MESTNA KNJIŽNICA PIRAN So^CA CIViCA Dl PIHANO > primorski uTr'p DROG PORTOROŽ Oktober 1998 leto 5 številka 56 cena 100 SIT IC Banka Koper Zupani o plačah in novem položaju koprske občine V ponedeljek, 12. oktobra ob 15. uri je bila v prostorih Mestne občine Koper seja Predsedstva Združenja slovenskih občin in mest, ki jo je sklical predsednik predsedstva Združenja dr. Alojzij Križman. Obravnavali so aktualne vroče teme - plače v občinskih upravah, ki so v povprečju v primerjavi z delavci v javnih podjetjih tudi za polovico nižje. Zahtevajo naj se postavijo osnovni količniki in da se naj že enkrat po štirih letih nejasnega stanja zadeve uredijo, ne pa da posamezne občine redno obiskujejo računski sodniki. Županja Mestne občine Koper Irena Fister ne razume kako so lahko jasne kršitve ob nejasni zakonodaji. Konkretne predloge za rešitev plačnega vozla naj bi predlagala posebna njihova komisija. Glede odločitve Ustavnega sodišča o neustavnosti Mestne občine Koper pa so župani izrazili podporo MO Koper, da se spoštuje volje ljudi ter da gredo občani na volitve. V nasprtotnem primeru bo kršena ustavna pravica ljudi - voliti in biti izvoljen. Vabljenega ministra za lokalno samoupravo mag. Boža Grafenauerja, ki bi verjetno zadevo znal pojasniti ni bilo na seji. mEssnn ^ OPIIKD Pristaniška 33 Kongresni trg 9 Koper Ljubljana 066 272 461 061 214 156 Mestna optika je podjetje z najdaljšo tradicijo s področja pripomočkov za korekcijo in zaščito vida. Naša ponudba zajema celotno paleto storitev: - korekcijska očala - sončna očala - kontaktne leče - tekočine, etuii, vrvice in vsi ostali pripomočki. V ponudbi so zajete vse pomembnejše svetovno priznane blagovne znamke, kot so: Luxotica, Yves Saint Laurent, Giorgio Armani, Lacoste,Ray Ban, Police, Cottet, Zeiss, Rodenstock, Valentino, Country, Listes. ............-.................... fPESSnn NAGRADNI KUPON ^ DPimn -10% Ob predložitvi kupona vam priznamo popust pri nakupu kateregakoli artikla iz našega prodajnega programa. POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI PE PIRAN Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 747-154 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218 TERMElii PALAČE Portorož Portorose Slovenijo Občina pira .n COfiUH E Di PIRAHO Na ladji “PIRAN" skupaj plovemo skozi naše življenje Srečno in iskreno vsem ob prazniku! Sulla nave “P1RANO" navighiamo insieme attraverso la nostra vita Sinceri auguri per la Pesta di Pitano! Predsednica občinskega sveta Občine Piran Župan Občine Piran La presidente del Consiglio comunale di Pirano 11 Sindaco del Comune di Pirano dr. Milena Oblak Juh Franko Fičur Mesec AKUPUNKTURE v Termah Palače V mesecu septembru nudimo apukunkture z 10 % popustom in posebno ponudbo: vsakih 10 akupunktur vstop v savne in tepidarium GRATIS. Obiščete nas lahko tudi v THALASU CENTRU s številnimi izjemnimi storitvami kot so: rhalaxion, Škotski tuš, masaža Vichy, masaža multi jet, whirlpooli s slanico ali z morsko vodo. Vabljeni v Terme Palače. Informacije in rezervacije: Tel.(066) 747 360,747 041 Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/ 31-303 M LINOTEST Bogato obložena miza s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami Mlinotestove Pekarne Koper * Sveže potice * Pince ter druge pekarske in slaščičarske posebnosti na vaši mizi Čestitamo ob prazniku občine Piran! Foto COlor laboratory - Obala 7, Bernardin, 8320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto oolor laboratorjr - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Ob prazniku občine Piran pogovor z županom 15. oktobra je praznik občine Piran “Resje, te dni praznujemo. Ves oktober že, sam praznik pa pade na 15. oktober, na obletnico ustanovitve prvega odjeda mornariške vojske Slovenije. Čeprav je bilo iz strankarskih vrst kar nekaj poskusov, da bi za praznik izbrali kaj drugega, sem se sam vedno zavzemal za praznovanje tega dne. Med poskusi zamenjave vsebine praznika smo slišali marsikaj, kar se pritiče ugledu državotvornosti ljudi: daje šlo za samo peščico mornarjev, daje bila osvoboditev obmorskih krajev Slovenije prej dejanje dogovora velesil kot zasluga partizanov. Res vendarle je, da brez razprostranega domačega upora Slovenci ne bi več videli Primorske in še manj morja. Človek mora biti res drugače obrnjen, da ne spozna te resnice! 15. oktober je torej pravi praznik, ki je obenem praznik morja. In to je glavna značilnost občine Piran. Ta praznik je letos povezan tudi z drugo ločnico. Izteka se štiriletno obdobje, pred vrati so nove volitve v občinski svet in za župana “ Za ljudi in kraje občine Piran sem zelo vesel, ker smo z mnogimi novogradnjami in pridobitvami napravili nadaljnji premik življenja na boljše. O nasprotnem me ne more prepričati nihče, ker ne odgovarja resnici. Napravili smo ogromno vsega, vsak kraj je kaj dobil. Znali smo osredotočiti priložnosti, ki jih v občini imamo. Slovenec svoje, tudi uspešne oblasti, ne bo pohvalil nikdar, nekateri prebivalci naše občine, razen prebivalcev na vaseh, pa celo menijo, da vse nastane kar samo od sebe. Pa vendar smo brez besed o strategiji tlakovali ulice Pirana, postavili čistilne naprave v Sečovljah in v Dragonji, ure- dili dragonjsko cesto in cesto skozi vas. Odprli smo nov arhiv, novo gimnazijo, gradimo socialna stanovanja in stanovanja za tržišče, urejamo pomembna križišča v Luciji in v Strunjanu, nov je pomol v Portorožu, nova smetarna, kilometri kanalizacije, nova vodovodna mreža, nove pošte, visoko šolstvo, nova telovadnica v Sečovljah, nova kakovost turizma, začetek oplinjevanja. Vse to ni nastalo brez nas. Na občini torej ne predemo dolgega časa, o pridobitvah pa bi lahko govoril do pojutrišnjem.” Verjamemo, da ste v teh letih veliko naredili, prav vsega načrtovanega pa vam ni uspelo uresničiti “Strinjam se. Stari Palače hotel ostaja neuresničena želja, ker občina nima denarja za njegovo ponovno odprtje. Naš proračun dosega le polovico vrednosti prenove! Tudi visoko šolstvo ne gre tako naprej, kot smo si želeli, pa dom vodnih športov z bazeni nekako ne pride na vrsto. Morda bo zdaj, ko smo sprejeli srednjeročni in dolgoročni načrt občine, več priložnosti zanj. Z garažnimi hišami za Piran nimamo, navkljub silni želji, zahtevam, študijam in že narisanemu načrtu, prave sreče. Upam, če že ne bo garaža stala na območju bencinske črpalke, da bomo uspešnejši pri podzemni garaži na Fornačah, za kar smo odlok v prvem branju že dosegli.” Ostaja še ena velika želja, mestna občina “Mestna občina, za katero imamo ne samo zgodovinske, marveč razen števila prebivalcev vse pogoje, ostaja še naprej naš program. Imam občutek, da so si načrtovalci, če ob organizaciji lokalne samouprave sploh lahko govorimo o dolgoročnem in preglednem načrtovanju, že vnaprej vstavili v glavo načrt ponovitve nekdanjih okrajev. Prav nič ne sme zmotiti te predstave. Ob glasovanju za naš predlog, ki upam, da ni bilo zadnje, me moti kar nekaj dejstev. Prvo je, da o tem ni bilo v Državnem zboru nobene razprave in da nismo dobili nobene podpore niti od primorskih poslancev. Če gre za zavist, bi človek še razumel. Toliko opevano obalno sodelovanje, ko je šlo za interese drugih obmorskih občin, je padlo v vodo in pride prav samo, kadar se strategom obalnih besed to zdi prav. Ko sem, denimo, spet pripeljal domov popevkarski festival, ki so nam ga brez poprejšnjih besed o “obalnem sodelovanju” speljali Koprčani, se je bivši župan skliceval prav nanj. Lepa reč. Še nekaj bi rad dodal. Po svoje je žalostno, da o tem dejstvu, ko Državni zbor na seji julija letos Občine Piran ni določil za mestno občino (tudi po zaslugi primorskih poslancev), torej da o tem dejstvu niso rekli niti ene besede naši svetniki.” Kakšno je vaše osebno počutje ob koncu nekega obdobja in ali res ne bi mogel poskusiti na volitvah, čeprav novinarji vemo, da vas je grdo izigrala prav vaša stranka? “Moram reči, da sem kar malo žalosten in razočaran, čeprav bi kot politik že moral imeti trdo kožo. Po značaju sem zelo odprt, verjamem v poštenost in dobra dela, pripravljen sem na vsak pogovor, stik in predlog. Zato so me občasne kritike besnih naskakovalcev na oblast kar malce presenetile, ker niso imele prave podlage v dejstvih. Priznam, da občina še ni popoln servis svojih prebivalcev, rada se tudi prikrade v naše življenje kakšna nemarnost pri opremljanju krajev in pri čistoči. Ko govorimo o Piranu imajo vsi v ustih tudi prometno ureditev, ki pa jo uka- zuje legalno sprejet odlok. Vsekakor me takšno stanje in neupravičeni, na volilni uspeh merjeni napadi, žalostijo zato, ker sem ljudem samo koristil in razen namerno razširjenega slabega glasu iz strankarskih sredin, od občine nisem dobil ničesar. Pred osmimi leti se startal kot župan z lastno hišo v Lonzanu, zdaj pa imam s kreditom obremenjeno staro vrstno hišo v Luciji. Razen plače in druženja z uglednimi osebnostmi in razen navzočnosti, ki jo turistična naravnanost občine pogojuje, nisem od občine dobil ničesar. Upam, da mi besedni nasprotniki tudi tega ne štejejo v slabo. Mislim, da sem Občini torej obilo koristil, nisem pa ji povzročil nobene škode!” Vaša izpoved se nam zdi kar pretresljiva. Pa vendar, kako naprej? “Najprej se bom zahvalil mnogim, s katerimi smo v prid občine lepo sodelovali. Znameniti, sicer pa sla-bonamerni ljudski glas mi pripisuje lastništvo ali vsaj solastništvo na desetine podjetij, pa tudi z zdravjem sem, pravi ta glas, že čisto na koncu. Vse to seveda ni res. Naše življenje nam ponuja ogromno načrtov, ki jih vseh ne moremo uresničiti. Ampak “ljudje Pirana”, pridni sposobni in iznajdljivi kot so, jih bodo udejanjili vse po vrsti. Sedaj pa bi rad odgovoril še na vaše zadnje vprašanje o kandidaturi. Moram reči, da me mnogio ljudi prepričuje in čedalje bolj vprašuje, zakaj ne bi vnovčil tega vsega dobro opravljenega dela tudi na bližnjih volitvah? O tem sedaj razmišljam, morda kot neodvisni kandidat. Od srca čestitam vsem za praznik in udeleženim želim vso srečo na volitvah. Za nadaljnje dobro Pirana gre!" (Z županom občine Piran se je pogovarjal odgovorni urednik Primorskega utripa). 15. oktober - praznik občine Piran Osrednja prireditev v počastitev prazniku Občine Piran in krajevnega praznika Krajevne skupnosti Nova vas, je bila v nedeljo, 4. oktobra 1998 v Novi vasi. Na komemoraciji pred spomenikom v Novi vasi je govoril Gustav Guzej Po procesiji je bila komemoracija s polaganjem venca padlim vaščanom v II. svetovni vojni, ob 15. uri so se udeleženci proslave zbrali na ploščadi pri gasilskem domu. Pozdravni govor je imel Emil Grižon, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Nova vas, nato pa je udeležence pozdravil slavnostni govornik, župan Občine Piran Franko Fičur in poudaril pomembne pridobitve v Občini Piran, zlasti tudi v Krajevni skupnosti Nova vas. “Občinski praznik je na naših ravneh vedno predstavljal nekakšen mejnik, 15. oktober, kot datum ustanovitve prvega odreda pomorske vojske Slovenije pa je tudi in predvsem pomnik epopeje nekega neponovljivega časa. Nanj sicer skušajo janičarji segretih okupatorjevih ognjišč metati ogorke svoje omadeževane vesti, pa je resnica edina, ki dokončno obstane. Nutrudni predvolilni jurišniki nam skušajo vsa ta leta dokazati, da vse, kar delamo za ljudi, ni dobro in da bi moralo biti vsega še več. Na srečo pa ni v občini kraja, kjer ne bi vsa ta leta kaj gradili, izboljševali, plemenitili raven življenja. Trdim, da smo ljudje krajev občine Piran, brez velikih strategij zaznali kakovosten premik življenja in policentričen razmah vsega našega območja”, je med drugim na proslavi v Novi vasi dejal župan. Za veselo razpoloženje so poskrbeli nastopajoči KUD Sloga Sveti Peter, razveselila je pesem Savrink, nastopila je plesno akrobatska skupina FLIP, nekaj pravih pa sta povedala tudi Toni Karjola in Frtacin. Spored so vseskozi spodbujali zvoki glasbil Piranskega mladinskega pihalnega orkestra, na ploščadi pred trgovino in novo gostilno Uroš so pekli vola, zaigrali so Primorski fantje, bil je srečolov. Župan Občine Piran Franko Fičur je čestiltal krajanom Nove vasi , kot je dejal, za odnos do brutalno umorjenih vaščanov, za urejeno pokopališče, nov kulturni dom, urejen gasilski dom, parkirišča in ploščadi, prepričan, da vestni in pridni krajani nikoli ne bodo pri prenovi rekli zadnje besede. (nadaljevanje na II. strani) - Jan Ciglenički Direktor slovenskega turističnega biroja na Dunaju Za manjši obisk Avstrijcev v Sloveniji so krive predvsem cene Leta 1997 je iz Avstrije prišlo na počitnice v Slovenijo 137.133 gostov. Pri nas so prenočili 483.472 krat, kar je 10 odstotkov več v primerjavi z letom 1996. Avstrijci so bili pri nas po številu gostov na tretjem mestu, za Nemci in Italijani. Letošnja slika je drugačna. Število avstrijskih gostov se je zmanjšal celo v najbolj počitniških mesecih, prav tako število njihovih prenočitev. Ob najboljših napovedih bomo zabeležili 5-od-stotni manjši obisk. Po najnovejših podatkih Statističnega urada US je do konca avgusta prišlo v Slovenijo za 9% manj avstrijskih turistov in zabeležili smo za 10% manj njihovih prenočitev. Ob dejstvu, da avstrijski turisti ustvarijo v Sloveniji, v strukturi vseh tujskih nočitev, kar pomemben 15,7 - odstotni delež, smo lahko že malo zaskrbljeni zlasti, ker tudi drugo polletje ne kaže najboljše slike. Za mnenje o tem, kje tičijo glavni vzroki za slabši obisk Avstijcev v Slo-veniji smo povprašali Jana Cigleničkega, ki se je dva dni mudil v Portorožu na konferenci NTZ Turizem in mediji. Jan Ciglenički, nekoč vodja promocije slovenskih zdravilišč, pomočnik direktorja jugoslovanskega turističnega predstavništva, turistični delavec pri Kompasu za anglo-skandinavski sektor za področje pridobivanja turistov, šest let direktor Terme Ptuj, sedaj že štiri leta direktor slovenskega turističnega predstavništva na Dunaju. Najprej vaša ocena portoroškega posveta študijsko potovanje avstrijskih novinarjev v Goriških Brdih na temo kultura in vino in študijsko turo v novomeške terme. O takšnih obiskih se prej neposredno ali posredno prek Centra za promocijo turizma Slovenije, dogovorimo z gospodarstvom. Vendar vam moram reči, da najboljše reportaže o nekem kraju napišejo novinarji, ki si določen kraj ogledajo idividualno.” Vse to se sicer lepo sliši. Podatki o obisku pa so nekoliko drugačni. Avstrijcev ni več toliko v Slovenjijo kot nekoč. Lani smo zabeležili 10- odstotno rast njihovih prenočitev, letos pa lahko v najboljšem primeru pričakujemo za 5 odstotkov manj gostov. Kje tičijo glavni vzroki za slabši obisk? “Prvič, Avstrijci so postali zelo previdni. Izgleda, da so vzeli zelo resno njihov nacionalni Sparpaket (varčevalni paket) -in ostali doma. Ljubijo kolesarjenje, planinarjenje in pohodništvo. Avstrijcem standard sicer ni padel, jih je pa strah pred negotovo prihodnostjo. Morda je za nas nekakšna priložnost, da bi nadomestili izgubljneo, zima 1998/99. Seveda če, imamo enakovredno ponudbo. No, če odgovorim na vaše vprašanje zakaj padec obiska iz Avstrije, bi dejal, da so glavni krivec cene. Avstrijski gost preprosto ne prizna povišnja cen prek stopnje njihove inflacije, ki je znašala v letu 1997 1,9 %, zlasti še, če je z vseh strani bombardiran s cenejšo ponudbo. Šlo naj bi torej za pretiran dvig cen za Avstrijo. Jaz povsem razumem slovenske hotelirje, da se pri cenah morajo uravnavati glede na našo (slovensko) inflacijo, ki je skoraj pet krat višja od avstrijske. Poleg tega pa imamo v Slovenji stabilen in “konvertibilen” , torej precenjen tolar. Grčija, ki je nekoliko devalvirala svojo nacionalno valuto Drahmo bo letos zabeležila za 20 % večji tujski turistični obisk.” Lahko navedete nekaj podatkov o turističnem obisku Avstrijcev v Sloveniji? “ V sedmih letih seje število turistov iz Avstrije povečalo za za 58%. Leta 1990, torej leto pred vojno v Sloveniji, smo našteli 86.600 avstrijskih turistov (334.000 nočitev). Sedem let pozneje, leta 1997 jc prišlo v Slovenijo že 137.000 turistov, ki so ustvarili 483.000 nočitev. Največ turistov (23,5 %) prihaja z Dunaja, z avstrijske Štajerske 23,2%, Koroške 14%. Povprečna dnevna osebna potrošnja avstrijskega turista v Sloveniji v letu 1997 je znašala 9.450 SIT. V gorskih krajih celo nekaj več.” Po katerih krajih najraje povprašujejo avstrijski gostje? Turizem in mediji? “Posvet se mi zdi posrečeno iskanje dialoga med turističnim gospodarstvom in mediji tako, da novinarji na najbolj preprost in nevsiljiv način dobijo infonnacije , kot bi lahko rekli “iz prve roke.” Stiki so vsekakor dobrodošli. Ne nazadnje tudi mi predstavniki v Avstriji počenjamo isto. Z novinarji, ki “pokrivajo” turizem želimo imeti čimveč stikov. Žal na posvetu v Portorožu nisem zasledil veliko predstavnikov turističnega gospodarstva.” Kako delujete vi v Avstriji. Kakšne stike imate z našimi potencialnimi gosti? “ Na prvem mestu so zdravilišča, na drugem Obala in Kras, na tretjem gore in jezera. Sledijo mesta s kultumo-zgodovinsko ponudbo in velikimi zanimivimi mednarodnimi prireditvami. Najmanjše povpraševanje je po kmečkem turizmu. Verjetno zato, ker ga imajo Avstrijci sami dovolj dobro razvitega. Poudariti moram, da je bilo letos v našem biroju največje povpraševanje Avstrijcev za Obalo in Kras. Avstrijci zelo cenijo primorsko kulinariko in vino. Mislim, da bi morali v tem prostoru in v Sloveniji nasploh, več storiti za ponudbo aktivnih počitnic, zlasti pomembna se mi zdi športna ponudba. V paketu ponudbe skorajda ni zaslediti zanimivih vasi v zaledju Obale.” “V Slovenskem turističnem predstavništvu Milton Center, Landstrasser Hauptstrasse 2, 1030 Dunaj (tel.: +43 1715 40 10, sva zaposlena dva. Naša osnovna dejavnost je informativna dejavnost. Torej na najbolj primeren način obveščati avstrijsko javnost o slovenski turistični ponudbi. Letno zabeležimo 7-8 tisoč stikov z ljudmi. Več kot 80 odstotkov stikov opraviva po telefonu. Okoli 20 odstotkov ljudi, ki jih zanima letovanje v Sloveniji in bi radi o tem izvedeli kaj več, pa se osebno oglasi v našem turističnem predstavništvu. Povpraševanje po informacijah v našem biroju narašča s trendom 30 %. Dnevno nas obišče 10-20 ljudi. Ob tem imamo veliko stikov s predstavniki medijev, novinarji. Naše aktivnosti se s tem seveda ne končajo. Letos smo organizirali Kakšen je delež turističnih agencij? “Ocenjujemo, da dobro četrtino gostov iz Avstrije pripeljejo v Slovenijo turistične agencije. Dobro sodelujemo z agencijami: Terra Reisen Salzburg, Union Reisen, Blaguš, Ruefa, Kompas Touristik (vodja Peter Pilih). Organiziramo tako imenovane Work-shope na katerih sc srečata ponudba in povpraševanje. Lani jc bilo takšno srečanje na Dunaju, letos 5. novembra pa bo v Linzu. Nastopamo tudi na različnih sejmih.” Kaj pa oglaševanje v avstrijskih medijih? “Oglas v odmevnem avstrijskem časopisu z največjo naklado - Kroncnzcitung, stanc 10-15 tisoč mark. Oglašujemo raje v več manjših Marina Portorož d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-20« Fax: 066/471-510 V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN MARINA PORTOROŽ D.D. j* marina portoroi portorose Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 066/747-294 lokalnih časopisih, da bi nas vse to stalo nekaj manj in da bi hkrati dosegli isti učinek. Znajdemo se tudi nekoliko drugače. Žal denarja za promocijo ni nikoli dovolj, oziroma gaje vedno premalo.” Kakšna je prepoznavnost Slovenije pri Avstrijcih ? “Avstrijski Korošci in Štajerci nas dobro poznajo. Dunaj in scvemoavstrijske dežele ( v Avstriji jih je devet) malo manj. Ne boste verjeli, še vedno nas ponekod zamenjujejo s Slovaško. Na področju promocije nas čaka torej še veliko dela.” Pripombe in pritožbe? “Pritožb Avstrijcev na rovaš morebitne negostoljubnosti naših turističnih delavcev praktično ni. Nekaj pripomb je bilo v zvezi z novim zakonom o prometu. Neka gostja ni mogla razumeti zakaj je morala plačati kazen, ker je na sončni atrani alp v lepem sončen vremenu pozabila prižgati žaromete svojega vozila. V Avstriji takega predpisa namreč ni. Sicer pa, veliko ljudi se preprosto ne pritoži za vsako malenkost.” Kaj vedo avstrijski gostje o ponudbi slovenske Obale in ali sodelujete s Turističnim združenjem Portorož? “Mislim, da avstrijski gostje slovensko obalo že kar dodobra poznajo, zlasti Portorož in tudi Izolo. S propagandnim in infonnativnim materialom z Obale in Krasa smo relativno dobro založeni. Mislim, da so ti zadnje čase celo bolj kakovostni, zlasti cenik, ki ga je izdalo Turistično združenje Portorož. Nekam dolgo ste postavljali direktorja TZ Portorož in to seje kar poznalo!” Slišati je bilo, da ste turistični predstavniki Slovenije v tujini ostali brez proračunskega denarja? “Letos ni težav. Nekaj več denarja je celo predvideno tudi za oglaševanje.” Franc Krajnc OBVESTILO Opravljamo zdravstvene preglede - za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled) - za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F) - za športnike in rekreativce Informacije: Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva) Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper f e'v I. tl K l \l UM I II IS + 5S 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 0.1O2.8MHZ-24IJ Radie Pcrterež Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Telefas: 778-034 ■ ^ primorski utp Pomembna naložba v tiskarni VEK Droga Portorož Miloš in Uroš Velnar na tiskovni konferenci V znani koprski tiskarni VEK Koper, Vcl-nar & sin d.o.o., v obrtni coni Šalara, so pred kratkim kupili moderni tiskarski stroj znamke Heidelberg v skupni vrednosti 64 milijonov tolarjev. Gre za hitrejši, boljši in tudi ekološko čist tiskarski stroj s številnimi tehničnimi izboljšavami in možnostmi tiskanja. V tiskarni VEK so s to naložbo še odskočili za korak višje v kakovosti v primerjavi s konkurenco. Tiskarski stroj omogoča hkratno dvobarvo tiskanje na obeh straneh, tako da tiskovino konča z enim prehodom. Njegova zmogljivostjo do 12.000 tiskarskih pol v eni uri. Sicer pa imajo v tej znani tiskarni v kateri tiskajo za številna podjetja: Luka, Istrabenz, Droga, Banka Koper, Mehano (tudi Primorski utrip), še več manjših tiskarskih strojev iste znamke in tudi najmodernejšo računalniško pripravo tiska. V četrtek, 1. oktobra so pripravili dan odprtih vrat za vse svoje poslovne partnerje in novinarsko konferenco, na kateri sta verjetno najstarejši tiskar - obrtnik v Sloveniji, Miloš Velnar in njegov sin Uroš, sedanji direktor Tiskarne VEK, opisala razvojno pot tiskarne in pred- Razstava njihovih izdelkov na dnevu odprtih vrat stavila načrte za naprej. Pogovor z Milošem Vclnarjcm bomo objavili v novoletni številki. V tiskarni so že 1. oktobra imeli pripravljen (natisnjen) njihov program novoletnih tiskovin, koledarjev in podobno, kar kaže na poslovnost in vedno večjo tržno usmerjenost družbe. Za vse, ki jih ta program zanima naj navedemo tel. številko: 066/ 31-880. Kolektiv Tiskarne VEK Koper bo naslednje leto proslavil svojo 35. obletnico delovanja. Portorož - Svetovno srečanje FONASBA Med 12. in 16. oktobrom 1998bo v Grand hotelu Emona Bernardin potekalo pomembno srečanje Svetovnega združenja pomorskih prometnih agencij (FONASBA). Organizator srečanja je Zveza pomorsko prometnih agencij Slovenije (ZPPAS), ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenija. Pokrovitelj srečanja je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. V ZPPAS je včlanjenih že 18 pomorskih agencij, sicer pa je v Sloveniji registriranih 25 do 30 podjetij, ki sc ukvarjajo s temi dejavnostmi. Na srečanju pričakujejo okoli 100 udeležencev, delegatov prek 40 združenj. Promet, ki ga ustvarijo tovrstne agencijo v Sloveniji znaša koli 15 milijonov dolarjev. Z agencijskimi posli se ukvarja okoli 200 ljudi. Za 12. oktober pripravjajo srečanje z novinarji, v četrtek, 15. oktobra pa si bodo udeleženci srečanja ogledali Luko Koper. ROK ZA PRIDOBITEV ZVEZDIC BO KMALU POTEKEL Vsi nastanitveni obrati si morajo pridobiti odločbo o kategorizaciji najkasneje do 31. decembra 1998. V Sloveniji je uradno registriranih 2.022 zasebnih sobodajalcev, neuradno pa jih je vsaj še enkrat toliko. Po mnenju mnogih je razlog za vsaj “prepolovitev” registriranih sobodajalcev leta 1993 sprejeti zakon o gospodarskih družbah, po katerem bi se morali vsi sobodajalci registrirati kot samostojni podjetniki posamezniki, pa tega niso storili. Mnogi so celo prepričani, da se ni potrebno registrirati kot samostojni podjetnik, saj je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek že spomladi javno “obljubil”, da bodo postopek poenostavili tako, da bi se vsi, ki oddajajo do 15 turističnih postelj, lahko le prijavili pristojni upravni enoti. Zato bi bilo potrebno spremeniti predpise, a se do danes ni še nič zgodilo in velja še vse po starem. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je maja lani pripravilo Pravilnik o merilih in kategorizaciji nastanitvenih obratov in marin, po katerem naj bi si vsi sobodajalci, pa tudi hoteli, moteli, apartmaji, penzioni, kampi, gostišča, kmetije in marine do 7. junija letos pridobili odločbo upravne enote o kategoriji svojega obrata. Ker seje kmalu pokazalo, da v tem roku večina ne bo pridobila ustrezne odločbe, je ministrstvo ta rok podaljšalo do konca letošnjega leta. Kljub temu, daje zgoraj omenjeni pravilnik že več kot leto dni v veljavi in so dani vsi pogoji, da bi akcija podeljevanja zvezdic stekla, se stvari ne premaknejo. Piranska Upravna enota, ki pokriva največjo turistično občino, je doslej izdala le devet odločb, približno toliko zahtevkov pa še čaka, da prosilci dopolnijo svoje vloge. Pri tem je potrebno vedeti, da imamo v Piranu okrog 500 zasebnih sobodajalcev in kar nekaj hotelov in počitniških domov. Zakaj se zatika? Zahtevek za izdajo odločbe o kategoriji nastanitvenega obrata, ki ga vloži stranka na upravni enoti, mora vsebovati prijavni list s podatki o nastanitvenem obratu ter kategoriza-cijski list, ki ju dobi na portoroškem turističnem društvu. Oba obrazca izpolni stranka sama, če pa želi tri oziroma več zvezdic, priloži še oceno v ta namen usposobljenega ocenjevalca z licenco. Tudi podatke o usposobljenih ocenjevalcih dobi pri turističnem društvu. Do tu gre še vse gladko. Zaplete pa se pri določilu prej omenjenega pravilnika, da mora nastanitveni obrat, ki se kategorizira, predhodno izpolniti tudi splošne in posebne pogoje, predpisane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Enostavneje povedano, k zahtevku za kategorizacijo mora pravna oseba priložiti k zgoraj omenjenim listinam še odločbo upravne enote, da izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika, fizična oseba pa priglasitveni list davčnega organa, da je registrirana kot samostojni podjetnik. Pogosto je ovira za pridobitev tega dokumenta že uporabno dovoljenje za objekt, ki si ga stranka po zaključeni gradnji ni pridobila. Prav zato se lahko ves postopek do pridobitve želenih zvezdic pošteno zavleče... A pozor! Kot smo omenili, si morajo vsi nastanitveni obrati pridobiti odločbo o kategorizaciji najkasneje do 31. decembra letos. Kdor bo po tem datumu brez odločbe in tablice z zvezdicami, ga bodo preganjali tržni inšpektorji s kaznijo do milijona tolarjev! Zato z vlogami upravni enoti ne kaže odlašati, saj jih ta v zadnjem trenutku ne bo zmogla izdati vsem hkrati. DANICA CMREČNJAK Poslovanje Droge Portorož d.d. v 1. polletju ocenjujejo kot zadovoljivo V 1. poletju je družba dosegla prihodke od prodaje blaga v višini 5,9 milijarde tolarjev, kar pred-stavlaj 90 - odstotno izpolnitev polletnega načrta. Od tega so na domačem tržišču prodali za 4,5 milijarde tolarjev, na tujih tržiščih pa za 1,4 milijarde tolarjev živilskih proizvodov. Delaž prodaje na tujih tržiščih zaša slabo četrtino. Najpomembnejši trg Droge Portorož je še vedno območje nekdanje Jugoslavije, saj tam prodajo 3/4 vsega izvoženega blaga, od tega na Hrvaškem 19%, v ostalih državah nekdanje Jugoslavije pa 58%. Nekoliko je upadla prodaja soli, v glavnem za posipanje po cestah, drugih večjih negativnih vplivov na tekoče poslovanje pa ne beležijo. Finančni položaj enega največjih podjetij na Slovenski obali se ni spremenil, tako, da Droga Portorož d.d. ohranja visoko stopnjo finančnega Večplastna koristnost signalnega stolpa Signalni stolp za letala sečoveljskega letališča Portorož, ki stoji na hribu Markovac na začetku Savudrijskega polotoka smo nekoliko pobliže spoznali pred nekaj tedni, ko so neznanci nanj sredi noči izobesili slovensko zastavo. Kaže pa, da bo poleg osnovne namembnosti lahko služil tudi kot pretvornik TV signala za potrebe HTV. Njeni strokovnajki so si ogledali teren in nameravajo na stolp montirati tri oddajnike in dve sprejemni anteni. Tako bi hrvaški kraji Plovanija, Kapitanija in Specijarija imeli boljši TV sprejem kot ga imajo sedaj. Hrvaška Radiotelevizija - Oddajniki in zveze, je za dovolje zaprosila sečoveljsko letališče Aerodrom Portorož. Direktor Aerodroma Anton Kovšca jim ga seveda namerava dati, tudi zaradi dobrih odnosov, ki jih gojijo. ravnotežja in finančne moči. Skupina Droga Portorož je glede na izkaz uspeha zabeležila v prvem polletju 1998 po nerevidiranih podatkih blizu 363 milijonov tolarjev čistega dobička. Po podatkih, kijih povzemamo iz njihovega glasila Naš glas, je bilo v Drogi Portorož na dan 30. 6. 1998 zaposlenih skupaj 651 delavcev, od tega za določen čas 72. V portoroški Drogi je tudi precej delavcev, ki so zvesti firmi že 20 in več let. V septembru so praznovali 20 - letni delovni jubilej Klavdij Puc-er iz PC Soline, Marija Hrvatin, On-dina Gci in Marija Jakac iz PC Začimba, Majda Ploh in Ana Ploh iz PC Gosad ter Albert Suban iz OE Skupne službe. 30 - letni jubilej pa so v septembru praznovali Vesna Radovac in Sonja Podlogar iz PC Začimba ter Milivoj Smiljič in Mira Čeh-Mencin iz OE Skupne službe. Vetjamemo, da so delavci bili veseli tudi jubilejnih nagrad. i§ j | Ljg Soli nikoli ni dovolj Na Droginih solinskih plantažah v Strunjanu in v Sečovljah so letos nabrali okoli 5 tisoč ton soli. Premalo za vse, ki jim je nujno potrebna. JADRAN SEŽANA Jadran Sežana je uvozno-izvozno podjetje, ki se ukvarja z izvozom lesa, lesnih izdelkov in živine, uvaža pa blago, ki ga ekskluzivno zastopa. V Sloveniji ima med drugim drobnoprodajno mrežo tehničnih izdelkov, poleg tega pa opravlja tudi komisijske posle. Sicer pa ima podjetje svoje poslovanje razdeljeno na štiri sektorje. To so agroživilski, industrijski, lesni in sektor tehničnega blaga. Podjetje je postalo delniška družba 20. marca 1996. Eden od izbranih načinov lastninjenja je bila tudi javna prodaja delnic za certifikate, za katero so namenili 24 odstotkov premoženja. Z interno razdelitvijo so olastninili 20 odstotkov družbenega premoženja, 16 odstotkov pa so ga namenili notranjemu odkupu. Z delnicami se organizirano trguje na prostem trgu od septembra leta 1996. Cena se je gibala v razponu od 650 do 1.350 tolarjev za delnico, povprečni dnevni promet pa je znašal okoli 540 delnic. V zadnjem času cena delnic dosega vrednosti okoli 1.150 tolarjev. Tako kot mnoga druga podjetja, je tudi Jadran močno prizadela izguba trgov ob razpadu Jugoslavije. Zaradi tega so bili prisiljeni zmanjšati število zaposlenih iz 300 na približno 100. Tako so leta 1995 ustvarili komaj za nekaj več kot 7,2 milijona tolarjev čistega dobička. V naslednjih letih so rezultat bistveno izboljšali, k temu pa jim je nemalo pripomogel uvoz sladkorja za blagovne rezerve. Leta 1996 je čisti dobiček znašal 31,8, lani pa nekaj več kot 66,4 milijonov tolarjev. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 1997 je znašala 2.776 tolarjev, dobiček na delnico pa 176 tolarjev. Delež celotnega dobička v prihodkih od prodaje seje povečal od 1,6% v letu 1996 na 3,5 % v lanskem letu, donosnost lastniškega kapitala pa je bila 6,8 %. Simon Banič za Publikum d.d. PUBLIKUM borzno posredovanje d.d. V Piranu bomo volili v štirih volilnih enotah Občinski svet - svet svetov krajevnih skupnosti? Na novemberskih lokalnih volitvah čaka Pirančane svojevrstno presenečenje oziroma novost. Občinski svet je septembra sprejel po hitrem postopku odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev v občinski svet, s katerim so občino razdeli na štiri volilne enote. Na minulih volitvah, ko je bila celotna občina ena volilna enota, so imeli vsi volilci pred seboj enake glasovnice za izvolitev 22 občinskih svetnikov ter 3 predstavnike italijanske samoupravne narodne skupnosti. Tokrat bo drugače. V vsaki od štirih volilnih enot bodo glasovnice drugačne. V občini je sicer osem krajevnih skupnosti, iz njih pa so oblikovali štiri volilne enote in sicer volilno enoto za območje krajevne skupnosti Piran (volijo 6 svetnikov), območje KS Portorož, Strunjan ter del Lucije (5 svetnikov), območje KS Lucija (6 svetnikov) in za območje krajevnih skupnosti Sečovlje, Sv. Peter, Nova vas, Padna ter del Lucije (5 svetnikov). Volilna enota za 3 svetnike iz vrst predstavnikov italijanske samoupravne narodne skupnosti je območje občine Piran. Ker so morali spoštovati zakon o lokalnih volitvah, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev in da se v vsaki volilni enoti voli najmanj 5 članov občinskega sveta, so krajevno skup- nost Lucija, kije prevelika za samostojno volilno enoto, razdelili kar med tri volilne enote. To in še mar-skikaj je svetnikom, ki so nasprotovali predlogu, dvigovalo pritisk. Po mnenju Luciana Miloka iz vrst ZLSD, ki je glasovala proti predlogu, je takšna delitev Lucije kravja kupčija, občinski svet pa politični organ, kjer so zastopane politične stranke in liste, ne pa svet svetov krajevnih skupnosti! Nov način glasovanja po njegovem pomeni, da bodo v občinskem svetu sedeli predstavniki dveh do treh močnih političnih strank. Pridružila se mu je Vojka Štular, ki je prepričana, da bi isti cilj enakomerne zastopanosti delov občine v občinskem svetu lahko dosegli z vrstnim redom kandidatov na enotni listi posamezne stranke: “Občina Piran je celovita in obvladljiva, občinski svet pa mora zastopati interese občine in ne le svojega soseda”. Tudi po mnenju Marka Zormana (lista za Piran) gre za nedemokratičen manever, katerega cilj je izključiti iz političnega življenja posamezne liste, ker so moteče z večnim nerganjem in spraševanjem. Predstavniki Desusa pa so menili, da so argumenti predlagateljev primer enopartijske miselnosti, občinski svet pa bo postal zastopnik krajevnih skupnosti. Zadnjemu je pritrdil mag. Josip Rugelj (SDS), ki je predlog razdelitve občine na volilne enote podprl in dodal, da bodo postale krajevne skupnosti sčasoma nepotrebne in se bo postavilo vprašanje njihovega statusa, saj se bo volja krajanov neposredno izražala v občinskem svetu. Odpadel bo dualizem in potreba, da je krajevna skupnost pravna oseba, postala bo posvetovalno telo. Tako so, kot smo uvodoma navedli, sicer le za en glas večine, prevladali argumenti predlagateljev odloka iz vrst LDS. Ti pa so, da bodo v občinski svet izvoljeni člani iz vseh delov občine, volilci bodo volili “svoje predstavnike”, kijih bolje poznajo in jim zato bolj zaupajo. Izvoljeni člani bodo lažje zastopali interese ožjih delov občine, bolj bodo dosegljivi volilcem, bolj jim bodo na očeh in se bodo zato počutili bolj odgovorne. Po mnenju Saša Šramla, svetnika in hkrati tajnika občinske uprave, zagotavljajo volilne enote teritorialno pokritost občine: “Če bi imeli na ravni države le eno volilno enoto, Pirančanov zagotovo ne bi bilo v parlamentu”. Predlagatelji so zatrdili, da razdelitev občine na volilne enote nikakor ne bo vplivala na rezultate volitev. No, vsaj to bo kmalu jasno. DANICA CMREČNJAK Robert Časar, uradni kandidat stranke SDS za župana Občine Piran Na nedavni novinarski konferenci v Kopru so predstavili novinarjem Roberta Časarja, diplomiranega pravnika iz Lucije, ki se bo 22. novembra na lokalnih volitvah potegoval za mesto župana Občine Piran. Robert Časarje star 37 let, rojen je v Kopru, stalno živi v Luciji. Poročen, oče dveh otrok. Diplomiral je na Pravni fakulteti in je sčasoma postal strokovnjak /a dejavnosti varstva okolja. Ze nekj let je direktor JP OKOLJE Piran, v tem mandatu pa tudi občinski svetnik in predsednik statutarno-pravne komisije Občinskega sveta občine Piran. Robert Časarje predsednik Občinske organizacije SDS Piran, član predsedstva ekološkega foruma SDS in član Rotary kluba Portorož. Na novinarski konferenci je skupaj s strankarskim kolegom mag. Josipom Rugljem predstavil osnovne programske usmeritve stranke, ki jih bodo objavili v novembrski volilni številiki Primorskega utripa. Svojega uradnega kandidata za župana občine Piran ima tudi LDS Klavdij Mally, dipl. ing. gradbeništva LDS, Občinski odbor Piran nam je poslal sporočilo, daje njihov uradni kandidat za župana občine Piran Klavdij Mally, diplomirani inženir gradbeništva, zaposlen kot vodja oddelka za okolje in prostor pri Upravni enoti Piran. Tak sklep je stranka sprejela 3. septembra 1998. Klavdija Mallyja smo v našem časopisu že predstavili, vendar se takrat še ni natančno vedelo, če bo zares kandidat prav on, ali pa morda sedanja predsednica Občinskega sveta Piran dr. Milena Oblak Juh. IZZIVI BREZPOSELNOSTI r A Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacije Piran Vsem občankam in občanom, volivkam in volivcem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. V_________________________________________J , ........................ Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom, volivkam in volivcem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. SLS - Podružnica Piran Med najbolj žgoče probleme v piranski občini sodi tudi brezposelnost. Z njo je povezan dejanski padec dohodkov, kupne moči in življenske ravni posameznikov in njihovih družin Splošno znana problematika torej, ki ni žgoča samo pri nas, marveč tudi širše v Evropi. Z njo se bo treba soočiti, tako v naši občini Piran, kot tudi v celotni državi, ki bo kmalu sestavni del Evropske unije, zato bomo morali na tem področju v naraščajočem obsegu upoštevati evropske standarde. Le navidez protislovno je, da prav v času, ko možnosti za zaposlovanje kopnijo, prebivalstvo pa se stara, resno razmišljamo o tem, kako prilagoditi socialno politiko, da bi spodbujala iskanje zaposlitve, obenem pa ohranila osnovne mehanizme socialne varnosti. Zlasti za Evropsko unijo velja, da se po obdobju, v katerem so konservativne sile reševale gospodarske težave tako, da so klestile stroške za socialno varnost, spet vrača k politiki socialne varnosti in socialnega partnerstva, k oblikovanju socialne Evrope, Evrope socialnega miru. Tudi najnovejši azijski gospodarski in finančni pretresi kažejo, da socialni mir ni samo garancija za politično stabilnost, marveč dejavnik, ki pospešuje gospodarsko aktivnost. Kar zadeva naše slovensko okolje, imam občutek, da preveč popuščamo liberalnemu kapitalizmu v slabem pomenu besede. Vse več je neenakosti pri zaposlovanju. Diskriminacija med spoloma je vse bolj očitna. Odnos do deklet in žensk, ki jih materinstvo še čaka, počasi dosega raven mezdnega odnosa, ker so one manj stabilen “vir delovne sile”, imajo tudi največ težav pri iskanju zaposlitve. Tudi odnos do starejših in njihovega zaposlovanja je vse bolj sporen. Delavec je vse preveč prepuščen milosti in nemilosti trga. Država ima premalo aktivno politiko zaposlovanja in je zaposlovanju premalo naklonjena. Ker hkrati narašča delež tistih, ki imajo pravico do upokojitve, je naša država vse bolj podobna demografsko tempirani bombi. Pa tudi naša davčna politika ni bila nikoli naklonjena delu. Glede na razmere lahko ugotovimo samo to, da Slovenija pri reševanju problematike zaposlovanja hudo zaostaja in da bo imela hude težave, če se bo hotela v doglednem času vključiti v evropska razmišljanja o problemu dela in zaposlovanja. EU se že sedaj srečuje z 18-milijonsko armado brezposelnih, kar predstavlja okoli 10 % delovne sile. Na splošno drži, da bi ljudje radi delali, če bi imeli kje in kaj delati. Čeprav je socialna politika in politika zaposlovanja v rokah države, pa menim, da lahko tudi občina vpliva na oblikovanje socialne politike in da lahko blaži negativne učinke in posledice, ki se odražajo na tem področju v občini. Tudi občina namreč lahko s svojo politiko povečuje učinkovitost trga delovne sile z odstranitvijo nepotrebnih ovir in omejitev. Po drugi plati je lahko občina aktivna tako pri pospeševanju nastajanja produktivnih delovnih mest, kot tudi pri podpiranju tistih, ki imajo ambicijo, da si svoje delovno mesto ustvarijo sami. Zato je treba vzpodbujati razvojne programe. Korak naprej vidim tudi v snovanju tretje slovenske univerze. Vzpodbujanje izobraževanja in znanja je v današnjem času največja naložba. Morda se mladi tega v trenutno izredno potrošniško usmerjeni družbi, premalo zavedajo. Podatki kažejo, da v Sloveniji zaskrbljujoče narašča število tistih, ki opuščajo šolanje in ne pridejo do zaključnih spričeval ali diplom. Vsemu temu so krive tudi socialne stiske družin, brezposelnost, ali životarjenje na robu eksistence, kar lahko vodi v alkoholizem, nasilje v družini, beg od doma, mamila, prostitucijo in tudi brezdomstvo. Občini Piran je do zdaj uspelo zgraditi dobro izobraževalno infrastrukturo, še posebej z uvajanjem visokega šolstva na področjih, ki so nosilke dejavnosti v občini, kot so Visoka pomorska in prometna šola, Visopka šola za hotelirstvo in turizem, Šola za management in tudi Biološki inštitut za raziskovanje morja. Vse to je osnova za naprej, poiskati pa je treba še dodatne možnosti., na primer na področju likovne umetnosti, kulture in podobno. Vir dodatnih delovnih mest je lahko tudi decentralizacija vsedržavnih služb in servisov. Nikjer ni zapisano, da mora biti sedež, denimo, inštitucije, ki se ukvarja z ribištvom, ravno v Ljubljani. Občina Piran bi se morala zavzemati za to, da se uveljavi kot kandidat za sedež katere od nadnacionalnih in mednarodnih ustanov. V prihodnje bo morala čim bolj izkoriščati možnosti, ki jih ponuja država, spodbujati obrtne in storitvene dejavnosti ter podjetništvo. Riana Benko, kandidatka za županjo Občine Piran OBVESTILO VOLILNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA UTRIPA IZZIDE PREDVIDOMA ŽE 7.1L, NAMESTO 12. 11. KOT JE BILO SPRVA OBJAVLJENO ZA VSE KANDIDATE NA LOKALNIH VOLITVAH VELJAJO V SKLADU Z ZAKONOM O LOKALNIH VOLITVAH ENAKI POGOJI GLEDE OBJAV. ROK ZA DOSTAVO GRADIVA JE 25. OKTOBER 1998 Naslov: Primorski utrip Liminjanska 91 Lucija 6320 Portorož tel./fax: 066/770-185 Cenik oglasov za volilno kampanjo je bil objavljen v 54. številki Primorskega utripa Danilo Dancit Občina ima premalo stikov z gospodarstvom Generalni direktor Hotelov Palače d. d. Portorož Danilo Daneu je prepričan, da bi v občini Piran lahko živeli boljše, hitreje odpravljali pomanjkljivosti in nedorečenosti, ki dušijo razvoj. Zlasti več besede v organih lokalne skupnosti pri strateškem dologorčnem razvoju lokalne skupnosti bi po njegovem moralo imeti gospodarstvo, ne toliko porabniki. Zato seje odločil, da bo na letošnjih lokalnih volitvah kandidiral za občinskega svetnika, čeprav mu je bilo ponujeno zahtevnejše mesto. Danilo Daneu je človek za katerega nekateri menijo, da je preveč resen, samosvoj, včasih nedostopen, “trmasti” ekonomist, ki vse strateško-razvojne poteze gleda skozi ekonomsko računico. Danes uspešno vodi osrednjo turistično podjetje, Hotele Palače v Portorožu. Svoja rosna leta je preživljal v Sežani, gimnazijo jc končal v Postojni, leta 1974 pa je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prva njegova zaposlitev je bila v Krasu Sežana. Že takrat seje soočil s problematiko razvoja turizma, saj je v svoji diplomski nalogi izdel koncept razvoja turističnega kraja Lipice. Štiri leta je bil v službi na občini Sežana kot načelnik za gospodarstvo. Veliko seje ukvarjal s takratnimi načrti, ali bolje rečeno problemi, ustanovitve proste industrijske cone v Sežani, razmišljanjem kako rešiti Kras z vodo in cestami. Ni verjel v takratne ambicije in vizijo, da bo prosta industrijska cona med Italijo in bivšo Jugoslavijo sploh kdaj nastala, kajšele, da bo kokoš, ki bo nesla zlata jajca. Obljube takratne elitne politike, da bo tam nastalo mesto s 50 tisoč prebivalci se kajpak tudi niso uresničile. Po štirih letih dela na Občini Sežana so ga povabili v sozd Timav, za finančnega direktorja. Bilje vključen v integracijske procese Krasa in Jadrana Sežana. Sozd seje nato razširil z Drogo in Turistično organizacijo Portorož, ki jc bila znana znano pod kratico TOP. Pri vseh teh bivših bolj ali manj politično dirigiranih integracijah so nekateri kljub temu pričakovali finančne učinke. Vse seje zlomilo na “ljudskem faktorju”. Ljudje, ki so jih spravili nekako skupaj so si nagajali, ker je vsak videl najprej svojo bivšo firmo. Leta 1983 bi bilo potrebno SOZD Timav preseliti v Koper in ustanoviti interno banko. Danilo Daneu naj bi postal direktor te banke. On je hotel ostati v Sežani, ker je videl ambicijo razvoja doma. Leta 1984 seje z ženo zdravnico preselil v Portorož. Danilo je v Portorožu začel svojo kariero kot finančni direktor Splošne plovbe. Tam si je nabral kar precej izkušenj, tudi glede mednarodnih financ. Precej je sodeloval z bankami, koprsko in ljubljansko. Finance so bile sicer najegovo bolj omiljeno področje. Zatem, leta 1986 se mu je ponudila priložnost - nazaj v občinske strukture. Nekaj časa je bil v dilemi, a se je odločil. Postal predsednik Izvršnega sveta takratne Skupščine občine Piran in nasledil Elvina Koreliča. Predsednik skupščine pa je bil takrat Drago Žerjal. Takrat je bilo precej drugače; bili so še trije zbori: Zbor združenega dela. Družbenopolitični zbor in Zbor Krajevnih skupnosti. Občina je bila podaljšana roka države in imela je upravne pristojnosti in funkcije. Kako danes, po tolikih spremembah, gledate na občino Piran? “Občina Piran je sama po sebi težka, morda nekoliko specifična. Po letu 1953 jc bila razseljena, potem na novo naseljena. Že od nekdaj se tu rojevajo različni interesi. Zaradi njene obmorske lege je tudi velik pritisk na prostor (predvsem vikendi) in tudi neskončne želje po imovini. Še nekaj, kar ni nepomembno: Ljudje so prihajali od vsepovsod in mnogi se praktično nikoli niso mogli vživeti v to okolje in prostor. Žal tudi danes ni veliko drugače.” Kaj ste takrat poskušali napraviti, da bi bilo drugače? “ Že takrat smo ugotovili, da ob razvojnem programu občine Piran (zlasti turističnem), ki je bil zastavljen v letih 1970 ( prof. Edo Mihevc), praktično nikogar ni zanimala celovita slika Portoroža in Pirana. Bil je velik pritisk s strani ministrstva za turizem in vlade, kajti država je rabila devize. Takrat so razmišljali, da bi v piranski občini morali zgraditi še najmanj 6000 turističnih ležišč. Ssrečali smo se z različico srednjeročnega in dolgoročnega plana. Usklajevali smo ga dve leti. Ugotovili smo, daje pri novogradnjah nujno treba zagotoviti tudi usklajeno in ustrezno infrastrukturo. Govorili smo, daje treba rešiti predvsem komunalno infarstrukturo, preden se lotimo novogradnje, da ne omenjam poznejših potreb. Takrat je bilo tudi to res, da je portoroška Igralnica lahko vlagala znatna sredstva v temelje razvoja turizma -infrastrukturo. Zato smo lahko zgradili tudi kakšno cesto in še kaj. Pa še morda specifičnost tistega časa: Komunalni sistem je bil “razpeljan” po samoupravnih interesnih skupnosti (SIS): šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, kultura, šport, komunala (SKIS). Veljal je samoupravno obarvan delegatski sistem in vse te strukture je bilo zelo težko obvladovati! Že takrat sem ugotovil, da je v naši občini sicer veliko denarja, ki pa se ga preveč drobi, osnovnih dolgoročnih strateških problemov pa se ne razrešuje.” Vi ste bili med prvimi v vodstvu občine Piran, ki ste poskušali rešiti problem mirujočega prometa z zaporo mesta? “ Zaporo mesta poznamo že (če se ne motim) iz leta 1984/85. Takrat pa mene na občini še ni bilo. Že tedaj je bila namreč čez cesto postavljena veriga. Vpeljali smo avtobusni promet, kopalni avtobus in mini-bus. Zlasti slednje je bila moja ideja. Problem mirujočega prometa v mestu Piran se vleče že leta in leta. Junija in julija se zaradi natrpane pločenive v središču mesta skorajda ni bilo mogoče premikati. Pred vhodom v mestu smo postavili kiosk in vzpostavili nekakšen prometni režim. Vendar je bil problem, ki ga poznamo še danes in ga še nihče ni razrešil: tisoč ljudi je imelo avtomobile, parkirišč v Piranu pa je bilo 400. Brez rigoroznega ukrepa ni mogoče narediti nič! V to sem prepričan. Že takrat smo načrtovali garažo in to prav na piranskih vratih, kjer je sedanja inačica zaradi različnih interesov, kot slišim padla. Takrat bi bilo treba žrtvovati klif. Žal je v tej občini vse zaščiteno, razprave so se vlekle v nedogled, potekajo še danes, a garaže v Piranu še ni.” Vsak razvoj zahteva tudi žrtve. Mi mislimo, da bomo lahko lepo in bogato živeli, ne da bi kaj žrtvovali. Kaj je bil takrat glavni problem, da niste uspeli - z garažo na primer? Birokracija? Strank, ki bi si lahko nagajale namreč takrat še ni bilo. “Birokracija. Ko sem prišel na občino sem si mislil, da imamo nek dolgoročni urbanistični razvojni program. Ni ga bilo. Vsak je hotel nekaj po svoje, graditi, dograditi. V nekakšnem “urbanističnem konglomeratu” pa bi bilo treba narediti red. Spomnim se, daje bil pred piranskimi vrati predviden hotel, ki gaje tam hotel postaviti takratni direktor Hotelov Piran. Ljudje v posameznih podjetjih, ki so takrat načrtovali razvoj, so računali na tuja sredstva (ne na lastna) in se niso toliko ozirali na ekonomiko. Vse podobne ambicije so se takrat ustavile zaradi problemov pomanjkanja vode. Spomnimo se suhih pip v letih 1987/88. Takrat smo bili tudi malce v razkoraku s turističnim gospodarstvom, kajti predlagali smo, da se poveča turistična taksa od ene marke na marko in pol. Uspelo nam je prepričati delegate, da so predlog sprejeli in dobljeno namenili za vodo. Tako smo preprečili nadaljnjo možno katastrofo glede oskrbe Pirana s pitno vodo.” Odpori, nesoglasja, različna mišljenja in nestrinjanja so sestavni del Življenja. Kako je bilo takrat. Na katerih področjih v občinski upravi ste se srečevali z odpori? “Odpori so bili predvsem, ko smo poskušali onemogočiti črnograditelje. Tudi, ko smo hoteli vikende usmeriti v naselja zunaj Pirana, v Fieso in še kam. To nam žal ni uspelo. Sedaj imamo v mestu in neposredni bližini veliko vikendov in počitniških domov, ki živijo samo dva meseca. Mesto, pa mora živeti vse leto.” Je Piran danes drugačen? “Piran je bil mesto in naj to tudi ostane. Res pa je, daje danes nekoliko drugačen. Mesto je doživelo usodo eksodusa. Prišli so ljudje, ki se niso vživeli v to okolje in mesto je postalo zanemarjeno. Piran smo poskušali sanirati že takrat in sicer s celovito predelavo posameznih predelov (četrti), da bi lahko nekako “zadihalo” svoje pravo turistično življenje in sicer ne tako, da bi mesto razprodali. Tudi obljuba, da bo mesto zaživelo, če bodo posamezni lokali ali hiše prodani zasebnim lastnikom, se žal ni uresničila. Nekatere fasade so bile prenovljene, vendar tega, kar so napravili v nekaterih drugih mestnih jedrih po svetu, torej, da so s prenovo povrnili mestu življenje, v Piranu ni uspel še nihče. Mi smo si ogledovali celovite pre- nove mestnih jeder po svetu. Tam so v tako prenovljena mesta naseljevali mlade družine, jim omogočili posojila, omogočili nove tržno zanimive nemoteče dejavnosti. V Piranu se žal kaj takega ni zgodilo. Piran je lepo mesto, en sam kulturnozgodovinski spomenik, vendar se samo od tega ne da živeti. Mesto mora dobiti nov izziv. Morda nove mednarodne inštitucije, visoke šole, hkrati pa se mora v večji meri vključiti v turizem.” Govori se, da so odgovorni v Občini Piran v zadnjih nekaj letih “zakuhali” več stvari, kar naj bi pomenilo za lokalno skupnost hudo proračunsko breme? zapeljal do svoje predsobe. V vseh mestih, kjer so se srečevali s podobnimi težavami so postavljali zapornice, gradili cone za pešče, umikali pločevino pod zemljo... Vendar vse to veliko stane. Nihče nikomur nič ne podari. Taki veliki premiki, kot je zaprtje mesta za promet z motornimi vozili, se ne morejo zgoditi čez noč, ker zagotovo prinašajo s seboj tudi osebne travme. Trajajo tudi 20 in več let. In spet smo pri glavnem vprašanju - denarju. Vprašanje je, ali je prebivalstvo v mestu Piranu, glede na strukturo in gmotni položaj, sposobno prispevati k realizaciji tako radikalnega in velikega, na primer plačati garažno mesto, ki nikakor ne bo poceni.” “25 milijonov mark dolga iz preteklosti bomo plačali, kdo drug kot prebivalci občine Piran. Če se občina gre sama podjetje, ne pa da bi podjetnikom oziroma gospodarstvu omogočala hitrejši razvoj, lahko pomeni to tudi propad.” Zakaj ste se odločili za kandidaturo? “Moja ocena je, da občinske strukture, ki so v obdobju zadnih 8 let skrbele za usklajeni razvoj občine, niso imele nobenega pravega stika z gospodarstvom. Očitno bo v občini ostala samo še “monokultura” - turizem. Drogo Portorož bomo dokončno izgubili, Splošna plovba ima svoj Head Office v tujini, druge dejavnosti so okrnjene. Doslej je vsak projekt v večini primerov naletel za zavore. Na tak način ne moremo pričakovati hitrejšega razvoja gospodarstva v piranski občini. Ljudje pa hočejo delo, čakajo na nove zaposlitve. Sedanja oblast pa je videla gospodarstvo le kot molzno kravo. Mislim, da se usodne stvari lahko dogajajo prav v najvišjem organu občine, občinskem svetu, zato tudi kandidiram.” Je res glede mesta Piran največji problem “pločevina ”? “Prepričan sem, da bi mesto doživelo večji turistični obisk, če bi bilo brez enega kosa pločevine. Tuka| se kot začarano pojavlja razkorak. “Živim v Piranu, naj mi nekdo zgradi garažo”, ali vsaj omogoči parkirišče. To je dejstvo. Vendar tega ni mogoče storiti v enem letu. Res pa je tudi čas za to, da bi končno morali tudi nekaj fiksno začrtati. Na primer: Piran bo leta 2005 zaprt za ves promet. Vse ostalo pa podrediti temu cilju. S tem projektom bi lahko uspeli tudi pri pridobitvi mednarodne pomoči za re- vitalizacijo mesta.________________ Nihče ne razmišlja tudi o tem, kakšno škodo povzročajo kulturnim spomenikom in mestu samemu vibracije in izpušni plini.” Mesto bi radi torej zaprli za ves promet. Kaj pa prebivalci? Se ne bojite, da bi s takimi radikalnimi ukrepi naleteli na nera-zumevnaje pri meščanih in da bi se vam lahko zgodilo to, kar se dogaja sedanjemu županu Franku Fičurju. Je pri takih ukrepih treba najprej upoštevati ljudi, ki živijo v mestu in jim omogočiti alternativno rešitev? “Povsem razumljivo. Stanovalcem je treba, še preden mesto zapremo za ves promet, zagotoviti garaže zunaj mesta.” Bi torej za mnenje vprašali prebivalce? “Znano je, da bi se vsekdo najrajši Bi se povečal turistični obisk v mestu, če bi ga zaprli za ves promet? “Prepričan sem , da bi bilo tako. Ljudje po svetu cenijo lepote starih mest^se tam sprehajajo in uživajo mir. Če pa menimo, da mora biti Piran dostopen z avtomobilom, potem bomo imeli še naprej kaos. Primer je Dubrovnik. Znameniti Stradun je zaprt za ves promet. Probleme na svojstven način rešujejo tudi v mestnem jedru Trsta in še bi lahko našteval. Svoje modrosti ob tem ne gre prodajati, ampak je treba pogledati kako to rešujejo drugod po svetu.” Prostorska omejitev rojeva tudi spore Spremembe v prometnem režimu bodo vplivale tudi na strukturo ljudi, ki bi živeli v mestnem jedru Pirana Kakšan je usoda Pirana? “Piran ima veliko primerjalnih prednosti. Je zgodovinsko mesto, en sam muzej. Vendar to kljub vsemu ni dovolj. Muzej si ogledaš in greš. Kaj potem. Kje je druga ponudba? V Piranu morajo biti nekatere inštitucije, tudi firme, trgovine, lepi privlačni lokali. Besed je lahko veliko. Vprašanje pa je, kje najti denar za sanacijo in revitalizacijo Pirana? Potrebni so dolgoročni in zanesljivi viri. Gasilske akcije rade propadejo. Problem piranske občine tiči tudi v množici neuresničenih idej, gorah projektov in tonah popisanega papirja.Tudi tako se v naši občini izgubljata energija in denar.” Kaj pa turistični Portorož? Kaj ste gostinski in turistični delavci pomembnega storili, da bi še ostal to, kar je bil nekoč? “Portorož, takšen kot ga vidite danes, je v bistvu nastal v 70. letih. Takrat so se zgodili ogromni premiki. Ne mislite, da je bilo veliko razprav, kaj kako in kje. Morda toliko kot danes za kakšno manjšo zgradbo. Bila je naloga s strani Republike, Vlade: Toliko in toliko ležišč, toliko in toliko deviznega priliva! In Portorož je zrasel takorekoč skozi noč, ob vseh svojih pomanjkljivostih. Bil je izredno bogato grajen. V tistih letih se tudi ni razmišljalo o kakšnem večjem marketinškem pristopu. Podobno so delali v Španiji. Turizem seje sicer razvijal, vendar seje zaradi masovnega značaja turizma v Portorožu začelo pritiskati na cene. Cene so padale in te portoroške hiše, ki so vendarle prinašale devize, je v takratnem času, v bivši Jugoslaviji reševala predvsem inflacija. Kapital ni bil oplojevan kot se temu reče. Bilje sistem dogovorne ekonomije. Podjetja so za premostitev sezone najemala bančna posojila. Potem, po letu 1986, je prišlo do padca turističnega prometa. Leta 1990 še dober obisk, a že takrat smo začeli ugotavljati, da Portorož ne more zadovoljevati vseh mogočih različnosti. Kakšen turizem torej? Še naprej masoven s povprečno ponudbo in nizkimi cenami, ali turizem in-dividualcev višjega cenovnega razreda, ki pa hkrakti tudi več zahtevajo. Leto 1991 (junijska vojna v Sloveniji) smo si gostinci zapomnili kot leto katastrofe za turizem. Nekaj časa se potem v turizem ni nič vlagalo, občutno se je znižalo število zaposlenih, opravili smo nekakšno ekonomsko čistko in pričeli z izgradnjo nove kakovostne turistične ponudbe. Najeli smo relativno draga posojila -in tvegali. Vlaganja v popestritev ponudbe so se v večini primerov pokazala kot uspešna. To lahko trdim za naše podjetje Hoteli Palače. Nekaj podobnega je potrebno storiti tudi za mesto Piran. Nekoč smo turiste na veliko vozili v Lipico in Postojno ter v Benetke. Zakaj jih ne bi tudi v bodoči lepo urejen Piran?” Stari hote! Palače, simbol, ki joče po prenovi. “Usoda starega Palače hotela sredi Portoroža se je začela z novogradnjami v sedemdesetih letih. Ostal je le simbol lepe preteklosti. Dokončni udarec sta mu zadala selitev term v Grand hotel Palače in zaprtje bazena. Tako je očak in pionir turizma leta 1989/90 moral dokončno zapreti vrata. Že leta 1984 so bili nekakšni poskusi njegove prenove - visok standard de lux kategorije ali vsaj hotel s petimi zvezdicami. Se je po vprašanju prenove res precej delalo na pamet? “Nihče se ni vprašal kje bomo dobili goste, ki bi bili pripravljeni plačani za prenočišče 3 krat več kot na primer v Grand hotelu Palače. Računalo se je na pomoč države, žal iz tega ni bilo nič. Sledile so peripetije in kreganja med vodstvi Hotelov Palače in Casinoja, ki bi edini lahko kaj storil. Vložek v hotel Palače ni rentabilen -vsaj z vidika sedanjega Portoroža ne. Brez tako imenovenega “fondo per-duto” - denarja, ki ga ne bo treba vračati, ni nikakršne ambicije oziroma prave možnosti, da bi ta projekt uspel. Po obstoječih projektih bi hotel stal na istem mestu. Po mojem mnenju pa bi ga bilo treba približati morju, torej čez cesto. In še nekaj -nujno bo treba poiskati novega nosilca. Če bi bila prenova tako zanimiva in rentabilna kot nekateri radi govorijo, bi se investitor že zdavnaj našel. Kapitala po svetu je vendar dovolj, mar ne? Tudi zgodbo Toncity bi morali že zaključiti.” Kot kaže, veliko špekulacij v ozadju, učinka pa nobenega. Ali ni bita malo preuranjena odločitev, da se objekt kot “zaščiteni kulturni spomenik” izvzame iz bilance stanja Hotelov Palače - in lastninjenja, ter se ga preda v lastništvo občini Piran, ki potem ni vedala z njim kaj početi? Vrnila ga je novoustanovljeni firmi z ustanovitvenim kapitalom 1,5 milijona SIT v dolgorčni najem za 99 let, od tod dalje pa se izgublja prava sled. Vam občina, ki je sedaj lastnica tega hotela, zgradbe ne bi mogla enostavno vrniti, da bi jo prodali ali olastninili? “Gledano iz takratnega stališča, ko je bil hotel zaprt in za nas v resnici finančno breme, bi rekel, da je bila poteza pravilna. Toda danes mislim drugače. Stari hotel Palače je bil v lasti Hotelov Palače Portorož vse do leta 1994. Takrat je Vlada sprejela uredbo s katero je bilo določeno, da se kulturni spomeniki izločijo iz otvoritvenih bilanc v privatizacijskem procesu. To imovino (Palače hotel skupaj s parkom) smo morali dati nekemu nosilcu in tu seje pojavila Občina Piran. Ostalo vam je, kot kaže poznano. Palače je sedaj res kulturni spomenik, a v smislu muzeja. Povem, da smo v Hotelih Palače pripravljeni sodelovati pri prenovi starega Palače hotela, ponuditi up- ravljanje, kadre..., vendar je naložba za nas same prevelik zalogaj” Koliko leži krivda na vas hotelirjih, da Avditorij ni zaživel svojega Življenja. Zakaj ste ga zapustili? “Avditorij nam ni dal tega kar smo si zamišljali. Če smo hotelirji vsak v svoji hiši zgradili konferenčne dvorane, je bila to ekonomska nuja, ne večtirnost ali celo nagajanje Avditoriju. Avditorij ima vse priložnosti, da se izkaže. Toda, če ne vemo kakšne prireditve bodo jutri, kajšele v neslednjem letu, prireditve, ki bi bile odmevne in pripeljale goste v Portorož, si ne moremo kaj, kot reči improvizacija. Avditorij je sedaj kot javni zavod v lasti občine Piran.” Turistično leto 1998 se je počasi prevesilo v zadnje četrtletje. Kako posluje hiša Hoteli Palače? “Po izgradnji termalnega centra leta 1996 smo v bistvu začeli nov razvojni ciklus in od takrat dalje beležimo iz leta v leto večji obisk, ki bo letos pristal na “špici”, neki meji, čez katero se ne bo dalo več, kar se tiče nočitev. Optimalno lahko dosežemo 200 do 220 tisoč prenočitev. Zasedenost nastanitvenih zmogljivosti bo več kot 60 - odstotna, razvojni ciklus Hotelov Palače se nadaljuje. Razmišljamo o vlaganjih letno 6 do 7 milijonov mark, kar se tudi realizira. Letos smo odprli nov Thalasso center, do leta 2000 nameravamo obnoviti vse sobe, preko zime bomo obnovili hotela Mirno in Apollo. Med hotelom in Mirno je predvidena tudi izgradnja garaže. Naslednja poteza bo prenova Grand hotela Palače in hotela Neptun.” Kaj nameravate storiti z vašimi objekti na drugi strani ceste, ob morju. Ali ni Pivnica Ljubljana nekakšna betonska stvaritev, ki zapira pogled na morje? “Območje med plažo in pomolom bi lahko dobilo čisto drugačno podobo, če ne bi bilo, kot sem že večkrat poudaril, vsemogočih urbanističnih ovir in nerazumevanja. Javnemu podjetju Okolje smo predlagali podaljšanje njihove plaže “na našo stran” (pred Jadranom), pa nič. Morda pa bomo z novimi strukturami našli skupen jezik in na tem mestu lahko uredili lepe plažne površine, bazene in vse kar sodi zraven. Če me vprašate za Pivnico Ljubljano, jaz osebno bi jo takoj porušil, le če bi imel alternativo!” Franc Krajnc Krajevna skupnost Lucij a Svet Krajevne skupnosti Lucija je v sestavi 7 članov na 22. seji Sveta KS Lucija dne, 23. 9.1998 sprejel naslednjo IZJAVO Glede na to, daje Krajevna skupnost Lucija homogemo naselje, ki ima svoje probleme, izraženo nezadovoljstvo, da so Krajevno skupnost Lucija razdelili na tri volilne enote, saj s tem otežujejo udeležbo na volitvah, predvsem iz naslova nesprejemljivosti območij pri volitvah v svete krajevnih skupnosti. Lucija, 25. 9. 1998 Predsednik Sveta KS Lucija Borut Valenčič NOVOSTI V CITY PARKU * APS - izdelava fotografij po naprednem fotografskem sistemu * Izdelava index printov (fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov * Digitalna fotografija TPC LUCIJA « 066/773-296 KOPER TRŽNICA 066/278-600 278-601 Telefax: 066/276-788 skeniranje in shranjevanje fotografij iz negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete Čestitamo ob prazniku občine Piran Letošnji 45. Gostinsko turistični zbor Slovenije bo 20. in 21. oktobra v Rogaški Slatini Na tradicionalni prireditvi se vsako leto sreča štiri do pet tisoč gostinskih in turističnih delavcev in okoli tisoč mladih bodočih gostincev iz srednjih šol. Srečanje je vedno vsebinsko bogato. Na njem si gostinci izmenjujejo izkušnje, v uvodnem otvoritvenem delu pa običajno tudi ocenijo svojo dejavnost in tudi javno izrazijo svoje zahteve do države. Letos bo gotovo tekla beseda tudi o uresničevanju novega zakona o pospeševanju turizma, ki prinaša številne novosti v delovanju in organiziranosti dejavnikov na lokalni in nacionalni ravni. Verjetno bodo gostinski in turistični delavci na koncu leta morali ugotoviti, da jim je turizem sicer nekaj prinesel, a še vedno manj kot so pričakovali. Pa naj gre za devizni priliv, izkupiček v bilanci prihodkov ali številu prenočitev, ki bo na koncu leta za kakšen odstotek manjše. Turizem prinaša obrat in tudi vse večje poglede poglede turističnega gospodarstva na vzhod. Dejstvo pač, ki ga ne gre zanemariti, saj pada obisk iz dežel v naši sosedščini in narašča iz daljnjih vzhodnih držav nekdanjega realnega socializma. Na strokovnem področju se bodo pomerili natakarji, kuharji, barmani, vinski svetovalci, sobarice, hotelski recepcionerji, kmetice in učenci srednjih gostinskih šol. Videli bomo lepo obložene bife-mize, najboljše kuli- narične izdelke, pripravo vampov v ponvi in še kaj. S ciljem, da bi še izboljšali kakovost gostinsko-turističnih storitev, bo GZS-Združenje za turizem in gostinstvo, nekaterim podjetjem in posameznikom za nadpovprečno poslovanje in doprinos k ugledu dejavnosti doma in v tujini, podelilo priznanja GZS. Priznanja bodo podeljena v šestih glavnih kategorijah z enajstimi podkategorijami. Posebej pozorno bodo upoštevali značilno funkcijo oziroma vsebino dela posameznih obratov in ljudi, sporoča GZS - Združenje za turizem in gostinstvo. • • • <> .............. • • • ...................... •• PRODAJA MODNIH OBLAČIL J/fad&uzfa Atuttajfcle, •* •* Obala 4c Bernardin *• 6320 Portorož •l Tel. 066/746-433 •• CP2e//i Jitzlt/zi d/jrfzsi/za/rij •l ///‘ffCf/effesfi /n/r/j/iSs/i j* čed/i/tt/nv •’ /J. •* o I* V naši trgovini Moderato Cantabile v trgovski ulici • * •l Bernardin nudimo bogat izbor ženske konfekcije slovenskih proizvajalcev j* MURA, LEONA, LABOD-ELLA VIVALDI, J* za vse okuse in priložnosti, •l za jesen in zimo 1998/99 •: Da boste lepo in moderno oblečene . Aldo Babič, predsednik uprave Casino’ Portorož Brez sodelovanja in pomoči slovenske vlade v piranski občini ne bo mogoče uresničiti velikih razvojnih projektov. Sem pristaš strpnega dogovarjanja s Hrvati. Prihod diplomiranega ekonomista Alda Babiča (še ne dolgo tega je bil republiški sekretar za pomorstvo v Ministrstvu za promet in zveze) na odgovorno mesto predsednika uprave družbe za prirejanje posebnih iger na srečo Casino’ Portorož, pomeni osvežitev za piransko gospodarsko in politično življenje. Aldo Babič je tudi Član slovenskega dela mešane diplomatske komisije za mejna vprašanja in predsednik Podružnice SLS Piran. Kljub izredni zasedenosti zaradi številnih funkcij, je našel nekoliko časa za pogovor z urednikom Primorskega utripa o nekaterih aktualnih vprašanjih današnjega časa. O igralništvu v Portorožu govorimo Že od leta 1913. Takrat so se namreč v Villi San Lorenzo začele vrteti kro-gljice sreče. Portoroška igralnica je Že vsa ta dolga leta (ne glede v čigavi lasti in pristojnosti je bila) odločilen dejavnik razvoja turizma in je hkrati tudi od njega odvisna. V letu 1998 beležimo v Portorožu tudi 113 let organiziranega turizma. “Ta visoka obletnica kaže na dolgoletno tradicijo tukajšnjega turizma, hkrati pa nas spodbuja k intenzivnejšemu razmišljanju o izvedbi prihodnjih turističnih projektov. Tako kot igralništvo, je tudi turizem doživljal velike prelomnice. V novejšem času zasledimo razcvet turizma v sedemdesetih letih, ko je v Portorožu zrasla cela vrsta hotelov, zgradili pa smo tudi precejšen pomemben del turistične infrastrukture; ceste, marina, letališče, športni objekti, terme in drugu. Povečanje naložb v turizem se je obrestovalo na vseh področjih. Na obalno-kraškem območju je bila ustvarjena že tretjina turističnih prenočitev v Sloveniji.” Po letu 1991 govorimo o nekoliko drugačnih trendih v turizmu “Trendi kažejo da možni turistični trgi niso več geografsko pogojeni. Še nekaj let nazaj so na primer v Igralnici Casino’ Portorož iskali potencialne goste na osnovi geografskega kriterija v krogu 500 km oddaljenosti. Moderni dinamični turist pa danes skrbno pretehta vsako svojo potezo in v tem primeru primerja porabljen čas ter stroške za doseganje svoje izbrane turistične destinacije. Lahko si sami pri sebi izračunamo, da so stroški potovanja z avtomobilom (in namestitve) v Portorožu - če prihaja gost na primer iz Milana, Torina ali Muenchna, enaki stroškom letalskega prevoza (in namestitve) kjerkoli v Evropi. Konkurenčno prednost je torej treba iskati kje drugje, z novo ponudbo.” Slovenska obala je turistično že kar dobro razvita. Slovensko morje je lepo, vendar ne more konkurirati drugim morjem? “Da bo naše turistično območje vendarle ostalo privlačno, je treba nenehno bogatiti vsebino ponudbe. Predvsem to pomeni živahno, bogato in kar najbolj raznovrstno dogajanje. Sonce, plaže in morje so odločilni dejavniki za razvoj turizma, vendar je to premalo. Ponuditi moramo aktivni dopust. Semkaj lahko privabimo predvsem tisto vrsto gostov, ki želijo med dopustom čimveč videti, doživeti, tako mlade, kot malo starejše. Portorož in celotna slovenska obala gotovo nista zanimiva za takšne turiste, ki iščejo miren kotiček.” Potrebne so nove naložbe, a vendar, ali Portorož na primer ni že sedaj zasičen z vsemi mogočimi zmogljivostmi, ki pa še vedno niso kdove kako izkoriščene? “Morda je to res. Širitev kapacitet pa je še možna, vendar morajo naložbe, če je le mmogoče takoj začeti vračati. Širitev je možna na področju navtičnega turizma, saj lahko v bodočnosti pričakujemo še nadaljnjo rast povpraševanja po tovrstni ponudbi. Poleg portoroške marine, kije že polno zasedena, lahko pridobimo še 1800 komunalnih in komercialnih privezov v kanalu Jernej za Sečo. Komunalni privezi bi bili namenjeni domačinom, komercialni pa turistom. Ob tem posegu bi lahko hkrati uredili tudi pešpot, ki bi po obali Seče povezovala območje solin z marino. Bistveno se mi zdi tudi, da z novimi koristnimi naložbami odpremo nova delovna mesta.” Kaj pa naše zaledje? “Mislim, da je predvsem treba obogatiti in povečati raven kakovosti ponudbe in jo popestriti z novimi produkti. Povečati bi morali število izletov v zaledje in odročnejše zanimive kraje, izboljšati sezonaka gibanja v prid podaljšanja sezone ter povečati iztržek od gosta. Na prvi pogled se zdi to enostavno, vendar se v ozadju skriva monogo truda in dela.” Zdi se, da turistični dejavniki še vedno ne sodelujejo dovolj. Imate kot predsednik uprave tako pomembne družbe kot je Casino stike z ostalimi turističnimi direktorji, občinsko upravo, županom? “ Premalo časa sem tukaj, da bi lahko dal objektivno oceno sodelovanja oziroma nesodelovanja dejavnikov v občini. Prepričan sem, daje potrebno spodbuditi koordinacijo vseh subjektov s področja turizma, tako zasebnih, kot tudi javnih. Združno delovanje predstavlja namreč eno ključnih točk mogočega uspeha. Stiki z direktorji s področja turizma so zelo dobri, redno se srečujemo in si iz-menjujejmo informacije, medtem ko z ostalim neturističnim gospodarstvom nimamo pogostih stikov. Z občinskimi strukturami, razen z županom, se ne srečujem prav pogos- Razmišljate še o kakšnih projektih? “Ne le jaz osebno, tudi v naši stranki SLS. Razmišljamo o gradnji pomola za pristajanje večjih turističnih plovil na Fornačah.Tako bi omogočili pristanek ladjam, ki organizirajo krožna potovanja, turisti pa bi si lahko ogledali Piran in Portorož. Tudi pomorstvo bi moralo dobiti večji pomen. Prepričan sem, da bi na primer vzporedni mednarodni slovenski vpisnik ladij temu območju prinesel fiskalne koristi. Kot enega od skupnih projektov v Portorožu bi lahko izpeljali ureditev parkov in zelenic, ki morajo v takšnem, kraju dobiti bistveno boljši izgled, kot ga imajo sedaj. Z združenimi močmi to ne bi bil prevelik finančni zalogaj, pobudo pa bi morda lahko prevzelo Turistično združenje Portorož. Če pa vse to prepuščamo zgolj občini in komunali, ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja.” Slišali smo, da se v stranki SLS katere član ste, že pripravljate na lokalne volitve ter, da boste kmalu predstavili kandidate in svoj program ? “Strankino politično delovanje v piranski občini je relativno mlado. Program seveda imamo, tudi kandidate, več pa boste lahko izvedeli v vaši novembrski volilni prilogi. Gre za vprašanja globalnega razvoja občine, relacijo odnosov občina - država, razvoj podeželja in seveda tudi to, kdo bo v naslednjem mandatu vodil občinsko upravo. Menimo, da je občina postala veliko podjetje zato ni vseeno kdo bo novi župan!” Čaše videnje starega hotela Palače? “Prenova ali izgradnja hotela Palače je projekt, ki ga občina kot lastnica, sama, brez sodelovanja vlade ne bo mogla uresničiti. Tudi brez sodelovanja Casinoja po moje ta projekt nima realnih možnosti, da zaživi. Ne smemo pozabiti, daje hotel treba najprej obnoviti, pozneje pa tudi vzdrževati! Iz tega lahko sklepate tudi, da bi hotel zaživel, če bi v nejm bila tudi igralnica. To ne pomeni, da bi se sedanja igralnica selila iz Metropola, ampak bi tam, v Palače hotelu, organizirali dodatno ponudbo. Po mojih informacijah je pripravljenost slovenske vlade pomagati pri razrešitvi tega finančnega zalogaja, pobuda in konkretni predlogi pa morajo priti s strani lokalne uprave.” Povrnimo se k vprašanju igralništva. Z lastninskim preoblikovanjem in statusnimi spremembami se spreminajo tudi temeljna izhodišča za urejanje odnosov med igralnico in njenim okoljem? “Z ozirom na to, da sem neposredno povezan s to dejavnostjo, želim navesti nekaj specifičnih zaključkov. Vsekakor ne gre spregledati dejstva, da ima prav stranka SLS velike zasluge za to, da se je dogajanje v igralništvu postavilo pod ustrezen nadzor. S tem so bili preprečeni načrti, po katerih bi razvoj igralništva potekal stihijsko in s pomočjo kapitala sumljivega izvora, z vsemi posledicami, ki bi jih to prineslo. Z lastninskim preoblikovanjem in statusnimi spremembami se res spreminjajo tudi temeljna izhodišča za nadaljnja ravnanja na tem področju. Na novo je treba opredeliti vlogo, ki jo mora odigrati igralnica kot eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v občini in širši regiji. V vsakem primeru bo igralnica tudi v bodoče predvsem bistvena sestavina turistične ponudbe kraja in regije. Že davnega leta 1913 so v njen statut zapisali, da so se namenili s Casinojem za tujce “pospeševati družabna srečanja in doprinesti k podvigu konališkeea življenia v zdravil- iškem kraju.” Igralnica je bila vseskozi pomembno središče ekonomske moči in je z dokaj avtonomnosti uspela plasirati viške sredstev v razvoj turistične infrastrukture. Objekte, ki sojih zgradili z igralniškim denarjem dobro poznate. Danes je odločanje o igralniškem denarju v rokah skupščine delničarjev. Občina Piran ima 8,16 % glasov. Seveda bo Casino’ Portorož še naprej, po svojih možnostih, podpiral tudi dejavnosti in prireditve, ki so pomembne za privlačnost kraja kot turistične destinacije, kar lahko posredno pripomore k povečanju obiska v igralnici. Vendar moram hkrati dodati, da so sredstva za donacije in sponzorstva močno omejena, prav tako tudi sredstva za propagando. Skupne fiskalne obremenitve Igralnice namreč že sedaj presegajo 50 odstotkov priliva in so na meji možnosti normalnega poslovanja. V Igralnici pričakujemo, da bo s prehodom na sistem koncesijskih dajatev na tem področju zapihal nov veter. V SLS imamo jasno vizijo nadaljnjega razvoja našega turizma in prepričan sem, da bo ob pametni državni politiki tudi udejanjena.” VPRAŠANJA O MEJI Član ste “obnovljenega” mešanega dela diplomatske komisije za mejna vprašanja. Komisija v prejšnji sestavi s strani javnosti ni bila ocenjena najbolje. Na dan so prihajale nekakšne diplomatske drobtinice, o meji s Hrvaško seje govorilo to in ono, bili so celo ekstremističini poskusi mejo “raztegniti” vse do Mirne. No, v Mokricah so bili sprejeti nekateri zaključki in roki za razrešitev več odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. “Naša mešana komisija se sestaja redno. Pravkar smo zasedali v Ljubljani. Dejstvo je, da je prav vprašanje Savudrije oziroma razmejitve na morju najtežji problem, ki ga mora razreševati ta komisija. Nesmiselno je pričakovati ali celo zahtevati, da naj bo to vprašanje rešeno po hitrem postopku. Hrvati so trdi pogajalci. Nestrpnost in zaletavost bi nam lahko škodila. Slovenska stran ima jasna in trdna stališča, imamo pa tudi dovolj trdne dokumente, da ta stališča lahko uveljavimo. V slovenskem delu mešane komisije imamo podrobno razdelane tri vidike tega vprašanja: geografski, zgodovinski in pravni. Ti vidiki nam dajejo osnovo za zastopanje slovenskih interesov na pogajanjih s Hrvati. Meja na morju nikoli ni bila določena. Slovenija pa je žal s pomorskega aspekta iz bivše države kot enakopravna naslednica, prišla v izrazito neugoden položaj .Znano je tudi dejstvo, da je sporni teritorij že 700 let kontinuirano pripadal piranski občini, vse do leta 1947, ko je skupina partijskih funkcionarjev in komisarjev “ad hoc” razdelila ozemlje med tedanje okraje Koper in Buje, oziroma leta 1954, ko je z Londonskim memorandumum tedanja Cona B STO bila priključena Jugoslaviji.O jurisdikciji piranske občine in posesti Piranskega zaliva govorijo številni dokumenti. Problem določitve meje je nastal viden in občutljiv takorekoč šele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Hrvati imajo sedaj v posesti sporna območja. Tako lahko izvajajo ukrepe za prisvajanje teh ozemelj in asimilacijo prebivalstva. Tipičen primer tega dogajanja so zaselki na levem bregu Dragonje Bužini, Mlini in Škodelin, ki so vedno spadali v katastrsko občino Sečovlje, vse do leta 1995 pa so imeli tudi telefone priključene v slovensko omrežno skupino 066. Nimamo namena popuščati ali sklepati slabe kompromise, vendar smo za strpna, mirna in poštena pogajanja. Vsi smo ne nazadnje Istrani, sosedje, ki bomo skupaj živeli in si na tem koščku ozemlja delili usodo.” Franc Krajnc DeSUS Demokratična stranka upokojencev Občinska organizacija Piran Stara cesta 4, Portorož Društvo upokojencev Piran Societa’ pensionati Pirano Župančičeva ulica 21, Piran Vabilo Vabimmo vas, da se udeležite Okrogle mize na temo: Položaj delavcev, mladih družin in upokojencev na pragu novega tisočletja V ponedeljek, 19. oktobra 1998 ob 16. uri v Hotelu Slovenija v Portorožu Na okroglo mizo smo povabili Toneta Ropa, ministra v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Janka Kušarja, ministra, ki koordinira delovna telesa s področja socialnega varstva v slovenski Vladi. V razpravi bodo sodelovali povabljeni Eda Okretič Salmič, poslanka DeSUS in podpredsednica Državnega zbora. Gospod Gobec in socialna delavka. Zveza društev upokojencev Slovenije, župan občine Piran Franko Fičur, Nives Vogrič, direktorica Centra za socialno delo Piran, Rafael Dodič, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Enota Piran in drugi. Udeleženci boste na seji prejeli izhodiščne točke za razpravo. Občinska organizacija DeSUS Piran Predsednik Pavel Godnič Društvo upokojencev Piran Predsednik Božidar Cividini Petje res moti stanovalce? Krajevna skupnost Lucija je v začetku oktobra odpovedala gostoljubje Ženskemu pevskemu zboru Lucija Ženski pevski zbor Lucija je letos poleti 3. julija v Sv. Petru obeležil 10. obletnico svojega obstoja. Pevke so se takrat tudi poslovile od svoje dolgoletne tragično preminule voditeljice Flelene Jureš in občasno nadaljevale s pevskimi vajami v sejni dvorani Krajevne skupnosti Lucija. Prostore jim je že pred leti brezplačno omogočila pokojna tajnica KS Lucija Gizcla Kocmut. Ana Vuk, predsednica pevskega zbora Lucija nam je povedala, da so jim v KS Lucija sporočili, da ne morejo več imeti pevskih vaj v glavni sejni dvorani, ker naj bi njihovo petje motilo stanovalce. O tem naj bi razpravljal tudi Svet KS Lucija in sklenil, da jim ne bo več nudil gostoljubja. Nekaj podobnega se jim je pred leti dogodilo v KS Portorož. Pevk so se usmilili v Zdravstvenem domu Lucija, kjer jim je organizatorka dela Milica Maslo zagotovila brezplačen prostor za vaje v sejni sobi ZD Lucija. Ana Vuk ne more verjeti kako lahko njihovo petje moti okoliške stanovalce zato jo mika, da bi jih kar sama povprašala. Meni namreč, daje posredi želja KS Lucija po trženju sejne dvorane, torej, da bi morale pevke za najem sejne dvorane tudi nekaj plačati. Pevke, začasna zborovodkinja je Nadja Bažec, niso vrgle puške v koruzo in nadaljujejo z vajami v ZD Lucija. Nekaj članic sicer že poje tudi v Portoroškem mešanem pevskem zboru, vendar to ne bo okrnilo njihovega skupnega nastopanja. Pripravljajo se na nastope v Hotelih Palače, Domu ostarelih v Izoli in Kopru, Zdravilišču Krka v Strunjanu, imele pa bodo tudi tradicionalni božični koncert 26. decembra v sečoveljski cerkvi. ____________________________ stran 9 ■ ^ primorski urp Ljubezen: Odnos z partnerjem bo, zaradi njegove neprilagodljivosti in nepopustljivosti nekoliko napet, vendar ravno zaradi Ljubezen: Čustveno življenje vezanih levov bo prijetno, umirjeno, pa venadr bi lahko ob tem vseeno imeli občutek, da vt-nuai lavnu /.aiaui micii uuluiuk., Uu tega osvežujoč in zelo iskren. Samske t nekako vedno ostajajo praznih rok. ovne bo prevzemala želja po toplini in Vzrok za to iščite pri sebi in ne pri sigurnosti, kar jim bo bodoči partner i; partnerju. Samski levi bodo pre-rade volje nudil že v samem začetku senečeni nad nnvirs meseca. Negativni vplivi Neptuna in Saturna vas opozarjajo pred nepremiš- j Ijenimi odločitvami. Delo: Preveč energije porabite za nepomembne stvari; odtod izhajata tudi vaša utrujenost in izčrpanost. Nekoli- , ., ------------------^ ko več samospoštovanja vam ne bi ste bili v preteklosti tudi sami vedno škodovalo, saj bi lahko bili veliko bolj j pripravljeni pomagati, sproščeni tudi v službi. Ne posojajte Del denarja, ki ga pričakujete, boste denarja. J porabili v humanitarne ali plemenite Zdravje: Sorazmerno dobro, možne I namene, pa ga bo še vedno ostalo so hitre in nepojasnjene spremembe i dovolj tudi za vaše potrebe, razpoloženja. Zdravje: Zelo dobro. senečeni nad novicami in bi se lahko zagnali v čustveno akcijo, posledica katere bo popolni uspeh. Delo: Za dosego poslovnega cilja, boste sami pripravljeni veliko žrtvovati, močno podporo lahko pričakujete s strani številnih oseb, saj mza Sjura Ljube ■.: ‘ ‘ snodr T Po manjšem I spodrsljaju v odnosu z J partnerjem, si boste nje- j govo zaupanje ponovno i pridobili z vztrajnostjo in neomajnostjo pri ■■ vaših ravnanjih. Nevezani biki bodo znali, z smislom za humor, še tako mrkemu obrazu, pričarati nasmešek na obraz, z malo poguma pa osvojiti še tako ledeno srce. Delo: Ker ste tako fizično kot umsko zelo aktivna oseba, bi lahko tako hiteli, da bi prehiteli - čas, dopustite do-I godkom, da se lahko nemoteno razvijajo z lastnim tokom.Vaše skrbi na finančnem področju so tokrat utemeljene, nagajal vam bo negativen vpliv Jupitera, zato v drugi polovici meseca poskusite omejiti vaše izdatke. Zdravje: Odlično, obstaja možnost občasnih glavobolov. a Ljubezen: Resje, daje vsak sam zase najbolj pameten, vendar je res tudi, da več glav več ve, zato včasih le prisluhnite tudi vašemu partnerju. Za samske dvojčke je dokončna odločitev na čustvenem področju v njihovih rokah in če odmislijo določene predsodke, bodo lahko v najkrajšem možnem ! času zelo srečni. Delo: Zvedeli boste za neko poslovno skrivnost, vendar ji ne boste dajali prevelikega pomena. Ne očitajte si lahkomiselnosti v zvci z neko zadevo, saj ni osebe, ki ne bi vsaj enkrat v življenju prestala tudi to preizkušnjo. Pozitiven vpliv Merkurja vam v sredini meseca obljublja finančni uspeh. Zdravje: Sorazmerno dobro, možnost manjših težav z ožiljem. Ljubezen: Samozavesten nastop in nasmeh na obrazu ne bosta dovolj, da partner ne bi opazil vaše stiske.S potiskanjem problema v ozadje, se bo vaša negotovost stopnjevala, zato bi bilo bolje, da se spartnerjem čim prej pogovorite. Samskim devicam bo čar zapeljevanja nekoliko odpovedal in bodo morale razčistiti zadevo iz preteklosti, če bodo hotele narediti korak naprej. Delo: Včasih ste toliko ponosni, da raje sami sebi škodite, kot pa da bi si priznali napako. Čeprv boste vedeli zaskriti namen vašega sodelavca, ne boste v službi nič manj sproščeni in zabavni kot običajno. Vse vaše finančne obveznosti boste lahko po-i ravnali še pravočasno. Zdravje: Odlično, možna je občasna | notranja napetost. Ljubezen: Najtežje je spreminjati sebe, venadr bo v tem obdobju to za vas nujno potrebno.Včasih dajete prednost tistim, ki si vaše pozornosti ne zaslužijo in s tem zapostavljate vašega partnerja. Nevezani strelci bodo prijeli povabilo s tiste strani, kjer najmanj pričakujejo. Delo: Nekaj manjših zapletov bi se lahko pojavilo pri posrednem ali neposrednem kontaktu z tujino, vendar jih boste, kot dober diplomat, brez težav obvladali. Nekdo se pripravlja na srečanje z vami - pripravite se tudi sami. Vaše finančno stanje bo odvisno od vaše zadržanosti pri nakupu nove garderobe in raznih modnih dodatkov. Zdravje: Zelo dobro, možni so le občasni glavoboli. Ljubezen: Ponagajal vam bo Amor, ki bo prebudi! vaše skrite strasti do te mere, da bo vaše dolgoletno partnerstvo na preizkušnji. Nevezani kozorogi naj poskusijo vsladiti čustva in razum, kajti srce jih bo vleklo v eno, razum pa v drugo stran. Pričakujete lahko veliko zabave. Delo: Z odlično kombinacijo vaših spretnosti in intuicije bioste na poslovnem področju izpeljali načrt, ki ste si ga zastavili.Avtoriteto boste v poslovnem krogu uveljavili na povsem nov, uspešnejši način. Previdno z izdatki po 20.10. Zdravje: Dobro psihično in fizično počutje vam bosta v oporo. Ljubezen: Čeprav samske tehtnice ne bodo hotele pogledati resnici v oči, bodo vedele, da jih nekdo na skrivaj ljubi. Vezane tehtnice se bodo držale ustaljenih navad v odnosu z partnerjem, kar bo vezo idealiziralo, ne pa tudi utrdilo. Poskusite vnesti v partnerski i: odnos nekoliko več svežine, pripravite partnerju presenečenje, i Delo: Zaradi pozitivnega vpliva Mar-I sa bo sam začetek meseca izredno uspešen, vaša sposobnost hitrega od-! ločanja vam bo pomagala vnesti red s tako na vaše službeno kot na finančno področje. Ker boste nasvete v drugi polovici meseca lažje našli pri sodelavcih nasprotnega spola, se ne , čudite opravljanju, za katerega boste zvedeli. Zdravje: Sorazmerno dobro, možne so manjše težave z ledvicami. *JSr * 'fm n Ljubezen: Včasih se morate sprijazniti tudi s tem, da ne dobite vsega, kar si zaželite, in si življenje sami naredite lepše. Zaradi nekih govoric bi lahko bil vaš odnos z partnerjem prve dni oktobra nekoliko napet, vendar bosta oba kmalu spoznala, daje bil posredi nesporazum. Samski vodnarji bodo prejeli obetavne novice. Delo: Vaše misli se bodo ponovno usmerile na poslovno področje, kreativnost in nove ideje vam prinašajo siguren uspeh. Ker boste nekoliko bolj dovzetni za kritike, si ne ženite k srcu vsega, kar slišite. Stimulacijo za vaše nove poslovne načrte boste dobili pri starejšem prijatelju. Zdravje: Sorazmerno dobro, možne so manjše težave z dlesnimi. LAUR?! 030 44 Sl RTIPOVEBajE Šifra “M & P” Draga rakica ! Z ascedentom v strelcu in Soncem v sedmi hiši si zelo popularna in priljubljena oseba.. Partnerski odnos ti veliko pomeni in najbolje funkcioniraš v sodelovanju z nekom. Zakon in tvoja bodoča družina bosta v tvojem življenju igrala zelo veliko vlogo, čeprav boš istočasno dosegla tudi lepe rezultate na poslovnem in finančnem področju. Fant, za katerega me sprašuješ ti karakterno in čustveno povsem ustreza, oba ima podobna ali celo ista nagnjenja, in vajina zveza bi lahko bila zelo prijetna, romantična ter stalna. Vajine poti se združujeta v januarju 1999, čeprav se nekaj pozitivnih premikov na tvojem čustvenem področju obeta že v letošnjem oktobru, ko boš spoznala še nekoga, rojenega v zračnem znamenju. Tvoje vprašaje o tem, da kdaj boš prvič večerjala z fantom ob svečah kaže da si zelo romantična, senzitivna oseba, zelo globokih čustev, kar je v današnjem času že prava redkost. Želja se ti bo izploni-la čez dobre dve leti, v zelo prijetnem okolju in daleč stran od doma, sebeda v družbi ljubljenega fanta. Sprašuješ me tudi o tvoji nosečnosti, kako in kdaj boš prvič mamica. Opozoriti te moram, da se tvoja šesta hiša, ki predstavlja tudi hišo zdravja, nahaja v dvojčkah in se v njej nahaja severni lunin vozel, kar pomeni, da si nagnjena k psi-homatskim boleznim ter da boš morala nekoliko več pozornosti posvetiti lastnemu zdravju, počutju, mogoče boš v določenem življenjskem trenutku (nosečnost) morala spremeniti kakšno tvojo prehrambeno ali drugo navado,... Nosečnost sama bo lepa in prijetna, možno pa je, da bi po rojstvu prvega otroka doživljala rahlo psihično krizo, ki ne bo dolgo trajala. Nosečnost se kaže nekje po tvojem dopoljne-nem enaindvajsetem letu, razen če ne boš hotela sama drugače in se boš še pravočasno zaščitila. Laura pravil komuniciranja in vedenja, bi lahko bili nekoliko presenečeni nad reakcijo partnerja nad neko vašo izjavo. Želje samskih rakov se bodo gibale vse ; od romantike in platonske ljubezni, pa do strasti in ognjevitosti, ker pa bodo, ...... __...... zaradi vpliva Saturna, bolj nagnjeni k Msili vam bodo še vedno uhajale v : mislim, bodo za uresničitev vseh želja : preteklost, kvaši prvi simpatiji. Sam-morali še malo počakati. ski škorpijoni bodo z zanimanjem, Delo: Ne pustite se zmesti vašemu od daleč opazovali novo osebo, sodelavcu, njegovi skriti nameni niso Delo: Ker preteklost nima nikakršne Ljubezen: Če bi včasih tudi sami poskusili narediti tisto, kar sami pričakujete od vašega partnerja, bi drugače cenili njegov trud in podarjeni vam čas. ravno najboljši. Ker ste izredno marljivi in spretni, se boste v službi skoraj zabavali ob vsakodnevnem, včasih tudi rutinskem delu, ob tem pa tudi ostalim sodelavcem podarili vašo dobro voljo, energijo in optimizem. Pri igrah na srečo ne bodite samo opazovalec, preizkusite se lahko v času od 6. do 10.10. Zdravje: Z mirnejšim načinom življenja in zadostno količino spanja, bi se psihično bolje počutili. moči nad vami, je tudi vaša poslovna prihodnost povsem čista in jasna, saj greste naravnst k cilju, brez linije manjšega odpora. Čeprav ne boste vedno iskreni do vaših sodelavcev, se boste poskušali držati visokih moralnih norm. Ne hitite z investicijo na finančnem področju. Zdravje: Sorazmerno dobro, možne so manjše težave z prebavo. mm A 8 56)primorski utfp ROJSTNI PODATKI Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož POMEN MISELNIH VZORCEV (nadaljevanje) V prejšnji številki sem načela temo o tem, kako lahko misli in miselni vzorci vplivahjo na naše zdravje. Opis mislenih afirmacij, ki povzročajo bolezni, sledijo še v naslednji številki. Bolezen Miselna afirmacija HRBTENICA predstavlja prožno podporo življenja, nismo dovolj prilagodljivi IŠIAS hinavski smo; strah pred denariem in prihodnostjo JAJČNIKI so točka stvarjenja; pomankanje ustvarjalnosti JEZIK predstavlja zmožnost radostnega okušanja življenja KAP vdaja, odpor, zavračanje življenja; raje v smrt kot v spremembo KAŠELJ želja, da bi zavpili svetu: opazite me, prisluhnite mi KLIMAKTERIJ strah pred staranjem, samozavračanje KOSTI težave; miselni pritisk; napetost; mentalna neprožnost KRONIČNE BOLEZNI zavračanje sprememb, pomankanje občutka varnosti KRVNI OBTOK primanjkuje nam sposobnosti pozitivnega čutenja, izražanja čustev KRVNI PRITISK visok nerešen dolgotrajni čustvei problem nizek pomankanje ljubezni v otroštvu, poraženost, “čemu neki” LEDVICE kritičnost, razočaranje, neuspeh, otročje odzivanje LEDVIČNI KAMNI drobci preostale jeze LEVKEMIJA surovo “ubijanje” navdiha MANDELJNI strah, potlačena čustva, zatrta ustvarjalnost MEHUR oklepanje starih zamisli, občutek odtrganosti MIGRENA upiramo se toku življenja, spolni strahovi, ne maramo prisile NAHOD miselna zmeda, nered, preveč dogajanja istočasno NESPEČNOST občutek krivde, ne zaupamo procesu življenja NOGE strah pred prihodnostjo, nočemo se premikati skozi življenje NEOZDRAVLJIVE BOLEZNI nemogoče jih je pozdraviti z zunanjimi sredstvi; da bi ozdraveli, moramo iti vase; prihajajo od nikoder in se tja tudi vračajo nadaljevanje in konec prihodnjič Laura & Ljubezen: Partnerjeva navidezna umirjenost, vam bo dajala slutiti, da vam ne zaupa in da vam pripravlja presenečenje, takšno, kakršnega ste že vajeni iz preteklosti. Samske ribice se bodo v družbi znane osebe prepuščale trenutkom strasti, romantike. Ugotovili boste, da tudi na čustvenem področju lahko srečo najdete v skromnosti. Delo: S tem, ko se boste v službi zavzeli za sodelavca, boste pokazali tudi drugačno plat vaše osebnosti. Nekaj samodiscipline vam v tem obdobju ne bo škodovalo, sicer boste lahko sami sebe spravili v neprijetno situacijo. Bodite zelo previdni z izdatki. Zdravje: Zelo dobro, možne so le ; občasne težave z sklepi. Korte Obisk krvodajalcev iz Preddvora Izolska županja Breda Pečan je v četrtek, 8. oktobra popoldne v Kortah nad Izolo sprejela skupino petdesetih krvodajalcev iz Preddvora, ki jih je vodil župan Miroslav Zadnikar. Krvodajalci z Gorenjske so tako že tertjič obiskali Slovensko obalo in s humanitarno akcijo - odvzema krvi, prispevali k razvoju krvodajalstva v Sloveniji in ustvarjanju vezi med krvodajalci. V zadnjih letih se je število odvzemov krvi v Splošni bolnišnici Izola - Oddelek za transfuziologijo, ki ga vodi dr. Irena Kramar, precej povečalo. Iz statistike lahko razmeremo, daje bilo v letu 1996 prijavljenih 620 krvodajalcev, lani pa že skoraj 700. Od teh je skoraj 20 odstotkov mladih, v starosti od 18. do 27. leta. Obisk so krvodajalci iz Preddvora izkoristili tudi za spoznavanje zaledja Slovenske Istre. Ogledali so si Izolo in Korte pod vodstvom učencev (turistični krožek) Srednje gostinske in turistične šole Izola. Sejem v Ljubljani - NARAVA ZDRAVJE Letošnji sejem Narava Zdravje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo potekal med 16. in 20. oktobrom. Predstavilo se bo okoli 120 podjetij, svojo ponudbo pa bodo prikazala skoraj vsa slovenska naravna zdravilišča. Poleg tega bo organizirana tudi razstava gob, malih živali in zdravilnih zelišč. Podrobnejše uintormacije o sejmu so novinarjem posredovali pred-stavniki Ljubljanskega sejma d.d. na gospodarskem razstavišču 13. oktobra. SpsicK) & uaitiOGaj^ Svetovno jadralsko prvenstvo Slovenija zaenkrat še brez zvezd Na svetovnem jadralskem prvenstvu v Portorožu v razredu zvezda (10. -20. september 1998) sta bila najboljša Avstralca Colin Beashel in David Giles. Slovenska jadralca Mitja Ko-smina in Evgenij Komljanec sta v skupni razvrstitvi pristala na solidnem 29. mestu med 97 posadkami. Mladim športnikom, jadralcem iz 27 držav vsaj na začetku ni bilo najbolj naklonjeno vreme. Celotedenski boj v Piranskem zalivu z muhastim vremenom (in nasprotniki) za prvo olimpijsko kvalifikacijo za 01 leta 2000, je prinesel zmagoslavje Avstralcema Colinu Beashelu in Davidu Gilesu. Vsekakor dobra popotnica za gostitelja IO 2000. Na šestdnevnem maratonu, ki gaje po splošnih ocenah uspešno organiziral Vachting Club Portorož, sta se solidno odrezala tudi slovenska jadralca Mitja Kosmina in Evgenij Komljanec. Slovenski jadralski dvojec je v peti regati (od šestih) pristal na 10. mestu, v četrti na 23. mesto, v sklepni regati, ki je bila v soboto 19. septembra 1998 pa sta domačina dosegla 22. mesto. V skupni razvrstitvi sta pristala na 29. mestu med 97. posadkami iz 27 držav. Z rezultatom sta lahko kar zadovoljna, vendar pa to nikakor ni dovolj za Sydney 2000. Sicer pa priprave na Sydney 2000 potekajo vedno bolj živahno. V Avstraliji bo štartalo 16 posadk iz 16 držav. Portoroška regata je nekako že nakazala, da bodo tam tekmovali Avstralci, Brazilci, Nemci, Švedi, ter Španci. Verjetno tudi slovenski jadralski par? Veslaški klub Piran Organizira tečaj veslanja Vpišete se lahko vsi, ki se želite preizkusiti v veslanju in ste rojeni v letu 1985, 1986 ali 1987. Vpis je vsak dan v prostorih Veslaškega kluba v Seči - Sečoveljske soline od 18.00 do 19.00 ure VABLJENI V STIK Z NARAVO Evropsko prvenstvo v kartingu Naj hitrejši je bil Manetti Večerna slovesnost in pozdravni nagovor Arnouxa Na kartodromu v Luciji se je v nedeljo, 20. septembra uspešno končalo Evropsko odprto prvenstvo v kartingu, ki ga je organiziral Kartpokal d.o.o., Sandi Celigo. Veliko zanimanja je vzbudil tudi častni gost. napravil nekaj krogov na karting stezi v Luciji in tako navdušil blizu 1000 gledalcev. Nekaj radovednežev je pritegnila tudi razstava formule F 3000 pred vhodom v portoroški Casino’. Svečana podelitev pokalov Francoz Rene Arnoux zmagovalec V najmočnejšem razredu - formuli C sedmih dirk Formule 1. do 125 ccm je zmagal Italijan Z dirkalnim vozilom formule 3000 je Alessandro Manetti. Med slovenski- Na sliki: Častni gost Rene Arnoux daje avtogram predsednku uprave Casino mi dirkači je bil najboljši Aleš Repič. V članskem razredu do 100 ccm je bil najboljši Hrvat Nenad Lazič. Športniki in gostje so se v nedeljo zvečer zbrali na zaključni prireditvi v restavraciji Grand hotela Metropol, kjer so najboljšim podelili pokale, denarne nagrade in priznanja. Športnike in goste je pozdravil tudi častni gost Rene Arnoux, ki je dal avtograme na priložnostna darila (čeladi-ce). Iz njegovih rok so jih prejeli Aldo Babič, Radovan Šuc, Klavdij Mally, televizijski režiser in številni drugi, tudi sponzorji, najbolj zaslužni za prvenstvo. Častni gost Renoux je na slovesnosti dejal, da seje prvič podal na pisto že, ko je bil star osem let. Po sedmih zmagah v formuli 1, seje umaknil. “Sedaj, ko sem v Portorožu videl te odlične dirkače, sem prepričan, da sem naredil prav, kajti morda bomo že kmalu prav iz vaših vrst lahko videli tekmovalca v formuli l”,je dejal. Mednarodna dirka je bila posvečena pionirju portoroškega kartinga , pokojnemu Ivanu Celigu, očetu Sandija Čeliga. FOTO: FK-INFORMA Zmagovita ekipa Lovoriko Pirana na tekmovanju v Luciji je prejela ekipa AK Koper V nedeljo, 20. septembra se je v avtokampu v Luciji na tekmovanju za Lovoriko mesta Piran pomerilo več kot 1300 tekačev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Kot najštevilčnejša ekipa, ki je imela v svojih vrstah tudi največ tekmovalcev, ki so pritekli med prvimi tremi v cilj, je bila ekipa Atletskega kluba Koper, ki je prejela velik pokal Športnega centra Piran. Odlična Svetlana Bajič. Prireditev, ki jo je organiziralo Športno društvo Piran, sodi tudi v okvir prireditev Meseca rekreacije, rezultati, ki pa vedno niso najpomembnejši, sodijo v seštevek najboljših v Pokalu Triveneta. S prireditvijo, v katero je bilo s svojim prikazom dejavnosti vključeno tudi obalno Društvo za zdravo srce ter Društvo za boj proti zasvojenosti od drog, slednje vodi Milica Maslo, so na primeren način oznanili tudi konec po- letja in nakazali možnost, daje mogoče tudi tako vzbuditi turistični utrip v Portorožu, saj številni tekači, ki so jih spremljali znanci, prijatelji in starši, niso prišli le na tek. Tekmovanja se je letos udeležilo rekordno število več kot 1300 nastopajočih. To pa je tudi nedvomno že kar velik zalogaj za organizatorje. Na pomoč so jim priskočili številni sponzotji, med katerimi sta njihova največja Kolinska in Droga Portorož.Tudi brez prizadevnega Iva Lazarja, si piranskih tekov ne moremo predstavljati, zato mu gre tudi tokra vsa pohvala. Razveseljivo je dejstvo, da so se teka udeležili tekači iz več kot 15 slovenskih atletskih klubov med katerimi so bili najštevilčnejši iz koprskega atletskega kluba, s katerimi ŠD Piran že ves čas dobro sodeluje. Zmagovita ekipa Atletskega kluba Koper, večkratni dobitnik lovorike piranskega teka. FOTO: Mitja Butul Deset kilometrsko progo speljano nad Sečoveljskimi solinami po Forma vivi, je najhitreje pretekel Italijan Rinaldo Menel, najhitrejši med slovenskimi tekači pa je bil Roman Hojak iz Ljubljane. Domačinka Svetlana Bajič (ŠD Piran) na domači progi ni dopustila presenečenja. Vse svoje tekmice je ugnala za več kot 300 m in tudi na tekmovanju v piranski občini dokazala , da so njene zmage na tekih po Severni Italiji doseg- ljive tudi doma. Melita Horvat iz Izole je zmagala v kategoriji do 29 let. Na 5-kilometrski progi je bil najhitrejši Sevni-čan Borut Veber. Miloš Bajič (ŠD Piran) je bil najhitrejši med dečki do 11 leta. Pri dekletih je slavila Veronika Koren (ŠD Piran), Ajda Dolinšek (AK Koper) pa je bila najhitrejša med dekleti do 17. leta. Med najmlajšimi na 600 - metrski progi je zmagal David Piščanec (AK Koper). Kot najštevilčnejša ekipa slovenskih tekmovalcev in ekipa, ki je imela v svojih vrstah veliko tekmovalcev, ki so pritekli v cilj med prvimi tremi, je bila ekipa Atletskega kluba Koper, ki je prejela velik pokal Športnega centra Piran, najmlajšim udeležencem teka iz atletske šole AK Koper - Zajček, pa je organizator podaril čokoladno torto. Mitja Butul AVTO MOTO DRUŠTVO PINKO TOMAŽIČ PIRAN Avtokamp Strunjan 6323 Strunjan Tel.: (066) 782-076, Telefaks: (066) 782-344 * Avto šola - Avtokamp * Turistične storitve V prelepem strunjanskem zalivu, v eksotičnem gozdičku, v neposredni bližini morja. Vsem občankam in občanom, našim prijateljem in gostom čestitamo oh prazniku občine Piran, 15. oktobru. Avtokamp Strunjan 25. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov Koncert, ki so ga izvedli štirje pevski zbori lovcev in treh skupin rogistov v soboto 19. septembra 1998 na osrednji ploščadi v Portorožu, je bil organiziran v okviru 25. obletnice revije lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Le-ti so organizirani in delujejo v okviru posameznih lovskih organizacij, področnih zvez lovskih društev ter pod pokroviteljstvom Lovske zveze Slovenije. Revije se organizirajo vsako leto v drugem kraju po Sloveniji. Na teh srečanjih sodelujejo tudi pevski zbori in rogisti iz zamejstva, tako iz sosednje Italije, Avstrijske Koroške, kot tudi Hrvaške. Letos je srečanje potekalo v organizaciji Obalno-kraške zveze lovskih družin iz Kopra. Koncerti posameznih zborov in rogistov so ob istem času kot v Portorožu potekali še v Šmatjah pri Kopru, Škofijah, Hrpeljah in Izoli. Skupni nastop in zaključek pa je bil v Kopru. S to aktivnostjo lovska organizacija daje svoj prispevek kulturi. Škupno je bilo udeleženih 41 zborov in skupin rogistov. V Portorožu pa smo si lahko ogledali in prisluhnili: pevskim zborom iz Globokega na Dolenjskem, Podgorja pri Slovenj Gradcu, Škofje Loke, Lenarta na Štajerskem, Zasavskim rogistom, rogistom iz Zagreba in Murske Sobote. Vsem nastopajočim zborom in skupinam rogistov so bila podeljena priznanja in plakete Obalnokrške zveze lovskih družin iz Kopra. Na sliki: Stane Ferjančič podeljuje plaketo LPZ iz Škofje Loke. Foto Janez Pečar Spet domači goooli! Nogometu v Piranu se obetajo vse boljši časi. Nova mlada nogometna ekipa NK Portorož - Piran Čeprav je stari nogometni klub podlegel nespretnemu finančnemu poslovanju, se nogometna strast do novega zagona kluba ni polegla. Nasprotno, letos spomladi je peščici zanesenjakov, ki je sicer trkala po pomoč na različna vrata in iskala rešitev, prisluhnil Klavdij Mally, predsednik nadzornega sveta Športnega centra Piran. Pomagal je zasnovati nov klub in mu poiskati tudi finančno pomoč, tako, da klub z imenom NK Portorož - Piran, pod vodstvom Roberta Fakina, danes združuje okoli 70 otrok. “Nogometno družino” sestavljajo vse selekcije od pionirske do mladinske, na člansko ekipo pa bo po sedanji filozofiji vodstva kluba potrebno počakati vsaj toliko časa, da bodo mladinci dozoreli v prekaljene mojstre - da sc stara zgodba ne bi spet ponovila, kot pravi Mally, ki budno spremlja razvoj in uspeh zadovoljnih, športu predanih otrok. Sicer pa so med glavne cilje vseh selekcij novega NK, poleg obilice zabave in boljše fizične kondicije, zapisali prestop v višjo ligo in pripravo na gradnjo novega nogometnega igrišča v Luciji. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so bili naši mladinci nekoč že v drugi ligi, od katere so se zaradi finančnih problemov morali posloviti. Doscdaj zabeležene štiri zmage v štirih tekmah pa so najboljša garancija, da sc želje izpolnijo. Hkrati kažejo, da cilji niso previsoki in da je pot do tja pravilna. Verjamemo, da je to hkrati tudi dovolj zgovoren podatek tudi za vse sponzorje, brez katerih odličnih rezultatov ne bi bilo. Lučo Peroša Oktober 1998 stran 11 ■ primorski (nadaljevanje z 2. strani) Praznik občine Piran V petek, 2. oktobra je bil Dan Druženja mladih - mednarodno in državno srečanje osnovnošolcev pod okriljem Unesca z naslovom Naš Piran je srce Unescovega .združenja mladih, na OŠ Cirila Kosmača Piran. V soboto, 3. oktobra je bila v Avditoriju zaključna slovesnost petega Mednarodnega tabora v Piranu pod okriljem Unesca s temeljno vsebino: svetovno leto oceanov in 50. obletnica Splošne deklaracije človekovih pravic. Udeležence je pozdravil tudi podžupan Vladimir Knez. Alenko Aškerc Mikeln, ravnateljico šole, ki je pri Unescu prejela veliko priznanje za svoje neutrudno delo z mladimi na tem področju, je sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. V četrtek, 8. oktobra je bil na programu Dan zlatega sončka - na Tartinih-hjevem trgu. Organizator je bil Vrtec Mornarček Piran. Ob 19. uri je bila konferenca z naslovom Sečoveljske soline, ki jo je organizirala Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. V soboto, 10. oktobra je bila komemoracija pri spomeniku padlih slovenskih pomorščakov v Portorožu. Vence so položili k spomeniku predstavniki borci iz Cerknega, Planine pri Cerknem, kjer je bila v okviru 9. korpusa ustanovljena slovenska mornarica, vojaki slovenske mornarice in predstavniki LDS. Slavnostni govornik župan Občine Piran je dejal, da brez borcev pomorščakov in brez razprostranjenosti upora na kopnem in na morju, se sedaj naši kraji ne bi imanovali tako kot se. Pa tudi morje bi lahko gledali samo s Triglava, je dejal. Prireditve se nadaljujejo ves mesec, vse do 24. oktobra. Na dan praznika, v četrtek 15. oktobra, bo ob 19. uri v Tartinijevi hiši koncert Trio ali’ opera. Slovesnost ob 110. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva V soboto, 17. oktobra ob 11. uri bo na Tartinijevem trgu v Piranu gasilska parada v počastitev 110. obletnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Piran. Slovesna seja bo v petek, 16. oktobra ob 19. uri v občinski palači. V soboto, 17. oktobra ob 20. uri bo v portoroškem Avditoriju tradicionalno srečanje med krvodajalci piranskega Rdečega križa in A.V.I.S. iz Castel Goffreda (Italija) V nedeljo, 18. oktobra ob 17. uri bo na Tartinijevem trgu v Piranu kulturno športna prireditev z naslovom Prireditev na trgu 1998. Organizator je Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. V sredo, 21. oktobra ob 20. uri bo na Tartinijevem trgu kulturna prireditev v organizaciji Občinskega odbora RK Piran in Skupnosti Italijanov G.Tartini Piran. V četrtek, 22. oktobra ob 20.30 uri bo v portoroškem Avditoriju koncert Policijskega orkestra. V soboto, 24. oktobra ob 18. uri bo otvoritev slikarske razstave Med Benetkami in Piranom v Tartinijevi hiši v Piranu. Organizator razstave je Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran. Ob 20. uri bo v portoroškem Avditoriju umetniški kulturni večer z gosti Skupnosti Italijanov iz Umaga FK Slika zgoraj: Položitev venca k spomeniku pomorščakom v Portorožu. Slika spodaj: Nastop Šavrink v Novi vasi. Odmev na članek ZATON KRAJEVNIH SKUPNOSTI V prejšnji, 55. številki Primorskega utripa je bil objavljen zanimiv članek z naslovom Zaton krajevnih skupnosti izpod peresa Franca Krajnca, v katerem je avtor nanizal kar nekaj tehtnih argumentov v prid svoji tezi o “zatonu krajevnih skupnosti”, predvsem n.pr., da nimajo več nobene prave pristojnosti, da so nekakšna opozicija občinskim svetom itd. Avtor vidi razlog za tako stanje predvsem v nedorečeni zakonodaji. Tudi osebno se strinjam s tezo o zatonu krajevnih skupnosti, pa ne toliko zaradi neustrezne zakonodaje kot iz vsebinskih razlogov. Krajevne skupnosti so brez pravega smisla, če lahko uresničimo evropski koncept lokalne samouprave in krajevno skupnost oblikujemo kot občino in tako neposredno odločamo o svojih lokalnih problemih. To pravico nam daje lahko Ustava kot tudi Zakon o lokalni samoupravi. Če primer apliciramo na razmere v naši piranski občini, bi bilo prav, da se vprašamo, zakaj rabimo Krajevno skupnost Piran, če je lahko mesto Piran samostojna občina, pa še mestna občina bi lahko bila, ker nima podeželja; enako velja tudi za Portorož, ki bi lahko bil samostojna občina, tako kot tudi Lucija in morda še kdo. Temeljna funkcija lokalne samouprave je ustvariti optimalne politične razmere, v katerih bodo lahko krajani kar najbolj neposredno uresničevali svoje interese do kvalitetnejšega življenja in boljšega življenskega okolja, ne pa politični interes strank, kdo bo župan itd. Zato se je potrebno vprašati ali bi oblikovanje samostojnih občin Piran, Portorož in Lucija, vplivalo na boljšo kvaliteto življenja ali ne. Če je odgovor pozitiven, je smiselno razmišljanje o referendumu o tem vprašanju, sicer pa ne. Razmišljanje o tem vprašanju je vsekakor legitimno dejanje, zlasti glede na zelo reznovrstne probleme s katerimi se soočajo krajani Pirana, Portoroža, Lucije in vasi. Tako ima Piran svojevrsten problem parkiranja, ki bi ga sam zase, če bi bil samostojna občina, gotovo že bil rešil, ne more ga pa rešiti, ker ga obstruirajo ali rešujejo ostali prebivalci iz drugih krajev občine, ki ta problem vidijo po svoje in ga hočejo rešiti bolj sebi v prid, kot pa v prid krajanov Pirana. Tudi Portorož ima svoje specifične probleme, sa ja to najbolj turistični kraj v Sloveniji. Lucija ima pa spet svojo problematiko “spalnega naselja”, ki nima s problemi Pirana in Portoroža (še manj podeželja) ničesar skupnega in se mora ubadati s statusnimi vprašanji, kako postati mesto z mestnimi institucijami in urejenim življenskim okoljem, prijaznim za ljudi. Če bi torej večina prebivalcev naše občine našla konsenz glede vprašanja, kaj je v interesu prebivalcev dela občine in če bi na območju sedanje občine Piran oblikovali več občin, bi avtomatično rešili tudi vprašanje krajevnih skupnosti, ker potem res ne bi bile več potrebne, saj bi takšne občine bile dovolj majhne in operativne lokalne skupnosti, v katerih ne bi bilo več zelo različnih interesov. Seveda je takšna ureditev lokalne samouprave smiselna, če bi se tudi občina Koper razdelila na več manjših občin in pod nadaljnjim pogojem, da ustanovimo pokrajino Slovenska Istra, s čimer bi se izognili pretiranemu centralizmu Ljubljane. Krajevna skupnost v naši občini pa bo (je) izgubila veljavo in smisel tudi zaradi sklepa občinskega sveta o oblikovanju štirih volilnih enot: Piran, Portorož, Lucija in podeželje. Tako bodo v novem občinskem svetu obvezno sedeli svetniki iz vseh dose- danjih krajevnih skupnosti in sicer v sorazmerno enakem številu, kar pomeni, da bodo svetniki, iz recimo dosedanje Krajevne skupnosti Lucija, zastopali interese krajanov Lucije itd. Čemu bo po novem sistemu sploh še potrebno odločanje v Krajevni skupnosti Lucija, če pa bo lahko n. pr. šest svetnikov, ki bodo obvezno izvoljeni v Luciji, itak ne- posredno odločali o svojih potrebah in željah na občinskem svetu, ki je najvišji organ lokalne samouprave. Le kdo bo še imel interes in voljo, da hodi na sestanke krajevne skupnosti v Luciji in izgubljal svoj dragoceni čas, če pa se bo lahko neposredno povezal s svetniki iz Lucije, le-ti pa bodo neposredno odločali na občinskem svetu; poleg tega pa se bodo svetniki iz Lucije verjetno povezali v svoj klub, ki bo imel moč odločanja, medtem ko bo svet krajevne skupnosti le še debatni klub. Tak dualizem lokalne oblasti med svetom krajevne skupnosti in občinskimi svetniki iz te krajevne skupnosti bo nesmiseln in kontraprodukti-ven, saj se krajani že sedaj niso dosti menili za svet krajevne skupnosti, odslej pa se bodo še manj, ker se bodo neposredno obračali na svoje občinske svetnike iz svoje krajevne skupnosti. In kaj bo potem krajevni skupnosti sploh še ostalo? Mag. Josip Rugelj Rekli so Silvan Križman, predsednik uprave novogoriškega HIT-a na 2. seji nadzornega sveta, 1. oktobra. Zaradi restriktivne zakonodaje iz leta 1995 in odlašanjem s pripravo pogojev za izdajanje koncesijskih dovoljenj, družba HIT že štiri leta ne sme širiti svoje dejavnosti. Zato izgublja HIT okrog 500 milijonov SIT mesečno, država pa skoraj polovico tega zneska na račun manjših davkov in taks zaradi tako izgubljenega prihodka. Premalo spomenikov V bivši naši skupni domovini smo postavili nešteto spomenikov; zaslužnim, nezaslužnim, nasprotnim, umrlim in živim. Po slovenski osvoboditvi sojih nekateri z vso vnetostjo hoteli odstraniti, drugi premestiti v bolj mirne kotičke, tretji bi spet ohranili le podstavke, kajti nikoli se ne ve... Izgloda, daje naenkrat spomenikov premalo za vse, ki bi se radi oddolžili preteklosti. Le modri ob tem ugotovijo, daje polaganje vencev lahko tudi donosna poteza za nabi-ranje volilnih točk. V Novi vasi je venec k spomeniku padlim med drugimi položila delegacija ZLSD, sredi Portoroža pa seje za to častno dejanje borčevski organizaciji še pravočasno ponudila delegacija stranke LDS. Sedaj nekateri že tarnajo, da je spomenikov premalo, kajti iz igre so izpadle stranke DeSUS, SLS, SDS, Zeleni, SKD... wm% g kV •*' 11'■. | j?'" ^ ^ PRIlilORKA TRSTEU 67 KANAL tel.: (065) 56-236 - faX: (065) 32-325 Televizija Primorka že štiri leta med nami H NAROČAM primorski u^p NAROČILNICA n | Ime in priimek ---------------------------------------------- | Točen naslov ---------------------------------------------------- I Poštna številka ———______________________________________________ | Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.200 SIT bom po-| ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa | (pravne osebe). I Datum Podpis | Izpolnjeno naročilnico pošljite na: | INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož Vendarle teniški stadion v Luciji? Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbi Občine Piran in Krajevne skupnosti Lucija zoper odločbo Upravne enote Piran s katero je organ prve stopnje izdal Športnemu parku Lucija d.o.o. lokacijsko dovoljenje za gradnjo centralnega teniškega stadiona v Luciji. Zgodba je javnosti znana, ni pa preprosta. Ko je občinski svet Piran izvedel, da namerava podjetje Športni park d.o.o. Lucija, kije v 100-odstotni lasti TP Marina Portorož d.d. na sedanjem rokometnem igrišču pri Taverni Lucija postaviti masiven športni objekt, so se nekateri, zlasti zeleni, ustrašili, češ da gre za posege v prostor, uničenje vedute, ogrožena bo obala in še kaj. Zdenko Vozlič je takrat v daljšem govoru uspel prepričati Občinski svet, naj naroči Županu pritožbo zoper izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo stadiona na parcelni št. 5526/7 in 5526/10 k.o. Portorož. Županje izvršil sklep in zoper odločbo Upravne enote Piran št. 351-101/97 z dne 22. 5. 1997 vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor. Novinar delaje takrat v osrednjem slovenskem časniku zapisal, da svetniki delujejo proti turizmu, v nekoliko blažjem tonu pa je o tem poročal tudi Primorski utrip. Instančni republiški organ je zadevo premleval skoraj eno leto in zavrnil pritožbo Občine Piran in pritožbo Krajevne skupnosti Lucija. Stranke v sporu oziroma v postopku so odločbe prejele že 17. oziroma 18. 6. 1998, vendar je očitno veljala nekakšna informacijska blokada. Ministrstvo za okolje in prostorje glede Krajevne skupnosti Lucija celo ugotovilo, da v konkretni upravni zadevi Krajevni skupnosti Lucija ne gre lastnost stranke v izvedenem postopku. Torej, da pritožbe sploh ni vložila upravičena oseba. Organ prve stopnje ( Upravna enota Piran) je z navedeno odločbo izdal Športnemu parku Lucija d.o.o. Portorož lokacijsko dovoljenje za gradnjo centralnega teniškega stadiona na navedenih parcelah, zoper to odločbo pa sta vložili pritožbo Krajevna skupnost Lucija in Občina Piran. Občina med drugim navaja, da pri zadevi ni imela možnosti sodelovanja. Trdi, daje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bila izdelana lokacijska dokumentacija, čeprav se to v prvostopenjski odločbi navaja. Iz te odločbe ne izhaja, na podlagi česa je odločeno, ker da lokacijska dokumentacija ne obstaja. Občina navaja v svoji pritožbi potrebo po skladni turistični pozidanosti, dobrimi bivalnimi pogoji in predvsem veduti. Pravi, da državni organ posega v pravice občine. Trdi, da je zazidalni načrt Lucija I - nadaljevanje akt, ki ni sprejet v skladu s predpisi... Organ druge stopnje je pozval Občino Piran, da se izreče ali je katero od svojih pristojnosti v zvezi s sodelovanjem v lokacijskih postopkih prenesla na Krajevno skupnost Lucija. Občina je potrdila z dopisom, da takšnih pristojnosti ni prenesla na KS. Tudi iz statuta Občine izhaja, da KS te pristojnosti nima. Iz tega izhaja, da KS Lucija ni mogla pridobiti lastnosti stranke v izvedenem postopku. Njena pritožba je torej nična. Nična pa je tudi pritožba Občine Piran. V konkretni zadevi gre za območje, ki se ureja na podlagi odloka o zazidalnem načrtu Lucija 1 -nadaljevanje-dopolnitev 89 (UO št. 14/90). Po tem odloku je predvidena gradnja centralnega teniškega stadiona in sicer so pogoji za gradnjo tega objekta določeni v 15. členu. Izdano dovoljenje v celoti povzema te pogoje in je izdano v skladu z zazidalnim načrtom, na katerega so bila pridobljena tudi posamezna soglasja. Investitorje tudi izkazal, daje upravičen razpolagati z zemljišči, ki so predmet izdanega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje je torej zakonito, zato pritožba ni mogla uspeti. Iz obrazložitve Ministrstva za okolje in prostor izhaja, daje občina v pritožbenem postopku izpodbijala odločitev, ki jo je sama sprejela oziroma, ki jo je imela možnost spremeniti. Zato so pritožbeni ugovori iz Pirana neupoštevani in brezpredmetni. Zoper to odločbo ni pritožbe po redni upravni poti. pač pa je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe neposredno na Upravno sodišče Republike Slovenije v roku 30 dni po prejemu odločbe. PORTOROŽ Ob prašniku občine Piran, 15. oktobru čestitamo vsem, ki si skupaj 2 nami prizadevate za boljše in lepše življenje v naši občini. PORTOROŽ Zgodovinske izkušnje za prihodnost Člani borčevske organizacije iz Lucije in Portoroža ( 61) so na svojem zborovanju 7. oktobra v prostorih KS Lucija razvili živahno razpravo o naši preteklosti in podprli izjavo pisatelja Vladimira Kavčiča in zgodovinarja dr. Janka Pleterskega “Zgodovinske izkušnje za prihodnost”. (FK) - Zaradi stalnega slabšanja družbenih razmer in dogajanj v slovenski politiki, ki se nenehno, zaradi strankarskih interesov, ukvarja s preteklostjo, nima pa ustvarjalinih načrtov, ki bi nas združevali za prihodnost, sta pisatelj Vladimir Kavčič in zgodovinar dr. Janko Pleterski oblikovala daljši zapis z naslovom “Zgodovinske izkušnje za prihodnost”. V celoti je bilo besedilo objavljeno v Delu 30. maja in deloma tudi v drugih časnikih. Vsebina besedila je usmerjena v prihodnost in zagovarja ne le zgodovinska dejstva, ampak zlasti kakovost življenja in sožitja Slovencev, kar vse naj bi dosegli s skupnimi napori dobro mislečih državljank in državljanov. Besedilo je namenjeno parlamentu, vladi, drugim državnim organom, vodstvom strank ter državljankam in državljanom. Avtorja besedila sta zapisala (zaprosila), naj ga prisotni podprejo z lastnoročnim podpisom. “Boleče izkušnje iz naše preteklosti nas zavezujejo, da storimo vse, kar je v naši moči in mladim rodovom zagotovimo varno in ustvarjalno prihodnost. Pokažimo javnosti, da v naši družbi obstajajo tudi drugačni premisleki in stališča od tistih, ki nam jih dan za dnem vsiljujejo stranke, ki med nami sejejo sovraštvo in hočejo vrniti našo državo v razmerja, ki jih je slovenski narod plebiscitarno zavrnil tako med drago svetovno vojno, kot z odločitvijo za samostojno, neodvisno demokratično državo”, sta v uvodu zapislala avtorja- Kaj se dogaja z nami Slovenci, da še 53 let po vojni ne moremo pogledati resnici v oči in sprejeti zgodovinskih dejstev - se spraviti? Osvobodilno gibanje je vojno končalo na strani zmagovite protihitlerjevske koalicije. Kolaborantska stran, ki seje samovoljno poistovetila z interesi Cerkve, pa je ostala kot del premaganega nacifašizma. Nikoli tudi ni bilo sporno, da so slovensko osvobodilno gibanje vodili komunisti, daje njihovo vodstvo imelo svojo vizijo prihodnosti in da se je trudilo, da bi svoj model reševanja socialnih in nacionalnih vprašanj moglo po vojni tudi vsiliti. V tem pogledu se slovenski komunisti niso bistveno razlikovali od onih v zahodnoevropskih državah. Vsem je bila sistemski vzor Sovjetska zveza. Komunistična partija je bila edina, ki je leta 1941 bila sposobna organizirati odpor, pritegniti k temu tudi krščanske demokrate in vse domoljube vključiti v OF. Skrajni čas je tudi, da veterani in sodobniki potegnejo ločnico med partizanstvom in komunistično partijo, kajti, karkoli se je že hudega dogajalo (umori, politični procesi, likvidacije, streljanje v Kočevskem rogu po vojni), vse to ima svojo zgodovinsko resnico in izlago. V Evropi so komunisti prišli na blast s pomočjo Rdeče armade, ven-ar tudi s soglasjem zahodnega sveta, 'akšna je pač bila takrat cena za sov-;tsko pomoč pri uničevanju fašizma, lomunisti na Slovenskem so po 2. vetovni vojni, po osvoboditvi Jugo-lavije, osvojili monopolni politični oložaj. Bili so na oblasti. Eno-artijski sistem pa je svoje zmožnosti a pospeševanje razvoja izčrpal do srede šestdesetih let. Leta 1991 smo v Sloveniji sprejeli nov družbeni red - kapitalizem in večstrankarski sistem. Le komu sedaj še koristijo ugibanja, ali je se je ob osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov kovala tudi revolucija? Morda tistim, ki bi radi izpeljali lustracijo in opredelili komunistično partijo kot zločinsko organizacijo? Nekateri še vedno prikra-jajo zgodovino in bi radi dokazali, da je bil slovenski narod žrtev komunistične zarote. V Sloveniji smo dosegli visoko stopnjo medsebojne pomiritve, a do sprave nikakor ne more priti, so menili nekateri. “Pač, do pomiritve lahko pride le v naših srcih”. Navdušenje nad osamosvojitvijo Slovenije je naglo bledelo. Institucij sistema so se očitno polastile strankarske elite, kijih žene nepotešljiva strast po oblasti in po prisvajanju nacionalnega bogastva, ustvarjenega s skupnim delom zadnjega polstolctja. Strašijo nas z nekakšno boljševiško in komunistično kontinuiteto. Ustvarjalnih načrtov, ki bi nas združevali za prihodnost, pa ne zmorejo. Dnevno smo priče dogajanj v našem parlamentu, kjer, zdi se tako, največ časa porabijo za poskuse političnih diskreditacij svojih nasprotnikov, za gospodarsko rast naše države in boljšo prihodnost delavskega razreda, ki še nikoli ni bil tako potisnjen na stran ( daleč proč od odločanja), pa se očitno nihče preveč ne zmeni. Avtorja sta zapisala, da se kvaliteta našega političnega življenja zato ni bistveno izboljšala. Navajata strankarski protekcionizem, ki omogoča odkrito ropanje družbenega premoženja, država se birokratizira in pretirano obremenjuje gospodarstvo. Narašča brezdušen odnos do državljanov, na pohodu je revščina. Menita, da je že skrajni čas, da prenehamo z nesmiselnim in vsem škodljivim sramotenjem svoje lastne in nedeljive preteklosti, da sprejmemo skupne zgodovinske dosežke in vsi skupaj obžalujemo preštevilne žrtve za našo osvoboditev, združitev in osamosvojitev. Skupaj bi se morali obrniti prihodnosti in dokazati svojo človečnost in ustvarjalnost. Diplomirani politolog in upokojeni novinar Gustav Guzej je na borčevskem zborovanju v Luciji govoril o naši polpretekli zgodovini. Poudaril, da danes Slovenije in slovenske besede ne bi bilo, če se leta 1941 ne bi uprli okupatorju in šli v boj za osvoboditev. Ne strinja se z nekaterimi ki pravijo, češ kaj nam je bilo treba. Mar bi počakali, saj bi največje svetovno zlo - fašizem in nacizem - tako ali tako izgnali in uničili dragi, mi pa bi lahko prihranili naše žrtve. Resnica je samo ena. Jugoslovanski partizani so veliko prispevali k osvoboditvi izpod fašističnega in nacističnega jarma, končni usodni udarec nacizmu pa so zadale zavezniške sile konec aprila 1945, ko so zasedle osrčje nacistične Nemčije. Dnevi slovenskih pravnikov Avditorij Portorož, 15.-17. oktober 1998 Dnevi Slovenskih pravnikov potekajo že več kot dvajset let in so poleg izobraževanja tudi stanovsko srečanje. Lani se je srečanja udeležilo več kot 800 pravnikov.Tudi letos bodo v portoroškem Avditoriju in sicer od 15. do 17. oktobra. Srečanje se bo začelo v četrtek, 15. oktobra ob 9.30 v veliki dvorani Avditorija z uvodnimi referati vodij sekcij. Znani slovenski pravniki bodo razpravlajli o širokih temah v osmih različnih sekcijah; Sprejemanje in razveljavitev sklepov skupščine d.d. in d.o.o., organizirani kriminal in korupcija, novejši razvoj prava mednarodnih gospodarskih poslov, pravnikov odnos do (pol)pretckle zgodovine, ustavne spremembe v luči reforme javne uprave, vrednostni papirji, civilni pravdni postopek in o temi plačilu za delo. Na programu sta tudi okrogla miza in javna tribuna: Dr. Bogomir Sajovic bo vodil okroglo mizo o nekaterih oblikah lastninskih pravic in drugih absolutnih pravicah, dr. Šime Ivanjko pa bo moderator javne tribune na temo pravo in medicina. Referati avtorjev bodo objavljeni v reviji Podjetje in delo št. 6-7/98. Dneve Slovenskih pravnikov ’98 organizrata Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, operativne naloge pa je tudi letos prevzel Gospodarski vestnik. ■ w primorski u'rlp Republiška nagrada dr. Božidarju Opari Doc Dr. Božidar Opara je v začetku oktobra letos prejel nagrado Republike Slovenije za leto 1998 na področju šolstva za posebno uspešno vzgojno izobraževalno - inovacijsko in organizacijsko delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Nagrado mu je dodelil Odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva Republike Slovenije. Dr. Božidar Opara je po poklicu defektolog. Že 30 let vodi v Strunjanu Center za usposabljanje Elvira Vatovec, poleg tega pa opravlja tudi številne druge naloge. Nekaj let nazaj je bil svetovalce direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije za področje usposabljanja oseb z motnjami v razvoju. Trenutno sodeluje v skupini, ki dela na pripravah nove zakonodaje na tem področju in v komisiji za pripravo podzakonskih aktov. Aktiven je tudi v Društvu defektologov Slovenije. V tem društvu vodi Razvojno komisijo. Od leta 1972 je sodelavec Pedagoške fakultete v Ljubljani - Enota Koper. Deset let je že docent na Pedagoški fakulteti za predmet specialna pedagogika. Doc. dr. Opara ima objavljenih že okoli 50 znanstvenih in strokovnih del, prav zaradi tega ga zelo dobro poznajo v strokovnih krogih tudi v Avstriji in drugod. V tem mandatu je član Občinskega sveta Piran iz vrst stranke ZLSD, sedaj pa sc na listi DeSUS pripravlja na nove izzive tudi na področju politike, ker kot sam pravi želi še naprej biti aktiven tvorec bogatega družbenopolitičnega življenja ter dobrih odnosov med ljudmi. K čestitkam sc pridružujemo tudi v redakciji Primorskega utripa. Krajani, pomagajte pri obnovi stavbe KS Portorož! Krajevno skupnost Portorož je 7. julija 1998 hudo prizadel požar, kije skoraj v celoti uničil stavbo, v kateri ima KS svoj sedež. Sedaj začasno domuje v prostorih Spološne plovbe Portorož. Župan Občine Piran je na podlagi 19. člena Odloka o izvrševanju proračuna Občine Piran za leto 1998, odobril Krajevni skupnosti iz rezervenega sklada Občine Piran 1.000.000,00 SIT. Krajevni skupnosti je dal iniciativo, da oblikuje solidarnostni sklad zbiranja sredstev za pomoč pri obnovi pogorele stavbe. Občinskemu svetu Občine Piran pa je na seji 16. julija 1998 predlagal, da sprejme sklep o ustanovitvi stalnega sklada na ravni občine za pomoč ob podobnih velikih nepredvidenih nesrečnih dogodkih. Žal se doslej ni zgodilo še nič takega, kar bi lahko zagotovilo takojšnjo nemoteno obnovo stavbe. Stavba pa je v sramoto Portorožu! Za obnovo je potebno veliko denarja, zato bomo že v novembru predlagali Informi Portorož naj odpre poseben žiro račun za zbiranje solidarnostnih sredstev, ki bi jih namenili za obnovo poškodovane stavbe KS Portorož. Zbrati bi morali najmanj 50 milijonov tolarjev solidarnostnih sredstev. Stavba na Obali 16 v središču Portoroža bo tako spet lepa in v ponos turističnemu kraju Portorožanom. Spoštovani bralci, čakamo na vaš odziv. Pišite nam. Na osnovi vaših odovorov oziroma rezulatatov iz vprašalnika se bomo odločili, ali gremo v akcijo zbiranja solidarnostnih sredstev ali ne. Vprašalnik S pobudo Primorskega utripa o solidarnostnem zbiranju sredstev za obnovo stavbe KS Portorož: a. ) se strinjam b. ) se ne strinjam c. ) nimam predloga Denar za obnovo naj se zagotovi a. ) s solidarnostnim zbiranjem sredstev b. ) denar naj zagotovi Občina Piran c. ) denar naj si poišče KS sama Ali stavba KS sodi v to okolje? a. ) da b. ) da, vendar bi jo bilo treba temeljito obnoviti c. ) ne, bilo bi jo treba odstraniti in Krajevni skupnosti zagotoviti drug ustrezen prostor Odgovore na vrašanja pošljite na naslov: Primorski utrip, Limin-janska 91, Lucija, 6320 Portorož, do 2. novembra 1998. Hvala za vaše sodelovanje. Športni program ZLATI SONČEK V VRTCU MORNARČEK PIRAN Novo vodstvo Slovenskega društva za OdnOSe Z javnostmi "■ Predsednica Nada Serajnik Sraka V vrtcu Mornarček Piran že nekaj časa potekajo aktivnosti iz programa Zlati sonček. V mesecu rekreacije, ki poteka od 18. 9. do 18. 10 1998 je Ministrstvo za šolstvo in šport izbralo v Sloveniji pet vrtcev, uspešnih izvajalcev športnega programa Zlati sonček. Med izbranimi je bil tudi vrtec Mornarček Piran, kot izjemno uspešen, saj program izvaja že 23 let. Ob 20. obletnici izvajanja Športne značke pa je vrtec Mornarček prejel tudi zlato odličje za uspešno delo. Tematski dan Žlatega sončka je bil 8. oktobra na ploščadi Tartinijevega trga v Piranu. Športne discipline so bile kotalkanje in rolanje, kolesarjenje, pohodništvo in igra z žogo. Na ta način so aktivno in športno proslavili še teden otroka in popestrili praznik Občine Piran, 15. oktober. S ciljem vzgoje za sožitje večkrat organizirajo aktivnosti iz programa Zlati sonček skupaj z otroki iz vrtca z italijanskim učnim jezikom La Coc-cinella Piran - Pirano. Za vadbo posameznih disciplin največkrat or- ganizirajo tematske tedne in takrat opravijo strnjeno vadbo. Za kotalkanje in rolanje so uspeli pridobiti vaditelje, ki so tudi sami aktivni in uspešni športniki: Samo Kokolovec iz zamejstva, Emanuel Letica - bivši državni prvak v hitrostnem rolanju, član ekipe vice prvakov hokeja na rolerjih za leto 1998. Dokler se njihove vzgojiteljice niso strokovno izpopolnile za vaditeljice plavanja, jim je vrsto let pomagal Tomaž Slapernik, večkratni državni prvak, z vidnimi rezultati tudi v Mediteranskih igrah. Pomagali so jim tudi drugi člani plavalnega kluba Biser Piran. Natalija Planinc, pomočnica ravnateljice Vrtca Mornarček Piran, ki uspešno vodi program Zlati sonček v piranskem vrtcu Mornarček, obžaluje, ker imajo hotelske organizacije zadnje čase premalo posluha zato, da bi omogočale izvedbo plavalnih tečajev v njihovih bazenih. Meni tudi, da se premalo zavedamo, da je za naše otroke, ki živijo ob morju, odpravlajnje plavalne nepismenosti nuja. Koper Četrti festival kulturnih skupin invalidov Sonček- Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je letos pripravila že 4. festival različnih kulturnih skupin invalidov - FESTIVAL ’98. Pokrovitelj Festivala je tudi letos Ministrstvo za kulturo, gostitelj Festivala pa mesto Koper in županja Irena Fister. Festival bo potekal v Gledališki dvorani v Kopru, Verdijeva 3, od 12. do 17. oktobra 1998. V petih dneh se bo zvrstilo 45 skupin iz vseh območij Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Predstavili bodo svojo ustvarjalnost na področju glasbe, plesa, lutkovnega in dramskega gledališča. V četrtek, 15. oktobra, na prost dan festivala, bo v Gorici (Italija) ob 17. uri okrogla miza na temo: Gledališče drugačnosti - umetnost, integracija in družbena pomembnost. Zadnji dan festivala v Kopru (17. oktobra) bo od 10. do 13. ure izbor najboljših domačih skupin. Program se bo začel ob 15. uri s predstavo Pozabljeni angel. Udeležence bo nato pozdravila Majda Širca, državna sekretarka v Ministrstvu za kulturo. Sledile bodo predstave: Ples ne pozna meja, Noč čarovnic, Italijanske maske, Jaz in jaz ter svečani zaključek festivala. Ob 20.30 bo nastopila gostujoča skupina Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica s predstavo Ni tako slabo kot izgleda. Na letošnji 2. konferenci Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS), ki je potekala v Grand hotelu Emona Bernardin, od 17. do 19. septembra, je bila glavna tema pogovorov PR-ovcev Razvoj in uveljavitev odnosov z javnostmi. Člane je počastil z obiskom tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Obravnavali so tri teme: prepričevalno komuniciranje (Brane Gruban ABC), interno komuniciranje (Kim Kamett, Karnett & Associates Texas, ZDA) ter krizno komuniciranje (David Lake, iz evropskega dela PR mreže Porter Novelli). Govorili so tudi o zanimivi temi - Trendi v mednarodnih odnosih z javnostmi in “Poti v neznano”. Vodja organizacijskega odbora konference je bila Lilijana Ivanek Pečar, poslovna tajnica iz portoroške Droge. Na konferenci so izvolili tudi svoje novo vodstvo: Predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi je postala Nada Serajnik Sraka, podpredsednica Janja Požar, elan uprave za izobraževanje in razvoj Aleš Razpet (ni na sliki), članica uprave za publiciranje Laura Štraus. FOTO: FK-INFORMA Do kdaj se v zabojnikih ? Potem, ko je pogorela stavba portoroške krajevne skupnosti, so se morali najemniki znajti vsak po svoje, kot so se pač mogli. Turist biro in turistična agencija Palma so se vselili kar v zabojnike nasproti svojega prejšnjega sedeža. Tale predel Portoroža skupaj s Kaštelom in pogorelo stavbo žal ne kaže najboljše podobe turističnega kraja. Brigita Bukovec si je nabirala novih moči v Termah Hotelov Palače. Naša znana mlada in simpatična športnica si je tokrat za svoj kratki oddih in rekreacijo izbrala Terme Hotelov Palače v Portorožu. Na novinarski konferenci je predstavila svoje načrte in izrazila veliko zadovoljstvo in zahvalo gostitelju, generalnemu direktorju Danilu Daneu. Modna revija v Meracator centru Koper V Mercator centru Koper, največjem nakupovalnem središču na Obali želijo obiskovalcem ponuditi nekaj več, zato so pripravili zanimive prireditve, ki bodo pritegnile tako maljše kot starejše. Do konca leta si bodo obiskovalci lahko ogledali otroške in lutkovne ter druge zabavne predstave, razstave in podobne prireditve. Tako bo v petek, 16. oktobra ob 18.30 uri v prostorih Mercator centra modna revija. Tel. (za rezervacijo prostora) 061/ 141 44 50 'radio OPČINE^ Že 15 let z vm! Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse. Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKWfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz. Tel. (091)21-26-58 V. Telefaks (091) 21-32-95 ^ oči m Ružiča Vrabec, s.p. Trgovina Lucija, Obala 132 Tel. 066/770-912 Bogata izbira jesenskih in zimskih oblačil. Odprto od 8.30 do 19.00 Otroška trgovina Odprto od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00 Vsem prebivalcem občine Piran, našim kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober Župan je sprejel sklep Da se podjetje SCT d.d. Ljubljana izbere za izvajalca del na ureditvi izogibal-išč za avtobusna postajališča Kortina in pri šoli v Sv. Petru. S podjetjem bo sklenjena gradbena pogodba v vrednosti 4,7 milijona SIT. ^NAGRADNA KRIŽANKA št. 56 Mercator Degro Portorož I Za pravilno rešitev nagradne križanke bomo izžrebali tri vrednostne bone za 2.500,00 SIT, ki jih poklanja M Degro. I Rešitve pošljite do 2. novembra na naslov Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož. ^ I Nagrade za pravilno rešitev križanke št. 55, Hotel Barbara Fiesa, kosilo ali večerjo v vrednosti 3.000,00 SI I I prejmejo: Silva Požar, Liminjanska 79, Lucija, Magda Štebiljaj, Fizine 4, Portorož in Barbara Krepeil, Leninova 1, I | Piran. Nagrade dobite po pošti. Čestitamo! ___________________________________________| Nagradna križanka M Degro št. 56 SESTAVIL MILKO EMERŠIČ JAPONSKI REŽISER KUR0SAWA REKET ZIMSKO ŠPORTNO LETOVIŠČE NA ŠVED. MLEČNI IZDELEK INDIJSKI BOG LJUBEZNI TITANOV MINERAL NAJSEVER. AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA ZDRAVILNA RASTLINA IaNG.DIRKAČ (JAMES) STEKLENA PRIMORSKI EMBALAŽA. UTRIP STEKLENICA ZAPO- REDJE ŠTIRIH TONOV RIŽEVO ŽGANJE KUHINJSKI PRIPO- MOČEK NAJETO ZEM- LJIŠČE NASILEN VLADAR ČASOVNA ENOTA VULKAN NA SICILIJI ATLET B0LD0N TEKOČINA V ŽILAH KEMIČNA SPOJINA SOLI DIKTAT KRAJ NA I DUGEM OTOKU AGITACIJ. IGRA BIBLIJSKA OSEBA POLITIČNI NASILNEŽ STOJALO S POLICAMI NAJVEČJI JADRAN- SKI OTOK OSNOVNI ELEMEN- TARNI DELEC SPORA GL. MESTO GANE GORA NAD BOVCEM JEZERO NA MADŽAR. RUSKO ŽGANJE IZ JAGOD DRŽAVA V AZIJI MESTO NA |KOROŠKEM TERME PRI PADOVI V ITALIJI IKRAVEC LANTAN ZIMSKI POJAV NA DREVJU DNEVNI DELAVEC BALERINA MLAKAR ! MOŠTVO HRVAŠKO LETOVIŠČE V KVARN. ZALIVU OSEBA IZ DESETEGA BRATA AM PISATELJ (GEORGE) DANSKA IGRALKA I NIELSEN ! NEPR0FE- SI0NALEC VILKO AVSENIK BOGASTVO GOZDOV KIPAR TRŠAR ŽENSKI GLAS KRAJ PRI KOČEVJU VISOKA VZPETINA LUTECIJ FINSKA LUKA, TURKU SL. PESNIK (JOŽE) HEWLETT PACKARD POLITIČNA DEUVKA (SPOMENKA) ŽGANJE IZ ZADNJE KUHE TKANINA MERCATOR Z LESKE-DEGR0 TAJ0ČIM VZORCEM NEZNANKA V MATEMATIKI IT. PEVKA PAV0NE PEVKA GODEC VOTLA KOVINSKA FORMA V ŽELEZAR. PESNIK JARC SL. SKLAD. (G0JMIR) TISKARSKO SITO TELOVADNO ORODJE 4. RIMSKI KRALJ PRIS- TOJBINA KOTOR NAJ VEČJI IT. PESNIK PERZIJA PRVI MOŠKI TRUP NAJMANJŠI DELEC SL. PEVEC (VILI) iGL. MESTO Iazerbajd SLABA ŠOLSKA OCENA ČLAN NEKDANJE SOVJETSKE VLADE Leta 2000 prangerijada v Piranu Turistično društvo Piran je sprejelo organizacijo ponazoritve srednjeveškega sojenja ob sramotilnem stebru leta 2000 v Piranu V soboto, 26. septembra je bilo v Pilštanju na Kozjanskem srečanje mest oziroma trgov s sramotilnim stebrom. Prišli so predstavniki turističnih društev Rečica ob Savinji, Motnik, Radovljica, Lemberg, Podsreda, Negova, Ptuj, Brestanica, Plištanj in Piran, katerega sramotilni steber, ki stoji ob akvariju, je omenjen že v mestnem Statutu iz leta 1307. Kraji so se predstavili na stojnicah z informativnimi materiali ter značilnostmi krajev, obrti in kulinarike, pripravljena je bila razstava s fotografijami prangerjev in dodatnimi pisnimi informacijami o sramotilnih stebrih. Predstavilo se je tudi TD Piran. V Pilštanju je bilo prikazano sojenje tolovaju Gustlju. No, v piranski občini nimamo tolovajev, imamo pa veliko Gustljnov z različnimi dolgovi. Želja pobudnikov srečanja je, da bi se srečanja nadaljevala in postala tradicionalna, tudi kot turistična privlačnost. Tako bo prangeriada naslednje leto v Rečici, leta 2000 pa v Piranu. Izvleček iz Statuta iz leta 1307, ki ga hrani piranski Mestni arhiv: O preklinjanju Boga, blažene device Marije, Božje matere, Svetnikov in Svetnic “Pod kaznijo treh liber denarja odrejamo, da si ne sme noben moški ali ženska drzniti preklinjati našega gospoda Jezusa Kristusa, njegovo mater, blaženo devico Marijo ali koga izmed svetnikov in svetnic božjih. Od te kazni naj dobi 1/3 ovaduh, in njegovo ime naj ostane prikrito. Če pa kršitelj v roku treh dni kazni ne poravna, naj se ga priveže za sramotilni steber in naj tam ostane en dan in eno noč ali pa naj se ga vrže trikrat s pomola v morje v sami srajci. Vsak kršitelj naj sam presodi ali bo kazen plačal ali bo stal ob sramotilnem stebru ali pa bo vržen v vodo. Kdor pa take reči sliši, je dolžan to pod prisego prijaviti. V gostišču Delfin v Piranu imajo zares okusne ribe Gostinski poklic je treba opravljati z ljubeznijo pri čemer so prijaznost, strokovno znanje, kakovost storitev in skrb za zadovovoljstvo gostov sestavni del, nekaj, brez česar si pravzaprav ne moremo predstavljati uspeha. Težko je v enem človeku najti toliko vrlin in vendar so še med nami. Zlatko Pašalič je že zelo zgodaj v svoji mladosti zajadral ta poklic. Najprej je leta 1976 končal gostinsko šolo, potem leta 1981 poslovodsko in leta 1986 v diplomiral v Opatiji ter si tako pridobil naziv diplomirani ekonomist gostinstva in turizma. Začel je kot vajenec v Grand hotelu Metropol v Portorožu, bil upravnik v Avditoriju, ko ta bil še v sestavi Turistične organizaciji Portorož (TOP), delal je kot natakar na ladjah Splošne plovbe (Ljubljana in Kidrič) in v praksi preizkušal svoje šolsko znanje kot vodja strežbe v Simonovem zalivu v Izoli. Zlatko se lahko pohvali kar z dvema posebnostima. Bilj je najmlajši vodja strežbe na Slovenski obali, sedaj pa je lastnik najstarejše ribje restavracije v Piranu. Zlatko izhaja iz družine gostincev. Njegov oče Vlado Pašalič je bil kar 30 let vodja kuhinje v Grand hotelu Metropol. Tudi njegova žena Vanda in hčerka Carmen sta gostinki. Hčerka Carmen je letos končala gostinsko šolo in rada pomaga očetu in materi. Kako ne bi, saj imajo veliko dela. Vlado je namreč pred štirimi leti kupil gostišče Delfin na Kosovelovi 4 v Piranu, v neposredni bližini punte in Trga L maja. V Sečovljah pa so zgradili simpatičen gostinski objekt - Villo Karmen z 9 dvoposteljnimi in 7 triposteljnimi lepo urejenimi sobami. Za Delfin pravi, da je to najstarejša ribja restavracija v Piranu, ki jo dobro poznajo vsi starejši Pirančani. Pred 2. svetovno vojno se je imenovala Alla Navc, pozneje pa je gostišče spremenilo ime. V tej hiši, nekoč z neposrednim pogledom na morje, so se že od leta 1820 redno zbirali piranski ribiči, pekli ribe, pili dobro domače vino, kramlajli in uživali ob lepem pogledu na morje, ki jim je v tistem času pravzaprav edino dajalo kruh. V gostišču je 80 sedežev, pravzaprav dvajset lepo pogrnjenih miz, ki samo čakajo, da se vsedetc in naročite. Na terasi pred gostiščem je 70 sedežev. Njihove specialitete so okusno pripravljene ribe, naročite lahko tudi več vrst školjk, pa tudi mesne jedi z žara, če vam morda ribe niso všeč. Običajno ribje kosilo v gostišču Delfin v Piranu vas bo veljalo kakšnih 2.500 tolarjev. V Delfinu imajo odprto vsak dan od 11.00 do 24.00 ure. Dovolj je da zavrtite telefonsko številko 066/ 76-387 ali 97-258 (pri-vat). Največ gostov prihaja k njim iz Italije, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, v zadnjem času pa so v Delfinu česti gostje tudi Rusi. Ribe najraje nabavljajo kar sami. Če je treba se Zlatko zapelje vse do Pulja, Rijeke, Crikvenice... In res, v njihovi specialno urejeni in modemi hladilni komori smo lahko videli prečudovite primerke. Gostje so se že kar navadili. Enostavno telefonirajo: “Gospod Zlatko, danes pridemo na kosilo, pripravite nam dobre sveže ribe.” Naše novinarsko oko je opazilo tudi več podrobnosti, ki kažejo na to, da v gostišču zares vedo kako kaj je stroka in kaj se od nje pričakuje. Na mizi pri našem sogovorniku je ležalo zahvalno pismo, ki so mu ga poslali člani Lions Cluba Italija. V Delfinu so bili že različni gostje , od športnikov do znanih politikov. Nogometaši Milana, Verone, Triestine, Udineseja, znani italijanski pevec Albano, hr- dražje inačice kako priti do Pirana. Piran je pravi biser. Naj bo turistično mesto, seveda ne zaprto, z revno ponudbo in še revnejšimi meščani. V mestu bi morali nujno zgraditi več malih garaž, dva ali tri luksozne hotele, popolnoma bi morali obnoviti hotel Piran ob njem zgraditi zimske bazene z ogrevano morsko vodo, pa bi morda bilo za začetek nove turistične preobrazbe dovolj. vaški estradni umetniki in pevci Boris Novkovič, Tereza Kesovija in še kdo. Celo italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro si je v Delfinu privoščil kozarček belega. V Piranu pa žal ni več tako kot je bilo nekoč, pravi Zlatko Pašalič. V mestu je 40 gostinskih lokalov in vsakdo se trudi, da bi bil najboljši in da bi pritegnil čimveč gostov. Teh žal zadnje čase ni več toliko. Pravi, da so se tegobe pričele z zloglasno rampo pred mestom. Njegovi gostje imajo kar nakaj sitnosti, pa se menda kljub zapori nekako znajdejo. Zlasti poleti avtomobile pustijo v Portorožu in se v Piran pripeljejo s taksijem. Toda vsi se ne poslužujejo te, nekoliko Zlatko Pašalič je videl precej sveta. Ve kaj lahko in česar ne moremo doseči kar čez noč. Ima veliko dobrih idej, ne le za mesto Piran, ampak tudi za bližnje Sečovlje. Pravi, da ima piranska občina še velik turistični potencial - Soline, ki bi jih bilo treba racionalno izkoristiti. Vsaj del njih za zabaviščni prostor, nekakšen Ac-qua Land. Tako bi se lahko turizem širil tudi v Sečovlje, ki ima že letališče in je v neposredni bližini meje. Tudi do solinarskega muzeja bi se lahko pripeljali po manj komplicirani poti - z Maono (ladjico), ne pa da moramo, če si ga hočemo ogledati, prečkati (slovenski) mejni prehod. Franc Krajnc, Primorski utrip 2. srečanje lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu - tretje v Slovenskih Konjicah Primorski utrip je, kot so ocenili udeleženci 17. uredništev lokalnih časopisov Slovenije in visoki gostje iz Slovenije in zamejstva, v Portorožu 3. oktobra 1998 uspešno organiziral 2. srečanje lokalnih časopisov Slovenije, ki jih je trenutno v Sloveniji že 64, s skupno naklado več kot pol milijona izvodov. Pomen lokalnega obveščanja je več kot očiten, le izboljšati ga bo še treba. Udeležence so pozdravili Franko Fičur, župan občine Piran, Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika iz Trsta, Marta Kos, direktorica Urada vlade RS za informiranje, predstavnica Društva novinarjev Slovenije Meta Verbič, Janja Božič Marolt, direktorica IRM - Mediana Ljubljana in drugi. Dogovorili so se, da bodo ustanovili Interesno združenje lokalnih časopisov Slovenije, organizacijski odbor, ki se je že sestal v Slovenskih Konjicah, pa je določil, da bo naslednje srečanje razdeljeno na dva tematska dela: novinarski in poslovodni. Udleženci v Portorožu (31) so si po zaključku srečanja v hotelu Slovenija, ogledali Terme Hotelov Palače. RESTAVRACIJA PAVEL PIRAN TEL: 066/747-101 TELEFAX: 066/747-100 RESTAVRACIJA PAVEL 2 PIRAN TEL: 066/746-404 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 DO 23.00 URE Za izbrane skupine po dogovoru. Vsem našim gostom, občankam in občanom ter poslovnim partnerjem, čestitamo ob prazniku občine Piran. Dobrodošli v naših gostinskih obratih. OPTIKA - OTTICA VENTLRA Lucija, Obala 132, 6320 Portorož, tel.: 066/772-005 ODPRTO OD 9.00 DO 12.00 OD 16.00 DO 19.00 SOBOTA OD 9.00 DO 12.00 Vsem našim strankam, občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Piran, 15. oktobru in vam želimo veliko uspehov pri delu. Obisk iz Estonije V četrtek 8. oktobra je piransko občino obiskal predsednik parlamenta Republike Estonije gospod Toomas Savi. Z delegacijo je najprej obiskal italijanski vrtec La Coccinella, kjer gaje pozdravila ravnateljica Laura Slama Giachin. Visokega gosta je nato v mestni občinski palači sprejel župan Franko Fičur. Toomas Savi se je, tako kot njegov predhodnik, predsednik Estonije Lenard Meri, vpisal v Zlato knjigo občine Piran. PORTOROŽ - PORTOROSE jd tiste, Ki ljubijo i^ive per chi ama le grandi sfide Že vse od svojih začetkov pomemben dejavnik turističnega razvoja Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO SVETOVANJE IN POSREDOVANJE LI DATA d.o.o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.& fax: 066/778-460, 770-623 GSM: 041/631-438 A.c. tel.: 066/771-295 http://WWW.V1R.S1/GOSP/FIDATA PRODAJATE ALI KUPUJETE VOZILO? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do ^ prenosa lastništva vozila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična St. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. 5 TeL/telefaks: 066/ 38 - 001 GSM: 041/ 687- 058 Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring - prjektiranje. * adaptacije, gradbene * gradbena in zaključna dela * gradnja na ključ * gradnja industrijskih objektov * sanacija objetov * spomeniki, kulturno-zgodovinski, sanacija in obnova * zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe * področje nizkih gradenj NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure Iskrene čestitke ob prazniku občine Piran Casino’ Portorož Casino’ Lipica Lucija: dela dobro napredujejo Celjsko podjetje Alea hiti z urejanjem prvega semaforiziranega križišča pri marketu Degro in, razširitvi podvozne ceste ter priključkov in urejanja prostora pri mostu za novo avtobusno postajališče. Kiosk 3 Dva so že premestili k štiripasovnici ob bifeju Degro. Za kaj še potrebujete gotovino? Banka Koper Brezgotovinsko poslovanje je postalo del vsakdanjega življenja. Za plačevanje nakupov v trgovinah uporabljajte plačilno kartico ACTIVA, za dvig gotovine pa bankomate. Tudi za plačevanje položnic obstaja rešitev. Odločite se za trajni nalog ali Banko na domu ter se tako izognete vsakokratnega obiska banke zaradi plačila položnic. Trajni nalog predstavlja pooblastilo banki, da s tekočega računa poravnava vaše obveznosti (voda, elektrika, RTV naročnine, naročnine za revije... ipd. Nudimo vrsto bančnih storitev Banke na domu, kar vam vam omogoča zelo enostavno plačevanje računov; ne predvideva obiska banke in jih lahko uporabite kjerkoli ob katerem koli času. Še več, s pomočjo teh storitev lahko: * položnice plačujete kar na domu, * prejemate obvestilo o pokojnini na dom, * naročite čekovne blankete na želj eni naslov. Občasno, ko pridete na banko, lahko dvignete obrazec in ovojnico Banke na domu, vpišete podatke o svojem tekočem ali žiro računu in priložite položnice, ki jih želite plačevati. Obrazec s položnicami pošljete na banko, ki bo vaše obveznosti poravnala še isti dan, ko bo prejela naročilo. Za podrobnejše informacije se oglasite v poslovni enoti Banke Koper, kjer vodimo vaš tekoči račun.. Vaša Banka Koper BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE