AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 144.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 20th, 1930.
LETO XXXII.-VOL.XXXII.
Zločinec v Chicagi trdi, da je deloval za časnikarskega poročevalca
V zraku je varneje voziti kot pa na tlakanih cestah
Chicago, 19. junija. Včeraj so chicaški detektivi prijeli nekega sumljivega moškega, ker je nosil s seboj strelno orožje. Na policijski postaji je dotični povedal, da je bil v službi umorjenega časnikarskega poročevalca Lingle, katerega so gangeži pred desetimi dnevi umorili. Aretirani se imenuje Anthony Kissane in je. baje privrženec zloglasnega Caponija. Detektiv Drury, ki je aretiral Kissanija, je pripovedoval, da je dobil-gangeža na neki cesti v osrčju mesta. Ker se mu je zdel sumljiv, ga je začel preiskovati in je dobil revolver pri njem. Vprašal ga je, kaj dela v mestu z revolverjem. "Jaz sem v službi časnikarskega poročevalca. Lingle," je odgovoril osumljenec. Po Chicagi se govori, da je imel umorjeni Lingle več znancev med gangeži, katere je plačeval, da je zvedel razne "novice" o njih poslovanju. In ker je baje izdal neko "novico", ki sicer ne bi smela v javnost, je bil umorjen. Sodnija je odredila natačno tozadevno preiskavo. Medtem je pa mestna zbornica naročila svojemu policijskemu odseku, da upelje preiskavo, da se dožene, v kakšni zvezi je policija z gangeži in butlegerji v Chicagi. Trdi se, da dobiva policija letno milijone «4, gangežev, da tupatam zati-Sne oči.
-o-
Kršilci postave glede streljanja na 4. julija
Do slavnega 4. julija imamo še dva tedna, pa že policija aretira one, ki kršijo neko mestno postavo, ki določa, da se ne sme streljati na dotični dan ali prižigati rakete in enake stvari. 11 malih dečkov je prišlo te dni pred mladinskega sodnika radi kršitve dotične postave. V mestu samem je razstreljivo, rakete in enako prepovedano prodajati ali rabiti, toda kaj pomaga, kot je tik mestne meje vse polno enakih prodajalen, kjer Cleve-landčani pridno kršijo postavo in streljajo po ljubi volji, če bi ljudje se zavedali, koliko tisoč oseb je bilo že ubitih na dan 4. julija radi streljanja, koliko tisoč mladih otrok je postalo hromih, koliko tisoč hiš je že zgorelo radi napačnega praznovanja, 4. julija, tedaj pač ne bi kupovali streljiva. Toda vsi opomini so zaman. Streljalo se bo naprej.
Premen j an čas za mednarodno slavnost v nedeljo
Kot nam poroča Miss Frances Gerbec, tajnica Jugoslav Slovene kluba, je direktor javnih parkov nagloma spremenil čas, ko bi se imela vršiti mednarodna slavnost v nedeljo 22. junija, ko bodo razne narodnosti v Cleve-landu predstavljale svoje narodne šege in običaje. Prvotno je bila napovedana slavnost za 7.30 zvečer v Edgewater parku, sedaj se pa naznanja, da se slavnost vrši ob 3.30 popoldne v istem parku. Pri tej slavnosti se uprizori tudi pristna slovenska ohcet. Rojake torej vljudno opozarjamo na to spremembo in želimo, da se udeležijo v obilnem Številu.
O V soboto praznujemo god sv. Alojzija.
O Pismo ima pri nas Anton Lužar.
Volivni odbor je zavrgel 115 prošenj za politične urade v mestu
Volivni odbor v Clevelandu je v sredo pregledoval prošnje raznih kandidatov, ki želijo biti izvoljeni v gotove urade. Skoro 300 kandidatov je bilo priglašenih za razne urade, toda izmed teh je volivni odbor jih zavrgel ! 115, in sicer 75 demokratičnih in 40 republikanskih. Kandidati niso dobili dovolj veliko število podpisov od volivcev, da bi bili upravičeni kandidirati. Med zavrženimi demokratskimi kandidati so vsi oni, ki ne spadajo k redni demokratski stranki. Po- i stava pravi, da le državljan, ki je pristaš poznane politične stranke more kandidirati kot demokrat ali republikanec, in ker je v demokratski stranki v Clevelandu nekaj ljudi, ki se ne strinjajo z vodstvom stranke, ravno tako kot tudi v republikanski stranki, so "nezadovoljni" postavili svoje lastne kandi-date, katere je pa volivni odbor zavrgel. Kot smo že poročali kandidira na demokratski listi John Sulzmann za šerifa. Poleg njega je hotel kandidirati tudi Leander Reilly, katerega kandidaturo je pa sedaj volivni odbor zavrgel. Napram sedanjemu avditorju Zangerle-ju je hotel kandidirati Joseph Spitzig, toda je bila kandidatura zavržena. Zangerle in Sulzmann ne bosta torej pri primarnih volitvah imela nobenega nasprotnika, torej sta sigurno nominirana. Zanimiv je letos položaj v 20. kongresnem distriktu. Ta di-strikt zastopa Charles A. Moon-ey, demokrat, že zadnjih osem let. Proti njemu se ni pojavil noben demokratični kandidat, pač pa republikanec Max D. Gu- j stin, ki je vložil tozadevno prošnjo za kandidaturo. Toda volivni odbor je zavrgel* njegovo prošnjo, kar pomeni, da Mooney nima letos nobenega nasprotnika pri volitvah in je torej že sedaj izvoljen, tudi če se volitve ne bi vršile. 20. kongresni okraj je oni, kjer bivajo večinoma naši Slovenci. Končno tudi Adam J. Damm nima na demokratski listi nobenega nasprotnika za urad okrajnega blagajnika, kar pomeni sigurno nominacijo. -o--
Lepa zgodba
V bližini Quincy Ave. in 89. ceste se je danes zjutraj pripetila sledeča zgodba: Glavna policijska postaja je dobila sporočilo, da leži tam na tleh neka ženska nezavestna. Dva policijska radio križarja sta se hitro zapodila proti imenovanemu mestu, toda v začudenje policistov niso dobili samo eno žensko nezavestno, pač pa tudi tri moške. Policijska ambulanca je prepeljala vse štiri v bolnico. Toda tam so se kmalu prebudili in so izjavili, da niso bolni, pač j pa so se napili kot mavra, nakar so na cesti obležali. In spravili so jih hitro iz bolnice v ječo.
Piknik dr. Warrensville
Društvo Warrensville, št. 31 i SDZ priredi 22. junija na prijazni Goriškovi farmi na Green Rd. svoj piknik. Vljudno se vabi vse rojake od blizu in daleč, da posetijo ta piknik, kjer bo v obilici vseh dobrot za lačne in žejne. Društvo jamči najboljšo postrežbo vsem gostom.


iSWi
Q510W! RAILROAD 500 FEET AHEAD
Mednarodna banka je povečala svoj kapital in vse poslovanje
Basel, Švica, 19. junija. Zbor direktorjev mednarodne banke, ki je pred kratkim začela tu poslovati, je sklenil, da povabi še dvanajst drugih narodov, da se pridružijo z delnicami mednarodni banki. Povabljene so bile sledeče države: Avstrija, Ogrska, Poljska, Romunska, Grška, češka, Finska, Bolgarska, Danska in Danzig. Pozneje dobi tudi Portugalska in Jugoslavija povabilo, da prispevata svoje delnice, vendar se bo s povabilom 'še počakalo, dokler ni urejena valuta omenjenih dveh držav. Izdanih bo 4000 novih delnic. Mednarodna banka je bila ustanovljena po sklepu Lige narodov, da skrbi za hitrejši denarni promet med posameznimi deželami in da pazi, da se vojna odškodnina od strani prizadetih držav točno izplačuje.
-o-
Lovski piknik St. Clair Rifle & Hunting Club priredi v nedeljo 22. junija na Močilnikarjevi farmi svoj piknik. Da pri lovcih ni kar tako na pikniku, o tem se boste prepričali, če pridete v nedeljo na Močilnikarjevo farmo. Streljalo, plesalo in pilo se bo, kot se spodobi poštenim lovcem. Igral bo Kalistrov trio. Truk odpelje izpred SND ob 1. uri popoldne. Lovsko srečo vsem, ki pridejo na piknik!
Obletnica smrti
Danes, 20. junija, je minilo leto, kar je umrla Mrs. Mary Štampfel, soproga našega slovenskega trgovca Mr. Josipa štampfel. Naj ji bo ohranjen blag spomin.
* Angleški parlament je odšel na poletne počitnice.
Družinska drama na sodni ji. Mož strelja ženo, ki je zahtevala razporoko
Paris, 19. junija. V tukajšnji justični palači se je danes odigral tragičen dogodek tekom sodne obravnave. Mlad par je prišel pred mirovnega sodnika in je zahteval, da sodnija dovoli razporoko. Kakor je navada pri mirovnih sodnikih, je tudi v tem slučaju sodnik najprvo skušal, da bi oba mlada zakonca pomiril in ju zopet spravil skupaj. Toda vsa prizadevanja niso ničesar pomagala. Ko je sodnik prenehal s svojim nagovorom, je 291etni mož zapustil sodno dvorano. Kmalu potem mu je sledila tudi njegova mlada žena. Predno je moški prišel iz sodne palače, se je pri izhodu obrnil, potegnil revolver in začel streljati na svojo ženo. žena je začela bežati in vnel se je divji lov po raznih hodnikih ju-stične palače. Trajalo je pet minut, predno je moški dospel do žene. štirikrat je moški ustrelil na ženo, ki se je zgrudila. Potem si je pa nesrečni zakonec sam zapodil kroglo v glavo. Oba so težko ranjena prepeljali v bolnico, kjer pa nimajo upanja, da bi ostala pri življenju.
Iz bolnice
V četrtek se je vrnila iz bolnice Mrs. Frances švigelj, 968 E. 77th St. Prijateljice so pro-šene, da jo obiščejo na domu.
Bilo srečno!
Pretekli torek zvečer se je oglasil na domu urednika Mr. L. J. Pirca, Frank J- Lausche. Bil je to sicer reden obisk, toda poznalo se mu je, da ima nekaj na srcu, česar pa ni povedal. Preskušal je najbrž naše zmožnosti za časnikarskega poročevalca. In včeraj smo ugotovili, da se je poročila v pondeljek večer Miss Frances (Jerry) Lausche, najmlajša hčerka odlične Lauschetove družine, z Mr. August Urankarjem, iz priljubljene Urankarje-ve družine na 69. cesti. Mr. Urankar, mladi ženin, odličen fant, študira zadnje leto zobozdravništvo na Ohio State univerzi. V torek zvečer se je naš poročevalec sestal z njim, in zdelo se mu je nekaj nenavadnega v njegovem obnašanju, kajti videti je bil bolj prijazen, solnce mu je žarelo na obrazu. Toda molčal si, Gust! Toda mi izvemo vse. Poroka se je vršila v pondeljek večer v cerkvi sv. Flipa na 82. cesti in St. Clair Ave. In tu pride Mr. Frank Lausche na pozornico. On se je poročil kar tako, ne da bi svojim prijateljem kaj "vetra dal" prej, in ker je bil France za tovariša pri poroki, njegova ljubezniva soproga pa tovaršica, sumimo Franceta, da je iz svoje izkušnje povedal naši Frances naj stori enako kot je on, ko se je poročil. Vseeno, skrivnost je zunaj, in nam ne preostaja drugega kot izraziti iskrene čestitke ljubeznivemu mlademu paru!
Evropske države, Kanada in drugi grozijo Ameriki radi tarifne postave
New York, 19. junija. Iz glavnih mest Evrope, iz Kanade kot j tudi iz Južne Amerike se poro-jča, da je skoro ves svet ogorčen ; radi nove colninske postave, ki j je bila sprejeta preteklo sredo, j Evropa, Kanda in Južna Amerika ter ves ostali svet bo moral namreč za 20 procentov več pla- j čevati čolni ne za blago, ki ga . importirajo v Ameriko, kot do-sedaj, kar pomeni, da omenjeni ne bodo mogli več prodajati toliko svojih izdelkov v Ameriko kot doslej. Kanada, ki je imela doslej enako colninsko postavo kot Zedinjene države, izjavlja, da bo nemudoma sprejela novo tarifno postavo, glasom katere se bo računalo za importiranje blaga v Kanado iz Zed. držav za 20% več. In Kanada je najboljša odjemalka ameriškega blaga, proizvajanega v tovarnah Zed. držav. To pomeni, da bo ameriško blago skrajno težko prodajati v Kanado in v druge | evropske dežele, kar zopet pomeni, da ameriške tovarne ne bodo imele toliko naročil kot doslej, j Zlasti protestira angleško in ! francosko časopisje, poleg tega je pa ves ostali svet poln protestov napram Ameriki, ki se jej obdala z visokim colninskim zidom. Kakšne bodo posledice, se bo videlo tekom enega leta.
—--o-
! Listnica uredništva
Prijazno opozarjamo tajnike naših društev, da ne moremo priobčevati naznanila njih rednih sej na prvi strani, ker v takem slučaju trpijo novice. Na | prvi strani priobčimo le v nujnih slučajih izvanredne seje in seje kulturnih društev. Prosimo j lepo, da bi to upoštevali.
"Balkan" v Clevelandu
Poznano dramatično društvo "Balkan" priredi v nedeljo 22. junija pri Mr. železniku na Jen-! nings Rd. svoj letni piknik. Za j vse goste bo društvo kar najbolj prijazno preskrbelo. Truk odpelje izpred Slov. del. dvorane ob 1.30, in sicer brezplačno na prostor piknika. Prijatelji so prijazno vabljeni.
Carniola Tent
Poznano moško podporno; društvo Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees, priredi v nedeljo 22. junija na prostorih Slov. društv. doma v Euclid Village,) j svoj letni piknik, kamor društvo prav prijazno vabi Slovence in Slovenke k obilni udeležbi. Dobra zabava in pristna postre-jžba! Pridite!
Dekliška Marijina družba
V petek večer, 20. junija po j pobožnosti, se bo vršila izvan-redna seja za vse članice Marijine družbe pri fari sv. Vida, posebno pa za one, ki se udeležijo izleta v nedeljo. Lepo so prošene vse članice, da gotovo pridejo. — E. Karlinger, taj.
Nepoznani blaznež ali zločinec je napadel že tretjo osebo v N. Y.
New York, 19. junija. Tretji morilski napad se je pripetil nocoj v Brooklynu, enak umoroma prejšnjega tedna. Policija je prepričana, da neki blaznež mori gotove osebe. Toda dočim je v prvih dveh napadih dotična oseba bila takoj mrtva, pa je tretja žrtev to pot pobegnila takojšni smrti, toda se nahaja v kritičnem stanju v bolnici. Napadeni je 50 letni Morris Horwitz, bogati banjdr. Horwitz je sedel v svojem avtomobilu s svojo ženo in govoril s hčerko, ki je sedela na porču. Naenkrat pomoli neka roka skozi okno avtomobila revolver. Horwitz je pozneje povedal policiji, da so se oči napadalca svetile kot blaznežu. Rekel je: "Odmakni se in poženi avtomobil, ali te pa ubijem!" Ko se je Horwitz odmaknil, je neznanec sprožil krogi j o Horwitzu v hrbet, nakar je pobegnil. Prazen naboj je pustil v avtomobilu kot se je to zgodilo pri umorih par dni poprej, ko sta bila na enak način umorjena Mozinsky in Sow-ley. Policija išče sedaj nekega blaznega morilca, ki je pred mesecem dni pobegnil iz Long Island blaznice. Piše se Joseph Ustica, ki je leta 1928 umoril nekega kontraktorja v Brooklynu, toda je bil pozneje spoznan blaznim na sodniji in zaprt v blaznico. Blaznež piše tudi pisma časopisom, v katerih naznanja, kdaj bo zopet koga napadel. Ustica stoji pod vtisom, da mora braniti ženske in da mora dobiti nekake važne zgubljene dokumente. V vseh treh slučajih napada je bila ženska pri moškemu, in dočim ženskam ni storil ničesar, je vselej streljal na moške.
-o--
Pes je krepnil
Poznani živinozdravnik v Clevelandu, dr. Staniforth, ki se neprestano tožari, je včeraj zopet vložil tožbo proti kontrak-torju Gallagher ju, ki polaga no%v kanal na Warner Rd. Zemljo, kjer bo speljan kanal, razbijajo z dinamitom, in pri tem je krepnil neki pes, ki ga je imel dr. Staniforth. In odtod tožba proti kontraktorju.
Na počitnice
Jutri večer, 21. junija, odpo-tujeti za dva tedna Mrs. F. Až-man in hči Frances v Colorado in sicer v Denver, Colorado Springs in Pueblo. Obiskati nameravati svoje sorodnike, teto Mrs. Pogorele, Mrs. Raspet v Pueblo in Josip šuštaršiča 7 Denver, Colo. Mnogo zabave jim želimo.
Razprodaja pri Anžlovarju
Kdor se hoče poslužiti lepe prilike, da pride do dobrega svežega blaga po najnižjih mogočih cenah, ta stori dobro, če vporabi to zadnjo priliko in obišče Anžlovarjevo trgovino, kjer se sedaj vrši razprodaja ob priliki 191etnice obstoja trgovine. Rojakinjam in rojakom toplo priporočamo.
Skupni piknik
i Društvo Mir št. 142 in društvo Loyalites št. 590 SNPJ pri-| redita skupni piknik v nedeljo 122. junija na špelkotovi farmi, i Vršila se bo tekma v kegljanju Imed člani društva Loyalites in Vipavski Raj. Vršila se bo tudi ženska tekma, in sta namenjena dva dobitka. Rojaki so vljudno vabljeni k obilni udeležbi.
Novi graduanti.
V glasbeni dvorani mestnega avditorija so včeraj graduirali dijaki West Technical višje šole. 299 učencev je dobilo diplomo. Med njimi so sledeči Slovenci: John Cotman, Jacob žust, Ema Kukovič, Ana Ben-ko, Frances Končan, Dorothy Kosak, Mildred Meden, Mary Pozgaj, John Prevasnik. Vsem mladim graduantom iskrene čestitke in mpogo uspeha v življenju.
Iz trgovske šole
V sredo večer so graduirali učenci in učenke iz poznane Wilcox trgovske šole. Sledeče naše mlade nadarjene dijakinje so dobile diplome: Ida Kisovec, Mary Plute, Agnes Strauss, Evelyn šetina, Rosemary Zavrl. Naše iskrene čestitke vsem!
Pralni stroj
Rojake opozarjamo na nove vrste pralni stroj, ki ga ima v zalogi Anton Dolgan, slovenski trgovec na 15617 Waterloo Rd. Opozarjamo na njegov tozadevni oglas.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NYWSPAFm
___Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
za Amartko, aria lato--H.ill Za Olavalaa«. 90 poiU, salo lato 17.00
Bi ArnrtM. Ml MM -..................W.N | »a Navalu«. po poM, »ol leta I».a0
Za Cleveland po rasnaftalclh: celo leto 15.60; pol leta 11.00 Za Mrropo In Kanado le Ista cena kot n Cleveland po pošti. Poaamema itevllka • cente.
.▼»a pisma, dopisa ln denarne potlljatre naslovita: AmerUka Domovina, _«117 Bt. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson MM._
JAMBS D1B1VJC and LOUI8 J. PERO, Idltors and Publishers
Intered as second class matter January 6th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March «rd, U7»._
B3	No. 144. Fri. Jsune 20th, '30.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.'
Silna morija.
Zelo me veseli, da so se rain-bowski fantje odzvali našemu vabilu, če bo lep dan, bomo imeli imenitno zabavo. Vaši pogoji so vsi sprejeti. Kar se tiče posameznih določb, prosim predsednika, ali tajnika od Rainbow kluba, da se snidemo enkrat pred streljanjem skupaj, da se vse natančno dogovorimo. Pri-dita vidva do mene, ali pa pridem jaz gori k vam. Kar telefo-nirajta kedaj.
Pot do Močilnikarjevih farm je za Newburčane najbližja ta: Vzemite Kinsman Rd. do Richmond Rd., obrnite po Richmond Rd. na levo in se peljite naravnost toliko časa, da se peljete preko Mansfield Rd in pridete do Chardon Rd. Ko pridete do Chardon Rd., boste videli, da se cesta cepi. Vi vozite na desno po Chardon Rd. nekako tri milje, da pridete do malega šolskega poslopja, ki stoji na desni ob Chardon Rd. šola je zidana rdeče opeke. Zavijte ob šoli na desno po netlakani cesti pol milje do prve križpoti, tam vas bo pa čakal eden naših članov. Tudi predno boste zavili iz Chardon Rd. na netlakano cesto, bo napis: Euclid Rifle klub.
Če se pa vozite skozi Cleveland, se peljite po Euclid Ave., da pridete do Chardon Rd. Vozite gori v klanec po Chardon in potem kakor gori omenjeno.
Pritožujemo se nad vojskami in morijami, ki jih povzročajo vojne. Toda v istem času se med vsemi narodi, zlasti pa med amerikanskim narodom vrši silna morija,, katero povzročajo avtomobili.
Pomislite: Lansko leto je bilo v Zedinjenih državah ubitih od avtomobilov nič manj kot 31.000 oseb, poleg tega pa je bilo nad en milijon ljudi od avtomobilov več ali manj ranjenih, mnogo tisoč njih poškodovanih za celo življenje. 31.000 oseb pomeni že prebivalstvo precejšnjega mesta, in to prebivalstvo so avtomobili ubili tekom leta, ne da bi se kdo radi tega kaj posebno pritoževal.
Tekom zadnjih devet let, to je od leta 1920 pa do konca leta 1929, je bilo v Zedinjenih državah ubitih 290.850 oseb od avtomobilov. In kar je strašno pri tem je dejstvo, da statistika kaže, da je vsako leto več avtomobilskih žrtev, kljub vsem novim postavam in varnostnim odredbam. Avtomobili ubijajo dnevno vedno več ljudi.
Ponašamo se neprestano* da ima Amerika več avtomobilov kot ves ostali svet skupaj. 23,000.000 avtomobilov vozi dnevno po ameriških cestah, in ti avtomobili ubijejo dnevno 100 oseb, dočim jih nad 3500 več ali manj ranijo.
Stvar je postala tako akutna, da je imel predsednik Hoover pred kratkim tozadevni govor, v katerem je prosil ameriški narod, naj bo vendar čuječ pri avtomobilski vožnji, kajti zadeva je postala tako akutna, da bo morala v kratkem poseči vmes zvezna vlada, dočim izvaja danes nadzorstvo nad avtomobilskim prometom vsaka država sama za sebe.
Amerikanci se čudijo, ko čitajo poročila na primer iz indije, ko se poroča, da je tam v enem letu radi kačjega pika umrlo 20D00 oseb. In Indija ima nad 300.000.000 prebivalcev, dočim jih štejejo Zedinjene države samo 120 milijonov. Pa vendar vsa barbarska zaostalost Indije v letu ne povzroči toliko smrti, kot jih povzročajo samo avtomobili v Zedinjenih državah.
"Ako bi 31.000 ljudi bilo ubitih na železnici ali bi zgoreli v raznih požarih, tedaj bi se vznemirila vsa Amerika," tako komentira ameriško časopisje. Toda ko se poroča, da je od avtomobilov bilo ubith 31.000 ljudi v enem samem letu, tedaj Amerikanci skomizgnejo z rameni in se sploh ne zmenijo za enaka poročila.
Prva avtomobilska nesreča v Ameriki je bila sporočana 33. julija 1900, ko se je neki avtomobil prevrnil v dirki z nekim biciklistom. Tedaj so bili časopisi polni poročil na prvi strani. Danes pa smrt 5 ali 6 oseb, povzročena od avtomobilov, najde le majhen kotiček kje v notranjih straneh lista.
Najmanj $800.000.000 ima ameriški narod vsako 16to škode radi raznih avtomobilskih nesreč. Razbiti avtomobili, poškodovana privatna lastnina, izgubljeno življenje, plačila za bolnišnice in za zdravnike, vse to je pri tem upoštevanja" vredno.
Ljudje, ki se pečajo s statistiko o teh avtomobilskih nesrečah, svetujejo, da bi se že otroke v mladih letih, v šolah, učilo glede avtomobilske vožnje in se jim pripovedovalo, kako nevarna je avtomobilska vožnja. Poleg tega bi morale države licenzirati voznike avtomobilov. Predno dobi voznik avtomobila licenco, bi moral dokazati, da je absolutno zmožen voditi avtomobil, da ni napol slep, gluh .ali sicer pohabljen, kar bi mu oviralo prosto in pametno vožnjo.
Mnogim nesrečam so krive tudi ceste, ki so bile prvot-i no zgrajene, toda ne za avtomobilsko vožnjo, pač pa za promet .z vozovi. Za nesreče so odgovorni tudi stari, poškodovani avtomobili, s katerimi silijo ljudje na ceste, ne da bi se mogli v slučaju potrebe vozniki zanesti na svoja vozila.
Čas da državne oblasti posvetijo tem avtomobilskim nesrečam, ki naraščajo od dneva do dneva, in od leta do leta, več pozornosti. Bo bolje za državo, za ves narod, zlasti pa za — avtomobiliste.
Natančnejše vam pa razložim ustmeno. Streljanje se prične ob 1.30 popoldne.
Sedaj pa našim članom: V sredo, 25. junija popoldne se udeležite vsi streljanja,, da se pogovorimo glede tekme s fanti od Rainbow kluba.
V nedeljo 22. junija priredi St. Clair Rifle klub piknik na Močilnikarjevi farmi. Kdor more, naj se udeleži, ker fantje pravijo, da bodo pripravili izvrstno zabavo.
Naš član, šobrov France, je poslal s počitnic v državi New York kartico, v kateri sporoča, da je ustrelil enega medveda, 2 srni in 25 jazbecev. Jaz sem vse to skupaj seštel, delil z devetimi in dobil rezultat, da je bil France okajen, ko je karto pisal.
Zadnjo sredo nas je oplahtal dež in nekatere tako prestrašil, da so se vrnili s sredi pota domov. To so jagri! šest nas se pa ni ustrašilo ne bliska, ne groma, in ne tistih par kapljic dežja in smo toliko preprosili dež, da. je prenehal za devet minut, da smo hitro pobili tiste golobe. In sicer smo tako streljali :
Birk .......................... 7
Debevec ....................18
Hoffart ....................18
Leonardi ..................15
Mam ........................10
Mlakar ....................19
liješ svež krop. To moraš trikrat ponoviti, da potegne sol iz fižola in da se fižol dobro prekuha. Nato pripraviš fižol kakor po navadi s prežganjem, priliješ še malo vode, pridaš malo sladke paprike, par žlic smetane in zelenega peteršilja. Če je fižol potem premalo slan. ga lahko še malo osoliš.
Rezanci na laški način. Skuhaj v slanem kropu navadne široke rezance. Ko so kuhani, jih odcedi in poli j z mrzlo vodo. Dušeno (tenstano) goveje meso sfaširaj; v sok, kjer si du-šila meso, pa deni drobno zre-zanega zelenega peteršilja in žlico paradižnikove mezge in pusti, da malo prekuha, nato stresi noter kuhane rezance in faširano meso, dobro zmešaj in pusti še 10 minut, da se malo popeče. Vroče daj na mizo s solato.
Pijača iz jabolčnih olupkov. Jabolka operi in olupi ter jih kuhaj eno uro (1 krožnik olupkov 11/2 litra vode). Kuhane odcedi in. tekočini prideni 1—2 žlici sladkorja. Ako imaš limono, prideni nekoliko olupka med kuhanjem. Zelo zdrava pijača za zdrave in bolne otroke in odrasle.
sti vodi, nato pa jih dobro namazi z ricinovim oljem. *
S sajami odstraniš mastne madeže s čevljev, usnjenih površnikov, aktovk itd.
*
Ako pustiš čevlje, katerih ne nosiš, da stoje dolgo časa v kotu, postanejo ravnotako obrabljeni, kot da bi jih imel vsak dan na nogah. Vsaj vsak mesec
jih je treba očisiti in namazati. *
Dandanes so zelo v modi raznobarvni čevlji, posebno rjavi. Te pa je težje čistiti kot navadne, seveda—kdor hoče, da bodo dolgo časa kot novi. Prah in blato odstrani, nato pa čevlje odrgni z mehko krpo, namočeno v bencinu, šele potem jih očisti s kremo.
*
V marsikateri hiši je najti staro pohištvo iz trdega lesa. To pa postane sčasoma nekako umazano, nelepo. Skuhaj nekoliko lanenega olja ter ga na mehki krpi prenesi na pohištvo. Les se bo z oljem napojil in ko ga Suho zribaš (če mogoče z
srnirto kožo), bo lepo.
*
Kadar posteljni vložki ali vzmeti zarjave (in to se zgodi prej ali slej), ostrži rjo, nato pa vse namaži s parafinom. Dobro je, ako prevlečeš z oljem ter na zraku presušiš.
Ce verjamete, aP pa ne...
V Ameriki ni navada, da bi se delalo takozvane ofrehte komu za god. Najraje takemu človeku napravimo surprise party, ne na ta, ne na oni način. Pač pa bi bil enkrat skoro navzoč pri taki stvari takrat, ko so Jožeta Žnidaršiča vezovali, pa sem se pri marjašu zamotil, in sem pri kartah doživel velik surprise — kakšen, to bodo že marjašarji pogruntali.
Pa smo zvedli, da je naš prijatelj dohtar Jim, po srečnem ali nesrečnem slučaju doživel 50. leto svoje starosti. To sveto resnico je nekje zvedel John Breskvar (ne vem, kje on vse do vraga izve) in jo je meni zaupal med štirimi očmi. Saj jaz dohtarju ne zamerim, da ni za svoj 50. rojstni dan napravil nobene surprise party, ker jo tudi jaz ne bom, če bom slučajno, hote ali pa nehote, dosegel to častitljivo starost, človek, ki preskoči fenc 50. leta, je že itak sam nase jezen, da se je pomaknil tako hitro čez polovico, ko je komaj na svet prišel. Posebno če se človek čuti 25 let starega, pratika mu kaže pa 50 — pa naj za to na-pravlja surprise party.
Strašansko sem zameril dohtarju, da nas je tako ukanil. Ko j sva hodila leto za letom po ka-inadskih gozdovih in preskušala, kje imajo boljše pivo, sem vedno mislil, da je on mojih let, pa sedaj naenkrat slišim, da je tako daleč pred mano, da ga ne bom nikdar došel, če ne bo on malo počakal.
Takoj, ko mi je Breskvar zaupal to skrivnost, me je obšla žalost, ker sem vedel, da je tudi dohtar žalosten in na vsak način sem hotel, da se nas zbere nekaj skupaj in mu grem" izreč sožalje. Kar v treh minutah smo imeli skupaj nekaj prijateljev, ki so bili pripravljeni, ;da gremo k dohtarju, da mu v primernih besedah izrečemo naše globoko sočustvovanje, sožalje in da ž njim vred potoči-mo nekaj solz ginjenja, ki so za take prilike v navadi. Jakšic je rekel da gre, Breskvar, Knaus, Paulin, Zalokar, Verbic in pa jaz. Shajališče je bilo pri Breskvar ju, kjer smo imeli tudi pevsko vajo, ker bo morda kazalo, da eno rečemo pri dohtarju. Breskvar je nam dal v naglici vsakemu pet kozarcev ohajčana, da je bilo grlo bolj čisto, Mrs. Breskvar je pa spo-hala nekaj flancatov.
Pa ker sem že pri flancatih, moram našim slovenskim gospodinjam povedati nov recept, kako se napravijo flancati po ohajskem načinu. Janez Breskvar je namreč ob 7. zvečer telefoniral svoji soprogi, naj hitro napravi nekaj, oziroma pa1' skled flancatov, ker g rem o dohtarja vezovat in ni, da bi prišli v hišo praznih rok. Flancati da morajo biti gotovi ob 8« uri, kvečjem in najkasneje do 8:15. Po mojem mnenju in tudi po mnenju Mrs. Breskvarje-ve, je bil ta ukaz jako cesarski in moderen. V eni uri spohat par skled flancatov. Jaz jih sicer še nisem nikdar pohal, zdi se mi pa, da se v eni uri ne more dosti napraviti. Ampak be-fel je befel, in Mrs. Breskvar na vso sapo plane v najbližJ0 prodajalno, da kupi kisle smetane, ki mora menda biti zraven, kadar se flancati pohajo-Pa kamor.je potrkala, povsod je bilo že zaprto. Ampak ta ; prava kuharica ne pride nik" dar v zadrego in tudi Mrs. Breskvar ni. Kar domov je šla, pa doli v klet, pa si natoči en kvort pravega ohajčana, v sla
ki nadi: če je kisla smetana dobra za flancate, — zakaj bi Pa ohajčan ne bil. In bil je in kakšni flancati so to bili,!
(Pride še)
PRAKTIČNI NASVETI
Ako imaš po dežju in snegu trdo obutev, operi čevlje v go-
Vesti iz domovine
Rainbow Hunting & Fishing Club
! (Piše LOUIS HOCHEVAR) + _____________________
Zadnjo nedeljo smo prvič streljali na farmi in sicer na novem strelišču. Streljali smo bolj slabo, toda za prvikrat nam ni zamere.
Z veseljem smo sprejeli povabilo od Euclid Rifle kluba, da naj pridemo na 4. julija na njih strelišče, da se poskusimo, kdo bo več golobov sklatil. Torej prosimo, da nam naznanite, ob kateri uri se prične streljanje in pa kako se pride do Močilni karjeve farme.
Kar se tiče streljanja v tekmi, naš klub svetuje sledeče: Golob je naj se spuščajo vsi v eno smer, nekako po sredini strelišča. To pa zato, ker je bilo pretečeno leto opaziti, da so se člani obeh klubov jezili, da se ne spuščajo golobi za vse strelce enako.
Naš klub strelja ha farmah vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in sicer popoldne. Namesto prvo nedeljo v juliju, bo-
mo streljali zadnjo v juniju, to i je 29. junija. Pridite vsi, da se j vsaj malo privadimo, da ne bo kdo izmed nas peljal biciklja domov na 4. julija. Ampak to pa lahko rečem, da stavim za par litrov, da bom Jakata premagal. (Morda res, ampak ne v streljanju in pri pijači pa tudi nisem ta zadnji. Op. Jakata).
Streljali smo pa takole zadnjo
NEGA CVETIC LONčA-NIC POLETI
Spomladi denemo navadno vse sobne rastline, ki prenesejo solnce, ven na okna, balkone in mostovže. čez poletje se pa zelo prileže vsem palmam, raznemu praprotju, sobnim orhi-dejam in drugim, če jih sploh ; denemo popolnoma na prosto, na primerne kraje v vrtu, kjei ni preveč solnca in dovolj sence.
Ob suhih dneh jih je treba zalivati enako, kakor jih zalivamo v sobi, s postano vocloy zraven pa tudi večkrat po listju poškropiti. Od časa do časa jih pognojimo z razredčeno gnojnico. S tem gnojenjem prenehamo šele oktobra meseca, ko spravimo rastline spet v sobo.
Dobro je, če zakopljemo rastline z loncem vred v zemljo, in sicer do roba posode, Tako jih ne more prevrniti veter in se tudi tako hitro ne izsušijo kot na oknih in verandah.
Da nam pa ta čas, ko smo sobne rastline dali ven na prosto, okna in verande niso pre-
. - - - . - - ^ - - - —^ _
DOPISI
' - " - "■■ - ———■—---—- - ■■ ........... ..... .
Conneaut, O.—Omeniti ho čem nekaj o tukajšnjih lokalnih razmerah, ker z naše naselbine pride malo v javnost. Kar se tiče delavskih razmer, so slabe kot drugod. Kar nas je tukajšnjih Slovencev, delamo pri Nickel Plate R. R.
Namenili smo se, da vsi skupaj priredimo piknik v nedeljo 29. junija, in sicer tri tukajšnja društva: S. N. P. J„ S. S. P. Z in S. D. Z. Piknik se vrši na Sedmakovi farmi, po domače pri Papežu. Na ta piknik vabimo tudi rojake iz bližnjih naselbin, posebno Clevelandčane, da nas posetijo na dotični dan. Igrala bo prvovrstna godba h Clevel^nda in sicer Johnny Gribbons orkester.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo Mr. Ignac Smuku, ki nam je šel na roko in pripomogel, da smo dobili to godbo. Obljubil je tudi, da bo za kažipota do sem, ako bi slučajno kateri Clevelandčanov ne vedel za pot, in da bo par oseb imelo tudi prostora v njegovem avtomobilu.
V slučaju slabega vremena se ni treba bati, ker imamo tudi za to vse preskrbljeno in se bomo lahko zabavali pod streho. Preskrbljeno bo vse v obilni meri, za lačne in žejne. Za prigrizek bodo mladi piščanci, za žejo pa izvrstna kapljica.
Torej vam kličemo: na veselo svidenje v nedeljo 29. junija. Le poglejte na koledar, kedaj da 1 bo ta dan! Vas prijazno vabi
Veselični odbor.
Merjascev vedno več. Že večkrat smo poročali iz Kočevja, da so se po naših gozdih zaredili in razmnožili številni divji prašiči, ki postajajo strah in trepet prebivalstvu. Ti mrjasci postanejo namreč zlasti v jesenskem času strašni škodljivci na polju. Z rilci, v katerih imajo dolge, zavite čekane, rijejo in koljejo po njivah in s tem izmečejo iz zemlje ves pridelek. Spravijo se tudi nad koruzo in kmet potem z žalostjo v srcu opazuje opusto-šene njive. Zarod mrjascev se silno hitro množi in v par letih bo pri nas, če ne bo prišlo do kake resnejše akcije, toliko divjih prašičev in svinj, da jih ne bo mogoče več iztrebiti. Letos in lani so se spravljali na mrjasce vsi lovci, toda niso jih mogli po-streliti več kakor kakih dvajset.
V zadnjem času prihajajo številna poročila iz okolice Male-gore, Starega loga, Koprivnika, Mozlja in škrilja o mrjascih, ki postajajo že silno predrzni. — Ljudje, ki jih vodi dnevna pot skozi gozd, pogosto srečajo mrjasce, pri čemer se dogajajo tudi prav smešni prizori.
Te dni se je vračal iz Mozlja skozi gozd neki posestnik iz škrilja. Zatopljen sam v svoje skrbi, se ni prav nič oziral okoli sebe, dokler ni zaslišal, tik pred se-! boj čudno kruljenje. Ko je potem i gledal okrog sebe, je zagledal kakih pet metrov pred seboj ob poti divjo svinjo, ki je na ves glas krulila. Okrog nje je sto-jpicalo pet divjih prašičkov, ki j so kruljenju starke pridno se-kundirali. Cela prašičja družina je s tem krulenjem glasno izražala svojo nevoljo nad srečanjem s čudno človeško prikaznijo. Seveda je bilo tudi posestniku neljubo srečanje in jo je popihal na vso sapo in napravil velik ovinek okoli nevarne svinje.
Posestniku Krakerju so pa napravili mrjasci še večje presenečenje. Sredi gozda se je naravnost proti njemu napotilo 1 kar osem velikih mrjascev. Seveda jih Kraker ni čakal.
Prebivalstvo želi od oblasti, da bi se kaj ukrenilo, dokler je še čas, da se zalega divjih prašičev v čim večjem številu pokonča.
Od veselja je omedlela ubo-žna bolniška strežnica Katarina Kolberg v Novem Sadu, ko je oni dan zvedela, da je v državni loteriji zadela 100.000 Dih.
Naši mornarji rešili italijansko ladjo. Jugoslovanska ladja "Senj" je na progi Komiža -
nedeljo:	
Miller .......:.........	......17
Marinčič ...........	.......12
Glavič J............	........13
Hočevar .............	........17
Kic ..................	6
Glavič F. ..........	.......13
Russ J..............	.......11
Jazbec st............	....... 4
Mirtel ...............	....... 9
Gliha L..........	....... 6
Jazbec ml..........	....... 7
Novak F. st......	....... 7
Novak A..........	.......14
Novak nil..........	....... 8
Kužnik .............	....... 9
Split naletela na potopljeno ladjo, ki je do polovice gledala iz morja. Moštvo potopljene ladje je bilo s kapitanom vred na bližnjem otoku. Spravili so vse na ladjo "Senj" in se vrnili ž njimi v Komižo. Po pripovedovanju mornarjev je italijanski paro-brod "Teti" odšel iz Benetk v Palermo, kjer je naložil lesene kocke za tlakovanje. Pri Visu so Italijani trčili na morski greben, in se je ladja kmalu potopila.
Strašna družinska žaloigra v Ljubljani. 26. maja zgodaj zjutraj se je na Sv. Petra cesti v Ljubljani zgodil strašen zločin. Magistratni sluga Jontes je z revolverjem ustrelil v srce svojo ženo, težko ranil svojo hčerko, obstrelil svojega sina in sebi pre-rezal vrat. žena je umrla, hči se bori s* smrtjo, sin in oče sta i pa lažje ranjena. Nesrečnega J očeta so seveda zaprli. Pravi> j da je hotel narediti konec žalost-1 nim gmotnim razmeram v družini.
Dnfe 26. maja smo spremili
na poslednji poti starosto naše župnije Matija Modica, vulgo Klančarjevega očeta iz Ivanjega sela št. 6. Dočakal je visoko starost in izpolnil 92 let ter štiri j mesece. Rojen je bil dne 23. ja- j nuarja 1838, a bil je do zadnjega korenjak in hodil pokonci, da bi mu nihče ne prisodil tako viso ko število let. Le par dni je ležal.
Novo mesto, 26. maja, okrog treh zjutraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih j bratov 25-letnega Franca Kuk-1 mana iz Loč pri Novem mestu, ki ga je obstrelil neki orožnik, ki se nahaja na dopustu. Stvar se je dogodila takole: Skupina fantov je bila v gor-
Za nase gospodinje
več prazne in puste, posadimo v lončke kake druge vrtne cvetlice, ki čez poletje cveto, kakor na primer poletne in jesenske astre, krizanteme, petu-nije, kapucinke in druge. Tako imamo okna vedno lahko lepo okrašena s cvetjem in zelenjem.
ZA KUHINJO
Zelen fižol v soli. Zelen al? rumen stročji fižol otrebi in operi, na kar ga posuši na reše^ tu. Ko je suh, ga dobro nasoli, in sicer vzemi na vsak funt fižola 2 unči soli. Tako nasolje^ ni fižol pusti potem stati 24 ur. Nato ga kolikor mogoče gosto naloži v pripravljeno steklenico, na vrhu pa nalij vodo, kai jo je dal fižol od sebe. če je pa premalo vode, lahko doda? malo prevrete in ohlajene vode, ter zaveži nato steklenico s pergamentnim papirjem. Tako pripravljen fižol lahko uporabiš po zimi kot prikuho, in sicer: fižola vzameš iz steklenice, kolikor ga potrebuješ za kosilo, ga opereš v hladni vodi in daš kuhati v krop. Ko je četrt ure vrel, odcediš vodo in na-'
nji Kosovi gostilni. Ko so se ponoči vračali prepevaje domov, je dotični orožnik, tičoč za nekim grmom, zakričal: "Stoj!" in pričel streljati. Zadel je Kuk-mana s štirimi streli v trebuh. Vzrok napada ni znan. Kuk-man je bil takoj pripeljan v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Kljub hitri zdravniški pomoči pa je ob dveh popoldne podlegel poškodbam. Poleg Kuk-mana pa je bil ranjen tudi neki Kraševec, ki so ga pa v bolnišnici samo obvezali.
Izletni dan 4. julija, 1930
S. S. P. z. na Pintarjevi farmi t;i:iiiiiiiuiiiii,niiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimi
.............................uu.mu
PREDHODNIK ZEPPE-LINA
Pred 25 leti je umrl v Mainzu v revščini in osamelosti mož, čigar iznajdljivi duh je mnogo obetal na polju zračnega letalstva. Paul Hanlein se je rodil. 17. oktobra 1835 v Mainzu kot sin ladijskega kapitana. Posvetil se je tehniki. Potem, ko je več let deloval v inozemstvu, se je vrnil v svojo domovino z že gotovimi načrti za vodljivo zračno ladjo, na katero je vzel patent že leta 1863. Ta njegova zračna ladja naj bi bila nekaka zveza balona in plinskega motorja. V Mainzu je s pomočjo mehanika Bayererja zgradil prvi model svoje zračne ladje. S tem modelom je napravil poskuse, ki so dosegli popoln uspeh. Ponudil je svojo iznajdbo pruskemu vojnemu ministrstvu, a tam so ga zavrnili. Nato je šel na dunajski dvor in tu je res dobil sredstva za zgraditev svoje zračne ladje. Imela je obliko cigare in iste dimenzije, kot poznejši Zeppelin: dolga je bila 50.4 metra in široka 9.2 metra. Motorje je kuril s svetilnim plinom, ki ga je dobival iz balona. Potem ko je iznajditelj pokazal in poskusil model pred cesarjem samim, je nato v Brnu poskusil svoj prvi polet z novo zgrajeno zračno ladjo. Zbrala se je velika množica ljudi, ki so navdušeno spremljali njegov polet z očmi. Haenlein se je dvignil \ zrak in krožil nato nekaj časa nad mestom s hitrostjo 18 kilometrov na uro.—Naslednji nje gov načrt je bil zgraditi še večjo zračno ladjo, ki bi dosegla hitrost 64 kilometrov na uro. Za to pa nikakor ni mogel dobiti sredstev. Razočarani in obupani mož se je vrnil nato v Švico, kjer je dobil delo in med drugim izdelal tudi patent za ladijske motorje.
Da je tudi grof Zeppelin iznajditelj a in njegovq delo visoko cenil, se vidi iz pisma, ki ga je pisal nekemu njegovemu sorodniku. Stari grof slavi med.dru-gim "moža, ki je prvi na svetu zgradil vodljivo zračno ladjo in na čigar podlagi temelji ves današnji napredek na tem polju." -o-
Nottingham!
Pozor na veliko čistilno razprodajo vsega letnega blaga. Mora biti razprodano do 1. julija. Ženski in moški slamniki, vredni $3 do $5, sedaj po $1, otročji klobuki sedaj po 10 centov. $7.00 ženske svilene obleke na tej razprodaji samo
$3.75.
Fino blago na jarde, vredno 50c, sedaj samo 1 8c jard. Moške spodnje obleke, dva komada, vredne $1.00, sedaj samo 20c. Blago za zasto-re 10c, $5.00 in $6.00 fine ženske čevlje, na tej razprodaji po $2.75 in $3.75.
Na razprodaji je tudi velika zaloga moških hlač, srajc, klobukov in kap ter otročjih oblek po nizki ceni za gotov denar. -
o •	v	=
oe priporočam
Jos. Koss
863 E. 185th St.,
zraven poštnega urada. §
(June 20th in 27th) =
Popravljamo pohištvo
Mogoče imate na vašem domu ; pohištvo, ki je pokvarjeno? Ne vrzite ga proč. Mi vam popravimo pohištvo, da bo kot novo, po zelo zmernih cenah. Oglasite se pri Eulert Upholstering Shoppe, 12108 Chesterfield Ave., blizu St. Clair Ave. Telefon EDdy 8685.	(144)
Prilika v trgovini z železnino
Iščem slovenskega družabnika, ki ma nekoliko skušnje v trgovini z železnino, in ki ima nekoliko kapitala.' On bi delal v trgovini in jo vodil, ker imam jaz še drugo trgovino. Trgovina; je dobro idoča in je v naselbini preko treh let. Lepa prilika za; podjetnega človeka. J. J. Dulbs,! 775 E. 185th St. Tel.: KEN-more 1981.	(146)
AlBudnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna piumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F.)
Izletni dan 4. julija, 1930
S. S. P. z. na Pintarjevi farmi
Je v polnem teku
Razprodaja je pri nas še v polnem teku, torej žene in dekleta, ne zamudite te prilike. Sedaj imate priložnost, da si prihranite marši kak dolar. Najfinejše sukne dobite sedaj za samo $5.00, $10.00 ali $15.00.
Ne odlašajte več, požurite se ta teden. Otročje sukne dobite po $1.98 in $2.95, in sicer vse številke, ravno tako otročje oblekce dobite po 45c, vse velikosti. Lepe svilnate obleke za otroke, žene in dekleta $2.95. Vsakdanske obleke za žene in dekleta po 84c. Blago na jarde prej 29c, 50c in 75c jard, sedaj dva jarda za 25 centov, svila in crepe prej $1.00 do $1.50 jard, sedaj 25 centov jard.
Sploh prodajamo vse blago tako "poceni, da se vam v resnici izplača, da pridete pogledat. In če kupite za pet ali več dolarjev, dobite lepo darilo ob priliki 19. letnice obstoja naše trgovine. Priporočam se torej vsem Slovencem in Hrvatom.
Anton Anžlovar
6202 St. Clair Ave.
(145)
Hiša naprodaj
ali se pa da tudi v najem. 26 j lepih sadnih dreves na lotu, ja-ko lepo posestvo, ki se zelo poceni proda, ker odide žena na farme. Vprašajte pri Mr. j Frank škufca, 18805 Kildeer Ave. v Notinghamu. (146)
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se priporo čam za papiranje in dekoracijo »ob. Dobro delo, zmerne cene, točna postrežba.
JOHN PETERKA 6218 St. Clair Avenue ENdicott 9563
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOflAR
6521 ST. CLAIR AVE.
čo hočeta delo poccnl In polteno, pokličite mena.
Randolph 5188
(Thu. F.)c
tXXZIXXXrXITgTTTTTTTTTTTTTI
Kickemick^
Ženska, ki ni še nikdar nosila te vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, In nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo pri nas.
JOS. ŠTAMPFEL,
6129 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
Da ne bomo lačjii
V javnih hladilnicah Cleve-landa se nahaja te dni 7,000.001) ducatov jajec, 780.000 funtov sirovega masla, 220.000 funtov sira in 700.000 funtov perutnine. Torej nam še ne bo treba stradati, samo če bomo imeli i čim plačati.
Oglasi v "Ameriški Do Riovini" imajo vedno dober vspeh.
^~MALI OGLASF
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
(w. f.)
PASOVI ZA KILO
Elastične nogavice
Imamo jih najboljše in po zmernih cenah
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
Tel. KEnmore 0031.
PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU
(p.)
^IIIIIIIIITIIIIITTIIIITTr
Lastnik mora iti iz mesta
Prodati se mora bungalow, 5 sob, blizu Lake Shore bulevarda, velik lot, garaža, pripravna za dva avtomobila. Takoj plačate $700.00, ali lot v zameno ali avto. Oglasite se na 18200 Neff Rd. Tel. KEnmore 4415-J. (144)

Pohištvo
naprodaj, kompletno za 5 sob, se proda zelo po nizki ceni 1246 Adison Rd.	(14G)
Dekle
išče delo, da bi varovala otro-j ke ali pa za hišna opravila. E. 74th St.	(145
Grem v Chicago!
V mesecu juliju odpeljem s Svojim trukom v Chicago in Milwaukee. Kdor ima kaj poslati v ta mesta ali želi, da mu Pripeljem od tam, lahko to sto-ri sedaj za polovično ceno.
John Oblak
1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730.
Stanovanje
8e odda, jako pripravno za ma-lo družino. Tri sobe spodaj, vpraša se na 6124 Glass Ave. v Pekariji.	(145)
Iz urada dr. Carniola Tent 1288, The Maccabees
Pozor, člani! V nedeljo, 22'. Junija, bo društveni piknik, in ker bo tudi redna društvena se-se, bo slednja pričela točno 8. uri zjutraj. Prosi se vse clane, da to upoštevajo in obenem se jih vabi, da se udeležijo piknika. Sobratski poprav — John Tavčar, tajnik.
Stanovanje
se da v najem, hiša sama za j sebe, 6 sob, elektrika, klet, cena $22.00 na mesec. Pozve se j na 6414 St. Clair Ave. (145)
Kdor želi
lepe kokoši, od 4 do 6 funtov težke po 30 centov funt, lepe piščance po 34 do 42 centov funt, sveža svinjska plečeta po 20c funt, dobi to pri
Anton Ogrinc
Slovenski mesar 6414 St. Clair Ave.
Naprodaj
so mladi psi volčjaki, nemške pasme. Jako nizka cena. 6614 St. Clair Ave.	(145)
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 HIPPODROME BLDG. RIAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 18Sth SI.
Cleveland, Ohio;
Naznanja rojakom te okolice, da izvriuje yae y notarsko stroko spadajoče posle.
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov.	(f)
Imate čas?
Ljudje imajo toliko o p r a vila. Gospodinja, mož, ki dela vsak dan, trgovec—nihče nima preveč časa, da si preskrbi stvari, ki jih potrebuje.
Zaposljena gospodinja napravlja obiske in kupi mnogo stvari po telefonu. Mož, ki dela trdo vsak dan, telefonira in si prihrani marsikak korak. Prodajalec pokliče osebe, ki jih želi videti in ki njega žele videti, ko pride tje. Vprašajte kateregakoli izmed teh, če se hočejo iznebiti telefona in vsak bo rekel, da ne. Telefon vam mnogo več prihrani, kot vas pa stane.
The Ohio Bell Telephone Co.
Vabilo -ssSc'
NA
PIKNIK
ki ga . priredi
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUR
V NEDELJO 22. JUNIJA
NA MOČILNIKARJEVI FARMI
Piknik se vrši na zelo krasnem prostoru, med košatim drevjem na White Road
Prav vljudno vabiit^o slavno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetijo v največjem številu. Posebno pa prijazno vabimo sosedna kluba: Euclid Rifle in Rainbow Hunting Club, da se udeležite teg-a piknika, in se zabavate z nami v senci košatih dreves.
Vsega bo dovolj na razpolago, za lačne in žejne in tudi pristnega ohajčana ne bo manjkalo. Za plesažcljnc bo pa igrala izvrstna godba Kalister trio. Posebna zabava pa bo z neke posebne vrste streljanjem, kjer bo lahko vsak streljal.
Truk bo stal pred Slovenskim Narodnim Domom ns> St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. Kcdor nc more z avtomobilom, gre lahko na truk.
Na veselo svidenje v nedeljo vas vabi
odbor.
VABILO!
VABILO!
FromWashei-toIroner in lOSeconds
The 1900Whirlpool WO
WASHER and IRONER quick Change Combination
Te vrste pralni stroj je preurejen tako, da se mesto ovijača nadomesti likalnik, kateri brezhibno funkcijonira.
Nova iznajdba je velika Ugodnost na prihranitvi časa in z lahkoto storjeno delo.
Potrudite se oglasiti pri nas in ogledati tovrstni pi-alni in likalni stroj.
Toplo se priporoča
ANTON DOLGAN
HARDWARE 15617 Waterloo Rd.
Telefon KEnmore 1264-J
NA
PIKNIK
katerega priredi
društvo "Mir" št. 142 in društvo "Loyalites"
št. 590 SNPJ ta skupni piknik se vrši
V NEDELJO DNE 22. JUNIJA, 1930
NA ŠPELKOTOVI FARMI
Tekma v kegljanju med društvom "Loyalites" in "Vipavski Raj." Ženska tekma, dva dobitka za najde-belejšo in najsuhejšo.
Dirka mladih dečkov, en dobitek: bat, baseball in kapa. Najboljša priprava za domačo zabavo. Se vljudno priporoča
Odbor.
V SPOMIN

Dve sobi
se oddasta za fante, vsaka za sebe; elektrika, voda in kopališče Vprašajte na 1172 E. 58th St.
(144)
ženska
bi rada dobila delo za hišna opra- : vila ali pa delo v restavrantu. Vprašajte na 1422 E. 63rd St. 1
(144)
- ---
Odda se
stanovanje, obstoječe iz petih sob, kopališče. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., v trgovini.
(147)
MLADENIČI—MOŽJE!
Obleka po vaši meri
Mi vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki.
EL $£5.00
Naročite
si obleko pri nas
ali suknjo
Delo jamčeno
JOHN MOČNIK
6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
Telefon: RAndolph 3131
(F.)
fyTTTTTTTTTTXTYgTTYTTTTXTYl
IlllllllllllllllllllllllllllUliill
VABILO
na
PIKNIK
katerega priredi
DRAMSKO DRUŠTVO "BALKAN"
v nedeljo, dne 22. junija, 1930
PRI MR. ŽELEZNIKARJU NA JENNINGS RD.
Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti v največjem številu. Truck odpelje izpred "Slovenske Delavske Dvorane točno ob 1:30 uri popoldne in sicer brezplačno. Za.|ačno se bo dobilo dobro gnjat in za suha grla po' tudi kaj dobrega. Igrala bo domača godba.
K obilni vdeležbi vas vabi
Odbor "Balkan."
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN
NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Štampfel
ki je umrla 20. junija, 1929.
Ljubljena soproga in mati: Leto dni Te že krije črna zemlja, toda naše solze se še niso posušile. Vsak dan se Te spominjamo in objokujemo našo tako težko izgubo. Toda Tvojih milih oči, Tvoje dobre, materinske roke ni več med nami. Edino spomin nam je še ostal in Tvoja draga podoba ostane v srcih Tvojega soproga in Tvojih otrok za vedno. Počivaj v miru.
Joseph Štampfel, soprog.
Joseph, Robert in Edward, sinovi.
Joseph Košmerl, brat.
Cleveland, O., 19. junija, 1930.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan.) 1258 Union Trust Bldg. E. 9th in Euclid Ave. Telefon Main 72$0.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244
"Vi se šalite. Toda, kaj bi bilo, če bi vas poslušal in potlačil zadevo?"
"To me prav malo briga, kaj bi bilo v tem slučaju."
"Boiskoran bi prišel vseeno pred porotnike."
"To je mogoče."
"Vsak drugi bi prav tako nabral dokaze njegove krivde, kakor sem jih jaz."
"To je pa še vprašanje. Sicer pa kdo drugi ne bi toliko gledal, da dokaže Boiskoranovo krivdo, temveč da razjasni to zagonetno misterijo."
"Nu, kaj je jaz nisem razjasnil?"
Gospod Daubigeon se mu je ironično naklonil ter rekel:
"Jaz vam čestitam. Mislim, da morate imeti božanski občutek, ker poznate skrivnosti vseh stvari. Vi ste res izbor ni v takih preiskavah, toda jaz sem starejši v tej profesiji kakor ste vi. In čim bolj premišljujem ta slučaj, tem manj ga razumem, če vam je vse tako natančno znano, mi torej povejte, kaj bi bil motiv tega zločina? Kje bi bili tukaj Jakobovi interesi? — Rekli boste, da je sovražil grofa Klavdija. Nu, čeprav, toda to ni noben odgovor, čakajte, vprašajte za trenotek svojo vest. Toda ne. Nihče ne mara izpra-Sevati vesti."
Gospod Galpin je pričel na tihem obžalovati, da je prišel k Daubigeonu.
"Sodišče se ne briga in ne povprašuje po tem," je rekel.
"Sodišče ne, toda morda se bo porota za to brigala. Porotniki so včasih možje zdrave pameti."
"Porota bo obsodila Boiskora-na brez pomišljanja."
"Nu, na to nočem priseči."
"O, prisegli bi, če bi vedeli, kdo bo govoril in obtoževal Jakoba Boiskorana."
"Kdo?"
"Kdo?"
"Prosekucijo bo zastopal generalni pravdnik Gransiere.
"Ah!"
"Menda ne boste hoteli zanikati, da je to prvovrsten jurist in izboren govornik?"
"O, Bog obvari, da bi zanikava] njegove ekscelentne zmožnosti ! On je izvrsten govornik in vselej zadene svojega moža. Toda ne pozabite, da ima Jakob tu-
di sijajne branitelje."
"O, gospoda Magloirea se ne bojim."
"Kaj pa Folgata?"
"Hm, to je mlad človek, ki ne pride v poštev. Bolj bi se bal ^ odvetnika Lašanta."
"Ali vam je poznan načrt obrambe?"
Tukaj je bilo mesto, kjer je Galpina čevelj žulil. Toda Galpin ni hotel tega pokazati in je rekel:
"Ne, to me malo briga. Boi-skoranovi prijatelji so hoteli iz-prva kovati kapital iz Kokoloa, toda so se potem premislili in opusi li to namero. Tega sem si svest. Policijski agent, katerega sem nastavil, da pazi na Kokoloa, mi je javil, da se dr. Sei-gnebos nič več ne briga, zanj.
Gospod Daubigeon se je sarkastično nasmehnil in rekel:
"Pazite in nikar preveč ne verujte videzu! Opravka imate z bistroumnimi ljudmi. Jaz sem vam vedno pravil, da je morda Kokolo glavna vzmet tega stroja, že samo dejstvo, da bo Gransiere govoril za prosekucijo, bi vas moralo napolnjevati s strahom. Recimo, če on ne bi uspel, bo očital vam, češ, da vaša preiskava in zaključki niso sloneli na dejstvih, in tega, vam ne bo nikoli odpustil. In vi veste prav tako dobro kakor jaz. da mu lahko izpodleti."
Galpin je videl, da ne more ničesar pridobiti, če nadaljuje s tem pogovorom, zato je rekel:
"Bilo kakor bilo, vedno bom vedel, da delam po svoji vesti.''
Nato se je naglo poslovil, da ne bi čul Daubigeonovega odgovora."
Toda Galpin se je sedaj zaman boril s svojimi občutki: izgubil je samozavest in vero vase. Daubigeon mu je pokazal novo nevarnost, katere dozdaj ni opazil. In kakšno nevarnost! Morebitno za mero enega najslavnejših francoskih pravnikov, ki nikoli ne pozablja in ne odpušča.
Nobenega dvoma ni, da bi Gransiere, če podleže, rekel:
"Jaz sem moral zaključiti svoje argumente na podlagi vašega dela in preiskave. Obsodbe pa nisem mogel izposlovati zato, ker je bilo vaše delo pomanjkljivo. Vi ne razumete svojega posla!"
In tako bi prišlo mesto povišanja, premeščenje kam na Kor ziko ali v Alžir.
Gospod Galpin se je zgrozil ob tej misli. Pričel je zopet razmišljati o položaju, toda vedno se mu je spet ponavljalo eno vpra-
SAMO ZA EN LAS
Spisal GABARIOU
u "Ameriiko Domovino' A. BABEC.
j
ČAS PRESKUŠA VSE STVARI
Načrti mož so narejni in uspejo ali se zrušijo v 25 letih. Smernice narodov se skažejo ali se izjalovijo v 50 letih. Čas jih preskuša vse.
Ta mesec je minilo enoinosemdeset let, kar je bila ustanovljena v Clevelandu Society for Savings, da poda narodu zavod, kjer bo njih denar varen in produktiven. Druge banke, mutual tipa v starejših okrajih dežele, so uradovale uspešno eno stoletje in več. Vse so prestale izkušnjo časa.
Gotovo se vam bo dopadla varnost, ki jo je preizkušal čas, način dovoljnih obresti in prijazna, vljudna postrežba pri Society for Savings.
^^	Incorporated 1849
in the C£itxj of <2Tlet?tlan6
public Square	(
VLOŽITE PRIHRANKE V HRANILNICO
Izletni dan 4. julija, 1930
S. S. P. z. na Pintarjevi farmi
POZOR! Izjemne cene!
Sedaj, ko smo odprli podružnico, bemo imeli vsak petek sledeče cene:
Ena steklenica popa 5c, ENA ZASTONJ, kdor jih kupi 100 steklenic, jih dobi J00 ZASTONJ.
Dalje so stalne cene na: Mleko 10c kvort, velika steklenica popa 10c, sladoled 35c kvort. Za piknike in druge prireditve: Pet galonov sladoleda $5.00, brick, rezan $1.30 galona, pop zaboj 24 steklenic 55c. Mi prodajamo tudi dvojni sladoled, kot 5c, eden 3c. Te cene veljajo za obe trgovini.
GORENC CONFECTIONERY
1435 E. 551 h St.	1130 E. 68th St.
Telefon: ENdicott 9716
Tiste stopnice v klet!
VABILO k PIKNIKU
ki ga priredi
"CARNIOLA TENT," ŠT. 1288 THE MACCABEES
V JUGOSLOVANSKEM DELAVSKEM DOMU NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
V NEDELJO, 22. JUNIJA
Pot do piknika: Vzemite cestno železnico z napisom St. Clair-Nottingham do konca. Od tam bo vozil tovorni avto do prostora piknika. Člani in prijatelji so vabljeni, da se gotovo poslužijo te ugodne prilike za razvedrilo in zabavo.
Veselični odbor.
Stopnice, ki peljejo od dela do skrbi, se nikdar ne izra bijo. Vi pa! In to je vzrok, da bi morali imeti avto matični grelec za gorko vodo v hiši.
Kolikokrat namerite svoje trudne korake doli k grelcu za vodo in zopet navzgor? Ali ste se kedaj opazovali— in šteli milje pota, ki ste ga napravili, da ste se preskrbeli z gorko vodo? Nepotrebna pota, pota, ki si jih boste prihranili, kakor hitro bo
avtomatični grelec za vodo
v vašo hišo postavljen. Kakor hitro boste videli zado-voljnost, imeti gorko vodo v vsaki množini, ob vsakem času, se ne boste nikdar več povrnili na stari sistem. Odločite se! Ako pokličete po telefonu, bo prišel k vam izvedenec v grelcih za gorko vodo, ki vam bo (vse natančno razloži kupno ceno in vporabe.
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, molkih ln iensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki Je z uspehom zdravil tisoče lludi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje ill, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Če se aaotki zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist
Soba 4.02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
THE CLEVELAND HEATER CO
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam za obisk moje slaščičarne, kjer boste dobili vseh vrst cigar, cigaret, sladoleda, iolske potrebščine in tudi grocc-rijo. Prijazna, domača postrežba.
BOulevard 1616
1900 w. um S t
ALBIN FILIPIC, 15319 Waterloo Rd
"Prosim vas, doktor, zdaj me nikar ne izprašujte. Dajte mi čas, da zberem svoje misli. Ne, prepričan sem, da gospod Boiskoran ni lagal in verjamem, da je bila grofica Klavdijeva njegova ljubica. Ne, on nas ni potegnil ; v noči požara je imel res sestanek z grofico. Ali nama ni Marta povedala, da je 'šla njena mati one noči ven? In kam naj bi šla drugam, kakor na sestanek z Boiskornom?"
Za trenotek je umolknil:
"Nu, kar naprej," ga je bodril zdravnik, "le mirno nadaljujte."
"I, nu, lahko je mogoče, da ko je ona zapustila Boiskorana, da je začela igrati usoda.svojo uso-depolno igro. Jakob nam je povedal, kako so pisma, ki jih je sežgal, naglo zaplapolala, in sicer s takim plamenom, da se je ustrašil. Kdo ve, če ni kaka if-'kra zanesla ognja v slamo? V tem slučaju se je Jakob trudil, da bi pogasil ogenj. Njegov trud je bil brezuspešen. Ogenj se je vedno bolj širil. V tistem tre-notku je prišel iz gradu grof Klavdij. Jakob si je mislil, da je bil opazovan in spoznan. V duhu je že videl razdrto svojo poroko, svoje življenje uničeno, svojo srečo razrušeno; izgubil je glavo, ustrelil na grofa in zbežal."
"Vi se motite pri svojih domnevah," je rekel zdravnik. Nato si je popravil očala na nosu in dejal:
"Nikoli nisem mogel verjeti, da je grofica sama streljala na svojega moža. Zdaj vidim, da sem imel prav. Ona ni izvršila tega zločina direktno, pač pa ga je izvršila indirektno."
"Oh!"
"Ona ne bi bila prva ženska, ki bi to storila. Kar se meni dozdeva, je to: grofica si je naredila ves načrt, preden se je sestala z Jakobom-. Ob tem času je bil že morilec na svojem mestu. če bi se nji posrečilo spet pridobiti Jakoba nazaj in ga zopet privezati nase, bi njen sozarotnik lepo mirno odložil puško in šel spat. Ker pa ni m o g 1 pregovoriti Jakoba, da bi raz-drl svojo nameravano poroko, je dala gotovo znamenje, nakar je morilec podteknil ogenj in streljal na grofa."
Mladi odvetnik pa ni bil take trdno prepričan o tem.
"V tem slučaju bi se morilec bolje pripravil. Zakaj je imel puško nabito z malimi šibrami?':
"Njen sozarotnik pač ni imel dovolj pameti, da bi bolje ve del."
"Kaj," je vzkliknil Folgat, "še vedno Kokolo? Vi imate Se vedno njega v mislih?"
Dr. Seignebos se je potrkal s koncem prsta na čelo in odvrnil:
"Kadar je enkrat prišla senile notri kaka ideja, tudi ostane tam. Da, grofica je mela sozarotnika, in ta sozarotnik je Kokolo. In čeprav nima dovolj pameti, vendar lahko vidite, da ima bebec dovolj spoštovanja do nje."
"če je res tako, kakor pravite vi, doktor, ne bomo nikoli dobili ključa te zadeve, kajti Kokolo ne bo nikoli priznal."
"Nikar ne prisegajte na to."
Takrat je zdravnika prekinila njegova služkinja, ki je vstopila in rekla:
"Gospod, spodaj je orožnik, ki je privedel nekega moža, katerega bi rad oddal v bolnico."
"Naj pride gori," je odvrnil zdravnik.
"Da, za to je en način," je ponovil zdravnik. "Pazite sedaj!"
V tem trenotku se je zaslišal na stopnicah težak korak; v naslednjem hipu se je pojavil orožnik, ki je držal z eno roko vijo-
lino, z drugo pa je podpiral neki ubogi človeški stvor, o katerem se je na prvi pogled videlo, da komaj hodi.
"Goudar!" je zablisnilo skozi Folgatove možgane.
Bil je res Goudar, ampak v kašnem stanju! Njegova obleka blatna in raztrgana, oči motne, njegova brada in ustnice pa pokrite z belo peno.
"Stvar je ta," je rekel orožnik. "Ta individij je igral na vijolino na dvorišču naše postaje; mi smo gledali skozi okna in poslušali, ko ga je nenadoma vrgla božjast na tla, kjer se je pričel valjati in zvijati, pri tem pa tako strašno tuliti kakor stekel pes, da je bilo človeka groza. Nesrečneža smo dvignili in se daj sem ga privedel k vam."
"Prav; pustite naju zdaj sama ž njim," je rekel zdravnik.
Orožnik je odšel, in čim so se zaprla vrata za njim, je Goudar vzkliknil:
"Božja strela, kakšen poklic! Samo poglejta me, gospoda! Kaka sramota, če bi me moja žena videla v takem stanju!"
Po teh besedah je potegnil iz žepa robec, si obrisal obraz ter vzel iz ust košček mila.
"Nu, že prav, že prav," je rekel zdravnik, "ampak božjastnega človeka ste igrali tako iz-borno, da ste takoj (premotili orožnika."
"Da, prokleto dober trik, fes, na katerega sem lahko ponosen."
"Sijajen trik, kajti zdaj vas lahko spravimo v bolnico. Prišli boste v isti oddelek, kjer je Kokolo in jaz bom prihajal vsako jutro k vam. Zdaj pa lahko delate, kakor veste, da je prav."
"Ne bojte se zame," je dejal detektiv. "Imam že svoj načrt."
Nato se je obrnil k Folgatu in pripomnil:
"Zdaj bom sicer jetnik, toda za vse je poskrbljeno. Detektiv, ki sem ga poslal v Anglijo, vam bo točno poročal, kako in kaj. Dalje vas prosim neke usluge: svoji ženi sem pisal, naj naslovi vsa moja pisma na vas, vi jih pa pošljite meni po doktorju Tako, zdaj pa sem pripravljen, da postanem Kokolojev vrstnik in tovariš, zakaj povem v a, m, da si hočem prislužiti hišo x Vinski ulici."
I)r. Seignebos je podpisal listino za sprejem goslarja v bolnico, nakar je poklical orožnika ter mu naročil, naj odvede "ubogega vraga" v bolnico.
XXVI.
Državni pravdnik Galpin je delal z mrzlično naglico dalje. On ni nikoli pomislil, da je bil jetnik, Boiskoran, nekdaj njegov prijatelj in da je bil on Galpin, tolikokrat deležen njegove gostoljubnosti. Ne! On je videl pred seboj samo eno: da se je lotil nevarne in kočljive zadeve, v kateri pa sijajno napreduje. V duhu je že videl svojo promocijo in upal je, da postane sodnik v Bordeauxu, Lyonu ali celo v samem Parizu.
S takimi rožnimi mislimi je zaspal. Ko je naslednjega jutra vstal, se je pojavil na ulici še bolj okorel, še bolj ponosen in samozavesten, kakor je b i J običajno.
Najprej je šel k državnemu odvetniku. Tega je našel med njegovimi knjigami, kakor navadno. Galpin je položil svojo usnjeno aktovko na mizo in vprašal:
"Nu, moj djragi gospod, ali ste slišali odlog sodišča? Tak kdo je imel prav?"
Gospod Daubigeon je skomig- i nil z rameni in rekel:
"I, nu, jaz sem seveda stari bedak."
šanje, na katero ga je Daubigeon opozoril: kakšen dobiček naj bi imel Jakob od tega, da bi storil tak zločin?
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.