PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JUTRI OB 8.30 ZJUTRAJ BO V UL. RUGGERO MANNA 29 i i SLOVENSKEGA NARODA ZA TR/.ASKO OZEMLJE S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: ___ 1. POLITIČNA ANALIZA IN PERSPEKTIVE DELA. 2. SKLEPI. 3. IZGLASOVANJE RESOLUCIJ. 4. RAZNO. Poštnina platana v gotovini Spedizlone in abbon. postale :>tev. 152 (1242) ¥ šoli iz Od 270.001) prebivalcev, ki so dejansko rezidentni v tržaški občini, ® kateri imajo vse pravice in dolžnosti, bi jih smelo bili vpisano v voiivne imenike največ 143.000; Hlede na povprečje od 20 odst, Pa komaj okrog 120.000, ne Pa 171.030 koli kor jih ie bilo stvarno vpisanih. 01.194 volivcev in volivk je glasovalo proti reviziji mirovne po-sodbe in za Svobodno tržaško o--emlje. Ti volivci so predstavljali dejansko več kot 50 odst. zakonitega tržaškega votivnega telesa. In vseeno so kljub razumljiv im Pomanjkljivostim, kljub nevelikc-m je dokazana. Taktika provokacij, ovajanja tu-fonu okupatorskemu sodišču, podtona fašistom in pobeglim fcapita-'stom Istrskega okrožja karukte-r’-'ira na impi'esionanten način Protidemokratično in odklanjaško LONDON, 27. — V londonskih od-veščenih krogih ne prikrivajo, da je Marshallov načrt stopil v izredno kritično razdobje in da je možno, da se vsak hip pojavi kriza. Posledice te krize za mednarodno politiko zahodnih držav bi znale biti zelo težke. Položaj je ob prihodu Harrima-nu v London sledeč. Pretekli četrtek je Velika Britanija v Bruslju odločno odbila belgijsko-ameriški predlog za povratek k prosti zamenjavi evropskih valut med njimi in z dolarjem. Velika Britanija je pri tem vztrajala, tudi ko je Belgija sporočila, da bi se zadovoljila samo z izmenjavo 50% evropskih kreditov v zlato in dolarje. Ravno tako ni sprejela francoskega predloga za 40% zamenjavo. Britansko- uradno stališče je sedaj, da bi se v primeru proste zamenjave evropskih valut v dolarje trgovinske izmenjave med marshallizi-ranimi državami zmanjšale, ker bi vsaka od teh držav skušala uvažali čim mani in izvažati čim več, da bi si preskrbela dolarje na podlagi zamenljivih kreditov. Ker so se rezerve zlata in dolarjev v Veliki Britaniji zmanjšale, ne bo britanska vlada napravila ničesar, kar bi te rezerve še zmanjšalo. Pri tem stališču vztraja danes britanska vlada. Z ameriške strani težijo za sedaj k zmanjšanju Marshallovih kreditov Veliki Britaniji, kar bo imelo sledeče posledice: Velika Britanija bo prisiljena zmanjšati svoj uvoz kanadskega žita in se obrniti na področje šterlinga in na Sovjetsko zvezo. Spričo tega položaja se govori o možnosti spremembe stališča ameriških oblasti glede zamenjave evropskih valut v dolarje. Toda s tem ne bo rešeno vprašanje Belgije. Belgija je namreč največja upnica v Evropi in nima nobenega interesa povečati svojega kredita Veliki Britaniji, ker bi to pomenilo, da bi Belgija morala neomenjeno kopičiti šterlinge ali pa še vedno uporabljati šterlinge na področju šterlinga samega, t. j. na področju višjih cen. Toda ni izključeno, da ne bo Velika Britanija spričo ameriškega pritiska morala popustiti. Seveda skuša britanska vlada prikazati javnosti, da gospodarski položaj ni b ko resen. Danes je prišel v London poslanik za Marshallov načrt v Evropi Averell Harri-man in se je razgovarjal na ameriškem poslaništvu z voditelji komisije ECA. Popoldne se je sestal tudi s Staffordom Crippsom in politični krogi se sprašujejo, ali ni morda predložil nove ameriške predloge. Stratwpred gospodarsko in politično krizo, ki bi lahko povzročila spor med Veliko Brdanijo in ZDA glede obnovitve načrta za plačila v okviru Marshallovega načrta, je danes povzročil na londonski borzi občuten padec britanskih državnih papirjev. Danes se je sestal gospodarski odbor britanske vlade, da sliši poročilo Stafforda Crippsa. Londonski list »Financial Times« piše, da so britanske rezerve v zlatu in dolarjih znašale konec sten in Sure. Poskusi seulske vlade, da bi te akcije onemogočila, so se izjalovili. rug miiiicn ima Me ebsedbe in usmrtitve na dnevnem redu v rani t BUDIMPEŠTA. 27. — Madžarska tiskovna agencija poroča na Pod-lagi podatkov madžarskega statističnega urada, da ima mesto Budimpešta danes 1 milijon 570 tisoč prebivalcev, medtem ko ima Szeged, drugo madžarsko mesto, 133 tisoč prebivalcev. Zaradj vojne se; je število madžarskega prebivalstva zmanjšalo glede na leto 1939 za 9,2 odstotkov. ATENE, 27. — Voditelj liberalcev Venizelos je sporočil včeraj Caldarisu, ki je dobil mandat za sestavo nove vlade, da bo njegova stranka sprejela formulo koalicijske vlade liberalcev in populistov, če bi bil predsednik Diomede. Ce pa bo predsednik voditelj populistov, t. j. Caldaris, potem bodo liberalci !e podpirali vlado, ki bi bila sestavljena iz samih populistov, dc konca prihodnje glavne skupščine OZN v jeseni. Tajnik mednarodne zveze novinarjev, katere sedež je v Pragi, je poslal grškemu pravosodnemu ministru protestno brzojavko zaradi obsodbe na smrt naprednega novinarja Ligorosa. Danes so usmrtili na Krfu 5 komunistov, ki so bili obsojeni na smrt zaradi dejanj, izvršenih med revolucijo v decembru 1944. Da bi grški rablji ne o-stali brezposelni pa je vojaško sodišče v Volu v Tesaliji obsodilo na smrt 5 partizanov. General Diam~ndis, poveljnik druge divizije grške demokratične vojske >n odličen vojaški voditelj, ie bil danes zaradi izdaje umorjen. federacije«, je izjayil Saillant, «bo zasedal v dobi, ko se sindikati zelo krepe in širijo njihove konstruktivne funkcije v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije ter se vedno bolj širi gibanje za zadovoljitev delavskih zahtev v borbi delavskega razreda za obrambo sin-aikulnih pravic v kapitalističnih državah.« Saillant jc r.ato dejal, da bodo na kongresu v Milanu, ki bo zasedal pod gesli i(Za enotnost delavcev« in «Za )n-!r na svetu«, sodelovale delegacije 50 držav z vseh petih kontinentov. O nalogah, ki jih bo reševal milanski kongres, je Saillant dejal, da bodo pri organizacijskem načrtu razpravljali: 1. o ustanavljanju novih strokovinh oddelkov pred koncem leta 1949; 2. o izpopolnitvi administracije, v prvi vrsti tehnične službe SSF. in 3. o krepitvi stikov med nacionalnimi sindikalnimi centri, izdelavi načrta za propagando in delovnem načrtu. Kongres bo reševal 4 vprašanja: 1. nadaljevanje akcije SSF na gospodarskem, socialnem in profesionalnem področju na podlagi programa, izdanega na prvem kongresu SSF: 2, krepitev- delavnosti za ustvaritev mednarodne sindikalne enotnosti in izdelave načrta za zbiranje vseh naprednih sindikalnih sil na svetu v okrilje SSF; 3. utrditev solidarnosti in medsebojne pomoči sindikalnih organizacij tako na materialnem kakor tudi na moralnem področju, ir. 4. zagotovitev dejanske udeležbe SSF pri zbiranju sil miru na svetu. »Pravda" se pere zaradi Slovenske Koroške Slovenska Koroška je nedvomno 1 trd in neroden oreh. nPravdan sicer ni zapisala, da je izdajstvo nad borbo koroških Slovencev v interesu miru, kakor je to storil <11 Lavoratorei), ampak si je izmislila neko drugo «razlago». In sicer: Sovjetska vlada ne more biti odgovorna za posledice tajnih pogajanj, ki naj bi jih jugoslovanska vlada vodila že leta 1947 in kasneje z angleškim predstavnikom v Beogradu in v Londonu med Leontičem in Mac Neilom. «To so dejstva«, pravi aPravda«. Ce to pravi aPravda« (slovenski: resnica), bo že držalo. Mi pa, ki smo v tej kampanji proti Jugoslaviji imeli neštetokrat priliko ugotoviti kako aPravda« in vsa ostala ko-minformistična glasila ljubijo resnico, smo si na jasnem tudi o vrednosti te njene trditve. Tudi v tem primeru se kaže globina ljudske modrosti: «Non c’e peggior Jarabutto delTuomo one-sto«. Odgovor vlade FLR Jugoslavije glede gornjih trditev ((Pravden prav gotovo ne bo izostal. In ta odgovor bo takoj objavljen tudi v našem dnevniku. Kljub temu pa si ob čitanju «Pravdinih» čudovitih odkritij vsak pošten demokrat lahko takoj postavi sledeča vprašanja: Zakaj prihaja «Pravda» s svojimi odkritji na dan šele danes, ko je sovjetska vlada pristala na imperialistične krivične avstro-jugo-slovanske meje in s tem na ponovno zasužnjenje zatiranega naroda? Zakaj je kljub tem tajnim pogajanjem sovjetski predstavnik Za-rubin zagovarjal jugoslovanske pravične zahteve na konferenci namestnikov v Londonu, ki se je vršila komaj pred nekaj meseci? Cernu torej tako iznenadna sprememba v stališču SZ pred nekaj meseci in danes? Zakaj ni vsezvezna Komunistična partija (boljševikov) očitala teh »tajnih pogajanj« glede Slovenske Koroške (ki so se vršila že leta 1947, t. j. eno celo leto pred objavo resolucije IU) niti v svojih pismih Kompartiji Jugoslavije, niti v resoluciji Informacijskega urada sami? M nrifie! res zveze (Nadaljevanje na Z. strani) Podpis trd. dogovora med Anglijo in Argnniinn Slavka avstralskih rudarjev CAMBE itiA, 27. — Od danes zjutraj stavkajo rudarji v Avstraliji. Stavke se udeležuje 500 tisoč oseb. Zvezna vlada p.roučuje, s kakšnimi ukrepi naj omili težave. Večina držav je že uvedla določene omejitve. BUENOS AiRES, 27. - Danes so podpisali angleško-argentinski trgovinski dogovor, ki bo veljal pet let. Argentina bo dobavila Veliki Britaniji 300.000 ton mesa, in sicer b'0.000 ton letno. Skupna vrednost izmenjave med obema državama bo znašala 250.5 milijonov šterlin-gov in sicer 129 milijonov za ar. gentinski izvoz in 121.5 milijonov za britanski izvoz. WASHINGTON. 27. — Število j brezposelnih v ZDA znaša sedaj, kakor poročajo obveščeni krogi, 4 milijone. Na podlagi zadnjega urad. nega poročila bi bilo v ZDA 3 milijone 298.000 brezposelnih, kate-terim je treba prišteti še delavce, ki so zaposlen; samo nekaj ur tedensko, in teh ie okoli 1,800 000. MILANO, 27. Izvršilni odbor Svetovne sindikalne zveze, ki je pričel delo pred kongresom zveze, ki se bo pričel te dni v Milanu, je oregledal poročilo o mednarodnih konferencah kovinarjev v Torinu, tekstilcev v Lionu ter delavcev usnjarske industrije v Gcttv/aldo-vu. Odbor je prejel prošnje Koreje in Mongolije za sprejem v SSZ. Pastirsko pismo episkopata v ČSR PRAGA, 27. — Včeraj dopoldne so po čeških cerkvah brali pastirsko pismo češkoslovaških škofov. Pismo potrjuje dosedanje stališče češkoslovaških škofov ter obenem polemizira z izjavami pravosodne-ga ministra Cepičke, ki je govoril dan prej. Citanje pisma je trajalo poldrugo uro. JERUZALEM, 27. — Pepel dve sto tisoč trupel 2idov, ki so bili pokončani l! nacističnih koncentracijskih taboriščih y Avstriji, so po. kopali včeraj zvečer na jeruzalemskem pokopališču ob navzočnosti mnogih izraelskih osebnosti. docet €€ Dozza ,, toda brez poguma Vidalijevo odprto pismo italijanski buržoaziji V svojem oportunizmu je Vidali uvedel v tržaško demokratično gibanje novo obliko «borbe» proti buržoaziji in imperializmu. Gre namreč za korespondenčno borbo, t, j. za borbo na osnovi nekakih odprtih pisem. Ves list «11 Lavo-ratore» ni v bistvu nič drugega kot eno samo odprto pismo, s katerim skuša Vidali prepričati italijansko buržoazijo, da «hudtč ni tako črn, kakor ga malajos. Eno takih odprtih pisem jc tudi objava tajništva Vidalijeve partije. Iz te objave bomo vzeli le odstavek, kjer iznaša svoje poglede glede guvernerja in kjer pojasnjuje, zakaj italijanska buržoa. zija ne bi smela biti proti njegovemu prihodu. Vidali pravi: Mi smo smatrali (smo smatrali in ne smatramo več, ali smo smatrali in še vedno smatramo?), da bi bil v sedanjem položaju in v sedanjih mednarodnih odnosih prihod guvernerja (prihod, pravi. Ali ni to sijajno?) sprejemljiv za vse, tak o za Italijane kot za Slovence, ker pušča odprta vrata za nadaljnje rešitve v duhu sprave in miru. Ali z drugimi besedami: Zakaj nočete uvideti, da se mi zavzemamo za guvernerja samo zato, ker bi danes priključitev Trsta k Italiji na. letela na odpor prebivalstva in bi pomenila izgubo istrske obale? Najboljša obramba italijanslva celotnega Tržaškega ozemlja je danes guverner, pravi Vidali, ker ta rešitev je danes sprejemljiva i za Italijane i za Slovence in pušča odprta vrata za boljšo rešitev, je — d'accordo — vaša rešitev. A te rešitve vi ne boste dosegli, ker potvarjate tako zvano tržaško vprašanje v izključno nacionalno vprašanje, nadaljuje Vidali. S tem pa kompromitirate edino možnost, ki more Italiji prinesti celotno Tržaško ozemlje. Ne vidite, kaj dela vaš mož — De Ga. speri? On vas farba z lepimi besedami, dejansko pa je že prodal Jugoslaviji cono B. Ne poslušajte, torej, De Gasperija, ki izdaja nacionalne interese Italije, ampak poslušajte mene, Vi dalija, ker le moji spretnosti je dano ustvariti tak položaj in tako razpoloženje, da bo nekoč priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji sprejemljiva tako za Italijane kot za Slovence. Dozza sicer docet, a še vedno brez poguma! MILANO, 27. — Danes je prišla v Milano delegacija jugoslovanskih sindikatov, ki se bo udeležila II. kongresa Svetovne sindikalne zveze, ki se bo začel v M-lanu 29. t. m. Delegacijo vodi predsednik Zve. ze enotnih sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Kitaisko pristanišče tučnn; mmrnm bo kmalu obkoljeno Nacionalisti imajo premalo ladij, da bi lahko izvajali blokado, ki so jo razglasili nad obrežjem, ki je v rokah kitajske demokratične vojske loiis Saillant e nalagali KANTON, 27. — Mesto Fučov, prestolnica pokrajine Fukjen in eno izmed štirih velikih kritaiskih pristanišč, ki so še v rokah nacionalistov, je sedaj od treh strani ogroženo od demokratične vojske. Začasna vlada in glavni štab Fuk-jena sta že pričela izpraznjevati mesto ter se seliti na Amoy. Na severu so se čete generala Cenyja, MONTREAL, 27. — danes so se začele volitve za kanadski parla. ment. Štetje glasov .v; je začelo v poznih urah. Računa se, da je v0’ lilo okoli 6 milijonov ljudi. l'b(ipnltl si; m: Im pni/rnil *ia belgijski prestol zamevar “L iniiiislriisl nanos DAMASK, 27. — Husni El Zaim je bil izvoljen za predsednika sirijske republike za dobo 7 let. ki so prišle iz Cekjar.ga, združile itrsitfBgahflHirBsaSiiefmines «etami na sektor>u Futinga 150 sindikalne federacije RIM, 27. - Glavni tajnik Sve- tovne sindikalne federacije Louis Saillant je dal na tiskovni konferenci izjavo spričo sklicanja drugega kongresa SSF, ki bo začel za. sedati 29. t. m. v Milanu. ((Kongres Svetovne sindikalne 1 km severno-zapadno od Fučova. Na severo-zapadu so si čete, ki so verjetno pod poveljstvom generala Ljupočena, osvojile Kienev in prešle Kutien, 85 km severno-zapadno od Fučova. Na jugu pa raz vijajo partizani znatno delavnost v neposredni bližini Fučova. Velika Britanija, ZDA, dominio- ni in še nekatere države se posvetujejo zaradi kitajskega vprašanja. Namen teh posvetovanj je predvsem sestava odgovora na noto kitajske nacionalistične vlade glede blokade kitajskega obrežja. Ta odgovor bodo v kratkem izročili kitajski nacionalistični vladi. Admiral Madden, drugi povelj nik brodovja Daljnega vzhoda, je v neki izjavi izrazil dvom, da bi mogli nacionalisti vzdrževati blokado 2800 km obrežja od Fučova do zaliva Liaotung v Madžuriji. Po mednarodnih zakonih pa se blo kada prizna le tedaj, ako je z njo podana možnost dejanskega blokiranja obale. Nacionalisti pa do mnenju Maddalena ne razpolagajo z znatnim številom ladij. RIM, 27. — V soboto je kljub pre^ nehanju stavke prišlo v Lombardiji do spopadov med delavci in policijo. Bilo je več ranjenih in policija je izvedla številne nietacije. Danes so v Cremoni preglasili splošno protestno stavko. Tudi stavka pomorščakov se še vedno nadaljuje. V Firencah se je danes začel III. kongres Zveze delavcev kemijske industrije. Velika neurja Krščanski socialci so sicer zmapali, vendar niso dosegli absolutne večine, na podlagi katere bi lahko zahtevali, da se kralj Leopold vrne - Vlada Spauka, ki jc podal ostavko, še opravlja tekoče posle BRUhSEL,, 27. — Notranje mi-'»trslvo je ob 22. uri sporočilo '»slednje1 rezultate včerajšnjih vo 1 ev v Belgiji: v poslansko zborr.i-0 3* bilo izvoljenih 88 socialistov . k v letu 1948), 12 komunistov «3), 104 krščanski socialci (92) in u liberalcev (17). Volitve so po-®2aie delni napredek katoličanov, , °^an porast liberalcev, malen-bo nazadovanje socialistov, ki 0 Ponekod doživeli nepričakovane 'sube. Zelo težke izgube šo utrpe-komunisti, katerih število sede-•v v parlamentu se je zmanjšalo polovico. Zv*zi s temi volitvami je bilo , (li vprašanje povratka kralja 7~^Polda na belgijski prestol. Kot d ar*° je Leopold med vojno so- °vai z Nemci, mnogim Belgijcem Pa se je zameril tudi zaradi družinskega življenja. Zdi slV^er, da bi mu Belgijci vse te L’ ž ari skoraj odpustili — zlasti ‘iški del- volivcev, ki se je goto-V pretežni večini izrazil za krščansko socialno stranko, se^ je izkazal naprant kralju, ki uživa «počitnice» r.a Ženevskem jezeru, prizanesljiv vendar bi se lahko vprašanje kraljevega povratka na prestol lahko rešilo za Leopolda pozitivno, če bi. krščanski socialci dosegli pri volitvah absolutno večino. Te pa niso dosegli in zato bo kralj Leopold lahko še naprej užival r.a švicarskih hribih in jezerih v družbi svoje druge žene Princ regent je sprejel v avdienco ministrskega predsednika Spaa-ka. ki mu je podal ostavko svoje vlade. Princ regent je ostavko sprejel, obenem pa je Spaaka prosil naj njegova vlada še opravlja tekoče posle. Popoldne je princ_re-«ent pričel posvetovanja. Najprej Te sprejel predsednika senata R • lina predsednika poslanske z i-nice Van Cauvvelaerta, predsednika krščansko socialne tdrknk* ka liberalne stranke Motz» predsednika komunistične Lahauta. LONDON, 27. Nacionalni ko mite združenega sindikata mehanikov je potrdil s 402 proti 10 glaso-| vom resolucijo, s katero je že la-I ni zahteval nacionalizacijo vseh te-| meljnih panog britanske industrije brez odškodnine za bivše lastnike. Resolucijo so izglasovali kljub odporu sindikalnega vodstva. Delavci so med razpravo poudarjali 1cžo bremen, ki so jih morale prenašati nacionalizirane in-dustrijske panoge, ker daje vlada velikanske odškodnine bivšim lastnikom kapitalistom. Londonski de- legat Parker je naglasil, da bi po sedanjem zakonskem osnutku morali za nacionalizacijo, jeklarske industrije plačati kapitalistom odškodnino 300 milijonov funtov šter lingov, čeprav znaša kapital te in> dustrije samo 195 milijonov funtov. Konferenca se je tudi izjavila za povečanje delavskih mezd- Uspešno deloiiaiiie v lužni Uoreji MOSKVA, 27. — Poročevalska agencija Severne Koreje javlja, da fe partizansko gibanje v Južni Ko. reji stalno širi. Te dni so partizan-ski oddelki napadli ih uničili poli j oljsko postojanko v Dananu. Uspeš j ne akcije izvajajo partizanski od 1 delki v pokrajinah Forthen, Han- Sramotni dokumenti breznačelnosti in oportunizma Minilo jc šele pet dni, odkar je bil objavljen komunike o rezultatih pariškega zasedanja sveta zunanjih ministrov, in štiri dni, odkar je bila objavljena izjava zunanjega ministrstva vlade FLRJ o krivičnih sklepih zunanjih ministrov v zvezi s P°" godbo o Avstriji. Ta doba fo *** cer kratka, vendar dovolj dolga, da se lahko ozremo na zadržanje informbirojevskega tiska do nezaslišane krivice, ki jo je Pov zroill Jugoslaviji pariški diktat, informbirojevski tisk je s svojim zadržanjem do tega vprašanja znova dokazal vso brezprinci- pielnost in nemoralnost, ki ie la~ ko značilna za naše klevetnike. Informbirojevski tisk U Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije, ko piše o pariškem sporazumu, trdovratno molči o jugoslovanskem stališču, uiti ne komentira krivic, ki so jih koroškim Slovencem in Jugoslaviji s svojimi sklepi prizadeiah zu~ nanji ministri. Očitno odgovorni činitelji tega tiska menijo, da bodo s ciničnim molčanjem lahko mirno prešli to vprašanje, ki prav gotovo ni v. čast monopolističnim tolmačem marksizma-leninizma. isto velja tudi za T°* dijske postaje v Sovjetski zvezi in v ostalih informbirojevskih deželah. Molk v informbirojevskih deželah je zelo značilen za zadrego, v kateri so se znašli naši klevetniki. Se mnogo bolj značilno — 2a metode in aprincipiel-nostt naših klevetnikov — pa je zadržanje informbirojevskega partijskega tiska v tistih deželah, kjer je javnost tudi po drugih virih bila seznanjena z jugoslovanskim stališčem in kjer zato ni mogoče preprosto izogniti sc temu vprašanju. Ko je ves pariški tisk 22. junija poročal o izjavi jugoslovanskega zunanjega ministrstva, je glasilo Komunistične partije Francije «Humanite’» to dejstvo namenoma zamolčalo. Toda. ker je Svet zunanjih ministrov zasedal prav v Parizu in ker so zato tudi francoski komunisti iz bližine podrobno spremljali njihovo delo, je «Humanite’» vendarle bil prisiljen vsaj z nekaj besedami komentirali sklepe o avstrijski pogodbi. «Humanile’» je ta dan zapisal med drugim tudi naslednje: t(Zahteve beograjske vlade na nekatere avstrijske pokrajine, v prvi vrsti zahteva o Koroški, so dolgo časa paralizirale delo o-krog sklenitve pogodbe. Te zahteve so zasnovane na ((Zgodovinskih« pravicah Jugoslavije do pokrajin, ki so bile pred več sto leti naseljene s slovensko večino. Beograjska v lat, a je s pomočjo statistike, ki se nanaša na mrtve in ne na žive, poskušala dokazati, da je treba v prvi vrsti celovški predel vrniti Jugoslaviji. Nedvomno so slo venske manjšine v teh pokrajinah, toda sporazum štirih zunanjih ministrov prav zato predvideva, da bodo te manjšine zaščitene. Prav tako ni dvoma, da so Titove zahteve v tem primeru slednjič dobile šovinistični značaj in da so se sprevrgle v karikaturo izvajanja pulilike o nacionalnem vprašanju, ki jo je določil Stalina. Potrebno je ta citat navesti v celoti, ker je značilen ne samo za metode ogabnega klevetanja naših narodov, temveč tudi zato, ker predstavlja tako pisanje dejansko najvulgarnejši zagovor imperialistične politike in naj-primitivhejše demagoško pačenje jnarksistično-leninističnih tez o nacionalnem vprašanju. S ta- kim svojim pisanjem je dejansko «Humanite’» postal bolj vnet zagovornik imperialističnih protenj avstrijske buržoazije, kot pa njen predstavnik dr. Gruber. Naslednji dan 23. junija «Ht(-manite’» ni mogel molče preko izjave jugoslovanskega zunanjega ministrstva. 1’ vesti pod naslovom «Titova klika ne želi sporazuma četvorice» je list takole cinično komentiral naš upravičen protest: «Tako torej v času, ko je pariška konferenca prišla do rezultatov, ki morejo biti prvi korak k trajnemu miru, Titova klika poskuša sejati razdor in ustvarjati nove težave«. Niti besede torej o krivičnem diktatu, niti črke e sporazumevanju za zaprtimi vrati na račun zavezniške dežele. Ne. naši klevetniki in «kritiki» po svoji informbirojevski logiki očitno pojmujejo internacionalizem tako, da bi morala Jugoslavija s hvaležnostjo in ploskanjem pozdraviti vsako prizadejano ji krivico in to zgolj zato, ker je med diplomatskim mešetarjenjem na njo pristala Sovjetska zveza. (Iz ((Ljudske pravice« — Nadaljevanje sledi) MEKSlKO, 27. — V soboto zvečer se je spustila velikanska vodna tromba na mesto Pachuca. Ste-vilni predeli mesta so bili takoj po. plavljeni. Ponekod je nagel tok vode dosegel višino 2 m in odnašal s seboj osebe, živali, vozila itd. Neurje je trajalo pol ure in je zahtevalo 50 smrtnih žrtev; 200 ljudi pa je bilo ranjenih. FIRENZE, 27. — Škodo, ki jo je povzročil orkan v soboto po To-scani, cenijo na preko 100 milijonov lir. Mnogo škode je utrpelo žito in sadno drevje. Puc doterjel p'nm inetto DUNAJ, 27. — V soboto se je končal mednarodni šahovski turnir na Dunaju z zjnago Jugoslovana Puca in Ceha Foltysa, ki sta dosegla vsak 9 točk. Takoj za njima je Jugoslovan Rabar z 8 in pol točke. Madžar Kovacs, ki je med 13 tekmovalci zasedel zadnje mesto, ima 4 točke. (1'LoSntf bc (iliia finalu LONDON, 27. — V četrtfinalu na mednarodnem turnirju v Wim-bledonu. je Ceh Drobny premagal Avstralca Browna z 2:6, 7:5, 1:6, 6:2 in 6:4. dmukCibUa lehma u Juliiiihik diptih LJUBLJANA, 27. — S tradicionalnimi tekmami v slalomu v Julijskih Alpah se je zaključila smučarska sezona v tem letu. Na 300 m dolgi progi s 75 m višinske razlike in 25 vratci so tekmovali najboljši smučarji iz vse Jugoslavije. Zmagal je Matevž Lukane (Slovenija), ki je prevozil omenjeno progo y 58.5’. Niš iztaislB« ! TRŽAŠKI DNEVNIK (Nadaljevanje » 1, strani) spreminja kritiko in avtokritiko v drobnjakarstvo in na njihovo me* sto uvaja klevete, moralni in fi-žični pritisk, teror v obliki prepovedi čitanja katerega koli dela, ki ni kominformistično, prepovedi poslušanja besede jugoslovanskih tovarišev ali pa besed tržaških tovarišev Slovansko-italijanske ljudske fronte pod kaznijo izključitve, pretenj, zlobnih dejanj ter poli-tično-moralne likvidacije prekrši-teljev. Vidalijevo zaletavo postopanje, njegova politika in njegovo pisanje skupaj s pisanjem Secchie in Pajette in skupaj z govori raznih voditeljev KPi ob priliki tržaških volitev kažejo težino kominformi-stičnega politično-ideološkega postavljanja in karakterizirajo neiskreno in servilno prirodo vseh akcij ljudi, ki so odvisni od Kom-injorma. Politika, ki se poslužuje tipanja, brez otipljive perspektive, brez načel, politika, ki tiste revolucionarne rešitve, ki jih je kot take proglašala včeraj 'a j ih danes zatajuje, politika, ki pravice slovanskih narodov, ki jih je za takšne označevala in branila na temelju narodnostnih in geopolitičnih načel, danes zanikuje z obračanjem, spreminjanjem vrednot v odnosih zmage in poraza nad fašizma- To je Unija Kominforma v njegovi konkretnosti. Linija, ki dovoljuje pri njenem uresničenju agentom imperializma, da se infiltrirajo v delavsko gibanje, mu spreminjajo značilnost in ga odklanjajo, ter ga v zelo mnogih primerih razbijajo-Stališče, ki ga je zavzela Komunistična partija Jugoslavije proti tem metodam in proti tem antile-ninističnim ter dejansko protisovjetskim odnosom, za katere je odgovorno vodstvo Komunistične boljieviške partije, predstavlja zgodovinsko in politično važnost prvega reda. V določenem tržaškem vprašanju pa dobivajo trditve vodilnih tovarišev KPJ nepobitno potrditev za svojo točnost. In Vida lijev članek «B aratto inf amer, ne odraža neuračumljivega tnegalomana iz Centralne Amerike, ki ga je sonce preveč ožgalo, ker je izgubil svoj utombreros, temveč dokazuje tipično manifestacijo organske nevarne spremembe, do katere je prišlo v mednarodnem komunističnem gibanju- B. P. Kritično razdobje Marshallovega načrta (Nadaljevanje s 1. strani) marca 471 milijonov šterlingov. Pozneje je bilo še nekaj zgub. Nevarna doba ze bo začela prvega julija, ko se bo letni obrok Marshallove »pomoči« znižal od 320 na 235 milijonov šterlingov. Primanjkljaj v dolarjih na področju Jterlinga se zdi, da znaša letno 350 milijonov šterlingov, ki se po večini krije iz Marshallove «pomoči». Tlmesov dopisnik iz Pariza piše, da številni opazovale* v, francoski prestolnici smatrajo, da je to vprašanje P.renehalo bit* samo gospodarskega značaja in da ga je treba gledati s stališča «visoke politike*. List «Sunday Times« p-še, da se izvaja pritisk, naj se razvrednoti šterling, toda britanska vlada se temu protivi. Isti Ust piše, da je kriza, ki grozi, da spravi v nevarnost ameriško pomoč v Evropi, nastala v OECE zaradi nasprotij med Veliko Britanijo, Belgijo in ZDA gle. de financiranja evropske trgovine v naslednjih letih. Ta nasprotstva predstavljajo napoved borbe, kr so jo napovedale gospodarski politiki angleške vlade ZDA in nekatere važnejše države Marshallovega na. črta. Predstavniki Marshallovega načrta v Evropi smatrajo ta spor za tako resen, da vidijo nevarnost za sam obstoj OECE. Pariški dopisnik omenjenega lista pripominja, da so težkoče za Crippsa narastle, ker so Francozi podprli ameriško in belgijsko stališče, kar je ohrabrilo ZDA, da so predlagale, naj se zadeva predloži 19 Marshallovim državam. Ce pride do tega, smatrajo Američani, da se bosta samo Norveška in Švedska postavili na stran Velike Britanije, dočlm se bo večina izrekla za belgijsko-amerl-«kl načrt. «Observer» Je še bolj jasen. Njegov dopisnik iz Washingtona piše, da so ((politični jn trgovski krogi vedno bolj prepričani, da se cilji Marshallovega načrta ne bodo dali doseči in da bo to prepričanje lahko ie pred koncem leta zrevolucio-niralo vso ameriško politiko glede zahodne Evrope. Tudi britanski glavni proksira. tor sir Hartley Shawcroas, ki je prišel v New York, je v nedeljo izjavil, da je britanski gospodarski položaj tak, da je potrebno obnoviti politiko «austerity». Pripomnil Je, da je krizo pripisati pomanj. kanju dolarjev, ki izhaja iz notranjega položaja in -z znižanja britanskega Uvoza v države z močno valuto zaradi mednarodne konku renče. V vodilnih krogih britanske laburistične stranke smatrajo, da ob. staja zelo velika možnost nenadnega razpisa splošnih volitev v oktobru «U novembru, in pripisujejo to reenemu gospodarskemu položa ju v Veliki Britaniji. Spričo zelo temnih gospodarskih perspektiv obstaja možnost, da bo vlada uvedla program, ki bi upošteval zelo trde ukrepe za prebivalstvo. Ta program bi uvedli, preden postane položaj katastrofalen. V laburistič. nih krogih pa «e smatra, da je do-ločitev volitev odvisna od razgovorov, ki jih bo Staftord Cripps imel v sredo v Parizu. Znani ameriški novinar Drew Pearson pa je mnenja, da je kri zn, ki jč nastala v Veliki Britaniji, ena najhujših po letu 1933. Zatrjuje pa, da bj bil Afheaon priprav, Ijen podušiti s« zlatih rezerv ZDA v trdnjavi Knox, da podpre štar-lrng. Mako bo rešeno vprašanje 250 začasno odpuščenih delavcev Crde? Neupravičeno zahteve vodstva Crde povzročile, da so se pogajanja za rešitev toga vprašanja razbila - Sindikalne organizacije zahtevajo od urada za delo, da skliče ponovno sestanek zainteresiranih strank Ze 6. juniju so potekli trije meseci, ki sta jih vodstvo Crde in ko. ordinacijski odbor postavila za nadaljevanje pogajanj za rešitev vprašanja 250 začasno odpuščenih delavcev, ki so izgubili delo že 6. marca. Kot se še vsi spominjajo, je vodstvo Crde meseca marca izjavilo, da mora oddpustiti večje število svojih uslužbencev, in to zaradi pomanjkanja novih naročil. Takrat so delavci, ušlužbeni v teh ladjedelnicah, tudi stopili y protestno stavko, ki pa ni privedla, zaradi popustljivosti sindikalnih organiza. cij do zahtev delodajalcev, do zaželenega uspeha. Takrat so sindikalne organizacije pristale na to, da odpusti vodstvo, seveda samo začasno, največ 250 svojih uslužbencev, kateri pa bi za dobo treh mesecev prejemali plačo y znesku 36 delovnih ur tedensko. Za kritje te vsote, ki bi jo vodstvo izplačevalo suspendiranim delavcem, bi prispevalo vodstvo 2 tretjini, delavci pa bi žrtvovali eno delovno uro in pol ter bi na la način krili tretjino stroškov. Po preteku treh mesecev bi se moralo vodstvo Crde in koordinacijski qdbor sestati ter rešiti vprašanje začasno odpuščenih delavcev. Toda vodstvo se ni držalo dogovorjenih sklepov, temveč je celo povišalo število začasno odpuščenih delavcev, tako da b| bilo do sedaj zaposleno delavstvo prisiljeno kriti še večji del stroškov za izplačevanje suspendi. ranih delavcev, kar bi pomenilo za njih ogromno žrtev. Vsi tamkaj uslužbeni delavci so se seveda temu postopku uprl; ter so izjavili, da se ne morejo obvezati, da bi krilj še večje stroške za vzdrževanje svojih sotovarišev. Prav zaradi tega položaja so se pričela pogajanja med vodstvom in koordinacijskim odborom še pred določenim rokom, ki pa niso pri-vedla do nikakega uspeha. Vodstvo ni hotelo odstopiti od svojih ahtev ter je vztrajalo pri tem, da bi delavstvo še nadaljevalo z del-nun vzdrževanjem evojlh sotovarišev. Predstavniki delavcev niso mogli pristati na take pogoje, ker bi to pomenilo poslabšanje položaja tudi zaposlenih delavcev. Tako so se pogajanja predčasno prekinila in vodstvom Črde ni pokazalo nobenega interesa, da bi se ponovno pričela. Ker se tak položaj ne more nadaljevati, go sc sindikalne organizacije obrnile na urad za delo, od katerega so zahtevale, da skliče zainteresirane stranke na skupni sestanek, na katerem bodo lahko razpravljal e Q vprašanju 250 začasno odpuščenih delavcev, Ker je rok za rešitev tega vprašanja že potekel, bi moral urad za delo takoj sklicati predstavnike vodstva tovarne kot tudi predstavnike delavcev, da bi se nadoknadil izgubljeni čas. Predstavniki sindikalnih organizacij so poudarili, da bj bilo ne- Občinske katastre je treba pregledati Cez nekaj dni bodo prevzeli upravo naših občin novoizvoljeni odborniki in župani, ki se bodo morali bolj zanimati za probleme tvo. jih občanov, kot so se dosedanji žu. pani, imenovani od zgoraj. Na predvolivnih zborovanjih po radiu in v časopisih se je zadnje čase več ali manj razpravljalo o raznih potrebah delavcev in kmetov, o problemih, ki jih je treba nujno rejiti, Brezdvojnno je za napredek našega podeželja najbolj potrebno, da se reži problem kmetijstva. Treba je znižati davke, obnoviti porušene vasu in dati zadostna denarna sredstva, da sc kmetje opo-morejo. Poleg teh večjih zahtev, za »popolnitev katerih se bodo morali občinski možje zanimati pri VU, je se kup manjših, navidezno nevaž-nih problemov, ki pa morajo biti čim prej rešeni od občinskih uprav. Med take spada tudi pregled občinskih katastrov ali «lustratione», ki bi moral biti vsakih 3 let. To zahtevajo kmetje po vseh va-eh, ker sedanje stanje zemljišč ne odgovarja ocenitvi, po kateri določajo davke. Zaleatna, toda resnična je namreč ugotovitev, da je pri nas vedno več zapuščene zemlje. Kjer so bili pred leti travniki, so iedaj slabi pašniki, t>o nekdanjih vinogradih raste marsikje trnje na. mesto trt, vojna vihra in vojaštvo s svojimi vajami so tudi prispevali k današnjemu stanju. Poleg tega pa so pod bivšim fašističnim režimom naredili na račun našega kmeta marsikatero sleparijo, samo da bi ga čim prej uničili. Zato je nujno, da se izvede ponovna precemtev zemljišč v svri\o pravilnega določanja davkov, Zakon predpisuje tak pregled vsakih pet let, zato tudi imenuje «lustratio», To je vsekakor nalogu občinsk-h ali pokrajinskih uprav, ki morajo vse izvršiti na svoje stroške. Toda prj občinskih in pokrajinskih ocenjevalnih kctnUljah, kot prj komisijah za določanje davkov, morajo biti zastopani predstavniki kmetov ali njihovih sindikalnih organizacij. Razen nove ocenitve zemljišč pa je treba pri nas tudi iz tehtnih razlogov sploh pregledati in obnoviti kataster. O tem pa bomo pisali v posebnem članku. Na vsak način se morajo nove občinske uprave takoj zanimati za rešitev teh problemov. Inšpektorat za kmetijstvo pri VU pa naj tudi napravi svojo dolžnost V korist naših kmetoy. uopustno zahtevati še večjih žrtev od zaposlenih delavcev, ki so somi piosiovoljno pristali na to, da pomagajo vzdrževati začasno odpuščene delavce, a bi svojega prispev-ka ne mogli že povečati. Lahko si predstavljamo, kakšno razpoloženje vlada med prizadeti-mi začasno odpuščenimi delavci kot tudi med zaposlenimi sotovariši, ki so upali, da bo po preteku treh mesecev vendarle ugodno rešeno to pereče vprašanje. Sedaj pa se pojavlja šele vprašanje: ali bodo začasno odpuščeni delavci sploh še sprejeti na delo in ali je bila ozna. ka začasno »odpuščeni« samo pesek v oči? Pustite družino Danes proces proti članom pod streho r 1 1 delavskega batalj ona iz i o varne stroj e v Ob poti na Kontovcl stanuje na štev. 23 Ivan Škerlj s svojo ženo, staro materjo in tremi otroki, od katerih ima najmlajši komaj dve leti, eden pa je že več mesecev bolan. Vseh šest članov družine ima na razpolago malo sobico in kuhinjo. Zdaj pa jih bo lastnica Kate-rlna Gaieano vrgla na cesto, ker pravi, da njej, ki je sama, ne zada-stujeta lepa soba in kuhinja. Škerlj je dobil že dekret. V četrtek dopoldne, če ne bodo šli proč sami, bo spodila njega, staro mater, ženo in male otroke policija. Kam naj gredo? Ali je izgovor lastnice dovolj tehten vzrok za izgon cele družine, ki redno plačuje določeno najemnino? Naj vendar pristojna oblast posreduje in prepreči, da se kaj takega ne zgodi, ker bi bilo zares sramotno, že zaradi stare žene in malih otrok. Pred porotnim sodiščem se bo danes ob 9 zjutraj začel proces proti sedmim borcem za svobodo, članom delavskega bataljona iz Tovarne strojev sv. Andreja. Orne. njeni, so: Umberto Bul jan, Jordan Lukša, AJojz Mahnič, Libero Mi-chelucci, Ruggero Ricntti, Rok No-milio in Jordan Fillini. Vsi so obtoženi »sekvestra di persona« z do. datkom «sevizie e crudelta«. Proces proti vsem se je že vršil aprila t. 1. pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, pa je bil nato na predlog tožilca Grubissija prekinjen, in zadeva predana porotnemu sodišču z izgovorom, da okrožno sodišče ni kompetentno, da bi sodilo. Sevizie in crudelta« so naravnost iz trte zvite. Vsa stvar se namreč vrti okrog nekega banalnega dogodka, ko naj bi obtoženec Buljan porinil s puškinim kopitom pri a- retaciji nekega fašista. Prav na tem je zelo vztrajal tožilec Grubis-si, tako da je konec koncev dosegel to, kar se je v začetku procesa predvidevalo, in sicer, da bo poseglo, vmes porotno sodišče. Se ne-kaj je, kar je nerazumljivega pri postopanju oblasti v zvezi s tem procesom. Medtem ko so zgoraj o-menjeni obtoženci na zatožni klopi bodisi ker so bili člani bataljona ali pa imeli funkcije (Bulja podpoveljnik, Luxa pa politkomisar), je inž. Forti, ki je bil tedaj poveljnik bataljona, na svobodi. Očitnejšega dokaza dvojnega merila kot je ta pač ne moi-e biti. Gre predvsem zato, da se sodi in obsodi demokratične elemente. Edino pravilna pot pa je, da sodišče izpusti na svobodo vse obtožence, kakor je na svobodi inž. Forti! Rubrika upokojencev Uspele okrajne skupščine tržaških upokojencev - Tržaški upokojenci proti načinu dvomesečnega izplačevanja pokojnin, ki bi ga hotel uvesti Pokojninski zavod - Razdeljevanje volnenega blaga po nižjih cenah Pretekli teden so se vršile okrajne skupščine tržaških upokojencev pri Sv. Ivanu, v Rojanu in v Skednju. Najbolje obiskani sta bili o-krajni skupščini za Rojan-Greta in za Skedenj, kar je ponoven dokaz, da se naši tržaški upokojenci zanimajo za borbo, ki jo vodi Zveza enotnih sindikatov za upokojence ter da so ji pripravljeni tudi pomagati po svojih močeh, da bo končno vendarle rešeno tudi njihovo pereče vprašanje. Na vseh teh skupščinah so udeleženci ostro protestirali proti stališču odgovornih oblasti, ki so s svojim molkom in negativnim 3taHščem do upravičenih zahtev te kategorije delavcev zavlačevali odobritev načrta, ki bi vsaj delno rešil problem povišanja pokojnin tržaškim upokojencem. Ta teden bodo okrajne skupščine v sledečih okrajih: torek 28. t. m. za center mesta v krožku «01iva» v ul. Trento 2 ob 19; petek I. julija za Sv. Jakob v krožku »Rinaldi« ob 19; v soboto 2 julija za Vrdelco -Skoljet v ul. Prato ob 19,30. Ponovno opozarjamo vse upokojence, da se teh skupščin udeležijo v čim večjem številu, ker bodo na skupščinah odobrili protestno resolucijo, ki jo bo Zveza ES zg upokojence nato predložila vojaški upravi. * iji * Kot smo že objavili v našem časopisu, je dala mednarodna uprava za pomoč na razpolago tržaškim upokojencem volneno blago, ki ga bodo lahko ti nabavili po mnogo nižji ceni. Blago bodo lahko kupili v 14 določenih trgovinah. Zveza ES za upokojence bo izdala vsakemu upokojencu posebno potrdilo, s katerim bo vsak član lahko dvignil blago. Vsi, ki bi želeli kupiti volneno blago po znižanih cenah, naj se javijo na sedežu v ul. Imbriani št. 5, soba 4. * * * Pokojninski zavod INPS je javil, da bo pričel že z mesecem julijem izplačevati predvidene poviške pokojnin v znesku 900 lir, če ima upokojenec nad 65 let, in v znesku 600 lir, če ima upokojenec pod 65 let. Obenem je javil, da bo tokrat izplačal pokojnino skupno za meseca julij in avgust, prav tako seveda tudi povišek za oba meseca, Ker je bil odlok za izplačevanje povišanih pokojnin odobren šele pred dnevi in stopi v veljavo s prvim julijem, se naprošajo vsi upokojenci, da se javijo na poštnih uradih šele po 6. juliju, da ne bi motili uradnikov pri računanju zneskov, katere je treba izplačati. Ko je Zveza enotnih sindikatov izvedela, da namerava pričeti Pokojninski zavod INPS z izplačevanjem pokojnin skupno za dva meseca, je postavila to vprašanje v odobritev na Vseh okrajnih skupščinah upokojencev. Vsi upokojenci brez izjeme so se izrazili, da so proti temu, da bi prejemali svojo pokojnino za dva meseca skupaj in to zaradi tega, ker so pokojnine ta-ko nizke, da bi jih prav lahko porabili v teku enegp meseca ter bj morali drugi mesec stradati ali pa se zateči na ulico in prositi miloščino. Zato so vsi odločno zahtevali, da Zveza enotnih sindikatov za upokojence intervenira pri vojaški upravi in Pokojninskemu zavodu, katerima naj dokaže, da bi pomenilo skupno dvomesečno izplačevanje pokojnin še poslabšanje že tako težkega položaja, v katerem se danes nahajajo vsi upokojenci. Zveza ES je zato takoj stopila v stik z zgoraj navedenimi oblastmi, katerim je prikazala celotni položaj in od katerih je zahtevala, da uki- nejo odlok o dvomesečnem izplačevanju ter nadaljujejo z rednim izplačevanjem. Do sedaj nista niti vojaška uprava niti Pokojninski zavod INPS odgovorila na te zahteve Zaenkrat je samo določeno, da bodo prejeli vsi upokojenci julija meseca pokojnino za dva meseca. Zveza ES za upokojence obvešča vse svoje člane, da jih bo pravočasno obvestila o vseh spremembah, ki bi lahko nastopile v zvezi s tem vprašanjem. * Glavni svet Zveze enotnih sindikatov za tržaške upokojence bo imel svojo sejo 30. t. m. v ul. Imbriani. Cas pričetka sestanka bo Zveza sama še določila. * sj: * Se vedno se nadaljuje vpisovanje tržaških upokojencev v Zvezo ES na upokojence. Opozarjamo vse tiste upokojence, ki se še niso vpisali v sindikalno organizacijo, da to store čim prej, da bodo tako pripomogli k še boljši izvedbi borbe, ki jo vodi ta kategorija delavcev za uresničitev svojih upravičenih zahtev. Smrtna nesreča v Sesljanu Ungleški luuurni at/to do smrti povozil 15-letnega dijaka Usoden je bil nedeljski izlet mladega dijaka Marcela Bevi!acque. S svojimi prijatelji se je ob 17 vračal 3 kopanja y Sesljanu. S kolesi so se vozili po stranski cesti, ki vodi z državne ceste proti obali. V bližini gostilne «Alla Rineta« je vojaški avto, ki je drvel z veliko br-zino, udaril v zid, in s-cer dvajset metrov od skupine kolesarjev. Po udarcu pa je avto zavozil divje v skupino dijakov in se zaletel v 15-letnega Bevilacquo. Se nekaj me-trov za seboj je vozilo vleklo za seboj dijaka, dokler se ni ustavilo, Bilo pa je že prekasno. Dijak Je obležal mrtev. Pri nesreči mu je počila lobanja. Podrobnosti, kako je prišlo do te. ga, da se je avto najprvo zaletel v zid, ni še mogoče ugotoviti. Očividci, ki so z grozo sledili strašnemu dogodku, sc .V svojih izjavah več ali manj strinjajo v lem, da se šofer ni držal prometnih predpisov bodisi glede brzine in pa smeri vožnje. Vsi so namreč mnenja, da je bil šofer verjetno pijan V zadevo nravstvenega oddelka civilne policije je zapleten [udi ing. Polak Emil Zopet nekaj novega v zadevi z nravstvenim oddelkom CP. Včeraj zjutraj je spet poslovalo vojaško sodišče za določevanje narokov. Vendar Je stvar potekla drugače kot v soboto. Medtem ko je v soboto obravnavalo zadevo za zaprtimi vrati, je včeraj zjutraj tisk imel dostop v dvorano. Zato je tudi ime grešnika javno. Ime mu je Emil Pollak, inženir po poklicu. Njegov zagovornik odvetnik Ro. mano se je zavzemal za to, da bi sodišče tudi v tem primeru poslovalo za zaprtimi vrati. Vendar zaman, predlog je padel v vodo. Inšpektor Rappo, ki vodi preiskavo, je na vprašanje sodnika Baylissa izjavil, da ni nobenega takega razloga, ki bi narekoval, naj se zade-va tajno obravnava. Zvedeli smo, da policija očita inženirju, da je sodeloval pri podkupovanju policijskega inšpektorja Grieca, Inšpektor Rappo je Še nadaljeval, da bo do 30, t, m, predložil sodišču vse dokaze o inženirjevi krivdi. Spet ie odvetnik Romano vstal in skušal na drug način kaj pridobiti za svojega klienta. Predlagal je, nal bi sodišče do takrat vsaj izpustilo Inženirja na začasno svo-bodo, V ta namen je sodišču predložil pismo pomorske družbe Trip-kovich, ki prosi, naj ne bi zadržali inženirja, ker ga nujno rabijo v službi. Tudi glede tega drugega in zadnjega vprašanja obrambe Je inšpektor Rappo izjavil, da se še nadaljuje preiskava a skrajno previd. nostjo in da zaradi tega misli, da ne bi bilo mogoče podeliti obtožencu začasno svoboda. Sodnik Bayliss je tudi to sprejel na znanje in se po tem ravnal. Inženir pa bo moral počakati za zamreženimi okni, in da je tako izgubil vsako kontrolo nad vozilom. Vozilo, ki je ubilo mladega fanta, je angleški tovorni avto E 4775030 iz vojaškega avtoparka pred sodnijsko palačo. Šofer je E. N. Morris, ki je bil tudi pri nesreči laže poškodovan. Huje pa je ranjen neki ameriški vojak, ki je bij v tovornem avtu, Pokojnikovo truplo so takoj v nedeljo pripeljali v mrtvašnico tu. kajšnje glavne bolnišnice, oba vojaka pa odpeljali z rešilnim avtom v vojaško bolnišnico. ALI SI 2E NAROČNIK (PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Seznami občinskih davkov za leto 1949 Mestna občina objavlja, da so pri IV uradu — davki in takse (magistralno poslopje), ul. Retto-ri št, 2-III od 26. do 30. t, m. (od 9 do 12) razgrnjeni in na vpogled javnosti dodatni davčni seznami II. serije za leto 1949 in poprej in sicer za dohodninski davek (R-M.), zgradarino, izredni dopolnilni davek na vojni dobiček, imovinski davek itd.. Po tem roku jih sprejme mestna blagajna v izterjanje. Zneske vpisane v te sezname je treba plačati v šestih enakih obrokih, ki zapadejo dne 10. avgusta, 10. oktobra, 10. decembra 1949 in 10, februarja, 10. aprila in 10 junija 1950. Ko rok plačil zapade, bo mestna blagajna opravila prisilno izterjanje po zakonu. Proti vpisu v seznam je možen priziv r.a predsednika cone v roku 6 mesecev od dne zadnje objave lz sledečih razlogov materialna pomota, vpis sporne in še nedognane postavke ter pri novih vpisih če ni bilo izročeno obvestilo o davčni ugotovitvi. Pri kopanju se je ponesrečil Včeraj popoldne so na drugi kirurški oddelek pripeljali cvetličarja Briščka Josipa s Kontovelske ceste 13. Brišček ima precejšnjo rano nad očesom, poleg tega pa ima tudi lažji živčni pretres, zaradi česar se bo moral zdraviti v bolnišnici od 7 do 15 dni. Brišček se je včeraj popoldne kopal v Barkovljah. Med tem ko je bil v vodi in plaval, ga je udaril v glavo neki čoln. Nesreča pri delu in igri Včeraj dopoldne ob 10 so na okulistični oddelek glavne bolnišnice pripeljali 17-letnega dečka Gion-gula Semerara iz ul, Piccardi 43. Poškodovano ima veko spodnjega desnega očesa. Dečko je povedal, da se je malo prej igral pri ruzvalinanah rimskega gledališča s svojimi prijatelji, Nehote ga je udaril neki njegov sovrstnik, Nekaj ur kasneje so prav tako na okulistični oddelek pripeljali 29-letnega Pagliani Antonija, težaka iz ul. Battisti 12. Omenjeni ima tako močno poškodovano desno oko, da je skoraj Izgubil vid. Ra- poteče 24, julija t. 1, ob 14. url, Zp- tečaji Dijaške Mto Dijaška matica bo tudi med letošnjimi počitnicami priredila za dijake s popravljalnimi izpiti počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. julija do 15, septembra. Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma, ul. Buonarroti 3.1, do 5, Julija. Tam bodo dobili dijaki tudi vse potrebne informacije. Razpis službe zdravnika splošna medicine Tržaška bolniška blagajni* razpisuje javni natečaj med zdravniki Tržaškega ozemlja za izpopolnitev prostega mesta zdravnika splošne medicine. Rok za vložitev prošenj »IM Torek 28. junija Irenej, Zorana Sonce vzhaja ob 4.17, zahaja ob 19.59. Dolžina dneva 15.48. Luna vzhaja ob 5.54, zahaja ob 22.08. Jutri sreda 29. junija Peter in Pavel, Pernislav SPOMINSKI DNEVI 1389 so Turki porazili srbsko vojsko na Kosovem polju. 1919 je bil podpisan versajski mir, ki so ga velesile vsilile malim državam. 1914 atentat v Sarajevu. Gavrilo Princip ustreli avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Atentat je služil Av-strij za povod prve svetovne vojne. 1942 partizani osvobode iz vlaka pri Verdu 310 slovenskih internirancev. II PRESKRBA Živilske nakaznice. Sepral obvešča vse potrošnike, da poteče 30. t. m. rok za prenotiranje vseh živilskih nakaznic in tudi za mleko za štirimesečje julij—oktober. v Škedn|u V petelc 1. julija ob 29.30 bo v Skednju v dvorani Doma kulture Zupančičeva proslava. Vabljeni vsi ! Zastava z rdečo zvezdo jim ie tm v peti Včeraj dopoldne je bilo v ILVI veselo razpoloženje, ker je bil ponovno prižgan prvi plavž po vojni. Po dogovoru s tajnikem tovarniškega odbora ES je ravnateljstvo izobesilo italijanske zastave brez zvezde, tovarniški odbor pa delavsko zastavo. Le na enem stolpu je visela tržaška zastava, in še ta na pol droga. Ko so delavci prihajali in so zapazili izobešene zastave so razburjeni začeli protestirati: cCe so že stavili italijanske zastave, morajo izobesiti tudi slovensko z rdečo zvezdo, ker tu dela velika večina slovenskih delavcev!«. Ker so se v tem strinjali vsi, je neki tovariš skočil na dom v Skedenj po zastavo, da jo izobesi poleg drugih. Toda tajnik tovarniškega odbora ES ga je takoj nahrulil: tiZ ravnateljem tovarne sva se dogovorila naj oni izobesijo svoje italijanske zastave brez zvezde, mi pa rdečo; druge zastave ne maram videti in je ne smeš izobesiti«. Nad takim postopanjem svojega sindikalnega zaupnika se delavci zgražajo, ker ne upošteva njihovih upravičenih zabtev in se rajši in laže sporazume z šovinističnimi delodajalci. Slovenska zastava z rdečo zvezdo je torej Vidaiijevemu zapeljancu trn v peti, italijansko trobojnico brez zvezde Pa gleda s smehljajočim obrazom. Vse to pač spada v Vidalijevo (interua-cicnatistično linijo«, ki je linija pripravljanja terena za priključitev Trsta k Italiji. Vidali in njegov zaupnik v Ilvi že vesta kaj delata — a od prilike do prilike opazijo to tudi tisti njegovi pristaši (a teh je 99 odst.), ki verjamejo, da Vidali ne vodi revizionistične politike. Okrajne skupščine tržaških upokojencev Na zahtevo tržaških upokojencev se vršijo razne. Tako bodo okrajne skupščine: Danes 28. t. m. ob 19 bo skupščina za center mesta v krožku «OIiva» ul. Trento 2; v petek 1. julija bo skupščina za upokojence Su. Jakoba in sicer ob 19 v krožku Rinaldi. Na okrajnih skupščinah bo podan pregled o že izvršenem delu in o nadaljnji borbi za uresničitev izboljšanja življenjskih pogojev tržaških upokojencev. Pozivamo vse upokojence, da se v čim večjem številu udeleže teh skupščin, na katerih bodo razpravljali o svojih problemih ter jih skušali rešiti. Glavno poročilo bo podal tajnik Zveze enotnih sindikatov OF SESTANEK TAJNIKOV OF Danes ob 20 zvečer redni sestanek okrajnih tajnikov OF v ul. R. Manna 29. IZLETI 10. julija priredi Planinsko društvo izlet na Crno prst (Podbrdo). Vpisovanje vključno do 2. julija v čevljarnj Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3. Nočna služba lekarn Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; All’Annunziata, trg Val-maura 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8000, papirnati šter-ling 1800, telegrafski dolar 620, dolar 615, švicarski frank 154, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 24, zlato 1010 lir. JUG. CONA TESTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) Torek 28. junija 1949. 6.39: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - Poročila in objava sporeda v slovenščini. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Pestra solistična glasba. 12.30: Vaški kvintet. 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 13.00: Napoved časa -Poročila v slovenščini in objava sporeda. 13.15: Pevski koncert Bukovec Vilme nato Lahka glasba. 13.50: Predavanje v italijanščini- 14.00: Lahka glasba. 14.30: Pregled tiska in poročila v italijanščini. 14.45: Pregled tiska in poročila v slovenščini. 17.43: Ritmična glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.1S: Operetna glasba. 18.45: Kulturni pregled (v slovenščini). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 19.30: Poročila v slovenščini in objava sporeda. 19.45: Poje Luciano Taioh-20.00: Opera - Bizet: «Carmen». V payzi kulturni pregled v italijanščini. Nato plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti v italijanščini nato v slovenščini. 23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini jo slovenščini. 23.15: Večerne melodij*. TRST II. Torek 23. junija 1949. 7.15: Poročila. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 8.15: Poročila. D-30. Operne arije. 12.00: Novi svet. 12.10: Lahka solistična glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Violinski koncert. 13.30: Lahka glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanska glasba. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Komorna glasba. 18.30: Lahka glas”a’ 19,00: Angleščina po radiu. 19.30-Igra pianist Backhaus. 19.45: P°r0" čila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: 1* domače knjižne police. 20.45: Slovenski samospevi. 21.00: Vzori ml8r dini. 21.30: Brahms: Simfonija št. t op. 68 v C-duru. 22.10: Zabavni orkestri. 22.30: Razne pihalne zasedbe. 23.00: Serenade in nokturni- 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nufli jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. VALUTNI TRG V preteklem tednu sta bili kup čevanje in arbitraža živahnejši kakor poprej. Precej več prometa je bilo z zlatniki in z dolarjem. Zlasti dolar je bil zelo r.a trgu. Arbitražni posli so narasli, ker je nastala med notiranjem v Trstu in Severno Italijo majhna razlika, ki pa je vendarle povzročila porast kupčevanja. Večje povpraševanje Po šilingih je nekaj dvignilo tečaj: nekateri posli so bili zaključeni s tečajem do 25 in 23.60 lir za šiling (avstrijski). Dnevni trg pa pozna povprečni tečaj 24 lir za šiling. Za švicarske in francoske franke hi mnogo zanimanja. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. in 27. junija 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok (mrtvorojen eden), umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 13. Cerkvene poroke: uradnik San- cin Karlo in uradnica Milost Ivanka, učitelj FVanceschina dr. Roberto in gospodinja Magris Liliana, mehanik Pauluzzi Marij in šivilja Peretti Angela, trgovec Onorati Val demaro in modistka Pitacco Mari ja, mehanik Dentato Ruggero in ši vilja Ghersi Bruna, mehanik Stru-kel Nazario in uradnica Zancolich Ester, uradnik Biecheri Luciano in gospodinja Gergolet Leda, krojač Minazaganjan Marij in pletilja Gat-tegos Jolanda, uradnik Somec Miroslav in gospodinja Pelegrinl Marija, slikar Vedana Marij in uradnica Bohuny Helena, trgovec Chi-rizzi Albin in gospodinja Fontanot Marija, mornar Durcn Stelio in gospodinja Comandini Marija. Umrli so: 61-Jetni Tauri Odon, 77-letna Požar Marcolina, vd. Minius-si, 61-letni Lazzarinl Marija, 3 mesecev stari Krapeš Ivan, 42-letna Gerbac Emilija, por. Soriani, 62-letni Pahor Peter, 67-letna Baizi Marija, por. Retenari, 82-letna Vol-pi Josipina, vd. Rijavec, 68-letni Del Tin Romano, 50-letni Cermolgi Edoardo. Kmo KINO OB MORJU. 15.30: «Mlada garda«. Po romanu Fadejeva. SovjetsK' velefilm. ROSSETTI. 16.30: «Tatovi v rumenj? rokavicah«, J. Payne in F. Caulfi*1 - EXCELSIOR. 16.30: «Pridi in živi menoj«, James Stewart, H. Lamah- FILODRAMMATICO. 16: »Zak°n srca«, Margaret O’ Brien. FEN1CE. 16.30: «Maskota sinjih vra' gov«, G. Cabbia. t ITALIA. 15.30: «Luna Park«, Donaio O' Connor, Olga San Juan. ALABARDA. 16: «Golo mesto«, Bar' ry Fitzgerald in Dorothy Hart VIALE. 16: »Vlak norcev«, W. Parker in M. Chapman. GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30-«Duše v deliriju«, Joan Cravvfor°' Van:’Heflin. MASSIMO. 16; «Crni narcis«, Deh* vab Kerr in David Farrar. NOVO CINE. 16: »Smrtna skrivnost«. Victor Mc Langlen. . IMPERO. 16: «Rido!ineide», zabavni skeči za otroke. . IDEALE. 16: «Slastno nevarne«, Powell. ARMONIA. 15.20: ((Prepovedane si' nje«, D. Kayne. ODEON. 16: «Most v Waterloju»i vian Lelgh in R. Taylor. MARCONI. 16, in na prostem ob 20.45-((Kalifornijski ekspres«, C. Colbem J. Wayne. BELVEDERE. 16: ((Kalifornijski eW pres«, C. Colbert, J. VVayne. SAVONA. 16: ((Zaklad Slerre Madre*. Humphrey Bogart, R. Bennett. AZZURRO. Zaprt. VITTORIA. 16, na prostem od 20.30-»Tarzan in žena leepardinja«, VVeissmueller. VENEZIA. »Plavolaska v raju« ,n »Ustavi vse«. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.4«-«Zivljenje v miru«, R. Colman, Lupino. . NA GRADU SV. JUSTA. 21: »LUČ, ^ je ugasnila«, R. Colman, Ida Lupin0’ SKOLJET - na prostem - 21: «Na jug0 od ekvatorja«, Ora in Martin J0"0' son. KINO NA OPČINAH: «V Ver!gan krivde«. KINO V SKEDNJU. «Moji dve že«1*' Gary Grant. Ob 20.30 na odprtem- KINO V NABREŽINI. »Življenje J' čudovito«. VI- Kolesarska dirha za pokal lista „Trieste Šport Lorena iz 1 orina-zmagovalec Težko pričakovana kolesarska dirka po Tržaškem ozemlju za pokal lista »Trieste Šport« je za nami. Velike priprave prirediteljev so kronane z uspehom, Vse je potekalo točno po načrtu in danes lahko čestitamo lepi zamisli uredništva tega športnega lista. V dirki je sodelovalo 60 kolesarjev iz Trsta, Istre, Jugoslavije in italije, ki so vsi polni elana zastavili vse svoje sile, da bi bili zmp-govalei te prve krožne dirke po Tržaškem ozemlju. Ko se je zvedelo. da bo na tej tekmi sodeloval tudi Jugoslovan Strain in Benečan De Zan, je bilo vse prepričano, do se bo glavna borba za prvo mesto razvijala med njimp. A kaj je določila usoda? Oba sta med tekmo morala odpovedati. Prvi zaradi nesrečnega padca, ki mu je hudo poškodoval koleno, drugi pa zaradi okvare na kolesu. Tako smo bili ob pričakovani užitek. Se huje kot mi pa sta prizadeta ona, ki sta se veselila tekmovanja in zmage. Zmagovalec dirke je Carena Gio-vanni iz Torina, ki sicer ni prišel prvi na cilj v Trst, a ima najboljši cas, katerega si je pridobil v Istri, ker je prišel prvi v Buje, Brto-niglo, Novi grad, Umag in Portorož. Drugo mesto je zasedel Fontanot iz njenec je izjavil, da se je med delom na občinskem stadionu pri Sv. Soboti udaril z želc.znim predmetom v oko* interesirani morejo pregledati pogoje natečaja na sedežu Bolniške blagajne v ul. Nordio št. 15, II, soba 19, TEKME V KOŠARKI V nedeljo je bilo tekmovanj* ^ košarki v Miljah, kjer sl jo druJtvo DSZ ES osvojilo Hinaldijev PolcIf;J Tekme so sc končale takole: 1, S P O R T« DOSEGEL V OSTRI MEDNARODNI KONKURENCI ZELO ČASTNO 6. MESTO. | &j|X BS f ECA 41-33.CEG .SOSIČ RUDOLF, CLAN ŠPORTNEGA DRUŠTVA »OPČINE«, KI JE V NEDELJSKI KOLESARSKI DIRKI ZA POKAL tiT R I E S T E Milj; 3) Sclausero; 4) Corretti; 5) Omari itd. , h Nagrade za cilje na vzpetinah (Monte Toso, Castelvenere, Pira”j Ključ) je dobil DelTAntonia, Jr ima 11 točk; 2) Carena 10; 3) R1' naldi 9; 4) Fontanot 6 točk. Pokal lista «Triestc Šport« m spominsko značko je dobilo športn* društvo «A. S. Fiaccola«; Pb^jt ZDTV iz Kopra pa društvo «C- 5' Riv« iz Torina. Podrobnejše o tekmi prinesemo jutrajšnjl številki. Aurora-nogometni prvaR Tržaškega ozesnija Nedeljska tekma med Auroro Koštalungo v Kopru je končno o*' ločila zmagovalca za naslov prvak" Tržaškega ozemlja. Tekmo je Au' rora v razmerju 3-1 zasluženo d*' bila. Bila je lepa igra, ki je n8 ,' dušila številne gledalce, da so 0 koncu zmagovalce na rokah odnesi z igrišča. . Ostale tekme: Sv. Ana - Milje --h Skedenj - Umug 3-0. Meduza -’".r ’ her 1-1, Piran - Tovarna stroJe 2-1, Ponziana - Rojan 2-0, Arri8°‘ ni - OMMSA 2-0. Pristauiščniki * Magdalena 2-0. VZTRAJNOSTNA HOJA IN TŽ* NA 3.500 M V nedeljo je bila na progi b* Ivpn • Lovec tekma v vztrajnosti1 hoji in v teku. Zmagovalec P1', tekme je Govorčin (Sv. Markoj: »’ Vecchiet (Pristanlščnlki); 3) ^ a. Kdy itd. — Zmugovalec druge P8: 1) Bembi (Zol Ilva); 2) Abram (Nabrežina); 3) Koren (Sv. Iv8”' itd. G O RIŠK I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 IZ SPOMENICE DFS RIMSKI VLADI Tudi Beneški Slovenci imajo pravico do neoviranega narodnega gospodarskega in političnega razvoja Vsa prizadevanja za čim hitrejše poitalijančevanje Beneških Slovencev se je izjalovilo in se bo tudi v bodoče Beneški Slovenci stanujejo v Zgornjih delih tokov rele Idrijce (Judrio), Nadiže in Tera in zato Jih delimo v idrijske, nadiške in terske Slovence, Zemljepisno, a nc Prometno, spadajo sem še Rezjan\ Celotno ozemlje so označili italijanski pisci kot uSlavia Italiana». Bod tem naslovom je izdal posebno knjigo Carlo Podrecca, ki je izšla leta 1884. v Čedadu. Enak na ziv najdemo tudi v mnogih drugih Publikacijah in celo učnih knjigah, izdanih v dobi fašizma. Nobeden m še tako šovinističen pisatelj ne Zanika, da je narod, ki biva v aSla-Vla ltaliana» res slovenski, vsi res-n.e)ii in pošteni pisatelji pa prizna. r°jo, da je la narod del slovenskega naroda, s katerim je na severu ,n vzhodu zemljepisno neposredno Povezan. Torej je «Slavia Italiana« OUznozapadni del ozemlja, na katerim biva slovenski narod. Slovenski narod je veljal pred dru-Po svetovno vojno za Danci za najbolj načitan narod, ki je vzdrževal največ rednih publikacij, časopisov, revij in knjig. Na žalost pa je treba ugotoviti, da na vsem tem kulturnem izživljanju slovenskega naroda Beneški Slovenci niso mnogo ^delovali in da so zato predstavljali kulturno najbolj zaostali del Ravenskega naroda. Tega pa Beneški Slovenci niso bili sami kri-yl>' krivi so bili in so še vsi itali-38n*fci vladni režimi, od prejšnjega liberalnega preko fašističnega pa do današnjega. Nobeden teh režimov ni bil do Beneških Slovencev Pošten in pravičen, ker ni nobeden skrbel za to, da bi se ta del naroda, ki je i. 1866. pripadel Italiji m bil politično odrezan od ostalega slovenskega naroda, kulturno dvignil, da b; mogel vzgajati svoje otroke v materinem jeziku, da bi se^ v tem jeziku naučil pisati in či-t°ti. Vsi režimi so stremili samo za tem, da bi ta drobec slovenskega naroda čim prej poitalijančili, v če. mer pa v vseh 80 letih po l. 1866 niso uspeli. Kljub temu pa, da ta del slovenskega naroda ni nikdar poznat šolstva v matir-nščini, najdemo v koledarjih Mohorjeve družbe iz Celovca vse polno imen Beneških Slo. vencev, ki so bili naročeni na Mohorjeve knjige vse do dobe fašizma. Tudi drugače je prihajalo do dobe fašizma v Beneško Slovenijo mnogo slovenskih časopisov in knjig, posebno pa molitvenikov. To pomeni, da je ljudstvo čutilo potrebo po slovenski pisani besedi in se je čitanja v slovenščini na. učilo samo doma, pri lastnem ognjišču. Vladne oblasti pa so hotele hitro poitalijančenje, sedanja oblast tako kot prejšnja. Namesto da bi dali ljudstvu šole v materinem jeziku, so skušali vse poitalijančiti: vsi napisi so vedno bili in so še v italijanščini. Kolikor je šol, so vse talijanske. Šempeter ob Nadiži se je imenoval «S. Pie-tro degli Slavi», a so ga prekrstili v «San Pietro al Natisone«. Slovenske knjige so plenili. Karabi-nerji so šli celo tako daleč, da so otrokom ‘-z rok trgali molitvenike v slovenskem jeziku. Isto delo je vršilo in deloma še vrši razno učiteljstvo. Sli so tako daleč, da so prepovedali rabo slovenskega jezika i> celo v cerkvi. Mnogi duhovniki so bili internirani. Kdor se danes skuša potegovati za narodne pravice Beneških Slovencev,, :e proglašen za komunista, titina itd. itd. Umljivo je, da v takih razmerah n: moglo iziti iz naroda niti toliko duhovnikov, da bi lahko vsi Benciki Slovenci slišali božjo besedo v svoji materinščini. Na mnogih be. neško-slouenskih farah so itaVjan- Roparski napad v ul. Sv. Ivana Preteklo soboto zvečer se je vračal iz Verzegnassijeve trgovine na korzu uradnik Nardin na svoj dom v ul- Sv. Ivana št. 10. V aktovki Pod pazduho je kot vsako soboto hesel poleg računskih knjig svnje-8a delodajalca Verzegnassija tudi ■hejco vsoto denarja. Ko je prišel v Ve*o hiše, kjer stanuje, je nenadoma Planil iz polmraka nanj £ec. ki mu je hotel iztrgati aktov *°. Nardin se je postavil v bran m začel klicati na pomoč. Res se 'e na njegove klice odzval njegov sosed Zimic, ki stanuje v isti hiši ln mu prišel na pomoč. Napadalec 1)3 ga ni hotel čakati in je pustil 5vojo žrtev in zbežal. Ko sta šla potem Nardin in Zi- | mio k vežnim vratom in pogledala Za Pobeglim, sta opazila za vrati *osedne hiše še enega neznanca, ki 8e je zelo sumljivo obnaša' m v katerem je Nardin spoznal bivše-Sa delavca v Verzegnassijevi trgo-vini. Zato sta ga z Zimicem pograbila in odvedla v hišo, kjer sta ga zadržala, dokler ni prišla poli-c‘ja. ki sta jo ta čas obvesti!;’. Med tem ko so vsi skupaj odhajali na kvesturo, je neki deček opa-kako je aretirani neznanec odvrgel spotoma zavoj, v katerem je bilo več gumijastih rokavic in bo-ualo. Policija je sumljivega neznan-Ca pridržala v zaporu in js na lo-za napadalcem, s katerim sta “•la. kakor vse kaže, domenjena. Otrok otrokovega krika, je vozil dalje. Deček je obvisel pod vozom in s telesom drsal ob cesto. Cez nekaj časa pa se je voz le ustavil, ker se je vozaču zazdelo, da nekaj ni v redu. Ko pogleda pod voz, zapazi krvavečega in nezavestnega dečka. Takoj ga reši in odnese v bližnjo hišo, kjer so ga za silo očistili praha pomešanega s krvjo in poklicali Zeleni križ. Pripeljali so ga v goriško bolnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje resno in da ima poleg številnih ran in prask tudi težje poškodbe na spodnjem trebuhu. V ubožnici so jo okradli Pred časom se je zatekla v mestno hiralnico ECA 34-letna begunka Azmar Cilka. V svojem punkeljčku je že vse od svojega prihoda hranila nekaj zlatnine in denarja za slabše čase. Toda včeraj so neznani prebivalci tega zavetišča pogledali v Azmarino culico in odnesli 1060 lir, zlate uhane, zlato zaponko in srebrno verižico. Po pomoti so odnesli tudi osebno izkaznico, ki so jo v temi najbrže zamenjali s pre-ganjenim tisočakom. Tatvino je ženska prijavila policiji. zki ali furlanski duhovniki, ki se nočejo naučiti jezika vernikov. Zato pa je v verskem pogledu za Beneške Slovence slabše poskrbljeno, kot za Zulukafre v Afriki. Zato rt; čudno, če so Beneški Slovenci kulturno zaostali, da je med njimi razširjena nepismenost, da ni nobenih prosvetnih društev in podobnih pridobitev kulturnega življenja. A Beneški Slovenci dvigajo svoj glas po svojih pravicah, vedno glasneje in odločneje zahtevajo šole v materinem jeziku, v slovenščini. Beneški Slovenci ne bodo prej odnehali, dokler ne bedo njih pravice priznane in uresničene. Umljivo pa je, da Beneški Slo. vena ne verujejo več plehkim obljubam, ki pa so zelo redke in površne. Delegacijam pravi prefekt estudiero«, edomandero a Roma«, itd. S tem se Beneški Slovenci ne zadovoljujejo več. Svoje pravice hočemo in zato zahtevamo, da izda vlada poseben manjšinski štatut za vse Slovence v Italiji in da v tem statutu zajamči vsem Slovencem neoviran narodni, gospodarski in politični razvoj. Beneški Slovenci se zavedamo, da smo del slovenskega naroda, eno in isto z onimi Slo-venci, ki bivajo v Julijski krajini in zato zahtevamo, da se tako njim kot nam organizira in zajamči šolstvo v slovenščini, izživljanje v prosvetnih društvih in podobnih organizacijah, zajamči svoboda tiska in da se z dodatnim zakonom predvidijo kazni za onega, ki bi skušal teptati v posebnem statutu določene pravice Slovencev v Italiji. Urnik trgovin za jniri Goriški preteki je odredil, da so jutri, 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla trgovine lahko ves dan zaprte. Na ta dan so primorane poslovati samo mlekarne, pekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bodo poslovale do 12. Mesnice do 11. in cvetličarne do 13. ure. Danes se pa vse trgovine lahko zaprejo pol ure pozneje. Vsi lastniki trgovin, ki bodo poslovale na praznik 29. t. m. in rabili pomoč trgovskih pomočnikov, jim bodo morali plačati posebej za izredno prazniško delo, kakor predvideno po obstoječi vsedržavni delavski pogodbi. Ker se predvideva za ta dan večji dotok obiskovalcev iz podeželja, vabi Zveza vse trgovce, naj imajo za vsak primer odprte svoje izložbe ves dan in naj jih zvečer primerno razsvetlijo, da bi dali tako mestu videz večje živahnosti. ZDRAVNIK BREZ KOLESA Včeraj je zdravnik Angel. Dai-niese iz ul. Garzarolli št. 15 prijavil goriški kvesturi, da so mu neznanci odpeljali kolo, ki ga je pustil nekaj časa brez varstva v veži hiše št. 23 r.a korzu Verdi. uspela iraiincarska na K balincarski tekmi, ki jo je priredil v nedeljo dopoldne novo ustanovljeni mednarodni krožek balincarjev v gostilni Pavlin pri Pevskem mostu, se je priglasilo kar 24 parov. Prvi pari so stopili v borbo ob 15. uri ir, se je tekmovanje končalo šele 23.15. Prvo mesto sta zasedla para So-šol-Dornik in pa Vižintin-Pisk, ki sta bila enakovredna. Oba para sta člana Mednarodnega krožka za balincanje. Tretje mesto si je pridobil par Gismano-Terpir. (Gori ško društvo balincarjev) in četrto pa Komavli-Pavlin (Mednarodni krožek balincarjev). Po tekmah so razdelili med zmagovalce nagrade in sicer kot prvo nagrado gnjat, drugo in tretjo nagrado po en kos prekajene slanine in kot četrto nagrado salamo. Zmagovalci prve, druge in četrte nagrade so se po tekmah zbrali v gostilni Pavlin tam pospravili del nagradnih dobitkov in jih seveda tudi dobro zalili z briško kapljico. Posebno veseli so bili člani Mednarodnega krožka za balincanje, ker so jim prejšnji večer nasprotniki prerokovali, da ne bodo odnesli niti ene nagrade, dočim so jih v resnici debili kar tri. Popravile poškodovane hiše! Zvedeli smo. da s.o bile pred nekaj dnevi žene iz ul. Ascoli pri prefektu, da bi mu prikazale krivice, ki se dogajajo revnim družinam v tej ulici v zvezi s stanovanjsko krizo. Oblast gradi nove hiše samo za raznovrstne begunce, ki jim nudi tudi vso ostalo pomoč, pri .tem pa pozablja na go-riške reveže, ki so prav tako ali pa morda še bolj potrebni pomoči. Tako se je zgodilo, da so ukazali izprazniti hišo št. 27 v ul. A-scoli, češ da je v njej nevarno bivati, ker je poškodovana. Cas bi že bil, da bi tisto in druge bližnje hiše v tem okolišu popravili, da bi bilo zadoščeno vsaj najnujnejšim zdravstvenim predpisom za stanovanja. Zene so prefektu povedale tudi o bedi, v kateri živijo, in so zahtevale, naj jim priskoči na pomoč s podporo brezposelnim in z ukrepi za popravilo stanovanj. Po nekaterih poročilih je bil pri teh razgovorih prisoten tudi g. podprefekt, ki je razdelil med žene majhno denarno pomoč in nekaj točk za tekstilno blago, da bi jih tako vsaj za silo potolažil. Seveda s takimi drobtinami ne bodo rešili niti vprašanja brezposelnih, niti ne stanovanjske krize. Zato so potrebni radikalni ukrepi za popravilo starih ali v vojr.i poškodovanih hiš in tudi bolj izdatna denarna podpora, če že ne morejo dobiti zanje potrebnega dela. Mislimo, da imajo pravi Goričani vsaj tako pravico do primernih in zdravih stanovanj, kakor tisti, ki so se iz raznih vzrokov priselili zadnji čas v naše mesto. IZ SLOVENSKE BENEČIJE V lVl|ii/ic:i ji; dcŽKuaf mod V Njivici v Terski dolini je prišlo prejšnje jutro do velikega izne-nadenja. Izpod neba je namreč padal namesto dežja sladki med. Sladka tekočina je zajela precej širok pas in oblila s svojo sladkobo travnike in drevje. Domačini so se zelo čudili nenavadnemu pojavu. Kmalu pa so našli tudi razlago zanj. Čebelarju Petru Lendarju so namreč ušle vse čebele iz njegovega ulnjaka. Med poletom so čebele spustile na tla svoj medeni tovor, ki so ga nosile v svojih prašnicah in tako je nastal medeni dež. Cebelni roji so se potem zatekli v bližnje gore, kjer jih je njihov lastnik z velikim trudom in ob pomoči dobrih sosedov deloma zopet polovil. Lahko si predstavljamo kakšno presenečenje je vzbudil ta medeni dež posebno med malimi sladko-snedneži, ki so hodili okrog s žličkami in lončki nabirat sladko padavino. Peter Lender, ki je zelo vnet čebelar, pa je utrpel precej veliko škodo zaradi izgube znatne količine medu in dela čebel, ki jih ni mogel več ujeti. Otroci pa si želijo še več takih srečnih dni z medenim dežjem. Iz Ramandola Beneška vas Ramandol je bogata s češnjami, ki so zlasti velika vaba za naše otroke. Tako se je v četrtek popoldne zahotelo sladkih in zrelih hrustalk tudi 8-letnemu Riku Kusiču. Zato je deček splezal na drevo in si hotel nabrati najlepših češenj. Ker pa so bile najlepše ravno na vršičku drevesa, se je hotel povzpeli do njih. Pri tem pa je šel previsoko in veja se je zlomila pod njegovo težo, da je padel okrog štiri metre globoko in si zlomil levo roko. Pri tem je imel še srečo v nesreči, ker bi mu prinesel padec z višine štirih metrov lahko še mnogo hujše posledice, zlasti če bi padel na skalnata tla, ki so tam v bližini. Vaščani so ponesrečenega otroka odpeljali v tarčenstko bolnico. Obsojena sladkosnedneža Pretekli petek je bila pred videmskim sodiščem razprava proti Antonu Giavittoju iz Sinčurja pri Čedadu in proti Alojziju Enzu iz For-narisa. Obtožnica pravi, da sta ta dva malopridneža v noči od 25. do 26. marca letos skrivaj vdrla v klet posestnika Srečka Makoriča iz Praproti in mu odnesla več komadov salame, klobas in nasoljene slanine v skupni vrednosti okrog 50.000 lir. Giavittaja ni bilo pri razpravi, vendar ga je sodnik na podlagi dokazov spoznal za krivega in ga obsodil na tri leta zapora. 16.000 lir globe, na povrnitev škode Makoriču v znesku 50.000 lir in na plačilo 20.000 lir sodnih stroškov. Večjo srečo je imel Luis Enzo, ki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. ] [ S T R S K ] [ ] D ] N : E V N r: l K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL . - TEL. 70 OBVEZEN TEKOČI POSTNI RAČUN Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarjav se trgovce, katerih dohodnina po kategoriji B presega 150.000 lir, da morajo do 30. t. m. otvoriti poseben poštni tekoči račun in v njem vinkulirati v korist finančne uprave v znesku 20.000 lir. Prekršitelji bodo kaznovani z globo od 10.000 do 20.000 lir. Pri prodajalcih tobačnih proizvodov se računa kot davčna osnova samo tisti del dohodkov, ki se nanaša na dohodek od prodaje blaga, kj ne spada pod državni monopol. PRISTOJBINE ZA GODBE V JAVNIH LOKALIH Zveza trgovcev opozarja, da je treba za godbo, ki jo izvajajo v lirični mori »aunrn!javnih lokalih- restavracijah, pen-PriScl lil c 11 ZdvOlO | jtd. na kravirju, ki )e na Fieteklo soboto popoldne je sko-*i Vilesse šel neki voz z gumijasti-tri‘ kolesi. Konji so tekli precej haglo in voz je z lahkoto brzel po *avni cesti. Kakor se vsi otroci ra-“i obešajo za voz, da nekaj časa skrivaj uživajo mično brzino, tak ) Se je za ta voz obesil 6-letni Fir-hiinij Marega In se na r.jem peljal razpolago gostom, na mehaničnih instrumentih (n. pr. mehanični klavirji, pianole), ali z gramofoni, morajo gostilničarji plačati avtorski zvezi pristojbine za godbo v letnem, polletnem, trimesečnem ali mesečnem predplačilu. Da ne bo nesporazumljenj javljamo, da velja radijsko prcdpla- ^č časa, ne da bi to opazil vozač, čilo samo za radijski prejemnik, ne pa za godbo s ploščami. Zato morajo gostilničarji, ki imajo ra-diogramofon prav tako plačati pristojbine za predvajanje godbe na ploščah, K°, Se je sključenega sedenja že Jav*ličal, je hotel skočiti na cesto, ‘oda nožiča se mu je pri skoku ^motala v zavore. Vozač, ki vsesa tega ni opazil In ni niti slišal Spltt pregled šotesl Ut Goriška prefektura, opozarja vse lastnike začasnih šoferskih izkaznic, da bo pokrajinska komisija za revizijo šoferskih izkaznic 30. t.m. ob 9. uri pregledala na svojem sedežu v ul. Oberdar, 20 vse začasne izkaznice, zapadle 6. maja 1949. Interesenti se bedo morali javiti osebno jn predložiti zdravniško spričevalo, ki ga je izdal največ pred tremi meseci zdravstveni inšpektor državnih železnic ali pa vojaški zdravnik, katerega podpis mora overoviti načelnik korpusa. Vsi lastniki šoferskih izkaznic tretje stopnje, ki jim niso bile overovljene po letu 1943 in so jim bile izdane v kolonijah, bodo morali predložiti potrdilo usposobljenosti tipa I.G.N. 28 I’ kot dokaz šoferskega izpita, ki so ga položili pred deželnim inšpektorjem M.C. in T. C. NESREČA GA JE ČAKALA V GORICI Včeraj je 76-letni kolesar Jožel Sfacenigo iz Tržiča prišel na obisk k svojim sorodnikom v Gorico. Zjutraj mu je nečak posodil kolo, s katerim si je Sfacenigo hotel o-gledati okolico. Najprej se je odpravil proti Soči in šel skozi Stra-žice. Toda .ko pride na strmino pri ul. Colombo, so mu zavore odpovedale in se ni mogel več ustaviti. KINO VERDI, 17: «Hči vetra», B. Davis VITTORIA, 17: «Vesel-a vdova«, J. Mac Donald CENTRALE, 17: Nov program MODERNO. 17: «Sejem utvar«, T. Potver EDEN, 17: »Napoleonov sovražnik«, R. Donat Mladina koraka nevzdržema naprej jKmetijske zadruge poskrbite --------------------------- 1 1 za živinsko krmo! Narodno-osvobodilno gibanje je skoro v celoti slonelo na mladini. Tedaj je marsikdo mislil, da ta sila ne bc zadostovala za dosego postavljenih si ciljev. Nekateri so bili prepričani, da je mogoče doseči tako daljnosežne politične in socialno gospodarske uspehe samo tedaj, če sodelujejo tudi «sive glave«. Vendar je mladina na nesporen način dokazala, da zadnji pogoj ni nujno potreben. Podoben je položaj danes, ko ho-čemo s prostovoljnim delom, nadpovprečno predanostjo skupni stvari, izredno disciplino in požrtvova-njem dati obnovi domovine, izgraditvi velikih javnih del in poglobitvi prosvetno-kulturnega udejstvovanja hitrejši tempo, večji poudarek, da nekako nadoknadimo vsa v času vojne zamujena leta. Tudi pri tem je prva in glavna zo-pet mladina, ki krepi m drami, kt daje polet vsemu novemu ustvarjanju. Tako so na eni zadnjih konferenc mladine koprskega okraja predsedniki krajevnih organizacij podali zaključna poročila o uspehih, ki jih je dosegla mladina tega okraja ob tekmovanju «Za Tita«. Značilno je bilo delovanje šolske mladine, o kateri vemo, da ima že šolskega učenja dovolj. " Slovenska gimnazija v Kopru je po tem poročilu celotna sodelovala pri prostovoljnem delu in je dosegla 2000 delovnih ur. Gojila je intenzivno telovadbo in šport, kar je dokazal nastop dijaštva na «Dan športa in fizkulture« 19. t. m. U-stanovila je posebno nogometno moštvo in vrsto za košarko. Poleg tega. da je zalagala stenčas z ved. no novimi članki in pripravila dobro volitve ZAM, so boljši dijaki in dijakinje pomagali tistim sošolcem in sošolkam, ki so pri učenju iz tega ali onega razloga zaostali. Dijaki italijanskega dijaškega doma so isto tako vložili mnogo truda in vežbe v šport in telovadbo, izkazali so se tudi pri prostovoljnem delu, pridobil; okoli 20 novih članov ZAM in za pionirje ter u-stanovili tudi oni lastno nogometno moštvo. Poglobili so še notranje društveno delovanje s študijskimi sestanki dvakrat v tednu in z rednim tedenskim organizacijskim sestankom. Kmetijska šola v Skocijanu je s 40 dijaki doprinesla 1850 ur prostovoljnega dela in je ustanovila lastno delovno brigado. Tudi ti dijaki so poglobili učenje s tem. da so organiziral; dvakrat na teden učenje v krožku, kjer pomagajo zopet šibkejšim tovarišem. Za zavest teh fantov je značilno, da je vseh 100 odstotkov vpisanih v ZAM in da so v času Titovega tekmovanja sestavili nič manj kot 147 člankov za svoj stenčas. Imeli so dve prosvetni prireditvi in šahovski turnir, pripravili so si tudi športno igrišče, trenirali v lastnem klubu nogomet in vežbali z enako energijo telovadbo. Pomorski tehnikum v Piranu je za prostovoljno delo formiral delovno brigado z večjim številom delovnih skupin, ki daje v svojem kraju vedno najboljši zgled. Dijak mora bit; že po tradiciji telovadec in športnik. Tega načela se držijo tudi naši mornarji. Posebno so se pripravljali za nastop 19. t. m. Z elanom so se vrgli še na šah in namizni tenis. V obeh teh disciplinah so. Že , večkrat uspešno tekmovali, Imajo tudi pevski zbor s 53 člani in razume se. da so vsi obiskovalci tehnikuma vpisani v ZAM. Ugodno je prav tako poročilo u-čiteljišča V Portorožu. Prostovoljno delo so založili s 180 urami za olepšanje Ljudskega doma v Portorožu, 600 ur v skušnje za nastop v ritmičnih plesih, nad 100 za stenčas in študijski krožek. Za dosego večjih uspehov so ustanovili več delovnih skupin, ki so štele po 10 mladincev. V znak živih stikov z JA so tamkajšni posadki podarili lepo zastavo. Sekcija pionirjev je dala 80 delovnih ur, prispevala 15 člankov za stenčas in trajno sodelovala pri košarki in nogometu. Razume se, da so eni kot drugi vpisani 100 odstotno v ZAM in da so vsi sodelovali pri nastopu na «Dan športa in fizkulture«. Enoletna gospodarska šola v Ko. pru. Ta je isto tako celotna sodelovala pri nastopu s prostimi vajami in poleg drugega prostovoljnega dela je posvetila 760 ur študiju, bolitični samonaobrazbi po 3 ure tedensko ter sestavila 480 člankov za stenčase in dnevno eno uro či-tanju listov in revij. Sektor Šmarje je Sodeloval pri prostovoljnem delu z 220 tovariši. Šport, telovadba je bila isto tako v njihovem tekmovalnem načrtu, saj imajo lastno nogometno društvo in pripravljajo igrišče. Prispevali so zelo mnogo za telovadni nastop in izvedli lOOodstotni vpis v ZAM, kar kaže na zavednost te mladine. Sektor Marezige je tudi trdno in vsestransko delal: V gradnjo zadružnega doma je vložil 480 ur, posebej za krčenje kamenja 500 ur, za kopanje gramoza 70, za preskrbo vode 200 ur in raznim kmetom, ki nimajo dovolj delovne sile 100 ur. — V ZAM so vpisani vsi mladinci. S 43 člani so prispeval; k uspehu zadnjega športnega in telovadnega nastopa. Nadaljnjih 15 mladincev obiskuje godbo. Manžan je izpolnil prostovoljno prevzeto delovno obveznost skoro v celoti, mladina je vsa v, ZAM in za telovadni nastop so vadili 2 krat tedensko. Vanganel je dosegel v prostovoljnem delu skoro 90 odstotkov, v športu je napredoval v tem, da je ustanovil lastno nogometno moštvo. Tudi proste telovadne vaje je vežbal in nastopil v Kopru. Izola ima 130 vpisanih v ZAM; tudi vpisi v pionirsko sekcijo se višajo. S prostovoljnim delom so pomagali zlasti pri Domu dece. Dekani imajo dve npgpmetpi moštvi. Za 1. maj oziroma za volitve v ZAM so priredili mladinci prosvetno prireditev. Vpisi v ZAM so dosegli 70 odstotkov. V tem po. gledu, kakor tud; v telovadbi bo potrebna večja aktivnost. V sektorju Sv. Peter so napravili tako, da je vsaka krajevna organizacija formirala lastne delovne skupine. Napravili so 620 ur, enako so pridno telovadili in se je stanje glede delovanja mladine mnogo izboljšalo. Korte se postavljejo s tem, da ima-jo tudi pri njih pionirji lasten zbor kot mladinci. Proste vaje so vežbali številni tovariši in tovarišice. Aktiva imajo še 470 prostovoljnih delovnih ur in 100 odstoten vpis v ZAM. Salet je za Titovo tekmovanje prispeval 540 delovnih ur, Portorož 200, Sičole pa so sodelovale pri delih na Krogu fer pri bonifi-ki. V Sičolah imajo nogometno moštvo, telovadijo, kar 30 mladincev pa poseča glabeno šolo. To so zopet samo nekateri odlomki velikega dela, ki ga doprinaša naš mladi rod. Kdor presodi te u-spehe.ki jih je odnesla mladina IV,trškega okrožja samo ob tekmovanju «Za Tita«, mora priznati, da se bližamo z velikimi koraki gospodarskemu izboljšanju in kulturno-socialnemu dvigu naše cone. Jutri v Sergaše Prosvetno društvo iz Malije bo gostovalo jutri 29. t. m. popoldne v Sergaših s kulturno prireditvijo. po prireditvi bo prosta žaba-va in pleš. Poskrbljeno bo za žejne in po možnosti tudi za lačne. Cisti dobiček je namenjen za spomenik padlim borcem iz Ser-gašev. Od dijakov Pomorskega tehnikuma v Piranu smo prejeli čla-^ik, katerega rade volje objav-v celoti, čeprav je precej °on — premalo poročajo. em°, da se mogoče niti ne za-Jedajo, s kakim veseljem po-“javljajo vsa uredništva tudi jmunjja poročila in dopise. To Olasovi rasti, glasovi napredka 11 'azuo.ia naše mladine. To so ii mladine, ki ima pod Ijud-0 oblastjo zagotovljene vse pra-katerih nekdaj ni imela. Sc to: Zelo sl želimo, da 6i psa mladina tako tivo sodelovala s časopisi kot gojenci Pomorskega tehnikuma. * # * Pomorski tehnikum v Piranu ni samo šola, ki je kot. strokovna šola edinstvena na STO-ju, temveč je tudi kovačnica novih kadrov, ki ne bodo samo kot strokovnjaki, temveč tudi politično zastopali slovenski narod v svetu. Na šoli deluje močna organizacija ZAM-a, ki deluje zaradi zadostnega števila članov kot samostojen aktiv. Vse delo je razdeljeno na posamezne sekcije, za vsako teli pa odoouarja po en referent. No, pa si oglejmo malo bolj podrobno, katere so te sekcij« in kako delujejo. Organizacija ZAM-a na PT se deli na sledeče sekcije: Agit-prop, delovno brigado, fizkulturo, ljudsko tehniko (modelarstvo) In šolsko zadrugo. 1. AGIT; PROP. Kzmcd vseh sekcij ima agit-prop najširši delokrog ter se zato deli na posamezne oddelke: šolstvo, politični študij, dramatiko, dopisništvo, šolski časopis, stenčas, folkloro, šah, pevski zbor, socialno skrbstvo in knjižnico. a) SOLSTVO. Ta sekcija je prav za prav najvažnejša, kajti njena naloga je, da vzpodbuja vse dijake k rednemu in resnemu študiju. Da bi se slabi uspehi znižali na najnižjo stopnjo, so organizirani po vseh razredih študijski krožki, ki omogočajo, da pride vsak dijak do potrebnega znanja. Te krožke vodijo boljši dijaki iz istega ali pa višjega razreda. Uspehi seveda niso izostali; lani n .pr. ni bilo ob zaključku šolskega leta niti ene slabe ocene. Letos ob semestru je bilo sicer nekoliko slabše, toda zaradi povečanega tempa učenja se vidi že sedaj, da bo slika ob zaključku šolskega leta povsem dru-adtno. b) POLITIČNI ŠTUDIJ- Zcio velika pažnja se posveča na naši šoli političnemu študiju. Tudi po-UtUjno-študijski krožki so razdeljeni po razredih. Na teh krožkih razpravljamo in proučujemo na splošno o socialističnemu sistemu, kot obvezno gradivo pa smo si zadali študij Titovega govora na V. kongresu KPJ, j2 katerega bodo ob zaključku šolskega leta izpiti. Tako ima slovenski narod jamstvo, da bo imel poleg strokov. no izvežbanih tudi politično podkovane in izgrajene člane, ki bo do vedno in povsod delali v njegovo korist. c) DRAMATIKA. Naši dijaki imajo tudi mnogo zanimanja za igralsko umetnost. Ze i«ni 80 naštudirali «Lepo lido«, katero so igrali na več odrih. Pomagajo pa tudi drugim igralskim družinam; letos so sodelovali ze pri 6 predstavah, — Poleg tega pa ima dramatski krožek nalogo, da naštudira program S® razne proslave, kot n. pr. 100-letnico smrti Fr. Prešerna, nadalje I. Cankarja, Danteja, itd.. Pa tudi pr; organiziranju zabavnih večerov je ta krožek neobhodno potreben. V tem šolskem letu smo priredili že 3 zabavne večere, med temi enega v večjem obsegu. Sedaj pa se krožek pripravlja na igro «Za srečo tistih, ki gredo na morje» ter na zaključno šolsko prireditev. d) DOPISNIŠTVO je med našimi dijaki zaenkrat malo razvito, vendar se nekateri udejstvujejo tudi na tem področju. Večino dopisov pošiljamo na Primorski dnevnik in Glas mladih, neka) pa smo jih poslali tudi v Ljubljano za «Tovariša» in v Split za «Pomorstvo». Upamo pa, da bomo v bodoče tudi na tem polju v večji meri zastopali naš tehnikum. _ e) SOLSKI ČASOPIS. Na naši šoli smo začeli tudi z izdajanjem šolskega časopisa ((Slovenski mor- nar«. Zal pa sta izšli le dve številki, ker zaradi pomanjkanja materiala nismo mogli nadaljeva-vati z izdajanjem. Kakor hitro pa bomo mogli nabaviti potrebni material, bomo začeli s ponovnim izdajanjem «Slovenskega mor- narja«. f) STENČAS. Ogledalo vsakega razreda je njegov stenčas. Zato tekmujejo vsi razredi za njihovo čim boljšo izdelavo tako glede tehnične izvedbe kot v vsebini sami. Poleg posameznih razredov pa izdajajo stenčas še vsi trije oddelki: plovbeni, strojni in gradbeni. Samo v tem polletju je bilo izdanih že 20 stenčasov, na katerih je bilo objavljenih 94 člankov. g) FOLKLORA. Naši dijaki so tudi dobri plesalci. Toda ne zanimajo se samo za moderne družbene plese, temveč se uče tudi slovenskih, hrvatsfcih in ruskih narodnih plesov. Folklorna skupina je sedaj že precej močna-Ker pa imamo pri nas samo moške, nam priskočijo na pomoč dijakinje slovenskega učiteljišča v Portorožu. Uspehi stalnega vežbanja niso izostali. Grupa je izvedbo že uspešnih nastopov po raznih krajih STO-ja in v Sloveniji. .(Se nadaljuje), me mora biti vsaj pol metra nad stanjem talne vode v zemlji. V tako pripravljenih jamah se krma prav tako dobro okisa kot v silosih. Take jame lahko pripravi vsaka kmečka obdelovalna zadruga ali zadružno gospodarstvo brez prevelikih stroškov. Posebno v začetnem razvoju je to za zadruge zelo važno, ker ne razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. Prav je, da naše zadruge že takoj sedaj mislijo na to. Naj se člani pogovorijo, katere ;n koliko po. vršin bi bilo potrebno določiti za posev z zelenimi krmili. Potrebno je, da pridelamo čim več krme do. ma in sami. Od tega je tudi odvisen razvoj naše živinoreje, od te pa tudi naša preskrba z mesom. C. S. Razvoj kmetijskih zadrug obeh yrst v našem okrožju ima za posledico tudi povečanje živinoreje. Ta-ko kme.tnaproze s svojimi živinorejskimi gospodarstvi, kot kmečko obdelovanje zadruge delajo na tem, da se živinoreja čimbolj dvigne. Ni pa dovolj, da zadruge gledajo na dvig števila živine, marveč se morajo zanimati tudi za dvig donosnosti živine. Da pa bo donos, nost večja, je odvisno od načina krmljenja živine. Slabo in nepravilno krmljenje, posebno pa to, da živina dobiva pozimi samo slabo krmo, ima za živino težke posledice. Kakor človek tako tudi živina potrebuje vitaminov, katere dobi le v pravilno pripravljeni krmi. Ce krma nima dovoljnega števila sorazmerno, razdeljenih hranilnih snovi, nastane predvsem slaba donosnost živine in nato razne bolezni kot: oslabelost, kostolomje, jalovost itd. Kaj to pomeni in kakšno izgubo predstavlja za živinorejca, to vedo najbolj živinorejci sami. Tudi ni dovolj velika količina krme za uspešno donosnost živine, važno je dobro pripravljena krma. Dolžnost zadrug je, da že sedaj skrbe za dobro in pravilno pripravljeno krmo. Taka krma je o-kisana krma, ki se pripravi in hrani v silosih. Za tako vrsto krme pridejo v poštev predvsem koruza, sončnica, razni odpadki in pleveli, k; jih dobivamo s polja, tretja košnja detelje in trave. Najboljša za kisanje je koruza v mlečni zrelosti. Najvišje pridelke zelene koruze dobimo. če jo sejemo kot strniščno kul-turo po žetvi pšenice in ječmena. Lahko pomešamo tudi grahorico in oves med koruzo, da tako dobimo še popolnejšo zeleno krmo. Krma, ki jo mislimo okisati, mora biti razrezana na 3 . 4 cm dolžine zato, da se bolje stlači in da se lahko iztisne ves zrak. Pri vre-nju, ki nastopi, ne sme biti najmanjšega pronicanja zraku. Krma pripravljena za okisanje ne sme biti vlažna in ne presuha. V Bujščini je okisavanje krme že poznano ,kcr so prešnji veleposestniki na mnogih krajih opremili posestva tudi z velikimi silosi. Lahko pa bosta to še zpopolnili kmečki obdelovalni zadrugi v Segetu in Dajli, ki imata vse pogoje. Majo teže bo to v Koprščini, kjer še ni takih silosov. Zadruge so tu številnejše in si bodo mogle pripraviti vse r.a novo, izvzemši zadruge na Krogu. Za okisavanje krme ni ravno ne-obhodno potrebno imeti betonski silos, ki naj bi bil zgrajen po vseh zahtevah moderne tehnike. Kjer so za to dane možnosti, je prav, če je tak, pomagamo pa si lahko s silaž-ninii jamami. Važno je samo to, da so silažne jame nepropustne za vlago in zrak in so lahko zgrajene tudi iz drugega gradiva V Jugoslaviji so se nekatere zadruge in uprave državnih posestev z uspehom posluževale za okisavanje krme jam, ki so bile izkopane v zemlji. Take jame izkopljemo i n i • lahko v poljubni širini in globini. : uchanl Navadno so do enega metra in pol eaetnnalr globoke, če ni podtalne vode. Si- Se^dneK rino in dolžino odredimo po potrebi, 4 x 6 in tudi več metrov. Ce vemo, da porabimo dnevno za eno molzno kravo 10 do 20 kg kisle krme, in da tehta en kubični meter približno 700 kg, tedaj nam ne bo težko določiti velikosti jam. Dno in stene jame morajo biti nepropustne za vlago in zrak. V ko- tih morajo biti stene zarobljene. Dno in stene obložimo z deskami, da krma ne pride preveč v dotiko z zemljo, kar bi kvarno vplivalo V tako pripravljene jame stlačimo krmo, ki jo želimo okisati. Po vrhu nasujemo plev in nato zamažemo z ilovico. Cez vse potem napravimo streho iz desk ali slame. Okrog jame napravimo odtočne kanale, da yoda ne more do krme. Dno ja. Zaključek šolskega leta na slovenski gimnaziji v Kopru Jutri 29. junija bo zaključek šolskega leta z interno proslavo in šolsko razstavo. Vabljeni so starši in prijatelji mladine. Ravnateljstvo v Sesti izlet Planinskega društva v Kopru Podružnica Tržaškega planinskega društva v Kopru .priredi skupno z matičnim tržaškim društvom 9. in 10. julija izlet na Crno prst, (Bohinj) z vzponom iz Bohinjske Bistrice in povratkom preko Podbrda. Prijave sprejema tovariš Rupel Slavko, okrajno ljudsko sodišče v Kopru, do ponedeljka 4. julija opoldne. <------ Premestitev uradov Riviera Turist-hotel Uradi direkcije S. A. Riviera Turist Hotel so bili premeščeni v Verdijevo ulico št. 307-1. — (bivši uradi Omnia). Sv. Pel er Jutri kulturna prireditev Prosvetno društvo »Ivan Cankar« v Sv. Petru vabi na kulturno prireditev, ki bo jutri 29. junija pri Sv. Petru za začetkom ob 15. url. Na sporedu so skladbe E. Adamiča, K. Pahorja,, A Aleksandra, M. Kozir.e, R. Simonitija in drugih. Poje moški in mešani pevski zbor iz Sv. Petra-Nova vas. Sledila bo enodejanka »Medved« in več recitacijskih točk, katere bodo podali pionirji. Pred pričetkom prireditve bo tek čez drn in strn. Po prireditvi tombola in nato prosta zabava in ples. Preskrbljeno za žejne in lačne. K številni udeležbi vabi odber. Sodelovanje sta,.-,e v šolskih otrok z vzgojitelji je zelo koristno. Tu imajo starši priložnost, da se pogovorijo z vzgojitelji v vseh vprašanjih šolstva in dajo pojasnila, ki jih učitelji lahko uporabijo pri pouku. Prav tako pa učitelji pojasnijq staršem vse današnje šolske metode, ki so veliko bližje ljudstvu, kot so bile v prejšnjih časih. Tako so učitelji na tem sestanku položili obračun dela in učenja pred starši otrok, ki so jim jih vzgajali preteklo leto. Te je zelo zanimalo izvajanje učiteljev. Stavili so tudi razna vprašanja in opravičevali izostanke otrok od pouka. Vsi pa so potrdili potrebo in korist takih sestankov in še tesnejše povezave med njimi in učiteljstvom. rMM,cTvr)' ni ICA MONTECCH1 štev 6, III. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. URF.DN 151 vu. UM g3 51 Cene oglasov. Za viak mm vljlnc v 51rlni J stolpca: trgovski 40, finanCr.o-upravni 60. osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska — OG /k STANiaAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70. | Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O Z — TRST. Koroški Slovenci so in bodo živ del slovenskega žn jugoslovanskega narodnega telesa Sporazum na račun Jugoslavije gospodaestv o TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Ko so 17. junija ministri za zunanje zadeve štirih velesil skupno z ministrom ZSSR odbili, da zaslišijo jugoslovanskega predstavnika, a so istočasno eden za drugim sprejemali Gruberja, nam je bilo vsem že precej jasno, da bo mirovna pogodba z Avstrijo vsebovala za Jugoslavijo in za njene narode škodljive sklepe. Poročilo, ki je bilo objavljeno ob koncu zasedanja, je potrdilo to bojazen. Odbili so pravične zahteve Jugoslavije. Predstavniki štirih velesil skupno s predstavnikom ZSSR so se sporazumeli, da ostane avstrijska meja neiz-premenjena, to se pravi, da ostane takšna, kakor je bila 1938 leta, in da se od Avstrije ne more zahtevati plačilo reparacij. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo koroški Slovenci, ki so se med vojno borili na strani zaveznikov, ostali V mejah Avstrije in da bo tudi ogromna škoda, ki so jo Jugoslaviji prizadejale avstrijske čete v sklopu Hitlerjeve armade, ostala kot vojni plen — Avstriji. Ministri za zunanje zadeve so se istočasno sporazumeli, da se So. vjetski zvezi izplača vsota 150 milijonov dolarjev na račun plačila za nemško imovino v Avstriji kakor tudi, da se zadaste vsi ostali ekonomski zahtevki Sovjetske zveze v Avstriji. Tako je edina žrtev tega spo-razuma ostala Jugoslavija in v prvi vrsti njeni sonarodnjaki ko-roški Slovenci, katerih pravico, da se združijo ts svojo matico, so odbili s tem sporazumom ravno ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in. Sovjetske zveze. fias ne čudi stališče zapadnih velesil. Ono je bilo od' začetka pogajanj na vseh zasedanjih tako ministrov za zunanje zadeve kakor tudi njihovih pomočnikov, tako na konferenci v Moskvi kakor tudi na konferencah v Londonu in v Parizu glede Jugoslavije nespremenjeno in dosledno. Predstavniki zapadnih sil so bili vedno zelo odločni v odbijanjti jugoslovanskih zahtev. Oni so to stališče obdržali tudi na tem — zadnjem zasedanju v Parizu. 7. druge strani, niso ostali dosledni sa-mo v enem — glede sovjetskih zahtev. Oni so te zahteve predčasno odločno odbijali, vendar so od tega stališča odstopili na tem zadnjem zasedanju in te zahteve priznali za upravičene. Stališče Jugoslavije je bilo ravno tako odločno in dosledno — od začetka do konca. Jugoslavija je venomer poudarjala svojo zahtevo, da se ji Slovenska Koroška priključi in na ta način za vse- lej reši vprašanje njenih sonarodnjakov izven meja Jugoslavije, ki so izpostavljeni ponemče-valnim prizadevanjim avstrijskih šovinistov. Ta rešitev bi zadovoljila upravičenim nacionalnim težnjam koroških Slovencev in zadostila pravici Jugoslavije, da po koncu osvobodilne borbe, v kateri so narodi Jugoslavije dali 1 milijon 700 tisoč žrtev, dokonča delo zedinjenja jugoslovanskih narodov. Z druge strani bi se enkrat za vselej rešilo vprašanje, ki se je vedno najostreje postavljalo v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo in predstavlja žarišče nesporazumov: Jugoslavija je tudi ostala dosledna v zahtevi, da ji Avstrija plača škodo, k. so jo povzročile avstrijske čete, ki so v sestavu Hitlerjeve armade zasedle Jugoslavijo. Predstavniki Sovjetske zveze so vse do tega zasedanja, ki se je končalo s sporazumom štirih velesil, potrjevali upravičenost jugoslovanskih zahtev. To je prišlo do izraza v vseh priložnostih. Kadar koli je bila na dnevnem redu pogodba z Avstrijo, so sovjetski predstavniki podpirali pravične jugoslovanske zahteve. Na za-sedanju sveta ministrov za zunanje zadeve v Moskvi aprila 1947. leta je minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov izjavil v razpravi o jugoslovanskih zahtevah in še posebno o jugoslovanskih ozemeljskih zahtevah sledeče: n vzorca. Najiepši pa je občutek nastajanja, ustvarjanja novega-Podoben je občutek umetnika, ki niza na platno barvo na barvo ter jj vdihava življenja. Tudi te rože so take, kot bj bile žive, kot bi se pravkar razcvetele P°d prsti mladega makedonskega dekleta.« «Pi'isli bomo jz imitacije na oi’J- ginal. Domači podobarji, ki -<0 svoj čas izdelovali ikone, nam zdai izvrstno služijo za risanje domačih., jugoslovanskih motivov, po katerih bodo naša dekleta tkala. V svet pojdejo popolnoma naši, pristni jugoslovanski čilimi. ki ne bodo v ničemer zaostajali za drugimi«, neutrudno pojasnjuje tovariš Taško. Nad vrati v veži visi velika slika. Lazaropoljsko folklorno skupino predstavlja, kako pleše na zeleni trati »teškoto«. Kot prva bo izdelana v preprogi in krasila po eno celo steno. «Od česa je odvisna vrednost preproge in kako jo spoznaš?« Prekupčevalci s preprogami i° dobro poznajo. Njih ni mogoče prevarati tako, kakor je mogoče preslepiti laika. Vrednost prc' proge je odvisna od čvoraže (čvor-vozel), od tega koliko vozlov je na vsak kvadraten meter. Najmanjša čvoraža je štirideset tisoč vozlov na kvadratni mete’-', a dobra preproga jih ima dve sto do tri sto tisoč, toda taka 5e uporablja bolj za zidni okrasek kot pa za tla. Za tla je tako izdelana preveč fina.« «Sama domača dekleta?« «Ne, vmes so učenke iz Srbije, iz Ohrida in Egejske Makedonije. Pribežale 50 s svojci preko planine in našle so vse skupaj v Lazaropolju novi dom.« (Se nadaljuje) MAKEDONSKI KMETJE PRI ŽETVI.