Štev. 165.
¥ Trstu« t č+trffc, 15» Junij« IMi,
Izhaja vsak dan, ftid! ob nedeljah «d praznikih, ob 5 zjutraj.
t/rtdrilttvo: UHea Sv Frančifka AsiSkega SL 20. L nadstr. — Vi
ccfjtsi naj M pošiljajo turdntftvu liata. NHraitkirana —----
sprejemajo In rokooiii ae ne vračajo.
tedalatell ki cdaovorni urednik Štefan Godina. Laskih lista .EdfncatiV — Tisk tiskarne .Edino««-, vpisane ndm a crejecio pcroftvo« v Trat«, nllca Sv. Frančlika Asifltcfa Ki Telefon crednlltva in sprav« Utv. 1147.
Farotrina zna M: Za ceio M* . ....... K
Za po! leta.........•	ilr"
ta ui ............. • •	Ij
u cc^cljika ................... UI
aa f oi ..........................Ml
_Letnik xu,
Pouneene Itevilke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjer. aaatarela itevilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona.
Cene: Oglasi tivovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, aahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........K 20—
Vsaka nadaljna vrsta.......• 2.—
MaM oglasi po 4 vinarje beaeda. najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina *	* pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
■pravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trsiu.
la InivaM oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCttct ~..... račun ft. 841.652
Preifeđ nojnovelilU dogodkov.
Ruska bojišča. — Južno Bojana in severno Črnovic Rusi odbiti. Drugače položaj izpod Pripjatskega jezera neizpreme-njen. Pri Baranovičih srditi ruski napadi odbiti. — Neizmerno pretirana ruska poročila.
Italijanska bojišča. — Položaj nespremenjen.	. . .... ,.
Zapadna bojišča. — Nemci izgubili proti
Angležem nekaj novih postojank pri Zu-lebeke. Nemški uspeh južno Thiaumont
Ferine.
Balkanska bojišča. — Nič novega^
Turška bojišča. — Pri Felahiji Iurki razbili angleški škadron, perzijski prostovoljci pa kozaški oddelek, ki je hotel dospeti v angleški tabor. V čoroškem odseku napad ruskega bataljona odbit.
Razno. — Govor grofa Tisze in izjava ministra zunanjih stvari, barona Buriana, o položaju.
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Južno Bojana in severno Crnovlc so biii ruski napadi zavrnjeni. Drugače južno Pripjatskega jezera ob nelzpreinenjenem položaju nič posebnih dogodkov. Severno Baranovi-čev je včeraj ruska artiljerija najsrditejše obstreljevala nemške in avstro-ogrske čete. Zvečer je sovražnik naj>adel postojanke, a je bil povsod odbit do zadnjega. iNazadnje je sovražna artiljerija streljala v umikajoče se ruske mase.
Italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Naša letala so ponovno napadla kolodvor in vojaške naprave v San Giorglo di Nogaro In gra-deško notranje pristanišče.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
neizmerno pretirana ruska poročilu-
DUNAJ. 14. (Kur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Docim so prejšnja poročila ruskega generalnega štaba čudovito skromna, je 11. t. m. rusko arniadno vodstvo objavilo naslednjo zmagoslavno fanfaro: »Tekom včerajšnjega dne smo zajeli 35.100 mož, enega generala in 409 častnikov, 30 topov in bogat plen. Samo armada generala Lešickega je v črnoviš-kem okolišu zajela 18.000 mož in popolnoma potolkla sovraž^'ka.«
PETROGRAD, II. junija. - Zapadna ironta. — lavlja se, da je ofenziva naše armade v Voliniji. Galiciji in Bukovini trajala tudi včeraj in jo je tudi nadalje spremljal uspeh. Sovražne armade se tope ogromnega števila ujetnikov in krvavih izgub. Po velikih uspehih naših čet smo zajeli veliko tisoč sovražnikov in vojnega orodja vsake vrste v takih množinah. da je zasedaj štetje popolnoma nemogoče. Tako smo zajeli n. pr.: v eni sami sovražni postojanki 21 žarometov. 29 vojaških kuhinj. 47 vo^ za strojne puške, 12.000 pudov (191.200 kg) bodičaste žice, 10'>0 betoniranih ovirnih kolov, 7 milijonov betonskih kocek, 10.000 pudov (166.000 kg) premoga, ogromne zaloge municije, veliko število orožja in drugega materijala. V nekem odseku smo uplenili ratron za puške. 300 zabojev municije za strojne puške, 200 zabojev ročnih granat, 1000 še porabnih pušek, dva škarjasta daljnogleda, en Nortonov vodnjak m vseh skupaj devet takoimenova-nth prenosnih vodnjakov za napravljanje pitne vode. Plen vojnega orodja, ki ga je sovražnik pripravil za najraznovrstnejša dela, je ogromno velik in priča, kako velik je uspeh, ki smo ga priborili nad sovražnikom. Tekom včerajšnjega boja smo zopet ujeli enega generala, 409 častnikov in 35.100 vojakov. Zajeli smo 30 tojx>v, 13 strojnih pušek in pet metal za bombe. Skupna svota tekom operacij doslej zajetega vojnega plena je torej narastla na enega generala, 1649 častnikov, nad 106.00H vojakov. 124 topov, 1S0 strojnih pušek in 58 metal za bombe. Izmed doslej znanih bojev in bojnih činov je treba jHiudariti naslednje: junaški boj naših mladih polkov pri Rožišču (20 km od Lučka nizdol ob Stiru). Tam so poizkušale nemške čete priti na pomoč avstrijskim; toda napad naše pehote ob močni artiljerijski j>odpori jih je ob izgubi 2000 ujetnikov, ć toj)ov in strojnih pušek vrgel iz mesteca. Naše čete so nato zasledovale umikajočega se sovražnika. Naše čete, ki prodirajo v okolišu Dubuega, so potolkle sovražnika in vzele mesto Dubno in utrdbo. Ćete so nato prestopile Ikvo in so napadale se dalje. Deli teh čet so vzeli vas Demidovko (30 km južno Lučko) in so prisilile sovražno postojanko oporišča, da je izročila Mlinov. Pri prepoditvi sovražnika na vsej postojanki južno Bučača smo zajeli veliko število sovražnikov, med njimi štab nekega avstrijskega bataljona, in veliko število orožja. Vrgli smo sovraž-i ika v reko Strijx>. Pri Osomču (10 km severno Bučača) ie neki naš eolk osvotil
celo baterijo, obstoječo iz itirih 1 Ocen ti -metrskih topov. Kljub srditemu sovražnemu odporu, kljub silovitemu bočnemu ognju, vkljub dvignjenju zatvomic in kljub eksplozij min so hrabre čete generala Lešickega vzele sovražne postojanke južno Dobronovca (?); in v tem okolišu samem je bilo zajetih 18.000 vojakov, en general, 327 častnikov in deset topov. Ko je dospelo poročilo, fe še bolj narastlo število ujetnikov v raznih odsekih. Jugovzhodno ZaleSčikov (vzhodno Kolomeje) smo z odločnim sunkom vrgli sovražnika, ki se je nato umeknil. Sovražnik je razstrelil kolodvor Jurkovce (10 km južno Okne). Turkomanski jezdeci so napadli umikajočega se sovražnika in so ga prisilili, da je pobegnil. Da bi zopet vzpostavil položaj, je sovražnik mestoma izvršil besne protinapade. Med drugim so 10. junija v okolici Siemkov (40 km severovzhodno Lučka) vzhodno Kolkov napadle sovražne čete z znatno premočjo. Naše čete, ki so udarile nanje, so jih s svojim koncentričnim ognjem vrgle nazaj na desni (?) breg Stira. Isti dan smo preprečili vsak nadaljni razvoj tega protinapada. Sovražnik se je srdito upiral, posebno v okolišu Torgovice ob Stiru (21 km južno Lučka), kjer se krepko vrši boj moža proti možu. Skupni uspeh krepkih udarcev, ki so jih nase čete trajno zadale sovražniku od 4. do 10. junija, podaja naslednjo sliko: Naše armade so predrle utrjene postojanke vse sovražne fronte in sicer od razsežnega gozdovja jugozapadne Rusije pa do romunske meje. — Kavkaska fronta. — Turki so ponovno napadli naše postojanke v okolišu Pletene (?). Odbili smo jih z velikimi izgubami in pustiti so morali pred našimi jarki stotine mrtvecev. V smeri Gimiš— Hama (?) so naše čete zasedle sprednje črte sovražnih jarkov. V smeri proti Diarbekru so naše čete napredovale ter zajele nekoliko sovražnikov in zabojev z municijo.«
Proti tem navajanjem, ki naj bi z omenjanjem posameznosti vzbujala vtisk jx>-sebne verjetnosti, je treba poudariti predvsem, da morejo Rusi naravno objavljati o ujetnikih in plenu števila poljubne viso-
kor ne more doprinesti dokaz in protid kaz in ker je tudi narnen njihovih neizmernih pretiravanj prozoren. Gotovo se pri umikanjih ni mogoče izogibati dejstvu, da prihaja v sovražne roke veliko ranjencev in tudi neranjenih bojevnikov. Saj včasih ravno posebno hrabre in žilavo vztrajajoče oddelke doleti usoda, da jim razmeroma velik del izgub odpada na njetnike. Ni treba šele poudarjati, da naše skupne izgube, krvave in tudi na ujetnikih, tudi oddaleč ne dosegajo onih števil, ki jih Rusi navajajo samo kot število ujetnikov. In prav tako gotovo je tudi, da sovražnikove krvave izgube, ki tokrat še brezobzirneje žrtvuje svoj človeški materijal kot prej in štirideset členov globoki napadi niso pri njem nič nenavadnega, presegajo naše skupne izgube dvakrat in trikrat. Da je bil ujet eden naših generalov, nam je popolnoma novo. Kar se tiče ruskih navajanj o plenu, je jasno, da pri umiku iz naše postojanke nismo mogli vzeti s seboj vsega materijala in smo morali zapustiti posebno brez uprege dovedene in vzidane topove stare tvorbe. Vendar so pa v tem pogledu sovražnikova navajanja neizmerno previsoka. Ce končno trdi sovražnik, da je predrl vso našo severovzhodno fronto od Drisvjatov do Pruta, kažete naši uradni poročili, izdani 12. in 13. t. m. z natančnimi krajevnimi podatki, koliko je resnice na tej trditvi. Pri tem naj ne omenjamo posebej, da smo Dubno opustili, ne da bi bila počila tudi le ena puška, in da smo pri Kolkih in Sokulu zadali sovražniku težke udarce. Samo imenovanje imen Bu-čač, \ isnjovčik. Kozlov, Vorebjovka, Novo Aleksinjec, Sapanov, omenitev Soku la, Koikov, Cartorijskega, samih krajev, ki so se zadnjih devet mesecev vedno zopet navajala na točkah naše frontne črte, dokazujejo iasno dovolj, da so uspehi, ki so jih dosegli Rusi s strnjenjem mas v premoči na posameznih mestih, ostali brez vpliva in škode za velik del naše severovzhodne fronte.
Boji no ruski fronti.
V naslednjem naj podamo nekaj poročil o bojih na ruski fronti, kakor se poroča o njih z vojnega tiskovnega stana. Zdi se nam pa potrebno, da omenimo prej neko stvar, ki popolnoma pojasnjuje vzroke sedanjega položaja na nasi severovzhodni fronti. Kakor je znano, po onem velikanskem predoru pri Gorlicah lanjskega meseca majnika. po katerem so se Rusi neprestano umikali vse do one črte, ki so jo imeli zasedeno pred sedanjo ofenzivo in o kateri smo izpregovorili natančnejše v včerajšnji številki našega lista, ni bilo večjih bojev na ruski fronti, izvzemši le kratek čas trajajočo rusko ofenzivo proti koncu meseca januarja L I., ki se je pa popolnoma izjalovila. Rusi so torej imeli skoraj celo leto časa, da so izvežbali nov človeški materijal in obenem tudi s proizvodi domačih, še bolj pa japonskih in
amerikanskih tovaren za orožje in munt-oijo popolnih svoje zaloge orožja in municije. Tako jim ie bilo torej mogoče postaviti proti naši fronti veliko premoč, ki so jo tudi, kafcor je razvidno iz naših uradnih poročil, zastavljali proti našim s tako brezobzirnostjo, kakor je doslej še ni biLo videti na nobenem bojišču. Inozemski listi pripovedujejo, kakor pravi vojaški sotrudnik graške »Tagesposte««, da so vrgli Rusi proti naši fronti najmanje dva milijona tnož, kar bi pomenjalo okoli 40 armadnih zborov, pri čemer pa je treba še prav posebej upoštevati ogromno artiljerijo, s katero po naših uradnih poročilih razpolagajo Rusi. Naša uradna poročila govore danzadnem o strahovitem topovskem ognju skoraj po vsej fronti, in da je ta ogenj res bil tak, je dokaz dejstvo, da se je zlasti posrečilo Rusom zavzeti naše postojanke v Voliniji, ki so jih naši tekom dolgotrajnega miru na fronti utrdili z vsemi sredstvi, ki jih daje vojski na razpolago moderna tehnika. Betonirane jarke, v katerih so stali naši, so mogli Rusi dobiti le na ta način, da so jih naravnost posipali s peklenskim topovskim ognjem in jih popolnoma razbili in razdejali. Presilnega navala večkratne pehotne premoči, ki sojo Rusi poganjali dobesedno v klavnico, naše obrambne čete niso mogle vzdržati brez večjih žrtev, in to je bilo povod, da so se umeknile na tem ali onem mestu fronte, kakor se ie zgodilo v volinijskem trdnjavskem trikotu Rovno-Luck-Dubno, južno Bučača ob Stripi v Galiciji in potem pri Okni v Bukovini.
Rusom pa je prihajalo v prilog še drugo dejstvo. Nekako pred mesecem dni se je pričela naša ofenziva na Tirolskem. Samo po sebi je umhivo, da taka mogočna ofenzivna akcija in poleg tega še v tako težavnem, visokogorskem ozemlju zahteva znatnih inoči in to tem več, čim dalje gre in čim bolj se razširja. Za one sijajne zmage na tirolsko-laški fronti, ki so zadale Italijanom tako silovit udarec, da trepeta zaradi njega vse javno življenje v Italiji, je bilo vsekakor treba nakopiče-nja človeškega in drugega vojnega materijala, novega in pa onega, ki ni bil neobhodno j>otrebeii na drugih bojiščih.
kosti, ker se v sedanjih razmerah nika-	^ izrabiJi zaposljenje znatnih naših
Of'm
moči na tirolsko-laški fronti, pač računajoč, da naša monarhija nima dovoljnih sil, da bi jih postavila proti njim. Posrečili so se jim pač prvi sunki, ker je bila njhova premoč ie prevelika; prepričani pa smo, da so v tem dospela dovoljna naša ojačenja, ki stalno zaustavijo njihovo prodiranje. Pripominjamo pa tudi, da se vrši večina teh bojnih akcij na ruskih tleh in da so ruski uspehi na gališki in bu-kovinski fronti razmeroma majhni.
O teh bojih torej poročajo iz vojnega tiskovnega stana 10. junija: V ruskih poročilih se razširja vest, da so avstro-ogr-ske čete tekom sedaj na južnoruski fronti besnečih napadnih bitek izgubile 100.000 mož. Ta trditev je neizmerno pretirana. Naravno so c. in kr. čete tekom srditih bojev imele izgube ljudi in materijala, vendar pa krvave izgube c. in kr. armade posreči niso niti približno tako visoke, kakor trdijo sovražniki. Očividno jemljejo Rusi pri presoji naših izgub za merilo svoje lastne ogromne izgube, ki jih priznavajo tudi sami v svojih uradnih objavah. Po razmeroma manj srditih bojih v četrtek so bili ruski napadi v j>etek zopet izredno Huti. Naperjeni so bili zlasti proti frontnim odsekom na bukovinsko-besarabski fronti južno Dnjestra, proti dolnji Stripi od železniške proge Bučač-Cortkov do izliva, in proti Stiru v okolišu Lučka. Sovražni sunki južno Dnjestra na črti Okna-Dobronovec, ki so se mestoma ponovili po osemkrat, so bih odbiti Ob dolnji Stripi so se naše čete, ko je postojanke vzhodno reke popolnoma razdejal štiridneven peklenski topovski ogenj, u-meknile v postojanke zapadno reke. Sovražnik je na tej, nekoliko kilometrov dolgi fronti zastavil prekomerno veliko čet, ruske izgube so bile velikanske, boji pred umeknitvijo z vzhodnega brega brezT primerno srditi. V okolišu Lučka so Rusi zastavili tudi večkratno premoč, ki jim je omogočila prehod preko Stira v enem odseku. Ruski napadi severozapadno Tar-uopola, med Jezierno in Cebrovim, so bili srditi.
11.	junija. — Tekom 10. junija so naše čete v dveh odsekih izvršile protinapade, ki so se posrečili. Severozapadno Tarno-jjcla, kjer so Rusi več dni neprestano napadali, so naši vzeli sovražniku neki,vrh, ki ga je bil osvojil z velikimi izgubami, in so*tako Ruse porinili prot vzhodu. Vzhodno Kolkov so predsnočnjm trije ruski polki v enem odseku zaradi svoje premoči mogli dospeti na levi breg Stira. Včeraj so naši izvršili protinapad in posrečilo se vreči sovražnika nazaj, pri čemer je izgubil 1500 ujetnikov. V okolišu Okna-Dobronovec in v Voliniji, zapadno Stira, so Rusi pomnožili svoje napore, da bi upognili našo fronto. V omenjenem bu-kovinskem odseku smo ločili svoje čete od sovražnika in jili umeknili.
12.	junija. — Prvi binkoštni praznik so bile nase čete v srditem boju z ruskimi napadalci, ki so, udarjajoč v nepreglednih trumah, podpirani po zapravljivo stre-
ljajoči artiljeriji, na številnih odsekih fronte izvajali mogočen pritisk. Naše čete so se borile z največjo požrtvovalnostjo. Na več mestih so izvršile uspešne protinapade. Posebno težki so biH boji v severovzhodni Bukovini, kjer so Rusi iz besarabskih zbirališč povedli v napad vse razpoložljive čete. Pred pritiskom sovražne premoči se umikajoč, so se naše bojne sile ločile od sovražnika in so se, da zaščitijo glavno moč, srdito borile s sovražnikom zadnje čete. Ob srednji Stripi je poizkušala ruska napadna kolona, ki je prodrla iz Bučača, udariti protf severozapadu, da bi razpognila našo dalje proti severu se nahaiajočo stripsko fronto. Protinapad, Id so ga izvedle naše in nemške čete generala Bothmerja, je vrgel Ruse nazaj in jim vzel 1300 ujetnikov. Ponoči pripravljeni ruski napadi vzhodno Višnjovčika so zamrli v našem artilerijskem ognju. Vzhodno Kozlovega, ob potoku Vosuški, so prodrli naši poizvedovalni oddelki in so zajeli rusko prednjo stražo. Pri Vorebijovki. severozapadno Tarnopola, že več dni trajajoči srditi boji še niso zaključeni. Ob Ikvi in v Voliniji je bilo včeraj razmeroma mirno. Zapadno Kolkov, kjer dela Stir velik o-vinek, so Rusi poizkušali prodreti čez reko, a so jim naši preprečili poizkus.
ItolUansHo uradno poročilo.
DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 12. junija: V Lagarin-ski dolini močan sovražni artiljerijski ogenj proti našim postojankam na Coni Zugna. V Arški dolini, v pasubijskem odseku in na fronti Posina—Astico je naša pehota napredovala, dasiravno jo je oviral srdit sovražni topovski ogenj in v Niše ležečem ozemlju snežni vihar. Dva sovražna protinapada v smeri proti vrhu Forni Alti in campiliijskemu odseku smo zavrnili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. Na planoti Sette Coinuni jugozapadno Asiaga so majhni naši oddelki prešli preko doline Canaglia in so prodrli proti zapadnemu pobočju vrha Monte Cengio in proti vrhovoma Monte Barco in Monte Busibollo. Nadaljna podrobna poročila poudarjajo sijajni uspeli našega orožja v bojih na Monte Lemerle 10. t. m. Hrabra pehota brigade Forli, 43. in 44. polk, je krepko vzdržala sunke ogromnih sovražnih pehotnih mas, ki so bile dosegle višino naših postojank, je izvršila nato protinapad, razkropila sovražnika in ga zasledovala nato tik za njim precej daleč z bajonetom. V Suganski dolini so naše čete prodrle še dalje proti potoku Maso in so zavrnile sovražne protinapade v scurellskem okolišu. Na ostali fronti artiljerijski dvoboj in delovanje naših malih oddelkov. Sovražni letalci so metali bombe na Vicenzo, kjer so zadeli vojaško bolnišnico, na Thiene, Benetke in Me-stre, a so napravili le malo škode.
Henrifio uradno poročilo.
BEROLIN, 14. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Na griče-vju jugovzhodno Zillebeke smo tekom včerajšnjih bojev izgubili del novih postojank. Na desni strani Moze smo v bojih 12. in 13. junija zavzeli zapadno in južno Thiaumont Ferme ležeče sovražne postojanke. Zajeli smo tu 793 Francozov, med njimi 27 častnikov, in 15 strojnih pušek. Nemška patruljska podjetja pri Ma-ricourtu (severno Somme) in v Argonih so bila uspešna.
Vzhodno bojišče. — Južno Na-roškega jezera so poizvedovalni oddelki razdejali namaknjeno sovražno utrdbeno napravo in so ujeli 60 Rusov. Na fronti južno Baranovičev je sovražnik pričel napad. Po siloviti artiljerijski pripravi so goste mase sedemkrat naskočile naše črte; do zadnjega smo jih pognali nazaj. Rusi so imeli zelo težke izgube. Nemški letalci so zadnje dni izvršili dalekosežna podjetja proti železnicam za rusko fronto. Ustavili so več vlakov s četami in razdejali več kolodvorskih naprav.
Balkansko bojišče. — Nič novega.	Vrhovno armadno vodstvo.
S turšhllT bojift
CARIGRAD, 13. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V okolišu Fela-hije smo po desnem bregu Tigrisa prodirajoč angleški konjiški škadron potolkli v .boju in ga prisilili, da se ie umeknil. Zajeli smo 26 živali. Topovki, ki so ju razdejali deli naše artiljerije, ste se popolnoma potopili v Tigrisu, kar smo ugotovili po opazovanju naših letal. V južnem delu Iraka perzijski prostovoljci zaradi zadnjih ruskih porazov ob vsaki priliki napadajo oddelke ruskih čet in jim zadajajo velike izgube. Pred kratkim so oddelek Kozakov 120 mož, ki je hotel doseči angleško taborišče pri Ali Garbi, vzhodno Šejh Saida, napadli luristanski jezdeci, in Kozaki so izgubili 103 može, vse živali, orožje in opremne predmete. V okolišu Evfrata so naši prostovoljci uničili oddelek 400 Angležev
Kavkaska fronta. — Včeraj se ni dogodilo nič pomembnega. Na desnem krilu in v središču artiljerijski dvoboj. Na neki točki v čoroškem okolišu, smo vrgli s protinapadom sovražni bataljon, ki je vdrl v naše namaknjene postojanke. Zajeli smo dve strojni puški. Na levem krilu smo zavrnili ponočnl napad na naše pred-postojanke.
Severno otoka Kestena se je pojavil monitor, ki ga je pregnal ogenj naše artiljerije, ki je s svoje strani obstreljevala sovražna skladišča na imenovanem otoku in na otoku Hakinu. — 11. t. m. so naša letala z bombami in strojnimi puškami napadla angleška taborišča v Ramanti in Kantari ob sueškem prekopu ter so napravila tam veliko zmešnjavo. Nadalje »o napadla angleško pomorsko letalo in ie prisilila, da se je vrnilo na ladjo-izhod-nico.
0§rsko-iiri*l drzsuni 2Hor.
Govor grofa Tisze in izjava ministra zunanjih stvari, barona Buriana.
BUDIMPEŠTA. 14. (Kor.) Finančni minister pl. Teleczky je predložil razne predloge, nakar je zbornica prešla na dnevni red, k razpravi o proračunu. Poročevalec je predlagal, naj se sprejme predloga. IMato je povzel besedo
ministrski predsednik grof Tisza,
ki je izjavil: Častita zbornica! Mislim, da bi ne storil svoje dolžnosti, če ne bi uporabil prve priložnosti, da bi poprijel za besedo v meritorni razpravi in se ozrl na vojne dogodke ter poučil zbornico o položaju na bojiščih. (Cujte! Cujte!) Častita zbornica! Tekom zadnjega zasedanja zbornice se je končala balkanska vojna, vsaj za nekaj časa. Isti čas, ob začetku leta, je bila odbita proti našim buko-vinskim postojankam naperjena ruska ofenziva. Nato so se militarični dogrdki nekako pomirili, vsaj kar se tiče naših bojnih sil. Saj vemo, da je bila za časa premora v zasedanju zbornice odbita proti postojankam našega nemškega zaveznika naperjena ofenziva in se je vršila ona velikanska bitka pri Verdunu, katera po mojem trdnem prepričanju v znatni meri doprinese k dozoretju položaja, dasiravno dozdevno, da se izrazim tako, zemljepisno ni bila zvezana z znatnim uspehom.
Neposredno pred sklicanjem* državnega zbora se je pričela naša ofenziva proti Italiji s takimi vojnimi čini, o katerih se danes še nočem izraziti; kajti nočem prehitevati dogodkov, ki so pa, kakor mislim, že sedaj vencu slave naših armad dodali nevenljivega lovorja. (Živahno pritrjevanje.)
Častita zbornica! Istočasno s snidenjem zbornice se ie pričela v ogromnem obsegu ruska ofenziva, katere boji pa še niso končani, temveč ki še danes meče svoje valove na vsej naši ruski fronti. Javna poročila govore, da je ruska ofenziva na dveh točkah dosegla znaten uspeli. Morali smo umekniti levo krilo bukovinske armade, ena naših v Voliniji se borečih armad pa je bila v vsej širo-kosti svoje fronte porinjena nazaj.
Častita zbornica! Nikakor uc mislim niti tajiti niti zmanjševati teh vojnih dogodkov. (Pritrjevanje.) Mislim, da je moja dolžnost, da sem popolnoma odkritosrčen proti ogrskemu narodu, in mislim, da bi žalilo ogrski narod, če bi zaradi kakega zgrešenega in sploh neumestnega prizanašanja skušal zakrivati neugodne dogodke. (Pritrjevanje.) Toda popolnoma odkrito in v jx>lni svesti s svojimi besedami zvezane odgovornosti morem izjaviti častiti zbornici, da boj traja dalje z neiz-preinenjeno hrabrostjo, trdovratnostjo in nerazrušeno voljo za zmago. Največji del naše prvotne fronte je tudi danes neiz-premenjeno v naših rokah in ukrenilo se je vse potrebno, tako da imam povod, da izražam upanje, da je to le miinogre-doča epizoda in^ da ne bo trajno vplivala na dogodke. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Častita zbornica! Ce primerjam naš sedanji položaj z onim, ki je bil .ob prejšnjem zasedanju zbornice; če pomislimo, da je tedaj, ko se je prvikrat po izbruhu vojne sestala zbornica, dozdevno zmagovita ruska ofenziva ugrabila pretežni del Galicije, ogroževala ozemlje nemške države in na več točkah vdrla v Karpate; če pomislimo, da je za časa našega drugega zasedanja sovražnik še vedno stal v Karpatih in je že metala svoje sence nevarnost, ki je pretila s strani Italije, in da se je, ko je dokončala zbornica svoja posvetovanja, majnika meseca leta 1915. pričelo zmagovito prodiranje, ki ui le iztrgalo ruski armadi njenih osvojitev, temveč jo je vrglo še daleč nazaj na rusko ozemlje, na drugi strani pa je Italija napovedala vojno, — ali je bil celo tedaj tudi le en sam človek med nami. ki bi bil mislil, da bo zavratni napad Italije imel one militarične posledice, ki jih moremo ugotoviti po enem letu? Ce pomislimo vse to, če preudarimo, da tekom vsega časa, kar traja vojna, nič ni moglo omajati upravičenega sainozaupanja ogrskega naroda \ neuničljivi volti za zmaeorsrrske ra n^1 •
Stran II.
»čuinosi* stev. ibo.
V Trsta, dne 15. Junija 1916.
(pritrjevanje), mislim, da moremo z globoko hvaležnostjo za dosedaj dosežene uspehe in z upravičenim zaupanjem v bodočnost zreti na menjajoče se dogodke tega ogromnega boja.
Častita zbornica! Sedaj pa prosim, da mi dovolite, da izpolnim željo ministra eunanjih stvari. (Čujte! Cujte!) Gotovo ni prezrla zbornica, da je bil tekom v zadnjih časili glede mednarodnega položaja podanih izjav nemških in angleških državnikov, s strani angleških državnikov naravnost apostrofiran naš minister zunanjih stvari. Ker pa minister zunanjih stvari sedaj nima priložnost, da bi izpre-povoril v parlamentarni korporaciji, v kateri bi bil v prvi vrsti poklican, da poda svojo izjavo, se je obrnil name s prošnjo, da bi jaz njegovo izjavo objavil v zbornici. (Cujte! Cujte! Gibanje na levi.) Tej prošnji prav rad ustrezam in bom s prijaznim dovoljenjem zbornice prečital doposlano mi izjavo ministra zunanjih stvari.
Ministrski predsednik je nato prečital izjavo ministra zunanjih stvar«,
v kateri se pravi: »Namen naših bojev je
X
tudi ni mogoče preobračati dejstev na glavo, in Če se zdi siru Edvardu Greyu, da ententa ni premagana, morete centralni vlasti v vsej skromnosti poudarjati, da tudi niste. Pogled na vojni položaj rešuje vprašanje, katera stran zavzema stališče, ki je v polnem nasprotju z resničnim položajem. Resnica je da se kot uspeh in plačilo nadčloveških dejanj naših junaško se borečih Čet in naše pravične stvari obletnica svetovne vojne na vseh bojiščih nagiba v korist naše četverozveze in da si uspeha n° bomo dali iztrgati več.
Potreba samoobrambe nas je prisilila v vojno. Tega ne pozabimo tudi po svojih sijajnih zmagah. Naš važni smoter je, da si trdno in trajno zagotovimo za bodočnost varnost proti ponovitvi takih žalostnih napadov. Ne zahtevamo nič pretiranega; hočemo si pa to varnost skovati v ognju našega svetega navdušenja. Bog ve, koliko težkih udarcev je še treba, preden se bomo mogli odpočiti po tej novousta-novitvi domovine. Avstro-Ogrska pa se s svojimi zavezniki ne ustavi prej na težkem potu junaških naporov, dokler si ne pribori končne zmage.
Znano je, da naši sovražniki upajo iz-
cimprejsnja priboritev zmagoslavnega premembe vojne sreče od onega velikega miru. Ogrozitev podlag njenega obstoja ] skupnega napora, na katerega so se prije našo monarhijo potegnila v svetovno	~~
vojno. Strahoviti sarajevski zločin ni bila slučajna iskra, ki bi bila s svojo lastno močjo mogla vzplameniti ves naš del sveta. Posvetila je samo z bleščečimi žarki v temo, v kateri so Rusija in njeni za-
pravljali že dolgo časa sem, in pa od našega omaganja. Mi smo vedno storili in storimo vse, kar je potrebno, da se obrez-uspeši to njihovo prizadevanje, in zaupajoč v božjo pomoč upamo, da se sovražniki prevarijo tudi v tem pričakovanju. Z
vezniki pripravljali napad proti Avstro- nadaljevanjem boja morejo še več bede Osrrski. Politika, ki jo je v predidočih le-j naprtiti človeštvu; železnega koraka uso-tih zasledovala Srbija, ni bilo lastno de- j de pa vendar ne morejo zaustaviti. O mi-Janje malega kraljestva. Odkod naj bi bila roljubnosti monarhije se nikakor ne more iz sebe same vzela za to moč in drznost? dvomiti, toda uporabljajoč besede iz izja-Srbija je bila proti vsakemu riziku se ve sira Edvarda Greya, podane 10. maj-v^rno čuteee, neposredno orodje ruske , nika, v našem slučaju, moremo reči tudi politike, ki ie že dolgo časa od tamkaj na- mi: Avstro-Ogrska in njeni zavezniki no-
perjala svoje napade proti nam, dočim se je doma še oboroževala. Politika, ki jo je vodila Rusija v Srbiji, je bila v resnici ofenzivna: kajti dovesti ni mogla do ničesar drugega, kot do našega ponižanja ali pa do našega oboroženega odpora. V splošnem zelo naučna, toda po uspehih, ki jih je dosegla v balkanski vojni, objestna varovanka se je dala tupatam zavesti do nezmernosti, in ko je oktobra leta
1913.	z roparskim pohodom proti Albaniji prekoračila svojo nalogo in smo ji za-ukazali, naj se v osmih dneh vrne odtam, Rusija še ni bila gotova in še ni posegla vmes. In ko je Avstro-Ogrska julija meseca leta 1914. poklicala na odgovor Srbijo zaradi groznih posledic njenega zahrbtnega in prepredrznega rovarjenja, je Rusija, Čeravno za svoje namene še prezgodaj, vendar smatrala ta dogodek za preveč škodljiv svojemu ugledu in je sklenila, da mora stopiti na bojišče. Danes nikomur ni treba več pojasnjevati, da je bila Srbija samo voljno orodje v rokah Rusije v svrho uresničenja vseh stremljenj te velesile, kateri je bila Avstro-Ogrska na poti že po svojem obstoju, -po svojem mogočnem razvoju in po svoji, na zvestega zaveznika se naslanjajoči pripravljenosti za vojno.
Vprašanje, koga zadeva odgovornost za dejanski izbruh vojne, je za nas rešeno. Proti Greyu, ki je ponovno poudarjal, da bi sprejetje konferenčnega načrta po našem ultimatu preprečilo izbruh vojne, o-pozarja minister na izvajanja nemškega državnega kancelarja in navaja poročila našeea petrograjskega veleposlanika, ki prav tako kot poročila nemškega veleposlanika dokazujejo stališče, ki ga je zavzemala Angleška, in posebno Nicolson. povodom bosenske krize, namreč da Angleška ni stala na strani činiteljev, ki so stremeli po spravi, temveč je netila med Rusijo in nami, oziroma Nemčijo nastalo nasprotje. Minister poudarja nato veliko razliko med vprašanji, ki so se razpravljala na londonski veleposlaniški konferenci, ki ni imela naloga, da stvori obvezne sklepe, in onimi, ki so nastala po sarajevskem atentatu vsled ultimata, ki ga je podala Avstro-Ogrska Srbiji. Leta
1914.	se je moralo rešiti vprašanje, za čigar rešitev je bila poklicana edino le Avstro-Ogrska proti Srbiji, ki jo je izzvala do krvi. V trenutku, ko je Rusija proglasila to vprašanje za svoje, se je takoj Evropa razdelila v dva tabora. Kaka upanja naj bi bila z ozirom na nastala, na ves svet vplivajoča nasprotja mogla vzbujati konferenca, ki jo je sprožila država, katere politika je bila že sedem let sistematično identična s politiko našega že za boj se pripravijajočega glavnega sovražnika? Ali je sploh mogoče misliti, da bi se bil dal sistem treznega razmatranja in pogajanja za zeleno mizo z uspehom uporabiti v ognjeni atmosferi, katero je izzval srbski atentat in ultimatum, ki je moral priti za njim, in se je kazala pri Rusiji in njenih zaveznikih? Tekom balkanske vojne in po njej je bilo mogoče posvečati čas konferencam, kajti tedaj ni bila odkrito izzvana nobena velesila. Todz L bi bila
hotela rešiti evropski
čejo miru, ki bi ne poravnal mnogoštevilnih zlodejstev vojne.«
Grof Tisza je nato pripomnil, da poda še tekom razprave potrebne pojasnitve položaja in je priporočal sprejem proračunske predloge. Govorila sta še grof Ka-rolv i in grof Julij Andrassy, nakar se je seja prekinila do 4 popoldne.
Položaj.
14. junija.
Na severnih točkah avstrijsko - ruske fronte, od Pripjeta do romunske meje, vihrajo dalje srditi boji, ki pridobivajo značaj velike bitke, kakor nam kaj nazorno predoča v zadnjem izdanju priobčeno uradno poročilo. Položaj na tem bojišču, nam opisuje strokovnjaško pero v graški »Tagespost« tako-le:
»Na levem in desnem kriiu naše fronte na severovzhodu je sovražno napredovanje zaustavljeno: na levem krilu na črti Sokul (južnozapadno od Kolkov) = Toro-zyn — (zapadno od Lučka) krajina zapadno od Dubna — Uu je par vrstic zaseženih). V središču, to je, v prostoru južno-zapadno od Dubna so se nadaljni poizkusi sovražnika, da bi prodrl, izjalovili. V nevtralnih časopisih se označa moč napada-jočih ruskih armad z dvema milijonoma mož.«
Nemška »Czernovvitzer Zeitung« pa podaja sledečo situvacijsko sliko o dogodkih in razpoloženju v Bukovini:
»Glavno mesto Bukovine preživlja zopet historične dneve. Železniški vlaki z ranjenimi avstrijskimi in ruskimi vojaki pasirajo kolodvor. Na fronto odhajajoči vojaki prepevajo v vseh jezikih Avstro-Ogrske. Poleg ogrskega je čuti nemško in poljsko petje. Prebivalstvo pričakuje z napetostjo in razumljivo nervoznostjo najnovejša sporočila z bojišča. Od včeraj — poročilo je datirano dne 12. t. m. — vlada razmeren mir, ker so Rusi zaposleni s pokopavanjem svojih padlih, ki leže pred avstrijsko fronto. Rusi so zbrali v besarabskem odseku nad 800 topov. Vrhu tega imajo mnogo novo konstruiranih metalcev min. Naskoke ob uporabljanju strupenih plinov vodijo francoski častniki. Gromenje topov je bilo zadnje dni tako silno, da se je moglo misliti, da se hočeta v tem izražati vsa zagrizenost ruske vojske in ves srd radi dosedanje obne-moglosti.«
Na italijanski fronti poskušajo Italijani, da bi naše čete vsaj na kaki točki odtisnili z ozemlja, ki so si ga naše čete se svojo sijajno ofenzivo osvojile, toda vsi ti poizkusi se razbijajo ob hrabrosti in žilavosti naših čet. In tako bo tudi v bodoče do — prihodnjega izdatnega sunka od strani avstrijske vojske. In ta pride prav gotovo in smemo biti uverjeni, da naše voj-skovodstvo izbere pravi čas za to.
A notri v to težko krizo, ki jo preživlja italijanska vojska na bojiščih, je padla v Italijo politična kriza, odstop Salandre in drugih nesrečnih kumov te nesrečne vojne.
Včeraj smo izjavili na tem mestu, da je Salandra upra iskal prilike, da izzove
imenujejo bivšega ministra BoseiHja, ki utegne prevzeti to žalostno iti težko ded-ščino. Je bilo tudi ljudi, ki niso izključali povratka nasprotnika sedanje vojne in najbŽstrejega državnika, kolikor jih ima sedaj Italija — Giolittija. In odkrito rečeno: tudi naše naziranje ni izključalo te eventuvalnosti. Ne morda, da bi mislili, da bi Ololitti kar likvidiral s sedanjm ziste-mom. To se nam zdi izključeno, kajti dogodki so predaleč dozoreli, da bi mogla Italija zaustaviti se in kar kreniti s poti, ki jo je ubrala, čeprav smo na drugi strani uverieni, da bi rada, če bi mogla. Kaj bi dala, če bi mogla vzpostaviti stanje, kakor je bilo še kratko pred nesrečno napovedjo vojne!! Ali — kakor rečeno — stvari so predaleč dozorele in naj bo naslednik, kdor hoče — in če bi bil to tudi Giolitti sam —, bo moral tirati dalje. Nu, zadnja poročila naglašajo, da Boselli sestavi najbrže takoimenovano »narodno vlado«, ki jej bo nalog, da odpravi nasprotja med strankami in vzpostavi »narodno slogo«. Ali, če tudi ne še sedaj, čas Giolittija pride še prav gotovo; ako ne poprej, pa tedaj, ko pride čas likvidacije tega svetovnega spora in ko bo Italija potrebovala pametnega moža, ki je užival velik ugled pri državah, ki jih je Italija sedaj izdala, da jej reši, kolikor se pač da rešiti.
Poleg Italije preživlja Grška danes težke čase. Neki nemški list meni, da je nje situvacija težavneja, nego ona vojskujočih se držav. Težki časi so to za Grško v političnem in gospodarskem pogledu vsled blokade, s katero je pritisnila nanjo ententa. Kako hud udarec je blokada za prebivalstvo Grške, izhaja že iz par statističnih podatkov. Grški uvoz iznaša letno 140,000.000 drahem, izvoz pa le 90,000.000. Trgovinska bilanca Grške ^ je torej strašno pasivna. In pri tem je Grška navezana na uvoz najpotrebnejih stvari iz inozemstva: žita, oglja, lesu, kovin itd. Ves ta uvoz je po blokadi onemogočen in stanje v Grški postaja velekritično. Zato se ne bomo čudili, da je poskušala potolažiti entento s tem, da je ustregla zahtevi demobilizacije voiske (dvanajst najstare-jih letnikov). Ali ententa je trd, neizprosen svat! Razni glasovi trde, da ne misli odnehati od blokade.
časa, da bi se odpočil, ne daje miru in brskam po cele ure po italijanskih zapuščinah. Leteli so — pa Še kako! Povsod je ležalo vse pofno pošte, municije, obleke, perila in drugega — kakor so pač stresali, ali zgubljali na begu. Tisto jutro, ko je začelo grometi, bi jih bil hotel videti! Par ujetnikov, s katerimi sem govoril, mi je reklo, da niso bili niti najmanje pripravljeni na to.---Ravno je prišlo povelje, da moramo naprej...! Zato: Na zdar!
3000,. 5000,7000 kron, srt?
takoj na razpolago na prve vknjižbe na hišice in zemljišča Pisati Ferdinandu Dobraušek, Trst,
Barriera vecchia 16, III. nad. Prosilci Šeni, da pošljejo natančni naslov.
u). napro-346
Aprovizacuske stvari.
Mesne konserve.
Mesne konserve, ki jih je izročila občina mesarjem, K " ,
' * "r" '*"	se bodo pro-
dajale od danes naprej po sledečih cenah: Skatlja po 30 dkg (kosmata teža) z obar-jenim mesom do K 1*90; škatlje po V2 kg (kosmata teža), takisto z obarjenim mesom. po K 2.90; škatlje po V2 kg (kosmata teža) s kuhanim mesom po K 2.80.
Vesti iz Mbe.
Komen, 11. junija 1914. — Včeraj, 10. t. m., so tukaj zborovali v občinski pisarnici vsi župani sežanskega političnega o-kraja pod vodstvom g. c. kr. okrajnega glavarja dr. Velčeka in to radi postavljenja spomenika nadvojvodu Jožefu. — Namen sestanka je bil ta, da so se župani pomenili med seboj o svoti, ki jo bodo občine prispevale v ta patrijotični namen. — Potem se je konstituiral definitivni odbor, ki bo vodil vse delo. Na predlog g. glavarja so bili izvoljeni: G. Anton Ab-ram, župan v Tupeljčah pri Kobjiglavi, predsednik; g. Jos. Štrekelj, šolski voditelj v Komnu, tajnik; veleč. g. Ig. Valen-tinčič, dekan v Komnu, blagajnik. Poleg teh je bilo izvoljenih še nekaj županov onih občin, ki leže tik ob ital. fronti. Delo se je začelo. O postavljenju spomenika bom svoječasno poročal v »Edinosti«. L.
Prilika.
GUMI za cepljenje trt proda po primerni ceni mirodilnica CILLIA, Trst, ulica delle št. Poste 6.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoma češka costiln* v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Gior^io Galatti. zraven Klavne pošte« SJoven^ka postrežba in slovenski iedilnr llsri«
muli oamsi.
išče
se voznika. Vlica Conti štev.
12. Kenič.
365
Fotograf
štev. 10.
Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju ▼ Trstu. Via delle Po^te
2461
ClIFfifllfl šivilja, ki zna šivati, ve/ati in krojiti ipreiUU obleke za gospe in_otroke, se_pripo-
roča za vr. št. 5.
delo na domu. Vlica PicarcM 2, I
nad-321
domači pridelek razpo^lja od 3 kg nascei
N&RAVANJA
Begunje pri Cerknici.
Na drobno se prodaja v Trstu:
Ullcfi uSulla 29 in ul. U$o Foscolo 3.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Perničlč
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Donite vesti.
Podpisi za IV. volno posojilo v Trstu in okolici so z XL1X., že objavljenim izkazom dosegli svoto K 80.5pl.80Q.
. . . . J	. mir, mogla storiti
[°t *	bi ne bila podpirala Rusije,
i je le hotela preprečiti naše upravičeno
k|
postopa nevtrali svetovr temveč
He
vojne vec vprašanje.
ma na
do\ da
nVir
Jjc.
,	. ...	svoj odstop. Italijanski listi pa poročajo,
jE^™? T5!0? ,UlUa	da je v ta namen iskal konflikta z armadi
Angleška, ce bi b.Ia v resnici nim poVeljstvom. In izzval da je tak konflikt z grajo, naperjeno proti vrhovnemu poveljstvu, češ, da je v Trentinu napravilo velike pogreške. »Štampa« naglasa posebno, da Salandra — prosimo čitajte naše včerajšnja izvajanja na tem mestu! — rad odhaja in se rešuje odgovornosti, ki mu je polagoma postala pretežka posebno zato. ker so krizo izzvali poslanci, ki so poznani kot prijatelji vojne.
Dočim smo pa mogli včeraj opozarjati na dejstvo — ki se nam je zdelo simpto-matično za kaotične razmere, ki so se razvile v Italiji — na dejstvo namreč, da prva poročila o tisti znameniti seji italijanske komore, ki je dala Salandri toli zazdjeno nezaupnico, ne aludirajo na nobenega politika, ki bi utegnil postati Sa-landrov naslednik, pa zadnja poročila že
proti Srbiji, m izjavila svojo st. Danes vendar nimajo vzroki praktične važnosti, m v tem se popolnoma strinjamo z angleškim ministrom zunanjih svari, kdo je odgovren za na dal j no nadaljevanje vojne.
Sir Orey je dejal, da zato ni danes še konca vojne, ker centralni vlasti smatrs sebe za zmagovalki, entento pa za
fiAfVtflffiftlM zmožna slovenskega, nemškega ViU&|JUUlUlU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins odd. Edinosti pod „L l91Gu.
UlinflfAm žaklje vsako rrste. Jakob Margon, HUpUJfclll vi Solitario it. 21 ^pri mestni bol-nišn ci) Prva slovenska trgovina.	250
tla debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, »ukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent ELnopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Uicolo Stev. 19.	62
Vlinilfnm žablje velike in majhne partije. ITI. IlUpUJcIll Ireneo št. 4. Zaloga žakljev. 363
Priporočljiva tvrdka.
Manufakturne trgovine.
SUCCESSOKI (Nasledniki) PrETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	194
!HgHMUBM8EBB9SHSSaHBaaHBB3
Milo iz lilij nega mleka Msopierd f
Eersmann X Co., Dešin na Lobi, Tefschen 5
uživa vsestransko priljubljenost vsled svo-	§
jega izbornega učinka in dokazani neprekos-	jg
ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in	B
racijonelno negovanje kože In lepote. Na	®
tisoče zahvalnih pisem, ilnoga odlikovanja!	S
Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-	a
pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva so	j
po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par-	|-
femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna	■
krema anera" (80 «tot.) za ohranitev	® nežnih belih rok.
S
laHaHHMUHHBaCIHUBSlIHSMMa
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker* iev in razprodala na drobno in debelo
I
Trst, Via delle Acque št. 6
tNasproti ka.ame 1-jdUon.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rurn, koniak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli i/, različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po
povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. --Razprodaja od pol litra naprej.--
Posojilnica In hranilnica o Ajdovščini
reg. zadruga z neomejeno zavezo
VABILO
aie pre-
lko. ko vendar ententa ni premaga-tuJi ne bo. Mi ne moremo zapove-svejim sovražnikom, da bi priznali, premagani, ali da opuste upanje v ..ijO poicžaja. Na drugi strani pa
Žveplo. Tržaška kmetijska družba je prejela danes obvestilo, da je bilo odposlano na njen naslov 30 kvintalov žvepla. Upanje je torej, da vendar enkrat dobimo to tako dolgo pričakovano žveplo. Kdor ga je naročil, naj ne pride ponje, preden ne naznanimo, da je žveplo tu.
Prašiči. Vagon prašičev, ki jih je minuli teden preskrbela kmetijska družba, je bil razdeljen mej kmetovalce spodnje okolice. Ta teden, najbrže v četrtek, pride se en vagon (okoli 90) prašičev, ki se raz-dele na Opčinah med kmetovalce iz zgornje okolice. Cena bo približno ista, kakor prve partije: 12 do 13 K za kg. Kdor je prej naročil, ima prednost za nakup. Prosimo, da se oglasijo takoj v pisarni kmetijske družbe oni, ki hočejo kuprti prašiče.
Vstopnice za nedeljsko predstavo so že v predrodaji pri vratarici v Nar. domu. Predstava se začne ob 6 pop.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 16. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 36.000 do štev. 37.200.
Z južnozapadne fronte. Iz privatnega pisma posnemljemo: Zopet je minul teden, odkar nisem pisal Pa saj ni čudo. V vsem tednu sem imel en dan mir in bi bil lahko pisal, ali — spal sem, spal ves dan, ker po noči se pri nas ne spi. Noč ravno je čas napora. Po noči se namreč selimo s hriba na hrib. z gore na goro. No, hvala Bogu, izpod 2000 m. smo zopet. Zdrav sem vedno, ali zbit pošteno. Kosti me včasih bole, kakor da bi imel ne vem kako influenco, ali to — mine. — Z druge strani je pa prav interesantno. Italijani so nam pustili cele kupe časopisov, opisov, knjig in polno drugih stvari, tako interesantnih, da mi včasih tudi tedaj, ko imam
n
na
ki se bode vršil
dne 30. luniia 1916. ob 6 uri zvečer v zadružnem uredu v Ajdovicin?.
DNEVNI RED:
1.)	Poročilo načelstva.
2.)	Poročilo nadzorstva.
3.)	Čitanje revizijskega poročila.
4.)	Sklepanje o razdelitvi Čistega dobička.
5.)	Slučajnosti.
Ajdovščina, dne 11. junija 1916.
NAČELSTVO.
Botri S © Botre!
Ob priliki birme posetite
Zlatarnico G. Pino
o Trstu ulica Canale itev, 13
i
Trst ulica delle Beccherle 31
Kupuje razne kovine kakor n. pr.: baker, bron, med, kositer in svinec po najvišjih cenah. — Prodaja in popravlja sesalke za trte.
9 r -^L^lZ © KSHSffiS m ■■■■■■ ©
•	ZOBOZDRAVNIK	•
g Dr.JXermak |
se le preselil In ordinira sedal
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zoMrcz bolečine. MM\i
^ UMETNi ZOBJE.
Velika izbera zlatih in srebrnih ur, :-: verižic, uhanov, draguljev. :-:
Kupujem in zamenjavam zlato, sre-bro in dragulje.
Pssso S. Mirni 1
(pod Portici dl Chiozza prolungatl)
M8CHELE ZEPPAR - Trst
ulica San Gtovanni 6 in 2. — Podružnica v Zadru.
majollčnih peči in štedilnikov (SpaiM)
lastnega izdelka. Edino zastop. tov. majoličnih peči: Carl Mayer's Sohne, Biansko.
Izbera pleši
za stene kakor tudi za štedilnike, majolic, peči izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi za plin.