Štev. 5.
V Mariboru 10. marcija 1885.
VI. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za cclo leto S gld., za pol leta 1 gl(l. 00 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. -Na anoniine dopise se ne ozira. — Itokopisi in na oceno poslane knjige so ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Bclserstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina: Kako bi si slovenski učitelji matevijelno opomogli. — Postanek zvoka in njegove vrsti. — Leopold Volkmer. — Književna poročila. — Pisma „Popotniku". (Iz Mrzlo doline.) — Narodno blago. — Dopisi. — Novico in razne stvari. — Listnica.
Kako bi si slovenski učitelji materijelno opomogli.
Hilf Dir selber, so hilft Dir Gott!
(Diesterwcg.)
Po nemških časopisih in nemških učiteljskih društvih so naši nemški tovariši večkrat že razpravljali vprašanje, kako bi si učitelji tudi sami materi-jalno opomogli. Slovenski učitelji se tega vprašanja še nismo lotili. Pomoči smo pričakovali največ od deželnih zborov in od šolskih oblasti. Do teh naj veljavniših faktorjev se bodemo morali seveda fudi v bodoče še obračati, toda s kakošnim vspeliom, lehko si mislimo, ko je šolski davek tako ogromna navaseL O povišanju plač si ne upajo sanjati niti kranjski učitelji, ko ' so med vsemi slovenskimi učitelji najslabše plačani; kajti štajerski imajo poleg boljših plač tudi večje starostne in opravilne doklade, koroški pa in primorski učitelji, ki uživajo enake plače s kranjskimi učitelji, imajo pa tudi opravilne doklade na enorazrednicah. To slednje doseči, nadjajo se tudi kranjski učitelji; toda upanja nimajo večjega, kakor štajerski podučitelji, ki že toliko let hrepene po starostnih dokladah.
Sleherni človek mora upati na boljšo bodočnost, toda pri tem ne rok križem držati, marveč ravnati se po nasvetu slavnega nemškega pedagoga „Diesterwega", ki smo ga postavili tem vrsticam na čelo. Oziraje se na ta dobri nauk, podal sem najslabše plačanim slovenskim učiteljem, t j. svojim najbližnjim tovarišem na Kranjskem v 3. številki „Uč. Tov." nekaj nasvetov, kako bi si z lastnimi močmi v materijelnem obziru opomogli. Te vrstice so bile nekaterim tovarišem po volji, in pri ustnem razgovoru s štajerskim sobra-tom sklenil sem bil na njegovo prigovarjanje dajati prilične svete tudi slovenskim učiteljem med Dravo in Savo. Preudarivši materijelne razmere na slovenskem Stajeru našel sem pa koj, da se one bistveno od kranjskih ne razločujejo. Zato mi v „Tov." priobčeni spis ni bilo treba dosta prenarajeti in podajam ga tu č. čitateljem „Popotnika" v prijetni nadi, da sem jim s tem vsaj nekoliko toliko vstregel, če tudi ne v tej meri, kakor na Kranjskem.
Spis, priredjen po štajerskih razmerah se glasi:
Tii tedaj nekaj nasvetujem iz dejanskih izkušenj. Nekateri sveti veljajo vkupnemu ueiteljstvu in za vse slučaje, drugi pa le posameznim osebam in iudi ne za vse okoliščine. Ne povem ravno kaj novega; toda to, kar je dobro, mora se večkrat ponavljati. Učitelj šteje se k razumništvu, ki si vsakdanji kruh največ služi s svojim razumom, s pridobljenimi znanostimi. Zato mora učitelj pred vsem skrbeti za temeljito izomiko svojo, ako hoče v materijelnem obziru svojemu stanu primerno dobro izhajati.
Čim boljša spričevala si bode pridobil, tem boljšo službo bode ž njimi vlovil. S slabim zrelostnim spričevalom dobil bode nastopni učitelj komaj 330 gld., z dobrim utegne se mu posrečiti, da vjame 420 gld.. ali še več. Z zrelostnim spričevalom se učitelj ne more za trdno nastaviti. Dokler pa učitelj v službi ni stalen, ali prav za prav, dokler nima spričevala učiteljske sposobnosti, ne štejejo se mu leta v pokojnino. Kolikor manj let se mu šteje v pokoj, toliko manjša pokojnina se odmeri komu. Učitelj skrbi za starost, za svoje otroke in ženo, ako si prej ko prej pridobi sposobnostno spričalo. S tem postane stalen in s stalnostjo si pridobi pravico do petletnih doklad. Starostne doklade pa veliko pripomorejo k boljšemu materijelnemu stanju. Pet let kmalu mine, in lepo se pozna 55—80 gld. poboljška na leto. Starostna doklada pa se ne pridobi kar naravnost; postava stavi pogoj pridnosti v učiteljskem poklicu. Iz-polnuj torej zvesto svoje dolžnotsi, ker sicer ti odrekö pravico do petletne doklade. Ako ti vse ne odtrgajo, odtrgajo ti je morda vsaj en del, za eno leto ali za nekaj mesecev. Skoda je, če se nam prikrajša tudi le 10 gld. ali 5. gld. Gledati se mora, da je najnižja šolska oblast z nami zadovoljna. Ako je šolski voditelj z nami nezadovoljen, utegne že okrajni šolski nadzornik dvo-• miti. Ako okrajni šolski svet učitelju doklado odreče, težko bode po potu pritožbe naklonil mu jo s), deželni šolski svet. Na si. ministersfVo pritoževati se, je navadno brez uspeha, in upravno sodišče se je pa izreklo, da je in k o napet en tno.*)
Materijelno bode učitelj bolje zhajal, ako postane šolski voditelj, če tudi samo na enorazrednici. Kot voditelj ima prosto stanovanje. Po postavi na eno-razrednicah drugega poboljška ni v zvezi z voditeljstvom, ali tudi to velja precej pri učitelju, ki ima družino. V ugodnih okoliščinah se da morebiti še kakšen krajcar prislužiti pri voditeljstvu tudi po pošteni in postavni poti — ako je okrajni šolski svet učitelju naklonjen — bodisi, da mu to ali ono pri šoli pripusti, da oskrbuje tako, da učitelj nima izgube. Materijelno je učitelj precej na boljšem, ako postane nadučitelj, kajti nadučitelji morajo imeti po postavi razen cele plače, stanovanje in opravilno doklado, ki znaša na Kranjskem na šolah 1. in II. razreda 160, na šolah III. in IV. razreda 100 gld., na Štajerskem pa 100 gld. ozir. 50 gld. na leto. Nadučitelji na šolah III. in II. vrste imajo toraj 600 in 700 gld. ter po 50 in po 100 gld. opravilne doklade in prosto stanovanje. Ako bodo doživeli še kakih 5 starostnih doklad, imeli bodo torej 650 in 800"in (5 X 60) 300 gld., t. j. 950 in 1100 ti. plače, po vrh še prosto stanovanje. Ti edini bodo torej na svoje stare dni imeli tako plačo, kakeršno imajo nižji uradniki. Vsi drugi so na slobšem. Ako hočejo
*) Za Silezijo je ne davno snnkcijonirana postava, po kateri dobödo tudi pod-ucite'ji starostne doklade. Kar so poslanci in presvetli cesar v Sileziji podelili učiteljem, tega jim na Štajerskem ne bodo mogli dolgo odrekati.
le nekoliko kakor omikani državljani živeti, ogledati se morajo po postranskih zasluških. A, lo je britko in škoduje kolikor toliko pravemu učiteljskemu poklicu in šoli. Veliko boljše bi bilo, da bi bila državna šolska postava v začetku za najnižjo učiteljsko plačo določila kacih 600 gld. in prepovedala vse postranske službe učiteljem. Ali o tem tarnati, ne pomaga, in zdanji učiteljski rod menda ne bode doživel, da bi država izpremenila določbe o učiteljskih dohodkih; še deželni zbori se ne bodo radi lotili tega vprašanja. Kranjski deželni zbor je marveč naravnost dovolil nekatere postranske službe, s katerimi naj si učitelji boljšajo svoje pičle dohodke. Mej temi dovoljenimi postranskimi zaslužki so 1. tako imenovane posebne učne ure, ki so nekdaj veliko pripomogle učiteljem, zlasti po večjih mestih. Dandanes se je menda to skrčilo popolnoma. Učitelji so že tako z učnimi urami preobloženi, da nimajo noben dan pripravne proste ure za tako vkupno ponavljanje. Pa ta potreba je tudi prenehala in stariši so jo sami opustili, ko vidijo, da se marljivi otroci, naj si že bodo revnih ali bogatih starišev, dovolj nauče v navadnih šolskih urah. Na Štajerskem pa te posebne učne ure v šoli itak niso dovoljene.
Druge postranske službe naj učitelj le tedaj opravlja, če ne zamuja zavoljo njih šole, in če se strinjajo z učiteljskim stanom. Taka služba je posel orgljavca. Da je učitelj orgljavec, to želi v mnogih slučajih duhovnik in občina. Gojitev petja in godbe je bila od nekdaj združena z učiteljskim stanom; zato naj se učitelj nikakor ne brani orgljanja, ako je za to sposoben in če ima čas in če je za ta večkrat prav trudapolen posel tudi primerno plačan.
Preveč obložen s postranskimi posli no sme biti učitelj; kakjti v svojih prostih urah, kolikor jih ima, naj se dalje izobražuje; tudi si mora nekoliko počitka privošiti, da njegov duh ne opeša, in da si bolezni na glavo ne nakoplje. Če bodemo omenili v sledečem še nekaj postranskih učiteljskih zaslužkov, moramo kar naravnost obstati, da smo s tem že nekoliko pristranski in da z ozirom na šolske koristi naopačno govorimo. Omenjamo namreč, da si sim ter tje učitelj nekaj krajcarjev prisluži s tem, da opravlja pisarije občinskega tajnika. To se le nekoliko opraviči, ako namreč občina druzega sposobnega človeka za odmerjeno odškodnino dobiti ne more. Učitelju pa naklada ta posel v velikih občinah toliko bremena, da mora za to rabiti ponočne ure. Opravljanje takega posla pa ima za šolo in učitelja včasih tudi dober umstven uspeh, kajti s tem učitelj spozna in vodi vse važne občinske zadeve in lehko vpliva kaj v zadevi duševnega napredovanja. K postranskim opravilom učiteljevim šteje se tudi tu pa tam kakova agentura te ali une zavarovalue družbe. Tak posel je učiteljskemu stanu večkrat spotikljev, zlasti če zastopa učitelj nereelno družbo, ali če se prigodi, da propade, tudi prej spoštovana družba, in da zavarovanci kaj izgube. Eadi tega se ne svetuje naravnost, da bi učitelj bil agent takih zavarovalnic ; vsaj se odstotki za ta posel kaj pičlo odmerjajo.
Kar bi pa učiteljem zelo priporočali, je to, da se v prostih urah pečajo z umno sadjerejo in čebelorejo. Ti panogi kmetijstva, zlasti pa sadjarstvo, se kaj prilegate učiteljskemu stanu. Materijelno mu gotovo škodovali ne boste, če se bode le količkaj previdno in pridno ž njima bavil. Nasprotno mu vtegnete še kakčen krajcar dobička prinašati. Z vsemi naštetimi službami si bode kranjski
5»
učitelj le toliko prislužil, kolikor za vsakdanji kruh potrebuje; še priraankovalo mu bode, ako je slab gospodar. Prihraniti si pa kranjski učitelj z vsemi svojimi dohodki nikakor kaj ne more, ako hoče svojemu stanu le nekoliko primerno živeti. Ali vender je učiteljeva dolžnost, da skrbi tudi za prihodnost svojo, za bodočnost svoje družine, svoje soproge in svojih otrok ! Dolžnost njegova je, da se preskrbi za slučaj bolezni in druge nesreče, da skrbi, kaj bode po njegovi smrti z otroci in ženo, in tudi za ta slučaj, kakšen kruh bodo njegovi otroci jedli, ko odrastejo.	>	(Konec sledi.)
v
i
-'3.7C'-
Postanek zvoka in njegove vrsti.
Spisal dr. J. Križan.
Vtisek, kojega provzročijo trepeti ali tresi različnih tvarin v našem ušesu zovemo zvok. Zvok je tedaj oni občutek v našem ušesu, ki ga provzročujejo dovolj hitri tresi ali valovi trepetajočih teles. Dovolj hitro trepetajoče gibanje prebudi pa v nas samo takrat zvok, kedar trepeti dospejo do ušesa in preidejo na slušni živec. Vse kar zamore dovolj hitro trepetati in slušni živec potem trepetu k delovanju vzbuditi, provzroči tudi zvok. Navadno mahanje roke še ne provzroči zvoka, ali ko bi človek zamogel s svojo roko barem 30krat v enej sekundi zamahnoti, tedaj bi tudi mahanje roke povzročevalo zvok. V tem oziru nas..živali daleč prekosijo, ,ker one zamorejo posamezne svoje ude tako pravilno in hitro gibati, da provzročujejo zvok. Tako provzročite n. pr. muha in bučela z hitrim trepetom svojih kril brnenje.
No, česar priroda nij podarila človeku, to nadomestuje si sam z umnimi iznajdbami. Cloyek iznašel je namreč mnogo načinov, s katerimi si lehko hitre trepete strun, protov, plošč, zvonov itd. nareja in na tak način vstvarja zvok. Celo z vodo, zrakom in drugimi plinovi zna človek take hitre udare proizvajati, da se zvok vstvarja; in tako v prirodi ni zvoka, katerega bi človek nebi umel posnemati.
Na kako čudoviten način zamoremo narejati trepete in tedaj proizvajati tudi zvok, priča nam Trevelyanov zibalec; to je namreč žleb iz bakra, srebra ali jekla, ki ima na vzvišenoj strani brazdo, katera je proti držalu žleba vedno ožja. Ako se ta žleb razgret postavi na olovno (svinčeno) prizmo, tedaj se vstvarja posebni zvok, katerega provzročuje trepet žleba. Eob brazde, s katerim se žleb na olovno prizmo postavi, razgreje namreč olovo (svinec), katero se vsled tega raztegne. Žleb mora vsled tega pasti na drugi rob brazde, kder tudi ta rob olovo razgreje, da se raztegne. Zato ravno žleb zopet na poprejšnji rob brazde pade in tako se ziblje žleb z neizmerno hitrostjo sem ter tje, to je : on'trepetaje provzročuje zvok. Robinson napravil je isti poskus z železno lopato. On razgrel je namreč železno lopato in jo položil na dva svinčena kosa, ki ju je v precepu utrdil. Tudi. tukaj trepet železne lopate provzročuje zvok.
Ako se zrak na istem mestu ogreva in razhlaja, tedaj se tudi razteza in krči, to je, on trepeče in vstvarja zvok. O tem se prepričamo s tako zvano Kijke-jevo cevjo. To je namreč steklena cev, ki ima znotraj žično (drateno) mrežo. Ako se v cevi drži plamen svetilke, dokler se žična (dratena) mreža ne razbeli, potem pa se svetilka odstrani, tedaj se čuje glas, ko da bi kdo cvilil. Ta zvok provzročuje zrak, ki skoz razbeljeno žično (drateno) mrežo drvi in se tako razteza po toploti mreže, in zopet skrči, ko zapusti mrežo.
S plamenom v steklenih eevih more se vstvarjati zvok na več načinov. Tako na primer postane zvok, ako se vodenec v cev vodi in tam zgoreva. Ta poskus znan je pod imenom kemijska harmonika. Imenitni so tako zvani pe-vajoči plameni. To so taki plameni v cevih, ki se samo tedaj oglasijo, ko se stvarja s cevjo soglasen glas.
Ko bi golobje s svojimi krili hitreje mahali, tedaj bi tudi njihov let žvenk spremljal. Kolibri stvarjajo svojim letanjem žvenk, in letanje žuželk spremlja navadno glas, ker one veliko hitreje s svojimi krili mahajo, kakor ptico.
Kip Memnonov v pustiji Sahari je pri solnčnem izhodu, kakor nam stari pisci pripovedujejo, čudovito zvenel in ta zvok provzročeval je zračni tok. Solnčni traki ogrevali so namreč kip, in tako ogret zrak prehajal je skoz razpoke in se zopet ohlajal, in tako vstvarjal zvok.
V	Škotskej sliši se včasi iz Fingalove špilje posebni glas, ki ga provzročuje padajoča in v zraku trepečoča voda.
Ce kraj dalnjopisnih ali telegrafskih dratov idemo, ne čudimo se, ako slišimo zvok, ker zračni tok z žičami zatrepeče in tako vstvarja različne glasove; Od sedaj se tedaj ne bomo plašili, ako slišimo po noči različne nttm neznane glasove, kajti vsak trepet, ki do našega ušesa pride, vstvarja zvok.
Vsak vtisek, ki ga z ušesom začutimo, zovemo zvok; ti vtiski so prav mnogovrstni in zato so tudi občutki ušesa različni. Ako se puška sproži, s kladivom po deski udari, z bičem enkrat zamahne, tedaj se zrak samo enkrat strese in potem se umiri, in zato čuje se tudi samo en zvok, ki se imenuje pok. Eden edini tres ali trepet, ako je dovoljno močen, provzroči tedaj v našein siišcn občutek poka. Ako .več tresov ali trepetov eden za drugim sledi, tedaj vsak od njih svoj pjsebni vtisek v ušesu vzbudi, in to vstvarja zvok, ki sa imenuje h rum ali pa žvenk. Občutek hruma ali ropota vstvarjajo tresi v našem ušesu, ako sledijo nepravilno in raznovrstno drug drugemu. Tresi, ki hrum ali ropot vstvarjajo, provzročujejo v ušesu hrapave, nepravilne in neugodne ytiske, oni pa, ki žvenk provzročujejo, vstvarjajo gladke, pravilne in ugodne vtiske. Žvenk z ozirom na višino in globino zove se glas.
Da je razloček med žvenkom in hrumom edino od vtiska odvisen, katerega od ušesa sprejemamo in da je občutljivost ušesa prav različna, nam potrdi ta-le primer: Neki azijski poslanik pride v Parizu na igropev ali opero. Dokler so godci syoja orodja ubirali ali slagali, poslušal je z dopadenjem, ko pa se je prava muzika začela, pobegnol je, rekoč, da no more prenašati tega hrupa.
V	obče obstoji hrum iz več glasov, ki se hitro in nepravilno spremenjajo in tako neugodne občutke v ušesu provzročujejo. Tako čujemo celi red raz-ičnih glasov, ako se vozovi vozijo po kamenej cesti, ali ako slišimo pljusk
dežja in klepet škrebetaljke. Veliko nežnejši je žubor potoka, Šum listja in v bučanju vetra spremenja se glas celo stalno, on rase in pada brez pravilnosti. Čim pravilnejši je hrum, kakor n. pr. bobnjanje, tem bolj se približuje žvenku.
Tudi zmes glasbenih glasov, ki se v ušesu ne zlivajo v isti občutek votvarja hrum. Hrum tedaj tudi poslane, ako z roko na tipalnice glasovira udarimo, ali ako več oseb nesoglasno peva. V hrumu začuti uho spremembo v svojem začutjenju, žvenk strune pa ostane v občutku nespremenljiv.
Hrum a ne moremo vselej od žvenka razlikovati, tako n. pr. postane hrum, ako na tla vržemo deščico. Ako pa redoma sedem različno dolgih in debelih deščic iz trdega lesa na tla vržemo, tedaj zamoremo lehko začutiti različne glasove. Kitajci še dandanes na d rat napeljavajo kamenje in udarjajo z batičem po njem, kar različne glasove provzročuje, in to jo jihova godba ali muzika.
V prirodi najdemo samo hrum in ropot, kakor n. pr. rohnenje groma, bučenje inorja, žubor potoka, šum listja itd.
Med živalmi najdemo različni hrum, ali pa tudi godbene ali muzikalične glasove, kakor n. pr. človečji glas in ptičje petje.
Žvenk z ozirom na globino in višino z o vemo glas. Glas stvarjajo edino enaki in pravilni trosi ali trepeti. Trepeti tedaj, ki glas v našem ušesu vstvarjajo, morejo taki biti, da se v enakih časih isto trepetajoče stanje vrača, in da en trepet ravno tako dolgo trepeče, kakor drugi. Kavno zato moremo glasove medsebno primerjati, "in jih tudi umetno posnemati, kar pri hrumu, ropotu i. t. d. nij mogoče. Z ozirom na to, da li so ti enaki in pravilni trepeti hitrejši ali počasnejši, je tudi glas, katerega oni v našem uše^u vstvarjajo. zdaj viši, zdaj pa niži. Ako dve trepetajoči telesi v istem času enako število trepetov napravite, tedaj je glas, ki ga njuni trepeti vzbujajo enake višine. Ako pa imate dve trepetajoči telesi v istem času različno število trepetov, tedaj je glas onega trepetajočega telesa, ki v istem času manje trepetov napravi, niži; glas onega pa, ki več trepetov napravi, je viši. Tako tedaj broj ali število trepetov glas donečemu telesu določuje.

Leopold Volkmer,
veseli pevec Slovenskih goric.
dr. Jožef Pajek.
(Dalje.)
1.	Je strašno dosti travnikov * Na Vogerskem kositi, * Gospočke telko de-lavcov * Ne morejo dobiti: * Plačilo vclko vsakemi * Oblubio našteti; * Pa Voger se rad ne pusti * Za kosca gornajeti.
2.	Kositi, pravi, žmetno je, * S kosoj si kaj zadevam; * Posebno čine vreže vse, * Pritisnem z njoj, da zevam: * Zapstoin jo večkrat moja moč., * Da trava se potukne, * No kosa krez njo videoč, * Kak gladke sani, smukne.
3.	Z vodira kamen vzemem jaz, * No z njim koso nabrusim; * Pa da me le en kratici čas * Če bogat' drugo skusim: * Z ratiša 'zbijem dol koso, * No njo pred soboj tiram, * Položeno na babico, * S klepačom prav obiram.
4.	Se mi zadosti tenka zdi, * Drugoč si njo nasadim, * No s kamnom, da prav zazvoni, * Njo gor no dol pogladim. * Pri vsem tem, da zdaj travnika*) * Kak blitva brado brije, * Tak kosec le težavo 'ma, * Pot žarki ga polije.
5.	Kositva kai je, Voger ve, * On raj če v klado iti, * .Rai petdeset kerbačov če * Prenesti,-kak kositi. * Na Krainsko se natepe glas, * Da vogerska dežela * Bi rada za kositve čas * Od ouod lud i mela.
6.	Sest Krainci ene vole so, * Priazno vkup gučio: * Tovarši! dol na Vo-gersko * Nas ludi 'met' želio, * Gor! poidmo, lubi brateci! * Zakai doma perhnimo? * Na Vogerskem so penezi, * Tam v mošne kai dobimo.
7.	En vsaki že gre po koso, * Na rame si njo dene; * Pa v hrami vsi se jočejo; * Otroci bol, kak žene; * Pa to njim ne naredi strah, * To-to njim v serci sterže, * Türk Kraincom s sabloi na en mah * Med noge glavo verže.
8.	Dežela Turška soseda * Je vogerski deželi; * Pa kai že je, či pride ta?
*	Ga bomo gorj rijeli. * Kak pridejo na Vogersko, * Za kosce se vun dajo,
*	No k časi njim je vkazano, * Gde vkup kositi majo.
9.	Kruh, sir, špeh si naložio, * Še velki verč pun vina. * Juhe! po stezi krikajo. * O slatka košenina! * En drugemi napijejo, * Kak dugo z verča teče; * Zdaj prazen je, na poti bo: * Proč v germ z njim! se reče.
10.	Vsi v raižo se nastavio * No začnejo kositi, * Pol vure še nej' minolo,'* Od straha so pobiti; * En strašni no neznani hrup * Od germa sem se čuje, * Prestrašeni kričio vkup, * Türk, — Türk gre, on nas ybuje!
11.	Vsi kosci dirjajo skakom, * Da nebi Türk k njim prišo, * No njim, kak vbogim Krainčekom, * Na glavi skroža lišo. * En sam, na Krainskem zrejeni * Od štajarskega roda, * Si misli: Türk tak bluzi ne, * Za lepi verč je škoda.
12.	On gre, no segne ta z rokoi, * Da 'z germa verč potegne; * Pa glei! kai le? Seršen, oi! oi! * Iz verča vun pobegne. * Tovarši, vas je Krainzov pet, * No vsi, kak zaic, bežite; * Seršen je v paznem verči vjet, * Ser šena se bojite?
13.	Tak dostikrat se zdai zgodi, * Da prazni strah nas nori. * Na dilah so en duh zglasi, * Ci so podgane gori. * Ker čeden je, ne verje to, * Kai strah mu da verjeti; * Skoz jasno pamet iska bo * To pravo razndeti.
Štev. 4. Žena ali m ožja pokorščina.
Po Volk. rokopisu „Zmes", str. 12. Prepisal njo je Košar, v 2. zvezku, štev. 13. Nenatisnena.
*) Opomnja k 4. kiti, 5. vrsti: „Brijo travnika". Tn in šo večkrat obrazi Volkmer tožilnik neživih stvari po izgledu živili, kar je seveda napačno, pa se v pannonskem narečju na Stajerkem in pa na Hrvatskem pogostem čuje. Primeri Valjavčeve '„Narodne pripo-
• vjedke" zbrane v in okoli Varaždinn, str. 14f>:' „Pak je bil jeden kralj pak je imao tri sine i jednoga* trsa na vrtu kaj je saku vuru jedno vedro vina nosil", ali stran 150; „Ostavil je jednoga lista vu kišti" itd.
Negda je babo pretepa en ded; * Tota je rekla, gda dobla je žlak: *
Vudri me, vudri, ferdamana para! * Dedec jo boga, no mahe ne špara *
Zdehna pa milo pred vsakem je tak: * Nai ti bo, babče! kak koli češ 'met.
Štev. 5. Lipa ali slatka krčma.
Po Vol km. rokopisu „Zmes", str. 13—17. Murkovo izdanje, stran 128,
štev. 8. Jak. Košar, štev. 69. Miklošič, berilo za VIII. razred, str. 6'3. Drob-
tinee 1858, str. 121.
1.	Pusti, lipa, da zapoje * Tvoi priatnik pesme svoje; * Pesme so lubezni guč. * Pevcu kerv, kak vsaki reče, * V serčne kamre žgeča teče, * Kak če v seree priti žuč ?
2.	Lipa, ti spiš celo zimo * Se ne gibleš, gda grem mimo: * Krivec včasi te zbudi; * Pa da žvengli1) se zglasio * Snežne muhe v te letio, * Rečeš: Lipa, le še spi!
3.	Kader pa mladletje pride * Zimi rečeš, da odide, * Sonce sneg no led tali; * Kader krivca jug premaga, * No oblake z megle žaga, * No s toplotoi podredi.
i. Kader viže vsak' te svoje * Po leseh veselo poje * Detel, kos no levica:2) * Kader doli na dvoriši * Se kokošji smeh zasliši, * Da na gnezdi jaice 'ma.
5. Te si oči gorodpiraš * No toploto v' se požiraš * Te se mertva gorzbudiš * Ci z oblakov rosa kaple, * Zemla spije njene kaple * Te od nje se podrediš.
. i > • 0
.6. Tota mali te nadaja, * S slatkoi mezgoi te napaja, * Piješ kelko piti češ (želiš): * Sita berst skoz oka rivaš * Z bersti cvet no listje šivaš * No košata to stojiš.
7.	Sladki duh iz tvoje cveti * Sopi no diši po sveti, * Vsa živad'ga zasledi: * Muhe no posebno čele * Obletio te vesele * K vsaki rečeš Sedi — pi!
8.	Pijejo, da so piane * Neka celo noč ostane * V kerčmi; k domi pot ne zna. * Veter ali dež se vleje * Vboga čela omedleje, * No na lipi konec da.
9.	Pavok sliši šomotanje, * On ne misli več na spanje, * Gre po noči niti prest, * Z niti mreže si napravi * No po lipi gor nastavi: * Eno, dve, tri, tudi šest.
10.	čela sama na se zabi, * Verša3) njo za nogo zgrabi, * Mili glas s perotmi da. * Pavok, ker na lov je strega * Hitro teče dol iz brega * Z giftom vbuje voznika.4)
11.	Lipa. či das čeli piti, * Pavoki prerezi niti * Da ne naide v slaji smert: * Škoda je za vsako čelo * Mi skoz njeno kunštno delo * 'Mamo voisk no 'mamo stert.
12.	Lipa! kai sem tebi speja, * Sem iz moj'ga serca vzea, * Kader sem pod toboi sta. * Dugo let nam lipa! rasi * Naše čelo srečno pasi; * Vsaka med nam piti da.
') Eiszapfen. 2) Fink. 3) Not.z. 4) Gefangor.er.
Štev. 6. Ja i o® ali ca glivi mladenčič. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 18. Do sedaj nenatisnena.
1.	Ze dugo — dugo v šolo grem, * Tak meni tam mladenčič pravi, * No tema le je v moji glavi; * Nigdar svetleši bom, kak sem.
2.	Kai ne? da jajce ne kokoš? * Pa jeP? Kokoš zna z jajca biti? * Mladenčič volo nai zgubiti; * No gvišno, kai še ne si, boš.
Književna poročila.
Ljudske knjižnice prvi snopič objavlja povest „Mladi Ladis", katero je po K. Landsteinerjevi: „Der Grossbauer" poslovenil J. S. Gombarov. Mladi Ladis je pravi ptičmiš kmečkega in gosposkega človeka. Njegov oče je bil imovit kmet in je dal svojega sina v mestne šolo, da bi se „kaj več naučil". Sinek pa se mu v mestu popolnoma spači, navzame se mestnega duha-ter prišedši domu noče biti več priprost kmet, temveč se nosi in živi po gospoš-ko. Čelo naravna vez, ki veže otroke na stariše, se pretrga, kajti „študiran" sinek kaže malo ljubezni do svojih kmečkih starišev. Ko po očetovi smrti prevzame posestvo, so ošabno štuli med gospodo, kmete pa prezira, živi in nosi se po gosposko, zahaja v mesto k raznim zabavam, igia ter celo „špekulira". Žalostna mati ga sicer svari, pa vse nič ne izda, češ, da on „študiran" ne more več po kmečko živeti. Žalosten konec tega ravnanja pa je, da končno zapravi prelepo premoženje, katero jo po stariših podedoval ter postane prav nesrečen človek.
Tendenca pripovesti je tedaj, da svari pred razvado, davati otroke v mcatne šole samo za to, da bi se „kaj več naučili". Stoterna skušnja nas uči, da se otroci v teh šolah, naj že bodo dečki ali dekleta, le preradi spačijo, ter se več slabega nauče, nego dobrega. Le preradi postanejo ošabni, napuhnjeni, navadijo se potratnega, lenobnega življenja, odvadijo pa se domačemu delu; po gosposko se nosijo in živijo, in konec vsemu temu je dostikrat, da na pol gosposki sin v kratkih lelih vse zapravi, kar so mu skrbni kmečki stariši s trudom prigospodarili in privarčili. 1'ri nas Slovencih so pa taki „na pol študirani" kmetje navadno še tudi najhujši narodni odpadniki in tako navzeti tujega duha in spačenosti, da je ž njimi težavno pametno besedo spregovoriti. Popolnoma pa se v pripovesti pogreša psihologičua vez posameznih prizorov in dejanj ter je zlasti tragičen konec I/idis-ov čisto neutemeljen, kar pa seveda ni krivda prevoditeljeva, temveč pisateljeva.
Pripovest „Zlata vas" (2. in 3. snopič) katero je po H. Zschokkejevi „Das Goldmacherdorf-' poslovenil Fr. Malavašič je prav lepa in poučna povest, kojo bode maisikateri z pridom čital. Tudi pri nas je še mnogo „zlatih vasi", več pa še povsod razstrošenih „zlatavaščanov", ja če se ne motimo, se ta tropa ljudi od dne do dne množi; blagostanje gine izinej našega ljudstva in čedalje se širi revščina in uboštvo v zvezi z drugimi slabimi spremljevalci, vse tako, kakor v „zlati vasi". Želeti bi le bilo, da bi tudi našedobni „zlatovaščani" bili povsod tako srečni, imeti tako vrlega, pametnega, odločnega, le za blagor in srečo ljudstva živečega in delujočega učitelja, kakor so ga imeli „zliito-vaščani" v osebi Ožbe-ta. Ožbe je prav prijetno slikan, nja krepka volja, nja odločnost, kjer gre za dobro reč, dopadala bode vsakemu, tudi priprosternu kmetu. Ker bode ta pripovest vsaj deloma kazalo ljudstvu, kolike vrednosti mu je dober učitelj, zato jo tudi vsem v čitanje prav gorko priporočamo.
Jezile v knjižici je povsod lahko urtiljiv in priprost, tu pa tam celo preveč priprost. Nek poseben znak nekaterih novejših slovstvenih prikazni pri nas jo ravno ta. da se premalo gleda na lep in pravilen izraz. Da-si smo tudi mi tega mnenja, da se s prenapetim purificiranjem ne smemo s kitajskim zidom obdati, da toraj tudi v slovenščini obdržimo tiste latinske in grške izraze, ki so že po širokem prišli v navado, tako pa vendar nikakor ne moramo odobravati, da se v slovenski jezik tudi vprejeinajo nemške bolj ali manj spačene besede in da se zdaj, ko imamo že Jurčiča, Sketa in druge posneme vredne pisatelje, širi po slovenskih bukvah tista primestna in pomestna govorica, ki je prava zmes nemških in slovenskih pokvek. Nedoslednosti v pisavi so v slovenski knjigi čisto navadna reč, ena in ista besoda ali pa slovnična oblika piše se zdaj tako, zdaj tako. O pravopisu pa itak ni govoriti, vsak piše po svojem in vsak je prepričan, da piše pravilno, čemur pa se ni čuditi, kajti nas v tem oziru vse slovnice na cedilu puste ter bolj ali manj prepuščajo pravopis volji vsakterega.
V knjigi je dosti besed, ki bi se dale z boljimi zameniti, pa tudi drugih pogreškov se je že kakorkoli dosti vrinolo, kojih bi se bilo pa vendar z vso skrbjo ogibati. Tako beremo na str. 7. Stajam, na parah; — Slovenec pravi leži na pravdi ali na pravici; — trugino; str. 8 trugo; str. 12. cufala; str. 19. 20., 21. in 23. vsim, vsili; — Šuman str. 38. in Janežič 5. natis str. 66. sklanjata vsi vseh vsem; — str. 26. „speculirati" str. 27. s hladno pivo; str. 28. teda; dekleta niso hotele in niso mogle; str. 31. pa „dekleta so zarudela"; tucat; str. 39. švindel; — Slovenec pravi sleparstvo, sleparija; — str. 50. ko je hotel zapusti hotel; str. 51. zopet „truga"; str. 59 svojemi, str. 60 Ko je mlinar to slišati, stopi, m. mlinar to slišati stopi; str. 61 stroškov m. troškov od trositi; str. G6 druge mesta, mesta so jemale, pridevnik „božji, a, e," se piše včasi veliko, včasi malo, naša misel je, da bi se velika pisava kolikor mogoče omejila. Odgovoruj, str. 72 druge noč; str. 73 z vsakem,., str. 74 sim, str. 77 novega učitelji; za učiteljo, str. 86 nedciah, str. 92 vsim srce is telesa izcoprala, str. 94 morel, str. 95 beliga, str. 96 svojema, da ni bo več veljalo, vsim, v marsikaterim vitih, str. 110- ko bi se ne za vsako hišo vse samo kuhalo; krun, morela. str. 111 nobenimu. str. 116 noviga. str. 117 eniga, str. 131 svojem staršem ; novem naredbam str. 145 na enim oralu.*)
Takih pogreškov je še več najti. Mislimo pa vendar, da se bodo sledeči snopiči tudi teh peg do dobrega očistili. Zato mi to podjetje prav iz srca pozdravljamo in želimo izdavatelju mnogo uspeha. Ker je ljudska knjižica v prvi vrsti ljudstvu namenjena, zato se naj izbero le tako povesti, ki segajo že kakorkoli v življenje ljudstva, ter nimajo samo namena kratkočasiti, temveč tudi poučevati. Slovstva raznih narodov imajo takih spisov dovolj, želeti je le, da. se vselej tudi pravi izberejo. Kakor smo že rekli, se tudi nadjamo, da bode izda-vetelj vestneje spolnoval svojo obljubo, da hoče posebno na to gledati, da bode jezik „v vsakem oziru pravilen".
Končno še povemo, da izhaja „ljudska knjižica" v snopičih vsak mesec po dvakrat, snopič 2 — 4 tiskane pole; vsak snopič ima platnice s podobo, ki ti menda kaže pravi prototip „zlatovaščanke s pipo v zobeh", tedaj seveda še pred splošnim preobratom. Ker je „ljudska knjižica" tudi jako po ceni, snopič 6 kr., s poštnino vred 8 kr., tedaj ne bode ravno pretežavno, jo širiti med našo o d r a š e n o mladino, katerej je v prvi vrsti namenjena.
-K54-
*) Ker se bode sčasoma slava mera pozabila, bi bilo želeti, da rabijo slov. pisatelji izključljivo le novo mero.
Pisma „Popotniku''.
Iz Mrzle doline. II.
Ljubi Popotnik! Sprejmi zopet jedenkrat nekaj vrstic iz naših mrzlih krajev; tukaj je svet z deskami obit — vsaj Tebi se bode tako zdelo, ker iz vse doline ne pride ne jedni glas do Tvojih predalcev. — No, pa da ne /vršim prej, predno sem začel, moram drugače pero zastaviti.
Jedno debelo uro in še nekaj čez od tukaj proti južnemu zapadu je vas precej velika. Tam imajo pastirji navado, da si na paši zakurijo ogenj, se pri njem grejejo, pečejo krompir, smojke, ali se na druge načine v svoje namene ž njim okoristijo. — No, pa to je ja drugod tudi tako — praviš. Da, da, verjamem. Veš Popolnik, to Ti je pri ondošnjih pastirjih zanimivo, kako si ti svoj ogenj vzdržujejo, in to sem Ti hotel povedati. Vsak, kdor pač k ognju pride, pastir ali pastarica, ali kdo drugi, vsak mora prinesti nekaj drv iia ogenj, „bodi si že poleno, butara, ohležek, veja, dračje, cvekovje — a nekaj mora biti; to se zgodi tudi, če se kdo po opravkih od goriščii odstraniti mora, če že ni bil navlašč šel gorila nabirat.
Ljubi Popotnik! Ti na svojem potovanju obiskuješ večinoma tudi pastirje in pastarice, kateri pasemo drobnico narodovo — otroke, šolsko mladež. Tudi mi smo si podnetili ogenj na Tvojem ognišču. Okoli Tvojega ognja se zbiramo in ogrevamo; pa tudi kuhamo in pečemo si pri njem razne potrebe za izomiko in izobražbo, za gmotni in duševni blagor naroda svojega. A pri vzdrževanju ognja v Tvojem listu so mi ne ravnamo po onih vaških pastirjih, tu delajo le jedni, drugi pa roke navskriž drže. Te Tvoje prijatelje, dragi mi Popotnik, danes 'enmalo prereSetajva.
Najoddaljenejše vrste naših — Tvojih opravilstvenih tovarišev ne bom omenjal; oni sicer s Tvojimi prijatelji zajemljejo iz jedne sklede, vender njihni pogledi škilijo čez plot domačega vrta, njihne težnje so na oni strani, ondi njih zasluge — častnih darov od ondot pričakujejo; oni opravljajo svoj posel na domovini jednako onemu izmej dvanajstih apostolov, ki je svojega Gospoda sovražnikom prodal. Pa si niso doma pri nas, ti so v Zmotnem.
Druga vrsta Tvojih prijateljev je ona, ki še menda za ogenj na Tvojem ognjišču no vedo, pa se tudi pri njem ne ogrevajo. Oni se sicer prištevajo Tvojemu pokolenju, a lepa stara slovanska lastnost — g o st o 1 j u b n os t jim je do sedaj vender še malo ali nič poznana. Oni se ne boje Radegasta, ki vsako negos'toljubnost hudo maščuje; zato Popotnika nesprejemajo pod svojo streho po gostoljubnem starem običaju. Doma so večinoma v Mra'nem kotu in Nezavednem selu.
Tretja vrsta Tvojih prijateljev so tisti, ki so sicer prinesli nekaj drv, ali šote na Tvoj ogenj, da se morejo pri njem greti. To je že nekaj, list so si naročili! A pravi domoljnb ne stori samo toliko, kolikor mora, ampak stori, kolikor stori, kolikor storiti m o r e.
Zakaj bi tudi od teh — vsak in vsaka zaporedoma — med potjo, ko pase svojo dedo, ne pobral kake vejice, polenčka ali druge tvaiine, ter je prinesel na ogenj — v Tvoj list! Tovariši in tovaršice radi zvedo novico od raznih strani in druge sestavke iz raznih peres. Tem je jako priljubljen pregovor, ki velja maloskrbnim, mlačnim delalcem: „Laj losen". Oni drže roke navskriž v hladnej senci ter mirno gledajo one, ki se jim dela čelo poti. Ti Tvoji prijatelji stanujejo v Mlačnem skrižju ; če pa se bode vreme obrnilo, bodo se nekateri preselili na Delavno polje, kjer se bodo ožje spojili s Teboj in Tvojimi nazori.
Zadnja vrsta za današnje pismo odločenih prijateljev Tvojih obsega one marljive delavce, koji so Ti po vsej svoji moči polnili potno torbo, kojih imena si vpisal v zadnjem lanskem listu med svoje sotrudnike. Da bi se število zadnje in predzadnje imenovane vrste prav izdatno pomnožilo, to Ti iz Mrzle doline želi	T- *)

Narodno blago.
XXXIX.
Pravljice iz Slovengraškega okraja
Zapisal Fr. V.
4. Od kod je dobil hrib Turjak svoje ime?
Pred davnim časom, ko so se turške čete izpred samega Dunaja zapodene, proti domu vračale, jih je nekaj tudi skozi Mislinjsko dolino šlo. Pri tej priložnosti se je nekov sile imeniten in bogat turek, kojemu se je kraj dopadel, na hribu naselil. Postavil si je ob sedlu hriba, ki je bil močno z drevjem zarasen in ga naravno varoval, lepo poslopje. Ljudje so pa zdaj hrib, Turjo glavo, in na kratko: „Turjak" imenovali.
Še zdaj je ob hribu premožen kmet, ki se mu Turjak pravi. Od todi pravijo, je dobil hrib Turjak, po katerem se tudi fara in občina Sv. II,
pod Turjakom imenuje, svoje ime.
--
Dopisi.
Kranjsko. Tolikanj zaželjeni šematizem Kranjskih učiteljev je te dni izšel. Popoln naslov mu je ta: „Imenik šolskih oblaste V, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic na Kranjskem. Vredil Jakob Praedika, profesor na c. kr. učiteljišču. Založilo in izdalo „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnil Jos. Rudolf Milic. 1885." — Dosih dob Kranjsko učiteljstvo tako dobro urejenega šematizma še ni imelo> nego je Praedikov. G. profesor je prav skrbno ves materijal vredil in vse delo — izvzemši nekatere hibe, ki pa so pri takej knjižici neizogibne — se mu je vrlo posrečilo.
Učiteljstvo Kranjsko bode tako g. vredniku ko tudi si. slov. učit. društvu gotovo hvaležno za ta imenik. — Jetični orgauček nemčurskih naših psevdopedagogov ter fazerjev nemškega „schulvereina.": — „Laib. Schulzeitung" seveda ž njim ni nič kaj zadovoljna. Glavna napaka njegova je ta, da je — slovenski. Imena so jej vsa preveč pohrvačena, s kratka on je „für die deutschen Buchhändler, Zeitungsverschleisser etc , die sonst auch zu eifrigen(!) Abnehmern solcher Dinge zählen, unbrauchbar, da es nur in slov. Sprache zur Ausgabe gelangte itd." Bolj abotnih argumentov bi Sima & Cpg. ne bili mogli navesti nego so ti!
*) Bog Te usliši! K .nčno navedenih prijateljev obeli vrst si želi sam prav veliko šlevilo tudi	„Popotnik".
Uvodni članek v slednjem „Popotniku" bil je povsem opravičen, kajti možato je izpovedal, da slov. učiteljstvo na spodnjem Štajerju ni in neče biti več „paria" nemške gospode v Gradcu. Molčati ob prilikah, kadar se teptajo naše svetinje, če se smeši naš mili jezik ter žali nesramno naš narodnostni čut — bilo bi greh. Pokažimo vselej svetu, da se zavedamo naših čuvstev, da smo si v svesti naših pravic in naše veljave ter da nečemo biti nikdar podlaga tujčevi peti! Trdno se združimo vsi učitelji slovenski!
Nemški vaši kolege so vas uže večkrat prezirali, dobri ste jim le tedaj, ako trebujejo česa od vas! Nemški učitelji postavili so se na čisto natijonalno stališče: to pokazali so dosti jasno pri zadnji skupščini nemških učiteljev v Opavi. Vsi tedanji dogodjaji so nam še v preživem spominu. . . . „Pädagogische Zeitschrift" je uže večkrat kaj storila, kar je moralo v srce zaboleti vsakega rodoljubnega učitelja slovenskega. Jaz imam več biležek o tem še shranjenih, možno, da pridejo še kedaj prav. Odkar je H. Trunk odložil vredništvo pri „P. Z." ni več list tak, da bi ga mogel z mirno vestjo podpirati Sloven. Sapienti sat!
„Uč. Tovariša" 4. številka ima naslednjo vsebino: Učitelj naj napreduje na podlagi svojega naobraženja. (Konec.) Zdravko. Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Dalje.) Piše Gradimir. — Iz šole za šolo. Naloge v izobrazbo pi'ostih stavkov. Sestavil Franc Jamšek. — Dopisi. — Razpis uč. slu že b. — Premene pri učiteljstvu.— Listnica upravništva. —
„Uč. Tov." 5. številka pa ima ta obseg: „Vzrejajte ljudstvo!"
—	mn— Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Dalje.) Piše Gradimir. — Iz šole za šolo. Naloge v izobražbo prostih stavkov. Sestavil Fran Jamšek.
—	Deželna učiteljska konferencija in razstava učil v Gorici. (Po poročilu razstavnega odbora.) — Dopisi. — Razpis učiteljske službe. —	Briino.
Iz Šent.-Jurja ob juž. železnini, 6. dno marca. Celjsko učiteljsko društvo je imelo 5. dne marca glavno zborovanje; udeležba ni bila ravno sijajna; o društvenem obziru je učiteljstvo nekako poparjeno.
Predsednik g. Lopan prijazno pozdravlja navzočne in otvori zborovanje. Izmed društvu došlih dopisov in ukazov omenjam onega, slav. okrajnega šol. sveta Celjskega, v katerem se öbjavlja, da učiteljstvo nima več prvega četrtka v mesecu prostega, ki je bil do sedaj učiteljskemu zborovanju namenjen; to pravico izdano po si. okrajnem šol. svetu Celjskem že pred več leti, je tukajšnje učiteljsko društvo marljivo uporabljalo, zdaj se mu je pa ta pravica odtegnila. Drugi dopisi so za javnost manjše važnosti. Zapisnikar g. Kregar prečita zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se odobri. Iz letnega poročila tajnikovega, kakor tudi iz onega g. blagajnika Petričeka je razvidno, da je društvo in njegovo delovanje spodjedal črv. — Društvo si je izvolilo nov odbor in sicer so: ggv J. Lopan, nadučitelj v okolici Celjski predsednik. — Fr. Vučnik nadučitelj v St. Jurji ob juž. želez, predsednikov namestnik. — V. Jarc tudi iz Št. Jurja zapisnikar — Kregar iz okolice Celjske, blagajnik — Pečovnik iz Griž, pevo-vodja — M. Kokot iz okolice Celjske, bukvarničar — A. Brezovnik iz Vojnika in F. Koderman odbornika. — Vsi navzočni se navdušujejo za zopetno oživljenje društva in živahno delovanje. *) Sklene se, da bode društvo zborovalo prihodnjič na sredo 1. dne aprila, ker bodo takrat že velikonočne počitnice in ne
*) Tako je prav! Nekdaj najbolj delavno društvo radi malenkostnih nezgod že ho-teti pokopati, bilo bi greh.	Vredn.
bodo noboden šole zamudil. Temu sledi pogovor o novej Končnik-o vej slovnici, in se vname jako živahen razgovor. O tej razpravi poročam prihodnjič.*)
V. Jarc.
Ptuj, dne 16- februvarja. Učiteljsko društvo za Ptujski okraj je imelo 12. t. m. v tukajšnji okoliški narodni šoli svoj občni zbor. Gosp. predsednik pozdravi navzoče, ter otvori o pol 11. dopoludne zborovanje.
Prečita se zapisnik zadnje seje, ki se enoglasno odobri. Dalje se objavi dopis vis. c. kr. dež. šol. sveta, ki društvu naznanja, da sta v Dunajskem No-vomestu dva učitelja, ki poučujeta v spretnosti rok (Handfertigkeit). Naučila in izskušala sta se na Švedskem, kjer je ta pouk jako razširjen. Vis. dež. šol. svet priporoča ta pouk in misli, da bi se ta lahko po učiteljskih zborih širil, ker sta ona dva učitelja pripravljena na povabila uč. društev v provinciji potovati in o tem predavati.
Na enoglasno sprejet predlog g. Komiha se bode naše društvo s tema gg. učiteljema pismeno sporazumelo in ju potem k nekemu zborovanju v poletju na lastne stroške povabilo.
Pred nego začne g. predsednik o delovanju našega društva poročati, se v gorkih besedah spominja našega mnogoletnega uda in tovariša g. Pranja Goloba, bivšega učitelja pri sv. Trojici v Halozah, katerega je minulo leto pobrala nemilavsmrt. **)
Čast in spoštovanje pokažejo, zbrani s tem da vstanejo.
Iz letnega poročila je razvidno, da je društvo tudi v minulem letu marljivo delovalo, ter vsakako napredovalo.
Imeli smo 10 zborovanj z enim izletom, katerih se je od 36 rednih udov povprečno udeleževalo 22 društvenikov.
Med letom so o raznih predmetih predavali: č. g. Julij Glovacki prof. na tukajšnem gimnaziju, g. Ivan Koprivnik, c. kr. vadniški učitelj v Mariboru (pri izletu v Vurbergu), dalje gg. Grebenec, Kavkler, Kolarič, Možina, Kobič in Komih. Vsem se izreka enoglasna zahvala. V novi odbor so enoglasno voljeni gg Franjo Žiher, nadučitelj v Vurbergu predsednikom, Tomaž Komih podpredsednikom; Kolarič Matija in Porekar Tone zapisnikarjema; Kranj c Boštjan denarničarjem ; Janez Kavkler knjižničarjem ; Možina Janez, Serajnik Do-micijan in Šijanec France odbornikom.
G. predsednik se je sicer obotavljal, a zastonj. Obljubili sino mu, da ga bodemo na prospeh društvi na vsaki način podpirali, na kar predsedništvo sprejme in se za zaupanje gorko zahvali.
Badi današnjega poročila so bila prostovoljna predavanja preložena. G. denarničar bode v prihodnjem zborovanju poročal o lanskem računu.
Denarja za Slomšekovo nagrado se je nabralo 130 gld., o katerih se bode tudi v prihodnjem zborovanju dalje določilo.
Na predlog g. Grebenca, ki se je enoglasno sprejel, pristopi društvo kot ud k slovenski in glasbeni matici.
Konečno priporoča g. Porekar „Cerkvenega orglavca" od Karola Tribnika, I. zvezek. Delo je lično in po vsebini izvrstno, Je cena je malo previsoka, ako se pomisli, da še bo temu zvezku jih sledilo več. Dobro bi bilo, ko bi se za vsako cerkev naročilo to delo, ki bi ostalo imetje cerkve in služilo vsakemu orglavcu. Zbrani so obljubili to delo širiti in se naročevati. Na opetno mnogobrojno videnje.	B. B N.
Ljubljana. (Potreba ustanovitve nekaterih meščanskih šol na Kranjskem. — Konec.) Dobro pa bi bilo tudi za vse raznovrstne obrte, rokodelstva in nižje zavode, kajti dobivali bi dobro poučeno in ne razvajeno
*) Prosimo!
**) Zakaj nam ui nihče poslal nekrologa.
Vredn. Vredn.
mladino, in bi ona posebno one yednosti imela, katerih v javnem življenju pozneje vedno potrebuje.
Izginila bi pa tudi ona ogromna natlačenost dijakov na naših srednjih šolah v nižjih razredih, profesorjem bi možno bilo, svojo učečo se mladino temeljito izobraževati; izginili bi vzlasti oni reveeki, ki so duševno ali materi-jalno prenizko, da bi upanje bilo, da bodo svoje srednješolske študije dovršili.
Razvidno je iz vsega tega da bi meščanske šole na Kranjskem jako potrebne bile in da bi skrajni čas bil, da se nekatere ustanovijo.
Nastane le vprašanje še: Kje naj se osnujejo?
Omenil sem začetkoma, da Ljubljana posebno mnogo dijakov na svoj gimnazij dobiva,, gotovo je tedaj,-da bi ravno tu meščanska šola najbolj obiskovana bila. Posebno Gorenjska in Notranjska bi pošiljali razen Ljubljane in nje okolice največ dijakov v ta zavod. Za ljubljansko mesto samo bi to iz dveh razlogov posebno dobrodejno bilo. Zaradi tega, ker bi revnejše prebivalstvo več dijakov na hrano in stanovanje dobivalo in ker bi revni stariši svoje otroke rajši v meščanske šole pošiljali nego v srednje šole, kojik ne morejo dovršili, ker,jih njih stariši ne morejo toliko časa vzdržavati.
Največ potrebe bi potem bilo, vsaj jedno meščansko šolo na Notranjskem osnovati. Mnogo se trudijo, da bi se nižja gimnazija v Postojini ustanovila, ker pa nas dosedanje izkušnje uče, da se bode to težko doseglo ali celo ne, zato naj bi se vsaj meščanska šola ustanovila, katera bi večji blagor za naše Notranjce postala.
Zraven tega pa bi umestno bilo, tudi v c. kr. rudniškem mestu Idriji meščansko šolo osnovati. Tako prostorno šolsko poslopje je na razpolaganje, toliko mnogo šolskih otrok obiskujejo le ljudsko šolo, katerih revni stariši ne morejo dalje izobraževati in koji pozneje v c. kr. rudnik kot delavci vstopijo.
Da je meščansko šola v istini velike važnosti, kaže nam nje obiskovanje v Krškem. Leto za letom prihaja več učencev v to šolo, dasi je malo krajev na Kranjskem ali nobenega, kjer bi bila ona pod tako neugodnimi odnošaji v življenje stopila, in kjer so tako žalostne obstoječe razmere, da se ne more boljše še razcvitati.
Sicer pa, če jo primerjamo z nižjo gimnazijo v Kočevju, koja tudi toliko časa ni obilo učencev imela, čeravno so vsi dobrodejni faktorji na nje razcvit vplivali, dokler ni Stampfl iz Prage svoje štipendije za Kočevje ustanovil, se ne čudimo če letno poročilo meščanske šole v Krškem nam stotine obiskovalcev ne spričuje. Ako bi se merodajni krogi za to šolo tako zanimali, kakor so se in se še za nižjo gimnazijo v Kočevju, gotovo bi tudi ona druge vspehe kazala.
Merodajni krogi, vzlasti si. deželni zbor in si. mestni zastop ljubljanski, naj predočijo važnost meščanskih šol na Kranjskem in njih potrebo, ter naj se vsaj v nekoliko uresniči § 5. deželne šolske postave z dne 29. aprila 1873.
št 21.	(Po „Lj, L.") A. L.
--
Novice in razne stvari.
(Petletna doklada) pripoznala se je nadučiteljema v konjiškem okraju, in sicer gosp. Lovru Serajnik-u v Prihovi in gosp. Ludoviku Tribnik-u v Zrečah.
(Preiskušnje učiteljske sposobnosti) za splošne ljudske in meščanske šole se pred gradško izpraševalno komisijo v letošnji pomladi počnejo dne 7. aprila ob 8. uri zjutraj. Vsi kandidati in kandida-tinje, katerim se njih prošnje niso pred skušnjo vrnile, so sprejeti, da smejo izpit delati.
[„C h s Iii ust redni matice školska."] Sedaj ko pri nas ustanavljamo šolsko „Družbo sv. Cirila in Metoda", bode zanimalo naše občinstvo zvedeti glavne podatke iz poslednjega letnega poročila „Češke osrednje matice šolske". Pododborov je imela ta matica v letu 1884. po raznih krajih na Češkem, Moravskem in Šleskem 181, vseh členov pa 22 574. Dohodki so iznašali od njegovega ustanovljenja do konca oktobra 1884, tedaj ne popolnoma v treh letih 563.785 gld. 55 kr., izdatki pa za šole na Češkem 202.057 gld., na Moravskem 101.245 gld. in v Šleziji 13.244 gld.; tedaj vkup 316.546 gld. Sol vzdržuje „Osrednja šolska matica češka" 57, in sicer 30 otročjih zabavišč, 25 osnovnih šol in dva gimnazija, na katerih je bilo 8720 učencev in učenk in 174 učiteljskih moči. Vjedinem lanskem letu jo prejela matica 210.928 gld. Njeno čisto imenje je iznašalo koncem oktoboa 1884. leta 218.524 gld. 6 kr. — To je res delovanje, katero budi priznanje; to je požrtvovalnost, kakeršni bi zastonj iskali podobne v prosvetnem življenju narodov. Saj je pa tudi geslo vsakemu zavednemu Čehu: rešujmo češko deco ponemčevanja in skrbimo s tem za bodočnost naroda Zato pa tekmujejo posamičniki in društva, občinski zastopi in okrajni odbori, da dokažejo, kako dobro vedo ceniti namene matice. Po tisoče goldinarjev donašajo javne veselice, ki se prirejajo na korist „Osrednji šolski matici". Tako je na priliko bazar v Pardubfcah, neznatnem, okoli 12.000 prebivalcev broječem mestu, dal čistega dohodka 4022 gld. 18 kr., narodna slavnost v Karlinu 3926 gld. 26 kr , slavnost v Chrudimu 3912 gld.; slavnpst na Smichovem 3100 gld. in zabava, katero so letos o novem letu priredile rodoljubne dame praške, donesla je društveni blagajnici zopet čez 2500 gld. dohodka. — Ce bode slovenska požrtvovalnost primeroma le deseti del tolika, kakor je češka, tedaj ne dvoji mo, da ne bi tudi naša šolska družba mogla veliko koristnega storiti za osnovno šolstvo slovensko tam, kjer mu v narodnem oziru preti nevarnost. Stori naj pa za njo vsak domoljubno svojo dolžnost! „Slovan".
[Srbski n a u č n i minister] Štefan Popovič, zaukazal je z okrožnico do vseh šolskih oblastev v kraljevini, naj se strogo izvaja obligatorno obiska-vanje šole v primarnih šolah. Do zdaj se je v tem obziru ravnalo precej po-' pustljivo, in če so stariši vložili prošnjo, naj se njihovi otroci oprostijo obiskovanja šole, se je to večkrat zgodilo; to se ne bode zdaj več zgodilo, taka prošnja se bode absolutno odbila. To naredbo, izdano v interesu splošne pro-vsete, povsodi z veseljem pozdravljajo.-
■se-
Listnica.
Gosp. prof. J. P. y B.: Hvala lepi zi prljazuo pismo. Obljubljeno že'juO pričakueino. Na zdar! _ Gosp. T. B v V: I.epa hvala; pride prihodnjič.' Kaj pa z obljubljenimi" „načrti"? Bi-li ne bilo mogoče, nam jih dostaviti še v tem mesecu? Prav lepo prosimo! -Gosp. A. G. v S.: Nas veseli, če je tako. Ko bi se le tudi število „Popotnikovih" gmotnih podpornikov v razmerju z našim prizadevanjem hotelo pomnožiti. A v tem O/.im ne moremo biti .veseli. — Gosp. J. K. pri sv. A : Hvala Vam na poslanem. Kolikor se da, pride sčasoma yse na yrsto. — „Senčica" : Želimo Vam prav dober vspeh:
Vsi p. n „Pop." bralci, ki nameravajo zadnji številki priloženo „drevo obrezati" in nam ga vrniti, naj blagovolijo to storiti naj p oznej e do 20. t. m. Potem je odpošljemo mi skupno na odmenjenö mesto v presojo.
Izdajatelj in vrcdnik M. Nerat.
Tiskar Ivan Leon v Mariboru