■RA imv KURIR NOVO MESTO 27. dec. 1979 leto Vlil. *št. 17 časopis kolektiva industrije motornih vozil Ob koncu leta Še eno leto bo vsak čas za nami. Vsi delamo pregled nad tem, kakšni so bili naši uspehi v letu 1978, kako smo uresničevali zastavljene plane. Hkrati pa si že zastavljamo nove akcije in naloge, ki jih bomo morali izpolnjevati z večjo mero odgovornosti. Tudi naša novoletna številka ,,Kurir ja” je pripravljena v tem duhu. Naj ob tej priložnosti povabimo vse vas, delavce v združenem delu, da se aktivneje vključite v sistem informiranja in prispevate k temu, da bo naš krogotok informiranja res zaživel v tolikšni meri, kot bi moral. MAČEHOVSKI ODMOS DO INOVATORSTVA MORAMO OPUSTITI Še veliko bo potrebno narediti, če hočemo postaviti naše lastno razvojno raziskovalno delo in inovatorje na višjo stopnjo. To je ena izmed ugotovitev ki so bile izrečene ob podelitvi diplom in nagrad na področju inovacij v naši občini. Iz naše delovne organizacije so to nagrado prejeli Ferd.o Jaklič, Ivan Kastelic in Jože Tomšič. Več o pomenu inovatorstva in delu inovatorjev iz naše delovne organizacije berite na str. 5 + **+-*+•*+****-**+•*****+*-*+-X*-*-K-K 22. december - dan JLA l * * „Pomen obstoja naše armade je od vsega začetka bil v 3 J vlogi branilca pridobitev naše ljudske revolucije njena J J vloga je bila že od vsega začetka usmerjena v izgon * J okupatorja in uničenje izdajalcev, nato pa na ohranjanje j 4 tistega, kar smo izvojevali. Kot oborožena sila socialisti- \ } čne države je prav v tem svojstvu branitelja, čeprav j J oborožena sila, imela v nekem smislu tudi veliko miro- •> 4 ljubno vlogo na svetu." j 4 TITO o Jugoslavanski'ljudski armadi j 4 ****-**-k***-*<-K-k-k-K-X*-k-K-*< j vsem delovnim ljudem Q - ^ Pogumno v leto 1980! Ob izteku leta si tako in drugače zastavljamo številna vprašanja, s katerimi želimo obuditi, pa tudi oceniti vsa dogajanja, ki so spremljala naše delo, ustvarjanje in življenje v tekočem letu. Zato je umestno, da si tudi na straneh „Kurirja” zastavimo nekaj vprašanj, ki naj prispevajo k skupnem razmišljanju o naših uspehih, problemih in težavah in skupnih spodbudah za bodoče delo. Ali bo leto 1979 v razvoju IMV zapisano kot leto uspehov, leto nadaljnjega razvoja, ali pa ga bomo ocenili kot manj uspešno gospodarsko leto, ki nas opozarja in hkrati spodbuja za še bolj organizirano in boljše delo? Naj bodo ocene uspehov in neuspehov še tako natančno opredeljene, ne moremo mimo ugotovitve, da je leto 1979 vsekakor leto največjih naporov, leto izredno zahtevnih in odgovornih opravil, povezanih z dolgoročno usodo razvoja naše delovne organizacije. SREDI GRADENJ IN MODERNIZACIJ V letu 1979 nismo le proizvajali, temveč smo hkrati gradi- li, modernizirah, izpopolnjevali in razširjali že obstoječe proizvodne kapacitete, katerih rezultati bodo vidni šele v naslednjih obdobjih. Organiziranje, urejevanje in usklajevanje številnih opravil ob redni proizvodnji, od priprave dokumentacije, izbire izvajalcev in dobaviteljev opreme, zaključevanje finančne konstrukcije, do začetka gradnje in modernizacije so vsekakor izredno zahtevna opravila, ki jih je moč obvladovati samo z veliko sposobnostjo ter z ne-pretrgmim delom. Če k tem notranjim pogojem, ki so opredeljevali gospodarjenje v letošnjem letu, dodamo še vse številne zunanje vplive in pogoje, lahko ocenimo, da smo v letu 1979 poslovah v izredno zahtevnih pogojih, kar pa se je prav gotovo odražalo pri uresničevanju zastavljenih planov in načrtov. Le-te smo morah vsled različnih vplivov ob periodičnih ocenah spreminjati in prilagajati okoliščinam in razmeram danega gospodarskega sistema v Jugoslaviji. Zastoji v proizvodnji, nedokončana proizvodnja, podaljševanje delovnega časa in drugo so praktično izvor vseh težav, s katerimi smo se ukvarjali v letošnjem letu. Nemalo- krat smo z nezadovoljstvom zaključe vah svoje delavnike ugotavljajoč, da zopet nismo zadovoljivo opravili svojih planskih nalog in obveznosti. Sprejemali smo akcijske programe, načrte in ukrepe, ki naj bi ublažili delovanje sistema in sistemskih ukrepov. Kljub temu pa moramo oceniti, da še nismo izkoristili in uporabih vseh sredstev, ki bi prispevala k boljši organiziranosti vseh enot in TOZD za boljše izkoriščanje delovnega časa, boljše izrabe materiala ter večje odgovornosti in dvigovanju reda in discipline. Prav gotovo moramo to obveznost glede na nadaljnja intenzivna investicijska opravila prenesti kot osrednjo nalogo v prihodnje leto. SREDNJEROČNI NAČRT URESNIČUJEMO V letu 1979 smo v IMV z izredno aktivnostjo začeli uresničevati naš srednjeročni program. Pripravili in izdelali smo potrebne načrte, kar je omogočilo, da smo zaokrožili zazidalni načrt lokacije v Novem mestu. Na celotnem zazidalnem področju IMV smo začeh z obsežnimi d eh ; — na jugu smo zgradili južni plato za skladiščenje materiala in gotovih izdelkov; — na severu smo se lotih gradnje severnega aneksa in razširitve ter modernizacije lakirnice; — na vzhodu zaključujemo vzhodni aneks, na katerem dobivajo svoje prostore delavci DSSS in objekti družbenega standarda. Svojo obliko dobiva že tudi nova avtobusna postaja. — Na zahodu smo začeh z gradnjo zahodnega aneksa za razširitev presernice. Začeh smo tudi z gradnjo nove tovarne prikolic in ostalih proizvodnih1 objektov. Zaključno podobo dobiva tudi industrijski tir. Ob vseh teh intenzivnih investicijskih posegih v Novem mestu pa moramo ugotoviti, da smo v letu 1979 odprh tudi novo zgrajeno tovarno v Belem Manastiru in na Suhorju. V letu 1979 smo ob vseh naporih po izgrajevanju novih proizvodnih kapacitet sprožili tudi iniciativo za izgrajevanje nove organizacije in za postop- (Nadaljevanje na 3. str.) 78 in do zdaj, to je v dveh tih, ni pokazal nobene aktivisti, nobene koordinacije, ihko rečemo, da ni izpolnil ojih nalog in zasluži vso kriti->. Ob vsej tej neaktivnosti je lo narejenih tudi nekaj pozi-'nih korakov. Sestavljen je bil cijski program dela; izvršeno bilo evidentiranje članstva, ki je pokazalo, da je okrog 280 mladincev bilo pripravljenih delati. Zaradi odhodov sekretarjev aktivov iz naše delovne organizacije, ki so bili nosilci dela v aktivih, in organizacijskih sprememb v tozdu je večkrat prišlo do motenj v delu osnovne organizacije ZSMS. Mladi so se večkrat spopadah s tem, kako zastaviti delo osnovnih organizacij in aktivov. Porajali so se predlogi in mladi so se odločili, da bi se organizirali tako, kot so organizirane druge organizacije, n. pr. ZK in sindikat. Začeli so ustanavljati osnovne organizacije po proizvodnjah. V prvem zamahu je bilo to izvedeno v proizvodnji II in v materialnem oddelku, s pomočjo članov ZK. Drugje pa ni bilo pravega zanimanja mladih za ustanovitev osnovnih organizacij. Sklicane so bile volilne konference, na katere so prišli dva ali trije člani ali pa tudi nihče. V naši delovni organizaciji je struktura mladih zelo pestra, raznolika, kar se vidno odraža v delu mladinske organizacije. Večina se omejuje s tem, daje vključena v delo mladinske organizacije v kraju bivanja in ne čuti odgovornosti do dela v mladinski organizaciji v tozd. Kljub temu pa je bilo izvedenih nekaj uspešnih akcij. Med drugim so mladi sodelovali pri urejanju našega kampa v Pakoštanih, pri urejanju novih prostorov da- našnjega traka osebnih vozil, sodelovali so pri organizaciji tradicionalnega srečanja oktetov ter pri drugih prireditvah in športnih srečanjih. Postavili smo dve oglasni deski, organizirali sprejem zvezne štafete mladosti, od koder je bilo poslano pozdravno pismo tov. Titu. V svoji organizaciji so imeli mladi več komisij, od katerih pa so bile nekatere le na „papirju”. Družbenopolitične organizacije jim niso ponudile roke in jih vključile v delo, čeprav je ZSMS enakovredna družbenopolitična organizacija kot ZK in sindikat. Občasno sta delali kadrovska in športna komisija. Kadrovska komisija je podala svoje mnenje in ocene za mladince, ki so bili predlagani za spsejem v ZK. Te ocene so bile v veliki meri upoštevane in ti mladinci so sprejeti v ZK. Komisija za šport je skupaj s sindikatom sodelovala v organizaciji športnih iger delavcev IMV ter zbrala ekipo za športna tekmovanja mladih delavcev Novega mesta, kjer smo zasedli zelo dobro drugo mesto. Delovanja komisije za kulturo, za družbenopolitične organizacije in za stanovanjska vprašanja skoraj ni bilo čutiti. Izjema je le še komisija za delovne akcije, ki je delovala uspešno, kar je razvidno tudi iz doseženih rezultatov. To leto smo omogočili 6 mladincem odhod na MDA. Vsi so se izkazali kot dobri in vzorni mladinci: 4 so udarniki, 2 sta pohvaljena. Vidimo, da je torej le bilo nekaj uspešnih akcij. V bodoče se morajo vsi angažirati, mladi aktivneje vključiti v delo svoje organizacije. Predvsem velja to za mlade komuniste, ki morajo aktivno delati v mladinski organizaciji. Vse družbenopolitične organizacije si morajo prizadevati, da v proizvodnjah L, III., IV. in V. delo mladih v organizaciji zaživi. Delo mladine v IMV v tovarni avtomobilov ni na zavidni ravni, vendar kljub vsem težavam ni popolnoma zamrlo. Na koncu se moramo vprašati, kaj nudimo tej naši mladi generaciji? Ni delo mladine samo urejanje prostorov ali priprava proslav in veselic. Delo zveze mladine je zasnovano predvsem na tem, da mlademu človeku damo osnovne smernice za jutri, za naprej, za spremljanje in razvijanje tokov naše samoupravne socialistične družbe. Če pogledamo malo dalj, sadovi dela vseh naših rodov ostajajo na mladi generaciji, ki se mora vključiti v tokove današnje družbe. Če mladi na to niso pripravljeni, pride lahko do negativnih pojavov. (Iz Pavlihe) »Zame dvojni viski z ledom in za ofieta sadni sok s slamico 1« Športna rekreacija - sestavni del vsakdanjega življenja Ob koncu poslovnega leta, ko delamo bilance in preglede dejavnosti na vseh področjih dela in življenja je prav, da preletimo tudi športno rekreativno aktivnost v našem kolektivu. Da mora postati športna rekreacija enakovredna dejavnost našega delavca in občana ni nič novega, saj smo tako zapisali v naših kongresnih dokumentih, usmeritvah telesne kulture in še kje. Žal pa se še vse premalo zavedamo, kako zdrava in potrebna je telesna aktivnost — gibanje za vsakega delavca in občana, saj si s tem krepi telo, se fizično in psihično sprošča ter tako nabira novih moči za vsakodnevno delo. Kljub temu, da ta dejavnost šele prodira v bolj organizirani obliki, se že dolga leta bolj ali manj organizirano udeležujemo razpisanih tekmovanj in nastopov predvsem v domačem prostoru, v občini in regiji. O rezultatih v našem pregledu ne bi pisal, saj ste bili o tem redno obveščeni v našem glasilu v teku leta. V začetku leta smo se udeležili 8. smučarskega prvenstva Z mladinske delovne akcije, šole za življenje ... avtomobilske industrije Slovenije, katerega redni udeleženci smo vsako leto. V marcu je bil organiziran smučarski tečaj na Kaninu, kjer se je pod strokovnim vodstvom učilo smučarskih veščin 40 naših delavcev. V maju so se začele delwvske športne igre v vseh občinah, kjer imamo svoje temeljne organizacije in tam smo se tudi vključevali z našimi zastopstvi. V maju smo se udeležili tudi XIV. športnih iger motorne industrije Jugoslavije, ki so bile v Ohridu. Tam so nam tudi zaupali pokroviteljstvo in organizacijo jubilejnih XV. iger, ki bodo maja 1980 v Novem mestu. Morali se bomo dobro pripraviti in organizirati, da bomo dober gostitelj preko 1200 športnikom - delavcem naše branže iz vse Jugoslavije! Poleti se je aktivnost zmanjšala, v jesenskih mesecih pa je SLOVENSKA POBENCINJENA Kaj se ti, fantič v nevarnost podajaš, ob torkih se voziš, ko sodo imaš? Milice sila je njega dobila, deklici v kamri je poč’lo srce. Kje si zdaj, mila? Si fanta pustila, voziš se z drugim, k' ma cifri obe. DOHA (Iz Pavlihe) ponovno oživela. Razen rednih nastopov v občinskih ligah smo organizirali I. športni dan IMV, ki se je udeležilo kljub slabemu vremenu preko 300 delavcev. Če je verjeti obljubam udele-: žencev, jih bo naslednje leto še več. V decembru so se zaključile delavske športne igre, o če-I mer posebej poročamo. Naj omenimo na koncu, da lahko posebej pohvalimo za redno aktivnost in dobre tekmovalne uspehe, s tem pa tudi predstavitev kolektiva, predvsem kegljače, strelce in rokometaše , kar je rezultat vestnega dela. Želimo, da se v športno rekreacijo vključite v še večjem številu kot do sedaj, predvsem pa čutimo, da ne sodelujejo žene. J.T. (Iz Pavlihe) i«V zdravju je moč!” V letu 1979 je slovenski tednik 7 D organiziral srečanje v športni rekreaciji med osmimi slovenskimi delovnimi organizacijami pod naslovom „Vedra rekreacija". V letu 1980 se bo akcija nadaljevala in vključenih je osem novih delovnih organizacij, med katerimi je bila povabljena tudi naša. Poudariti moramo, da tu ne gre za tekmovanja v športnih panogah, ampak za igre, ki jih je možno povsod izvajati, razvijale pa naj bi moč, hitrost, spretnost, iznajdljivost itd. Stalne naloge v vseh srečanjih so; napihovanje spirometra, lomljenje roke, štafetni nastop in vlečenje vrvi, kot tudi skupinski predklon vseh članov ekipe. Vseh iger bo v vsakem srečanju 10 — 12. Vsako ekipo zastopa 12 članov (6 moških in 6 žensk) različnih starosti. IMV je gostitelj ekipi železarne Jesenice v prvem nastopu februarja 1980 v športni dvorani Marof v Novem mestu. Igre je pripravil vodja televizijskih TRIM oddaj Mito Trefalt, ki bo srečanja tudi vodil. Zato vabimo vse zainteresirane delavce, ki se želijo „razmigati”, da pridejo v petek, 4. januarja 1980 ob 20. uri v telovadnico osnovne šole Grm kjer bomo pričeli z aktivnostmi in v februarju izbrali najboljše, ki bodo predstavljali naš kolektiv. Vse informacije dobite pri tov. Turku osebno ali po telefonu št. 85. J. TURK _______________________________________________________J Najboljša: KRKA in PIONIR 19. decembra je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Novo mesto skupaj z ZTKO pripravila zaključek letošnjih delavskih športnih iger. Podeljene so bile nagrade najboljšim ekipam v posameznih panogah, pav tako pa najboljšim delovnim organizacijam za skupne uspehe v vseh disciplinah. Pri ženskah je bila najboljša ekipa Krke, tovarne zdravil, pred Pionirjem, Iskro Novo mesto in IMV. Pri moških je letos zbrala največ točk ekipa Pionirja pred Krko, IMV, Iskro Novo mesto, Novolesom, Novoteksom itd. IMV je prejel poleg pokala za tretje mesto pri moških še zlato plaketo za uspeh v kegljanju in atletiki (moški), srebrno plaketo za kros (ženske) in bronasto plaketo za kros in streljanje (moški) in odbojko (ženske). Dolgoletnim aktivnim delavcem in organizatorjem rekreacije je občinski svet zveze sindikatov podelil plakete za njihovo delo. Iz naše delovne organizacije je plaketo prejel tov Djor-dje Petakovič. Na sklepnem slavju so bili tudi najboljši novomeški športniki, ki so prejeli za svoje tekmovalne dosežke Bloudkove značke. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industije motor-nih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor - Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto;.tisk: Knjigotisk Novo mesto.