93. številka.
Ljnbljana, v torek 24. aprila 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od S tir is topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga it. 12.
„Slovenski Narod** telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna** telefon št. 85.
Deželni zbor kranjski.
IX. seja dne 24. aprila 1900.
Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n. Došle peticije in predloge se odka-žejo pristojnim odsekom.
Deželni predsednik baron Hein je po jasnil stališče osrednje vlade glede nameravanega zakona v varstvo starin. Vlada hoče to zadevo za vse kronovine rešiti potom državnega zakona in predloži dotični načrt še tekom leta drž. zboru.
Dež. glavar je naznanil, da je vlada predložila načrt zakona o ustanovitvi dež. kulturnega sveta. Glavar je dal ta načrt v tisk in ga predloži v prihodnji seji.
Posl. Luckmann je poročal o raznih zadevah glede dež. bolnice, zlasti o izvršitvi bolnico zadevajočih, lani storjenih sklepov dež. zbora. Poročilo se je odobrilo.
Posl. Lenarčič je nadaljeval s poročanjem o „deželni kulturi".
Pri marg. št. 8, ki govori o uravnavi Krke, se je vnela kratka debata, v katero so posegli posl. pl. Lengh, ki je zahteval neka pojasnila, katera mu je dal referent dež. odbora in posl. Pfeifer.
Na vprašanje poročevalca je referent dež. odbora pojasnil, da se predlog glede ustanovitve konjske bolnice še ni predložil, ker dotična akcija še ni dognana.
Poročilo dež. odbora se je vzelo odo-bruje* na znanje, isto tako poročilo poslanca Ažmana o uvodu k letnemu poročilu in o istega § 1.
Pri tem poročilu je posl. Lenarčič vprašal, iz katerih razlogov ni bil sankcioniran realčni zakon, na kar je dež. glavar naznanil, da se razlogi niso naznanili dež. odboru.
Na to je posl. Lenarčič; pojasnjuje" krivico in škodo, ki se godi prebivalstvu s tem, da je realka samo nemška, nasvetoval resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da s prihodnjim šolskim letom uvede na realki, in sicer najprej v prvem razredu, slovenske paralelke.
Ta resolucija je bila sprejeta.
Nadalje je vprašal posl. Lenarčič, zakaj zakon o zložbi zemljišč ni zadobil sankcije. Dež. predsednik baron Hein je rekel, da se je vrnil zakon le, ker se nahajajo v njem neke tiskovne pomote.
Tudi § 2. letnega poročila, ki govori o davkih, se je odobril. Vsled ujm se je odpisalo nad 15.000 gld. davka, največ v krškem okraju.
Posl. Lnckmann je pri tej točki spregovoril o postopanju z davkoplačevalci. Bilinski je svoj čas rekel, da je treba strogosti, da se dvigne davčna morala, obljubil pa tudi, da bodo davčna oblastva postopala lojalno. Pri teh oblastvih so velike napake. Gotovo je, da imajo veliko posla in naravno je, da tolmačijo zakone vedno za korist države in na škodo davkoplačevalcev. Namen posvečuje sredstva je geslo. Davkoplačevalec, ki se pritoži, mora biti vesel, če dobi čez 10 mesecev tiskano rešitev, da se njegovi prošnji ne ugodi. Če je pa še kaj vrst utemeljevanja spisati, mora cela leta čakati. Mej tem pa mora točno tisti davek plačevati, ki ga smatra dotična stranka krivičnim. Pri personalnih davkih je ravno tako. Pri hišah ali posestvih so dohodki povprek precej jednaki, pri osebni dohodarini pa ne. časih ima podjetnik celo izgubo, a plačati mora kakor v predidočem dobrem letu. Delodajalci so postali nekaki davčni uradniki Iztirjavati morajo davke, kar je kaj neugodno, ker ljudje ne plačujejo radi, posebno dokler davek še ni naložen. Pri podjetjih se tudi zgode premembe. če se v mesecu novembru fatira, a se potem zgodi kaka prememba, mora podjetnik državi plačati ves davek, in to se šele pozneje poravna. Vsaj tako naj se odmerja davek, da delodajalec tedaj za odmerjeno svoto izve, kadar jo treba delojemalcem odtegovati. Govornik je prosil, naj se temu neredu naredi konec ter stavil resolucijo: Vlada se pozivlje, da se plačilni nalogi tistim, ki so fasijo pravočasno podali dopošlje vsaj do tedaj, ko se začne plačevanje osebne dobo-darine in obrtarine.
Posl. Ažman je pritrjal tem izvajanjem in navedel nekaj značilnih slučajev.
Posl. Božič je pojasnil, kako se je cenila škoda, ki jo je na Vipavskem naredila toča. Komisija je konstatirala velikansko škodo, potem pa se je reklo, da se davki le ne bodo odpisali, ker se je storilo nekaj za vinograde, prav kakor da Vipavec samo od vinogradov živi. Odpis se res ni dosegel in tiste točke, ki so v poročilu navedene, se nanašajo le na odpis od vinogradov. Vsled toče so občine pro sile, da bi se dalo nekoliko podpore. To se je pričakovalo, a čudno je, da na Notranjsko ne pride ne državna ne deželna podpora. Glavar v Postojni se je izrekel, da bi moral lagati, če bi dejal, da vlada na Vipavskem beda. Ta izjava je bila silno nepremišljena. Glavar pozna okraj premalo, da bi sodil. Poglejte zemljiško knjigo! Vprašajte pri posojilnicah in trgovcih, kako je ljudstvo zadolženo. Glavarjem je prav, da ni prišlo nikake podpore in tudi ni nade, da bi prišla. Govornik je prosil, naj dež. predsednik pouči okr. glavarja, da naj kmetijstvu nekoliko več pozornosti posveti, in naj ne pošilja neresničnih poročil na višja mesta, s katerimi se škoduje prebivalstvu.
Posl. grof. Barbo je grajal veksato rično postopanje davčnih oblastev. Pojasnil je, da se dajo neresnične fasije in priznal, da naj se s takimi strankami postopa z vso strogostjo. Zlasti pristaši tistega stanu, ki bi moral v prvi vrsti skrbeti za po-vzdigo javne morale, dajejo največkrat neresnične fasije. Z drugimi strankami pa naj se postopa benevolentno. Tako se bo davčna morala najbolje povzdignila.
Posl. Po v še je govoril o tem, kako krivično so se ocenjevala kmetska stanovanja in kako nezaslišano so se ocenjevali dohodki vinogradov.
Dež. predsednik baron Hein je obširno odgovarjal na vse pritožbe, opravičeval finančno upravo in obljubil, da se bo ti nančna uprava »ozirala na te pritožbe, kolikor bo mogoče.
Posl. Kalan je obžaloval, da je grof
Barbo izmed vseh stanov izvzel ravno duhovski stan in ga predstavil kot tistega, ki podaja neresnične izpovedi.
Na predlog posl. dr. Tavčarja je bil sprejet konec debate. Na vrsto sta prišla še prej oglašena govornika, posl. Pfeifer, ki je izjavil svojo radost, da se je vsa zbornica dvignila proti davčni upravi in pa posl. grof Barbo. Slednji je dejal, da nikaka napaka ni, priznati resnico, da davčna morala ponekod še ni visoka. Zavrnil je Kalana, češ, da ni imenoval nika-cega stanu, in da Kalan ve, da ne sme navajati posameznosti. Sicer pa vzdržuje vse to, kar je rekel.
Zbornica je odobrila poročilo, prejela Luckmannovo resolucijo in neko Pfeiferjevo. (Konec prih.)
V IJuhlJttfii, 24. aprila.
Koerberjev jezikovni načrt.
Posl. dr. Herold je imel v Časlavu volilni shod, na katerem je naglašal, da je vrgel grofa Thuna grof Goluchowski, ki stoji pod vplivom nemškega poslanika Eulenburga. Kar se tiče Koerberja, treba priznati, da je imel dobro voljo doseči neko spravo med Nemci in Čehi, toda glede njegovih načrtov o češkem notranjem uradnem jeziku ni pričakovati ničesar. Ker je izprevidel, da so se jezikovne konference izjalovile, predloži parlamentu svoj jezikovni načrt, ki pa obsega take določbe, da je nesprejemljiv. Zategadelj se je položaj poostril, in Mladočehi bodo morali začeti sedaj najostrejšo opozicijo, oziroma o b s t r u k c i j o. Po dr. Heroldu je govoril posl. dr. Pacak, ki je dejal, da čakajo češki narod težki časi. Gospodarska vprašanja bode treba zanemariti ter se zavzeti z vsemi močmi za najsvetejše pravice naroda, treba bode preprečiti sprejem investicijskih predlog, če tudi nastane vsled tega nevarnost, da odrinejo naj-zvestejše tovariše mladočeškega kluba, Jugoslovane. Shod je izrekel mlado-češkemu klubu svoje zaupanje. „Narodni Listy" poročajo, da obsega Koerberjev je-
LISTEK.
V nebesa.
Poljski spisal Kazimir Tetmajer.
V gore je stopala Hanka in veter je pihal tako zelo, da je pretil vreči jo doli v dolino. Bilo je tako mrzlo, da jej je pretresalo vse kosti, dasi je imela nad jedno jopo še drugo in vrhu tega še gorak robec. Na nebu so se kupičili snežni oblaki ter se valili naprej; in solnce je prodiralo skozi nje kakor skozi svinčen oklep, brez svita, brez življenja. Povsod naokrog je vladala strašna samota, samo bučanje vetra se je podilo po gorah, tako da je človeku stiskalo srce; bilo je, kakor da tuli vsa Tatra.
In Hanka je stopala naprej.
Da bi jo bil kdo srečal, gotovo bi jo bil vprašal: „Čemu hodiš tja, dekle, v gore, v to pustinjo in v bučanje vetra? Tam ne biva živa duša več, le bledi strah ti bode renčal nasproti, smrt se ti bode režala in brezzavest te vrže ob tla, da te bode takoj konec. Kdo pa hodi koncem jeseni v gore ? Vrni se, ali pa se ne vrneš nikdar več. Nič več ne boš videla zelene livade in svitlega, ovsenega polja, le pojdi naprej! Vsled mrzle sape odrevene tvoji udje, metež
te zamete, orli in jastrebi raztrgajo tvoje mlado telo na kose ter ga nabodejo na skalne osti. Čemu hodiš tja, dekle?"
Tako bi jo vprašal gotovo vsakdo, kdor bi jo bil srečal, toda nihče je ni mogel več srečati. Lovci divjih koz so že davno obesili svoje puške na stene, kajti divje koze niso bile več vredne strela; v gorah ni blodila nobena človeška noga več.
Toda Hanka, dasi je bilo povsod na okrog tako pusto, je bila zadovoljna, da je ni mogel nihče vprašati, kam hodi.
Kaj naj bi bila tudi odgovorila ? Skrila se je v gore svoji nesreči svoji sramoti... Kam ? . . . Čemu ? . . . Tega sama ni vedela, saj tudi ni mislila na to. Šla je vedno naprej, samo, da je šla, da je bila kolikor mogoče daleč od ljudi . . .
Težka ura se je bližala, in več ni bilo možno, skrivati se ... Ni bila sicer jedina, kateri se je to pripetilo, toda nobene ne bi bilo moglo tako težko udariti ko njo. Oče in mati sta umrla, ne da bi ji kaj ostavila, kajti kar sta imela, sta vse zapila; bogati sorodniki niso hoteli ničesar slišati o beračiti, kakoršna je bila Hanka. Vojtek Kro-njec, ki jej je obljubil, da jo vzame, je pa le rekel: „Bog ostani s teboj!" ter šel v Ameriko... In Hanka je ostala sama in zapuščena pri nekem zidu, kateri jo je zaničeval, in kateri bi jo sedaj gotovo spodil. In potem? Kam naj bi bila Sla? Kaj za-
čela ? Lakote bi lehko, umrla predno zopet okreva; in kdo bi tudi jemal mater z otrokom v službo ? Ko bi ljudje imeli vsaj kaj srca, toda ko se je Soški Kozijarski dogodilo isto, ji ni nihče ničesar dejal, ker je bogata, na njo pa je vsakdo kazal s prstom, ko so jedva opazili, kaj se snuje.
In vendar je bila prav tako človek, stvar božja, kakor vsakdo drugi.
Globok brezup se je je polastil. Že poprej jej je bilo tako hudo ; mislila je včasih, da ne more več vzdržati; in kako bi bilo šele sedaj ? Skočiti z mostu doli, ali kaj ? Šla je na most, toda kadarkoli je pogledala v motno, zelenkasto mirno valovje, jej je bilo, kakor da jo je nevidna pest sunila nazaj, in bežala je, kakor, da jo je kdo šiloma zagrabil za lase ter jo hotel vreči v vodo.
Skušala je skočiti v vodnjak, toda v tem temnem žrelu je bilo še groznejše.
Tako se je morala pokoriti sedaj za presrečno ljubezen, ker se je udala brez pomisleka, pokoriti za brezmejno sladkost, katero je srkala v vase kakor opojno medico. Za njo ni bilo prostorčka na svetn, niti tolažbe.
Hanka se je bala hude ure, Žida, vseh ljudij, duhovnika, kateri imenuje raz lečo vse »zavržene", jih zmerja kakor gobove, ter prepoveduje občevati ž njimi; bala se
je svoje nesreče in usode, katera jo je čakala — morala se je skriti kam
Neke nedelje opoldne je sedla Hanka na klado za gostilno ter začela jokati. Jokala je tako bridko, da so jej s solzami iztekle skoro tudi oči; potem si je ogrnila ruto ter šla. Šla je kar naprej, v gore, šla je, ne da bi sama vedela kam, samo da je šla.
Poznala je pot do Goseničjih ribnja-kov, kajti.tam je nekdaj pasla krave. Tja je torej krenila. Na pobočju je ležal sneg do gležnjev visoko, toda Hanka je šla vedno dalje. Tam zadaj so se pokazale temne pastirske koče. Oj ti sveto nebo, kako lepo je bilo včasih tu! Kako veselo je bilo včasih, kako srčno so se tu smejali! Tudi Vojtek je pasel tu svojo živino, in v nesrečo Hanki sta se zaljubila drug v dru-zega. Tu sta pasli tudi Vronka Vavrceks in Marijca z Vode. Včasih so šle s kravami daleč vun, legle so v travo ter z obrazom proti solncu obrnjene, so pele, da je daleč na okrog odmevalo. In solnce je sevalo preko zelenja takosvitlo, da je bilo veselje gledati. Kamor se je človek obrnil, povsod so bile črne in rjave krave, in od vseh strani so doneli glasi njih zvončkov, in tam gori so se svetile Vojtekove bele ovčice in zvončki so zveneli, mej tem ko je Vojtek piskal na piščal ali pel in ona mu je odgovarjala. (Dajje prih.)
/
zikovni zakon določbe, ki se tičejo samo Češke in Moravske. Predloga za Češko temelji na principu, da se razdeli dežela na tri dele, namreč v češki, nemški in mešani del. V nemškem delu more dati Čeh češko vlogo samo takrat, ako ni zmožen -nemščine in ako ne more dobiti pravnega zastopnika Sicer mora dati nemško vlogo. Isto velja za češki del Re šujejo pa se češke vloge v nemškem dela v nemškem jeziku in samo vsled posebne prošnje more dobiti stranka tndi češko rešitev. V civilno pravdnih slučajih se je posluževati tolmačev, katere imenuje vlada extra statum. Notranji češki uradni jezik se dovoli pri sodiščih in oblastvih prve instance v Čisto čeških okrajih. Vsa po ročila na središča, statistični izkazi, dopisovanja z vojaškimi oblastmi in z orožništvom pa morajo biti nemška, a tudi pri upravljanju in pri manipulaciji pri poštnih in brzojavnih uradih ter erarnih industrijskih zavodih treba rabiti nemščino. Moravsko smatra Eoerberjev jezikovni zakon za mešano deželo. S tem zakonom se odpravlja veljava vseh prejšnjih jezikovnih naredeb. S tem je binkoštni nemški program ofici-ozno potrjen, da, Koerberjev jezikovni načrt je v eni točki celo slabši. Določa namreč, da v čistih nemških okrajih drž. uradi in oblastva niso obvezana sprejemati čeških vlog. „Narodni Listy" smatrajo to določbo za nečuveno žaljenje češkega naroda ter pravijo, da bo treba dati tudi nečuven odgovor.
Ubogi knez Ferdinand! ,A u g s b. Postztg." poroča, da je bil knez Ferdinand bolgarski že tako trdno uverjen, da postane kralj, da se je v Lip-siji že naročil krono in žezlo. Nakrat pa se je nekaj zgodilo in naročilo se je odpovedalo. Ferdinand, ki se ženi in se namerava poročiti z veliko kneginjo, Heleno, hčerjo ruskega velikega kneza Vladimirja, bi bil moral prestopiti v rusko pravnoslavno vero. Sedaj se pa poroča, da se to ne zgodi, nego da hoče počakati na smrt svoje matere Klementine. „T a g 1. Rundschau" poroča iz Monakovega, da je rodbina regenta Luitpolda, ki je pobožen katolik, sila nevoljna na Ferdinanda. Hudo mu zamerijo, da hoče zatajiti sedaj svojo vero, ko je žrtvoval že vero svojega sina Borisa. Baje je dobil iz Monakovega prav odločen miglaj, naj ne hodi v Monakovo, kjer bo v kratkem poroka princesinje Matilde s princem Ludovikom Koburškim. Tudi knezova mati, princesinja Klementina baje ne sme v Monakovo. Ubogi Ferdinand!
Vojna v Južni Afriki. Operacije angleških čet za osvoboditev Wepenerja so se začele. S treh strani baje prodirajo Angleži proti temu obleganemu mestu, in sicer prihaja general Rundle z dvema divizijama od zahoda, general Bra-bant s 7000 možmi od juga in baje operira tudi od severa iz Bloemfonteina prihajajoč oddelek. Končno pa preže na vshodu tudi Bazuti, da vdero preko meje in pomagajo Angležem zajeti Bure. Zadnje dni so se vršili boji okoli Dewetsdorpa in Wepenerja skoraj neprestano, toda brez uspeha. Večidel so grmeli samo topovi iz daljave. Kako počasi morejo prodirati Angleži, dokazujeta diviziji generala Rundla, ki se je začel premikati v ponedeljek iz Dewetsdorpa ter je dospel v petek šele 20 milj daleč, t. j. do Oorlogspoorta. kjer je zadel na Bure. Hudi deževni nalivi ustavljajo Angleže. Pri Oor-logspoortu je trajal boj od petka do sobote večer. Rundle ni mogel niti koraka dalje. Sedaj menda čaka, da zgrabi Brabant Bure od juga, da bodeta potem skupno pritiskala nanje. Buri so 23. t. m. skušali obiti desno krilo generala Rundla, a angleški topovi so jih prisilili, da so se zopet umaknili. Oddelek generala Brabanta je prišel v soboto pri Bushmanskopu v dotiko z Buri. Buri imajo močne pozicije na hribih, Angleži pa stoje v planjavi jako neugodno. Garnizija v Wepenerju pa se med tem brani jako vstrajno. Buri so bombardirali mesto v soboto in nedeljo; baje so dobili zopet štiri nove tope. Angleški vojaki v Wepenerju trpe mnogo, kajti opravljati morajo službo noč in dan. Buri, katere poveljujeta Dewet in Crowther, štejejo baje tri divizije ali 8000 mož in 15 topov. Dve drugi diviziji pa sta šle nasproti Rundlu in Brabantu. Bržčas se bode vnela že v kratkem zaradi Wepenerja huda bitka, ki bo važna za nadaljni razvoj. Nezmožni general Warren je že zapustil svojo divizijo pri Ladvsmithu ter je sedaj v
D urbanu. Baje bode nastavljen kot visok civilen uradnik v republiki Oranje. Vest, da je bil general Dewet pri Wepenerju ubit, ni potrjena.
Dopisi.
Iz Lukovice, na beli četrtek. (Občinska volitev v Drtiji pri Moravčah.)   V Drtiji vodi županske posle že dolgo vrsto let g. Janez Hušnikar, kateri je zadnja leta tudi načelnik cestnega odbora brdskega. Cela županija je ž njim, in to v vseh obzirih zadovoljna Le nekaterim pobožnim dušam ni po volji ta obče spoštovani župan, in sicer jedino radi tega ne, ker je o njem znano, da je odličen naprednjak, in da mu tudi tedaj ne zleze srce v hlače, kedar častiti gospodje zahtevajo to in ono reč, ki se nikakor ne strinja z občinskim blagrom, in kateri se je vsled tega treba krepko upreti. Ti podrepniki so hoteli skazo delati pri zadnji občinski vo litvi v Drtiji, ki se je vršila nekaj dni pred Velikonočjo. Hoteli so strmoglaviti g. Huš-nikarja. Pa spodletelo jim je imenitno. In prav nič ni pomagalo tem nesrečnikom, dasi jim je segel pod pazduho neizogibni vrhpoljski beneticiat in sam osebno počastil Drtijo na dan volitve. Da, čujte, kaj se je celo pripetilo imenovanemu gospodu. Volilni komisar mu je povedal, da on na Drtiji sploh nima volilne pravice. G. beneticiat se je opravičeval, da on zastopa vrh-poljsko cerkev, ki ima dve parceli v drtijski soseski. A komisar ga je na to poučil, da dotični parceli nikakor njega ne pooblastu-jeti, da bi smel voliti v Drtiji. Po tej izjavi so začela gospodu kar tla pod nogami goreti in popihal jo je z dolgim nosom. Kakor zapuščene  ovčice   so  ostali   na volišči drtijski klerikalci, bili so čisto osamljeni, vjeli so le sem in tje kak glas ; z ogromno večino pa so bili voljeni napredni možje, tisti možje, ki bodo zopet izbrali za svojega župana tega preklicanega Hušnikarja, kaj ne, oče Vidrgar! — Ako bi bili mi sedaj zlobni, bi še nadalje pripovedovali, kako je prav tisti čas iskalo doma obhajilo vrh-poljskega beneficiata, ko se je on tako nesrečno boril za krščansko vero v Drtiji. Bogsigavedi, ali je bil to slučaj, ali je bila Božja volja tako, da je prav tisti čas za-hrepenelo po zadnji popotnici nesrečno, bolno zemeljsko bitje, prav tisti čas, pravim, ko je hodil blagoslovljeni mož po drugih, a ne stanovskih potih.   Toda mi nečemo   tega  nadalje   premišljevati, ker nismo tako zlobni.   Mislimo, da bo drug pot imela županska ali kaka druga volitev v Drtiji mir pred vrhpoljskim g. beneficia-tom, saj je že dvakrat tako nesrečno pogorel ondi; prvič, ko je hotel z litrom rude-čega vinca ob deželnozborski volitvi pridobiti drtijske može na stran dekana Kaj-diža, katerega pa oni kratkomalo niso marali za poslanca. A opravil ni tedaj nič, in tudi sedaj je prišel zastonj na Drtijo, da bi pomagal vreči spoštovanega g. Hušnikarja.   Torej vedno zastonj!   Kako škoda toliko brezuspešnih blagoslovljenih stopinj, ki so sicer tako drage, in katere mora kmet plačevati z zadnjimi krajcarji krvavih svojih žuljev. Mislim, da se gospodu bene-ficiatu, ako pomisli na svojo smolo v Drtiji, prav tako milo in inako stori, kakor se je milo in inako storilo tistemu blagoslovljenemu gospodu, ki je moral razoglav iti notri iz Krašnje pa do Moravča, razoglav zato. ker je v svoji preveliki žegnani volji izgubil kapo. Kaj hočemo!       L. I. št. 2.
Pekovske tožbe.
Povsod opazimo stremljenje po izboljšanji položaja. Vsi stanovi zahtevajo izboljšanje svojih dohodkov, večjo svobodo in varnost pri izvrševanji svojih poslov. Privoščimo slugam, uradnikom, učiteljem, častnikom, sploh vsem državnim ali zasebnim uslužbencem uspehe, ki so jih dosegli, vendar pak motri s skrbjo mali obrtnik rastoče davščine in druge izdatke, primerja jih z vedno se manjšujočimi dohodki ter pričakuje s strahom trenotka, da i njega tužne gospodarske razmere, premoč kapitalizma in bohotno vzrasle konkurence priženo na kant. Tu in tam pojavljajo se klici svojo prihodnost poznavajočih obrtniških krogov, a klici so to, glasi umirajočih. Kdo se tudi briga v današnjem velikanskem splošnem boju po mamonu za male obrtniške sloje!
Odločujoči krogi, večinoma obstoječi
iz s kuponi delujočih mož, prezirajo hladnokrvno take klice za pomoč.
V zadnjem času bilo je sicer opaziti, da ima osrednja vlada vsaj nekoliko volje i malemu obrtniku nuditi priliko, z veliko obrtjo konkurirati. Razpisi za dobave državnih potrebščin in olajšave glede pogojev, vadij itd. pričajo to, a izvestno ne bo vse to rešilo malega obrtništva pogina Vendar pak se dotični obrtniki vsaj lahko tešijo z mislijo, da jih osrednja vlada vpošteva kot davkoplačevalce ter jim hoče pomoči, s katero zavestjo se pa ne morejo vsi obrtniki tolažiti, saj se je nekaterim sam erar kot mogočen konkurent protistavil, katero dej stvo vredno je pribitja v javnosti, morda se kdo zavzame na merodajnem mestu za to zadevo.
Nekaj let že obstoji deželnosodna jet-nišnična pekarna v Celovcu, ki preskrbljuje s kruhom istosodno jetnišnico, potem tako okrožne sodnije v Celju, in nekako od potresa tudi deželnosodno jetnišnico v Ljubljani. Kako velik konkurent je sploh ta pekarna v obče, ni mi namen tu razpravljati, a koliko oškoduje državna pekarna ljubljanske mojstre, naj osvetlijo sledeči podatki: Celovška pekarna deluje z jednim civilnim pekom in s kaznenci, za katerih po-luletno delo v II. tečaju 1899. 1. izvrgla je uprava celih 49 g o ld.! Plačuje se jim po 5 kr. na dan, preračuni se torej lahko, koliko ljudij izdeluje ogromno množino kruha. Ti kaznenci seveda niso izučeni peki, ker le takim gre nagrada, torej koliko pekovskim pomočnikom je sneden kruh po tej državni pekarni! Lahko ta konkurira, recimo z ljubljanskimi pekovskimi mojstri. Njo ne stanejo delavci skoro nič: živež, obleko, stanovanje plačevati morajo kaznenci ali sami ali občine pri davkih, tistih par soldov je pa kot zasmeh plačila prisiljenega dela. In vendar pripravljeni so ljubljanski mojstri dajati kruh jetnišnici proti isti ceni, iste kakovosti in kolikosti, kakor ga daje sedaj celovška državna pekarna, samo da se otresejo tega nepotrebnega državnega konkurenta. Davek plačujejo pekovski mojstri, davčni vijak je vedno hujši, z davki vzdržujejo se jetnišnice, in ista državna pekarna; a s prispevki davkoplačevalcev delujoča velika obrt mori s konkurenco iste, ki jo vzdržujejo. — Kakšen nezmisel! Če se že druge obrti pritožujejo radi konkurence nekaj goldinarjev, kaj šele peki, ko jim gre na tisoče! Evo dokaza! Potrebščina deželno-sodne jetnišnice v Ljubljani znašala je v II. tečaju 1899. leta 6 6.933 porcij kruha a 560 gramov ter so stale loco Ljubljana 3747 gld. 88 kr. Dokazano je, da je število zapornikov v I. tečaju leta vedno višje nego v II. tečaju, zatorej se sigurno povprečno za jedno leto dobi iz Celovške pekarne 150.000 porcij kruha, ki stanejo po nastavljeni ceni za 1 porcijo & 560 gr. loco Ljubljana 559945 kr. v približni svoti 8400 gld.
To je pač ogromna svota za ljubljanske razmere, ki potuje sleherno leto iz Ljubljane! In čemu? Saj se tu za isto ceno ali še ceneje kruh dobi, čemu, da bi državna pekarna imela monopol v škodo njo vzdr-žujočih davkoplačevalcev ?!
Naj bi stavila v režijo stroške za obleko, hrano, stanovanje in primerno plačilo de-lavcem-kaznencem, kar pa pride večinoma iz žepa davkoplačevalcev, potem bi gotovo stal kruh ogromno več od zdaj, ko vendar ljubljanski peki za isto ceno ponujajo kruh tukajšnji jetnišnici. V tem smislu se je tudi pekovska zadruga obrnila do gosp. župana Hribarja za njega posredovanje, ter upa, da ji bode do zaželjenega uspeha pomogel.
A še druga in večja konkurenca godi se ljubljanski pekovski obrti s pekarno usmiljenih sester, ki preskrbijujejo vso bol nico, redovne zavode, sirotišča itd. s kruhom, katerega množina presega izvestno 1,000.000 komadov, katera pekarna deluje ne v smislu zakona, pač pa v polnenje bla gajne itak bogatih usmiljenih sester in ne v korist dežele, mesta ali davkoplačevalcev!
Tudi tu bo treba remedure. — Če brivska zadruga radi par desetakov, črev-ljarska in krojaška radi nekaj stotakov zaslužka, ki jim ga jemlje deželna prisilnica, se pritožuje, izvestno še z večjo pravico sme nastopiti pekovska zadruga, kateri gre radi ignoriranja obrtnega zakona za tisoče in desettisoče, ki bi prišli v roko itak ne-imovitim pekovskim mojstrom, pomočnikom in njih rodbinam. Torej vsak na svoje delo!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. aprila.
— Osebna vest. Gospod dr. Alojzij K oka I j odvetniški koncipijent, je napravil danes v Trstu odvetniški izpit.
— Kranjski deželni zbor. V današnji seji se je po veliki debati o davkih rešilo poročilo o ljudskih, srednjih in visokih šolah, pri kateri priliki je bilo sprejetih več resolucij posl. Hribarja. Potem se je razpravljalo o proračunu kmetijske šole na Grmu.
— Bogoskrunstvo in klerikalci. Zabeležili smo včeraj bogoskrunstvo, ki se je zgodilo v noči od sobote na nedeljo. Samo ob sebi je umevno, da vsak omikan človek brez ozira na to, da se s takim činom globoko žalijo verska čutila prebivalstva, obsoja tako surovost kar najstrožje, in želi, da bi se storilci tudi strogo kaznovali. Po naši sodbi pa se za take in jednake dogodke ne smejo nikdar cele stranke delati odgovorne. Za posamezne suroveže ni nikdar odgovorna cela stranka, bodisi katerakoli. Drugače pa je storil .Slovenec". Ta škofov list je o storjenem bogo-skrunstvu pisal naslednje :
„Strašno bogoskrunstvo se je primerilo v noči od sobote na nedeljo v tivolskem gozdu. Doslej neznani zlikovci so napadli znamenje lurške Matere Božje pod Rožnikom. Splezali so v znamenje ter obrnili Marijo. Hoteli so jo skoro gotovo vreči iz znamenja, pa so bili preslabi, in jih je tudi gotovo preplašilo lajanje Čado-vega psa. Zadali so podobi Marije nekaj udarcev po glavi, izlili olje in šli nad križ, ki stoji na razpotju pod cerkvijo na Rož niku. Izruvali so križ in ga vrgli 20 korakov proč. S križa so odtrgali Kristusa ter mu razdrobili vsak ud posebej. Pustili so končno svoje delo na mestu in odšli. Zločin je zapazila neka družba, ki je šla včeraj zjutraj na Rožnik na kavo. Pobrala je križ in razdrobljene ude Kristusove ter jih nesla k Matiji. Jedne Kristusove roke niso mogli dalje Časa dobiti, ker je ležala še bolj oddaljena. To je očividen sad „brez-verskega" hujskanja socialne demokracije, ki se združena z naprednimi prijatelji na tak način pripravlja na 1. maj.
Še jedno bogoskrunstvo. Tudi na poti, ki pelje v Koseze pri „večni poti" za Rožnikom, je na križpotu izdrt križ in obešen na neko bukev. Podobo Jezusovo je bogoskrunež vrgel proč in ji odbil jedno roko."
Kakor je videti,  je duhovniški list hotel zvaliti krivdo za storjeno bogoskrunstvo na napredno narodno   stranko, in kakor je „Slovenec" pisal, tako so tudi klerikalci trobentah po celem mestu, tako, da se nam je trenotkoma usiljevala že misel, da so klerikalci sami naročili to bogoskrunstvo, da bi mogli uspešneje agitirati zoper našo stranko.   Kdor klerikalce le količkaj pozna, tisti ve, da so popolnoma sposobni za tak čin. Dasiravno smo mnenja, da je tisti del duhovščine, ki se odlikuje s svojo arogantnostjo in ošabnostjo, s svojo lakomnostjo in vladoželjnostjo, kakor tudi s svojo  notorično  nemoralnostjo v prvi vrsti kriv,  da  začne   »vera pešati", pa vendar nismo šli nikdar tako daleč, da bi za   posamičnike   delali   odgovorno celo stranko ali ves duhovniški stan.   Tudi v tem slučaju se gre za izbruh individualne surovosti in propalosti, četudi se ne da tajiti, da se taka surovost zamore razviti samo v gotovem milieu-u.   „Slovenec" je, kakor rečeno, ne da bi imel najmanjšega dokaza v rokah, valil krivdo za storjeno bogoskrunstvo na našo stranko.   Tudi po cerkvah se je že v tem smislu pridigovalo, in sploh se je iz tega hudodelstva koval kapital proti naši stranki. A ta naglica se je slabo obnesla. Policiji se je namreč posrečilo,   da   je dobila storilca-Oba se nahajata pod ključem, in oba sta   storjeno bogoskrunstvo priznala. In kdo sta ta dva hudodelca? Prvi se zove Ignacij Kvas in je knjigo-veški  pomočnik pri katoliško-nsrodnem prvaku Breskvarju, ki ima svojo delavnico v šenklavškem farovžu;  drugi se zove Franc Škrl in je knjigoveški pomočnik v Katoliški knjigoveznici. Oba sta znana kot krščanska socialista, kar je popolnoma naravno, saj ne dobi zaslužka pri klerikalcih,   kdor   ne   hodi  ž njimi čez drn   in   strn.   Ta    dva krščanska moža in klerikalna pristaša sta
toiej storila tisto grdo bogoskrunstvo, ki ga je podlo glasilo šenklavških duhovnikov hotelo obesiti naši stranki na rovaš. Kvas in Škrl sta v soboto zvečer bila v neki kavarni, od koder sta šla k Bončarju ,na frišne žemlje*. Že tam je Kvas rekel, da napravi še tisto noč „veliko lumparijo". Od Bončarja sta šla oba čez Giince proti Rožniku. Če sta se na potu kaj ustavila v Vencajzovi oštariji, nam ni znano. Kakor sta priznala Kvas in Škrl, sta hotela še neki drugi križ podreti, a sta bila prepo-dena ter sta šla potem čez Rožnik na Koseze in od tam v mesto. Kvas je sploh povsem pokvarjen človek. Pred nekaj tedni se je zabaval s tem, da je pobijal žarnice po ulicah in tako mestu provzročil znatno škodo, v delavnici v šenklavškem farovžu pa je ponesnažil podobo, predstavljajočo Bsveto družino" na tak način, da ga ne moremo iz ozirov na spodobnost opisati. Mislimo, da bo to zadostovalo. Nam je s tem dano popolno zadoščenje. „Slovenec", strokovnjak na polju Častikraje, je hotel tudi pri tej aferi naši stranki ukrasti čast, a obsedel je na grd način. Bogo-skrunca sta pristaša katoliške stranke, in mi mu na tacih pristaših le čestitamo.
— Romanje v Rim.   To vam je bil včeraj dirindaj na državnem kolodvoru. Z vseh strani so dohajale romarice in romarji s kovčegi in svežnji, in kmalu je bil kolodvor natlačen poln ljudstva romarjev in radovednežev. Kdor je videl te romarje in romarice, vsakemu se je milo storilo, vsakemu so se smilili.   Civilnih ljudi je bilo bore malo, tako da bi jih bil lahko na prstih seštel.   Največ je bilo žensk in to revno oblečenih žensk.   Lahko je bilo spoznati, da so to kajžarice iz hribovskih vasi in pa posli.   Iz lastnega nagiba te ženske pač niso šle v Rim.   Bog vedi, kaj se jim je vse obljubovalo, da dosežejo na tem in na onem svetu, če gredo za stafažo nekaterim duhovnikom v Rim. Mej romancami je bilo tudi kacih 20 delavk iz ljub Ijanske tobačne tovarne.  Mej moškimi pa je bilo največ duhovnikov in mežnarjev, poleg teh pa nekaj precej okornih kme-tičev.   A dobre volje so bili vsi in nobenemu ni bilo žal, da potrosi toliko denarja, da bo ta izpadek še dolgo čutil. Povprek se lahko računa, da bo veljalo romanje vsacega udeležnika 80 gld. Ako se pomisli, da zasluži delavka v tobačni tovarni po 5 gld. na teden, pomeni to romanje zanjo, da bo morala sirota štiri mesece zastonj  delati, predno  bo izdatek pokrila. Štiri mesece — za to, da bode „ naj brž" papeža videla in da si more ogledati nekaj rimskih  cerkva!   Ali  ni naravnost brezvestno, nagovarjati ljudi in jih zapeljavati, da gredo na tako potovanje, ko imajo in zaslužijo komaj toliko, da se morejo revno preživeti? Pa, kakor rečeno, ljudje so bih dobre volje, in vsakdo je bil prepričan, da stori dobro delo, če se iznebi nekaj denarja. Tudi nekaj humorističnih prizorov smo videli.  Najbolj so se gledalci smejali, ko so videli škofa in patra Hijacinta, kako sta spravljala ljudi v vagone.   Posebno pater Hijacint je izvrsten mož.   Izgrešil je svoj poklic.   Ko bi bil postal železniški sprevodnik, bi bil veliko bolj na svojem mestu, nego kot frančiškan. Prijemal je žene za roko, potem pa pomagal z drugo roko tam, kjer je ženska najbolj široka in tako jih je kar po  vrsti  spravljal  v kupeje. Veliko smeha je obudil tudi možiček, ki je imel vse ž9pe polno klobas, v robcu pa nekaj litrov skuhanega fižola.   Pripovedoval je prav zgovorno, da misli, da bo s tem živežem lahko izhajal.   Sploh pa je skoraj vsakdo nekaj jedi in nekaj steklenic piva seboj vzel. Ženice so se najbolj veselile na .fruštek pri papežu". Bilo je očitno, da bi se marsikatera ne bila odločila za pot, da se ni ljudem obljubovalo, da bodo povabljeni h papežu na zajutrek. Klepetale so pa tako, da je bilo joj.   „Gospod župnik", „gospod fajmošter", „gospod kaplan", »gospod Fronc", »gospod Jaka", slišijo — tako je šlo v enomer, vsaka je imela kake želje in   „gospod"   naj  bi bil  vsaki ustregel. Ženske so bile povse zmešane in le težko jih je bilo v red spraviti. Nekateri gospodje so kar pihali, tako so se jezili.  No, do Rima bodo gospodje že še kaj pretrpeli; toliko,  da bodo pomnili, kdaj so se s krdelom klepetavih ženic peljali v Rim. Predno so bile vse te romarice in vsi ti romarji pospravljeni v vagone, je minulo
mnogo časa. Naposled je vlak odrinil. Pevci so peli, ženske so vriščaie, tudi za-ukal je ta ali oni. Srečno pot! Če vidite papeža, povejte mu, da slovenski narod ne obstoji iz samih revnih ženic in mežnarjev, fajmoštrov in poslov, nego tudi iz družin stanov, ki pa so preveč pametni, da bi trosili težko zasluženi denar za taka romanja, in ki so prepričani, da v domaČi cerkvi lahko molijo k istemu Bogu kakor v Rimu.
— Izpremembe v politični službi.
Okrajni glavar Oton vitez Franzl pl. Ve-s tene k in provizorni okr. komisar Lud. Schiviz pl. Schivizhoffen sta trajno vpokojena. Vladna koncipista dr. A. Pils-h o t e r v Novem mestu in dr. E. S t a d 1 e r v Ljubljani sta imenovana okr. komisarjema, in sicer prvi za Črnomelj, drugi za Novo mesto. Vladni konceptni praktikant Sigmund baron Gussich je imenovan vladnim kon cipistom.
— Častno tržanstvo podelil je soglasno občinski odbor v Št Vidu pri Vipavi v seji dne 22. t. m. državnemu poslancu dr. Andreju Ferjančiču v znak priznanja velicih zaslug, katere si je pridobil izvoljeneo kot državni poslanec.
— Škofovi konji so že prava nadlega na ulici. Vsak hip se splašijo ter dirjajo po mestu in strašijo ljudi. Enkrat so že nekoga povozili. Tudi včeraj dopoldne so se splazili na Marije Terezije cesti ter dirjali s kočijo, v kateri so sedeli škofovi spremljevalci generalni vikar Flis, kanonik in poslanec Kajdiž, dr. Ušeničnik in dr. Opeka na Dunajsko cesto, kjer so ljudje konje usta vili. Ali bi ne bilo umestno, da bi se porabili ti nerabni konji o priliki bodočih obč. volitev za — golaž? To bi šel klerikalcem v tek! Saj škofovi konji so precej rejeni. Škof pa naj bi si omislil voz z motorjem, tako se bo lahko brez nevarnosti za ljudi vozaril po mestu in — kar tudi ni najslabši razlog — hkratu bo imel vsaj nekaj modernega !
— Z Bleda je več podpisanih reser-vistov poslalo danes na vojaško zapoved-ništvo v Ljubljano-sledečo izjavo: Podpisani posedujemo jubilejske in nekateri celo svetinje v spomin na vojsko kot priznanje presvetlega cesarja Franca Jožefa. Po deželi sedaj ustanovljajo deviška društva, in dra-štveniki nosijo srebrne svetinje v znak društva na istem mestu kakor vojaki. Podpisani se čutimo žaljeni v vojaški časti in prosimo obvestila, ah smejo brezpotrebni devičniki nositi svetinje na istem mestu kot vojaki. — Na Bledu, dne 22. aprila 1900.
Več reservistov.
— „Ljubljansko učiteljsko društvo" je imelo v soboto svoj zadnji društveni večer v „Narodnem domu". Po predsedni kovem pozdravu je predaval primarij g. dr. V. Gregorič o higijeni doma in v šoli tako zanimivo in poučno, da so mu bili navzoči res iz srca hvaležni. Na splošno željo se bode predavanje objavilo v „ Učiteljskem Tovarišu". Gospod doktor je obljubil svoje predavanje nadaljevati v prihodnjem šolskem letu. Gdč. F. Bilina in E. Grebene kakor tudi g. Rud. Vrabl so s svojim izbornim petjem napravili večer prav res zabaven. Obisk je bil prav mnogobrojen.
— Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" priredi Binkoštno nedeljo oziroma Binkoštni ponedeljek, to je dne 3. oziroma 4. junija t. 1. na Kozlerjem vrtu veliko ljudsko slavnost z izbranim in obširnim programom, kojega podrobnosti se svoječasno objavijo. V slučaji neugodnega vremena se slavnost vrši nedeljo pozneje, to je 10. junija t. 1.
— Pri streljanju s topiči sta na velikonočno soboto popoludne ponesrečila v Topolju pri Medvodah hlapec Iv. Kršinar in kovač Omejec. Kršinarju se je pri basanju topiča unel smodnik ter ga močno obžgal po glavi. Omejcu pa, ki je nesel prav takrat mimo Kršinarja nabit topič, je vrglo topič na desno koleno, da mu je odtrgalo jabelko ter ga osmodilo po glavi in na desni roki. Krišnarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Zdravstvene razmere v okrožju Trebnega. Ošpice, radi katerih je bila šola v Trebnem zaprta tri tedne, ponehujejo. V Zgornjih in Spodnjih Ponikvah pa je še precej bolnih otrok. Zelo razširjena pa je influenca.
— Otrok opekel. 19. t. m. je v Šolniku pri Ljubljani požigala posestnica M. Podlogar na svoji njivi navlako ter odšla v hišo.   Slučajno je prišel njen triletni sin
Pavel k ognju, in unela se mu je obleka. Otrok je drugi dan umrl.
— Strela. Iz Prevoj nam poročajo: Dne 22. t. m udarila je strela v Rafolčah Brdskega okraja v neki kozolec, in je potem nastal požar ki je za 400 K provzročil škode. Ognjegasci so prihiteli takoj z brizgamami.
— Schwarzev hdtel v Novem mestu je kupil g. Ludovik Ferlič, vrt in dve shrambi pa gdč. M. Seidl.
— Dva pleskarska mojstra sta se včeraj v Majcenovi gostimi na Poljanski cesti sprla in stepla. Jeden je lahko poškodovan.
— Motor-voz. Danes zjutraj se je neki Berolinčan z motor-vozom peljal po Mestnem trgu. Ker je voz provzročil precej ropota, se je Auerjevemu hlapcu splašil konj. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Prepir pod Trančo. Včeraj zvečer sta se pod Trančo neki postrešček in neki hlapec začela prepirati in je hlapec sunil postreščeka v prsa, da je odletel. Krik je privabil mnogo občinstva skupaj.
— Brzojavni in telefonski promet meseca marca 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca marca 1900, in sicer na Primorskem oddanih 51.178 došlih 56.735, tranzitujočih 151.610, skupaj 259.523 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.775, došlih 36.631, tranzitujočih 139.432, skupaj 208.838 brzojavk; na Kranjskem oddanih 6820, došlih 8911, tranzitujočih 13.266, skupaj 28.997 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2508, v Opatiji 719, v Pulju 127 in v Ljubljani 230 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 250.000krat, v Pulju 6901krat, v Gorici 530lkrat, v Opatiji 3146krat in v Ljubljani 14.990krat
* Škandali v dunajskem gledališču.
V nemškem ljudskem gledališču na Dunaju se je pripetil že drugi škandal. Nedavno so igrali Gans-Ludassyjevo narodno igro „ Z a d-nji gumb". Občinstvo je deloma sikalo, glasno zabavljalo ter se rogalo, deloma pa ploskalo in glasno hvalilo. Policijsti so morali miriti razburjene duhove V petek zvečer pa so igrah socialno dramo „Rodbina Wawroch", katero je spisal realčni profesor Bronner. Tudi med to igro, zlasti pa v premorih so se vršili škandali. Igralci niso mogli igrati, vse je kričalo, ploskalo, sikalo in žvižgalo, profesor Bronner pa se je hodil prepadenega obraza priklanjat. Bil je velik škandal, kakoršni so na Dunaju izredni.
* Svojo taščo umoril.   Dne 24. in
25. t. m. se začne na Dunaju obravnava proti bivšemu trgovcu Antonu Schlaptu. Živel je pred petimi leti v prav dobrih razmerah. Nakrat pa je postal ljubosumen ter dolžil svojo ženo nezvestobe. Popival je vse dni in zanemaril trgovino tako, da je zapravil vse. Leto pozneje se je žena ločila od njega. Lani je žena umrla. Schlapt pa je dolžil vedno svojo taščo, da je kriva vse njegove nesreče. Zato jo je tako pretepel, da je bil več dni zaprt. Dne 21. junija minolega leta pa jo je začel daviti ter ji zabodel nož v trebuh. Žena je umrla.
* 1300 zamorcem roke odsekali.
Po8l. Lorand je v belgijski zbornici objavil grozne zločine vlade države Kongo ter zahteval, naj belgijska vlada zločince kaznuje najstrožje. Radi grozodejstev so vstaje .v Kongu na dnevnem redn. Pod pretvezo, da Širi kulturo, obsodi vlada večkrat razne okraje k prisilnemu delu. Razne trgovinske družbe postopajo z zamorci uprav zverinsko. Neki belgijski Častnik pa je ukazal svojim vojakom, da so odsekali nad 1300 zamorcem roke. Zunanji minister Favereau ni mogel odgovoriti na ta očitanja ničesar.
Književnost
— Književno naznanilo ,,Goriške tiskarne" A. Gabršček v Gorici. — I. .Slovanska knjižnica" je bila dospela s koncem 1. 1899. do 93. snopiča. Naša leposlovna književnost se je jako lepo obogatila s tem podjetjem, da je vzbudila pozornost tudi vseh ostalih slovanskih narodov. Žal, da je moralo prenehati, ker je bilo deficita že okoli 2C30 gld. Tekom teh mesecev pa se je razprodalo toliko knjig iz bogate zaloge, da bi bil pokrit ves deficit, ako bi plačali zastalo naročnino vsi — na-ločniki. Zategadelj se obrne založništvo do vseh naročnikov s prošnjo, da bi po-
ravnah svoj dolg. Ako se to zgodi, bo .Slovanska knjižnica" v drugem polu letjn nadaljevala svoje znamenito kulturno delo. Cenejših publikacij Slovenci nimamo. Zato je potrebno, da se naše občinstvo primerno odzove. Vsak naročnik naj bi dobil vsaj še enega novega; ako se to zgodi, bodo mesečni snopiči še obširnejši za 15 kr. s poštnino vred. Pripravljenih je več znamenitih prevodov. N. pr. .Vstajenje", znamenito najnovejše delo grofa L. Tolstega; .Pripovedke o Petru Velikem", po ruskem izvirniku A. Petrušev-skega, poslovenil prof. Ivan Steklasa; Tfe-biskega znameniti roman „Kraljica Dag-mar"; Becićev glasoviti roman .Kletev nezvestobe"; slavni roman .Ana Ka-renina" Tolstega; pripravlja se tudi .Vojna in mir"; založništvo ima dalje tudi že v rokopisu nad 50 večjih in manjših prevodov znamenitih del. Vse te knjige obeča .Slovanska knjižnica" po nenavadno nizki ceni. Ponatiskuje se prof. A. Kraglja poljudno prirejena .Odiseja" v popravljenem izdanju. Zadnji dve leti je mnogo povpraševala po njej zlasti naša mladež, a je ni več bilo v zalogi. Naj bi naše občinstvo pridno segnilo po njej. (Konec prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24. aprila. Ministrski predsednik dr. Koerber je obvestil vse deželne šefe, da morajo deželni zbori svojo nalogo dovršiti do 5. maja
Budimpešta 24. aprila. Predsednik ministrstva, pl. Szell je predložil zbornici program njenega dela. Kvotne deputacije se izvolijo početkom maja. Zasedanje bo trajalo do srede junija.
Budimpešta 24. aprila. Borza gori že ves dan. Požar je nastal v kavarni in hipoma, še predno so dospeli gasilci, se je vdrl stekleni strop in veliki lestenec. Na mestu so vsa gasilna društva. Neki gasilec je padel z druzega nadstropja ter se ubil. Pet minut po začetku požara je gorela že tudi streha. Gasilci se trudijo brez vspeha, da bi rešili poslopje. Škoda je ogromna.
Pretorija 24. aprila. Posrečilo se je napraviti livarno za topove. Buri bodo poslali te dni par velikih topov v Oranje.
London 24. aprila. Iz burskega tabora se je izvedelo, da je dobil general Dewet več novih topov in mnogo streljiva. Vsi topovi grme na angleške pozicije.
London 24. aprila. Poveljnika Dewet in Villiers sta prišla 19. t. m. v Dewetsdorp. 20. t. m. opoldne sta zgrabila oddelek generala Gatacra, ki ima 3000 mož in baterijo topničarjev. Ob 4. uri popoldne se je moralo levo krilo angleške vojske umakniti, a boj se je nadaljeval do noči. Buri so izgubili šest mož. Izgube Angležev so neznane.
London 24. aprila. Minister za kmetijstvo je predložil zakon, s katerim se mladini olajšuje uporaba pušk. Zakon ima namen pomnožiti število za vojno sposobnih in takoj porabn ih mladeniče v.
Narodno gospodarstvo.
— Banka „Slavija". Poročilo o delovanji v življenskem oddelku za pretečeno eto izkazuje data, ki zaslužijo popolno pozornost. V letu 1899 bilo je podanih v življenskem oddelku 4813 oglasil za zavarovani kapital 13 143.654 K 40 v. in izdano zavarovalnih pogodb 4017 za zavarovani kapital 11,092.554 K 40 v. Zavarovalnina za leto 1899 iznaša 2,506.881 K 88 v. Izplačila za pretečeno leto so iznašala 957.630 K 82 v. Rezerve in fondi v vseh oddelkih iznašajo 20,579.494 K 88 v., premoženje banke .Slavije" pa 20,198.125 K 18 v. Izplačila v vseh oddelkih za 1. 1899 iznašajo 3,102.802 K 90 v. Vsega skupaj je banka .Slavija" izplačala do sedaj 62,922.942 K 86 v. Navedeni uspehi po-jasnujeio s cela naravni razvoj banke .Slavijo" in priljubljenost njeno v najširših vrstah občinstva.
i_____i
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I "I i
Proti zolololu in gnjilotri zob
izborno deluje
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabflnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina, zaloga (10—17)
lekarna M. Leustek, LJubljana
Reeljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Zahvala.
Olepševalno društvo v Škofji Loki tem potom izraža najsrčnejšo zahvalo velerodni gospej Lini L en ček, kot provzročiteljici in-neumorni voditeljici dveh predstav živih podob v korist zgoraj omenjenemu društva in enako se najtoplejše zahvaljuje zelo požrtovalnima blagorodnima gospema Mariji K o cel i in Gabrijeli Semen, ter sodelujočim gospicam, pevkam in pevcem, sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako izbornim in finim predstavam, ter nepričakovanemu prispevku 259 K čistega dohodka.
V Škofji Loki, dne 22. aprila 1900.
Odbor olepševalnega društva.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem 306 3 m. Srednji »raeni tlak 736-0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra t mm.
S.*
Vetrovi
Nebo
11 iS
23. 24
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
731-4 j   12-0 si. svzhod
7322 9 9 brezvetr. 731*6    12-8 sr.svzhod
jasno
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 13*7°, nor-male: 110°. — Včeraj od »/«3. do 3. ure popoldne kratka pa močna nevihta.
24. vpila 1900. Skupni državni dolg v notah Skkpni državni dolg V srebra avstrijska alata renta . . . Avstrijska kronska renta «*/. Ogrska zlata renta 4*/,. . . Ogrska kronska rsnta 4°/, . Avstro-ogrske bančne delnice
Kreditne delnic*.....
London vista . . . Nemški drž. bankovci
tO mark.....
80 frankov .... Itaujanski bankovci. C. kr. cekini.  .  . •
100 {mark
96 It
£ -
125 .
929 .
242 ,
118 „
23:
90 .
11 -
90 h 80 .
BO . 60 . 60 , 96 . 80 . 90 . 80 „ 32 . 67 „ 26 . 72 . 96 .
±
Tužnega srca naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalo stno vest, da je naša preljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Marija Pavšek
po dolgi mučni bolezni, previđena s sve-totajstvi, včeraj popoldne mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki nepozabne ranjce se jutri v sredo ob 1,6. uri preneso iz hiralnice v Radeckega ulicah na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice darovale se bodo v različnih cerkvah.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1900.
Tomaž Pavšek, soprog. — Josip in Ivan Pavšek, sina. — Ivanka JPelan, roj. Pavšek, Antonijo Loli o rit«, roj. Pavšek, hčeri.
Brez posebnega obvestila.
Janko Sirnik
c. %r. poštni asistent
rojena
Wruss
*yX" poročena.
Ljubljana J/ovo mesto
dni 23. aprila 1900.
(816)
V soboto, dne 28. aprila, ob '|28. uri zvečer
v glasbeni dvorani filharmoničnega društva
Vodja;
VSPORED:
1. Predigra k operi „Die Meistersinger von Niirnberg"    .   .   R. Wagner.
2. Don Juan, glasbena slika (po N. Lenauu)......Rich. Strauss.
3. Rhapsodie hongroise.............Fr. Liszt.
4. Svmphonie Eroica Es-dur, op. 5.........L. v. Beethoven.
Allegro con brio. — Marcia funebre. — Adagio assai. — Scherzo. Allegro vivace.
— Finale. Allegro molto.
Vstopnice se dobivajo v O. Fischer-jevi trgovini muzikalij,
Kongresni trg, Tonhalle. (8i3-i)
Preselitev obrti.
Za doslej na naj prijetnejši način vžito zaupanje si usojam tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo in prosim tudi za naprej za prav obilna naročila.   Ob jednem javljam najudaneje, da z dnem
1. maja t. 1.
preložim svojo dosedanjo
na lastno posestvo, poleg nove topničarske vojašnice,
na Dunajski cesti št. 54
kjer je tudi moje stanovanje. — Za udobnost častitih naročnikov bodem vpeljal telefonsko zvezo.
z velespoštovanjem
(812—1)
mestni tesarski mojster.
Izvod iz voznega reda
vsljevsa osi đmm L oktobra iste. Ista. Oikoft Is I^vUliaos jot. kol. Proga *sz Trblft. Ob 12. uri 6 m. po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Piansensfeste, Ljubno; čez Selzthal v ione, Solnograd; ees Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. Kjatraj oeobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranaenafeste, Ljubno, Dunaj; ees Selztbal v Solno-graa, ees Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, ees Selsthsl v Solnograd, Ltmd-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomoct, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prora v Novo mesto In V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Iajubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca. Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Frsnzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls BTovega mesta in Kode vj«. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Špecerijska oprava
ter
Wertheimska blagajnica
se po zmerni ceni proda. Odda se tudi
lokal za prodajalnico
na lepem prostora v živahnem delu mesta.
Naslov se izve v upravniStvu „Slov. Naroda". (739—3)
Dve meblovani sobi
vsaka za se in s posebnim vhodom (jedna večje z razgledom na Vodnikov trg in jedna manjša se oddasti takoj v Studentovsklh ulicah it. 2 v D. nadstropji. — Več se izve istotam. (818—1)
Slovo!
Odhajajoč iz Šiške v tujino, kličem vsem prijateljem gromoviti
••Na ^cljar*!46
(815)
Franjo Glavnik.
se iz zdravstvenih ozirov proda.
Več se izve pri lastniku J. Zimmer.
(814-1)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
Imm Mašek c£ Co
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (i43-36>
« i i i i i <
« i
i
Prašno olje
kakeršno se vporablja za vpuMranJc ml v tovarnah, prodajalnah, kavarnah, remtavrantih. holnlanlrah itd.
priporoča (735—5) K Ltlfi- K 1-20
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ter kita.
» i > t
» i
Prostovoljna rasprodaja
grajščine Rakovnik pri Ljubljani
se je vsled slabega vremena
preložila na četrtek, 26. aprila
dopolndne ob 9. uri na lici mesta.
Ljubljana, dne 10. aprila 1900.
(800-2) _Fran Hren.
Neobhodno potrebno
za trgovce, podjetnike, obrtnike, urade, društva itd.
■
■m >T
^*
> i>
e h s e
s*
_ e
i?
* s
!• si
Ji -
S *
9
«
so dobre poslovne {6ir*fgavabe) hnji;f«>-^ katere tem potom najtopleje
priporočam s pripombo, da so iste lastnega ter najsolidnejšega izdelka, katere imam vedno v največji zalogi v različnih vezbah, formularih in oblikah, kakor n. pr.
dnevnik, bagajniška, kopirna, glavna, fakturna knjiga, primanota, saldo-conti, knjiga blaga i. dr,
Ob jednem opozarjam slavno občinstvo na svoj na novo urejeni
os- zavod za črtanje papirja
in dajem s tem vsakemu odjemalca priliko, da si morebitne naročbe na razne knjige, tableux po lastnih načrtih in po svojem ukusu brez vsacih stroškov ter v najkrajšem času preskrbi in povdarjam, da sem vsikdar pripravljeni tudi največje ali najmanjše naročbe v najkrajšem času ter povoljno izvršiti.
Ob jednem priporočam svoje 1«Belke raznega papirnega blaga, papirne vrečice, pisemske in uradne kuverte ter svojo tovarniško zalogo vsakovrstnega papirja po originalnih dnevnih cenah.
Konečno dovoljujem si p. n. občinstvu tudi svojo zalogo pi«arMk lli in risarskih predmetov najtoplejše priporočiti ter bilježim z odličnim spoštovanjem
_a&ai
»v. a^ cesta £4. 4. (719—5)
Tovarniška zaloga kralj, izkljulj. privil. tovarne za papir Smith & Meynier na Reki.
Samoi l:roDO za 3žrebaDja. | **dn» mesec.	
v gotovem denarju	HhHilHhl z 2O°/0 odtege. (716—7)
Invalidske zahvalne srečke 1 ,]■ \ a 1 krono. k* Srečke priporočat     C H	rebanje: 19. maja 1900. rebanje:   7. julija 1900. rebanje: 10. novembra 1900. 1ATEB v IJ ubija n i.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".