_ Cona LUU ne AB XXVI. T PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Urtdalški I« «vrarvUkl proaterii MIT ft. U«i4ite Aw. Uffk» ef Publication : MèT «Mik UwndiU ÂW. iw - JSrrSS Chicago, III., pondeljek, 26. junija (June 26), 1M3. SubMriptloa fS.OO Yserty STEV.—NUMBER 123 oči Konacntafji u prih«j»Po »reke in dobro ^ da ga poznss*» Bn » dnevom čitomo. da je ¿ji pripravljen» fk>U 24 £h letal na polet » »ve-IrarsUvo v Chicagu. To io floto bo vodU Mui^lini-JUr aviacije Balbo. Na- K vreme je menda krivo da ^ 8 gvojo floto še m dvi-v jrak in poletel pr<# Chi-, toda polet se lahko »¿ne i tu in morda je ie v teku, [pridejo te vrstice prsd jeljev Proavete. fe je Balbo? ilijanska socialistična fede-jt v Ameriki in Italijanska u ¿loveče pravice «ta ie več dnevi informirali zato »meri¿ko delavstvo, kdo lilbo, in »ta pozvali ameri-delavce, naj protestirajo i prihodu Balboja v Ameri-er njegovemu sprejemi» po pivnikih ameriške vlade, dbo je bil aktiven pri, urno-iiicoma Matteottija, anane-«cialističnega poslanca v I-i, katerega so fašisti leta zaklali, ko se je drznil poti Mussoliniju in njegovim ionom, kaj misli o njiho-brutalnem režimu. Matteot-t dane« italijanski Uncoln vseh svobodoljubnih Jtalija-- mučenik, ki je umrl za odo potlačenega delavstva v t ilbo je odgovoren za mno-olitičnih umorov v i tali j an-»ovinci Ferrari. Tamkaj je njal take grozovitosti, da je »dal celo Mussoliniju in mola je odstaviti kot generala tične milice. Ko je kasneje 0 tožil list "La Voce fapub-a," lu mu je rozovitosti v Ferrari, Je tož-lubil - in celo v fašistični i! jub temu je Mussolini ime- 1 tega tirana za ministra ne mornarice. Gliha vkuk »! In ta človek zdaj priha-' Ameriko, na čikaško ran-o in tu se bo postavljal kot jpnik italijanskega ljud- hfe ni 4e tako varal naivne-«eriškega ljudstva. Balbo ' toliko zastopa italijansko *vo kolikor danes zastopa ajier Viljem nemško ljud ■ Balbo ni nič drugefa ko rt diktatorja Mussolinija. bi bila Amerika res tako de-»tična kakor ne ponaša, da »i w sramovala sprejeti v •redi propalico, kakršna je Acc^pUno for mailing at »padal rata of poiUy prorkUd ftr in »action lios, Act of Oct. J,J» 17. «uthort—d ob Jun« 14. 191(1 * pridružujemo zavednim »Mkim delavcem v Združc-«•rtavah in z njimi vred •tiramo proti vsakim ©fini ceremonijam, ki jih A-^«i pripravljajo v počast '»*i»tičnomu okrutniku. »«dni delavci, pa naj so ka-narodnoHti, „e bodo dr-** '»d prostorov, kjerkoli aor iana jm» bo tamkaj mu-* tropom svojih letal- 1 brzpoKrinii, m uétolo v Angliji J«• - Br.ipoiielnoet med »""i delavci je bils v me-£M[U gnitja v zadnjih * Klani uradno poro-« m.*,, H januarja «o in-n*uposlil* 320,186 de lav-Ut*n «> prej prejemaj i ,n"kf"<> iHKiporo. Hämo EL"*« 1 dela v W">" Uslužek „ ____ hjah V raznih in- •«momor hivA^» 4r. 'bančne** direktorje khJlLr(i*rrm r-Kin- drtsvni finançai d|. * Kmmirrnonove v * v ** po- I V! v a nI M u travniki HBE w pr»v,J°. da t t L K,nn^ r™>"» PO-■ ^•¡J manjka vnots Ulovih računih. ZNANSTVENIKI POIPILI EIN-STEjNA Eksperimenti dokasali, da sta snov in energija eno in isto. Izvir koemičnih žarkov pojasnjen. Tajnost razlike med življenjem in smrtjo bo morda odkrita potom proučsvsnja rastlinskih stanic Chicago. — Einsteinova teorija iz 1. 1905, da sta snov in e-nergija dve obliki iste stvarnosti, je bila dokazana z eksperi menti na atomih. Ta važna zmaga znanstvene teorije pojasnjuje največje tajnosti bistva snovi in energije značilnosti kosmičnjh žarkov in nekatere druge vitalne naravne zakone. Einsteinovo teorijo so podprli z dokazi fiziki, ki uživajo svetovni sloves, na zborovanju Ameri-ške asociacije za podvig znanosti. Dr. Robert A. Millikan in sir Franci« W. Aston, znanstvenika, ki sta bila oba odlikovana z No-blovo nagrado, ata pojasnila nekatere tajnosti atomov v posebnem poročilu. Millikan je dejal, da so ga odkritja prepričala, da je njegova teorija o izviru kosmičnih žarkov pravilna. Njegova teorija je, da svetlobni žarki zmrznejo v prostoru in se zgoste v različnih atomih. Kadar se vodikovi atomi zgoste in tako formirajo težji element kot kisik, ogljik a-li železo, se nekaj snovi izgubi. Ta izgubljena tvarina ae na podlagi Einsteinove teorije spremeni v močno svetlobno puičico, ki pride na zemljo kot koamični ža- Znanost pozna več vrat kosmičnih žarkov, ki se razlikujejo po svoji moči prodiranja. Nekateri kosmični žarki imajo tako veliko energijo kot tri milijarde e-lektronskih voltov. Dr. Millikan je omenil nedavno odkritje pozitivnih električnih delcev. Rekel je, da kosmični žarki sličijo gamma žarkom ali močnim X-žarkom. Sir Francis Aston je podprl teorijo, da sta anov in energija eno in isto. En gram katerekoli snovi se lahko spremeni v energijo ogromne sile. On je s pomočjo spektografa izoliral več vrst atomov gotovega elementa. Vsaka teh vrst je poenans pod imenom isotope. Ti isotopi ae lahko sortirajo in fotografirsjo. Akc se v to snov spusti močan električni tok, razbije ta atome v 1 one, ki potem drve okrog z ve likansko brzino, i brzino svetlobe, ki je 186,000 milj v sekundi. Močan magnet upogne te ion< n vsaka vrata je upognjena drugače. Najtežji so najmanj upognjeni in fotografije omogočijo tehtanje vsake vrste posebej. Dr. K. T. Bainbridge, ki je napravil večje Atevilo Inačilnih eksperimentov na tem polju, je govoril o bombardiranju lithiu ma z vodikom. S tem je produ ciral drobce helija, ki so imeli veliko večjo silo kot prvotna s-nergija bombardiranja. Kar je povečalo energijo, je bilo enako izgubi teže tvarine. Tu di U eksperiment je potrdil Kin-steinovo teorije, ki Jo je objavil pred 2*. leti. Izredno spliciran Je tega proučevanja isotopov Jt odkritje več vrst avines. Znanost zns spreminjstl sto-me nekaterih elementov v svinec kar ji je omogočilo določiti ns-tančno starost zemeljske skorje Francoski učenjsk Jesn Duf-renoy je dejal, da bo mords proučevanje rastlinskih stanic po-jaanilo tajnost razlike med žhr I jen jem in smrtjo. Pod ultrs mikroskopom ae opaši spremem bs v živi stanici od življenja do amrtl v spremembi od vidnost do nevidnosti. Kar Je vidno na Umnem polju pod mikroskopom na živi stanici. Je le meja. v ka teri notranjosti ni delcev, ki W odvajali svetlobo. (Dalja aa l streaL) Delavska situacija v Illinoisu V maju še ni doeegla točke pred enim letom Chicago. — (FP) — V zadnjem maju je bil indeks o zaposlenosti in izplačanih mezdah v Illinoisu nekoliko nižji kot pred enim letom, kot je razvidno iz mesečnega poročila državnega biroja za delavsko statistiko. V enem mesecu se je zaposlenost zvišala za 3.7'/', izplačane mezde pa 8%. To izboljšanje je bilo večinoma v manufakturnih industrijah. Za dosego iste vižlne xapo-slenosti in zaslužka kot je bila pred enim letom bo potreben ie eden tak skok kot je bil v maju. Zaposlenost je bila namreč skoraj tri odstotke nižja kot pred letom, zaslužek pa približno pet odstotkov manjii. Delovni čas za vse industrije se je zviial v enem mesecu za 5.8%. Več aktivnosti zaznamuje tudi gradbena industrija, kar je pripisati največ svetovni razstavi. Oddani kontrakti so v maju znateli Okrog pol milijona več kot v aprilu — večinoma v Chi-cagu — in ao znašali za vso državo nekaj nad poldrug milijon, kar je malenkost. To le pokazu-je, da je ta industrija še vedno na mrtvi točki. Dr. Sovkip v Chieag« češki delavski vodja sljsjno sprejet in drugih socialistov in češki delavski pevski zbor Karl Marx mu je zapel dobrodošlico. Stari boritelj je bil tako ginjen, da so ga oblile solze. V soboto zvečer je dr. Soukup prisostvoval češki operi "Prodana nevesta", katero so peli v Auditorium teatru in pri kateri so sodelovale štiri operne zvezde iz Prage, ki so po netile Chicago za Cehoslovaški dan na razata-vi. Prihodnjo nedeljo, 2. j lilija, popoldne bo pa dr. Soukup glavni govornik na pikniku socialistične stranke čikaftkega okra-a, ki se vrši v češkem Pilsen Parku, 26. ulica in Albany ave., na zapadni strani mesta. 10,000 Mehikancev Išče Izgubljena španska letalca Mexico City, 24. jun. — Dveh španskih letalcev, ki sta zadnji torek izginila v mehiških hribih, do danes še niso našli. Okrog 10,000 mehiških vojakov in ci-vilistov ju išče, a nikjer ne morejo najti sledu za njima. ftpan ProtlkatoliAki Izgredi ns skem Msdrid, 24. jun. — Včeraj ji bilo v Madridu in po deželi pre cej krsvslov, ki so Jih izzvali katoliki s svojimi demonstrar! jami proti novemu zakonu na pram cerkvi. Mnogo oseb Je bi lo ranjenih in aretiranih. AKLE2 SE BOJI SOVJETSKE CI VIUZMUE Kapitalistični avet mora lnter-nacionalizirati avoje znanje, če se hoče rešiti 1 Chicago. — Dr. František Soukup. češki, sdcialiistični voditelj in predsednik čehoslova-škega senata, je v soboto dospel v Chicago. Na postaji Union P , . „ , . ... g. je sprejelo okrog 600 češkihl »u, da dvlgn.jo ^vllo totaMJ- Chicago. — Kapitalistične dežele so v nevarnosti, da jih nad-krili in porazi mlada, energična in naglo rastoča komunistična civilizacija v Sovjetski uniji. Ce hočejo kapitalistične dežele ostali na površju s svojo civilizacijo, morajo takoj organizirati In in-ternadonalizirati avoje vede. kajti znanost bo odločilni faktor. Tuko je rekel te dni A. P. M. Fleming, angleški inženir in v službi znane elektrartfke firme Metropolitan-Vkkera v Londonu. Fleming je bil več let v Rusiji, kjer ima njegova tvrdka rasne koncesije in kjer je bilo šest njegovih kolegov zapletenih v znani sabotažni proces. Fleming no. če govoriti o tem procesu, rasen da je pripomnil, da imajo ruski boljševiki sa mob i t ne in zelo Čudne ideje o sabotaži. Fleming je dejal, da ne aimpa-tizira v splošnem z ruekim programom komunisacije, vendar je videl v Rusiji marsikaj dobrega. Naloga ruske komunistične vls-de je, da pretvori preproste kmete v izučene industrijske dels v-ce. Komunisti se na vsej črti poslužujejo moderne znanosti predvsem aplicirane in tehnične znanosti. Njihov proces gre sicer počasi, kljub temu uspeva in Fleming vidi v tem veliko nevarnost za kapitalistično civlli« racijo. V svojem znanstvenem proee- Priprave za izvajanje Ree-seveltovega New Deala sklh delavcev od dveh milijonov na trinajst milijonov in pretvo-re čisto agrarno deželo v industrijsko deželo prve vrste, so boljševiki Še zelo nerodni, tods učijo se dobro. Njihove nove tovarne so zelo potratne in mnogo strojev se pokvari. Na splošno je industrijska sposobnost Rusov dsnes od 40 do 60 odstotkov, ako se primerja s sposobnostjo v Angliji, Nemčiji in Ameriki. Ns primer v neki tovsrni, v kateri izdelujejo električne startarje. jih izdelajo 600 na dan. V Ameriški tovarni bi enako število de lavcev z enakimi stroji izdelalo 1500 startarjev dnevno. Ruski inženirji se tega zavedajo in Je-zi jih, ker ne morejo doseči tisoč startarjev na dan. "Kolikor sem jaz videl — je nadaljeval Fleming — ae Ruai iradl učijo In neprenehoma Iz boljšujejo svoje metode. Možnost sovjetskegs znsnstvenegs in in< dustrijskega rszvojs Je veliks Njihov načrt Je, da mora biti do leta 1038 osemsto milijonov e lektrlčnih svetilk v sovjetski re publiki. Njihov cilj je. ds se skrči delovni čss za delavce in dvi gne življenjski standard; vse to lahko dosežejo — In pomlall t«, kaj bo to pomenilo za konkurenčni sistem v kspltalistlč nih deželah!" Fleming Js končno sugeriral, da se morajo kapitalistične dežele tesneje navezati druga na «lj« na t. strani.) Vplivni delavaki vodke*» dobili vaine posiclje v odborih. Za- slikanja o načrtih bodo javna. Vladni predpisi sa kodekse Washington. — (FP) — 2e od časa vojne nI bilo toliko vr> venja v Wsahingtonu kot ga je sedaj, ko se administracija pripravlja, da iavede mandat volil-cev in sopet otlvi k repa j oči kapital isem. Na eni strani odgovorni funkcionarji sestavljajo mašlne-rijo sa administracijo "new deals1', na drugi pa se posvetujsjo o njegovem obsegu. Ts dni je Johnson formalno i-menoval Donalda Richberga, glavnega odvetnika ieletničarskih unij, sa vrhovnega pravdnlka njegovega štaba. Rlchberg bo imel nalogo pasiti, da podjetniki ne kršijo industrijskega ia-kona in dogovorov med vlado in delavstvom. Bdward McGrady,-vpliven voditelj Ameriške delavske federacije, je dobil mesto prvega pomožnega administratorja sestopajoč delaystvo, Dudley Oatea ht Chicaga, kl je zainteresiran v Insurance kompanije, pa zastopa podjetnike v alični poziciji kot jo ima MoGrady. Dr. Alexander Sacha, bivši konomakl Izvedenec bančne firme Lehman Bros. v New Y or-ku, Je bil Imenovan za direktorja rasiakav in ekonomskega planiranja. Tudi delavaka tajnica Perktn-sova ln trgovinski tajnik Roper sestavljati svoje odbore, ki bodo sodelovali s administracijo v svetovalnem pomenu. PeHrlnsova Je imenovala v Labor Advisory Board, kl bo zastopal delavstvo, dr. Leo Wol-mana, ekonoma na Columbijski univerzi In svetovalca Amalgamated Clothing Workera unije; dalje Sidney Hillmana, predaed nika Iste unije; John Freyja, načelnika kovinakega depart menU ADF; William Greena, predsednika ADF ; Joseph Fran klina, predsednika unije kotlar-jev In rev. Francis Haass, direktorja National Catholic School for Bocial Work. Imenovala bo še dva člana. Roper pa si Js izbral aledeče kapitaliste, ki bodo zastopali podjetnike: Austina Flncha, tovarnarja pohištva v Georgijl in aktiven v podjetniški zbornici na Jugu; Edwarda N. Hurleyja, strojnega tovarnarja v Chica-gu; l/oulsa Hirsteins od Fllene's Sons Co. v Bostonu; Alfreda P. Sloans od General Motors, Walter C. Teagla od Standard Oil of New Jersey ; Gerarda 8wope Ja od General Klectric in W. J. Vereena.^gkstllnega magnate na Jugu. Odsek pomožnih administratorjev, ki bodo vodili zaaiišanja vaeh prizadetih strank o vaeh predloženih pravilih sa "pošteno postopenje", tvorijo: W. L. Allen, bivši predsednik Sheffield Steel Co.; profesor Kari D. Howard, bivši podpredsednik Hart Hchsffner à Msrx; Arthur D. Whiteside, predsednik Dun A Bradstreet Co.; C. C. Williams, generalni major v pokoju; K. M. Simpson, predsednik International Chronium Process kor-poracije in Nelson Slater, tekstilni magnat. Johnson je rekel, da bo vaaka skuplns — delavci, podjetniki in zastopniki konsumentov — imela vso priliko do saslišanja o pravilih, ki Jih predloše podjetniški kartell. Zaslišanja bodo javna. Glede pravil samih je vrhov« ni svet, v katerem je poleg Johnsons pet kabinetnih članov In načelnika dveh važnih depart-mentov, poslal vsem podjetnikom navodila o glavnih točkah, ki naj bodo v pravilah. Predložena pravila morajo vse. bovatl maksimalni delovnik, ki jemlje v obair stanje posâmes-nlh Industrij in splošno altuacl-jo z ozlrom na bresposelnost: predvidevati morajo normalno saposlsnost delavcev. Drugič, minimalna plača mora biti dovolj veliks sa dosego dostojnega šiv-Ijenskega standarda v dotičnlh delih dešele. In tretjič morajo tudi zagotoviti varstvo delavcev pri delu ln protekcljo sdrsvjs. Glede unionisms je Johnson rekel, ds je to vprašanje delavcev in unij : vlada ne bo nikogar silila v organizacije niti mu branila. V svrho pogajanja s vlado osiroma določanje plač, delovnl-ka In drugih delovnih pogojen pa nI potrebno, da ao delavci organizirani. To ae nanaša na teške industrije, kjer so delavci brez unij in bodo zanj s skrbeli — delodajalci, mogortas in tiranske korporadje. To bo "n«w de# neorganiziranih delavcev. CelnbcM farna v Arlington*, K J, pa sàepêsaljl, ki je ia ranila IIS. Hitler razpustil soolall-'sifiiie stranko Pet oaoh ubitih, kn ao fašist! vpa-dH v dom socialist Itnegs taj- Dunaj, 26. Jun. — Alfred Frauenfeld, glavni vodja nael-Jev v Avstriji, je bil včeraj aretiran v Beljaku na Koroškem, ko Je hotel ubežati v Italijo. Obtožen Je zarote proti državi. — Tudi v Avstriji se je pojavil na-znani aeroplan. In sicer nad Llncem. kjer je metal letaka, v katerih Je napad ns avstrijakn vlado. BeHln, 25. Jun. — Hitlerjeva vlada je sinoči prislljla škofa protestentovske csrkvs v Nemčiji, Frlderlks von Bodslach-winghs, k reslgnacljl. Hitler bo na njsgovo mesto Imenoval svojega škofe Muellerja. Berlin, 24. Jun. - Hitlerjev režim je v četrtek dekretlral ras-pust socialistične stranka po vsej Nsmčijl, drugs največje stranke pri aadnjlh volitvah sa po slanee perlamenta. Wllhelm Frtck, Hitlerjev minister sa notranje zadeve, Je pojasnil, da Ja socialistična stranka "sovražna državi", zato ne sms vsč sksisti-rati. Vas premoženje stranke sa mora aaplenitl ln socialistični vaditelji so rszglašeni ss "izdejsl- r. Istočasno Je fsšističns policija udrta v stanovsnjs Johanna Hrhmausa, tajnika soclalietilne strokovne unije v Koepenicku, berlinskem predmestju In povzročile smrt petih oseb. ftehmausov sin Je ki hiše etreljel na faši-ste in ubil enegs fsšlsta, dva pa ranil; oben«*m Je obletel mrtev neki komunist, hI so ga Imeli fašisti s seboj ln neki radovednež, ki Je epasovsl bitko. Ranjeni fa-šiat Je kasneje umri. Mladega Meh melisa so odvlekli v zapor, stari idimsus se je pa medtem obeeU v hiši. Fašistična ofenziv s se nadaljuje tudi proti katoliškim cen-tristom in ljudski (katoliški) stranki na Bavarskem. Večina katoliških voditeljev Je bila ara-(Polj* SS t MaaLJ PROBVITA PROSVETA THE en ijc UTEN MENT i.ahtnina iumti rOprOBNB JSDSOTS •LAUU) w 4 NASOOMS mmd * „„, H»Mi, KM M W<4», »• S" STWî* - ^ « Chi«*. I- ft M ■« Ut». - ~ ^ "Ti^nSi rat«i I t« th. «-M* u4 CUM* H »« m.iui« 9" «rtu »«t MhIm „ n,, ta« I- ' M*4-' pr08vkta ____ M»7 M I*. At«.. , MSMSKS or tb* KKDfcSATSD MW OatuM » «kUi^lu. «>• IM», pou. Migalo* >• *» Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Ii raznih krajev Prosper itete ie vedno čaka » Domač drobiž Avtaa nesreča Chieaifo. — Zadnji četrtek popoldne »ta trebila »kupuj dva avta na kritiku Cermak in Wolf ceste v Westchesterju, zapadne od me»ta. V enem avtu »o se vozili Slovenci in sicer Margareta Habjan, njena dva »i nova Walter in Stanley in Ana Plahuta iz Hinsdaleja. Obe ženski in Walter Habjan »o bili na meatu mrtvi, Stanley Habjan, ki je iott-ral, je pa teiko ranjen in leži v bolnišnici. Nesrečo je zakrivil vozltelj drugega avU, neki New-yorčan in policaj po poklicu, ki ni videl napisa "Stop" na križišču in ni ustavil. V njegovem avtu »o bili v»i ranjeni in odpeljali ho jih v bolnišnico. Drugi dan je eden ranjencev umrl v bolnišnici. Margarete Habjan, »Ur 40 lat in njen »in Walter, »Ur 17 let, bo«ta dane» pokopana. Njun dom je na 1902 S. Aahland a ve. Ana Plahuta je bila »Ura 30 let. Rojakinja umrla Cleveland. » Umrla ja Lucija Potočar, roj. Vidmar, «Ura 44 let in doma iz Velikega Lip-Ija pri Hinjah. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča mola. šest otrok in dva bratu, v »ta rem kraju pa mater. Nagla amrt John»town, Pa.—Ludvfk Ure-AC h k je zadnji teden omedlel med delom. Odpeljali »o ga v bolnišnico in čez tri dni Je umrl. Star je bil 24 let, rojen tu in zapušča starše. Nesreča pri delu Cleveland. — Frank Penca je pri delu padel a truka in hI zlomil roko. Nahaja »e v St. Alexia bolnišnici. MllwauAkl pionir umrl Milwaukee, Wla. — Po dolg bolezni je umrl v bolnišnici Joe Walte, znani gostilničar in pionir tukajšnje »loven»ke naselbi nt*, al ar 40 let in doma iz I.jub-m*gu v Savinjski dolini na Ste jerskem. Tu se Je naselil U-ta IV06. Kil je član tudi društva Sloga št. 10 SNPJ In zapušča ženo, hčer in več drugih Honalni kov. Poroka Milwaukee, — Zadnjo soboto no m* |k»r«h iIi trije pari : August Sel an In Agiuw Hregar, William Hoppe in Joaephine Klin 1er Louis Ki t ji kur in Ana Erft KnakiipravnoMt izgubila unijsk znak Cleveland. — Ti«kar»ka unij je zadnji teden vzela tiskarni A meriškočm Se bi lahko naštevali vse ko-rupcijske afere, ki jih odkrivajo v Srbiji dan za dnem. In menda bo imel prav narodni rek, da ga ni srbskega rodoljuba, ki še ne bi na debelo sodeloval v korup-cijah. V Sloveniji takih velikih samo dobri davkoplačevalci. Sr bi pa so slabi davkoplačevalci, a njih rodoljubi tem boljši pobra-timi korupcije. 30 let robije za dva morilca Ljubljansko sodišče je 26. t. m. sodilo dvema obtožencema ________posestnice Ivane Rakefove v Tunjiški mlaki (Tuhinjska dolina). 73 let stara posestnica je imela lepo posestvo z lepo hišo in gostilno, bila pa je sama in Čakala smrti. Gospodaril je pri hiši prav „n^om, znanim Z» Miljkovtfem. ter odpeJ ,tnem direktorje-^erevsko močvir^ u aretirali, Miljj I ter se nekaj' m nekem »vojen» u nr^dstoinik ne- zaradi umora stare »^^Imsciji. - ^ o. Po Markovičevi , jj ielo razburjala irtfoka gospoda, med I Markovič star zna-ugled". Sumijo,' in Miljkovič za prav njen nečak, 32-letni biv- ¿ort • ^ i, * na vesti. Tako i dokazano, da sta tudi milijonarko, „viiko. Markovičevi areta-lil aretiran tudi beo* rrtnik dr. Petrovič, ki li i tem gospodskim fi odvetnik je prav tfjen član visoke be-Imel je imenit-_ njimi pomagal bri-! u zločini. Imel je jih je dobro plače-li nekoga, ki je bil ¡bjgki uradnik in je ip policijo. I litra izmed vseh ti-tih afer, ki so v Sr« ftibjne, da ne mine iftritja kakšne nove rfske sleparske druž-■pcij je menda zadnji bor kedajkoli poprej, ijmo liste: v Beogra-26. t. m. proces i uradnikoma Zveze »drug državnih naT ker sta utajila in pot, rja za nad 1 mili Dobila sta: prvi se-i s, drugi 1 leto zapo- * je v Beogradu za-proti bivšim uradni^ % ministrstva, ki lovali za nad 60 lairjev. To je eden ipcijskih procesov »li so veliki ame-ijiki družbi, Stanič da je več let uva-brez carine ali pa g io. Tako so oško-, u 60 milijonov di-rtaknili v svoje žepe k Proces bo trajal » pred nekaj me-^ m upravni svet H je dajala kredi-» opija. Kredit' r», delile so ga lo-Za garancijo «6 »ki opija zasta-P* opija. Uprav-1 »»o kredit podelje-1 Pwjim komplicem,' priplujejo opij«. Za milijone ni nobe-Uvedli »o revizije 1 ^nkah, ki so de-1 'n «ledile so n<>- ^kaj pokazalo se talke v Juln): '"»enak način s kre-' * *> med «elKij d o-^ M) zalogo opija pogojevale ™ Vizija. Hank* r»^ Zaupnika v re-Ta jo obve-2jMar«ko banko: X J" ta ban-opija i hI dru-n I"kazaia kotJ Ko j, bila , J* ^ iiospo. Kr*1*ta °Pij «P* Y ^"'»kovala re. nadzorne ^avo za * Jlh "'romašni l^i ',i r',,rJi ko. ^ trajne. Po. Ti?'* r""H»dar. je bil tj*" upravni ™ ^Unji vriski 'J«WJ Tom, no? do jrU- ¡¡bS/ Bt • t1' *** J* r» *v»hili v .Uv"ljn lep »i ko«. ši posestnik Anton, Vomberger, ki je oženjen. Temu- je starka v svoji oporoki tudi namenila posestvo. Lansko zimo pa sta si prišla nekaj navzkriž in takrat mu je starka zagrozila, da bo o-iporoko izpremenila in da posestva ne bo dobil. Posestvo pa je lepo in bogato. Dne 28. aprila pa so našli zjutraj starko mrtvo na njenem ležišču v gostilniškem salonu. Ker je bila stara, so računali pač z naravno smrtjo ter jo pokopali. Vse bi bilo v redu, da se niso širile po okolici govorice, da starka ni umrla naravne smrti, marveč je bila umorjena. Dolžili so Vombergerja. Dokazov pa seveda ni bilo in ljudje so na Vombarjevo zahtevo preklice vali javno v listih svoje obtožbe. Toda Vomberger je bil res morilec, njegov pajdaš ga je izdal. To je 28-letni čevljar Anton Hafner iz Podboršta. Ta je od starkine smrti dalje zelo dobro živel in v pijanosti je izblebetal, da dobi od Vombergerja lahko toliko denarja, kolikor le hoče. To je dalo povod aumničenju, da ve za kakšno Vombergerjevo skrivnost. Sledila je aretacija njega in Vombergerja. Po daljnem oklevanju sta oba priznala umor ter označila kot tretjega pajdaša, dejanskega morilca, znanega tihotapca Ivana Košni-ka, ki pa je pobegnil čez mejo in ga oblasti niso prijele. Umor se je dogodil takole: Vomberger se je bal, da bi mu teta zaradi spora res ne izročila posestva, zato je tuhtal, kako bi se je iznebil. Pri tem je našel pomagača Hafnerja, ki je bil na Rakefovo jezen, ker ga je nekoč ovadila zaradi ponarejenega bankovca ter je moral Hafner presedeti osem mesecev zapora. Zato se je ponudil Vombergerju. Hafner se je v ječi spoznal s starim kriminalnim tipom Košni-kom, ki ga je tudi v domači va si obiskoval. Tega je Hafner in formiral o zadevi, in Košnik je takoj pristal, da bo za nekaj denarja starko umoril, Češ, da jih je že mnogo spravil s sveta. Po dogovoru sta prišla Košnik in Hafner omenjeno noč lani v a-prilu pred Rakefovo hišo, zbudila Vombergerja, ki jima je od pri, nakar sta tadva izvršila zločin. Košnik j« starko tiščal za nos in usta kakih deset minut, da se je starka zadušila in ni bi lo videti nikakega znaka nasilne smrti. Na razpravi je Vomberger za nikal svojo neposredno udeležbo pri umoru, priznal je pa, da je odprl morilcema vrata ter počakal, da "sta opravila". Na misel umora ga je spravil Hafner. Priznal je, da je Hafnerju plača po umoru 200« Din v gotovini, in še hranilno knjižico za 13.000 Din mu je dal. S tem Je Hafner kar lepo živel, pijančeval ter izdal umor. Tudi sta Vomberger in Hafner starko zavarovali vsak za 20,000 Din. posmrtnine, ki je na nista dobila izplačane. Drugi obtoženec Hafner pa je lokaj mimo opisal ves umor. Pravi, da ga Je pregovoril k temu Vomberger, ki je hotel na | vnak način ¿praviti svrjo teto sveta, čeprav Je v«del, da u-t'me «veti le te kake tri me-«•<*, kakor je povedal zdravnik, ki je zdravil Rakefovo. Državni pravdnik Je zahteval za oba strogo kazen in J« veliki senat obsodil Vombergerja na 20, Hofnerja pa na 10 let robi- je, oba pa na izgubo državljanskih pravic. Delavski prosvetni večer. — 2e dve sezoni prirejata "Svoboda" in godba "Zarja" v Ljub-jani svoje delavsko-prosvetne večere v veliki dvorani Delavske zbornice. Letošnjo sezono sta priredili sedem večerov in za. dnji se je vršil 16. maja. Na večerih nastopajo igralci Delavskega odra v govornih zborih in deklamacijah, nastopajo razni pevci, solisti in zbori, nastopajo orkestri, pijanisti in seveda nudi godba Zarja. Za otvoritev pa ponavadi zmerom kdo predava. Večer dne 16. maja je bil v tej sezoni zadnji in obenem devetnajsti, odkar se ti večeri prirejajo. Za začetek in zaključek je nastopil okrnjeni ansambel Delavskega odra ter izvajal v deklamacijskem zboru eno ¡Zupančičevo in eno Seliškarjevo pesem v režiji Mileta Klopčiča. Nato je kot drugi nastopil sodrug dr. Henrik Turna ter poljudno-šegavo govoril o ljubezni v pri-rodi. Turna je menda najprilju-iljenejši predavatelja med de-avci. Preprosto, a Čustveno razlaga vprašanja. Nato je s. Skuk deklamiral Klopčičevo pesem "Moj oče." Delavska godba Zarja je otvorila koncertni del večera s tremi skladbami. Pevski zbor "Sava" iz Ljubljane je zapel več dobro naštudiranih, iz svežih grl zapetih pesmi. Kon-servatoristka Lubceva je odigra-a dve stvarci na violini ter je morala dodati še eno skladbo. Nato pa je nastopila pevka Vu-kova ter s spremljavo salonskega orkestra zapela dvoje težkih stvari: arijo iz opere "Traviata" (Verdi) ter Straussov valček Pomladni glasovi" (tega s tekstom Mileta Klopčiča). Obe skladbi zahtevata močan sopran, ki zmaguje težke koloraturne partije — in priznati je treba, da jih je Vukova izvajala res dobro. Nastopila je že večkrat na teh večerih, a ta nastop je bil doslej njen najsrečnejši. U parno, da se bodo ti večeri jese ni spet nadaljevali. Aretiran kaplan. — Poročali smo na kratko, da je bil v Cerkljah (pri Krški vasi na Do-lenjakem) izvršen "atentat" na šolskega upravitelja Ludvika Kabaja: fantje so vrgli ponoči v njegovo spalnico lesen "peklenski stroj", ki je eksplodiral ter nekaj poškodoval odpravo, storil pa ni nič žalega ne učitelju ne njegovi ženi ne hčerki. Orožniki so aretirali tri fante in sicer 23-letnega Franceta Gramca iz Gazi ve, 20-letnosrečilo se mu je, da je dobil a suho destilacijo prvi petrolej. Schreiner je zaslovel po vsej deželi in kmalu so poanali novo gorljivo tekočino po vsej Evropi. Prvič so uporabljali petrolejko javno v neki Ivovski bolnici. V Ameriko je prišla par let pozneje: prva petrolejaka polja so odkrili šele 1. 1857. Schreiner je dal iskopati v Boryslawu nekaj petrolejsklh jam. Seveda so bile zelo primitivne In komaj 15 do 18 m globoke, vendar so dajale za tedanje Čase dovolj nafte, Ustanovil je tudi prvo petrolejsko rafinerijo. Kot podjetnik pa ni imel sreče, zgubil je pridobljeno premoženje ter umrl v bedi in pomanjkanju, med tem ko so drugi obogateli. I>KCKK A U DEKLICA Ugotovitev spola pred povodom Pred kakšnimi petimi leti sta se ovekovečila berlinska adrav-nlka Zondeck in Aschheim s odkritjem zanesljive metod«, po kateri je mogoče ugotoviti nosečnost že v zgodnjem Štadiju. Nekaj seči žensk«, ki menica je noseča, vzbrisgajo še nedozoreli samici morskega prašička, miši ali kuncu. Če je ženska res noseča, povzroči poseben hormon v njeni seči po štirih dneh v Jajčniku živalske samice neke spremembe, ki ustrezajo prezgodnji dozorelostl. To metodo sta sedaj ameriška zdravnika Dorn in Sugarman preizkusila na nov način. Name-stu, da bi seč noseče žensk« vbrizgnila živalski samici, sta jo vbrizgnila nedozorelim samcem omenjenih živalskih vrst. Pri tem sta ugotovila, da se v spolnih žlezah teh samcev izvršijo neke spremembe, po katerih je mogoče v naprej napovedati, da-ll bo ženska rodila dečka ali deklico. C« so a« spolne žlez« poskusnih llvaiaklh samcev razvil« v smislu predčasnega dozoretja, s« je rodila deklica, č« se pa niso raivlie ali so šle v razvoju celo nekaj nazaj, a« je gotovo rodil deček. V 80 izmed H6 primerov ali v 94 odstotkih primerov j« dala ta preizkušnja točen rezultat, tako da jo je smatrati za veliko zan«slJiv*Jšo, nago so bil« vse dosedanje metode s to svrho. ZNANSTVENIK PODPRLI EINSTEINOVO TEORIJO (Nadaljevanj« a X, strani.) "Smrt zlomi istolični ilvljen-ski kompleks v manj nežno tva-rlno", Je dejal Dufr«noy. "Smrt nI torej nič drugega kot spremembe od vidnosti do nevidnosti, ki se opazi pod mikroskopom." Dufr«noy Je pojasnil, da s« Žive stanlce lahko izstrada do smrti sli pa podvrže boleznim na prav J^tk način kot resglrsjo sta. nic« v človeškem telesu proti strupu, stradanju in drugim po-vzrožlteljem bolezni. Kot člov«-ško teto, tako tudi rastlinske stanice m morejo živeti, ako se jim odvzam« samo ena bistvena hranilna snov. ^Emm*i fattrti Franjo. Wiks kaže fatfstlfM f)*Mu> proslav« t Dm—Urt* ob MMiIrl «Mariji y j* bil v «tožbi Yrwmk*. Z. T. _ .-• , _«•-.- it - O tem ni hotel razglabljati, ker niti misli na to motnost ni hotel primati. Ostal j« m po-vrAju in se zadovoljeval f priloinostjo iz dneva v dan nikdar ni mislil na vzroke, kaj iele, da bi jih razkrajal in skušal dognati izvirke »voje »i>roAčeno«ti, ki jo je napram Ani zaklepal, memu sebi pa kopal st*ugo, da «o laže vreli navzdol. . . Po vsej pravici si je na tibem priznaval neskladnost svojih misli in dejanj, nikdar pa jim ni hotel dati tiste važnosti in tistega čute, da bi zaradi iene klical samega sebe na odgovor. Živel je v preprosti, trdni veri, da je žena zamisel in tvorec zakonskega tivljenja, podpora in cilj moža, Id se je naveličal samstva, to se pravi, da mu je lena te po svoji naravi in ustroju gospodinja, strežnica, perica in rodni-ca njegovih otrok, mož pa gospodar, ki al z neomajno pravico lasti te njene naloge in dolžnosti. Kamorkoli je pogledal, je bilo tako. To je neizpodbitno njegovo prepričanje, kaj njegovo, to je prepričanje vseh mož, ki so se ženili zaradi ženitve. Včasi si dopoveduje in lajia vesti — Vojna je kriva vsega tega. Ana trpi. Prej pa je imela pri njem najlepše življenje. Z vsem je bila preskrbljena! Ničesar ji ni nedostajalo. Otroka ima. Ce izvzamemo vojno, je njen smoter dosežen. To Je bil cUj njenega življenja, kakor je to cilj vsake ženske. Za vse drugo je mož, ki vodi račune, kupuje in plačuje, jA živi in hodi z njo v posteljo. On vodi njene korake. On sklepa pogodbe in podpisuje menice. Zena ne more brez njegovega privoljenja ničesar. Mož da ženi ime! m ■. Zena je njegova, on si jo Je osvojil in pridobil. Vse ure, vsa pisma in vsi sestanki, ki jih je doživljal z Ano pred poroko, so izbrisani in leže v dalji kakor kos mladosti, ki se več ne povrne. Včasi se mu zdi, da je bilo vse tisto otročje, romantično beganje dveh src, ljubezen pa, ah, kako čudno bi zvenelo, če bi sedajle dejal svoji ženi: Ljubim te! Cemu neki, saj ae ve, da sta zdaj poročena in da si ne bosta vsak dan sproti razodevala ljubezni. Človek ima vendar toliko drugih skrbi! Toda priznav4 «i, da je bilo kljub temu prav tisto beganje najlepše, nedolžno popevanje dveh zaljubljenih grlic. Za hip je očitek javne hiie v Celju malce močan, toda naveliča se grebsti po stari, pozabljeni stvari. — Prava reč! Ce bi ne bilo javnih htt, ne bi iei tja. Saj jih oMastva dovoljujejo! Potem se bori s samim seboj. Ugodje tople, mehke, snažne postelje mu stopa v ude, vroče mu postaja pod toplo odejo, telo se razgreva ob misli na ženske. Zdaj znova zahr<>penl po Ani in ta misel, ta edina misel ga žene k nji. Da bi s poljubom razvezal svojo strast ob njenem telesu, ki ga omamlja in podžiga. Z neugnanostjo misli na dopust ter jo s vročo željo po tej silni utehi slači in uživa. Tako ljubi Ano. Vso noč — proti jutru pa zaspi. Prelestno je bilo to zimsko jutro. Joit je danes prvič vstal s postelje in sam šel v operacijsko sobo. Noge so bile iibke, tla so se mu »dela majava, kakor bi stal na zibajoči se ladji. Na hodniku Je sedel na klop in se zatopil skoti okno. Solnce je prižigalo s snegom pokrite strehe mestnih htt. Visok cerkveni zvonik se je dvigal nad poslopja, bronasto jabolko na vrhu je gorelo kakor ognjena krogla. Okna so planitela, na strehi, s katere so odmetali sneg, je bil naslikan velik rdeč križ. Na nasprotni strani je mlada ženska skozi odprto okno otepala blazino, videlo se je v sobo. Dvoje belih postelj je stalo tam odgrnjenih, kakor bi pravkar vstali. Mogoče sede v kuhinji pri kavi in se otroci pripravljajo za ioio. Po hodniku so prihajali ranjenci. Nekatere so vodile seetre pod roko. Bili so bledi, bolni obrazi, ki so z mislijo na bolečino zrli v vrata, za katerimi se bležče noži in instrumenti. Po večini so Madžari in Poljaki. Joit odmakne pogled z okna in ko preleti vse te betežne ljudi, se zdrzne in pogleda v tla. Bolestno ga strese, ko si hoče v podzavestni sili navad z desnico popraviti bolniško haljo. Desnice ni več! Bog ve, kam so jo vrgli? Kam sploh mečejo vse te odrezane noge in roke? V zemljo? Tedaj bodo čez sto let, ko bodo na tistem kraju kopali temelj za novo stavbo, skopali te uboge prestreljene koščice. Bog ve, kaj «i bodo mislili? Kako to, bodo dejali, da je le-tu toliko nog in rok, trupel in lobanj pa nič? Morda si bo kdo domislil in bo dejal: — To je gotovo iz časov svetovne vojne. Takrat so se godile stvari, ki se nam danes zde neverjetne in nečloveške. Počasi se vdaja v neizogibno usodo. Misel, da je za ceno njegove roke zanj konec vojne, ga kljub temu krepi in mu vrača zdravje. Z odločno voljo skuša premagati žalostne misli in potrpežljivo se vadi pisati z levico. V duhu si predstavlja vse delo, ki ga bo moral opravljati z eno samo roko. Toda že sama misel na delo, ko se zopet vidi na svoji zemlji, ga peha iz tega pekla vzdihov in krikov, da če-Šče misli na dom in na vse, kar je v njem. Močna zavest se ga oklepa, da bo stopil zopet na njivo in prijel za plug. Samo z levico! Joit ve, mora vedeti, s tem se noče slepiti, da bo tudi z eno samo roko osvojil svojo grudo. Ko pride iz operacijske sobe, je bled. V njegovi sobi so tovariši zbrani ob postelji, ki stoji pri oknu. Ponoči so semkaj prinesli vjpjaka nekega madžarskega polka. Granata mu je odtrgala obe nogi nad kolenom. o Umira. Mirno in vdano umira. VČasl pogleda z velikimi očmi po obrazih okoli stoječih in jih nato zapre. Ustnice se mu premikajo počasi, enakomerno, kakor bi požiral slino. V lice se mu globita dve jamici, ustnice se mu stisnejo in utripi na obrazu zamro. Eno oko se mu napol odpre, da zašije belina beločnice, kakor bi s prezirom še poslednji hip ošinil ves svet. Takih prizorov je vajen. Vendar ga znova sprelete in navdajo z grozo, da bi najrajši takoj pobegnil iz te hiše trpljenja in smrti. Včeraj je mlad podčastnik pobesnel. Odrezali so mu desno nogo pod kolenom in levo roko nad komolcem. Ko so ga prinesli iz operacijske sobe, Je pričel tuliti in si trgati obveze z ran. Vse naokoli je pobrizgal s krvjo. Bil je kočijaž na nekem posestvu ... Oni dan s? je hotel honvedski huzar vreči skozi okno. Obe nogi sta mu bili odbiti nad stopalom . .. (Dalj. prihodnjih.) Zakaj •• atomi tako O tem nenavadnem vprašanju je razpravljal pred nedavnim ns javnem predavanju lx>rlinski fizik Krwln Schrttdinger. Vprašanje je nenavadno, ker mu na prvi pogled ne moremo uganiti smisla. Saj bi nam zadostovalo vedeti, da atomi sploh eksl-stirajo in da smo naAli o njih takAne podatke, kakršni so naslednji: v kriatalu kamene soli so natrijevi kristali oddaljeni od klorovih redno tri desetmilljon-tinfce milimetra; v kubičnem centimetru helijevega plina je pri tračnem tlaku 760 mm in temperaturi 0 stopinj Celzija o-kroglo 27 trilijonov atomov (trilijon je enojka s osemnajstimi ničlami). No, te številke se nam vklljo gotovo ogromno velike in ogromno majhne, s tem pa je vprašanj« dobilo i« določen pomen: veliko in mslo zavisi zmerom od tega, • čim gs primerjamo. V primeru atomov se vrši primerjava te-dsj i merili naše običajne okolice. Vprašati moramo: zakaj m vidijo atomi nam. prav nam tako majhni. Ali še bolje: zakaj •mo v primeri s stomi tako veliki? To j# pa postal prcMrm, na katerega Je odgovor mogoč. Rasi tkat i moramo samo to. katera •poaobnoet našega telena bi odpadla, Če bi telo ne bilo sestav- ljeno iz tako neznatno majhnih atomov. Človeško telo je gotovo čudovito občutljiva tvorba. 2e na malenkostne vplive okolice reagira s čudovito selektivnostjo. In kako ozke so meje, med katerimi lahko živi! Spremembo vnanje temperature za samo pet stopinj komaj opazimo: sprememba telesne temperature za pet stopinj pa povzroči smrt! To naše telo deluje torej v velikem in malem tako natančno, da moremo s njegovo pomočjo obvla dati najtežje naloge, n. pr. premišljevanje o atomih . . . Zdaj hočemo pokaiatl, da te natančnosti in gotovosti ne bi bilo, če bi naše telo ne sestajalo it ogromnega števila atomov. Kaj se zgodi s sestavom, ki ga tvori le majhno število atomov? Zamislimo si n. pr. nekoliko kroglic Is plutovlne ali bezgovega motga. Te krofllot naj visijo na tenkih svilenih nitih. Ce Je o-koliškl trak miren, tedaj bodo tu-dl kroglice visele mirno Ce pa Isti roj komarjev okoli teh kroglic, tedaj Jih bo gttfalo sem in tja. v Čisto slučajnih smereh. Kar smo navedli v grobi primerjavi, je v ftnejšl rasvrstitvi velikosti do molekulov In atomov po angleškem botaniku Rrtmnu I. 1827. odkrite in po njem Imenovano *4Brownovo gibanje", Co opatu jemo razredčeno raztopino kitajskega tuša ali mleka ali "ko. toldalno** zlato raztopino pod mikroskopom. tedaj bomo zagledali, da izvršujejo v tušu ogijeni del d, v mleku maščobni in v zlati raztopini zlati delci sunkovita, neredna gibanja sem in tja. Isto opazimo, če spravimo trde del ce tobačnega dima v pripravni komori pod mikroskop. Gibi, ki jih Izvršujejo takšna majhna telesca, izvirajo dejansko od nerednih sunkov okotiških molekulov. To si lahko predoči-mo z drugo primerjavo: V A-meriki imajo igro "pushbair, pr kateri suvajo igralci z zrakom napolnjeno velikansko žogo s rokami v zraku sem in tja. Pr gledanju iz daljave se ti bo pri tem često zdelo, da se žoga le malo giblje, ker se pri velikem Atevllu sunkov od vseh strani nerodnost teh sunkov na iogi nekako izenači. Pri navadnem nogometu pa je število sunkov, k zadevajo žogo, dosti manjše; tu se nerednostl ne iaenačujejo več žogo meče sdaj na to. zd*j na drugo stran. , Njeno gibanje Je takorekoč "Bro*n»ovo gibanje." Rekli smo, da isvirs Brovmovo gibanje delcev Ig nerednih sun kov okoliških molekulov. Ct se pa ti molekuli vedejo tako ne-redno In nepravilno, kako naj is tega Izvajamo kakšne opisat cula In njegova nešteta trčenja z drugi mi molekuli tako natančno, kakor m da opisati n. pr. pot kro-gte h puške ali kakšnega planeta okoli sonca, tedaj bi težko prišli do cilja. Ce st pa odrečemo točnih poedinih navedb J* se ttdovoljimo I navedbami sred- in dejansko: če bi hoteli pot posameznega mole ki —Tofaritod Fid«,«. Milo Reno (na sredi), vodja organizacije rebelnlh farmarjev National Farm Holiday nje hitrosti molekulov, srednjega časa in srednje poti med dvema trkoma, tedaj izkoristimo lahke z uspehom zakone statistike in dobimo v splošnem vendarle spet gotove zakone. Zdaj pridemo do glavnega: Statistični zakoni nam dado srednje vrednosti za veliko število delcev, odpovedo nam pa, če gre za majhno število delcev. Pomislimo n. pr., da postane vsaka statistika o starostni sestavi prebivalstva v kakšnem velikem me-tu neveljavna, Če jo nanašamc samo na posamezno hišo. Tako je tudi delec, ki izjava Browno-vo gibanje, tako majhne prostor nine, da za njegovo razmeroma majhno število molekulov in atomov ne veljajo več zakoni statistike. To se pravi z drugimi besedami, da so razlike posamez nih smeri in brzin nasproti srednjim vrednostim lahko zelo velike. Povrnimo se k človeškemu telesu. Z ozirom na to lahko rečemo nastopno: Se v svojih najmanjših delcih deluje naš orga nizem tako gotovo in zakonito, da se n. pr. v stanici preko jedra, v jedru preko kromozomov in v kromozonih preko še manjših delcev, tako zvanih "genov' prenašajo čisto določene dedne lastnosti redno preko velikega števila pokolenj, ne da bi pri tem nastopile kakšne spremembe. Da se pa naše telo še v najdrobnejših delcih obvaruje motečih sprememb, mora biti zgrajeno iz ogromnega števila atomov, tedaj morajo biti ti atomi pač tako majhni — v primeri s celotnim telesom. na nanj, jo je popihal v Inomost, kjer se je vrgel na mazaštvo in izdelovanje zlata. Trdil je, da zna izdelovati to zlato iz določenih vrst zemlje in tamošnji rezident, ki bi mu zlati zakladi v blagajni nikakor ne škodovali, ga je vzel v svojo službo. De Borro je znal tri tekočine nastani to zaupanje sijajno izkoristiti. Zlato bi že delal, toda potrebni so prej veliki kapitali za priprave, ki se pa bodo potem seveda tisočkratno rentirali. In tako mu je rezident dajal vsoto za vsoto, dokler ni postal sleparju položaj prenevaren in je čez noč izginil. Kmalu nato se je pojavil v Stras-bourgu, kjer je s svojim šarla-tanstvom premamil kopico učenjakov, potem si je izbral za žrtev draždanski dvor, nato Hoog, Amsterdam, Hamburg, Kodanj, Švedsko itd. — povsod je puščal za seboj dolge nosove, izpraznjene blagajne in ogromne dolgove. Končno, ko je oplenil skoraj vse evropske dvore, se je hotel spraviti v Turčijo. Toda na Ogrske so ga ustavili in preiskali. Papežev nuncij na Dunaju je izve-' del zanj in je izposloval od ce- njeni v naših dneh kršen je naslednji: "Vzemi kakšen fat in amono-kloroh topi ločeno v destil pomešaj obe raztof nico prilij amoniak« mrena z lepimi kov »vami in ta mrena nego zlato .. V kakšno katego možgani, ki so dan< z vso restnostjo se šne recepte, to ns po svojem okusu. KOLIKO KRVI Človeško Številke, ki si jih stavlja Narava potrebuj« anje človeškega o ovito površino krv nje dihanje vr ga dragocenega so bolje, čim večja je Vršina. Ker pa je FaiistftM Rebesa Zgodovina Izdelovanja umetnega zlata je natrpana z Imeni goljufov In šarlatanov "Vzemi štiri jajca in jih daj v prostorno čašo. Primešaj malo zdrobove moke, zapri čašo trdno in jo zakoplji v ne preveč oster gnoj 120 dni, dokler narava ne spremeni jajca v živo kri. Nato daj vse to v še nerabljen lonec, napravi ogenj iz oglja in peci z njegovo paro to vsebino. Ko se je prepekla, ovij jo v figovo pero, pri čemer se je tvoja roka ne sme dotakniti, raztopi heksagij srebra, pomešaj tretjino posušenega praška in se boš začudil. To je božanska, velika, iskana skrivnost, ki premaguje uboštvo in sovražnike . . Premaguje uboštvo in sovražnike — ta recept, ki smo ga posneli po nekem alkimlstičnem bizantinskem tekstu iz 14. stoL dokazuje, kako mak» se spreminjajo smotri v teku stoletij. Zlato je dajalo, kakor dandanes, bogastvo in moč, in če so ga skušali takrat pridelovati iz gnoja, jim je šteti deloma morda samo v dobro. Kajti pravim alkimistom v bistvu ni šlo za zlato, temveč zajureoblikovanje energij In prirejanje, ** razvoj in razkroj, skratka za proizvajanje življenskih pojavov sploh. Jajce jim je bilo simbol večne-Wa življenjskega toka. gniloba simbol preobrazbe, razkroja življenja, It katerega se poraja novo ftivljenje. Dasl je bilo njih prizadevanje tedaj morda zmotno. vendar je imelo v sebi zelo resno jedro. , Seveda pa je ta čudna znanost poleg resnih pristašev rodila vse polno šarlatanov in sleparjev. Tipičen šarlatan te vrste, ki je znal vzbujati splošno pooomost bolj nego vsako resno znanstveno delo, je bil v 16. stoletju n. pr. Jo-šef Frančišek de Borro. sin nekega mffanakega zdravnika. Začel je skariero t ustanavljanjem vencih občin v Rimu In ko Je posula inkvizicija pocor- v telesu prilično m sarja Leopolda, da ga je prepu^j*naga narava na stil Vatikanu zaradi starih računov s tamošnjo inkvizicijo, Končal je v Angelskem gradu kot . . . krivoverec. "Čeprav je bilo njegovo znanje o medicini in kemiji zelo površno, je dose- gel neštete uspehe z nesramno ploščic, ki ima vsaka predrznostjo kakor vsi goljufi" je napisal o njem neki kronist iz tedanjega časa in je zadel s tem bistvo vseh uspehov tisočev In tisočev šarlatanov pred Borrom in za njim do današnjih dni. Predaleč bi zašli, če bi hoteli navesti že sama imena največjih izmed teh šarlatanov, ki so kdaj lahkovernost ljudi izkoriščali v svoje namene. Se v novejšem času, t. j. 1.1836., je avstrijska vlada v stiskah za denar in v želji po njem, izdala patent za izdelovanje zlata nekemu Jožefu Antonu Rottiju, a da alkimistično šar-latanstvo in ljudska neumnost še v naših dneh nista izumrla, o tem nam govorijo dovolj zgovorno primeri, kakršen je primer "izdelovalca zlata" Tausenda in Poljaka Dunikovskega, ki se je moral pred nedavnim zaradi goljufij z umetno pridelavo zlata zagovarjati pred pariškimi porotniki. A Tausendi in Dunikov-ski sta vsaj s svojimi skrivnostmi, nikomur izdanimi metodami za "izdelovanje "zlata pametnim možganom že na prvi pogled vidna kot sleparja. So pa ljudje, ki objavljajo v okultnih revijah povsem resno in s svetim prepriča- Prevažanje kisik« odvažanje porabljen vrši z rdečimi krvi ki so v bistvu sila znansko tenke ploš su je kakšnih 25 stotisočink kvadratu tra. Navzlic tej nei šinici posameznega lesca znaša tedaj JUna vseh 25 bilijono Šnih 4000 kvadratni li površino 25 štir hiš — česar si goto bi predstavljal. 8 to velikansko površino z lahkoto zmaguje človeškem organizm bi zmogla nobena, Š mehanika človeških Jugoslovi narodni 2. Julij RAZSTAVA 8T0I NAPREDKA CH Prijateljsko »te vabi,«J date rmti* Francoska Lili) v Marocean p N2M SI. I» tu« M kjer bodete tudi dol tJrenoh« TISKARNA S.N.I SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila sa veselici In shode, viiitsi* knjige, koledarje, letake Ud. v slovenskem, k slovaške«, češkem, pemHgm, anflelken jeziku • I VODSTVO TISKARNE APELIRA NA O S. N. P. J, DA TISKOVINE NA*0C< V SVOJI TISKABNI titkMi* S PUIU p« S.N.P.J. PRINTE M874I po. lava**» tm «ah ss l«u» ** m * m •