W. številka
1 Ljobliaii, i prfrt. 9. Mratji NIZ.
XIV. leto.
,Slovenski Narod* velja:
v Lmblfani na dom dostavljen:
;e.,- leto .......  K 24
pol <eta.......
Četrt leta ......
na mesec......
12 -6 — •>_
v r.rvavništvu prejema«:
celo »eto......K 22*—
poMeta........ 11-—
Četrt leta....... 550
na mesec    •  •      .  .   .   . 1*90
Doprsi naf se franki raja   Rokopisi se ne vrača iu. Uredništva: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo, telefon it 34.
Ithala ftak »lan sv»6ar h Mssatt aMisl)s te
Irrserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat oo 14 vin., za dvakrat no 12 vin., za trikrat ali vefk at no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vlit Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inaercijah no dogovoru. Upravništvu naj se pošiljalo naročnine, reklamacije, i rt strati itd. to e administrativne stvari.
- Posamozaa ttevtlHa valfa tO vtmar'av. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposl.tve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskano" tolaton kt SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avbtro-Ogrsko:
celo leto......K 25'—
pol leta .... » . . • 13-— četrt leta ••»••«• 6*50 na mesec   •     • • » •   . 2*30
za Nemčijo:
celo leto .
K 2S-—
za Ameriko ia vse druge dežele: celo leto......K 30»—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži xa odgovor dopisnica ali znamka. Uaravalsrva- Kaaflova alloa it S (spodaj, dvorile levo), talafoa tt SS
Deželni zbor hranjsfci.
(Seja dne 22. februarja ob polu 4. popoldne.)
Doz. glavar je otvoril ob 4. *>ejo ter dal v razpravo poročilo deželnega odbora glede spremembe zakonskega nacrta o uravnavi Kamniške
Bistrice.
NTa predlog" posl. Lavrenčiea Je zbornica vzela poročilo takoj v razpravo, ne da bi se izročilo odseku.
Referiral je dr. Lampe.
Posl. Lavrenčič je stavi] dede
mofrta * Ihanu interpelacijo.
Zbornica je soglasno sprejela te-le spremembe:
K stroškom zgradbe tega podjetja in vzdrževanja del med stavbno dobo. proračunjenim na 1,063.000 K, prispevajo:
1. Državni melioracijski zaklad po ^ T. Ht. a zakona z dne 4. januarja
. drž. zak. št. 4, s petdesetimi odstotki do najvišjega zneska 981.500 krnn s pridržkom ustavne odobritve:
2. deželni melioracijski zaklad po zakonu z dne 14. marca 1911, dež. zak. st. 15, s tridesetimi odstotki v znesku 588.000 K;
3. državna vodnogradna uprava in državna cestna uprava skupaj z dvanajstimi odstotki do najvišjega rr.es k a "235.f 60 K s pridržkom ustasr fce odobritve:
4. drugi udeleženci z ijSifižml cd-ki v znesku 157.040 K. od katerega odpade na:
a) udeležene občine 15.952 K,
b) okrajnoeestiii odbor kamniški 11.7S0 K.
c) okrajnocestni odbor brdski 6450 K,
udeležene  posestnike vodnih rav 15.704 K.
e) neposredno udeležene zemlji-ške posestnike 107.154 K, z omejit-vijo glede skupin pod d) in e), da na pja, ki stoje v konkurenčnem ^ilju. odpadajoči prispevki ne smejo presegati dveh odstotkov njih cenjene vrednosti.
Pod a) navedeni prispevek 15.952 K zlože sledeče občine in si-er: Smarca 500 K, Volčji Potok 400 kron, Radomlje 700 K, Homec 650 Jar^e 9^0 K, Domžale 9600 K, Podrecje 1350 K, Brezovica 102 K, Ihan 500 K. Dol 1150 K. Dolsko 100 kron.
Za III« železniško zvezo s Trstom.
Posl. Jaklič je poročal v imenu upravnega odseka o nujnem predlo-
gu poslanca barona Apfaltrerna in
tov. glede tretje železniške zveze t. Trstom in predlaga:
Visoki deželni zbor skleni: C. kr. železniško ministrstvo se pozivlje, da v najkrajšem času vse potrebno ukrene za zgradbo železniške zveze Polzela - Kamniška železnica, Kranj - Škofja Loka - Ziri in dalje proti Trstu.
Posl. baron Apfaltrern je podal zgodovino železniških zgradb na Kranjskem. Polnovredna železniška proga je edino južna ž leznea. Od časa, ko se je ta železnica zsrradila, je poteklo že 56 let. Druga frelesniška zveza Dunaja s Trstom za Kranjsko v celoti ne prihaja toliko v pršite v. Za to je s kranjskega stališča potrebno delovati na to, da se ustvari tretja zveza s Trstom, ki naj odcepi pri Polzeli od velenjsko - celjske proge preko Kamnika, Kran4a, Žirov ter se pridruži državnoželezniški progi na OpČinL
Govornik je dokazoval potrebo te železniške zveze. Oinerj~l jrt strahovito padanje prebivalstva na Kranjskem: ljudstvo, najboljše moči beže iz dežele in krepka kranjska prema se izrablja v rudnikih ameriških in vestfalskih. Poudarjal je. da je naraščajoče izseljevanje kranjskega ljudstva mogoče deloma zajeziti s trm. «la se zboljš^jo komunikacijska sredstva. Zato je tudi stavil ta svoj pretilog. Žele^TMŠka zveza s Polzele preko Kamn'ka. Kranja in Ži-rov v Trst je najkrajša in bi bila vsled tega tudi najcenejša. Ta pro^-a bi b;la brez dvoma tudi v strategič-nem ozirn velike važnosti. Govornik ni optimist, da bi nvslil. da se bo nasvetovana železniška proga takoj izvedla, prepričan pa je, da se bo stvar vsaj pospešila, ako bo deželni zbor železniškemu ministrstvu priporočal intenzivni študij proje^ktova-ne že^zniee. (Govorniku ploska in pritriuie cel« zbornica.)
Posl. Demšar se zavzema vsa progo JSkofja Loka - Žele/niki in predlaga  tozadevno resolucijo.
Posl. Pire izvaja sledeče: Visoka zbornica! Gospod baron Apfaltrern je zadevo, ki je v razpravi, tako temeljito in vsestranski pojasnil, da je težko se kaj bistvenega navesti v prilog niegovemu predlogu glede železnic Polzela - Kamnik, odnosno tretje železniČne zveze s Trstom. Dovoljeno naj mi bode. da se na kratko dotaknem tega vprašanja, v kolikor pridejo v postov lokalni ozlri.
Kadar se gre pri nas za zgradbo kake nove železnice, takrat se pred vsem vpoš*tevajo vojaški interesi in v drugi vrsti splošno — prometni interesi. Gleda se vedno in povsod na to, da se z veže jo velika prr> metna sred'šča. Odločilni faktorji se pa ob takih prilikah navadno ozirajo premalo na krajevne razmere onega ozemlja, po katerem naj steče železnica. In ravno to bagateliziranje lokalnih interesov je večkrat vzrok, da novozgrajeno železnice ne uspevajo tako, kakor je bilo pričakovati.
Najboljši dokaz, kako lokalni promet pospešuje restabiliteto železniČne proge, imamo v naši kronovi-ni. V mislih imam gorenjsko železnico. Ko se je dogradila bohinjska proga, se je splošno mislilo, da bo več ali manj zamorila Rudolfovo železnico. Toda ta bojazen je bila neopravičena. Ues je bohinjska železnica odvzela gorenjski večji del tranzitnega prometa, toda lekarni promet na tej progi raste od dne do dne, lokalni promet vzdržuje Rudolfovo železnico, še več, vsled ogromnega lokalnega prometa je proga Ljub'jana-Trbiž menda še vedno ena tistih maloštevilnih državnih železnic, ki do-našVt železnični unravi lepe dobičke. Zivljenska sila gorenjske železnice temelii na nerodnih krajevnih razmera ti. zato pa navzlic bohinjski železnici čimdalje lepse uspeva.
To dejstvo naj bi vj/ošteva?i odločilni krogi takrat, ko se bo definitivno določala trasa za tretjo zvezo s Trstom. Z zgradbo proge Pols^Ia-Kamn'k bi se položil temelj za novo zvezo Trsta z ozadjem. Le vprašanje česa bi bilo podaljš?»nje te železnice od Kamnika preko Kran>a in Škofje Loke do Žirov in od tod do kake postaje ob bohinjski železnici. In železnica bi tekla po ozemlju, ki je po svoji naravni legi kakor vstvarjeno, da se ob novi progi razvije živahen lokalni promet.
Od Kamnika proti Kranju m raznrostira lepa ravan, znana po svoji naravni krasoti in kot najbogatejša pokraj;na neše kronovine. Posuta je s trdnimi kmetijami, ki imajo zaraščene g^zde ob vznožju kamniških planin. Globoka ter rodovitna zemlja d^n^ša mnogo več, kot prebivalstvo potrebnje. Tod prebiva nepokvarjeno, žilavo in inteligentno ljudstvo, ki se odlikuje po svoji marljivosti in privzetnosti.
Ne bom govoril o Kranju in njegovi bližnji okolici. V dokaz, kako so se tu dvignile gospodarske razme-
re, naj navedem le suho dejstvo, da je kranjska rotacija glede osobnega in tovornega prometa, izvzemei seveda Trst, najmočnejša med vsemi, ki spadajo pod tržaško železniško ravnateljstvo, saj obvlada vsak mesec prometa za nad ,/4 milijona kron!
S tržiško železnico se je Tržič z okolico pritegnil prometu. Velikanskega pomena bi bila nova železnica za tržiško veliko industrijo, kajti zveze Tržiča s Trstom čez Kranj in Skofjo Loko bi bila za 61 km krajša, kakor je onn čez Jesenice.
Škof ja L ka vidi v nameravani železnici edino svojo rešitev. Prijazno in lepo se razvijajoče mesto se je ob zgradbi gorenjske železnice potisnilo v stran. Od takrat se ne more več prav dvigniti, čeprav so zanj dani vsi pogoji za normalen razvoj. Skofja Loka ima bogato okoliš, v Škofjo Loko se stekati gospodarsko probujeni dolini, ki slavite zlasti po svoji umni živinoreji, a mesto ne more naprej, ker ne leži ob prometni pregi.
Izvrstno bi se z nameravano železnico ojačila Skofja Loka z okolico in vzdržavala izdaten lokalen promet na novi progi.
Nova železnica bi biia tedaj velike važnosti, ne samo vstrategičnem in splošno — prometnem oziru, kakor se je že poudarjalo, marveč tudi v lokalnem pogledn. ka.yti speljana bi bila zvečina po pokrajinah, ki so že gospodarsko probu jene, ali ki imajo vsa svojstva, da se vsled nove proge, gosnodarsko dvignejo.
Železnica bo v prid velikemu delu kranis1re dežele in zato je dolžnost kranjskega deželnetra zbora, da povzdigne svoj glas in krepko zastavi svojo besedo za nameravano progo.
Kot zastopnik mestne skupine Kranj - Škofja Loka v tej zbornici, kateri mesti ste vedno zainteresirani pri tem že'ezničnem vprašanju, prav toplo priporočam predlog upravnega odseka v smislu resolucije tovariša Zabreta,
Posl. Za brc t je utemeljeval to-le resolucijo: Deželni zbor vstraja pri svojem sklepu s dne 29. januarja 1910 glede tretje železniške zveze s Trstom.
Posl. Piber je stavil resolucijo, v kateri se poziva dež. vlado, naj vpliva na železniško ministrstvo, naj uredi z ozirom na bedo in sedaj vladajočo draginjo gmotno stanje nižjih železn;škili, zlasti prožnih delavcev na bohinjski progi. Dež. gla-
varja namestnik baron Llechten-berg je resolucijo sicer sprejel, pripomnil pa je, da ne spada k stvari.
Posl. Dular se je zavzemal za železniško zvezo Krako - Novo mesto, posl. Perhavec za železniško progd Ajdovščina - Vipava - Sv. Vid, posl. Bartol pa za podaljšanje kočevske železnice do deželne meje.
Zbornica je soglasno sprejela Apfaltrernov predlog z vsemi dotič-nimi resolucijami.
Razni predlogi*
Posl. Hladnik je poroča! v imenu upravnega odseka o prošnji občine Rovte za podaljšanje okrajne ceste Rovte - Žiri in predlagal: Deželnemu odboru se v smislu deželno-zborskega sklepa z dne 31. januarja 1910 naroča, da cesto ob potoku Sori obenem z nameravano krajšo progo med vasjo Žiri in Logatcem čimpreje dogradi. (Se je sprejelo.)
O prošnji Josipa Sinka, hišnika v deželnem muzeju, za pomaknitev na višjo plačilno stopnjo je poročal posl. Lenarčič ter predlagal:
Prošnji hišnika v deželnem muzeju, J os. Sinka, da se pomakne v* višji plačilni razred, se ugodi.
Predlog je bil sprejet.
O letnem poročilu deželnega odbora za leto 1910. so poročali posl. baron Rechbacb, Kobi, Žitnik, Dimnik in Ravnihar. Poročilo se je odobrilo s pozivom, naj je deželni odbor v bodoče še izpopolni.
Posl. dr. Pegan je stavil resolucijo, s katero se deželni odbor pooblašča, da sme pri potrebnih reformah na deželnih zavodih prekoračiti dovoljeni kredit ter, ako je potrebno, nastavljati nove uradnike preko službene oragmatike.
Ta resolucija je bila sprejeta samo z glasovi klerikalne večine.
Napredni poslanci in veleposestniki za to resolucijo niso glasovali, ker so pač spoznali, da se dr. Poganu gre pri navedeni resoluciji samo za to, da se lahko ustanove nova korita.
Posl. J are je poročal v imenu ustavnega in občinskega odc^ka o odkazanem mu poročilu deželnega odbora o izpreraembi pristavka II. k občinskem n redu za vojvodino Kranjsko. Zakonski načrt je sledeč: Člen I.
Določbo pristavka II. k občinskemu redu z dne 17. februarja 1866 dež. zak. št. 2 o oskrbovanju soseski-nega imetja se s tem izpremene in naj se v prihodnje g1 ase tako:
LISTEK.
Menzi, zadnji trinunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulvrer. II. knjiga. (Dalje.)
IV.
Častihlepni meščan in častihlepni vojak.
Orvietski škof je najdlje odlašal a-nvoriti z Rienzijem, ki ga je v La-teranu čakal na kraju, nedostopnem občinstvu. Raimondo je bil dovolj razumen, da se ni dal zapeljati v vero, da bo dogodek v cerkvi premenil mišljenje plemstva, poravnal njegove razpore, ali jih vzpodboden za dejanski boj proti opustesevalcem kampanje. Ko pa je Rienziju vse povedal, kar se je po odstopu tega junaka z govorniškega odra zgodilo, je dejal:
^Spoznali bodete, da se bodo iz tega vendar porodile dobre posledice. Prvi boj z orožjem v roki — prvo klanje med plemiči — to bo veljalo zt očitno prelomljenje storjene obljube — za ljudstvo in za papeža bo to zadosten vzrok, obupati nad poboljšanjem baronov in razlog, ki bo
opravičil ljudsko prizadevanje in papeževo pritrjenje temu prizadevanju.«
»Na tak boj nam ne bo treba dolgo čakati,« je odgovoril Rienzi.
»Verujem v to vaše prerokovanje/- je smehljaje rekel skof, »doslej gre vse dobro. Ali greste z nami proti domu?«
»Ne. bolje bo, da ostanem tukaj, dokler se množica popolnoma ne raziđe Ce bi me ljudje v svoji sedanji razburjenosti zagledali, bi silili na hitre in prenagljene korake. Sploh se je pri nevednem, a poštenem in navdušenem ljudstvu držati načela: ne slabi vtisov tvoj:h nastopov s tem, da se jih ljudstvo navadi. Možje, kakor jaz, ki niso posebno odlični, naj se med množico ne prikažejo drugače, kakor če imajo priliko, se odlikovati s svojimi zmožnostmi.«?
»Da, to je res,« je dejal škof in je pri tem mislil, koliko imenitno oblečenih služabnikov njega spremlja. »Zdravstvujre torej; kmalu se zopet vidiva.«
»Da, pri Filipih, gospod. Dajte m: svoj blagoslov, prečastiti oče.«
Nekaj časa po tem pogovoru je Rienzi zapustil posvečeno poslopj«. Stoječ na stopnicah, zdaj molčeče in zapuščene cerkve je ob uri južnega mraka vžival ves posebni čar razgleda. Od tod je-videl krasne oboke i mogočnega vodovoda, ki se je v dalja-
vi končal pri ozarjenih gorah, videl po sivi kampanjiraz'resmenaselbine ir še dalje zadaj v temi izginjajoče strehe starega Tuskula in druge Al-be. zrasle iz zapuščenih palač Pom-pejevih in Domicijanovih.
Rimljan je stal nekaj časa, zatopljen v misli, nepremično na stopnicah, gledal naravo in vd'bav3l mehki zrak. Bil jr lepi pomladan-ki <"as, čas cvetlic, zelenega listja in šušljajočih vetrov. Rienzijeva navdušenost za pretekle čase, njegova liubežen za vse kar je lepo in znamenito, njegovo nagnenje za nežnost m krasoto, in množina njegovih misli in primer — vse to je izdajalo, da imata njegov razum in njegova fantazija moči. ki bi ga bile v mirnih epsih dvignile do visoke veljave v literaturi. V tem trenotku se je nekaj te ca zavedel.
»Srečnejši hi bil,« si je mUTil >če bi ne bil nikdar iz svojega lastnega srca pogledal na svet. V i»ehi sem imel vse, kar bi me bilo lahko sprijaznilo s sedanjostjo, ker sem imel to, kar mi je dalo meč, da sem mogel na sedanjost pozabiti. Imel sem moč stvarianja; imel sem b*nke iu sanje preteklosti — imel neb **ki dar, izlivati lepe preobilnosti srea v pesmi — vse to je hHo moje. Petrar-ca se je modro odločil. Govoriti svetu, a sam ostati zunaj sveta, prepričevati, razburjati, ukazovati — kar
je cilj in ponos častihlepnosti — » ogibati se hrupa in naporu ljudi — to si je Petrarca izbral. Njegova je mirna eelicA, ki jo napolnjuje s slikami lepote, njegova je samota, iz katere lahko prežene težave našega Časa, v katero sem jaz zagazil, dočim se more on zasanjati v velika srca in ▼ slavna razdobja preteklosti. A s kakimi skrbmi 6em jaz obremenjen in na kaka dela sem priklenjen, kaka orodja moram porabljati in v kakih maskah moram nastopati. Svoj ponos sem moral ponižati, da rabim vsakovrstne zvijače in pasti. Moji scvražniki so podli, moji prijatelji so nezanesljivi. In v tem boju z zaslepljenimi in podlimi ljudmi se mi je duša pohabila. Potrpežljivo se pla-ujo sredstva skozi temne votline in ostudno nesnago, da dosežejo luč, da dc sežejo namen.«
V teh razmišljevani'h je bila resnica, katere žalosti Renzi dotlej št ni izkusil. Naj ho smoter, ki sra skušamo doseči, še tako vzvišen, vsak nevredni korak, ki ga storimo v dosego tega namena omadežuje noše prizadevanje in slaba sredstva ponižajo in onečastijo namen. To je nesreča mož, ki so plemenitejši, kakor niih čas da se morajo posluževat: sredstev, ki nje same onečašča-jo: na pol poboljša trk mož svoj čas, nn pol pokvari čas njegat
Ko so je Rienzi počasi in zami-
šcen obrnil, da bi odšel od cerkve, je začutil na svoji rami roko.
»Lep in dober večer vam želim, gospod učenjak,« je rekel tnj glas.
»Vračam vam to z isto vljudnostjo,« je odgovoril Rienzi in je strmel v moža, čigar beli križ je kazal, da je vitez sv. Ivana.
»Sodim, da me ne poznate,« je dejal Montreal. »To pa nič ne stori. Lahko se seznaniva. Kar se mene tiče, sem že bil tako srečen, da sem vas spoznal.«
»Mogoče, da sva se že kje drugje srečala; morda v hiši kakega barona, saj se mi zdi, da pripadate temu stanu.«
»Ne, ne popolnoma,« je ponosno izjavil Montreal. »Kakor se tudi vaši velikaši smatrajo za visokorodne in mogočne, bi vendar — dokler je na gorah le še za ped svobodnih talne zamenjal svojega mesta na življenjski lestvici z njihovim. Za pogumnega človeka je na svetu le en«, vrsta piebejeev — to so strahopetni-ki. Toda vas, pametni Rienzi, sem videl na kraju, kjer je bilo drugačno vrvenje, kakor v slavnostni dvorani kakega rimskega barona.«
R'enzi je Montreal a ostro pogledal; ta je jasnega čela vzdržal pogled.
(Saljs BriaodBjM.1
1. Vsaka, pod občina ali soseska v občini je, kar se tiče njenejra posebnega imetka in posestva (§§ 13., 14. in 86. občinskega reda), samostojna »kupina.
2. Taki skupini lastno premoženje oskrbuje is treb članov in dveh namestnikov obstojen gospodarski odbor, ki ga volijo za dobo treh let občan je, katerim je v dotični podob-čini ali soseski najmanj eno leto predpisali občinskim dokladam podvržen direktni davek.
Ako so dohodki premoženja po dosedanji stari navadi ne vporablja-jo na korist vsem občanom, ampak izključno le na korist določenemu številu tistih, tedaj volijo gospodarski odbor samo upravičenci (§ 64. o*, r.).
Ce je kdo elan ali namestnik v občinskem odboru, zato ni izključen od izvolitve za Člana ali namestnika v gospodarski odbor.
Tisti, ki so si v prvem ali drugem kolenu v sorodu ali svaštvu, ne morejo biti obenem člani ali namestniki gospodarskega odbora.
V ostalem veljajo glede pravice voliti in voljeu biti zmiselno določbe §§ 1. do 11. občinskega volilnega reda.
3. Župan ima sestaviti volilni imenik za volitev članov in namestnikov gospodarskega odbora.
Vsi volile! tvorijo eno volilno skupino.
Izkaznice in glasovnice za volitev gospodarskega odbora so rumene barve.
Reklamaeijska komisija obstoji iz župana kot predsednika in iz štirih od občinskega odbora izvoljenih volilcev. ki imajo pravico biti voljeni. V ostalem naj se izvršbe priprave jsa volitev po zmislu 17.—19. občinskega volilnega reda.
Volitev vodi volilna komisija, obstoječa iz župana ali njegovega namestnika kot predsednika in iz rttirih od njega za zaupnike določenih volilcev. ki imajo pravico biti voljeni.
Sicer naj se za volitev porabljajo zmiselno določbe I. poglavja, tretji oddelek,   občinskega volilnega reda.
Člani gospodarskega odbora volijo iz svoje srede pod vodstvom po letih najstarejšega člana z nadpolo-vično večino glasov načelnika. Pri enakem številu glasov odločuje žreb. Glede pritožb proti volitvi načelnika velja § 43. a) o. v. r.
Ako gospodarski odbor za oskrbovanje podobčinskega premoženja tekom volilne dobe tudi v slučaju, da se vanj pokličeta namestnika, ne šteje za sklepčnost potrebnega števila *reh članov, ima župan nemudoma odrediti nadomestno volitev za še >etali čas volilne dobe.
-L Možje, ki so izvoljeni za oskrbovanje podobčinskega premoženja, morajo županu v roke obljubiti, da bodo v tej službi vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
5. Ta gospodarski odbor se glede imetka in posestva podobčiT!. oziroma sosesk o onib poslih gospodarstva, katere § 31. obč. reda glede cele občine odkazje občinskemu odboru v posvetovanje in sklepanje, tudi posvetuje in sklepa v skunni seji, in veljajo za te seje določbe §§ 45.—^48. o. r. s tem razločkom, da morajo o sklepih sestavljene zapisnike kakor tudi v § 53. o. r. navedene listine v zadevah podobčinskega premoženja podpisati vsi trije člani.
6. Da more gospodarski odbor veljavno sklepati, morajo biti navzoči vsi trije člani, in za veljavnost oklepa je potrebna nadpolovična ve-
eina glasov navsoČih. Na mi držanega   aH    manjkajočega člana
naj se pokliče namestnik.
V posvet in sklepanje o letnem računu naj se pokliče namesto tistega, ki dajo račun, eden izmed namestnikov, da glasuje.
O dokladah za pokritje ▼ proračunu izkatanih primanjkljajev soseske ali podobeine, kakor tudi o najetju posojil, ima pravio© sklepati edinole občinski odbor« te se zato nanj obrne gospodarski odbor.
Pritožbe proti sklepom gospodarskih odborov se morajo v nepre-stopni dobi Štirinajstih dni od tistega dne dalje, ko je bil sklep razglašen ali vročen, izročiti načelniku, kateri jih predloži potom občinskega urada deželnemu odboru.
7. Od gospodarskega odbora storjeni sklepi naj se, ako je za njih veljavnost potreba višjega odobrenja (§§ 90.—93. o. r.), po&ljejo županu, da jim tisto izposluje, in se mn morajo tudi sicer naznaniti vselej, kadar to zahteva.
8. Od gospodarskega odbora za oskrbovanje podobčinskega premoženja storjene in, če je treba, po višjem oblastvu odobrene sklepe izvršuje načelnik in, kadar je on zadržan, po letih starejši izmed obeh članov, in ukazuje tudi. kar se tiče navadnih opravil gospodarstva; zato SS imajo glede njegovega poslovanja vporabljati po zmislu določbe občinskega reda sploh in zlasti ene §§ 50., 51., 5o.—55. in 60.—71.
9. Podobcine ali posamezne soseske lahko pridrže za oskrbovanje svojega imetka osebe, katere so jim dozdaj po stari trdni navad* spravljale to službo, čeprav ti oskrbniki niso taki, kakor jih zahteva druga in tretja številka teh naredb. T* oskrb niki pa morajo biti vsaj trije in naj tudi sicer imajo take lastnosti, da lahko izpolnjujejo vse druge gospodarske dolžnosti, kolikor jih je naštetih v tem pristavku.
Člen II.
Predstojeće določbe ne veljajo za oskrbovanje onega premoženja, katero v zemljiški knjigi ni vpisano kot lastnina podobeina ali soseske kot take, ampak kot skopan lastnina upravičencev ali večjega števila določeno označenih oseb. (Skupna lastnina, solastnina. 825.—850. obč. drž. zak.)
Končno je porocevalee predlagal: Visoki deželni zbor skleni:
L Od deželnega odbora predloženemu načrtu zakona se pritrdi s sledečimi izpremembami:
Členu I. naj &e doda kot št. 10 sledeči odstavek:
10. Ako bi člani gospodarskega odbora zanemarjali svoje dolžnosti ali bili uporni nasproti višjim ukazom, je slično uporabiti določila § 92. o. reda.
Kadar so tehtni razlogi, sme deželni odbor dogovorno z deželno vlado razpustiti gospodarski odbor. Najkasneje v šiirih tednih po razpustu se mora razpisati nova volitev.
Zaradi začasnega oskrbovanja opravil do ustanovitve novega gospodarskega odbora odredi deželni odbor potrebno.
Člen n. se naj glasi:
Predstojeće določbe ne veljajo za oskrbovanje onega skupnega premoženja, ki velja zanj § 825.- ^50. obe. drž. zak. o skupni lastnini in solastnini.
2. Deželnemu odboru se nar iča, naj iznosi nje temu zakonskem n načrtu Najvišjo sankcijo.
Slednjič, predlaga odsek sle.lečo resolucijo:
Visoki defelni *hor »kleni:
C kr. vlada in fleielni odbor se poživljata, naj skrbita za to, da se čim prej preišče pravno razmerje v zemljiški knjieji vpisanega imetja sosesk in skupne lasti vaščanov, os. občanov, da se odpravijo vse nejasnosti in površnosti, ki so se zgodile in se vpis uredi dejanskim razmeram primarno.
Poal. Višnikar govori kontra in se peča s izpremembo Člena II. Glede zemljiških knjig pravi govornik, da so na Kranjskem dobre. Ugovarja resoluciji posl. Jarca glede zemljiških knjig, ker se s to resolucijo ne bo nič doseglo. Predlaga, da se obdrži besedilo § 2., kakor ga predlaga dež. odbor.
Posl. dr. Triller; Zame je zakonski predlog v obliki, kakor je predložen zbornici, absolutno nesprejemljiv. Ne morem se namreč sprijazniti s 10. odstavkom člena I. in s členom 11. v obliki, kakor ga predlaga poročevalec Jare. V tem slučaju bi se namreč gospodarski odbori izročili na milost in nemilost deželnemu odboru. Nastala bi neka vrsta novih gerentstev, s katerimi pa imamo na Kranjskem žal v zadnjem času zelo slabe izkušnje.
Člen II. predloženega zakonskega načrta pa posega naravnost v privatno lastnino, zato dvomim, da bi mogel deželni odbor takfinemu zakonu Najvišje odobrenje preskrbeti.
Sicer pa je tendenca tega novega zakona prav pro7;orna. Deželno-zborski večini se gre za kamniško mestno korporacijo, katero bi rada s tem zakonom spravila v klerikalne roke.
Ne bom stavil nobenih spremi-n je valnih predlogov, ker vem, da bi bili v danih razmerah v zbornici popolnoma brezuspešni, vendar pa sem smatral za potrebno, da sem izrazil svoje pomisleke ter opozoril na hibe predlaganega zakona.
Govorili so nato še pcsfanci dr. Krek, Višnikar in poročevalec. Zakonski načrt je bil nato sprejet, odklonjen pa izprem inje valni predlog posl. Višnikarja,
Posl. Žitnik je poročat o zakonskih načrtih glede uvedbe mitnine od avtomobilov in motorskib koles na reški deželni eesti in na deželnih cestah na Rakeku, Bloški Polici in v Fodfclaucu.
Posl. Drobnič poživlja, naj deželni odbor sploh prepove vožnjo z avtomobili, ker so avtomobili baje krivi, da se ljudstvo izšeljnje v Ameriko. (Dr. Tavčar: Kaj pa deželni avtomobil?) Med izredno »duhovitimi« izvajanji gospoda Drobnica sta se prav ironično muzala poleg njega sedeča tovariša Matjasič in Košak, kar pa dr. Ivanu Zajcu, ki je zvesto poslušal Drobnice v govor, ni bilo nič po volji . . .
»Kršenje deželne avtonomije«.
Na dnevnem rodu je bil na to nujni predlog dr. Pegana v varstvo »deželne avtonomije«. V imenu ustavnega odseka je poročal sam dr. Pegan. Rekel je, da sta bila uradnika Kristan in Možina zaslišana kot osumljenca, oziroma obdolženca. To je razvidno iz rekvtzieijskega dopisa okrož. sodišča v Novem mestu na deželno sodišče.
Glasovnice županstvu v Prečni je izdal samo en uradnik, a vendar stn bila v preiskavi dva. Kriv pa ni niti eden, niti drugi, če je kdo kriv, je to edino on. ki je s svojim podpisom ukazal enemu izmed onih dveh uradnikov, da izroči glasovnice. Zato ps je pripravljen prevzeti vso odgovornost. To pa poudarja zategadelj.
kar i* je v javnosti govorilo, da se hooe umakniti.
Začetkoma Pogane vega govora je ekscelenca baron Schwarz zapustil zbornico. Morda demonstrativno I Ali ae je bal zavzeti edino umestno stališče nasproti Peganovemn predlogu! Kdo ve? Baron Schwarz se je vrnil v ibomioo šele, ko je dr. Pe-gan *b končal svoja izvajanja ter stavil predlog, naj zbornica stori sklep, s katerim izraza svoje osup-nenje* da je preiskovalni sodnik dal zaslišali kot obdolženca dva deželna uradnika samo zaradi tega, ker sta na ukaz izročila stranki glasovnice, ter pooblašča deželnega glavarja, da proti takemu postopanju oblasti najodločneje protestuje.
Posl. grof Barbo je rekel, da je predlog, ki ga je stavil ustavni in občinski odsek mnogo milejši nego ga je stavil dr. Pegan. Čudno se mu zdi, da dr. Peganovih napadov na dri. pravdništvo in druge oblasti niso v to poklicani faktorji odločno zavrnili. Po govornikovem muenjn je treba vso zadevo popolnoma izločiti od posameznih slučajev. V kolikor gre za kršenje deželne avtonomije, se mo^a vsakdo strinjati s predlogom. Končno izjavi, da bodo nemški poslanci glasovali za predlog.
Posl. Višnikar hoče dokazati na podlagi dejstev, da preiskovalni sodnik v Novem mestu ni ničesar zakrivil; toda deželni glavar dr. Suster-šič mu ne pusti govoriti, ker baje to po njegovem mnenj n ne spada k stvari, ter mu žuga, da mu odvzame besedo. Ker na ta način posl. Višnikar nikakor ne more utemeljiti svojega mnenja, se odpove besedi. Posl. •Tare se vedno vtika v besede govornikove in predbaciva posl. Višnikar-,iu ribniško omiko«, na kar mu posl. Višnikar odvrne, da se od kakega Jarca pač ne bo učil olike. Seveda se vsled tega dež. glavar zopet razburi in pokliče posl. Višnikarja k redu.
Nato se oglasi posl. dr. Krek. ki z visokodonečim glasom označi uradnika, ki je na ta način »kršil« dež. avtonomijo, za — revolucijo-narja.
Dež. predsednik bar. Schwarz zavrača napade klerikalcev na urad-ništvo in pravi, da ne j vendar vse stvari ne jemljo za tako tragično, ker se vendar ni zgodila nikaka taka nesreča.
Posl. dr. Krek pokaže dež. predsedniku hrbet ter se postavi k škofu, s katerim se ironično posmehuje izvajanjem dež. predsednika.
Poročevalec dr. Pegan izjavlja, da ne prekliče nobenega napada. Predlog je bil na to sprejet z glasovi klerikalcev in Nemcev.
Podržavljenje ljubljanske policije.
V imenu ustavnega in občinskega odseka je poročal o odkazani vladni predlogi glede načrta zakona, s katerim se določena opravila krajne policije v deželnem stolnem mestu Ljubljana in v selskih občinah Mo-Fte. Zgornja Siškr?. Spodnja Šiška in Vič odkazujejo posebnim cesarskim organom je poročal posl. Jarc
Podržavljenje ljubljanske policije je utemeljeval v kratkem govoru, v katerem je naglasa!, da je to podržavljenje v državnem interesu, da je prepričanje splošno, da je policijski aparat v Ljubljani nezadosten ter da ljubljanske razmere naravnost kriče po državni policiji. Končno je stavil ta-le predlog:
Predloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi s tole izpremembo: § 2. se naj glasi:
Ako se do 31. marca t. 1. mod vlado in občinskim svetom ljubljan-
skim ne sklene v § 45. obč. reda deželno stolno mesto Ljubljano omenjeni dogovor, tedaj določi prispevek ljubljanske občine k stroškom, ki na. stanejo državni upravi, izvršujoči y § 1. navedena opravila krajne polj. cije, c. kr. deželna vlada dogovorno z deželnim odborom naredbenim po. tom.
Kot prvi se je oglasil k bese/ji deželni predsednik baron Schwar/y, da označi stališče vlade naprarr predlogi sami in nasproti ugovoru mestne občine ljubljanske zoper visokost prispevka, ki bi ga naj Ljub. Ijana plačevala za policijo.
Poslanci ao govornika obkolili ter z napeto pozornostjo sledili njr govim izvajanjem, ki pa so bila žal razumljiva le poslancem, ne pa tudi časnikarjem na galeriji. Baron Schwarz je govoril tako tiho, da srno mogli vjeti samo posamno besede in stavke.
Kolikor smo slišali, je baron Scbwarz zatrjeval, da je napravila vladna predloga o podržavljenju ljubljanske policije na prebivalstvo »najboljši vtisk«, češ da je stanov- I ništvo naravnost hrepenelo po državni policiji. Zato se mu zdi odpor občinskega 6vcta proti visokosti prispevka, ki ga naj mesto plačuje za državno j>olieijo, naravnost neuni-Ijiv. S podržavljenjem prevzame vlada veliko breme nase, saj jo bo policija stala ua leto najmanj 226.000 K. Morala bo torej iz svojega žepa plačevati okroglih 86.000 K. Pri tem pa se mora še vprašati, koliko plačuje Ljubljana sedaj za svojo policijo.
V računskem zaključku mesto? občine je izkazano, da znaša izdateV za policijo 141.000 kron. Ce se torej sedaj od nje zahteva prispevek sam.*, 130.000 K za državno policijo, je jasno, da ima Ljubljana že pri tom računu dobička okroglih 11.000 K. (Posl. Turk: Kje pa so stroški za trr no nadzorstvo? Dež. glavar zvoni in kliče: Samo ekscelenca bar. Sclmair ima besedo.)
Toda v računskem zaključku niso izkazani vsi stroški za mestno policijo. Cisto gotovo je namreč in da se tudi dokazati, da znašajo stroški za mestno policijo 160 do 200 tisoč kron, da znaša dobiček mesfn" občine, ako plača državi na leto 130.000 K za policijo, najmanj 30, ako ne celo 70.000 kron dobička.
Govornik je pričakoval, da b«» mestno zastopstvo kot prispevek za državno policijo navedlo tako številko, ki bo za vlado sprejemljiva. Toda v tem oziru se je motil, zakaj mestna občina je ponudila tako nizko vsoto, da se o stvari pač ne da razpravljati. Vrhutega pa mapristraf niti ni navedel vzrokov, zakaj ne more toliko plačati. Skliceval se je samo na druga mesta, ki baje plačujejo razmeroma manjše prispevk« za policijo. Ni ugovarjati, da so po drojHh mestih prispevki za policiji manjši. Upoštevati pa je treba, da ima državna uprava v drugih mestih več interesa na državni policiji-(Dr. Triller: No, torej! Potem jo pa v Ljubljani sami plačajte-, ali pa |a pustite, ako nimate interesa na nji!) A rudi to je treba imeti pred očmi. da se je podržavljenje v onih lnestiK izvršilo še preje in da nima sedaj državna uprava nobene prave podlage, da bi mogla izsiliti zvišanje prispe v k a ss policijo.
Koncem svojega govora je ba ron Sehwan znova naglašal, da jf želja vsega prebivalstva (?). da >€ policija podržavi. ter pozival zbor nico, naj snrejme vladno predlogo a nespremenjeni obliki.
Ko jedo
id "r1 Pri
iine je 1 pa fcri<
rjev; mi 1
bij*«
eljen
je ' &cele ta ž
na I
Al Jjtva]
B1
je, i drža Tc je t
vla
oraz eton
enih fida ičrt kati eton
lnin šila. ibljs
K n bi l do
mij želr.
adn
r n 15 1 n
>ra\
Bel po
spe
1
v. n
mil
ilij rno bi to£ IO
ri reč;
<
he tfn Iklc
Se
IV i
z
Lini
•or 1
>li 1
1
)či iik( lah idi mi ih
1
lei; rso ).(
;i
Prava in neprava ljubezen.
(Povest — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
v
Kot bi bila okamenela, je obstala. Obledela je, oči so ji strmele vanj kot pri blaznici. A le par trenutkov, kajti takoj nato je divje za-hropla in se ATgla na Sedmiča.
»Človek,   kaj govoriš?« zavpila je, »ali veš, kaj si rekelf« »Proč!«
Suval jo je od sebe, a zastonj.
Stiskala ga je na se in objemala kakor onidan po večerji. Obraz ji je bil grd kot roparjev.
»Moraš me ljubiti!«; -Ostud niča !« »Kesal se boš!«
Za mejo so se čule besede Boroe-ve in Mrkačeve; takoj nato sta moža zavila na vrt.
Ko ju je zagledala, je Katinka z vso silo pahnila od sebe Sedmiča ter »a kričala
»Proč zapeljivee, sramota za te!«
Onadva sta obstala osupnjena, Borcevka je pa klicala:
»Pridita bližje, da vidita človeka, ki smo mu izkazovali toliko dobrot in ljubeznivosti, pa hoče našo gostoljubnost poplačevati z nesramnimi ponudbami!«
»Najgrša laž!« zakričal je Sed-
mič in vse je vrelo v njem nad toliko zlobn ostjo.
Borec in Mrkač sta prišla med tem zraven in Borčevka je pripovedovala:
»Ko sem prišla pred par minutami sem, našla sein tega človeka v intimnem pogovoru z Justino. Dekle se je preplašeno umaknilo, on pa je svoje poglede vrgel na mc in me hotel imeti. K sreči sta prišla vidva in me rešila njegove pohotnosti.«
Sedmicu je bilo v glavi, kot bi imel v njej tisoč razbeljenih kosov železa. Spomnil se je svarila kaplana Znoja drugi dan svojega bivanja v tem kraju, naj paz-i, da Borčevka ne bo zanj Puti far ka.
Obrnil se je do Borca in rekel:
»Gospod Borec, niti ene resnične besede niste slišali, ampak vse je sama laž od začetka do konca.«
»Še to, da zdaj šc laže!« krikui-la je Borčevka, »ko sta ga vendar ta-korekoč videla in slišala v njegovih nesramnostih.«
Tudi v Borcu je vrelo vse. Nikdar bi ne bil kaj takega pričakoval od svojega gosta, ki ga je vedno či»-la! kot dostojnega in poštenega človeka. A če žena pove kaj takega, ji bo vendar verjeti! Hotel je že izpre-govoriti, a tu se je oglasil Mrkač:
»Pravi gunevet je to! Tisto lum-| parijo s psom je pravzaprav tudi on ' vprizoril. BU je med tistimi, ki so st
iz naju norčevali po gostilnah. In zdaj, ko je sodil, da je od podil ženina Jnet ininega, si je hotel lastiti tvojo hčer. Borec, ter mu je bila istočasno všeč tvoja žena. Ali vidiš zdaj, kakšnega nepridiprava si imel pod streho?«
»Da znate tako brez podlage sumničiti, nisem pričakoval do danes o vas, gospod Mrkač,« rekel je Sedmič.
»Le prihranite si take besede, gospodine,^ odvrnil je Mrkač strupeno, »k sreči naši in morda tudi vaši je odzvonilo vašim nameram tukaj in je gotovo najpametnejše sn vas, da odlazite od tod. Mi smo dostojni ljndje in ne maramo nobenih pustolovskih falotarij.tf
»Resnica je to!« pristavila je Borčevka, »kar studi se mi ta človek, predobri smo bili z njim, zato se je prevzel in so povspel do takih nedo-
stojnosti.«:
»Menda veste, kaj vam je storiti,« rekel je Borec, obrnjen proti Sedmicu. -»Ce ste mi hoteli skaliti mo;,o zakonsko srečo ter raniti moje očetovsko srce, upam. da smo to preprečili pravočasno.   Pozdravite očeta!«
Obrnil se je od njega proč. Kakor mu je jeza na Sedmiča silila v ospredje njegovih čuvstev, vendar ni docela zamrla ljubezen do mladeniča, ki ga je vsikdar cenil in spoštoval.   Zato se mu je kljub takim
nečastnim dejanjem, ki so se mu očitala in ki jih je Borec verjel prisiljen vsled zaupanja žeui in prijatelju, smilil in hudo mu je bilo, če mu z ravnokar izgovorjenimi besedami ni rekel preveč.
»Vidim, da tu ni prostora in časa za mojo opravičbo,<: rekel je Sedmič; »pravzaprav se nimam nič opravičevati, ker nisem zakrivil ničesar kaznivega in graje vredne«ra, upam pa, da se boste, gospod Borec, še prepričali, dn nisem nikdar niti skušal rušiti vaše zakonske sreče in ravno tako čisto nič ne uplivati, da se uameui in cilji gospod« Mrkača uresničijo, kot sam hoče. Srčna vam hvala, gospod Borec, za vaso ljubeznivo gostoljubnost, ki bi jc gotovo ne bil pr::«l uživat, ce bi bil slutil, kaj doživim tu. Zdravi!«
Odšel je v svojo sobo urejevat svoje reči. V pol ure je končal pospravljanje in ko je stopil s kovče-kom v roki v vežo, sešla sta se z gospodarjem.
»Pri kosi In vendar ostanete še?« rekel je Borec in sočutje je zvenelo
iz njegovih besedi.
Tudi Sedmico je bilo hudo pri srcu, da bi se bil najrajši razjokal. Tudi on je ljubil Borca in ga čislal kot rodnega očeta in da ga zdaj ta napačno sodi in da ima gotovo zavest o njegovi nehvaležnosti in tako grdi neznačnjnosti in nespodobnosti, to je bolelo Davorina.
»Ne morem, obiskati moram ^ prijatelja v Leskov ju,« odvrnil je nt gornje vprašanje.
> Hlapec vas popelje do železnice,« silil Je Borec.
»Hvala    za vašo naklonjeno^., gospod Borov, namenil sem se pelja ti s pošto.«
Starec mu je podal roko v slovi iu obema so stopile solze v oči. Ni manjkalo dosti, da si nista pad U okrog vratu in da ni Borec zaklicil:
»Ne sodim te tako, kot te čr nijo.«
Naglih korakov je odšel Sedmi« z Golega.
Uro pozneje sta sedela v leskov šjvem župnišču Sedmič in Znoj. Davorin je prijatelju povedal, kaj se j* dogodilo med njim in Borčevko.
»Ali ti nisem pravil!«   dejal je Znoj, »prava svetopisemska Putifar ka in ti si bil egiptovski Jožef, ki H bil kmalu ob suknjič in srajco prt šel. Samo da ji nisi pustil nič perja.<
»Ali veš. kako se je pisala Bor cevka preje?« vprašal je Sedmič ne oziraje se na zadnje poredne kaplft nove besede.
»Čakaj, menda za Kokalj,« ree* Znoj.
»In poznaš njeno hčer?«
»Ima li kakšnega otroka?« začudi se kaplan.
»Tolo beri!« veli Sedmič, vzame iz žepa pismo od Flerina in uro je da.
(Dalje prihodnjič.)
( friller za tatetese mesta rn za policijske uslužbence.
&ot prvi protigovornik je dobil poslanec dr. Triller: Rekel je
drogi m to-le:
pravica državne uprave, da preje mestno policijo v svojo oskr-je brez dvomna.   Veliko vpraša-pa je, če ljubljanko prebivalstvo kriči po državni policiji, kakor je ^jeval poročevalec Jarc. Takisto mi tudi ni znano, da bi bila želja Iranskega prebivalstva po podr-rjjenju policije tako velika, kakor je v   najživejših   barvali slikal ^lenca baron Schvrarz. Menim, ta želja ne sega daleč preko pala*. na Bleivreisovi cesti.
Ako torej misli ckscelenca baron is-arz, da Ljubljančanje ne bodo je niirno spali,   dokler   ne izvrši jP nakane, naj v božjem imenu ržavijo policijo.
Toda pri podržavljenju policije je treba ozirati na § 45. ljnbljan-obč. reda, ki določa, da se mo-vlada, predno podržavi policijo, ^razumeti   z mestnim občinskim ftoni. oziroma z mestno občino. Po iliib določbah teg-a zakona bi torej ada morala,   predno je ta zakonski r-rt predložila   deželnemu zboru, ati   sporazumi jenja z občinskim toni.
Ker pa tega ni storila, bi ji s ilnim pravom lahko očitali, da je •;]a- oziroma posegla v avtonomijo pijanskega mesta.
Kakor pa je deželni zbor pokli-n braniti svojo avtonomijo, tako bi j dolžan vzeti v zaščito tudi avto-.pijo ljubljanskega mest«. Zato bi tlni 7bor pravzaprav    moral to adno predlogo   alimine zavrniti, r ni v skladu ■ zakonito določbo 45 ljub. ob. reda. Tega seveda v da-razmerah ni pričakovati. Gospod   deželni   predsednik je ravičeval prispevek, ki gy naj pla-jf Ljubljana za vzdrževanje držav-policije. V tem zagovoru pa ni bil spod baron srečen.
Primerjajmo    visokost prispev-v ki iih plačujejo za policijo dru-mesta. Dunaj plačuje za policijo milijon na leto, Praga, ki ima pol ilijona  prebivalcev,  100.000 kron, iovice oO.OOO, Trst. ki ima 230.000 bival cev, 50.000, Gorica pa„ ki ni mopo manjša od Ljubljane, pa celo o 6000 K na leto. Ako se ti postavki primerjajo, razvidi, da ta mesta samo 5 do ečjem 20r> k celotnim stroškom opevajo za policijo.
u važu jeni o sedaj prispevek, hoče vlada naprtiti Ljubljani, or&mo pač priti do domnevanja, da e    tada naložiti Ljubljani nekako jno kontribucijo za dogodke iz pre-klega časa. Ge je takšno maščeva-i* opravičeno, ne bom preiskoval.
Gosp. deželni predsednik je nam lavajal števiiloe, ki bi naj dokazale.
znači podržavljenje policije za jnbljano tudi ako plačuje 130.000 t^d prispevka, velikanski dobiček.
Pri tem pa je pozabil povedati. ho Ljubljana   morala plačevati Jicijo za Spodnjo in Gornjo Šiško, Hoste in Vič. pozabil je povedati, a bo državna uprava samo radi teb morala nastaviti vsaj 20 straž-v vec kakor bi jib sicer potrebo-la samo za Ljubljano, pozabil je jdi povedati, da bo ljubljanska obra vsled podržavljenja policije mo-r.mtno zvišati svoj pokojninski
Ako >e vse to vzame v poštcv, lahko izračuni, da vzdrževanje po-v Ljubljani ne bo presegalo a I   225.000 kron, torej prispevek ^Kj K, ki ga ponuja mestni občin-svet državi, odgovarja približno vseh   strejtkov za vzdrževanje licije.
Ako se državna uprava zadovolje v drugih mestih še z veliko tonjsimi percentnvalniini prispevki, akaj bi ne bila v Ljubljani zadovoljna s prispevkom, ki je sorazmer-» najvišji med prispevki, ki jih platjo druga mesta za policijo?!
Ce se torej vlada na vsak način apricira, da mora imeti državno po-v Ljubljani, potem naj to poli« plača sama in se zadovolji s pri-om. ki ga hoče mestna občina aeatj sorazmerno z drugimi mesti, fcr je že uvedena državna policija.
Stavim torej predlog, naj se v fesu T. črta letni prispevek 130.000 **n in vstavi 40.000 K, znesek 1000 ton, za katerega se naj letni pri-fcvek zviša za vsakih nadaljnib fj0O prebivalcev, pa se naj reducira * 500 kron.
Med mestnimi stražniki   je 23 ^vizoričnih. Ako teh država ne bo Jffcjela, bodo reveži vrženi na cesto. "poimf da ne more biti v interesu ^vne uprave, da bi uničila toliko stene. Ako pa na drugi strani dr-ne prevzame v svojo službo starih stražnikov, bo naprtila mestu bvo občutno breme, s katerim se bo ^tno povišal prispevek, ki ga za-va od mestne občine za policijo.
Z ozirom na to predlagam reso--ijo, naj državna uprava prevza-v svojo službo t celoti vse straž-
nike in policijske uradnike, ki jih mesto ne rani.
Izjavljam, da sem proti resoluciji, ki jo stavi odsek. Ta resolucija ni namreč ničesar drugega, kakor »Verlegonheitsautrag«. Takšen predlog pa je neumesten, zakaj vladi je treba jasno in odkrito povedati, da tako ne sme obremenjevati Ljub* ljunc.
Izvajanja dr. Trillerja so napravila velik vtisk na vso zbornico ter izzvala živahen aplavs med naprednimi poslanci.
Poslanec dr. Lampe se je v svojem govoru na vse načine zvijal, da bi pred javnostjo ne pokazal pravega lica, da mn namreč za ljubljansko prebivalstvo prav nič ni. Očital je narodno-naprednira poslancem dema-goŠtvo, seveda ga za to deželni glavar ni poklical k redu, doeim je dopoldne zaradi istega izraza poklical k rodu poslanca dr. Trillerja. Izjavil je, da bodo klerikalci glasovali za resolucijo poslanca dr. Trillerja, vendar s izpremembo, da se naj mesto besede »celotno« vstavi >po možnosti«.
Poslanec dr. Eger je izjavil, da bodo nemški poslanci v principu glasovali za podržavljenje ljubljanske policije, vendar pa ne bodo glasovali za prispevek, ki ga zahteva vlada. Predlagal je resolucijo, v kateri se poživlja deželni odbor, naj pri tozadevnih pogajanjih varuje ljubljanske finance.
Poročevalec poslanec Jare je poudarjal v svojem zaključnem govoru, da je podržavljenje ljubljanske policije nujno. Izjavil se je za to, da raztegne bodoča državna policija svoj delokrog tudi na ljubljansko okolico — ni pa hotel ničesar slišati o tem, da bi te okoliške občine tudi kaj prispevnle -/a vzdrževanje policije.
Nato je govoril predsednik ba-rou Schwarz in sicer tako tiho, da se ga sploh ni moglo razumeti.
Zakonski načrt je bil sprejet s klerikalnimi in nemškim glasovi.
Poslanec dr. Pegan je poročal nato o predlogu dr. Lam pet a glede tekstiranja deželnih zakonov, sklenjenih v tem zasedanju. Predlog je bil sprejet s klerikalnimi in nemškimi glasovi.
Ko je Še deželni predsenik baron Schwarz odgovarjal na neko interpelacijo poslanca Hladnika, je deželni glavar dr. Šusteršič na kratko reasumiral delovanje deželnega zbora v tem zasedanju ter naznanil poslancem, da je deželni zbor odgođen. S. tem je bila seja za kij učena.
Organizacija naprednih volita.
Organizacija naprednih volilcev bi se morala dosledno po vsem Slovenskem izvesti, če se hoče doseči boljših uspehov pri volitvah v občinske zastope, v deželne zbore, v državni zbor in v druge javne korporacije.
V vsaki občini bi se naj ustanovil nekak »Klub uaprednib občinskih volilcev«. v vsakem volilnem okraju za deželni zbor nekak »Klub naprednih deželnozborskih volilcev«, v vsakem volilnem okraju za državni zbor nekak »Klub naprednih državno-zborskih volilcev« in ravno tako za volitve v druge javne korporacije.
V vsakem volilnem okolišu bi inj*l klub volilcev svoje odseke po i>osa-. mesnin občinah, s čemer bi bila organizacija volilstva do podrobna izvedena. Klubi naprednih volilcev, oziroma njih odseki bi vedno imeli v evidenci volilne imenike, bi opazovali gibanje volilstva, bi vodili pri volitvah agitacijo ter bi prirejali shode, na katerih bi se pretresala javna vprašanja ter bi se kritikovala in kontrolovala nasprotna stranka, s čemur hI s** znatno dvignila politična izobrazba volilcev ter v obče javna morala.Oh enem bi se z organizacijami volilstva neobhodno razširilo napredno časopisje med najširše plasti slovenskega ljudstva, katero bi se sedaj aktivno udeleževalo političnega življenja in bi zato imelo živ interes na svoji lastni usodi. — Praktično bi se dala organizacija naprednih volilcev nekako takole izvršiti: V Ljubljani bi se ustanovil sekretariat za volilne zadeve napredne stranke. Sekretariat bi šel na roko pri ustanavljanju kluba volilcev, bi dajal potrebna navodila ter bi zopet sprejemal poročila od klubov volilcev. Da bi bil uspeh organizacij naprednih volilcev gotovo zasi guran, bi se moral nastaviti spreten potovalni politični instruktor, kateri bi potoval po vsem Slovenskem od občine do občine, bi bodril naprednjake ter jih politično organiziral in bi bil torej nekaka živa vez med posameznimi klubi volilcev in med osrednjim vodstvom napredne stranke. — Klerikalci izrabljajo organizacijo rimsko-katoliške cerkve v svoje politične svrhe in od tod so uspehi klerikalne politike. Na-prednjaki so doslej slabo politično organizirani in če hočejo doseči v politiki boljših uspehov, bode treba žr-
tev in vstrajnega smotrenoga dela, cesar pa se nikdo vstraditi ne sme, če hoče veljati za naprednega človeka. Brez žrtve, truda in dela ni napredka.____ Volilec
TripolitMSko vprašanje i italijanskem dtf. zboru.
Rim, 22. februarja.
Danes se je po sedem in pol meseca zopet sešel italijanski parlament. Vlada bi bila rada se delj časa čakala s sklicanjem parlamenta, ker bi bila rada prej sklenila mir s Turčijo. Ker se pa pri današnjih razmerah pač ne da določiti termin, v katerem se bo sklenil mir, in ker so bili nekateri poslanci zelo nezadovoljni, da hoče vlada popolnoma izločiti parlament, se je morala odločiti k temu koraku.
Na dnevnem redu prve seje je zakonski načrt, s katerim se odobrava kraljevi dekret z dne' 5. novembra 1911, glede proklamacije suverenitete nad T r i p o 1 i • tanijo in C i r e n e j k o.
Parlament je natlačeno poln. galerije zasedene do zadnjega kotička in v dvorani je navzočih 472 poslancev, ljajvečje število, kar jih je prišlo kdaj v parlament. Napetost je splošna in kljub velikemu Številu ljudi, vlada v dvorani napeta tišina.
Tedaj vstopi predsednik parlamenta M a r c o r a in za njim člaui kabineta pod vodstvom ministrskega predsednika. Poslanci se dvignejo s sedežev in prirerajo ministrskemu predseduikn entuzijastične ovacije. Med tem je zasedel predseduik Mar-cora svoj sedež in ko so klici utihnili začne govoriti ter v svojih prvih lies^dah sporoča armadi in vojni mornarici pozdrave parlamenta. Poudarjal je. da so dogodki v Afriki dokaz materijalnoga probu jen ja Italije in krepka opora nerazdružnosti.
Poslanci so stoje poslušali njegov govor in mn neprenehoma pritrjevali.
Nato je govoril poslanec L a c* a-v a . najstarejši član zbornice, ki je poudarjal, da mora voditi zbornico ena in edina misel, zmaga italijanskega orožja. (Pritrjevanje.)
Vojni minister S p r i n g a r d i izreka nato zahvalo armade. Pridružuje se izrazu, ki ga hoče dati zbornica bratom, ki se bojujejo v Lvbiji za okrepitev domovine.
Mornariški minister podadmi-ral C a 11 o 1 i c o se zahvaljuje v imenu mornarice.
Nato prebere predsednik od poslancev Laeave, Pettola in B a c c e 11 i j a vloženi predlog, v* katerem izreka zbornica armadi in mornarici svoje priznanje. Predlog je bil od vseh navzočih navdušeno sprejet.
Ministrski predsednik G i o 1 i t-t i predloži nato zakonski načrt, s katerim se podeljuje kraljevemu dekretu glede proklamacije polne in neomejene suvereni tete Italije nad Tripolitanijo in Cireneiko, oravna moč. Zakouski načrt je bil soglasno sprejet. Nato sprejme zbornica tudi predlog ministrskega predsednika, ki da ministrskemu predsedniku dovoljenje, da iinenujc 21 članov, ki naj predelajo zakonski načrt v detajlu, nakar je bila seja prekinjena, da so imeli člani vlade priliko priti v senat in tam začeti z delom.
Predlogu o razglasitvi suverenitete nad Tripoliianijo in Cireneiko je priloženo obširno poročilo, ki ponavlja že znane nagibe, iz katerih se je Italija odločila začeti i akcijo v Afriki. Ljudska volja se je protivila temu, da bi bila ostala Turčiji suvereniteta nad Severno Afriko in manj radikalno sredstvo, kakor je bila aneksija, ne bi privedla k cilju. Sploh je bila uravnava, oziroma vzdržanje nejasnih razmer bilo pod prejšnim laiijiin režimom mnogo lažje kakor danes, ko je n. pr. odpo-slanje poslancev v turski parlament delalo posebne težkoče. Akcija Italije je tedaj popolnoma upravičena ravno tako upravičena, kakor
aneksije Bosne in Hercegovine od strani Avstro - Ogrske, dasiravno je bila u veren i teta sultana nad tema deželama mnogo manj nevarna, ker je tam le \/» prebivalstva muslimanska, v Lvbiji pa skoro vse ure-bivalstvo.
Posebni zakoni bodo uredili upravo v Tripolitaniji in Cireneiki in bodo ti zakoni tudi ščitili islam in upravičene pravice In interese do-mačega prebivalstva*
Seje državnega zbora so se :ide-ležili v loži diplomatov tudi poslaniki iz Avstro - Ogrske, Nemčije, Španije in Zedinjenih držav.
V senatu, ki je bil tudi natlačeno poln občinstva, je izjavil na j starši član Finali, da se senat popolnoma strinja z ukrepi kralje in vlade, nakar se je ministrski predsednik v imenu vlade zahvalil za to zaupanje. Tudi seja senata je bila nato po teh kratkih patriotičnih demonstracijah zaključena.
K poročilom e eventualni akciji italijanskega vojnega brodovja v Egejskom morju poročajo iz mero-dajne strani, da je možnost take akcije popolnoma verjetna, da pa je popolnoma neupravičeno misliti na to, d« bi Italija kršila pogodbe, sklenjene z Avstro - Ogrsko.
50 letnica »Slovanskega pevskega društva na Dunaju'
Dunaj, 21. februarja.
Dunaj je bil od nekdaj nekako shajališče avstrijskega Slovanstva. Značaj prestolnega mesta, ki je za-eno tudi gospodarska centrala je vzrok, da so se tukaj zbirali ne le uradniki slovanske narodnosti, nameščeni po raznih centralnih uradih temveč da si je vzgojila tudi slovanska trgovina obrt in industrija ne-broj odličnih zastopnikov, ki so pritegnili v residenčno mesto slovanske rojake. Dunajska industrija in trgovina, ki razprostira svoje mreže tudi po vneli slovanskih krajih je rabila mnogo slovanskega osobja. Slovanski delavski sloji zlasti pa češki so našli obilo delo v dunajskih tovarnah, slovanski mali obrtniki so skoraj igrali v residenčnem mestu veliko vlogo. Dunaj posega globoko v kulturno življenje avstrijskega Slovanstva, njegovo vseučilišče njegovi instituti so bili od nekdaj učilnice tudi slovenske mladine. Zlasti literarne zgodovine slovanskih narodov nam kažejo, kako so prihajali dostikrat novi kulturni impulzi baši od donavskega brega.
V pradustavni dobi je bilo dunajsko Slovanstvo, če tudi že takrat po številu silno in odlično po svojih osebnostih razpršeno in dezorganizirano. Pripadniki posameznih slovanskih plemen so bili dunajskim Nemcem bližji, kakor med seboj. Kollar-jeva »Slavy dc?ra« pa je tudi v pre-atoinem mestu monarhije našla mnogo odmeva. Ideja Slovanstva je navdušila skupino SloA^anov in pojavljali so se začetki slovanske vzajemnosti, ki se je pred vsem udejstvova-la v raznih slovanskih »plesih« in »besedah«, katerim pa je manjkalo prave organizacije. Takratne slovanske prireditve so bile le bolj priložnostne in »odbori« ter »komite«, ki so jib pripravljali so se po izvršenem delu vedno zopet razšli.
Šele, ko se je 1. 3861 ustanovil praski »Hlabol«. da postane v znamenju pesmi središče praškega češkega družabnega življenja, se je tudi med nekaterimi dunajskimi Slovani pričelo živahno diskutirati vprašanje slovanske družabne organizacije. Optimisti so se smelo lotili dela ia po inicijativi inženirja Kalandre ter še sedaj živečega senijora dunajskih Slovanov odvetnika dr. Leno-cha je bilo 1862 ustanovljeno »Slovansko pevsko društvo«. Štelo je od začetka le 33 članov, prvi predsednik mu je bil dr. Dvofaček. prvi pe-vo vodja znameniti A mošt Tovačov-skv. Pstauovitev »S. P. D.« je bilo dejanje velikega pomena. Postalo je zibelka vseli slovanskih družabnih in zlasti umetniško kulturnih organizacij dunajskega Slovanstva in združevalo je v znamenju muze do tedaj tako tuje si Slovanstvo na nemških tleh. Prireditve S. P. D. so se skoraj udomačile, delokrog društva se je razširil in poglobil, na njegovih koncertih so nastopali odlični slovanski umetniki, njegove pevske zbore — 1. 1884 se je pridružil moškemu posebni damski zbor — so učili in vadili slovanski glasbeniki visokih kvalitet, »S. P. D.« se je blagovoljno postavilo raznim drugim narodnim organizacijam za pomočnika in podpornika: sodelovalo je pri raznih slavnostnih prilikah in tudi naša Slovenija in Zora ste mogli v prejšuih časih vedno računati na pomoč »S. P. D.« — Opetovano se je ta prva kulturna organizacija postavila v vrsto odličnih in dejanskih prijateljev, če je bilo treba pomagati v narodnih težavah in nesrečah. Društvena kronika nam pripoveduje m. dr. da je S. P. D. že 1869 priredilo koncert v prospeh dunajske srbske šole, 1S80 se je vršila velika pevska slav-nost za podporo bednega ljudstva v Istri, 1881. podporni koncert za mesto Zagreb poškodovano od potresa, 1895. za nesrečno Ljubljano.
Posebnega pomena je postalo »S. P. D.« kot zibelka raznih drugih slovanskih kulturnih organizacij na Dunaju. V njem se je rodila 1863. ideja »Slovanske Besede«, 1865. je pomagalo pri ustanovitvi odličnega češkega glasbenega društva »Luni ir«, »Svaz Osvčtovv«, ženski odbor »Sokola« in druga društva so izšla iz krogov »S. P. D.«
Slovenci so bili od nekdaj zvesti sotrudniki odlične slovanske kulturne organizacije. Nas Matej Hubad je bil dve leti (1895—1897) pevovodja in bas pod njim je stal S. P. D. zbor na umetniški višini, profesor Mnrko
je bil (97/98) predsednik. V odbora so od nekdaj 6 posebno vnemo sodelovali slovenski člani, posebno pa ee> bili Slovenci požrtvovalni pevci in njih pevski materijal vedno odličen.
»S. P. D.« je imelo v 50 letih svojega obstoja le 4 predsednike, od 1862—1865 drja. Dvofačeka, od 1875—1887 drja. Jana Lenocha, od 1897—1898 drja. M. Murka, od 1899 do danes pa mu načeluje zaslužni predsednik dunajskega češkega Narodnega sveta dr. Drozda. Izmed zborovodji, ki so privedli S. P. D. n* višine umetniškega delovanja je posebno omeniti Tovačovskega d* 1874, Mateja Hubada 1895—97, w: novejšem Času deluje kot glavni pevovodja rnski glasbenik Archangel-ski, pomagata pa mu kot odlična so-trudnika Macak in Serajnik.
Zgodovina »S. P. D.« je častna, in lepa. S ponosom smo praznovati svoj polstoletni jubilej s slavnostnim koncertom, ki bo pokazal, da rodi 501etna tradicija zaslužne in delavne preteklosti še danes krasne sadove in da je »S. P. D.« ostalo mladeni-ško stremeče za visokimi umetniškimi eilji.
Jnbilej »S. P. D.« bo dal dunajskim Slovanom povod, d<j izkažej* temu odličnemu knlturnomu faktorju svoje simpatije, polst . tuo slavlje njegovo pa bo našlo tudi v vseh slovanskih deželah prijazen odsev. S. P. D. vivat, crescat, floreat v drugo polstoletje svojega zaslužnega delovanja!
Štajersko.
Iz Jnrkloštra nam pišejo i 2e za* dnjič ste objavili v »Slov. Narodu-i kratko poročilo o tem, kako so se delile pri nas podpore po suši. V ministrskem odloku se glasi, da naj dobe podporo v resnici potrebni posestniki, Ce so bili vsi prosilci za podporo posestniki ali ne, bi okrajno glavarstvo celjsko brez vseh težav zvedelo v našem občinskem uradu. V lenarškera farovžu se je naravno bolj gledale na to, kdo je klerikalec ali ne. Zgodilo se je, da je dobil hlapec, ki nim* posestva, ne otrok in ima prav čedno službo, podporo, posestnik z 9 po večini nepreskrbljenimi otroci in velikimi plačili pa ničesar. Ali je to pravica? Na zvečer je bilo videti zibajoče se postave klerikalnih veljakov, ki so skoro celo podporo zapili in šli ukaje domov. Imeli so dober dan na državne stroške. Od neke hiše, dobro stoječe in klerikalne seveda, sta dobila podporo oče in sin; v večernem mraku sta lezla natrkana domu in hvalila fajmoštra Casla ter pravičnega gospoda komisarja. Iz imenika onih, ki bi naj podpore dobili, je bilo črtanih kakih 20 ljudi; ti ne uživajo naklonjenosti župnika Casla. Obsojamo končno še enkrat kar najodločnej-še, da so se delile podpore v 8 km oddaljenem Št. Lenartu. Ali bi ne mogel priti okr. komisar lažje v Jur-klošter ko kakih 200 Ljndi Sr. Lenartu1? Ali niso uradniki za nas tukaj ne pa mi za nje1? Zahtevamo po* rtovno. da se naj to prečudno deljenje podpor v Jurkloštru preišče.
Msskarad« »Celjskega Sokola..* na pustno nedeljo, dne 18. t m. je izpadla nad vse pričakovanje lepo in sijajno; zadovoljen s prireditvijo ni le samo »Celjski Sokol«, zadovoljen je bil gotovo tudi vsak obiskovalee te maskarade. Nadejali smo se siew, da bo letošnja maskarada boljše obiskana, kakor druge vsled tega, ker ni bilo trgovskega plesa, a obisk posebno od strani zunanjih gostov na* je povsem izccnadil. Došli so gostje iz Zidanega mosta. Laškega trga, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob Savi, Rimskih Toplie. Žalca. Št. Jurja ob J. ž., Šoštanja, Mozirja. Velenja, Št. Pavla v Savinski dotiui. Št. Hi pri Velenju, Vojnika. Št. Petra v Savinski dolini, Ormoža, Gornje Radgone, Planine, Ljubljane in Dunaja Tudi iz Celja in okolice jo bil obisk lep. dasiravno ftmo bas od tu pogrešali marsikoga, ki bi lahko prišel. Odsek »Celjskega Sokola« v Št. Pavlu v Savinski dolini je bil zastopan po 7 članih v kroju, tudi dosedanji odsek v Št. Jurju ob J. ž. je bil zastopan po deputaciji v kroju; s celjskimi Sokoli je bilo do 40 Sokolov v kroju. In to vrvenje mask v veliki dvorani! Mask je bilo lepo število, bile so zastopane v itajrazličnejsJJk varijacijab, in po živahnosti in razposajenosti sodeč, se je videlo, da se bliža predpustno življenje, proslava princa Karnevala, svojemu eenitu! Cul si poreden nasmeh in nagajivo roganje izza zakrinkanih obrazov, vsaj se je razvilo in zavladalo predpustno življenje, predpustna svoboda v polni meri. Narodna godba pod vodstvom g. kapelnika Seiferta jo storila svojo dolžnost in ob prijetnih zvokih glasbe je le prehitro prišel čas razhoda. Do zgodnje jutranje ure se je plesalo neumorno in najbolj pridne in vestne plesalce in plesalke je spremljalo jutranje solnee na potu domov. — Vsem dragim gostom — na veselo svidenje prihodnje leto.
Ii St. Jurja ob J. i. nam pišejo: Dejstvo, da se naš  »Sokol« navzlic
*
težavnim razmeram in hudemu nasprotovanju vendar krepko razvija, ne da miru našim klerikalnim aj-mohtarjem. V zadnji »Straži« nas imenuje znani idijotski njen dopisnik združbo, s katero se vesten kristjan in narodnjak ne peča«. To si upa zapisati človek, ki dobro ve, da so igrali ali še igrajo v šentjurskem »Čuku« veliko vlogo ljndje, ki so bili zaradi tatvine S tednov zaprti. Taki subjekti so seveda po mnenju »Stražinega« dopisnika primerna družba za vestne kristjane in narodnjake!
Iz Polzele. Kmetijski potovalni učitelj g. Goričan je predaval v nedeljo po prvi maši prav zanimivo in poučno o izboljšanu kmetij torej o izboljšanju kmetijskega stanja. V prav poljudnem govoru je odkril zbranim kmetovalcem vse napake, ki jih zagreši danes še marsikateri p^-aestnik ter opozoril na sredstva, s katerimi bi se dalo našemu kmetij .stvu pomagati do višje 6topnje. Mladim gospodarjem je pokazal pot, po kateri naj hodijo, da bodo zadovoljni f« svojim stanom in da se bo njih premoženje množilo. Mlad gospodar naj izboljšuje svojo posest po tej vrsti: 1. travnike — sadno drevje, 2. živinorejo, 3. njive, 4. orodje in stroje in najnazadnje šele 5. poslopje. Naši gospodarji pa začno navadno s popravljanjem poslopja, kamor zabije-,to ves denar tako. da jim za vse dru-<ro ne ostane nič. Kvečjemu pot k dolgu. Prvič torej in najprej zbolj-Sati zemljo — potem šele ooslopje. Vsak posestnik, sleherni kmet naj jma vedno pred očmi pravilo: Ne veliko obdelati, pač pa veliko pridelati. — Na svotu so tri vrste kmetovalcev: a) taki. ki puste čez 30—40 let gospodarjenja svojo kmetijo v slabšem stanu kot so jo prevzeli; b) raki, ki puste kmetijo v ravnoistem stanju kot so jo prevzeli in c) taki, ki prepuste svojim potomcem izboljšano kmetijo. V tretji vrsti naj bi bil vsak kmet. Opozarjal je dalje g. Goričan na veliko važnost gnojenja in upravljanje gnojnice. Da dobi kmet 3000 kg pšenice s slamo vred, mu je treba dati, oziroma preskrbeti zemlji le za 144 kg snovi — vse druge snovi pridejo iz zraka. Vsaka beseda je bi #a važna, le žal, da se vsakikrat tako znalo kmetov udeleži poučnih predavanj. Dandanes je pač treba slišati marsikaj, da lahko plove slednji s to-*kom časa, da lahko napreduje. Kdor pa ne sledi toku časa. ta sam sebe ugonobi. Zbrani kmetje so bili g. Oo-riČeno prav hvaležni za poučne be--•ede ter izrazili željo, da pride še. Obljubil je nn jesen.
Iz Ljutomera. Naši klerikalni lirvaki so nam zatrjevali, da pride prav gotovo do delazmožnosti staj. dež. zbora in z njo do gradnje ljutomersko - ormoške železnice, ki bi bila za vinsko kupčijo v naših goricah vtdikega pomena. Vse to je gplavalo na našo veliko nezadovoljnot po vodi. Zakaj bi se o tej zadevi ne govorilo na javnem shodu?
Šaleška podružnica sv. Cirila in Metoda vljudno vabi svoje člane na občni zbor. ki se vrsii dne 25. februarja ob 4. uri popoldne z običajnim sporedom v Ježovnikovi gostilni v Velenju. — Odbor.
Poučna predavanja in tečaje za kmečko ljudstvo bo imel potov, učitelj g. Franc Goričan do 1. julija 1912 v sledečih krajih: Nova cerkev, Ljnbečna. Gotovlje, Griže. Polje, Št. Peter pod Sv. gor.. Polzela, Vransko, Skrmarje, Vitanje, Kebelj, Oplotni-«a. Sv. Knngota, Sv. Ožbald, Sv. Primož. Muta, Ribnica, Slivnica, Hoče, Sv. Lovrenc, Sv. Marjeta na Dr. p., »Sv. Miklavž. Nova Štifta, Gornji gred, Bočna, Kišece. Bele vode, Dražmirje, Sv. Miklavž nad Laškim, Dol. Studenice, Poljčane, Makole, Sv. Ivan, Sv. Peter in Sv. Vid v slo-venjgraskem okraju. Dan se naznani vedno v vsak posamezen kraj po-ć*ebej. Želeli pa bi si tudi še naznanila v naših listih, da bi se za izvrstna gospodarska predavanja g. Goričana dosegel čim večji obisk.
Iz Ruš. Tukajšnji lovci so priredili minulo soboto v gostilni Josipa Muleja lovski venček ter darovali eiti dobiček v iznosu 50 K tukajšnj? doli za revne učence. Za ta dar jim izreka prisrčno zahvalo J. Lasbacher, nadučitelj.
Drobne novice. Iz Ponikve ob J. ž. nam poročajo: Tu sta se poročila g. Jernej Zdolšek, veleposestnik v Luterjih z gospodično Roziko Ocvirk s Kalobja in g. Jakob Zupane, gostilničar, z gdč. Minko Mla-ker. Mnogo sreče! — I z Š t. J a n ž a n a D r. p. poročajo: Tu so potegnili iz Drave truplo 1. 1892 v Mariboru rojene natakarice Matilde Herko, ki je skočila dne 4. novembra v Mariboru v Dravo in utonila. Drava je naplavila ter tudi truplo 141etnega trgovskega vajenca Jožefa Detička iz Maribora, ki je dne 21. decembra minulega leta neznano kam zginil. — Jamski plini so se vneli 19. februarja v miinzenberškem premogo-kopu blizu Ljubnega na Zg. Štajerskem. Nekaj rudarjev je dobilo hude opekline. — IzSt Petrapod Sv.
gor. poroča »Str.«, da je tamožnii župnik Jože Tombah nevarno obolel.
— Za fllovenjgri&ki okraj je nakazala vlada 1&.000 K podpore vsled raznih ujm v minulem letu. Naj se nam poroča, kako bodo župniki in klerikalni župani pod Vrstov-škovo komando to podporo razdelili.
— Priporočljiv gost je 201et-ni mesarski pomočnik Jožef Hauc iz Ciršaka. Na pustni večer je »pri jelenu« na Tržaški cesti v Mariboru tako razsajal, da ga je stražnikov s pomočjo dveh narednikov komaj ukrotil in spravil v zapor. I z C e 1 j a. V Cretu so našli pri posestniku Gu-zeju v domačem studencu utopljeno Sofijo Logar, Guzejevo taščo. Guzej in Logar sta se vedno prepirala. Sodišče preiskuje ali gre tu za umor ali samomor. -— Corrigenium. ^Stražin« urednik g. Kemperle ni bil obsojen, kakor se pravi v sredinem »Slov. N»r.« zaradi zanemarjanja dolžne nredniške tajnosti temveč paznosti. Napako si je večina častitih bralcev gotovo Že sama popravila.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora so se oddali razni predlogi kakor glede razkosanja zemljišč, gle d«* vpeljave finančneg-i kontrolnega odseka i. dr. tozadevnim odsekom. Nato se je izvršila volitev v pridobitno deželno komisijo in v prizivno komisijo za osebno dohodarino. Prihodnja seja se vrši danes.
Ples nemčkega Sch"!^v Celovcu in vejaška gc1':** 17. peš-polka. Letošnji ple* n^^Sk^g^ Schul-vereina v Celovcu, ki se je vršil v ta-koz\anih »Musiksaie« v Celovcu, je doživel temeljiti fiasko. S;ccr se opravičujejo privrženci tegi bojnega društva proti Slovencem, da ?o hoteli iz štedljivosti prirediti vcviico v manjšem obsegu kot obič^jn^. ampak to je pesek v oči. Gotovo je, da bodo morali Sehulvereinarji globoko poseči v mošnjieek, da bodo pokrili primanjkljaj. Nas sicer ne zanima toliko, kedaj se bodo ti nemški vojevni-ki izpametovali, marveč nas zanima le dejstvo, da je pri tej veselici nemškega Scbulvereina, čegar tendence so nam Slovencem prav dobro znane igrala cela vojaška godba slovenskega pešpolka v Celovcu.
Vlom v ljudsku šolo. V Pater -njanu ao vlomili dosedaj še nepoznani tatovi v tamošnjo ljudsko šolo. Preiskali so vse učne sobe in končno vdrli v stanovanje nadneitelja Schei-flingerja, ki je bil svojo soprogo odsoten. Tatovi so pobrali popolnoma vse perilo, kar so ga našli in so odnesli celo šolske brisače in gobe. Vlom se je izvršil okoli 8. zvečer, o storilcih še nimajo nobene sledi.
Nesreča na beljaškem kolodvoru. Včeraj je povozil poštni vlak št. 417 na južnem kolodvoru v Beljaku, šele pred kratkem v Beljak prestavljenega čuvaja Vineenca Kocmuta. Vsled hudega naliva je potegnil Kocmut čez obraz kapuco, vsled česar je bržkone prezrl vlak. Kocmuta je stroj popolnoma raztrgal in je bil na mestu mrtev. Kocmut zapušča mlado vdovo in več otrok.
Ustrelil se je s svojo lovsko puško bogat kmet v Močirju pri Sv. Andreju Josip Pongrae. Vzrok je neozdravljiva bolezen.
Primorsko.
Iz sodne službe. Za višja pisarniška predstojnika sta imenovana pisarniški predstojnik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu Andrej Pase in Pavel %\kovic za trgovsko in pomorsko sodišče v Rovinju. Za pisarniškega predstojnika sta imenovana pisarniška asistenta Simon Vita-novic v Rovinju in Franc Smechia pri deželnem sodišču v Trstu za trg. in pomorsko sodišče v Trstu.
Odlikovanje. Povodom vpokojit-ve je dobila učiteljica na ženskem učiteljišču v Gorici zlat zaslužni križec
Laski beguni v Gradišču. Pri
okrajnem glavarstvu v Gradišču ob Soči so se zglasili trije laški vojaški begunci, češ, da jih ne veseli, da bi se seznanili z Arabci in Turki v Tri-pnlisn. Oblast jih je pustila na svobodi.
Nepravi finančni uradnik. Snoči je ustavil branjevca Medaniča v ulici Galatti v Trstu neki neznanec in zahteval od njega tobak in cigarete, češ, da je finančni uradnik in ima nalog konfiscirati mu u tihotapljeno blago. Branjevec je poklical stražnika, ki je nepravega finančnega uradnika razkrinkal in ga aretoval. Na policiji so dognali, da je napadalec 251etni brezposelni trgovski potnik Anton Mlinar iz Trsta, ki trdi, da je hotel imeti od branjevca le 1 K 20 v, ki jih branjevec baje enemu njegovih prijateljev dolguje.
Mica Kovačeva — v Trztu. Včeraj so aretirali v Trstu zidarja Aniona Riederja in sobna  slikarja Fr.
Križmanca in S. Kittfla, vse iz Ljubljane v neki gostilni v ulici Belvede-re v Trstu, kar ao po bogati večerji pokazali plačilnemu natakarju prazne žepe.
Nezgode. Na cesti Settefontane v Trstu  sta se hoteli  zastrupiti v
skupnem stanovanju prijateljici Vr**-jačici L. Duchier in A. Raune s ogljikom. Vsrok je obup in revščina, *?er sta že dolgo iskali brezuspešno ^ela. Obe so prepeljali v bolnišnico. — Kleparski pomočnik Ivan Cepirlo je popravljal v prosti Inki velik sod za špirit. Na od m s^ ga omotili alkoho-lovi plini, tako da je padel. Pri padcu se je težko na glavi poškodoval in si nevarno pretresel možgane. — Kočija ž tvrdke Lenardo v Trstu, J«kob Giaton je hotel naložiti na voz raz parnik »Egeo'- več zabojev. V to svr-bo je hotel Gr»ton svoj dvouprežni vo« postaviti tik pa mika. Pri tem pa nin je zdrsnil voz po poševnem tlaku pr^ti morju in potegnil za seboj v morje oba konja. Graton se je rešil, voz in konja pa so se potopili. Škoda znaša čez 2000 K. - Trgovski potnik R. Girsldi je si t asi 1 svoj samokres, ki je bil, ne da bi on vedel, nabit. Samokres se mu je sprožil, krogla mu je razdrobila kost v desnem stegnu.
Kriza v občinskem svetu v Pu-lj*». Kakor smo že pred kratkim poročali, so odložili svoje mandate v občinskem svetu v Pulju zastopniki vojne mornarice in državnih uradnikov. Sedaj so pa demisijonirali še vsi hrvaški zastopniki, tako, da je občinski svet v Pulju nesklepčen.
60.000 mark izgubil. Ne v Ljubljani, kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, marveč v Pulju je izgubil veleposestnik Reichart iz Leipnitza na Saksonskem rdečo denarnico, v kateri je imel, kakor je navedel sani na policiji, koledar za leto 1911 in v njem 600 bankovcev po 100 mark, svoj potni list in 3 fotografije. Reichart trdi, da mn je listnico izgubil postrešček št. 7, kateremu je izročil svojo prtljago, da mu jo prenese v hotel. Vendar pa to ni gotovo, kajti možno je, da je izgubil Reichart listnico na parniku »Princ Hohenlohe«, ali tudi kje drugje.
Dnevne vesti.
Kako čuva občinski odbornik dr. Zajec mestne interese? V deželnem zboru sedi tudi ljubljanski občinski svetnik dr. Ivan Zajec. V občinski seji, na kateri se je razpravljalo o podržavljenju mestne policije, so se klerikalni odborniki ustili, kakor da bi kar plamteli same ljubezni do Ljubljane in njenega prebivalstva. »Slovenec« jo takrat pisal, da so se klerikalni odborniki v tej seji med vsemi občinskimi svetniki najbolj zavzeli za mestne interese, ter naglasa], da je bil ravno klerikalni odbornik Lilleg tisti, ki je na-fevetoval najmanjši prispevek uesta za policijo, to je znesek 40.000 K. Človek bi torej pričakoval, da se no dr. Zajec, ki izmed klerikalnih občinskih odbornikov edini sodi tndi v deželnem zboru, i vso vnemo zavzel v deželnem parlamentu za ugrožene interese ljubljanske mestne občine. Toda mestni občinski svetnik dr. Zajec ni odprl ust, ko se je razpravljalo o podržavljenju mestne policije, ni s«- mu zdelo vredno, da bi potrošil samo eno besedico v obrambo interesov ljubljanskega prebivalstva, nego je mirno sedel na svojem zapisnikar-skem stoličku, kakor da bi ga vsa stvar čisto nič ne brigala. Dr. Zajec je celo mirno poslušal izvajanja dr. Lam peta, ki so kulminirala v tem, da je Čisto prav, ako Ljubljana plača 130.000 K državi za policijo. Ta brezbrižnost in malomarnost dr. Zajca se je zdela celo dr. ŠusterŠien preveč, za to mu je namignil, naj med Lamnetovlm govorom zapusti zbornico. Zajec jo je nato popihal urnih krač iz dvorane, vrnil pa se je k glasovanju ter je na vsi črti glasoval za obremenitev Ljubljane. Gla-sovsl je eelo proti dr. Trillerjevemo predlogu, naj se prispevek mestne občine za državno policijo določi na letnih 40.000 K, kateri znesek se naj kasneje za vsakih nadaljnih 1000 prebivalcev zviša za 500 K, torej proti tistemu predlogu, ki ga je v seji mestnega občinskega sveta stavil njegov somišljenik Lilleg in za katerega je v občinskem svetu glasoval tudi — samt Dr. Zajec ima potemtakem Janov obraz, drugačen v občinskem svetu in drugačen v deželnem zboru: v občinskem svetu se dela prijatelja ljubljanskega prebivalstva, v deželnem zboru pa nastopa kot najhujši sovražnik interesov ljubljanskega mesta. Pa se bodo še našli LjubijanČanje, ki bodo volili takšno šal obar do za zastopnika svojih interesov v mestnem občinskem sveto!
+ Shod ljubljanskih državnih uradnikov. Združene organizacije državnih uradnikov sklicujejo na nedeljo, 25. t. m. ob 11. dopoldne v hotel »Ilirija« shod ljubljanskih uradnikov. Edina točka dnevnega reda je: Uvrstitev  Ljubljane v višji razred
aktivitetnih doklad. Ker odbor ne razpošilja nobenih vabil, poživlja vse ljubljanske stanovske tovariše tem potom, da se shoda polnofitevil-no udeležijo. Le s složnim in mogočnim nastopom moremo svojim resolucijam in delovanju organizacij ori-boriti zaželjeni uspeh. Vsi na shod!
+ Deželnozborsk« volitev v Beli Krajini. Ljudska volja ne velja pri naših V^rikalcih nič; ljudstvo se pri izbiranju kandidatov nima nič govo riti; ljudska volja — to je nekaj, \% Če&ar se klerika?:?i generali aamo norca delajo. Klerikalni generali so sklenili Jn morajo Belokranjci izvoliti V deželni zbor »profesorja« Drr-mastjo. Ljudska volja je odločno rekla, da tega »profesorja« ne mara, pa n: nič pomagalo. Klerikalni generali so rekli: Ijudrtro, drži jezik ra zobmi in voli krkrr — mi u kaže m o in generali 60 postavili r profesorji« Drnjastjo za kandidata.
-f- Ožje volitve v obrtno sodiSČe se vršijo za delavca v nedeljo, 25. t. m. Opozarjamo tem potom narodno delavstvo da voli v skupini veleobr-ti soc. demokratične kandidate, ter da se gotovo udeležijo volitve vsi, ki so pri prvih volitvah gle.sovali. V mal: obrti se glasovanja vzdržiiuo. 2e popisane glasovnice fx kandidati so volilcem na razpolago v nedeljo med 9. in 11. uro dopoldne v taj-nišivu narod. napr. stranke (Wolfo-va ulica). Narodni delavci na n,>ge, naši glasovi odločujejo in odločiti morajo proti klerikalcem. Volitev s? vrč,, od 8. do 12. dopoldne v Mestnem domu.
+ Zdravniška vest.   Dr. Dem;
ter vitez Bleiweis-Trsteni.^ki, generalni tajnik deželnega pomožnega dmitva za bolne na pljučih na Kranjskem, imenovan je pravim članom dunajske laringo - rtnolo*ke družbe.
-f- Iz ljudskošolsks   aiužbe. Na
mesto obolele učiteljice Marije Levstikove, ki je dobila do konca šolskega leta dopust, pride na Ij-idsko kjIo v Šentpeter pri Ljubljani kot sa« plentka učiteljica, ki Čaka na mesto, Zlata Levstikova Izprašona kandi-datmja Josipa Ahtikova je sprejeta v brezplačno šolsko prakso a a zasebni deški petrazredniei v Marijani«" u v Ljubljani.
— Konjerejski odsek Kranjske kmetijske družbe. Dne 12. svečana t. 1. vršil se je občni zbor samostojnega konjerejskega odseka za Kranjsko. Pri dopolnilnih volitvah v odbor os bili zopet izvoljeni dosedanji odborniki gg.: Leopold baron Lieehten-berg. graščak in deželnega glavarja namestnik; Alojzij Paulin. e. kr. ži-vinozdravniški nadzornik in Ivan Zark posestnik in župan v Lescah. Na novo so bili izvoljeni gg. Leopold Dekleva. veleposestnik v Bujah kot zastopnik za Notranjsko in Ivan Pi-ber, župnik in deželni poslanec kot zastopnik za Bohinjsko dolino.
— Tečaj za dekorativno slikarstvo, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti« skupno z državno obrtno šolo zakljnčil se bo v soboto 24. t m. o>b 3. popoldne. V tečaju se je izdelalo nekaj prav okusnih del, ki se bodo razstavila v sobi I. v drugem nadstropju državne obrtne £olo v soboto popoldne do 6. zvečer ter nedeljo, ponedeljek in torek od 9. do 12. dopoldne in se vabi občinstvo, da se jih ogleda. Dostop je brezplačen.
— Umrla je v Ljnbljani na Starem trgu št, 11 po dolgotrajni bolezni ga. Marija Jesenko roj. Eržen v starosti 64 let. Bodi ji blag spomin!
Predavanje »Akademije« v Kranju. Jutri v soboto, dno 24. t. m. priredi »Akademija« v tamošnji Čitalnici javno predavanje. Predava g. prof. dr. Rudolf M o 1 o. Tarna: »Splošen pregled razvoja slovanskih jezikov«. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina 20 v za Ljudsko knjižnico; dijaki so vstopnine prosti.
Revizijo živil v Idriji je ta teden izvršil uradnik c. kr. preskuše-valisca v Gradcu. Pri tem se je konfisciralo zlasti mnogo z vodo mešanega mleka, ki se donaša vsak dan v Idrijo, in nekaj drugih predmetov po trgovinah. Take revizije naj bi se vrsne stalno v krajših presledkih, ker bi se le na ta način prišlo v okom grdemu oškodovanju konsumentov, kar je sosebno v sedanjem dragem življenju najhujše obsoditi.
Utonila je v Idriji v sredo zvečer 71 let stara rudarska vdova Marija Dienstmannova. Pozno zvečer je se pila v krčmi in je li po nesreč? zašla v Idrijco, ali pa v samomorilnem namenu skočila v vodo, je pač težko dognati. Verjetnejše je, da je sama storila konec svojemu bednemu življenju, v katerem je večkrat izražala samomorilne namene. Našli so utopljenko v Četrtek zjutraj v vodi in po a gn ose i ran ju prenesli trupi > v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
Nada smrt. Leta 1850. v Podgo-rici pri Ljubljani rojeni samski dninar Valentin Marčun je bil delj Časa zaposlen pri Ivanu Zupančiču, da je kopal v jami blizu bolnice za silo pesek. Mož je bil hud alkoholik in je naposled sklenit si pretrgati nit
življenja. Pravil je, da se zabosti npa, istotako ne obesiti, pač se , rl pa končal z alkoholom. In res, včer je kupil poi litra Špirita ter na Poi|
pališki cesti vsega izpil, vsled je obležal pred hišo št. 19. Ko ^a hišnik opazil, ga je spravil v ha ko v navedeni jami, kjer je pozo umrl. Na lice mesta poklicana jv) eijska komisija je konstatirala, «Ja Marčuna zadela vsled preobilo zav tega alkohola srčna kap in odre.); da so njegovo truplo prepeljali mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Vojaški begun — tat. Na pm» lorek je bilo   hlapcu Matiji Fodgg škn na Ahaci je vi cesti ukradeno 42 K   obleke.   Tatvine   je sumlj Anton Ocep^k, rodom iz Krašnjp p Kamniku, kateri je dezertiral te <] od    17. pešpolka v Celoveu ter obleko prodal pri starinarjn za 4 Ocepka je včeraj vojaška patrulja Mostah aretirala.
Tatvina. Predvčerajšnjem pou či je bila na Rimski cesti št. 19 hit cu Franu Verniku iz hleva ukra«lp srehrna žepna ura s srebrno venži in črna usnjata denarnica z manj vsoto denarja.
Nesreča.   Danes ponoči  je p| nik Luka Prech   na Mestnem tr po nesreči padel ter si pri tem ?. mil nad komolcem levo roko. Pre ljali so ga z rešilnim   vozom   v d želno holni&i^eo.
S ceste. Včeraj sta se na Val ti zorjfAem trgu splašila nekemu hla cu vprežena konja ter dirjala do <i želnega dvorca, kjer ju je usu? neki nasproti došli voznik.
Neprevidnost. Predsnočnjem neke postrežnica   pustila na Stare trgu pri drvarnici, kjer je bilo tuj precej perila tleč pepel, kar je op neki hišni stanovalec in že gora pel pogasil ter s tem preprečil e^t tualno nevarnost.
Izgubljeno in najdeno, Per Gabriela Keferjeva je izgubila i narnico z manjšo vsoto denarja. Nek-i dama je izgubila 400 K vreri zlat ) brožo z briljanti. — Jetnik paznik Ferdinand Uranič je na srebrno verižico.
Konfekcijska trgovina Maček Kom p. Franca Jožefa cesta št. S dovoljuje gospodom uradnikom uslužbencem c. kr. priv. južne šel niče javiti, da je isti bila poverje dobava za vsa aprovizijoniška sk disea na vseh avstrijskih progah kr. priv. južne železnice.
Narodna obramba.
Za C. M. obrambni sklad so
nadalje   priglasili   p. n. gg. in dr] 971. Tvrdka Fran Kollmann v Ljnbj ljani (plačala 200 K):  972. Posuj niča v Travniku, (Loški potok plai la 40 K); 973. Podružnica družbe Cirila   in Metoda za Zatično, Višp, goro (plačala 200 K); 974. Podni/ niča   družbi   sv. Cirila   in Metodi Prosek (plačala 200 K); 975. Neim! novan  (plačal 200 K).
Ciril Metodova družba. Nar^-ir kolek se pri nas premalo rabi; odi gi priJepljajo na pisma   in raz^Iei niče, so prava redkost.    Slovenci is Slovenke!   Kupujte   narodni k^! Ciril Metodove družbe!   Slovenci il| Slovenke! Zahtevajte in kupujte rii« galice   družbe sv. Cirila in Metoda,! ki imajo napis: »Mal položi dar. 3o-[ m j na altar.«  Požrtvovalnost naaiH sosedov za narodne namene naj nami bode v spodbudo   za naše obrambno! društvo,    Ciril   Metodovo dražba Nemška požrtvovalnost   ie velikan' ska. Nemci so nabrali 3 milijone ttl Roseggerjev sklad,   premalo   jim A to, ter nabirajo   že   vsopet   za oi«d sklad.   Kar ne more   storiti tiemskil Schulverein,   dopolnuje Sudmarka>[ Tndi naš   sosed Italijan   ne spi, tcrl marljivo   zbira   za Lego nazionale.1 Vse te zbirke   pa   naj   prebudi n&>\ Slovence,   med katerimi   je še dosti takih, ki spe, ter se za obrambno de-| lo ne brigajo nič.   Slovenci   in SI) venke!   Spominjajte   se vedno Cin Metodove družbe!
Društvena naznanila.
Politično in izobraževalno d m-1 štvo za dvorski okraj priredi s sorM lovanjem    izobraževalnega društvi »Akademije« v nedeljo, 25. t. m. ob 5. popoldne v vrtnem salonu g. N<v vaka, Tržaška cesta št. 21 (nasproti tobačne tovarne) javno ljudsko pr*-| davanje. Predaval bo g. profesor dr Mole »o slovenskih    pesnikih«. N*| predavanje vabimo moške in žen? mlad o in odraslo.   Otrokom je vstopi dovoljen le v spremstvu odraslih. Za I časa predavanja ni dovoljeno v salonu niti pijača, niti kajenje. Slovenci in Slovenke! Pridite vai na to javno ljudsko    predavanje! Agitiraju zanje med znanci,   da   bo udeleiba tem večja! Vstopnine ni nobene!
Račune naj izvolijo poslati rs* one tvrdke, ki so kaj dobavljale z* Sokolovo ma&karado »Pierretta i* Pierrot«, na naslov g. Pavla Skalet* ravnatelja mestne klavnice i. s. najkasneje do konca tega meseca. (Pozneje d o poslani računi se ne bodo vnovčili).
h
*Ča, J1
-ka o] ucnte nedelj , -euah no pr loze F voopr ričine
i a; z« skega iranu
sko oi
i Iranu vo oj >a 1
X*5ti ;j
• ▼čera a Pok, d česa
* baP
pozno ia po
a> da 9 zav$ dredij
eljnii
Pnsr
Podff.-deno sninlj; mje pj I te du tor za 4 rulja
9 hlap vradpaj
verižic, manjg^
■te Pot a trjn em zir>
v de
Valva, n hlap.
i do d ustavi
Ueni Starca ilo tudi c opa?i
lil even
Perica bila de lrja. ^ vredno
Tetniški našel
lačc-k &
»t. 3 si :otii i| e želej. verjeua a. skla ograh c
a.
so in dr. v LjoH Posojil k plačati žbe PV< , Višnjo Podnu Metoda Neim$-
Narodni
: oni ki razgled
enci ia i kolek ^enci in ijte vži* Metoda, dar, do-it naših laj nam ramhno
družbo, velikan-ijone za jim i« *a nov
aemaki Imarka. ;pi, ter zionale. mdi nas se dosti bno de-
in Slo-no Cird
la.
□o d m-
s sod^-dru^tvš L m. ob
g. So nasproti ;ko pre-esor dr. i«. X»
ženske, ie vstop slih. Za
v salo* Sloven-
to jav-ritirajte deležba
ne!
lati vsa ljale 1»
tla io
Skaleta,
g. najsi. (Tole bodo
Orožniških upokojencev provinca Ini odbor sa Kranjsko naznanja, ,ja se vrši njega občni zbor v nede-;,>, dne 3. marca 1912 ob 3. popoldne v restavraciji »Novi svet« v LJublja-j. Vspored obsega poročilo predsed-ika, tajnika in blagajnika ter »ln-ajcosti. Gg. kolegi se vabijo, da ar jttga polnoštevilno udeležijo.
Kranjske podružnic*? S. P. O. .lični zbor   bo   dno 1. mcrca t. 1. ob
na 8. zvečer z običajnim spore-logn v Narodni čitalnici.
Akad. tehn. društvo i Tabor« v iradcu naznanja, da se vrši njegov ;fl. redni občni zbor v soboto 24. t. 0. ob pol osmih zvečer v restavraciji 2nr Unlvnrsimt« z običajnim ipo-pdnm.  Slovanski gostje dobrodošli!
Prosveta.
lx pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v fsoboto se poje ve lika lirika opera »Runatka«   za nepar-abo-ent> (42. predstava za nepar). — V
nedeljo popolduo ob 3. pri zelo nizkih i a!, za ljudstvo   in odraslo mladi-iio predpustna burka »Milijon« (sa lois par), zvečer drugič v sezoni n> oopremljena Pannova opereta »Oa» ričine amaeonke« (izven abonnenten-la; 9R lože nepar). —  V torek španskega   pisatelja   Josea Echegarava irama »Blaznik ali svetnik«. Dram-.fco osobje pripravlja novo Funtkovo riiuio »Tekma«, operno Herman no-
0 opero »Ljubimkanje«, operetno ij Millockerjevo opereto »Dijak , »rus jak«.
Slovensko gledališče.  DrngM re-
>iiza Dvorahove »Rusalke« je kras-napela.   Solisti   so bili vsi vrli v perju in igri   brez   prigovora. Vsa
nditava je bila   polna harmonije
, ervstvene notranje ubranosti, k 11 je dosti pripomogla skrbna in
irtv- lepa inscenacija.r Omenim naj irav pohvalno gde. Sipankovo in r. Krampom Mističen čar je ođllko-;al tri sestrice.   Oledali^ee   je bilo
- ro obiskano.
Gledališko društvo na Jeseni-■ah ima v nedeljo 25. t, ru. ob 2. no-
»cldne v restavraciji   pri »Sokolom izvanredni občni zbor. Na ta dan na-□eravana   igra »Zrinjski« odpada, - ni bilo mogoče   dobiti potrebne garderobe.    Pripravlja se pa velika V, Hugova   drama »Lukreoija Bcr-ija«, ki se uprizori v nedeljo dno 3.
tarča t. 1. zvečer.
Izpred sodišča.
Nirotne   obravnave   pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Predsednik sonata je predsednik rfiišea gosp. Treni, votanta gg.
ar in 2 m a v c, zapisnikar go-pod Strasser, državni pravdnik •.. dr. R o g i u a, zagovornika obto-v dr. Vlad. 2 i t e k in dr. Karel t a n e, izvedenca gg. Dim. S t e f a-r> v i č in Franc Mramor
Xa zatožni klopi ;=edi 35Ietni us-jar v Kandiji Franc J ti r s i ć. nje-ov rast. 561etni Janez Planin-. in 311etni sin Vid Planin-k, posestnika na Kogljem. Franc Jur&ić je prišel pred par ti iz Amerike in začel v Kandiji Novem mesta usnjarsko obrt in !j?rl trgovino z usnjem. Dne 21. de-'inbra leta 1011 je naznanil novo-eškemn sodišču konkurz.   Na pod-agi    preiskave    pa  ga je državno ravrlništvo obtožilo, d8 ni prišel v onkurz po nesreči, ampak po lastni ivdi. nadalje da Sv že potem, ko so olgovi presegali pravo premoženje
1 ko je že konkurz napovedal, delal e nadalje dolgove, dajal plačila in akazoval zavarovanja, Juržič je naulje v namenu, da bi njegovi upniki a svojem premoženju 2000 K pre-
'ajočo škodo trpeli, z zvijačami pri rrlkah Karel Pečenko v Rihenber-u in Ignacij Adier v Gradcu s tem r* dit podaljšal, da je na Štirih na rdre Karla Pečenka plačljivih in kupno na 1918 K 16 v se gla&ečih fiijicah in na eni na ordre Ignacija rller plačljivi in na 1532 K 52 v se ei menjici podpis za svojo ženo 'arijo Juršič jx>naredil. Nadalje je uršič pravi stan mase spre vrgel in icer z naznanjenjem upnika na ta. ieln, da je 21. novembra 1911 «Ta-e*u Planinsku, kateremu je dolgo-i\ okoli 2800 K, izdal dolžno pismo <i000 K s 6% obrestmi s pravico knjižbe zastavne pravice na svojem oeestvu v Kandiji in Smolinji vasi n nato povzročil, da je žena Marija uršič s prednostno izjavo   21. no-»mbra 1911 odstopila terjatvi očeta aneza Planinska iz dolžnega pisma tega dne na posojilo 6000 K s pri-adki prednostno pravico pred svojo ,'ri istem posestvu vsled ženitne po-odbe zastavopravno vknjiženo ter-itev na doti 3000 K in na zaženilu 000 K. — Končno je Juršič pred Bo-'čem leta 1911 sam zapeljal k Jane-n Planinsku na Kog 1 jo    usnja za
02 K 60 v in ondi spravil in izročil ;mn.sku konja, vrednega 100 kron;
idi je dal po Vidu Planinsku prepevati usnja za 88 K Janezu Planincu. Janez Planinšek si je dal izsta-iti na 6000 K glaseče se dolino pis-
mo iu jo dal prodnott Mariji Juraio zaatavopravno v aemljiiki knjigi sa-
znamovati in Juršiču dovolil, da je na njegovem domu spravil pripeljano
usnje.
Vid Planinšek je od Prane Jur-šjča na Kogljo pripeljal usnja za 88 kron in ga spravil na podu. Oče in
sin Planinšek sta na podlagi tega tožena hudodelstva goljufije kot sokrivca. Porotnikom se stavi za Jur-Aiča 8 vprašanj, za Janeza Planinska 4 in eno za Vida Planinska.
Porotniki so zanikali vprašanja o goljufiji z menjicami, goljufijo glede dolžnega pisma z izmišljenim dolgom 15000 K in vprašanje, jeli presega upnikom namenjena škoda 2000 kron, zanikali pa vsa vpr/išnuja glede d aneza iu Vida Planinsku.
Sodni d^or je oprostil oba Planinska in obsodil Franca Jurčiča na 4 mesece ječe. Državni pravdnik je prijavil vzklic
Razne stvari
"Vi
Milijon;* poneveril. Kelem-rajn, 22. febr. Generalni rrvnatelj domen kneza Hatzfeld-Vvibh-nhu^ga pl. Boot je poneveril   več milijonov
ter pobegnil z neko ženska. Njegova žena je v norišnici.
* Zamorce more. London, 22. fehr. V Teksasu so v zadnjem času umorili trideset zamorcev. Za mor o prebivalstvo je zelo razburjeno, k^r meni, da izvršuje umore neka reli-gijozna sekta.
* Borza za trgovino z jajci. Budimpešta, 22. febr. Danes so tu u.s*a-novili borzo n trgovino i j^jci. Uvedli so nove nama za trgovino i jajci.
* Ciklon. liondon, 22. t\bi. iz Newyorka poročajo, da je * Iklon ra-pravii v Luiaiani veliko škodo* Os^ui zamorcev je bilo usmrćeni li. ->0 '.seb je bilo ranjenih.
° Umor na sinovem ferobu. riz 22. febr. Iz Lille poročajo: Vče-rai je neki Flamant na grobu ar* joga sina zaklal svojo ženo. od katere se je hotel ločiti. Javil se je sam sodišču.
* Ropi..-^d »s«eLpad. Varšava, 22. febr. V va?i Raviea pri Varšavi so roparji udrli v hl^> posestnika Miod-šika iu umoiiii njt.'ga, njegovo ženo in njegovo sedemletno hčerko, »jato so pobegnili. Chožništvo je prijelo roparje.
* Uničen ,»,\n<. Paačova. 22. febr. Cirkus Bamahaš f*e je .lanes ponesrečil nrr Donavi. Cirkus >e je hotel na treh brodovih prepeljati čez Donavo iz Sen.Iina v Pančovo. Ko je bil prvi brod v sredi Donave, je za-cM ob velik kos ledu ter se potonil. Tudi ostala dva brodova *ta se p.:t.> p*'!h Tri osebe ea utenile. ostale se rešile. Živali in vse orodje se je topilo.
* Papež   p; »povedal dvoboj.
K i m, 22. Te bru a rja. Poveljnik pape-ž. ve straže, grof Pecci, je pozval zaradi nekega prepira pri igri kneza Altierija na dvoboj, ki naj bi se danes vršil. Snoči je pa »Osservatoro Romagno« priobčil pismo msgr. Max-zolonija, v katerem se grofu Peeoijn v papeževem imenu prepoveduje dvoboj, ker bo sicer prišel v nemilost pri papežu.
Telefonska in brzojouna poročila.
Delegacije.
Dunaj, 23. febrnarJH. Gl^soai do* sedanjih dogovorov se bodo sestale delegacije sredi ali koncem apribi. Najbrže bodo delegacije, ker so v zadnji mesiji sklenile samo 4mest:č?n provizorij, tndi to pot dovolile »muk) kratek provizorij.
Dunaj za Roseggerjer sklad.
Dunaj, 23. februarja.   Dala j ikl nieUtai svet   je sklenil   prispevati k takozvanemn Roseggerjevcmo skladbi z novim doneskom 10.000 kr »n. 250Ietn!ea pešpolka.
Dnnaj, 23. februar*,«. Pe*polk št. 24 (Gnlirija) jc slavil snoei svojo 250ietnico. Slavnosti se je udeležil nadvojvoda Peter Ferdinand.
Japonci na Dunaja.
Dunaj, 23. februarja. Cesar je sprejel v posebni avdijenoi deputacijo japonskega generalnega Štaba, ki ima namen študirati avstrijske vojaške razmere.
Stavka mesarskih pomočnikov. Plzenj. 23. februarja.   Tu so začeli dane* stavkati mesarski podočniki.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 23. februarja. JSiio-Č! se je vršila konferenca Kossatho-ve stranke in je skoro gotovo da ta opusti tehnično obstruacijo, katero ps. bodo nezadovoljneži in Jnsibora stranka nadaljevali.
Dalmatinske ieleanlee.
Budimpešta, 23. februarja. Med bančno skupino, ki je prevzela financiranje dalmatinskih železnic, in med vlado je priSlo do sporazuma, glaeom katerega bo skrbela vlada za
opremo železniške proge ter bo pristavila zavarovalne naprav« proti burji in snežnim zamet >m, med tem ko dajo banke za to 2,300.000 K popusta. Vsled .tega znaaa končna vsota proračuna 97*5 milijona kron in ne 103 milijone. Železnice bodo '/i-d*V. šest in pol leta.
Soeijalifttiene demonstracije v Ba-dlmpeitt.
Budimpešta, 23. februarja. Socijalisti sklicujejo za 4. marec veliko demonstracijsko zborovanje v Budimpešti v prilog volilne reforme ter upajo, da se bo demonstracij udeležilo kakih 100.000 oseb. Za ta d*?i pripravljajo budimpeštanski soe'tja-listi tudi generalno stavko.
ZeleznlSka nesreča.
Budimpešte, 23. februarja. Na progi Budimpešta - Dunaj sr* ?r*ila pri postaji Aes dva tovorna vlaka. En spi e vodnik je bil na me^tu mrtev, eden težko r^fljen.
Dvoboj m^d časnikarji.
? •odi m peš ta, 8S. februarja. Urednik Persian je pozval ininisterijalne-t-a sretnika Andreica na dvoboj, ter sta bi! i ob^t precej težko ranjen*«. Vzrok žurnalistični spori. AncV-ijst Triptditanije In italijanski državni zbor. 23. februarje. Listi izročajo,   da je bila   vladna   predloga o enok^iji Tripolitanije i dosedaj ne* zasijano enotnostjo v zbornici sprejo     laaead 31 socujalistov je glasovih za predlogo 25, drugi so bili v kuloaijih.   Izmed  15 republikancev s? je glasovanja ndeležilo 12. Oliicp v ognjn.
Solun, 23.  februarja,  tfa Olini-I i«i rore veliki gezdovi.   Zažgali so grSki roparji, da onemogočijo zasledovanje od strani turških čet. Lakota na Ruskem.
*~rlrograd, 23. febrnarja,. V vzi.'odnih ruskih guberniiah vlada £;e dalj časa lakoto. Notranje ministrstvo razglaša, da je izdalo Jo 14. j*-uuurju že 84 milijonov 400.000 rub-ljev za od lakote prizadeto prebivalstvo, f>edaj hoče ustanoviti v vseh večjih ruskih mestih *n inozemstvu posebne pomožne komiteje.
Rusija  in  severoameriški Židi.
Petrograd, 23. februarja. Nacijo-nalisti bo sklicali protestno zborovanje proti Severni Ameriki, ki je zaradi židovskega vprašanja razveljavila staro pogodbo z Rusijo. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki poživlja nisko vlado, da naj še ostrejše postopa proti ameriškim Zidom in jim p*repove ^sak vstop v Rusijo ter naj ruska vlada zviša carino na ameriško blago.
Kitajska eesarica * vdova se je hotela zastrupiti.
Petrograd, 23. februarja. Iz Pekinga poročajo, da sc je hotela kitajska cesarico - vdova zopet zastrupiti iz žalosti, da je izgubila politično moč.
Bombe r avtomobil:h.
Pariz, 23. februarja. Včeraj no ponovno eksplodirale bombe v avtomobilih. Več avtomobilov je bilo razdejanih, iz drugih so še pravočasno odstranili bombe. Kakor znano, stavkajo šoferji. Vse bombe so bile popolnoma na enak način izdelane in policija je mnenja, da sx> bombe položili siavkujoči šoferji. Razmerje med Angleško in Nemčijo.
London, 23. februarja. *Daily Te-legraph« izve aj angleško - nemških pogajanjih: Ker je imel obisk Halda-neja v Berolinu tako presenetljivo dober uspeh, je prišlo v nadaljnih razgovorih do interesantne faae. Odkrito razgovarjanje o dogodkih zadnjega poletja, je stališče izdatno poboljšalo in prijateljsko razmotriva-nje politike obeh držav je obe vladi zadovoljilo, tako da je sedanje razmerje med obema državama mnogo bolj prijazno, kakor je bilo že dolgo. Nemška vlada je sicer še nekoliko v škripcih, ker podtika del nemškega časopisja Angleški zahrbtne namene in kez* javno mnenje Še ni dovolj podučeno o sporazumu.
Stavka m Angleškem. London, 23. februarja. Včeraj se je vršila konferenca načelnikov stavku joči h s ministrskim predsednikom Asqnithom, katere so se udeležili tndi zastopniki podjetnikov. Konferenca ni prišla do nobenega rezultata. Odločitev pade šele prihodnji torek, neposredno dva dni pred napovedanim izbruhom stavke. V parlamen-taričuib krogih presojajo situacijo zelo pesimistično. Po celem Angleškem se pripravljajo na stavko, ter so vojaške posadke po mnogih krajih močno ojačene.
Vlom v pisarno avstrijskega Llovda.
Benetke, 23. februarja. Včeraj ponoči so vlomili neznani zločinci v pisarno avstrijskega Llovda ter poskusili na vrta ti železno blagajno. — Najbrže pa so bili pregnani, ker so odšli brez plena.
Revolta kazneneev.
Krema, 23. februarja. V kaznilnici Stein je izbruhnila revolta kas-
a
uencev,   ter je morala posredovati ena stotnija 84. pešpolka.
Morilec rodbine  Scbnizove.
Berolin, 23. februarja. Danes se je vršil tu lokalni ogled v trgovini umorjene rodbine Schulzeve, ter je bil prisoten tudi morilec Trenkler. Ko se je komisija vračala, je ljudstvo napadlo avtomobil, ter je hotelo morilca linčati. Le s težavo se je policiji posrečilo morilca ubraniti pred razjarjeno množico.
filektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 23. februarja: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Helgoland. (Lep naravni posnetek.) 2. Schulzeja samoumor. (Jako komično; ameriška dogodba.) 3. Dolina Chalvagne. (Naravni posnetek.) 4. Ljubezen zmagovalka. (Veseloigra v barvah.) 5. Trust. (Detektivski roman; drama; samo zvečer.) 6. Pief-ke in 'evi. (Velekomični film z lovi.) (Pifk* oddaja sobo. — Piske in 20 levov v glavni vlogi.) 7. Teta Ana Marij*. (Ameriška veseloigra; velo-komično.)
Bospotiarstvo.
—   Svarilo   pred     Es nosit ione Cominereiale v Tnrinu.    Kakor naznanja slalna razstavna komisija /:» nemško   industrijo,   sporazumno E glavnim komisarjem nemškega oddelka   mednarodne   industrijske in obrtne razstave v Turinn 1911, se je istočasno b to vrnila tudi   neka postranska razstava dvomljivega zna čaja, ki se   nazivlja »Espositione Comrnerciale«. Tovrstna podjetja, ki se redno   pojavljajo ob vseh večjih razstavah, imajo namen, povzročiti zamenjavo razpečanib »odlikovanja brez vsake vrednosti z onimi odlikovanji, ki se podeljujejo na oficijalnih priredbah. Tipičen primer predrznosti, s katero se taka sleparska odlikovanja ponujajo   po celem    svetu, yi pred kratkim objavila »Union Indu-strial    Uriguava«    v   Montevideo v svojem  svarilu,  naznanjajoč,  da se proti pla5ilu ponujajo »odlikovanja" nekega rimskega zakotnega podjetja, in sicer vselej višje vrste, kakor se je priznalo dotičnim interesentom svoj čas od razstavnega razsodišča mednarodne industrijske  iu obrtno razstave v Turi n u 1911. Pred dotičnim podjetjem, katero je nastopalo kot prireditelj mednarodne razstave »Espositione Internazionale Agrieo-]&, Indnstriale, Reclame, Roma, Teatre Adriano«, se je svarilo že meseca novembra 1911.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemšek.
Borzna poročila.
Linbl]anska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
'Iricsl kirtl tfstajtke torte 23. febnarjt 1112;
i*U majevi rent« .... 4*2% srebrni renta .... 4«/, avitr. kron^H« renta . . 4*/, o?t. t, m 4* # kranftlro d<i£c!no poto]1!o 4»/. k. o, Č«fke tffcfe banke .
SreCke la 1.1*60 %   * . .
M       M    M Ic64 .    .     •    • •
„    tiske ......
aeniei!*»'» 1 izdaje .
H.
o£f*Ve h!t>ote£n« dan. komunalne avstr. kreditne . llnbffanaVe . . avstr. rdet, HVZ* ogr« „ bcztltka . . . turške .  .  . .
Ljubljanske kred;in« banke Avstr. kredltneva z*votfn . Dunajske bančne druZbe . Južne Žde«n!ee .... Drfavne železnice . . . Alnfne-Mcntan .... CcSke tiadkome družbe Zivnostenske tunke.  . .
iMr%a«
Cekini.......
Marke    .  . .....
Franki.......
Lire ...» . • • Rublji......- .
acaanl	SUgar«
90 —	9020
9335	9355
<XY—	90*20
89 85	90 05
9225	93 25
9250 i	93 50
437 —	449 —
610 —	622 —
29550	306 50
295 —	308*—
269 .50	281 50
251 £0	257 50
5C7-—	519 —
502-	5H —
79-	
C6 25	72 25
45.50	SI 50
35-15	3915
246*05	249 as
174 -	47b'-~
655 50	65650
350- -	; 551 —
108 10! 10913	
731*90	73? 90
91975	; 920 75
407-—	! 411-
29^- -	295iO
11 37	11-40
117526	i 117*72*-
9' 45	95 65
9! 30	i    95 —
25425	2S5-2S
Tufnegu brer. naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžalostno vest, da je naš preljubi soprog ojciioma oče, brat, stric in svak, gospod
Alojzi] Miti
C iii, ^v^aS podar^inik,
včeraj dn^ r<2. t ni. po doi^' mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 52 let, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrSi jutri v soboto, dne 24. t. m. popoldne ob pol 5. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv Križu.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin!
V LJUBLJANI, 23. febr. 191i.
Safinka Biti roj. Ribnikar, soproga Albina Hiti, hči.
"20
mm
Kupim: „Naši zapiski*4
I. (t**2 3) *R H. (1903 4) lelaft. cela; od lir (1904 5) letnika 1. ia 7. štev. oiir. cel letnik; ad IV. (1906) letaika aa 4. štev. ia kazala oziri cel letalk. — Ta d i „51ov. branik" prce tr letilke (1908—1910). Pisaieae ponatise s ceno pod šifro nTakOilM aa oprava. .Slov. Naroda*.
Žitne oene v SudimpeStc.
One 23 februarja 1912. T • r aa i
Pšenica m april 1912 .
R2 za april 1912.      . .
Koruza za maj 1012 . .
Oves a« april 1912 . .
E f t k »I
Trdneje.
il
»iu^rJsulIlu
aa 5u kg 1T84 za 50 kg 10 71 za 50 k» 8-9,5 za 50 k? 10*28
s 3—5 aob za takoi v sredini mesta
event. se zarreoia sedanje stanovanje, obstoječo it 3 sob kuhinje z večjim. Povrnitev stem spoienih str.-^k^v mogoča Informacije daje pisarna flUniveraa2" ::      Ljubljana Sodna ul. st. 4.
5^ f%
rum mt Mrj«B
3r««a}l jrm> * ttak S0.7S
2 aaail |S
I j  f MM
£ Nebo
22 i2.pop. 7408*   1M! si. ivzh jasno . i 9. av. j 743-8 j    4-0 ' al. svzh. 9
23.! 7. aj. j 745-91 —I/! si. vzb. j megla
Srednja včerajšnja temperatura 4*9P, norm. 0-S* Padavina v 24 urah 00 mm.
posebno pripravna za lotoviddarje
ob per f e riji mesta, v povsem mirnem :: brezpravnem kraju, solnčna lega,
se odda
meblovana aH brez oprave
Pojasnila sr 'iobe na vprašanje pod „perilorija1* na upravništvo »Slov. Naroda« 726
							
•							
Tužnim srcem naznanjamo tem potom vsem sotodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, odnosno mati, sura mati in tašča, gospa 712
Marija Jesenko roj. Eržen
danes, dne 22. iebruarja 1912 ob a 4J. uri popold-e po dolgi, mučnr bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 61 let preminila.
Pogreb drage rainice se bode vrSil dne 24 februarja 1912 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg Stev. 11, na pokopališče k Sv. Križu ter se ondi položilo v rodbinsko rakev.
Sv. mase zadušnice se bodo služile v rasnih cerkvah.
V Ljubljani, dne 22. februarja 1912
talujoci ostali.
aaasssi
V Gradcu!
Tvornica pohištva in postelinin.
ki ima 10 do 15 delavcev, s stroji urejena, 90 tet obstoječa, samo drobna prodala doma proti gotovini, in kt je I 1911 vrsla
Ustniku 5000 K letnih dohodkov. 6°/. obre-stovanje in 3000 K čisteča dobička. Podjetje se odda pridni, stiogo rcrim osebnosti, ki razooiaga čez 30 000 do 40 000 K; sedanji lastnik na željo ostane Se naprei udeležen Samo resnično r- snim, hitro odločenim interesentom (strokovnega znanja ni treba> daie pojasnila g »spod Mar co In'trat v LJnb-liani, Karunova ulica Stev. 10.        6 £
ribe
potočne postrvi, razpošiljam sedaj v postu vsaki čas. Sveže ulovljene. Cena: 1 kg K 3*40 po poštnem povzetju. Manje kakor 2 kg se ne odpošilja.
Ivan Krašovec.
ribič, Stari trg pri Rakeka.
Oklic! 725 Oklici
Proda se iz proste roke v Komendi pri Kamnika
pila Ia štev. U1 gospodarskimi poslopji.
ležeča ob cesti, pripravna za vsako obrt Pogoji zelo ugodni.
Dražba se vrši v nedeljo, ZS. svečana ob 3. popoldne.
Naznanilo!
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi vljudno naznanjam, da sem pričel samostoino izvrševati 586
v Ljubljani« Ambrožev ing 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko tehniko spadajoča dela, kakor napravo načrtov in v izvrševanje rovh parkov, vilnih in h snih vrtov, drevoredov itd. Naddlie prevzamem v celotno oskrbovanje tudi vse ž> obstoirčr vrtne naprave V blagohotne opostevanje tega naznanila se vlfcdaa prinnrnča i aaličaiai spaštovaajem Anton FOTSSt, bivši večletni asistent mestnih nasadov v Ljubljani
St. 20.
azpis službe«
668
Podp sani zdravstveni zastop razpiše s tem
sekundarija
na cesarice Elizabete javni bolnici v tfoveai msstn z letne plato 1800 kron, prosto hrano in prostim stanovanjem v bolnici i. s. s
1« aprilom t. h
Prosilci za to mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva in upravičeni izvrševati zdravniško prakso v d*žH»h, zastopamh% državnem zboru zdravi, samskega stanu »n zm* žni obrh d^^lnih irr kov v povoru in pisavi.
Prošnje je vlagati najpozneje do 15« marca pri vodstvu zgoraj imenovane bolnice
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu
dne 15. svečana 1912.
. Dralleia::
tfeprekosllivo PlldCF proti krhki in razpokani
koži. Ne mastno« Čudovitega učinka na polt in kožo.
GliceriBST in strtai oe'li Pata II —70 in IU
Dralle
Bi 11 0 Brusell  1910 i Turln 1911:
Grand Prix
Mednarodna
higienična
razstava 0raidanel9U:
Veliko darilo.
D. L
Mi n a Min krati iR talil s
3*
Krasna umetniška reprodukcija v već barvali
znamenite Groharjeve slike .% .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 6C cm la stroka 55 cm ie najlepši okras vsake slovenske hfie. Ta
reprodukcija ie sploh najlepša in najdovršeneisa kar jih imamo Slovenci
■■        Cena s pošto K 3.20. =s
Dobiva
na dobrem glasu, v najbližji okolici Ljubljane, aa selo prometnem kraju
Kje. pove apravmsivo »Slov Naroda«
Izurjen kočija!
neoien|on,
72S
se sprejme s 1. marcem 11.
pri Filip Lupanclou, ftubiceva ul. 9.
Odda se ta^tol pod zelo ugodnimi pofiotl stara« dobro ldoča
majhna trgovina
s špecerijskim blago n f^
na zelo pron etnrm krau v Liublian*. Za prev^etje zadostuje 9000 kron gotovine. Poizve se v upravniStvu   »Slov Naroda«.
715
sprejme
Jean Schr*y, pekovski mojs'er
%r Ljubljani, Gradišče št. S.
Oženjen trgovec, star 31 let, prmame na Spodnjem   š a'ersUem  ali Kranjskem
v kakem prijaznem kraju v bližini kc-ioavoia
dobro idočo
trgovino
katero bi pozneie lahko kupil Vstopi tudi kod vodja podružn ce, kfr je kot tak že več let služboval. Položi se kavcija. Ponudbe se prosijo pod Šifro ,,Debra trgovine" na upravniStvo »Slovenskega Naroda« 614
6<?7
za stavbne potrebščine
si! predaleč od kolodvora f mm
Ponudbe pod:
„Eterait" poste restante, LJubljana. - (Slavna pošta.
Pooblastila
Z a,
po sestavi izvrievalnega odbora nar. napredne stranke
se dobe
I lil l L! um um. Cena za lOO komadov 4 K.
M. TUSEK, LJUBLJANA
Stari trg štev. 20
140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato
zalogo i'e'tfenc la porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip la okvirjev aa pedobe. Prevnetja vaek •takUrsklk dal pri sarkvak in stavbah. Ns soltdat'sa la točna postrelks.
MMM   ' VWM
a lil iilmi
lian Bizovilir
Ijubtjana, Kolezijske iL 16
izvršuje
ca razne prilike
Belo nmstnlako eknsse la p« solidnih oanak.
Prodala nreOke. m-flovrstne sadili! ne-
Maroclla na daiele kttro   in vestno.
Ženltev!
Mlad in simpatičen vtietrgo* vee 2 obširnimi in zelo dobickanos-nt m i podjetji itd., želi resnega znanja a izobraženo, zgovorno in simpatično gospico is mesta ali j dežele. — Prva pisma se prosijo na naslov ; „Majnrk 1912", Z/j ubijana, posle restante do 3. marca t. L — Z*o-polna tajnost se jame*. 703
n^fi
Išče se za deželo
m'ad, zvest trgovski pomočnik.
Nastop dne 15 marca.  — Naslov pove u^ravn'štvo »Slovenskega Naroda«.
zavaruje zoper:
tatiof iv'oin tatino, poiazrieni? v&mmi? in požar po DainiZl cenah.
Priznano najkulantnej^a zavarovalnica I
Ikcijski tapUt' l.SOS.sso K. fiimrjji Mmknikt zmnvitit o!« 320 mili jenov K.
Dovoljuje iz tistega dobička znantne rodpore požarnim društvom in v druge občekoristne namene. Vsa pojasnila daje brezplačno:
in
******
podružnica: v Ljubljani Wolfova ulica 6,
vodja: g ALBERT PEĆEVNIK. --Isiotasn sprejmejo so zastopniki!
378
rednemu občnemu zboru
za 24. upravno leto
Posojilnice v Ribnici
regr ©tro^a.aae zadruge z crciSjeno zaveze,
ki se bo vršil
V cilj", dne 1 mara 1912 ob 2. uri wlii f poilii nini
D1TEVITI I3B3D:
71S
1. Poročilo in odobrenje računa za leto 1911.
2. Volitev nače^stva in računskih pregledovalcev za Mo 1912.
3. S učajm predlogi. Načelstvo.
Šolske potrebščine
!X X X X X
n vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v t:
Narodni knjigarni
:: v Prešernovi ulici št. 7. v.
ni     firm     f \ i~»n»_
1
^nglešfa skiadifče oblek
O. Jjernatovič
Ljubljana, J^estni irg 5
priporoča svojo popolnoma na nevo sortirano nalogo soomladansk^h oblek gospode m deč^e ter oblekice 3a otrobe. Velikansko iybera najnovejše konfekcije ya dame in deklice ter .7 berolinskih in pariških modelov. ::
Cen* prignano iijit«
Lastaioa ia tisk »Nsrodae tiskarne«.
3321
82
L.D
71
34
FPXFF
1963
0KB
34
QC8
82
D41B