Niročnina za kraljevino SMS
'.Mesečno 30 K. Letno 3G0 K.
Inozemstvo: ■Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsia ta. enkrat 2 K, večkrat popust.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 3C0-Uprava:
Marijin trg 8._____ Telefon	44»
Rokopisi se ne vračajo. H prašanjem je priložiti znamko za odgovor.
h razmejitvene komisije na severni meji.
Maribor, 16. julija (Izv.) Nemški delegat razmejitvene komisije zahteva, naj se ,od treh tehniških oddelkov, ki opravljajo razmejitvena dela od Kokošnjaka do Radgone, odpeljeta dva oddelka na Koroško. Tej zahtevi se je popolnoma opravičeno uprla naša delegacija, ki vztraja na svojem stališču, da je iz
gospodarskih in finančno-politiunk razlogov ter tudi radi konečne ure-■111 v e medsebojnih sosednih odno-vajRv mnogo važneje, da se najprej ‘Jovri-s v vseh podrobnostih razme-''jltvfjia dela na štajerski črti. Cim bi si. i ičelo delo na Koroškem, bi se xi'.na ob enem preseliti razmejitvena komisija iz Maribora v Belo. gVnttsstitev sedanjega sadeža raz-i itj.^/ene komisije bi imela za posledico, da bi se dela tehničnega oddelka, ki bi ostal na sedanji štajerski Jr?i s komisijo Izredno otežkočila in *vs!ei tega tudi zavlačevala, neglede ilke gmotne stroške, ki bi bili
spojeni s poslovanjem z oddaljenim sedežem komisije. Vsi ti vidiki vodijo našo delegacijo, da odklanja vsako premestitev sedanjega sedeža komisije, dokler ne bo dokončano delo na štajersko-jugoslovanski meji. (Op. ur.! Iz te nemške zahteve je razvidno, da se nemški delegaciji zelo mudi priti do končno veljavnega zaključka v še vedno odprtem koroškem vprašanju. S tem bi radi prejudicirali vsem" eventualnostim bodočnosti, ker se pa naš delegat general Plivelič upira nemškim nakanam, ne bi bilo prav nič čudnega, ako bi pričeli nemški listi v prihodnjih dneh očitati našemu delegatu, da mu manjka čut do koroških Slovencev, češ, da jim s svojim postopanjem onemogoča mirno notranji razvoj itd. itd. Gospodje naj pa skrb za naše zasužnjene koroške brate le mirno prepuste Jugoslovenom sa-
mim,
:
mške vesti o ustavitvi prometa na progi Tflaribor-Ljutomer.
I
uu
naj, tiS, julija!* (Izv.) Iz Beo-
r.~u’ je dospela semkaj uradna vest, £'* 5 dosedaj še nepojasnjenih vzro-‘č’ rometno ministrstvo še vedno - lilo iz Ljubljane poročila o za-rekinjenja našega prometa na i meji, — S to izjavo beograjske ,y’ade pa dunajska vlada ni zadovoljna, ktr je ona že skozi dalje časa urgi-rala ureditev tega vprašanja v Beogradu in v Ljubljani, .Vsled tega je DJ.! prometni minister primoran usta-sHi jugoslovanske vlake med Ljuto-
merom in Mariborom na progi Spil j e-Radgona — K temu se od železniško-tehničnega oddelka poroča, da se razmejitvena dela na Štajerskem ugodno razvijajo ter da vzroka prekinjenju železniškega prometa nikakor ni iskati v morebitnem sporu med obema državama.: To so le majhna nesporaz-umljenja med deželnima vladama v Gradcu in v Ljubljani, ki pa se bodo, kakor je upati, y. najkrajšem času odstranila«	;	,	'V;.
Tendencijozne nemške vesti o Petrovem ' d nevu v Beogradu.
Dunaj, 16. julijja. (Izv.) Tukajšnji J,,>m ..mistični list „Die rote Fahne“ je "bjavil danes neko baje zasebno vest Beograda, da je bivši prestolonaslednik Jurij se udeležil povodom proslave rojstnega dne svojega očeta,
kralja Petra I., slovesne maše v polni paradi. Nenadni prihod princa Jurija je vzbudil v Beogradu velikansko pozornost, O nenadnem njegovem prihodu je vsem listom najstrožje zabranjeno pisati,	;‘i	•
. TIAJINSTVENE KUPČIJE Y LONDONU.
London, x6. julija.- (Izv.) O razgo-šjOiru med Valerom in Lloyd Georgom se čuva naj strožja tajnost. Včeraj ji imel tudi ulstrski predsednik Craigh •ogovor z Lloydom Georgeom, nakar K' pozval svoje tovariše ministre, da ,'-Ako>j pridejo v London,
;'&SKA .V DENARNI, jZADREGI.
London, 16. julija, (Izv.) Guverner :^e narodne banke se,nahaja na po-.■ 'vadiju v Pariz in London zaradi nafte !.ia večjega posojila za Grčijo« Na-rt>d^a bajika je dala grški vladi predam ;v znesku 15 milijonov drahem,
OBSOJENI NEMŠKI ČAST- f NIKI IN VOJAKi.
■ 'f iPariz, 16. julija, "(Izv.) „MatinM po-da je vojno sodišče v Lille obsodilo več nemških' častnikov, podčast-f ’kc.v ?n vojakov zaradi vojnih zloči-Neki polkovnik je bil radi lat-Vfne zlatnine obsojen na pet let ječe, ,Mfot*ko neki stotnik radi tatvine po-Jiii./a;' 4 podčastniki so bili radi na-jfcifitftv, izvršenih nad civilnim prebi-,V; .stvom, (obsojeni y6ak na dve leti jjeis, ,	1 (
jPpopaiii med rdečimi arditi in fašisti.
Po vseh'
mestih’ Italije se pojav-
Hja-jo rdeči arditi, katere poskušajo se-<Ve' a fašisti uničiti, prišlo . do lmdih spopadov, posebno v Viterbu. kjer se Je dvignilo tudi prebivalstvo in nasto-iic f roti fašistom z orožjem. Iz Rima jt dospela četa orožnikov in ustavila J;	očjo oboroženega meščanstva
Mal' ^šistov, katere so prisilili h pre-dajj,orožja in jih , , „ aretirali. — pro_ .Jetarstvo je zelo razburjeno in je po-•M	komisije k ministrskemu pred-
le . ii lru, ki ]e seveda obljubil, da ukre-V-IC potrebno, da se napadi ne po-,r-c,rijo. Velik vtis napravlja tudi vest. da jmajo rdeči arditi že svojega '■* fcu upnika v parlamentu v osebi po S& M; gmsa.
Ir
Fašisti proti miru.
sestanku fašistov, kjer
/Na sestanKu lasistov, kjer sc je fSiž:,').ivljalo o sklenitvi miru z na-<sPr,'.1mmi strankami, se je sprejela rc-soh-ieij-^ da se smatra ta predlog za • ’^*u;;ijen. Posam^-nim kraievnlm f«t-
šistovskim zvezam je dovoljeno sklepati v sporazumu z vodstvom premirja z zmernejšimi delavskimi organizacijami. Sprejete'so bile nadalje resolucije, v katerih se pozdravlja reške fašiste, ki so zasedli luko Baroš.:
Nezadovoljnost lichtensteinske lili-rL ; putanske kneževine.
■ „Politische Korrespondenz" do-znava, da je odstopil poslanik lichtensteinske kneževine pri avstrijski vladi princ Edvard Lichtensteinski. Formalni povod za njegov odstop je iskati v nerešenih’ političnih vprašanjih' ki se tičejo lichtensteinske kneževine*. Vodstvo poslaništva kneževine Liclitenstein je ad interim poverjeno dr, Adolfu Baldagu,
Clemenceau pod vplivom Lloyd •'U"	Georgea.
^ „Matin“ nastopa zoper očitke, ki jili je danes priobčil list „Times“ zoper Lloyd Georgea in obtožuje 'Cie menceaua, da je stal med mirovnimi pogajanji popolnoma pod vplivom Lloyd Georgea,
Grof Karoly in knez Windischgraz.
„Arbeiterzeitung“ objavlja pismo grofa Mihaela Karolyija, ki ga je ta -poslal iz Splita peštanskemu listu „Magyar Ujsag“, v kateri označuje grof Karolyi izjave kneza ,Windiscn graza v narodni skupščini, s katerimi obdolžuje grofa Karolyija raznih ne pravilnosti za lažnjive in poživlja, naj se mu nepravilnosti dokažejo«
Zastoj V naših trgovinskih pogajanjih z Italijo.
Včeraj :n danes se niso vršila pogajanja glede trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Delovale so samo nekatere sekcije. Italijanski poverjenik Lucioli je zbolel, tako da je sinoči moral zapustiti Beograd in se ie v svrho lečenja podal na primorje
ZNIŽANJE ŠTEVILA MARI* BORSKE POLICIJE.
Maribor, 16. jul. V svrho znižanja staleža mariborske policije je deželna vladi' deloma stalno, deloma začasno 1	>jila več red" icv tuk.
polici jsl'	omisarijata. 'in ;vpo-
koiitvai -o sledile še gc.
ZAPRISEGA MARIBORSKEGA ŽUPANA.
Maribor, 16. jul. (Izv.) Vesti raznih listov, da se bo vršila zaprisega mariborskega župana Alojza Grčarja v soboto, niso bile točne. Mariborski župan bo sicer v kratkem zaprisežen, vendar pa dan Še ni natančno določen.
USTAVLJEN TRANZITNI PROMET V RADGONO.
Avstrijci so ustavili naš tranzitni promet z Maribora preko Špilja v Radgono, češ, da se z naše strani niso izpolnile nekatere točke zadevne pogodbe. Čudno je, da Avstrijci še vedno nemoteno vozijo iz Maribora v Celovec. Ker so Avstrijci ukinil naš promet iz Št. lija do Radgone, je obratno ravnateljstvo južne železnice odredilo, da odhaja vlak iz Št. lija v Maribor eno uro pozneje kakor doslej in sicer ob 14.40. Na ta način morejo tudi potniki, ki se pripeljejo iz Radgone do Špilja, peš doseči zvezo k vlaku, ki odhaja iz Št. lija proti Mariboru.
ZDRUŽITEV ČEŠKOSLOVAŠKIH NARODNIH SOCIJALISTOV Z DESNICO SOCIJALNE DEMOKRACIJE.
Praga, 16. jul..(Izv.) Med voditelji češkoslovaških narodnih socijali-stov in desnico soc. demokratske stranke se vrše pogajanja radi osnovanja enotne stranke.
ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA.
Praga, 16. jul. (Izv.) Češkoslovaški minister za trgovino dr. Hoto-vce je izjavil zastopnikom časopisja, da bo češkoslovaška - grška trgovinska pogodba v najkrajšem času podpisana. Na vprašanje novinarjev glede trgovinske pogodbe s Poljsko je omenil, da so predpriprave v najboljšem teku.	V,
LETNI PROGRAM ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA.
Praga, 16. juL (Izv.) Poloficijozno glasilo »Pragčr Presse« javlja, da je izvršitev letnega programa češkoslovaškega parlamenta zagotovljena.
MASARVKOV SPOMENIK V OLOMUCU.
Praga, 16. jul. (Izv.) Prvi Masa-rykov spomenik bo postavljen v najkrajšem času v Olomucu.
ČEŠKOSLOVAŠKO - BOLGARSKO ZBLIŽANJE.
Praga, 16. jul. (Izv.) »Tribuna« poroča da se je osnoval v Varni odbor za Češkoslovaško bolgarsko zbližanje.
PRAVOSLAVNA ŠKOFIJA V.
KNINU.
Beograd, 15. jul. (ZNU) Iz.Knina je došla brzojavka, ki zahteva, naj se v Kninu ustanovi episkop, bogoslovje in cerkveno sodišče.
SOKOLSKA SLAVNOST V ČAST POSLANIKU KALINI.
Sarajevo, 15. jul. (Včeraj je priredil sarajevski »Sokol« češkoslovaškemu poslaniku Kalini lepo bakljado kot staremu borcu ::a svobodo Bosne in Hercegovine.
POTEK KONFERENCE NASLEDSTVENIH DR2AV V RIMU IN CEHI.
Praga, 16. julija. (Izv.)' „Prager Presse“ prinaša daljši članek od svojega čehoslovaškega sotrudnika v Rimu, poslanika dr. Kybala o konferenci delegatov nasledstvenih držav v Rimu. Doslej so rešena sledeča vprašanja. Razdelitev arhivov, razdelitev fidejkomisov, penzije civilnih in vojaških uslužbencev, zaračunavanje zaostalih davkov, razdelitev fondov privatnih zavarovalnih družb in še nekaterih drugih vprašanj. O ostalih vprašanjih, o katerih se je v splošnem že razpravljalo na konferenci, se bodo pogajanja nadaljevala pričetkom oktobra in trajala do Božiča. Ker v ostalih vprašanjih ni načelnega nasprotstva, se v krogih delegatov upa, da bo prišlo takrat do hitrega sporazuma.
Viljem protestira proti obdavčenju.
Oblasti v Doornu So odklonile protest bivšega cesarja Viljema zoper njegovo obdavčenja
Dom in očetnjava naj nam bo na®a država. ■
A fen gleddmo zgodovino razvoja posameznih držav, vidimo, da so v zgodovini ostale le one države, ki svojim državljanom niso bile le policijska sila, strog zakon njegovih dolžnosti, temveč države, ki so jim bile predvsem objekt njihove domovinske ljubezni, ki so jim bile očetnjava preko vseh njihovih napak.
Enkrat smo že na tem mestu opozorili na pozitivne države v tem smislu, na 'Anglijo, Zedinjene države sev er o ameriške in Nemčijo, ki so vkljub vsej heterogenosti svojega prebivalstva, vendar iz njega vsled skupne državne zavesti ali bolje rečeno vsled zavesti skupne očetnjave ustvarile jeklene bloke, ki so vzdržali vse krize zadnjih let. Danes bi hoteli opozoriti še i:a dve državi, ki je njih zgodovina najboljša šola za nas in ki se v njej lahko učimo, kako moramo postopati pri izgradbi naše države, da nam bo ne samo nasilna politična vez, temveč obenem tudi očetnjava našim širokim ljudskim masam.
Ljudskim masam pravimo! Ker inteligent bo ostal zvest svojemu prepričanju in narodnemu edinstvu preko vseh težkoč in zaprek ki se mu stavijo nasproti. Inteligenta, ki je pošten, ne bo omajalo v njegovih načelih niti momentana politična situacija, niti napake skupine, ki sc nahaja slučajno na vladi. Maso pa, ki ni niti politično zadosti izšolana, da bi pravilno presodila dalekosežnost svojih dejanj, niti ni v svojih načelih dovolj trdna, da bi ne zamenjavala vlaUe z državo in pti zanikanju vlade ne zašla v zanikanje države in pri tem ne izgubila čuta do rodne grude:- nikdar ne bo v masi vstal čut očetnjave, če bo državi vladala politična grupacija, ki ji je narod v 'vseh svojih bistvih popolnoma tuj.
Danes hočemo pokazati na zgodovino bivše Avstro - Ogrske in jo primerjati z zgodovino Nemčije. Avstrija kljub vsem svojim političnim agenturam in ekspozituram, vkljub svojim številnim državnim koritom, ki so bili polčg Nemcem na razpolago le narodnim izdajicam slovanskih narodov, kljub vsemu svojemu trudu ni nikdar mogla ustvariti avstrijske misli, nikdar, skupne očetnjave svojim državljanom. Vsled tega je bila nujna zahteva zgo-> dovinskega razvoja, da je ob prvi priliki razpadla.
Nasprotno Nemčija. Danes, po svojem porazu, vzbuja Nemčija vsled svoje delavnosti in složnosti za povzdigo svo*e gospodarske in politične moči občudovanje ne samo svojih prijateljev, temveč tudi svojih nasprotnikov. In pri slednjih tudi strah. Nemčija spada danes kljub temu, da je bila poražena in da mora nositi težka gospodarska bremena vojne odškodnine, vendar med najbolj urejene evropske države in njeno gospodarstvo se razvija v pozitivno smer. Ker je kljub široki samoupravi svojih pokrajin s pravilno notranjo politiko in morda v veliki meri ravno vsled obširne svoja upravne avtonomije ustvarila pri vseh Nemcih skupno zavest skupne očetnjave. . ^	■	•
To je Šola, na katerolitofamo danes misliti, ko se pojavlja nov kurz v naši notranji politiki, ki bo morda privedel k boljši notranji ureditvi države, 'kot smo jo dočakali s sedanjo ustavo.
Protič potuje! Če bo zastopal načela, ki bi zmogla ustvariti za vse jugoslovansko ljudstvo skupno očetnjavo, potem pozdravljamo njegovo pot o* vanje. Če pa hoče pod novo firmo nadaljevati stare kupčije, potem naj grd' odkoder je prišel.
Duh bo zmagal in edino duli zatnore ustvariti nam vsem očetnjavo. Forma ne bo prevladala duha.
    .... -	-	1	-	-	    r	 a	-	----------------n— —r
Dementiramo.
Nemški poslanci iz alpskih dežel so, kakor smo že poročali, vložili v nemško-avstrijskem parlamentu na Dunaju interpelacijo radi postopanja jugoslov. oblasti riapram Nemcem v Jugoslaviji z ozirom na določbe sen-žermenske mirovne pogodbe glede narodnih manjšin in so zahtevali represalije. Ker do danes naša deželna vlada teh neresničnih trditev nemških poslancev, ki presegajo vrhunec predrznosti, ni dementirala, hočemo to storiti mi in navesti za danes pravice, ki jih vživajo Nemci v Jugoslaviji na šolskem polju. Samo v Sloveniji — ne glede na Iirvatsko in Srbijo, kjer so tudi nemške šole, imajo Nemci: 1 nemško realno gimnazijo, 2 netpški meščanski šoli, 17 nemških ljudskih šol in 25 nemških vzporednic (katere se po naredbi dež. vlade z dne 20. XI. 1918 ustanove, ako je v razredu najmanj 15 nemških otrok). Torej samo,v Sloveniji, kjer je primerno zelo majhno število pravili Nemcev, imajo le-ti toliko šol. Temu nasproti poudarjamo, da koroški Slovenci nimajo niti ene šole, da Nemci niti tega ne dovolijo, da bi se otvorili privatni slovenski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu, katere bi Slovenci sami vzdrževali in katere so imeli že v stari Avstriji. Taka je torej resnica! Ne Nemška Avstrija, marveč Jugoslavija bi na podlagi gornje resnice morala izvajati represalije. Priporočamo deželni vladi, da v bodoče slične vesti iz Nemške Avstrije takoj demenjira, da ne bo svet mislil, da odgovarjajo resnici,
Preiskava radi atentata na regenta,
Beograd, 15. jul. V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tudi Mihajel Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. Pri svojih izpovedbah je navedel veliko število imen ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval je vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedanji tasliSanci niso izpovedali vsega, zatorej se 00 preiskava nadaljevala. Misli se.
da se bo dosedanji materija! v pogledu atentata še znatno povečal.
LDU. Beograd, 13. iui. Kakor trdijo nekateri v Novem Sadu vedelo za atputai: v. a d :ooo	Med
temi je nt»jve<: MadiarotNotranje ministrstvo je. poslalo t Nori S&d sek* cijskega načelnika Sariča. ki ho za-časiuy vršil dolžnost načelnika uovo-r*.ds’tce policije*
i K. "V
167. štev |
1
v
Cehoslovaški komunisti.
2e parkrat sem imel priliko opozoriti na to, da stoje na Vsczadnje tudi tukajšnji komunisti na tleh češkoslovaško države in da jih ne bo pridobiti za protidržavno akcijo. To pa velja le o masi, nekateri voditelji so očitni iz-podkopovalci države. Seveda so kupljeni za visoke vsote od Moskve oz. od komisarja za srednjo in zapodnoevrop-sko propagando od Bela Kun. Ta je dal poslati na Češko preko Berlina posameznim komunistom — ko jih imena so prišla sedaj na dan — dijamante in briljante (Synck s Prostejova je prinesel 33 velikih diiamautov, Fridrich z Brna jje dobil lf> velikih briljantov, drugi so prinesli del zlatega zaklada, zlate verige, prstane, zlate ure itd.) Posamezniki so dobili visoke svote, da bi delali komunistično propagando. Iti kdo je njen organizator? Ne češki ljudje, temveč dva madžarska juda, ki dobivata od Bele Kun neverjetne svote denarja.
Na ta način hoče izvršiti Madžar !Bela Kun iz Moskve svoj načrt, ki gre za uničenjem češkoslovaške države. Neprestano pošilja na Češko povelja, da naj se dela revolucija, četudi bi ne imela uspeha, dela naj se, ker 'jo Bela Kun potrebuje.
In ker voditelj Čeških komunistov č5r. Šmeral ni delal 'dovolj energično po načrtih Madžara, sc je na zborovanju III. internacionale v Moskvi, ki se je yršilo minule dni, dala vsa moč nad komunisti na Češkem v roke Nemcu Krei-blchu, ki je prikrito priznal, da se moro nemški narod na Češkem le potom socialne revolucije nacionalno osvoboditi. Nemci in Madžari so torej na delu, da razbijejo reubliko, to zahtevajo njihovi nacijonalni interesi. In tem nacijonalnim interesom naj služi češki komunist, ki naj bo zato internacionalen v smislu III, Internacijonale.
Ponavlja se zopet stara igra: Nemci ’(in Madžari) zahtevajo od Slovana internati jonalnosti, da jim gre njihovo nacijonalno seme v klasje.
Že zopet Bulgarija.
h Zadnjili petdeset let je bil Balkan
kotel, kjer so se navadno sku-jnli vsi večji evropski konflikti. Panslavistična carska Rusija je korak ža korakom izpodrivala največjo militaristično državo Turčijo. Šlo je za Carigrad, ki je še danes sporna točka med velesilami. Sedan je rodil združeno Nemčijo in njen imperialistični na-tijonalizem, ki je v družbi z Avstrijo začel stremiti proti Bagdada, Bulgarija je v osemdesetih letih preteklega stoletja dobila na vladarski prestol nemško rodovino K ob užanovv S teni sp je nesreča še povečala. Nemštvo je pričelo propagirati misel Velike Bul-garije, da izzove odpor Srbije, ki jo pa vendar po nesrečni bitki pri Slivnici ni pustilo uničiti. Hotelo je ohraniti spor obeh jugoslovanskih plemen, da si zasigura varno pot v orijent. Od itakrat datira neizprosni antagonizem med Srbi iu Bulgari, ki je nesreča Jugoslovanstva. Ideja Velike Hrvat-ske, Velike Srbije in Velike Bulgarije je bila rojena na tujih tleh, da ugonobi jugoslovansko misel. V svetovni vojni je pognal nemški knez Bulgarije, Ferdinand Koburški, in njegov kabinet Radoslavov, Bulgarijo v vojno, k je za desetletja poglobila plemensko sovraštvo Srbije in Bulgarije,, ki mora danes plačevati grehe tuje politike. Zadnje dni je prinesel vplivni angleški list „Daily Tclegraph“ vznemirljivo yest, da vzdržuje Bulgarija večjo ar-
Kosia Vojanovič:
Ivan Hribar.
Portret v reminiscencah.
V zgodovini poznamo individualistično naziranje, ki trdi, da so genijalne osche povzročitelji in nosilci velikih idej, dogodkov in prevratov. Napoleon, Lincoln, Friderik, Katarina, Voltaire, Rousseau in drugi bi bili primere reprezentantov človeškega rodu. Ljudske množice sicer .niso atomi, s katerimi bi veliki možje razpolagali po mehaničnih zakonih, vendar je vpliv individua na maso neoporečen in je gotovo, da ji lahko sugerira svoj idejni svet, če je tudi morda v duševnem oziru sam produkt svoje okolice.
Naš rod je bil v velikem svetu le malo znan, a vendar ima svojo zgodovino, polno prisrčnosti, ljubkosti in intimnosti, ld se je gibala vedno vzporedno z ostalim, svetom. Bolj kakor pri kateremkoli narodu, je segal pri nas vpliv močnejših osebnosti v kulturne, politične in gospodarske razmere. Zato lahko pokažemo dolgo vrsto pravih kabinetnih slik, ki jih je narod obdajal s svojo ljubcznij.o. Ivam Hribar pride ravno te dni v Ljubljano kot kraljevi namestnik. Hribar pomeni dobršen kos slovenske politične in deloma kulturne zgodovine. V mladosti je bil celo med literati. Nekaj desetletij lahko sežemo nazaj in povsod ca zasledimo v noli-
mado, kakof ji dovoljujejo neuillyski mirovni pogoji, t. j. 33.000 vojnikov, da se vrača Ferdinand Koburški ter da vodi razgovore s Kemalisti in sovjetsko rusko vlado. Vest sama na sebi je precej fantastična in je najbrž nspirirana od angleško-grške strani, [n res čujemo, da podvzame Anglija v družbi z Rumunijo, Jugoslavijo, Grško in Italijo skupen korak v Sofiji •— Francija še molči, kar le dokazuje, da stvar le ni tako nevarna, ko se bori za Carigrad — Anglija, Zagrebška „Riječ“ prinaša y štev. 257 zanimiv razgovor svojega dopisnika z bulgar-skim poslanikom v Belgr^du, Todo-rovom, ki dementira vse alarmantne vesti angleškega lista. Poštne znam-<e z zemljevidom Velike Bulgarije, pravi Todorov, 'so nemške proveni-jence ter jih je dal še napraviti Radoslavov leta 1918, Ta stara zalega bo sedaj razprodana« Svojo miroljubnost pokaže Bulgarija s tem, 'da hoče preganjati formirane čete za vpad v sosednje ozemlje. Kdor formira čete, dobi 15 let ječe, člani pa 7 let. Grče Petrova so ubili sami Macedonci, ker jih je opominjal na nove razmere. Nadalje so reformirali svoj pravopis, da se približajo srbsko-hrvatskemu jeziku* iTako poslanik Todorov. Istočasno poročajo vesti, tla gre ministrski predsednik Stambulinski v tujino, <jer hoče antantne državnike prepričati o korektnem zadržanju svoje domovine. Reklo bi se, uganjati politiko sentimentalnosti, če bi kdo danes le sanjal o ujedinjenju z Bulgarijo, toda tendenca jugoslovanske politike mora ;>iti, 'da se nasprotja med slovanskimi plemeni na jugu vedno bolj zmanjšujejo.
Ukrajinsko vprašanje.
J *'■	'	’ I* }
Te rdnl se pretresa v enem rdelu slovenske žurnalistike ukrajinsko vprašanje in se slika tako, kakor bi bilo to vprašanje plod klerikalizma. Na ta način obrazložiti > vprašanje 30 in večmiljon-skega ljudstva Je pa le nekoliko pre-simplistično. Za razumevanje ukrajinskega gibanja je pa treba nekoliko zgodovinske objektivnosti, to se pravi brez ozira na desno in levo moramo iskati gonilne sile tega vprašanja in gibanja in to nam omogoča le zgodovina. Natančno poznanje minulosti omogoča politično kalkulacijo:, Kaj bo z ukrajinskim gibanjem. Da se nam ne bo pred-bacivala pristranost, povejmo, kako o tem vprašanju sodi priznani znanstve-nik-slavist-zgodovinar vseučilišni profesor v Pragi dr. Jaroslav Bidlo (ni klerikalec!) V svoji razpravi: Historični temelj ukrajinskega vprašanja pravi sledeče:
Ukrajinsko vprašanje Je vprašanje q tem, če so Ukrajinci resnično poseben, samostojen narod in če imajo pravico do posebne samostojne države, temeljem pravice samoodločevanja narodov. Preje je o tem. sodila filologija in druge podobne vede, danes pa postoja splošno prepričanje, da odloča ljudstvo samo o tem, če spada k temu ali onemu narodu. Poljski jezikoslovci morejo še tako prepričujoče dokazovati, da govore Šlon-zaki poljske dijalekte; če pa ti Sami pravijo, da se ne smatrajo za Poljake, je zamanj.ves napor. Isto velja o mfice-donskih Slovanih v vprašanju, kateri so Srbi in kateri Bolgari. V takšnih in podobnih slučajih zgodovinar ni poklican, da bi odločal, ali ravna ljudstvo , prav ali ne, temveč je njegova naloga samo, da obrazloži, zakaj se tako godi, torej n. pr. zakaj se Šlonzak noče smatrati
tični areni. Državni zbor, deželni zbor in poslednjič župan v Ljubljani — njegovo ime je vedno v ospredju. Najlažje se spomnim na njegov značilni ščipal-nik, 'salonsko suknjo z modnimi hlačami ter njegovo — palico in dežnik, vedno umerjeno, kadar sem ga videl ob določeni dopoldanski uri korakati na magistrat. Pot je peljala črez Crevljar-ski most in Mestni trg. Skoraj isto pot je hodil pozneje dr. Ivan Tavčar, njegov naslednik na županskem stolcu. Pred njegovo župansko pisarno je stal njegov znameniti sluga »Zanček,« ki ga je menda poznala vsa Ljubljana. Bil ' je neločljvi adlatus svojega gospoda. Imel je nadvse mojstrsko zaokrožene noge, da ga nisi pozabil, če si ga le enkrat videl.
V kazini, takratnemu središču ljub-ljatiskgega nemštva, je bil župan Hribar zapfsan v črne bukve. Dijaštvo pa je imelo vedno svoj praznični dan, kadar ga je kaka serenada zanesla pred stanovanje Ivana Hribarja, ki so ga naše dijaške duše ovenčale s tajinstveno glorijo. Skrivnostno smo šepetali o njegovem obsežnem znanju slovanskih jezikov. To je pomenila pri mladini, ki jfe bila takrat že nacijonalno probu-jena, vse. ,	.
" V naši politični zgodovini zadnjih desetletij so bile nekaj posebnega državnozborske volitve, ko je propadel Hribar — z enim glasom. Volitve, ki so rc vršile oh ljuti agitaciji, so se morale
Poljaka, zakaj hoče biti Slovak nekaj druzega kot Ceh itd.
Zakaj sc torej smatrajo Ukrajinci za poseben in samostojen narod?
Na Vzhodnoevropejski niiini so pred postankom stare ruske države bivala najrazličnejša slovanska plemena: Polanci, Drcvani, Vjatiči, Radimiči, Sloveni itd. Ti so bili okoli 850 1. združeni v enotno državno tvorbo, Rusijo in po tem imenu so se začeli imenovati tudi njeni prebivalci, kakor so Lučoni-, Zli-čani sprejeli ime po češki državi in so se njihova plemenska imena pozabila. Ime Cehi še ni pomenjalo, da bi bili vsi pripadniki govorili en jezik, na Ruskem je bila pa razlika med narečji posameznih slovanskih plemenov še mnogo večja. Toda na Češkem je postal s časoma jezik vladajočega knežjega dvora literaren jezik in za vzor drugim dija-lektom, dočim na Ruskem ni postal jezik kakega plemena literaren jezik, temveč to je postal od drugod (z Bolgarskega) prinešeni staroslovenski jezik, kot jezik Cerkve. Zato ker noben ruski dijalekt ni postal drugemu vzor, so si ostali vsi dijalekti ravnopravni.
Zgodovinska skušnja uči, da je državno življenje, življenje sorodnih plemen v eni državi, temelj za postanek narodov, ker se vsled dolgoletnega skupnega življenja, v prebivalstvu, ki govori sorodna narečja, razvijajo skupni interesi, tradicije, težnje in ideali in za razjasnjevanje se razvije enotna literatura z enotnim jezikom. Sorodna plemena, ki so se razvijala v raznih državah, ki nimajo skupnih interesov, se ne strnejo v en narod (Cehi in Slovaki, Srbi in Bolgari, Hrvati in Srbi).
Ruska plemena so bila prekratko 1 dobo skupaj, da bi se mogli v njih razviti takšni skupni interesi, ki so znak narodne enote. ,V 12. stoletju je država razpadla na nej>tevilno samostojnih kneževin. Ime je ostalo vsem skupno, interesi so postajali vedno bolj različni. Po tartarskem napadu je odtujitev postala še večja, posebno ko se je Rusija razdelila na dva dela, katera razdelitev je trajala nad poltisočletja. Vzhodno Rusijo so vladali Tartari za-padno litevski knezi. L. 1386 je postal veliki knez litevski, Jazello, kralj poljski, litevska država se je spojevala vedno bolj s Poljsko in zapadna Rusija je postala tako del velike poljsko-litev-ske držve. Na ta način je začela zibelka stare ruske države, dežela. Plonov z mestom Kijevom živeti čisto drugačno življenje kot tisti del Rusije, v kateri je pod tartarskim gospodstvom okoli Moskve nastajala državna tvorba, ki si je vsled vodstva protitartarskega odpora začela lastiti zahtevo vlade nad celo nekdanjo Rusijo. Zapadna, poljska Rusija, mala Rusija, ja stala stoletja gluha za Moskvo, kjer se je začel absolutizem, dočim je v mali Rusiji vladala staroruska svoboda. (Dalje prih.)
Vprašanje jeseniške lekarne. ,
Odgovor ministra za narodno Zdravje m interpelacijo poslanca tov. Drandnerja.
8. marca t. 1. je vložil poslanec Brandner na ministra za narodno zdravje obširno utemeljeno^ vprašanje v zadevi lekarnarja Gradišnika na Jesenicah, kateri je bil vsled nevestnega izvrševanja svojega poklica na škodo' delavstva, včlanjenega v bratovski skladnici kranjske industrijske družbe od strani zdravstvenega odseka za Slovenijo v
ponoviti in pri ožji volitvi je bil seveda izvoljen z veliko večino, ^e dobro se spominjam, da so se takrat po vseli ljubljanskih kavarnah in gostilnah jezili volilci vseh strank nad nemarnim volilcem, ki ni oddal svojega glasu, da bi bil Hribar izvoljen že pri prvi volitvi. Ce se ne motim, je bil takrat tudi operetni kandidat gospod Kunčič, ki je svojim hudomušnim volilcem svečano obljubil, da prežene ljubljansko meglo..
Nekaj let pred svetovno vojno je pričel pihati iz Dunaja ostrejši veter in dogodki svetovne politike so naznanjali prihod hudih sporov. Takrat dunajska vlada Ivana Hribarja ni hotela potrditi za ljubljanskega župana. Slovansko mišljenje in čustvovanje je bilo takrat moderno, a zelo nevarno. Hribar je hodil v Rusijo. Imel je intimne zveze s strujo, v kateri je bil tudi dr. Kramar, vodja Cehov v dunajskem parlament^. Nekoč je bil menda v Ljubljani celo ruski grof Bobrinski, ki je kot emigrant upravljal pred Antonom Kristanom Friderikova posestva v Banatu.^ To Vse-slovanstvo je bilo seveda bolj čustveno, kulturno, a vlada je videla politično nevarnost. Za njim je pričel županovati dr. Tavčar, ki je bil potrjen. Takrat smo opazili duševno nasprotje obeh demokratskih voditeljev. Hribar je imel v nacionalnem oziru širše obzorje kakor Tavčar, ki se je držal domače slovenske grude ter ni Vseslovanstva nikoli poznal. Hribar je takrat padeL, demokr.itje
Ljubljani na podlagi 'disciplinarnega postopanja odstavljen in proti kateremu je bilo uvedeno tudi kazensko postopanje deželnega sodišča v Ljubljani radi hudodelstva goljufij. Cela zadeva se je odstopila v končno rešitev stolu sedinorice v Zagrebu. Ker pa je Gradišnik demokrat, so si demokrati na vse mogoče načine prizadevali rehabilitirati Gradišnika in' mu zopet poveriti vodstvo lekarne. Poslanec Brandner je stavil ministru za narodno zdravje dvoje vprašanj:
1. Ali je minister voljan preprečiti, da se uradna moč Izrabljat v strankarske namene s tem, da se le-' karnarju Fed. Gradišniku na Jesenicah na prizadevanje njegovih somišljenikov dovoli zopetno vodstvo lekarne in sicer še pred odločitvijo stola sedmorice v Zagrebu in proti odločitvi zdravstvenega odseka v Ljubljani? 2. Ali je voljan rešitev zadeve pospešiti in na to opozoriti mi-. nistra pravde?
Poslancu Brandnerju minister Za narodno zdravj dolga* ni hotel, dati zahtevanega pismenega odgovora, kar je imelo za posledico, kakor znano, Brandiierjev protest v skupščini. Šele včeraj je prejel poslanec Brandner v tej stvari odgovor ministra za narodno zdravje s sledečo vsebino:
Beograd, 2. julija 1921'.
: .** Gospod poslanec!
Na Vaše vprašanje o vrnitvi vodstva lekarne lekarnarju g. Gradišniku na Jesenicah imam čast 'Vani sledeče odgovoriti:
Ad 1. Glede predmeta lekarnarja Gradišnika ni še padla nobena re- f’ šitev, ker se pričakuje odločitev stola sedmorice v Zagrebu. Vse kar je o tem predmetu narejeno v tem ministrstvu, delano je v cilju zakonske spopolnitve te zadeve, a ne v eilju povratka g. Gradišnika v dolžnosti in prava najemnika jeseniške lekarne.
Ad 2. Danes sem naprosil g. ministra pravde, naj izvoli obvestiti stol sedmorice v Zagrebu o nujnosti rešitve te zadeve.
Primite, gospod poslanec, uvere-nje mojega odličnega spoštovanja.
Minister za narodno zdravje dr. Karamelimedovič
To v pojasnilo Jeseniškemu' delavstvu,’ ki se je’ vsled vesti, da še Gradišniku zopet podeli lekarna, opravičeno razburjalo. Kakor iz odgovora sledi, bo moral Gradišnik počakati na odločitev 'stola sedmorice v Zagrebu, kar se bo sedaj, ko je na zadevo opozorjen minister pravde, gotovo kmalu 'zgodilo. „•
Naš izvoz in uvoz.
11.
»Trgovinski Glasnik« je zelo ostro obsodil dosedanjo izvozno politiko ter obdolžil vse dosedanje odločujoče či-nitelje, da so naredili državi stomilijonske škode, še večje pa našim trgovcem in producentom. Oni lapidarui stavki, ki smo jih navedli v prvem članku, so tako težka obtožba, da smo čakali na kak odgovor od strani obdolžencev, a zaman.
Veliko evropsko časopisje se -je pogosto pečalo s temi razmerami V Jugoslaviji in soglasno mnenje je bilo* da se bodo taki grelu še hudo maščevali. »T. G.« je istega mnenja, ko pravi, da smo s svojo brezglavo trgovsko politiko za dolgo dobo spodili najboljše • kupce
niso šli v boj z vlado za vsako ceno. Čudovita analogija! Dunajska vlada ni potrdila ljubljanskega župana, danes ga ne potrdi belgrajska. Ivan Hribar — Anton Pesek. Dunaj je rekel — Hribar ni patrijot, Belgrad pravi — Pesek ni ■ patrijot. Intrige takraj, intrige sedaj! Kdaj neki zmaga v politiki poštenje?
Pa to je samo refleksija.
Med vojno je bil Hribar interniran brez potrebe kakor mnogo drugih. Neposredno pred prevratom je prišel v domovino. Spominjam se tistega dne, ko sa je zopet mladina iskreno pozdravljala v Gosposki ulici. Po ljubljanskih srednjh šolah je bilo nekaj disciplinarnih preiskav. Prve slavnostne dneve ob prevratu smo ga videli na govorniškem odru. Mnogi smo mislili, da prevzame vodstvo pokrajinske vlade. Hribar je •mel takrat izdatne simpatije pri vseh strankah. Zgodilo se je drugače. Hribar se je umaknil in kmalu nato smo zvedeli za njegovo imenovanje v Prago. Čudne govorice so takrat krožile po ' Ljubljani. Predvsem smo čuli, da je bil na poti mladim, ambicijoznim gospodom v demokratski stranki. Seveda bi bila nerodna indiskretnost, če bi raziskovali zakulisne intimnosti te ali one stranic.
Ivan Hribar zopet prihaja v Ljubljano, sedaj kot kraljevi namestnik. Vredno bi bilo analizirati njegovo duševno razpoloženje., S kakšnimi čustvi prihaja v Ljubljano mož, ki je nesporno pomemben v r.aši politični zgodovini,
z našega trga. Pogosto smo čitali v ve« likih svetovnih listih trditev, da vlada® v Jugoslaviji strahovito — diletantstvo,' da prihajajo na dan naredbe za nared-?' b6, ki druga drugi nasprotuje in da povzroča strahovita nestalnost ogromne/ škode trgovcem in ljudstvu.
In to je resnica! Ako je bila izdana naredba, ki je dovolila ali omejila izvoz!} nihče ni bil gotov, ali bo ta naredba veljala 14 dni in ali ne bo razveljavljenj čez noč. Naši najboljši trgovci so b# vsi zbegani. Sklepali so kupčije na* podlagi obstoječih odredb,, a predno sc* mogli svoje kupčije izvršiti, so došleš nove odredbe, ki so kupčije onemogc^ čile in povzročile velikanske izgube. —1 O takem škodljivem početju Jbi mog]i napisati dolgo serijo člankov, ki bi,pol kazali vso to Vladino brezglavpst V Pravi luči. Ali preveč dobro je vse toj 'znano, zato lahko opustimo podrobnosti in se zadovoljimo z gornjo suho. konsta4 tacijo.
Uradna^ poročila o izvozu in uvozu v 1. 1919. in 1920. jasno dokazujejo, da so gornjo trditve Žal preveč resnične; Celo po uradni statistiki smo v teli dveh letih nad 16 miljard kron več uvozili nego izvozili. Kam bi prišle naše fmari?, ce, kam naša valuta, kam naše ljudsko blago-tanje, ako bi šli dalje po dose-\ dan ji poti? Računaj vsakdo šam! T^ številke so grozna obsodba naše trgov* ske politiki*!
Takoj 1. 1919. je pričela , taka' brez*. glaVošt! Do junija meseca n. pr. je bil, izvoz krompirja deloma omejen na pri-, vilcgirance, ki so imeli stike in mec^nd v vladinih krogih, deloma kar prepoj vedan. Izvoz je bil prost šele poceni, kaj je bilo^ že prepozno. Nad. 1000 vagonoVl krompirja hi bilo prodanega in postal je celo za prešiče neraben; ljudje sbj •ga pometali v Savo, Dravo, Donavo ii}( Tiso. Kako se ^jim .jp pri takem delu 1 utrjevalo čustvo'do jedinstva, si Tolika mislimo! Nad 30 mil. kron je bilo škddfy le pri krompirju.
Suhe češplje so izdaten pridelek m naš Ižvbz ali tudi tu se je ponavljali isfc: pesem. I<o so dovolili prost iZYQS« je bilo že vroče poletje. Neki Bosaneo je pohitel z 70 vagoni proti Avstrji, ali v Lipnici je p::.! že sam 'češpljev; močnik in mož je bil gospodarsko uni^ ecn. Nad 700 vagonov češpelj je ostala, doma in škoda je znašala vsaj 50 miK kron. :	_	"
Da, bo absurdnost' v naši izvozni tis govino toliko očitnejša,- naj omenim, dj je bil z.abranjen- ali oteikočen celo iz^ voz slrj.ovega semena. V Avstriji in , Nemčiji so mleli iz sirka, moko in jo odi-’ dajali : odstotkov krušni uolci. Do j kron so hoteli plačati. AH zaman! —i Avstrijci in Nemci so si morali pomajj' I gati drugače, a. naš sirk je ostal doma,
Fo je bil izvoz dovoljen, ga že ni bilq * več mogoče prodati, ker ni bilo najtj sirka niti za cn vagon, ki bi ne bil po*
'k var j ell. Skoda olčoli 25 mil. kron.
Ista pesem — s jajci. I<0 so končn, v Belgradu spoznali, da je jajec odVcf je bilo že prepozno. Veliko vago-. nov jajec je prišlo celo nazaj od meje in v Mariboru in drugod so jih pometaj v reko.
Ko je bila, cena volne do 100 kron*
je bil izvoz zabranjen; ko jo cena padla na polovico so izvoz dovolili, ali tedaj 111 bilo‘kupcev! Koliko se Je prit zadeval n. ur. češki konzulat v Beogra-j d 11, da L! dobili češki tovarnarji S50 va^ gonov volne, ali zaman, -t- zaman zato, ker sta imela dva špekulanta v Behs gradu interes lia tem, da volno sama zar vsako ceno pokupita. Pozneje tovar-, narji ne potrebujejo več naše volne, ker so jo našli drugod, boljš 1 In čeneJŽo.;'
Kdo bi se ga upaj'zavidati ob njegovenj; prihodu, ko, je prišel najbrž na posledhjai!. ’ postajo svojega političnega delovanja, / Ali ga pozdravi naša mladina, ko nastopi svoje mesto v vladni palači na; ' Blei\veisovi cesti, tista mladina, ki hod\; s svojimi čustvi in mislimi desetletij naprej? Ali bi bila ta čustva drugačn^ če bi ga postavila na to mesto volj8j vsega naroda?	. :
Ne čudite se tem vprašanjem. Psi« > hologija politikov je nadvge zanimiva. J
Pred štirinajstimi leti sem bil v av«, dijenci pri županu Hribarju. Prišel sen* v navadni obleki brez rokavic. Salonske) suknje nisem imel. Pozneje sem izvedel,( da sem radi tega napravil najslabši utis. Danes imam cilinder iTI lepo črna, suknjo ter sem tudi nekaj Cul o come, il faut. Kadar prosim za avdijenco pri gospodu kraljevemu namestniku Hri^ barju, bom1 vse to upošteval.
Toda tudi to je samo refleksija. Db, politika Hribarja sem imel vedno nekej simpatije, ki jih ne morem definirati Dr. Tavčar ie bil navadno gorenjsko, robat, kar je trenutno odbijalo, Hribar, pa je imel prikupljivo parketno eleganco in mehkobo, ki je v politiki mnogo, vredna.
Iskreno želim, da Iyan Hribar konča svoje politične karljere v duševni; disharmoniji. V njegovi politični zgodo-, vini bi to pomenilo motno liso na^ svitlem portreju...
-1JL.--* ...
Kdaj sc vrnejo k nam, je vprašanje, — a že večje pa, kdaj dobimo domače tovarne, ki bodo podelale ves domač pridelek. Škoda sc ne da preračanati.
Celo izvoz drv in oslici jc bil prepovedan. Poznavalci razmer trde, da je ležalo v naših gozdih čez 100.000 vagonov drv, ki bi se bile mogle drago,, prodati za zimo 1919-20, ali ne, izvoz jc bil onemogočen, in siccr baje edino zato, ker v Beogradu ni bilo dovolj drv vsled brezbrižnosti tistih, katerih naloga '% 'dolžnost je bila, da preskrbe glavno mesto s kurivom.	■
Gozdovi so suho zlato za našo državo! Ali edino krivda beograjskih mogotcev je, ako je danes trgovina z lesom tia tleh. Smešno visoka carina na izvoz desa je onemogočila vsako kupčijo jn Vse velike francoske, Švicarske, belgU-jske in holandske trgovske tvrdke sq se obrnile drugam ter ne pridejo kmalu več nazaj. Les iz Avstrije in celo češke iSe do 30 odstotkov cenejši nego iz Ju* goslavije! Lahko je tuje kupce odpoditi, a težko jilr bo zopet privajati! Na tisoče in tisoče vagonov gre Smo Jugoslavije, a naš les ostaja doma. Najugodnejše čase -smo že zamudili! Seveda ga bomo še prodajali, ali treba se bo vse drugače -potruditi, da dobimp kupce nazaj po — mnogo nižjih cenan. Škoda raste v sto in sto milijone!
N, pr. Francija išče 15 mil. 'železniških pragov. ,V Jugoslaviji jih' ni našla pa ceni, ki odgovarja sedanji dobi. Enaka |e s stavbenim lesom za obnovo Belgije In Francije v vojnem ozemlju. Vsi naši sosedje prodajajo, a mi sedimo v za* pečku doma in se bahamo s svojimi zakladi v naših gozdih.
• y 1. 1920. smo opažali pri vsem izvozu isto nestalnost, isto menjavanje naredb, isto vrtoglavost! Celo na pokvarjeno koruzo je bila carina tako vi-; soka, da je bil izvoz nemogoč. No zato pa je n. pr. trgovska zbornica v.Velikem Bečkereku bridko obtožila beograjsko Izvozno politiko z 'dejstvom, da je le v njenem območju do 50.000 vagonov pokvarjene koruze, ki je doma ni mogoče porabiti. : r,.v
Izvrremši nsznatnega kontingenta konue, ki si ga je zagotovila Avstrija s kompenzacijsko pogodbo, je bila poštena kupčija izključena. Živeli smo v dobi - izvoznic, v dobi največje korupcije, ki jo je svet videl. — V ilustracijo naj navedem slučaj, ki se je pripetil piscu teh vrst: Ko ni bilo mogoče dobiti dovoljenja niti za en vagon koruze, je prišel k meni znan srbski iz-vozničar (ki je v najtežji dobi s svojimi »izvoznicami« redil madjarsko mesto) in mi ponudil izvoznice za 1000 vagonov koruze, ako plačam 10.000 K za vagon
— in sicer takoj ob izročitvi izvoznic. Cena koruzi 'j bila takrat taka, da bi se bila za veliko silo še dala skleniti kupčija, ako tudi bi plačali 10.000 K pri vagonu samo za izvoznico. Ali koruza bi bila plačana šele tedaj, kadar bi blago zapustilo — obmejno Bajo, in torej isto tako tudi izvoznice! Do kupčije ni prišlo in po svoji nerodnosti nisem prišel v dotiko s tistim mogočnim gospodom, ki bi dal izvoznice za 1000 vagonov v času, ko je bil sicer izvoz prepovedan, in bi »zaradil« malenkost — 10,000.000 j. kron. Drugi beograjski možakar je ponujal izvoznice za volno, — samo po 7000 K pri vagonu. Trebalo je samo »nesti novec« nekemu gospodinu v —. Tretji je hodil po Dunaju prodajat izvoznice za — Jajca! Pošteni, vrli trgovci z jajci niso dobili izvoznic, a ta možakar je imel izvoznice, a niti tisočaka, da bi kupil jajca.
In tako smo šušmarili skozi dve leti, ko je bila trgovska konjunktura na svetovnem trgu za nas zelo ugodna. Da so le nekateri posamičniki nagrabili mili-* ione, je faktično zastala vsa solidna trgovina, zapravili smo milijone in milijone producentom, trgovcem in državi
— in srečno spodili iz Jugoslavije vse solidne tuje trgovce.
Kljub' vsemu temu 50 cene za domače prebivalstvo horendne. O vzrokih tega pojava je treba tudi govoriti resno besedo. Drugič o tem. »•'»'•••
•	a. a.
Gospodarstvo.
Naš valutni problem.
i 1'
iiV našem prvem članku poči gornjim naslovom smo trdili, da je bilo uveljavljenje relacije krone pioti dinarju v razmerju 114 formalno nezakonito. To je namreč razumeti tako, da velja ta konstatacija za slučaj, ako se je hotelo s teni ustvariti definitivno razmerje, definitivno ureditev, 'Ko se je dotično naredbo izidalo, se je zatrjevalo od merodajne strani, da se gre le za provizorij. Ali v praksi se je kmalu začelo stvar izvajati tako, da Se zdi, da se hoče „via faeti" ustvariti tak položaj, ki bi onemogočal popravljanje z relacijo 1:4 ustvarjeno stanje, iNaj zadostuje, da v tem oziru navajamo činjenieo, da se je uvedlo poštne znamke z izključno dinarsko označbo, 'da se je izdalo denarni drobiž z isto-itako izključno dinarsko označbo, da se na carinarnah' računa izključno v dinarjih, da se uvajajo izplačevanja uradniških plač v dinarjih tudi vi kronskem področju ter da je izšla nedavno naredba ministra Križmana v zastopstvu finančnega ministra, da se ima oficijelno računati le v dinarjih. Iz vsega tega sledi, da se v merodajnih" vladnih krogih' smatra Vprašanje izmene krone za definitivno rešeno, kar je sicer knskega leta pok. Kosta Stojanovič, bivši finančni minister, izrečno izjavil, ne da bi naša javnost in to y prvi vrsti poklicani naši poslanci proti temu nastopili. Pri *em pa ne sme ostati! Potrebno je, da se še v zadnjem času stori vse korake, da se reši, kar se še rešiti da. fVcčji del škode, ki jo je napravila določitev relacije 114 se ne da več popraviti, Tako je bila na pr. neposredna posledica te relacije okolnost, da S° Sf. Ce,le začele dvigati v smeri dinarske edi'nicet t. j. da se vedno bolj in °t-	štirikratni višini do takrat
veljavnih cen To je imel0 za posledico a c a j njo s akanj-e vsej, Cen, in posebno cen delavslcjh' mezd in uradniških p ac T0 3e povzro£ilo traJj,0
krizo to .ko v narodnem gospodarstvu, kolikor v drzavilPm gospodarstvu; v državnem gospodarstvu so »astale neprestane uradniške krize,
se še zdaj niso ustavile ter se ima !«žava boriti istotako^ neprestano s
kroničnim deficitom, ki je v prvi v^\Sti
Posledica uradniških plač. Tako pred-v|deva proračun za prihodnje Ieto.p0. Višanje izdatkov od 4 na 6 milijard,. torej za 50 odstotkov samo radi posebnega povišanja uradniških plač. ^menili smo, da ie devalvacija krone
Povzročila tudi krizo v narodnem Gospodarstvu. Povišanje delavskih n,ezd je namreč imelo za posledico Povišanj'e cen obrtnih in industrijskih Proizvodov, čemur je neizogibno fno-ralo slediti ter je tudi sledilo poviša" Je ten poljskih pridelkov, posebno ^vij, ker kmet, ki mora dražje plače-
vati omenjene obrtne in industrijske proizvode, mora tudi od svoje strani zahtevati višje cene za svoje pridelke. Vsled vsega tega se je rabilo v prometu večjo množino denarja ter je z valutno reformo faktično nastala omejitev denarnih sredstev, kar je še bolj pospešilo narodnogospodarsko krizo ter trenutno desorganiziralo denarni promet na kronskem področju. Namesto zboljšanja vrednosti krone in dinarja, ki se ga je pričakovalo od mehaničnega zmanjšanja kronskih bankovcev potom devalvacije, je bil dosežen ravno nasproten učinek, t. j. da se je vrednost krone, olfiroma njena ku-povna moč, še bolj zmanjšala ter da sc je moralo natisniti skoraj štirikratno množino bankovcev, pokritih ne realno, ampak le z državno obvezo, kar konsekveiitno tlači kurz krone in dinarja. O nadaljnjih' posledicah tako-zvane valutne reforme prihodnjič.
f-f- Nova carinska tarifa. Koncem tega tedna stopi v veljavo nova carinska tarifa za uvoz blaga v našo državo. Ta tarifa vsebuje dve vrsti (minimalno in maksimalno') carine. In sicer velja prva za uvoz blaga iz držav, s katerimi imamo sklenjeno trgovsko pogodbo, med tem ko velja druga le za uvoz z -državami brez te. Nove carinske tarife so od dosedanjih nekaj višje. Sistem zaščitne carinske politike je izveden poleg doiedanjih predmetov, še osobito pri železu, lesu in tekstilnem blagu. Vendar niso zvišanja tako. velika, kakršna so gotovi indu-strijalni krogi zahtevali.
+ Razpis dobave soli. Interesenti se po-z;vpjo. da s.avijo intendah-turi komande Dravske divizijske obl? -sti v Ljubljani pismene ali ustmen ponudbe za dobavo 10.000 kg belf, kamenite, sitne (drobne) soli, ali bele morske soli franko intendantsko skla dišče v Ljubljani, ali franko skladišče trgovca. Sol mora biti v vrečah prodajalca; sol mora biti čista, suha, bela, slana in brez kake primesi dru-. ge soli. Kavcija znaša 10 odstotkov. Pismene, s kolkom za dva dinarja opremljene ponudbe je poslati najkasneje do 20. (dvajsetega) julija t. 1. n. ure dopoldne na gori omenjeno intendanturo. Podrobne pogoje je mogoče vpogledati pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
’-f- Žetev v Srbiji in Banatu. V južni Srbiji in Banatu jc pšenica izborno obrodila, zato pa je neumevno, zakaj Primanjkuje bele moke jn zakaj se ceue iste dvigajo.
~F. Izvedba agrarne reforme. Glasom poročil ministrstva za agrarno reformo, je porazdeljenih od 772.000 jutrov ceie površine veleposestev v Vojvodini 247.000 jutrov, dočim se jff ra?delilo na Hrvaškem od vseli veleposestev, katerih površina znaša
4SS.C00 jutrov, okoli dvesto •tisoč* jutrov.
-+* Državna posredovalnica ra delo. Pri vseh podružnicah Državna posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, jc iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. julija t. l.dtela 351 moških in 170 ženskih delavnih moči. pa iskali 303 moških'
Delodajalci so in 188 ženskih
delavnih moči
šilo 220. Promet od 1. januarja
Posredovanj sc je
lzvr-lo
9. julija t. 1. izkazuje 18.263 strank, in sicer 9244 delodajalcev in 90\ o delojemalcev. Posredovanj sc jc izvršilo v tem času 4447. Dela iščejo: pisarniške moči, 'trgovski sotrudniki, prodajalke, kovinarji, čevljarji* natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, delavci, delavci, delavkf, peki, mlinarji, mesarji, sedlarij, šivilje, vlagalke, vajenci itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, ključavničarji, kleparji, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, slikarji, pleskarji, vzgojiteljice, bolniška strežni-
cn,
jLl.v J
Mn d m a d Pila
•••tepariče, služi vajenke itd. t Ceskoslovaži čj;rskera. Za lirskih irgovs Ceš]»oslova ika
viioe, kuhane
va-
lju bi lana.
iaipujc moko rij* ;:a čelkoslovaško-ku-m
1 pogajanj iia
•Iv
veliko količino najboljše nioke in sicer po 32 K kjlogfam,
-|- Angleški izvoz v Rusijo r-aste od meseca .do meseca^ Tako je njegova vrednost iznašala v marcu 7745,' v aprilu 20.800, v rngju 60.004 jn v juniju 81.201 funtov šterliugov.
-j- 100 procentov zvišanje vseK poštnih pristojbin v Avstriji. V Avstriji se pričakuje, da .bo vlada o lo-brila predlog o stoproceninem povišanju vseh poštnih pristojbin. Javnost obsoja, to pretirano povišanje, ki bo obremenilo cel poštni promet. Po tej novi tarifi bo znašala pristojbina: za loco-pismo 3 K, za provinco 4 IC, a pri paketnem prometu 25 K za kilogram,
Dnevne
<
(3>
z, a
— »Jugoslavija« se tiska na novem velikem modernem rotacijskem stroju, ki natisne na uro po 5—10.000 izvodov. Tiska lahko 4, 6, 8 ali 12 strani ter jih tudi upogiba. V začetku, dokler še stroj ni uglajen in povsem uravnan, so nekateri izvodi še tu in tam umazani oz. slabo zganjeni, kar naj cenjeni čitatelji oproste. Vsi nedostatki se bodo v najkrajšem času odpravili in bo »Jugoslavija« izhajala čisto izdana in lepo zganjena kakor mora biti.
— Občni zbor Narodne tiskarne v Ljubljani sc vrši 21. t. m. Večino dcinic ima K- dr. Ivan Tavčar, nekaj jih imajo liberalni starini — nekaj pa liberalni mladini. — Mladini so hoteli naskočiti Narodno tiskarno ter sl jo osvojiti. Kupovali so delnice ter jih zelo drago plačevali. Ponujali so za delnice, ki so vredne 400 K, kar po 10.000 K (desettisoč kron), pa jih kljub temu niso mogli dovolj dobiti.
— Ali so žrli denar? Poroča se nam: Pri Jadranski banki v Ljubbani so se vendar izvršile potrebne Izpreinembe. Ravnatelja dr. Kavčnik in A. Praprotnik sta šla na dopust, s katerega se ne vrneta več. Pri reviziji se je ugotovilo, da je dobilo »Jutro« in mladoliberalna delniška tiskarna od Jadranske banke 32 milijonov kron podpore in posojila. Skrajni čas je že bil, da se je napravil red.
— Pašlč In dr. Ribar častna meščana Kranja. Občinski očetje v Kranja so iz veselja nad sprejeto ustavo imenovali Pašiča In dr. 'Ribarja za častna meščana.
— Imenovanje notarjev. V Murski Soboti sta imenovana za notarja Anton Koder in Avgust Kolšek, v Dol. Lendavi Kramer, v Kozjem O. Ooiob inz Marenberga, v Vel. Laščah Stefan Sink> v Tržiču pa dr. Prisian.
— Razpis učnih mest. Na tehniški obrtni šoli v Ljubljani so ponovno razpisana naslednja učna mesta: 1. dvoje arhitektskih učuih mest; 2. eno inženjersko učno mesto za strojno stroko; 3. eventuelno tudi eno inženersko učno mesto za elektrotehniko. Plača kakor pri profesorjih. (Temeljna plača 2400 din., dvoje štiriletnlc po 600 din. in četvero triletnic po 600 din.; pole# tega običajne draginjske doklade. Na oddetek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani naslovljene prošnje je vložiti pri tem oddelku do 15. avgusta t. 1.
— Promocija. V Pragi je bila promovirana za doktorja zdravilstva gdč. Tekla Kenk, liči pok. poštnega oskrbnika.
— Jugoslovansko ujedlnjenje in »Napredna Alisel«.« Prejeli smo: ^Uredništvo
Slovenskega Naroda« je dne 6. julija t. 1. čutilo potrebo pogrevati staro neresnico, da je dr. Rostohar in njegova »Napredna Mi-seU zastopala nekdaj avstrijske interese proti ujedinjenju Jugoslovanov. Pozornemu čitatelju, »Napredne Misli« ne bo težko razsoditi, da je tak očitek neutemeljen. V normalnih političnih razmerah bi niti ne reagirali na notico p. t. uredništva »Slovenskega Naroda«, toda dandanes, ko se Z avstrij-stvoin meče okrog, kakor mečejo otročaji kamenje za ljudmi, ki se zanje ne zmenijo, je vsekakor treba ugotoviti nasproti omenjenemu očitku sledeča dejstva: Podpisani je v »Napredni Misli« v članku »Jugoslovanstvo« zavzel jasno svoje stališče proti Vrazovstvu ali illrstvu, kot jezikovnemu in narodnemu uniformiranju, ki bi se naj doseglo za ceno ujedinjenja slovenskega jezika in literature.*To ilirstvo smo skoro vsi slovenski pisatelji odklonili kot za naše ujedi-njenje brezplodno reakcijonarstvo. V omenjenem članku sem zapisal tudi stavke, ki ne pripuščajo nobenega dvoma o mojem jugoslovanskem političnem prepričanju: »Pač pa sem za politično edinstvo (Slovencev, Hrvatov in Srbov) zato,,da z združenimi političnimi močmi lažje branimo svojo narodno individualnost in se kot narod razbijemo koaj na najvišjo stopnjo kulturne vi->:ne« — (str. up), Svoj čas se je proti podajanemu gfdo izrabljal članek »Na dan z :vsnico!« kjef sem zastopat mnenje, da za ;:::s Slovence ni oi>ortuno pospeševati konflikta med Srbijo ;a blvSo Avstrijo v Albancem vprašanju, ker sem ie bal, uu bpino i.-.vno mi Slovenci potem najbolj prizadeti v takem konfliktu, ki bi bil itak mora} priti :;.>zneje, ko bodo za južno Slovanstvo raz-niere mnogo ugodnejše, kakor neposredno j)o balkanski vojni, ko smo bili oslabljeni in razdvojeni. To j^ bilo zgolj taktično vprašanje, o katerem se je dalo morda takrat kaj povedati za in proti, ne pa -danes, ko se je moja bojazen — žalibog — uresničila v polni meri na r^io^em in Koroškem.
— Železnica Murska Sobota—Ormož. Jugoslovanski inženerji in arhitekti so sklenili na svojem kongresu resolucijo, naj se tekom osent do deset let zgradi med drugimi tudi železnica Murska Sobota—Ormož. Potrebno bi bilo zvedeti od merodajne strani, kako daleč so že napredovale priprave za to žcleznico,
— Skupno pokopališče za Jugoslovane m Avstrijce. Kakor znano se jc pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu prisodila cerkev Jugoslaviji, pokopališče pa Avstriji. Sedaj se je dosogla poprava meje v toliko, da nam ie tudi pokopališče prisojeno, toda s pogojeni. da bodo v njem pokopavali tudi av-strijske državljane.^ Torej vsaj ena točka, Kjer bodo sovražni sosedje brez prepirov skupaj.
2a »Jugoslovansko Matico« jc-nabral poštar Glogovnik Anton na rojstni dan
Kralja Petra v Meži in Dravogradu 850 K. Znesek je odposlal »Jugo,slovanski Matici«.
— Slovensko ojbrtho dručtvo v Brežicah priredi za brežiški okraj »I. obrtno razstavo« od 14. do 21. avgusta ,t. 1. za izdelke mojstrov, pomočnikov in vaiencev. Razstava se vrči v zgoraj omenjenem času v gradu »Vitežka dvorana« v Brežicah 21. avgusta ob 4. uri zaključek razstave združen z veliko vrtno veselico.
— Ugotovitev. Policijsko ravnateljstvo objavlja z ozirom na razna poročila o v Ljubljani aretiranem sokrivcu vidovdanskega atentata čevljarja Miloša Zlatarja iz Novega Sada sledeča uradna dejstva: Dne 2. t. m. zvečer je bilo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani obveščeno, cla je pobegnil' iz Novega Sada Miloš Zlatar, čevljar, nakar je sledil njegov osebni popis in nalog za aretacijo, ker je v zvezi z* atentatom. Naslednji dan je ustavila policija na cesti čio veka, ki je odgovarjal popisu, imel je pri sebi potni list za Ameriko s fotografijo na ime Miloš Zlatar, čevljar iz Novega Sada. Aretirali so ga in zaslišali na policiji o njegovih osebnih podatkih in o načinu potovanja. Zlatarja z ozirom na atentat v Ljub Ijani radi pomanjkanja podatkov sploh niso mogli zaslišati. Na policiji so ravnali z Zla tarjein po predpisih in zakonskih določbali in sc ni izvajalo nilcako nasilstvo, še manj kako mučenje. Zlatarja so odpeljali s primernim spremstvom v Beograd, kjer so ga izročili upravi grada. — Ugotavljamo to radi raznih govoric, ki so bile razširjene po Ljubljani in kjer so jc pri tem delala krivica ljubljanski policiji.
— Tatvina ivi Taučarju na Jesenicah. Neznani vlomilci so vlomili na Jesenicah pri Taučcrju.in odnesli precejšnjo množino raz^ nega blaga. Pogrešajo med drugim več na-miznih prtov, srebrno namizno orodje in več obleke.	•
— Vlom skozi okno. Neznan tat je prerezal na oknu stanovanja po.sestitice Helene Kokenbergove v Braslovčah z dijamantom šipo na oknu, vdrl v sobo in odnesel 6 starih srbskih bankovcev po 100 dinarjev.
— Tatvina panjev. Na Ilovici so ukradli neznani tatovi v soboto po noči posestniku Mihaelu Jeršinu tri panje za čebele Vredne 150!) K.
— Ropaaja v mlinu. Mlinarja Franca Krošla v Dečnem selu pri Brežicah sta napadla 7. t. m. zvečer dva nepoznana roparja. Eden napadalcev je vrgel moža na tla in .ga držal, med tem pa je drugi plenil po mlinu. Ropar je moral biti domačin, ker je Krošl opazil, da sc je v mlinu dobro spoznal. Roparja sta odnesla 2000 K denarja, hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljub ijani, obleko, srebrno moško in žensko uro ter nekaj drobnarij.
— Posledica pretepa. Čevljarski pomočnik Jožef Ersah v Kovorju je zabodel med pretepom Franca Ažmana v levo stran trebuha. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
—.V tovarni v Vevčah je udarilo težko železo 35Ietncga delavca Josipa Vidrgarja iz Zadvora pri Ljubljani in ga težko poškodovalo na bradi. Odpeljali so ga v bolnico.
“ Vre jo zagnal v glavo zidarski moj-ster Geč iz Žalca v hotelu pri »Virantu« strojniku Ivanu Vipotniku iz Jezovnika pri Arjivasi. Dobil jc težko poškodbe na glavi, osobito na levem očesu. Vipotnika so pripeljali v ljubljansko bolnico.
^ — Ponesrečena poskusna avtomobiina vožnja. Šofer dravske divizije M. je pripeljal iz Koroškega pokvarjen avtomobil in ga izročil takratni državni ^delavnici v popravo. Po dovršenem delu so naplavili s takratnim upraviteljem delavnic poskusno vožnjo na Vrhniko. Tja je peljal upravnik, nazaj pa šofer, ki bi moral po poskusni vožnji prevzeti avtomobil. Nazajgrede pa je trčil avtomobil po nesreči in ker baje motor še ni bil popoiiiorna v redu v nek voz na '1 rža.ški ccsti. Pri včerajšnji razpravi sc je dognalo, da šofer ni vozil divje, kot ga jc ovadba obdolžila, ampak le s hitrostjo 25— do 30 km. Obenem se je ugotovilo, da zakonita hitrost avtomobilov na križiščih, na mostovih, hudih klancih, ki je določena na, največ 10 km, ne odgovarja praksi, kajti s to hitrostjo vozi vsak izvožček, ne da bi vzbujal pozornost radi prenagle vožnje. Sodišče je obsodilo šoferja, ki je sicer priznano izurjen voznik na 24 ur zapora, upravitelja pa na 50 K globe. Oba sta prijavila vzldic.
— Izgon iz Slovenije. Za dobo pctili let so Izgnali iz Slovenije radi različnih deliktov in potepuštva 211ctnega Belamariča Marka, doma iz Šibenika.
— Vlom v Podpeči. Pri posestniku Iv. Jarcu v Podpeči je vlomil do sedaj neznan, a bržkone domač tat, v podstrešno sobo in odnesel iz skrinje 2S00 K in nekaj perila.
T Vmr!‘? ie v Slični soproga ravnatelja v pok. Marija Lebanova. Pogreb se vrši v, nedeljo 17. t. ni. ob <S. zjutraj na pokopališče %	— Popravek. Za popravo vodovoda v
Črnomlju je dovolila deželna vlada 200.000 kron brezobrestnega posojila (in ne davka, kakor je bilo to včeraj pomotoma objavljeno), plačljivo v 40 letih.
— Penzlje v našo vojsko sprejetih oficirjev. Od različnih strani prihajajo vprašanja na naše uredništvo, kdaj da misli centralna vlada izplačati peuzije onim sprejetim častnikom, ki so bili upokojeni pred pol reta«
— Kova korupcijska at era liberalcev pri kavarni ■. /.vezda«. Včeraj je dospela iz Za-groba razsodba stola sedmorice, ki je očividko svojo sodbo stvoriia na podlagi v Ljubljani izrečene razsodbo tliugc instance, ne glede na pravice sedanjega najemnika g. Ivančiča, ki jih je potrdila dvakrat tudi prva instanca. Razsodba, ki jo je .pismeno tolmačil zastopniku g. Ivančiča znani ekspo* r.. :t JDS in varuh bivšega dtžavnega upra« vitelja g. dr. Klepec, se tolmači vsied nuj-nosli zadeve in pohlepnosti milijonarja in večkratnega podjetnika g. Krapeža tako, da naj g. Ivančič do torka opoldne izprazni kavarno »Zvezda«. — Kolikor nam j? znana t\.'!a zadeva, ni to drugo, nego nadaljevanja znane gonje g. Krapeža in njegovih liberalnih podrepnikov, proti človekki je v narodnostnem oziru storil vsaj toliko, kakot g. Krapež, če ne več, ker jc on med vojna in po vojni dvakrat izgubil colo svoj? premoženje, medtem ko je g. Krapež ta čas vporabil za mahinacijo novih milijonov. Ne-zaslišan škandal pa je, da se gospodje okrog novega »Kasinovereina« ne ozirajo, če že ne na zavednega primorskega rojaka, niti na njegova družabnika, ki sta ne samo Ljubljančana, ampak tudi v krogih gospodov okrog povega odbora • »Kasinovereina« dobro znana kot zavedna napredna narod-ujaka. Zanimivo je dejstvo, da bo gospod Krapež oddal »Narodno kavarno« po dose-danjiih informacijah g. Carliju, ki. bi v tem slučaju igral samo vlogo Krapeževega slamnatega moža. Apeliramo na naše javna mnenje, da prepreči, oziroma primerno ožigosa to novo korupcijsko namero tako-zvanilj »demokratov«, katerim je ljubši vsak »velekapitalist«, kakor preganjan goriški ijaj rojak!
Sprememba posesti. Takozvani Filipov dvorec na voglu Stritarjeve ulice in Cankarjevega nabrežja v Ljubljani je kupila Slovenska banka za 6V2 milijona kron.
= Koncert v hotelu »Tivoli« cd nedolja 17. t. 111. naprej vsak večer od 18. do pol 23 ure. Vstopnina prosta. Se priporoča: Ve. koslav Dohjičar.
— Ukradeni semenski nagelni. Iz odprtega vrta na Prulak so ukradli neznani tatovi Avg. Vidmarju, ključavničarju na Žabjeku 31 stebel semenskih nagelnov. ,vredni.h 800 K.
== Poškodovan delavec. V ljubljansko bolnico so prepeljali 15 letnega opekarskega delavca Ludvik Sedeja. Poškodoval 11111 ja stroj v Jelovškovi tovarni na Vrhniki desno roko. Poškodba jc težka.
— Razgrajač. Dne 7. t. m. so aretirali na Vodovodni cesti kleparskega pomočnika Stanko Bitenca, ki je razgrajal in nadlegoval ljudi na cesti in v gostilni »Na Zeleni Trati«. Pri tem je tudi lahko telesno poškodoval strojevodja Vladimirja Hitejca.
— Ukraden pes. Mariji Lipovšek v No« vem Udmatu št. 189 jc ukradel neznan pri. jatclj psov lepega psička, vrednega 500 K.
— Kvio je ukradel neznanec gostilni, carju in posestniku Dragotinu Draščeku \ Bohoričevi ulici št. 28. Kolo je znamka »Regent« in vredno 2000 K.
= Nesreča pri delu. Na Krekovem trgu st. 10 so podirali delavci na dvorišču streho drvarnice. Pri delu je padel s strehe 2 m visoko delavec Janez Narobe in se je težko poškodoval na nogi.
== Kurji tatovi, so se pojavili dne 9. t. m. v hlevu posestnika Ignaca Severja. Odnesli so 10 kokoši vrednih 500 K.
= Ukradeno perilo. Perici Nesman Fani na Gosposvetski cesti je ukradel neznan tat 2 bluzi, en predpasnik in več belega perila.
== Razposajenci, bržkone mladi 'ljudje, ki stanujejo na Gradu, so razbili v noči od 26. m. m. Francu Trdini na Starem trgu 17 dve veliki šipi vredni 160 K.
-= Pozor pri nakupu! V zadnjem času je bilo prijavljenih veliko tatvin razne ob. leke in perila. Večina tatov sc klati po ljubljanski okolici in tudi po mestu, kjer ponujajo na prodaj ukradeno blago, kakor ob. leke, perilo, ure, verižice, zapestnice, pr. stanc in druge drobnarije.
Celje.
i'
Shod NSS v Celja. Včeraj dne 15. t. m. se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma krasno uspeli shod NSS. Shoda se je ude« ležilo nad 300 oseb. Predsedoval je tov. Žabkar. Posl. Deržič je v poldrugournem govoru poročal o delu v konstituahtl ter utemeljeval, zakaj naša poslanca nista mogla glasovati za ustavo. Za svoja stvarna izvajanja ic žel poročevalec vsestransko pritrjevanje in burno odobravanje. K besedi se je oglasil tov. Dohovišek, ki je dokazdval, da naša poslanca dosedaj še nista mogla doseči uspehov, da pa sta prišla poštena iz boja, v katerem sta varovala načela NSS. Predlagal je poslancema zaupnido, ki je bila navdušeno sprejeta,	nakar je	predsednik
zaključil lepi shod. Nato se je vršil y gostil-, niških prostorih prijateljski sestanek ob sodelovanju tamburaškega društva pod vodstvom tov. prof. Pirnata. Slišali so se gla-sovi, da tako prijetnih, res demokratičnih prireditev demokratska frakarija ne zmore.
Zanimiva seja	celjskega	občinskega
svc.'«. Včcraj dne 14. t. m. ob 6. zvečer se je vršila prva seja	celjskega	občinskega
sveta, pri kateri je bila na dnevnem redu sestava posameznih pododsekov, katerih ja vsega skunaj 15. Posamezne stranke so se sporazumele na ta način, da je dobila vsaka stranka v odsekih po proporcu svoje zastopstvo, vendar je skrbljeno za to, da je v vseh odsekih JDS v manjšini napram dru-. gim strankam. Po istem ključu so se razdelila tudi predsedstva posameznih -odsekov in pri tem sc je zopet delalo v prvi vrsti na to, da so prišli odseki, ki so socijal« nega pomena, v roke socljaiistov.
Kot druga točka dnevnega reda je bil razpis službe magbaratnega uradnega vodje, ki mora po predpisih biti absolviran pravnik. Ker pa jc deželna vlada za Slovenijo .celjskemu magistratu odvzela skoraj vse politične referate, se je sklenilo, da se zadeva izroči pravnemu odseku, ki ima nalog, skrbeti za to. da se čim prej vzpostavi zopet popolna avtonomija.
.. , Med slučajnostmi pa vstane predsednik kluiia JSDS g. oK\ sv. Korca, ter poda iz- 1 c,ri. se °bč. sv. JSDS ne bodo več udeležiti takih prireditev, kot je bila proslava prisege prvega župana minulo soboto zvečer, ker sc g. župan ni držal dane ob-liube, da bo govoril popolnoma nepristran-s,;o:. amnnk njegov govor je bil naravnosl nacijoiudi' tičen in šovinističen ter žaljiv za prebivalstvo nemške narodnosti v našem mesili. Povdarjal jo, da ne govori kot stran-kar, češ, da če bi narodne stranke ne na--ionale \tnko Šovinistično, bi bili vsi celjski Nemci niiiiovi pristaši, (naj jih imajo le JDSarii. Op. poroč.) Ta .Izjava je revedo vzbudila' vsesplošno zgražanje med narod-
Snlml vrstami. 'G. župan c!r. HrašoveC, Id je (govori! resnično nestrankarsko, a seveda iv narodnem duhu, je na ta napad odgovoril, da on ni prelomil dane obljube, ker ni govoril kot strankar in nikogar napadal, ker to sploh ni njegova navada, pač pa, da je govoril kot narodnjak, kajti to je bila njegova dolžnost, ker se jc proslavljalo vendar prvega slovenskega župana v Celju, In če bi bil kdo drugi na njegovem mestu, magari -g. Koren, bi bil pač moral v istem duhu govoriti. Gospod Koren bi bil mogoče v prvi polovici svojega cvcntuehicga govora govoril slovensko, druga polovica pa bi bila gotovo v nemškem jeziku. Izvajanja gosp. župana, ki je osivel v narodnem boju v Celju, so izzvala splošno odobravanje. Videlo se je, da nekaterim občinskim svetnikom jJSDS, ki čutijo še malo narodno, ni bila po godu izjava sodruga Korena in so rekli, da je bil napačno informiran, in da je podal to izjavo, ne da bi jo bil predložil prej klubu y odobucnje. Značilno in dobro jc, da so gg. .pbč, n , SDS lokazali takoj svojo barvo da se jih pozna kot branitelje nemčursk« jOestrpnosti. Ce bi se njihovi gg. sodrugi fr Nemški 'Avstriji hoteli vsaj desetino toliko zavzemati za naše koroške brate, bi [bilo prihranjeno s tem mnogo gorja, med tem ko naši nemški someščani nemške narodnosti uživajo vse pravice svobodnih državljanov. Nato se je še oglasil drugi »užaljeni« g. obč. sv. dr. Ogrtzek kot zastopnik l»SLS«< ter izjavil, da se njegov klub radi /tega ni udeležil proslave prvega narodnega jžupana,, ker ni bil oficijelno povabljen od slavnostnega odbora. Ko se mu jc na to razložilo, da ni obstojal nikak slavnostni jbdbor, ampak, da je bila to spontana pro-jslava, je vzel to na znanje. v Promoviral je Včeraj 1(5. f. m. na čc-Ikem vseučilišču V Pragi doktorjem vsega {zdravilstva g. cand. med. Alojzij Brenčič iz pslja.
n,. Ruska maša. Danes ob 9. dop. se vrši jV tnali dvorani Narodnega doma ruska Jmaša, katero priredi tukajšnja ruska kolo-atija V spomin umorjeni carski rodbini. — kimamo ničesar proti temu, da obhajajo 3Rusi svoj cerkveni obred, toda, da se slavi pri nas one ljudi, pod kojih krutim žezlom le bratski ruski narod trpel toliko gorjai se pam pa zdi vendar le malo neokusno.
Meščansko šolo nameravajo ustanoviti ■gr Vojniku pri Celju. Višji šolski svet je tozadevno prošnjo Vojničanov že odobril.
‘ Mesto inženirskega pripravnika je razpisano pri okrožni gradbeni sekciji v Celju.
Prvenstvena nogometna tekma med prvakom Slovenije »Ilirijo« iz Ljubljane ter fceljskim »Athletik-Sport-klubom« se vrši idanes v nedeljo 17. t. m. ob pol 6. zvečer na Jgrališču pri »Skalni kleti«.
Na tri leta strogega zapora je bil pred {celjskim okrožnim sodiščem obsojen zaradi trazžaljenja Veličanstva 30 letni krojač nemškutar Viktor Reich iz Celja. Že lansko leto je zaradi enakega delikta sedel dalj časa,v preiskovalnem zaporu.
«■
‘ , Čudno postopanje^
J- Iz mariborskih’ zdravniških' krd-fgov smO prejeli: [V, mariborski bolnišnici obstojajo že dalje časa diference med primarijem dr. 'Černičem, |d je obenem tudi vodja bolnice in jpstalimi primariji. Ta nesoglasja so 'se poostrila z zadnjem času tako, da ' jje stvar postala že javni politikum Jne samo za Maribor, marveč vzne-jnirja tudi že zdravnike po deželi. $Da napavijo konec temu neznosnemu %tanju te? ugled bolnice ter tudi Zdravnikov! izpodjedajočim razmeram, so zaprosili gg. primariji do-'fcent dr. Matko, dr. Dcrnovšek in dj;. Robič zdravstveni odsek v Ljubljani, Ida intervenira in preišče sporne to-'feke. Tej prošnji se je odzval novi sanitetni šef osčbno ter prišel dne H3, t. m. v! Maribor. Pričakovalo se ije, da bo g. sanitetni šef, uvažujoč (vzroke svojega prihoda in oziraje se Ha čustvovanje in samozavest mari-jborskib Zdravnikov temu primerno jtudi* nastopil. Zgodilo se je baš nasprotno. Gospod sanitetni šef, ki je prišel preiskovat in posredovat, je $>il proti, vsemu pričakovanju sprejet po g. primariju dr. Čerinu samemu, dasiravno je prav imenovani povzročitelj vseh sporov. Res je to ravnanje primarija g. dr. Černiča V skladu Z njegovim postopanjem oti vseh enakih prilikah, ko je dospel takšen funkcijonar semkaj na inšpekcijo in jni dopuščal nikomur, da pride v do-•tiko z njim, Vendar pa je bilo pričakovati od objektivnosti g. sanitetnega šefa drugačno ravnanje. Ne samo to! V tem slučaju je ostal g. sanitetni šef še nadalje gost primarija (dr, Černiča in je nastopal v njegovi 'družbi tudi še potem, ko je bil primoran, da sam zahteva disciplinarno preiskavo zoper povzročitelja mučnih odnošajev ,vi tukajšnji bolnici. Ko so svojčas nastopili zdravniki mariborskega okrožja proti ljubljanskemu zdravniškemu društvu, je bilo šlišati očitke, da hočejo s fem povdarjati nekakšno separatistično stališče. Ako se pa s strogo objektivnega stališča presoja tako čudno postopanje naših funkcijonarjev, ki bi vsaj formelno morali čuvati nevtralnost ob tako važnih prilikah, potem je popolnoma jasno, da v boju za svoje pravice m v samoobrambi zdravniki tukajšnjega
okoliša niso mogli najti drugega primernega izhoda nego je bila ustanovitev posebnega zdravniškega društva za mariborski okraj.
Demokratska stranka v krizi.
»Slobodna Tribuna", ki Se okolo nje zbira vsa politično-poštena hrvat-ska inteligenca in ki je glasnik izven-parlamentarnega soeijalno-političncga kluba, je prinesla v svoji zadnji številki pod zgorajšnjim naslovom članek, ki ga vsled njegove točnosti in pa, da pokažemo, kako misli o demokratski stranki , in njeni politiki tudi napredna in za narodno edinstvo resnično vneta 1’rvatska inteligenca prinašamo v celoti:
Povodom proglasa demokratske stranke svojim prijateljem in narodu.
Glavni odbor 'demokratske stranke je smatral za potrebno, da se obrne na svoje prijatelje in na narod v posebnem proglasu, v katerem prinaša svoje poročilo o izglasovanju »Vidovdanske ustave"* Potrebno je, da se tudi z paše strani ozremo na ta proglas, in to tembolj, ker išče v njem demokratska 'stranka odobrenje od naroda.tako za svoje dosedanje (jelo, kakor tudi delo v bodočnosti.'
Ni dvoma, da je bila demokratska stranka po svojem programu najbližja vsem iskrenim pristašem resnično demokratskih načel, in to vse do takrat, dokler se je teh svojih načel držala. Ta doba pa je bila jako kratka. Takoj po svojem rojstvu je krenilo vodstvo demokratske stranke, po prevzetju oblasti v svoje roke, na pot osebnih razmeric, na pot malenkostne dnevne politike 111 neplodne strankarske borbe s svojimi političnimi nasprotniki. In preveč živo se še spominjamo na »vladne krize", ki So trajale cele mesece in v -katerih je najbolj vidno mesta zavzemala ravno demokratska stranka. Nestalnost v vodstvu državne politike s strani demokratov tudi takrat, ko so bili takorekoč sami na vladi, nestalnost, ki je izvirala iz posvečanja pazljivosti osebnim zadevicam v dobi, ko bi bilo potrebno, da se s potenciranimi silami pred vsem obdrži zadovoljstvo naroda in to z izvajanjem radikalnih socijftlnih reform — je brzo rodila rezultat: da so mnogi pristaši prhve demokracije morali definitivno obrniti hrbet njeni današnji manifestaciji v demokratski stranki. Da se obdrži na površju, je zašla demokratska stranka popolnoma v radikalne vode. Ona plove danes v radikalnih vodah-, na radikalnem brodu, z radikalnim krmilarjem. In vse, kar je še ostalo od njene samostojnosti, je prazen naziv »demokratska", da pa je ironija še večja i okrasek »jugoslovanska" •— okrasek, ki se mu je ona v prvem svojem večjem boju za' moč, za posest te moči tudi odrekla. Če pri takem dejstvenem stanju demokratska stranka končuje svoj proglas z besedami:	da	so	krila demokratske
stranke vse jačja in njen polet v napredku vse silnejši, — razumemo mi to, ker vemo, da z demokratskimi krili danes leta ojačena radikalna stranka, ona stranka, proti kateri je-nastopila demokratska takoj po svojem rojstvu, proti kateri se je cele mesece borila in kateri se je danes priključila brez vsake rezerve. Pod okriljem radikalne stranke, le kot njena neznatna nijansa, izdaja danes demokratska stranka svoj proglas na narod. Razsipa ga med narodom, med katerim je s svojo malenkostno notranjo politiko zasejala tako globoko nezadovoljstvo, pošilja ga med narod — ne več »jugoslovanski", temveč »jedin-stveni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev",
V, politiki posameznih’ strank mora Vladati neka osnovna kontinuiteta, Načela, ki si jih poedina stranka postavi za svojo osnovo, mora ona braniti za vsako ceno, jih ne sme opuščati ter jih mora pri prvi priliki, ki se nudi, tudi v resnici izvesti, To bi se moralo zgoditi toliko preje pri stranki, ki si nadeva častno ime »demokratska", Doba, ki v njej živimo, kategorično zahteva demokratsko politiko v državi, »Nova demokracija" ni saiho prazen pojem, temveč ima svojo globoko vsebino. Ona je postulat našega časa. A poleg tega zahteva naša doba temeljito, izvedbo socijalnib reform. In kaj vidimo pri tem od vseh teh' zahtev pri današnji demokratski stranki? Opuščanje Jugoslovanstva ali bolj milo rečeno, potiskanje Jugoslovanstva V ozadje bi mogla 'demokratska stranka poskušati, da vsaj deloma popravi s temeljnim izvajanjem svojega socijalno-ekonomskcga programa. Toda ona se je tudi tukaj pokazala dosledno v svoji nedoslednosti. V naši pretežno kmetski 'državi so mislili vsi, da se bo demokratska'stranka resnično zavzela za temeljito izvedbo agrarne reforme, kot to stoji v njenem programu. Od vsega tega ničesar. In
dobro bi še bilo, če bi ta stranka ostala vsgj pasivna napram temu delu svojega prqgrama, ki je eden najvažnejših. Toda ravno ta demokratska stranka je v zajcdnici z radikalci, samo da pride do sprejetja ustave in da sc s tem še nadalje obdrži na vladi, v odločilnem -momentu tudi drugič izdala svoj program ter prodala za obdržanje na vladi agrarno reformo bosanskim in južnosrbskim begom in je s skrajnim cinizmom skupaj z radikali odbila od sebe: — jedro našega naroda: seljaka Sumadije, vdanega nosilca Jugoslovanstva v Srbiji! In ravno na Vidov dan je zagrešila demokratska stranka . v ; Zajednici z radikalci izdajstvo svojega programa; odganja od sebe jugoslovanskega zem-ljedelca in daje begom težke pare in zemljo seljaka Jugoslavije. To svojo nesrečno delo naziva demokratska stranka v svojem proglasu:	Dokaz
svoje politične zrelosti, moralne sile in vere v politično zavednost in modrost našega naroda! Komentar z naše strani jc odveč.
Pri tem pa nam ni in nam ne more biti vseeno, da se stranka in k temu še stranka, ki bi morala med najširše sloje naroda nositi demokratsko misel in načela, in jih tudi udej-. stvovati, ponavljamo -—• ni nam yse eno, če taka stranka gazi z nogama vse ono, kar je komaj včeraj napisala na svojo zastavo kot ^svojo svetinjo.
V našem političnem življenju moramo zahtevati vsaj eno in to je iskre-nost proti svojim pristašem in proti svojemu političnemu protivniku. Moški nastop, neprikrjvanje resnice, iskrenost pri delu in izvajanje svojega programa brez popuščanja — te temeljne maksime zahtevamo od vsake stranke in polit ične'struje, a v prvi vrsti od oim, ki se je krstila z »demokratsko",, Demokratska stranka jc bila v srečnem položaju, da bi lahko brzo po svojem rojstvu položila izpit svoje	zrelosti, da v	resnici dokaže
svojo politično zrelost,	svoje moralne
sile, A kaj kon9tatiramo? Pribijemo, da je demokratska stranka oba kardinalna dela svojega programa -—• Jugoslovanstvo in pravično agrarna reformo — v odločilnem momentu zavrgla in vse to radi femernega Uspeha: obdržati se od danes na	jutri na vladi
pod	okriljem krm ji	ar j a radikalne
stranke, Plitkost v vodstvu državne politike se kaže pri demokratih v vsej njeni dalekosežnosti. (Dalje prih.)
Volilne skupine za volitev v obrtno sodišče.
Volilne skupine so štiri, od kaferih vsaka ima dva razreda. V posamičnih skupinah in razredih pa so volilni upravičenci - sledeče uvrščeni: V I. volilni skupini volijo: v 1. razredu: veleobrati, ki plačujejo letno nad K 1200,— obče pridobnine, ako se uporablja zanje obrtni red. Trgovski obratu so tu izvzeti. V 2. razredu: Vsi delavci teh obratov, to so dninarji, navadni in obrtni delavci, preddelavci, delovodje in delavni mojstri. Izvzeti so le za višja trgovska in višja netrgovska opravila nameščeni (takolžvano komercijalno in tehnično uradništvo). Ti volijo s svojimi delodajalci v IV. skupini. V II. volilni skupini volijo: v 1. razredu: mali (netrgovski) orati, ki plačujejo , letno manj kot 1200 K obče pridobnine in ako se zanje uporablja obrtni red. V 2. razredu: vsi delavci teh obratov. Tudi tu so izvzeti za višja trgovska in višja netrgovska opravila nameščeni. V III. volilni skupirti volijd: v 1. razredu:	vsi	trgovski
obrati, (veliki in mali), ako se zanje Uporablja obrtni red. V 2. razredu: vsi v teh obratih za višja in nižja trgovska in za nižja netrgovska opravila nameščeni — tora'j od trgovskega hlapca in delavca do poslovodje in prokurista. Izvzeti so le za višja netrgovska opravila nastavljeni. (Tehnično ospbje oziroma uradništvo). V IV. volilni skupini volijo: v 1. razredu: vsi tisti trgovski in netrgovski obrati (veliki in mali), ki imajo spodaj v 2. razredu navedene uslužbence in ako se za te obrate uporablja obrtni red. V 2. razredu:	a) vsi v netrgovskih obratih
(velikih in malih) za višja trgovska opravila nameščeni (komercijelno uradništvo) kakor: tvorniški ravnatelji, prokuristi, pooblaščenci, poslovodje, knjigovodje, blagajniki, potniki, korespondenti in jednaki in b) vsi v trgovskih in netrgovskih obratih (velikih in-malih) za višja netrgovska opravila nameščeni (tehnično uradništvo) kakor _ obratni vodje, inženerji, kemiki, risarji in enaki. V I. in II. skupini volijo torej vsi službojemalci, kiso zaposleni po večini v delavnicah in tvornicah za navadna in obrtna, ročna ali strojna dela (manuelni in strojni delavci). — Duševni delavci (po večini komercl-jalni in tehnični uradniki) volijo ,v IV. volilni skupini, V JU, .volilno skupino
pa volijo vsi za višja, in nižja trgovska in nižja netrgovska opravila nastavljeni — toraj ročni delavci; ka-kar tudi prodajalniško in pisarniško osobje oziroma uradništvo. Izvzeti so le za višja netrgovska opravila nastavljeni (po večini tehnično pisarniško uradništvo). Ti volijo v IV. skupini. Obrati (trgovski in netrgovski), na katere se ne uporablja obrtni red, to so tisti, ki nimajo oziroma ne rabjjo za svoj obrat dovoljenja obrtne oblasti, kakor hranilnice, posojilnice, pridobitne in gospodarske zadruge itd. so z vsemi svojimi na-stavljeici izvzeti iz aktivne in pasivne volilne pravice. Sicer pa ima aktivno volilno pravico vsak delodajalec in delojemalec (moški in ženska), ki je nad 20 let star, biva že najmanj 1 leto v Jugoslaviji in ki je vpisan v volilni Imenik. Vpisi v volilni imenik sami pa še niso merodajni za presojo vprašanja — ali spada kdo za slučaj^ spora pred obrtn osodišče ali ne. Če kdo ni vpisan v volilni imenik, s tem torej tudi ni izključen iz kompetence obrtnega sodišča. Volitve so toraj le formalnega značaja (kdo naj bo prisednik obrtnega in prizivnega sodišča) vsak slučaj spora pa mora sodišče uradnim potom preiskati — ali spada podjetje in pa delojemalec pre obrtno sodišče ali ne. Glede reklamacijskega postopanja se bodo podrobna! navodila objavila pozneje.
Primorje.
* Naši poslanci v Rimu. Poslanec SČek le v avdijenci pri kardinalu, državnemu tajniku v Vatikanu cm. Gasparri-ju izročil spomenico z željo slovanskega ljudstva na Primorskem, da se ustanovi za Slovence v. Italiji samostojna škofija, kar bi gotovo pripomoglo k miru. Paralelno tej naj sc ustanovi za yse primorske Italijane tudi ena škofija, Istočasno tir ja spomenica, da ic preganjani duhovščini v Istri, ki je trpela gmotno škodo, povrne vse-izgubljeno imetje. Sček je izročil novemu ministrstvu tudi spomenico, v kateri zahteva, da se takoj vzamejo v pretres in uresničijo sledeče želje Primorcev: 1. nai se takoj plača vsa vojna odškodnina; 2. da se odpro vse zaprte šole; 3. da se aretiranci v preiskovaltjih zaporih takoj zaslišijo; 4. da se razpišej”takoj občinske volitve. — Dosegel se jo zopet od ministra Angela Maurl uspeh, da je »obljubil«, da si ogleda Primorje in sc prepriča o potrebah ljudstva.
T
Sokolstvo.
Sokol I. Vabimo člane obeh! odborov In vseh odsekov na važni sestanek v torek 19. t. m. ob 8. zvečer k br. Zupančiču, Ahat-ljeva cesta št. 15. — Odbor.
Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo 24. t. m. javno telovadbo spojeno z ljudsko veselico na vrtu pri Sokolskem domu. Pričetek javne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi prosta zabava in sre-čolov. Sodeluje Zagorska rudniška godba. Bratska narodna društva in prijatelje Sokolstva vabimo, da se udeleže naše prireditve v tako važnem industrijskem kraju, kakor jc Zagorje, v kar največjem številu. Zveza z vlaki jako ugodna.
Gorenjska Sokolska lupa priredi letos, svoj župni zlet v nedeljo 24. t. m. v Kranju ob priliki 10 letnice obstoja, Obenem slavi »Sokolsko društvo v Kranju« svojo petindvajsetletnico. Na predvečer zleta sc vrši v sokolski telovadnici v Kranju slavnostni občni zbor, v nedeljo zjutraj tekma Gorenjskih sokolskih društev, dopoldne sprevod in nagovor Sokolstva, popoldne tik kolodvora javna telovadba ter na to ve.selica. Železniške zveze z Jesenic in Ljubljane jako ugodne, zjutraj, opoldne ter zveče'r. Dru-. štva, ki pošljejo k slavnostnemu občnemu zboru 23. t. m. svoje zastopnike naj javijo to župnemu starešinjstvu zanesljivo do 20. t. m., da se preskrbi zadostno število stanovanj.
Znanost in umetnost.
Slovenska Matica je izdala ravnokar kot izredni izdanji dve knjigi, in sicer: Pavla Golic lirsko zbirko »Pesmi o zlatolaskah« in Prana Finžgarja ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Člani Slovenske Matice, ki so ta tekoče leto že poravnali članarino, in usta-novniki dobe omenjeni knjigi broširani po 18 K in vezani po 24 K. Za druge, ki niso matični člani, je cena broširanih in vezanih izvodov za 6 K višja. Od knjig, ki )ih ima Matica še iz prejšnjih let v zalogi, opozarjamo na Dostojevskega-Lcvstika »Zapiske iz mrtvega doma« (20 K), Radivoja Peter-lina-Petruške pesmi »Po cesti in stepi« (8 K) dr. Fr. Detele »Tujski promet# (16 K), Ksn-verja Meška zbirko novel »Slike« (16 K), Zofke Kveder-Demetrovič povest »Njeno življenje« (12 K), Etbina Kristana sanjsko zgodbo »Pertinčarjevo pomlajenje« (12 K) ter še razne zvezke Zabavne in Knezove knjižnice, na razne Zbornike itd. — Pri nakupu matičnih knjig Imajo Matičarji 25 odstotkov popusta. — Za tekoče leto so štiri knjige, ki izidejo kot redna izdanja, do malega dotlskane., Letnina znaša 40 I(. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarine, naj to eimprej store. Vse druge pa vabimo, naj se blagovolijo pridružiti krogu članov »Slovenske Matice«. — Zemljevid slovenskega ozemlja se tiska ter kmalu izide. — Uradne ure pisarne Slovenske Matice. Kongresni trg 7/1 so ob počitnicah vsak torek in petek od 3.-5, popoldne.
Splitska »Nova doba« prinaša Izpod peresa pisatelja Dinka Šimunoviča zelo laskavo oceno »Pomenkov« našega znanega novelista Ivana Zorca. — Knjigo najtopleje priporočamo. V našem listu je ocena svojčas že izšla.
Pevski zbori, zlasti podeželnl,, k! nimajo izurjenih pevcev so pogosto v, zadregi pri izbiri skladb za izvajanja. Zveza pevskih zborov, ki se snuje, bo imela v tem oziru, važno nalogo: svetovati bo morala včlanjenim,. d ruštyoB! repertoir* čakati, jih fefi fflfi--
rala z litografiranirni glasovi posameznih pesmi in dajati nasvete, katerih marsikatero društvo zelo. krvavo potrebuje. D o ki ep »Zveza« ne začne delovati, svetujemo pevskim zborom naj sežejo po Mali Pesmarici, ki je dosedaj priobčila v 10. zvezkih najlepše starejše moške zbore in čveterospeve, Za vsakega pevca naj društvo kupi po en izvod (cena le 1 K ali 2 K) in se pevci uče iz partiture, kar jc vsekakor priporočljivo, in tudi ceneje kot če hi hoteli posamezne glasove litografirati. Vsak pevec bi moral biti naročnik Male Pesmarice, ki bo v prihodnji številki objavila prelepo Volaričevo pesem »Tiha luna«, z bariton solom, na ta prideta na vrsto Adamičev »Vasovalec« in Prelovčcva nova »Kam škrjanček moj hitiš? —
Malo Pesmarico, ki začne odsedaj naprej redno izhajati, razpošilja Zvezna knji-i gama v Ljubljani, Marijin trg. —
Na ljubljansko opero je za prihodnja sezono zopet angažiran domačin, baritonist • Vladko Štamcar.
Šport in turistika.
Plavalna tekma na Ljubljanici, dne 3L julija t. 1. »Ljubljanski športni klub« priredi v nedeljo, 31. t. m. ob 15. uri ob svoji čoP narni n<| Ljubljanici plavalno tekmo. Tekmovati morejo člani vseh športnih in telovadnih društev v Sloveniji, le za juniorje pod 18 Rti ni obvezno, da so člani kakega takega društva. Prijave sprejema g. Riko Debelak, uradnik Jadranske banke v Ljubljani do 29. t. m. opoldne. Prijavnina za osebo in točko znaša 10 K in se mora plačati ob prijavi. Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze. Program obsega tele točke. — 1. Plavanje. 50 m za dečke pod 15 leti, prosti stil; 50 m za juni-orje (ki še niso dobili nobene cene), prošti stil; 50 m za dame, prosti stil; 300 m za dame, prosti stil; 50 m za gospode, prosti stil; 100 m za gospode, prosti stil; 100 m za gospode, vznak; 100 m za gospode, stransko plavanje; 1000 m za gospode, prosti stil; štafetno plavanje, 4 X 50 m. —< 11. Skoki, a) Za tekmovalce do 18 let: 1.) na glavo naprej z zaletom; 2.) salto naprej z zaletom; 3.) poljuben skok; b) za tekmovalce nad 18 let: 1.) naprej na glavo z zaletom; 2.) salto nazaj z niesta; 3.) Auer-bacilov skok na glavo z zaletom; 4.) poljuben skok. — Kot zaključek tekme se name-, tava prirediti igra »VVaterpolo« (boj z žogo v vodi, podoben rokometni igri), kar bo privlačna novost za Ljubljano. — Za vsaki točko so razpisane tri častno diplome. Vabimo vsa športna in telovadna društva Slo« venije, da prijavijo k tekmi svoje plavače,
Pokrajina.
Rogaška Slatina. Rogaška Slatina Je proslavila kraljev rojstni dan na slovesen način. V predvečer so se okrasila poslo.pja z zastavami in na prostoru pred zdraviliško dvorano je bila med cvetjem in zastavami .postavljena slika našega kralja. Ob 9. url zvečer je naznanilo trobentanje gasilcev-pričetek bakljade in bakljeno§ci so prikorakali ob sviranju godbe pred zdraviliški dom. Tam Je v vznešenem govoru gospod doktož Rosina, odvetnik v Mariboru, častil visokega slavljenca in navdušeni živijo-klici so sledili njegovim besedam. Godba je zasvi-rala in ob bengaličnem ognju in razsvetljavi bakljonoscev so gostje na prostem zaplesali' kolo. Ob zvokih koračnice se je občinstva v najboljšem razpoloženju razšlo. — Na rojstni dan jo ob 9. uri dopoldne cclebriraf v kapelici sv. Ane gospod biskup Anton Aksamovič slovesno sv. mašo. Asistirala sta' mu ravnatelj semenišča v Djakovem g,., prof. dr. Herman in nadžupnik od sv. Križa gosp. Korošec. Pri tej priliki se jo prvikrat v tej kapelici pela zahvalna pesem v slovenskem jeziku. Opoldne je bil v restavraciji zdraviliškega doma skupen slavnosten obed, katerega so se udeležili med drugimi odličnimi gosti gosp. biskup Aksamovič v, spremstvu gosp. prof. Dr. Hermana, dalja gospod podban dr. Bošnjak, gosp. protejorej Trifunovič iz Beograda, vsi tukaj bivajoči gg. častniki in veliko število drugih odličnih gostov. Po slavnostni napitnici, katero je govoril ravnatelj zdravilišča, so navdušeni živijo-klici zadoneli po dvorani. Zvečer so gostje iz Srbije v mali zdraviliški dvorani priredili koncert, ki jc privabil obilo goštov in je najlepše uspel.
Drobiž.
* Filmska industrija v Rusiji se- zopet prebuja.' Petrogra j,ska tovarna, ki je od prevrata popolnoma počivala, je sedaj zopet pričela s svojim obratom in tudi druge ruske tovarne se trudijo, da bi zopet pričele z delom. V ta namen se je izdalo na kinbigrajce vsega sveta poziv, da naj pridejo v Rusijo, češ, da ima-jo kinogledališča v Rusiji sedaj sijajno bodočnost.
* Za varnost v gledališčih. V Pariztr se vrše v policijskih laboratorijih poskusi z impregniranimi gledališkimi de-koracjami, ki so nezgorijive. Dekoracije se namočijo v to svrho najprej v raztopino boraksa in borove kisline. Impregnacija stanc komaj 10 centimov za kvadratni meter in sc je jako dobro obnesla. Gledališki ravnatelji, ki so prisostvovali poizkusom nameravajo novo metodo takoj praktično izkoristiti.
* V stanovanjskem uradu puščeno dete. Uradniki stanovanjskega urada v Košicah so bili te dni neprijetno presenečeni z paketom, ki ga-' je pustila v uradu žena, ki je prosila za nakazilo stanovanja. Deteta bi uradniki sploh ne bili zapazili, ako bi še o pravem času ne bilo zajokalo. Novorojenčka brez stanovanja in brez matere je vzela začasno v oskrbo tuja dobrosrčna žena, po brez*-vestni materi pa išče policija.
Zahtevajte
Dobro idoča gostilna
ANT.ČERNEi \5
ILJUBLjANTA, / SPORNI ^P&«\,MŠČš
v bližini glavnega kolodvora Maribora, 4 vrtom, kegljiščem, hlevi, se radi preselitva
, ceno proda. Dopis na
ŽENITNA PONUDBA.
40 letni gostilničar išče v najem gostilno ali tudi vino — pivotoč na račun v katerem koli kraju Slovenije gre tudi kot soudeleženec kake gostilne, ki jo vodi vdovaj v katerem slučaju tudi ni izključena ženitev. Ponudbe pod „gostilničar“ na upravo »Jugoslavije" v Ptuju,
jPolnogumijasti obroči za tovorne avtomobile
Pnevmatiko
v za kolesa in avtomobile
Kolesa Avtomobili
V	najceneje.
PRODAM
Sredo 20. t. m. ob 0 predpoldne se vrŽI prostovoljna prodaja živine, vozil, polj*« delskih strojev in vseh poljskih pridelka*
na stoječem.	1
oblastveno poverjeni stavbni inženir LJUBLJAnfl
Hllžerjeva ulica številka 5.
Specijcl. stavbeno podjetje za betonske, železobeton-ske in vodne zgradbe.
Izraba vodnih sil.
1 in pol uro od Maribora tik lamo cerkve gostilno, mesarijo, trafiko in posestvo radi preselitve. Vpraša se v Trubarjevi ulici 79, v Mariboru.
„Pri zlati lopati"
trgovina z železnino
Valvazorjev trg št. 7
(nasproti Kpižanske cerkve)
Zip cementa in karbida
aaBBisiaiga arnsa hebs aaisaoEHa
J, GOREČ
^ • Ljubljana. jSosposvetska cesta št. 14. Naj večja zaloga klavirjev \jn pianinov v Ljubljani. Tvrdka
Dolenc, Ljubljana
\ , Hilšerjeva ulica 5
priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah.
roman O.Waldowd j
je izšel v knjigi in stane i broširan 20 K, vezan 26IC j v platno vezan 32 K* |
PRIPOROČATE
za perutnino in zajce
se prodajo v posameznih skpinah na prostovoljni dražbi danes dne 17. VII. ob 4. uri popoldne na Viču št. 38 pri Ločnikarju.*
sl, občinstvu svojo novo urejeno gostilno v lastni hiši, preje Halbridl. Točil bom vedno pristna domača vina ter imel izborno kuhinjo.
Gjuro Orovie
gostlničar pri „JEŽU“ TTtAAlBOR Vetrinjska ulica, 787
Izredna priložnostna prilika!
J?adi nenadno smrti so proda jz proste
se sprejme za v kočevski okraj. Stalno delo in dobra plača. Les je pripravljen. Naslov upravni-štvo Jugoslavije". 782
tehn. in industrijsko podjetje
dr. z o. z.
v Ljubljani, Gradišče štev, 9l jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
proda " 1 električni moto*
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obra* tov, izdelek Brovvn - Bovveri i reostatem in drugimi pripadki.
I električni motof
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra*
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame ga rancija za takojšnjo uporabljivost
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 15.
Šivalni stroji in stroji zapIelenjB
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v LINČU.
Ustanovljena 1, 1867. Vezenje poučujejo prezplačno. Popravila se sprejemajo, Lastna delavnica.
Pisalni stroji ,/ldler“. Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkop, Styria, Waffenrad.
roko lopa renliteta, ležeža ob železnici
'	vseh	vrst S*
C&MEEj SITAR LJUBLJANA'
^a vodo; plin, zrak, vino, žganje, Spiralne za paro in visok pritisk jaalje; kavčukove plošče, vsako Vrsto hsbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
vPRflMET" tehn. ind. podjetje
^ T Ljubljana. ____________________
podgane, miši, stenice in drugi mrčes!
x novimi povsem zanesljivimi ’ fe*d#tvi in popolnim uspehom
Oblastv. konces.
zaond za pohončauanje ntErčEsa
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na raZpoiago.
pri Kočevju z hiso in vsemi gospo-
darskimi poslopji in nekaj posestva.
Na hiši so so vodno izvrševale trgovsko
obrti in sicer gostilna, trafika in trgo-vina z mešanim blagom. Vsled želez-
niške bližine je poziciia bez konkurence, za vsako podjetjo pripravno in
za agilno osebo zlata jama.' Realitcti^ » 1* -—:—  ------------------------------------
se lahko takoj prevzame. Mobllije in gospodarska orodja tudi delno, so na
in kože divjačine sprejme v stroj, bnw o in izdelavo
jV Radvanje v gostilno Julije finderle na dobro pikersko vino in na domačo pohano perutnino.
razpolago ter se prodajo zraven.
Pojasnila daje
Peter Petsche trgovec v Kočevju
Samo pol ure iz THaribora
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
O	čistih brez odbitka rentnega
^	Neposredno pod državnim
‘	Zt \	O	nadzorstvom.
Michel Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Presunljiv vzkrik se je začul, ki mu je sledilo hripavo ječanje, Ber-tranda se je zgrudila na tla: Ronche-rolles ji je bil zasadil bodalo med pleča.
»Izvolita naprej, visočanstvi!« je Velel morilec.
Princa sta drug 2a drugim pre-stopila truplo in krenila navzgor. Ko je dospel Franc na vrh stopnic, se je obrnil in dejal, kažoč na ubogo Starko:
»Spravita' jo takoj s poti. Kjer £iya smrt, se ni dobro muditi.«
- Roncherolles in Saint-Andre sta fcJe priklonila do tal.
,, »Kam jo poneseva?.«: je; vprašal (ftobon tovariša.
|	»V: Sekvano!« je odgovoril Ga-
fctan de Roncherolles.
»“H <—* f I *—*	H““
V- • -f r
Težkih1 nog sta stopate Ronche-‘iblies in Saint-Andre po Grevskem itrgu; truplo, ki sta ga nesla v vodo, {set jima je zdelo strašno breme.
-/'»Od svinca je, vražja babnica,« Judeja! Saint-Andre, ko sta dospela Jd.Vodi- Položila sta truplo na tla in Si oddehnila kakor dva nočna gro-Jbokopa, ki nabirata novih moči. »Grd jopravek sta nama naložila najina jdična gospodarja,« je dodal mladi fcrof.
»Izvrsten opravek!« je zarežal Roncherolles. »Kraljeva 'sinova sta jposlej najina Zaveznika in i-» so-. krivca!«
Sekvana je tekla mirno, S tihim, ^vilnatira mrmranjem. Pariz je spal. Eanesla sta truplo v enega izmed Kolnov, ki so bili privezani na bregu, Koncherolles je prijel za vesla; jpaint-Andre je obesil truplu s po-
močjo Čolnove vrvi težak kamen na vrat. Vse to se je zgodilo brez sočutja, brez groze, brez kesanja.
»Ali si gotov? . . . Lna! Dve! Tri! . . .« je komandiral Roncherolles, ko sta zavihtila truplo. Izpustila sta ga; mrlič je_štrbunknil v vodo ter izginil v temni globini.
A baš tisti hip je raztrgal nočno tišino strahoten krik. Roncherolles in Saint-Andre, stoječa v svojem čolnu, sta se krčevito oklenila drug drugega. Zobje so jima šklepetali.
»Ali si slišal?« je jeknil Saint-Andre.
»Da! Baš ko je padlo truplo v vodo!« je dejal Roncherolles drge-taje.
Dolgo molčanje. Coln je drčal po vodi.
»Kdo je neki zakričal?« je delinil nazadnje Saint-Andre.
In Roncherolles je odgovoril -mrko:	'	i
»Kdo Ve?«
Zakričala je Bertranda, ki ni bila mrtva, nego le nezavestna. Ko je začutila lučaj, se je nesrečnici za hip vrnilo življenje: zbrala je poslednje moči ter zaklicala še enkrat na pomoč! . , .
Franc in Henri sta šla po prstih do vrat, za katerimi je spala Marija. Nekaj časa sta gledala mlado ženo oddaleč; nato sta se umeknila kakor domenjena in zaprla vrata za seboj. Oba sta čutila, da je prišel trenotek,-ko se morata izjaviti enkrat za vselej. Zavedala sta se, da utegne eden izmed njiju ostaviti to hišo kot bra-tomorilec. Franc je meril brata s plamenečim očesom; Henri je pobešal glavo in škilil nanj od strani.
»Nu,« je zarenčal Franc nenadoma, «zdaj se lehko spraviš!«
Rečan ju je odgovoril grohof. Henri se je vzravnal, rekoč:
»Da! Ali s pogojem!«
»Strela nebeška! S pogojem! S kakšnim? Govori! Nc molči! Poberi 'sc! Izgini izdajalec in krivopri-sežnik! Ali si pozabil kaj si obljubil? Prisegel si da mi jo prepustiš! Samo jaz sem tu gospodar! Poberi se!«
»Pojdem!« je dejal Henri ter se obrnil k stopnicam. »Pojdem, naravnost h kralju. H kralju, ki že ves teden išče hčere profosa Croix-marta, ubitega v njegovi službi! K njemu pojdem in mu zakličem: ,Sire, v tem trenutku posiljuje prestolonaslednik Franc siroto, ki je vi iščete, da bi jo počastili in nagradili na-mestu njenega očeta! In jutri bo vedelo vse plemstvo, kako ume francoski kralj po svojih sinovih častiti in preskrbovati hčere zvestih služabnikov monarhije, ki so padli v. izvrševanju svoje dolžnosti! . , J Tako porečem očetu!«
S temi besedami je hotel Henri oditi.
»Še korak, pa si mrtevT . » .«
Franc je zarjul ter planil med Henrija in stopnice. Brata sta si stala nasproti z bodalom v roki . * . In vendar nista planila drug na drugega in nista utešila sovraštva, ki je tlelo v njiju srcih že toliko let; zakaj sleherni se je bal, da ne bi podlegel ter pustil nasprotnika samega s spečo Marijo.
»Kakšen je tvoj pogoj?« je dejal naposled Franc in besno zavzdihnil..
»Takšen, da naj ne velja prisega, ki jo j e povzročil slučaj. Bedasta odločitev s kockami bodi preklicana. Od tega hipa imejva spet oba enake pravice; odloči naj samo šila, lju^ bežen in zvijača.«
Franc, je grgral nepopisne psovke in kletvice.
»Ali velja?« je vprašal Henri. »Potem ostanem, ker sva zaveznika. Ali ne? Potem odidem v Louvre ...«
»Da bi te pogoltnil pekel!« je zarohnel Franc. »Velja!«
Vteknila sta bodali za pas. In tedaj sta vstopila Roncherolles in Saint-Andre z besedami:	(
»Opravljeno je; starka ne bo vi-sočanstvoma več v napotje . . .«
II.
Roncherolles napreduje.
Brata sta se oddehnila in stopila oba hkrati v sobo, kjer je spala Marija. Ko sta se bližala postelji, se je Marija zbudila in zamrmrala:
»Renaud . . . ljubljeni moj Rc-naud ... ali si prišel?«
Odprla je oči ter zagledala dvoje obrazov, spačenih od sovraštva in ljubezni . . . Prikazala sta se ji kakor demoni v sanjah, in kakor v odprti knjigi je čitala podlost njunih misli, izraženo v krču razuzdanih črt. Groza jo je dvignila z ležišča, toda princa sta jo zgrabila; trepetaje, s presunljivim krikom, je padla nazaj. Franc, strasti pijan, se je nagnil z usti k ustnicam mlade žene.
Z besnim stresljajem vsega svojega telesa se je umeknila ostudnemu poljubu; in tisti hip je padla Henrijeva pest na Francovo glavo, da je odletel od postelje . . . Ljubosumno sovraštvo med bratoma je otelo Marijo . . » Planila je pokoncu ter se zagnala proti vratom’; a že sta ji princa zastopila pot! Franc je pozabil Hcnrijevo nasilstvo, Henri ni več mislil na Francev poizkus: združila sta se, da jima ne bi utekel plen! . . . Trikrat je viknila Marija: Renaud! , . . Renaud 1 , „ » Renaud! . . .«
Lastna nevarnost je ni plašila toliko. Toda Renaud! Gotovo so ga ubili, ker ga ni tu! Kaj se je zgodilo
od trenutka, ko jo stopila iz cerkve?^ Kako je prišla domov? Kje sta pri« jatelja njenega moža? Te misli sq se ji bliskoma širile po razburjenih možganih in so se prav tako bliskoma razkropile v nič. Samo nekaj j1 je bilo pred očmi: Reriauda ni bilq tu!
»Ali je mrtev?« je dejala s tu« robno mirnim glasom. »Nedvomno« Ako bi živel, bi bil tu. Slišal bi me( bil. Renaud moj dragi, rnari je res, da te ne bom več videla? Kje si? Kaj so storili s teboj? ... Ali sl mrtev? . , . Oh, sliši me! Odgovori mi! . . .«	, ,
Kakor v Sanjah si je potegnila 2| dlanjo po čelu. Princa sta jo motrilal z mrkim občudovanjem. Mahoma pa( sta’občudovanje in strast izginila i4 njunih duš in obrazov; čudna zonal ju je pretresla. Ko je Marija rekla J »Ali si mrtev? Oh, sliši me! Odgo« vori mi!« se je mahoma izpremenij njen qbraz. Prisluhnila je; poslušala! je glas, ki je gpvoril slišno in raz« ločno: Rcnaudov glas! Besede, ki jih je bil Renaud bdhajaje položil ^ njeno srce:
»Pomni: čez dvajset dni, točna to uro bom spet pri tebi. Ali bo$ pomnila?,. . . Gotovo, dragi Rei naud, pomnila bom. Toda dolgo bej to, ah, tako dolgo: dvajset dni! . , « »Blazna jel«, je zamrmral Franc, Henri je zmajal z glavo. Njegovi obraz je bil bled od groze.
_ »Nikakor ne!« je dejal, šklepe-i taje z zobmi. »Ona se razgovarja 4 odsotnim , . .« ž njim, ki ga ni tu...«
Rahlo in previdno sta odprlal Vrata, stopila v sosednjo sobo in za«i klenila duri za seboj. Roncherolles iq Saint-Andre sta čakala; ko sta za*t gledcgla princa, sta ju pomerila 4 očmi, polnimi grde radovednosti.
Dalje prihodnjič.
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41, v bližini r,lavnega kolodvora.
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
Biifetofofl učni zomod zn stenopfiia in strolepisie i< EjtiMIani
'rm-r-n-n-^-if"   --tiot irnru-mrnifrf-t-inirn n-r—r—minw»r ■r1?mmnwnrrirrmrn-ii—inii«n-T-i4-
vpisuje vsak dan na Domobranski ccsti št. 7. — Vpisnina .5 I).
t: Mi-rr it ■fUlTif* HMUMMBmOCUttMUl — « IB ■MMUMMHBPMMMHBB HinM< >il* iM i' iffr vt.
at jmacu	j*tu* s» j
Šolnina 35 IX
Začetek šolskega leta 3 okt.t. 1. ob S uri zjutraj.
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2.
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to-—...—	vornih	automobilov.	=
Radi preureditve trgovine nudim partijo ca 3000 klobukov asortiranih po številkah in najboljših kakovosti po ceni 140 K za komad, dokler zaloga traja.
OROSLAV CERTALIC, Ljubljena, Sv. Petra cesta 35.
r;	Ljubljana,	Maribor,	Beograd,
Podružnice • Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3.
NA PRODAJ
imam sledeče vozove: koleseljne, eno, in dvo-vpreine, polkriie lovske vozove, prsna in ko-matna konjska oprava, Istotam se proda tudi en glasovir.
Ivan Strelec> Celje
Samostanska ulica številka 2.
i r		 —«—■: 		1 r		
\\N^d 1=-=-^.. ,—-=E-Hl,	— n POZOR! SLOK \ Kupujte, čitajte, razširjajt j „mot y Zahtevajte, da se 9am po: znaša letno K 120'—, pol le UPRAV /c=s=-—-=a i		mucu POZOR! n e stvarni in zanimivi tednik A )OMI5T“ f 0^ v 'j »Ije list na ogled, Naročnina / tno K 60'— mesečno K 10'—, a HIŠTVO, Ljubljana, Breg št. 12. j= IBfr*	ir	
□ La-''— •—)	
Novo Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predložiti i Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking po najn K. WORSCHE, Maribor	došlo! Iniet Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki ižji ceni pri •, Gosposka ulica štev. 10.
ČITAJTE NAŠE 06LASE!	
I
jJSO
J
m
smo 6 PNI.
'zdaja voznih listkov; za vse linije. Natančna pojasnila daje edino:	koncesijska	potovalna
pisarna tvrdke
IVAT?
Ff?
SeJSmmBE5Z&-
■KaBgBBflgaBEsaBfaa
’ NUDIMO:
Glavnike, lasne zaponke, koščene zaponke;
Nože, vilice, žlice, leseno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine;
Veziva, čipke, vrvice;
Trakove za čevlje, stenj, naramnice;
Brože, prstane, uhane;	-	■	-	—
\ , '	Gumbe,	sukanca:
y ~	-	Svinčnike, peresa, gobe. •?
Ščetke vseh vrst!
in vso ostalo galenterijSlco in nirberžko robo!
Prodaja samo na veliko!	Prodaja	samo	na	veliko!
BRAČA SVJEŽIČ, ZAGREB
Telefon 23-44.	Petrinjska	ul.	5.	Telefon	23-24.
..
Stročnice prodaja po tovarniških ccnali!
Slavna tsvarniSIia zaloga
prvovrsten, spodnještajerski, primeren za industrije in za domaŽo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni; vsako
FKliB
množino. Ponudbe pod „Pre,mog“ na upravništvo lista.
Restavracija ,Mni Rolodvop1 Maribor.
Priporočam slavnemu občiilstvu dobro domače vino in dobijo kuhinjo po najnižjih cenah.	'	.	n
____________________________________ Eranjo	Stikler,	restav.ratei	’■
Koloturo za štednjabe -
rešetke za peči (Roste),
i sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:	j
Ijtnaanica žslpa „SMEV“, tanite strajna a Bjelovari
Zvezna tiskarna v LjuMpi
se je preselila s Starega trga
y noBoiirelene prostore v IjoM »Ilci 1.
i	'	•'	1 •	‘	'	,	*	': ■
• . ¥	. ‘	1
Tiskarna je spopolnjena z modernimi novimi stavnimi in tiskarskimi stroji ter z raznovrstnimi novimi črkami in okraski in izvršuje vsa
■ tiskarska dela: časopise, knjige, vabila, račune,
 1  ----------
tabele, ietake, lepake, vizitke, kuverte, trgovski papir itd. itd. lično, okusno in poceni.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaia konzorcii dnevnika »Jugoslavija«.
[Tiska »Zvežna tiskarna« .v Liubliani.