, aw »»en t*d*\) i«
bw prtfB*"-
^ except Sunday» sad HoJiday^
PROSVETA
GLASim vnvftfvfrp	ponpQDfjr irnvone
&XXm MfiT	•...- petek,
Umlitifckl in upravniàkl prostori: S157 S. LftwmUle Ave.
Office of Publication: L'<U>7 South Lawndsle Ave. Telephone, Rockwtll VMM
issäsi ,tmiUiur at - —r
NOVI DELAVSKI OBfeOR BlSl PO
Komentaiji
'ftktik« burbooske pošasti
L u ^bruhnila generalna
'NEVTRALMSTI'
Siih laži, obrekovanja in	-
gigoštva.	NaMnUt pravi, da se odbor "ne
bdarkoli nazadnjaške sile v bo prenaglil". Staline podjet-Ekj vidijo, da je delavstvo aUtov
Jo laatavilo svoje moči, da
¡[sekaj svojih pravic, se ta- Waahington. — (FP) — Na Inznese po javnosti krik, da |Pf
Stori 'zarotniki, ki ogra- b*!<> razvidno, da novi delavski L* in vlado in kujejo rde-N^r ne bo delal -naglih za-10 !':in »	ključkov , kakor je rekel njegov
Snejto obdolžitev »**!"»<	Garrison. Tudi
Sne vojne je, da .o Uki J?	± * >*>
K i p« delavski vodi- H1"4?	v »meri _
m i Moskvo . . .	kor g0 nekateri prtfakovali> kot
Ugla te laznjrve propagande vefl «<new de&r too tudi u odbor v« kapitalistični list , vse skušal biti ,jubica yseh pUMiine radiopostaje to vojn ne ^ pa nflt	^
jfr*ii vir. za	kl .tvo skoraj gotovo najmanj.
* k° V,°i W^ oblast G,ede delavskih odborov kot
mm—ru. Vsi javni oblast-1	.	, . . ,,
i ne «rlede če prisegajo na 80 prlmer avtnl» Jeklarsk>. f	iu Pri»tani6čni, rudarski in nad
SLh2S Propagande! jh ^^ je Garriaon wke||
, , ' „ „ da se odbor ne bo skušal umeša-beralna stavka v San Fran- vati v njih področja< Kaj bo od_
.je silno raztogotilaame- borova misija, njegovi člani se «ereakeonarjo po vseh luk- L^j nim na jasnem ,n k t ^
k. Da s. delavske organiza- g]ed& jih ^ M orientacijo vze-i upajo kaj takega! Da si lo precej ^	^ |
Z^fltf^tl V tej neja8noti in neodločno-
ft bD,15Tifriit,Sf tt je to ugibanje prav tako do-delavcev dobilo, kar zahte- bro kakor d JQ PNajyeč
Na vsak način je U> prava nQ8ti je	* 3
Kitici £, lavkarj:M» novi ^lavski odbor orienti boljševizma!Lal v tigto ^ kakor to ^
topaiianda, ki jo znajo raz- vplivni podjetniki. In to je, da najeti in dobro plačani de- ne bo skušal diktirati, ampak je doslej še vselej ime- prepusti vprašanje postopanja iMjem efekt. Delavci, ki z delavci v veliki meri njim salo, da so "boljševiki", se u- mim.
iijo Tega sploh niso vede- To željo je izrazilo večje šte-«•tavkali so zaradi plače, vilo podjetnikov «e predno je ¿. onega, o kakšni "krvavi kil kreiran ta odbor, ki ni ne iZfJl- PV^Saniflo kr°P ne voda. Tudi zakon. za
Z* i j u \e njlh°"	in funkcije tega odbora
ftvka uvod v boljševiško je bil spisan v skladu s to tež ■tuo, ki Je bila naročena iz nj0. V teoriji ima odbor sicer " '	precej moči z ozirom na sporne
ijev Združenih državah zadeve, izvirajoče iz delavske U tisoč komunistov, ali vse točke 7a industrijskega zakona, no revolucioniranje" ob- Nima .pa nobene "policijske mo-^ kričanja in to kričanje či', kakor se je izrazil njegov ore strmoglaviti niti ene načelnik Garrison. «jre pečnice — kljub te- Pomen vsega tega je, da se bo ««cija neprestano preti- odbor pečal večinoma s preiska-
1 njihovo moč imn iiK	. .	....
le» «tradn j , J vami m s sestavljanjem regu-i nev i ' iH ° te!?" ,acij 0 «Inolajlh med delom
V™*** I» tn »ertiaa HQS. Aft W Pot. I. 1»)7. >uthoijas4 •a^mTotîT
bubecrtptlon |0.00
JäsäL
ÄTE V.—NUMBER 141
Severna Dakota ima 2 governerja
Odstavljeni governer se je uprl in zdaj se tepe s svojim naslednikom za kontrolo nad milico
Bismarck, N. I)ak. — Governer William Unger, ki je bil po vrhovnem državnem sodišču odstavljen potem, ko je bil pred federalnim sodiščem obsojen na 18 mesecev1 zapora zaradi korupcije, noče priznati odloka prvega ne drugega sodišča in posledica je, da ima država North Dakota zdaj dva governerja. Podgoverner Ole H. Olson, ki i-ma po zakonu naslediti governerja Langerja, dokler ne bo novi izvoljen, zahteva svoje mesto, toda Langer je razglasil obsedno stanje in dal zastražiti državni kapitol z milico. Vprašanje je, s kom potegne poveljstvo milice. Vse kaže, da se bodo poveljniki milice pokorili odloku državnega sodišča in v tem slučaju gov. Langer izgubi bitko.
Vladni uslužbenci hoitjo tvoj odbor
Administracija se še pomiAlja. Donovanova zadeva nerešena
vstS^ de'avce in jih	kapitalom. Kakšnega pomena 'J in pokorščini.	bodo te «preiskave in regulacije, ■komunistični bavbav, ki	je pa drugo vprašanje. Lahko J*MJo ob vsaki stavki, ni	se reče to, da podjetnikom ne bo vreden piškavega bo-	stopal na prste in da bo tenden-««kapitalistom in njiho-	ca regulacij šla bolj za odvzetem hlapcev dobro slu-	jem delavske pravice do organi-•kajo grdega hudiča na	zacije in ne za enforsiranjem "»nevedna delavska masa	iste. ^umakne pred tem po-| Nekak tak odbor si žele pred-
N, -------- |Ul-U
hudičem _ i
trn»'
in se te- vsem podjetniki. Vsa zname-
I.	y 8taro sužnost. nja kažejo, da so z novim aranž-
* **r reakcija noče! v«. I_______i______ -„^..„i;.,; t«

Na- mom T>opolnoma zadovoljni. In ^	so tudi lahko. Kompanijskih u-
PJ"1 delavci bi morali nij in manjšinskih skupin U P t(> resnico, da vsaka odbor ne bo motil, če se bo držal ^nteva, pa naj bo še Navodil predsednika RooSevelta,
Platni, je boljševi- ki je ob kreiranju odbora odre-^«»PiUlistih! Saj je pri M», da "manjšinam" — kar -po-
u kapitalistih celo Roo- meni kompanijske unije — ne
vlada
1 ki bili titiko
Ih z i," 'jAev'Aka, ker sme nobeno tovarniško glasova-P? nekakšnimi farmski- nje vzeti pravic do lastnih od-/i brezposelne I nošajev z delodajalcem. Pri glasovanjih se bodo delavci lah-^ ameriški delavci I ko izrekli v ogromni večini za j,. ^ Izbrisani — manj- svojo unijo, ki pa ne bo mogla * ^ 'la sprejeli take govoriti v imenu vseh.
! ravnovestno, s Podjetniki so zadovoljni tudi Dt], r,ilKim'hom in odločno I s tem, da je bil delavski odbor *pr-,v ''J,m U>-'u' W bilol kreiran na domnevi "nevtralnr>-ib,	km«lu konec, sti', to je, da niso v njem za-
k-

|v«dno in vedno «topani ne delavci kot skujiina to , a"1 r'akcija Ik, pa|ln ne podjetniki kot Uki. Zastopništvu s svoje strani sicer
t,.	^^^^ | ne nasprotujejo, so pa proti d<
^•"'»rjj
kah«
h hL
• »rt/it
a w
ie
Mko* fr^ .
I r
trs/»»
¡«•vrKli arbj. lavski reprezentaciji v f»dlw»ru.
Iz izkušenj podjetniki znajo, da ukajAnji cest-i "nevtralneže" lahko pridols; na pro(i ! "^ojo stran, pa čeprav sî> še tako liberalni. Novi delavski odbor je dobil
'SM /m stavko, »« «rbitracijske-
Wanhington. — (FP) — Po odslovitvi Johna L. Donovana, predsednika unije uslužbencev v uradu NRA in višji uradnik v oddelku svetovalnega delavskega odbora NRA, so tudi jpvezni uslužbenci prišli do zaključka, da morajo dobiti poseben delavski odbor. Ta odbor bi imel v področju vse vladne uslužbence,
S to zahtevo so se že obrnili do Bele hiše, ki je pa zaenkrat "preveč zaposlena", da bi se u-kvarjala s to stvarjo. Do predsednika se bodo uslužbenci zopet obrnili, ko se vrne s počitnic.
Zahtevo za delavski odbor za vladne uslužbence je sprožila u-nija uslužbencev NRA, ki se bori, da Donovanu pribori zopetno uposlovitev. Njega je sunil iz urada general Johnson, ker se je postavil za neko uslužbenko radi neupravičene odslovitve, pri tem je pa sam zgubil delo.
Svetovalni delavski odbor NRA je odklonil intervenirati v Donovanovi zadevi, češ, da ima le "svetovalno besedo". Za intervencijo je bil le William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki je po zaključku odborovega sklepa obljubil, da bo šel s to zadevo fat sam pred vladni delavski odbor.
"Našim članom se stavi vedno večja obstrukcija pri najna-vadnejših unijskih aktivnostih, kot je na primer delovanje pritožbenih odborov in razdajanje unijske literature," pravijo u-radniki organiziranih uslužbencev NKA. Birokrati skušajo to unijo zdrobiti "z neskončnim zavlačevanjem in sovražnim postopanjem."
AMTIUNI JSKa KAMPANJA KOR PORACIJE JEKLA
'Itom iel prej sadit krompir kot pa priznal jeklarsko unijo", pravi predsednik R e p u b 11 c Steel korporacije
Pittsburgh, Pa. — Vest, da Republic Steel korporacija, tretja največja jeklarska družba, ne bo več obnovila pogodbe t Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers, ker se boji, da bo "unija prešla v roke radikalnemu elementu", ni nič drugega kot zvita anti-unijska propaganda.
Ta družba, ki obratuje jeklar-ne v Pittsburghu, Youngstownu, Cantonu, Warrenu, Nilesu, Bir-minghamu in v čikaškem di-etriktu, ni bila še nikdar naklonjena jeklarski uniji, čeprav je slednja že desetletja v rokah konservativnih voditeljev. Pogodba, o kateri pravi, da je ne bo več obnovila, se tiče le par delavcev v Nilesu in Warrenu. Ne tiče se pa ogromne večine njenih delavcev niti v teh dveh mestih.
Strategi jeklarskega trusts so se poslužili te družbe in njenega odloka izključno za propagando in strahovanje jeklarskih delavcev, da pri unijskih volitvah v septembru ne glasujejo ih progresivne in radikalnejši? elemente. Dasi ne mislijo priznati jeklarske unije, ne glede če je v rokah konservativcev ali progresivcev, bi jeklarski mag-nati vsekakor radi videli, da o-stanejo na krmilu konservativni elementi.
-	Stališče Republic Steel korporacije do jeklarske unije je v jasnih besedah razložil pred par meseci njen predsednik Thomas V. Girdler na konferenci American Steel and Iron Instituta
—	organizacije jeklarskega tru sta. Svoje kolege je zagotovil, da ne bo nikdar pristal na priznanje kake delavske unije.
"Imam farmo v Ohiu," je Girdler povedal jeklarskim ba ronom. "In predno bom imel kake stike z Greenom, Istwisom ali z voditelji kake druge profesionalne unije, bom rsje zaprl vse tovarne in šel na svojo farmo pridelovat krompir in jabolka."
Ko je delavska tajnica zadnjič sklicala konferenco predstavnikov jeklarskih družb in jeklarske unije, je bil Girdler med tistimi baroni, ki so odklonili sedeti v isti sobi ko Green. Njegova družba je tudi odklonila se ravnati po odloku delavskega odbora v zvezi z zadnjo stavko alabamskih rudarjev.
To njeno paradlranje pred javnostjo kot "prijateljice de lavstva" in konservativnega vodstva Je le |»esek v oči. Ta družba je prav tako antiunij ska kot vse druge jeklarske družbe. "Prijateljica" je edino kompanijskih unij. katere ne
fieneralna stavka v San » franciscu končana
Vodja pristaniščnih delavcev odprto prUnava, da je centralni odbor zapravil generalno stavko, toda prista-niični in mornarski delavci bodo nadaljevali boj sami. Delavske unije se vračajo na delo. Napadi "¿ujetnikov" na radikalce se nadaljujejo.—Stavkovna uitua-cija v drugih mestih
Governer Olson jo na strani stnvknrjov
V unijskih krogih |c govorica, da je pripravljen prevzeti tranuportno Industrijo, če se podjetniki ne podajo
IMinneapolis, Minit.—(FP)—Z drugo splošno stavko 7000 voznikov tovornih avtov je prišla možnost, da bo v stuvko posegla državna farmarsko-delavska administracija in prevzela avtno transportno industrijo v tem mestu.
Govorica o tej mnlno*ti kroži v unijskih krogih, katero j« governer zagotovil, da jo na M rani stavkarje*'. Ko Je v zadnji stavki poklical milico, kur je btoril tudi takoj prve dni te stavki. so delavci smatrali to akcijo za sovražen korak, Poc.nejo jih je governer prepričal, da ji bils milica |M>klicuna v interesu stav-karjev.
•Pred par dnevi, ko je governer Olsf.n drugič poklical milico v stavkovno službo, je nuitlasll, da bo njena naloga "skibeti za splošen mir". Obenem je tudi odredil, da stavkarji ne smejo motiti farmarjev, ki pripeljejo svoje pridelke na trg.
Ce governer Ols.in res namerava )>okazati openAaimrjem. da je na strani stavkarjev s tem, da prevzame avtotrunsportno in dustrijo, ga bo pri tem podpiralo vse delavstvo, če potrebno tudi z generalno stavko.
Druga stavka voznikov je izbruhnila vsled sabotaže in anti-unijskih aktivnosti |H>djetnikov. Provocirall so jo openšaparji, ki bi radi zaustavili organizacijski val. Zadnja stavka ni voznikom prinesla drugega kot teoretično priznanje unije. V pruksi so pod-jetniki to priznanje sabotirali in nočejo nič slišati o povišanju piač in sklenitvi pogodbe, kar je vzrok za izbruh sedanje stavke.
Treskaaja dlnamlts v
Avstriji
Razsirrlbe nočejo prenehali kljub grožnji n t mri J u
Sov jet i ustrelili šest nemških špi Jonov ?
Varšava, 19. jul.—Tu je Pila objavljena nepotrjena vest, da	v nVojÎH tovarnah.
je sovjetsko sodišče v Rusiji ob-1	_______
sodilo na smrt šest Nemoev, ki so vohunili in širili fašistično propagando med nemškimi naseljenci.
Rekord sovjetskega letaka
Unitvrad, USSH, 1». Jul. — Nikolaj /evdokimov, letalec v rdeči armadi, je dos ge| svetov-da se odbor razvije v nekako „j rekord, ko se Je spustil s pa-"industrijsko vrhovno sodišče," (jM|om iz višina	čevljev
z večjo besedo in močjo pri one- j (Hkoro |>et milj) n<i *emJJo. Skok mogočanju stavk. S svoje stra- trajal 124 m kund. V zadnjih ni so pripravljeni dati tudi ne.- treh letih J«- ta drzni letalec na-katere koncesije, če bi m« dHav- redil U- sto skokov s padalom iz ski odbor mogel razviti v avto- letala.
riteto, pred katero bi se tresb'	-----
unije, vsaj pa imHi večji re apekt delavci v slabo orgamzi ranih industrijah.
Za uresničenje te želje so pri na uro za vse I stopu službe. Nekatere je že j pravljeni iti tudi celo tako daleč. Mflloriova družina, je bilo aretl Jbor jim je | podvrgel preiskavi, toda načel- ■ da postane ta odbor obenem tu- rmn|h o»**m stavkarjev radi moda J di odbor prisilne arbitraž«*. Te tenja skebakih voznikov. Ktav-pravice »edaj sicer nima. iogič- karji zahtevajo zvišanj«» pla/ in no Je pa pričakovati, da bo v uposlitfv odukivij^nih delavcev, prihodnjem kongresu storjen RHinarljskim delavcem m- je
"o 16 cen : okrog sto večjih pritožb ob na-
stavka pri tfell«»no*l àruthi
Philadelphia. - Drugi teden stavke 700 delavcev pri Gulf Oll kompaniji, katero kontrolira
in to le »nduk ter jem. J* odvisno narodne ;"**J 'ankcio-
nik Garrison je pojasni bo odbor postopal previdno in ne z naglico. Zaenkrat je tudi sklenil obdržati pokrajinske odbore,
Druga želja podjetnikov je,
resen korak dati prihodnjemu | pridružilo tudi 1 f>0 fatvažalcev odboru tudi tv moč.	in prodajalcev ga*olina.
Duns j, 10. jul. Silna eksplozija dlnamita je danes zjutraj razdejala gornjo postajo kabel j ske železnice Nordkitte, ki spa ja Jnomost z gorami na Tirolskem,
Dunaj. 19. jul. Grožnja smrtne kazni visi nad v tako osebo, pri kateri žandarji najdejo le košček dinamita, vzlic temu im* nadaljujejo eksplozij • v Avstriji.
V Hraunauju, rojstnem kraju Hitlerja, je včeraj • knplodirala ročna granata in ubi'a tri otroke. V drŽav ni jetilirski šoli na Dunaju s«* je razi« te)* bombs in tef.ko ranila nekcy* iradnika.
Fašizem v Angliji nkrshirsl
I^Ondon, 10. jul. Fašistično rogoviljenje na Angleškem, ki
ga je vodil l<»rd Oswald M'^ley, ¡e po "krvavj kopeli" v Nemčiji docela propa/llo. Lord ltot)n-r* mere, ki fioslej v svojem II» stu "Dally Mail" podpiral fašiste. je zadnje dni umaknil pod> (Miro.
(et nt o ljudi utonilo ns Poljaiiem
VarAsva, iO jul. Silna |s»vo-d«*nj v za pad ni <«aliriji Je | »o-vin* lia iZgulK» (et sto CloveAkih življenj In ogromrio j/n»/>t no àko do. Nsrsiili reki Vistula in lAuna-
jec »tli (Splavili cela vasi R» ka l>n>ster je tu<ij njlrto fiars-U In Jirt j,,~druži« ¿e niso |a»skusiia
San Franciaco. t'al., 19. Jul.— (Generalna stavka Je bila danea popoldne oflclelno zaključena in delavske unije poavane nazaj na delo.
San FranelMCo, t al., 19. jul.— Generalna stavka v San Franciscu je v razsulu. Na papirju še obstoji, toda dejansko je te zdrobljena. Kampanja zlobnega, strupenega obrekovanja, kl je oplašila konservativne voditelju in člane unij, da so začeli popuščati in se umikati s fronte, je dosegla svoj namen.
Strategični odbor delavskih linij v okraju Alamcdi je sinoči izjavil, da nI več vredno stavkati in člani unij so dobili navodilo, naj danes zjutraj odglasu-jejo, če se vrnejo na delo. Prizadetih je 42.000 delavcev.
Harry Bridges, vodja organizacije pristaniščnih delavcev, je sinoči izjavil:
"Generalna stavka Je sdrob-Ijena, toda stavka v pristanišču se nadaljuje in mora se nadaljevati do zmage. Generalna stavka je propadla aaradi tega, ker Je centralni stavkovni odbor dovolil obrat municlpaine ulične želeanl* ce In dovažanje živil ter ganollna In ker je odbor v splošnem nesposoben, da bi vihIII tak hoj".
Ladijske druži* št» niso odgovorile na resolucijo centralnega odbora, ki je pozval olie stranki» naj takoj predložita vsa sporna vprašanja razsodišču. DruŠbc so INisluhnile župana Hosslja, governerja Merriama, Itooseveltov posredovalni odbor In končno administratorja Johnsons, ki s«* nahaja tu, da Je vsako pogajanje nemogoče, dokler Je generalni štrajk v teku; vsi zahtevajo, da morajo unije najprej formalno preklicati generalno stavko In potem šHe nastopi posredovanje, Centralni odbor pa smatra, da morajo ladljnke družin» prve sprejeti arbitražo, nakar pride konec stavke. Na tej točki stoji situacija danes.
Med tem tolpe čuJ<čnikov nadaljujejo svoje destruktivno delo. Včeraj so navalili na "0|>eii Forum" klub, ki Je baje "radl-kulno gnezdo" in na stan Industrial Workers of the World. Otia prostora so našli prazna in vse so razbili in uničili, kakor da Je pridivjal ciklon. Ko Je prišla policija, so vandal že izginili.
V sosednjem Oak land u so ae pojavile oborožene skupine moških, ki no napadle stavkovne Straže na cestah s puškami In boli.
Waahlnglon. D C'., 19. Jul.— Delavska tajnica Frances Perkins J« včeraj prejela «al lloose-velta radiogram, ki s«- glasi, da "zdrava pamet in volja večina, mora zmagali v San Franciscu". Koosevelt Je «»d Perklnsove dnevno informiran o stavkovnem po-lofaju v Združenih državah. Tajnica je vCeraj prejela telegram kalifornijskega governerja Mer-riarua, ki jo po/iva, naj vlada takoj aacrie t akcijo, da laalo vsi tujerodni radikale! v K aliforniji, ki niso državljani, <kportirsni.
( hiragu. Willarn Green, predsednik Arm-risk«- «lelavske federacije, je rek«*l v Nred'i m« d |x;tJo v Wiacoriaiji, da |e generalni Atrajk v San Kranciftcu "l«»kalna zadeva, za katero e on ne liri-ga" , . .
Krstile tta»h, 19 Jul VCe-raj ao bili v tukajAnj«rn prints-nišču krvavi itvr*«H rru«i IfiOO atav karji in i»oiicijo Dvaj<M«t stavkarjev in eden |*dicaj je bil ranjen.
Minneapolis. Minn., 19. Jul,— Tukajšnja si «v k* 7'M*i voznikov tovornih avtov j« »«• vedno mir* na. Trg i živili /« Mokiran m ta-
ograža Ukrajino.
(!'•!;• rt« t< «trsBl.)
^ófcvtTA
PROSVETA
Til F ENUíIMTKN'MRWT
«LAhilAJ IN LASTNINA SLOVSNSSS s A «oí» s t roumHSK JEUWOTB
Or«.«	Ml	* «*•
Nal.imal H* n> I •' HtU*r
MmMwi m	CW
(M,| In K.MU»	"«	WOO M pol
M«, «I .Mí u Mrt Uu: «	In Cu» m
|7 M tm aal" Jrtu. I» »« f'1	••
*»-u>«Uo 00
HuUcrlptlor, raUai for Ii.» UnlUS SUU» (»tc^yt Chicago) »"«1 « «i'^ii M I» P*f F«*'. Cbiru« an4 CUar« U M	<«rai«»»
rwuntria» »V Wl p»r
Tan» o(flfc»u* p" So*«/»»»'" HiAopial •» B» vralajc.
A4«rr(UI»v rolo wi »*ra»i»««l. Mmu-•rrtpU will not k*
Naalu« ta	k»f •»'» *tik •	I
PliOHVKTA HÍ7I» Ha U»S*U« A.. . «kl«««. IMMta.
MKVIHIH UV TMK rKI>KKATEO P»KSS
|>ati«»i v «ikP-pAJU.	n» i»\mrr (Juna M.
I«4>, pola«	n*»**»"
»anl. 4* va* j* •	U«, «latuoMi» poUkU
fcaruialn*. 1'onuvH»	h pravo*»»*©. da m kam Hat na uaUvi.
Domač drobiž
Nešreča v «tožbi
Chicago. — Znani Anton Vi-čič, Vi Je »voječaano agitiral za Prole tarča v Chicagu in drugih naselbinah, se je pred kratkim ponesrečil v službi pri Andr. H polar ju, Blue Island ave. Kost v levi rami mu jo zlomljena in nuhaja se v zdruvniAki oskrbi.
Nov grob v starem kraju
Ankeny, Iowa.—Frank Tam-Ae je prejel žalostno vest, da je H. julija v ftt. jurju na Štajerskem umrl njegov oče v starosti 77 let. V Ameriki je zapustil eaeya sina.
fie ena nesreča
Yukon, Pa. — Sofija Makov-Aek je padla z otrokom na rokah po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desno roko, tiaia sedem mesecev staremu detetu se ni nič zgodilo. To pa ni bila edina nesreča v tej družini. Avgust MakovAek se je med vožnjo v avtu iz Pennsylvanije v Ohio ponesrečil. Zlomljena mu je roka in noga.
Novi grobovi
Cleveland. — Umrla je Mary Novak, roj. Skerl, po domače Brcgurica, stara 75 let in doma iz Strmic pri Velikih LaAčah. Tu je bivala 45 let in zapuAča sina in dve hčeri.
Staunton, III.—Pred kratkim je tu umrl Joe Prelogar, star 60 let.
(¿KNKNALNI ŠTKAJk NA ZAPAD!! POLAGOMA PROPADA
vi & naselbin
(N'itiluljvvunjr h 1. Nt runi.)
z obratovanji m stavkokaskih av-totrukov. Federalni posredovalci so na delu.
VValervillet, Mich., 19. jul.— V tukajAnji papirnici je zustav-kulo okrog 400 delavcev, ki zahtevaj« priznanj« unije in zvišanje mezde.
Afcron, O.. Il>. jul.—Meatc dni stara stavka 1 *J«H) delavcev pri General Tire 6i Rubber Co., je bila včeraj končana. Družba bo v/ela vse , stavkarje nazaj v nIii>.Ihi m zastopniki ImkIo uredili mezdno vprašanje.
hohler. WIm., I». Jul!—Slavka ir»tHi delavcev v* tukajAnji Koh-lerjevi tovarni se nadaljuje. Tovarna jr obkoljena s piketniml linijami Federalni posredovalec je <Ioh|m*| s m in konferira a «lavkarji in lastnikom tovarne.
Ih» koh|)<»da rak ega okrevanja je Ae daleč
Washington. — Na kanferen-n Instijuta za javne zadeve je profesorica dr. ('armen llaider preti lotila statistiko, ki pokazu Je, da ji- gospodarsko okrevanje Ae daleč. Statistika »e nanaša na meadtia izplačila in naraAča-irje produkcij«.
V letošnjem februarju so r.na-Aale izplačane mezde 19.7* manj ko |«-ta IBM. V primeri februarjem 19.12 je bila letošnja februarska produkcija M.g viAja ko pred par leti, mezdna izplačila pa H.$% nitja. Kljub vladni propagandi gr» tudi ten* denca "novega ileala" za trm. da s«* delel kapitala »talno zvt* Aujr, dele* delavstva pa pada. To je ras vidno tudi v padcu v trgovini'na drobno, kjer j«. l»t| blagovni pn»met \ )H m a-pi ilii tdatao uiaajAi ml lanskega.
Zanimive
t*t	*	'i 44
Detroit ski paberki
Detroit, Mich. — Proilo soboto sta se tu poročila Herman Ru-gel in Bma Majetič. Ženin prihaja ti znane napredne Rugleve družine iz Bradleya, Kans., do-čim je nevesta Detroitčanka. Uerman ima znatne zasluge za povzdig iisAe detroitske mladine, bodisi na delavsko-polKičnem kakor tudi na druAtvenem polju. Svatba je bila impozaptna. Gostov je bilo nad 250, med njimi tudi več iz držav Kansas, Ohio in New York, kar znitfi, da sta Herman in *>na zelo popularna. Upam, da bo kljub zakonskemu "jarmu" Herman Ae vedno aktiven. V imenu naprednega De-troita jima kličem: Bilo «rečno!
V neki tukajAnji bolnici je nenadoma umrl poznani rojak Anton Kna*. Vzrok smrti je bila želodčna bolezen. Pokojni se je rodil v vasi Srpenica na Goriškem. Star je bil 49 let. Tu zapuAča žalujočo hčerko Mirni, v starwn kraju pa Atiri brate in 'dve sestri. V Ameriki je bival 22 4tt. .Jlnton je, bil naprednega pittltenja in vesele narave. Sovražnikov ni imel, toda mnogo prijateljev. V kratkem je nameraval odpotovati v stari kraj, pa ga je tu dohitela gmrt. Hčerki moje iskreno sožalje!
Pred par dnevi sem bil v javni knjižnici v upanju, da najdem tam lepo zbirko slovenskih knjig —toda kljub temu, da sem imel očalai sem komaj zasledil tam nekje v skromnem kotičku, reci in beri — triindvajset knjig pravljične vsobine, dočim se literatura drugih narodov bohotno Aopiri po policah.
Za nabavo večjega Atevila dobrih, podučnih knjig bo treba pač nekaj ukreniti, ako hočemo dati toliko opevani naAi kulturi zadoščenje. V ta namen naj bi se izvolila deputacija sestoječa iz zastopnikov naAih organizacij, ki bo v sporazumu z vodstvom knjižnice skuAala dobiti zalogo knjig, ki bi faktično odgovarjala velikosti slovenske naselbine, e
Zdi se, da pasji dnevi porazno vplivajo na vse aktivnosti, Iz-vzemsi žogometa. V Detroitu i-mamo svoje "Tigre", ki so s svojo žogo zasenčili Ae celo "New Deal", "Who won the game?" "What is the score?" To so problemi, ki delujo Amerikancem preglavice. Rimljani so zahtevali kruha in iger—Amerikanci se pa zadovoljijo le z igrami. Da, čudovita di»iela — deiela največjih kontrastov in največjih naivnežev!
Frank Cet*en.
Iskreno se zahvaljujem Mi
haetu Piroatu in JaJtobu Cerar-ju za poslovilne besede. Največkrat m> pri «omizju ogoverjea^ le navadne fraze, nasprotno pa so bile njiju bsaede resnične; o-hranila jih bom v prijetnem
teljem, ki "čez dan" zrastejo in ljudi razburijo, sami se pa potem lepo umaknejo, bo Ae veliko god le na svetu, trpel bo pa le delovni ali revni sloj.
Mislim, da je tudi prav, če poročam o umrlem Johnu Majer-hoferju. Umrli član je bil usta novitelj društva At. 47 SN'PJ. Kakor je pripovedoval, je pre-'cej delal v mladih letih za dru-Atvo in jednoto. Kakor po vseh naselbinah, so tudi tukaj imeli pned 26 leti velike zapreke od strani katoliške premoči, ker je bila takrat Ae veliko bolj močna med Slovenci. Večina naprednih Slovencev se je pozneje naselila tukaj. Omenjeni član pa je bH tudi na stara leta precej nesrečen. Imel je svojo hiAo, ki mu je pred kratkem do tal pogorela. Imel je tudi druge neprilike, ki so ga vodile v samomor, da je
Veati iz Springflelda
Springfield, III.—Iz naAe naselbine so postali zelo redki dopisi. morda zato, ker nas je vročina in suAa precej mtfčila. Se-<laj Imamo precej dežja, je pa že prepozno za vrtove, ker je že vse uničeno.
"Lake Springfield", ki ga mesto gradi, bo v kratkem dogo-t o v I jen; nahaja se poleg Lincol-novega spomenika. To jezero jti vredno, da si ga ogledajo ljudje, i'\ potujejo skozi Springfield. Vodu se zelo hitro doteka v jezero in lepo je videti moderno izdelane mostove. Daljava o-krog jezera meri 40 milj. Nudil se bo lep razgled Čet vodo. O-breije bo krasilo drevje in tlakovane ceste. Mesto bo tudi zalagalo bližnje naselbine z vodo.
Slovenci |M>gosto prihajajo tudi sem na obiske. Pred enim tednom se je mudila pri aorodni-kih mrs. M. Grom it Detrolta. Mich. Njen mot je bil tukaj pred dvema letoma. Nam je v veselje, da ju poznamo, ker sta delavna in prijazna sodruga. oba naAih nazorov. S takimi ljudmi je prijeten razgovor, želimo, <la nas ob prilutnoati skupno obi-Ačeta.
NaA znani dopianik Prosvete Anton Gorenc ae je ponesrečil. Klektrični ventilator mu je ranil prste na roki. želimo, da se mu kmalu pozdravijo, da bo lahko Ae kaj pisal. Hudo bolezen je tudi prestal naA sodrug Valentin Ovca. ki »e mu pa zdravje hitro vrača, kar mu tudi v»i privoAčimo.
Na zadnji seji »oriallatičneira i kluba Je bil izvoljen za delegata na h-dni zbor JSZ s. John (U>r-tek at. Mislim, da ne Akoduje, , > poročam, da »o seje aor kluba vedno dobro obiskane, tudi «d *tranl sodruginj, kar je raz*
veseljivo in vredno poslušati koristne razprav*. Na klubpvtfi
sejah ni običajne zavisti in pee-	fl®
pirov, kot se večkrat dogaja na'8Pöm,nu- ^ »Pomin ohranim
sejah raznih 4ru**ev..	jtudl na V8° °8U1° Pr,Jetno
O novi daLlarac^ soc. atran-' ^ V tem se mi prMM tudi ke se je tudi precej razpravlja- ^«' Mary Thalar, .ki potuje z la Kečjna sodrug^(-üc) M, menoj v staro domovino Toplo^ da pristopajo v klube vsi oni, ,ki »e zahvaljujem mrs. P. Subelj za »o bili nasprotni stranki radi,	gjtoliubJ«.
premalo radikalnih smernic v! 'Ntt	{kujeta ^star^
stranki. In Ae veliko več jih bo domovino tudi Lou?« Theresa) treba. Tako bi z združenimi lz Milwawkeeja. Sprejmite močmi že lahko malo kapitali- P^drave od nas vseh^ ^ zmu rožičke Ačipali, obratno nam	Kristina 1 urpin.
jih pa bo kapitalizem in priha-:	na Mxerni frontr
jajoči faAizem Ae v večji men iu ,	„ri	.
kakor sedaj. Nova radikalna de-1 . A^ ~ kiaracija pa bo krožila samo1 CIJft	Nekaj je mrtvih
med sodrugi v stranki, in to v nekaj ranjenih ter nekoliko are znamenju vročih debat radi na- tiranih. V mislim imam uspešno sprotnih si nazorov med člani v *tavk<> klavcev pri cestni ielez-;
klubih.	I. , . .	. ,
Tukaj smo imeli zadnje čase' iL,elaV8tv,° ^vi zmago naa e-precej socialističnih shodov in lektrkSno družbo, ki pa ni tako sestankov, posebno je bil vreden ^ kot	mlä \\°'x PoJ
večje udeležbe zadnji shod, na drobno8tl 0 stavkl 80 ^ ^ katerem je bil glavni govornik	.j
Norman Thomas. Drugi važen t Prijatelj John Trskan me jej
shod je aranžirala eksekutiva	ani ,P°VAbi1' da *
soc. stranke. Tudi tam bi morala	na 12 et k.Je®eru Prath. Vožnja
biti večja udeležba. Dokler bo	J« Prijetna, krasen razgled
delovno ljudstvo verjelo vodi-	P° lePlh, farmah' Pa„ob!0
Z Gospodinjski odsek Slovenske!^	ÄlÄ Ä
ga doma ni bil ustanovljen brez potrebe. V enem letu smo že pomagale s precejAnjo vsoto Doi-mu. Vabim vse članice, da se ir-deležijo letne seje, ki se vnii na 29. julija ob 8. zv«čer. Voliti moramo odbor. Da je seja prestavljena, je vzrok to, ker se vril seja vseh delničarjev na 22. julija. Na podlagi sklepov, sprejetih na tej seji, bo tudi ženski odsek lažje deloval v korist Doma. Treba pa bo več složnosti mod Slovenci in več iskrenosti,
guhili, kur je prav lahko mogoče.	Julija Krmelj.
Poročilo s parnika
S potovanja na parniku Aqui-tania poAiljam pozdrave vsem dragim in najdražjim, prijateljem in znancem v Chicagu in Ciceru. Spomini mi beie na prijetni večer v Hidgevvoodu, N. Y., ki sem ga prebila v prijazni družbi rojakov in sošolcev iz domovine pri mrs. Pavline Subelj, kjer sem stanovala zadnja dva dni pred odhodom v Evropo.
žega zraka na deželi. Medtem ko je bilo doma neznosno vroče, je zunaj na deželi in pri jezeru veliko Jiladneje in prijetneje. Med vožnjo sem imel priliko slišati marsikakšno , veselo na račun znanih kuharic in podobnih stva-t ri. Reberniahek in Jager sta se kar kosala v ugankah in dovti-Pih.
Med tem smo se pripeljali naj izletni prostor rojaka Trskana.l V najemu ima prijazno hišico s par spalnimi sobimi, veliko o-mr^ženo verando, da komarji ne pridejo v goste; muhe tudi niso, dobrodošle. Z verande je krasen raz^l^d po jezeru in okolici. Jezero, je obdano s številnimi hišicami, ki' so last raznih narodnosti. med katerimi so zastopa-nl 'tildi naši rojaki. To so leto vlščne hišice.
• Prijatelj Trskan je razložil po mttl tazno "suho robo", pa ne
domače klobase, ki jih je izdelal Trskan sam, saj pa je ieučen mesar še iz stare domovine in na West AJlisu vodi svojo mesnico le dokaj let. Njegovi izdelki so znani daleč naokoli in rojaki se jih radi poslužujejo. On rad pomaga na naših društvenih prireditvah z okusno slanino, kar pripomore do večjega gmotnega uspeha.
Po zavižiti "suhi robi" smo šli na »izprehod okrog jezera, toda še pred no smo ga obhodili po-
če hočemo, da ne bomo Dom fa^^1,00 ^ priée" omfth<?:
vati, zato smo s>e počasi vrnili proti naši koči, kjer smo si spet "malo duše privezali". Pomagalo je vino in druga "trda" pijača. Jager, Rebemishek in Susha so se zedinili za vrček piva, jaz sem ga pa točil. Sedeli smo pod košfcto lipo, Trskan je prinesel sodček in kmalu je utrujenim izletnikom odleglo. Omeniti moram, da je bila to prijetna družba posebno zame, ker nisem na take sestanke navajen. Zato se tudi priporočam za zopetno povabilo, da gremo v prijazno naravo k jezeru.
Proti domu srna ae vračali po drmci pati. Videli «amo spet lepa polja. Očividno ni tukaj suša po-«agla «*d pridelke s svojo uni-čtrjočo roko tako hudo kot j*> na-katerih krajih w Iemi, Ukaoisu in obeh Dakotah. WfcconsinAki farmarji v tem delu države torej niso hudo prizadeti; trpel je •severni del države, kakor se vidi iz poročil.
s. Eri na* ua .Weat ,AUi&u ae kar kosamo, kda bo imel lepši vrt in tepšo travo okrog avofe hiše. Nekateri aa kratkočasijo % raznimi
Igrami, kartnimi in drugimi, nekateri pa misijo, da je narodna naša poglavitno vprašanja. Tem zadnjim so resnično važni delavski in ekonomski problemi tu4 ji, oziroma ae ne brigajo zanje. Tako pe»tajamo z vsakim daem, starejši med čakanjem na pro-eperiteto. Mesto te so nam ponu dili vrečo in fcereško palico. Starejše — pa tudi mlajše — delavce odrivajo povsod, fiedaj ae tolažimo a mislijo, češ: "Monda bo pa potem boljše, ko se prad-sedniče vrne s počitnic". <D*ugi pa: "Gotovo hi bilo bolje, če bi v prihodnjih volitvah izvolili v po-stavodaje socialistične zastopnike. Kajti to aa lahko zgodi, ako bi Vaiflci hoteli."
Toliko o tem in onem —i drugače je "vse tiho na severni fronti."
Joe Radelj, 16.
t i 1 . • , «i' Vabilo pa društveno sejo Park Falls, Wis. — Vsi člani in članice društva št. 436 SNPJ naj se udeležijo društvene seje v nedeljo, dne 22. julija, ob 2 popoldne. Rešiti moramo več važnih zadev, zato je potrebno, da ste vsi navzoči.
Emil Perkovlcb, tajnik. Pripomba urad.:—Gornje naznanilo, oddano na pošti 16. ju lija ob 6. zvečer, smo prejeli prepozno za prošlo uradno izdajoJ
Potreba po združenju
Milwapkee, Wis. — Delavci, kmetje in madi trgovci 1 Prišel je čas, ki nas kliče v združenje, pa ne samo strokovno, ampak tudi politično. Nižji sloj ali delav stvo najbolj potrebuje politične^ ga združenja, ker je zanj velike važnosti, kajti z njim lahko marsikaj doseže brez prelivanja krvi.
Cemu toliko delavskih strank, ko pa vse stremijo za odpravo kapitalizma? Nobena ne more priti do zaželjenega cilja sama, ker je prešibka. Ce pa se bi vse delavske organizacije združile v eno veliko politično organizacijo, bi bila tako močna, da bi zlahka zrušila steno krvoločnega in fo-koriščevalskega kapitalizma. S/ tem bi prišla do svojega cilja, ki se nahaja na drugi strani stene. In baš sedaj, ko ljudstvo trpi in strada, pa ne vidi potrebe, da.se bi združilo, ampak dela baš na-* sprotno._______—^
Zadnje čase so se poleg že ob stoječih strank pričele ustanavljati še tako zvane progresivne politične organizacije. S tem delovno ljudstvo samo sebi lomi vratove. Kapitalisti se seveda takemu početju smejijo, ker je njim v prid, da se delavstvo o-slabi in razdvoji. Kam bo delavstvo prišlo s tako taktiko? Ni kamor.
Zato je že skrajni ča«, da pridejo skupaj delavski voditelji in se pogovorijo, da se skličs velika skupna konvencija vseh delavcev in kmetov, socialistov in komunistov ter vseh ostalih radikalnih grup, ki stremijo za i stim ciljem. Na ta način bi se prišlo do velike delsvske organizacije, ki bi ščitila delavce v industrijah. Potem bi delavci lahko izvolili svoje zastopnike v postavodaje, ki bi delali v interesu delavstva.
O predmetu združenja se je že veliko govorilo in pisalo. Do-sedaj so vsi poskusi padli v vodo. Vsekakor ni bilo dovolj resne volje ne na eni ne na drugi strani. Prepozno pa še nI, da se spet poskusi. 8aJ bi hho le v korist vsem delavcem, žato apeliram na vse voditelje delavskih političnih grup, da takoj pod-vzamejo korake, da se ts preko-ristns ideja čim prej uresniči. Raj se bo morala uresničiti v bližaj I bodočnosti. Zakaj se ne bi sedaj ? — Jeaepli Ule.
PET**, 20. ^
N« postaja vaz« '■^t zlala
se de^Tfc , ^ ** zunaa? Moskva. _ (ppv
ključku prve polov Je »v**ska*i«ija<L^
^estovsvetovnTZ
¿'«a. Na prvem mestu 1* Afrika, kjer so najete, U polja na svetu. Do Z «ta se kosali za drugo nies nada in Združene državi je zadnje čase prekosila'« ska Rusija.
Do tega mesta se je j Povila po senzacionala kritjih bogatih zlatih žil v
m Sibiriji, na Daljnem vzt v Kazakstanu in z veliko nizacijo produkcije. Posel gate žile so v Kazakstani produkciji obeta nadkrilii bogatejše rudnike na sveti govo bogastvo se zdaj ceni setkrat več ko pred enim Lansko leto se je dvign vjetska produkcija zlata nad produkcijo leta 1932, vih šestih mesecih tega I produkcija poskočila pa 61 Isnsko. Izgledi so dobri, Rusija letos producirala 4 več zlata ko lansko leto.
Kako nagla je mehant pokazu je naslednje jo tu Leta 1928 je bila ta indi mehanizirana le '¿5%, peti zneje — 1933 — ze dravlične naprave so s« p žile od 32 v letu 1928 do zadnjem letu. Število pari pat se je potrojilo in jil obratuje 65. Samo v Un je produkcija zviiala lam to
za 86% nad latum pre S senzacionalnim dviguj zlate produkcije »o se za • izboljšali tudi izgledi 1 o zunanje trgovine. Prtfaku da bo večji dobiček od tegi la tudi Amerika, kjer so d sti za večja naročila stroj drugih potrebščin. To poset odkar je administracija z vrednost zlatu za 40%.
Bo] nwd podjetiiki b tavei v York», fi
Unije pobrale rokavico pol kov. 4000 izdelovalcev 1 zastavkalo
York, Pa. - (FP) — S 50 cigarskih podjetnikov j v okraju York prisiljenih n tovarne, ko je zastavkald tisoč delavcev za unijako nico. Delavci so organizira bilno piketno četo, ki bo < la, da ostanejo tovarn 1 dokler se podjetniki ne p Ta jtavka je odgovor ni okrajne podjetniške aaoc ki je zaključila, da mora 1 flustrij v okraju obratov, principu odprte delavnici zaprta delavnica "diskril proti delavcem".
Akcijo je pod vzela t ud tralna delavska unija, ki j< nila pobrati vrženo rokavi delavskem svetu je »"ti 37 krajevnih unij.
Zmaga čevljarjev v Hh«K . Sheboygan, Wia.-Fta« kajšnjih čevljarskih pod vodstvom Booth Workers unije se J** k« zmago za stavkarje V povišanje pisi za !<>'■ nje unije in upoithtcv vi karjev in po 15. maju t nih delavcev. Do por»vw« rs je pripomogel < *rl J
son, posredovalec pokrap delavskega odls»ra *
ChrSetih je lfiodstoj
ho vzdrževali masno
stražo ves čsa stavk«, ae je polkijS »kuaala
atavko s plinskmu
Stavka na Velttik
dm«eis m«^*
Duluth. Minn -ženirjev in nih ladjah ^ kih jezer * * mesec. IVla^. «fc -jih
»tcvfV) ^

in skrajšanj
\lalkll^- rÄ,ÜlU%Ä:	js ohkkaia paviljon
Hatfenaa farmar la«»erHo%
Biaimwrk, N. D. — Na konvenciji farmar-laboritske stranke je bila sprejeta platforma, ki vsebuje zahteve po vladnem lastništvu javnih naprav, finančnih institucij, izdelovalnic mu-
rantiran«»
leto _
viieije i« ors*^ no zar»rr^ ir?*' «ijo.
dividend rs odpravo šprku^
«t j m
karo
pbosveta

Uitiraa f**
fg ZA ZD AI
UDAIA
** s*ejf »Akspe
deputatsegs
^Ujana, 5. julija lttt 2L ko v vseh rudmk rl premogokopne dro-¡XJ0 rudarji z «sliv V rovih, »e je dapep Počelo v Ljubljani po-r»ed zastopniki družbe, ¡L delavstva in dekv-^Lizacij in institucij. ¿Jp, go se tudi udeležili cpfjgudetih občin. i1 ¡¿j, delavstva ao opo-I^fctvo družbe, da ae ob ¡Lp rezultatu pogajanj [Trevirje Ur odidejo v ^Ur n priključijo stnv-ta rudarjem, ki so aatrdaa p vztrajati v rudniku, do-n Bspejo ali pomro, 4 | pogajanjem je ravnatelj djike pogosto govoril teto® z inozemstvom—pač z »rji v Parizu in na Duna-umenje, da je družba Mnth pred posledicami, če i ne umakne.
nirjev pa so prišla poroči-itri rudarje že prinesli iz
več morajo dobivati tudi podporo s strani občin, rasnih dobrodelnih društev, zatekati se mo-
ne so grozile, da bodo pee markirale z vsemi otroki v Ljubljano. da demonstrirajo pred mogočno palačo Trboveljske premo-gokopne družbe.
Gladovni štrajk pod zemljo
V torek 3. julija pa so začeli rudarji v revirjih gladovno stav-
rajo h.kmečkim delom v okoli- '. NajPre-» 80 ^stavkali v Za C«, kjer 4obe, nekateri vaaj hrano r°nu ,ln Hra«tniku, in sicer v ss to delo, rudarski otroci pa so t**0!"8 T rovu Kotredežu in v po večini tuberkulozni in slabot- h™likem ^ Zjutraj ob id, ker se raznim bolezenskim	««^delavci v rudnik, a
klicani ne morejo z uspehom upi- \Nes Slht lzvaJal1 Pasivno re-rati, ko ps so vse šivljenje pre- *8te.nco- Uvozili so mnogo malo Itrnnjeni in stradajo iz dne- anj vo^kov premoga kakor va v dan. Kolikokrat je druiba «i-^ • 06 dveh 80 nast°-zadnjih nekaj let znižavala rul?! rugl rudarJi. toda onih z darske mezde, tolikokrat je sto-HUtranj®ga ^hta ni bi,° iE ro" rila «ločin, čisto navaden zločin /¡1; i op^,dan8ka skupina-je ne nad posameznikom, marveč L. . v .™dn,k ter se tudi niso nad tiaoči otrok, žena in mož!K,	Pa tudi delali niso.
To, kar obljublja zdaj, je nov 1J0]!0,iian8ka in Popoldanska po-zločin, zanka okrog vratu rudar-	0°e ata °*taH v rudnikih
akih družin se bo spet za en vo-J £ Zt;m,j°» nočejo sprejeti no-zelj bolj zadrgnila. ;	1 b!ne ,hrane ter RO sporočili po
Da je Trboveljska družba, j?^™ največje rudarsko podjetje v 0Vra "erip,0jdej0 ¡f Jft"?' državi, tudi najbolj izkorWeval- ^"«^¡T^«? P°d' na dokasujejo sklepi gUde de- ¡a^rt^"^
boveljskih revirjih, leže čedJ J
skladi premoga, ki ga niso mogli	»i«wnwmro,
spraviti v denar ter so ga sipali . KV° zvede,i » to rudarji na velike kupe po poljih in skla- ,,ugihA rovov v Zagorju in Hrast-diščih. Koliko ga gre tu k niču!I J, , \e{T ru<*ani vseh rovov v Pa vendar podjetje ne mara ru-	80 8e tak°J Prldru"
darjem privoščiti niti dovolj žlh .^ujočim tovarišem. Ru-premoga. 2e doslej je rudar do- darjl; kl 80 v teh rov,h ob dveh
p tri ruaarje te pnnemi u^ichiujs». it\z uusiej je ruuur uo-i ..	-----• —
»vestne od slabosti zara-j bival toliko premoga, da se je P°P°,dne «"» domov, so se do
livanja. Obenem so »po da delavci pri črpalkah v ker delajo ter s tem rešu idnike pred zalit jem, da !i ne sprejmejo nobene ■ bodo torej v nekaj dneh i, nakar bo voda zalila i Rudarji so pripravljeni t
rte te vesti in trdno odloč-udarskih zastopnikov ter i migljaj oblasti, da se je tiutrof, je zastopnik Tr-kt premugokopne družbe po opoldnevu izjavil za» m delavstva, da družba ije svoje sklepe glede (dikcij. S tem so bila
bal zime, zdaj mu bodo odvzeli ifera VS1 **** vrn,!1 v rov«-še del tega.	ZdaJ 80 VS1 r"dani, kar jih je
u-iui/»« in naiun\i bl,° zaP°alenih v trboveljskih
dirati kopa^, ki «o »e po /voji| ^ LTZTi
krivdi zapoaleni pri po») h, ki W o^"
spadajo v kop^ko kategorijo. za rM3Vetljavo rovov"|n ^
S	, ! *\m ^"¿" dvigal, obratno rudnIAk, vod-
30 26 • , plačan si po kopalk. ne { ,ke in",stJ>vkujoil
kategoriji, «daj pa te bo druiba L jamah vzdržujejo rove, da ne kar nenadoma degr«i,rala v ne- bi prifilo do „„^ Rud>^(
profesijonalca, U temu uatreia- števili pred vhode v rudnlE joče iniiala mezdo, temu v*Pj>pNivoje .traie, puičajo rudarje redno pa se ti bo tudi znda a LotsP „<i,„,_. „ .... , pokojnina, 6e bo* upokojen. Vs.fc ^v" ^
Ko se je razvedelo po kolonijah, da rudarjev ne bo iz rovov, to se rudarske žene
dolga leta dela in plačevanja raznih prispevkov so delno zgub-^P	I jena!	, „
. «hrj« v revirjih. J^&ST"
A»ie danes p<»po dne naj- 7ii a i_i« t- « «v..,« I »trlrajo pred občinskimi piaar-
govorili so da bodo o tem obve- I ami ^ rudnj^jmj ^^
stili vse strokovne organizacije t)rinašajo živila, ki so jih potem in delavstvo.	"
d«rji zapustili rove in se i pojutrišnjem pričelo z delom.
rji «o torej s svojo gla-lUvko pod zemljo—prva * v naši državi—za en-Httali. Mezd jim ne bodo ^ Toda pri izkorišče-1 kakršno premore Trbo-»je skorajda gotovo, da kla znova izvršiti svoje ^ nekaj mesecev, drobnostih današnjih po-j" dogajanja v revirjih ■v« dni bomo ¿e poročali.
¡JJABCI KI DARJEM-"I ZACKIJ IZV AJATI
Postavko pod ZKMUO
1J*3 družba sklenila znl-akordne poatavke, "	brezplačnega
J, w rudarj^ ter de-g kopače, ki nimi n« posadi h 'v rud-
lbljana- y julija 19.14.
dnevi je Irljovelj-fW'kopni družba v ¿ pícala v Ljubljano ■¡•rudarjev ter jim «po-■f' tadnj,. upravne seje
Pismo iz OtvtlaMla
2«Kaj sem precej časa molčal.— \ metropoli ni »e dolgo nič novega ia pogrevati aUre reči ni vredno—Prijatelj Janko v zaporu
jSlwmsfci llsrotli
/ vozičkih poslali v rov, odkoder Namera družbe je tudi proti- ha 80 8e flpet z vozički vrnili z na-zakonita, ker poteče kolektivna -očilom: Ne maramo Jesti niče-pogodba šele jeseni! Toda kdo Lar, dajte to našim otrokom, mi se pri kakem dejanju tako mo- w ^ ne Ranemo ¡z roVov, dokler gočnih podjetij sploh zmeni od lttm ne sporoče, da umakne oblasti, da so bila izvršena za- iružba svoje zločinske grožnje! konito aH protizakonito. Zako- Razpoloženje v revirjih je na. ni veljajo predvsem za neman -	ywa javnoHt jf, na fltranj
če, kakor bomo gotovo kmalu vi- rudarjev in obrtDiki ter trgovci deh v revirjih, kjer raste raz- I y y8eh rudnUkih revlrj|h burjanje rudarjev iz ttstega pp|, HVoje trgovine v g0|i(Jftrn0Hti
zadnjega okupa, ki mu sledi vselej hud boj; kaj kmalu bomo videli, kako jim bodo začeli pre-povedavati shode, kakor hitro bc
stavkujočimi rudarji. Okrog 4000 rudarjev
'rši gladovno stavko v delavni-
delavski krik po življenju tako	cah in v rovih. Pridružili pa so
«frlasen, da se mu bo začela pri-	se jim tudi rudniški nameščen
druževati tudi ostala javnost,	ci, uradniki in poduradnikl, ka-
Tedaj bomo spet doživeli kakor	terim je družba enako zagrozila
lani v Trbovljah, da bodo žan-	z reduciranjem plač. Zdaj so že
darska kopita tolkla po rudar-	tri dni rudarji pod zemljo, od-
skih ženah in otrocih. . .	klanjajo vsako hrano ter čakajo Akcijski odbor vseh strokov-1 na Poročila, ki jim jih prineso nih organizacij je sklical shod« v vAeh rudarskih revirjih.
* -I"«'""- Kt-J*-
. »n rudarjem .se bo. ' znižale mezde ; '7" Imdo znižale
|^f<>Ka ''"rojeni ko-
J ^Jemali doslej 7
dob,vali -■ ■ • ■ Nih ter
Uiu L	I^H le
«. ki žive pri
njih odposlanci iz Ljubljane,
kjer se bo v četrtek 5. julija
, „_	_..., vrAil razgovor med zastopnjki
Dne 1. in 2. julija so se vrs.l. Htrokovnih orgHrvil#cij in (h.iav.
shodi v Hrastniku, Trbovljah in gke zbornice ,n Trboveljsko pre-
Zagorju. Na vseh shodih so se mojfakoprio (lružba Konferenca
zbrali tisoči rudarjev in rudar skih žena ter ogorčeno protesti
*e bo vršila pod mučnim vtiskom .3000 rudarjev, ki že tri dni gla-
rali proti nameri družbe! H dovno stavkajo pod zemljo in v »hodih so nastopali zastopniki dru|flh riJdn|Ak|h delavnicah.
vseh strokovnih organizacij, pa tudi zastopniki drugih stanov ki bodo hkrati z rudarji prizadeti. Za socialistično rudarsko
V revirjih vlada sicer strog mir, slišati je le jok rudarskih žena In otrok, ki neprestano stražijo vhode v rudnike ter ča-
strokovno organizacijo ie fovo-	■	jf
ril tajnik s. Arh ki je • Wev U ^ Vlbhuitl doslsj molčijo. kamL opisal, koliko so v zadnjih1
dveh letih odtrgali d<davcem in koliko nearsč se je pripetilo v rudnikih zaradi slabe varnosti, pokazal na 71% rudarskih otrok, ki so jetični, obenem pa na bi-
N'eki rojak, ki trdi, da ga "Pisma iz Clevelanda" jako aa nimajo — zlomek vedi, sli mu ja verjeti ali ne — mi je te dni stavil med drtmim tudi sledeča pismena vprašanja:
"Kaj Te zadržuje, da ae več ne oglasiš v Prosveti? Ali ai odrinil v večna lovišča, kjer ni divjačine ne muh niti komarjev? Ali Te zdeluje vročina in si se polenil? Ali Te mogoče zanimajo svetovni dogodki tako hudo. da se ne utegneš zanimati za dogajanja v Vaši dični mutro-poli? Ali ai mogoče sklenil mir s črno gardo? Ali so Te mogoče spravili v žakelj? Ali ao pa dogodki, ki ae odigravajo pri Vas, tako malenkostni, da se Ti jih ne zdi vredno komentirati? Neki zlodej Te mora zadrževati in jaz bi rad, da bi mi ga imenoval."
Podobna vprašanja so ml bila stavljena na pikniku klubu št 27 in njegove Zarje, ki se je, vršil v nedeljo dne 16. t. m. na Pintarjevi farmi. Samo, da me tam nihče ni vprašal, ali aem še živ, ker so pač videli, da nisem še duh z "onega" sveta, temveč živ človek iz mesa in kosti. Sicer je pa moje skromno mnenje, da sem za take stvari še mnogo premlad in če bo obveljala moja, me pogrebci ne bodo še tako kmalu spremili v deželo senc pod zeleno rušo. Toliko z ozi-rom na vprašanje, ali sem Ae živ.
Kar se tiče lenobe, ne bom buš ugovarjal: v tej pasji vročini, ki je naš poletni delež, res ni prijetno čepeti doma ter se potiti pri pisalnem stroju; na obrežju in v vodi jezera Erle, ki je sicer navadno vse prej kot čista, a vendar mokra in hladna, je vse prijetnejše. Vsekakor bi bilo bolj pošteno, da obesim krivdo za svoj molk svoji lenobi na grbo, kakor da bi jo obe šal na pleča junaškemu mesarju Adolfu, ki se je bil prenasiti marksistične krvi, pa si je za Bpremembo privoščil nekaj ška fov domaČe, nacijskc krvi. Glede rafenih črnih in kameleonskih karakterjev, ki ao "sol" cleve-landskcga nazadnjaštva, tud lahko zapišem mirne vesti, da mi niti na misel ne prihaja, da bi sklepal z njimi kake mirovne pogodbe ali da bi se jim pustil stlačiti v žakelj; še Jim bom jk> vzročal slabo prebavo ter jih nosil na rešeto. Kar se pa tiče dogodkov, ki se odigravajo v naši lepi metropoli, moram ugotoviti, da se ni bistveno prav nič spremenilo, odkar se nahajam na svojih poletnih "počitnicah". Staro klatenje, zabavljanje In mlšmašenje: "naša" banka, "kulturni" vrt, za slovenstvo nad vse "zaslužni" Akof Baraga, operetni "punt" pri SDZ itd. Vse skupaj vzeto, se mora reči, da je v naši dični metropoli še bolj dolgočasno kot je vroče, poaebno, ker trpe ti naši ¿rnl, rumeni in pisani "narodni voditelji" na akutnem pomanjkanju vsakega zdravega humorja.
Tako je: komentiraj, če imaš kaj! Kdo neki mara aa stokrat pregreto godljo? In drugega nam v metropoli ne aervfrajo!
No, jaz bom skušal ustreči radovednemu rojaku ter premagati prirojeni odpor napram prevečkrat pregretim "rlhtam", kar pomeni, da se bom ponovno podal na študiranje in rešetanj* našega lokalnega narodno-poli-{ ti/-no-kuKurnejra jedilnega lista, upajoč, da se ml pri tem ne bo
P odporu Jodnoti'
>■■■ <* - i
Ukwp. IT. JwMl* 2S07 e aiisvt uumis
1657-51 Bo. Lswndsl« Ate. Ckletf», IIL	Tel Rockweh 4H4
glavni odbor S. N. p. j.
UPRAVNIODSKKi
mSST vm2lKA?- .»S* LAwnéak Ave-, Chbago, nt
f fSru^/l^?', £h UJmlk.........2057 LawiKlals Ave., Ühle«*o, la
^MKSDIS,IÍK'ta,'bíW S UviHluh Ave., Chicad IU ¿?,H,Í	******......W67 8 1	Ave. CkloaE «U
JOHN MOLI*, uredaik gls.iU......3M*7 8. UwndsU Ave., (*lca*o, lü
ODBORNIKI:
prvl Pe*»wdisd«lk....'...WO K. T4th SL, Clevelsn4, a JOHN L. LOK AR JR., drugi podpredsednik.. 11UM E. 170th St.. Cleveland, a GOSPODARSKI OD8KK:
iív^,L?ETR0VICH'	...........M* K. 140th St., Cleveland, a
ANTHONY CVETKOVICH..............l»S8 Renn« Ave., Bn>oklya, w! Y
JOHN O LIP..................... s. Pro^>oet AveH Clsreodoa HUls. IU
POROTNIODBKKt JOHN QORiBK. predssdnlk..............414 W. Ha y St., BsrlagfleM, IU.
í"™l¡}Üf*-*.................................. A"»».
JOHN TRČSLJ..................................Boa *7, Steohsne, Po.
FRANK PODBOJ............. ...................Boa 61, ParkfctU. Pa.
FRANK BARBICH..................1*010 Parkira* Avs., ClevtUnd, a
NADZORNIOD8KKt
FRANK EAITE, predsednik..................M39 W. B6ÉÉ 8t„ Cklosgo. UL
FRED MAIXJA1..............................25 Central Psrk, Peru. III
JACOB AMBROZICH......................418 Piene 6L, Evoletl M Ins.
rozos 1-lMwniiwü • tU*«t«i aswsan. m msJ» t st. «Más. s» «m i«Mii vsa pssa. kl m mmiils m 9*é» et. »nsmsftikb, mJ m HMlat. m misiíiish vas DINASNS nMItau«« i- aU.rt. kl m dkl. tt. «hifmfl «SHhs IS jsimta hm« ••J M pailljaje «I. UMiO. Vaa f
vM H4*T«
f|<y¿«y	' 91 **r*ym'm mJ m se'UW* Vtssk Itk«
vsi raiaivi m «k hnm «sms m mí —mM» — j*» osrtk*.
mtvm. «kak»« m UlnKk* m*sr«. s*J m MlUlsi* ss UL tsfstltv«. wméuf v «vrni ■ M««aj*l4kl»l »mM. sej m s^UMI» M MmsUhU««*. raiTOŽBR «m* smkivssis V «i. ■>»•»•■ »SSans imJ m MtlIJtJ» vi
VSI DOPISI Is 4*mi alá MUMsUk mímI. mmnlmkm» ki M m. ke« Is t mi • sUaton muu, «aj m eMUis sa "rSOSVaTO," mit a U»iU»l« An., OkUs^ bk Nora I C*rm»iM»«w «na Mm S«p«mm orrw« akaaU k« iti.....I
('«mmInUmi far Hm aa»raw>» «nSSaal «kaeM ka aáárani U kisi. Ali ra«IIUsaaa «f mm? asé kari as» aanaanUns Msaa aai «wkrn fciasfli akasM ka aSSraaaaS k tka avsfals«v,a afflaa.
Matura af akfc kasaSI «kaoM ka iSimiI la tka -irf-Tint aaaaatory. riaaaatol siUm uásr Um iartaSl»Ua« af |k« Uaaaarar'i afflaa akaaM N toka« s» vltk Ua.
seni istega leta odpravil nazaj
v Ameriko, sva sl bila z Jankom že tako dobra prijatelja, du sva imela ob alovesu oba — mokre oči. Kad sem imel toga tihega, prijaznega fanta, ki nikdar nikomur ni želel slabega, temveč zgolj dobro.
Po mojem povratku v Zedl-njene države svu si do pred enim letom vedno dopisovala In njegova pisma so mi bila vedno draga, ker se jim je poznalo, da jih piše inteligenten, misleč delavec. Pred dobrim letom pa so pisma od njega Izostala — zakaj, niaem vedel. Tekom minule zime pa mi je pisala njegova sestra Mary, da je dobila pismo od brata iz — ječe, kjer čaka obravnave. Zakaj je zaprt, ni mogel povedati — ni smel! In to mi je dalo slutiti, da je bil Jankov "greh" političnega značaja, da se je moral Janko zameriti belgrajskemu režimu. A s čim, kako? Ali se Je bil morda pridružil podzemskemu komunističnemu gibanju? Najbrž bo nekaj takega, sem «i mislil, in kot vidim, sem uganil.
Prosveta z dne Ifl. t. m. poroča, da je bilo dne 26. junija na
DhhLaIaIIamiIaii a^amI mm
nvVRllWWl|VT l|VHI w
•liibl IMNefj«
"Poison Ivy- I<*e Je pred ken-grešnim odsekom prlsnal, da
je Hitlerjev svetovalec
New York. — (FP) — Ko-
ckefellerjev publicitetni agent "Poison Ivy" Le«, pod ksterlm imenom je poznan med dela v« stvom in v liberalnih krogih radi svoje apretnoktl, je tudi v službi Hitlerjeve vlade. To Je odkril kongresni odask, ki preiskuje nacijako propagando v Ameriki.
Hitlerjcvu vlada je najela Rockefeller jo vega agenta indi« rek t no, skozi nemški barvilskl trust. Pred kougr«snJki je Le« priznal, da njegova svetovalna služba ne velja barvilakemu ali kemikalljakemu trustu, ampak Hitlerjevi vladi, kateri daj« «kosi truat "nasvete" z osirom na vladne odnošaje.
Njemu je odsek prišel na sled skozi U. H. Vierecka, plača-
nega Hitlerjevega propagandi-okrožnem sodišču v ljubi Jani If11 v Ameriki. Kongresnikom obsojenih na daljšo ali krajšo > *«k< <,M »i«*"™ aktlv-zaporno kazen 2ft izmed «2 ob-!n®atl v Pr,d tiisclJ-keamti režimu
nič ne razlikujejo od l*«j«vlli. "Ce je latejeva propaganda legitimna, zakaj bi ne bila ispod mojega |>ereaa ?" je bilo njegovo stališče pred odsekom. On je i*«ja obtožil, da je v službi so-vjetov in obenem nsmignil, da ima tudi Indlrektne stike s Hitlerjem.
Hiede/1 temu namigu Je kongresni odsek res odkril, da je Lee plačan propagandist, ne so-vjetov, ampak nacijev. Njegov knjigovodja je prignal, da je futniški kernikaiijskl trust 90-
tožencev, ki so bili obtoženi širjenja komunistične propagande in ustanavljanja tajnih komunističnih celic. M<*d obsojenci je tudi moj prijatelj Janko. Poldrug»» leto robi je (težke Ječe) Je njegov delež.
Ne vem, kakšen Je bil Jankov komunizem, /di se mi, da je bil aamo izraz nezadovoljstva z obstoječim neznosnim ekotusn-skim in socialnim položajem ju» goslovenskega delavstva, ki živi v takih razmerah, da tako rekoč ne more živeti niti umreti. Tu-
šča
Jersey City, N. J. — (FP) — liad i neljube pub lici te te v ¿aao-
4 ti, , dobivali do-
k * fctno. l>odo dobi-klavci v
"tanovanju
j	2 toni ...............-
'Iružba vse družba je morala pred mesecem N i »e. »e je mestna admimstrarl '» zaposleni znižati ceno premogu za dobavo U* očlvidpo pričela umikati Ffi-^'gradirala drtavnim železnicam, in kakor Ucijs je pren hala n.otjti pikste " pravi, vselej, hoče tudi to pot prevaliti] P'«*	ki,f°
r	I to znižanje na delavce.
Delavstvo na s proti tem zločinskim nameram
odklanjali ao sleherne res^duci .	4 ,
lkAn*U Je. češ. da so že dovolj papirja * *	^ f
'	da je sodnik b. II
%ftr> k*. ÉU 4
J"» L
I Vir»
^ . tr
It. .
Unce podjetja, ki izkazuje íepe pi»Ju vak-d prepovedi piketira-milijone dobička. Trboveljska! "ja in aretacij, ki so teras a*?-
jM-nikaJ
' Mai' ienjl
Haguejeva admislatrsrijs pttpu- j obrnil želodec. Vendar ee teg*
' ni- bom/ polotil danes, ker želim poavetRi '»stali del današnjega pisma prijatelju Janku, katerega je težko udaHla železna roka M grajskega raket irskega reži-ms.
e e e
' Janko je mlad. inteligenten d< iavec, doma nekje od Kranja Dokler sl po-
di ne vem, kakšen Je bil njegov j ravnal J<eejev honorar v gotovi "greh", zaradi katerega s«? bo mora! adaj pokoriti leto -in pol v Ječi, kjer ga gotovo ne bodo pi-
tali i medom in mlekom. Naj brž je razpečaval komunistično
ni in m« v <Vklh, kakor Je to navada.
V glavnem se je l«eejeva službe nanašala, da Je Hitlerju svetovni, naj portlje svojega odpo-
literaturo ali je pa v neprevid-' sialics do predsednika Itooesvel-nosU zinil kake pikre na račun ta, katerega naj okuša pridobiti
1 pravni od. ^''gokoprie '"ji po obč.
preselila na povabilo demokrat-! na Gorenjskem H4«vcc.	I Äk	,n tujisna Franka ložil nanj svoje roke belgrajek
hodih Je kričalo	|	^ ^ VMt é||<ll4liJ Pro
il!«m numurum i	i	ai<	i	4
Ta umik in sprememba takti-
da
anu
wlaj
razposlali zadnja leta na vse strani, opozarjajo pa vse, da ne STičo prevzamejo odgovornosti za vse. morejo kar M se zgodilo, če se izvrši • ae» družbina namera. Kudarske že-
panov sorrKlnik, odstojill kot odvetnik Miller Parlor Furniture kompanije. ki Je pribežala pred levičarsko unl^o iz *S'ew Vorka
svete, katero je dobival od seo y sestre Mary, ki živi v iáowan dl. N. Y
njim v Ljubljani
belgrajskib političnih raketlr-Jev. Bilo kar bilo, eno ae mi vidi ioLmu: Janko in njegovi tovariši se niso pregrešili zoper družbo, temveč so delovali, zavedno ali podzavedno, za njeno
za nenuiko stell A/'s z osirom na "rasorošltveno" vprušenje. A-raiutlral mu je tudi predavasjs pred ameriško Foreign Polity
asociacijo.
"Poison Ivy" l,ee Je najboljše
dobro, česar pa se ne mor« reči pllli(l|1 publMtsinl «g»-»t v A-o njihovih sodnikih, kl imajo na ! m4.rjkjt y Kockefellerjevo služ svoji vesti težke, težke «ločine, I ^ ^j, ^	|«dlow-
»agrešene nad jugoslm-ansklml	n^^^ rudarjev leta
IJodstVfmi, katerega izkoriščajo In tlrenizirajo v senci svojih bajonetov in D>pov. Zločinci ao sodili In obsodili nedolžne ljudi, čijlh edini greh" Je bil v tem, da niso mogft in hoteli odobravati krivice in nosil j» !
Tods nič ne rne raj, J ari k o Tisti, ki ram dane« ne dajo dihati, "¿¿znesli sem se" «j ^ kar danes s^jejo; vi-I 1931, kol	**" in
s« m. se mudil v stari domovini kot "prostovoljen Irgnen^r" To je bilo sp«miladi. Ko sem ae Je-
njlhov drkSt I m črne tem« večnega potaMjenja. Pozdravljen, Janko' Ivas Jostes-Podgorlčes, &a.
111 L'i V puldieltelni komponji. ki Je oledUs temu mseekru, Je la» tako spretno oprsl svojega gospod« r J s, da je v Jsvno-etl poeUI "ns J boljši državljan" Irr fiekskše« svetnik. R opredio publlcitsio R»»rkr-f< llerju to svetniško kron« še vodso deti «sd glsvo, šoprsv Je eden nsJvsAfih dadevoklh Ursnov v došell. Te-ga agents in njegove pissrtie ss "jsvne odn<sU)e" ee p«ieitftuJejo tudi drugI multmilliiom^ji. kadar so v ksši.
P R OSVETÄT
PETEK, 20.
Nekaj iebljev je le rabil v čevlje in nato sklenil da pojde. Kolonija Dve sto štirideset naj bi dobila plačo šele okoli štirih. Zato se mo-tem ni nikamor mudilo, temveč so postajali naokrog in se vlekli drug za drugim, a za njimi so šle ¿ene in jih zaklinjale, naj »e takoj povrnejo. Mnoge so jim naročale to in ono, ho-teč jih odvrniti, da bi se ne potikali po krčmah.
Pri Rasseneurju je Štefan Uvedel marsikaj novega. Širile ho se vznemirljive vesti, govorilo se je, da je družba zmerom nezadovoljna s podporjem. Nalagal* je delavcem globe in zdelo se je, da bo prišlo do usodnega izprtja. Sicer pa je bil to le prepir na zunaj, globlje pa je tičala cela kopa skrivnih in težkih vzrokov.
Vprav ko je Štefan vstopil, je neki tovariš, ki je prišel, vračajoč se iz Montaouja, popit vrček piva, pripovedoval, da je pri blagajniku nalepljen razglas; ni pa vedel natanko, kaj se bere na tem lepaku. Vstopil je drugi, za njim tretji in vsakdo je prinesel drugačno novico. Vsekako pa je zares kazalo, da je družba nekaj sklenila.
—	Kaj pa ti praviš k temu, je vprašal Štefan, ki je prisedel k Suvarinovi mizi, na kateri je bil kot edini potrošek omot tobaka.
Strojniku se ni mudilo £ odgovorom, pač pa je najprej zvil svalčico do konca.
—	Jaz pravim, da ste morali to pričakovati. Do skrajnosti vas hočejo prignati.
Samo on je bil dovolj razumen, da pregleda položaj. Razložil jim ga je na svoj mirni način. Rudniška družba, ki tudi občuti krizo, je primorana, znižati svoje izdatke, če ji noče pod-leči; in tako so kakopak delavci tisti, ki si bodo morali zategniti pas; našli bodo že kakršen si bodi izgovor, da jim bodo odščipnili plačo. 2e dva meseca se kopiči premog po rudniških skladiščih in skoro vse tovarne so ustavile obrat. Ker nočejo tudi oni ustaviti dela [z strahu, da bi se jim zaradi praznovanja naprave preveč pokvarile, sanjajo o srednji poti, morda o kaki stavki, po kateri bi bili rudarji ukročeni in slabše plačani. Razen tega pa jih je vznemirjala tudi nova pomožna blagajna, ki jim grozi za bodočnost, a bi se je s stavko odkrižali, kajti zdaj je bila razmeroma še prazna, pa bi se tako docela izpraznila.
Raaseneur je prisedel k Štefanu in oba sta poslušala z osuplim obrazom. Mogli so se pogovarjati glasno, saj ni bilo nikogar tu razen gospe Rasseneurjeve, ki je sedela za točilno mlso.
—	Kaj pa misliš! je godrnjal gostilničar. Cemu vse to? Družbi vendar stavka nič ne koristi, delavcem pa še manj. Najbolje bo, če se sporazumejo.
To je bilo zelo pametno. Zmerom je govoril za upravičene zahteve. Odkar pa je postal njegov bivši najemnik tako naglo obče znan, je pretiral ta sistem možnega napredka, rekoč da človek ničesar ne dobi, če hoče imeti vse hkratu. Kljub svoji dobrodušnosti debeluha, rejenega od piva, se mu je porajala tajna zavist tem bolj, ker se je njegova krčma praznila in so delavci prihajali vanjo redkeje, da bi pili in ga poslušali. Tupatam se je tudi zgodilo, da je branil rudniško družbo in je pri tem kot bivši odpuščeni rudar pozabil, kako jo je nekoč mrzli.
—	Ti si torej zoper stavko? je kričala gospa Rasseneurjeva, ne da bi vstala izza točilne mize.
In ko ji je odločno odgovoril, da je zoper, mu je ukazala, naj molči.
—	Oh, ti, ki nimaš nič poguma; daj, naj gospoda govorita!
Štefan se je zamislil in se zagledal v vrček piva, ki mu ga je bila prinesla. Naposled je
dvignil glavo.
—	Vae, kar pravi tovariš, utegne biti res; in morali se bomo odločiti za stavko, če nas bodo v to prisilili . . . Prav kar mi je pisal o tem Pluchart ter zelo natanko izrazil svoje mnenje. Tudi on je zoper stavko, ker trpi pri tem delavec prav tako, kakor delodajalec, ne da bi se stvar kakorkoli obrnila. Pač pa vidi v tem le sijajno priliko, da pridobimo naše ljudi za to, da se nam pridružijo . . . Sicer pa, nata pismo.
Pluchart,, žalosten zaradi nezaupanja, ki so ga kazali montaoujski rudarji do Internaciona-le, se je res nadejal, da bodo jeli pristopati v množicah, če bodo morali zbog kakega spora sprejeti borbo z rudniško družbo. Kljub vsemu prizadevanju ni mogel Štefan oddati niti ene same članske izkaznice; sicer pa se je z vsem svojim vplivom trudil za pomožno blagajno, ki so jo ljudje mnogo bolj podpirali. A ta blagajna je bila še zelo borna in bi utegnila biti res kmalu izčrpana, kakor je dejal Suvarin, in potem bi bili stavkujoči delavci prisiljeni zateči se k delavski zvezi, da bi jim bratje iz vseh dežel pomagali.
—	Koliko imate v blagajni? je vprašal Ras-seneur.
—	Komaj tri tisoč frankov, je odgovoril Štefan. In veste, da me je predvčerajšnjim poklicalo ravnateljstvo. O, kako so bili prijazni in večkrat so ponovili, da ne branijo u-stanoviti svojim delavcem podpornega sklada. Toda natanko sem razumel, da bi ga hoteli nadzorovati . . . Vsekako se smemo nadejati odondod borbe.
Krčmar je začel hoditi sem in tja ter je za-ničijivo požvižgaval. Tri tisoč frankov! Kaj pa boste počeli ž njimi. To ne bo niti šest dni za kruh, in če se kdo zanaša na tujce, na ljudi, ki prebivajo na Angleškem, tisti naj kar takoj leže in naredi križ čez se. Ne, stavka je norost !
Prvikrat sta si moža, ki sta se po navadi na koncu koncev strinjala v ¿kupni mržnji do kapitala, povedala nekaj ostrih besed. •
—	Nu, kaj pa praviš ti? je vprašal Štefan, obrnivši se k Suvarinu.
Ta mu je odgovoril prezirljivo kakor po navadi.
—	Stavke? Norosti!
Nato pa, ko je Štefan užaljeno molčal, je počasi nadaljeval:
—	Sicer pa, če vas veseli, vam ne branim: nekatere to upropašča, a druge ubija, nekaj bo tako ali tako spet razčiščenega ... Le č^ bi se vse tako vleklo, bi trajalo pač nekaj tisočletij, da bi bil svet prenovljen. Dajte vendar že, poženite nu v zrak to kaznilnico, ki V njej vsi skupaj poginjate!
Z drobno roko je pokazal na Voreux, čigar poslopja so se videla skozi odprta vrata. Toda prekinil ga je nepričakovan dogodek: Polonija, breja domača zajka, ki je bila po naključju zunaj, je skokoma pritekla nazaj, bežeča pred kamni rudarskih pobalinov; vsa prestrašena je povesila ušesa, pridvignila repček in se zatekla Suvarinu med noge, ga prosila in praskala, naj jo vzame v naročje. Ko si jo je posadil na kolena, jo je zavaroval z rokami in se predal nekakšni sanjavi dremavici kakor Vselej, kadar je božal to mehko in gorko dlako.
Skoraj v istem trenotku je vstopil Mahau. Ni hotel piti, četudi mu je vljudno prigovarjala gospa Rasseneurjeva, ki je ponujala svoje pivo, kakor bi ga dajala zastonj. Štefan je vstal in oba sta se napotila proti Montsouju.
(Dalj« prihodnjič.)
PRERIJSKO SODIŠČE
I >	' _
Najrinal Frank Muh man
(Nadaljevanj« in konec.^
Unenada je odrinil na «Ležaj vrata v pisarno. Sredi soba sta stala Rob in Maud v tesnem objemu. V eni roki, za Maudinim hrbtom, je držal Bob farmarje vo pi|K>.
•
Po takratnih običajih je prišel zločinec pred hišno sodišče, kjer je imel vsak moški kot svo-l>oden Američan svoj glas. Na ameriškem zapadu so imeli v tistih Gasili le v utrdbah redna sodišča, na preriji se je pa smel vsak državljan obrniti na razsodišče, če se mu je zgodila krivica.
Štirinajst cowla>yev je sedelo •koli velike mize. MacRracley
je vpil:
"Za to, da aem lopova is u-|
"Nič!"
Odpeljali so Boba v sosednjo čumnato. Roke so mu zvezali na hrbtu. Tudi farmar je odšel iz izbe in pustil može, da se sami posvetujejo. Stari nadzornik je puhal kakor tihomorska lokomotiva, ko je sačel:
"Dečki, mislim, da Boba ra-sumem. Mlad je še in v žilah nima vode. Kaj vemo, kaj je fant že vse doživel. Pa mu je tole toplo nedeljsko razpoloženje zdrknilo v smrslo srce in je, mlad kakor Je še, sagrabil. Prav tako bi bil lahko tudi mene objel ali pa katerega izmed vas; da je bila ravno šena, je njegova nesreča. Mislim, da bo dovolj kaznovan, 6e ga kratkomalo postavimo v tej ostri zimi pred vrata!"
"To bi mu bilo po godu! se je zarogal Jimmy Brown, ki mu je bil Bob le dolgo trn v peti. "Ha, ha. tabe, »tan ga bedaka
amiljenja k aebi vzel, mi gre in ]^f™'™?"0?*"' mi napade ženo! I boga Maud *	*
.ar Se Mlaj ni opomogla («t strahu. Na vrv lopova! Vrv zahtevam zanj in aam ga bom oheall."
Jack Claiton, stari nadzornik. Je predsedoval prerijskemu sodišču. Vea rde» je bil v glavo In konci njegovih «ivih brkov ao
hI naša gospa imela takele kocine pod noaom kakor ti! Da, Proč mora t Toda brez konja in brez orodja Kant naj vidi, kako je, če mora človek z lastnimi negami predirjati nekaj milj!"
"Ali al znorel, Jimmy? Naj-
nervoano trepetali. Skoda se mu bližnji ljudje atanuje
je sdelo Boba. šalt
"Bob Crompton, kaj rečeš na gospodarjevo <A>t«it*>?M
utrdbi
Zdaj ga je vpra-jPool, to je dva tedna huda, če »• -	, nlČ ne aneii. Raj ga IhhIo že
prvo noč volkovi požrli," je za-robantil stari In pogledal Jim-
myja Browna z očmi, ki bi bile stopile led na severnem tečaju.
"Našel sem, dečki!" je tedaj za vpil Charley Smith, najobjest-nejši med njimi. "Božjo sodbo napravimo. Bil sem nekoč pri črnokožcih in sem takrat videl takšno reč. Nekega Indijanca je olniolžil njegov poglavar, da mu je ukradel naboje. Obtoženec je prisegal svojo nedolžnost pri vseh savanskih bogovih, poglavar se je pa zaklinjal na vse svoje pradede In še na nekaj rodov več. Kdo je imel prav? Starešine niso hoteli nikomur krivice delati, posebno poglavarju ne, in so sklenili, da naj odloči božja sodba. Zaprli so oba čez noč v šotor, totitelj je dobil v roke velik revolver, obtožencu so pa levo roko zavezali na hrbtu in mu niso dali nobenega orožja. Zdaj naj bi bog odločil. Kdor drugo jutro ne bi prišel iz šotora, je v krivem, in bi se mu prav zgodilo. Dobri stari Manitu je videl, da je tako prav, in drugo jutro je prikorakal poglavar s krvavim skalpom iz šotora, toženec pa zdaj že nekaj let krade naboje na večnih loviščih."
"Da, božja sodba!" ao za grmel I cowboy l.K -
Bob je aedel zvezan v zatohli čumnati in čakal.
•Bobby iz-
plavalo od malega zamreženega lokna.
"Maud! Uboga mala Maud!" šepnil Bob prav tako tiho. Nato je hlastno vprašal: "Ali ti e kaj žalega storil?"
Ne ne! Prosim te Bobby, bodi miren in tiho, da me ne izdaš. Prišla sem, da te potolažim, in naj se ti karkoli zgodi, vedno imej pred očmi, da te ljubim!"
Vedela je že, kaj ga čaka.
Ob desetih zvečer. Dvorišča [Carolinske farme leže kakor črne kocke v temni texaški noči. z velikega gospodarskega poslopja stopa Četa mož s plapo-ajpcimi svečami v izpraznjeno podstrešje. Ko je nadzornik pred pol ure sporočil Bobu sklep lišnega sodišča, se je Bob za-grohotal, da je staremu cow->oyu ledeno zagomazelo po hrbtu. Zdaj je odvedel Boba v kot podstrešja. Levo roko je imel obsojenec zavezano na hrbtu, druga roka in noge so bile proste. V nasprotnem kotu se je postavil farmar. V njegovi desnici se je medlo lesketal nož. Možje s svečami so odšli, zapeh-nili vrata s težkim zapahom in oba nasprotnika sta ostala aama neprodirni temi. Bob je takoj zapustil mesto in sedel na sredo podstrešja. S prosto roko si je neslišno sezul-težke čevlje, potem se je pa splazil k zidu in prisluškoval. Komaj slišen, plazeč se dum se mu je približeval. Nasprotnik je stal komaj še dva koraka od njega in takisto prisluškoval. Bob je oprezno otipal z roko suknjič svojega tekmeca in presodil njegovo postojanko. Nato je z vso silo udaril farmarja pestjo v obraz, da je telebnil po tleh. V prihodnjem trenutku je Bob klečal na njem in njegova desnica se je krčevito zasekala v premagančev vrat.
Ob šestih zjutraj so imeli podstrešnico odpreti. Nadzornik je pogledal na svojo veliko ni kljasto uro, potem je pa pogra bil težki leseni zapah. Za njim je stala vsa bleda in trepečoča gospa Maud.
Zapah je odletel in vrata so se odprla. Zaspano in trudno je slonel Bob ob zidu, na drug strani je pa ležalo zleknjeno dolgo truplo.
"Ti. . . !" Z grozo se je utrgalo iz Maudinih ust, potem se je vrgla k truplu na tleh. "Morilec! Strahopetni morilec! — Mac ... Moj ubogi Mac!" Vrgla se je čez truplo in ga jela poljubljati.
Bob je stal kakor kamenin slop. Le počasi se je vračalo življenje v njegove ude. Kreni je skozi vrsto cowboyev, šel hlev in vrgel konju sedlo na hrbet. Ko je jezdil okoli voga la gospodarskega poslopja, ga je srečal objestni Charley Smith. Sel je bil po vodo za svojo gospodarico in se ni malo začudil, ko je zagledal Boba na konju.
Bob je nategnil vajeti: "Charley, če se ti kdaj pri plazi kača na pot, jo pohodi Drugače se ti utegne zgoditi, da ti zastrupi vse življenje!"
Mlasknil je konju z jezikom in oddirjal v vstajajoči zimski dan.
KAJENJE
Trditve, da je kajenje škodi j i va navada, ki polagoma uničuje organizem, sta se lotila v zad njem času z vsem znanstvenim aparatom angleška zdravnika dr. Ilaggard in dr. Greenberg.
Ugotovila sta, da ima nikotin to lastnost, da spodbode tako zvane stranske obisti, ki imajo velik pomen za urejevanje slad korja v telesu, k povečanemu delovanju. Kakor znano, je pri merna predelava potrebna na šemu zdravju. Osebe, ki imajo motnje v tem pogledu, so zelo zdražljive in neodporne. Kakor sta dognala oba učenjaka s celo vrsto eksperimentov, učinkuje kajenje pomirjevalno na živce, kar je v zvezi z njegovim učinkom na stranske obisti oziroma na sladkorno presnovo. V tem pogledu je tedaj zdravju celo korist no. Seveda pa velja to samo za zmerno kajenj*.
—FediTMtad 1'ictur«.
Francoski vojni veteran, ki se danes bori proti Fran uniformi, katero je nekoč sam nosil, zaradi znižane p« Va tisoče francoskih pohabljencev iz svetovne vojne s pojavi od časa do časa na ulicah v demonstracijah proti im znižuje mizerno podporo.
Vitamin G
Njegov pomen za matere in otroke
Vitamin C, o katerem so prvotno mislili, da deluje samo proti skorbuUi, je po zadnjih raziskovanjih odločilnega pomena tudi za množitev. Najdemo ga v mnogih rastlinah, a ne v počivajočem semenu, dočim se v trenutku klitja razvije v velikih množinah. Posebno mnogo tega vitamina je v zelenjavi, v svežem krompirju, citronah, o-ranžah, paradižnikih, malinah, jagodah, jabolkih, hruškah. Med živalskimi produkti ga najdemo posebno v mleku, manj pa v mišicah, jetrih in obistih. Pri človeku ga je največ v tako zva-nem kolostru, prvem ženskem mleku, v skorji stranskih obisti in v rumenem telesu jajčnika. Kemično je tako imenovana heksuronska kislina. V zadnjem času so ga odkrili v velikih množinah v papriki.
Kar se tiče njegove uloge na spolno življenje, poroča o tem obširno E. Vogt v neki medicinski reviji.
Kakor drugi vitamini, preha ja tudi ta vitamin od matere preko materine pogače v plod. Zato so vitamini v materini hra ni za plod, a tudi za prvi čas o-trokovega življenja odločilnega pomena. Poskusi z morskimi pra šički, ki so pa za ta vitamin še posebno občutljivi, so pokazali, da 60 odstotkov samic ni moglo zanositi, če niso dobivale vitamina C v svoji hrani. Mnoge med tistimi, ki so se oplodile, so dobivale skorbut, a druge so abor-tirale. Materino telo obdaja vedno le del vitamina plodu, drugi del si hrani kot rezervo. Ce od-
da premalo, plod umre. rojstvu potrebujejo pl< vitaminske rezerve, da i jo normalno razvijati.
Človek ni tako občuti dar pa nedostajanje vit tudi njemu povzroča c« bolezni. Sem bi spadali t sikateri primeri norod in umiranja plodil. Ce materino mleko premi vitamina, povzroča to jencu razne kvare in bc
HIJMOK
Hčerka nekega mojq ca je rada lizala sladko« ti jo je svarila, da to zobem, toda hčerka se zmenila. Naposled ji J pokazala zelo dolnjega na cesti in ji rekla:
"Vidiš, tale gospod zmeraj sladkorčke lizi dobil tako debel trebili ti ne boš nehala, boš pn In grožnja je pomaira ka se je odvadila sladki Kmalu nato je prišla teta, ki je v kratkem vala otroka. Hčerka jo kovnjaško premerila od nog in rekla mamici: "Poglej, teta je tudi
Dokaz
Zelo korekten gospa služkinjo: "Ali bi l«Mfl z gospo?"
"Trenutek potrpi&J pogledat," odgovori j Kmalu se vrne rekoč: , te govoriti z njo, ker H
čena."
"Zares?" se začudi
"Saj mi je rekla, naj P
tej uri."
"Ce ne verjamete, gledat skozi luknjic» * niči."
TISKARNA S.N.P
SPREJKMA VSA
Ali Me i« aaratili Prosrelo ali Ml«. SInaki llat ■«ojem« pri|atrl)u ali m». rwlmk« t dom»« in«? T« )e «d«al dar ira)ae % rediMMt i. ki ca ta aial denar
Kakor komaj slišen dih je pri-	* dw»e»«*s.
tiskarsko obrt spadajoča j
Tiska vabila za veselice in knjige, koledarje, letake itd. n slovaškem, češkem, nemškem, angl
»bode, visits**
lovenskem. M
k» m Je*iku
NA
vodstvo tiskarne apkmha
s.n.p.j. da tiskovini; mk<* v svoji TISKAKM
a
V »a pojasnila daje v« Cene imerne, unij'k«
Pilite po inf«
S.N.P.J. PRINIÜ
2*57-59 SO. LAWN DA Uj Telefon Rock*HI 1
CHICAGO. Il k
tam ta dobe na telj* tuai ***