rountno ptrjcanu ▼ yuiuviin« Leto LXXn«, št. 175 Cena Din i.— izhaja vsak dan popoldne avzemšl nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrsi a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—# *o inozemstvo Din 25,— H Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knaffieva ulica štev. 5 Telefon* 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice« MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, ljubljonska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnico v Liubliani it. 10351, Lord Halifax v gornjem domu: Osnove in smernice angleške zunanje politike Ob zaključku zunanjepolitične debate v parlamentu pred odhodom na počitnice je zunanji minister lord Halif ax podrobno pojasnil zunanjo po litiko vlade glede vseh perečih mednarodnih problemov LONDON, 4. avgusta, br. V gornji zbornici je bila včeraj popoldne pred odhodom parlamenta na počitnice debata o zunanji politiki in splošnem mednarodnem položaju. Pri tej priliki je podal zunanji minister lord Halifav obširen ekspoze, v katerem se je dotaknil vseh perečih mednarodnih problemov in podrobno orisal razvoj pogajanj v Moskvi, težave pri pogajanjih v Tokiju, angleško politiko na Kitajskem ter stališče Anglije glede gdanskega problema. Enako kakor ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, je tudi lord Halifax podčrtal neomajno voljo in odločnost Anglije, da stori vse za ohranitev miru, da pa se bo skupno s svojimi zavezniki zoperstavila slehernemu napadu. Anglija nima nikakih napadalnih namenov, pripravljena pa je na največje žrtve za obrambo miru, in tema cilju služijo tudi vse njene priprave na vojaškem področju. Ob koncu svojega govora, ki ga je poslušala vsa zbornica z največjo pazljivostjo, je poudaril, da sedanja mednarodna napetost ne dopušča optimizma, ni pa se treba vdajati pesimizmu, ker je mirovna fronta močna dovolj, da je dorasla sleherni nevarnosti. V svojem govoru je lord Halifax med drugim dejal: Stališče Anglije na Daljnem vzhodu I službenih obvestil o tem. vendar na mu je romunski poslanik sporočil, da se nadela, da ta incident ne bo imel večjih posledic. ker je madžarska vlada takoj pristala na ustanovitev mešanega odbora, ki bo Dre-iskal ta dogodek. Gdansk stalno na dnevnem redu Lord Halifax se je v svojem govoru najprvo bavil z vprašanjem Daljnega vzhoda. V govorih, ki so se čuli od raznih strani v tem visokem domu. je deial med drugim, je bilo slišati tudi mnenja, da temelj za sporazum, ki so ga nedavno ugotovili v Tokiu, prinaša s seboj nekatere temeljne spremembe angleške zunanje politike in da smo se s tem pregrešili proti DN ter prelomili odredbe pogodbe devetih sil. To ne drži. Kdorkoli nas obtožuje zaradi naše zunanje politike in kritizira temelj za sporazum, ki smo ga sklenili v Tokiu, ne vidi dejstva, da neugodna ocena, ki jo on izraža o našem delu na Daljnem Vzhodu, gre v prvi vrsti v koristi tistih, ki se silno trudijo, da pretiravajo in tendenčno prikazujejo vse težave, s katerimi se borimo te dni. Japonska vlada ni zahtevala od Anglije, da spremeni svojo politiko. Tega vlada ne bi storila niti v primeru, če bi i i bila taka zahteva postavljena. Vse kar smo storili, da bi našli temelj za sporazum, je, da smo se ozirali na dejstva, kakršna so. Nahajamo se v razmerah, v katerih je treba pokazati v enaki meri trdnost in razumevanje. V tem duhu je treba predvsem delati za dosego sporazuma, ki se bo pošteno brigal za vse državne koristi. Čeprav imajo nekatera vprašanja, o katerih teče raznrava. krajevni značaj, je njihov pomen mnogo širši. V teh vprašanjih so zainteresirane tudi druge vlade. Vlada je poudarila, da so naše koristi v mnogih teh vpra- Po obravnavi vprašanj na Daljnem vzhodu je lord Halifax prešel na položaj v Evropi in je najprej govoril o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo. Dejal je med drugim: Angleška vlada je vzela inicijativo za ostvari te v kombinacije, ki bi bila obramba proti napadu. Zaradi tega pada prav na angleško vlado dobršen kos krivde zaradi odlaganja in zavlačevanja na tem po-prišču. Z drugimi besedami: Že s samim tem se priznava angleški vladi vodilna vloga v tem pogledu. Ce bi bil svet v svojih ocenah zmerom pravičen, potem bi moral Veliki Britaniji pripasti levji del priznanja za vse, kar je bilo storjenega na tem po-prišcu. Toda svet in ljudje na njem niso zmerom zadosti pravičnu Toda vlada se ne pritožuje zaradi tega, ker ji pripisujejo največji del krivde za obstoječe ali pa namišljene neuspehe. Osnovni temelj angleške politke je bil od začetka najožji stik s Francijo, sodelovanje z njo za obrambo skupnih interesov. To je že v začetku februarja v spodnjem domu poudaril ministrski predsednik. V duhu tega sodelovanja je angleška vlada s tem dejanjem dala, zelo pomemben in važen prispevek tudi k varnosti Rusije same. Angleška vlada je morala v svoji akciji za mir delati hitro in odločno, kakor je to želela ogromna večina naroda Velike Britanije. V delu pod takimi okoliščinami angleška vlada ni smela niti ni mogla v vsakem posameznem primeru ozirati se na to, če vsaki njeni potezi odgovarja tudi enakomočna poteza sovjetske vlade. Pogajanja v Moskvi gredo za tem, da se ojača jo moči. ki so sedaj na razpolago proti morebitnemu napadu. Treba je razumeti, kako zapletena in težka so vprašanja, ki jih je treba videti vnaprej v tako obilni kombinaciji, ki se sedaj ustvarja za tako široke in zapletene možnosti, katere bi se lahko pojavile. Ni čuda, če se lahko pri razpravljanju o tolikih in tako različnih vprašanjih pojavljajo tudi nekatere razlike v stališčih. Pomisliti je tueba, kako zapleteno je že samo vprašanje jasne opredelitve pojma »posrednega napada«. Vse tri vlade so si enodusne v želji, da tudi ta slučaj čim boljše predvidijo in da čim bolj jasno tehnično izdelajo postopek v vseh morebitnostih te vrste. Toda obstoje razlike v stališčih glede posameznosti opre-delbe tega pojma. Skupni cilji treh vlad, katere sodelujejo v moskovskih pogajanjih, so v tem, da se najde formula, ki bo odgovarjala svojemu namenu in katera pri vsem tem ne bo oškodovala nevtralnosti in neodvisnosti drugih držav. Nobena tajna ni, da smatra sovjetska vlada francosko-angleški predlog za opredelbo pojma za premalo jasen. Toda angleška in francoska vlada pa s svoje strani mislita, da gre so-ijidEll predlog vse preveč daleč v drugo šanjih istovetne z interesi Zedinjenih držav ter Francije. Splošni cilji in težnje teh treh sil so si zelo sorodni in zato vlada v svesti si važnosti sodelovanja s tema dvema vladama, ni nikdar izpustila prilike, da ju čim podrobneje obvesti o naših namerah in našem delu. Prav lahko si zamislim okoliščine, v katerih bi britanska vlada lahko dala vedeti, da ima namen odpovedati trgovinsko pogodbo. Toda kakor je to že povedal v ponedeljek v spodnjem domu ministrski predsednik, je to vprašanje, ki zahteva najbolj skrbnega proučevanja, vprašanje, ki predvsem zahteva zelo skrbno izmenjavo misli z vladami britanskih dominionov. Angleška vlada je še vedno pripravljena nadaljevati pogajanja, ki so bila prekinjena po zasedbi Mandžurije s strani Japonske. Pri vsem tem pa nikdar ne bomo izgubili izpred oči svojih obvez do Kitajske in do ostalih velesil, ki so podpisale pogodbo devetih velesil. Vprašanje nadaljnjega podpiranja kitajske valute se bo proučilo v zvezi z mnogimi drugimi finančnimi vprašan j i. Vlada britanskega veličanstva je vedno na razpolago za vsako posredovanje, ki bi moglo pomagati k normaliziranju odnosov na Daljnem vzhodu. Mislim, da ni nad močjo ljudi dobre volje, da bi našli pošteno rešitev, ki ne bi bila nepravična do Kitajske, in katera ne bi uredila interesov ostalih velesil, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu. smer. Prav tako je točno, da do težav ni prišlo samo zaradi zapletenosti tega vprašanja, ki zadeva pravice in interese velikega števila držav. Gotovo pa je, da se splošni sporazumi, kakršni so bil« sklenjeni s Poljsko in Turčijo, lahko dosežejo sorazmerno hitro. Med tem, ko sta ta sporazuma že davno sklenjena, pa še vendar teko pogajanja s tema dvema državama zaradi ureditve posameznih tehničnih vprašanj na podlagi posebnih strokovnih sporazumov. V odgovoru na vprašanje, če sporazum s Poljsko vsebuje tudi primer posrednega napada, moram pojasniti, da posebni sporazum s Poljsko v tem pogledu še ni končno zaključen. Naša obveza do Poljske ostane še naprej zelo jasno določena in enostavna. Nastopila bo v vsakem primeru, v katerem bi bila neodvsinost Poljske ogrožena, in ob vsaki potezi, katero bi poljska vlada smatrala za tako, da se ji mora upreti. Sovjetska vlada pa ni pristala na takšno rešitev, kakršna je bila dosežena glede Turčije in Poljske. Z drugimi besedami povedano, sovjetska vlada ni hotela nobene začasne prehodne faze sporazuma, temveč je zahtevala, da se dela vse do sklenitve končnega sporazuma v vseh podrobnostih. Ta način dela zahteva dolgo razpravo, zahteva izmenjavo podrobnih pisanih načrtov in protinačrtov. Kadar gre za izmenjavo kakega načrta, se morata Velika Britanija in Francija predhodno sporazumeti o odgovoru sovjetski vladi. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da bi pogajanja tekla hitreje, Če bi bil v Moskvo poslan kak aktiven član angleške vlade. Ce bi bil v Moskvo odposlan kak aktivni minister, bi to ne odpravilo težav, ki nastajajo zaradi tega, ker mora tudi Molotov stalno poročati sovjetski vladi in počakati na njene sklepe. Dejstvo, da sta angleška in francoska vlada sklenili poslati v Moskvo svoji vojaški odposlanstvi, ki gresta v soboto na pot, pa čeprav še ni bil sklenjen politični sporazum, lahko služi kot najboljši dokaz dobrih namenov angleške in francoske vlade in njune pripravljenosti, da ta pogajanja dovedejo do zadovoljivega zaključka. Ne samo, ker smatramo, da je potovanje vojaških strokovnjakov dokaz naše dobre volje, temveč tudi mišljenja, da bo delo vojaških strokovnjakov skupaj z nadaljevanji političnih pogajanj ugodno delovalo tudi na politična vprašanja. Glede pogajanj s Turčijo o nekaterih podrobnostih ni razloga misliti, da bi pogajanja ne tekla zadovoljivo. Med vladama Anglije in Turčije je dosti razumevanja in zelo prisrčno ozračje. Odgovarjajoč na vprašanje lorda Ponsondbvja o obmejnem spopadu med Romunijo in Madžarsko je lord Halifax dejal, da nima direktnih Nato je lord Halifax prešel na gdansko vprašanje in med drugim izjavil: Nimamo namena dosti govoriti o tem vprašanju. Ta visoki dom vsekakor dobro ve za izjavo, ki jo je 10. julija letos dal ministrski predsednik o stališču Velike Britanije. Morda se bodo v istih krogih čutili presenečene, če povem, da sem imel tudi jaz osebno precejšen delež pri sestavljanju te izjave. Ta izjava je jasna in nedvoumna. Ne bi rad še več povedal, kar bi moglo ali oslabiti ali pa ublažiti njen pomen. Ne pridružujem se mišljenju, da bi bilo treba v sedanjih okoliščinah priporočiti pošiljate v mednarodnih čet v Gdansk. To ne pomeni, da angleška vlada ne Lord Halifax je svo.i ekspoze zaključil z besedami: Dolžnosti državnika in njegova vloga so danes zelo težke zaradi tega. ker uradno, propagandistično, neuradno in novinarsko izmišljajo pretirane dogodke ter jim je več do senzacije kakor do prave resnice. Treba je samo pomisliti na poročanje o dogodkih v Palestini. Vsi tisti, ki so se ramo ob rami skupno z Angleži borili med svetovno vojno, se s spoštovanjem spominjajo naše hrabrosti, ki smo jo pokazali v borbah. Jaz sem prcprčani, da imajo isto spoštovanje do angleških vojakov tudi tisti, ki so se borili na nasprotni s t ran L Zato so tudi smešni očitki, na katere se nam ne bi prav za prav bilo treba ozirati, ker tega ne zaslužijo. Jaz ne morem nikogar prisiliti, da bi lepo mislil o današnjem položaju na svetu. In skrb za ta položaj ni samo dolžnost te države, temveč se za to brigajo v vseh državah. Lahko se zgodi, da v nekaj tednih ali mesecih postane položaj kritičen. Politika angleške vlade je obzirna in jasna in je zato ni treba ponovno razlagati. Mi smo storili vse, da položaj naše države naredimo popolnoma jasen. Nimamo nobenih napadalnih namenov. Prav tako nimajo naši zavezniki nobenih podobnih namer. Potrudili smo se, da opredelimo dva cilja angleške politike. Prvega glede našega stališča do napadalcev, in drugega glede našega razpoloženja, da se opustita London, 4. avgusta, z. V nasprotju s prvotnimi poročili angleška vojna misija, ki bo vodila pogajanja v Moskvi, ne bo odpotovala v Pariz, marveč je snoči francoska vojaška misija prišla v London, kjer se bodo pričela skupna posvetovanja glede obsega in načina vojaškega sodelovanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. Da bi pridobili na času in mogli dokončati ta posvetovanja pred pričetkom pogajanj v Moskvi, francoski in angleški vojaški odposlanci, kj jih bo spremljalo okrog 20 strokovnjakov, ne bodo odpotovali v Moskvo z letalom, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč bodo potovali na krovu nekega angleškega trgovskega pa mika do Leningrada in od tam z letalom v Moskvo. Pariz. 4. avg. br Danes je ruska vlada službeno obvestila francosko in angleško vlado o sestavi svoje vojaške delegaciie, ki ji bo načeloval maršal Voroiilov. Po vesteh iz Moskve je Molotov ob tej priliki iz-lazil . /oie veliko zadovoljstvo zaradi odločitve francoske in angleške vlade, da se vzpostavilo direktni stiki med zastopniki generalnih .štabov treh velesil. Iz istega vira se doznava, da bodo po mnenju političnih krogov v Moskvi diplomatska poga- Como, 4. avgusta. AA. Havas: Včeraj sta se tu sestala japonski rimski in berlinski poslanik. Sestanek je trajal tri ure. Udeležili so se ga tudi japonski svetniki in vojaški odposlanci. Po konferenci so izjavili poročevalcu agencije Štefani, da so v glavnem razpravljali o pristopu Japonske k italiiansko-nemški zvezi, in pripomnili, da so že prej imeli podobne sestanke. spremlja z budnim očesom položaja v G dansku in da si ni vsak trenutek svesta posledic, ki bi jih mogli imeti dogodki v Gdansku za evropski mir. Napetost, ki vlada zaradi Gdanska, ne dopušča optimistične presoje položaja, vendar pa tudi ni mesta za pretirani pesimizem. Anglija se je, v svesti si svojih nalog in svoje odgovornosti oborožila in storila vse, da bi se ohranil mir. Ce bo kljub temu prišlo do spopada, za kar pa trenutno vsaj ni nobenih resnih znakov, potem Anglija ve. kje je njeno mesto. Pripravljena na vse lahko mirno gleda v bodočnost, pa naj pride karkoli. janja začasno prekinjena. Verjetno je, da bo samo še en sestanek diplomatov, na katerem bo definitivno določen dan in spored prvega sestanka zastopnikov treh generalnih štabov. Kakor vse kaže, želi ruska vlada nadaljevati diplomatska pogajanja šele potem, ko si bo ustvarila sodbo o izmenjavi mnenj med vojaškimi eksperti in o možnosti, da se vzpostavi "sodelovanje med tremi generalnimi štabi. V Parizu so s posebnim zadovoljstvom sprejeli vest o izjavi Molotova. da bodo vojaške delegacije s svojim delom pripomogle k odstranitvi ovir za zaključitev trojne pogodbe. Sestava roške delegacije Pariz, 4. avgusta. Sovjetska vlada je določila za pogajanja s francoskim in angleškim vojaškim odposlanstvom sledeče člane kopne vojske: maršala Vorošilova. načelnika generalnega štaba kopne vojske generala Sakošnikova, komisarja za mornarico admirala Kuznecova, poveljnika letalstva generala Loknionova, ter pomočnika načelnika generalnega štaba kopne vojske generala Smorodinova. Rim. 4. avgusta, e. Tukajšnji krogi pripisujejo sestanku japonskih poslanikov velik pomen. Smatrajo za možno, da pride do sklenitve italijansko-japonske trgovinske pogodbe podobne tisti, ki je bila pretekli teden sklenjena med Nemčijo in Japonsko | in da je tudi to vprašanje na dnevnem redu konference japonskih veleposlanikov. Naposled se bo raspravljalo tadi na seataa- i kn o italijanskem posredovanju ali pa celo, da bi Nemčija in Italija skupaj posredovali v sporu na Daljnem vzhodu. Tokio. 4. avg. AA. DNB. Današnji jutranjiki komentirajo zastoj v bi itansko-japonskih razgovorih in ugotavljajo, da postaja napetost čedalje večja. Po njihovi sodbi obstoji poseben dogovor med Veliko Britanijo, Francijo in USA za skupen nastop proti Japonski. Nacionalistični list Koku-min Simbun« pravi, da je japonska vlada pred nekaj tedni določila svoie politične smernice in svoje stališče do dogodkov v Evropi. Veliki cilj obnove Azije terja zgodovinske odločitve. Japonska bo prisiljena v zvezi s tem opustiti mnoge tradicionalne zveze. List zahteva, da nai Japonska, če bo potrebno, takoj prekine pogajanja z Veliko Britanijo in nai se odloči za novo politiko do USA. Tokio. 4. avgusta. AA. DNB Čeprav je včeraj razsajaj tajfun in je divjala ploha, so se kljub temu danes dopoldne ponovile v Tokiu demonstracije proti Veliki Britaniji. V več ulicah so krenili sprevodi I tisoči in tisoči ljudi. Ti sprevodi so šli mimo britanskega poslaništva in nosili napise Dol Anglija!-. Pred britanskim poslaništvom so demonstranti zapeli iaponsko himno in vzklikali mikadu. Potem jo odšla deputacija demonstrantov na poslaništvo in izročiln tamkaj ostro protibritansko resolucijo. Vojvoda Kentski pride v Ljubljano Kjoseivanov obišče Rim Rim, 4. avgusta AA. Havas. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo ▼ kratkem uradno obiskal Rim. Bolgarski poslanci obiščejo Rušilo Sofija, 4. avg. e. Skupina 20 narodnih poslancev na čelu s prvim podpredsednikom Narodnega sobranja Georgijem Markovim je snoči odpotovala preko Bukarešte v Sorv-jetsko Rusijo. Ogledali si bodo veliko poljedelsko razstavo in razne gospodarske m industrijske ustanove v Rusiji. Romunski manevri Bukarešta, 4. avg. AA. Včeraj se je odpeljalo iz Bukarešte okoli 10.000 rumim-skih državljanov, da se prijavijo pri svojih polkih za velike manevre. Ti manevri se navadno vrše jeseni, letos pa bodo prej, v glavnem že ta mesec. Vsega skupaj se jih bo udeležilo okoli 350.000 vojakov razen tistih, ki so že v kadru. Tako bo pri manevrih sodelovalo okoli pol milijona mož. Manevri se bodo vršili ▼ treh smereh: v okolici zahodne meje, v soseščini južne mej« in v Besa rabi j L 266 ur v zraku Springfield, 4. avg. AA. Havas. Brata Mund sta še vedno v zraku. Doslej sta vzdržala v poletu 266 ur in zdaleč popravila rekord ▼ poletu brez pristanka na lahkem letalu, ki je doslej znašal 21$ ur. Borzna poročila. Curih, 4. avgusta, Beograd 10.—, Pariz 11.7425, London 20.75, Now York 443.375, Bruselj 75.30, MIlan 23.30, Amsterdam 235.80. Berlin 177.85, Praga 15.175, Varšava 83.40, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Zakaj se vlečejo pogajanja v Moskvi Lahko se zgodi, da postane položaj v par tednih ali mesecih sila ali pa grožnja s silo. ter se lotimo konstruktivnega dela za ohranitev miru. Mi smo izdali lastne ukrepe opreznosti in storili vse, kar je mogoče da organiziramo silo za mir, samo da bi preprečili vojno. Ostane samo še eno, in to je tisto, kar zlasti želim: Da se ohrani mir vse dotlej, dokler smo mi zedinjeni in da se opuste pretiravanja in bojazni, kakor tudi, da se ne posveča prevelika pozornost vsem vestem niti da bi se pretirano ocenjevala pesimistična poročila. Jaz predlagam z cd i njenemu narodu te države, da v zavesti svojega položaja in v zavesti svoje sile lahko mirno čaka na bodočnost, pa naj se zgodi karkoli. Anglija ne pozna več • kompromisov London, 4. avgusta. A A. Reuter. Današnji londonski jutranjiki prinašajo uvodnike o današnji 25 letnici, odkar« je Velika Britanija stopila v vojno. Pri tem posebno poudarjajo veliko razliko med položajem, v katerem se je nahajala Velika Britanija leta 1914 in današnjim položajem. Dalje naglasajo listi, da je Velika Britanija brezkompromisno odločena upreti se kar najodločneje vsakemu napadu in da je njena vojaška moč tolikšna, da upravičuje tudi največji optimizem. Odhod francoske in angleške vojaške misije na pogajanja v Moskvo Danes so se pričela posvetovanja v Londonu, ki se bodo nadaljevala med vožnjo v Moskvo Rim, 4. avg. AA. Havas. I'o/voda in rof-vodinfa Kentska, ki sta se mudila dva dni v Benetkah, ^ta se odpeljala iz Benetk r Ljubi j a no. Kompromis v Španiji? Pariz, 4. avg. e. Glede položaju v £paj»-ji se Širijo različne vesti. Zanimh-i so glasovi, da bo nova vlada sestavljena delorrm iz vojaških krogov, deloma iz falangltto*. V zvezi s tem se omenjata kot bodočm predsednika vlade general Yaguc in gene-ral Jordana. Seveda so to samo g/a.-sovt, W službeno še niso potrjeni. Železniške nesreče Sofija, 4. avg. e. Na železniški progi med Belami in Ruščukom je eksplodiral med vožnjo parni kotel na lokomotivi. Strojevodjo je ubilo, dva železničarja pa sta bila hudo ranjena. Promet je bil za nekaj ur ustavljen. V bližini Plevna se je pa zgodila druga železniška nesreča. Vnelo se ja pet vagonskih cistern, ki so popolnoma zgorele. Pri gašenju so štirje železničarji dobili nevarne opekline. Bertin, 4. avg. e. Na progi Berfm-—Sp arv-dau \Vest sc snoči pripetila precej hud« žfkzniška nesreča. Ob 23.40 je brzovlak tik pred post? je Spandau VVest udaril ▼ zadnji va£cn lokalnega vlaka in ga popolnoma razbil Pri karambolu je bilo ve* oseb hudo rt»T.jenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Japonska prosi Italijo in Nemčijo za posredovanje na Daljnem vzhodu ? Ozadje nenadnega sestanka japonskih poslanikov v Rimu in Berlinu Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 4. avgusta 1939. Stav. 175 Velike letalske svečanosti v Ljubljani Letalski miting našega Aerokluba in športnih letal Ljubljana, 4. avgusti Jutri in v nedeljo bomo imeli v Ljubljani velike letalske svečanosti, na katerih bomo videli, kako je tudi pri nas letalstvo že napredovalo. To bo ena naših največjih letalskih prireditev in zanimanje za njo je veliko ne samo v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi po drupih krajih posebno še v Zagrebu. Prireditev bo prav za prav dvojna — na eni strani bomo imeli letalski miting našega marljivega Aerokluba, na drugi strani pa vsedržavno tekmo turističnih letal, ki se prične jutri in zaključi v nedeljo, ko bodo morala biti vsa tekmujoča letala ob 3. popoldne zopet v Ljubljani. Letalski miting našega Aerokluba, po svojem delovanju in uspehih enega prvih v državi, se prične v nedeljo ob 3. popoldne in na sporedu je cela vrsta presenečenj. Točno ob 3. preleti cilj več tekmovalcev s športnimi letali, ki bodo jutri in v nedeljo letela po vsej drža\i. Tekmovalcev bo 11. Potem pokažejo trije naši najboljši vojaški piloti skupinske akrobacije, in sicer looping v treh, prevračanje preko krila v treh, kolo smrti, zračno borbo med tremi enosedežnimi lovskimi letali in končno povratek vseh treh letal skupaj na tla. Ta čas prilete iz iMaribora naši jadralni letalci v motorni zapregi, katerim se priključita dve ljubljanski brezmotorni letali. Istočasno bo v zraku 7 jadralnih letal in videli bomo tudi, kako znajo delati zračne akrobacije pogumni letalci z brezmotorni-mi letali. Sledil bo polet 9 letal ki bodo letela nad letališčem v skupini. Potlej bomo pa videli bombardiranje improvizira- nih poslopij. Končno se spusti vseh 9 letal na letališče. Predzadnja točka zanimivega in bogatega sporeda bo skok s padali. Skakali bodo g Šajič iz Beograda ter gg. Vitanović in Bogdanovič iz Zagreba. Prireditev se zaključi s poletom vseh udeležencev tekme in vojaških letal pred občinstvom. V zraku bo istočasno okrog 40 letal. Jutri popoldne in v nedeljo dopoldne, pa tudi popoldne po oficielnem delu prireditve bodo občinstvu na razpolago športna in potniška letala, da si bo lahko vsakdo ogledal Ljubljano iz zračnih višav in poskusil, kako prijetno je letati. Zagrebški Aeroklub bo zastopan po štirih letalih, in sicer dva >Fizira«, dalje »Beli orao« in letalo »Karlovac«, največje, kar jih imajo naši aeroklubi. To je šestsedežno športno letalo. Dva :,Fizira« in »Beli orao,< prilete v Ljubijano tik pred mitingom ob 3. popoldne. Med zagrebškimi tekmovalci je tudi prva naža pilotka Katarina Mata-nović, ki bo letela na enem »Fiziru<:. Dalje se udeleže letalskih svečanosti v Ljubljani iz Zagreba Alojz Farbak in Milan Hetenji kot spremljevalca pa Ivan Kos in Leo Pollak. Mitingu bo prisostvoval tudi podpredsednik zagrebškega Aerokluba dr. Alfonz šemper z nekaterimi odboraiki. Izpred Mestnega doma bodo vozili na letališče avtobusi, z glavnega kolodvora pa trije posebni vlaki do letališča in nazaj. Za prevoz občinstva bo torej dobro poskrbljeno. Prepričani smo, da bodo znali Ljubljančani ceniti prizadevanje našega požrtvovalnega Aerokluba, kakor so to že večkrat dokazali z veliko udeležbo na letalskih prireditvah. čudno postopanje teniškega saveza Od trenerja Francoza Visaullta se ni v Zagrebu nihče posloviš Ljubljana, 4. avgusta Teniški savez je imel včeraj sejo, na kateri je določil jugoslovensko teniško reprezentanco, ki bo potovala v Ameriko. Na pot pojdejo vsi naši mušketirji in sicer Punčec, Kukuljevič, Mitič in Pallada, spremljal pa jih bo savezni predsednik prof. Čop. Reprezentanca bo 10. t. m. odpotovala iz Zagreba in se bo naslednji dan vkrcala v Bremenu na parnik »Evropo«. Danes je odpotoval na Bled neki savezni odbornik. Obiskal bo predsednika vlade g. Cvetkoviča, da bi od njega izposloval državno podporo, brez katere menda ni mogoče potovanje v Ameriko. Savez namreč pravi, da je znašal čisti dobiček evropskega finala v Zagrebu 70.01)0 din in da so od tega znesa morali plačati še stroške treninga in žoge, tako da je ostalo čistega komaj 40.0OO din. Savezna blagajna zaradi tega nima denarja za kritje potnih stroškov v Ameriko. Zdaj pa pride najlepše! Neki zagrebški list je danes v svoji tretji izdaji objavil v senzacionalni obliki vest, da je Francoz Vi-saullt, ki je ves čas treniral naše moštvo za Davisov pokal, v ponedeljek odpotoval iz Zagreba v Pariz. Na kolodvor ga je spremil edino neki Anglež, njegov osebni prijatelj. Kazen tega Angleža ni bilo na kolodvoru nikogar, da bi se poslovil od moža, ki ima nedvomno velike zasluge, da se je Jugoslavija plasirala v medcelinski finale. Visaullt je prav po očetovsko skrbel za naše reprezentante in je tudi med srečanjem z Nemčijo ves čas dajal igralcem dobre nasvete. Grda nehvaležnost je zato, da se ni našel nihče, ki bi se od njega pri odhodu poslovil. C:o drugega ne, zahteva najprimitivnejši takt, se od gosta — čeprav plačanega trenerja — posloviti, kakor je to v družbi običaj. Gospod Visaullt se je zjokal, ko je do zadnjega stal v vagonu pri oknu in čakal, da bo vsaj v zadnji minuti prišel kdo izmed naših reprezentan-tov. Zaman je čakal, kakor je tudi zaman čakal, da se bo po končanem dramatičnem boju z Nemčijo, našel nekdo od saveznih funkcionarjev, ki se mu bo v imenu uprave zahvalil. Nanj so popolnoma pozabili. Ko so na vse načine objemali in slavili ML-tiea in Punčeca, je stal Visaullt osamljen v kotu igrišča. Ne vemo, kakšne misli so mu takrat rojile po glavi, gotovo pa je, da je dobil zdaj, ko je tako osamljen odhajal iz Zagreba prav čudne pojme o naši tako zvani »prislovieni gostoljubnosti«^ Spominjamo se, da smo v glasilu teniškega saveza čitali, da je savez VisauIItu obljubil, da bo v primeru zanage nad Nemčijo, spremljal naše moštvo v Ajneriko. Ko je zadeva prišla tako daleč, so na to obljubo enostavno pozabili, kakor so se mu pozabili zahvaliti, Namestu tega so mu odpovedali službo in ga tako rekoč stan te pede odslovili. Drugo poglavje je glede državne podpore. Savez je prav gotovo ubral na vstopnini srečanja a Nemčijo blizu pol milijona din In če računamo. d\ mu je po odbitku vseh stroškov ostalo prav gotovo najmanj 200.000 din čistega, si nikakor ne moremo raztolmačiti, kako je prišel savez do vsote 40.000 din. Teniški savez se ves Čas ni dosti brigal za razne vladne zadeve, zdaj, ko mu je potreben denar, pa naenkrat misOi, da mora dati denar država. Ni naš namen, da bi oe globlje spuščali v raziskavanja, kljub temu pa bi si usojali priporrmiti, da si nikakor ne moremo pojasniti računskih zaključkov. Stvar ne more biti v redu, tu se je morala zgoditi pomota. Športne novice — Kolesarske dirke pod šmarno g°ro. >Hermesova« kolesarska sekcija je sklenila organizirati za nedeljo, 13. t. m. ob 14. ožje medklubske ravninsko .gorske kolesarske dirke na lepi in ne preveč prometni progi iz Zg. Gameljn skozi Šmartno, Po-vodje, na desno čez most pri mlinu spet v Zg. Gameljne, Srednje Gameljne ter nato v levo po klancu na Rasico, t. j. tam, kjer ima posestrima motosekcija svoje raSiske gorske dirke. Ravninske proge, katera je prav dobro razvidna * vrha Šmarne gore, odkoder bodo izletniki potek dirk lahko zasledovali, je približno 5 km, medtem ko je vzpona ki pa je a šmarne gore le delno v&teOp okrog 1 in pol km. To progo bođo vozili le verificirani dirkači v posameznem startu z enominutnim presledkom. Za dirkače turiste (neverificirane), ki bodo tekmovali pred verificiranimi, je določena le ravninska proga s startom v Zg. Gameljnah, skozi Šmartno, Povodje, čez most v Zg. Gameljne, kjer bo cilj pred Magistrovo gostilno. To tekmovanje bo skupinsko, v primeru večjega števila tekmovalcev pa večskupinsko a finalom. Vozilo se bo le en krog, v primeru finala pa še en krog. Razdelitev nagrad in objava rezultatov bo po končanih dirkah v Magistrovi gostilni. Prireditev bo le ob lepem vremenu. — »Bratstvo« : »Disk« — Domžale. Za nedeljo 6. t. m. je SK Bratstvo povabilo v goste agilne Domžalčane, ki so pravkar postali člani I. razreda LNP. Moštvo Diska predstavljajo sami močn! in razviti dečki, ki imajo mnogo športne volje in elana. Zaradi tega bodo sigurno nudili domačinom močan odpor ter zna biti tekma zelo napeta in zanimiva. Bratstvo bo postavilo v borbo svojo nekoliko spremenjeno postavo ter upamo, da bo zaigralo malo bolj borbeno in živahno, kakor na eni zadnjih tekem, ko je še poleg tega gostovalo. Je_ seniška publika si bo gotovo z zanimanjem ogledala to tekmo, kjer se bodo predstavili Domžalčani kot bodoči borci za točke. Tekma se prične ob 5. uri popoldne na igrišču SK Bratstva. — Kolesarska podzveza Ljubljana ima svojo redno sejo drevi ob 20. v prostorih kavarne Vdspernik, Stari trg 34. Prosimo, da se seje udeleži celoten upravni in nadzorni odbor. Anketa o novem voznem redn Ljubljana, 4. avgusta Dopoldne se je začela na ljubljanski direkciji državnih železnic anketa o novem voznem redu. Ankete so se udeležili razen železniških strokovnjakov tudi številni zastopniki oblasti, turističnih ln gospodarskih ustanov. Zastopani so bili: banska uprava, banovinski turistični svet, poštno ministrstvo in ljubljanska poštna direkcija, mestni občini ljubljanska in novomeška, mariborska in ljubljanska zveza za tujski promet, banovin, zdravilišče Rogaška Slatina, Zbornica za TOI, Slovensko planinsko društvo, Združenje avtobusnih podjetnikov i. t. d. Na dnevnem redu je bilo: pripombe k sedanjemu voznemu redu; predlogi in želje o spremembah sedanjega voznega reda; želje in pripombe o prometu direktnih potniških vagonov pri brzih in potniških vlakih. Anketa bo končana popoldne in o njenih sklepih bomo poročali jutri. Gasilci — prijatelji gasilstva! Ljubljana, 4 .avgusta Prostovoljna gasilska četa Podutik-Glin-ce obhaja v nedeljo 6. t. m. 301etnico obstoja ter ob tej priliki blagoslovi gasilski avtomobil za prevoz motorke in 9 mož. Leta 1909 so naši predniki ustanovili društvo, si postavili dom ter nabavili štirikotno ročno brizgalno in najnujnejše orodje. Z raznimi prireditvami in prispevki vašča-nov si je društvo utiralo pot ter odplačevalo dolg. V letu 1913 so si nabavili tudi malo ročno, prenosno brizgalno a potrebnim orodjem in štirikolnim vozom za prevoz, v naslednjem letu pa so si nabavili prapor. Tudi med svetovno vojno se je maloštevilno članstvo trudilo obdržati vse stroje v uporabnem stanju, da je bilo vedno pripravljeno priskočiti bližnjemu na pomoč. Po svetovni vojni pa je naglica, v kateri živi povojna doba, zahtevala novih, modernih naprav in primorani smo bili nadomestiti obrabljene, ročne stroje z novimi, motornimi. V letu 1936 smo si tako nabavili moderno, močno, za našo okolico popolnoma odgovarjajočo motorko, ki je zopet zahtevala novih cevi in novega orodja. Veliki zahtevi pa, ki se je pokazala pri nabavi motorke, smo bili kos šele letos. Zopet smo bili za nabavo gasilskega avtomobila pri- ] morani najeti posojilo in zopet smo pri- j morani vabiti prijatelje gasilstva, da nas j v našem stremljenju podpro, ako ne dru- i gače, vsaj z obiskom naše vrtne veselice, ki jo bomo imeli po blagoslovitvi na vrtu gostilne Vodnik št. 25 (pri Mojstru). Lep in prijeten bo izlet v Podutik, ako pa tte morda namenjeni na ToSko čelo ali celo na Sv. Katarino, se spotoma oglasite — prav hvaležni vam bomo! Iz Celja —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. julija na novo prijavilo 92 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 24 oseb. posredovanj je bilo 39, odpotovalo je 28, odpadlo pa 38 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 245 brezposelnih (179 moških in 66 žensk) nasproti 258 (199 moškim in 59 ženskam) dne 20. julija. Delo dobi 15 delavcev pri resul aciji Savinje, 2 pekovska pomočnika ter več kuharic in služkinj. —c Potovanje rezervnih oficirjev v Beograd in na Oplenac. Pododbor UROIR v Celju poziva člane rezervne oficirje, da pohitijo s prijavami za skupno potovanje rezervnih oficirjev iz dravske banovine v Beograd in na Oplenac, ki bo od 5. do 8. septembra. Prijavite se takoj! Nečlani se še lahko včlanijo. Potovanje bo izključno v uniformah. —c L mrl je v sredo v celjski bolnici 77-letni občinski revež Andrej Vogrinc iz Socke pri Novi cerkvi. —c Zanimiv teniški dvoboj v Celju. Na igriščih SK Celja v mestnem parku bo v PREMIERA v kinu Matici ob 16. in 21. uri Znižane poletne cene! ŽENE V OKOVIH Globoka snov, vzeta Iz najnesrečncjSe človeške družbe. Tragična usoda ln bič mladih deklet, ki propadajo za kaznilničnlml zidovi in hrepene po življenju, ljubezni in razumevanju. Val — 2ene. dekleta ln ves moški svet, oglejte si film! ČASTNA LEGIJA KINO UNION, tel. 22-21 FRANCOSKI Predstave ob 16., 19. ln 21. F I L M ki je vzbudil toliko zanimanja in pohvale pri občinstvu, je danes nepreklicno zadnjikrat na sporedu! nedeljo 6. t. m. od 8 do 12. dopoldne prijateljsko srečanje teniških igralcev SK železničarja iz Maribora in "SK Celja. Na vsaki strani bo tekmovalo 6 gospodov. V celjski ekipi, ki bo nastopila ojačena, bo nastopil kot gost g. Skoberne. ki velja za najboljšega teniškega igralca v Celju. Srečanje dveh skoraj enakovrednih teniških ekip bo nudilo lep sportm užitek in bo gotovo privabilo mnogo športnega občinstva, ki se po teniški zmagi Jugoslavije nad Nemčijo zelo zanima za teniški sport. —c Pri delu se je ponesrečil 37letni delavec Franc Sevšek iz Bezine pri Konjicah. Ko je v sredo spravljal les. se ie vsekal s cepinom in si hudo poškodoval desno nogo v stopalu. Sevšek se zdravi v celjski bolnici. Trije nevarni tolovaji so se pojavili na Notranjskem, kjer kradejo, kar jim pride pod roke Ljubljana, 4. avgusta Vasi med Borovnico in Cerknico že od nekdaj ogražajo potepuhi, ki imajo v prostranih gozdovih najboljša skrivališča. Dolga leta po svetovni vojni orožniki niso mogli iztreb.ti zločinske zalege, ki je ogra-žala javno varnost in v mnogih primerih so morali orožniki rabiti proti nasilnežem orožje. Ko je za nekaj časa zavladal mir in red, so jeli prihajati v vasi sleparji, ki so pod najrazličnejšimi pretvezami goljufali lahkoverno prebivalstvo. Pojavili so se spet tatovi živine, ki so jo vtihotapljali na italijansko stran in spet so morali orožniki, ki so jim pomagali granica rji, na zasledovanje po vaseh in po gozdnih skri. vališčih. V zadnjem času je prenehalo ali je vsaj precej omejeno tuji tihotapstvo. Naenkrat pa so se pojavili trije nevarni potepuhi, ki se skrivajo po gozdovih in malih naseljih v območju orožniških postaj Ceiknica, Borovnica. Podpeč in Ig. Dan za dnem vlamljajo v somotne hiše, iz katerih odnašajo obleko, denar, živež in vobče vse, kar dosežejo. Orožnikom je znan izmed vlomilske trojice le eden in sicer 33!e'|ii Josip Lenič, doma iz okolice Vrhnike, dočim poznajo druga dva le po opisu kmetov, pri katerih so se zglasil' bodisi v nočnih urah ali podnevi, kajti kadar ni orožnikov v bližini, znajo biti vsi trije izredno drzni in brezobzirni. Lenič je visoke, sloke postave, podolgo, vateg-a. zagorelega obraza in nosi črn klobuk, dočim je drugi njegov pajdaš star okrog 30 let tudi koSčene postave, zagorelega obraza in kodrastih las. Nosi navadno črn suknji«!, rjave žametaste hlače m ie Naši rudarji iz Nemčije Ljubljana, 4. avgusta V Ljubljano je prispelo včeraj na obisk 300 slovenskih rudarjev iz Nemčije, katerim se je pridružilo še okrog 100 njihovih nemških tovarišev, tako da je imel posebni nemški vlak, ki je prispel na glavni kolodvor malo pred 12. 11 lepih, velikih vagonov. Na glavnem kolodvoru so drage goste, ki jih je vodil tajnik Zveze Jugoslovanskih narodnih delavskih društev g. Pavel Bolha, pozdravil ravnatelj Izseljenskega urada g. Fink, zastopnik mestne občine dr. Mis in drugi. Na obisk v domovino so prispeli povečini slovenski rojaki iz Gladbecka, Gelsenkirchna, Essena in Dtis-seldorfa. Po pozdravu je večina rojakov odšla v mesto, mnogi pa so odpotovali z drugimi vlaki na domove svojih staršev in sorodnikov. Gostje so imeli precej sitnosti 2 menjavanjem denarja. Kreditnih pisem pa niso mogli zamenjati, ker Je ostala menjalnica ^Putnika« Čez opoldne zaprta. Izletniki ostanejo v Sloveniji okrog 14 dni, nakar se vrnejo nazaj v kraje, kjer so našli košček kruha. Z našimi izseljenci so tudi njih družine, katerih člani so tudi otroci, ki še niso videli krajev, iz katerih so doma starši. Med izletniki v domovino je tudi predsednica ženske zveze narodnih društev ga. Ana Korent. ki bo navezala stike z zastopnicami naših ženskih društev in organizacij. Rojakom, kakor tudi njihovim nemškim tovarišem, želimo v Sloveniji najprijetnejše bivanje! Iz Kra*1^ — Gradnja novega občinskega kopališča v Straheči dolini — nomen est omen — se kljub nadzorstveni pritožbi nekaterih meščanov na okrajno glavarstvo zaenkrat Še nadaljuje. Omenjena pritožba ugotavlja, da je z dopisa, katerega je poslal g. župan Češenj pod št. 3013-39 dne 7. julija na okrajno glavarstvo razvidno, da občina še nima za gradnjo kopališča od pristojne oblasti izdiznece niti gradbenega dovoljenja in niti vode pravnega in obrtnega. Ravno tako pa šc manjka pristanek odbora združenih vodovodnih občin glede dobave in cene vode. Zaradi vseh teh dejstev so stavili pritožitelji nadzorni oblasti predlog, da se započeta dela nemudoma ustavijo, dokler se ne ugodi vsem gornjim zahtevam m pribavi vsa potrebna dovoljenja. Gradnja kopališča je bila poverjena že pred dobrim mesecem tvrdki Kavka iz Ljubljane, ki je postala zadnja leta v Kranju nekam zelo moderna; gradila je znani leseni most če« Kokro, petem novo pokopališče, lepšala mestno in primskovsko cerkev, pomagala pri novi šoli in sedaj gradi in betonira novo kopališče. Vso to kopico tako različnih del more vsekakor prevzeti le podjetje, ki jc finančno dodobra podprto in ki razpolaga s Štabom strokovnjakov, veščih tako rekoč na vseh področjih. — O nadaljnjem poteku kopališke zadeve bomo še porf tali, v kolikor nam bodo razmere dopulc ale. in karirasto Čepico. Tretji je starejši večji od obeh ter slabo oblečen. Kje se zloč.nska trojica našla, še ni ugotovljeno, najbrže pa so se spoznali kar mLmogreJe čim so vkleH, da so enake Oranže in ena. kih nazorov glede tuje lastnine. V zadnjem času so vlomili v hišo Marka Tekavca v Otonici pri Cerknici, kjer so odnesli več moške in ženske obleke, nekaj denarja, razno orodje, svinjsko pleče in hleb kruha. V Kožljeku so obiskali trgovino Uršule švigelj in odnesli ponoči 15 kg sladkorja, večjo količino cigaret in tobaka ter precej jestvin. Mizarju Alojzu Korošcu v Kožljeku so ukradli rjav usnat svršnik. britev, nekaj namiznih prtov, dva nahrbtnika in nekaj drugih predmetov, posestniku Francu Bečaju iz Stražišča pa so odnesli ponoči iz svinjaka 30 kg težko svinjo, ki so jo zaklali nekje v gozdu in jo spekli. Razna živila in precej obleke so pokradli ljudem tudi v Begunjah, dalje po bloških hrib.h in pa kmetom v ižanskih vaseh. Kmetje so v gozdovih večkrat opazili dim in so spočetka mislili, da kuhajo cigani. Kasneje pa so ugotovili, da kuhajo pote. puhi in sicer njim ukradene jestvine. V nekem primeru so skušali tolovaje zajeti kmetje sami, pa so se jim postavili v bran in pravočasno odnesli tudi vso posodo. Lenič se je zdaj s tovarišema umaknil globlje v gozdove, nekam za Borovnico, kjer jim tudi orožniki ne morejo do Živega. Potepuhi Imajo najbrž več skritih zalog živeža, a bodo morali slednjič vendarle spet priti do vasi. kjer jih bo io orožniki, ki stalno preiskujejo gozdove, končno le prijeli. — Od doma je pobegnila 1 dietna Marija Podgoršek iz Sela pri Vodicah. Njen oče se je v torek zglasil na tukajšnji policiji, ker domneva, da se je dekle zateklo nekam v Kranj. — Drzen nočni tat. Na Jezerski cesti se je v pretečeni noči splazil drzen tat skozi oilprto okno v pritlično stanovanje privatnega uslužbenca g. O. Ropot nočnega obiskovalca je domače zbudil, nakar so pogledali v sosedno sobo, kjer so opazili ne-zr ..nega moškega, ki je dobro natovorjen pltnil nazaj skozi okno in izginil za prvim oglom v noč. S seboj je odnesel nov moški plašč, deški suknjič, dežni plašč in več drugih stvari. 2e zjutraj je bila o vlomu obveščena policija, ki ima že precej točne podatke o vlomilcu in upa, da ga bo »zadrgnila« še danes. — Zanimanje za gasilski kongres. Priprave, ki se vršijo za II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani, vzbujajo v našem mestu veliko zanimanje. Upamo, da se bo naše mesto s svojo udeležbo prav častno odrezalo, saj se Kranjčani prav radi udeležujemo skupnih manifestacij. Ker je mnogo povpraševanja, kje se dobe kongresne knjižice kakor tudi druge m formacije ,obvešcamo vse, da si kongresne knjižice z znaki po 7 din lahko nabavijo pri gasilskih četah v Kranju in na Pri makovem. Ker je Že zelo veliko prijav, je potrebno, da se čim prej odločite ter si pravočasno nabavite kongresne knjižice z znaki, ker je nevarnost, da bi pošle. Zelo zanimiva točka sporeda bo 14. avgusta zvečer ob 21. uri veličastni ognjemet, kakršnega Še ni bilo v Ljubljani. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago pri kongresnem odboru. Strela ubila mlaifu mater Brežice, 3. avgusta Pred tednom popoldne se je vrnila z njive na svoj dom v Zakotu pri Brežicah 34-letna Medvešček Antonija, žena zvanični-ka drž. železnic ter vsa spehana in premočena od dežja sedla na štedilnik, tako da je imela glavo v neposredni bližini električnega stikala. Poleg nje sta stala njena otročička, malo dalje pa je sedel za mizo mož Ignac. Kav je udarila strela med močnim neui-jem v električni vod Medveščkove hiše in je izpod stikala švignila v Antonijo, ki jo je na mestu ubila. Pri izstopu strele se je napravila v zidu le majhna udrtina in se možu ter otrokom ni zgodilo nič hudega. Takoj po nesreči je prišel zdravnik g. dr. Peček Josip, ki je zaman dve uri z masažo in umetirra dihanjem skušal obuditi po-kojnico. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, nesrečnica je takoj izdihnila. Pokojna zapušča dva otročiča, od katerih starejši poseča 3. razred osnovne Šole; zapušča tudi zvestega in marljivega moža. Ori, ki so poznali vzoren zakon pri Me-dvesčkovih, iskreno sočustvujejo a hudo prizadetim možem in sorodniki, ki objokujejo pokejnico. Naj ji bo domača gruda lahka! $£e£ e\nica KOLEDAR Danes: Petek, 4. avgusta katoličani: Dominik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Žena v okovih Kino Vnion: rastra legija Kino Slogu: Beg pred smrtjo Kino aiiska: Zaprto Kino Moste: Trije artiljercl v prnrdo-natu DEŽURNE I. E K \ R N E Dane**: Dr. Piccoli, Tvrieva cesta t, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Oartus, Moste — Zaloška cesta. Javno kopališče je po našem skromnem mnenju ja\na napra\a. I' \sukcm kopališču je tudi javen lokal buftct. \'sak tak lokal ima tudi osebje, ki gostom post res.', n. pr. i pivom, fedfo itd. Seveda ie v lokalu tudi telefon, ki neprenehoma pozvonku\~a — kliče. Osebje, ki gostom streže z jedačo in pijačo, u.itreže obenem vedno tudi telefonskim gostom. Ali je tu nuiakarska dolžnost, ne vemo. Pripetilo se je na našem moderno urejenem kopališču Iliriji, da fe neka važna osebnost po telefonu iskala neko »zelo znano osebnj ,ty, ki pa bi lahko nosila na kopališču Ilirije nad ime k — ne/ntni jun.t'\ \aša splošno znana in ustrežljiva gospo dična Sonja, ki streže ie leta m teta f/ufe-ljanskim kopalcem in kopalkam m ki v ustrežljivosli ni nikoli odpovedala, na vaast način v letih natakarske tluibe na Iliriji gotovo pozna vse > splošno mpi B r. Ijeno telefonsko zahteval. Toliko radi objektivnosti občinstva kopališča Ilirije. -------„ m Kopalci! Navle v cvstju Ljubljana, 4. avgusta Menda ni obiskovalca, ki bi ga ne prevzelo dostojanstvo našega prelepega Gaja zaslu2nih, saj lahko rečemo, ila tudi dn: a. mnogo večja mesta nimajo tako lepo urejenih častnih pokopališč. Pomisliti nic.r.^-mo, da je Navje naš Panteon in na'a \Yal-halla in kakor se se imenujejo podobna počivališča slavnih mo/ kateregakoli naroda Vendar pa je Navje mnogo premalo obiskano, saj je menda nar bo razvilo ta nan društvo svoj prapor, ki mu ho kumova 1 na S sokolski ideolog- in prvak br. Enjrelbert Ganp-I. Priredtev bo le popoldne. Poskrbljeno bo za čim cenejši prevoz soknlskega. članstva s £kofj^loftkejra kolodvora v Železnike. Ob pol dveh popoldne bodo akuAnje, potem pe na.«rtop. v Železnikih se za veliki sokolski praznik pridno pripravljajo. 13. avsruata bomo poh teli v Železnike Sokoli iz vsega škof joloSkeg-a *reza, u ver jeni pa smo, da bo lepa sokolska slavnoat pritegnila, tudi ostale sokolske edlnlco. — Slnipsčina J\S in OJNS, ki bi morala biti v nedeljo 6. t. m. v Slovenjem Gradcu, Je preložena za teden dni ln vršila »e bo v nedeljo 13. t. m. Prosimo somišljenike, ki bodo bral! to obvestilo, naj oh~ veste Se tiste, ki bi Jim ne prišlo v roke, da ne bodo po nepotrebnem hodili v Slovenj Gradec. Stev. 175 »SLOVENSKI RAROD«,P**. «■ argosta 19». Stran S OKOLVIČ v soboto, 5. t. m. ob 20.30 baklada po viških ulicah; v nedeljo, 6. t. m. ob 15*30 razvitje prapora, ob 16. povorka v Ljubljano; ob 17* v Tivolija nastop Sokolstva in vojske. — Po nastopu zabava. Vsi bratsko vabljeni! IVNE VESTI — Naši dolgovi Italiji. Stanje kliringa ob koncu julija v primeri s stanjem 22. junija kaže, da so se naši dolgovi Italiji povečali za 13.4 milijone din. še nedavno je bil nas kliring z Italijo aktiven, zdaj je pa pasiven in Italiji dolgujemo že 102.2 milijona din. To stanje se utegne zboljšati po sklepih konference v Rimu, če se bo naš izvoz v Italijo res znatno povečal. Na drugi strani se bo pa povečal tudi naš uvoz iz Italije. — Velika pristaniška dela na Jadranu. Letos so bila oddana nekatera večja pristaniška dela v jadranskih pristaniščih. Doslej so bila naša največja pristanišča vsaj delno modernizirana, a povečan promet od leta do leta zahteva popolnejšo ureditev pristanišč. Na Sušaku so delali že 1. 1929, ko so zbetonirali nad 200 m dolžine obale na Brajdici. Toda zdaj je pristaniška obala že premajhna. Zato bodo podaljšali obalo še v dolžini 204 m proti predoru na Brajdici. Delo je bilo že oddano za 6,495.964 din. še večja dela bodo v šibenižkem pristanišču, ki ga nameravajo urediti tako, da bo primerno tudi za pristajanje velikih oceanskih parnikov. Razen tega bodo sezidali velika skladišča. Z ureditvijo pristanišča bodo pridobili okrog 13.500 m' površine v pristanišču. Delo bodo opravili po etapah. Doslej je bilo oddano manjše delo, ki spada med železniška dela, za 224.710 din, sama pristaniška dela pa bodo veljala nad 10 milijonov din. — Prva doma izdelana lokomotiva. Včeraj je prispela na novosadsko železniško postajo prva lokomotiva, izdelana v naši državi, in sicer v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. Lokomotiva je dobila ime *Sava« in je prvo naše domače delo, ki v nobenem pogledu ne zaostaja za inozemskimi lokomotivami. Nova lokomotiva, kakor tudi dve drugi in 10 vagonov, ki jih tudi izdelujejo v Slavonskem Brodu, bo vozila na vicinalni progi Novi Sad —Šombor. Novi Sad—Tomaševo in Novi Sad—Senta. Lokomotiva je že bila Izročena prometu in vozi danes na progi Novi Sad—Senta. — Ugodnosti za naše izvoznike lesa. Na konferenci stalnega jug-oslo vensko-i tali jan-skega gospodarskega odbora v Rimu so bili doseženi za naše izvoznike lesa zelo povoljni uspehi. O rezultatih te važne gospodarske konference bo objavljeno uradno poročilo. KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes posledn jič ! Beg pred smrtjo Predstave ob 19. in 21. uri — Iz Legije koroških borcev. V letošnjem letu. ko praznujemo 20. obletnico, odkar se je naše članstvo borilo za svojo domovino, se je v številnih krajih ustanovilo že več krajevnih organizacij, katerim se pridružijo v nedeljo, dne 6. avgusta nadaljnje tri organizirane postojanke. Prva izmed teh treh, bo izvršila ustanovitev kraj. organizacije skupina v Rajhenburgu, kjor se bo vršil ustanovni zbor ob 8. uri zjutraj. Zboru, ki bo v gostilniških prosto, rih »Pod lipo«, naj prisostvujejo vsi bivši borcj iz Rajhenburga in okolice. Tovariši bivši borci :z Koprivnice, Podsrede ter okolice naj se zbero ob 10. uri v Koprivnici pri tov. inž. poročniku Danku, kjer se bo ta dan ustanovila druga kraj. postojanka Legije. Vsi nekdanji borci, prijavljeni in tudi Še neorganizirani iz Kozjega in oko_ liee, pa pridite ob 10. uri dopoldne v občinsko posvetovalnico, kjer si boste ustanovili tretjo postojanko v eneon dnevu. Vsem trem ustanovnim zborom bo prisostvoval tudi zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane, ki vam bo poročal o delu društva ter o potrebi da skupno manifestiramo svojo voljo po izpolnitvi danih obljub. — Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo imela svoj letošnji redni kongres v Nišu in sicer S. in 9. septembra. Dnevni red: Foročilo predsednika, poročilo o delu Zveze in v Zvezi včlanjenih planinskih društev, obračun za leto 1939, poročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1939, referat: »Zimska alpinistika« je prevzelo Slovensko planinsko društvo, o »zaščvti prirode« poroča delegat Hrvatskega planinskega društva; izprememba pravil Zveze, molitve nove uprave Zveze, samostojni predlogi, ki morajo biti predloženi do 25. avgusta t. 1. in raznoterosti. Po kongresu bodo izleti v okolico Niša, na kar že sedaj opozarjamo planince. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. — Povečan izvoz iz naše države v Italijo. Trgovinska pogajanja stalnega gospodarskega jugosl .-italijanskega odbora bodo danes končana. Po dosedanjih uspehih po. gajanj se obeta znatno povečan izvoz iz naše države v Italijo, predvsem lesa in živine. — SUvovka bo letos izredno poceni. Letos bo rekordna letina za slive in za žga-njekuho kupujejo slive v južnih pokrajinah, predvsem v Bosni in Srbiji po 25 do 30 din za mq. Iz 100 kg sliv pridobe po 4 do 5 litrov žganja, zato napovedujejo, da bo slivovka po 10 par litrska stopnja alkohola. Zaradi izredno nizke cene slivov-ke se bo pocenilo tudi vinsko žganje, ker bo manj povpraševanja po njem. — Planinski tabor priredi Slovensko planinsko društvo letos na Plešivcu pri Slovenjem Gradcu. Takšni planinski tabori so vsakoletna manifestacija planincev; letošnja na Plešivcu je izredno važna zaradi tega, ker leži ta gora na naši meji proti Koroški Iz Ljubljane bo vozil poseben avtobua in sicer v soboto dne 2. septembra ob 14.30 izpred evangeljske cerkve do vznožja PleŠivca (do Suhado-la), kamor prispe okrog 18. ure. Odtod do koče je ca. dve in pol ure. V nedeljo ob 9. uri bo maša, nato slovesno planinsko zborovanje, popoldne planinska zabava. Avtobus se vrne od Suhadola v nedeljo ob 19. uri ter prispe v Ljubljano okrog 22. ure. Planinci se naj udeležijo navedene planinske proslave v čim večjem številu. Vozovnice za avtobus si čim prej nabavite v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Samo do nedelje je Se čas za prijavo na izlete v Trst in Gorico, Milano in Benetke, ki jih priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse bi-ljetarne Putnika. 380—n VZORCAST KREP 7.50 BEMBERG SVILA 14.— KOTON 10.— CREPE DE CHINE PIKAST. 90 cm Sir. 22.— MANUFAKTURA OUVAN MESTNI TRG 24 — Poučna ekskurzija. Udruženje nastavnikov meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, priredi za člane poučno ekskurzijo po naši domovini od 15. do 29. t. m. Potovali bi: Ljubljana — Beograd — Mladenovac — Skoplje — Bitolj — Bitolj — Skoplje — Kraljevo — Sarajevo — Ljubljana. Na potovanju bi vožnjo prekinjali v vseh znameni te jših krajih. Vozni-na je četrtinska na brzem vlaku in stane za celo potovanje le 304 din. Ekskurzija je posebno priporočljiva za učitelje zemlje, pisnega pouka. Vršila se bo pa le, ako se prijavi 20 udeležencev. Prijavite se tovarišu predsedniku na naslov: A. Fakin, Ljubljana, Cesta XV. 19. Prijave se bodo sprejemale do 10. t. m Natančnejša po- j jasnila bomo poslali prijavljencem. Sekcij-ski odbor. — Ogromno zanimanje za mariborski »F e s t i v a 1«. Občinstvo se opozarja, da so vstopnice za »Festival« v predprodaji pri »Putnik-u« v Gradu. Da bi se preprečil naval na blagajne, se priporoča vsem obiskovalcem, da si vstopnice nabavijo v predprodaji. »Festival« bo največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Ker so cene ljudske, naj nihče ne zamudi prisostvovati velezanimivi prireditvi! — Ob priliki velikega letalskega mitinga na letališču pri Devici Mariji v Polju bodo vozili za prevoz udeležencev v nedeljo dne 6. avgusta t. L vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 13.40 min., 14.15 in 15. točno. Iz Device Marije v Polju se bodo vračali vlaki ob 18.30 min., 19. in ob 19.33. Za vožnjo s temi vlaki se morajo potniki poslužiti nedeljskih povratnih kart po znižani ceni. — Nemški turisti v gumijastih čolnih na naših rekah. Pod vodstvom znanega športnika Johanna Fruhlingzeiga so prispeli včeraj v Banjaluko z gumijastimi čolni štirje nemški turisti. Po Vrbasli so prevozili 75 km. Iz Banjaluke so krenili po Vrbasu proti Savi, po kateri se pripeljejo do Beograda. Doslej so se vozili po Drini, Neretvi, Bosni, Uni in Sani. O naših rekah pravijo, da je Vrbas najzanimivejša in najbolj deroča reka, kar so jih doslej prevozili. — Glavna skupščina JUTJ. Glavna uprava Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je obvestila vse sekcije in učiteJjstvo, da bo letošnja glavna skupščina 19., 20. in 21. avgusta v Banjaluki v veliki dvorani banskih dvorov. Udeleženci naj ae prijavijo pismeno sekciji za vrbasko banovino v Banjaluki. Na skupščini se bo obravnavalo med drugim vprašanje učiteljskega kreditnega zadružništva ter zaščita otroka v vojni in miru. Ob koncu skupščine bo sprejeta resolucija. Prometno ministrstvo je bilo naprošeno za znižano voz-nino. — Nova avtobusna proga LJubljana— Banjaluka—Sarajevo. Znano avtobusno podjetje Ljubljana-efcspres je začelo voziti na progi Ljubljana—Banjaluka,—Sarajevo Včeraj zjutraj so prispeli iz Skxvenije v Banjaluko prvi avtobusi. To bo mnogo pripomoglo k napredku turizma v Bosanski Krajini. — Nova železniška postaja na SučaKu. Te dni prično graditi na Sušaku novo železniško postajo, in sicer na kraju, kjer ie zdaj biljetarnica Putnika. Poslopje, v katerem je Putnik, bodo porušili. Stroški bodo znašali okrog 3 milijone SlOT*t?SK1 RAROtK 17* 'ti m rž 1859 Knut Hamsun 1939 Mlada leta je preživel slavni norveški pisatelj v bedi in pno anjfcapjn Slavni norveški pisatelj Knut Hamsun praznuje danes 80 - letnico rojstva. Leta 1920 je dobil Hamsun Nobelovo literarno nagrado. Rojen je bil 4. avgusta 1859 kot Knut Pedersen v vasici Lom v Gudbrands- dalu. Njegov ode je bi« siromašen krojač. Ko š svojo obrtjo ni mogrel več preživljati vedno številnejše družine, je sklenil opustiti krojaštvo in se lotiti kmetijstva. Tako je preživel mladi Knut otroška leta med siromašnimi kmeti in ribiči na polotoku Kama rov v zalivu Hamsund. Od tod njegovo literarno ime Hamsun Najprej ga je poslal oče k stricu v mesto, kjer se je učil trgovine. Tam pa ni ostal dolgo. Leta 1876 ga. vidimo kot čevljarskega vajenca v Bo-dD. Pozneje je preživel dve leti v Westex-iu na enem najsevernejših otokov, in leta 1877 kot ljudskošolskega učitelja, 1878 pa kot pomočnika predstojnika ondot-urada. Naslednje leto je napisal v langeru povest »Frtda«, ki jo je pa zaman ponujal založništvu Gvldendalschen v Kopenhagenu. V Hamsu novem življenju sledi desetletje velike bede in lakote. Hamsun je nastopil pot gladujocega študenta in težaka. Ta čas je pridno pisal, toda nihče ni hotel sprejeti njegovih literarnih del in v vseh uredništvih so ga zavrnili, kjerkoli je potrkal na vrata, da bi vsaj nekaj zaslužil. V letih 1882 do 1884 se je mudil v Ameriki, kjer se je tudi težko prebijal skozi življenje. Slednjič se mu je posrečilo dobiti službo pri unitarističnem pridigarju in ljudskem pesniku Kristoferu Jansonu. Kmalu je pa zbolel in moral se je vrniti na Norveško. Tam se je poldrugo leto zdravil. Bil je poštni praktikant v VValdresu. Pozneje se je znova napotil v Kristianijo, pa tudi tam ga je čakala nova beda. Preživljal se je s predavanji in pisanjem člankov. Od leta 1886 do 1888 je bil drugič v Ameriki, kjer je služil pozimi pri cestni železnici kot navaden delavec, poleti je pa delal na kmetih, in sicer na neki farmi v Dakoti. Poleg tega je pozimi prirejal v skandinavskih naselbinah v Mmnaapolisu literarna predavanja v Bjdrnsonu in Ibsenu ter kritična predavanja o Ameriki. Pozneje so izšla ta predavanja v posebni knjigi pod naslovom slz Lakota« so izhajali leta 1888 v reviji >Ny Jordi«. Leta 1890 je izšel roman v celoti. Hamsun je kar čez noč zaslovel. V tem romanu prvič obravnava usodo po svetu gnanega brezdomca. Ta snov se vleče kakor rdeča nit skoči vsa njegova literarna dela. V tem času je Hamsun v svojih predavanjih napadal norveške pisatelje, slasti Ibsena. Norveška javnost je bila pa na strani Ibsena in to je prisililo Hamsuna, da se je za nekaj časa zatekel na danski otok Samso. Leta 1892 je napisal psihološki roman »Misterij«, v katerem se močno pozna vpliv Dostojevskega. Za usedlino njegovega tavanja po svetu v letih 1893 do 1895 bi lahko označili v Parizu napisane njegove romane »Urednik Lynge«, »Nova zemlja« in >Pan«. Po vsem svetu je zaslovelo zlasti slednje Harnsunovo literarno delo. Leta 1895 se je Hamsun začasno preselil v Mtinchen, kjer je našel prijatelja v založniku Albertu Langenu. Tu je napisal med drugimi tudi zgodbo o ljubezni >Viktorija«. Ta knjiga se je zlasti razširila v Nemčiji. V naslednjih letih je potoval Hamsun po Finskem, Perziji in Turčiji. V tem času je napisal med drugim orientalsko dramo »Kraljica Tam ara«. Pozneje je Hamsun zopet nekaj časa živel v Kopenhagenu, kjer je končno naše! zaželjeni mir, kar je zapustilo globoke sledove tudi v njegovih mararmn deHfc. ▼ pifuii mammtam Hanunan ni bil srečen in leta 1906 se je loč* od svoje žene. <5ez tri leta se je poročil z igralko Marijo An-dcrsen in leta 1910. se je napotil z njo na sever, kjer je preživel svoja otroška leta, da bi postal tam kmetovalec. Ker mu pa otsro podnebje ni ugajalo, se je napotil proti jugu v Norhoimen ob Skagerraku, kjer še zdaj gospodari na svoji domačiji. Od takrat ni več zapustil Norveške in ves čas živi skromno v svojem zatišju. V svojih romanih > Otroci svojega časa« in »Mesto Segelfos« zaničuje mestno kuitro. Leta 1917 je izšlo njegovo slavno delo »Blagoslov zemlje«, v očeh mnogih literarnih kritikov njegovo najboljše delo. Zadnje njegovo delo je leta 1936 napisno »Krog se sklepa«. Tudi Hamsunova žena slovi med norveškimi liriki. Slavnemu pisatelju je rodila dva sinova in dve hčeri, o katerih pravi, da je postala pesnica in pisateljica preko njih. Krnita Hamsuna poznamo iz prevodov nekaterih njegovih posebno slovečih del tudi Slovenci. Priprave za gasilski kongres v Ljubljani Organizacija gasilstva po svetu — Nove podrobnosti in navodila Ljubljana, 4. avgusta Gasilstvo je v svetu danes krepko organizirano. Na prvem mestu naj omenimo Comite Technique Internacional de Preven-tion et d' Extinction du Feu (Mednarodni tehnični odbor za preprečevanje in gašenje požarov). Ta organizacija, ki jo označujemo s kraticami C. T. I. P., se je ustanovila v Parizu 1.1929. Njena naloga je, da teoretično in praktično proučuje, kako na najbolj učinkovit način preprečiti in gasiti požare; dalje da pospešuje preiskave o novih pridobitvah glede organizacije pomoči proti požaru in glede sredstev v ta namen; preizkuša nove izume na gasilskem področju; ter ustvarja in vzdržuje prijatelj-zveze med gasilci in gasilskimi tehniki dežel. Doslej so v tej organizaciji, ki jI pripada tudi Jugoslavija včlanjene gasilske zveze že iz 24 evropskih držav. Predsednik vseh CTIP združenih evropskih gasilcev je general Pouderux. Zato pričaku- ro močna gasilska odposlanstva na naš jugoslovenski gasilski kongres v Ljubljani tudi iz inozemstva, kar bo povzdignilo saavnost v veliko manifestacijo gasilstva vseh narodov, kolikor bo pač dopuščala napetost mednarodnega položaja. Zadnji čas je, da vse gasilske čete pošljejo p lija ve o udeležbi ljudi iz svojega okoliša. Kongresni odbor mora vedeti točno število udeležencev, da bo lahko obvestil železniško direkcijo zaradi ureditve prometne službe in vlakov. Povsod že imate kongresno knjižico in Gasilske čete naj poskrbe, da bo udeleženec imel oboje. Knjižico m znak mora imeti vsak udeleženec kongresa, fcer sicer ne dobi znižane voznine po železnici m tudi drugih ugodnosti ne. Zato kongresno knjižico z znakom spravite čimprej med ljudstvo! Gasilski naraščaj bo imel na kongresu nalogo, da pokaže trdoživost gasilske misli in tako pritegne mladino v naše vrste. Storite vse, da se mladina v velikem številu udeleži gasilskega kongresa! Prodajalcem jestvin, pijač in spominkov bo dodeljevala prostore kongresna pisarna ▼ Gospodarski zvezi, Tvrševa cesta 29 (pritličje — veža) vsak dan od 18.30 do 20. are. Prodajni prostori bodo ob južni strani Stadiona. Glavna gasilska kongresna pisarna ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, Tvrševa cesta 29/111. telef št. 43-41. Na gasilski kongres v gasilskih krojih att v narodnih nošah! Pokažimo, da smo discipliniran narod! Vsak, ki ima narodno nošo, naj se kongresa udeleži v njej! Zlasti pri mimohodu pred domačimi in inozemskimi odličnik! bo izredno lepo vplivala slikovitost narodnih noš iz vseh krajev naše države ob temnih gasilskih krojih! Zastave in prapore prinesite s seboj! Ljubljana bo ob času gasilskega kongresa vsa v zastavah. Prapori in zastave pa bodo na ulicah še povečale pestrost in k sijaju naše slavnosti znatno pripomogle. Stanovanjski odsek vljudno prosi vse lastnike hiš in najemodajalce, pa tudi zavode, gostinske obrate in zasebnike v Ljubljani naj čimpreje prijavijo razpoložljive sobe in število postelj, ki bi jih mogli oddati za čas gasilskega kongresa za prenočevanje udeležencev. Izleti. V kratkem prejmejo vse gasilske čete okrožnico, iz katere bo razvidno, kam in kako se bodo ob priliki kongresa priredili izleti. Izlet štev. I bo v dneh 13., 14. in 16. avgusta. Odhod iz Ljubljane oh 8 uri preko Kranja mimo dvorca Brdo. Naklo na Bled, kjer smo ob 10. uri Ogleci Bleda, izlet na Grad. vožnja s čolnom po jezeru ter možnost kopanja. Ob 7. url zvečer odhod z Bleda in smo v Ljubljani ob 9. uri. Cena vožnji brez kosila 45 din, s kosilom 65 din. — Za izlet štev. 2 v istih dneh kongresa bo tudi ob 8. uri zjutraj odhod iz Ljubljane. Dotiče se vseh krajev, kakor zgoraj, vse do Bleda, kjer bo postanek tri ure. Ob L uri odhod z Bieda v Bohinj, ogled Bohinja in vožnja s čolnom po iezeru in ogled slapa Savice. Ob 6. uri zvečer odhod z Bohinja in prispemo v Ljubljanr ob 9. uri zvečer. Cena temu izletu brez Kosila 65 din, s kosilom 85 din — Naj torej vsaka gasilska edinica do 11. t. m. sporoči pismeno Kongresnemu odboru koliko članov se namerava udeležiti teh izletov. Točnejša navodila v okrožnici. hoJoškem ze vodu v Parizu se zbirajo vsak teden bolniki v posebni večji sobi. Ob ltt. stopi zdravnik v sobo n zagrne vsa okna, da je v sobi tema. Bolniki sedejo in utihnejo. Vsi zatisnejo oči in se zleknejo ▼ svoje naslanjače čim udobneje. Kar zapoje gramofon. Na njem se suče vedno ista plošča, in sicer s smehom v vseh njegovih odtenkih in stopnjah. Najprej se zasliši hehetanje, potem pa smeh in krohot. Bolniki se začno tudi sami smejati. Kmalu se drže za trebuhe od smeha. Kdor ve, kako nalezljiv je smeh ali kdor je slišal podobne gramofonske plošče v francoskem radiu, se ne bo prav nič čudil. Ko gramofonska plošča izteče, se navije znova. Pol ure se bolniki tako smejejo in krohočejo. Nikogar to ne moti in nihče se ne sramuje, ker je v sobi tema. Potem se pa okrilce odkro in bolniki odidejo na prosto, seveda vsi zidane volje. Mnogi bolniki trdijo, da so po šestih takih zdravljenjih s smehom povsem ozdraveli. Sme jat. se je prišel v Pariz tudi neki Američan, ki ie prepotoval z letalom nad ."000 mOj. Zdravl|enf e s smehocr Da ima smeh blagodejen učinek aa človekovo zdravje je že davno znano Kdor gleda na svoje bolezen od vesele strani ozdravi prej, nego mračen čemeren m otožen človek. Nekatere bolezni sploh nastanejo samo tako. da je človek neprestano čemeren in da se nikoli od srca ne nasmeje, da bi prezračil svoj živčni sistem. To naziranje odločno zagovarja francoski zdravnik Pierre Wascket. ki tako tudi zdravi svoje bolnike. Baje dela naravnost čudeže. V njegovem tako zvanem psi- Odkod izraz »slamnati vdovec« Izraz »slamnati vdovec« se rabi večinoma med počitnicami ko obogati z njim konverzacija v mestih m na kmetih. Mož ostane v mestu in dela potrpežljivo naprej, samo da lahko žena in otroci prežive nekaj časa na počitnicah. Otroci so potrebni okrepitve na svežem zraku, pa tudi žene rabijo vsaj nekaj počitka šele jesen privede zopet vso rodbino k domačemu ognjišču, kjer se obujajc spomini na počitnice. Marsikoo se je že vprašal, Kako je nastal izraz »slamnati vdovec«. Ta izraz izvira šele od konca 18. stoletja. Zanimivo je, da se je pojavil izraz »slamnata vdova« prej kakor »slamnati vdovec«. Prvotno so ljudje mislili, da je to v nekakšni zvezi s slamnatim vencem, k so ga morale v nekaterih krajih nositi neveste, če so lahkomiselno zapravile mirtin venec. Raziskovalec Schneider pa pravi, da je izraz »slamnati vdovec« posledica žalostnih in tragičnih okolnosti Ležati na slami je pomenilo svoj čas živeti v bedi in pomanjkanju. Zera. ki jo je mož zapustil, je bila zapisana bedi in ni imela niti kje spati, razen na kupu slame. »Slamnata vdova« je bil torej izraz za žalostno usodo zapuščene žene. šele mnogo pozneje, ko so jeli ljudje hoditi na počitnice, je dobil ta izraz milejši pomen Športni spored VIII. Mariborskega tedna Maribor. J. avgusta Sobota. 5. avgusta: 8.30: otvoritev II. nacionalnega tekmovanja jadralnih letal za prehodni pokal Mariborskega tedna na letališču na Tez-nem: tekmovanja bodo trajala 10 dni zaključno do 14. avgusta. 21: ~>Baklada na Dravi«, propagandna vožnja čolnov, v prireditvi Studenškega športnega kluba. Nedelja. 6. avgusta: 8.30: začetek lovskih strelskih tekem za pokal mestne občine mariborske, na vojaškem streliš-ju v Radvanju; lovske strelske tekme trajajo preko relega dne. 10.: Dravska regata čolnov vseh kalego-rij. na progi Mariborski otok — kopališče Kristian, v prireditvi StuJenškega športnega kluba. Sreda, 9. avgusta: 19.: Stafetni tek skozi mesto za prehodno dar-bo Mariborskega tedna, start v Ljudskem vrtu. cilj na Trgu svobode, v prireditvi Medklubskega odbora L. A. r*. ob sodelovanju vseh mariborskih sttstsidh klubov. Sobota, 12. avgusta: 8.: Začetek tenim turnirja, za nacionaino prvenstvo Slovenije, v prireditvi in na igriščih ISSK. Maribora. Čopova Uica, turnir traja ves dan do mraka. Nedelja, 16. avgusta: 8.: nadaljevanje tenis turnirja za nacionalno prvenstvo Slovenije na tumirskih igriščih ISSK Manbora, turnir traja ves dan do zaključka. 9.: velika propagandna kolesarska dirka - Okoli Pohorja«, v prireditvi SSK Maratona, start v Korožeevi ulici pri parku, cilj istotam okrog 10.30. 10.: plavalna tekma na Dravi, proga Mariborski otok —kopal Sče Kristian, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba. 11.30: povorka kolesarjev skozi mesto ( Korošceva ulica—kolodvor—Aleksandrova cesta—razstavišče MT). 15.: letalski dan na letališču na Teznem. leti n akrobacije jadralnih letal, kakor tudi vojaških in civilnih motornih letal, leti za občinstvo. 16.: medmestna plavalna tekma Zagreb —Maribor na Mariborskem otoku, ekshibicije v skokih, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba. 30 letnica Sokola Ljubljana-Vič Bratski poziv viškemu sokolstvu in prebivalstvu Vič, 4. avgusta. Svoje jubilejne svečanosti bo otvoril viški Sokol jutri zvečer ob 20.30 z baklado po viških ulicah in s podoknico kumici prapora sestri Slavi Benčanovi v Rožni dolini. Uprava Sokola Vič bratsko prosi vse gg. hišne posestnike in vse stanovalce hiš, kjer se bo zvečer pomikala baklada. da razobesijo zastave in razsvetlijo okna. Odhod sokolske baklade z godbo Sokola I Tabor bo točno ob 20.30 izpred sokolskega doma po naslednjih ulicah: Tržaška <~osta Starosta br. Borštnik do milarne, čez železniški prelaz na cesto II v Rožni dolini, po cesti V do ceste Vili k hiši kumice, kjer bo podoknica. Po podoknici bo krenila povorka po cesti VIII. cesti V, cesti IV. cesti XVII, skozi Novo vaš. na Tržaško cesto do sokolskega doma, kjer bo razhod. Ob približno 21.45 pa bodo tekači v izmenskem teku prinesli plamenico s kresa na Drenikovem vrhu do kraljevega spomenika na Glincah. kjer bodo zažgali žaro. Godba Sokola I bo zaigrala žalni koral, članstvo, naraščaj, deca in ostalo občinstvo pa bodo prižgali svečice pred spomenikom nepozabnega kralja Viteza in Mučenika V nedeljo 6 t m. bo ob 11. uri dopoldne spominska svečanost na viškem pokopališču, kjer bo zapei sokolski pevski zbor ža-iostinko. brat starosta bo imel spominski govor, nakar bomo položili venec pred velikim križem Ob 15 bo sprejem vojske pred sokolskim domom na Viču. Vabimo viške žene in dekleta, da pripravijo cvetje, da bodo z njim pozdravile naše borce. Ob 15.30 bo razvitje prapora, ob 16 oa bo krenila povorka od Sokolskega doma. mimo kraljevega spomenika, po cesti XV čez prelaz v Rožno dolino na cesto II. nato po Cesti v Rožno dolino. Erjavčevi cesti. Gradišču Selenburgovi ulici. Tvrševi. Gospo-svetski Bleiweisovi cesti do Narodnega doma. kjer bo razhod Vabimo Vičane. da se naših jubilejnih svečanosti udeležijo v polnem številu. Ni naša krivda da bomo morali proslaviti svoj jubilej deljeno na Viču in v Ljubljani Zato rrosimo vse zavedne Vičane pomagajte nam in podpirajte nas. da bomo dobili na Viču svoje telovadišče in da ne bomo morali hoditi drugam proslavljat svoj jubilej Naj bo geslo vsakega Vičana in Ljubljančana, nacijonalista in Sokola: Jutri v soboto in v nedeljo k Sokolu Vič, da aa ^odprem moralno in gmotno. Vsem na i velja v naprej naša bratska zahvala! Sokol LJubljana III. opozaria vse svote članstvo, da je udeležba na proslavi viške-ga Sokola obvezna za vse člane društva. Zbor članstva, naraščaja in dece v kroj« in civilu v nedeljo 6. t. m. ob 14. popoldne na letnem telovadišču ob TvrŠevi cesti. Vitamin mladosti na vidiku V reviji >Sience< poročata dve ameriški raziskovalki s kalifornijske univerze, da se jima je poerečflo izolirati vitam/in is skupine vitaminov B, ki odstranjujejo gejcondarne znake staranja. Zaenkrat se pa nanafia to samo na pod grane in morske prašičke, s katerimi sta delali ameriški nčenjakjiji poskuee. Izolirali sta novi vitamin iz kvaanic iz riževih luskin m iz jeter. Ko sta dajali podganam in morskim prašičkom obenem s hrano prepnrnt z novim vitaminom, .so se pokazale nepričako-V— posledice, živalce, ki so Imele prej od starosti aivo dlako, so postale zopet povsem temne m tudi drugi znaki staranja so izginili. Nasprotno sta pa dosegi: nrerano staranje, ko sta živalce dalje časa krmili S hrano brec tega vitamina. Rr>ztelesenj>e mrtvfh živalc je v takih primerih pokaaa> tat da pomanjkanje noveg*a vitimin.i zelo močno vpliva na ledvice, ki ?e njihova koža naguban Bi m posuši. Vse kaže, da se 'fM ameitšJcima raziskovalkama posrečilo odkriti dolgo iskani vitamin mladosti. To bodo pa seveda pokazali šele poskusi na 1 judeh. — ———— Iz Slovenskih goric — Prostovoljna gasilska četa pri S*. Jurije v Slovenskih goricah marljivo deluje. Nedavno si je nabavila novo motorno brizgaino, katere bla^roKlovitev bo V nedeljo 6. t. m. Geta vabi vse gasHoke to* variše in prijatelje nade severne meja, da se ude lede le stavnosti, ki bo tudi im-ša narodna roanifestjacija strnjene gasa*-ske družine, bodno stoječe rta straži ot> naši meji. —■ Sejem. V scedo je b*J kot otoacajmo p*4 Sv. Lenartu v Slov. gor. živinski sejen\ ki pa je bil zelo slaix> obiskan. Prignanih je bilo le 58 gtev živine, prodane pa samo 4 glave. Cerre goveji fcvini so aek> nizka> na kar vpliva suša. Kmetje se boje, da bodo morali živino radi pomanjkanje ki*-me prodati pod ceno, ako ne bo k na«« dežja, ki bo omogočil rast o tave. — Velik tabor ZAŠK bo v nedeljo