Erschein! leden Samstag	Einzelpreis 10 Ruf
ŠTAJERSKI GOSPODAR
Verlag und Schriftleitnag: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - fernrul 25-67 - Bezugspreise: la der Oshaark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. S Ruf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpi Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien ffr. 55030
II. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag 25. fnli 1942_Hr. 30
Zlom boliševiškesa odpora pri ßostovu
Nemške in zavezniške čete so prekoračile reko Don v široki fronti - Vsa južna fronta je razgibana - Koncentričen napad na Rostov - Zasledovanje poraženih sovjetskih edinic - Nemški napadi v prostoru okrog Taganroga Vsi boljševiški protinapadi odbiti - Vorošilovgrad zavzet
Pretekli teden je zabeležilo nemško vrhovno poveljstvo celo vrsto pomembnih uspehov na južnem delu vzhodne fronte. Tako so se nadaljevale pretekli četrtek neprestano zasledovalne operacije v južnem odseku fronte, kjer bolj-ševiškim edinicam ni uspel umikalni prodor proti vzhodu. Sovražnik je nadaljeval istočasno svoje brezuspešne napade na mostišče pri Voronešu, toda vsi njegovi napadi so bili odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika. Na ostalih odsekih vzhodne fronte so se vršili pretekli četrtek le manj pomembni boji lokalnega značaja.
Po petkovem uradnem poročilu so nemške čete v po večdnevnih srditih bojih v naskoku zavzele važno industrijsko mesto Vorošilovgrad. Veliki deli mesta so zgoreli. V južnem odseku fronte so hitri nemški odredi zasledovali vzhodno od Doneča beže-čega sovražnika v smeri proti spodnjem Donu. Več sovjetskih divizij, ki so bile stisnjene med naglo prodirajoče nemške hitre odrede, je poskusilo prodreti proti vzhodu, vendar so bili vsi ti poskusi odbiti z velikimi izgubami v sovražnih vrstah. Tudi v teh bojih se je odlikovalo nemško letalstvo, ki je onemogočalo reden umik boljševiških skupin.
Velikih operacij na južnem sektorju vzhodne fronte se v veliki meri udeležujejo tudi zavezniki. Od 29. junija se bori ob nemški strani ena madžarska armada, nadalje ena italijanska armada, italijanski ekspedicijski korpus in en romunski armadni zbor. V borbah se nahaja tudi neka hrvatska skupina.
Neki hitri nemški odred je sunil ta-
ko naglo proti nekemu sovjetskemu vzletišču, da so zaplenili oziroma uničili 50 sovjetskih letal. Vsi ponovni napadi boljševikov na voroneško mostišče so se izjalovili.
V	nedeljo je bilo sporočeno, da zasledujejo nemške in zavezniške čete poraženega sovražnika na južnem odseku kljub razmočenim potem brez prestankh. Letalstvo je medtem uspešno napadalo pri Vorošilovgradu poražene in umikajoče se sovjetske skupine. Vzhodno od Mariupola so Romuni onemogočili poskus boljševiškega izkrcanja čet. Madžarski odredi so medtem vrgli neko sovjetsko skupino, ki je stala na zapadnem obrežju Dona. Tudi vsi nadaljni napadi boljševikov na mostišče pri Voronešu so bili odbiti.
Južno od jezera Umen je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napade.
V	ponedeljek so nemške In zavezniške čete po končanem deževju nadaljevale zasledovalne boje v južni in vzhodni smeri. Nemški letalski odredi so medtem razbijali sovražne kolone vzhodno od Rostova, uničevale dovoz ob ustju Dona ter podpirale zasledovalne operacije v loku reke Doneč.
Dan poprej je skušal sovražnik iztrgati Nemcem mesto Voroneš. V hudih borbah, ki jih je podpiralo letalstvo, so bili vsi sovražni napadi odbiti. Od 60 sovjetskih tankov, ki so napadli nemške postojanke, jih je bilo 36 uničenih.
V	prostoru okrog Moskve so nemški letalski odredi bombardirali železniške cilje po dnevu in po noči. Južno od jezera Ilmen so se izjalovili lokalni sovražni napadi, pri čemer je bila uničena neka sovražna skupina.
Murmansk je bil v nedeljo cilj nemških letalskih bomb, ki so razbijale doke, skladišča goriva itd. Nastali so veliki požari. Lovci so nad zalivom Kola sestrelili 17 sovražnih letal.
V	torek je prispela vest, da so prešle nemške in zavezniške čete h koncentričnemu napadu na mesto Rostov. Napad so izvrševale z zapadne, severne in vzhodne strani. Mesto je v plamenih. Bolj severno je na pohodu neka nemška armada v smeri proti jugovzhodu. Ta armada se je približala donskemu odseku zapadno od Stalin-grada na nekih 80 kilometrov. Krilne sovjetske čete in bežeče skupine so bile uničene. Letalstvo je bombardiralo goste ceste sovražnega umika ter zlasti prehode preko rek in železniške cilje v prostoru okrog Rostova. Severno od Voroneša so bili odbiti vsi ponovni napadi sovjetov.
V	srednjem odseku fronte je uničila neka infanterijska divizija neko obkoljeno sovražno skupino. V srditih bojih od moža do moža so nemške čete zavzele 105 bunkarjev.
Južno od jezera Ilmen ter pri Leningradu so se razbili ponovni sovražni napadi v srditih bojih od moža do moža.
V	sredo je prispela vest, da je bil načrtni odpor sovražnika v prostoru pri Rostovu zlomljen. Nemške in zavezniške čete so obkolile mostišče okrog mesta. Vzhodno od Doneča so nemške čete v široki fronti prekoračile Don. Italijanske čele so 19. julija zavzele važni premogovni revir Krasnij Luč. V loku Doneča Dona se upira sovražnik samo še s slabimi silami. Pri Voronešu so bili odbiti vsi sovražni na-

Ključ nemškega zmagovanja
V ¿asu, ko hitre nemške divizije rodijo ob Donu poraženega sovražnika, si marsikdo čestokrat zastavlja vprašanje: Kako je neki mogoče, da nemški vojak, ki je v tej strašni ruski zimi pretrpel toliko nepopisnih težav in gorja, ne pozna nikakega zastoja v svojih zmagovitih pohodih? Odgovor na to vprašanje nam daje zelo nazorno PK-poročilo Oberleutnanta Eugen Wahler-ja, hi je zelo nazorno orisal tajnost nemškega zmagovanja. Wahler piše med drugim sledeče:
»Naš ponosen pešpolk je od vsega početka vojne na vzhodu na fronti. Lahko je ponosen, ker si je priboril v tem času nesmrtno slavo. Nad dva-tisoč kilometrov marširanja pod najtežjimi pogoji je za nami. Naši možje so se borili odlično v vsakem položaju: bodisi v zmagovitem napadu kakor tudi v žilavi obrambi. S svojim neprimernim junaštvom niso samo premagali sovražnika, temveč tudi neusmiljeno najtežjo rusko zimo. Tudi ' v tej zimi je nosil pešec glavno breme vojskovanja. Njegove storitve so ena sama visoka pesem najvišjega izpolnjevanja vojaških dolžnosti. Treba je bilo ogromne zvestobe in požrtvovalnosti, ako je vojak hotel vzdržati v prvi črti pri 40 stopinjah mraza. Bilo je treba na tisoče posameznih Storitev od zadnjega pešca do poveljnika, da je regiment lahko izpolnil stavljene mu naloge. Usoda nas je trdo prijela, toda v premotrivanju preteklosti ne bi hoteli pogrešati prav nič, niti trdo-te tega vojskovanja. Žalujemo le za našimi mrtvimi tovariši, toda njihova smrt je povečala našo odločnost glede končne zmage.
Boljševišlei sovražnik'nam je hotel v tej zimi pripraviti usodo Napoleona I. Tu se je strašno zaračunal. Zmotil se je predvsem v Fiihrerjevi osebi, slasti pa glede Fiihrerjevega odnosa napram vojakom,. Neke kritične noči so nam prinesli povelje: »Na Führer-j?vo povelje je držati to postojanko!« Pc elje je šlo od ust do ust, vojaki so si smehljaje oddahnili in zgodil se je čudež, da je ostala fronta nepremag-Ijira. Führerjevo povelje je podžgalo slehernega vojaka k največjemu naporu in nadčloveški moči. V Führer-jeti osebi je nekaj, kar bliskoma zagrabi njegove vojake. To tajnost lahko "naročimo našim sovražnikom brez
*adi, prav tako ob Volhovi in jezeru "men. Sovražnik je izgubil od 8. do
20. julija 829 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 70 letal.
¿t****.*

PK-Aufn.: Kriegsberichter Wetterau (Wh.) Deutsche Infanterie in den Straßen von Sewastopol, überall zeugen sinnlose Zerstörungen von der Vernichtungswut der Bolschewisten
oklevanja: veličina Führerjeve osebnosti in duh, ki preveva njegovo vodstvo, sta ključ našega zmagovanja.
Nemški pešec ve, da je stal Führer na zapadni fronti prve svetovne vojne štiri leta kot navaden infanterist. On pozna vse muke in pomanjkanje, ki teži navadnega vojaka. Führer je bil sam v bunkarjih zapadne fronte ter pozna duševno napetost sredi bobna-jočega ognja. Kljub takratnemu zlomu ni izgubil vere v Nemčijo. Führer je mož, ki zamore pač najbolje presoditi naše storitve. Njegovo priznanje nemškemu pešcu nas navdaja s ponosom in globoko hvaležnostjo. To priznanje nas podžiga in obvezuje k novim dejanjem. Dnevno čutimo Fiih-rerjevo roko nad nami, dnevno se zavedamo njegove skrbi in velikodušnega razumevanja in sočutja. Naše zaupanje v Führer ja je brezmejno, zato se mu tako radi pokoravamo. Na gredi vrtiča, ki so ga uredili vojaki radi olepšave nekega ruskega mesteca, je neki vojak sestavil iz koščkov rdeče opeke stavek »Führer befiehl, wir folgen dir!«. To ni morda samo izpoved posameznika po hudih zimskih borbah, to je izpoved cele fronte. Vojni zločinci v Moskvi, Londonu in Washingtonu tega ne morejo zapopa-sti. Udarjeni so s slepoto. Ne morejo razumeti, da. ljubimo Führer ja in kako ga ljubimo. Ravno sedaj nam je bližji kot kedaj poprej. Danes' smo še bolj prepričani o pravičnosti njegove borbe in o njegovem zgodovinskem poslanstvu. Smisel in nujnost te borbe smo najbolje zapopadli. Z lastnimi | očmi smo videli »raj delavcev in kmetov«, to največjo laž dvajsetega sto
letja. V neposredni bližini smo spoznali nevarnost, ki je pretila ne samo nam, temveč vsej Evropi. Videli smo, da so spremenili to bogato deželo v strašno orožarno svetovnega Židov-stva. Na najbrutalnejši način so iz-žemali in uničevali ljudi, zasledujoč en sam cilj: Razširjenje svetovne bolj-ševiške revolucije. To bi pomenilo uničenje Nemčije, nemškega naroda in njegove kulture. To bi pomenilo uničenje vse Evrope, vladavino zidov stva in splošno zmešnjavo.
Ker smo vse to videli in spoznali, poznamo tako dobro Adolf Hitlerja in njegovo borbo. To nam daje povod, da mu sledimo v najglobljem prepričanju. Naše geslo se glasi: Fiihrer, za-povej, mi ti sledimo! Tako pobijamo sovražnika, kjerkoli se pojavi. Fiihrer se lahko zanese na nas, ki nosimo njegove zmagovite zastave.«
To preprosto poročilo nemškega častnika, ki je sicer v stranki Kreis-leiter, je zgovoren ■ dokument glede držanja nemškega vojaka. Kdor je prečital to vojaško izpoved ljubezni do Fiihrerja, si bo lažje tolmačil ves elan, s katerim prodirajo nemške divizije v sovražno ozemlje. Ni je sile, ki bi zamogla ustaviti nemški pohod. Kljub nemških zmag je legendarna osebnost Adolf Hitlerja, moža, ki je ustvaril svojo vojsko kot izvrševalec zgodovinskih pravdorekov.
D r o C k uiH Vcrlit: Marburger Verlags- und D'uckerei-Ges m. b. H. - Verlagsleitung: Eson Baumgartner: Hauptschriftieiter Friedrich Oolob: alte !o Marburg a. d. Drau Badgasse 6.
Zur Zelt tOr Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom
1. Juli 19« gültig. Anstalt der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung îibt keinen Anspruch auf Rückzahlung de' Bew eeldes
„Nič ni z zmago v 1.1942..
Londonski list „People" o notranjem položaju Anglije Angleška vojaška organizacija v luči angleške kritike Občudovanje za nemško oboroževalno jakost
Londonski list »The People« je objavil te dni svoje poglede na notranji položaj Anglije. Še nedavno — tako piše omenjeni list — je izzvalo geslo »Zmaga še v 1. 1942« ne samo v Angliji, temveč tudi v Sovjetiji, veliko navdušenje, in vendar je šel razvoj po drugih poteh. Nemške čete nadaljujejo neprestano svoj pohod. Izgleda, da angleška vlada javnosti noče obrazložiti resnost sedanjega položaja. List kritizira nato notranje angleške napore v tej vojni ter ugotavlja, da se uradniki stiskajo po koteh svojih pi-sarnic. Sinovi bogatih očetov si kupujejo kmetije, da bi se tako lažje izmikali vojaški službi. Mnogi drugi sinovi bogatih staršev pa nosijo vojaško uniformo le na videz, dočim sede na goljufivih mestih. Je pa tudi cela vrsta visokih častnikov z dobrimi trgovskimi zvezami, ki so bili imenovani ravnateljem velikih oboroževalnih industrij, čeprav jim za taka mesta primanjkuje kvalifikacija. V Angliji se govori zelo mnogo o pomanjkanju delavcev, vendar odgovorni činitelji nimajo korajže, izvesti primerno mobilizacijo delavskih moči.
Kaiko pa je kaj s političnimi strankami? Na to vprašanje je možen le en sam odgovor: Angleški narod je izgubil vse zaupanje do strank, ker v Spodnji zbornici ni več nikake opozicije v starem smislu besede. Ako bi se zdrznil kak poslanec glasovati proti vladi, kakor nedavno proti Churchillu, bi morali za tako protivladno glasovanje odgovarjati. Povsod primanjkuje močnega vodstva, kar je najtežje pri vojaštvu. V vojaškem oziru še ugled Anglije ni padel nikdar tako globoko kot sedaj. Nemoč Anglije je zavzela že talko niziko raven, da iščejo celo Ame-•rikanca, ki naj bi prevzel vrhovno poveljstvo nad celokupno oboroženo silo Veliko Britanije. Taka stremljenja podpira tudi gospodarska odvisnost, v katero je zašla Anglija v svojem razmerju do žedinjenih držav. Ameri-kanci pokazujejo stalno na neprestane angleške poraze ter omenjajo pri tem, da so Amerikanci stavili na razpolago Angfežem tako velike množine mate-rijaia in moštev, da hočejo sedaj sami prevzeti kontrolo na vsej črti.
Z uničujočo ironijo je1 napovedal londonski »Daily Herald«, glasilo angleške delavske ' stranke, velike »reforme«, ki jih je izzvala kritika vojaškega. aparata Velike Britanije. List piše dobesedno: »Bobnajoči ogenj, s katerim je naš tisk kritiziral vojaški aparat Anglije, je le imel uspeh. Včeraj je prispela vest o sila globoki reformi vojaštva. Evo vam nekaj teh revolucionarnih odredb, s katerimi bo-
mo prav gotovo in najhitreje izsilili konec vojne: »Kuhalna posoda bo v bodoče obešena na desni strani, odeje morajo imeti štiri gube in ne dve. V tornistru pa krtače »s smejo biti shranjene na desni, kakor doslej, temve'č na levi strani«... Sedaj si lahko zopet oddahnemo, tako nadaljuje »Daily Herald«. Pa to še ni vse. Na Malti imajo prav gotovo težke čase. Vsled tega je prišel v vojnem ministrstvu nekdo na čudovito misel, izdelati za Malto boljše in posebne gramofonske plošče, in sicer s pesmimi najmanj 30 londonskih umetnikov...
Vse drugače pa »Daily Mirror«, ki občuduje nemške zmage s sledečimi besedami: »Nemški tankovski odredi
prodirajo na vzhodu vedno globlje v sovjetsko fronto, in sicer z vso težino materijalnih zalog, ki jih skoro ni mogoče izčrpati. Istočasno zbira Rommel v Egiptu vedno nove stotine tankov. V nobenem trenutku te vojne ni bilo na nemški strani niti enega samega znamenja, iz katerega bi bilo sklepati, da jim primanjkuje orožja najmodernejših tipov. Izgleda, da je Nemcem uspelo z genijalno koncentracijo nacionalnega napora pravilno rešiti problem hitrosti produkcije. Kako pa izgleda v tem oziru v Angliji? »Daily Mirror« piše nadalje, da je oddal lord Lyttel-ton sicer v Spodnji zbornici neko pomirljivo izjavo, vendar ni jasno, ali je izgovoril produkcijski minister samo željo ali stvarnost. Nemški tempo je vsekakor strašen. Adolf Hitler je obljubil svojim vojakom še boljše orožje, ki jim ga je medtem že dal. To nemško orožje :pa ni samo boljše nego prejšnje, saj so ga nemške tvornice izdelale no morda v teku let, temveč samo nekaj mesecev.
Vojna z Anglijo in Ameriko
Pretekli četrtek so bili r.a egiptovski fronti odbiti vsi angleški napadi. V protinapadih je bilo ujetih 1200 Angležev in uničenih mnogo tankov in vozil.
Nemške podmornice so ob zapadni obali Afrike potopile šest sovražnih ladij z 39.500 brt. V Atlantiku, preko reke Mississippi in Panamskim prekopom pa so potopile druge nemške podmornice deset ladij z 68.500 brt. Sovražnik je izgubil razen tega še v Ledenem morju eno ladjo s 7000 brt, skupno torej 17 ladij z 115.000 brt.
Angleški bombni napadi na Duis-burg, Bremen in Oldenburg so povzročili civilnemu prebivalstvu škodo. Večje število napadalcev je bilo sestreljenih.
Torek je bilo sporočeno, da so nemške podmornice severno od Azorov potopile sedem ladij, med njimi nek mu-nicijski transportnik, ki se je razletel. Vse ladje so izpodrivale skupno 38.000 ton. Neka nemška podmornica je v reki St. Lorenzo potopila tri ladje s 15.000 brt. V ameriškem prostoru je bilo po-
PK-Aufn.: Kriegsberichter Schiirer (Wb.)
Immer größer werden bei den Sammelstellen hinter unseren Linien die Kolonnen der gefangenen Sowjets, die aus dem großen Sowjet-Kessel herausgeholt werden
Glave si razbijajo
B. aH ne bi? — tako se g.asi vprašanje glede „druge fronte" - „Ponesrečena druga fronta bi bila še večja katastrofa kakor njen izostanek"
h StocKholma poročajo v Berlin, da se vrše med Londonom in VVashhtg-tonom razna ugibanja glede ustanovitve takozvane »druge fronte«, ki naj bi razbremenila boljševike. Tako poroča list »Dagens Nyheter« iz Londona, da odločitev v tem vprašanju še nikakor ni padla. Sigurno je le toliko, da so zavzela ta ugibanja v zadnjih dneh mrzličen tempo, ker so si sedaj popolnoma na jasnem, da Nemčije z blokado in letalsko ofenzivo ni mogoče premagati. Sedaj so mnenja, da je ofenziva na evropski kontinent edino sredstvo, s katerim bi bilo mogoče poraziti Nemčijo. Na drugi strani pa stanje tonaže nikakor ne govori v >rilog takega podjetja, ker še vedno ne vedo. ali je potapljanje doseglo že svoj maksimum ali ne.
Imenovani švedski list poroča nadalje, da je v anglosaksonski javnosti klic po drugi fronti postal vedno jačji. Celo listi kot »Manchester Guardian« pišejo, da je treba z napadom na za-pad Evrope omogočiti Sovjetski Uniji odmor. Medtem pa zastopajo razni vojaški strokovnjaki mnenje, da bi bila ponesrečena druga fronta še večja katastrofa kot njen izostanek.
Dopisnik lista »Dagens Nyhester« je dobil vsekakor vtis. da je vprašanje o ustanovitvi druge fronte zaenkrat obviselo v zraku, ker se Churchtfl in Roosevelt branita priznati, da so argumenti, ki govore za drugo fronto, težji nego tisti argumenti, ki govore proti, pač pa lahko vsak trenutek pretehtajo nagibi, ki govore za drugo fronto.
Stalin roti Churchilla naj mu pomaga
Veleposlanik Ma ski je bil zopet pri Churchi.lu - Posledice nemških udarcev ob Donu
Udarci, ki jih prejema maršal Timo-ienko ob Donu, že učinkujejo. Po poročilih, ki so prispela iz Londona preko Stockholma, raste pritisk Moskve na London, ki naj bi nekako razbremenil Timošenkove armade. Po teh poročilih ie obiskal boljevišui veleposlanik Majski ponovno ai.gleškega ministrskega predsednika Churchilla ter mu je dopovedoval, da sedaj ni več izgubljati časa za izvedbo razbremenilne kampanje v smislu Stalinovih zahtev. Churchill je Majskemu baje zagotovil, da se bo posvetoval z Hooseveltom, od katerega pričakujejo dokončno odločitev glede sprejema vrhovnega poveljstva nad vsemi oboroženimi silami zavezniških narodov. Baje je Roosevelt pripravljen, pomagati Sovjetiji, toda britanski generalni štab skupno z ad-miraliteto prijavlja svoje pomisleke v zvezi s pomanjkanjem ladij za prevoz vojaštva in materijala.
Boljševiki so prišli vsled nemškega napredovanja na jugu vzhodne fronte v nemali precep. Stalinovi obupni klici so razumljivi za nas, ne pa toliko za
topljenih še šest ladij z 51.000 tonami. Skupno je izgubil sovražnik v zadnjih štirih dneh 16 ladij z 104.000 tonami.
V Kanalu je prišlo do pomorske bitke, v kateri so lahke nemške edinice sestrelile šest angleških hitrih torped-nih čolnov, od katerih so se štirje potopili. Ena angleška hitra topničarka je bila potopljena s strani nemškega rušilca.
Churchilla, ki noče očividno ničesar riskirati. Moskovski oblastniki so si izbrali v Angležih pač zelo slabe zaveznike. Izdatna pomoč boijševikom bi v ostalem pomenila totalno spremembo angleške politike. Anglija ni pomagala preje malim zaveznikom, še
manj pa hoče pomagati Sovjetiji, katere slabitev si tudi v Londonu na tihem želijo. Anglija ima toliko lastnih skrbi, da bo Stalin doživel Timošenkov polom še prej, preden bo dobil iz Londona kak zadovoljiv odgovor.
Težke izgube komunističnih tolp v Bosni
Iz Berlina poročajo: Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, se nadaljuje borba proti bosanskim tolpam po načrtu. Največji del teh tolp, ki se skrivajo v širnih gozdovih, oddaljenih dolinah in v skalovju, je že obkoljen. Uničujejo jih nemške, hrvatske in madžarske čete v okviru očiščevalne akcije. Komunisti, ki jih podpirajo poklicni cestni roparji, so se umaknili bistveno v troje področij, kjer so jjh obkolile imenovane čete. Tako je bila zajeta velika skupina v severnih iztokih gorovja Kozara. Prišio je do obupnih poskusov izpadov, ki so zahtevali na strani banditov 1100 mrtvih. Uničenje te skupine se nadaljuje kljub slabemu vremenu in terenu. Drugo skupino so pregnali jugozapadno od Sarajeva. Ta skupina je skušala priti do železniške proge, da bi se polastila orožja in municije. V bojih je izgubila ta skuprna 300 mrtvih. Neka druga skupina se nahaja severozapadno od Belgrada v hribovju. Ta skupina je napadala civilno prebivalstvo ter je odvedla v hribovie več žena in otrok. Pri načrtnem čiščenju delov tega področja so imeli banditi težke krvave izgube. Lastne izgube v teh borbah s srbskimi tolpami so zelo neznatne. Očiščevalne in obkroževalne akcije se nadaljujejo z uspehom.
Moč Japonske še ni popolnoma razvita
Pomembni glasovi iz Tokija - Japonska mornarica je pripravljena na ogromni fronti za ucar, kjerkot se bo pojavil sovražnik
Pretekli torek je izjarviJ zastopnik japonske vojske v Šanghaju sledeče: »Oborožena sila Japonske še ni popolnoma razvita.« Japonska politika — tako je nadaljeval govornik — je zasledovala vse od izbruha kitajskega spora načelo, da se spor ne sme poostriti. V tem smislu je upala japonska politika, da se bo maršal Cang-kajšek povrnil k sodelovanju z Japonsko. Ce pomislimo, da se je japonski voja>k boril pet let v najtežjih razmerah na kitajski fronti, se ni čuditi, da so njegove storitve na pacifiški fronti zadivile ves svet. Na pomorski fronti, ki se razteza v širini 10.000 km med Beringovo cesto in Južno Afriko ter med Aleutami in Madagaskarjem, stojita japonska mornarica in letalstvo pripravljena, da odbijeta vsak sovražni poskus. Preko tega bosta dosegla nove uspehe, ki bodo odločilnega po-
mena za izid vojne v Vzhodni Aziji. Temu nasproti so vojni rezultati sovražnega tabora naravnost klaverni. Amerikanci so izvedli en sam brezuspešni napad na japonska mesta, v ostalem sploh ni prišlo do nškakega napada na Japonsko. S tem, da so Japonci zasedli skupino Aleutshih otokov, so zaprli Amerikancem edino pot. po kateri bi se lahko izvedel napad na Japonsko. Sedaj more Japonska s svoje strani ogrožati Zedinjene države.
Na Japonskem se je vršil dne 20. julija takozvani »Dan japonske mornarice«. Ves japonski tisk se je ob tej priliki spomnil velikih zaslug, ki sta si jih pridobila mornarica in letalstvo s tem, da sta ustvarila predpogoje /a velike japonske zmage. Udarci, krsta jih delila brodovje in letalstvo, so bili tako silni, da ameriško-angleško brodovje sploh ni moglo izvesti nikakega'
Pioniere im Donezland
Von Kriegsberichter Dr. Fi! lies
PK Pioniere — zugleich Kämpfer und Werkleute des Gefechtsteldes sind Soldaten vom besonderer Art Sie müsse» vor allem zweierlei beherrschen: Sie haben immer das Nächstliegende zu tun und zugleich das Vorausgrei-fende zu bedenken. Sie ebnen und bauen, im wörtlichen und im übertragenen Sinne, Weg und Steg, und sie dürfen dabei nicht eng und einseitig sein, sondern sie müssen auch das andere, das jenseitige Ufer im Auge haben. Pioniere bahnen und verbinden, und beides tun sie gründlich, in den Einzelheiten und im Gesamtplan, weil das die bewährte Arbeitsmethode beim deutschen Kommiß ist.
Panzer in Flanke und Rücken des Feindes
Auf die Weise sind d»ie Kämpf« im Donezland südostwärts Charkow, bei denen — wie der Bericht des Oberkommandos der Wehrmacht meldete — vom Jahrestage des 22. Juni ab feindliche Kräftegruppen teils ein tüchtiges Stück zurückgeworfen worden, in hohem Maße zu einem Erfolg unserer Pioniere geworden. Gewiß, hinter-drei mag jeder Laie sagen: Klar, ohne Pioniere ging es am Donez nicht, und ihm fällt dabei der Brückenbau ein. Aber das hieße oberflächlich urteilen und nur einen Teil, sogar nur einen Bruchteil aus dem weitläufigen Arbeitsgebiet der Pioniere ins Auge fassen. Vorher schon, ehe es losging, hat die Pioniecführung der Panzerarmee das Nächstliegende und das Weiterfolgende erwogen, und so wurde, als die Stunde da war. der großzügige Einsatz der Pioniere gewährleistet. Sie kamen hier sowohl nach dem Umfang wie nach der Mannigfaltigkeit der Verwendung auf ihre Kosten, wie es im Lehrbuch steht. Dieses Donezland südostwärts Charkow ist so recht zu einem Pionierland geworden.
Nach der Kesselschlacht vom Mai,
protiudarca. Kljub številčni nadmoči in zelo razširjenega sistema oporišč Angleži in Amerikanci niti niso zamogJi poslati ene vojne ladje v svrho rešitve Birme. Amerikancem to ni uspelo, ker takrat še niso preboleli velikih izgub vojnih ladij, Angleži pa niso mogli ničesar storiti, ker so V svrho rešitve Ceylona in Indije koncentrirali svoje razredčeno azijsko brodovie v varnih lukali. Za Birmo niso imeli ničesar več, zato so jo morali prepustiti Japoncem prav tako kakor poprej Mala», Singapur, Nizozemsko Indijo, Filipine in del avstralskega otočja. Japonski sunek proti Ceylonü je zlomil pomorsko nadvlado Anglije v Indijskem Oceanu, tako da kontrolira sedaj japonsko brodovje bengalski zaliv, Ju/.no-kitajsko morje in ves Zapadni Pacifik.
in der Timoschenkos Frühlingsotfen-sive unterging und die Abwehr unsererseits im richtigen Augenblick ins Zupacken und Vorstoßen gewandelt wurde, vor allem durch den operativen Einsatz der Panzer in Flanke und Rücken des Gegners, ist der Raum von Charkow zu einem Kraftfeld geworden, das sich nach den benachbarten und umliegenden Abschnitten hin erweitert. So unterwarf sich die Führung unserer Panzer- und unserer Infanterieverbände nach dem Gesetz der erlangten Hoheit des Raumes jene weitläufigen Stellungen und Rückzugsräume des Gegners ostwärts und nord-ostwärts Charkows, in denen die Bol-schewisten viel, sehr viel Menschen und Material einbüßten. Das war im ersten Junidrittel. Für jeden Kundigen, der das sich einer überlegenen Führung zumal im Südabschnitt der Ostfront darbietende Gebot der operativen Freizügigkeit erkennt, ergab sich nunmehr ein vielversprechender Ausblick am Donez. Dieser springt in großlinigen Schwingungen und vielfältigen Windungen südostwärts auf knappe hundert Kilometer an Charkow heran. Längst waren in stattlicher Tiefe die vorderen Teile des Ostufers in deutscher Hand. Aber gut hundert Kilometer weiter noch nach Osten dehnte sich ein für den Gegner wichtiges rückwärtiges Gebiet, zum Beispiel mit mehrgleisigen Bahnen ...
Durch Kotchosfelder und Unkraut-Steppen
Das war der Kamptauftrag für die i Panzer mit dem weißen »K« und die zugehörigen und sonstigen motorisierten und Infanterieverbände im letzten Drittel des Mouats Juni, und auch rumänische Truppen waren waffentxrü-derlich daran beteiligt. Bei diesen Kämpfen hat der Gegner bereits in den ersten drei Tagen genau soviel hergeben müssen an Raum und verloren an Menschen, Bewaffnung und Gerät, wie er nach den ernsten Einbußen seit der Chaükower Kesselschlacht nicht mehr entbehren konnte, vor allem nicht in diesem Randgebiet des Gesamtraumes Charkow, bei dem jetzt schon weit draußen im operativen Vorfeld angeschrieben zu stehen scheint: Zutritt verboten! Der Hergang lehrt wiederum, daß das besagte Gebot der Freizügigkeit von der deutschen Führung der Panzer- und motorisierten Verbände ebenso sinnfällig befolgt wie unbeirrbar gewahrt wird.
Zurück zu unseren Pionieren! Ihres Anteils an diesen Erfolgen gedenken, heißt nicht nur dem Donez sein Recht geben. Er ist nach Willkür und Gewalt ein ungebärdiger Bursche unter den südrussischen Strömen, und er bildet — jenseits der im Süden und Osten Charikows sich weitenden Kolchosenfelder und Unkrautsteppen — ein ei-
genwilliges Stromland, an dem mit Sümpfen und Sänden. Nebenflüssen und Bachrinnen, dann wieder mit Steilufern und großen Wassertiefen »alles dran ist«, wie die Pioniere sagen. Diese Pioniere haben seit Jahresfrist den polnischen Bug und den Styr, den Horyn, den Shitsch, Zbrutsch und ukrainischen Bug. den Dnjepr. die Worskla, die Ssamara und den Mius bewältigen müssen, um nur diese Flüsse zu nennen. Es ist ja von deir Weichsel ab nach Osten nicht ein einziger Flußlauf wasserbaulich im deutschen Sinne gebändigt. Da wurden die Pioniere schließlich auch mit dem Donez fertig. Diese Pioniere kannten sich auch in dem erschwerenden Umstand aus, daß Wegbereitung für motorisierte Kriegführung noch ein ernstes Übriges verlangt gegenüber der Kriegführung allgemein. Sieht es denn nicht schon nach jedem Gewitterregen, der im unbändigen Osten immer gleich wo'lkenbruchairtig zu sein pflegt, hier im Lande der Schwarzerde aus, als hätten Dämone es pionierreif machen wollen, zum Leidwesen aller motorischen Fahrzeuge? Nein, das alles bedeutete nur die eine Seite beim Kampfauftrag der Pioniere. närnfch das Fertigwerden mit den Hindernissen der Natur. Hinzu trat jedoch noch der Gegner, der monatelang das Kampfgebiet mit Befestigungen versehen hatte, bei denen die Pioniere »die Nächsten dazu« waren.
Verkehr läuft — durch Minenfelder
Ein junger Oberleutnant hat beim Morgengrauen dieses 22. Juni, als das Übersetzen über den Donez mit Schlauchbooten im feindlichen Feuer begann, mit bissigem Humor ^¿sast jetzt stehe ein »Tag der Pioniere« im Kalender. Damit hat er den Nagel auf den Kopf getroffen, denn es gab von da ab eine sehr ausgiebige Leistungsschau seiner Waffengattung, von der Natur und vom Gegner bereichert um zahlreiche Sondereinlagen. Es blieb nicht beim einmaligen Einsatz der Floßsäcke und auch nicht beim Bau von Stegen, Knüppeldämmen, Kriegsund Behelfsbrücken am Donez — übrigens alles Schnellbauten, deren ungewöhnliche Zahl ein Blick auf die Lagekarte lehrt. Es war auch noch nicht genug, daß sich dieselben Arbeiten beim weiteren Vordringen an den Nebenflüssen und ungezählten Rinnsa'en und Sümpfen wiederholten. Viel mehr noch fiel ins Gewicht, daß die Bolsche-wisten — bezeichnenderweise sosrar bis sehr weit hinter die ursprüngliche Frontlinie — Sperren aus Minenfeldern. aus verdrahteten Stellungen und aus Zonen von Erdbunkern angelegt hatten, mit allen Kniffen bis zu fest eingebauten Flammenwerfern. Das alles sind untrügliche Zeichen dafür, wieviel dem Gegner dieser noch über-lassene Rand'zipfel des Frontverlaufs südostwärts Charkow wert war. und wie wenig sicher er sich nach den vorhergegangenen Lehren im Raum von Charkow dort fühlte.
Prvi rekrufi nemške vojske iz Spodnje Štajerske
Spodnja štajerska ima slavno vojaško tradicijo. Kot jugovzhodni steber Reich-a je nekoč cela stoletja pod nemškim vodstvom odbijala napade tolp, ki so prihajale iz vzhoda. Njeni sinovi so tisoč let branili svojo rodno grudo, ki je z izjemo zadnjih 23 let, ko je padla pod srbsko šajkačo, tvorila sestavni del Reicha. V svetovni vojni 1914—1918 so se spodnještajer-ski polki izkazali na vseh bojiščih. Ni~ kako pretiravanje ni, če se trdi, da so Spodnještajerci odličen vojaški narod, ki so jim kot vojakom zvestoba, tovarištvo in junaštvo glavne vrline, čas, ki so ga Spodnještajerci preživeli pod vsiljeno jim balkansko upravo, je posebno bivšim vojakom bil trd. Radi udeležb v svetovni vojni, so bili zasmehovani in žaljeni, kjerkoli je bila priložnost. Prisiljen, služiti srbskemu kralju, je marsikdo prestal zaničevanja ter bil izpostavljen najbolj surovemu postopanju srbskih oficirjev. Zato je jasno kakor beli dan, da so Spodnještajerci lani aprila pri dohodu nemških čet pometali svoje orožje in uniforme v stran ter veselo pričakovali zopetno vrnitev njihovih krajev tja, kamor že nad tisoč let spadajo.
Po enoletnem zravnavanju razmer
Wie gesagt, Pioniere müssen Immer das Nächstliegende tun und zugleich das Vorausgreifende bedenken. Damit haben sie es auch im Donezlandc geschafft, sowohl mit Karabiner und Handgranate als mit Bauklammer und Rödelzange. Sie waren auch gründlich genug, um die Minen eher zu entdecken, als die Panezr drauffubren, und die Flammenwerier auszubauen, tii'3 der Gegner sie zum Schaden der Infanteristen und Gebirgsjäger auslö-•sen konnte. Und als motorisierte Verbände bei den erforderlich werdenden Bewegungen kn neu gewonnenen großen Raum herumgeschwenkt werden i lußten, da hatten Pioniere Bau- und Brückenbaubataillone zur befohlenen Zeit Brücken und Bohlenfahrten fertig lind meldeten dem hohen Stab: »Ver-i ehr läuft!«, und die Generalstabsoffi-> iew haben gewußt, welche große
larheit diese knappste Kürze bedeutete. Darum hat der Oberbefehlshaber •ainen Pionieren die besondere An-i rkennung ausgesprochen.
Deshalb ist dies Donezland zum Pionierland geworden. Jetzt schauen die Pioniere sich auf der Karte an, was sie geschafft und ermöglicht haben.
>as wichtigste Städtchen in diesem
abschnitt, nun dem Gegner entrissen, beißt Isjum. Das bedeutet auf Deutsch >die Rosine«. Der Name ist ein Sym-! oI, und die Pioniere freuen sich, denn t'er Gegner hat die Rosine aus dem Ltonez-JKuchen hergeben müssen...
Spodnje štajerske z ostalim delom velike nemške domovine je sedaj napočil čas, ko tudi ravnokar dorasla mladina stopa v vojaško službo Fuhrer-ja in Velike Nemčije. Prvi spodnještajerski rekruti, ki odhajajo k vojakom, so odšli dne 21. julija iz Pettau-a. Na slavnostno okrašenem trgu pred nemško hišo so se zastopniki vojske, države, organizacije Steirischer Heimatbund in občinstva poslovili z lepimi govori od teh mladih vojakov. S cvetjem okraše-
ni mladeniči, ki so s petjem in vriskanjem oživeli mesto in okolico, so v spremstvu godbe veselo korakali proti kolodvoru, prebivalstvo jih je pa veselo pozdravljalo.
V Marburg-u je bila poslovitev in odprava rekrutov dne 22. julija. Navzoči so bili poveljnik mesta, Bundes-fuhrer, zastopnik države itd. Govoril je Bundesfuhrer S t e i n d 1, ki je mlade vojake spominjal na junaška dela, ki so jih nekoč izvršili njihovi očetje. Podčrtal je dolžnost Spodnještajerca, da se ima ob strani tovarišev iz ostalih deiov Reich-a bojevati za svojo domovino. Za Bundesfiihrer-jem je govoril še Oberst W e s t p h a 1, ki se je od fantov lepo poslovil. S počastitvijo Fuhrer-ja se je prireditev končala.
Spodnještajerci v svetovni vojni
V času, ko Spodnještajerci odhajajo v delovno službo in se pripravljajo za vstop v oboroženo silo, ne bo škodovalo, če pogledamo četrtstoletja nazaj ter se spomnimo, kako so se spodnještajerski fantje obnašali v času prve svetovne vojne, ko je bila njihova domovina ogrožena. Ne samo, da so se stoodstotno odzvali klicu domovine vsi, ki jih je klicala vojaška oblast ter odšli na bojišča, kjer so si v znanih spod-nještajerskih železnih polkih priborili lavorike in časti, so tudi tisti mladeniči, ki še niso dosegli zahtevano starost hoteli sodelovati v obrambi domovine. širom Spodnje štajerske so se iz vseh krajev prijavili 15- do 18-letni mladeniči, da bi se jih kot prostovoljce poslalo na bojišče. Ustanovil se je bataljon prostovoljcev, ki je dobil ime K. k. freiwilliges Schützenfeldbataillon Marburg IV, Tvorili so ga kakor že ime pove, sami Spodnještajerci. Ta ba-
taljon prostovoljcev se je pozneje v 38 mesecih frontne službe večkrat v raznih bojih izredno obnesel in odlikoval . Zgodovina svetovne vojne je o tem mnogo zapisala, kar bo še našim zanamcem v čast in ponos.
V nastopnem sledi v skrajšani obliki prevod poročila o boju 4. stotnije imenovanega bataljona, ki ga je dne 4. januarje 1917, izpod peresa takratnega Hauptmann-a Karl-a Gaischeg-a, z dovoljenjem vojno-tiskovnega stana, objavila v Graz-u izhajajoča »Tages-post«. Gaischeg je pisal:
»Kot prva je prišla 4. stotnija, ki jo je vodil Oberleutnant Giirtler z svojimi vodi k raznim polkom, kjer so jo razdelili za razne izvidniške in bojevniške patrole. Ostanek se je stavilo v strelske jarke. Zugsfiihrer Rudolf Funk je bil z 20 možmi dodeljen nekemu in-fanterijskemu polku, kjer je mora! zasesti del strelskega jarka, ki je bil sa-
Eiu italienische) Geleit auf dem Wesse
Weltbild-Luco zu einem nordafrikanischen Hafen
Rostov
Mesto in trdnjava Rostov ob Donu je glavno mesto današnje sovjetske severne Kavkazije in okrožja Don. V ruščini se Rostov izgovarja Rostioif. Naselbina predstavlja velemesto, ki Ima po sovjetski statistiki okrog 270 tisoč prebivalcev. Od teh je 78 odstotkov Rusov, 10 odstotkov Židov ter 7 odstotkov Armencev. Rostov je važno železniško križišče proge Moskva— Baku, ima letališče ter pristanišče za ladje ob kanaliziranem delu veletoka Don pri zlivu reke Teme mik in leži komaj 50 km oddaljeno od Azovskega imorja.
Rostov je v gospodarskem pogledu eno najvažnejših mest Sovjetske Unije. Ležeč med industrijsko kotlino Doneča in žitnicami' kubanskih in don-Sfci'h pustinj, tvori v komunikacijskih zvezah proti Kavkazu nekakšen prometni ključ. Industrija tobaka, ki ima svoj sedež v Rostovu, je v sovjetski tobačni industriji vodilna. Razen tega se v Rostovu nahajajo ladjedelnice, industrije stekla, barv, papirja, usnja, čevljev, kovinskih izdelkov, strojev, mlinska industrija itd. Mesto je hkrati
mo nekaj metrov oddaljen od sovražnih postojank. Bilo je zvečer dne 24. julija 1916, ko je sovražnik otvoril grozovit bobneči artilerijski ogenj ter razbil postojanke prostovoljcev. Mc-d tem ognjem je strelec Johann Bizjak ostal kot opazovalni in poslušalni stražnik na najbolj nevarni točki, dokler ga ni granata onesposobila za boj. Položaj je bil takšen, da ni bilo mogoče Bizjaka zamenjati, ker je bilo obstreljevanje preveč močno. Bilo je seveda tudi več drugih strelcev ranjenih, ki sta jih Zugsfuhrer Funk in Korporal Strohal kljub hudemo artilerijskemu ognju rešila iz nevarnih položajev. Ne ozirajoč se na nevarnost, je peščica zdravili strelcev iz razstreljenih ostankov jarka sestavila malo kritje ter vzpodbujena po Funku in Strohalu kljub povelju, da naj zapustijo jarek in se umaknejo, vzdržala do jutra. Po artilerijskem ognju so dotični jarek sovražniki napadali v naskoku, Funk in Strohal sta pa s svojimi maloštevilnimi bojevniki z ročnimi granatami odbila vse napade, tako da je-postojanka ostala v naših rokah. Zugsfuhrer Funk in Korporal Strohal, ki sta kot svetla vzora s svojo malo skupino vojakov kljub veliki nevarnosti vzdržala," sta za to hrabro delo dobila velike srebrne svetinje. Strelec Iskra je bil odlikovan z malo srebrno svetinjo,, vsi ostali so pa dobili brončaste svetinje za hrabrost. Hrabro zadržanje teh prostovoljcev je utemeljilo ugled in'junaštvo spodnješta-jerskih prostovoljnih strelcev, bilo je pa hkrati spodbudno za poznejša večja junaštva.« . .
Takšni so bili leta 1916 takratni 16 do 18-letni spodnještajerski prostovoljci.
veliko trgovsko tržišče, ki trguje največ z žitom.
V Rostovu je od leta 1915 sedež leta 1869. v Varšavi ustanovljene univerze, ki ji sedaj pravijo Donska univerza, kjer je študiralo povprečno 4000 dijakov. Od muzejev je omeniti Donski muzej ter kmetijski in industrijski muzej okrožja. Mesto ima dvoje gledališč ter radio-oddajnico. Pod upravo mesta Ros to v stoji tudi njeno sosedno mesto Nahičevan.
Rostov je ustanovljen leta 1761 kot trdnjava ter se ravnokar bijejo tam okrog hudi boji, v katerih zmagujejo nemške čete. Ta trdnjava je že v svetovni vojni (dne 7. in 8. maja 1918) padla v roke nemškim četam, ki jim je zapovedoval general Eichhorn. V meščanski vojni leta 1919/20 so se za to trdnjavo vršile krvave borbe.
Vpliv ognjenikov na vreme
Ko preko poletja razsajajo neurja ali pa preko zime divjajo snežni viharji, tedaj marsikdo ugiblje o vzrokih teh elementarnih pojavov. Malokomu pa pri tem pride na misel, da so vse te naravne sile prav istega izvora kakor so pojavi ognjenikov (vulkanov), če istočasno deluje tudi kateri številnih ognjenikov, tedaj izkušeni vremenski opazovalec ve, da stojita oba pojava v neposredni vzročni zvezi. Imamo pa aktivne In pasivne vulkane. Ti slednji počivajo včasih po sto in tisočletja, pa' se kateri izmed njih naenkrat zopet »prebudi« s strahotnimi posledicami. Aktivni vulkani pa so — če tudi ne bruhajo — vendar venomer na delu, to je, vedno »dihajo« iz sebe pline od notranje goreče mase z vročino več tisoč stopinj, čini pa pride do izbruha, se z
notranjo zemeljsko vročino stopnjuje tudi vročina in množina teh plinov; Dvigajoč se v neizmerne višave in daljave se spotoma ohlajajo. In — v bistvu — tu imamo izvor za neurja in snežne viharje in krajevno za občutne vremenske spremembe.
Po
vsej zemlji je le malo krajev in še manj večjih pokrajin, kjer se porajajo nevihte tudi brez teh neposrednih vzrokov — torej nevihte zgolj lokalnega značaja.
štajerska je po svoji legi meteoro^ loško takozvana prehodna pokrajina in na videz brez svojega krajevno vre-, menskega izvora. Posebno Marburg je izrazita antena za sprejemanje vplivov tudi najbolj oddaljenih ognjenikov. Največji vpliv na našo pokrajino pa imajo ognjeniki Japonske, Ibero-Ame-rike in seveda nam najbližji južno-italijanska trojica: Etna, Vezuv in Stromboli. Od Marburg-a gledano leži Etna jugovzhodno preko hriba Watsch-berg, Vezuv prav preko razglednega stolpa na gorovju Bachern in Stromboli v smeri »Rasterhiitte«.
Izredno vreme zadnjega časa izvira odtod, to se pravi od delovanja te italijanske trojice. Začela je Etna, ki je izprva prinesla izredno vročino, nje najbrže sledita tudi ob^ druga, gotova pa eden izmed njiju. Kdor se v teh dneh večkrat ozre na vrhove gorovja Bachern, bo lahko opazil čudne pojave (v oblikovanju plinastih oblakov in megle), s katerimi pa se seznanimo ob drugi priliki.	—rc.
Pozdrav vseh zavednih Spodnjesta'ercev fe
„M Hütet!
PK-Kriegsberichter Hackl (Seil)
Güterwaggons der Sowjets werden umgespurt. In einem Feld-Eisenbahnbetriebs-werk der Ostfront werden Güterwagen der Sowjets auf die deutsche Normalspur umgearbeitet, damit die erbeuteten Wagen in den Dienst des Nachschubs gestellt werden können. Hier ist mit Winden der Wagen hochgehoben worden, damit der Radsatz, der dann in den Werkstätten umgespurt wird, weggerollt werden kaua
GOSPODARSTVO
Pričetek želve na Spodnjem Štajerskem
Piše Oberlandwirtschaftsrat Dr. Franz
Zopet se je začela žetev na Spodnjem Štajerskem. Tudi če še ni pod streho, se lahko reee, da so dani vsi predpogoji, ua bo v redu spravljena, ker je pričakovati, da bodo vaška skupnost ter mesto in iežela pri spravljanju žetve složni in se vzjajemno podprli.
Posebno ugodno bo vplival večji pridelek krompirja. To bo preskrbo Spodnje Štajerske še izboljšalo, železnico pa razbremenilo dovoza živil. Posebno pozornost bo pa še naprej treba usmerjati na pridelavo ranega krompirja pri kmetu ter na rano in fino sočivje pri poklicnem vrtnarju Za ureditev in razvoj poklicnih vrtnarij pa morajo tudi mestne uprave imeti interes. Že letos bo omogočena večja preskrba mest s krompirjem in so-čivjem. Prihodnje leto mora prinesti ve, liko več ranih pridelkov ter celotno gojitev teh dveh živil zvišati.
Manj ugodno kakor krompir in sočivje, se je razvijalo pridelovanje žita in masti. Žita so posebno radi zimske škode in letnih vremenskih nevščečnosti mnogo trpela. Manjkajoče krušno žito mora tudi na kmetskih domovih nadomestiti krompir. Večji pridelek krompirja omogoča tudi povečanje števila svinj, ki jih je po zimi hraniti z okopavinami, po leti pa z zeleno krmo, ker se ječmen uporablja za kruh. Stanje goved je pa ravno nasprotno in se mora znižati. V tem le času so hlevi polni goveje živine. Potreba je, da se te pred zimo začne stanje goveje živine zniževati. Pri tem je strogo paziti, da ne pride najboljša živina v klavnice, temveč da ostane v hlevih, tudi če bi se za isto nudili višji izkupički. Za to zahtevo se zahteva vsestransko razumevanje, ker bi drugače spodnještajerska živinoreja s svojimi še bolj skromnimi storitvenimi možnostmi lahko padla za leta v svojem lazvoju nazaj. Posebno krave se bo moralo držati ter v storitvah dvigniti. Krava je pač danes glavni dobavitelj masti, ker pridelujemo iz mleka maslo, ki nam krije *U celotnih potreb v masti. Oddaja živine bo pač v prvi vrsti morala zajeti manjvredna goveda. Za znižanje stanja goved, rovori tudi letošnja košnja, ker uiso povsod pridelali pričakovano količino sena.
Število živine mora vedno odgovarjati količini krme, ki je na razpolago. Bolje je manj živine dobro prehranjevati, kakor mnogo živine prestradati. Dobro plemensko žival je treba držati v neki stabilnosti. Izkušnje so pokazale, da se z podeželsko in križano živino pri boljšem krmljenju lahko zviša storitve. Dokler se ne ugotovi višino storitvenih dajatev z dobrim krmljenjem, ni priporočljivo tako živino prodajati in zamenjavati z drugo. To na Spodnjem Štajerskem radi povečanega povpraševanja po plemenskih živalih praktično sploh ni izvedljivo. Zadnjo tretjino potrebne masti mora dati svinje-reja ali oljarice. Pri tem je na že uvedeno gojitev buč in zimskih oljaric (re-pice) polagati prav posebno važnost.
Pored kruha, sočivja, krompirja in masti je potrošnja mesa v vojni radi sile razmer bolj v ozadju. Ko bo zmaga do-bojevana ter preživljanje prebivalstva izboljšano, bo tudi nemška krušna košara zopet bolj z živilskimi plemenitimi produkti polnjena kakor je danes. Letos se lahko računa tudi na precej dobro sadno ter komaj srednje dobro vinsko letino.
Pogled ob času žetve nazaj na preteklo gospodarsko leto, nam nudi razveseljiv napredek. Isti bi bil še večji, če bi bilo več obratnih sredstev kakor umetnih gnojil, semenja in strojev na razpolago. Veliko povpraševanje po teh obratnih sredstvih je razumljivo in razveseljivo. Treba se je pa zavedati, da nas vojno-gospodarski položaj sili misliti evropsko, kar povzroča omejitve v poedinih deželah, ki so neizogibne. Obnova kmetijstva na Spodnjem Štajerskem bo kljub temu rodila nadaljnje uspehe in napredek, v socialnem pogledu pa izboljšala kmetijstvo.
Gospodarstvo z živino in mesom na Spodnj. Štajerskem
V odredbenem in uradnem listu z dne 12. 6. 1942 je objavljena uvedba raznih predpisov o razdelitvi in uporabi klavne živine, mesa in mesnih izdelkov na Spodnjem Štajerskem.
Odstavek 14 odredbe o urejevanju prometa s klavno živino določa, da je potrebno dovoljenje, ako se obrtoma trguje s klavno živino ali pa nakup klavne živine posreduje. Isto velja tudi za tiste, ki obrtoma koljejo klavno živino, izdelujejo mesne izdelke, trgujejo z mesom, ali pa pri nakupu mesa posredujejo. Predelovanje čreves, želodcev in mehurjev ter trgovanje z istimi je podvrženo istim predpisom. Tudi obnovitev mimogrede ustavljenega podjetja imenovanih vrst mora sloneti na novem dovoljenju. Taka dovoljenja izdaja Vielnvirtschaftsverband Siidmark. to je živinsko gospodarska zveza, v Graz-u.
Odredba 1 glavnega združenja nemškega gospodarstva z živino vsebuje podrobnosti o predpisih tržno-rednega in vojno-gospodarskega značaja. Glavna določila so: predpisi o trgovskih pogojih klavne živine po sejmih in na podeželju, odpremni predpisi, kupne pogodbe, obveznosti klavnih listov, predpisi o gospodarjenju z mastjo in lojem, predpisi o izrabljanju pri predelovanju mesa odpadlih stranskih produktov, prepoved izdelovanja trajnih mesnih izdelkov, urejevanje veletrgovine z mesom in drobovjem in gospodarjenje z divjačino. O cenah za trgovanje s klavno živino, oziroma na sezonsko nihanje cen, je govor v odredbi 1, la in lb.
Ureditev agentur za klavno živino je glasom odredbe 6, kakor tudi dovoljenje z živino sploh, z odredbo o trgovanju z živino, izrecno vezano na pristanek zveze za gospodarjenje z živino. Zadnja odredba omogoča, da se trgovinam živine, katere voditelji ali lastniki niso strokovnjaki ali zanesljivi, prekliče pristanek in dovolilo.
Odredba o krmljenju klavne živine ter ugotovitev preobjedenosti ima namen, da kupca klavne živine zavaruje pred morebitno škodo.	<
Z uvedbo teh določil tržnega reda in gospodarskega vodstva stopi bistven del nacionalsocialističnega gospodarstva na Spodnjem Štajerskem v veljavo.
X Bolgarsko kmetijstvo je letos ploskev svojih pridelkov močno razširilo. Kmetovalci so v tem pogledu storili veliko več kakor je bilo prvotno od strani oblasti zahtevano. Lani so pridelali na 58"'» večjem prostoru kakor je bilo predvideno. Krompirjevi nasadi so v primeri z ostalimi leti trikrat večji. Računajo, da b» Bolgarija letos pridelala nad 800.000 to» krompirja, napram 300.000 tonam v zadnjih treh letih.
X Tudi za pašnike le treba skrbeti. Kadar so pašniki radi paše mnogoštevilne živine goli. to se pravi, da je trava tak* močno popašepa, da s® ostale samo kore-nike, pomeni to za stanje rastlin na pazniku veliko nevarnost. Rastline so v takem primera oglodane ter izgubljajo gonilno moč za rast. Sonce in veter segat» do zemlje in jo sušita. Tako nevarnost je najbolje preprečiti že s tem, da se živin» pravočasno preseli na druge pašnike, i* predno je vsa trava do korenik obglo-dana in odgriznjena. Tam, kjer je pa napaka že storjena, je preprečiti nadaljnji škodo. Pašnik je treba pognojiti s kompostom. To zasenči do neke meje zemlja ter jo čuva pred vetrom, da ne zgubi ¡noči, ki jo rabi za rast rastlin, korenike pa takoj zopet poženejo. Ko so novi poganjki trave dosegli par centimetrov višine, j« nevarnost odstranjena. Taka gnojitev $ kompostom je v ostalem tudi dobra za zemljo, ker ji dovaža hrano in humus. Zato bi bilo potrebno, da vsak kmetovalec razpolaga s kompostom. Tam. kjer gre za hitro rast popašene trave, je pa gnojitev z gnojnico in dušikom na mesta.
X Pšenična cena bo služila za podi*** cenam in mezdam. Romunska vlada ;e zahtevala, da ji merodajni strokovnjaki izdelajo in predlagajo višino pienične cene, v katero bo vkalkulirano vse, posebn« pridelovalni stroški in zaslužek. Ta vsestransko pravilno zračunana cena bo baj« potem služila za merilo pri določani« vseh drugih cen, plač in mezd.
X Svetovna produkcija vina leta 1941.
Po neuradnih poročilih, ki jih je zbral kmetijski institut v Rimu, so lansko Itt« na celem svetu pridelali 160 milijonov hektolitrov vina. Pridelek je torej z» 6,7'/o večji kakor leta 1940 ter 14,7 in 19,9'/* pod pridelkom leta 1939 in po4 povprečnostjo v letih 1934/38. Od celokupnega pridelka 160 milijonov hektolitrov je Evropa pridelala 125 milijonov hektolitrov. Od v Evropi pridelane količine je pa 850/o produkcija treh glavnih vinskih dežel: Italije, Francije in Španije. V imenovanih številkah celotne produkcije manjkajo številke iz južne polobl« — Argentine, Cile, Brazilije, Uruguaya, Južne Afrike in Avstralije, kar pa na stvari ne spremeni mnogo, ker pridelaj« te dežele kvečjemu pet do deset */a celotne produkcije vina.
X Cene jajc so zvišali na Madžarske». Madžarski oskrbovalni minister je z odredbo zvišal cene kilogramu jajc za 30 filerjev. Najvišja cena pridelovalcev je 3,10 pengov. Grosisti v Budimpešti prodajajo jajca po 3,50. potrošnjaki jih pa na drobno kupujejo po 3,80 pengov.
X Gnojišča bodo gradili v Bolgariji Ker so v Bolgariji ugotovili, da v velikem obsegu primanjkuje primernih gnojišč, je kmetijski minister sklenil, da bo «lajal kmetom brezobrestna posojila za izgradnjo istih.
X Gospodarjenje z jajci v Bolgariji.
Bolgarski minister je določil 26 tvrdk. ki bodo edine opravičene izvažati in na veliko trgovati z jajci.
UMNI KMETOVALEC__
Predno sadje dozori ...
kaj naj sadjar stori?!
Cas hiti! Komaj je zima dobro za nami, toliko — se nam zdi — da se je sadno drevje otreslo cvetja — in že smo sredi poletja, da, že tik pred jesenjo! Zlatormena pšenična polja so postala čez noč pusta strnišča, ki jih plug hiti rahljati za ajdo in drugo strniščno setev...
In ko kmetič koncem njive nekoliko »ostane, da obrne plug in si otare znoj-no čelo, se mu oko ustavi na sadnem «hevju:
vlivala Bogu! lepo kaže letos... Marsikatero drevo se že zdaj kar upogiba «d teže sadja. Da ne pozabim: treba bo drevje podpreti, da ga veter ne polomi!«
Vsak kmečki gospodar, ki pričakuje letos obilno sadno letino, ve, da je treba « sadjem obloženo drevje podpreti in je tudi namenjen, da bo to storil, čim bo imel nekoliko časa za to delo... Pa kaj, ko zdajle poleti na kmetih eno delo lovi drugo — in navadno za podpiranje sad-aega drevja ni nikoli časa... dokler ne pridivja z nenadno nevihto močan veter in polomi veje, ali celo docela razeesne najlepše in najbolj polno drevje...
Zato, dragi gospodar, ki se letos vese-SS obilne sadne letine, katera se ti obeta, ne pozabi, da je prvo in najnujnejše izmed del, s katerimi se dober sadjar na spravljanje sadnega pridelka pripravi:
1. Podpiranje s sadjem obloženih dreves.
Tega dela nikdar ne odlašati! Niti na Jutri ne, ker je čisto mogoče, da pride nevihta vprav nocojšnjo noč in bo jutri Že ves pridelek, pa tudi drevje, trud dolgoletnega dela, uničeno! Kaj naj torej itorimo?
Kdor ima svoj lasten gozd, ne bo za »pore sadnega drevja v zadregi. Še! bo takoj in nasekal mladih drevesc s približno 5—8 cm debelnega premera, koder so pregosta, ter bo i2 njih napravil opore sadnemu drevju. Listnata drevesca so toliko bolj pripravna, ker jim na zgornjem koncu lahko napravimo rogovilo, v katero zajamemo upogibajočo se vejo. Debelca iglastega drevja nimajo naravnih rogovil, tate si moramo pomagati na drug način. Najboljše je, ako si damo napraviti potrebno število posebnih kavljev, katere nataknemo na oporne drogove.
Ti kavlji sestoje a zanke in pravega kavlja. »Zanka« naj ima precej velik premer (6—10 cm) in naj bo nekoliko podolgovate oblike ter znotraj nazobčana. Kavelj sam pa naj bo zelo odprt in gladek.
Pri uporabi nataknemo kavelj z zanko na oporni kol. Ker je zanka znotraj nazobčana, lahko namestimo kavelj v poljubni višini. S kavljem zajamemo vejo, katero hočemo podpreti in ta potem s svojo težo onemogoča, da bi zanko kav-lia Jidrznela po opori navzdol. Jeseni, ko sadje oberemo, kavlje snamemo in shranimo, opore pa bodisi tudi kje pod streho shranimo, ali pa kakorkoli uporabimo, Sadjar, ki enkrat v življenju žrtvuje denar za napravo takih kavliev, ni nikoli več v zadregi, kako bi podprl sadno drevje.
Ako takih kavljev nimamo, niti jih ne moremo dati takoj napraviti, si lahko pomagamo tako, da zvežemo v potrebni vi-iiiti po dve opori skupaj, in v zgornjo ro-
govilo tega »križa« zajamemo vejo, ki jo hočemo podpreti.
Nikakor pa ni priporočati opor, kjer bi veja slonela n. pr. na v drog zabitem žeblju, ali kjer bi vejo na oporo privezali z žico. Od takih opor, ki se zajedajo v les, dobijo veje rane in se na takih mestih še posebno rade odlomijo.
Namesto podpiranja posameznih vej je pri zelo močno obloženih drevesih primerno, da postavimo okoli in okoli drevesa oporno ogrodje. Tudi oporno ogrodje mora imeti predvsem dovolj močne pokončne oporne drogove, ali pa oporne križe. Na teh pa ležijo vodoravno poprečni drogovi, ki podpirajo veie. Seveda je najbolj priročno in enostavno, če opore in vanje vjametno počezne opore.
Kdor nima lastnega gozda, niti ne more nabaviti opornih drogov v zadostnem številu, si lahko v sili pomaga pri marsikaterem drevesu, posebno če ima lepo vzgojeno krono, s tem, da posamezne veje navzkrižno poveže. V ta namen smemo uporabljati le dovolj močno mehko žico, ki pa je ne smemo ovijati neposredno okoli vej in debla, marveč moramo veje zavarovati s trskami ali s koščki gumija (zelo pripravne so obnošene gumijaste pete!), da jih žica, s katero jih ovijemo, ne poškoduje. Tudi ne smemo vezati nasproti si rastočih vej neposredno, marveč moramo vsako žico oviti tudi okoli debla.
Na nekaj pa moramo predvsem opozoriti: Podpirajmo obloženo sadno drevje na kakršenkoli način, bodisi z oporami, z opornim ogrodjem ali pa z vezmi — vsekakor moramo napraviti opore dovolj močne!
Upoštevati moramo, da bo sadje, preden dozori, svojo težo še podvojilo in — kar je še bolj važno — da se ob močnem vetru pritisk vej na opore potroji, prt-petori, da, celo podesetori, in to ne samo pritisk navzdol, marveč tudi pritisk v stran!
Prešibke in nezanesljive opore so mnogo slabše kot nič! Kajti medtem, ko bi se morda nepodprta veja polagoma pod pezo sadja upogibala proti tlom, ter bi s tem drevo dobilo takozvano pobe-šeno krono, (ki sicer za vedno skazi drevesu lepo obliko in otežkoča delo pod njim, a vendar varuje pred lomljenjem vej), so veje, pod katerimi se opora nenadno zruši, prav gotovo izgubljene.
Podpiranje sadnega drevja je težavno in zamudno, za tnnogokoga tudi drago delo, vendar je neizogibno in v tem času najnujnejše!
Vendar se vprav ob tej priliki lahko vsakdo uveri, koliko je vredna pravilna vzgoja drevesne krone pri mladih drevescih: drevo, ki ima pravilno vzgojeno, dovolj močno deblo ter pravilno razvrščene, enakomerno močne veje, le red-kokedaj potrebuje opor, medtem ko v mladosti «anemarjena, enostransko razvita drevesa ob vsaki sadni letini zahtevajo mnogo več dela in stroškov, kot pa bi jih bilo potrebno žrtvovati za njih pravilno vzgojo v prvih letih!
Seveda moramo priznati, da igra pri tem tudi sorta važno vlago. Tako >ia-primer delajo bobovci, damazouk« in še nekatere sorte jabolk ie po naravi lepo
pokončno krono, medtem ko mašanček klubuje vsem »vzgojnim naporom« ter napravi zanj značilno obliko »dežnik«. Po-renski lrrivopecelj poveša že po naravi svoje veje do tal, kot vrba žalostinka, a Kanadka, Jakob Lebel in mnogo drugih sort delajo po naravi razkrečene, nepravilne krone, ki se izredno rade lomijo.
2.	Odstranjevanje roparjev ali vodnih poganjkov.
Uprav Kanadka, ki smo jo pravkar v mislih imeli, ima lastnost, ki dela mnogim sadjarjem sive lase: Poganja namreč izredno rada povsod po deblu in po vejah bujnorastoče enoletne šibe, takozvano roparje ali divje, tudi vodne poganjka imenovane. Kaj naj s temi poganjki napravimo?
Pri Kanadki in uri vseh sortah jabla.i, ki Jim je ta lastnost prirojena, bi bila sprotno odstranjevanje roparjev na odraslem drevju prezamudno in predrago delo. Saj se izvečine že v prvi zimi posušijo, oziroma pozebejo, ker radi prebavne rasti les do zime ne dozori. Ob lim-skem oziroma spomladanskem čiščenju drevja bomo te poganjke odstranili, ati vsaj razredčili.
Ako pa poganjajo roparje sorte in sadna plemena, ki jim to ni »takorekoč prirojeno«, je to vselej znak, da z drevesom nekaj ni v redu in je naša dolžnost, da poskušamo takoj dognati, kaj drevesu ni prav. Drevo ne more dajati od sebe glasov, s katerimi bi nas opozorilo na svoje bolezni in težave, zato obrača našo pozornost nase z — roparji.
Skušajmo pri vsakem drevesu dognati vzrok tega pojava. Največkrat je bujno pogaianie roparjev znak, da je drevo o zeblo, namrzlilo. Če so namrznile le posamične veje, nam bo morda mogoče, v nekaj letih iz najmočnejših roparjev, ki jih na primernih mestih pustimo, medtem ko druge čimprej odstranimo, vzgojit» nove veje. Nadalje so lahko vzrok rasti roparjev rane in poškodbe (n. pr. od toče). Ker. pospešujejo roparji zdrav-lienie, jih ne odstranimo, marveč samo priščipnemo. Tudi drevo, ki ga hudo napadajo škodljivci, predvsem uši, ah pa bolezni, si včasih v obupu Skuša pomagati z odganjanjem roparjev.
Posebno pozorni moramo biti na to-parte, ki poganjajo pri tleh, bodisi tik ob drevesu, bodisi pod krono. Pridebetm ro-parii kažejo, da je koreninski vrat poškodovan ali namrsnjen, oziroma prephtvo, lahko pa tudi pregloboko posajen. Vsekakor moramo pridebelne roparje gladko odstraniti in po možnosti odpraviti tudi vzrok nje rasti. Če pa poganjajo roparji pod krono, je to znak, da pretok soko» iz krone v korenine (največkrat tudi *a» radi pozebe) ni v redu. Pri češpliah pa ffl nič hudega, če požene tu in tain iz korenin kak ropar. Vsekakor iih je treba sproti odstranjevati.
Najbolj nevarni so roparji precepiJe-nemti dreviu, kjer lahko uničijo uspeh našega dela in drevo samo, ako jih sproti in dovolj skrbno ne odstranjujemo! ¿at® vsi, ki ste letošnjo ali lansko spomlad cepili in precepljali sadno drevje: Pozor n» roparje! V neverjetno kratkem času pri takem drevju ropar požene, preraste in uniči žlahtni cepič, ako vsaj vsak mesec ne otrebimo cepljenih glav teh vsiljivcev.
3.	Poletno gnojenje sadnega drevia.
Drevju, ki je močno obloženo s sadnim drevjem, je priporočljivo, ako mu že zdajle v avgustu pognojirao ob deževne»
vremenu z gnojnico, kateri lahko »rt»»«-
šamo nekoliko kalijeve soli, ako jo imamo; ne samo, da se bo ob takem gnojenju sadje lepše razvilo, temveč tudi rast drevesa ne bo opešala, kar se sicer pri rodovitnem drevju rado zgodi.
4.	Preredčevanje plodov.
Znano je, da drevo, ki je preveč obloženo, ne rodi tako lepih plodov, kakor v primeru, ako je nastavek primeroma redek. Zato v sadjarsko naprednih krajih plemenitejše sorte sadja preredčujejo in puščajo samo najlepše plodove dozoreti.
Letos, v vojnem času, ko so delovne moči drage in nam ni toliko na lepoti, kot pa na splošni množini pridelka, plodov ne bomo preredčevali, četudi smo delali to prejšnja leta!
5.	Uporaba pred zrelostjo odpadlega sadja.
Narava tudi sama preredčuje plodove na sadnem drevju. Predvsem opravljajo ta posel razni črvi, zato vemo, da črvivo sadje predvsem že nezrelo odpada. Tudi suša povzroča odpadanje plodov. Nadalje otresa sadje veter in ga oklesti toča
Nastane vprašanje, kam s tem sadjem. Pustiti, da bi segnilo, ga je škoda. Zato ga moramo pobirati. Sprva je uporabno le kot krma za svinje. Napol dozorelo sadje pa je mogoče koristno uporabiti pri izdelavi raznih sadnih izdelkov.
6.	PripraVa orodja za spravljanie sadja.
Še nedavno so mnogi naši sadjarji mislili, da je leskovka edino potrebno orodje za spravljanje sadja. Dandanes, hvala Bogu, že vsak sadjar ve, da se namizno sadje ne sme otresati, marveč obirati in da se s kleščenjem uničuje tudi drevo samo, ne saino sad.
Toda glede priprave orodja, ki je za pravilno spravljanje sadja potrebno, smo še zelo na slabem. Pa vendar si lahko tudi to vse še do jeseni omislimo s prav malini trudom, ako nam ne manjka dobre volje.
Predvsem potrebujemo lestev. Krajših In daljših, samostoječih in za naslonitev. Napravimo si jih čimprej! Lestvine naj bodo iz lahkega, prožnega in močnega lesa, klini dovolj močni, obe lestvini med seboj z železnimi vezmi povezani, spodaj priostreni in obuti v železne »šohte«. Dobro je, če so lestve spodaj bolj razprte, kot zgoraj. Samostoječe lestve morajo biti zares samostoječe in so temboljše, čimbolj so obojne lestvine razprte.
Razen lestev so nam potrebne košare za obiranje sadja. Košar, ne manjka pri nobeni hiši, tudi starih vreč, ali vsaj stare obleke ne. In tudi nekoliko mehke otave je povsod pri roki. Obšijmo torej nekaj košaric, ki smo jih obložili z otavo, z vre-čevino, ali pa z blagom, ki ga dobimo iz razparamh starih oblek. Ako bomo sadje v koših prenašali, moramo tudi koše enako obšiti; če pa ga bomo prevažali na vozu, moia imeti voz vzmeti. Ce takega voza nimamo, si napravimo sledečo zasilno pripravo: Na močne ročice obesimo na verige med seboj povezane »legnarje«. Na te legnarje, ki takorekoč visijo v zraku, bomo naložili zaboje s sadjem, ob strani pa bomo voz založili z deskami in med deske ter zaboje zatlačili otavo. Do jeseni si lahko še vse to sami napravimo.
Naročimo pravočasno tudi dovolj zabojev za prevažanje in za razpošiljanje sadja in sicer samo pri tvrdki, ki izdeluje enotne zaboje v točno določenih merah!
7.	Kaj pa sadne shrambe?
Letošnjo jesen bo najbrž le malokateri sadjar shranil več sadja v zimsko shrambo, kot ga za svojo gospodinjstvo potrebuje, zato o zimskih sadnih shrambah ne
GOSPODARSKE VESTI
X Industrija tobaka na Hrvatskem, ki
v glavnem predeluje domači tobak, je precej razvita. Njena letna kapaciteta obsega predelavo 6000 ton tobaka. Tovarne se nahajajo v Senju za cigare, v Mos-tarju, Zagrebu, Sarajevu, Banjaluki in v Travniku pa za cigarete in tobak za pipo.
X Nove kovance po en dinar so skovali v Srbiji. V promet pridejo še julija t. 1.
X V Romuniji bodo v doglednem času odprli še več petroleiskih vrelcev. Romunska vlada je izdala novi zakon o sle-ditvi in pridobivanju petroleja. Po tem novem zakonu bo mogoče začeti vrtanje in pridobivanje petroleja iz vrelcev, ki jih bo šele treba izslediti in raziskati. Kakor znano, je doslej večinoma angleški in ameriški kapital eksploatiral romunske petrolejske vrelce, dosedanji zakon je pa bil prikrojen tako, da so obstoječe druž-_ be imele takorekoč vsa petrolejska polja" s svojimi rudoslednimi pravicami v svojih židovskih rokah in so celotno industrijo petroleja, ki je za Romunijo najbolj važna, lahko obračali kakor jim je bilo ljubo in drago. Novi zakon je vse te privilegije črtal ter hkrati na novo uredil pravice obstoječih petrolejskih družb in kar je glavno, omogočil, da se bo lahko pridobivalo petrolej tudi tam, kjer so nahajališča doslej samo iz špekulativnih razlogov ostajala neizkoriščena. Direktor romunskega geološkega instituta profesor Macovei je izjavil, da razpolaga Romunija sedaj s kakimi 220.000 hektarji romunske zemlje, v kateri čakajo petrolej-ski vrelci, da bi se jih izkoriščalo.
X Produkcija olivnega olja. Leta 1941 so na celem svetu pridelali 8,4 milijonov dvojnih centov olivnega olja. črez štiri petine celotnega pridelka zraste v Evropi in to v Španiji, Italiji, Grčiji in na Portugalskem, Španija izdela iz svojih oljk 40 do 45°/o celotne produkcije, Italija pa kakih 25 °/o.
X Naše rastline za začimbo. Nemčija prideluje na 10.374 hektarjih njiv rastline za začimbo, vonj in zdravilstvo. Pri tem je gorčica glavna rastlina, ki se je največ pridela. Za njo pride kumna, ki se tudi mnogo potrebuje. Potem sledijo majoran, koper, peteršilj, poprova meta, koriander, sladki janež itd.
X žetev v Srbiji. Srbski kmetijski minister poziva kmetovalce, da se pridno pobrigajo za spravljanje žetve. Potom radia je naglSsal, da nemške oblasti ne bodo od srbskih pridelkov potrebovale niti en gram pšenice.
X Bolgarija bo gradila namakalne naprave. Bolgarska vlada je sklenila zgraditi 14 električnih namakalnih naprav, ki bodo namakale 7000 hektarjev zemlje. Bolgarija bo potem razpolagala z 22 takimi napravami, ki bodo oskrbovale 22.000 hektarjev zemlje z vodo, ki bi drugače bila pusta in nerodna.
bomo veliko razpravljali. Da pa ne sme biti nobenega gospodinjstva, kjer ne bi imeli do jeseni napravljenih potrebno število zimskih sadnih polic z letvastim dnom, moramo vsekakor poudariti, kajti čimbolj dragoceno živilo postaja sadje, tembolj potrebno je, da ga pravilno hranimo! Vsak sadjar pa bo jeseni potreboval za začasno shranjenje, prebiranje, vlaganje m odpremljanje sadja primeren proslor, katerega naj čimprej pripravi v ta namen, to je, očisti in napravi ob stenah predale.
8. Pa še prešnice in kleti!
Pri nas raste še dovolj lesnik, lesnat.
Izrek tedna
»So wie wir mitleidlos hart gewesen sind im Kampf um die Macht, werden wir genau so mitleidlos und hart sein im Kampf um die Erhaltung unseres Volkes«. To so besede Adolf Hitler-ja, ki glasijo po našem: »Kakor smo bili neusmiljeno trdi v boju za oblast, tako neusmiljeni in trdi bomo v boju za ohranitev našega ljudstva.«
Führer je v teh besedah mislil na boje, ki jih je s svojim nacionalsociali-stičnim pokretom vodil za oblast v Nemčiji, šlo je za dosego cilja, ki si ga je zarisal in na vsak način hotel doseči. Kakor vsak boj, je ta političen boj bil trd in brez vseh ozirov. če je šlo za koristi nacionalsocialističnega gibanja, ni bila nikakšna ovira, če se je pri tem moralo doprinašati največje žrtve. Program nacionalsocializma se ni moglo drugače uresničiti, kakor i dohodom na oblast. Na oblast priti se pa tudi ni moglo drugače kakor z ostrimi in trdimi boji. Kakor je bila žilava borba za dosego oblasti, tako brezobzirna in huda je sedaj vojna za ohranitev nemškega ljudstva. To so misli izreka tega tedna.
X Turčija iina letos dober pridelek
sladkornih in vodnih melon. Gojijo jih i glavnem v Traciji.
X Romunski kmetijski pridelovalni, načrt za leto 1943. Po izgotovitvi jesenskega obdelovalnega načrta, je romunsko kmetijsko ministrstvo začelo s pripravami za sajenje in nasad za spomlad 1943. Predvideno je povečanje nasadov z grahom in fižolom, oljaric ter tekstilnih rastlin. Romunija pričakuje letos dobro krompirjevo letino.
X Nemško-romunsko študijsko družbo za izkoriščanje trstike, ki raste ob delti reke Donau. so ustanovili v Bukarešti. Iz dosedaj znanih poskusov je tamkajšnja trstika, ki raste kakor drevje v gozdu odlična surovina za izdelavo celuloze. Novoustanovljena družba bo na licu mesta proučila pridobivanje in krčenje ter predelavo trstike.
X Pšenica stoji med žitaricami na prvem mestu. Glavni kmetijski pridelek Evrope ni rž, kakor je to slučaj v Nemčiji, temveč pšenica. V Evropi so v letih 1934 do 1938 pridelovali povprečno na 31,3 mi-lij. hektarjih pšenico, na 15,5 milij hektarjih rž, na 10,6 milij. hektarjev ječmen, na 15,7 milij. hektarjev oves in na 12.9 milij. hektarjev koruzo. Največja pšenična polja ležijo na zahodu, jugu in jugovzhodu Evrope, ker so tam klimatične razmere za to ugodne.
tepk in drugih moštnic. Tudi nekaj sadja namiznih sort se bo tudi letos gotovo sprešalo, četudi se bo skušalo v kar največjem obsegu uporabiti sadje za sadne izdelke. Zato naj sadjar pravočasno spravi v red sadni inlin, prešo, kleti in sode ter vso kletno posodo. Kadar bo treba sadje spravljati, ne bo več časa, preše, posode in sodov popravljati!
Vsak dober gospodar, tako tudi dober sadjar, se od slabega loči predvsem v tem, da se vsakega dela pravočasno loti, se na vse pravočasno in preudarno pripravi — in zato tudi vsako delo pravočasno in uspešno opravi.!
MALE VESTI
*	Kmetijski tečaj za fante iz Spodnje Štajerske je nedavno končal v Grotten-hof-u blizu Graz-a. Zaključne izkušnje, so razen enega, položili vsi. Kljub nemškemu pouku, je to sijajen uspeh, kar je edino mogoče pri velikem razumevanju in želji po uku, ki vlada med spodnještajerskimi fanti, ki so se pri tej priložnosti izpolnjevali tudi v nemščini.
*	V gauu Steiermark se trenutno nahaja 5000 otrok iz pokrajin v Nemčiji, ki so ogrožene iz zraka. Ravnokar se je vrnilo 800 takih malčkov po polletnem bivanju na Štajerskem zopet nazaj v svojo ožjo domovino. Kljub težav, ki so neizogibne s preseljevanjem otrok, se je to pri pravilni organizaciji na celi črti obneslo. Skrbelo še je za hrano, razvedrilo itd. z eno besedo za vse. Tudi izgubo šolskega pouka se je nadoknadilo. Otroci so vsi telesno in duševno zboljšani ter so se polni najlepših spominov vrnili zopet v naročje svojih staršev.
*	Samo mesec dni trajajo letos šolske počitnice na Hrvatskem. Tako je odredil hrvatski minister za pouk. Počitnice trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
*	Spodnja Štajerska dobi tudi letne otroške vrtce. Kakor znano, je po zaslugi organizacije Steirischer Heimatbund v teku enega leta na Spodnjem Štajerskem iz nič nastalo nad 100 stalnih otroških vrtcev. Sedaj se čuje, da bodo za časa velikega kmečkega dela v letnem času v krajih, kjer ni dovolj stalnih otroških vrtcev, ustanovili še letne, sezonske, da bodo naši kmečki otroci imeli zavetišče, kadar jim bodo mamice in sestrice zavzete z nujnim poljskim delom.
*	Dekleta iz Wien-a pomagajo Spod-nještajercem pri žetvi. Na Spodnjo štajersko je prišlo več deklet, voditeljic de-klet^ in voditeljic mladih deklet, iz Wien-a, da bodo spodnještajerskim kmetom pomagale pri žetvi. Razdelili so jih V okrožju Marburg na razne posestnike.
*	Zavarovanje kmetijskih delavcev. Na Spodnjem Štajerskem v kmetijstvu zaposleni delavci za enkrat še niso podvrženi socialnemu zavarovanju, to je, da niso zavarovani za slučaj bolezni in nezgod. Kakor se čuje je v doglednem času računati z uvedbo obveznega zavarovanja pri kmetijskih delih zaposlenih delavcev in delavk na Spodnjem Štajerskem.
*	Spodneještajerski fantje odhajajo v Reichsarbeitsdienst. Minule dni so odšli prvi spodnještajerski mladeniči v Reichsarbeitsdienst ali delovno službo. Odpeljali so se v Württemberg, kjer so bili dodeljeni v razne kraje. Pri poslovitvi iz ožje domovine se je dobil vtis, da bo spodnještajerska mladina, zvesta izročilom svojih prednikov, ki so v svetovni vojni v spodnještajerskih polkih pokazali izredna junaštva ter bo v vsakem oziru izvršila svojo nalogo.
*	Poklicno delujoča dekleta na oddihu v Rohitsch-Sauerbrunn-u. Ravnokar so po zaslugi organizacije Steirischer Heimatbund v Rohitsch-Sauerbrunn-u otvorili prvo taborišče za počitek. Socialni urad Bundesjugendführung vodi tam tri taborišča po 30 deklet, ki ostanejo na okrevanju po deset dni. Dekleta bodo stanovala v lepih, zdravih sobah, čez dan se bodo bavila na prostem s športom, igrami in plavanjem. Prepevajoč lepe pesmi, si bodo na sprehodih v tamkajšnji lepi okolici ogledovale našo lepo Spodnjo Štajersko.
*	Potovanja na Gorenjsko (Oberkraiii) in v Protektorat samo z dovoljenjem. Uradno je bilo objavljeno, da je prihod in odhod v, oziroma iz protektorata, generalnega guvernementa, Oberkrain-a, okrajev Bialystok ter državnih komisari-jatov Ostland in Ukraine dovoljen samo s posebnim uradnim dovoljenjem, ki se mu pravi Durchlaßschein. Za taka dovoljenja je prositi pri pristojnih Landrat-ih ali policijskih direkcijah. Prošnje na kake druge urade, tudi če so naslovljene na najvišje oblasti, so brezpredmetne. Ce kdo brez dovoljenja prekorači kako notranjo mejo, zapade v kazen. Dovoljenja se pa dobi samo v vojno važnih zadevah.
*	Filmsko predavanje v Anderburg-u v okrožju Cilll. Okrožno vodstvo organizacije Steirischer Heimatbund v Cilli-ju je nedavno v Anderburg-u priredilo zborovanje, na katerem so v slikah prikazovali žalostno življenje in razmere v Sovjetiji.
—	Slično prireditev je organizacija Steirischer Heimatbund priredila tudi v Po-nigl-u. Obe predavanji sta bili odlično obiskani. Kmetje so prišli cele ure daleč, ja celo iz sosednjih krajevnih skupin, da so v sliki in besedi slišali resnico o tako-zvanem »boljševiškeni raju«. Udeležba in nastop poslušalcev je nudila sliko discipliniranega nacionalsocialistično orijenti-ranega ljudstva, ki ga je težko primerjati z vedenjem in obnašanjem pri sličnih prireditvah v bivši državi.
*	Združeno izkoriščanje sadja in so-čivja na Spodnjem Štajerskem. Po naročilu šefa civilne uprave na Spodnjem "Štajerskem Gauleiter-ja Uiberreither-ja se je v Marburg-u ustanovilo zadrugo, ki bo spodnještajersko sadje in sočivje na zadružni podlagi izkoriščala. Vse tozadevne predpriprave je izvršila zveza kmetijskih zadrug Raiffeisen v Graz-u. Minuli četrtek je bil ustanovni občni zbor, na katerem so ustanovili zadrugo »Obst- und Gemüseverwertungsgenossenschaft »Südobst«, eingetragene Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung« s sedežem v Marburg-u. V Cilii-ju, Pettau-u in Marburg-u bodo najprej uredili izdelovalnice sladkega mošta, v Rann-u izdelovalnico grozdnega soka, v Marburg-u pa še en drugi obrat za izdelovanje izdelkov iz sadja. Ta podjetja so že v takem razvoju, da se bo meseca avgusta že lahko začelo z izrabljanjem odpadnega sadja. Letos se bo predelalo že 1800 vagonov sadja in buč. V kratkem se bo tudi lahko začelo uporabljati sočivje, za pozneje je pa predvideno razširjenje na fabrikacijo marmelade, peptina itd.
*	Ogled mlekarskih storitev ie zaključen. Nedavno je bila zaključena poučna razstava o storitvah mlekarstva v Cil-li-ju. Landesbauernschaft Südmark je v sodelovanju s Kreisbauernführer-ji na Štajerskem in Koroškem 50.000 osebam razkazal storitve našega mlekarstva.
*	16. občni zbor centralne blagajne Raiffeisen v Graz-u. Dne 16. julija se je v Graz-u vršil 16. občni zbor centralne blagajne Raiffeisen, ki je osrednji zavod vseh štajerskih kmetijskih zadrug. Predsednik Hans Scholze je razen delegatov na tem glavnem shodu pozdravil tudi več častnih gostov, med njimi Landesbauern-führer-ja Sepp Hainzl-a. Hainzl je v kratkem pozdravnem govoru povdaril, da je
—	kakor tudi Gauleiter — vnet pospeševalec kmetijske zadružne ideje. Ideia zadružništva ima svoj izvor — tako je naglasi! Hainzl — v mnenju, da prideio v združitvi moči, dela in storitve vsakega posameznika veliko bolj do izraza. — Iz poslovnega poročila je omembe vred io, da je spodnještajersko kmetijstvo na naj-
boljši poti obnovitve Sreiiišna b.aj,.. na Raiffeisenovk je pri tem stavna ¡1« ./.-polago svoje zadružne, pomožne u.t. c. Z ustanovitvijo 82 novih Raineisenov.. Spodnjem Štajerskem ima to	^
zadostno miežo podeželsKi,i kreu.tn.,i ii, hranilnih blagajn na razpo.ago. To ste- o se bo z ustanovitvami v okrožjih Raui iii Trifail še zvišalo. — Krediti, ki se tlo.a-ljujejo, so namenjeni financiranju kmetijstva, to je produkcijskih sredstev, ouaa-janju pridelkov, zadružnim predelovai;ii-ri in oplemenitevalnim podjetjem, posebno mlekarnam. Zadružnega vnovčevanja sadja na Spodnjem Štajerskem se bo centralna blagajna udeležila in bo morala izvesti še dodatna financiranja. — Bilančna vsota centralne blagajne je v letu poročila od lanskih 25 milijonov narasla na 42 in pol milijonov, s 1. junijem 1942 ie pa dosegla 64,7 milijonov Reichsmark, Občni zbor, je soglasno odobril letne zaključne račune in predlagane spremembe pravil. V novo izvoljeno upravo (nadzorni odbor) je bil izvoljen tudi Spodnještajerc Girst-mayer iz Marburg-a.
*	Vkuhavajte In vlagajte čim več saaja in sočivja! 2e v mirnem času mora skrbna gospodinja od rane pomladi naprej skrbeti, da bo v zimskem času razen krompirja tudi še kaj druzega v zalogi. To velja danes, ko živimo v vojnem čašu, za mestne in podeželske gospodinje še v veliko večji meri. Brihtne gospodinje so gotovo že pridno pri tem delu, ki je va£-no in zahteva, da se vsako stvar vkuha ob pravem času. Načini konserviranja so različni, kakor so različni tudi pripomočki, ki jih pri tem opravilu uporabljamo. Vsekakor se je danes z ozirom na količine sladkorja, ki ga imamo na razpolago za vkuhavanje, posluževati načinov in receptov, ki bodo jamčili, da se nam blago, ki ga radi vojne moramo bolj ceniti, ne bo kvarilo. Neprecenljive vrednosti bo vkuhavanje sočivja, ki ga ie vložiti, kolikor je največ mogoče.
*	Izšla je 89. številka Verordnungs- u. Amtsblatt-a, ki v svoji izdaji od 13. julija 1942 prinaša tretjo odredbo o tržnem redu na Spodnjem Štajerskem, nadalje odredbo k dopolnitvi odredbe o postavljanju komisarjev za društva, organizacije in zveze ter odredbo, ki spreminja odredbo o uvedbi v Reich-u veljavnih predpisov za cestni promet na Spodnjem Štajerskem.
*	Marburg an der Drau je že precej veliko mesto in v stalnem porastu. Na dan popisa prebivalcev, to je dne 10. oktobra 1941. je število njegovega prebivalstva znašalo 71.440 oseb. V okviru Velike Nemčijo bo Marburg v nekaj letih naraste! na 100.000 ljudi, nakar se ga bo uvrstilo med takozvana velemesta, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev.
*	Prebivalstvo Spodnje Štajerske. Po uradnih podatkih živi na Spodnjem Štajerskem glasom popisa na dan 10. oktobra 1941, 541.000 prebivalcev. Po okrožjih je to število razdeljeno kakor sledi. Mar-burg-Stadt 33.950 moških in 37.490 žensk, skupaj 71.440. Marburg-Land 65.094 moških in 58.183 žensk, skupaj 114.277. Pettau 49.232 moških in 56.351 žensk, skupaj 105.583 ljudi. Cilli 69.413 moških in 73.997 žensk, skupaj 143.410. Rami brez naselitvenega področja ima 13.375 moških in 14.039 žensk,skupaj 27.414. Trifail brez naselitvenega področja ima 20.103 moških in 19.314 žensk, skupaj 39.417 prebivalcev. Oberradkersburg 18.651 moških in 21.311 žensk, skupaj 39.962. Od 541.503 prebivalcev živi na Spodnjem Štajerskem 260.818 moških in 280.685 žensk.
*	Preptečajte gozdne požare! V vročem letnem času je nevarnost za gozdne požare večja kakor v drugih letnih časih. Mi smo v našem listu na te nevarnosti že opozarjali in razlagali, kako se jih prepreči. Kljub temu ne bo odveč, če se o tem še spregovori. V letnem času je za gozdove, ki ležijo blizu večjih naselbin in industrij prav posebno nevarno. Po mestih in indusuijskih krajih živeči ljudje se mnogokrat odtujijo naravi, podeželju in gozdu, kljub temu pa radi zahajajo v gozd in njegovo bližino na oddih. Pri takih priložnostih se na žalost še največkrat pripeti, da odpadek cigaret, iskra od v gozdu pripravljenega ognjišča ali pa odvržsk užigalice povzroči gozdni požar, ki je za narodno premoženje ogromne škode. Lahkomiselnost, popustljivost in uepažnja gotovih sprehajalcev, izletnikov, športnikov ali hribolazcev povzroča v tem pogledu veliko več škode kakor železniške lokomotive, lokomobiie. parni valjarji pri cestnih delih itd., ki so v največji meri jaščiteni. Razposajenost in zlobnost Kake slabo vzgojene poldorasle mladine, ki si za šalo in zabavo v gozdu zakuri, sta lahko neodpustljivi. V času tned 1 marcem in 31. oktobrom je prepovedano vsako kajenje v gozdu, ako ni posestnik gozda izdal za to pismenega dovoljenja. Pri Izbruhih gozdnih požarov je po zakonu vsak državljan obvezan, pomagati pri gašenju. V takih primerih zadostuje, da ga kliče lastnik gozda, ki je v nevarnosti ali pa gozdarsko osebie. dokler in če ni policijskih organov v bližini. Dolžnost vsakogar je tudi, da oblasti prijavi opažen gozdni požar, ako ga še nikdo ne gasi.
*	Prometni znaki. Kakor poročamo na drugem mestu, je v odredbenem in uradnem listn izšla odredba, ki določa, da se termin za uvedbo v Reich-u veljavnih prometnih predpisov za cestni promet na Spodnjem Štajerskem uveljavi šele s 1. oktobrom 1942. Do tedaj morajo uradni prometni znaki odgovarjati cestno-pro-tnetnim predpisom kakor jih imajo v Relch-u.
*	Ljubezen in veselje do domačega gospodarstva. Dekleta v Waldegg-u, Loren-zen-u. Weitenstein-u in Ranzenberg-u so po končanih kuharskih in šivalnih tečaiih v okviru organizacije Dentsche Jugend v organizaciji Steirischer Heimatbund sklenila urediti in vzdrževati doma en vzoren kmečk vrt. Sedaj so pooblaščeni organi organizacije s strokovnjaki pregledali dela teh deklet ter v 36 krajih ugotovili, da so pridno delala. Gojila so sočivje, zelenjavo za juho in še razne druge praktične zelenjave, s cvetlicami so pa olepšala cel domači vrt. Pri tem so se dekleta v zgoraj naštetih krajih najbolj obnesla. Ponekod so prve sadne pridelke že vkuhali in vložili v steklenice ter dekleta naučili, kako se konservira. Na ta način se dviga veselje in ljubezen do kmetijstva in domačinstva.
*	Strokovno ali poklicno šolstvo za ženske. Reichserziehungsminister je izdal celo vrsto določil, ki bodo šolstvo ženskih poklicev preuredila. Izid te preureditve bo rodil za celi Reich enoten in organsko zgrajen šolski sistem, ki bo zajel vse izobraževalne poti srednjih in višjih ženskih poklicev. Če te poklice razdelimo v tri skupine, dobimo domačinstvo ali domače gospodarstvo, socialno vzgojeznanstvo in žensko obrt. Skupnost vseh treh skupin je, da so vzgojne in oblikujoče naloge središnica vzgojevanja in izobraževanja. Učilnice bodo lahko urejene kot posamezne šole. lahko pa tudi združene z raznimi sorodnimi strokami v večjih šolskih tvorbah.
*	Prstan na roki pri ročnem delu. Kdor ima poklic, ki ga opravlja s stroji, je dobro, če se zaveda, da je prstan na roki pri delu lahko nevaren. Pijetetni in sentimentalni oziri pri tem niso tako važni, kakor čuvanje zdravja in življenja. Prstan na roki zelo lahko zgrabi stroj, kar povzroči veliko nezgodo. Tak slučaj se .ie nedavno pripetil v Dessau-u. V neki tovarni je delavec s svojim poročnim prstanom obvisel ob delu nekega stroja. Ker se je dotični del stroja vrtel, mu je njegovo desno roko najtežje poškodovalo. V ostalem tudi pri poljskih delih ni dobro nositi prstane, ker se jih lahko zgubi.
*	Mojstrsko šolo za nemške rokodelce otvorijo letoštiio jesen v Linz-u. Šola bo vzgoje vala in skrbela za naraščaj domačih, brihtnih ter strokovno in gospodarsko dobro izurjenih rokodelskih mojstrov, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti napram državi in svojih obveznosti napram obrti. Šolo bo vodil znani strokovnjak Paul Ikrath.
*	Hrvatska za svoje ceste. Kakor znano, je Hrvatska določila 4 milijarde kredita za gradnjo cest. Prvi obrok v iznosu 400 milijonov kun so razdelili na 22 gradbenih odsekov na cestah Zagreb—Zemun, Zagreb—Rogatec. Sesvete—Varaždin, Zagreb—Primorje in Okučani—Banjaluka. Doslej se je dokončalo 170 km cest. Namen je, da se osigura še letos del kredita v izuosu 400 milijon kun.
*	Na Balkanu oe manjka ciganov. Po neki statistiki je v bivši Jugoslaviji ž.i-velo 200.000 ciganov. Od teh se je okrog 50.000 preživljalo z rokodelstvom in godbo, medtem ko ie ostalih 150.000 živelo od lumparij, sleparij tatvin in seveda tudi umorov. Škode na narodnem premoženju, ki so jo ti potepuhi vsakoletno povzročili z zažiganjem gozdov, šup, hlevov, hiš itd. ter tatvinami, so cenili na pol milijarde dinarjev. Kakor smo že poročali, ima hrvatska država za svoje cigane poseben zakon, ki bo omogočil, da se to pleme ukroti in prisili na stalno bivališče in delo. Tudi Bolgarija in Grčija se re moreta pritoževati, da bi jim manjkalo ciganske nadlege. Škoda, ki jo tamkaj-šnim narodom povzročajo cigani, gotovo presega škodo, ki so jo povzročili cigani v nekdanji Jugoslaviji.
*	»Boj na vzhodu«, glasi geslo za tekmo šolarjev v letu 1942. Nacionalsocialistične nemške šole smatrajo za važno, da se šolska mladina vzgojuje tudi v vojaškem pogledu Zato je Gauleiter in Reichswal-ter Wachtler v sodelovanju z vrhovnim poveljstvom vseh treh delov oborožene sile uključno orožja H uvedel tekmo za celo Nemčijo. Leta 1941 je bila tema »morska vožnja je potreba« geslo za tekmo. To je bil hkrati začetek tega velikega dela. Letos je pa junaški boj naših čet na vzhodu najbolj v ospredju. Zato je tudi letna naloga dobila temo: »Boj na vzhodu«. Tako bo v prihodnjih šolskih tednih bojevanje naših čet poseglo tudi v vse učne predmete naših učilnic. Vsi učni predmeti bodo sestavljeni v povezanost z bojem na vzhodu. Gradivo za udejstvo-vanje se bo vzelo iz radia, tiska, bojno-poštnih pisem in vojnih poročil ter iz pripovedovanja na dopustu se nahajajoeih bojevnikov iz vzhodne fronte. Naloga naših šolskih fantov in deklet pa .ie, da na ta način pridobljeno znanje o dogajanju na vzhodu oživijo v risbah, sestavkih, modelih in plastiki. K vsemu temu bo ilustriran časopis za učence »Hilf mit«, to se pravi »pomagaj«, dajal dragocene nasvete. Delo na tej tekmi bo ostrilo duhove, razširjalo poglede ter šolalo in je-
klenilo voljo. Tekma »Boj na vzhodu« bo predstavljala komadič službe na fronti. Razen tega bo naša šolska mladina spoznala svetovno kugo boljševizem. Videla h« velikost in obsežnost pomena bojev na vzhodu. Storitve naših vojakov bodo v tem oživele, mladina jih bo pa pravilno cenila.
*	Pazite pri delu v senjaku. V Ganztal-tt
pri Miirzzuschlag-u je kmečki delavec Franz Maderthoner padel skozi nek» luknjo iz podstrešja, kjer je imel opravka s senom. Pri padcu si je pretresel možgane ter zlomil čeljust.
*	japonski načrti za nove pokrajine, japonska si je zarisala dva cilja, ki jih bo izvedla v novo pridobljenih pokrajinah. Prvi gre za tem, da dosežejo pokrajine večjo samooskrbo. Drugi pa naj uredi izvoz iz istih tako, da bo to omogočalo blaginjo celemu veliko-azijskemu prostoru. Od industrijskih nalog stoji seveda produkcija petroleja na ^rvem mestu. Zvišanje pridobivanje rudnin je isto tak» nujno. Razne izravnave v pridelovanju sladkorja, bombaža in riža bodo potrebne na poedinih otokih.
*	Proslava 6. obletnice vstaje španskega nacionalizma, ki se je vršila nedavno v Madridu, je potekla nadvse dostojno. General Franco je govoril 60.000 glavi množici. V svojem govoru je polagal mnogo važnosti na razne gospodarske probleme, popisal je naloge vlade gospodarskega značaja ter hvalil in odlikoval več gospodarstvenikov.
*	Na drevesu je živel. Kaj je pred tremi leti nekega Portugalca spravilo do tega, da je celo svoje premoženje razdelil in podaril, ni nikomur znano. Takoj^ potem se je pa umaknil v gozd ter tam živel na nekem drevesu cela tri leta. Le tu in tam se je podal z drevesa ter si preskrbel nekaj hrane. O ljudeh v tem času seveda ni hotel ničesar več slišati. Pred kratkim pa ga je pljučnica pokopala.	,
*	Židovska posestva na Madžarskem. Madžarska Zgornja zbornica je sprejel» zakon o razlastitvi židovskih zemljiščnih posestev. Pri tem gre za gozdove, ki merijo približno kakih 1,3 milijonov hektarjev. Uporabiti jih mislijo za agrarno reformo.
*	Židom v Franciji so stopili na repi.
Višji jf- in policijski vodja pri nemškem vojaškem poveljstvu v Franciji je odredil, da židje v zasedenem delu Francije ne smejo obiskovati gostiln, kavarn, gledališč, varijetejev, kinematografov, tedenskih in letnih sejmov, zaprtih letnih, družinskih in rečnih kopališč, knjižnic, razstav, gradov, spomenikov, parkov, športnih igrišč itd.
*	Dogodki v Bački. V madžarskem parlamentu je ministrski predsednik na vprašanje nekega srbskega poslanca o gotovih dogodkih v Bački dal zanimiv odgovor. Rekel je, da je bilo lani v Bački popolnoma vse mirno in v redu. Letos januarja so pa gotovi srbski elementi poskušali kaliti ta mir, pri čemur je našlo smrt in bilo ranjenih mnogo madžarskih varnostnih organov. Madžarska vlada je zato z ostrimi sredstvi zopet upostavila red. Število pri tem umorjenih Srbov je znašalo 2550. Sovražna propaganda je vse to pretirala. Ministrski predsednik je končno dodal, da je treba sprejeti na znanje, da je Bačka dežela miru in reda, kjer so samo od zunaj došli elementi lahko povzročili poskus prevrata. Da_ se je vse to zgodilo, niso zakrivile madžarske oblasti in tudi v Bački živeči Srbi ne. Krivci so tisti, ki so zanetili Balkan i* še danes delujejo, da bi onemogočili vzdrževanje miru in reda.
Na pravi poti
Beseda politika je grškega izvora. Nekdaj ie značila toliko kakor »nauk o državi« ali državoznanstvo. Pozneje se je pod tem pojmom razumelo tudi praktično vplivanje na državo. Danes razumemo pod politiko javno delovanje. Teoretična ali znanstvena politika, to je državoznanstvo, se bavi s svrhami in nalogami države in s sredstvi za njeno uresničenje ali z drugimi besedamir z vprašanjem po primernem in smotrnem. Politika se v glavnem deli v zunanjo napram dragim državam ter v notranjo v lastni državi. Notranjo politiko se zopet lafiko razčleni v upravno, gospodarsko, socialno, finančno, kmetijsko itd. Politika strank zasleduje zavestno najprej interese svoje stranke in je več ali manj vezana na njene politične dogme. Državnik, ki se javno udejstvuje, pa mora imeti bolj celotno državo pred očmi. Eden največjih poiitikov, takozvani »železni državni kan-celar« Nemčije, Bismarck, je nekoč rekel, da politika ni nikakšna znanost, ki bi se jo dalo naučiti, ker politika je umetnost in to drži.
Politizirati se pravi tudi, če se ob stalnem omizju vodi politične razgovore. Politično delo je. če se hoče kako organizirano skupino ljndi pridobiti za gotovo stranko, ali jo pa pridobiti, da bo isti na »slogo. Beseda »političen« se nanaša tudi na državno modrost, na takozvano diplo-matičnost, medtem ko pomeni izraz »nepolitičen« toliko kakor nepreviden.
Če hoče preprost Spodnještajerc kakega človeka označiti, da ie neodkritega in hinavskega značaja, da dane besede ne drži, da mu ni verjeti ali zaupati, ga navadno imenuje, da je »političen«. To ;ma svoj izvor v slabih izkušnjah, ki jih je naše ljudstvo napravilo s politiki prejšnje dobe. Ti so. kakor vsi vemo in znamo, v ča^ih. ko so kandidati pred volitvami iskali in agitirafi za ljudske glasove, narodu navadno obliubovali »zlate gradove«. Ko pa so bili izvoljeni in na konju, pa svoiih obljub niso mogli, znali ali pa
Ogorščica potrebuje apno
Gnojitev z domačim in umetnim gnojem koristi le, če je stanje apna v zemlji v redu. ali pa potom gnojenja z apnom tako daleč urejeno. Dokler se v zemlji nahaja zemeljska kislina na mesto apna, ne koristi najmočnejša gnojitev z najboljšimi redilnimi snovmi, kakor so dušik, fosforjeva kisbna in kalij, nič, ker je življenje bakterij v zemlji moteno in godnost zemlje nemogoča.
Posebno velike zahteve do stanja apna v zemlji stavlja ogrščica. Ogrščico ne cenimo samo visoko kot oljarico, temveč tudi kot dober predpridelek, ki zemlj» dobro zasenči, odbija močne sončne žarke ter na ta način varuje in čuva zaloge vlage in pospešuje življenje bakterij. Ogrščica brez apna ne da zadovoljivega pridelka in tudi zemljo zapusti v stanju, ki ne odgovarja. Apno nam s svojim mobiliziranim in aktivnim vplivom in učinkom na zemeljske prehranjevalne snovi v času pomanjkanja umetnih gnojil pomaga prehranjevati ogrščico, ki zahteva veliko redilniti snovi. Kjer je apneno stanje zemlje v redu, tam se bo zimska repica veliko bolj hitro razvila, njena odpornost napram zimi bo močnejša, spomladi se bo dobro razvila in potem ji tudi hrošč, škodljivec ogrščice ne more več Uriti do živega. Apno kot gnojilo je tudi
niso hoteli izpolnjevati. Na sebe in svoje lastne interese pa seveda niso pozabili. Beseda in oznaka »političen« je radi tega v naših krajih postala nekakšen ljndski pregovor v slabem smislu besede.
In res je pri nas politika še pred 16 meseci izgledala približno tako. Isto se lahko reče o politiki v državah, kjer še demokracije osrečujejo svoje narode. Obljube pri volitvah, pozneje pa varanje in izkoriščanje ljudstva, to je vse, kar se v demokratskih državah lahko pričakuje od politike in političnih voditeljev. Države, • ki jim načelujejo državni poglavarji na avtoritativnih podlagah, seveda ne poznajo take politike, ki bi koristila samo nekaterim plutokratom. Politika, ki jo vodi na primer naš Fiihrer, je plod njegovih zamisli, delo moža — veteuma, ki je vedno in povsod usmerjena samo v dobrobit in interes ljudstva. Notranja in znnanja politika Nemčije in vse kar je s tem povezano, zasleduje samo eden zvišeni cilj: uspešno in koristno služiti celokupnemu nemškemu narodu sedaj in v bodoče. Iz bivše države prevzet ljudski pregovor, ki izraza »politika« in »političen« označuje kot nekaj varljivega m škodljivega, na kar se ne sme ničesar zidati, danes pri nas seveda ne drži več. Naša nacronalsocia-listična politika je nasprotno od demokratske nekaj odkritega, potrebnega ter ljudstvu koristnega.
Zanimanje za politika zasledovanje vsega, kar se dogaja na političnem področju v Reich-u ter aktivno poseganje v vse to. je tako obsežno in vsestransko, da je Nemce smatrati za politično najbolj bistro in zrelo ljudstvo. Nemški narod je danes kljub realnega, zdravega, mirnega in hladnokrvnega pogleda na vse. kar se dogaja, politično veliko bolj zrel, razgiban in agilen kakor ljudstva, ki so po krvi in temperamentu impulzivneiša. Velik interes nemškega ljudstva za javno delovanje ali politiko na vseh področjih dokazuje, da je njegova politika na pravi poti m prebivalcem v korist.
učinkovito sredstvo zoper vse ostale bolezni, ki se pojavljajo pri ogrščici.
Tako ugodni učinki apna na ogrščico nam svetujejo, da se isti v mejah pridelka redno z apnom gnoji. Apno bo najbolje gnojiti na strnišče, ali pa po pod-eranju hlevskega gnoja pred semenom. Na hektar se priporoča 15 dvojnih centov žganega apna ali 20 dvojnih centov mešanega, če gre za težko in srednjo zemljo. Lahka zemlja potrebuje 25 dvomih centov ogljikokislega apna na hektar. To so povprečne količine, ki smo jih navedli. Gnojitev z apnom poveča tudi nčinek gnojitve s kalifosfatom in dušikom.
RAZNE VESTI
*	Čuvajte se nezgod pri delu. 69-letni
tesar Michael Kanzler iz LaBnitz-a je pri delu v gozdovih gorovja Bache rn tako nesrečno padel na tesarsko sekiro, da inu je ista šla globoko v desni bok. Težke» ranjenega ponesrečenca, ki je močno krvavel, so odpeljali v bolnišnico.
*	V Angliji nazaduje število rojstev.
Angleški minister narodnega zdravja ie v parlamentu poročal, da je število rojstev na 1000 prebivalcev v letu 1941 padlo na 14,2, medtem ko je v primerjavi s prvo svetovno vojno leta 1916 znašalo 20.3 na 1000 prebivalcev.
Trgovski dogovor med Japonsko in lndokino. Francoska Indokina bo v smislu dogovora Japoncem dobavljala surovine in druge dobrine, medtem ko bo Japonska Indokini odajala za njeno gospodarstvo potrebne materijalije in dobrine.
*	Čete črncev so prepeliali v Evropo. Prvi oddelki črncev so kot vojaki Zedin-jenih držav Severne Amerike prišli v Severno irsko. Kakor poroča angleško časopisje, je irsko prebivalstvo to vojaštvo »lepo pozdravilo«.
*	34 liudskih knjižnic ima okrožje Cilli. Urad za izobrazbo ljudstva v okrožnem vodstvu organizacije Steirischer Heiinat-bund je nedavno uredil 34. knjižnico v okrožju Cilli. Tako je prebivalcem na razpolago sedaj že 34 knjižnic, in to v čisto kratkem času, če pomislimo, da še ni dolgo, ko so otvorili prvo. Z ureditvami nadaljnjih knjižnic se nadaljuje. Za celo okrožje je predvideno 52 knjižnic.
*	Sk«-b za mater in otroka. V Mautern-
dorf-u v Kreis-u Lungau so uredili zavod za poiodnišnico in dojenčke. Dom lahko prevzame 20 dojenčkov, ki ostanejo od rojstva do dovršenega leta v zavodu, da lahko njihove mamice, ki so brez lastnega stanovanja in gospodinjstva, gredo po svojih opravkih. Za nego in skrb so določene štiri sestre in štiri sestre-priprav-nice ter tamkajšnji zdravnik. Vsak novorojenček se temeljito preišče, predno ga sprejmejo v zavod. Matere teh malčkov pa lahko, v kolikor jim je to mogoče, pridejo tudi v dom ter tam dojijo svoje otroke.
*	1000 hektarjev gozda je zgorelo. Kako potrebni so opomini oblasti in tiska, ki od stačaja do slučaja opozarjajo na potrebo preprečenja gozdnih požarov, nam <>o-trjnje tudi nižje popisan primer. V francoski občini Catisarte je nedavno izbruhnil ogromen gozdni požar. Železniško progo Lyon—Marseille so morali za nekaj časa staviti izven prometa ter vlake dirigirat; na druge proge, da potnikov in vlaka niso opravljali v nevarnost. Gozdni požar, ki je trajal več dni, je povzročil ogromno, doslej še neprecenjeno škodo.
*	Opuščajte pretepe. V Ruppersbach-u v občini Waehsenberg so se nedavno stepli kmečki fantje, ker je v gostilno prišel fant iz sosednjega kraja, ki zahaja k nekem» dekletu v Rnppersbach. kar domačinom ni po volji. Zadevo raziskujejo oblasti in bodo sledile kazni. Danes ko nikjer np manjka deklet, pač ni vredna držati se več stoletja pred nami veljavni« vaških običajev, da so vaška dekleta namenjena in mišljena samo za domač« fante in se povrh izpostavljati kaznim. Danes je svet odprt dekletom in fantom. Časi, ko so dekleta prišla samo do domače cerkve in od tam domov, so za nami.
*	Francoski begunec general De Gaulle je govoril v angleški Spodnji zbornici.
Kakor znano, se je Spodnja .zbornica ba-vila s predlogom, da bi De Gaulle-ja bilo treba postaviti za poveljnika angleških oklopnih armad v Afriki. Sedaj so pa Angleži šli še dalje. Zunanji minister Eden je priredil sejo aitgleško-francoskega *>ar-iamentarnega odbora v Spodnji zbornici ter tam De Gaulle-ja osebno pozdravil. ,De Gaulle je dobil pri tem besedo ter ¡e 'govoril o »bojujoči se Franciii«.
*	Šolo za letalski naraščaj so uredili na Slovaškem. Šola je podrejena vojnemu ministrstvu in bo skrbela za naraščaj pilotov, radio-telegrafistov, letalskih mehanikov, o roža rje v in letalskih fotografov*
*	10.000 otroških vrtcev bodo otvorill za časa žetve v Nemčiji. S tem pa še ni
izčrpano stanje takih zavetišč, ker je k temu treba prišteti še stalne otroške vrtce, ki jih ima Nemčija po mestih in na deželi. Sezonski otroški vrtci za časa žetve so krajevnim razmeram primerno Celi dan odprti, poslujejo pa tudi po nedeljah. Ureditev ima namen, da v času žetve in največjega kmetijskega dela, ko je vsaka delovna moč potrebna na njivah in travnikih, kmečkim in kmetijsko delavskim družinam odpade največji del brige za otroke. Na ta način je za otroke lepo preskrbljeno, so pod dobrim varstvom, kier je potrebno, dobivajo tudi mleko, kavo, kakao itd., hkrati je pa delovna moč staršev in svojcev teh otrok lahko piirno in brez brige usmerjena v kmetijska dela, ki so vedno, prav posebno pa danes za prehrano najbolj važna. Ob lanski žetvi je bilo v Nemčiji 11.000 takih Otroških zavetišč, ki so oskrbovala in čuvala nad 700.000 malčkov.
*	Hrvatska podpira muslimane. Državna podpora, ki jo iz državnih dohodkov sprejema islamska verska skupnost na Hrvatskem, znaša 13 milijonov kun. Sedaj je država dovolila k tej vsoti še pol milijona kun. Razen tega dobijo muslimani od države posebne kredite za obnovo svojih mošej in molilnic v Bosni, ki so bile med boji poškodovane in porušene.
*	Visoko odlikovanje Generalfelduiar-schall-a Kesselring-a. Führer je General-feldmarschall-a Kesselring-a kot poveljnika nemškega letalstva v Sredozemskem morju, za odlično sodelovanje pri zadnji Rommel -ovi ofenzivi v Afriki odlikoval z odlikovanjem Eichenlaub mit Schwertern. Generalfeldmarschall Kesselring, ki je kot 15. vojak nemške oborožene sile dobil visoko odlikovanje — hrastov list z meči — stoji v 57. letu starosti in se je kot poveljnik letalskih odredov odlikoval že na Poljskem, v Franciji in na Norveškem. Med svetovno vojno je služil v nekem bavarskem armad-nem zboru na fronti.
*	Samomor poljskega generala. Poljski general Blugoševski, ki je ob izbruhu vojne bil poljski vojni ataše v Rimu, je v New York-u izvršil samomor. Vrgel se je raz strehe neke hiše na cesto, nakar je med prevozom v bolnišnico umrl. Blugoševski je bil v službi sedanje poljske emigrantske vlade v London-u.
*	Nov rod orožja smo dobili. Führer in vrhovni poveljnik oborožene sile je odredil, da se sedanji strelci oklopnih divizij, to so Schützen der Panzerdivisionen, preimenujejo v oznako »Panzergrenadiere«, kar bi se po našem lahko reklo oklepni grenadirji. Grenadir pomeni toliko kakor infanterist ali pešec, oziroma metalec ročnih granat. S tem se je ustanovilo in kistilo najnovejši rod orožja, ki se je v sedanji vojni v vseh bojih obnesel. Saj so polki in bataljoni teh grenadirjev v vseh bojih tvorili napadalne konice nemških napadov in ofenziv, v odločilnih bitkah pa goreče točke. Te čete so oborožene z lahkim in težkim orožjem ter opremljene in izvežbane za bojevanje iz motoriziranih vozov, ki so v oklopih, ne sme se jih pa zamenjati z motorizirano infanterijo, ki je zopet poseben rod orožja.
*	V Indiji gladujejo. Zasedba Burme po Japoncih je povzročila pomanjkanje živil v bogati Indiji. Ker so angleške oblasti za prehranjevanje svojih čet v Bližnjem Vzhodu vsakoletno iz Indije odpeljale najmanj 600.000 ton žita in ker je sedaj
dovoz riža iz Burme v Indijo, ki je znašal letno okrog dva milijona ton, onemogočen, je v Indiji začelo primanjkovati živil. K temu je prišla tudi slaba letina in je po mnenju gospodarskih izvedencev trenutno zaznamovati primanjkljaj v stanju ljudske prehrane za kakih 3,3 milijonov ton žita. Angleška vlada v Indiji se sedaj na vse sile trudi, da bi to pomanjkanje nadomestila s povečanjem njiv za kakih 7 milijonov hektarjev. Kakor znano živi v Indiji od 400 milijonov ljudi 80°/o od kmetijstva. Kljub bogastvu in rodovitnosti dežele so pa angleški gospodarji indijsko ljudstvo vedno izrabljali pri bolj malem kosu kruha, ki je sedaj radi vojne postal še manjši.
*	Novo odlikovanje za pripadnike vzhodnih narodov. Führer je ustanovil odlikovanje, ki se bo podeljevalo za hrabrost in posebne zasluge v zasedenem ozemlju na vzhodu. Šef vrhovnega poveljstva oborožene sile je poblaščen, da izdela za to potrebna izvršilna določila.
*	Angleški general Ritsche, ki ga je nemški Generalfeldmarschall Rommel v italijanski Severni Afriki premagal in pregnal ter mu uničil celo njegovo 8. angleško armado, je sedaj dopotoval v Anglijo. Cuje se, da mu bo Churchill poveril poveljstvo oziroma generalno nadzorstvo nad domobranci.
*	Nov poveljnik angleškega letalstva v Sredozemskem morju. Vicemaršal letalstva Keith Rodney je postal naslednik letalskega vicemaršala Hughe Lloyd-a.
*	Štirje novi državni tajniki na Madžarskem. Na Madžarskem so bili imenovani štirje novi državni tajniki in sicer za justično, notranje, preskrbovalno in kmetijsko ministrstvo. S tem se je rešilo osebna vprašanja, ki so bila že dolgo časa pereča in jih je prav za prav povzročila smrt preskrbovalnega ministra Gy-örffy-Rengyel-a in -imenovanje propagandnega ministra Stephan-a Antal-a.
*	Na poštnih dopisnicah zahtevajo otvoritev druge fronte v Evropi. Neka močna delavska strokovna organizacija v Zedinjenih državah Severne Amerike je razdelila med svoje člane pol milijona dopisnic z nalogom, da jih delavci odpošljejo na naslov Roosevelt-a v Washington. Na dopisnicah je tiskan naslov in vsebina, ki glasi: »Glasujem za drugo fronto, ki je brez obotavljanja potrebna. Mnenja sem, da je zmaga v nevarnosti, če se ne ustanovi takoj na zapadu nove fronte«. — Po vseh znakih gre za delo komunistične propagande v Zedinjenih državah, ki bi rada na neki način pomagala Stalinu. Iz te moke pa seveda ne bo kruha, kakor bi ga tudi iz morebitnega poskusa druge fronte ne bilo.
*	Učenci hrvatske kmetijske šole v Križevcih so nedavno odšli v Sudetenland, kjer bodo delali po raznih izbranih kmetijah. Namen je, zbližati že obstoječ^, prijateljstvo med Nemčijo in Hrvatsko, spopolniti bodoče hrvatske kmetovalce v strokovnem pogledu ter jim pokazati storitve nemškega kmeta V času sedanje' vojne.
*	Kocke za juhe in omake bodo cenejše. Reichskommissar für die Preisbildung, to je državni komisar, ki določa cene, je za nekatere izdelke industrije juhe odredil 15 do 20°/» znižanje cen. Pocenilo se bo kocke za juho, kocke za omako, pasto za juho in zrna za juho. Nove cene za potrošnike stopijo v veljavo šele 1. septembra 1942.
*	Izobraževanje prodajnih pomočnic. Reichsministerium für Wissenschaft, Erziehung und Volkbildung, to je znaus-
DOPISI
O Thomasberg bei Frledau. Po dolgem
času se oglaša zopet naš kraj z malim poročilom v naš »Štajerski Gospodar«, Prav veseli nas. da lahko govorimo o iz-gledu dobre vinske letine in tudi sadja nam ne bo primanjkovalo. Razveselil pojav, ki je vreden, da ga objavite, "js opažati tukaj okrog. Ljudstvo, ki je ne-koč mnogo mislilo na pijačo, se danes kaže že veliko bolj treznega in pametnejšega. Sadje so nekdaj samo prešali m sadjevec pili, pili so seveda še rajši vino, danes pa študirajo kako bi se ga dala vnovčiti in kako se iz sadja izdeluje marmelada. Tudi sušenja sadja se pridno po-prijemajo. Naprednejše gospodinje se tu-di zanimajo za vkuhavanje. To jim omogoča današnji boljši čas, ko ima nai kmet tudi nekaj denarja, da si lahko kupi sladkorja. — Kar se tiče letošnjega izkoriščanja rodne zemlje, so se naši okoliši dobro postavili. Kar nikdar ni bilo, se je sedaj zgodilo. Vsak komadič, ki je obetal, da zraste kaj na njem, je bil letos obdelan. Kmetje se trudijo, da pridelaj« čim več, zavedajoč se, da gre vse to v prvi vrsti v dobrobit kmetu samemu ia preko tega celokupni ljudski skupnosti. Izgleda, da so se ljudje vživeli v nove razmere in zadovoljno korakajo v vrstah svojih tovarišev v starem delu Reich-a.
___Franz Petek,
tveno, vzgojno in ljudstvo izobraževalni» ministrstvo, je z ravnokar objavliem okrožnico uredilo poklicen obisk šol prodajnih pomočnici, ki se jih naziva Ver-kaufsgehilfinnen. Učna doba takih pomočnic je predvidena na dve leti. Obisk poklicne šole je pa podaljšan še za eno let« preko učne dobe ter traja tri leta. Prodajne pomočnice se bodo prvi dve leti učne dobe poklicno šolale skupno z vajenci nadrobnih trgovin, v tretjem šolskem letu pa_ pride trgovsko računanie in vaje v prodajanju in dekoriranju izložb.
*	Zedinjene države Severne Amerike objavljajo seznam izgub svoje vojne mornarice za drugo polovico meseca junija t 1. Od vojne mornarice in obrežnih straž ie padlo v navedenem času 50 mož, 200 mož pa pogrešajo. S tem so celotne izgube mornarice Zedinjenih držav Severne Amerike glasom lastnih poročil dosegle število Okrog 11.000 mož.
*	Pravoslavni duhovniki so bili sokrivci pri skrivanju morilcev ff-Ober-gruppenfiihrer-ja Heydrich-a v Pragi
Naknadno objavlja časopisje slike in imena pravoslavnih duhovnikov, ki so v Pragi dovolili in odobravali skrivanje morilcev ff-Obergruppenfuhrer-ja Heyd-rich-a. Pri tem gre za pravoslavnega škofa Gorazd-a, ki se po svojem meščanskem imenu piše Pavlik, nadalje za pravoslavnega župnika Cikla in za kaplana Petrek-a.
*	Lepe diplomate imajo Zedinjene države Severne Amerike. Po poročilih \i Madrida so severoameriški diplomati v Tangerju kar redom zapleteni v razne pretep» in škandale. Tako je VVashingtoi moral odpoklicati svojega prvega vojaškega atašeja Bentiey-ja, ker je v nekam pretepu z noži tako težko ranil svojega nasprotnika, da je kmalu nato umrl. Pred kratkim je pa njegov naslednik kapitan Norton, pri povratku iz pivnice hotela »Riff« v pijanem stanju izzval pretep, ker je glasno udrihal no Nemčiji in Italiji.
Butp-JÜdUsfUeh
Marburg, Burgplatz 1
Ein Harry-Piel-Film im Siegel-Verleih:
Mm, Tiefe, Sensationen
mit Harry Piel, Ruth Eweler, Elisabeth Wendt, Edith Oß.
Ein Film aus dem Leben der Artisten — aus der aufregenden Welt des Zirkus.
Für Jugendliche zugelassen! Kulturfilm!	1094
Neueste Deutsche Wochenschau!
PK-Aufn.: Kriegsberichter Hirche (Wb.) Nach dem Feuerbefehl. Kriegswichtige Anlagen in Leningrad werden unter Feuer genommen
TO IN ONO__
o. Novi sončni klobuki za žensko mladino v delovni službi. Modni urad mesta Frankfurt am Main se bavi v zadnjem času najbolj z novostmi, ki odgovarjajo času in razmeram. Sedaj je izdelal načrt klobuka za zaščito proti soncu, ki ga je Reichsarbeitsdienst takoj uvedel kot predpisano pokrivalo za dekleta, ki služijo svoj predpisan delovni čas. Gre za klobuk, ki predstavlja ploščnat oval in se jih lahko v velikih množinah sklada. Klobuk je popolnoma neobčutljiv ter prikupno kakor kakšna avba okviri obraz, je zelo zračen in prijeten za nositi. Na glavo se £a pritrdi z dvemi konci traka ali pa s trikotno naglavno ruto. Izdelovanje in razpečavanje takih klobukov uživa patentno zaščito.
o. 75-Ietnica železnice čez Brenner. Odkar so izgradili čez 1370 metrov visoko planino Brenner, ki leži v deželi Tirol ob današnji nemško-italijanski državni meji, železnico, je poteklo že 75 let. S to 25 km dolgo železnico, ki so io gradili od Innsbrucks preko Brenner-ja do Bozen-a, ?e nastala premostitev med severnimi in juž-stavlialo tehniško storitev prvega reda. Gradnia ie traiala tri iti pol leta. Silno
delo je takrat občudoval celi svet. Javen promet so otvorili dne 24. avgusta 1867. Graditelj proge je bil inženir von Etzel iz Wiirttember-a v Nemčiji. Mož je pa umrl neposredno pred dograditvijo, nakar je njegovo delo in načrte dokončal švicarski inženir Thommen. Od leta 1928 je železnimi Alpami, kar je za takratni čas prednica preko Brenner-ja elektrificirana.
Vse rastline potrebujejo apno kot redilno snov. Srednja žetev odvzame zemlji povprečno sledeče količine apna na hektarju zemlje: žito 30 do 50 kg, krompir 40 do 65 kg, repa 60 do 80 kg, ogrščica, stročnice in sočivje 120 do 1K0 kg in lucerna 240 do 280 kg. Zemlji se mora radi tega stalno dovajati apno.
H&eiMt Ameifet Me
¿efes Wort kostet für Stellengesuche 6 «p». das lettgedruckte Wort 26Ro" ihr Sfi?"; Realitätenverkehr, Briefwechsel u. gS'fiL" das fettgedruckte Wort 40
das leitgedruckte Wort 30 Bpf. Oer wS^eis g ft b^l^ch^ai%%Ve°J0Vt Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Kol be ZuiLndüno Post oder Boten 70 Rol. Auskunltsgebührlür Anteilen mltdemVermerk? £1.«
scitiiiss*:
emsendung des Be.raaMÄ^ÄK«
Fleischhauerei oder Gasthaus
zu pachten gesucht. Auskunft in der Verwaltung.	1077-1
TaUSClieZimmer in Kötsch für zwei Personen mit Zimmer in Marburg. Frangesch Franz, Unterkötsch 118. _1062-1
Gummistempel^ürtafeln so^e aiie
Gravuren in Gold und Silber, Stahlstanzen, Brennstempel erzeugt prompt die Firma F. Liebisch, Marburg, Adolf-Hitler-Platz 1, Hof, oder Draugasse 5.	1063-1
Kaufe einen
Doppelelevator
komplett, 1 Paar Selbstschärfer Mühlsteine oder französch. Mühlstein, 36 Zoll breit, gebraucht, in gutem Zustande. Zuschriften an Fischinger Mühle in Johannisberg, Post: Rottenberg — Fresen a. d. Drau._1073-2
Kinderwagen für Zwillinge
um 50 RM zu verkaufen. Maria Besiak, Samuschen, Margarethen bei Pettau. _1057-3
Eine
Glasweranda
wird um 350 RM verkauft. Schaweder Franz, Neudorf 88 bei Pettau. 1090-3
Coks.lrlii.k Utn 150 RM ZU VSr'
acnaniciiscn kaufen. Drauweiler, Zwettendorfstraße 17, Kronvogel. 1087-3
Gewöhnliche
dreireihige Harmonika
um 300 RM zu verkaufen. Anfragen Ra-ditscli, Lichtenwald 172.	1085-3
X Tudi na Štajerskem gojijo tobak.
Okrog Fürstenfeld-a na Štajerskem goji 160 kmetov razen svojih kmetijskih produktov tudi tobačno rastlino. Na celotni ploskvi 16 hektarjev pridelujejo tobak dobre vrste, ki ga seveda oddajajo v to-\ artie.
WachmannerfüI die besetzten Gebiete
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, weiche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehe'«. Bewerber. welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
1Vin7ar mit 3—4 Arbeitskräften für die Willkür Umgebung von Marburg tür November gesucht. Anzufragen Marburg, Schillerstraße 22. Part, links. 1081-6
Tischlergehilfe und Lehrtfng
event. mit Verpflegung werden aufgenommen. Marburg, Drauweiler. Terbutzgasie Nr. 33. _108.3-6
I ohviiinna möglichst mit Hauptschu-LClirjUIiye le, auch vom Lande, guter Rechner, wird sofort aufgenommen bei Johann Florianitsch, Gemischtwaren-handlung, Schönstein._ 1084-6
Kuhknecht und Hirt
schulfrei, werden bei Franz Kramberger. Götsch, Burgstal in d. B. aufgenommen. _1086-j
Lehrmädchen- oder Junge
für Gemischtwarenhandlung am Lande, mächtig der deutschen Sprache, zum sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft in der Verw.	_1088-6
m- bis 60 Jahre alt, gesund. 3 bis Winzer 4 Arbeitskräfte, wird aufgenommen. Stadtberg 21. Plochl-Lerch, Pettau, Obere Draugasse.	10S9-6
Kaufmannslehrling mäcHtiKde„t,chen
Sprache, bei voller Verpflegung, wird sofort aufgenommen. Johann Gradisctiar, Kaufmann, Lichtenwald.	1091-6
m> mit 3—4 Arbeitskräften für 3 Winzer Joch Weingarten gesucht. Zuschriften mit Angabe des Alters und der bisherigen Beschäftig""" ««•♦»r »Leitersberg« an die Verw.	1092-5
Dreschmaschine mofhner - sSu)
verkauft zum Schätzungswert Anton Windisch, Rann bei Pettau.	1089
Bedienerin
für Haushalt, einige Tagesstunden, gesucht. Photo Kieser, Viktringhofgasse 30. _1032-6
Photogehilfin,
tüchtige Laborantin für Kopieren, Vergrößern gesucht. Photo Kieser, Marburg,
Viktringhofgasse 30.,	1033-6
■
Winzerfamilie,
2 männliche und 2 bis 3 weibliche Arbeitskräfte werden für Herbst gesucht. Gute Lebensbedingung. I, Grosek, Roßbach bei Garns, Marburg.	1038-6
Mädchen für alles
sucht Burgkaffee. Burggasse 2.
1037-6
Schmiedgehilfe und Lehrling
mit Verpflegung werden aufgenommen. Soretz Johann, Huf- und Wagenschmied, Nußdorf 18, P. Schleinitz bei Marburg. _1046-6
Ehrlicher Winzer;: ^ »«■ «erbst [<;
Weingarten (4 Joch) aufgenommen. Anträge unter »Melling-berg« an die Verwaltung.	1080-6
M2tl2Hiliiig Zl -S™ Gra-dischnig Josef, Post Wachsenberg. Mar-garethen an der Pößnitz.	107S-6
Bauernknecht und Magd
werden aufgenommen. Auskunft in der Verwaltung.__1076-6
Ein
Sattlergehilfe und Sattleriehrling
werden sofort aufgenommen. Besiak Johann, Sattler, Marburg, Bubakgasse 33. __1074-6
Meier ,nit 4 und ein Winzer mit 3 Arbeitskräften werden aufgenom-men. Auskunft in der Verw._1075-6
ehrlicher Eltern, stark und . _ gesund, guter Rechner, wird für ein Gemischtwarengeschäft sofort gesucht. Pustek Ferdinand, Erlachstein. ______1069-6
Schneidergeseilen - Gesellinnen
werden für dauernd aufgenommen. - Anträge an die Verwaltung unter »Leichtarbeit.	1059-6
Verlässlicher Meier
mit 3—4	Arbeitskräften für die Feldbearbeitung	wird mit 1. Oktober aufgenommen.	Gottfried Mikl, Groß-Sonntag Nr. 20.	1058-6
wird sofort aufgenommen. Restaurant 1064-6
Union, Marburg.
Suche zum sofortigen Antritt
Hafner- und Töpfergehilfen
Anton Reisp. Marburg, Kgrnstockgasse Nr. 10._1067-6
Suche per sofort
1 Schneidergehilfen n. Lehrjungen
für Herren- und Damen-Schneiderei. Male Job., Marburg. Kärtnerstr. 50. 1061-6
REALITÄTEN
Kleiner Besitz
zu pachten gesucht. Anträge unter »Guter Boden« an die Verwaltung.	1065-7
Ii . zu kaufen oder tauschen gesucht tldUS Josef Mlinar, Postlagernd Pettau, _1093-7
b ¡1 zu pachten gesucht. Anträge DeSHZ an Anton Sattler, Neudorf, Post Martendorf bei Pettau.
STELLENGESUCHE
Wegen Luftveränderung
suche Stelle am Lande für ein paar Monate. Am liebsten als Wirtschafterin oder als Näherin. Zuschriften unter »Dankbar« an die Verwaltung.	1079-8
Selbständiger ScJineidergebilfe
sucht Stelle in Untersteiermark. Marian Kflssel, Schneidergehilfe, Krainburg, Alte Straße Nr. 2.	1070-8
WinTpf mit 3 Arbeitskräften sucht pas-
HMAfei sende Ste,|ei Auskun{t in def
Verwaltung.	1066-9
HEIRAT
Kraftwagenlenker
Staatsangestellter wünscht Ehebekannt-schaft mit Fräulein von 18 bis 28 Jahren mit schöner Vergangenheit. Zuschriften mit Lichtbild unter »Aufrichtigkeit« an die Verwaltung._1071-K
Sympathischer
Handwerker
25 Jahre alt, in ständiger Stellung wünscht zwecks Ehe mit netten, hübsche» Fräulein gleichen Alters Bekanntschaft. Nur ernste Zuschriften mit Lichtbild aa die Veivv. unter »Glück«._1083-11
Alleinstehender Besitzer
Absolvent der Landwirtschaftsschule, mit 12 Joch Grund, wünscht Einheirat auf Besitz, Geschäft oder Gasthaus in der Umgebung Marburg. Zuschriften unter »t2 Joch« an die Verwaltung.	10Ö8-U
Dentistin
PRIMUS
hat ihr Zahnatelier am 23. Juli 1942
Marburg - Thesen
Lustengasse 1> eröffnet 1072
LANDESFACHGRUPPE IMKER SÜDMARK
Bienenzüchter Achtung!
Betrifft: Ablieferung des Aktionshonigs und Anmeldung zum Zuckerbezug.
Damit die Imker rechtzeitig in den Besitz des Zuckers für die Herbstfütterung kommen, ist es notwendig, sofort mit Postkarte an die Landesfachgruppe Imker Südmark, Graz, Hamerlinggasse 1, folgendes zu melden:
1.	Anzahl der einzuwinternden Bienenvölker.
2.	Anzahl der Kilogramme Honig, welche für die Solideraktion abgegeben werden, r r - enenvolk, für das im Herbst 1941 Zucker bezogen wurde, sind mindestens 2 kg Honig für die Aktion der Rfgr Imker abzuliefern. Imker, welche sich def Honigaktion entziehen, können bei der Zuckerbelieferung nicht im vollen Ausmaß berücksichtigt werden. Die Anmeldung hat '-»'s 5. August zu erfolgen. Später einlaufende Meldungen können nicht berücksichtigt werden.	J lCCJ Für die Landesfachgruppe I. S.
gez.: Groyer.
Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15

Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Laad
Kommunaídaríehen
Cllll, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt