ISSNQ350-5S61 za konmc t«dna pretežno oblačno bo, možen rahel dež 00 številka 08 četrtek, 28. februarja 2002 250 SIT ItADIO Gorenje na sejmu v Berlinu Naš jutrišnji dom Včeraj je «idprl vrata niiJveOJi sťjeni helť tehnike, na katerem razstavljajo največji svetovni proizvajalci gospodinjskih aparatov» Med njimi ^e na tisoč kvadratnih metril) predstavlja tudi (inrerye. Na la fitíjcm so se v Gorenju skrbno pripravili, še posebej, ker tako velikih .sreCanj svetovnih proizvajalcev bele ichnike zadnja iri leia ni bilo,(vse od Domotchnike v Koeliiu februarja 1999). Letošnji soje in jc nekaj posebnega, je Se veéji od dosedanjih. Ira-jal bo pel dni, prvi irijc dnevi so rezervirani za poslovna sreCan-ja in dogovore, sobolo in nedeljo pa bodo vrata odprli ludi pol robnikom- Osrednjo pozornost bo Cîorcnje namenilo pogledu vprihodnosl - predsiaviivi inieligenlnega doma. S lovrslnimi rešilvami sc Cioa^njevi stri>kovnjaki ubadiijt^?c celo dcsellcijc. S pomoêjo moderne inforamacijske tehnologije bo mogoCe vse gospodinjske aparate povezali injihusmerjatinadaljavo/ Vsc io,zaio,dabi imeli ljudje več Časa; da se jim ne bo ireba ukvarjali z rutinskimi opravili: da bodo doma Se bolj uživali; da bodo, ko bodo zdoma, brez skrbi: da jim bo ob vrnitvi domov na voljo vse. za kar morajo danes paskrbeti sami; da dom ostane zabava," pravi član uprave odgovoren za podroCje prodaje in marketinga Fninjo Dohinac. Seveda pa na sejmu predstavljajo ludi vse svoje najsodobnejše aparate, ki jih odlikujeta lunkcionalna oblika in kvaliieta, so okolju prijavni in enostavni za uporabo. Še posebej pomwni so na AJux linijo, Pininfarino (zanjo je Se vedno povsod veliko zanimanja in jo tudi zelo dobro prodajajo) in Melalic. ■ M. Zakošek Preveč sproščeno Odbojkarji Šoštanja Topolšice so si obstanek med najboljšimi slovenskimi moštvi zagotovili že prejšnji teden z zmago nad Olimpijo v Ljubtjani in s tem izpolnili as-novni cilj v prvem letu nastopanja v prvi ligi. V soboto so v Šoštanju v zadnji tekmi rednega dela prvenstva v domač/ dvorani gostili dotlej zadnji Žužemberk in razočarali. Po težidh tekmah v prejšnjih krogih so se očitno malo preveč sprostili, kar so bojeviti gostje znali izkoristiti p Topolčanom pa srčnosti vseeno ni manjkalo^ vsaj sodeč po zgornjem posnetku. Obljubljajo, da bodo v razigravanju znova pokazali kar znajo in zmorejo. ■ (foto: S. Vovk) Trpljenje tudi po šestdesetih letih še ni poplačano 3 Likvidacija EKA nI možna Za večino delavcev našli rešitev V torek je lilla skup^ć!ina velenjskega pi»djetja EKO. kije že neksij časa v večinski lasti Iranco-zov. Že lani je vodstvo p|H)l-nltve stiitutH družbe. Stiitutarne spremembe se nanaš^ajo na .spremembe statusa družbe, ki svoje dejavnosti ne Ihi več i/vajala kot javno podjetje, ampak samo kot delniška dru2l)a. S to spremembo so povezane ludi vse tisíc spremembe, ki se nana^jo na upravljanje družbe, /^jcîe pa so še .spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o gospodari kili družbah. Skupščina jc razrešila dosedanje řlanc nadzornega sveta, predstavnike delničarjev in na osnovi .spremenjenega staiu-ta za šliriiclno mandatno (Udobje izvolila novaClana nadzornega sveia» predstavnika delničarjev: Djordjeia Žebeljana in Ladislava TomŠiia. Sialutame spremembe so opredelile 3-čianiiki nad/omisvel (prej 6-čIanski). Tretjega ilana, ki bo zastopal inicrcsc /^aposlenili ho izvolil svet delavcev prcm<)gov-nika. ■ Radko Komadina novi strokovni direktor CELJE • Prejšnji petek so Člani Sveta zavoda S|)loŠne bolnišnice Celje na seji med drui>im fwtrdili novega stn»kovne-^a direktorfii bolnišnice. To dolžru»st bi» xa naslednja štiri leta opravljal dr. Radko Komadina, dr. med. Zai\j je glasovalo devet članov sveta,za njeuovei^a protikandidata prím. Vi-libalda Vengusta, dr. nie<]. pa štirje. Poleg omenjenih kandidal(5V se je na razpis za si Tokovnega direktorja bolnišnice prijavil še prim. doc. dr. Danijel /oirdoncr, dr. slom., vendar je pred .sejo od kandidature odstopil mtp Nov rentgenski aparat VELENJE- Zdravstveni dom VeleryeJe boj^atejši za nov in sodoben rent$*enskl aparat, s k^iterini IkhJi» omogočili višjo kakovost in največjo možno varnost pri diaf>nosticni obravnavi pacientov. Z njim pa bo obenem tudi varnejše in la^Je delo zaposlenih na tem oddelku. Novaparal bodo v uporabo predali jutri, I. marca, ob 12. un. mkp Za 8. marec /brez vstopnine/ Muca VELENJE- Mladi forum ZLSD Šaleška dolina poklanja v p4»castitev H. marca, dneva ^.ena, (ixkJjuênot) materam, Ženam in dekletom ul«dališko prea kina. Ore za republiško ceslo, ki je polet* obreme- njena s tovornim pnmietom. Naj spomnimo, daje predùisom MO Velenje le preplastila cestišče« sedaj pa čakajo na temeljito obnovo. Minisirstvo pravi, da so v letnem izvedbenem načrtu za ieii 2002 in 2t)0? za navedeni projekt predvidena sredstva za pridobitev projektne dokumentacije v lelcénjem letu, za izvedbo gradl>cnili del pa v letu 2003. PiWiopke pri izvedbi Idejnega projekta je vodila občina Velenje» ki je projekt oktobra 2001 predala Direkciji za ceste RS, Po ogledu na terenu .s(3 novembra lani sprejeli ll Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). v njem pa so pred- videli izvedbo del v dveh fazah. Prva predstavlja rekoastrukcija križišča v dolžini 180Í) metrov, ki jc prometno neustrezno, zato jc njegova ureditev nujna- V drugi fazi pa je predvidena u audite v cestišča od km 1 +37t) do križišča. Po lermiaskem planu bo .še ta mesec MO Velenje potrdila projektno nalogo, naročili pa naj bi projektno dokumentaciji'» za prvo fazo obnove. Od marca do septembra leios naj bi bili izdelani vsi potrebni projekti in investicijski program ter odkupljena potrebna zemljišča. Septembra računajo, da bodo pridobili giadlTcno dwoljenje» oktobra pa začeli s postopki za izvedbojavnega razpisa za gradbena dela 1. faze obnove. Do februarja 20f)3 naj bi z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo, dela pa naj bi stekla aprila 2003 in bila končana do septembra 2003. Prihodnje leto naj bi uredili ludi vse potrebno za začetek druge faze obnove, ki pa bo prišla na vrsto v letu 2i)04- ■ bs Ljubno ob Savinji Opeharjeni telefonski naročniki Predlog zakona o vračan,|u vlagary v javno telekrmunikacij-sko omrežje na prvi po(*led iz* |>oliX|tije /iihteve upravičencev, v resnici |>a nikakor ni |k> njihovi meri. Viaj^atelji naj hi predvidoma dobili skupno nazitj deset milijard tolarjev, kar pa je manj kol dosega enoletni dobiček Telekoma Slovenije in njegovih hčerinskih podjetij. V občini Ljubno ob Savinji so med prvimi v državni ustanovili komisijo, katere naloga seveda je zbiranje in urejanje dokumentacije ovlaganjih posameznikov in takratne krajevne skupnosti, skupno pa so vložki prese- gli milijon ncnvških mark. Komisija jc v svoje delo zajela 243 vlagateljev, kiso vlelih od 1988 do l992sprekomernimidenarnimi vložki financirati izgradnjo telefonskih central ter primarnega in sekundarnega omrežja. Združenje raziaščcncev jasno ugotavlja, da je vsebina predvidenega zalazna preveč splošna in ne-di'ireČcna. Predlog fa^t osnovo namreč jemlje znesek iz pogodbe, sklenjene med PIT in vlagatelji, to pa so bile večinoma krajevne skupnii. Večina sovlag nato stroške razdelile med vlagatelje, po mnenju večine pa je tozvil način izigravanja. Tudi na Ljubnem se ne strinjajo zodstotkj vračil glede na leta vlaganja. Amortizacija, zaradi kale-re naj bi vlagatelji dobili bistvena manj denarja, je že bila obračunana v naročnini in ceni impulza. Vlada sicer trdi^da je bil impulz v tistem obdobju pi'idcenjen, vendar v združenju trdijo, da tega bremena ni mogoče prenesti na liste, ki v omrežje dodatno vlagali. To jc seveda v nasprotju 7. osnovnim namenom /akona, ki naj bi izenačil pi^goje za pridobitev telefonskega priključka. Dejansko naj bi vložke začeli vračati po sklenjeni privatizaciji Telekoma, kar naj bi se delno zgodilo Se lettK. Država naj bi prodala del delnic, vseh pa nemara nikoli, kar pa glede na predlagana zakonska določila jasno pi'rneni. da tudi upravičenci nikoli ne bodo dobiti vračila. Poleg tega morajo vlagatelji svoja plačila dokazali s pogi")dbam i i n dokazJli o dejanskem vplačilu. Veliko vprašanje je, koliko ljudi je shranik) potrdilo v plačilu, ludi zaradi tega. ker teh potrdil po zakonu nihče ni dolžan hraniti več kol pel let. Res prellnjen način izigravanja in obljub brez kritja. mjp Zgornja Savinjska dolina Klavnica - dve, ena ali nobena? Razmere v slovenski živinoreji so xnane, prav tako izjemno ostri pogoji za klanje bivali ter prede* lavo in prodaJroške. 'lamkajšnji kmet- je so stopili skupaj, se primerno organizirali in postavili manjšo klavnico s predekwatnim obratom, vse raaimljivo skladno s strogimi predpisi, ki jih terja (ludi) EvTOpska skupnest. Vse razumljivo velja za domačo uporabo in za prodajo izdelkov na turističnih kmetijah. Zlasti v času koiin je v obratu zeki živahno. Kmetje pomagajo drug drugemu, ob koncu dela in dneva pa se jim običajno pridružijo domači in veselo tlruženje je tu, Če so koline že tío-mači praznik. Prav prijetno druženje je v današnjih časih Še posebej pomembno, so poudarili predstavniki občine Sele, takšna ugotovitev pa je za naSe razmere nemara še posebej d(iba)di.M>la. Za takšen zgled in primer so se najprej ogreli v občini Luče. O vsem so se najprej prepričati na obisku v občini Sele in takoj začeli prve priprave. Temeljito so proučili zadevo in možnosti za njeno uresničitev in zdaj nadaljujejo z izdelavo pn;>jektmjeg:i Orada, tťírej nekje na sredini obeh dolin, /upanja in župani proti zamisli niso bili. niso pa je ludi izrecno podprli. Vse skupaj je torej ostak> na mestu tudi zato, ker na Zadrugi Mozirje (še) nimajo skupine, ki hi zamisel utemeljila, jo predstavila in morebiti poskrbela za njeno uresničitev. Ta obrat bi bil seveda namenjen pt)lrebam obeh dolin, seveda izključno za domačij uporabo, torej bi bil ludi večji, kol ga načrtujejo v občinah Luče in Solčava. Ob vsem tem na Zadrugi poudarja}*!, da izgradnja obrala v Solčavi naj ne bi bila ovira za uresničitev njiluwe zamisli. B(5 torej Zgornja Savinjska dolina dobila eno ali dve klavnici? Najslabše bi bilo, če ne hi nobene, zato naj v zgornjem delu doline svojo zamisel mimo in urno uresničujejo naprej. ■ jp Krvodajalska akcija ^Oi^TANJ • Krajevna organizacija KK Šoštanj bo v sodelovanju z <)bm(»čnim odlwrnm RK Velenje organizirala v četrtek. 7. marca, krvodajalsko akcijo /.a ;^v<»d za transťu/ijo krvi iz Ljubljane. Tako kot minule, bodo tudi letošnjo pripravili v prostorih šošianjskega gasilskega doma. Odvzemna mesta bcxîo odprla od X do 13. ure. ■ Včeraj februarska seja sveta občine MIsllnja Dva »športnika leta 2001«? Včeraj pitpoldne mi se na M. zaporedni seji sešli mislinjski svomiki. Mod drugim so prisluhnili izročilu l'olicyske postaje Slovenj (>radec o delu v letu 2001. V pniobravnavi so sprejemali od-loko ustani »vi tvi javnega £avt)dii Koroški pokrajinski muz^l in javnega zavfKla Oalerije likovnih umetnosti za Koni§ko. Obravnavali so tudi predloge Žirije za nagrade in priznanja za p(^delitev priznanja športnika leta 2001. Na preji^nji seji svela so namreč sprejeli sklep, da občina vsako leto podeli te eno priznanje, zalo je imela žirija toliko težje delo. Ker lani niso podelili priznanja, .seje žjrija vseeno odk^čila svetu občine predlagali, da letos podelijo dva. Dobila naj bi jih mlada, perspektivna Športnika Monika I^)^ladič in Nejc .letenko. V nadaljevanju so prisluhnili informaciji o poteku projekla čiščenja porečja Mislinje na območju občine in predlogu ce-nilvc slćire šole v Mislinjskem jarku. ■ b$ «AŠ ÛX izdata; Časopis ira-zaîoîni&lQ In RTV WiuL^ dm»)3 kiirna Cclcla U Arji* vasi pri))ni-vNa Ï.Q 20. srečanje svojih naj-\vù}\h ]>n»in'«'\jnlc<.'v inkksi in kiv opvraniov v prvtckJcni luUi. Ob kj prito'^nosrijc direktor inlckiu*' nc Marj^in Jflk<»h prihlihio 180 udninii rvziillnti \ |irc(cklcm IvCu 1er smelimi raA vi>jmml n^ćrli v prih; Mltfkiima Axjavus. (lajvcCja izdc-Uwalka siriw v Skivcnij j, je lani od 17CÏ) kniet(W iz /adrug cxlkupi-la skoraj 71 iniJIjoiKwlitf^wkakiv vosïncw iiiîeka aH za «slodslot- n jjo. C mo «^aOnj i osvajajo hrv;«ski irg, so /uisUi^ili 15-vïdsioïkiw doluxJka. Mickama txi Ida 1997 píJbUijc pi> siaiidardih kakovi^ti ISO yOOh od oklobra 2íX*)pa ohranja slalusiy\i>điika v Evropske unije, saj so njeni í/AÍdki ludi v tujíiii označeni z /ipi najvišje .stopnje vanu^sli. Njeni siri scf označeni z najvišjim i^a-k\'in řJiwcnske kakiwi*>i i SO. priv biaiiéna linija LCA pn ima /iiak varovanega řjvila Društva za /dravjc srea in o/jlja Slovenije. Rezultatom pocd^wnega lcta2(Níl primerni so ludi lekisnjt smeli naêrli.ie zîali jdcdc naložb. V zaključni fazi je pn^jeki ledne vixie. Še lelns nuj bi pristopili k uresničevanju energetskega projekta Med 23 organizatorji odkupa je bila znova na prvem mesttj Hmetiiska zadruga Šateška dofina, seveda po zaslugi njenih čianov ' miečnih proizvajalcev. prirejo mieka. Ob \i\ko nizkem Jožica in Franci Rotnik iz Raven pri Šoštanju: ^Slovenski kmet mora bitf kar skromen, da je zadovoljen s ceno. Za nameček pa grozi sedaj ie EV.» kovvci kot leioprcj.Od tega so ga približno 7tVHxlM01 kov predelali v sire, oslalo pa iziku mlekamav prelcklem letu Ui-di na lem piidroeju, Pesiri pt^nud-hi Liwrstnih fzdelkiw bodo letos dodali nekatere. >>MÍmo iiasih izdelkov ne more nobeiia trgovska hiša vSIos-eniji.« Jakob je se dtxlal, da so lani v mlekarni uresničili vse ziv>tuvijene cilje - proizvodne, razvojne, finančne in prtxlajne. Uslvuríli već kol KI milijard tolarjev pri-hi'idkcw. / ÍAozom, predvseni v Bittno in Heteeicivino. Makediv (na osnovi lega naj bi preeej /manjSali stroške porabe vtxíc, električne energije in V lem trenutku pa razmišljajo o pcwcéanjuskladiàînili in proiAOil-nih zinogljiv4\;li, »Upamo, da bo čas. ki ga imamo na voljo do vslopa Sloveni je v EU.zadk'>slovaî,dab<">nKi postorili vse, kar bo potrebno.« Najboljša zadruga In največji proizvajalec Iz Šaleške doline Vdrngem delu sreč;uya so podelili priznanja največjim prklelovat-cem mleka in organizatorjem odkupa surovine lej mlekarni v letu 2001. Med zadruganiije prvo me>Jo ludt letos ctiViijila Kmetijska zjidruga Salera dolina zoddani-miveěkol 10 milijoni Ml litri mleka, dniga je hDa Kmetijsko • go/dar^ka zadruga Ledina SK> venj Gradec z 8, 3 milijona litri, tretja pa je bila Kmetijska Ziidni-ga Îîentjur s slabimi X milijoni litri (^>dd:uiega mleka. Med Í7CX) proizvajalci mleka pa N»do Še za telo dni hranili pre-h^Kbii |X)kal na kmetiji Rotnikč litri oddanega mleka. »Prav veHke Izbire nimamo« Tako pravijo pri Rotnikovih v Ravnali pri Šoštanju, kjer se v&e od leta dalje uvrščajo med najbtiljSe in največje proizvajalce mleka mlekarni Celeia. Če bixJo tudi leiosnajboljj^i med naj-lH>lj^iiTii. hxJi^ že drugičdtibili prehodni pokal v trajno last. »lega ,si ne upamo napovedati." sta tlejala mladagospodarjj.lozicH inFnui-ei Rotnik. -C!iisi nanî niso naklonjeni, EU grozi znesprejemljrvitni mlečnimi kvotami, ki bi pri vý^tra-janju iTb irenutno določenih količinah p^^mcni]e propad mnogih kinetii. nadaljnje zara-^uye polj in travniktw. ludi na kmetijah si prizadevamo za zjUiUijsanje stroškov, ki jih • med drugim - prinaiji vsaka odločba, vsak pravilnik, vendar lahko to dosežemo le z ve^o kontingentu sc bixlosiroàkizniv va povečali.>-Ki*t sta Se dejala Rot-nikova prav velike i/birc v primerjavi z drugimi nimajo. Kmetje v Šaleiiki dolini so že lako in lako prikrajšani 2a možnosti širjenja kmetijskih pt^vj^in. Nenazadnje pa je za take rezultate, kot jih do-segajii v mlečni proiAodnji. p*v irebno več let obnavljali čredo, dvigovati mlcčiíiwt na kr.ivo, pvihs<'> se želela 1971 iXlIiîCili za u.siuerjeno pri>iz\\xl-njo In se pridružili organizatorjem odkupa mleko. Vsako leto črcdi> obnavljajo in ptwečajt*. Danes imajo v sodobnem hlevii približno 70 ntolioiie in 50 plemenskili lelic, s teleii vred. Obdelujejo 38 iiekiaijcv zeijilje. od tega imajo 18 hektarjev la.sine.o.Ualo zemljo imajov najemo. &'>7adovx'>ljni see-no mleka? -SloveiLski kmet se mcv ra naredili kar skromnega, da je zad^W)ljen s eeno. V st^sednji Av-siriji imajo za tako kakovostno mleko pribli^o 2i>i>dstolkov vi^je cene. Zelo pa nas moj i. da s»>ec-ne mleka in mlećnih izdelkovvtr-g^winah v Avstriji enake kol pri tiaK» Ji>žÍL:a in Franei Rotn ik upala, da se bodo zadeve kmalu uredile. da hii njiliov pesimizem vse manj upravičen, in da h*xio Inhko prihodnje leto znova na prvem mcsiu med največjimi proizvajalci mleka mlekarne v Aiji va-si. řp Rezultati merilne naprave v Velikem Vrhu razvneli svetnike Jih vozijo žejne čez vodo? Na £2kInji seji občine Šmartno oh Psiki v tutu 21K>| j<> svetnik Iviin Rerdnik prí pi^udah in vprašanjih o|)fizoril mi rezultate »vtiinkut-skc merilne naprave o une-snaženosti zraka v Veliketij Vrhu. objH>^ene V našem Tedtiiku. Mejne kciličlne so vočknit preki>-ničcnc. je n)e(ar\isk)h ter-muelektnirn namestili čistilne nsi-prave, so |>i»sli'diee na zračuna. Še bolj pa j (h je ta proračimska postavka razvne- le na zadnji seji občinskega sveta prejšnji ponedeljek. Na njej j ih je župan občine Ivan Kakim med drugim seznanil, da je visina odSktxitiine dogovi>ije!îa v višini lanskega zneska (približno 15 milijonov tolarjev). Svctňikisooeč-nili.da je to premalo, in da je potrebno vztrajali pri višji odJk<*lni• ni oziroma občanom zagotoviti rento. ■>Kcr nas vozijo žejne čez vixio. je potrebno pi»iskali pravne ptili oziroma z*« to dovolj \ispnstv bljeoo osebo, ki nam ho v lej zadevi znala sveiiwaii,- soše menili. Po Lxlgimîre na vpra-šanja. zakaj prihaja do prekomerne onc-sjiaženosti zraka v Velikem Vrhu, kako in kdaj naineravajo re.^'ii to vprašanje, kako je z višino ivJšXodnine. rento, smo se odpravili v Š^iŠtanjske lernKxIektrarne, Ma}>. Uroi Rotnik. mimestnik direktorja TeŠa. nam je potrdil, da st> tudi janizabelezili nekaj prekiv račiiev. »ki pa niso bile vcCjc kol prejSiija leta. Srednja leina koncentracija v letu 2ÍXI1 je bila 51 niikro-gSOi m^zjaka in je-glede na podalke od leta 1992 dalje - najnižja. Prekontemc koncen-trAcije ptfelediea ra/ličnih Vpll-ViW, Elden ixJ teh je meiereok")ski. dmgi pa vis<">ka izkorL^en«v>i blokov od 1 do.r Dinuiiki tehbloktw Še nimajo vgrajenih razžvepleval-niJi naprav, vefidarsmo konec lanskega leta pristopili k povezitvi dimnili plinov omenjenih bloki»v na razJwplevalno napravo bloka 4.« Prve hladne poskuse so, po zagíHíwiíih Riilnika. že opravili, diinnih plûiiw pa Še niso v eeloti speljali tako, kot so načrtovali. 'Ib naj bi se godilo najkasneje úo konca tega leta. V letu 20(1^ tako do prekomerne onesnaženosti ^aka v Velikem Vrhu bi naj ne bi večpjihajalo. ^Vprašanje odškodnin smo s krajevnimi skiipncxstmi oziroma t^bćinaini v Vseh teh letih urejali na osruní p^>sebnih letnili sklenjenih (xlškixlninskih spora/umtw. Tako bo tudi letos. Ob tem moram naglasiti, da letošnji plan za od-^kodnineše ni potijen. zato tudi ne Vemo. koliko bo «tehtala-odškodnina za občino Šmartno oh Pak),« nam je pi>vcdala Majda Pirš - Krar^čec. vixija splošno kadrovskega rektorja v Tes in div dala. da bodo višino odškixlnine doli'jčili na osn<^ví rezuliatw negii-liviiili vplivov v korïkretnem letu. V Tvczi z rentami se - po njenih besedah - doslej se nlst> z nikomer pogovarjal i. ker so zatleve reševali iia osnovi h: omenjenili txlškixl-niiiskili sporazumov. Čc pa bodo občani vztrajsiJi pri retiiaJi, bodo ukrepali v skladu s predpisi, O upravičei^i'isli di^ rente ne ixlloC^o v 'IèSu, ampak na pristojnem o^a-nu - sodišču. mtp Trpljenje tudi po šestdesetih letih še nI poplačano Izgnanci so zborovali VXI.ENJE, 20. februarja - V Z4)cetku lanskega Ictii je državni /bor sprijel Zakon skladu /M plačilo odškiHinine /rtvam vojnega in povojnima nasiljn. Med ^.rtvami.sotudi iv^nanci, ki Jim po tem zakonu pripada iKl.škorInina /21 trpljenje, ki.so >ia do^.ivlJ»ii mod vojno in .sicer v vi.sini 25.(MM) tohirjcv m vsak mescc izgnanstva. V dra'ltvu si zdaj prizadevajo, da bi prisi<%jni orgoiii čim prej Izdali akle o višini odškodnin za p.sihično in fizično trpljenje, da bi lahko Slovenska odškodninska družba vscnt upravičencem še letos izdala odlt")Cbe. Nekateri si» jih že prejeli. Samo tako možno zjačcti izplačevati vojno odškodnine še letos. Tudi o lem st^ veliko govtjrili. podrobneje pa sta zadeve pojasnjevala predsednica DIS Sk»- Potde Dvoršek: »Žai se tudi naše vrste redčijo.» bi za ptHUoČ bolnim, revnim in osatnljenim čianotn, na drugi pa seznanjanju mladili o trpljenju. ki so ga kot ljudje, pregnani s svi»jili dninovierDapHeniv Zadnja sreda v mesecu Veliko je stvari, ki jih izgnanci urejajo preko svojega društva. Vsako zadnjo srcdi> v mosocu itnajo organizirano dežurstvo v prtistorili Mestne četrti Desni breg na Kcrstiikcwi I v Velenju, in sicer med 17, in 19, uro. venije Ivica Žnidar.sič in član izvršnega (^dbora Prane Vklmar na Tadnjem zlxíručlaníw krajevne (jrganiziicije Dru.štva izgnancev Slovenije Velenje, ki Šteje 15.^ članov in kjer sc začrtali rudi pro^Tam dela za naprej. Sklada , opravljenem delu v lanskem letu. pa je moral na Žalost ugoiovàti tudi, daje članov dru.štva vsako leio manj in da jih jcsnm iz njihtwlh vrst samo lani iztrgala pet, ■ Milena Krstio • Ptaninc Izbor evropske vasi leta 2002 Solčava za las prekratka Lvropska skupn<»st vsaki nid<) m razvoj podeželja in obnovo vase." Letošnjo tekmovanje ima sknp* ni naslov "prestopimo meje," nnmcnjeno pa je predvsem spodbudam tn odločitvam, ki ohranjajo podeželje. N:i shivenskem ra/pi* .su so lahko siKlelovale vse (iste občine, ki so že doslej uresničeva* le projekte pro|*ninui celostnega raz\oja podc/elja in obnove va* si, prvi izimr pa su opravili na kmetij.skem ministrstvu. V Solčavi so se na tekmovanje prijavili prepričani v pravilnost svojih razvojnih usmeritev.pa ludi z.aradi dejstva, da njiltovi že izvede ni projekti in listi, ki jih Šc izvajajo, v celoti ustrezajo razpisnim pogojem. linelisoprHv. Komisija je namreč v ožji kn'ç izbrala Pucvnce, Bras-lovčc. Slovenske Konjice in Solčavo. Vsi štirje projekti so bili i>ce-njeni za zelo uspešne, saj s cclovijim pristoptnn k pripravi razvojnih projektov že omogočili pomembne dosežke pri razvoju podeželja. Vsi štirje projekti so nama'č zaokroženi in se že vključujejo v gospodarske tokove občin in ludi izven njihovih ineja. Končna odločitev je bila torej težka, komisija kmetijskega ministrstva pa se je na koncu odk>čtla, da aa evropsko nagrado predlaga Slovenske Konjice. Navzlic temu jc komisija v obrazložitvi pjne usmeritve tega področja, kisi med drugim priz-ideva z^ uveljavitev skupinskih projektov, ki na eni strani piodpirajo gi*;podarsko mc^posamezjtih kmetij, na drugi pa naj bi služili razvoju turizma, ki je razumljivo eua prcdnc«!-nih dejavno.sti na Solčavskem. Med večje razvojne zalogaje gotovo «xli izgradnja individualnega in skupinskega sisienîa ogrevanja na ptidLjgi bioma.>e. temu ob bok pa sodi pi^buda za iz^adn jo lasinc klavnice za potrebe kmetij. lem prizadevanjem je treba dodali še prizadevanja za ekološko pridelavo hrane, ki jo prideluje že p<»Kïvica logarskili kmetij. Vse te ugotovitve ter pohvalne in spodbudne besede komisije seveda godij<^.hkral i pa p<3Jîienijo tudi odgíwornost zíi uresničitev leh razvojnih usmeritev, tako ugodna ocena pa bo gotovo pripomogla k večji prepoznavn^isti celotnega Solčavskega. mjp Pogovor z državnim tožilcem Dušanom Rošem Kazenske ovadbe v porastu Nh Oknižnem dr^Hvnem tožilstvu, zun»-nJem oddelku v Velenju so luni prejeli 677 kif/en.skih ovadi) /aper /nane storilce. 18 iKtst(»tkov več kol leto |)režena kazen do treh let /apom. O delu okro/nega dr2avnei>a tožilstva v zunanjem oddelku VeWn je smo se p4»ui)vatjHÍi / državnim tožik cem in vodjem oddelka Dušanom Rošem. 9 Kako ovaifhe do vas sploh pridejo? »Dcvel dosclin s policiju, ostale pa podii-jo li^kodovanci, njihovi odvoiniki ali drugi, denimo davi^ni urad.« ^ Kaj se z ovadbo, ko je enkrat pri vaSj po-ietit dogaja ? »Kazensko ovadbo ložilcc rei^iije na več načinov. Cq ugolovi. da vnjcj ni dosti podlag za sum kaznivega dejanja» jo zavrle. Ce meni, daje sum podan,zahteva preiskavo. Ima pa ložilee eno mo^nosli če f>o dokazi v ka/easki ovadbi zadoslni in lako mo(^ni, da lahko vloiii obtožni akî. poleni lega v primeru okrožne pristojnosti vloži v obliki lako imenovano neposredne obložniee, v primeru okrajne pristojnosti pa obložni predlog.« 9 So podatki iz ovadb dostopni javnosti? »Koje ka2cnska ovadba na tožilstvu, sc ti podatki ne dajejo v javnost, dostopni so le oškodovijnccm in odvetnikom osumljcn-ccv. Cc bi tožilce lake ptidalkc dal v javniisl, bi s temže podal vrednostno occno o zadevi, za katero Še ne vc, ali jo bo did v preiskavo oziroma, kako se bo o njej (xiločil.« 9 Iz katerih pog/avij pa je največ kaznivih de* janj? »Iz poglavja Ziipcr premoženje, kamor sodijo vse oblike tatvin, pa tudi ropi in zatajitve: sledijo ka/niva dejanja zoper življenje in iclo, kamor sodijo vsa kazniva dejanja povezana z lahkimi ali hudimi telesnimi poškodbami in umon; kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, kamor sodijo kazniva dejanja ogrožanja varnosti in grdega ravnanja; sledijo kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, kamor sodijo vse oblike pn^metnih nesreč,« 9 Katera pa izsU}pajo? »Pri kaznivih dejanjih zoper premoženje i/stopajo kazniva dejanja ropov in zatajitev, Lani in tudi predlani smo prejeli po 12 ttv Državni tožilec Dušan Roš: »Mamila so zlo današnjega časa in žal tudi Velenja niso zaobšla. vnetnih ovadb, letos, v slabih dveh meseeih pa že 5. Pri ka/nivem dejanju ropa je vse več dejanj, kjer nastopata dva ali več stori I eev, pri čemer gre za hujSo kvalifikacijo kaznivega dejanja, saj je v takih primerih za-grozena kazen najmanj 5 lei zapora, pa četudi ne gre za večjo gmotno škodo. AH drugače, če skupina storileev nekomu s silo vzame določen predmet in ga pri icm poškoduje in mu grozi, je zagrožena kazen najmanj 5 lel zapora.« ^ Kaj pa tnatnila? O njih se v javnosti veîi' ko govori. Pa .te to govorjenje odraza tudi v ovadbah ? »Se, Pri tem gre za kazniva dejanja omogočanja u?Ivanja mamil in neupravičeno prodajo oziroma proizvodnjo mamil. Leta 2000 smo denimo prejeli 4 ovadbe s lega področja, lani 12, v letošnjih nepopolnih dveh mcsecih pa beležimo že 9 kazenskih ovadbi Nesporno je, da so mamila največje zlo današnjega Časa in da so prisotna tudi v Velenju. Storilci so predvsem mladi, stari med 20 tn 2.^ let, med njimi so dijaki in Študentje.« ^Šeo eni stvari je v javnosii pogosta sMati, o kaz/tivih dejanjih spolne netlotakijivosti? »Tudi na tem področju, žal, beležimo porast. (îre predvsem za kaznivi dejanji posilstva in spolnega napadzi na osebo mlajšo od 15 leL Prevladujejo slednja. Samo v lani smo prejeli 9 kazenskih ovadb. Skrbi, ker se niža starostna meja žrtev. Cc smo pred leti imeli primere, ko 5o bile oškodovankc stare 13 ali I41el,so7dajcelo9aii 10 let. ?.a[ beležimo celo primer, ko je bila žrlcv stara samo tri lela. Ksreči ni utrpela hujših posledic.« 9 Kaj v takih pritnerih (oiUstvo predtagfi? »Redno - v končnem govoru -predlaga izrek zaporne kazni in sodi.^a temu običajno tudi sledijo. Prav pred kratkim jc bila v Celju izrečena dvema storilcema, žrtev pa jc bil otrok, zaporna kazen 2 in 5 let zapcv ra. Pred leti jc bila najvišja zaporna kazen zoper storilca, ki je zlorabljal hČi, 8 Ici zapora. So pa tudi primeri, ko sodišče ne sledi predlogu tožilca. Lani smo imeli primer, koje za posilstvo 18-lctncga dekleta, okrožno sodišče siccr sledilo predlogu tožilca in izreklo storilcu kazen leto in pol zapora, iz meni ncpoja-snjenih razlogov, povsem ncrazumljivo,pajc višje sodišče takšno kazen spremenilo v pogojno.« 9 Kako u^pe-šne pa so alternativne dejavno^ sti,poravnave. odUKitvenipref^n'/ »Po dveh letih kar sia zaživeli, beležimo a^pehe. Lani smo, denimo, v poravnavanje predlagali 42 primerov, v t>dložitveni pregon pa 38. V obeh primerih gre za kaziva dejanja, pri katerih je zagrožena kazen do treh let zapora, razlika je v tem, da se poravnavanje rešuje civilno, zunaj sodne olv lasti, odložitveni pregon pa vodi tožilec. Končni učinek je v obeh primerih enak. Čc se strani poravnata, ali čc pri tožilcu dasežeta sporazum, tožilec ovadbo zavrže. Naloge, ki jih poravnavec naloži storilcu, so v tem, da sc opraviči žrrvi ali poravna Škodo, pri odložitvcncm pregonu pa tožilec storilcu naloži, da poravna škodo, plača preživnino, opravi kakšna dela ali pa plača prispevek kakšni dobrodelni ustanovi ali zavodu. Pri lem smo bili v letu 2t)t)0 in 2U()1 kar uspešni. Vzgojno-delavnemu ccniru Težek smo nakazali po 250.000 tolarjev. Sicer pa smo v poravnavanju 70-odstotno uspešni, pri odložitvcncm pregonu pa 58. Ovadb, ki smo jih odstopili poravnalcu ali dali v odložitveni pregon, je 8fi letno. Za toliko smo razbremenili delo sodnika na okrajnem sodišču, ki na leto prejme okoli 4íK) zadev.« ■ Milena Krstić - Planine Ko nekateri Želijo^ da bi ias hitro tekel Ohivajno sicer pravimo, da Čas vse prehitro tace^ zdaj senaj» (kjo tudi taki, ki hi želeli y da hi zimskim olimpijskim igratn čim hitreje sledile polet tie. Za (o imajo doher razlog: velenj» ska tekačica Jolanda Ceplak je v tako dobri formi, da sv prepriča ni s da hi na letni olimpijadi, če hi hila sedajo zago» tovo osvojila kakšno kolajno. Ker časa ne moremo prehiteva* /I, upajmo, da ho njena fonna dolgotrajna in se bo s kolaj* nami vračala še z več tekmovanj. Na zim.skih igrah smo se rno* rali zadovoljiti le z ttno bronasto medatjo, čeprav je veljala za .Uiri. Skakalna Četverica je resila čast našega zimskega Špo* rta, Č-eprav so zadovoljive rezultate dosegli Še nekateri tekmo* valci. Tudi tn so hiti med boljšimi (ekaČi. Sicer pa nas tokrat športniki niso preveč ohreme/tjevati s tetn, da hi jim oh vrnii* vi pripravljati kakš/ie posebne sprejeme. Odgovorni sicer ne govorijo o kakšnem polomu, je pa svoje vrsie polom dožtvda mša humanitarnosi, naša prizadevanja za pomoč ljudem v sti.ski. Rdeči križ je bil vedno simbol dohre organizacije, lake, ki smo ji vsi reidi priskočili na pomoč, ker smo verjeli, da gre pomoč v prave roke. Saj tudi zdaj sicer ni rečeno, da pomoči niso prav usmerjali, vendar so nekatere aktivnosti v državnem vrhu te organizacije vrgle slabo luč na organizacijo kot celoto. Posledice že čutijo tudi v nekaterih občinskih organizacijah. Čeprav svoje delo opravljajo dobro. A očitki letijo tudi nanje. Večina je paČ prepričana, da je Rdeči križ hunutnitarna organizacija, ne pridobitna. Kah)r hitro se namreč greS pridohilno.u, je tu-di hitro možnost, da morda tudi nenamerno, ampak zaradi spleta okoliŠčiUy zaideš no stran pota. Pa četudi se izkaze, da s tako dejavnostjo našega Rdečega križa ni bilo nič na- rf)he, je bila škoda že storjena. Ljudje bodo verjetno še vedno darovali, a gotovo z večjim premislekom. In kaj hitro .se lahko zgodi, da bodo enak odnos imeli Še do drugih tovrstnih organizacij in akcij. Mnogi v Sloveniji pa Še vedno tudi opozarjajo na onesnaževanja »prave^ vrste. Na to, da je v dtzavi .k' vedno več kof deset tisoč divjih odlagališč. Ene ljudje v raznih akcijah odstranijo, a drtigi ljudje delajo nova in nova. Tem kla' sičnim oblikam onesnaževanja okolja se pridružujejo Še nove. Zadnji čas so kot onesnaževalci v »modi^f različni oddajniki ali pretvorniki mobilne (elejonije. V marsikaterem kraju imajo re.me spore, ker se ljudje ne .strinjajo z njihovo postavitvijo, ker.se bojijo različnega sevanja. Marsikje pa taki stolpi stojijo kar sredo naselij. V Trbovljah, (rdijo v Slovenskem ekološkem gibanju, kar na strehi vrtca. V Šentjurju sredi stanovanjskega naselja. Nekateri strokovnjaki sicer zagotavljajo, da tako sevanje ni Škodljivo, pa saj poznate zgodbe o nameravani postavitvi radarjev na Menini planini. Ljudje ne verjamejo! Vse manj zaupanja, ker so jih že prevečkrat speljali na led. Po Sloveniji Še vedno odmeva tudi glasbeno onesnaževanje. Tudi tukaj gre za nezaupanje. Za nezaupanje do pravilnosti glasovanja. In kjer je dim, je blizu tudi kuhinja. In prav za to naj bi šlo, trdijo mnogi. In tako smo res dobili izbor, ki še posebno dolgo odmeva po deželici na južni strani Alp. Strele letijo tudi na našo nacionalno televizijsko hišo, ki je pripravila to tekmovanje in določila pravila igre. Ta »sestrski" pripetljaj bo gotovo še dolgo odmeval; dobre stvari, žal, hitro utihnejo. ■ (k) 1 PERSPEKTIVA Piše: Boštjan Huzman Zoisov blagoslov Pred nehij meseci sem (dokončno?) prenehal prejetnati ZcÁsovrt Štipendijo. To je tista fu na žepnina, s kiuaru mišii država ozimimi Zuvod za zaposlovanje RS spmoume\ fw nagrado za nadpovprečno nadarjene, ki jim oouigoča, da si privtiičiji) kakšen sladoled, hjto. pivo ali joint več kot njihovr manj luidarjeni sošolci. .Saj jim čisto lahko oprostim, četudi so nadarjeni so pač malo naiv-ni in .ftf nimajo pmvih predstav o s^'etu. Spm^iijcm se, h/ko o tem pmvzapmv mzjnišlja držaiv. Kajti, Če bi bil jaz drŽava, bi pričakoval, da bom od denarja, ki j^a vladam v mlade laletne. pmfitirul tudi jaz in ne le oni. Dobn) iz-Mani lalenii naj hi recimo u.<;ivarili nekaj kar hi da-jalo delo in za/)osiite\' huli manj nadarjenim uli fxi me mtelekiuuiru) in didwvno hoi^adli s s\'ojimi (JosežJd. zí/ř/w bili vsaj poslovno zelo aij7eSni in pri.speva!i lepe denarce v mojjje lahh) zahte\'en za nekomu, ki je izrazito nadarjen rccrmoza igmnje inslntmenni. v celoti pa ležh> da':eže soliden ŠoL'ih' uspeh. Kar se mene tiče, hi f^i lahkiJ oinilili ali {jov.^nn čnU' h za tisle, ki na svojem podmCjn zares izstopajo (v državnem merilu). Fo dmgi strani pa immno najbrž kar nekaj nadarjenih mlado.'Hnikov. ki jih ta po^oj ne bo prisSilil h htkšnemu pikiebnemu tnidu. Nekdo, ki jezeU) rualarjen. lahko ob koncu osnovne Šole pridoN štipendijo na osnO' vi enkratnega dosežka na kakaem državnem tehnovanju, ftolem fM bo z le\o m ko ohranjal prav dober uspeh in Štifíendijo bo aviomaisko obdržal vse do hmca Študija, ne glede na to, kaj f)0 pravzaprav šutdi-nil. Mrav dobrim in odličnim vredna le jufja. Ostali morebiini difsežki pa se na štipendiji uak sSphh ne /joznu' jo. zakaj bi dijak cele dnes'e zupmvtjalz dodatnim učenjem, če ima dO' x'olj denarja za kino. Osličku je treha ves čas mahati s korenjem pred nos')tn, če hočesi da bo šel naprej. Če mu nastavi.^polno posvdo hrane. se mu nelxf nihimnr več mudilo. Pn/v te dni snui lahhr včasopisdi hndi absurdno z^dlkt o študenui socmhffje • Zi>isovem štipendistiu ki se pritožuje, kenned /tonavljanjetn letnika ni f^rejeiruil.štipendije. Pravruf j^ledaruj ima fant morda celo prav, saj ima i' rohih podpisano zdravniško opravičilo. Le to nedvoumno spodbija (ktebno mnenje od^vome^a z dni^e smmř. Češ da nekajmesečno zdravljenje z antibiotiki ne fnore biti razlog za neizpolnitev štu-dij.'ikih obvezncsti pri nehm. ki je nad^^jvprečno nadarjen. Da siod-^Aomi privf)šči tako .wTrm'(djmi razlajiati zdntvni.'^hi opmvičilo,jesKe-veda trapasto. Še bolj irapasio pa je, da se ta fani z medijski) podporo razglidia za žrtev sistemi in "herojsko" opozarja soštuderue. najnedo-wlijo kratenja s\ojih pravic. Naj vsak 'Zoisov štipendist, ki l)o nekoli' ko resneje bolan, kar izkoristi svojo bolezen in nalašč ixmavlja letnik, četudi bi v resnici lahko (ipraril vse obveznosti - štipendija je nje^fva pmvica. Naše republiške Štipendije se zeh velikodušne Še v enem pogledu: dijaka ali Študenta nihče ne vpra.^, za kaj porabi izplačani denar. Ole' de na 10. da večina Zoisovih šiipendi.s'tov ne prihaja iz socialno najbolj ogroženih dnđin, je Zoi.wva Štipendija za mno^e res žepnina, s kalem si hipijo kakšno prestitn nikoli videl. Šti/>endiíoríia bo večino izplačal direkino iistanovi za sinčke študija. Študent pa dobit na nie.'>ec le nekaj dmhiža, ki lutjverjetneje ne bo zadoščal niti za osnovne življenjske stroške. Če si bo hotelpri^vščiti kaj prestižnega, se lx/ mortil za to posebej potruditi. Za konec pa Še mah> piuruuske patetike. Vsem dabo.Mim šsiema luiv-kJjub se s f}om(>čjo Zoisove štipendije izobrazi leptf štďilo mladih siro-kovnjakov. Najl>ofj.^i med njimi postanejo pret>ametni za svojo deželo in si'oj dokionit napišejo nekje v tujini. In če so resnično dobn. se jim v tujini g(/tow ponudi odlična priložnost za karienx Kerso resničrut/w-metni. je ne spusiijo iz mk in ostanejo hirtam, naša držaw pa je lah' ko le poni)srut nanje. Je morda Že kdo/fimiislU. da bi v ZoisVn-o/n/god-bo o Šiipendinmju vključili člen, ki hi zahteud vračilo Štipendije v primem. da z našim denarjem izJfolani Štipendist zaprosi za tuje državljanstev? ■ 28. februarja 20Q2 MI IN OKOLJE Da bo pcinlad še lepšal' Pomlad je za mnoge najlepši čas. Narava se prebuja, prve rože nas pozdravljajo, trave začenjajo zeleneti, življenje se vrača... Zato pa je prav, da tudi mi v okolju postorimo tisto, kar pozimi nismo mogli, predvsem počistimo navlako, ki se je morda tudi z našo pomočjo nabrala v teh mesecih. Tako bo pomlad, ko se bo razcvetela, še lepša in naš občutek bivanja prijaznejši. Običajno namreč predvsem kritiziramo druge, ob tem pa prezremo, da tudi sami nismo naredili vsega. Zato vsaj malo zavihajmo rokave, pridružimo se kakšni skupni delovni akciji, poberimo sami odvržen papirček, razbito steklovino .... v lastno zadovoljstvo in poduk tistim, ki so nekaj učnih ur zamudili v življenju, Zanje pa bo občina verjetno morala sprejeti strožje ukrepe in višje kazni. ODJ^jiiJrrjc; rríBBísi Jjtj Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki organizirajo skupaj s krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmi in Podjetjem za urejanje prostora očiščevalne akcije, ki bodo trajale od marca do aprila. Objavljamo razpored postavitve kontejnerjev po posameznih krajih. RAZPORED KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA 2002 V MESTNI OBČIN! VELENJE POSTAV. ODVOZ KARDEUEV TRG Kardeljev trg 5-9 1.3.2002 4.3.2002 Stantetova10*32 1.3.2002 4.3.2002 Stanletov3l6 1.3.2002 4.3.2002 Kardeljev irg 10 13.2002 4.3.2002 Stanlelova 11-19 13.2002 4.3.2002 Kardeljev trg 1,2,3 13.2002 4.3.2002 MČ DESNI BREG Šerceneval 4-16 4,3.2002 8.3.2002 Kersnikova 15 4.3.2002 6.3.2002 âiandrovâ 12 4.3.2002 6.3.2002 Stanelova-Rakov gozd 4.3.2002 6.3.2002 Jenkova 4 • glasbena Sola 4.3.2002 6.3,2002 šercerjeval 3 4.3.2002 6.3.2002 áercerjeva S 4.3.2002 6.3,2002 Koroška 8c 4.3.2002 6.3.2002 Tomšičeva 12-16 4.3.2002 6.3.2002 Tomšičeva 43-45 6,3.2002 8.3.2002 Kidričeva 53 8.3.2002 8.3.2002 Kersnikova 3,5,7 6,3.2002 8.3.2002 MČ LEVI BREG Foilova6-8 6.3,2002 8.3.2002 Fořtova 8-10 6,3.2002 8.3,2002 Rudarska 2 6,3.2002 8.3.2002 Šaleška 19 6,3.2002 8.3.2002 Kraigherjeva 6-park, Vrlec 6.3.2002 8.3.2002 Jenkova 5 6.3.2002 8.3,2002 Jenkova15-17,19 8.3.2002 113.2002 Jenkova 9-11 8.3.2002 113.2002 Prešernova 2-4-6 8.3.2002 113.2002 Prešernova 9 a 8,3.2002 113,2002 Prešernova 22 8 3.2002 113 2002 Šaleška 20 8,3.2002 113,2002 Kidričeva 1-3 8.3.2002 113.2002 RAZPORED KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA 2002 V OBČINI ŠOŠTANJ POSTAV. ODVOZ KS LOKOVICA pri zadružnem domu 113.2002 13.3.2002 pri Kompreju 113.2002 13.3.2002 pri Droju 113.2002 13.3.2002 pri Srebretu 11,3.2002 13,3.2002 ŠOŠTANJ pri Glavniku 113.2002 13.3.2002 BUS postaja-Metleče 113.2002 13.3.2002 Šlandrova cesta - cesta Talcev 13.3.2002 15.3.2002 Cankarjeva-otroško igrišče 13.3.2002 15,3.2002 Aškerčeva pri TPP 13.3.2002 15.3.2002 KSSKORNO FLORJAN Tekavčeva 13,3.2002 15.3.2002 PohrasînikpriTPP 13-3.2002 15.3.2002 SKorno prt rezervoarju 15.3.2002 18.3.2002 Florjan-gosliščeSiropnlk 15.3.2002 18.3.2002 KSBELEVODE Zalesnik pred železniškim nadvozom 15.3.2002 18.3.2002 pri OŠ 15.3.2002 18.3.2002 KSTOPOLŠICA pri pokopališču 15.3.2002 18,3.2002 Laj še pri Janezu 18.3.2002 20.3.2002 Vovk avtoličarstvo 18.3.2002 20.3.2002 Lom-krlžišče pri Brglezu 18.3.2002 20.3.2002 uprava Topo 1 SI c a- parkirn 1 prosto r 18.3.2002 20.3.2002 novo naselje pri Menihu 18,3.2002 20,3.2002 pri Zagerju 20.3.2002 22.3.2002 KSZAVOĐ)«JE pri garažah v Topol šl ci 20.3.2002 22.3.2002 pri Anžeiaku 20.3.2002 22.3.2002 pri Srglezu- pri Igrišču 25.3.2002 27.3.2002 KS RAVNE pri Kopinu 27.3.2002 29.3.2002 KSGABERKE 4x obstoje čl/Meg I, Krištan,Pečovnlk,Murn 29.3.2002 stari gasilski dom 2.4.2002 4.4.2002 Brodnikov kozolec 2.4,2002 4.4.2002 Velunja-Vacovnik 2.4.2002 4.4.2002 Spoštovane občane obveščamo, da so kontejnerji namenjeni samo za odlaganje: # odpadkov nastalih pri spomladanskem obrezovanju drevja in grmičevja # odpadkov, ki nastajajo pri pospravljanju In čiščenju zelenic in vrtov # odpadkov, ki nastajajo pri čiščenju okolice hišin ostalih površin RAZPORED KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA 2002 V PRIMESTNEM DELU OBČINE VELENJE POSTAV. ODVOZ KSPAKA Ažman-Koziak/niihov keson 10.4.2002 12.4.2002 Pekiejek 10.4.2002 12.4.2002 Pečko-cestavLoke 12.4.2002 15.4.2002 Paški Kozjak-pri Blažiču 12.4.20D2 15.4.2002 priLahovnIku 12.4.2002 15.4.2002 pri Ažmanu 12.4.2002 15.4.2002 priVodončniku 15.4,2002 17.4.2002 pri Klincu 15.4.2002 17.4.2002 Pri Jurku 15.4.2002 17.4.2002 pri Mežnarlu 15.4.2002 17.4.2002 KSPESJE Janka Ulrihapriteiovadnici 17.4.2002 19.4.2002 Podgorje-Vovk 17.4.2002 19.4.2002 Špeglo va 28,30 17,4.2002 19.4.2002 KS PODKRAJ KAVČE loplotn a postala- Pod kraj 17.4.2002 19.4.2002 Dom krajanov 17.4.2002 19.4.2002 pri Kuzmanu 17.4.2002 19.4.2002 KSŠENTIU Lazepri Stvarniku 19.4.2002 22.4.2002 ArnačB-sušilnica 19.4.2002 22.4.2002 križišče Šentill-Polzela 19.4.2002 22.4.2002 Laze-Jevinik 19.4.2002 22.4.2002 Ložnic a-suši Ini ca 19.4.2002 22.4.2002 Arnače-transformalor 19.4.2002 22.4.2002 pri Bunderlu-desno 19.4.2002 22.4.2002 Silova priJakobu 22.4.2002 24.4.2002 KS8EVČE gasilski dom 22.4.2002 24.4.2002 križišče zg./sp, Bevče 22.4.2002 24.4.2002 Ovčar-zg. Bevče 22.4.2002 24.4.2002 pri Ooifnšku 22.4.2002 24.4.2002 KS VINSKA GORA OgrajenSek-Prelska 24.4.2002 26.4.2004 Lop aim k KriašCeZajc-Gonžar 24.4.2002 26.4.2004 Zg. črnova Obirc na križišču 24.4.2002 26.4.2004 Zg. Črn ova odcep proti Zidanskemu in Strahovniku 24.4.2002 26.4.2004 Zg. Črn ova pri Ramšaku(Krošl)-Jenku 24.4.2002 26.4.2004 pri mizarstvu Žtbrel 24.4.2002 26.4.2004 Lipie pri Špeglu-nad kapelico 26.4.2002 29.4.2002 PIrešIca pri Drevu-na križišču proti Krajšku 26.4.2002 29.4.2002 Janškovo Selo naobračatišču 26.4.2002 29.4.2002 Prelska pri kapeli 26.4.2002 29.4.2002 Vinska gora pri starem domu 26.4.2002 29.4.2002 KSŠKALE križišče pod šolo 29.4.2002 3.5.2002 Miklavži na 29.4.2002 3.5.2002 Uranjek-križlščepod Hraslovcem 29.4.2002 3.5.2002 stara šolapod pokopćdiščem 29.4.2002 3.5.2002 pri Brežlanu 29.4.2002 3-5.2002 KSCIRKOVCE OŠCirkovce 3.5.2002 6.5.2002 na začetku naselja CIrkovce 3.5.2002 6.5.2002 na križišču pri križuArgo\^na 3.5.2002 6.5.2002 KSPLEŠtVEC-GRAŠKAG. vas -kapelica 3.5.2002 6.5.2002 priTonetu-Velunja 3.5.2002 6.5.2002 pri kiančniku-piešivec 3.5.2002 6.5.2002 Č ma gora 6.5.2002 8.5.2002 Graška gora-igriSče 6.5.2002 8.5.2002 sopota -PuSnik 6.5.2002 8.5.2002 RAZPORED KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA 200 V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI POSTAV. ODVOZ ŠMARTNO OB PAKI bloki-zdravstvenldom 25.3.2002 27.3.2002 KZ 25.3.2002 27.3.2002 MALI VRH pri Kladniku 25.3.2002 27.3.2002 križIšče-Log 27.3.2002 29.3.2002 PODGORA priAšenbergerju 27.3.2002 29.3.2002 pri Vodovniku 27.3.2002 29.3.2002 SLATINA nad smučiščem 2.4.2002 4.4.2002 REČICA pri Sušilnici 2.4.2002 4.4.2002 pri brvi 2.4.2002 4.4.2002 GORENJE pokopališče 4.4.2002 6.4.2002 SKORNO prilovskemdomu 4.4.2002 6.4.2002 GAVCE pri železniški postaji 4.4.2002 6.4.2002 križišče pri Pokleku 6.4.2002 8.4.2002 PAŠKA VAS pri gasilskem domu 6.4.2002 8.4.2002 AKTUALNO 28. februarja 2002 Naravno zdravilišče Terme Topolšica Bolje kot so načrtovali V prvi p<»lovjci lanskegii in^ja so v naravnem /dnivilišču Terni« ropf>I.^lc;t ]>re<»MKlol)ili prenovljene nolra-nje in na novo /^nijene zunanje ha/en^ke |>t>vr^ine, prenovljene prostore /a terapije, ambulante in telovadnico. Vrcdnosi ic nujno polrebnc naložbe, koj ugolavljajo danes, se jc odrazila v rc/uhalih poslovanja zdravilišča, ki so îW' bolj.^i od n*u>rtovaniii. Najbolje so prodajali bazenske zmogljivosti, saj so prihodke i/ lega niusiova povečali za 46-tidsioi kov v primerjavi z lelom prej, takoj za njimi so nastanitvene, ^Oh iem pa jc ircba naglasili, da so pridobitve nasi geta fMivsem pre« urejena tržnica. Za /daj obstajajo idejni projekti. Po napovedih lastnikov - ptxijetij Presta In Center - híwJi) morda k preureditvi celotne^ <»l)jekla pristopili že letos, Zii|*otovo pn prí-htKlnje leto. Projekt med dru* l^im pretivicle^a tudi i/gradnjo Uara/.ne hiše. Niso lako redki tisti, ki menijo, da urejencîst nekega mesta razkriva pogled na trtnico. Oh takem prepričanju hi najbri? le:?ko porekii, daje Velenje urejeno me.sto.Toma/ Ročník, direktor podjetij Prešla in MT <'entcr Velenje se pridružuje mnenju, da tržnica - talina kot jc danes - v rticsio Velenje nc sodi. »Mesto potrebuje tržnico, ki mu bo v ponos in menim, da im;mio idejne projekte za takSen objekt. ICo bomo vedeli, koliko bo naložba stala, se bomo odločili, ali bomo pristopili od besed k dejanjem letos, skoraj zanesljivo pa leta 2(^03. Ker bo to zelo velik finančni zalogaj, pričakujemo, da se nam bo pri ure.sničitvi načrtov pridružila Mestna občina Velenje in §e kakšen drug investitor.« Po Roćniktjvih besedah nameravajo objekt veeioti pi^m^iti, na tem mestu pa naj bi nato zgradili garažo, v pritličju novega objekta uredili manjih lokale (restavracija, samopostrežna trgovina, ribarnica, prodajalna tekstila), odprlo tržnico, (ludi s stojnicami, na katerih bi domače branjcvke ponujale občanom pridelke, pridelane na biološki način), v zgornji etaži pa mij bi uredili bolj prestižno restavracijo in poslovne prostore podjetij, katerih lOli-odstotni lastniki so. Sicer pa so tudi lain zabeležili precejSnj<'» rast svojih podjelij. Poslovno so lajLsko leto uspešno sklenili MT C enter in Presta, ki jc lani praznovala llMeînico delovanja ter podjetje Toming consuliing (prej Jamnica holding), kaiervga osrednja dcjav-ni>st je gradiîeni inženiring. Z njim se vse b(^lj uveljavljajo na slovenskem in hrvaškem trgu, kjer načrtujejo izgradnjo stanovanjskih objektov v /agrebu. prav lako v Bosni, kjer naj bi zgradili poslovni center v Zenici, v .Sarajevu pa stanovanja. Spogledujejo se še s Srbijo. Za zdaj, pravi Ročnik. iie raz-mtóljajo o povezovanju aziroma Širitvi svoje trgovske mreže, ki jo oskrbujejo v sodelovanju z veleujsko Ero. MTp Objekt na Cankarjevi naj bi povsem porušili, na tem mestu pa zgraditi riovega. V nJem i>odo med drugim urediti tudi mestno tržmco. Ljubno ob Savinji NE vračilu pokopališča v naravi Ljubno in okolico je pred nedavnim precej vznemiril zahtevek yuhljaaske midškorůeo vračilu pokopališča in kiilturne(>n doma v naravi. Zahteve sej« po^lc^b^eno Intil ol)činskt svet, kije mi»rai v postopku vračanja oblikovati svoje staii.^če. Svetniki so sev razpravi oprli na ustrezne občinske odloke in c«(ale diîkumente, na podlagi katerih je občina zadolžena za izvajanje pokopališke dejavnosti, podobno velja ludt za področje kulture. Povstm jasno je, da na Ljubnem primernega nijdt>mcslnega pr<"ttlora za pokopališče rumajo, zato odločno nasproiujejo vračilu v naravi, četudi bi novi - stari lastnik želel ijvajaii pokopališko de- javnost, jasno pa je, v čigavi pri.siojnosti jc ta dejavnost. Občiaski .svet zalo predlaga odškodnino. Poleg te^ so ohčina in občani v urejanje in širitev pokopališča doslej vložili veliko dela in sredstev. Povsem enako stališče jc ol>čin,ski svet zavzel glede kulturnega diwa, ki so ga v minulem obdobju dogradili in temeljilo obnovili, za kulturne in vse ostale raznolike prireditve pa drugega primernega prostora na Ljubnem ni, torej naj bi ludi v tem primeru nadSkofïja dobila odškodnino. ip Sprememba oslovneaa In zaprtje Poslovalnice Šalešica Cenjene stranke obveščamo, da 1. marca spreminjamo poslovni cas poslovalnic in izpostav Nove Ljubljanske banke Divizije Velenje. Nov poslovni čas: • Posiovalnica Mozirje, od ponedeljka do petíca od 8, do 17, ure • Izpostava Smart^^o ob Paki, od ponedeljka do petka cd 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Izpostava Nazarje, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Izpostava Rečica ob Savir^ji. od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Izpostava Gornji Grad, od ponedeljka do petka od 8, do 12. in od 15. do 17. ure • Izpostava ljubno ob Savinji, od ponedeljka do petka od 8. do 12, in od 15. do 17. ure • Izpostava luče. cd ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure « Poslovalnica Rudarska, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure • Izpostava Upravna enota, ponedeljek, torek, četrtek od 7.30 do 14.30 ure sreda od 7.30 do 16.30 ure petek od 7.30 do 12.30 ure • Poslovalnica Šoštanj, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure • Izpostava Preloge, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure • Poslovalnica Gorica, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Nakupovalni cerrter, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Kidričeva, od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure • Poslovalnica Pesje. od ponedeljka do petka od 8, do 12. in od 15, do 17. ure • Poslovalnica Gorenje, od ponedeljka do petka od 8. do 12 Jn od 13.30 do 15.30 ure. Obveščamo vas tudi, da 1. marca zapiramo Poslovalnico Šaleška. Poslovanje za stranke bo prevzela Poslovalnica Rudarska. o ljubljanska banka Nov» liobI}àr\ikë b»tik9 d.d. LjubSièna Divizija Velenje Gorivo prihodnosti -biodizelsiio gorivo? ERICo Velenje - Inl^ritiit z:) «fkolo^kf rgrednih plinov pri proizvodnji in uporabi dizelskega in biodLrelske^i goriva. V izra(iunc prinwrjave je bila vključena tudi pridelava oljne ogrSčicc in primcrn<-«i gojenja Ic-tc na varovanih območjih v Sloveniji. V zadtiji letih se prt>izvodnja in upijraba biodizciskaga goriva v svetu močno povečuje, kajti gre za vkok^o gorivo, ki lahko ustrezno nadomešča dizelsko gorivo. Je okolju prijazncj, ker ne vsebuje žvvpla inju-omaLskilij^v jin. Prednost biodizelskega go-rivHjc tudi vtem. daje obnovlji- vi vir energije, zato so emisije ogljikovega dioksida nevtralne. Clsnovna sun^vina za proizvixlnjo biodi/elskega goriva je olje oljne ogrSčice. Kol surovina za biodi-zelsko gorivo bi se lahko uporabljalo tudi odpadno jedilno olje in maščobe živalskega izvora. Izredno uptirabna sla ludi .slran-ska produ km proizvodnje biodi-zelskegh goriva gliceriit b tropine. (JHccrinje uporaben v ťarma- cevtski industriji» tropine .semen oljne ogrSčice pa predstavljajo beljakovinskih bogato krmilo za živali. Slovenija ima vse pogoje m pridelavo oljne ogi^ice in proiz-vixinjo biodizelskega goriva. Sli> venija je razen omejenih zalog premoga in vixine energije, energetsko popolnoma odvisna od razmer nasvetiTvnih trgih, zato se mora aktivno vključit v pridobivanje alternativnih, okolju prijaznih goriv. Biodizelsko gorivo se lahko uporablja kot aspewn nadomestek dizelskega goriva v vseh novih mc^lelih osebnih in tovornih vozil /, dizelskim mo-lorjeinkot tudi v kmetijski mehanizaciji, Glede na predvideno možno količino proizvedenega biodizeiskcga goriva v Sloveniji (3000 ton iz olja oljne ogrlice) so ciljni slovenski uporabniki lahko mesini avtobusni promel v večjih sUwcaskih mc.slih, kmetijski in delovni stroji na vodovar-stvenih področjih in v nacional-nili parkih, deltwni stroji in Iraas-port v lurisličnih središčih. ■ Polona Druks, ERiCo Veie» nje 28. februarja 2002 NASI KRAJI IN UUDJE 20 let delovanja Društva gojiteljev malih živali Velenje Druži jih ljubezen do malih živali VELENJE. 23. februarja - V prostorih restavracije Mami v Velťnju so se /brali na jubilejnem občnem xhoru Člani Društva }>ojiteljev malih živali Velenje. Vdruštvoje vključenih 41 rejcev malih živali h Šaleške doline. .Sodi me<) ^irednje velika tovrstna «Iruštva v Sloveniji, po prizadevnosti v 7.ve/i, ki /dru/uje 30 društev, pa so v sa» mem vrhti. Oh praznovanju letnice delovanja dosedanji predsednik društva Roman Dvorjak menil, da so lahko na marsikaj pom>sni. V druStvu zav7c!o delujeta dve sekciji: peru lni narska, kjer gojijo 46 pasem suhe, okrasne in vodne perutnine 1er kunčjerej-ska, katere člani se pona^aji^ s 26 pasmami- »Živali naših ôlamw na vseh najpomembnejših razstavah malih živali v Sloveniji doscgiijo najvidnejše uvrstitve. Imamokarnekaj prvakov.« Ponosni so tudi na dom na De-herškovem hribu, ki so gazgra-dili z udarniškim delom ter lastnim denarjem. V njem so si uredili društvene prostore .Tu organizirajo razna strokovna predavanja o varstvu, v/reji in zdravju .svojih ljubljenčkov, srečanja in razstave, saj so ob domu postavili tudi objekte za rejo pa.scm-skih malih živali. Sodelujejo âe s lovTSinimi druSlvi v bližnji in daljni okolici. C'eprav praznovanje jubileja ni najprimemejiU trenutek zh pogovor o težavah, se je Roman [>vorjak dotaknil tudi teh. Kar nekaj jih imajo, največji pa sla predvsem pomanjkanje denarja in »Deberca«. »NaS društveni praslor in objekli za v/rejo malih živali stojijo lik ob odlagališču odpadkov, ki ga nameravajo sedaj rayÂiriti. Upam, da bodo ljudje na Komunalnem podjetju Velenje razumeli nas in naše potrebe 1er nam, če je to res nujno potrebni^ odvzeli čim manj zemljišča. Sem oplimisl in verjamem, da bomoz dobro voljo in pravim pristopom re.šili težave v zadovoljstvo vseh.« Prednostne naloge, ki jih bodo Člani društva po najboljših močeh poskušali uresničili tudi v naslednjih letih, s^) podobne sedanjim: prizadeval i.si bcxio za ohranitev te zanimive zvrsti kulture, ki zahteva veliko IjulKzni, prostega časa in tudi denarja. Upajo, da bodo uspešnejši koiv preteklem obdobju pri pridobivanju novih, predvsem mlajših Članov. Organizirali bodo strokovna predavanja, seznanjali rej- ce s dosežki pri reji in negi živa-li,ssrečanji poskrbeli za prijetne trenutke Članov, največ pozornosti pa bodo seveda namenili ohranjanju čim večjega števila čisiopasemskih malih živali. Ob koncu jubilejnega občijega zbora so naj prizadevne ji i m članom podelili dru.štvcn<\ pri/Jianja in priznanja Zveze dru.?lev gojiteljev malih živali Slovenije ter izvolili ntîvo vodstvo. Romana Dvor-jakajc na predsedniškem mestu z.amenjal Ivan Močilnik. mtp Ob praznovanju 20^ tet nice deiovanja dni štva. tečaje ŠtHanja psov okoii 7(J vodnikov ali blizu 2 odstotka vseh imetnikov psov na tem območju, Za stvžilje psov in ljudi, Se zlasti v urbanih sredinah, je izredno pornem bn(\ da je čim več psov neg;>-vanih, vzgojenih in iz^^lanih. Tega praviloma ne morela doseči pť)smezen vodnik in pes brez so- delovanja z drugirai ljudmi in psi. Tu lahko kinološka društva z upoštevanjem usirezniti metod Šolanja in pa'dvsem z vzgojo ter izobraževanjem vodnikov največ storijo -M Siižilje med vodnikom in pw3m. Njun medsebojni odnos ffK>ra biti tako utrjen, da ga noben nov in nepredvidljiv dražljaj nc Kinološko društvo Velenje vpisuje v tečaje šolanja psov Vodniku, ki več daje, pes več vrača Čeprav vzgujH in šolanje psov pri skrbnih in zavzetih kinoii^gih traja ccti» leto, ^Jih večina vključi spomladi, ko se /iiCne zorgani/.i-ranim šolanjem, tekmovanji in drugimi kinološkimi prireditvami (udi preko kinoloških društev in njihovih združenj. Na Celjskem deluje o.sem kinoloških društev, v Icm pro.storu denimo kinolo.škii društva Velenje, Pluton Polzela in ZM^irnJa Savinjska dc»lina. Kinološko društvo Veknjc vsvn-je vrste vabi predvsem prijatelje pstw iz občin Šmartno ob Paki. .Šoštanj in Velenje, čeprav z veseljem sprejme tudi druge. Na tem območju, po podatkih pooblaščenih veterinarskih ambulant, živi pribbzno 3.()CH) cepljenih psov, ocenjujejo pa, da je vseh okoli 3.6i)0. Letos se za novoskotene pse ziičenja »čipiranje«. Tako bo v naslednjih letih vzpostavljena ptipolnejSa in mednarodno primerljiva evidenca In kontrola psov. Lani je pri Kinološkem društvu Velenje obiskovalo posamezne pt^ruši. S tem namenom vabijo imelni-ke psov, da se jim priružite s svojimi prijatelji jnvpL^ievustrezen tečaj Šolanja, in to Že danes, 28. februarja, od 16. do 18. ure in jutri, 1. marca, prav tako od 16. ik^ 18. ure. Prijave sprejemajo na va-disču v Pcsju. Dobro vzgojen In iz-šolan pes je lahko uporatîen tisto, za kar gaje uspostibi I vodnik. Vodnik pa to zmore, če pozna prijîcipe št>ia-nja, če se je sposoben vživeti v psa, spod bujali željo nc vzorce vedenja in zavirati neželjeno. Ne-khj teh osnov spozna in pridobi vodnik v tečajih. Največ pa naredi v(îdnik z upoi^tevanjera piwa-meznih in individualnih karakteristik psa. Uspeh vzgoje in šolanja je po dobrem izboru u.sireznega psa in zanj primernega prckgrama šolanja, odvisen Še od medsebojnega razmerja v(xinika in psa ter načina dela. Vodniku, ki več daje, pes več vrača. Pri di^hrem delu pa pridobila oba. MA. K. Pred vrati 33. ples mučenikov Poseben gost bo Boris Kobal Tisti, ki SO že bili kdaj na zabavi 40 miičenikov • verjetnost, da so bili, pa je ve* lika, saj l>o letos 2e 33. ples »vedo, daje ťarn vedno veselo in p(»skočno. Konec koncev je natnen prav ta, o letos spel. Ples je zaukazan 9. marca zvečer, v restavraciji Jezero. Mućcniki pripravljajo cnourni program, v katerem bo kol poseben gosi sodeloval tudi Boris Kobal. Mimogrede: lahko, da so kane za ples že p(">Šle. Še vedno pa lahko lopreverilein jih,ČeŠe niso, rezervirate po GSM številka 041 714485. Oglasil se vćim bo tajnik niućenikov Slavko Novak. Društvo 4(> mučenikov Velenje ali krajše Drasivo 40M Velenje šteje članov, vodi ga Beno Strozak. starejši, njUiova posebnost pa je ta. da so člani lahko i^olj mučeni-ki, torej moški. Ker izjema polrjuje pravijo, jo ima ludi to društvo. Eno Članico namreč. Siccr pa mučeniki pravijo, da je mučeništvo tnoška sivar. V s\'oje vrste z veseljem sprejmejo še koga, ki pa mora biti koszahtevnun pogojem: biti mora poročen. ljubili mora svojo (!) ženo in bili duhovit, vedno dobre volje in pripravljen na druženje. Sicer pa so velenjski mučeniki začeli gradili svojo kariero tela 19(>8, v gt^iižču Pri Zajcu, Od tistih, ki so bili zraven že takrat. Še vedno priznaval a svoje raučenišlvo dva: Heno Stmzak in Ivo IVvh. ■ Mifena Krstić - Ptaninc Iz dela gasilskih društev ^ PGD Pesje Udarniško nad preluknjano streho Tako kot vveČInl prostovoljnih gasilskih društev Šaleške doline .so na neruoceniliopn)vljenodelo v preteklem letu ter se dogovorili o letošnjih prednostnih nalogah tudi gasil» ci Pesja. Kot so poudarili, so se nekako sprijaznili s tem, da lakrat, ko jih nekdo rabi, jih opazi, Neopazni pa so velikokrat, kadar sami rabijo pomoč za nakup potrebne opreme, Več kol 1800 prostovoljnih ur so opravili lani pri vzdrževanju doma in potrebne opreme, Šc preccj več bi jih, če bi se lotili predvidenega popravila streho na domu, ki pušča že na več mesiih. /aradi pomanjkanja denarja dlje od želje niso prišli, Dcsciinc so sc pridno pripravljale na tekmovanja, na katerih sodascgalc solidne uvrstitve, razen veteranov, ki so tudi lani izstopali po doseženih rezultatih. Poleg tekmovanja in urjenja desetin so pozornost namenili šc b.obraževanju. Koliko dejansko veljajo sť) dokazali na sedmih požarih, v katerih je sodelovalo 46 Članov. C) dveh , ki sla bila prav tako na njihovem požarnovarnostnem rajonu, pa niso bili obveščeni, kar je med gasilci in tudi krajani povzročilo slabo voljo. Skromnejši od pričakovanj so bili tudi pri nakupu nekatere opreme. Za letos so si gasilci Pcsja zadali, kot so podčrtali, visoke ciljc. Predvideli so namreč kar prccej vzdrževalnih del na gasilskem domu. Med drugim načrtujejo, da jim bo ob -sodelovanju s K.S, mesino občino Velenje in kraj an i vendarle aspelo obnovili dotrajano sire-ho,zamenjati garažnavrala in podobno. Poleg lega in že utečenih nalog (urjenje desciin, tekmovanja, izobraževanje, preventivne akcije) bi radi dopolnili Šc manjkajočo opremo in posodobili vozni park s kombijem za prevoz članstva. mtp ObcnI zbor PGD Šalek Na domačem terenu brez požarov v soboto so se m rL^lncm občnem /Imru zbn^li člani PCD f^ak'k, Kol jv Že v navadi, m» tiričeli s kulturnim programom in končali z zabavo. Vmes pa w prisluhnili poročilom o delu v Inaksme letu in začrtali nekaj nalog /a letošnje. Predsednik PGD i>alek Marj; iin Prislan je med drugim povedal, da je leto minilo mimo, brez prelrestw. Precej dela so opravili pri končnem urejanju notranjcv^ti in okolice gasilskega doma. Malce je bil razočaran nad člani, ker menda ne «^delujejo prav radi pri organiziranju različnih prircdilev ali akcij. Zalo žeUjo na tem podredju marsikaj spremenili, a se zavedajo, da ne h<) lahko. Prisian je povedal: »Danes težko dol>iš dovoljenje, da lahko ndidcš z delovnega mesta, ne moreš dobiti dopustit, XH vsak delovni dan posebej pa ne veš, kako dolgo bo (rajal, nekateri so prezaposleni in se bor^c» jo, sv<\\ oI>s(4)J. Vse to pa i>ajlK)lj vpliva na prosto>t)ljn.upan Srečko Meh z njo po-zornoslno obdari) vidnejše velenjske umetnike, kullurnike in njihove mecene (vsekakor lepa gesla, morda ludi kol rahla slaba vcsî^ ker MC) Velenje priznanj za velenjske umetnike in kulturnike žal Se vedno ne premore); v okviru letošnje osrednje velenjske osmofcbruarske slovcsnasii jc eno izmed Kmcc-lovih monodram umelnif^ko in-lerprcliral dramski igralec Jožef RopoŠa. ■ (Veienika) Knjižnica Velenje Prekmurski večer v knjižnici Velenje je bil pretekli četrtek zanimiv kulturni večer, kije i/zvenel povsem v prekmurskem stilu, (»ost večera je bil namreč trenutn«» najimij impularen slovenski pesnik, pri|)«vedmk. dramatik in mladinski knji^nik Feri Laini^ček. ki pa je s sehoj pripeljal celotno ^la s hen o skupino Iz Maribont, récita tor ko Vesno Racman Radov«m<»vič, pravljičarko i/ sotH»^ke knjf>,nice (ki 1^-inSčku p4»maga i/birati motive za r\ie^ove pravljice) in znanej^a lut* kurja Milivoja Koi^a • M i (Uja, ki Je nekij «Kllomkov prebral, dru* ge pa odii:tral v žlahtni prekmur.^čini. Pravo presenečenje večera jc bila domača knjižničarka Bemar-rgHnizirant«l Šaleške doline po leiu Predaval bo Damijan Kljajič. Vslop prost. Sveža 14. številka literarnega almanaha Hotenja Knjiga, ki si zasluži več bralcev Šaluisko literarno društvo Hote* r\ja je v mlnjili.štirih letih i/icIhIo kar tri literarne almanahe, in to |H) nekajletnem premoru med letoma 1992 in Zadnja, se čisto sTežj) 14. AlcvilkikvK' mesec. ()d izdaje 13. sta minili d\*c MLod izdaje prve pa let(ts minevH okro-l»lih 20 let. Vi<' o novih Hotenjih smo ÎA'cdeli vpi^ovoru z urednikom (e številke in zadnjih Ireh Petrom Re/mnnom. xi^'i/ka llMii}jjepo vaših hesi'iraJi avtorje ohjaHjene pi>ťziji' in proze? »Princip zbiranja gradiva je utečen, ilstim. ki pišejo, damt^ve« deli. da zbiramo prispevke. Na drugi sirani se je v z^idnjih leiih kol hogal vir idej izkazal Šolski center Velenje, kjer levji dele?, opravi prof- Alenka Salej. ki je vsa-kiû]l avtotji/n po prjivilu v zadnjih Slc-vilkah pripravijo di> iretjinu vsebine. Lahko rečem, da je vedno ena tretjina starih znancev, prav tcv liko nwih, ki postanejo stari znanci ali pa izginejo, šc eno tretjino pa predsiavljajoavicifji izdru^'hoko lij Slovenije, ne le iz Šaleške doline.« 0 y prejšnji, /3. Šieiilki Hotenj, smo lahko hraki opazili več pro:jiih tehám^ kot nukaj številk prij. Kak\fUJ,ie to ravut/rje v 14. štev liki'/ >»Ce biilcl poenoiali, je poezije zagolovoie vedji{>več kot proze, u i Urednik 14. številke Hotenj je bil, kot že prejšnjih dveh, Peter Rezman. Ocenjuje jih kot enega boljših literarnih almanahov na Slovenskem. Na predstavitvi še čisto sveže številke v okviru ob kulturnem prazniku ga je v šoštanjski knjižnici v fotoobjektiv ujel Zdravko Hočevar. ('t pa vzamemo kvalitativno pri-mcrjavi\jepn)za,po moji oceni in oceni nekaleriii koiegi>v, neprimerna» ht^IjJa kot pcx'>aja. Pozna se splošno popuščanje in hitro zadtv voljstvo pri pisanju pesmi. V pri-meijavi 7 jeti nar^tj se ljudje kar hi-Iro zadc^voljijo int\Jdajt> ^^kopise v objavo. Pri pn>zi ni tako. Cc pa pogledamo Hotenja kol Lika. jih upam primerjati z (.srednjimi slovenskimi literarnimi tvvijami. Zalo sem mi^oče s prej. Alenke Salej. Je zelo aktivna članica ccljskcga lilc-ramega društva, ker je, če se ne motim, di'jma iz Peirovč. 7. izdajo njenih pesmi pod naskwm »^Iskanje poezije« nadaljujemo tradicijo izdajanja avit^rsklh llolenj. V preteklosti srao vsako leto pravikv ma ízilajali ludi prvenec mladim, perspektivnim avtorjem. Vzadniih j>tevilkah izJaJamo prilogo, ker Hotenja izdajamo z republiško sulwcncijo in zpomt^o velenjske in ŠoŠtanjske libCine. Denaija je vedno premalo, tla hi lahko izdali dve knjigi-'< eî^akiaiia jc tokrat precej skromna. Hotmja so izsta 300 izvodih. Zakaj? r-l/. zgodtwbe vem<\ da je to ravno prav. da nam ncasiane preveč knjig. Republiški sklad za Ijubiielj-ske dejavncRli je prispeval 2U) li-sočSri;skoraj u^likt^ ludi MC) Ve-lenje.razJiko 150 lisoC SITdo53f) kolikor jc stal natis, pa občina Šolianj- Vse delo je opravljeno veC ali manj Ijubiieljsktv Ko\ urednik sem nekaterim t^bljubil honorarje, Se vedno pa nosim v akuiv-ki avtorske pi^gotlbe. A nc najtle-mo tislcga. ki bi bil naročnik. To sc mi zdi pomembno ravno zaradi izjemno kvalitetne likctvne ^ipremc zadnjih Ireh Slevilk s strani Stoja-na Špegla, kije s formo stabiliziral ludi vsebinski koncept. Žal bi mi bilo. ic bi uresničil napoved, da la projekt zaključuje. Upam na-mrců. da bo sediinja. dc^ro u igrana ekipa, uspela nanjdili^'kak^n literarni alnianah.« e Hotenja v mesecu februarju prctlstavili v Wcnju in nju, obakrat na prav prijetnih %xKvrih. Uradna predstavitev je hila v MC Velenje, kjer se je ?j7rato yeiiki> avtorjev in njihth vi prijatiiji. Sastatiju pa so llo-tatja predstavili c4> ktdturnem pra'iiiku.Je se mino najstcja težava spraviti Hotenja med Ijndi? «Ja. Najbrž je lopssledica ljubiteljskega prislopa. Izjeda, csedo. Družim<» sc okoli in zaradi Hoten). Leta 1092 smo dništvv> ustanovili ravno zalo. da bi nc bili odvisni samo od llnanclra-njit takratne /Avze kulturnih organizacij, ampak da kot samt^tojna pravna ialikosretbtva pridi bKamo ludi drugje. In lo se jc izkazalo kot koristno. Društvo jc morda malcc ostarelo, vključno z mano. Na predstavitvi zadnje številke 1 k>ienj smo dorekli da bomo leliVi skula li izve.Ml nekaj kadrm'-skih sprememb in okrepiti ožje v^xlslwpredvsem z mlajšimi avlo-rji. 11 radi nastopajo in imajo kaj piwedali. zato je cas za menjavo generacij!« ■ Bojana Špegel Knjižnica KC IN -linjižnica na obisliu val^i na ure pravljic - za siar<»i 4-6 lei - vsak prv^ in irclji torek v mcsecu oh 17.uri - v prosiiirih KS Gorica, CÎ oříška 45 Prvič v torek. 5.marca! Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotttil< Velenje Ekstremni sprehed čez Slovenijo Ljubljančan Robert Mihefčfč je peš prehodil Slovenijo od Celovca do Metlike ter od Lendave do Pirana. O tej svoji poti bo prikazal d Ić^ ožiti ve in povedal kaj vse je pri tem doživel. Dom kulture Velenje, drevl ob 19-uri. Vstop prost! V patagonskih Andih v svojih ponovitvah bo Marjan Marinšek predvajal diapozitive s trekinga v patagonskih Andlti, življenja med slovensko skup-nos^o v Bariločah ter obudil spomine Ivana Amška, enega izmed slovenskih gornikov, ki so osvajali argentinske vrhove in jim dajali slovenska imena... Ponedeijeíí, 4. marca, ob 19.ufi v Dom kulture Velenje. ■ 28. februarja 2002 107,8 MHz musia m as0nsiiiM0m*musiaiHCÂS0P!SKi MOZAIK Jh, (udi pri nas U tvdon ih»« zna, dň so zimske počitnicc. Predvsem listi, ki ^e (ňW pa ím»jo solarjť. so xí vzvlí probtc dní, ki se \*í v nekaj primerih merijo s cťlim tednom. Jeř« ta« ka, du Je v nu^i hiši pr»v vs;)k pc^rcsljiv, saj nas ni pra^ veliko. Zato |>a snw tisti, ki smi» ost^iii, toliku bolj veseli sončnih žarkov, ki s(» nnm med lekiinjem pu terenu polepili vsaj /aOctck tedna. Kaj b». ne vemo, saj vremenske napovedi pogosto Mťd lislimi, ki bodo pociînice preživeli res počitniško, so nad košarko in zimskimi športi nav- dušena (ajnica Nadja Blatnik, ki p je ludi letos z družino mahnila na smučanje v Avstrijo, pav pagandistka Nina Jug. ki z družino smuča v ItaJiji, in i^liko-valka Janja Ko.^uta - Špegel, ki z veselimi SoStanjskimi sosedi (kar sedem družin šieje drušOina) v»kraljuje« na Kaninu. Juiri bo tam praznovala šc rojstni dan (čestitamo!), da bo žur pravi, pa ob naši veseli Primorki res ne dvomimo. V dru^Cini je rudi naš radijski sodelavec Davor Piamlwrger, ki je, seveda, preden se je predal zimskim užit-kc^m. obema sin^woma in ženi. ki ga med letom ;?aradi pogostih glasbenih nastopov tudi kdaj pogrešajo, pi'jsncl tedensko oddajo o filmu. Radio je ravno zalo Janez Plesnik Je morat kar krepko zavihati rokave, da Je napisal vse, kar je obljubit na zečetfor tedna. zelo prijazen medij, saj lahko kaj p<\snameš tudi xa ko poiiva.š. Je pa hkr^^li najhitrejši, kar se i^dzivov na dogodke na terenu tiCc. In ravno to ježe v torek skrbelo urednika in .športnega navdušenca Staneta Vovka. ki se je odpravljal na dopusi v preostanku pořitnl^kega tedna. »Ja, kak«» pa naj kam ^rem, ko pa Je v soboto nogometna tekma?«. Res težk<> vprašanje, ki ga razumcjii le tisii, ki Staneta dobro poznajo... Dva dopustniška, ki Ixistasku-paj /vikendom Irajala štiri prosíc dni. pa bt^ s.svojim čctrloŠoi-ccm Markom preživela tudi novinarka Milena Krstiè-Planinc. Kam bosta Šla. v /ačelku ledna ^e ni vedela, zagotovo pa bo Milena znala izkoristili dcipusl. Kol (udi Marjan Slapnik. ki ga ho preživel s sviijimi otroci kar doma, v Zadrecki dolini, ki jo ima silno rad. Zagotovo pa bodo skočili tudi na fcakšen izlet, saj je Marjan, še vedno mladi voinik. nabral že veliko izku.šenj in kikv metrov. Dopovedal, ko se vrne. Na dopust pa se že pripravlja vodja tehnike Mitja Čretnik. Tudi letos bo s prijatelji smučal v Italiji. Vsi ostali pa smo tu. Eni zalo, ker imamo že prevelike otroke, da bi še kam želeli s starši, drugi zato. ker vsi naenkrat pa resne moremonapočit-nitvi... mbš Student naj bo ^^ J, _ New nicsec, nov program. Najprej ŠirŠi pregled doga-I l 1 janj. ki bo řajemal cel pon^lailaaskí mesce maiee. Čeprav •J I ^ ^ je Stínce vedno bolj rumeno in trava vedno bolj zelena. vas lui vseeno vabimo, tla veá:rc preživljate cb unïctni svetlobi naSih prireditev (zve^r tako il I i tako ni soncii). Vse se zaCne pri prvem in 1. marc;« bo uvod v pomlad predstavi |u blues skupina Feed Back ob 21. uri. Vsttîpnina je 20() SIT za člane in 4(H) SIT za iieilane. 'Ibrej je vsak vikenil en razlog vee. da pt>«ifa-iicte naši člani in si ohranjate debelo denarnico. Poleglega ćakajo na nove ^ane še usnjeni ovitki za inînjcne pristopne ií^a-ve. kar pomeni, da dopolnite svoj komplet, će nc, nas drugo leto već ne bol Naprej nadaljujemo z drugo stvatjo, to so diapozitivi Matije Rovšni-kaizMsilczijc-lantje tam polegvsegji drugega tudi štiKliraJ, tako da pridite vsi« ki vas zanima ta vidik tujine in seveda vse, kar gre k temu zraven. Diapozitivom bo sledil klubski većcr z D.J.-jem, zaeelck predavanja pa je ob 21- uri. Naslednji vikend se stvar obrne-v petek (1.5, ma-lec) klubski večer, v sobkc reprezentance in njegova ?ena Victoria, kije znana tudi pod imenoin Posh Spice, veljata za enega najbolj slavnih britanskih parov, (sta) Lance Bass iz 'N Sync si želi v vesolje flan fantovske skupine 'N Sync,Lancv Bass, si kot najmlajši zemljan poleteli vvcsoije. S podjetjem MirCorp. ki organizira polete v ve.solje, se dogovarja, da bi novembra na krovu ruske rakete poletel na Mednarodno vesi^ljsko posiajo. Lance namerava maja zaîieti petmesečni pripravljalni prodam v vesoljskem eenlnj pri Moskvi, pre- Dve leti po izidu alhiimn »Devťlcleselť«* s fcUerim seje popularni novosadski kantav-(orĐorde Balai«ević tudi vdU skotinifskem smislu vrnil n» slovanski» tilaslwno rrži^č«, pri- bili vajeni iz starih časov, Ponovne? je nepopravljiv romantik, vî^asih nostalgik, predvsem pa stari ljubezenski lisjak, ki skozi dvanajst pesmi opeva dvanajst žena, dvanajst spomi- hujA sloviti pu non s ki mornar lokmt že s svojim trinajstim albumom. »Dnevnik slarog momka«, kot je plošči naslov.je v mnogo ćem drugačen od predhodnika in predstavlja Balašcvića ponwno v taki luči, kol smo ga nov na svoje ljubezni. Večna tematika se na različne načine vleče skozi dvanajst napevov in skozi različne i^anre opisuje karakterje posameznih dam, ki nastopajo v dvanajstih zgodbah. Na zunaj se ločijo le po imenih, po katerih je Balašević tudi naslovil .«ikladbe. Od Oii-lije do Andele. Žanrsko pluje panonski mornar s ,wojim spremljevalnim bendom, ki ga je, svojim letom primerno, hudomušno poimenoval »The Uniuckahles«, od čardak, preko countrya in blucsa, vse do balad, v katerih je neprekosljiv mojster in s katerimi bo tudi najbolj razveselil svoje ob(5Ževalce. Predvsem žeaske, ki sestavljajo veliko večino njegovega najbolj zvestega po-slu-^alsiva. Album je za razliko od prej.^njega, ki je nastajal kar dve leli, nastćd v dobrem mesecu dni, Politično angažirane teme, ki so zaznamovale njeg(y vo zadnje obdobje, je lokrai pustil ob strani. »Potrudil se bom, da političnih tematik v mojih skladbah sploh ne bo več. Mislim, da je ljudem dovolj in da so s politiko preobremenjeni. Danes na to temo ne bi nai^l lepih besed. Ljudje potrebujejo nasmeh in dobro, pozitivno razpoloženje«, pravi Dorde in na ta način dokazuje, da se tudi razmere v njegovi domovini počasi vendarle umirjajo in da se življenje vrača na stare tire. ■ MÍČ donu nagrajena v kategorijah najboljša ženska izvajalka in naj-hopi album. 30-lctna Didoje s tem poslala prva pevka, ki je, po Annie Lennox leta 1993, slavila v kategoriji najboljši album. Robbie Williams je bil nagrajen za najboljšega m(v>kega izvajalca, Avsiralka Kvlie Minogue pa je z odra odšla z nagradami za najboljšo tujo izvajalko in najboljši tuji album. Skupina Travis je po letu 2(KK) znova slavila v kategoriji najboljša skupina, medtem ko so članice Destiny's ('hild tîsvojile nagrado za na-boljšo Tujo skupino. Ameriškemu pcvcu Shûggyju je pripadla nagradaza najbolšega lujega izvajalca, za največje cwmoljence lelonjc prireditve pa veljajo Oo-rillaz, ki so, kljub šestim nominacijam. domov odšli praznih rok. den pa bo lahko mladi pop zvezdnik pripravil prtljago za polet vve.solje. morajo svoje privoljenje dati Še ruske vesoljske oblasti. Kot prvi turist je v vesolje pred enim letom poletel Američan Dennis Tito, kije za svojo pustolovščino odštel 20 milijonov dolarjev, (sta) Podeljene britanske glasbene nagrade Britanska pevka Dido je bila minuli teden na podelitvi britanskih glasbenih nagrad v Lon- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 12)01 potila vsakD soboto ob 9.35 url. Zinagovalno sUâdbo pa t^ slištte v profita-tiHJ Radia Velenle dvoloal (tievno: po porodih ob 9.30 In po pvoClllh ob 16.30. I.SYLVER-Forgíven 2,6H1TNEY SPEARS-Overprotected 3,WyCLEF JEAN-WIsh You Were Here Minulo soboto ste v izbori pesmi tedna največ glasov namenili belgijskemu pop duelu Sylver Duo, kl ga sestavljata pevka Slívy De 6íe In klubski DJ Woutvan Dessel, je za sabo pustil najstniško pop Ikono Oana^njega časa, Britney Spears In slovitega raperla Wyclef Jeana. r I I I I I L LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedelio ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 24.02.2002: IPLANŠARJI: Prelepi Blzeljski svet 8 glasov 2.ČUKI: Sončna Dolenjska 7 glasov 2.P0GUM: Mati piše belo psmo 7 glasov 5.R0GLA: Oda goram 4 glasovi 5.SLAPOVI: Rože z domačega vrta 4 glasovi Pretjiogi za nedeljo, 03.03.2002: 1.ALPSKI: Moja Micka 2.K0ČEVAR: Zdaj vprašaj bom dekle 3.MLADI PRIJATELJI: Veseli poštarji 4.PTUJSKÍH 5:Rč firič 5.VUEZI POLK IN VALČKOV: Od Celja do ZaJca 1 I I \ I I Vili Grabner 10 VRTI u AK 28. februarja 2002 -Zdaj je zadovoljna. Dolgo pa je bila v negotovosti in na Irnih ... Bo kupil in kdo bo kupil? Bo zamera, ne bo zamere? Hildi Tovšak. direktorici Vegrada. je zdaj padel kamen s srca, od* ločitev pa ludi. Prišli so trgovci z novci. Velenjčani na Selu dobivajo Interspar, trak mu bodo prerezali oktobra. Dr. Milan Medved, eden od treh pomembnih direktorjev Holdinga slovenskih elektrarn in Alojz Ko vše, nekdanji državni sekretar za energelikOf zdaj zaposlen v Tešu: »Cuj^ sem bral, da sle v Ljubljani najprej selili in ureja-H pisarne ... Sem bral tudi. da nobenega iii bilo mogoče priklicati, ne v staro in ne t novo pisarno, da bi kaj povedal... Iz prve roke: je res kaj na tem?< Ciril Grebenšek - Cic je v starih časih vodil rudniško mizarstvo, pa polem dolga leta vztrajal oa čelu občinskega sindikata, se potem spet malo vrnil na rudnik ... Marsikaj se je spreminjalo, ves Čas pa je ostal zvest zeleni bratovščini. »A kdaj sem nazadnje ustrelil zajca? Se hecate ali sprašujete za hec? Na seznamu imam srnjaka, divjega prašiča, jerebico ... Za zajca bi moral pa razmisliti.« Anica in Ivan Novinšeli iz Ve/en/a sta slavila zlato poroko Se je zaiskrilo že ob prvem obisku v Esovém mlinu? Pred petdesetimi lelsi sla Slsi-nivašciinii Anica ICs in ban No-vinSek na olaini v Starem Vek-njtí pn lć stopihi pred matiútr« jď. Natanko petdeset let kasneje. 23. fvbnnirja letoss. pa v ot^vlski dvorani glasbene ^ole, drugič. Mlitdostna skontj kot lakrat, odločna pa Se /a spin /nanje bo^. Seje mtid postavnim tan lom in lepo mladenki» /^jískrík» že tAi prvem Ivanovem ohisku v Esovém mlinu? Vprašanje, na katerega sla svojima hCorama Maníci in Julijani goiiwožc odgovarjala, vnukom AieJu. Ines, Dini 1er pravnuko-ma Pii In Nacu pa gol (wo So bosta. Ivan sc je rodil Icia 1929 kol Četrti od Šestih otrok, Anica Iri leta kasneje kot hći poscsliiika in mlinarja. NovinSkovi so imeli manjih") kmetijo, oče jc delal v rudniku in to je zadoščalo za skromno življenje. Ivči vstanem, da bi spiJ malo vode, pospravi posielio še preden se vrnem v spalnico.' 'Hâ]Q, naiakar! 2e petkrat sem nan^ćil duna^ki zrezek, pa ga še vedno nisem dobil r 'Oprostite, toda za večja naročila je treba čakait malo dalj Casal' -Kje je pa vaš mot gospa Gjlka?-Do-ma. s svojim štfrino2nim prijateljem-0. nisem vedeb. da sle kupili psa -Saj oa nismo, misiila sem kavč pred televizijo. FRKANJE Manj nadzora Nekateri se bojijo, da h v premogl<>vi-li nad/orni sveL Na Golte Morda ne hi bilo slabo, če bi seje dr/avnega /bora pripravljali kar na (ioi-teh. Tu ao namreC bili pred dnevi poslane! dokaj usklajeni» čeprav so vsi moOno vijtigali levo in de.s-no. Vsiij pri smtiCanju. Strah pred lestvico Bolj ko se bliřa konee marca, bolj jc nekatere strah lestvice. Ne kakšne ghisbone. ampak dohodninske. Ob njej se tudi mnogim, ki so na dnu, 7avTli v ^avi. Na pomoč Člani govedorejskegH društva Sak^ke doline so se na pogovoru /hrali v gasilskem domu. Pravo mesu> za klíc Na pomoCî Gost prodaja garsonjeri Ne, toni vesr iz Orne kronike. Le velenjski (îosi pnidaja garsonjeri. »Leni« polfcaji Medlem ko eni Velenjčani pravijo, da je pri njih premalo policajev, se drugi je/ijo, da jih je preveč. Marsikje jih najbolj molijo »leni« - listi, ki leřijo. Zožena izbira Cq hi se Sleklo, kot so nekalcri i^eleli, bi lahko sedanji mozirski ?:upčinah. A ker ho i^eljo po novi o)>čini Rečica verjetno odnesla Savinja, se Ixî mt>ral zadovoljili le z mozir.sko. Sprememba Nekateri na tole u jejo. da je glavno mesto sosednje občine spremenilo ime. Tdaj je Smart no pri Koro-tanu. Pa čeprav je bil Končan pri Smartncmu. Odrezani v Zgornji Savinjski dolini se še vedno pritoi^ujejo, da so odrezani od ostalih delov Slovenije. Sedanje predvidene kvote v kmetijstvu kai^ejo, da lx>do vse Ivïlj tKlrezani ludi od Cvrope. Kolobarjenje pri uvajanju níťUíga dua-Inega sistema se ukvarjamo kol pri sedemletnem kolobarjenju. Po sedmih letih smo spet pri začetku. 28. februarja 2002 ""^S V SREDISCU POZORNOSTI 11 Je gensko spremenjena hrana dobra ali slaba popotnica za človeško prihodnost? Nebesa ali pekel? Najbrž nekaj vmes ZmmcisI nv niťja. S svrK ji) r:)/.ískoV(ilní> }»tniNljf) posv^a imli noniein[)nu /n člDvekov ()l)st(>J in ra/voj. r^je mhIí hrana. V zadnjih áisih v strokovnih krogih in tudi v širši javnosti vse več {lovorímoo ^nsk(» spremenjeni hrani in se sprasujetno, ^hjetu /a prihod* nosi Človek;) dohm iili sluha piK potnica. Zaguvorniki genskih dognanj in njih uponihe obljul)-yajo iielK'sa. naspn^lniki |>ekel. l'revim. (kar pi»mem. dn bo tc poijšíine poírelv no manj .^kropili). veCjavscbm>st dok^enih hranilnih snovi, večja d^>n<^snosu Slednje • na primer -znižuje stroške pridelave hrane, hkrali pa omogoča preiiransko blagosianje. Gensko spremenjene organizme >»proiAaja,io« genski inženiringi v laboratorijih, nove gene pa vna.^ajo ludi v člove5kx> prehrano. Ljudje bomo lorcj uživali nekaj, česar v živilih ck^slej ni bilo. /nansiveniki so napredo- Vse večja zdvest in spoznanje, da so živila zeto pomembna za zdravje človeka, narekuje, da ta posega po naravi in č!o-vetai prijazni pridelani in predelani hrani Nekateri strokovnjaki trdijo, da gensko spremenjena fyrana ne sodi v ta prizadevanja^ vali fako dakC, daprenasajc^ pi^a-me/ne gene iz živali na rasdine. kar seveda pri ljudeh sptof^ različne ivakeije- Sprašujejo se, kdo N^brez preds(Hlki>vjtfdel solulo.v kalena stï znanstveniki vslavili p^>d-ganji gen. da bi la sobla poslala ix>gatej.'^ / vitaminom ("(gk>dalec níimreř zmore vsvojem lelesu pn> izvajaii vitamin C). Ljudem bi se taksna strata la liko gnus i la. znanstveniki pa ponasni, ker si> z vgradrjrto gensko spremenjene koruze - Hermkx 1. Insecl Protcclion. Tn je prva v novi vrsti ionsko spremenjene koruze, ki je odporna na več žuželk kol st>rle (prav tako gensko spremenjene) Bi koruze, ki so na tržišču, hkrali pa tudi na herbicid Liberty, s katerim je mogoče votwladovaii« več kol sto vrst plevela. bo uspelo raTviii melode genskega inženiringa za vgradnj<.^ drugih UATsinib gcmw v različne vrste ze-k'njave. Mnenja strokovnjakov so deljena Ali je uživanje gensko spremenjene hrane varno ali ne? Mnenja st> deljena, saj konkrelnib znanstvenih di'ikazov za ali proii ni. Nasprotniki gensko spremenjene hrane najpogcksleje navajajo tri morebitne slranske učinke : porast alergijskih rcakdj zaradi sin-Jez^' novih proteinov oziroma nevarnost za nastanek mwi h; namreč s lem, ko vnesemo v organizem nek tuj gen. lahko pride Jo sinteze nwih proteinov, torej beljakovin, ki lahko pri doU>čenem Sievi-lu ljudi povzročijo alergijske reakcije. Drugi razlog, ki ga navajajo, je odpomosi proti antibioii-ki^m. tretji pa ptivečana ki^ncent racija slrupenilî smwi. Katera hrana Je gensko najbolj spremenjena? Na tržikXJ .so gca'ikt) najbolj manipulirane poljščine kt^ruz^, .st^ja. oljna repica, krtimpir in paradižnik. Do zdaj so v pn^cesih pridobivanja genskiÎ spremenjenih rastlin največkrat vna., ali Nxk) lahkt>sploh vedeli, kaj kupujejo, ali boá^ imeli možne vsi odlivi t ve, kakšno lira» no bodo uživali: gensko spremenjeno ali naravno, ki jo je dala mali narava, Prav lako st^ gk;dc lega pri ljudeh pristana tudi eiična. mtv ralna, religivek mora imeli pravic»i in inožni'«sl do izt'iire in cekwile 1er objektivne obveščenosti. /.iik<*n o ravnanju zgensko .spremenjenimi organizmi ponekod v svetu že imajo- /aradi različnih nineni. ali je uptîrabagensktnspre-menjene hrane sporna ali ne, je e\7opska stroga, ameriška ohlap-nej^. V državah CU la zalUeva. da so živila, ki vsebujejo več kot od-stoiek gens ko spremenjen ihorga-ni/mi.5v. jasno označena. V vseh drŽavali, kjer temu ni tako, pa po-Irtx^niki is najmanj pet let uživajo genskt> spremenjeno hran<^, ne da bi lù vedeli. Slovenija^ wdno nima znt>daje, tudi ni nadzrganizacije In Urad RS za varstvo potn^nikov Slovenije. Menda je zakon v pripravi in v parlamentarni obravnavi. V pripravi î)n\ bi bila ludi tlva pravibika: Pravilnik o dajanju gensko spremenjenih živil in živilskih .sestavin na irg N") urejal postopke za izdajte Po f>idalkih Cîreenpeacea v Kaliforniji v /DA opravljajo poskuse zgensko spremenjenim rižem. ki vsebuje človeške gene. Namen leh p(isku«^vjepn^izvodnjH učinki win zapiUrebe farmacevtske industrije. Lastnost i učinkovin, ki jih pridelujejovgcnskospro-menjencm rižu»so neznane. Omenjeni org^mi/aciji pa je uspek^spiv znali dva proteina, ki nastajala v rižu. (rre ai človeški laktoferin in lizmom, ki ju najdemo v malerinem mleku^ žx^lču in solzah. Pivi «^začeli gojiti gensk<>spremenjenepť>ljščine kmcije v Severni Ameriki Leta Jyy9 je gojilo gensko spremenjene raslline žc dvanajst držav, na skupni površini 4t) milijonov iieklarjev. Največ p(>lj-skih površin z gensko spremenjenimi posevki jc v ireh državah: v ZDA, Kiinadi in Argentlni.vna^it>koIici pa na Poljskem, v Romuniji in Ukrajini. Po uradnih virih pri nas ni iržne pridelave lakih ras-llin. Jerica RIhter, vodja sistema HACCP - sistem varnega Uvila na velenjski £ri: »Eno temeljnih načel Bre je pro* daja kakovostnih in varnih živil.» dovoljenj za trženje gensko spremenjenih živil na območju Sl na slcwewko zakontidajo ali na znanstvene dokaze o škodljivosti ali neskíxlljivctíli gensko spremenjene hrane, ampak so na osmwi njihovega vedenja o teh živilih in v skladu z zalilcvarni potrt^Šnikcn* že sredi lanskega leta pi>zvali svoje dobiWitelje živil, da jim p<'>Šlje-jo izjave o upt^rabi gensko spremenjenih organizmov. »Moram reči, da je večina dc^baviteljev odzvala. Na twnovj njihovih izjav jih bt)mo razdelili v tri natančno opredeljene kategorije. Nekatere bomo fx^vsem izJívili, pri drugih bomo izločili samo tiste izdelke, zíí katere nam ne morejojamčiti, da gensko nespremenjeni. Z rezullali razvrstitve bomo seznanili naše po-irc^šnike. Pridobivanje i^av, cerli-likalov je seveda dolgiUrajen proces, saj žx;limo pridobiti verodostojne ptîdalke. '[b pa terja, da izjave pridobljen ludi naši tltibaviie-Iji <\J s*w>jih dobaviteljev surovin, ti Marjan Jakob, direldor mlekarne Celeia in direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina: »Pridružujemo se mnenju nasprotnikov gensko spremenjene hrane oziroma surovin in temu vprašanju namenjamo precej pozornosti» naprej od proizvajalcev. Skratka, veriga, po kateri poiuje sur«wina ali živilimora bili Iransparenlna in sledljiva.« Kol je Še pcwedala Rihiarjeva, bodo z^thievali oddcv baviieljev tudi, da jim z laboratorijskimi izvidi potrdijo resničmř>t nji ht will izjav. V Eri odločeni, da v njihovi pcaiudbi ne bc^ gensko sprenîenje-nih živil in v tej smeri so zastavili tudi vse aktivnosti. Upajo, da Ih)-di"» p(^tr<^nlkom, kljub zalilcvne mu prt>jckiu, lahko kmalu sp(.mosom sporočili.davErinih tigovinahni gensko spremenjene hrane. Po zagotovi lih Ma rja nđ J a ko I«j , direktorja mlekamev Arji vasi in direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina, so sc tudi pri njih odločili, da bodo ku|xem in proizvajalcem hrane ponudili zdrave izdelke oziroma vame surovine. Za podv, V Mlekarni so že konec lanskega» leta opravili v zvezi s lem dok^čene aktivno-sli in na^isntivi rezxillalov lahkih vn-trdijo, dj njihovi izdelki ne vsebujejo gensko spremenjei^ih orga-nizmciv ali njih derivaiov. mtp Proslava ob obletnici bojev XIV. divizije "Resnico nekateri še danes izitrivijajo" SulH>ti>o sončno |)oldne je priv* ahilov Osreške peči v Ravnah pri Šoštanju nekaj sto domačinov in obiskovalcev od tlru^od. Proslavili so 58-letnico t>njev XIV. divizije na tem območju. Tudi Icias so praslavo ob icm dogodku pripravili Člani tamkajšnje krajevno borčevske organizacije, ki so bili še posebej veseli, daje bilo med udclcžcn-ci proslave veliko mladiJi. Pri-ložnastni kulturni program so izvedli domači pevski zbor, harmonikarji. rccitaiorji in učenci ravenske podružnične osnovne šolo. V pozdravnem nagovoru jc Franci Hiidomal, predsednik ravenskih borcev dejal, daje ohranjanje tradicij NOB dolžnosi vseh, starih in mladine. '"Vrednote lega boja no smejo zbledeli in vsi sc moramo zavedali, koliko žricv in trpljenja jc zahtevalo usivarjanjc s"vohixlnc domovine." Slavnostni govornik Jože Povše, predsednik c^bmi^nc organizacije /.ZD NOV Velenje, se je v imenu prc^živelih borcev NOB in vseh zavednih slovenskih n')doljubť>v, ki so dojeli in spoznali pomen upora in NOB za obstoj Slovenccv, zahvalil udeležencem proslave za sptišto- vanje, poirjevanje in prena,šan-je resnice o lem boju: to resnico - kot je poudaril • nekaieri še danes izkrivljajo, ponarejajo zgodovinska dejstva, s čimer hočejo opravičevali najbolj [ukí-lo Človeško dejanje - izdajo lastnega naroda in sodelovanje z okupatorjem. Proslave se je udeležil ludi predsednik skupnosti XIV divizije Abjz Dolničar, ki sc jc v imenu le skupnosti in 160 še živečih borcev Šlirinaj.ste zahvalili vsem, ki prihajajo v Osrčje poči in tudi lako prispevajo» da spomin na bi^je le divizije in njen pohod na Slajersko ne bo nikoli zbledel. "Vesel sem. da je danes lukaj tudi veliko mladih, ki goiovo ne bodo do- volili, da bi se zgodovina spreminjala," je še dejal, Vse zbrane je ob koncu nagovorila ludi predsednica KS Ravne Erna Obšle 1er. ■ Foto: vos 72 VI PIŠETE 28. februarja 2002 Po planinskih poteli... Ktî velikokrat b^tí^skrbno pohajamo po planinskih polcii označenih zrdoic-bciimi kiog-ci-uveUcl jih je Alojzij Knafeljc in se p^) njem ludi imenujejo Knafeljčcvc markacije — in /greši mo odccp. najvoikrat benlimo in vsipa-mo ogenj in žveplo na lisie, ki so pol lako površno označili. Pri lem labilno krivden največkrat pcyvsem izk)íjmo In se niti ne zavedamo. da so tisti, ki so 10 delo opriivili, to naredili brezplačno, in sosiroške za barvo in vse, kar spada zraven, poravnali iz svt'yega žepa. ali pa so se morda kako drugače znašli. To vedo samooni- Njihovo edino plačilo je največkrat osebno zadovoljstvo. To delo opravljajo mar-kaclsti. Lahko bi jim rekli ludi vzdrževalci planinskih poti. Tudi v Planinskem druj^lvu Velenje, že nekaj lei deluje markacijska skupina. Nekaj več o njenem delu nam je ptivcdal njen načelnik Tone 2ližmond. »Markacijski odsek, je bil ustanovljen junija 1995. leta in danes Šteje 11 Članov. Moj nameslnik je Marjan Skaza, ki je obenem ludi ^avni skrbnik ŠakSke planinske poli. Ostali člani so Še: Slane .lamnikar, Juli-jana I Ic^var, Rudi Va^l, Drago Stalekar, Slavko Meža, Ivo Pcîek. Martin Jcsîmik. Miha Mi-klavžin in Ferdo Triglav. NaSe glavno delo In skrb sta vzdrževanje ŠaleSke planinske poli. ki je dolga približno 14U km in jo laliko povprečni planinec prehodi v dobrih irideselih urah. Na skrbi imamo tudi del poti XIV Divizije. Sodelujemo pa tudi pri obm.ïvi zavarovanih poti v visokogorju. Tako smo pomagali pri obnovt poli skozi zloglasni Turski žleb,obnavljali smo Kopinhodnika po dokc^j prepadnem zahodnem ostenju pripelje pcvJsam vrh Krna, Minam povedali, da se je na^član Slavko Meža v leh strminah precej namučil. Delo na poteh PD Velenje in sodelovanje na i«taljh akcijah, se odražala ludi v podeljenih Knafeljčevih diplomah - nagrada markaclstu za požrtvovalno delo. V naSi skupini so to priznanje prejeli: Stane Jamnikar, Rudi VtSl, Slavko Meža in koncem lanskega leta Marjan Skaza.« Več o njej pa njen nadvse pridni skrbnik Marjan Ska/a: »Dolga leta sta za to pot skrbeh Slane .^amnlkar in Julijana Hočevar, Vendar so lela naredila svoje In dancsju v davnem nadomeščam jaz. Dela je zares vclikt). Še sreča, da Imam obsebi.Tožcta Žepa, Čeprav uradno nI član na.^e skupine mi vedno karad ga poprosim priskoči na pomoč. V teh letih sc» na sami trasi nastale .številne spremembe. Mn<'^hstez danes praktični ni več. Na marsikaterem odseku je lako polrebno poiskali mw pol. Ib pa je dosiikral zelo nehvaležno delo. Mnogo smernih tabel je uničil Zi>b časa. Cez dobri dve lell bo Šaleška planinska pol stara Iride- sel let. Bilo bi prelepo, če bi la lepi jubilej dočakala prem>vljena in obogatena z novim vc5dnlkom.^< ■ M.H. Marjan Skaza na SPP in vedno dobro-vljna Štefka Vaši - Gričarjeva mama. Varstveno delovni center Mozirje Glasba in dobrodelnost ž« včasih so rekJi, da kdor |H)je slabo ne misli. In to velja tudi ZH Uiasho. Prijetnoje hilo liidt prejšnji v Galeriji Mozirje. Mtrzirjanka Mira Kelenicn, profesorica glasbe, ki ima svojo glasbeno Šolo Osminka, jc organizirala dobrodelni koncert za potrebe lokalnega varstveno delovnega centra. Kelemenova že dolgt) sodeluje v programu izvajanja glasbenih aktivnosli v ecniru, kjer prosUwoljno dela individualno in v parih z varovanci. Glasba jim veliko pomeni in želeli bi prepevali tudi ob spremljavi kakšnega iaširumenia. Zato se jc odločila, da skupaj s svojimi .sedanjimi in nekdanjimi učenci, ki so danes priznani gla-sheniki, priredi koncert za nakup Cla vinove, planina, da bodo lahko varovanci varstveno delovnega centra Mozirje skupaj prepevali. Hvala dobrim ljudem, ki s svojim prispevkom pomagajo h kva-I iletnejše mu Življenj u varovancev. ■ Darja Fiešr Kulturni večer v Šalah Večer glasbe in lepe slovenske besede Preteklo soboto jc bil večer v dvorani KS Skale - Hr^istovcc nadvse prijeten in vsebinsko Im^al. Domače kulturno društvo je oh kulturnem prazniku pripravilo večur glasbe in lopo slovansko Iwsedu. S kralkim konceriom se je predMavIl Me P/ Sbile, ki sicer deluje Že 22 le I, lokrai pa je v dvorani nasit>pal prviC pod vodstvom mwe zho-rtwixJkinje prof. Olge Ulokina In na številno obćinslH> naredil zelo dober vtis. V programu so sodelovali igralci dramske skupine KD Skale, ki so zaigrali nekaj pesmi iz zakladnice namdove skrinje, Posebej veseli pa smo bili g?:>jencev glasbene Šole Velenje: violinistov Marga-rhe Ulokinn in Valentina Šlanlela.sopranislke Ksenije Urbane, bari-tonlsta Btvsijana KoroSca in Pianistke Slaše Zupane. V drugem delu večera je predsednica KD Rasviia Vugrinec přidělila brc^naste in srebrne Gallusíwc znaíke. Tako so značko za 5 iet .sodelovanja v pevskem zboru prejeli Rajko Berla k. Branko Špital, Peter IrSif in Nina Osirovr^nik. za 15 let pa Branko Grebeašek In Franja lev?. _■ g Jfumer Plesni venček v Četrtek, 14. 2., smo imeli učenci osmih ra/redov zaključek plesnih vaj, kijih imenujemo plesni vi^nček. Bilo je valcnllnovo in vprav takšnem v/duSju smo se ob 16. url v avli Sole zbrali nastopajoči. Pred nastopom smo imeli i§e kratke plesne vaje, ki jih je vodil gospod Fidej. Nato pa je 5Io zares. ilivčno smo pogledovali vsak za svojimi starši, ki so se pričeli zbirati. Elegantno urejeni in vsak ob svojem plesnem parincrju smo slopili pred starše in učitelje. Najprej smo zaplesali angIcJki valček, nato blues, ča-ča-ča, dunajski valček 1er fokslrol. Samba in kavbojska polka pa sla bili vrhunec plesa. Naše srečanje smo zaključili lako, da smo se zavrteli na odru z očciom oziroma mamo. Vsi skupaj smo preživeli zares lep vcčcr. ■ Urskd Berejo, 8.a, OŠ Šalek Ob 50-letnlcl rokometa Natečaj za najboljšo fotografijo Rokometni kluh Goreixjein FotokliibZmoVelenjestaob50 - letnici r<»kometa v Šaleški dolini ra/pi.sala natečaj 2a naj-hopo i^portno ťoto^ifíjo s poudarkom na rokwnetu, prednost pa bodo imele fotografije s tekem RK (»orenje v tej tekmovalni Jie/oni v Rdeči dvorani Natečaj bo trajal do 16. aprila, za pokritje stroškov udeleženci plačajo 25<)0 toiaije>; /adnji n)k za prijavo je 11. marec. RK (W)renje pa seje obve/itL da bo vsem pravočasno prijavljenim udeležencem /a^^otovil pr<»st v,stop na tekme RK Gorenje v Rdeči dvorani. Fotograflojesoiahko v barvni ali Ćmo-bcli tehniki, vsak avtorjih lahko na natečaj pošlje največ 5, od lega morajo biri 3 na lemo rokometa, oslaii dve pa sla lahko iz drugih Športov. Folo^afije bo ocenila posebna komisija in izbrala najboljše, po tri najboljše na lamo rokometa in na temo ostalih športov pa bodo nagrajene. Otvoriicv raz.stav€ s podelitvijo nagrad bo 6. maja v avli meslne občine Velenje. ■ CO East aeua «M* RAZMIGAJTE SVOJE MOŽGANE Pridružcte $e 7S. milijonom ljudi na svetu, ki uspešno ohntnjajo miselno kondtcijo, saj igrajo BRIDGE ZACETNISKITECA V ponedeljek» 4. marca 2002» ob 16.30 url v restavraciji Klub v Velenju. Cena: 10.000.00 SÍT zajunioqedo 25, Jeta4.000.00SIT Pocekal bo ob portedeljkiht. 8 krat po 3 ure. Pnjâve in dodatne informacije na tel. 9996100. int. pri vodji i«ča|a g. )anku M i [ocu. VABUENI! Mestna občina Velenje. Komisija za priznanja, na podlagi Odloka o priznanjih Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 2/97) objavlja OBVESTILO 0 zbiranju pobud za podelitev priznanj Meslne občine Velenje v letu 2002 1 Pobudezapodelitev priznanj lahko vlagajo: • občani Mestne občine Velenje; -združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje; - pravne osebe s sedežem v Mestii občini Velenje. Priznanja so: Častni občan Mestne občine Velenje •GrtMestneobčine Velenje • Plaketa Mestne občine Velenje •Priznanje župana Mestneobčine Velenje Pogoji za podelitev so zlasti: Častni občan Za častnega občana Mestne občine Velenje je lahko proglašen posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnem alimednaroiJnem merilu. Priznanje se podeljujele izjemoma. Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo in Izjemne rezultate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo naiveč tri priznanja. Finančni del priznanja je nakazilo v denarnih sredstvih v višini petih povprečnih bruto plač v gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred podelitvijo. Plaketa Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam. Id so dosegli vidnedosežke na področju organizacije, delovanja obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj tn krepitev ugleda Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podetijo največ tn prizanja. Rnančni del prizanja ie nakazilo v denarnih sredstvih v višini dveh povprečnih plač v go$podars^u Republike Slovenije v zadnjem trimesečju pred podelitvijo. Priznanje župana Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomenza razvoj ali prepoznavnost ob čine. K listini je priložen spominski stekleni grb Mestne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno vložiti pri županu vse leto. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanjaln utemeljitev. IV Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje. Komisija za priznanja, Titov trg 1,3320 Velenje do vkliučno 30. aprila 2002. Komisijaza priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku dospelih ali nepopolnih pobud nebo obravnavala. Ali veste. - (Ju je v yetcnjií m okoHd kak.'iniJi ^s^o molih Živoli, faiteríh preživetje je mdi v najhujši zimi o(IyiSTU> od njihove laaine iznajdljivo^i in od po-moči ilobronmnemih ljudi? • da jevžitdnjejn kiti s pamočjo leh ljudi nov dom naiio trideset zii-vrienih psuvT Morda sle pozimi prav vi pí^^miígrtli preživeli labcxloni na zatnr/njc-nen) jc/ci u? Mislite, da ni prav. Ce ljudje ravnamo z živimi bitji kot t odsluženim pohiSivom? V slogi jc moć - prej bomo /niogli in več bomo doso^dj-VčSlanIte se. pa^lanlle soddavee, darujte.,., vseeno, samo pokaý.ite. da vam ni vseeno) Društvo za pomoč Živalim POŽiV Velenje. Kidričeva 1. 3320 Velenje, pozivj/elenjefyahoo.com 28. februarja 2002 ""^S ZANIMIVO 13 HOROSKOP Oven od 214. do 2M ns bcists se mogli odločiti, da bi si vzeli n^j prostih cfni. se-(33| pa vam tiû zaielo biti precej žal Delo vam ne bo Slo nsi-bol)eod rok. kar vdsboše posebej spravilo iz tira Tîsii, ki imate (ftu^ine, boste Imeli v lati dneh dc^re odnose z otroki, pravzaprav vam bodo veliVo cUiali sai se boste v nitiovi dnâbi poiuD-li c^leč najlepše. Ob koncu tec^ vas i^odo povabili v vei^o dnjžbo Nikameodklonile kerpolrebujetetoćnolo-zabavol Bilcod22«4. do 20^» Počitek, ki ga bo uíř^la većina od vas. vam bo ^odil. kol Se dolgo ne Hvaleči boste vsakemu sončnemu 2arku. ki v^ bo obsijal. saj SI boste v dneh do konca ledna popolnoma obnovili zaloge energije Nekoliko slatôe pa ka2e na finančnem področju > tu bo ie n^j časa zevala praznina, ki jo bosfô sami leSko zapolnili. Morda ne bi bilo napak, če bi liste, ki vam dolgujejo, spomnili, da je čas. da dolg resnično porsvnajo. Dvojđto od 213. do 21.6. Farmer vam bo delal sive lase, bo izjemno skrivnosten m vam ne bo hoiei tzdaii, pravzaprs^ dela. Cutili boste, da ne-iâj pripravlja. skrtKio pa vas bo predvsem to, da vam to ne bo všeč. Ne bojtese. presenečenje pride kmalu, bo pa izjemno priletno Bolj kotstesikcëj koli mislih Zato se bos^2e kmalu nai-bolje počutili doma, v dru^i listih, ki jih imate najraje. Pri delu pa ne boste tiïteli lako srečne roke n^a sodelavka vam bo zagrenila marsikateri trenulek. Rok od 22.6. do 22.7« 2 lep&m vremenom, daliSimt dnevi in soncem, bo počasi pnSIo tudi veliko boiiSe počutje. Zime od nekdaj niste PTBali, letošnja pa vam le splc^ Sla na živce ICnalu bo temu konec, na vase veselje. Poleg lega boste izvedeli zelo veselo novico, povezano z n^m od družine, ki ^m bo dala dodatna energijo Do vas bo prills ob koncu tedna, ko se lahko nadejate tudi obiska, ki vam bo po-rrtenfl veliko več. kot boste pofazali Na ljubezenskem področju Se naprei zatišje Uv od 23.7. do 23.8 Nekai skrbi bosie zavedno odvrgli, saj boste ačutili, ctà ste v zadnjih tednih močno pretiravali. lose vam bo poznalo predvsem nazdraviu, saj boste imeli karnekaj že znanih težav, ki se poiavijo vedno, ko živite prestresno. Odmor bi bil pravšnji, a & ga boste težko privoščili, zab bo dovolj že, če si bosfê vsak dan vzeli vsai uncoali dve lesse. Saj m rečeno, da marate ta čas preživeli v osami, lahko se odločite tudi za družbo tistih, ki vam daieio pozitivno energijo Teh pa. resnici na liubo ne poznate prav dosti, zalo r^ira ne bo \Ql\2 Devica od 24. 8. do 23.9. Jezilo vas bo. ker se vaši načrti ne bodo uresničevali &ko lil-tro, kot ste si zamislili. Sploh, ker bo to nekomu od\Qših pri-fdteijev prav lepo uspevalo Nevoščljivost tokrat ne bo pomagala, Ireba bo zavihati rulave in se opreti predvsem nas. Najširše, kar lahko naredite je, da začnete za svoj neuspet) ob-doi^evab druge. S tem bi namreč naibolj prizadeli tiste, ki vam resnično stojijo c^ strani in vas podpiraio v vseh vaših odloči^ah. TohliiKfl od 24.9. do 23.10. Cepravboste neko skrivnost ďabn o negovali, bo ušla iz vajeb In v javnost Poskušali boste prekriti kar bi se še dalo, pa bo žeto težko. Zato le najbolje, dane pnlivateolia na ogenj m enostavno molčite Tokiatboste stem narediti veliko več kot če bi razlagali, ^o le do vsega s^paj sploh prišlo Dela boste še vedno imeil dovolj, da se čez doig čas ne boste mogli pritoževati, vsekakor pa ne toliko, da bi lahkoiamaii, kako obremenienr ste. To vam je žs rahlo prešlo v navado. Škorpijon od24.10do 22.TK Ponudba bo več kot mamljiva, a boste morati krepko pretshta-d. kaj bi pndobili m M izgubili, če |o sprejmete. Vsala stvar je res za nelei dobra. vpraSan|e pa je, Če Imate dovolj energi|e. dase spc^nn^tezponujenovam nalogo, ^ekakor se ne odločajte brez soglasja p^erja. sai vam bossicer 2e kmalu očital Vedeli morale, da ne boste več toliko z družino, kot si ta Želi. Zato se boste tokrat odločali predvsem medkariero m družino. Ja, težko bo Sh«lec od 23.11« do 22.12« Ma prstfi poti do željenega cilja ste. Poskrbeti boste morali le še a to. da bodo drugi ka[ več izvedeli o vašem delu. sa[ vam to, da veste, da dobro delate, ne bo koristilo brez lavnosti čeprav vam bo to najtežji det posla, brez njega ne bo Žlo. Poiščite SI rafe nekoga, ki bo te po^e opravljal namesto vas Kar se ljubezni dče. ho vse tako, kot si Želite, dmžabno življenje pa bo po nekal tedenskem prenvni spet mnogo bolj pestro. In îudi to vam bo godilo Koioro9od2X12. do 20.1. Kar precej mnasto boste vztrajali pn načelih, ki sam pravzaprav niso prav nič v časL Tudi sami veste, da je čisto brez veze, da ste tokrai tmiasti Spremenili tega zagotovo ne boste mogli, če ne boste požrli nekai svojegaponosa in priznali, da vedno ni-male prav. Finančno stanje vas bo resno zskrbelo. sai sle vse od lanskega decembra do začetka (ebniariamr>c^o preveč zapravljali Sedaj bo pravi čas. da zategnete pas s^ kakšnih nepričakovanih prilivov ne morete pričakovan Vodnor od 21.1. do 19.2. Ftijstetji vas bodo opozorili na neljube dogodek, ki vam jih pripravlja vaš odkrili nasprotnik Imeli boste občutek, da pretiravajo vseeno pane bo čisto nič narobe, če jih boste vsaj iïtaio içoSâevali Morda bi bilo dobro, če bi se vsaj malo pripravili na vse, kar se vam fahko zgodi, da ne boste ostali goli in bosi Pn lem upošlevajte nasvete dobre prijateljice, ki vas sicer ssvojo direktnostjo velikokrat prizadene, nikoli pa vam ni storila nič slabega Prei zelo dobre^. Ribi od 20.2. do 20.3. Ne mislite, da bastes lem, ko si boste nakopali na glavo veli-ko preveč dela m obveznosti, kaj bolj fviljubljeni. Vsem se bo zdelo samoumevno, da garate kot koni in da poskrbite za vse okoli vas Pri tem bosle'spel p/epogosio pozabljali nase in na svoje želje, ki se ravno zaradi preobilice obveznosti vse bolj pre-mllâio v prihodnost ČaspaprehllrotBče,karQbCuiitepravvtehdneh.kostealipa še boste praznovali leto dni 2ivljen|a več Roiem vmarcu - pazite, kako trošite' zgodba Sreča je ustvarjalno delo Otrok jo pomanjšana odraivla oskibnost, Tiika jc t)ila dolgo irdi-lev ptídagi^gov. Ali je lo res? Ali sc voiroku. ne:^nom sicbclcu ŽH'-ljenja, res kažejo vse liste zasnova:, ki hodo pozneje dozorele in dokonCno oblikovale odraslo t>sehnosi? Danes navedenih trditev ne moi'emop(^|X>lnomazanikati, ker jih je znanost potrdila. Geni. boste rekli. Da. šesklesei procentov genov svojih prednikov prcv/aine oiRjk. MogoCe tudi vcč. Toda tudi poseganje podedovanih genov v olrokíwo življenje jc odvisnili od okolja. Danai>nje okolje - in okolje pred, denimo, peldcsciimi leti, je kal dan in noč. Nekoč smo komaj ze poslu-^ali radio in se vozili z dvokolcsi, Danc& pa otrokovo uho In oko bombardirajo mediji od TV do telefona in mobilne telefonije. Mnogi teh verjetno pomagajo otrokom, da razvijajo Srvoje genske sposobnosti. Največkrat in najlažje to opravijo starši in otrokovi vrstniki To. najožje družbeno okolje, otroka lahko pripelje do cilja. Cilj je delo. je človekova sreča in Človekov uiipeh. Seveda so mediji otroku lahko I udi nezaželeni, saj ga prevzamejo in usmerjajo na druge, bolj nevarne pasti: jemljejo mu du.^o. ponujajo nasilje in okrutnost, prezgodaj vznemirjajo do-raáčajočora/vitosl 'inlakoprekinjajte naravno notranjo in zunanjo podobo mladega človeka. Žal nam je tako. prehitro do^'orelega, vsega sitega in utrujenega človeka... L-elala brnijo, mobitel i kličejo, motorji divjajo, podobní orkanom. po na!>ih cestah. Vse je -brezglavo liítenje, ki ni doma samo v aparatih, temveč ludi v hitenju in pehanju ljudi za ljubi kruhek, mnogih tudi 7z brezobzirni materialni prestiž, là. ki ni plemenit in díHx-r, in niotv/iren! Mnogi se v tem 7ačaranem in divjem hitenju, izgubijo, in zalo piizabljajo na svoje otroke, na najžlahtnejj^i sad naše družbe, naše prihodnosti. Ćrna prihodnost, boste rekli. Tako črna. kot ona v okolju, v katerem je zaradi milijonov vozil v 7rttku vse več ogljikovega mti-noksida ... Ta ubija nas vse. Pa vendar upam. upamo! Dan se zopet daljša, brsti na drevju se napenjajo. Rojevajose otroci in osrečujejo svet. Kajti, kjer ni novih rojstev, lam je praznina. proj^adanje. smrt. Kako rad se s prsti dotikam vseh tistih družinskih oken. za katerimi je piimlad. Na mali kmetiji, nedaleč od tod, jc t>ilovečoirok. Sreća je dihala vanje, saj so starci peli, in peli otrokom v najlepšem in najlx^Ij občutljivem delu življenja. Pa je olroček I, imel srebrn glasek in posluh za polifonskd dojemanje vokalov. Oče je igral »frajtoneri-co« in hčerki» prvoikilki, kupil jesenskega dne čisto novo iiarmo-niko. Dekletce jc kmalu igralo kot oče. in prestopilo prag glasbene, Razvilo .se je v priljubljeno slovensko popevkarico. Sprehajam se mimo bližnje vasi - in ob nekem skednju zagledam tnalo. In že pohiti spomin na velike mesarske klade, na katerih je čepel drobni Franc Erjavec. Ure dolgo je opazoval kosmate Črne muhe in otpade. In glej. pot in dom sta ga kot magnet gnala v .iole. Franc Erjavec je liste čase (pred 150 leti) postal največji slovenski naravoslovec in pi.satelj. Pred dnevi sem v reportažnem zapisu lahko prebral življenjsko 7godbo o Lojzetu Pogorevcu. slo-venjgraskcm kirurgu in kiparju. otroka so zanimati železniški liri in stari odpadki železa. Bogata domišljija je temu otroku pomagala oblikovati domišljijske kipe in kipce. (>če pa mu je odločno pomagal na pot v šole. In danes? Danes je srečen, ko se na videz surovi in trdi kosi železa spreminjajo v njegovih rokah v estetske podobe likov ljudi in živali. Kako je ob njih srečen in sproščen! Družina v stîkolskem domu. mati gospodinja: telovadba je vsem pomenila vse. Oče, vele-točar, orodni telovadec, otroci ple.scjo po bradli, kt^zi in ktmju. Kitki nep^îsredni medsebc^jni vplivi, Dve hčerki sta poslali učiteljici telovadbe. [n jaz, ki pišem zgodI>e otroštva. Rojen v polprolctarskem gnezdu. Petero nas je bilo. Mali nas je vedno obdan>vala z neizmerno Ijutîeznijo. oba z i>Četom tudi s pesmijo, (n z nenelinim branjem, wečer, ob petrolejki. In s sestavljanjem gworov. ki jih je pi.sala mali za razna proščenja. poroke, birme. Njene sledi so se globoko zarezale v nas vse, saj smo brez groženj in ukazov, postali vneti bralci - in tudi pevci in učitelji, kar je nekoč želela pimaiimama. (ilohoko se je žczadrla zimska tema v moje škrehljanje. Rahkv upanje se kol rumeni žarek izvija iz zimske Turaznicc. Misli ni-išem oblikoval zase. Za vse! '/m naš. fantinnsko bežeči čas. Dojim se, da so mnogi naši otroci. p^Mniki, ki so zamudili vlak. Kajti največjemu prelestju njihovega umskega, duhovnega in telesnega razvoja, so znali prisluhnili le redki starši. Zaradi hitenja, in lastnega sebičnega ugodja, so mnogi zapravili srečo oin^k. Sreča tu ni opo-teča. sreča je vrh ustvarjalnosti. Je vrh, ki smo si ga v ranih lelih in ob pomoči najdražjih, izbrali samit Srečaje cilj vsakega od nas. Kaj nismosrečni, ker radi opravljamo izbrano delo. Raditit Starši so znali prisluhniti interest>m oirok, so znali obogatiti skrivno ,sub-.sianco bitja, imenovano geni. So večkrat pobožali otroke kot danes. Interes za katerokoli delovanje človeka na tisočerih področjih življenja je zlato zrno. Je jionee. ki gii vsak dan znova željno čakamo. Da se nasmeji, da nam po-mežJkne in z vso energijo okrepi in oživi duha in telo; moje in nas vseh. ■ ViŠ Razstava sladkih dobrot l^>d tem naslovom smo v prejšnji številki f»l>jH\ili kratek zapis o (ra-didaniilni slaščičarski razstavi v hotelu Bika v Velenju. Ker nismo navedli povsem točnej*» vrstne^» reda, ga abjavljamu enkrat; hkrati se opravičujemo /a napako. Najvišjo oceno je komisija potlelila lorli (jostilča Šlorman, na drugo mesto je uvrstila izdelek llotela Paka. na tretje pa torto Gorenja Gostinstvo. ■ Uredrf/átvo EJektriáil obllg. SKIL. 16.990 in Î512A1. IMoib 1?.990SrT 11.990 517 CC4005 Pomivalno korfto. KOVINOPLACTIKA. Fom> 40, mere: 835 x 440 mm mere: 35 x2S on. PVC deska in 6 nožev. KQQPMAN. SIT 12.490 SFT « 1$;i'65SlT 990 SIT SIT te 1^0'srr 990 SIT t iz teflona C. PgiSBERC, Z,990 srr Po»«b(u ponudb« vel|i» od 28.2. ^o 9. 2002 lip proda)« 23)09. MERKUR Ustvarimo udovoijttve it^ovúi ontor MERKJIt, KidnČe^ 2b, Veittn\t, OHitltU Oblï9ten«ftod pon«Ai|M4op«Qc9 0d3.0o 19. urt, v s4bow«o8 ur« MESTNA OBČINA VELENJE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 35, člena Zakona o zavodih (Uradni list RS. št 12/91,17/91,55/92, 13/93, 66/93. 45/94, 8/96, 36/2000) in 10. člena Odloka o ustanoviM javnega zavoda Mladinski center Velenje (Uradni vestnik MOV, št 14/96 in 13/97) objavlja prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Mladinski center Velenje. Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj visoka izobrazba družboslovne smeri - najmanj 3 letadelovnihizkušenjnapodobnih delovnih mestih • poznavanje dejavnosti spodročjadelazavoda • izkušnje pri samostojni pripravi in organiziranju kultumih projektov oziroma programov ' kandidati morajo priložiti 4 le&ii program dela Mladinskega centra • ostali pogoji íz4.člena2akonao delavcih vdržavnihorgs^ih Mandat direktorja traja4 leta. Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa v zaprti kuvert z označbo »razpis za direktorja javnega zavoda Mladinski center Velenje«, na naslov Komisija zamandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Titov trg 1, Velenje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Okna ledom. ALEIA PVC GKNA ZA PRIJETEN OOM aluminij montai« d.d. temen 129a,B223 tomen tdl.(}V739S919 PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938. Q41 / 345 376 14 TV SPORED 28. februarja 2002 ČETRTEK, 28. februarja SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi 09.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe i2 školjke 10.35 Slovenski mdgaiin 11.05 Maric 13.00 Poročila, Špon, vreme 13.10 Dobrojutro 1450 Svetovni izzivi 15.25 Opus 15.55 Slovenci po svetu 16.30 Poroéifa.àport, vreme 16.40 VaMolar 17.00 Dosežki 17.20 Modro 17.^ Na liniji 18.25 Zaplešimo, 8/26 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Tednik 2Î.00 Prvi in drugi 21.25 Osmidan 22.M Odruevi, iport, vreme 22.50 Zgodbe o kniigah 23.00 Alica, dokum. film 23.35 Modro Û0.05 Osmidan 00.35 Tednik 01.30 Mestne mrhe. 3/6 01.55 Strelazjasnega. 3. del 02.45 Nemimi, srbski čb film 03.55 Hudič na filozcl^i fakulteti. MGL 06.M Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vreme rtska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13,35 TV prodaja 14.05 Bonton 15.20 Kjer so oçnjiSâa ugasnila, dokum. oddaja 16.15 Rad imam Lucy 16.45 Strelazjasnega. 3. del 17.40 Lažni pisatelj, amer, film 19.20 Videospotnice 20.00 Popularna resna glasba 22.00 Šoferja. 13/18 22.50 Ubiialskj kiik. sng film 00.10 Videospotnice 09.10 JAG, ris. senja 10.00 Vsiliivka, nad. 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12,40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti miliionar 14.10 Dragon BaH. ris, serija 14.35 Power Rangers, nan, 15.00 TV prodaja, nan. 15.30 Umor 16,25 EsmeraWa, nad. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur 20,00 Seksvmestu.nan. 20.30 Učiteliioa srca, amer, film 22.10 Bolnišnica upanja, nan. 23.00 JAG, nan. 23.50 MA.S.H.,nan. 00.20 24 ur, ponovitev (S2> umnmti S7 sa 09.00 Na obisku, ponovitev pogovora 10.00 Vabimo kogLedu 10.05 Nai spot dneva 10.10 Odprla tema, ponovitev 11,10 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otniški program-Brez panike 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Ustvartajmo skupai, oddaja o ročnih delih 19.40 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Ogfasi 20.00 Klepet na kvadrat, gost: Sašo Hribar 21.00 Regionalne novice 21.05 Glasbeni utrinek. MeMPZ šolski center Velenie in Slovenski lolkalski projekt STOP 21.15 Ljudje Evrope. Kmetijstvo, dokumentarni film 21.25 Vabimo kogledu 21.30 Naiviža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje' ans, Zasavcí 22,45 Vabimo k ogledu 22.50 Naj spol dnm 22.55 Videostrani PETEK, 1. marca SLOVENIJA 1 06,40 Prisluhnimo ližini 09,10 Nin3inlvo.8/8 09.25 Fračji dol. 20/23 09.50 Zaplešimo, 8/26 10.00 Nahniji 10,40 Dosežki 11.00 Modro 11,30 Oljudehinživaliii 12.00 Dr. Ouinnova, 27/29 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Dobrojutro 15.00 Prvi m drugi 15,20 Osmidan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 (zgubljenacivitizacjjaob reki La Venta, dok, oddaja 18.00 Mafko, mavrična ribKa 18.10 Iz popotne tort» - čaj. 9/13 18,30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19,30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Odprto dan in noč, 7. del 20.30 Praksa. 72. del 21,15 Cikcak 22.00 Odmevi, šport, vrerne 22,50 Potnoćniklub 00.00 Izgub^ena civilizacija ob reki Iz Venta, dok. odd. 01.00 Mestne mrhe, 4/6 01.25 Zloglasni gospod, ang. čb tiJm 03.20 DimilrisSgouroS'F. Chopin M.20 Šport 05.40 Vsakdanjik in praznik 06.55 Glasbena ogrtica SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.35 TV prodaja 14.05 Hladnavojna,7/12 14,55 EP v atletik) v dvorani, pr^os 19.15 Svetovni pokal v smučarsidh skokih, posn. 20.00 Sfinga, t/6 20,50 Storyville. amer, film 22,45 Soulh park, 1.del 23.10 Big band rtv Sk)veniia 00.05 Vkleospotnice 09.10 JAG. ris. senja 10.00 Vsiliivka, nan. 10,55 Tri sestre, nan. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 Lepojebilimilijonar 14.10 Dragon Ball, ris. serija 14.35 Posver Rangers, ml. nan. 15,00 TV prodaja 15.30 Umor. nan. 16.25 Esmeralda, nan. 17,20 Tri sestre, nan. 18.15 Vsiljivka. nan 19.15 24 ur 20,00 Lov za Izgubljenim zakladom, amer film 22.00 Privid zločina, nan, 22.50 JAG. nan. 23.40 M,A.$.H.,nan. 00,10 24 ur © 2T 99 09,00 Dobrojutro.informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogtedu 10.05 Nai spot dneva 10.10 Klepet na kvadrat, pon. 11.10 Naj viža. ponovitev. gostie:ans. Zasavci 12.25 Videostrani 18,00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18,10 Športni blok 18.15 Miš Maš. odd. za otroke 18.55 Vabimo k ogtedu 19.00 Na) spol dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Lokalni utrip Misl.cfoline 20.30 Predstavljaše... Lesnina. PE Leveč-oblazinjeno pohištvo 20.40 Regionalne novice 20.45 Športni blok 20.50 Svetovno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu, reportaža 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Naj spot dneva 22,50 Videostrani SOBOTA, 2. marca SLOVENIJA 1 08,00 Zgodbe iz školjke 06.30 Male »ve celk;e, kviz 09.20 Na liniji 09.55 Erazem in potepuh, 3/5 10.30 Prigode Hucklebenyja, 3, del 11.25 Lingo 11.55 Tednik 13.0 Poročila, šport, vreme 13.15 Mostovi 14.15 Na begu. ang.čb film 15.35 Zlatkozakladkc 15.55 Grdi raček Tine. 13/26 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe, Donava, Jadran 17,15 Ozare 17.20 Návrtu 17.45 ZapulČinađavnine,3/12 13.15 V napačniii hlačah, 2/3 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Utrip 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.00 OfHîn 21.00 TV poper 21,30 Kalvarija. 3/3 22.05 Poročila, šport, vreme 22.40 Oz, 12. del 23.40 Oblast, nemški film 01.20 Zapusčinadavnine, 3/12 01.45 Alpe, Donava. Jadran 02,15 Kako osvojiti Courtney, amer, film 03.50 Šport 05.45 TV poper 06.15 Mario SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 06.20 Tv prodata 08.50 Raymonda imajo vsi radi 09.50 SPvalp.^uč.smuk{Ž). prenos 11,20 SPvalp.smuč, smuk {M), prenos 12,35 Pdjub v Glasgowu, 1/6 13.20 Horace in Tina, 1/26 13.45 Štafeta mladosti 14.55 EP v atletiki v dvorani, prenc« 18.00 Liga prvakov v rokometu, čehlfinale • Celje Rvovarna Laško : Magdeburg, prenos 19.45 SP v smuč. Skokih, posn. 20.15 Clarissa, franc.nem. film 22.00 Ktemperer, 7/13 22,50 Sobotna noć 00.50 Videospotnice 03.00 Formula 1, pren. treninga 07.50 TV prodaja 08,45 Princesa Sissi 09.10 Dragon Bali 09,35 Power Rangers, nan, 10.00 Možje v črnem 10.30 Godzila 11.00 Glavca 11,30 FejsI fantje, nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Formula 1, pon. treninga 14,05 F^verjerw 14.50 TVdoberdan 15.40 Naša sodnica 16,30 Dragi John. nad. 17.00 Blažen med ženami 17.30 Pomoč za brala, am. film 19,15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Pasjidnevi, ^er. lilm 23.00 Proston vsrcu,3m. nim 01.00 24 ur. ponovitev © ■Min«ill ar 93 09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo kogledu 09.45 Naj spol dneva 09.50 Svetovno pn/enstvo v k)kostrelskem biatlc^u 10.45 Predstavljaše... Lesnina, F^ Leveč • oblaz, pohištvo 10.55 Videostrani 18.10 Vabimo kogledu 18.15 Mladinski pn^gram-Čas za nas, ponovitev 18,55 Lokalni utrip Mislinjske doline 19,30 Vabimokogledu 19.35 Nai spot dneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / oglasi 20.00 1063 VTV magazin 20.30 6. mednarodna orgelska šola v Velenju, posnetek 1. dela koncerta 21.15 Napačna ženska, am. film 22.45 Vabimo k ogledu 22.50 Naj spot dneva 22.55 \^deostrani NEDEUA, 3. marca SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Nedeljska maša, prenos IzKrkavč 11.00 Pravljične živali, 3/13 11,25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,10 Orion 14,10 Jeplesaligreh, amer, film 15.S5 O ljudeh in živalih 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdaniik in praznik 18.00 Erazem in potepuh. 4/5 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19,00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, ^rt, vreme 20.00 Mario 21.45 Dr. France Cokan 22.40 Poročila, šport, vreme 23,15 Podnebna znanost, 2/10 23.45 Nedolžnost brez zaščite, srbski film 01.05 Zakaj se zgradbe njšijo, 1/4 01.55 South park, 1. del 02.20 Umori. 37/45 03.05 Vsakdanjik in praznik 04,35 Šport SLOVENIJA 2 08.00 TVprodaia 08.30 Mestne mrhe, 1/6 08.65 KomisarRex, 10.del 09.50 SP v alp smuč. smuk (M), prenos 12.30 Marko Fink in Nataša Valant 13.00 TV prodaja 13.55 EP v atletiki v dvorani. prenos 17.00 Evrogol 17.65 Šport 19.15 VideospotnKe 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, 1/4 20.60 Frasier, 7/24 21.15 Homo turisticus 21.35 Grene racije znanosti 21.65 Umori. 37/46 22.40 lzsk)v, opeme ustvarjalnosti 23.50 VideospotnKe ."■""V/* 07.60 Tv prodaja 08.20 Oliver Twist, ris. serija 08.45 Princesa Sissi, ris. serija 09.10 Dragon 8all. ris. serija 09.35 Power Rangers, nan. 10.00 Moíjevčmem, ris. serija 10.30 Qodzila, rís.seriia 11.00 ûlavca, nan. 11.30 Fejst fantie, nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Fomiula 1, ponovitev 15.00 Ugrabljeni razvajenci, amer, tilm 16.30 Dragi John, nan. 17.00 Blažen med ^nami, nan. 17.30 Ko mi spregovoriš, amer, film 19,15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21,30 Športnascena 22,15 Volkova senca, kanad.tranc. film 00.20 24 ur, ponovitev Icanall PONEDEUEK, 4. marca SLOVENIJA 1 08,40 Utrip 08,55 Zrcalo tedna 09.15 Iz popotne torbe 09.30 M3i1(0, mavnčna ribica 09.45 Enciklopedija znanja 10,05 Pravljične živali. 3/13 10.30 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta 11.25 Na vrlu 11.50 Zapusčinadavnine.3/12 12.15 Odkrivajmo znanost 13.00 Poročila, šport, wme 13,15 Dobrojutro 15.00 Ljudje fn zemlja 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17,05 Volja najde pot 17.55 Radovedni Taček 18.05 Telebajski 18,40 Risanka t9,00 Novice 19,05 Vaškrai 19.30 TVdnevnik,šport.vreme 20.00 Julija, 5/13 20.50 Gospodarski izzivi 21.20 Podoba pûdobe 22.00 Odmevi 22.50 Dosežki 23,10 Branja 23.15 Volja najde pot 00.10 Podoba podobe 00.35 Gospodarski izzivi 01.05 Mestne mrtie, 5/6 01.30 Strelazjasnega,4,del 02.20 Homotuňstéus SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 12.55 TV prodaja 13,25 Sobotna noč 15.25 Sfinga. 1/6 16,15 Rad imam Lucy 16.45 Strela z jasnega, 4. del 17.45 Horace in Tina, 2/26 18,10 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studio city 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, 8/12 22.50 Brane Hončel izza odra 00.15 Videospotnice 09.10 JAG, nan, 10.00 Vsiljivka, nad, 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12,40 TVprodaia 13.10 Športnascena 14.05 Dragon Bali, ns. serija 14.30 Power Rangers, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Umor. nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17.20 Trisestre, nad. 18.15 Vsiliivka, nad. 19.15 24 ur 20.00 TVdoberdan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Providence, nan 22,40 JAG. nan. 23.30 M.AS.H., nan. 00,00 24 ur, ponovitev Hmnmîf 9.T S2 ( i 09.00 Dobro jutro, iniomiativno ss -razvedrilna oddaja 09.00 Miš maš, pon. oddaje i 10.00 Vabimo k ogledu 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro i 10.05 Naj spot dneva 10.30 1062, VTV magazin. I 10.10 1063. VTV magazin. 10.50 Športni torek, pon. ponovitev 11.00 Iz olimpijskih krogov i 10.40 Videostrani 11.10 Športni gost, pogovor i 18,05 Vabimo kogledu 11.65 Oglasi / Vabimo k ogledu i 18.10 Regionalne novice 12.00 Naj vtža. oddaja z 1 18.15 Košarka, posnetek tekme narodno-zabavno glasbo. Feal Široki: Pivovama gostje: ansambel Zasavci Laško 13.15 Iz sred, odd. I3obro jutro 1 19.50 Naj spot dneva 14.05 Lokalni ulrip Mislinjske i 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi doline 1 20.00 Minisirski stol. pogovor. 14,35 Izpet, oddaje Dobrojutro gost: dr. Vlado Dimovski, 15.25 Videostrani minister za delo družino 18.00 Vabimo k ogledu in socialne zadeve 18.05 1063. VTV magazin, pon. i 21.00 Regionalne novice 18.35 Dober večer, gospod ! 21.05 Nogomet, posnetek predsednik, pogovor, lekme. Rudar Velenje: gost: Marjan Lorger, Olimpiia predsednik Uprave Comet i 22.40 Iz oddaje Dobro jutro Zreče i 23.30 Vabimo k ogledu 19.35 Na obisku... pogovor 1 23,35 Naj spot dneva 20,35 Videostrani 1 23.40 Videostrani TOREK, 5. marca SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi 09.10 Sisergora, 11/15 09.25 Radovedni Taček 09.35 Čarobni šolski avtobus. 38/39 10.00 Oddaja za otroke 1Q,40 Vdja najde pot 11.30 Obzoijaduha 12.00 Julija, 5/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Dobrojutro 15.10 Or. France Cokan 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.Û0 Evro.7/13 17.15 Oblike financiranja podjetij, 7/11 17.50 Sprehodi v naravo 18.10 čarovnikova hiša, 12/12 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaškrai 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 2Û.OO Pravičnik, dokum. meseca 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Mirječudnastvar.3/3 00.35 Evro.7/13 00.55 Oblike financiranja podjetij, 7/11 01.30 Pravičnik, dokum. meseca 02.15 Aktualno 03.10 Mestne mrtie. 6/6 03.35 Strelazjasnega, 5, del 04.25 Mir je čudna stvar, 3/3 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 13.50 TV prodaja 14.20 Studio city 15.15 Končnica 16.15 Rad imam Lucy 16.45 Strela z jasnega, 1, del 17.45 Pogrešamo letalo, ang, čbfilm 19.25 VideospotnKe 20.00 Shirley valenttne, ang. amer, film 21,45 Vesela vojna, ang. film 23.20 Desetka, slov,kratki Tlim 23.40 San Remo 2002, prvi večer 02.40 Videospotnice SREDA, 6. marca SLOVENIJA 1 08.40 Dober dan, Koroška 09.10 Troj5ice,6/13 09.36 GrdiračekTine, 13/26 10.00 Sprehodi v naravo 10.15 Čarovnikova hiša, 12/12 10.60 Evro,7/13 11.05 Oblike financirania podjetij 11.36 Cikcak 12.00 Pravičnik, dok. meseca 13.00 PonDčila, šport, vreme 13,10 Dobrojutro, Slovenija 14.55 Aktualno 16.56 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17,00 Boj zaobstanek.4/11 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19,00 Novice 19.(K Vaskrai 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Uganiepaarrenško, am,f. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.66 Terminal 00.26 Bojzaobs^nek 01,20 Kraljica Kat. Karmelain sveta Jtxlita, 1/4 02.10 Strela zjasnega, 6, del 02.55 Ljubezenska zgodba, ang. čb lilm 05.00 Šport SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 09.20 Finale SPvalp.smuč.. smuk (Ž), prenos 10.30 TV prodaja 11.00 Vremenska panorama 11.60 RnaleSPvalp.smuč., smuk (M), prenos 13,00 Vremenska panorama 14.66 TV prodaja 15.25 Evropska glasbena noč 16.56 Homo turisticus 16.15 Rad imam Lucy 16.46 Strela zjasnega, 6. del 17.46 PrimergospodaPollyja. ang. čb film 1916 Videospotnice 20.00 Piščalka, dokum. oddaja 20.20 Zadnji francoski k;afj, dok. odd, 21.00 Zapuščena zemHa, dok odd 21.40 Portret artiitekta Otona Jugovca 22.00 Ciganska duša, špan. film 23,30 San Remo 2002 02.30 Videospotnice i 09.10 JA6, nan. \ 09.10 J AG. nan. 10.00 Vsiljivka, nad. 1 10.00 Vsiljivka. nan. 10.55 Tri sestre, nad- i 10.65 Tri sestre, nad. 11.50 Esmerakia, nad. ! 11.50 Esm^alda, nad. 12,40 TV prodaia i 12.40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan, nan. i 13.10 Preveneno 14.05 Dragon Ball. ris. serija [ 14.05 Dragon Ball, nan 14.30 Power Rangers, nan. Í 14.30 Power Rangers, nan, 15.00 TV prodaja i 15.00 TV prodaia 16.30 Umor, nad. ! 15.30 Umor. nad. 16.25 Esmeralda, nad. i 16,25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nad. i 17.20 Trisestre, nan. 18,15 Vsiljivka. nad. ! 18,15 Vsiljivka. nan. 19.15 24 ur ! 19.16 24 ur 20.00 Preverjeno 1 20.00 Sladko maščevanje, am. f. 20.45 Žena v vsakem mestu, [ 21.46 Tretja izmena, nan. amer, film 1 22.40 JAG. nan. 22.30 JA6, nan. 1 23.30 M.A,S.H., nan. 23.30 M.A.S.H.,nan, ! 00.00 24 ur, ponovitev 00.00 24 ur, ponovlev ^^^ lc«n«ll luvnall S7 M a7 B2 i 09.00 Dobrojutro, infomiativno 09.00 Ministrski stol, pogovor. • razvedrilna oddaja gost; dr. Vlado Dimovski, i 10.00 Vabimo k ogledu minister za delo družino i 10.05 Naj spot dneva in socialne zadeve : 10,10 Športni gost. ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu i 10.55 Videostrani 10.05 N^ spot dneva i 18.0S Vabimo k ogledu 10.10 Nogomet, posn. tekme. 1 18.10 Reg<)nalne novice Rudar Velenje :Olimpiia i 18.15 Otroški prog. - Ursariie 11.45 Videostrani \ 18,46 Vabimo k ogledu 18.05 Vabimo k og^du 1 18.50 Glasbeni utrinek, MeMPZ 18.10 Košarka; Feal Široki: Šolski center Velenje in Wvovama Laško, Sk)v. lolk. projekt STOP posnetek tekme 1 19.05 1064. VTV magazin, pon. 19.60 Maj spot dneva i 19,26 Športni torek, ponovitev 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi i 19.50 Iz olimpijskiti krogov 20.00 1064 . VTV magazin, reç. J 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi • infomiativni |7ogram j 20,00 6, mednarodna orgelska 20.20 ŠporUii torek, športna šola v Velenju, posnetek informativna oddaja 1. dela koncerta 20.40 Iz olimpijskih krogov 1 20,40 Prvi pohod koroške 20.45 Športni gost, kont odd. konjenice, reportaža 21.30 Sarovškadilja, ponovitev I 21.30 Odprta tema. kontaldna 22.00 Vabimo k ogledu oddaja - Odvisnosti 22.05 Art)itekti jutrišnjega dne. 1 22.30 Regionalne novice dokumentarni film i 22.35 Iz oddaje Dobrojutro 22.35 Vabimo k ogledu i 23.25 Vabimo k ogledu 22.40 Naj spot dneva I 23.30 Naj spol dneva 22.45 Videostrani \ 23.35 Videostrani 28. februarja 2002 "»^ČAS MODROIIIILA KRONIKA, OBJAVA 15 Jutri menjava v vrhu velenjske policije Videča bo zamenfal Pezdevšek VELENjt: • N^lot^c koruHn-(lirj;i n» velenjski policijski postaji hojutri. 1. marcA. prvv/el Božidar 1^7xlcvšck« doslej po-rni^nik kornsinclirja na postaji vŠvnljurjUi RolnTlVidvc, kijv ^at let opravljal te nalogi.', odhaja na generalno policijsko upravo v Ljubljano, kjer se bo ukvarjal s področjem dri^^nvnc meje in na začetku prevzel delo vodje ene od enot. »V&stih Ictiliseni kot komandir Policijske postaje Vcicnju moral sprejeti vr$to odločitev, najbrž vse nisťs bile po godu ljudem. sem se pa pri odločanju vedno držal dveh stvari: da so odločitve minimalne p<^egale v pravice ljudi lii ugodno vpliva le na delovanje policijske posla-je»«je povedal ob odhodu. Nov velenjski komandir Bi^židar Pczdcvšck je svojo po- Se zadnje usklajevanje: Božidar Pezdevšek in Robert Vfdec. licijsko kariero začel gaditi pred J3. leti na postaji v Dom?,alah. nadaljeval na pi'jsiaji v Šentjurju. (îd kinder je prijel v Velenje. Njegovi prvi vtisi? »Velenje je kljub problemati- ki, s katero se ukvarja policija, dokaj varno mesto ijj upam. da [•)o tako tudi vnaprej. To bo naá glavni cilj tudi v prihodnje.« ■ Mifena Krstić - Planine Poskus umora v oklici Žalca Mož z nožem nad ženo v iKtek. 22. februarja, ilopoldne, so policiste oitvestili. daje v n^ycmnii^keni starwvai^lii v okL>-lici Žalca prišlo do poskusa umom. M(»§kl je x no7A>in in le.>;onim predmetom namerne» pošlu»-doval svojo zeno in lastnika »tanovar^it Mof. in žena naj bi se većkrot prepirala, lega dtv p»ildnevapasc je inožženclolilznožcm. Napad j«ř ?olcl preprečili lastjyk slanovanja, a ga je raz-buijciii mož udaril z lesenim predmetom. Minskega, kije privedli k prvsiikovalncmu .scxlniku,ki je zanj odredil sodni pripiU.Na srcio pa nihče od paskodovanih ni v življenjski nevar-ni»ti. Gorelo v Ložnici V soboto, februarja, okuli 14.20, je pri&lo do požara v prostorih podjetja SSovem v l^ntlci. P<»zar kije poškodoval dve lakirni komori, so povisili okoliški gasilch (»motna škixJa {xt nes(n>kovni oceni znaša okoli lO.OOD.OOfí tolarjev. Preû>kwalci,sougotovilLdaje dopí^žara prišlo pri Izvajanju del na prezračevalni cevi, oú koder seje ogenj razširil v komore za barvanje. Zanimanje za kolesa V petek. 22. feltruatjii, je neznanec vlomil v garažo v Saleku. Lastnici A. S. je iz ;^ara/42 odpeljal gorsko kolo kovinski! nifKlre barve, vreden okoli tolarjev. Rop na koncertu V soboto. 23. februarja, okoli 3. ure, sla dva ne* znanca na nick koncertu v Rdeči dvorani v Velei^ju 0(1 mla(l<»lctnika zahtevala denar. Ker se ju je prcs(rai>iL jima je iz denarnice izroCil 1.6(K) toUnjev, Ko sta neaiiiiica opazila, du Ima v denarnici èe bankovec za 10 tolarjev, ga je eden od njiju udaril v obraz in /alueval še desetaka- Serija vlomov v avtomobile Vlomi v a>1omobik% iz katerih nepridipnivi običaj-mj odnašajo avtoradie in vrudngie &(vaii. se ie kar vrstijo. V 2alcu je22. lebrus^tja izjiiga> parkirnne-na Šlandrovem tniii. neznanec odnesel avtora-dlo, .1. V. pa oškodoval za tolarjev. Vnoči n Še dveh vlomih v osebna avtomobila. Na Foilovi v Velenju je neaiancc poskusil vlomiti v golfa, vendar mu ni uspelo, vseeno pa je lastniku G. C, pov/jočtí ne- kaj Škode, Več pa jo je imel M. K., ki je svojega golfa parkiral v Šaleku. Neznajíce mu je odne.scl avto-radio s CD-jem, zadnjo pvilico z zvočniki in moško bundo z dokumenti ter gii oikod«wal za vsaj 100.000 tolatjev. NaStanetovi je vlomilec Iz honde čnike. Kradejo v vikendih, hišah, stanovanjih ... VVelikem vrhu je ne/nanec obiskal vikenti last 1. K. tz Teharu< Odnesel je dekoder satelitske antene in lastnika oškodoval za HHKOOlI tolarjev. I/vikenda last R D. Iz Velenja na Dobrovljah. pa je neznanec ixJncsel televizor, radiiîkaset^îfon. meial-nik in fritézo ter lastnika oškodoval za 1(X).(XX) tolarjev. V sredo, 2t>. februaijn, me-incml>n<» sodelovncýe žrt>e. To pa je za Ziii^o izjemno neprijetno in boleče. Ob preiskavi doživ-^a vse strahote, kijih je doživela. Kljuhv,sem oviram m ob izredno tankočutnem našitku pri preiskov.mju tovrstnih kaznivih dejanj pa p^ilicistc^m tnkrinîinalistom pc^etn uspe zbrali dwolj dokazov, da lalikooposameznili primerih (v većini primerihjih naznanijo žrtve allbíižnji .wojci) napišej(í kazensko ovadbo in v^sumijenca predajo roki pravice. Tako so celjski kriminalisti prejSnji teden s kazensko twadbo privedli k preiskovalnemu sodniku 35-letnega moškega, kije kar osem lel zlorabljal .svojo hčerko, sedaj slaro 15 let. V.sa ta leta je z njo in družii^o grdo ravnal, jih na razjie načine usirolîoval. zaradi Česar žrtev ni upala spregovo-rítio.svojen-y trpljenju. Preiskovalni sodnik je zoper tega očeta po zaslišanju odredil pri|>or. Ovadili pa so tudi 45-ielncga mwkega. ki je kol ofganizAlorouxlnilirevij iti tečajev za manekenke in fotomodelevsvojcmstimovanju spolno zlorabljal 14-leino dekle m ji obljubljal, da jo bo 8 svojo .strokovno pomoqn jn močnim vplivom vpeljal v >^stradncvode«. Pri zJjirjuiju obvestil si> kriminali:>ii dobili več namigov, da naj bi ta mi)ški pogosto zJorabljal mlada dekleta. Ker je lako ravnanje kaznivo, bi bilo prav. da bi žrtve ozirčd na podlagi Metodolc^ijR za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki jo dok)ča 63. člen stanovanjskega zakona m je objavljena v Uradnem listu RS št. 1 /2000 in 96/2001. V.ZAMENJAVENgPROFITNIH STANOVANJ U. Mestna občina Velenje bo ob pogojiti tz lega razpisa omogočala menjave neprolitnih stanovanj In pri tem zlasti upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po pnmefni stanovaniski površini, glede na itevik} družinskih članov in ob upostevaniu veljavnih površinskih normativov iz točke 12. tega ravisa. VI. ODDAJA VLOG 15. Vloge po tem ra^isu lahko udeleženci oddajo do vključno 16.3.2002 v glavni pisarni Mestne občine Velenje ali s priporočeno pošiljko na naskiv: Mestna občina Velenje, Titov tr^ 1»3320 Velenje, z oznako "Javni razpis za stanovanja". Prepozno vložene in nepopolne pri|ave ne bodo upoštevane. Po končanem postopku bo vsak prosilec o rezultatih svoje vk)ge obveščen s sklepom Komisije pri Uradu za gospodarske javne službe Mestne ob&ine Wlenje. 16. Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno na sedežu Mestne občine Velenje. Urad za gospodarske javne službe aH po telelonu 03'896-16-7'l vsako sredo od 6.* IS. ure v Času trajanja razpisa. PREDSEDNIK KOMISUE PRI URADU ZA GJS: RATFRAMC Liga Si. Mobli Uspešen lov na Ajdovce N<»goniL'ljši v |>rvi sIuv^tinU li^i so konec mínii> Ic^a tedna znCvti dru^i 7m njim. Dva lovca sta Wúa zelo aspc.Šna. k icmu pa naj-VCĆ prjp(>mogji Ajdovci sami, ki so jiiriJi / doksij neprlCakíwanim pora/om v Kranju / 0: 2lri toike prcUnosli pt>darlll kv uvodnem kn>gu veikot r:K moAtva proM Puhlikumu, saj se je najprej pc»bkodt^aI Šiancar v zadnjem Uelu lekmepasfa zaradi nerazumljive nepremišljenosti dobila druga rumena karlona Kačičnik in Romih in morala z igrli^n. Ireh ločk za pt">membno zmago z 1:0 so se tako upravičeno veselili nogomeiaši KoriUana. Nogometaši Rudarja so z odlično igro pa-sene-lili v Murski Sobot i. si priigrali vsitj iri izjemne prilike, vseeno pa so morali bili na koncu zadovoljni s líKko in izidom O : D. Njihtwi navijači upajo, da bodo bolj učinkoviti v sobcMo proii ranjeni Olimpiji- /. mi^rebiino zmago bi radarji začeli vzpon na prvcnslveni lesivici. Ljubljančani pa bi se ob porazu najbrž že pi'kslovili od sanj o naslovu pr\'aka. /a spodnji del lesivice velja, da sosi nogometaši Koroiana in ^Jvil iriglava z nepričakovanima zmagama povečali možnosti v boju za obstanek, oboji se trenulno olepajo predzadnjega mesta, zadnji Domžalčani pa so v Novi (jorici osvojili u^ko, v,sceni> pa piwečali zaosiunek za lekmeci s Prevali] in Kranja. Vsemu lemu je ireba dodali ^e veliko neučinkovitost, saj so slrelci na šestih tekmah nasprotnikovo mrei^o zalresli samo pelkrat. NK Rudar Zmaga ne bi bila nezaslužena Nojjiímetaší Rudarja so ziičcli (Iru^i del pnenstva v dokaj spre* menjcni podobi, saj sn sc med zimskim odmonmi razšli kar s .štirini! v^ ali manj standardnimi igralci prve fkipc. kot novega i^« raka pa pripeljali le (zudina Kamben»viùijkst2da mcslapa z,a-polnili s svojimi iurulci. Tako je bilo v nwleljo na Ta/^incriji med 18 no^ometaAi k^ir 12 i&ralcev, ki so pr%'C no^iunedic korake /nCeVi v Velenju. Šesi izmccl njih jc »licni-lo v /iičelni postavi, sedmi pa je vstopil v sodniškem podalji^ku. Zaradi le spremembe je bila Mura nedvomno v sobolofavoril. če drugega ne,vsaj papirnati. Toda Irencrja M>jislavSimeunovič in njegov pomočnik Marjan Marja-novič ter seveda igralci, niso lako menili in z malce sreče bi lahko Vclenjčani (odnesli iz Pazanerije celo vse tri ločke. Sredi drugegii p*'>lčasa je imel namreč Lavrič priložnost tekme.,roličscje izvrstno oiresel domačega vratarja Bolo-njiča in nesebično podal Lav-riču. Glcdalei so onemeli» saj s^i pričakovali zanesljiv zadetek, a mladi Rudarjev reprezenlant ni imel sreče, saj jc žogo přislal v prečko. Sicer so prvo priložnost imeli domači zev 16, minuli,koje Do-minko nevarno streljal, loda Rudarjev kapetan Laiičje z izvrstno obrambo potrdil, daje dobro pripravljen za nadaljevanje prvenstva. Takoj za tem je imel dve iz-retlni prilc»ŽĐOSli Arlič, vendar je najprej predolgo preigraval na-mc.stc), Kk\ bi takoj streljal, v tiru- gi prilc»š^nosli pa je bil t)dločnej.?i. dobroje meril, vendar je domači vratar po n»komelni> z nogo preprečil řogi pot v mrežo. Na koncu bi se lahko ccio uresničilo ulično niîgomelno pravilo, čc nc daš - dobiš, saj so imeli dve lepi priložnmti za zmago mura.si, pase je spel izkazal Lalič. ki je V^-grinčičcvo žogo (nihil v kot, že v sodniškem podaljšku pa je Marin Argentinec Diegcí puslal žogo z nekaj metrov mimo desne vratnice. Vojislav Simcunovič. trener Rudarja: "Muri veljajo čestitke /ja polteno igro. prav lako publiki za Šporini'i navijanje, mojim fantom pa za (»dlično igro. Imeli smo prilike zmago, pa ludi domači so imeli smolo v zadnjih trenutkih lekmc. zaio je rezuliai pravičen, (»lede na prilike smo mi izgubili ;lve točki» ven;lar ludi lose v nogometu dogaja. Klemen Lavrič se je trudil vso tekmo, vendar lokral ni bil pri strelu in smolo bo nadoknadil na drugih tekmah. Ce bj mi kdi) It^čko ponudil pred lekmo. bi jo sprejel. íkoda je le, da Spa-sojević zaradi kartonov ne bo mogel igrali pn>ri Olimpiji, ob tem pa moram pohvalili 2()-lctncga Mu-jaktwiča za odlično in zjelo igro, torej tudi on predstavlja bo-dočnctst Rudarja, igrali smo res dt^broin tako želimo tudi nadaljevali." Olimpijo bodo rudarji gostili v soboto nb !7. uri. ■ NK Era Šmartno Namesto viiolîc cveteli kartoni Niignme^asi Ere so v nedelj« pov. sem razočarali, l*rekl«tstvo do-mači.'^a igriÁca lako osíaja, predvsem pil so Šmarčani rnzoćanili s slalxi in nedisciplinirano igro. Že /aCeli so so povsem nizjilašeno, uos^e s Pre\altj [m wk» preudarno, ludi postava domačih je bila prccej pr«mesuna in so hitro uvirte-li, d:i d I »maci niso nepremagljivi, posledica (ei*a pa je bilo nevarno o^rož^injv domačih vrat. Pni» pri» ložnost so Pre>îiUêani zapr^ivíli v 17, minuti, takoj za tem pa Je bil v »a-sprr>tnein napadu nespreten Sm^j-lovi^, preveč Je preigraval in piili-kii je splaval» pt»vi»di. V (emi»l>(h>-l>ju so olMij) \'ečtiiote prisilili v obrambo, ti pa sosN'c^e prilike iskali v nevarnih nasprotnih napadih. Domači stv sicer več napadali, vendar brezglavo in nepovezani'' in šele v70. mtnulj je imel Plošnik mv vo priložnost, spel pa se je izkazal gostujoči vr.iiarKuznia. V isti minuli je trener n;« ipi^c pc>sla( M uja ki v vičj, kijev igrt^ vnesel več živahni'^-sli, ti>da tíomači sinrlei sobili pivtiiii-lo natančni. V z^idnjcm delu lekmc so domači napraviti tive neunmiv sti. Najprej je Kačičnik dobil drugi rumeni in s icni rdeči karton zaradi udarca igralca brcz dve minuli kakteje pa je prav iak<> zaradi drugega rumenega kartona igrišče zapuHlii Romih. Številčno oslabljeni domačini so se siccr Irudili, vxceno pa imeli gostje v zadnjih minutah dve sijajni priloŽJiosii. vendar je bil Sraga na mcsui. Nedeljski pt>raz je dokazal, da je moštvo Ure razgla^no, Nibilobo-jcviîiv^ti in dí>ťipline v igji. većina igra I ccv pa je igrala '»am a zase. (a: bo šlo takt> naprej, m: šniarskenni no-gomeUi slabo pi5e. V nedeljo b«> Cra gostovala v Celju pri CMC Puhlikumu. Rorut Jarc, trener Koroiana: "Osvojili smo Iri velike li^čke. /.lasti povNchncprijeintMih.kisose pri nas dogajate v pripravljalnem ob-tlobju in posebej z^nji teden pred začetkom prvenstva, ^mo vsi več kot srečni. Vendar jc zj na^ to žal le ena od lekcm. saj potrebujemo sc zelo lejx' slevilo točk in razjniSlja-mo o nasicdtijcm naspiolniku." Stanek Ik'vc, trener Isre Šmartno: "Na žalost smo spet zaigrali sbbii doma in pričakovane osme zmage nismo dosegli. Nismo pi^kazali dobre igre, v zaključku tekme je popustila Kidi disciplina, liidi s sojenjem ne moremo biti zaïliwi^ljni. ^aj kriterij ni bil enak za ol>c ekipi, seveda pa v tem ne isčeni opravičila. Igra ni bila na taksni ravjii.dabi lahko premagali tako dobro moštvo kivi je Konvian. Poleg lega nc vem kako bom sestavil nu'itvo za lekmo s Publikumoni." ■ J. Gorićnik, foto: )p OK Šoštanj Topolšica Nepričakovan in nepotreben poraz ()cllH>ik:irJi Poslanja Topolšice so si obstanek med najholjšimi končno/it)>o(ovili že pr^jši^i (eden, v soboto p» scv Šf»staiKÍu niso rmo proslavili, saj so si príví»iičili pi»* raz^ ki ga nikakor niso pričak<»vali. Gostili .HO namreč dotlej zadnji Žužemberk in izgubili z 2:3. Tekma res ni v ničemer odločala, bila pa je z-tdnja v tliimact tlvoiani v rednem dylu prvenstva, zalo so vsi pričakovali zmagodoniačih. Bili so tudi velik 1'avoril, kljub temu pa so zmago prepustili ben:m goltom. za kateie pii nove točke nc pomen ijo reí^ilvtíp)vd izpadom v dni-go ligo. Slaba igra lopolčanov mi /ačelku jc bila popolno nasprotje igri na prejšnjih tekmah, lo jc bila seveda vixia na m)i)i gostom, ki nezanesljivo dobili prvi niz- Vdrugeut in iret-jem sose domači vendarle nekoliko zbrali in p*wcdli z 2:1. V četrtem so bili i?.užemberčaiii spel boljši, z veîiko željo pi> zmagi pa so dobili šc peli niz in sc zaslu^n^v veselili. V zailnjem kr«'>gu bixîo givsiovali v Kanalu pri Salonitu, kjer bodo skuhali i/tržili čim več za boljSo uvr- stitev in di)bro izJiotli^če v ra/igra-vajiju. Urimo Najdič, luipvtan Šoštanja loptílšice: "O.snovni razJog za slabso igro in nepričukovim poraz je dejstvo, da smo si ^^stanek med najboljšimi Ziigotovili žc pred letlnom dni. Po lem smo sc malo spavsiili, saj smo v prejšnjih krvigih morali najti toHko spodbude in mk>či.da nebi raziV^arali. Opravičila res ni, je pj dejslvo. da smo v prejšnjih kri>gih precej izpraznili baterije, («iko telesno kol psifiično. Vsek.'ikor se bomo v razigravanju veliko bolj poimdili in «pel pokazali kaj zmoremo." ■ K,, foto: vos KK Elektra Zdaj boj za preživetje v flerhiju /ačelju med laiko kavo in ICIcktru so uspeli j^os^e iz So:^iaHia ie drugič k'hiï zmagali proti Skoljetućanom. tokrat z re/Ailtalum 96: 92. Srečai^vJel)iio/el(» izenačeno, ni)l>cna od ekip si ni prititnda vkln^še pred-nasii. Na začetku zadnje četrtine je po delnem izidu l.^ : O že kazalo na u^peh domačih, vendar so i/kasen i košarkarji EIckIrc uspeli rezultat znova obrnili sebi v prid. Neustavljiv je bil znova icnmopolti Američan v dre.su Elckirc 1 ilus Wamislcy,ki je dosegel 3B točk. z osmimi skoki pa je bil lodi drugi najuspei^nejši skakalec gostuiivjc ekipe. Do Ivuica pr^'«tia dela ibl^a laki» le se en knig, Ko.^arkarji IClektre b«i-do v ^oštnr\iu ob 19. uri goslili ijsmlce Zn(>orja. Slednji so še v igri za uvrstitev med prve 5lirieki()e, kis« hodov nadaljevanju prvenstva združile s sloveiisJcimi prcdstavjiiki jadranske iige insicmvboibozaskwcnskcga prvaka. Navrhuîlypoligc je zelo izenačeno, saj so si napredovanje kolo pred koncem zagi>Uwili le Savinjski llopsi. Pc)k8 njih imajo največ ino/m »sti napredovar^le.^c Kemoplsal, Heltos in /^ifiorje, nekaj pa ludi se Triglav in Kra.ski zidar Ostalih šest ekip se 1h» igralo m obstanek v ligi - po dvokmžnem sistemu bmlo (KligraM n<»vo ligo. tonj se deset kul. (»lede na izenačenost ťkip, se obeta ^v hud IniJ /a preživetje... ■ Tjaia Rehar RK Gorenje V soboto z Inles Rikom Rdlični igri v drugem piílčasu zmagale s 27:24 {13:10). S tem cîstajajo v boju za najvišja mesta na Ic.slvici. ■ Tako so igrali Liga Si,Mobll,21,krog: Mura-RudarOiO Rudar; Lalič, Dedič, Mulakovič, Kamberovic, Jeseričnlk, Kraljevič, Plesec, Jollč, Spasojevič» Arllč, Lavrič (Šfšič) Era Šmartno - Korotan 0:1 (0:1) Era Šmartno: Sraga, Kačičnik, Romih, Pojič, Šlancar (Plošnik), Tei-novlč, Alibabiô, Smajlovič, Ristič, Repovž, Divljak (Mujaković}. Strelec: O:1-Možanič (38) PrvdOOL,17. krog: Šoštanj Topolšica - Žužemberii 2:3 (-21,26,21,-20,-13) Šoštanj Topolšica: Naj(ič, Hnberšek, Pavič, D. in S. Sevčnikar, Mecřved, Kugovnlč, Slano jčič, Dačovič. Hypo liga, IT.krog: Loka kava-El8ktra92:9S (68:71, 51:52.25:30) Elektra: Rupreht 4, Maiinkovič 8, Rizman 13, Tajnik 2, Arslč 24, Warmsley 38, Belanovič 7. Prva B SRL, ženske -16. krog: Planina-Vegrad 24:27 (13:10) Vegrad: Belci, Lakfč, Muratovič 18, Rožič, Kantar Doki, Rodič 4, Halilo-vio, Omerović 3, Vuk 3, Perle 2, Muralovič li, Avberšek, Bubik 7. 28. februarja 2002 SPORT IN REKREACIJA 17 Tenis Katarina dvakrat druga v Bogoti KiltAirina Srvbotnik Je /elo u.spešii» nustopiiii na turnirju v Ubvnein kolumbijskem mestu Boruti, saj sej« k^rdvakntt uvr-stit» vfimile. ŽhI je l>ihi obakrat neu.speiínu, saj jt> je med pth same/.nicđini premaj^iila domača pred sla vu lai, v dvojicah pa je bila od r^e in tine Kríiun boljša spans ko-argentin ska na- Kljub temu je Kaiarina na svciovni lesivici teniških proťcsi-oriiiik napredovala na 79. muslo, boIjSi od nje pa sta od Slovenk Maja Matcv^iČ na 72. mcslu in Tina Pisnik, ki je napredovala na 48. meslo, kar je po Mimi JauSovec najboljSc mesto slovenske lenl^ke igraike. ■ Namizni tenis Zmaga na gostovanju v nadaUevunju prvenstva v 1. državni nunii/notenii>ki lige si> se ifir^ki velenjskeuj Ve^nida v Kopru pomerili x«ki|Hi SkofU In i^tad« ko /magaii z rezultatom 6;2. IVi posami(^ne zmage za končni us« peh Veurada je prispeval lln>š Slatin^ek, dv^iknit je 1)11 uspešen Ju* re Slalinšek. hrata Slatini^ek \m sta zmagala tudi v igri dvojic. Zaradi bolezni tokrat ni naslopil Damijan Vodale k, zamenjal ga jc kadet Miha KJjajiČ, ki sc je dobro upiral rutiniranim nasprotnikom, a je v obeh posamičnih dvobojih moral pri/nali njih(wo prc-moi. Ekipa Vegrada je z novima loCkama vedno v boju za najvišja mesla na razpredelnici 1. državne namiznoleni^kc lige. ■ DK Bridge » miselna reitreacija za ifiiado in staro Bridge (poiiase bri nase oči uprtv na 01 v S«ih Lake City-Ju. jc /iinimivi» vi;deli, daje bil brid?, tum predstavljeni kol demon s frac i j ska ilportna disciplina, saj jc predvsem v Ameriki in »ihodni Evropi visoki» ccnjcn. Po svetu ga igra 75 milijonov yudí. Tudi v Slovenyl Obsts^ja 9 klulK)v, ki ga cojytrpljenje. sprosCenosl in mnoge diMgc lastnosti, ki so potrebne v odnosih z drugimi. Ravno zaradi tega ućenjc bridžavZDAin dnigod spodbujajo že v srednjih šolah, preilvwm pa na fakultctaiî. Kol zanimivost naj onieninu'i, da igranje hridžji zaradi omenjenih učinkov vzpodbujajo uidi v mednanxliîih zaporili v Skandinaviji. Skrioka, bridž jc enkratna priložntwi. da razmigale svoje možgane in se ob icm Zi^avatc v dobri družbi. ■ Janko MijoČ Atletika Andrej Pompe drugi na DP Na državnem prvenstvu m starejsc mladince in mladinke v Ljubljani sť je od dveh predstavnikov AK Velenje doÍ>ro «»drezat Andrej Pompe. ki je v skoku v daljin(» s 6X0 cm osvojil drugo mc.sto. Jane/. Zaje jc bil na m .sedmi. Priprave in druženje v Fiesi V soboUi so na sedemdnevne priprave v Fieso odpotovali velenjski atleti» ob mc^rju pa bodo nabirali mretom odlična dru-t^a l^rl>ani Brložnik, Polona Brložnlk in Aleš (vuček v tej katejiorui pa tokrat nista imela svojega dne. V siaR-^sini katt^oriji d> 14 let je bila NeŽka.Selan Šesta, pri dečkih pa je bil 16. Jaka V kategoriji do 12 let jc bila Ana Pavlin prav tako R fltîretom tretja, pri dečkili pa so Jan í5koi]anc. Klemen Selan in David Trotenik s po enim dobljenim dvobaških klubov. Znova so bili odlični člani mozirskega kluba, ki soo.2ita v prvi polovici marca pripravila dvť zanimivi iKllM)jkarski tekiTKh vat\ji za rekreativc« in nere^ívtrírane igralce. Najprej bovst'iboto/A marca, 9. odprto prvenstvo Velenja za ženske. Prijave sprejemajo do 4. marca na naslov ŠRZ Rdeča dvorana, Šideška 3,3320 Velenje, prijavnino 10.000 to-iaijev pa je ireba vplačali na ŽR 5280l)-6íJ3-38589 aîi osebno na blagajni Rdeče dvorane. /rebanjc bo 5. marca oh 18.00 v Rdcci dvorani, informacije (ia so na voljo na Iclclon (03)5871-024 (Klcpcc). 11, odprlo prvenstvo Velcnjaza rekreaiivcc v dveh siarmt-nih skupinah (do 40 lel in 41 ali več) bo v nedeljo, 17. marca. Žrebanje bo 12. marca ub 18.00 v Rdeči dvorani, vsi ostali pogoji pa so enaki ra/.pisu /m prvenstvo rvkreativk. 9. državno prvenstvo slovenskih častnikov Aiojz Doinič9r (na desni), izroča srebrno plaketo mag. Francu Avberšku, predsedniku družine (foto: vos) Lovska družina Velenje Jubilejno tekmovanje Velenjska lovska družina jc pod pokroviteljstvom mestno oléine Vvlenjv v nedlH v.s^ikoletno lovskv), Nedeljsko lekmovjuije je bilo že 2Í). po vrsti. Prav zalo se ga je v spremstvu predstavnikov območne borčevske ^organizacije udeležil tuili predsednik skupnosti borcev 14. divizije Alojz Doiničar. Za dve desetletji obujanja spominov na legendarni pobiîd 14- divizije na Štajersko je velenjski lovski družini izročil srebrno plaketo Zveze združenj borcev NOV Skjvenijc. Mozirsko planino osvojila gorska brigada Zve>itiIi». da se bo irelm 28. februarja letos i/.seliti. Danes je dan 2H. februar ko vsem stanovakem, najemnikom ^arsoi^jerv i^jem, prenehajo najemne po^^iKJIte. Kaj Ih) /d^l z njimi? Kam l>odo §li? Mi smo jih obiskali pr^ tednom dni, dan po tistem, ko so s transparenti iskali strehu nad ^lavo tudi pred mestno ol>cino in vse upe in pričakovanja polauali pred /upna SreCka Meba.Toda, kaj jim ta sploh lahko ponudiV Kaj obljubi? Kaj /agtitovi? Stí najveć upanja je v icm, da je tncMna občina objckl kupila zalo, da bi v njem uredila stanovanja, zaio da bo lahko z njimi re, svoje stiske. Bli/u iíK) ijudi in prav toliko usod pa sc v ich dneh sr>oća s iLsto, /a kalcro je na prvi pogled videti, da nima izhoda. 7 njimi smo se sivčali prejšnji leden, v sejni sobi. koi ji pravijo. Oislo spt)daj. V kJeli. Na dnu. Tam. do koder se lahko pade in od koder \îihko gre polem samo navzgor. In poslušali. Njihovi Slavki so bili vća.sih dolgi 7 ncSieiimi vejicami, vêasDi kraJki. Z eno samo besedo in iremi pikami. Toliko kot stanovalcev, toliko a^odb Peter Zupunec je prepričan, da bi jim morala oi>čba. ki je objekt kupila, zagoiovjU, da sedanji stanovalci osianejo v tem bloku. Sam v njem ?ivj od lela 1W4, stalno bivališče ima v občini Vojnik, ker si ga na lem naslovu, kjer biva, ni mogel uredili «Če se ne izselimo, naj« grozi nasDna izselitev,« je pripovedoval pred lednom dni. Đensida Alekić jtí v domu dve leli in pol. »i>)ma smo vsi napeli, nerz-vozni. nera7polo?eni. Re.s je hudo. Nimam kam. starsev nimam, sesirise Solata ...Nimam kam,« jc prjpt>vedovala vsa obupana. Tudi Nataša Jelen ni videin izhoda. »Ne vem, Bomo fc5 vsi na cesli? Trije smo. Bolanega oiroka imam,ki pontxíi potrebuje k^ik ... Zelo meje prizadelo. ko sem slikala, da nam bodo 1. marca. Če se ne izselimo. odklopili eklelrikt). Kaj Ih> z mojim oirokom?« Začaran krog Med najbolj prizadetimi je .|o/.<> Cumurdžič. In z najmanj upanja. Omikan. Skn)men. Zc eden t)d pogojev. Začaran krog. Drzavljastva ne dobi, ker nima sianovanja. Stanovanja ne dobi. ker nima drzavljaslva. Obup! Je Sporlnik, od lela Clan Karaie kluba Velenje, Ciovek, kj je vedno neiie-bično prLsktičil na pomoč, ko jo je kdo potreboval. ZJaj pa jo potrebuje sam. Zase in za dnižini), :^eno in tilnika. »Ce bi imeli kam. ne bi nikoli nikogar Jozo Ćumurdžič: »Nikoli nikogar za nič nisem prosil, zdaj pa sem prísitjen v to.« lel v Velenju, redno zaposlen pri sanH)siojnem podjeini-ku. prijavljen ... Žal brez slovenskega drtavljansïva. Vlogo je odda!, izpolnjuje pogoje, prxíblcm pa mu predstavlja stanovanje. Tega nima in lo je prosiJi. Tako pa nimamo kam in m<»ramo pnísiii, da nas pustijo tukaj. Zavedamo se v kakšnem položaju smo. ('e bi sami videli relsilev, zanjo ne bi prosUipravi. Esma Pijuk je samohranilka. »PoskusaU bomo oslall... Ne vem. kaj bo.« Tudi Lucija Hercť)j» je samohranilka, zaposlena v Gorenju. S irDelnim Adrijanom jima je skupno upanje: Vlogo za siKiaîno stanovanje sva oddala. Nadejava se najboljšega. Rada bi le, da nama do lakral, da se zadeva razreši. pusiijo ostali tukaj.« [n tako od enega do dnigega. Podotkne zgodbe, ptidobncsil-ske, p(Hk)bna pričak-dobne prošnje. Pri kom tudi zahleve in pri kom ludi nerealne. Ampak teh, ki imajt) lake, je malo. Res malo. So pa. Vedeli, da imajo začasne odločbe •Zagotovo so vsi, ki danes stanujejo na Vojkovi 12 a. vedeli, da imajo začasne odItKbe, daje to samski dom, v katerem Nataša Jeien: »Ne vem. Otrok potrebuje kisik Peter Zupanec: »V samskem domu ne dobiš stalnega biva- iišča.ii Stiska stanovalcev Je (bila) velika. je Gradiš oddajal garsonjere in večposteljene sobe. Zagotovo lahko ludi vsi, ki izpolnjujejo pogoje, pridobijo sia-novanja,« pa pravi i:upan Mestne občine Velenje Srvčk«» M«b. Z objekiom. ki ga kupuje, ima mestna občina svoje načite. V njem kanijo uredili sian(wunja: garsonjer in enega stanovanja ni poirebiu> urejali, ker so že urejana in sposobna za vselitev, druga poloviea pa je poirebna prenove in ureditve, Čeprav je tudi sedaj spost>ba naselitve v s(v bah. ».Skozi razpis, kije bil objavljen. bomo pridobili inter-seme in odločili, kdo laliko stanuje v 5i ganionjerah in I stanovanju. V naslednjem obdobju U>mo obnovili Je drugo p<^Iovico in ludi tam po razpisu razdelilislanovanja. Vtem času pa se stalu.<;samskega do- ma 5e ne Ih) spremenil, zato lx)do vsi listi, ki iHido ostali v njem. imeli podobne pogodbe kot doslej. Začasne, le da z drugbn lastnikom, ? Meslno t>l>čino Velenje.« Potemtakem stanovalcev ju iri (I. marea) ne l>odo »vrgli« na eesto? wVse je odvisno ludi od Gradisa, ki nam pnxlaja pra/cn stanovanjski blok. V njem hido twiali listi, ki inwjo pogoje, da bi lahko v njem pridobili ludi stanovanja. Ampak, gre za začasno reiilev.« Po zelo grobi oceni vsaj poloviea današnjih stanovalcev izpolnjuje pogoje. In ^ pomemben, zadnji stavek: «Zagotovo pa ne bo nihče od njih ostal brez strehe nad glavo. ne lx) lu. bo pa kje drugje.« ■ i^ilena Krstić - Planine, foto:Stane Vovk rodbenih materialov za novogradnje, ugodnimi prodajnimi pogoji