Poštnina plačana v gotovini. Leto LXX1. ŠU 116 Ljubljana, torek 24« mala 1938 a. Bla L— lzn&ja vsak dan po po kine, izvzemSi nedelje in praznike. — InseraU do 60 petit vrst 4 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. uredništvo Df upbavnistvo LJubljana, KSfcfljeva ulica fttev. 6 Telefon: 81-22, Sl-S, 81-34, 81-25 m ftl-tt Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št_ 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65.; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Splošno popuščanje napetosti: Henlein se pogaja s češkoslovaško vlado Vodja sudetsko-netnlke stranke je sinoči po povratku iz Nemčije za sprejem pri dr. Hodži, s katerim je imel nato štiri ure trajajoč popustljivost v svojih radikalnih zahtevah — Optimizem v Parizu tat PRAGA, 24. maja. br. Sinoči ob 18. je docela nepričakovano prispel v Prago vodja sudetsko nemške stranke Konrad Henlein. Kakor se je naknadno ugotovilo, je prispel direktno iz Ober-salzberga, kjer je imel sestanek z vodilnimi krogi nemške narodno socialistič- ne stranke, s katerimi se je posvetoval o položaju in o stališču, ki naj ga zavzame sudetsko nemška stranka glede pogajanj s češkoslovaško vlado. Takoj po svojem prihodu se je Henlein podal v ministrsko predsedstvo ir prosil za sprejem pri ministrskem pred- Komunistično rovarenje na beograjski univerzi poročilo o vzrokih preiskave, o nje poteku in Beograd, 23 maja. AA. V zvezi s preiskavo na tehnični fakulteti in z odkritjem komunistične organizacije med beograjskimi dijaki, širijo komunistični elementi, ki jim je do tega, da pri vsaki priložnosti seje jo zmedo in nemir, tako ustni en o kakor z letaki glasove, ki niso samo neutemeljeni z dejstvi, temveč so od začetka do konca izmišljeni. Iz teh vrst se širijo trditve, da je bila kršena avtonomija vseučilišča in da se je baje izvršila nekakšna protizakonitost, ker se je organom oblasti, pristojnim za preiskavo proti komunistom in njihovemu delu posrečilo odkriti na tehnični fakultet? skladišče komunističnega materiala. Razen tega navajajo v istih krogih, da je bila preiskava izvršena v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili, brez navzočnosti drugih državljanov in vseučili-ških oblasti Apelirajo na pošteno in rodoljubno 13X01051 ker mislijo, da bo premalo informirana nasedla tem izmišljenim in preračunanim ter v duhu komunističnih vodil sestavljenim letakom. Da bo javnost točno informirana, se po-le^ komunikeja, ki je že izšel o dogodkih na tehnični fakulteti, in glede na te zlonamerne vesti objavlja še naslednje: Pristojne preiskovalne oblasti, v tem primeru organi uprave mesta Beograda, so v preiskavi ugotovili, da se nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti v Beogradu. Zato je uprava mesta Beograda v smislu pozitivnih zakonskih določil sklenila izvesti tudi na tehnični fakulteti preiskavo, da najde to nezakonito propagandno komunistično gradivo. Ne glede na to, da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države, kjer so oblasti dolžne po zakonu čim najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Beo-gr_da kljub temu dve uri pred začetkom preiskave same z aktom obvestila dekana tehnične fakultete, kakšen material se nahaja na tehnični fakulteti, in navedla kraje, kje se nahaja. Ta akt je dekan tehnične fakultete v navzočnosti uradnika uprave mesta Beograda sporočil tudi rektorju beograjskega vseučilišča, šele ko se je to zgodilo, so organi odšli z odlokom na tehnično fakulteto in tamkaj v navzočnosti tainika tehnične fakultete Voje Marko-viča, ki ga je dekan tehnične fakultete pooblastil, da v imenu fakultete prisostvuje preiskavi, in inž Bože Jovanoviča, knjižničarja tehnične fakultete ter Dra-fmtina Nikolićn. domačina tehnične fakultete, kot prisotnih državljanov, začeli in izvedli preiskavo. Zapisnike o preiskavi so vsi trije podpisali. Dekan tehnične fakultete je sam prišel okoli polnoči in se osebno prepričal, kakšen material in koliko so ga našli. O vsem tem je nato zopet v navzočnosti uradnikov uprave mesta Beograda telefonsko obvestil rektorja beograjskega vseučilišča Vse tendenčne in zlonamerne vesti, da vseučiliške oblasti niso bile informirane o tej preiskavi, torej niso resnične in jih širijo s prozorno komunistično tendenco ravno tisti, ki so krivi, da je do tega prišlo. Olede na trditev o kršitvi univerzitetne avtonomije, se opozarja na čl. 35 zakona o vseučiliščih, ki pravi, da je visokošolski pouk svoboden, in čl. 206 vseučiliške uredbe, ki pravi, da na univerzi ne sme biti političnih društev Iz gornjega je razvidno, da ni bila na boe^rajskem vseučilišču nikdar in pri nobeni priložnosti ogrožena svoboda pouka, temveč so pristojni organi oblasti intervenirali po zakonu in izvršili preiskavo, ko je bilo nedvoumno ugotovljeno, da se vrši na vseučilišču zločinska akcija proti državi, ki je kazniva po pozitivnih zakonih te države O tem. kakšno je kompromitirajoče gradivo, najdeno v tehnični fakulteti beograjskega vseučilišča, govorita najbolje gradivo samo in zapisnik o preiskavi, podpisan po zastopnikih vseučilišča. Iz tega zapisnika je razvidno, da so pri preiskavi našli več sto letakov proti obstoječemu redu v državi, več sto proglasov osrednjega odbora komunistične stranke Jugoslavije s podpisom »Centralni komite«, več deset elaboratov pod naslovom »Pismo sodruga Ivanova in odgovor so-druga Stalina« s podpisom »Stalin, 11. februarja 1938«, več deset elaboratov pod naslovom »O pomanjkljivostih strankarskega delovanja, o varnostnih ukrepih za likvidacijo trockističnih in drugih dvolič-nikov«, več sto propagandnih znamk za »komunistično fronto na Španskem«, več deset brošur pod naslovom »Kozmopolit — S stranko do konca«, celo kopico komunističnih listov in sicer »Rundschau«, »Izvestja«, »Pravda«, »Boljševik«, »Proleter«, več sto raznih letakov s podpisom »Komunistična stranka Jugoslavije«, več sto izvodov elaborata pod naslovom »Izgradnja socializma v sovjetski zvezi in protirevolucionarni trockizem«, sto izvodov elaborata pod naslovom »Trockisti in zinovljevci — izdajalci«, mnogo brošur pod naslovom »V miru je napredek«, o nalogah komunistične stranke v zvezi z imperialističnim pripravljanjem nove svetovne vojne, »Rezultati socialistične izgradnje v SSSR«, »Razredni boj za junij 1935«, »Položaj v državi in naloge komunistične stranke Jugoslavije«, in mnogo drugih elaboratov, letakov in brošur ter knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonite uvoženo k nam Na vseučilišču samem so komunistični dijaki razmnožili več tisoč letakov Čisto komunistične vsebine. Navajamo samo nekatere, ki so jih našli v več sto izvodih kakor »Miroljubni javnosti«, »Resolucija s sestanka študentov iz Slovenije, Crne gore, Makedonije, Vojvodine, Bosne in Hercegovine«, elaborati za letak z naslovom »Temeljne naloge zveze komunistične mladine«, letaki z naslovom »Izhodišče političnega delovanja študentske mladine«, letaki z naslovom »Vsej pošteni in demokratski javnosti« itd. Razen tega so našli veliko količino komunističnih elaboratov in letakov ter drugih pisanih navodil, katerih vsebine še ni mogoče objaviti v interesu preiskave. Da je preiskava našla vse to, so ugotovili navzoči vseuči-liški organi; to se bere v zapisniku in so oni to podpisah, prav tako kakor tudi to, da so v prostorih društva slušateljev strojne tehnike našli revolver kalibra 9 mm s 14 naboji. To so torej našli v vseučilišču in oni, ki žele napraviti zmedo, imenujejo to znanstveni material in zahtevajo za takšno delo nekakšno avtonomijo in nedotakljivost Navzoči vseučiliški organi so najboljše priče, da niso oblasti pri preiskavi odnesle nobene druge stvari iz vseučilišča in tudi ne uničile, temveč so z vso pozornostjo vrnile v študentovske omare znanstveno gradivo in dela, ki so se našla pri preiskavi. Preiskava sama je doslej ugotovila, da je na beograjskem vseučilišču organiziranih več komunističnih forumov. V zvezi s to preiskavo so doslej aretirali 22 članov in funkcionarjev raznih nezakonitih komunističnih forumov. Vsi glasovi, da se z aretiranimi dijaki ne postopa spodobno, so neresnični in so samo eden izmed detajlov v celi vrsti neresnic, ki jih širijo komunisti na podlagi komunističnih navodil o zadržanju njihovih članov pred policijo in na sodišču. Ves material, ki so ga našli pri preiskavi, in rezultati preiskave, ki je odkrila destruktivno in zločinsko delovanje komunistov, bodo predmet javne sodne razprave in se bo pri tej priložnosti javnost točno seznanila, do katere meje in kam je vodilo takšno delovanje na beograjskem vseučilišču. Javnost naj ve tudi to, da zlonamerne vseti, ki jih širijo, in letaki, ki jih nezakonito tiskajo in Širijo baje za varstvo univerze, niso ničesar drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede pri dobro misleči javnosti. S tem informiramo vso javnost točno, da ne bo nasedla taksnim in podobnim komunističnim pro-vokacijam. sedniku dr. Hodži. Dr. Hodža ga je kljub nenavadnemu Sašu takoj sprejel. Nad dve uri sta se razgovarjala med štirimi očmi, nato pa je dr. Hodža pritegnil k razgovoru člane ožjega političnega odbora ministrov in so se razgovori nadaljevali še dve uri, tako da so trajali nad štiri ure. O razgovorih ni bilo izdano nikako službeno poročilo, vendar pa se doznava iz dobro poučenih krogov, da so obravnavali ne samo izid nedeljskih občinskih volitev, nego celokupni problem nemške manjšine v CSR v zvezi z narodnostnim statutom, ki ga je izdelala vlada. Henlein se je pokazal nepričakovano popustljivega. V vladnih krogih so zelo optimistično razpoloženi in gledajo z največjim zaupanjem in zadovoljstvom na nadaljnji razvoj. Očividno je, da je Henlein po svojem obisku v Londonu in po dogodkih zadnjih dni dobil migljaj, naj se za vsako ceno sporazume s češkoslovaško vlado, ker ne more računati na nikako pomoč od zunaj. O sinoćnjih razgovorih je češkoslovaška vlada preko svojih diplomatskih zastopnikov še sinoči obvestila francosko in angleško vlado. Razgovori s Hen-leinom se bodo danes nadaljevali. PARIZ, 24. maja. z. V pariških diplomatskih in političnih krogih z velikim optimizmom gledajo na nadaljni razvoj dogodkov v Češkoslovaški. Kot najboljši znak za popuščanje napetosti smatrajo sinoćnji dolgi sestanek med dr. Ho-džo in Henleinom. Okolnosti, da je ta sestanek trajal nad štiri ure, pripisujejo največji pomen. O vsebini razgovorov je že sinoči obvestil češkoslovaški poslanik dr. Osuski zunanjega ministra Bon-neta. Pri tej, priliki sta razpravljala Bonnet in dr. Osuski tudi o dalekosež-nosti izjav, ki jih je včeraj popoldne podal angleški ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici. V Parizu je ta izjava angleškega premijera izzvala silno zadovoljstvo, ker dokazuje, da je Anglija popolnoma solidarna s Francijo v pogledu čuvanja neodvisnosti in nedotakljivosti Češkoslovaške. Ta solidarnost je prišla do značilnega izraza tudi v okolnosti, da je Chamberlain prehodno obvestil o podrobni vsebini svoje izjave francosko vlado, ki je dala svoj pristanek, tako da se lahko smatra ta izjava za skupno deklaracijo obeh zapadnih velesil. Z največjim zadovoljstvom beležijo v Parizu tudi zadržanje ameriških Zedinjenih držav. Predsednik Roosevelt in zunanji minister Hull sta pokazala izredno zanimanje za Češkoslovaško in Amerika se je popolnoma solidarizirala s stališčem Anglije in Francije ter zagotovila vso podporo njuni akciji za ureditev češkoslovaškega problema. LONDON, 24. maja. z. Vest o pričet-ku pogajanj med češkoslovaško vlado in Henleinom je izzvala v tukajšnjih krogih veliko zadovoljstvo. V tem vidijo uspeh angleške intervencije v Berlinu in pričakujejo sedaj naglo ureditev vsega problema. Ministrski predsednik Chamberlain je sicer že včeraj popoldne v spodnji zbornici napovedal pričetek pogajanj, vendar pa ni nihče pričakoval, da se bo to zgodilo tako hitro. Dejstvo, da so sinočnji razgovori trajali nad 4 ure, smatrajo za izredno dober znak. Vsi londonski listi naglašajo danes, da se bo sedaj položaj v Evropi naglo razčistil. V londonskih krogih prevladuje mnenje, da bo tudi izid nedeljskih volitev znatno pripomogel k raz čiščenju položaja. Na eni strani so volitve pokazale, kako daleč sega moč Heinleina, na drugi strani pa se je na nedvomen način manifestirala solidarnost češkoslovaškega naroda, ki ima pravico, da po svoji volji izvede notranjo ureditev države. Izid volitev je v angleških krogih še bolj utrdil prepričanje, da nima nihče drugi pravice vmešavati se v češkoslovaške notranje zadeve. Listi ob enem naglašajo, da je češkoslovaška vlada do skraj nosti pokazala dobro voljo in je sedaj odvisno popolnoma od Henleina, aH bo prišlo do mirne m sporazumne ureditve nemškega problema, sli pa bo morala češkoslovaška vlada zastaviti svojo avtoriteto in sama poiskati rešitev, ki bo najbolj odgovarjala potrebam m inte- prišel v Prago in prosil ter pokazal nenadejano Ka] pravijo Nemci PARIZ, 24. maja. br. Po poročilih, ki jih je prejela francoska vlada, so se nemške čete, ki so bile koncentrirane na češkoslovaški meji tako v Nemčiji, kakor v Avstriji, začele včeraj popoldne umikati. To je znatno pripomoglo k popuščanju mednarodne napetosti. V pariških krogih računajo, da bo sedaj tudi češkoslovaška vlada omilila svoje ukrepe ter da bo hitro prišlo do normalizacije položaja v Srednji Evropi. BERLIN, 23. maja. AA V nemških uradnih krogih se ne strinjajo s poluradnim angleškim stališčem o dogodkih na Češkoslovaškem, ki je bilo sporočeno po agenciji »Press Associated«. Omenjena angleška agencija je trdila, da angleška vlada smatra, da je storila vse, kar je bilo potrebno. Angleška vlada — pravi dalje poročilo — je stopila v zvezo s češkoslovaško vlado, da bi se dosegla praktična rešitev sudetsko nemškega vprašanja. Odgovor, ki so ga o tej stvari dali v Pragi, je po angleškem pojmovanju prisrčen in kaže veliko gotovost za rešitev omenjenega vprašanja. Zaradi tega — pravi agencija »Presse Asso-dation« angleška vlada ne more razumeti, zakaj je Henleinova stranka pripravljena voditi pogajanja šele potem, ko bo dala Praga gotova jamstva. Ob tej priliki izjavljajo z nemške strani, da je odgovor češkoslovaške vlade v očitnem nasprotju z resničnim položajem na Češkoslovaškem in da angleška vlada ne računa s tem. Zadržanje Češkoslovaške nasproti Nemčiji je jasno. Ce angleška vlada želi prevzeti odgovornost za to vprašanje, nravijo v Berlinu, bi morala računati z dogodki, ki so v največjem nasprotju z praškim odgovorom z odgovorom, ki je po angleškem pojmovanju prisrčen. Stališče sudetskih Nemcev, po katerem je potrebna predhodna garancija za varnost življenja, in svobodnega gibanja sudetskih Nemcev — pravijo v Berlinu — je pod takimi okolnostmi popolnoma upravičeno in razumljivo. T^fivala čsl. vlade volilcem PRAGA 23. maja. AA. (ČTK) Nocoj je bilo po radiu objavljeno tole: Češkoslovaška vlada je sklenila, da da izjavo, ki jo po radiu sporočamo vsemu narodu. Vlada se zahvaljuje vsemu prebivalstvu, vsem političnim strankam in volilnim skupinam ter njihovim voditeljem, da so s primerno di-* sciplino doprinesli k temu, da so se volitve v Pragi ter po vseh drugih občinah izvedle dojstojno. Na tisoče volilcev je pristopilo včeraj k volilnim skrinjicam, da bi opravili svojo dolžnost. Razen nekaj vznemirjenj zaradi katerih je bil mednarodni položaj precej resen, ni bilo nikjer nikakih pomembnejših incidentov in so volitve potekle ob popolnem razumevanju volilcev, ki so opravili svojo dolžnost. Prav tako je bila udeležba pri včerajšnjih volitvah mnogo večja, kakor, pa o priliki r^Snjih volitev. Niti ob času. ko so ljudje prihajali na volišče, niti ponoči, ni bil nikjer ogrožen mir. V tem dejstvu vidi vlada manifestacije politične zrelosti vseh ljudskih slojev, manifestacijo dobre volje in popolnega razumevanja za državo. V tem dejstvu pa vidi tudi dokaz, da so vse odgovorne oblasti pravilno razumele in opravile svojo nalogo. Poziv, ki ga je naslovil predsednik češkoslovaške republike na vse državljane v svojem govoru, ki ga je imel na Taboru, je naletel na plodna tla, prav tako pa tudi govori, ki so jih imeli ostali člani vlade ter predsednik češkoslovaške vlade sam. Vse to je češkoslovaški vladi olaišalc dele pri izvršitvi njenih nalog ki so polne odgovornosti. Vlada ki je s tem še bolj prepričana, da se državljani češkoslovaške republike brez razlike njihovega socialnega položaja ali nacionalne pripadnosti zrno "ni biti disciplinirani se ponovno obrača na vse državljane s prošnjo, da bi moralni uspehi včerajšnjega volilnega dne ne bi1! v ničemer oslabljeni. Zaradi tega vlada zahteva, da se politične stranke, volilne skupine in ostale organizacije vzdrže vsakih manifestacij, ki bi mogle izzvati kakšne nemire. Bodite vsi prepričani, da je moč pravne in politične organizacije države v popolni disciplini in dobri volji vsega naroda. Nevtralnost severnih držav Helsinki, 23. maj*. AA. Zunanji minister Hoisti se je sooči vrndđ iz Stookhokna. Poročevalcem listov je izjavil, da je izdelan prsvikiflc o nevtralnosti severnih dr-bodo prizadete »iade v Icrart- kmn ffffft+m s* ftffffl fM CMD (poCUlcni o6$o\hI& Koncentracija Jugoslaven-sho mislečih strank »Vreme** polslužbeno glasilo beograjske vlade, potoča: V Zagrebu se je vrši/ sestanek jugoslavensko orientiranih osebnosti, za katerega je dal pobudo Ivan M al mar. urednik »Jugoslovenskega Lloyda«. Sestanka se je udeležilo preko sto pripadmbo*9 vseh strank, ki imajo jugoslovenski program in ki se zavzemajo za narodno in državno edinst\*o. Glavni govorni, ki je tadi sestanek otvori!, je bil Ivan Malinar. Govoril je dve uri o naši notranji in zunanji politiki. Za njim je govoril industrijalec švarić iz Samobora. Končno je bilo sklenjeno, da bo poslan vsem predstavnikom, oziroma voditeljem strank in organizacij v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani poziv, naj bi se po vseh naših krajih in mestih prirejale medstrankarske jugoslovenske skupščine. Na teh skupščinah naj zborovaici zahtevajo in praktično iz\'edo koncentracijo vseh jugoslovenskih strank :n tako uveljavijo velik namdni pokret s ciljem energične rešitve vprašanj naše notranje po/»-tike. — »Obzoru« ta setrnef; ni bil — na-ra\'no — nič po volji, /■■'to je ostro napadel njegove sklicatelje m izrekel nič manj ostro sodbo o zaključkih tega zbora. Sklicatelj Malinar odgovarja sedaj v »Jugosto-venskem Llovdu« na »Obzorova« izvajanja in pravi: »Obzor« netočno (rdi. da na sestanku niso bili na\'/oČi pr st.tši vseh jugoslovenskih strank in dtg&niMaCij Ker so imeli pristop na sestanek *::mn or.\ ki no se pri vhodu izkazali z vabilom, na knfj-rem je bilo točno napisano fm#, sc že iz teh 400 predloženih vabil razv:di% da so >e udeležili sestanka in odobravati Malinar-jev govor in predlagano resolucijo pristaši JRZ, JNS. Jugoslovenske akcije. Zbora in poleg \arcdne odbrane tudi predstavniki vseh drugih nacionalnih orgaw/acij in jugoslovenskih stanovskih društev. Med temi je bilo tudi več izrazito strankarskih predsta\'nikov iz Zagreba in province. Res je, na skupščino je prišic i udi nekaj ljudi brez vabila, ko se je sestanek že pričel. Kakor smo že poudarjati, od prisotnih ni nihče ugovarjal, marveč so vst prav mnogokrat pritrjevali Malinar jevemu govoru in enodušno sprejeli resolucijo...«: — Značilno je, da »Obzor« na vse re ugotovitve molči, s čimer dokazuje, da jih ne more izpod biti. šhofovsUa konferenca in „Hrvatska straža" V Vilderjevi »Novi riječi« čitamo: »Zaupno smo izvede'i, da so na škofovski konferenci razpravljali tudi o surovem pisanju »Hrvatske straže«, o njenem fašizmu in nacizmu, kakor tudi o njenem sistematičnem strankarsko-političnem rovarjenju. Nekateri so celo predlagali, da bi bila »Hrvatska straža« ustavljena, češ da hodi docela po potih pokojne »Narodne politike«, ki so jo Škofje takisto morali ustaviti. Sprejet je bil kompromisni predlog, da se ji da strog ukor. To obenem pomeni, da se je moralo klerikalno glasilo odpovedati tudi seniorat u. ker je list primoran obljubiti, da se bo v vsakem pogledu brezpogojno pokoril škofom .. .« — To vest Vilderjeve-ga glasila »Hrvatska straža« demantira in pravi, da je izmišljena. Ugotoviti pa je treba, da je »Hrvatska straža« sama nedavno slovesno izjavila, da se bo v bodoče v vsakem pogledu pokorila odredbam škofov, kar že dokazuje, da se je na konferenci govorilo o njej, ker bi sicer lisi take izjave ne prinesel, ako bi ne bil k temu izrecno primoran. Akcija proti Uononihu Pilepiču Svojec as no smo poročali, da je napisal splitski kanonik Ante Pilepić posebno brošuro, naperjeno proti križarjem in njihovem voditelju dr. Protulipcu, posredno pa tudi proti dr. Mačku, kateremu je zlasti očital njegov civilni zakon. V krogih hrvatskega narodnega pokreta je zaradi te brošure nastalo silno ogorčenje proti kanoniku Pilepiču, a tudi v čisto katoliških organizacijah je opažati veliko neraspoloženje proti kanoniku. Tako poroča »Hrvatski dnevnik« iz Splita: V čitalnici »Maru-lič« je imela sejo organizacija katoliških mož. kjer opravlja posle duhovnika kanonik Antun Pilepić. Na seji so razpravi jati tudi o Pilepičevi brošuri, ki jo je nedavno na shodu ostro obsodil dr. Mačkov poslanec Tomašić. Odbor je soglasno obsodil Pilepičevo akcijo in naročil društvenemu predsedniku dr. Šimetinu, naj pri inerodaf-ni cerkveni oblasti zahteva, da da organizaciji katoliških mož mesto kanonika Pi-lepiča drugega duhovnika. Borzna poročila. Čarih, 24 maja. Beograd M.—. Park 12.16 London 21.7325, Hev York 489.—, Bruselj 73.88, Milan 23j0a Acnaterdam 242.15, Berlin 176.—, Dtmaj 4B.^ Pra*a t*>.?D6, Va*- 3.25, V težkih razmerah živi naša šolska mladina F judMjui mi, ^4. maja. Snoči je pricidsasl pod Am morajo ostati vsa ju HSdsassji po neki laM i reformi ob obupoih razmerah, v k***v&t živi slovenska šodska inisdsas in z 090 ogromna večina xk> venskega naroda. Na podlagi opMnaL pod, kt jfti je razpo-siala banaka uprava očšteiJ3tw ki na podlagi drugega statističnega gradrva, nam je podal g. prof. Conoč podroben oris slovenskih geopolitičnih, gospodarskih ki kulturnih razmer, ki tvorijo milje slovenskega otroka. Slovensko ozemfrje je bao vedno ozemlje križajoč Mi se interesom ki nakoM ni bflo tukaj miru. Geografska lega zelo vpl-rvn na razkosano«* slovenskega naroda in na raznovrstnost posameznih predelov. Celotna slovenska zemlja meri okrog 20.000 kv. m in na njej probnu okrog 1,600.000 prebivalcev, v dravski banovini 1,200.000. Po gospodarskih virih je prebivalstvo razdeljeno takole: nad tri petine (700.000) živi od poljedelstva, dobra petine od obrti in industrije, slaba petina (18%) od trgovine, javne službe ki rente. Preko 80*/« je torej ročnih delavcev. Sik)venska zemlja je siromašna, le malo rodovitna ki Lz te zemlje mora dobiti slovenski človek vse, kar potrebuje za žrvijenje. Naselitev je silno gosta. 76 ljudi na 1 kvad. kan (v celotna državi le 56). Ker je mnogo nerodovitnega sveta, doseže naselitev celo za kmečko prebivalstvo število 150 na 1 kvad. km Ravno zaradi goste naseljenosti se je tam zemlja tako razdrobila, da je posest, ki pride na posamezno družino, povsem nezadostna. 57.3°/« jih ima posestva do 5 ha m 5 ha zemlje se računa kot najmanjša men? za prehrano družine. Ob ekstenzivnem gospodarstvu pa niti to ste vik) še ne zadostuje. Najvažnejši pridelki so pšenica, koruza in krompir, a edino krompirja se prideluje dovolj, pšenice primanjkuje letno 6—700.000 stotov. Živinoreja je v zadnjih letih tako propadla, da ne nosi več dohodkov, ren tira se le še v okolici mest V vzhodnih delih Slovenije je gbvna gospodarska panoga vinogradništvo, a vprav tam je največja beda. Posest je silno razkosana, vinogradi so po večini last meščanov in obdelujejo jih revni viničarji. Eden najvažnejših premoženjskih virov je bil do nedavna gozcL Tooa v letih krize se je toliko izsekalo, da je gozd popobioma izčrpan- Edino hmeljarstvo ki sadjarstvo sta se nekoliko aktivni panogi, ovire so tu prexadolženost in prekupčevalci. V celota vidimo, da je naše kmečko gospodarstvo nerentabilno in da naše prebivalstvo ne more živeti od tega, kar prideluje na polju. Pomaga si z obrtjo in industrijo, a industrija in veleobrati polagoma uničujejo matlo obrt ki poleg tega je industrija v glavnem v rokah tujega kapitala, ki spravi dobičke v inozemstvo in delo naših rok plodi tako tujo zemljo in tujo kulturo. Dohodek tujih družb dosega letno 200—250 milijonov dinarjev. Davčna bremena so ogromna. Smo najbolj vestni plačniki v vsej diržavi in še celo v letih največje krize smo plačevali nekaj odstotkov več davka, kakor je bilo predpisano. Direktni davki dosežejo letno 250 milijonov tisočiail-ne tendence. Število knjig nazaduje. Število naročnikov knjig Mohorjeve in Vodnikove družbe je padflo od leta 1931—37 skoro za tretjino. Vse to vpliva rudi na Šck>. Stara šoJa, ki vlada še danes, je brez prave vezi z življenjem, živimo dvojno življenje v §oli in zunaj nje Mladine se šoli od tu ju je in živi svoje življenje. Po metodi smo za duhom časa, učila so zastarela. Nova šola zahteva razvoj vseh otrokovih sposobnosti. Otrok naj postane zaključena harmonična osebnost, ki bo svoje snle razvijala za skupnost, postane naj human in zaveda naj se svoje človečnosti in kul rum osti. Obraz slovenskega človeka je raznoličen. Celotnega slovenskega človeka, ki bi začutil celoto naroda, še nimamo, a vprav v sedanjih časih ga bomo morali izoblikovati. Ob tej zamisli moramo ugotoviti realno stanje. Iz svojega težkega položaja si želi ljudstvo izhoda kakorkoli že in vsako pomoč bi pozdravilo, od koderkoli bi prišla; narodna zavest še ni dovolj razvita. Stanje šolstva še vedno ne odgovarja potrebam. Še danes manjka okoli 300 učiteljev, čez 100 razredov ima preko 90 učencev, nad 300 razredov ima preko 60 učencev. Primanjkuje šolskih knjig, primanjkujejo zvezki ki papir, ker jih starši ne morejo kupiti. Na noben način ne moremo valiti krivde na učiteljstvo. Pri ljudstvu, posel-no pri delavstvu, je mnogo zanimanja za prosveto. Mazi ran je, da je ljudstvo šoli sovražno, je napačno. Dobro voljo pa moramo vzbuditi rudi pri merodajnih činiteljih. Pri nas gre 7V*% državnega proračuna za prosveto, na švedskem ki Norveškem pa okoli 25%. Le tedaj, če se bodo vsi zavzeli za prosveto in 6e se bodo tudi gospodarske razmere zbolj-šale, bomo lahko pričakovali procvit in napredek slovenskega šolstva. Glasno odobravanje je nagradilo predavatelja za njegova stvarna izvajanja, ki so zapustila pri vseh najgloblji vtis. tvorbo nič boljšega. Režiserjem nudi priliuco. da ustvarjajo najlepšo vprizoritev, orkestru, solistom in zborom pa najtoij mikavne naloge. Povsod, kjer imajo sposobnih ust vari tel je v, se uveljavlja tudi ta opera, Čeprav nI tako lahko in nagle užitna ka kor Boheme, Butterflev, Tbaca ali Sebični. Pa tudd ni tako lahko izvedljiva. Vsekakor jo je treba večkrat poslušati, da jo spoznaš docela in sprejmes vase vse krasote giasbendh dJcmislekov mladega, bujno u^varjajočega Puccinija. Niko Stritof se je aopet z ognjem lotil težke naloge in jo izvedel zelo častno, v orkestralnem partu naravnost odlično. Glede zborov insoiov je dosegel kolikor je bilo mogoče in v kratki doni. ki jo je imel za študij na razpolago. Seveda z dvema zelo mladima glasovnima solistoma nI dospel do popolnega svojega cilja, in zbori bi zahtevali se vaj. Že kratka predigra, je zvočno blesteča in zajemi jiva, v 1. Miki sta krasna dvo-spev Manone in Grieuxa on klopi, pa njun nadaljnji prizor; silna in mogočna, toda koLUpHcirana je zlasti ansamblska scena pred zaključkom. V 2. sliki se poslušalcu zopet mahoma prikupi Grieuxov žalostni samospev, pesem madrigalistov, terce t in pikantna plesna scena, kot zaključek pa dramatska aretacija. V 3. shki je divno posrečen dvoapev pred ječo, borba G ri.au-xcva za Manono pretresljivo čitanje jet-nic, kolosalni ansambl in v 4. dej. pred-smrtni dvospev. To so biseri, ki jih uživaš in občuduješ, a je lepot še dolga vrsta. Pred leti smo gledali to mladostno svežo opero pod Prid. Rukavino z Zikovo, Šimencem, Cvejičem in Banovcem. Takrat smo imeli zrelejše pevce in večji okester in zbor K. Vidah jeva kot Manon je dala vse najboljše kar pač zmore ta začetnica sočnega, zvonkega glasu. 9kromne igre, nezadostne izgovorjave, a prav prikupne mladostne zunanjosti. Iv. F ran cel se je na moč potrudil za de Grieinta. Imel je več zelo srečnih mest, čeprav je preveč vprežen; partija trna neprestane težke višine in je — spričo preglasnega orkestra — moral zopet prečesto glasilke napenjati, žel je zopet specialne aplavze. Janko je s svojo zrelo umetnostjo spevno in igralski polno uspel z Lescautom, Zupan je ustvaril z GerantOm zopet realističen tip zanimive osebnosti in se odflikoval z jasnim izgovorom, Heybalova pa se je madrigalisti pevski ki z igro postavila docela učinkovito in lepo, Rusov Eklrnond je glasovno nekam trd, a igralski povseim ustrežljiv, Golovin kot baletni mojster v igri in spevu zadovoljiv, Kj-istančdč kot prižigalec je pokazal lep glasovni material in inteligentno muzikalnost. Skabar kot serzant pa točnost in zanesljivost. I>ekoracije arh. Franza so posebno lepe in okusn?, zbori živahni, orkester odličen, šestu in Stritofu gre torej vse priznanje Bilo je dosti aplavza m tudi cvetja. Fr. G. Slovenci v Ameriki Roza Slabe iz Clevelanda ie stara seie 18 tet, pa je zahrejpeneia po svetu. Vzela je kolo svojega brata in se odpeljala iz Cleve-landa. Najbrž je bila namen^ana v New York. Toda vožnja s kolesom &e ji je zdela prepočasna V Asthatuli Je pustila kolo in stopila v vlak, ko se je že premikal. Padla je in se nevarno pobitla. tako ne 8. julija krenejo naši planinci po Ostrvskem potu preko sedla Priečn? co znamenitih slapov Terveho v višini 2017 n etrov ter prispejo še istega dne v kraj Kamzik. kjer se končuje gorski pohod. V soboto zjutraj bo potegnila električna železnica izletnike d© žel postaje Poprad, da pohite še v Prago, kjer si bodo ogledali v nedeljo vse znamenitosti tega slovanskega mesta. Zvečer se bodo morali izletniki posloviti od svojih češkoslovaških tovarišev, ker se vrnejo domov z vlakom, ki odpelje iz Prage v nedeljo 10. julija zvečer ob 22.48. tako da prispo v Ljubljano v ponedadjek U julija z brzovlakom ob 16 45. Planinci, arednje-dobri pešci, ki se zanimajo za prijeten izlet v Tatr0, dobe podrobne informacije v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, kjer se morajo prijaviti najkasneje do 31. maja. Naši učitelji v Bolgariji Ljubljana, 34. maja Ekskurziji odsek JUU pri sekciji za dravsko ki novino v Ljubljani bo organiziral v letošnjih počitnicah med 12. in 25. julijem veliko ekskurzijo v Bolgarijo. Izletniki bodo potovali w Ljubljane v Beograd. — Nič — Garitrod — Sofijo — Plevno — Gornjo Orehovico — Trnovo — Gornjo Ore-hovico — Varno — (vožnja s parnikom po morju) Burgos — Plovdiv — Sofijo — Cari-brod — Niš — Beograd in nazaj v Ljubljano. Izdelan je že tudi točen spored potovanja v posameznih dneh. Cena ekskurziji, v kateri je vračunana vožnja z brzovlakom od Ljubljane in nazaj, vožnja s parni kom po Ornem morju, hrana, stanovanje, izleti z avtobusi, je 1600 din. Prijave za ekskurzijo sprejema ekskurzij. akd odsek JUU za dravsko banovino v Ljub-ni. Frančiškanska ul. 6-1. do 15. junija. Celotni znesek mora vsak prijavLjenec neravni ti skupaj s prijavo. Eventueltne utemeljene odjave se bodo upožtevale rk> 10. julija in se bodo od vplačanega zneska odračunali samo efektivni stroški. Prvi sokolski zvočni film Ljubljana, 24. maja Upravi Sokolskega kina v Šiški se je posrečilo dobiti od sanreznega prosvetnega odfbora v Beogradu prvi sokolsfci zvočni film >Oj leti sivi Sokole«. To je velik uspeh našega sakolstva na polju kulturno nacionalne vzgoje in veKkega propagandnega pomena Ta prvi zvočni sokolski fOm je bil posnet na Bledu 1. 1934 v režiji br. Velje Popovića, bivšega staroste sokolske župe Skopi'je- in br Mihajla Milanovi-ća. Gođbeno spremljavo je priredil za film. savezni godbeni referent br. SvetolSk Pa-šcan, razvil pa ga je Higijenski zavod v Zagrobu. Ta sokolski film prikazuje eno najvzor-nejših taboren j, kar jm 3e v našem sokolsrtvu in ki ga je organizirala sakoLaka župa Novi Sad pod vodstvom br. Popo-vica. Film je izrednega vzgojnega pomena in se odlikuje po krasnih posnetkih naše divne Gor^njiske, (Bled, Vintgar, izvir Savice. Triglav itd.). Mimo tega pa je ta film rudi zgodovinskega pomena, ker prikazuje obisk blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedirtitelja, N> VeL kraljice Marije, tedanjega pirestolonasled-nika Petra ter kraljevicev Tomislava in Andreja Sokolov, taborecih na Bledu. Iz aplosneiga. vzgojnega vidika je ta film posebno za našo mlađano odličen in zasluži največjo pozornost in priporočilo, tako da je celo prosvetno ministrstvo priporočalo ta film za šolsko mladino. Ta prekrasni aokolski film se bo predvajaj v sokolskem kinu v Šiški na praznik Vnebohoda in sicer ob 10. dopoldne aa de-co in naraščaj vseh ljubljanskih sokolskih društev (vstapciim 2 din), za drugo sokolsko članstvo in občinstvo pa tudi na praznik ob 15., 17., 19.. in 21. (vstopnina 2, 4 in 6 din). Opozarjamo na ta film vse društvene uprave in društvena načelnistva, da po-skrbe, da si bo mladina in članstvo ogledalo film v čam večjem števflu. Zopet težka avtomobilska nesreča Jezica, 24. maja Jtfa naših cestah je res mnogo prometa, vendar pa bi bilo na njih dosti manj nesreč, če bi bile tudi ceste, kakor se spodobi. Včeraj se je pripetil zopet karambol mo-tociklista s tovornim avtom in sicer na isUm kraju, kjer je nedavno zadel v avto tu* neki voznik. S saveljske strani je pri-voail včeraj malo po 16. uri prazen tovorni avto, s črnuške strani za motociklist. Pri vstopu vižmarske ceste na Tyrševo sta obe vozili z veliko silo zadeli drugo v drugo. Kaj drugega tudi ni moglo biti. Motociklist je namreč s precejšnjo brzino vozil po sredi ceste proti Ljubljani in je v ropotu najbrž preslišal tovorni avto, ki je privozil s skrite vižmarske ceste nenadno, dasi v zmirnera tempu, na državno cesto. Moto-cikel se je močno poškodoval a tudi prednji del tovornega avta ima precejšnje poškodbe. Voznik na motociklu trgovec g. Lah iz Vrhpolja pri Moravčah, pa si je ranil kost na nogi in prerezal žilo, ki je nevarno krvavela. Z rešilnim avtom so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Nesreča se je prav za prav še ugodno končala, ker je le sreča, da se motociklist ni abil. Mnogo krivde na tem, da se baš tu ponavljajo prometne nesreče, je v viz-marski cesti, ki vstopa povsem zakrita na državno cesto, da je zlasti ne more pregledati vozač, če se pripelje s črnuške strani. Tu bi ne kazalo drugega, kot določiti Se za državno cesto znani predpis, po katerem se morajo vozila, predno vozijo preko nezavarovanih železniških prog, ustaviti vozači Izstopiti in se osebno prepričati, če je proga prosta. Seveda je to za današnje Čase smešen nasvet! Bolje bi bilo ,da mero-dajai pohite z razširitvijo ožine vižmarske ceste med Ahlinovim hlevom in Čolnarjevo hiše in da pri tem prelože vstop banovinske na državno cesto tako, da bo vsaj malo bolj varna, kakor je doslej. KOLEDAR Danes t Torek. 24. maja katoličani Marija devica, pomočnica kristjanov DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 2ene naprodaj Kino Sloga: Sirote s Montmartra Kino I nion: Strast DEIURNELEKARNE Dane-.: Dr. Piccoli, TvrSeva cesta 6, Hočevar Celovška cesta 62. Gartus, Moat# — Zaloška cesta. V roke fe nam prišel »Ccno\-nik — ve/rfco stovarište celokupnog, fotografskog materijala«. In iz /cg« »velikega *to-varišta«, tiskanega i« Beogradu, motamo pobrati naši mili jugoslovanščini na ljubo n*-kaj najbolj Juh tečih cvetk Evo jih: Color strato, der neue Film. fajnkorn. lichthoffrei, so duplom Šihtom. braon lih tom. Rolfilmoi'i, Pack filmovi. Gasi ih t. Bromsilber, gjanc bela 1 šamoa, vajh nor mat harf, gasliht hartija. velvet elfenbajn, mat šamoa, se daje tonovati u raznim to-nerima kao Schvefl, za hohglanciranje, rol na, mat fajnkorn, pakunga, schvcflnatrium. za dekovanje ploča, šuckoi'erti za ktirte, inškrede, šucblttt fini, matlak. matolajn, pregung, dunkelbrauns srednjebratm, grau. lajnen kartoni, kupferdruck kartoni, unter lag papiri, paspartue, pleh. veršlus, prege kugle, grundner feršlus. šraf. tacne, gfat sečen je. ferniklo\'ane za bele rando\*e, zuher. gvind, a\toknips. hintergrundi . . Kam jadramo in kam bomo prijadrali z našim ubogim jezikom, če ga bodo razni nepismeni »stručnjaci« tako neusmiljeno mrc\'arili in pačili? Najbrž je sestavljal tn famozni cenovnik kak inozemski »strokov njak«, kakršnih pri nas ie vedno kar mr goli, ker pravijo, da bi brez njih ne moq/i žfvefi. Največja sramota je, da more priti iz tiskarne na jugoslovenski h tleh tako skr pucalo in zmašilo. Ugled drža\*e zahteva, da oblasti take tiskovine zaplenijo in um čijo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. un Torek, 24. maja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Izpit za življenje) Sreda, 25. maja: Lopovščine. Premier«k i abonma Četrtek, 26. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Petek, 27. maja: Ženitev. Red Četrtek Sobota, 28. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 24. din navzdol Nedelja, 29. maja: ZadTega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 24. maja: Manon Lescaut. Red B Sreda, 25. maja: Don Juan. Red Sreda Četrtek, 26. maja: Seviljski brivec. Gostovanje italijanskega tenorista Christv-ja Solarija. Izven. Cene od 50 din navzdol Petek, 27. maja: zaprto Sobota, 28. maja: Ri.ioletto. Red A Nedelja. 29. maja: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol * Proti sklepu sezone bo nudila naša opera občinstvu poseben muzikalen dogodek: gostovanje enega izmed najznamenitejših italijanskih liričnih tenoristov. Ch_risty Solari je pevec prekrasnega glasovnega materijala, izredno kultiviranoga petja, do katerega mu je pripomogla njegova blesteča pevska tehnika. Ker je gostovanje glaso-vitega pevca enkratno, še posebej opozarjamo, naj si p. n. občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice. Figara bo pel Kolacio, Ro-stoo — Nollijeva, basovski partiji pa Be-tetto in Zupan. Dirigent: Anton Neffat. Režiser: D. Zupan. Iz Trbovelj — Zločinski vandalizem. Kakor smo že poročali, namerava tukajšnje sokolsko društvo prihodnje leto odkriti spomenik bla-gopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. S pripravljalnim delom je društvo že pričelo in je na severni strani Sokolskega doma ob banovinski cesti, ki vodi proti gornjim Trbovljam po stavbniku dalo zgraditi z betonsko ograjo zavarovan trikot, kjer bo spomenik stal. V notranjosti tega trikota pa je društvo dalo nasaditi razno lepotično drevje, med drugim ob improviziranem vhodu tudi dve približno 2 metra visoki brezi. Ti dve brezi so v eni zadnjih noči podivjane i polomili in docela uničili. Taka zloba se more poroditi pač le v popolnem pokvarjenem zločinskem iz-rodku, ki mu tudi najsvetejše narodne svetinje niso dovolj svete, da jih ne bi poman-dral v blato. Državnemu tožilstvu priporočamo, da ohrani ta primer zločinskega vandalizma posebej v evidenci, ker ne dvomimo, da bodo zločinski storilci prej aH slej izsledeni in privedeni zasluženi kazni. — Lastniki dvokoles, ki doslej svojih vozil še niso dali pri oblasti registrirati za letošnje leto, se opozarjajo na stroge tozadevne predpise in kazenske posledice zlast' glede novih evidenčnih tablic, brez katerih je vožnja z biciklom zabranjena. Novi taksni predpisi določajo, da morajo biti novo nabavljeni ali prekup.jeni bicikli v 15 dneh prijavljeni oblastvu v registracijo, prodajalec pa mora kupcu pri prodaji izročiti poleg bicikla tudi prometno knjižico, katero morajo imeti lastniki biciklov vedno pri sebi. kadar se vozijo radi kontrole s strani policijskih organov. — Komedija »Doktor«, ki jo je sokolski oder priredil v soboto In nedeljo zvečer v tukajšnjem sokolskem domu. je dosegla lep uspeh, kakor so ga pač dosegle doslej vse igre pokojnega dramatika Nušiča. Radi izrednega zanimanja prebivalstva bo sokolsko gledališče to velezabavno komedijo ponovilo na praznik Vnebohoda ob 3. popoldne na odru gostilne Bauerheim pri Sv. Katarini, ker upajo sokolski igralci nuditi po-setnikom kar dva užitka hkrati; izlet v lepo planinsko naravo in obilo smeha in neprisiljene zabave, ki jo bodo v obih meri uživali pri prireditvi 3>Dr«. V RESTAVRACIJI — To ti je muzika, da bi človek najraje kar pobegnil. — Da. tudi jaz sem Že mislil na to, a kaj hočeva, ko pa plačilni neprestano pazi na naju. Velefitm iz dobe krvave ruske revolucije! NAPETI DOGODKI, PUSTOLOVŠČINE, IZ KATERIH SE JE RODILO HREPENENJE IN LJUBEZEN DVEH SRC. Kino Union, DANES PREMIERA ! tek 22-21 Ob 16., 19!5 in 21^^ uri ffvHftHiirteiie Dietrich iiiSsi mm Donat Puceinijeva »Manon Lescaut« Po itol&ili letih je doživela mladostna umetnina lepo uprizoritev Ljubljana, 24. maja S Pticcimjevimi operami imajo tako zvani glasbeni strokovnjaki in izvedenci najvćičji kriz. Statistike opernih vprizoritev po svetu kažejo, da stoji Puccini po števSu predstav med vsemi skladatelji na prvem mestu in priljubljenost njegovih oper daleč presega vse druge. Glasbeni strokovnjaki m izvedenci pa vztrajno dokazujejo, da je Puceinijeva melodika plehka, osladna in preračunljiva le na teatral-nost. Dr. Julius Kapp — da navedem en sam primer — piše v svoji knjigi >Die Oper der Gegecvvvart«: Giacomo Puccini je bil brez dvorna največja muzikalna nadarjenost, kar jih je rodila Italija po Verdiju. V svojih prvih dveh deHh »Le Vifiic (18S4) in >Ed.gar« je bil še pristen verist Potem pa je napravil na^tx>ij uspešni poizkus, da bi ušel veristični nevarnosti rnonotnske enostratiostt da bi meje razščrfl in si ustvaril svojsko, splošno svetovno izražanje ter se je z >Manon Lescaut« (1893) obrnil k novim, smerem. Toda žal se je vedno iznova vračal v najslabše veristfcčne neokusnosti (Tosca Dekle z zlatega zapada, Ptedč) m ni mogel zatajiti svojega izvora. Puccini se je izgubil na neumetniška pota in je padel še pod >verismoc, ki se je vsaj delal poštenega in se ni skrivali, Purani, prema-gaiec sveriama« pa izkuća slepiti z nečim, česar ne more dati- Litoretto mn je le pretveza, da dela T^**Hnr> in opušča, v ostrem nasprotja z n-Tttrrm svojim dedom Verdijem tudfc mumkaino IcaraScteriatSco. Nič več ne izraža strafltnfli čustvenih izbruhov iz svoje notranjosti, temveč ilustrira č*3to zunanje grozne dogodke na odro ter s tam »h solze svoji pubtfki. Puceanijeva caflrtM&t je notranje nores-sKna ta prikrojena zgctj na učinkovanje na občinstvo. Z lahkotnimi, prijetnimi sredstvi operete poizkusa sleparsko igrati tragedije.c Itd. — Samo malo buffo, burlesko >Gianni Scnichi« pušča famozni strokovngak dr. Kapp obveljati, češ, tu se je Puccini srečno izognil visoko tragičnemu polju, ki ni zanj primerno in &e kaže neprisiljeno v svoji sveži resnični naturi, tako da se uveljavlja njegov bogati talent tukaj na pravem mestu in z vsem svojim zapeljivim bleskom.« Take groteskne kritike se dovoljujejo stro kovnjaki .čeprav jih krca po prstih statistika; na tisoče opernih ravnateljev, dirigentov m pevcev se oklepa Puccinija in na milijone poslušalcev se naslaja na Pucci-mjevfii operah. Ah so vsi ti brez okusa, brez muzikalne kulture, ah vsi ti res ne občutijo, da je Puceinijeva »sleparska« tragedija >le operetna?« Ali je morda baš največje število vprizoritev dokaz, da je Puceinijeva umetnost zlagana? Potem je pač dokaz najvišje glasbene cene naj« nižje število vprizoritev in najboljše opere So menda tiste, ki j£h sploh ne vprizar-jajo in ki jih noče nihče peti. .. Tudi Verdija so se nedavno motali v kot, a zadnja leta ni brez njega nikjer nobenega opernega repertoarja. In brez Puccinijevih oper že od njegove Manone in Bohenae dalje ni nikjer operne sezone. Saj je publika, ki odloča in za katero se piše in sklada, poje in igra, in pmbhka je, Id vzdržuje teater. »Manon Lescaut« prinaša obfije dičnosti, je resnejte fakture kakor Puceinijeva deda in se odlikuje z mogoč-nčznd ansambli kakor jm nima nobena druga njegova opera, a daje dvema sofistoma (Manond in Grieuru) posebno težke, pa tudi zahvalne naloge. Dolgo je le- 1 žala v arhivih, a vstala je, ker jo zahteva { pobota te ne je pri svoji hčeri poročeni Jerman; v Ameriki zaipu^ča moža Antona in 8 otrok. V Clevelandu so umrli Lojze Oražem, star 49 lsrts doma iz Prigorice pri Ribnici, Karel Skok in Francoska Čučnik stara SQ let. V Chicagu sta pa umrla Janez Bučar, star Tro let, doma iz okolice Novega mesta in Ivanka Franko, doma iz Logatca. Izlet planincev v Tatro Ljubljana, 24. maja Tatre so najvehčastnejSi gorski predel češkoslovaške. Gorski velikani se ponosno dvigajo iz mične Popradske doline proti jasnemu nebu ter se granitni masivi spajajo z ledeniki. Ta gorska skupina je pre-prezena z bujnim planinskim cvetjem, izpolnjena s številnimi visokogorskimi jezeri in temnimi senčnatimi gozdovi. Vzpon v Tatre u naporen, že takoj po prihodu v znameniti kraj strbske Plešo, ki leži na o ban istoimenskega jezera s pogledom na zah. skupino Tatre, vodi pot složno k vrhovom Krivan, Ryaa itd. Ze po prvih vzpetinah se nudi edinstveni razgled na gorske velikane na eni strani in na prijazne dohne z rekami in mesti na drugi strani. Izhodišče za izlet naših planincev je strbske Plešo, ki lezi 1351 m nad morjem, ki lezi ob jezeru an je obdano od prostranih gozdov iglastega drevja. Vzpon na 2496 metrov visoki vrh Krivan traja okrog pet ur, sestop od tafeozvanih >Treh izvirkov« V visini 1090 m dO Važecke koče okrog tri ure Edinstvena je nadaljnja tura skozi globok o zarezano Konrovsko dolino, dalje T tafeo zvano Hansko dolino* na Koprov-2140 ter dalje mimo dveh viso-jeaar pod Vabo do naslednje koče. Rvaa je najvišji vrh v za-hodnftrTatrah (3508 m), vzpon ni težak ter traja okrog ene ure od najbližje planinske koče. Nadaljnja pot vodi planince proti jugu do jez. Popraskeho plešo v višini 1523 m, kjer Je prostran razgled, Na to KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■^■■^■■■■■■■■■■P™"™™"-™ DANES nepreklicno poslednjie F«*resljiva »lika Is življenja najoednejSib v otroškem zavetišču. Materina ljubezen v ob 16., 19.15 in 21.15 uri zrcalu otroške duše, Sirote z Montmartra Najlepša filmska umetnina! Ne bo Vam zaL da si ogledate ta film: DNEVNE VESTI — Tudi trgovci primorske banovine «© udeleže kongresa v Ljubljani. V nedeljo je imela Zveza trgovskih združenj v Splitu konferenco, ki so ji prisostvovali delegati iz Splita, Šibenika, Sinja, Benkovca in Mo-starja. Obravnavalo se je vprašanje sodelovanja na trgovskem kongresu v Ljubljani. Po obširni debati je bilo sklenjeno, da bo Zveza trgovskih združenj primorske banovine na kongresu v Ljubljani sodelovala. — Nove poštne znamke. Za mednarodno zrakoplovno razstavo, ki bo v Beogradu od 28. maja do 30. junija izda poštno ministrstvo posebne znamke in sicer 4 vrste. Znamke ene vrste bodo po 1 din in 50 par doplačila, druge vrste po 1.50 bi 1 din doplačila, tretje vrste po 2 din in 1 dm doplačila in Četrte vrste po 3 din in 1.50 doplačila. Te znamke bodo v prometu od 29. maja do 30. junija, za franklranje se bodo pa lahko uporabljale do 31. avgusta, ko bodo vzete iz prometa. — Na5a zunanja trgovina pasivna. Po uradnih podatkih ie vnašal v aprilu izvoz *z naše države 380.613 ton v vrednosti 995.73 milijonov din. V primeri z aprilom lanskega lota je bij letos naš izvoz manjši za 23.392 ton ali 5.79% po količini m za 174.49 mila ionov din ali 30.430 C£ po vrednosti. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je znašal naš izvoz 1,227.152 ton v vrednosti 1.569.52 milijonov, v primeri s prvimi 4 meseci laaw»kesra leta te bil naš izvoz letos mangi za 113.832 ton ali 8.49*/o po količini odnosio za 333.S6 milijonov din ali 17.54"/o po vrednosti. Naš uvoz je pa znašal letos v aprilu 102.685 ton v vrednosti 432.33 TrnJi Jonov dinarjev. V primeri z aprSlom l&nskecra leta se Je povečal za 4591 tono aVt 4.68%. po vrednosti se je pa zmanjšal za 30.28 mili ionov ali za 6.55«%. V prvih 4 mesecih le-tošniecra leta je znašal nas uvoz 409.953 ton v vrednosti 1.743.85 milijonov, v primeri z lanskim letom je bil večji po količini za 102.825 ton aH 33.4SVo, po vrednosti pa za 175.06 milijonov ali 11.16%. Pasivni saldo nase zunanje trgovine znaša torej 36.6 mili-iooov. — Sklepi direktorjev Higienskih aavodov. Na otoku Lokrumu je t4ia v nedeljo končana konferenca direktorjev vseh Higienskih zavodov in seja odbora za kontrolo zdravil bioloSkesa porokla. Zdravniki so obravnavah v glavnem predloge plede Izpr omembe dosedantesa pravilnika o kontroli zdravil biološketra porekla. Razen tega je odbor obravnaval tudi vprašanje kontrole m vrednosti nove vakcine za imunizaeijo proti difteriji. — Francoski m nemški železničarji v TJaimaei.fl. Na potovanju »kozi Jugoslavijo je prispelo v nedeljo zvečer v Split 74 francoskih železničarjev. Pripeljali so se z italijanskim pa mikom *Lazzaro Močeni go<. "V Splitu so jim priredili prisrčen sprejem. 12 Splita so se odpeljali v Dubrovnik. Včeraj je pa prispelo v Split s posebnim vlakom 88 nemških železničarjev, ki so si ogledali mesto, popoldne so se pa odpeljali v Trogir En Kaštel. Danes so odpotovali v Dubrovnik. — V Beogradu zgrade operno gledališče. Vprašanje zgraditve državne opere v Beogradu je samo še vprašanje časa. kajti potrebni krediti so že zagotovljeni in občina je dala na razpolago park v Kralja MIlana ulici, kjer stoji zdaj Oficirski dom. "Prosvetno ministrstvo je že imenovalo žirijo, ki bo izdelala načrt za natečaj ter pripravila potrebne skice za izdelavo idejnih osnutkov. Včeraj popoldne se je žirija prvič sestala. V nji je tudi vseučiliškl profesor iz Ljubljane arh. Ivan Vurnik. Strokovnjaki menijo, da bi morala Imeti nova beograjska opera prostora za 2.500 ljudi, da bi bil a rentabilna. Ni še rešeno vprašanje ali bo razpisan mednarodni natečaj ali pa samo natečai domačih arhitektov. — Ali veste, da je merilo splošne ku!ture stanovanjska kultura. Pokaži mi svoje stanova«! je. in povem ti, kdo si! To velja posebno za dandanašnje razmere. Reči je treba, da je pr" nas stanovanjska kultura na precej visoki stopnji, kar je zasluga ne le modernega ?tavbar»tva in sodobnega načina življenja, temveč tudi visoko razvite pohištvene obrti in industrije. Da znamo pravilno ceniti izdelke naših mizarjev ter da sloves naše pohiAtvene obrti sega tudi daleJf čez roeie ie trer« prlpi-ovati predvsem Ljubljanskemu velesejimi. ki že skoro dve desetletij z dragoceno prooasando pospešuje do-raaSo obrtno in industrijsko delavnost. Na letošnjem pomladnem velesejmu od 4. do 13. junija bo naša pohištvena pnnotra pokazala svoje najboljše in najmodernejše izdelke. — Redek gost v Zagreba. V Zagrebu se je mudil te dni organizator bengalske socialno zdravstvene službe, šef zadruge za kulturne stike z tujimi državami in profesor na šoli za tropično medicino v Kal-kuti dr. D. N. Maitra, osebni prijatelj Gan-dhia in Rabinranatha Tagorea. V nedeljo zvečer ie odpotoval preko Prage v London. _ Največjo revolucije v svetu je povzročil papir, ki je vir vse kulture in napredka. Brez papirja bi človek ostal barbar. Največja vrednost papirja m kulturna vrednost ;e prav v tem. ker je poceni, ker lahko služi kulturnim potrebam: za knjige, časopisje, slike itd. Nada industrija papirja je na visoki stopnji, na kar smo upravičeno ponosni. Papirni izdelki in pisarniške potrebščine oo-do razstavljeni reprezentativno na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. — Močan potres. Potresomeri geofizič-nega zavoda v Zagrebu so zabeležili včeraj zjutraj močan potres v razdalji okrog 9.100 km. Cez dobro uro so se potresni sunki ponovili. Potres je bil najbrž na japonskih otokih. — Založba >Slovenska knjigam t Kamniku je pravkar izdala prvo izredno knjigo, mladinsko zbirko pisatelja Ivana Albrehta ■ >Bisernica<. Knjiga je bogato ilustrirana in i vsebuje pesmi, basni, črtice, pravljice in povesti, tako da je vsebinsko bogata In po opremi lepa in prikupna. Zbirka obsega 112 strani, je natisnjena na finem papirju m j okusno v pkrtno vezana. >Biaemfca< pomeni lep ki priporočila vreden dar slovenski mla- _ V aprila so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 10 milijonov. Po podatkih Zveze jugosiovenskih hranilnic v Ljub-liani o narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v aprilu 19H8 za 10 291.581 din na din 1.064,519.906. Od pojeta odpade 4,763.229 din na vloge na kniiži-ce, ki znašajo 634,646.224 din, Točim so izrasle vloge v tekočem računu za 5,528.352 na din 429.873.682. V primeri s 30. aprilom 1987 eo torej narasle vloge za 37 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloce v tekočem računu pri 10, skupne vloee pri 11 hranilnicah, število vlagate, ljev je v celoti padlo in znaša 134.529. Vendar je naraslo število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rac pri 5, skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Zna. Silno za znaten porast novih vlog je dejstvo, da so narasle nove vloge pri zaščitenih hranilnicah od 205,3 milj., dne 31. 12. 1987 na 231.6 milj., dne 31. marca 1938, torej za 26 milijonov. Nove vloge predstavljajo torej vedno večji odstotek vlog. zlasti odkar pričale nekatere hranilnice odraščati s pomočio likviditetnih kreditov Narodne banke stare vloge. Vlagatelji puščajo oproščene vloge večinoma pri hranilnicah. Razmere pri hranilnicah se torej postopoma zboljšuJejo. Zaupanje v denarne zavode se stalno dviua. — Češkoslovaški letovišcarji na Jadranu. V nedeljo popoldne je prispelo z rednim CEDOK-ovim vlakom iz Prage v Split 180 češkoslovaških letoviščarjev. Nekaj se jih je odpeljalo v Dubrovnik, drugi so pa ostali v Splitu. — Motociklisti Avtokluba prirede na praznik 26. maja popoldanski izlet na Polžavo. Vabijo <;e vsi člani in prijatelji kluba, da 6e ga udeleže. Zbirališče bo ob 14. pred Kazino, Kongresni trg 1. — Uvoz našega vina v Nemčijo. Zastopniki banaškega vinogradništva so v zvezi s trgovinskimi pogajanji z Nemčijo zaprosili kmetijskega ministra, da bi se upošteval uvoz našega vina v Nemčijo v večjem obsegu kakor doslej. Vinogradniki bi radi izposlovali izvozni kontingent 200.000 hI, od tega polovico za konzum, polovico pa za industrijska vina. ki bi se z žganjem okrepila do 21 stopinj alkohola. Naš kontingent uvoza kvalitetnih vin iz Nemčije naj bi se vezal na izvoz žita v Nemčijo, kakor ima Nemčija urejeno to z Rumunijo. — 551etnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos sledeči tovariši: An-tosiewicz Adolf, naručitelj v pok., v Kla-chauu. Gor. Stajeraka, Ghristof Josip, ustamo-Vitelj in prvi ravnatelj znane enoletne drž. konacesiondrane zasebne trgovske Sole v Ljubljani, Josin EmanueL pisarniški ravnatelj v pok. v Ljubljani, Luznar Franc, naducitelj v pok. v Kranju. Pire Avgust, mestjii učitelj v pok. v Ljubljani in Turk Joaip, okrajni aoI- ski nadzornik v pok. v Radovljici. Jubilantom Še mnogo zdravih in zadovoljnih leti — Javna ofertalna licitacija. Dne 18. junija 1938 bo pri gradbenem oddelku dfeekcrje drž. žel. v Ljubljani II. javna ofertalna licitacija za tu&ška, zidarska, tesarska, krov-ska in kleparska dela, potrebna zaradi naprave novih visokih stavb na postaji Gornja Radgona. Licitacijski priipomooflci $e dobe od 1. junija naprei pri direkciji drž. žel. v Ljubljani. Ljubljanski dvor II. nadstropje, soba št. 115 med službenimi! uraimi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih nase države. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 26, v Beogradu 24, v Ljubljani 20.8, v Zagrebu 20. v Mariboru 19.2. v Splitu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura je znašala 12.0. — Berač in tat. V stanovanje viničarja Alojzija Mihalica v Zg. Gaberniku Je vdrl oni dan 42Ietini Feifks Baš. iz Šmarja pri Jelšah ter mu ukradel ve? obleke, britev in orodja. Oškodovanec je Basa spoznal in ca zasledoval, a zaman. Sedaj se potepa najbrž nekje v okolici Celja kjer sia zasledujejo orožniki. Baš se navadno preživlja z torače-njem. obenem pa ie nevaren tat. — Poskusen vlom v davčni urad. Danes ponoči so se podjetni vlomilci splazili v prostore davčnega urada v Šmarju pri Jelšah. Pri vlomu pa niso imeli sreče, ker jih je zalotil nočni čuvaj in jih pregnal. Zdaj poizvedujejo za vlomilci orožniki. L — Nesreče. Iz Trate pri Škof ji Loki so prepeljali v bolnico 41etno pooestnlkovo hčerko Fraučiško Oblak, ki ji je sfeimoreznica odrezala tri prste na levi roki. 7le*ni "Franc Čuden iz srednje vasi v Bohinja, je doma na pragu padel tako nesrečno, da sa je zlomil levo roko. oiilet.ni občinski ubogi Valentin Rozman iz Stražišča pri Kranju je padel na mokri cesti in se poškodoval po slavi ter po životu. Delavec Ernest Mikolic* iz Gla-žute pri Gabru je padel v gozdu in si zlomil desno roko. 381e1inega pleskarskega pomočnika Vinka Miholiča iz Želimelj pa je v Vegovi ulici povozil neki koledar in ga PO-drL Miholic" ima poškodbe po životu. — Ljubavna tragedija. V nedeljo zvečer se je odigrala v Sremski Mitrovici krvava ljubavna tragedija. Mladi zaljubljenec Savo Rac je ustrelil s samokresom svojo iz-voljenko lepo Jelico Cundra. V začetku je bila njena ljubezen srečna, ko je pa Savo zahteval od Jelice naj se poroči z njim, so nastale težave, ker so se Jeličini starši odločno uprli tej zakonski zvezi. Savo je jel prigovarjati dekletu, da bi pobegnila z njim, češ da brez nje ne more živetL V nedeljo zvečer sta se zopet sestala in fant je nameril samokres na dekličino sence, češ da jo bo ustrelil, če ne pobegne z njim. Dekle se mu je pa smejalo, misleč da se šali. V naslednjem hipu je pa fant sprožil in smrtno ranjeno dekle ae je zgrudilo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu izdih, nila. fant se je pa sam javil oblastem. — Za čangkajškovega pri jate* ja se Je izdajal. Zagrebška policija je aretirala poljskega državljana Marka Weiasa. ki ae je izdajal za prijatelja kitajskega maršala Cangkajška. Mož je trdil, da je trgovec z orožjem in da nakupuje po Evropi orožje za Kitajsko. Seznanil se je z Zagrebcanko Darinko Kovačevo, ki mu je dala 140 delnic nekega podjetja v vrednosti 80.000 din. Slepar, je. z delnicami popihal m ae ni vač !Ma 1 Iz Ljubljane — Tovarnar Franc Bat jel operiran. Znani tovarnar koles, otroških vozičkov hi sestavnih delov g. Franc Bat jel je bil te dni operiran. Imel je nevarno vnetje srednjega očesa. Operiral ga je specijalist g. dr. Janko Hafner. Dolnik leži zdaj v LeonlŠču. Prijatelji mu žele, da bi kmalu okreval. —lj Slava 40. peš polka in 16. artilerijskega polka. 40. pešpolk >Triglav«kU proslavi svojo fiavo v soboto 28. t. m. Ob 10.90 bo na dvorišču vojašnice kralja Petra 1. Osvoboditelja rezanje kolaca, popoldne ob 16. se pa prične običajna vojaška zabava. 16. artiljerijski polk pa proslavi svojo slavo na binkoštno nedeljo 5. junija kot spomin na dan, ko *o baterije tega polka prvič krenile na Gosposve&sko polje med koroško ofenzivo leta 1919. Rezanje kolača bo ob 10.30 v vojašnici viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nftetia popoldne bo pa vojaška zabava. —lj Prihod ameriških rojakov. Jutri ob 8.45 se pripelje z vlakom preko Jesenic v Ljubljano 35 ameriških rojakov, članov Slovenske svobodomiselne podporne jedno-te iz Chicaga pod vodstvom g. Avgusta Kollandra. Organizacija je bila ustanovljena leta 1908. njen predsednik je Janez Kva-ternik. glavni tajnik pa Viljem Rus. Uprava državnih železnic je ameriškim rojakom, ki ostanejo del j časa v stari domovini, dovolila polovično voznino. Vabimo občinstvo, da se udeleži sprejema rojakov na glavnem kolodvoru. —lj Okoli 60 delavcev se je zbralo včeraj na dvorišču poslopja Bate na Aleksandrovi cesti v prepričanju, da bodo začeli »taro hišo podirati, kakor smo poročali v četrtek. Pripeljali so se celo z Dolenjskega in s Štajerskega in so se precej razočarani vrnili, ker stavbno podjetje še ni pričelo podirati hiše. —lj Olepševalna dela ob Groharjevem nabrežju. Olepševalna dela ob Gruberjevem nabrežju so v glavnem končana. Na obeh straneh Ljubljanice do špice so napravili Učne steze in povsod nasadili okrasno gTmičevje ter mlada drevesca, zdaj pa urejajo tudi vozno pot med Groharjevim nabrežjem in Pri vozom. Cesto so nekoliko znižali in nasuli s kamenjem, zdaj jo pa valjajo s težkim valjarjem, da je gladka kakor asfalt. Ko bodo vsa regulacijska in urejevalna dela končana, bo to eden najlepših delov Ljubljane, saj je že zdaj pogled nanj zelo lep. a— Obvezno javno cepljenje preti kosam je končano. Zamudniki lahko prineso necepljene otroke Še k naknadnemu celpje-nru. ki bo ta teden vsakokrat ob pregledu že cepljenih otrok Razpored pregledov in naknadnega cepljenja je razviden z lepakov na vseh občinskih deskah, cerkvah, Šolah in drugih običajnih mestih. Ponovno opozarjamo, da Je opustitev cepljenja brez zdravniško utemeljenega razloga kazniva po zakonu. n— Prijavite sobe za trgovski kongres! Vsak dan prihajajo nove prijave udeležencev trgovskega kongresa. Prosimo, da prijavite vse proste sobe odnosno prenočišča kongresnemu stanovanjakeron odseku v Trgovskem domu, GregOT?Kčova 27. n— Naknadni pregled avtomobilov in moto ci k lov bo v Ljubljani 28. t m. od 8. do 11. ure na Bregu štev. 20; dohod iz Novega trga. Komisija bo izdala istotafco dovolilo za uporabo vozila. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledena. Zamudnike bo zadela kazen in prepovedano jan bo obratovati z neodobreoikn vozilom. —Jj Naši Tmovrani hi KrakoT^Soi ki so zbrani v pevskem zboru društva Krakovo-Tmovo zapojo na koncertu v petek naslednje umetne zbore: Adamič: F ranica. Jereb: O Kresu, Volarič: Izgubljeni cvet, Kimovec: Oblaček. Prelovec: Ženjica, Adamič: Kmečka pesem in Pavčač: Dekle mod rožami. V II. delu pa so na sporedu narodne pesmi, ki s?o jih priredili skladatelji: Adamič, Dev, Marolt, Pavcič in Tome Koncert bo v nelek 27. t m. ob 20. v veliki Filh. dvTjrani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matico. —1 j Moderne bluze Karnlčnlk Nebotičnik —lj Geografsko društvo v Ljubljani vaba svoje člane na izredni občni zbor. ki bo SI. maja ob 17.30 v Geografskem institutu univerze. —lj Glasbeni otroški vrte« ponovi svoj nastop v sredo 25.t. m. ob 18.15 v Hubadovi pevski dvorani. Starše, ki v nedeljo niso dobili več prostora, opozarjamo na to prireditev. Iz Radeč — Sava in Savinja upadata. V nedeljo zvečer se je zjasnilo vreme, prenehalo je deževati, ponoči sta zato jah* upadati Sava in Savinja, ki sta do ponedeljka opoldne upadli za kakih 50 cm. Popoldne pa je začelo zopet deževati, dvakrat se je celo močno vlila ploha, zato bo voda zopet narasla, toda brez posebne škode, ker eo gptar var j i že znosili les z brega. — Ogradite eesto! Cesta med Radečami in Zid. mostom, ki je bila pozimi popravljena zaradi usada še vedno ni ograjena dasi zelo strmo pada proti tregu Save. Ako je sre-ski cestni odbor v Laškem lahko dal 12.000 dinarje* za betonsko škarpo na omenjenem mestu, bi ga prosili vsi prizadeti, da jo v izogib eventuelnim nesrečam de ogradi ah' zasadi z živo mejo. - Železni most je potreben popravila. Železni most čez Savo. je nujno potreben popravita. Ponekod so hlodi položeni na tleh mosta, ie zelo obrabljeni ter imajo mestoma globoke udru ne, tako da je vožnja s koleai, vozovi ali avtomobili silno neprijetna. Zlasti je obrabljena leva stran mostu, ki pelje is Radeč proti Sv. Petru. Zato naprošamo od-ločujoče činitelje v Laškem, da poakrbe za Čim prejšnje popravilo. — Zatiranje Kapusovega belina. Lani so nam gosenice kapusovega tetina napravile na zeLju ogromno škodo, saj so ga nam na več krajih popolnoma oglodale in smo ga morali uvažati iz drugi krajev. Na podstrešju in tudi drugje opažamo številne kapusov« beline, ki so bili čez zimo zabubani in so se sedaj oživeli ter Čakajo samo na lepo, ugodno vreme, da odSete. Tega pa ne do-pustke! Pojdite in pokončuke Jih sedaj, ko je najlažje, sicer vam bodo zopet samice znesle jajčeca na spodnjo stran listov kapusnic ter s tem napravile veliko škodo. Zadrugar)! oškodovani za 750*000 POZIV OŠKODOVANCEM Maribor, 24. maja Afera Privredne zadruge v Mariboru oziroma njenega dučnega ravnatelja Jožeta Rozeta še vedno ni končana m zavzema iz dneva v dan vse večji obseg. V zvezi s tem so oblasti aretirale že »edem osumljencev. Vaa stvar je v rokah preiskovalnega sodnika pri mariborskem okrožnem sodišču, kjer se je nakopičilo toliko aktov, da je to nedvomno ena največjih umazanih afer zadnjega časa v Mariboru. Dosedanja preiskava je pokazala, da so zadrugar j i oškodovani približno za 750.000 din, ohla-sti pa so prepričane, da je Škoda se znatno večja, ker mnogi oškodovanci niso prijavili svojih terjatev. Da se ugotovi, koliko članov jc rmela zadruga in koliko so posamezni vplačali, je okrožno sodišče v Mariboru na predlog državnega tožilstva izdalo naslednji poziv: Vsn oškodovanci Pnvredne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ulica 2/1, se pozivajo, da s« takoj prijavijo najbližji oražniŠki postaji ali policiji in naj navedejo svojo škodo. Stranke naj rudi navedejo, ali so pristopile k glavni Privredni zadrugi neposredno ali so btle prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Tudi naj vsakdo pove, koliko je vplačal na pristopnini, na premijah in koliko je imej drugih stroškov ter naj svoja vplačila evenrueLno dokažejo in podxrope * poštnimi odirezki! Edgar Klaus izpuščen Maribor. 24. maja V Mariboru je zbudila davi pravo senzacijo vest, da je sodišče izpustilo ^konzula« Edgarja Klausa. ki je bil aretiran letos v marcu in ao ga 28. marca izročili sodišču. Klausa so očitali razne manipulacije in nepoštenosti, vendar se zdi. da ni pravih vzrokov za to. Izpustili so ga iz zapora zato, ker je bolan in ni verjetno, da bo spet moral v preiskovalni zapor. Vlak mu je zmečkal prste Trata, 23. maja Pri večernem gorenjcu. ki prihaja na loško postajo ob 19.54. se je pripetila oni dan huda nezgoda. Vlak je že vozil na postajo, ko se je motal neposredno ob tiru mladenič. Potniki so mieTili, da se bo pravočasno umaknil, pa se nL Mladeniča Je opaai»l tudi Strojevodja, dal je zmak, pa ni nič pomagalo. Se v zadnjem trenutku so ga opozarjali i udi pismonoše, a že je privozil vlak na postajo. Mladenič je odskočil, toda malce prepozno, kajti ielezje ga je oplajzik) im mu sezulo č>. vedj. Fant je zastokal. Ema noga je naanreč prišla pod kolo, ki mu je zmečkalo prste na nji. Fanta je medtem vrglo za poštni voz. istočasno so priskočiti ljudje, med njimi pismonoša Kavčič, Id so potegnili mladeniča od tira. K sreči je bfil navzoč na postaji zdravnik dr. Rant ki je nudil g svojim kolego ponesrečencju prvo pomoč. Mladeniča, letnega Miho Demšarja, kolarskega pomočnika iz Poljan, uslužhenega v St. Vidu, so naložili takoj na vlak in ga odpeljali v Ljubljano v bolnico. Iz policijske kronike Ljubljana, 24. maja UKRADEN OTROK Tatovi kradejo vse, kar dosežejo, celo otroke. Tako namreč poročajo ljubljanski policijski up-avi orožniki iz Mislinj v ak>-venjgrajSkem okraju. Oni dan se je igral medtem ko so bili starši zaposleni na polju, 4 letni FTancek Osonkar iz Val. Mi-alinj na travniku pod hiso. Otrok j© kobacal po travi tri ure čisto sam in brez nadzorstva. Na deželi so pač raumere drugačne nego v mestih, aaj morajo odrasli od Jutra do večera trdo delati Tako j* ostal Framcek na travniku do 14.. Sele nato »o ga pogrešili domov vmiv*i se starši Jeli so ga klicati in iskati, pa ga ni bilo od nikoder. Pretaknili so vso vas in vso okolico, a otrok je izginil. Mati je po brezuspešnem iskanju odala k oiožnakom ki so zvedeli le toliko, da je prišel mimo travnika okrog 451etni moški, črnih la» in pristriženih brk, oblečen v baržunaate pumparice in modro srajco, podObeii popravljal cem dežnikov, ki je menda d»č-ka izvabil s seboj in izginil z njim. Izključeno pa tudi ni da so otroka odpeljali cigani. Pogrešani otrok j ^ okroglega, rdečega obrazčka. belkastih las in je imel na sebi črne hlačke, riža«*to srajco in rjave čeveljčke znamke Bata KOLO STA PRISLEPARILA Na cesti pri Dobo vi sta ustavila pred dnevi že okrog 21. zvečer dva hrvatsko govoreča mladeniča šolarja Antona m Ivana Kopinča, ki sta se vozfla s kolesom znamke s-Indian«. vrednim okrog 1000 d4n. Mladeniča sta se jela z dečkoma razgo-varjati in jima pripovedovati razne zgodbice. Nato sta jela ogledovati kolo in vprašala. Če ga lahrko preizkusita. DetfSka sta, nič hudega sAuteč, v to ptrivohUa, nakar je eden zasedel kolo in se odpeljal pn cesti K mahi pa se je vrnil, nakar Je prisede! k njemu na koto se drugi. r>očkorna sta naročila, naj malo počakata, nato pa sta se odpeljala po cesti proti Hrvatski, odkoder ju ni bilo več nazaj, dele po daljšem čakanju sta dečka apozriada, da sta osleparjena. Odhitela sta v vas in povedala, kaj se jima je pripetilo. Sleparja so pričeli takoj zasledovati na kolesih odrasli toda brezuspešno. Kol© sta «4 prilastila najbrž dva brezposelna postopača, ki jih kar mrgoli po naših cestah PRIJETA DEKLETA Varnostni organi so že nekaj termov opažali po kavarnah In gnerdinah tri sumljiva dekleta ,ki so lovila na svoje limoni-ce moške in jih vodila v nočnih urah na svoj dom nekje v vzhodnem delu mesta Snoči so dekleta spet pohajkovale no Kolodvorski ulici, kjer so jih zajen detektivi že pred pomočjo in jih -irecirah.. ko bile bas v živahnem razgovoru z nekimi mladeniči. Po aretaciji se je izkazalo, da je ena in sicer Frančiška 2. obsedela že 18 kazni, dočam sta bih cfiniigi dve še novinki v poklicu in ju je na kriva pota spravila Frančiška, a katero sta se seznanili na nedeljskem sprehodu. ŠAH — Pirčeva * i mul tanka v Karlovcu. Šahovski mojster g. Vasja Pire je v soboto nastopil v sLmultanki proti Kariovakemu šahovskemu klubu v Karlovcu. Igral je proti 10 nasprotnikom in po 4 in polurni borbi je bila simultanka končana s 6 in pol proti 3 in pol točkami za Pirea. Pirca so premagali dr. Židovec, Petkovič in Kajda-novič, a gospa Herlinerjeva je remizirala. Prihodnji mesec priredi Karlovški šahovski klub še večjo simul tanko, na katero je poleg Pirca povabil tudi dr. Astaloša. Iz Rimskih toplic —Razlastitvena razprava zaradi ee&te. Kakor tmo pred kratkim rjoročali. bo preložena banovinska cesta, ki pelje iz Rimskih toplic proti Sonarjeti v dolžini 500 metrov. * čimer bo odpravljen najhujši klanec na tem predelu ceste do Laškega. Cesta bo preložena čez travnike in roii-u pa tudi 5ez vrtove. Zato bo v soboto v Rimskih toplicah f»a prostoru samem razlastitvena razprava. Upamo, da lastniki zemljišč ne hodo delali oblastem težav in se bodo zadovoljili s primemo odškodnino. Otlasti pa bodo morale na drusi strani upoštevati to, da bodo kmetje odstopili za omenjeno cesto svoja memda najboljša zemljišča. ,ktbli. malo boli «« „o\. «*e. odavle »Jami »o« pRon XOBNEMUKA»N« MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-_, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba prflodJU znamko. — Popustov za male oglase na priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Dtn KIIŠEJE JUGOGfcAHa . NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi PBISKER, Sv. Petra cesta 14 SLUŽBE 80 S Dtn iste primerne službe kjerkoli. ■ — Ponudbe na upravo >Sftov. 1 Naroda« pod »Tigoveoc. 1485 POUK Beseda 00 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din ŠOFERSKA ŠOLA pooblaščeno koncesionirana — L Gaberšcek, bival komisar za šoferske izpite, Kolodvorska uL 43, telefon št 28-28. 1516 STAnOVJMJA 00 par, davek posebej. Ensssk s Dm PRAZNA SOBA svetla, s posebnim s 3L KUPIM Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 9 Dtn POZOR! .Rabljene čevlje kupujem m prodajam. Potrebujem večjo množino moških Čevljev. KlavZer, Vošnjakova 4. 1824 PRODAM 50 par. Najmanjši dPB toni, v dobrem prodaj z» Dto 12.000.. Pred glavno skupščino JZSS V tem edinem športnem savezu, ki ga imamo v Ljubljani, so včlanjeni 104 klubi Ljubljana, 24 maja Edini športni savez, ki ga imamo v Ljubljani. Jugosilovenski zimskosportni savez, bo v nedeljo polagal obračun svojega dela v pretekli, na prireditvah izredno bogati sezoni. 16 let je že. odkar obstoja ta savez, na katerega smo lahko Slovenci upravičeno ponosni, saj je v prvi vrsti njegova zasluga, da beleii zimski sport pri nas tolikšen razmah Pred nami leži obširno poročilo za glavno skupščino Obsega nič manj kakor 40 gosto tipkanih strani. Zaradi pomanjkanja prostora se moramo omejiti le na najvažnejše odstavke. Iz poročila generalnega rajnika g. Toneta Kumstlja je razvidno, da se je odboru posrečilo premostiti m odstraniti notranje težave, ki so dolga leta ovirale uspešnejši športni razvoj. Savez ni bil več razdeljen na dva tabora, kar je bilo de Ki samo v korist. Poročiilo nato omenja nekatere primere« pomainjkanja discipline, kar je povzročilo kazni tekmovalcem, funkcionarjem in klubom. Kazni so bile izrečene večinoma na podlagi znane okrožnice F1S. s katero je prepovedala savezu nastop na tekmah čeških Sokolov, ker isti niso člani Svaza ly-žaru. Kljub prepovedi pa so naši tekmovalci startali in je zato JZSS izrekel enoletno prepoved tekmovanja 10 Tekmovalcem, katenm bo potekla kazen lb. februarja 1939 Posledica tega je bilo še kaznovanje predsednika in načelnika tehničnega odseka GZSP. SK Iliri;e m načelnika njene smučarske sekciie. Poročilo nato podrobno obravnava vzroke teh kazni in naglasa, da jih je bil savez primoran izreči, ker so bili prestopki že ponovni, razen tega pa je potrebno, da zavlada v smučarskih vrstah red. Število podsavezov se je zmanjšalo na 6, ker je bil Koroški podsavez zaradi premajhnega števila članstva razpuščen. Poročilo zatem navaja delovanje posameznih podsavezov, od katerih je bil najdelavnejši in najuspešnejši Gorenjski S pomočjo podpore banske uprave, ki je poklonila 8000 din, bo letos savez začel z raziskavan jem zgodovine sm u carstva na Blokah. Delo je poverjeno Ljubljanskemu podsavezu, vodstvo pa kulturnemu zgodovinarju Antetu Gabru. Po sklepu lanske skupščine je posebna savezna komisija proučila vprašanje Planice in je odbor njeno poročilo soglasno sprejel. S tem je bila večletna mučna domača zadeva odstranjena. V dneh 21. in 22. aprila je bila konferenca s Svazom lvžaru. Zastopniki obeh savezov so bili edini, da je treba čim prej urediti odnose med smučarskimi in sokolskim i savezi in računajo na obojestiansko uvidevnost Razpravljali so tudi o oživljemju vse-slovanskega smučarskega prvenstva in je naš savez prevzel nalogo izvesti to tekmovanje. Prvo tekmovanje naj bi bilo že prihodnje leto o priliiki FIS tekem v Zakopa-neh. Vsedržavnega smučarskega zleta letos ni bik), ker je savez zahteval razen sredstev za letošnji, tudi kritje dolga lanskega zJe-ta. Odnosi saveza do oblasti so bili letos izvrstni. Podpore mpnistrskega predsednika, vojnega ministra in ministra za telesno vzgojo so omogočile krepak razmah in velike športne uspehe Veliko razumevanja do smučarstva sta pokazali tudi banska uprava in ljubljanska mestna občina. Obširno poglavje je posvečeno odnosom do FIS. Ker je vse podrobnosti že objavil dnevni tisk. navajamo le zadnji odstavek poročila g. Kunstlja, ki pravi, da je bila zdaj po domačem sporazumu dosežena pravica tudi pn FIS. kjer so se za jugoslovanski predlog o poletih zlasti toplo zavzeli zastopniki Anglije. Kanade, Italije in drugi Odnosa s savezom SKJ so prav tako znani iz časopisja- S Sokolom je obstojali dogovor od 6. decembra 1916, ki je urejeval medsebojne odnose in reguliral nastopanje saveznih verificiranih tekmovalcev na tekmah Sokola. Predvideval je včlanjenje sokolskih društev v JZSS, kar pa se je zgodilo samo v treh primerih Na zadnjo skup'čino je SKJ predložil nov osnutek dogovora, ki pa ga je JZSS odklonil, ker je zastopal stališče, da velja za sokolska društva isto. kakor 7a ostate športna društva in klube, ki so tla.ni JZSS SK I je na zadevno sporočilo odgovoril, da rr ustvarjena enakopravnost Sokola v JZSS. Kazni so bile le pos'edica. ker sokolska društva niso včlanjena v IZSS. kakor je to na Poljskem. Poročilo prehaja na d^'ovanje posameznih odsekov Sm usko-tehnični inlsek pod vodstvom nđčelmka S*aneta Preda bča je opravil tzredru« delo Treba je bito prirediti kondicijski trening, tečaje za trenerje in vsa podrobna tehnična dela za državna in savezna prvenstva. Državni prvaki v klasični kombinaciji po postali v L razredu Gregor Klančnik (Dovje-Mojstrana). v III. razredu Jože Knific (Bratstvo), dočim v II. razredu niso tekmovali. V alpski kombinaciji so zmagali v I. raz. Cirii P raček (Skala), v II. Gradišnik (SPD Celje), v III VoJ-ler Kristl (Ljubljana); savezno prvenstvo v štafeti 4x10 km ima Ljubljana, v skokih Franc Palme (Ljubljana), v teku na 50 km poročnik Drago Cmobori (Ljubljana). Od možem, tekem je zlasti pomemben Smole-jev uspeh v Lah ti ju na FIS tekmah, ki je bil na 18 in na 50 km obakrat drugi najboljši Srednjeevropec. Mladinski odsek ni mogel izvesti začrtanega programa, ker so se pokazale težave v šolskem zakonu, ki prepoveduje organiziranje šolske mladine v okviru klubov. Organiziran je bil mladinski tečaj v okviru Ferijalnega saveza ir sacer le v Ljubljani Tečaj je bil namenjen izobrazb' voditeljev mladinskih smučarskih tečajev Posečalo ga je 17 kandidatov, večinoma učiteljev. Zdravstveni odsek pod vodstvom mr. ph Picco-lija je sestavil načrt dela /a bodoča leta. Letos je odsek orgamztrai poučna predavanja v radiu v okviru nacionalne ure. Zbor smuskih učiteljev je izvedel več tečajev za vaditelje. Ima skupno 140 članov. Zelo obširno je blagajniško poročno g. Boga ŠramJa. Savez je letos dobil na raznih podporah 123.000 din. Največji izdatki so bili za razne tekme ki za trenerja. Trener Kuisma je stal 12.000 din, udeležba v Gar-misehu 5528. v Lahtiju 6548, Triglavski smuk 12.000. ostala domaća in inozemska tekmovanja pa skupno 16.000 dan Savezno prvenstvo v skokih v Plamci je dalo 3454 din čistega dobička V poročilu so še razni seznami članov m tekmovalcev ter razdelitev po razredih. Po teh zapiskih imajo GZSP 19 klubov. LZSP 21. MZSP 16, ZZSP 19, SZSP 11, BZSP 18. Skuipno so torej v JZSS včlanjeni 104 klubi Verificiranih tekmovalcev za tek je 84 in sicer v I razredu 26, v drugem 43 m v tretjem 15; za norveško kombinacijo skupno 26 in sicer v I. razredu 12, v drugem 11, v tretjem 3; v skokih v I raz. 16, v drugem 10, v tretjem 6 (skupno ^2): v slalomu in smuku v I. razr. 17, v drugem 19. v tretjem 9 (skupno 45) Jeklena mreža okrog Londona Angleška prestolnica bo v bodoče dobro zavarovana proti letalskim napadom V soboto bo v Angliji narodni letalski dan in prvič bodo pokazali ljudem k tlom privezane balone, s katerimi se hoče London zavarovati proti letalskim napadom. Veliki baloni se dvignejo pred pretečim napadom kakih 6.000 m visoko in iz njihovih jeklenih žic nastane okrog Londona obrambna mreža. Zaenkrat imajo v Londonu 12 takih balonov in v soboto bodo Lon-dončani videli, kako se morajo prebijati skozi to mrežo letala, da ne nalete na jeklene žice. ki vežejo balone z zemljo, čim bi zadelo letalo ob to mrežo, bi bilo izgubljeno. Letalsko ministrstvo je naročilo 500 takih balonov, ki morajo biti izdelani čim prej. Razdeljeni bodo na 10 balonskih e skači ril po 50 edinic in dodeljeno jim bo nalašč v ta namen izvežbano vojaštvo, skupaj 6.000 mož, za katere je bila določena starostna meja 38 let. Ta misel ni nova, saj se je pojavila že pred 20 leti. Prvo balonsko pregrado so napravili med vojno Italijani za zaščito Benetk. Med svetovno vojno se je rabilo mnogo privezanih balonov, toda samo za opazovalec. Po nekaterih izkušnjah so uporabili Italijani v Benetkah več tucatov privezanih balonov, ki so dvignili v zrak jeklene mreže kot obrambo proti letalskim napadom. Nemško in avstrijsko letalstvo se je Italijanom smejalo v napačni domnevi, da bo propeler letala z lahkoto presekal to oviro. Toda pri napadu na Benetke so imela avstrijska in nemška letala toliko izgub, da je ostalo pri prvem napadu in Benetkam je bilo vso vojno prizanešeno. Jeklena žica, s katero je privezan balon, se ne pretrga, če se zaleti v njo letalo, žica vzdrži 12.000 kg obtežitve in ker lahko balon ob pritisku na žico popusti, se žica upogne. s svojo prožnostjo pa obije letalo, ki izgubi ob udarcu precej na hitrosti in lot ga ne more več spraviti v ravnotežje. Izkušnje te vrste so napravili že med voj- no ob slučajnih stikih letal s privezanimi baloni. Leta 1918 so se tako razbila tri francoska letala pri Nancvju. V Metzu sta se zaletela dva francoska letalca v balon in se ubila, kmalu potem ko sta bila ušla nemškim lovskim letalom nad bojiščem. Nad Londonom sta se zaleteli v žici balona dve nemški in dve angleški letali; vsa štiri letala so se razbila. Pariz se je deloma branil s takimi baloni od marca 1918 in do konca vojne jih je imel 150. Ponoči 15. avgusta 1918 je napadlo Pariz 50 nemških letal, pa so jih zadržali nad mestom baloni odnosno žična mreža. Nemški letalci se niso upali za pariško predmestja in na Pariz je padlo takrat samo šest bomb Propeler letala torej ne more presekati jeklenih žic, ne pretrgajo se pa tudi ne, če se zaleti vanje letalo s svojim trupom. Prav tako ni lahko to pregrajo preleteti. Z bombami obtežena letala se dvignejo nad 5.000 m visoko, jeklena mrrža okrog Londona pa sega 6.000 m visoko in tehnično ne bo težko podaljšati jo do 10.000 m. Petsto balonov, pripravljenih za primer letalskega napada na London, lahko temeljito zapre mesto od one strani, od koder se pričakuje napad. V primeru nevarnosti bi se pa njihovo število še zelo pomnožilo tako. da bi imel London okrog sebe pravo jekleno mrežo v zraku, dovolj gosto, da bi je sovražna letala skoraj splon ne mogla prodreti, tem manj, ker prilete navadno nad mesto ponoči. Letala bi ne mogla s svojimi žarometi iskati balonov, ker bi se tako sama izdala. Zato smatralo strokovnjaki balonsko pregrado za najboljši obrambni sistem velikih mest proti letalskim napadom. K vsakemu balonu spada traktor, ki ga hitro pripeljejo na določeni kraj in iz katerega balon izpuste. Traktor je obenem nekakšno sidro, h kateremu je balon privezan in ki se da razmeroma hitro prepeljati iz kraja v kraj. Po izkušnjah Londona si bodo gotovo preskrbela podobno zaščito proti letalskim napadom tudi druga velika mesta. »Zlate lilije« Na Kitajskem, v deželi rož, cveto mnoge za evropske pojme čudne cvetlice. Od trgajmo eno, zlato lilijo, in oglejmo si jo od blizu. »Zlate lilije« so nož ce blagorodnih Kitajk, žensko na Kitajskem so skozi dolga stoletja cenili v prvi vrsti zaradi njenih majhnih nožic. Majhna noga je mogla nadomestiti tudi doto. Čim manjša noga, tem lažja in krajša pot dekleta do sreče. In čeprav moderna Kitajska prepoveduje pohabljenje nog kot nazadnjaštvo, najdemo po kitajskih mestih še mnogo roditeljev, ki hočejo vzgojiti pri svojih hčerah »zlate lilije«. V odličnih kitajskih rodbinah je bilo in je še zdaj nekaj samo ob sebi umevnega, da zadrže hčerkam navadno med 4. in 6. letom rast nog operativnim potom. Ta operacija je zelo huda, združena s silnimi bolečinami. Začenja se s tem, da potisnejo deklici prste razen palca tako navzdol, da se dotikajo stopal, potem pa nogo povežejo. To bolestno proceduro delajo vsak dan in bandaža postaja vedno tesnejša. Tako dobiva noga obliko kopita. če pri tem ne pazijo na nohte, se zari- jejo v stopala in v takih primerih je razumljivo, da povzroča vsak korak strašne bolečine. Pogosto se pripeti, da se noge ubogim deklicam posuše. Pri vseh se pa sčasoma posuše mišice v mečih in pogosto tudi v stegnu. Ko se je kitajski materi posrečilo vzgojiti na hčerki take »zlate lilije«, je potreben samo se spreten čevljar, da napravi čeveljčke, v katerih se zde noge Se man j Se. Navada pohabiti tako ženskam noge že v zgodnji mladosti sega daleč nazaj v najstarejše čase. Prva se je baje ogrela za to modo lepa žena cesarja Tunhvenbama Pan fej v 5. stoletju pred Kristusom. Od tega cesarja izvira baje tudi izraz »zlate lilije«. Po drugi verziji je pa začel to modo zadnji cesar iz dinastije Tan Liji po imenu. On je imel v haremu krasno Jao Nian. ki je imela že od rojstva pohabljene noge in cesarju so bile tako všeč. da je izrazil željo, naj imajo vse Kitajke tako majhno nogo. V hipnozi poročena S čudnim primerom zakonike zveze «=e peča sodišče v Los Angelesu. Eda Marcelova se je obrnnla na znega hipnotizerja. ki ji je obljubil, da jo bo izlečil. Marcela nanir.-č ni mogla spati. Svojo obljubo je izpolnil in sicer zelo temeljito. Ko te je Marcelov-a čez 10 dmi prebudila iz hipnotičnega spanja, ie zvedela, da so se ta Čas godile z njo euine reči. Ne da bi to vedela, je postala hipnoti-zerjeva žena. Pa ne samo to. Hipnotizer se Je ie bil že naveličal in io ie zapustil. Z njim ie pa izginil tudi ves njen denar z drasrulii vred. Marcelova ne more točno povedati kai *e je z njo zgodilo pred hipnotiziranjem, kaj Šele potem, ko ie bila že hionotizirana. Obrnila se ie c?:cer na sodišče in ovadila brezvestnega, ki je tako grdo zlorabil njeno za-upliivo>t toda sodišče i i ne bo moglo dosti pomagati, saj niti hipnotizerjevega imena ne ve Trust mladih možganov V Ameriki, kjer imajo radi pompozna gesla- je sl«vel pred leti Rooseveitov možganski truIzpit za življenje«. Predstava je izven abonmaja. Iz Maribora — Odličen Anglež v Mariboru. Te dni je prispel v Maribor znani angleški publicist dr. Prendergast. sin angleškega konzula v Skadru. Odlični Anglež zbira v naših krajih gradivo za knjigo, v kateri bo opisal lepote naše domovine. — »Divji lovec« na mariborskem odru. Ustrezajoč želji po v prizori t vi domače izvirne ljudske igre tudi na poklicnem odru, je dalo mariborsko gledališče ta splošno priljubljeni Finžgarjev narodni igrokaz s petjem v študij. Režira Peter Malec. — Gledališče. V četrtek bo v tukajšnjem gledališču zadnja vprizoritev operete »Pod to goro zeleno« po znižanih cenah. Prva ponovitev »Sreče d. d.«, katere premiero je občinstvo sprejelo z velikim priznanjem, je drevi za red B. — Strela ga je ubila. V soboto zvečer je strela udarila pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah v 35-letnega viničarja Josipa Se-miča, ko je ved ril pod nekim drevesom. Semič je bil na mestu mrtev. — Žrtev fantovskega pretepa sta pri Sv. Lovrencu na Pohorju postala 25-letni delavec Ivan Muravec in 28-letni gozdar Ivan Milavec. Med fanti v neki tamkajšnji gostilni je prišlo med plesom do prepira. Končno so se stepli in imenovana sta obležala v krvj s številnimi zabodljaji po telesu. Oba ranjenca so prepeljali v bolnico. — čoln se je prevrnil. V Gornji Radgoni je 28-letni delavec Bogomir Stadler s čolnom vozil po narasli Muri ter lovil drva. Sredi naliva se je čoln prevrnil in čolnar je utonil. — Z vrelim mlekom se je poparila dveletna viničarjeva hčerka Irma Wolf iz Sp. Jarenine. Deklica je zadobila po prsih in trebuhu tako hude opekline, da je med prevozom v bolnico umrla. E K7~riHRF:pr;FR: 31 wmmmtmwm*. ©tsls go^aiiceu ROMA > Sketcheva roka je popustila in zagledala je njegove oči, ki so ji ukazovale naj se ne gane s svojega mesta. Pridržala je sapo. Tudi Nikie je ostala na svojem mestu zroč pozorno za svojim gospodarjem, ki se je splazil na rob ločja Zdaj je bil oddaljen od skupine mož komaj še pet korakov. Možje so planili pokonci in se presenečeno ozrli nanj kakor da vidijo pred seboj prikazen. Sketch je stal nepremično s svojim tipičnim nasmehom na ustih. — Koliko zaslužite s to trgovino? — je vprašal. Njegov glas je zvenel ostro kakor da poka z bičem. — Niti pes ne bo tu zalajal za teboj, — je za-rjul eden izmed mož in segel v žep. — Samo da po tebi tudi ne bo, — je odgovoril Sketch mirno. Pamela bi bila prisegla, da ni ganil z rokami in vendar je opazila, da sta se pojavili v njegovih rokah ptftoti Mož, ki je bil segel po samokres, ni imel več časa potegniti ga iz žepa. Sketch je sprožil in že se je prijel mož za roko in bolestno zastokal. Na levem koncu vrste se je bilo nekomu posrečilo potegniti neopaženo samokres, ni pa več mogel neopaženo ustreliti. Sketch je imel povsod oči. Njegova druga pištola se je bila dvignila, počil je strel in mož, ki je že držal pištolo v roki, se je zgrudil v ločje. — Da se mi nihče ne gane, fantje! Nimam preveč denarja za naboje in menim, da se bomo lahko pogovarjali tudi brez streljanja, — se je za-čul porogljiv Sketchev glas. — Kaj vam pa pride na misel streljati tu po mojih ljudeh! — je zakričal razburjeni ravnatelj Kem in segel z obema rokama hkrati v žepe. — Molčite, Kern! In roke naprej! Morda ne bom več streljal po njih, zadostuje mi, da sta jo skupila dva. Brez skrbi, dobila sta svoj delež. Ce se prav spominjam, je prvi Rossler z Dunaja in išče ga policija devetih držav. Oni drugi, ki ima luknjo v čelu. je morilec Bergner, zagonetne pristojnosti. Mislim, da ima na vesti umor takole dvanajstih ljudi. Ravnatelj Kern, izbrali ste si imenitno družbo za imenitno delo. Tale kraj vas, ki me tako bedasto gleda, je Azija t. Tudi njega poznam. Pobegniti ie moral iz Dunašaha, ker mu je bila policija stopila na prste. Drugih mož ne poznam, toda gotovo so tudi ti v vseh policijskih registrih. — Pustite te roke pri miru, ravnatelj, sicer vam prevrtam pljuča, a nerad bi storil to že zavoljo vase hčere. Morda se bomo pa pomenili zlepa. Sedite, možje! Prestrasteni možje so omahnili na tla. In še enkrat je poskočila pištola v Sketchevih rokah. Mož tam zadaj je hotel izrabiti položaj in se odkrižati nadležnega tujca. Zatulil je in padel vznak. Sketch se je smehljal v oblačku dima. Sedel je po turško in položil pištoli na svoja kolena. Ravnatelj Kern je bil bled kakor zid. Pamela ie videla njegove roke, kako se tresejo in temnilo se ji je pred očmi. Njen oče v družbi lopovov! Potem je pa zaslišal tih Sketchev glas: — Za trgovino z dekleti gre, kaj nie? Povem vam, nič me to ne briga, toda tu gre za ljudi, ki se za nje zanimam. Čudim se, da ni tu vašega generalnega tajnika Burna? Kaj je z njim? Po njegovih besedah je zavladala napeta tišina. Slednjič se je pa njen oče vzravnal in dejal srdito: — Ničesar nam ne morete dokazati, potepuh! Ne vem, o kakšni trgovini govorite. Sketch se je poigraval s petelincema svojih pištol. — No, nočem vam ničesar dokazovati. Meni zadostuje samo, da zdaj veste, da mi je vase delo znano. Toda tu gre tudi za mojo osebo. Vi, Kern, in vas dični prijatelj bi rada poslala mene na oni svet in to mi ni všeč. Protestiram s pištolama v rokah in ponavljam: Da ni vaše hčere, bi zdaj že gledali zvezde in ne videli bi, da svetijo. Parraela si je obrisala potno čelo. Zdaj je že vedela, zakaj je bil njen oče tako pogosto razburjen. In naenkrat je zagledala nekaj, česar Sketch ni mogel videti Na desni strani, skozi okno Berggriefovega doma, je pomolil nekdo puškino cev. Mož, ki je držal puško, je bil F red Burne. Meril je počasi in previdno. Pamele ni mogel videti, a Pamela je bila prepričana, da meri naravnost na Sketchevo glavo. Hotela je krikniti in opozoriti brezskrbnega Sketcha, potem si je pa premislila. Potegnila je iz žepa svoj samokres, ga naslonila na trhel štor in previdno pomerila. Cev Burnove puške se je nižala in ustavila na enem mestu. — Zdaj bo ustrelil, toda prej ustrelim jaz! Stisnila je zobe in sprožila. Njena roka se je dvignila in zaradi dima ni mogla videti, ali je merila dobro. V polkrogu pred Sketchem sedeči možje, so se po strelu zdrznili. Sketch sam je dvignil glavo in s kotičkom očesa pregledal ves položaj. Možje niso imeli časa izkoristiti njegovo presenečenje, ker je že zopet mirno sedel, božal svoji pištoli in jih pomembno gledal. Stari Kern je imel odprta usta in zrl je v ločje na rnočvirju, nad katerim se je vil oblaček dima. Strelca ni nihče videl, toda ta strel iz močvirja Je pomenil, da ta nesramni tujec ni sam tuf Oton