetno odgovarjati tudi za fotografijo in zanjo plačati dolarsko «odškodnino«. Nekje v bližini je tudi Ulica Bowery, ki ni posebno vabljiva. Na vsak način se mi ne zdi nevarna. Na pločnikih in po stranskih ulicah opazim več razpadajočih hiš, požganih in celo brez notranjih struktur. Močno spominjajo na Rižarno. Na pločniku je vse več pijancev in potepuhov. Mnogi so prave človeške razvaline, ležijo na tleh in morda jih bo samo smrt ponesla iz tistega kraja. V resnici so nekateri primeri res brezupni. Ker razpečevalcev mamil ne srečujem, menim, da gre v glavnem za alkoholizem. Pot nadaljujem do VVashlngton Squara pred mestno univerzo. Trg odgovarja po velikosti Trgu Unita, ima pa urejen park. Na njem najdeš res marsikaj. Od učiteljice, ki je kratkohlačnike pripeljala na izlet in jih izven tesnobe šolskih zidov uči na travi, do mlade matere ali none, ki uživata ob pogledu na racanje malčka. Od penzionista, ki bere «Times», do resnega intelektualca, ki brska po debeli knjigi. Od fantov, ki si podajajo jajčasto nogometno žogo, do kotička, kjer vneto igrajo šah. Najbolj značilen pa je vendarle srednji del trga. kjer so zbrani posebneži tudi s krepko patološkimi značilnostmi in predvsem narkomani. Mlad fant s popolnoma vijoličasto pobarvanimi lasmi in obrazom leži na tleh kot mrtev, postavno dekle s slušalkami, v katerih je vgrajen tudi regi-strator in s ščitniki na kolenih, uprizarja na kotalkah smešno predstavo, najstnik pa igra na kitaro in kmalu ugotoviš, da se mu v glavi ne vrti vse v najboljšem redu. Okrogla arena je v celoti rezervirana za kadilce različnih mamil. Skupinice mladeničev in mladenk si brezskrbno podajajo cigarete, razpečevalci pa se mimo gibljejo po parku in štirikrat naletim na nekoga, ki mi ponuja blaženost. Greenvvich village je del mesta, kjer se zbirajo umetniki ali tisti, ki se k njim prištevajo. «Crazy people» (prismojeni ljudje), mi pove nekdo. Tu in na nekaterih zapuščenih pomolih ob reki Hudson se zbirajo homoseksualci. Letak opozarja, da bo kmalu «Pohod na VVashington«. V Harlem si ne upam, nekaj pa verjetno tvegam v Central parku, kjer naletim na skupinico črncev in Portoričanov, ki brez dvoma nekaj kujejo. Seveda se povzpnem na Empire State Building in na World Trade Center Two. S 86. nadstropja prvega občudujem res izredno sliko srednjega Man-hattana s krasnim soncem na vrhu in z ulicami, ki so 300 metrov niže že v temi. Na World Trade Center Two pridem z ekspresnim dvigalom v samih 55 sekundah. Prava generalka za izstrelitev. Sonce se spušča nad New Jerseyem. Ceste so že v temi, vrhovi stolpnic pa se še bleščijo v soncu, dokler ne nastopi mrak tudi na vrhu in New York s terase lahko ocenjuješ le na podlagi neskončnega morja luči. Športna žilica me seveda vleče v Madison Squa-re Garden, v slovito športno dvorano, na novo zgrajeno nad tremi podzemskimi nadstropji želežniške postaje Pennsylvania station. Želim, si, da bi vsaj pogledal v notranjost arene, iz programa prireditev pa spoznam, da je ta objekt izkoriščen za šport, koncerte, zborovanja in drugo vsak dan in včasih celo dvakrat dnevno. Vzdušje je torej skrajno delovno in sploh ne najdem nikogar, ki bi imel posluh za moje želje. Zvečer bo na sporedu «protijedrski koncert« z geslom «No Nukes!». Nastopali bodo mnogi znani pevci in umetniki, med njimi tudi Jane Fonda. Moški veleslalom za svetovno serijo v Bormiu Zmagoslavje švicarskih smučarjev Italijan Erlacher šesti, Jugoslovan Benedik sedmi BORMIO — V odsotnosti bratov Mahre in Stenmarka se je včeraj švicarskim smučarjem v veleslalomu za svetovno serijo v Bormiu ponudila edinstvena priložnost za velik uspeh. In Švicarji te priložnosti tudi niso zamudili, saj so osvojili vsa tri prva mesta. Zmagal je namreč Max Julen, 21 let iz Zermatta, ki je v prejšnji sezoni osvojil kar pet drugih mest v slalomu za svetovni pokal, nikdar pa mu ni uspelo zasesti najvišje stopnice. Na drugo mesto se je včeraj uvrstil Gaspoz, tretji pa je bil Zurbrig-gen. Z včerajšnjo tekmo so tudi v ita- lijanskem taboru dokaj zadovoljni. Robert Erlacher je namreč osvojil šesto mesto. V prvi deseterici pa sta še Alex Giorgi (8.) in Richard Pramot-ton (9.). Najboljši od Jugoslovanov je Grega Benedik, ki je osvojil sedmo mesto. Bojan Križaj pa se je moral tokrat zadovoljiti le s 13. mestom. V Bormiu bo danes na sporedu moški slalom, v katerem imajo tako i-talijanski kot jugoslovanski smučarji priložnost, da se izkažejo. VRSTNI RED 1. Max Julen (Švi.) 2’10”23 (1 03”34 + 1’06”89); 2. J. Gaspoz (Švi.) 2’10"27 (103”45 + 1’06"82); 3. Pirmin Zur-briggen (Švi.) 2T0”68 (1'03”40 + 1 min. 07”28); 4. Guido Hinterseer (Avstrija) 2’11”35; 5. Hubert Strolz (Av.) 2’11"47; 6. Robert Erlacher (It.) 2 min. 11”55; (1’03”67 + 1'07"88); 7. Grega Benedik (Jug.) 2'11”68 (1'04”21 + 1’07”47); 8. Alex Giorgi (It.) 2 min. 11”76 (1'04”19 + r07"53); 9. Richard Pramotton (It.) 2’11”77 (1 min. 04”24 + 1'07”53); 10. Gunther Mader (Av.) 2’11”81; 13. Bojan Križaj (Jugoslavija) 2’12” 10 (1'04”38 + r07”72), Na namiznoteniškem v prvenstvu Švedske tudi Marina Cergol Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Švedske, ki bo od 1. do 4. decembra v Goteborgu, bo za italijansko reprezentanco nastopna tudi članica Krasa Marina Cergol. Italijanska reprezentanca bo nato, 6. decembra igrala tekmo za evropsko ligo proti Finski, od 9. do 11. pa bo v Helsinkih na sporedu mednarodno prvenstvo Finske. Madžar Ribli osvojil drugo partijo LONDON — Vse kaže, da sta polfinalista za naslov šahovskega svetovnega prvaka, Sovjet Smislov in Madžar Ribli začela v velikem slogu in izredno živahno. Potem ko je v prvi partiji zmagal sovjetski veteran, pa je včeraj partijo dobil Madžar, in to po 42 potezah izredno agresivne igre. Stanje med Riblijem in Smislovom je torej izenačeno, 1:1. Danes pa bosta svojo tretjo partijo igrala Korčnoj in Kasparov. Kot je znano, po dveh partijah vodi Korčnoj z 1,5:0,5. Križani niso imeli sreče Kriški nogometaši (na sliki: med tekmo s S. Canzianom) v nedeljo pr®jj Ronchiju niso imeli sreče. V nedeljo pa jih čaka naporno gostovanje v Perco*0 V PRVENSTVU DEKLIC Odbojkaricam Brega slovenski derbi Breg — Kontovel 3:0 (15:3, 15:12, 15:4) BREG: L. in E. Žerjal, Pertot, Malmenval, Tavčar, Možina in Komar. KONTOVEL: Vascotto, Pertot, Ukmar, Kemperle, Štoka, Antoni, Peri-ni in Marcuzzi. V povratnem kolu prvenstva deklic sta se v dolinski telovadnici pomerili šesterki Brega in Kontovela. Po pričakovanju je zmagala dolinska ekipa. Kontovelke so pokazale premalo, da bi lahko poskrbele za presenečenje. Brežanke so tako z osvojitvijo novih točk utrdile svoj položaj na vrhu lestvice. (Sab) Friulexport — San Sergio 3:0 (15:0, 15:2, 15:3) FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Pertot, Garbini, Umek, Ukmar, Foraus, Požar, Stoper in Žerjal. Predzadnji nastop združene ekipe deklic v svoji skupini je bil, kot vsi dosedanji, dokaj skromen test, čeprav so se nasprotnice tokrat zelo žilavo upirale in točke, ki so jih naša dekleta zbrale, so bile bolj sad uspešnih napadov, kot napak San Sergia, čeprav seveda tudi teh ni bilo malo. Kljub temu je tekma trajala le 34 minut. • BOKSARJI KUBE so osvojili prvo mesto na svetovnem mladinskem, pr venstvu v Santu Domingu. Kubanci so namreč osvojili kar 4 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste kolajne. Druga je bila Dominikanska repubika, tretje pa ZDA. Italija je osvojila 11. mesto. Pred jutrišnjim kolom v promocijskem košarkarskem prvenstvu Naše tri ekipe tokrat niso brez možnosti za uspeh V promocijskem prvenstvu se stanje na razpredelnici ni bistveno spremenilo niti po šestem kolu. Bareolana je' trdno zasidrana na prvem mestu lestvice, na drugem mestu pa so tri moštva: Libertas, Radiofrag Milje in Alabarda. Uvrstitev Libertasa je prav gotovo največje presenečenje, gre pa pojasniti, da je imelo tržaško moštvo doslej zelo ugoden spored. Slovenska moštva niso bistveno na-predovaa, le Bor Radenska je slavil v slovenskem derbiju s Kantovelom. Leo Koren, dolgoletni Borov košarkar v vrstah mladinskih in nato članskega moštva, sedaj pa odbornik, trener in igra'ec pri obnovljenem košarkarskem odseku športnega društva Breg, je tokrat odgovarjal na naša vprašanja. ((Slediš poteku letošnjega promocij skega prvenstva?» «Normalno! Po toliko letih igranja v tej ligi je to povsem naravno, saj sem tu igral še v lanski sezoni.» «Po tvojem mnenju je letošnje prvenstvo kvalitetno boljše od lanskega?» «Menim, da je približno na enakem nivoju.» «Slovenska moštva doslej niso posebno zablestela. Kje tičijo po tvojem vzroki za tako poprečne dosežke naših vrst v tem prvenstvu?» «Mislim, da je to predvsem posle- dica premajhne obnovitve in zamenjave generacij. V glavnem sestavljajo naša moštva vedno isti igralci, ki nastopajo v tej ligi že vrsto sezon. No, verjetno ne najdejo tolikšne motivacije in pravilnih stimulacij, ki bi jih verjetno imeli mlajši košarkarji, kajti s časom splahnita tudi vodja do dela in zagrizenost.» «06 koncu pa še tvoja napoved sedmega kola. . .» Disciplinski ukrepi proti Poletu Glede na nedeljski izgred na Opčinah med košarkarskim srečanjem promocijskega prvenstva Polet - Don Bosco je disciplinska komisija košarkarske zveze ukrepala naslednje: tekmo je dobil Don Bosco brez borbe (Poletu pa ne bodo odvzeli točke na lestvici); Polet je dobil prepoved igranja na svojem igrišču za dve koli (jutri bo domačo tekmo proti Stclli Azzurri igral v telovadnici v Ul. della Valle s pričetkom ob 20. uri); prejel je globo v znesku 50.000 lir; Poletov košarkar Pavel Ferluga pa je izključen za eno kolo. Namizni tenis: prvenstvo CSI Dve naši mladinski ekipi V Borovem centru že nekaj let deluje namiznoteniška sekcija, ki se sicer masovno in kvalitetno ne more razviti zaradi pomanjkanja primernega vadbenega prostora. Za namizni tenis ni namreč na stadionu «1. maj» nobenega prostora in treningi so zato na bližnjem liceju. Tam se pod vodstvom trenerja Gabrijela Raseni- COLOR GRAZIA GRAZIELEA MATEJCIC ^ dT ^ vaša izbira — naša strokovnost TRST - Ul. Giarizzole 10 - Tel. (040) 824414 ja odvijajo treningi mlajših igralcev in začetnikov. Zaradi omenjenih težav niso ti i-graTci še pripravljeni za zahtevnejše nastope in bodo zato v letošnji sezoni nastopili na prvenstvu za nevčla-njene v FITeT, ki ga organizira Cen-tro Sportivo Italiano. Turnir je namenjen igralcem od 8. do 14. leta in bo trajal nekaj mesecev. To je prvič, ko nastopi slovenska ekipa na takem prvenstvu in zato vlada precejšnje zanimanje za njen nastop. Naši igralci bodo nastopili v dveh ekipah, ki nosita ime po liceju, v katerem se vadita. Prvo srečanje bo že v soboto, 26. t.m., ob 15.30 na stadionu «1. maj» in sicer Prešeren B -Sanitas in ob 17. uri Prešeren A -Fani Olimpia. Danes igra za vas Učo Turkič Ascoli - Genoa 1 Fiorentina - Juventus 1 Intcr - Roma X Lazlo - Catania X Napoli - Milan 1 Sampdoria - Udinese 1 Torino - Piša 1 Verona - Avellino 1 Catanzaro - Cremonese 3 Lecce - Cagliari X Triestina - Cesena 1 Bari - Taranto 1 Matera - Monopoli 1 ((konjiček« odbojka, saj je dolgo igral in tudi treniral pri tržaškem Boru zanj značilno požrtvovalnostjo vadi mlade nutno pa z uspehom in Brega. Prejšnji teden je Karlo Gcrgolet pravilno zadel Tudi letos izdali smučarski almanah Revija Antena je tudi letos izdala slovenski smučarski almanah «Hura naši«, ki vsebuje praktično vse informacije o jugoslovanskem in mednarodnem smučanju oziroma tako imenovanem belem cirkusu. Glavnemu uredniku Antene Aleksandru Lucu smo ob priliki zastavili nekaj vprašanj. «Almanah ima sto strani, v njem pa je vrsta podatkov, številk in zanimivih podrobnosti o svetovnem smučarskem gibanju. Kaj vsebuje še letošnja izdaja?» «Almanah se deli na več delov in je prilagojen ljudem, ki spremljajo smučanje. Prične se s koledarjem svetovnega pokala, ki se letos prične v Kranjski gori. Uvodne besede je zapisal vodja jugoslovanskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec. Predstavili smo načrte jugoslovanskih strokovnjakov, ter oba trenerja A reprezentance brata Gartnerja. Sledi še predstavitev vseh jugoslo- vanskih reprezentantov, od že uveljavljenih, do tistih, ki bodo čez nekaj let krojini vrh našega smučanja. Pozabilj pa nismo niti na ljudi, ki stojijo v ozadju smučarskega cirkusa. No, in prvič smo tudi razkrili finančni proračun naše reprezentance.« «Kakšna je letošnja naklada?» «Izdali smo 20 tisoč izvodov, cena pa znaša 150 dinarjev. Mislimo, da to ni veliko, ker je izdaja zelo bogata.« «Pripravljate pa tudi tako imenovani olimpijski almanah.» «Gre za predolimpijski almanah sarajevskih iger. Predstavili bomo favorite, prizorišča iger, urnike tekmovanj, televizijskih in radijskih penosov. Ta izdaja bo izšla nekaj dni pred novim letom, tako da nameravamo čimboljše pripraviti športne ljubitelje na to veliko prireditev.« «Že več let se ukvarjate s tem 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi «V srečanju Bor Radenska - LaV° ratori del Porto predvidevam zmago borovcev. Kontovel je moštvu CUS rahlo favoriziran na to, da igra doma. Polet pa im proti Stelli Azzurri petdeset odstotke možnosti zmage.« (Cancia) PRIJATELJSKA TEKMA a Corno Basket — Sokol 56:“ (37:29) SOKOL: Andrej Pangos 3, Nik0 Pertot 4, Martin Ušaj 5. Igor Bo|» tec, Klanjšček, Gruden, Paolo n san 9, Devetak 5, Žbogar, Pahor Sedmak 16. V prijateljski tekmi so Sokolovi k£ šarkarji tesno izgubili proti solidni . kipi Corno Basket. Ekipi sta si0, skozi vso tekmo povsem enakovrednjj V Sokolovih vrstah sta se Pr€^v“Lc. izkazala Sedmak in Andrej Pans (Pahor) Učo Jurkič je v zamejskih športnih krogih dobro poznan. Že vrsto let je n^efre- i Boru, % odboiiw?oV' sedem rezul«“ -modelom. Ima še kakšen drugi po" «Prav gotovo je naša želj? -aS, in zdi se mi, da je že skorajšnji , da bi v Sloveniji imeli svoj n rani športni mesečnik.« MARIO ŠUŠTER*1 Pred jutrišnjim drugoligaškim nastopom ženske združene ekipe Scalzotto (Nervesa): Nervesa izgubila prvo prvenstveno ^anje pred neposrednim obračunom našo združeno šesterko Meblo, kar j6 i? *®den dni prej zgodilo Albatrosu ra Trevisa' Nekaj več o dramatičnih »opletih v Nervesi nam je povedal na trener Antonio Scalzotto, ki letos yrvJč trenira to ekipo. e Pri ogrevanju se je poškodo-.j a ena naših najboljših igralk in Cer center Cerla Frese, da je bil l.av za vse moje varovanke hud šok, * 8a med srečanjem niso zmogle sboleti, čeprav je trajalo dolgih in enačenih pet setov. Ne glede na to smo v zadnjem petem nizu vodili kr.!? S ^tll, a niti to ni bilo dovolj, . smo niz izgubili z 18:16. Pouda-Pa bi to, da je Volley iz Coneglia-Sh Za*.gral odlično in med vsemi na-^nitniki, ki smo jili doslej srečali, dr v. gotovo tudi daleč najboljše. Z gimi besedami, gostje so naletele ries,lzredn° dober dan, kar jim je prižeti' prv* nepričakovani, toda zaslu-Prvenstveni uspeh.* nolifco let pa že treniraš?» Smo oijevali z našim sobesednikom *Calzottom. «Za seboj imam kar 28 let trenerskega dela. Razen letošnjega ieta, sem bil stalno v Noventi Vieentini, kjer sem iz nič popeljal Centro Spor-tivo Novento (pred tremi leti, op. ur.) v italijansko A-l ligo. Na samem za četku smo nastopali na raznih prvenstvih FARI in CSI, kjer sem osvojil po dva državna mladinska nasiova v obeh konkurencah. Zadnja leta je imela Noventa Vicentina pet članskih in prav toliko mladinskih reprezentantk. Med vsemi pa je najbolj reprezentativna Consuelo Turetta, ki igra stalno v prvi postavi «azzurrs>. Po lanskem prvenstvu pa sem se moral od Noven-te Vicentine posloviti in sem tako sprejel trenerske posle pri drugoliga-£u Nervesi.* <[Jutri igra Nervesa z Meblom. Ali ti je znano, da je prišlo pri naši šesterici do združitve?» «0 vaših načrtih in ciljih sem dobro obveščen. Do združitve je prišlo z namenom, da bi ekipa napredovala v A-2 ligo. Osnova za to je kar dobra, sam začetek prvenstva pa še toliko bolj spodbuden.* «Kafco pa ste se pripravili za gostovanje v Nabrežini?» Vitla Legiša (Meblo) cTrenirali smo kot običajno štirikrat tedensko po dve uri in tudi dve uri in pol. Vprašanje pa je; ali bomo lahko nastopili z najmočnejšo postavo (poškodovana Frese, ki verjetno še ne bo nared). Domačinkam se bomo poskušali žilavo upirati, ker je vsaka tekma poglavje zase in res nimamo česa izgubiti, saj je Meblo nesporen favorit.* z.Kak.0 je z organizacijo pri tvojem novem društvu?» (Razmere za delo so dobre. Naraščaja je tudi veliko in povrhu je tudi obetaven. Poudariti moram, da je naša igraika Anna Zanfranceschi mladinska reprezentantka (po tem, kar smo videli v srečanju z DMA 01ympic, je prav gotovo ena najboljših igralk v tej podskupini, op. ur.) :r. Paliavolo Nervesa nastopa s svojimi ekipami prav v vseh prvenstvih z mladimi :n uajmlajšimi močmi.* cPrav gotovo pa poznaš tudi kakšnega nasprotnika iz 1. podskupine. Kateri nasprotnik bo najbolj neva reu?» smo sklenili pogovor s tempe ramentnim trenerjem Nervese. h nastopajo števnne slo-8a. m s Tržaškega in Goriske- biča: fdtem ko je za Tržaško tozeo-ObjjJ Goriška doživlja prav v zadnjem j® biia razcvet te športne panoge, ki ^jboi; me , saljut sta opravila vrsto znanstvenih in drugih PPsk oflč' in med temi je znatne važnosti montiranje dodatnih s. nih akumulatorjev za proizvodnjo električne cne,r-g|bl' Med svojo misijo ju, za razliko od prejšnjih vesolj podvigov, ni obiskala nobena posadka. sje- Po vesteh iz zahodnih krogov naj bi to bilo PfLjji dica incidenta na kozmodromu, kjer naj bi eksplod' raketa. SZ je domneve demantirala kot je tudi ?e tirala, da bi bila kozmonavta v težavah zaradi nevnih okvar na vesoljski ladjici sojuz. Miki Muster: Gusarji (19.) Zob za zob, meter za meter mm, votcgni:-:" iU trst TO BO NATKEf UAU.O J NAM TO Ut navodilo, m ga / vosvr/.i. MOIZAMO &EI.E / SE 1AMUO KA7VOZLATI... MAE VENEMO. .\v>'š TU JE TOLIUO KOVOV, DA... med Moskvo in Washingtonoiu ot' VVASHINGTON — Združene države in Sovjetska zveza sta sicer na^Tr>tlgS nejši državi sveta in njune odločitve imajo običajno določen odsev jgtii svet. Čeprav pa ti deželi krepko krojita celotno svetovno politiko, se J fr medsebojni odnosi kljub temu neredko odražajo tudi na majhnih .igth Ena izmed takih je gotovo določilo o kretanju diplomatov in časnike t.j. ameriških v SZ in sovjetskih v ZDA. Sovjeti so namreč že pred c ' prepovedali stikati ameriškim diplomatom in časnikarjem (drugih s. jSel" vajočih ameriških državljanov v SZ v bistvu itak ni) po tej obširni aaC\ja saj so prepričani, da je njihova glavna naloga vohunjenje, ne pa diplom in časnikarstvo. Tako imajo «sovjetski* Američani natančno določeno, terih cestah in progah se lahko vozijo in po katerih ne, pa tudi s mest, v katere nimajo vstopa, je kar zajeten. s(fl- Američani so sicer protestirali, vendar so Rusi trmoglavili s svojvm liščem in Amerikanci so ostali prav do danes «konfinirani». ^pl0' Washinglonu tako ni preostalo drugo, kot da je tudi on sovjetskim .jo matom in časnikarjem prepovedal določena področja. Tako sploh ne ■ Tjg, potovati v Dallas, Detroit, Las Vegas, na Havaje, niso še videli ^sneJj, Asif’ ancisca, daleč se morajo izogniti reki po zanje je pol San Francisca ne smejo uporabljati mnogih cest, od vseh jim je v celoti dostopen le Rhode Island. ameriških zveznih držav voh*. kajpak, se Američani na prepovedanih področjih ne boje kake g o % |t i njenja, saj lahko tja svobodno in brez ovir potujejo sovjetski diplom. so akreditirani pri Združenih narodih, kot tudi diplomati in časnikar)*