Naročnina mesečno 25 Din, za možem* etvo 4« Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ul
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Telefoni uredniStva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2090
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
dan zjutraj, razen dneva po prazniku
Tudi Cerkev jim hočejo vzeti
Gonja fašističnega tiska proti slovenščini v bogoslužju se nadaljuje Sramotenje našega jezika — Samohotno razlaganje konhordata
Bukareška konferenca
V vzhodni Evropi sc je zadnje čase vršila vrsta gospodarskih in političnih konferenc, po-čenši s sestankom Male untonte v Strpskem Plesu, ki so pokazale, da sc je težišče evropske politike za caikrot pomaknilo proti vzhodu. Strpekeinu Plesu jc sledila sinajska konferenca, nato sestanek agrarnih držav v Varšavi, naposled balkanska konferenca v Atenah in sedaj zborovanje državnikov v Bukarešti.
Vsa ta posvetovanja so žc rodila znaten uspeh. Iz kompliciranega omrežja političnih interesov in ri valit o t so izluščila gospodarske vidike in potrebe, ki se nc vjemajo povsod s politični nuk Sedanji gospodarski |x>ložnj jo pod pritiskom raznovrstnih nujnosti, med katere spada tudi nenadni i>ojuv ruskega žita nu evropskem trgu, postal nevzdržljiv, posebno za države, ki so revne na kapitalu, med katere prištevamo docela vse |>oljcdelske države evropskega vzhoda. Čisto naravmi obrambni čut jih jc med seboj ix>vczal. Potisnile so politična vprašanja v ozadje. Primat jc prevzelo gospodarstvo ali l»j za kruh v pravem pomenu besede.
Mi smo vedno bili mnenja, da ixxto pogovori med temi državami vsaj spočetka tekli prav gladko in res, na nobeni izimed omenjenih konferenc od Sina ju do Bukarešta ni bilo slišati nobenega nesoglasja, ki bi bil motil harmonijo. Vsak predlog, ki je imel namcu zaščititi poljedelskega produccmta, jc bil soglasno sprejet. Ustanovitev posebnih državnih izvoznih organizacij, ki bi se med seboj povezale v neke vrste agrarni vzhodnoevropskii žitni sindikat, nadalje carinske zveze med posameznimi državami, stalne meddržavne agrarne konfercnce, vse to jc bilo sprejeto v soglasnem odobravanju. To jc bila prva faza zbiranja ali organizacija skupne fronte, kakor sc je reklo.
Čc enkrat rečemo fronta, potom moramo reci tudi proti komu. Tega pa do danes šc nobena konferenca ni povedala, ker tudi ni mogla povedati. Vso iakoimenovanc agrarne države veže ena vsem skupna lastnost, naimrcč da so po pretežni večini poljedelske, da ali sploh nimajo, ali da imajo zelo slabo razvito narodno industrijo, da vsem primanjkuje obratnega kapitala, da nc rabimo besede, da so revne, ter da vise živijo od prodaje svojih poljedelskih pridelkov. One zato rabijo stanoviten trg, ki lx> redno odjemal, kar lx> njih zemlja rodila. Tega rednega in stanovitnega trga pa ni, ker smo ga v političnem vrvenju zadnjih deset let pozabili organizirati. Na eni strani sc nikdar ni resno računalo z možnostjo, da bo enkrat ruska zemlja začela roditi, nu drugi strani pa sc industrijsko države vedno bolj prizadevajo, da bi svoje žitne jwtreibc kolikor mogoče krilc iz pridelkov na roti nega poljedelstva. Stavba, na katero smo v teku zadnjih deset let zidali, sc torej mora podreti, kakor hitro bo ruska žitnica začela valiti svoje pniđelke v Evropo ali ko lx> ena ali druga industrijska država skrčila uvoz i»lje-dcLskih potrebščin.
In stavba sc jc res porušilo. Agrarne konfercnce so torej predvsem imele nalogo najti druga sredstva, s katerimi sc bodo mogle v noveni gospodarskem položaju agrarne države boriti za svoj gospodarski obstoj. Razumljivo jc torej, da za to svrho nc zadostuje soglasno »prejeta fronta, ampak da morajo priti na pomoč druga bolj konkretna sredstva. Ta sredstva leihiko delimo v dve vrsti: organizacija pridelovanja in organizacija trga. Prva se mora izvršiti na teritorijih intoresiranih držav, druga na ozemlju držav, ki bodo naše pridelke kupovale. To bi bila druga faza agrarnih konferenc, ki pa jc le deloma dosežena, in h kateri tudi Bukarešta po našem prepričanju ni bistveno prispevala.
Organizacija pridelovanja bi zahtevala, tako mislimo, da si med seboj [»razdelimo pridelovanje posamoznih vrst poljskih pridelkov, ter tako odstranimo kaotično vsestransko tidej-stvovanjc našega kmeta. Druga stopinja bi bila, da z državno pomočjo pridobitne stroške za naše pridelke poccnimo tuko, da kmet nc 1н> trpel radi tega, a da bomo z večjim uspehom prišli na svetovni trg, četudi bi tam našli konkurenta. Tretja stopinja pa jc, da izvedemo enako carinsko politiko za vse agrarne države glodc izvoza poljedelskih pridelkov in seveda tudi lesa.
šele potem bo mogoče misliti na fronto, to sc pravi na organizacijo kupnega trga. Za enkrat so so vse agrarne konfercncc, in tudi bukareška, vsled nujnosti, ki jo nalaga gospodarska kriza, pečale s tem pravzaprav zadnjim vprašanjem. Težave so se seveda takoj [»kazale. Industrijske države, ki pridejo v jioštev kot kupo-vulke, med seboj niso organizirane in po našem ninenju niti misliti ne smemo na to, da bodo v doglednem času, ker jih ločijo politična na-sprotstva. Zato je iizpeljava tiste malo naivno formule: mi vam odkupimo vaše industrijske pridelke, če nam vi odkupite naše žito, dejansko zelo težavna. Pokret, ki je spočetka izgledal šiirokopotezen, jc torej za enkrat zadel na mrtvo točko. Konferenca v Bukarešti ni v tem pogledu prinesla nobenega novega spoznanja. Seveda sedaj šc preostane možnost, da si mii kot agrarna država [»omagamo s trgovinskimi pogodbami, ki bi nam v nosprotstvu z »načelom največje ugodnosti* priznale za naše pridelke posebne ugodnosti. To sc zdi prej izpeljdvo. Toda agrarni problem, s katerimi se še bodo bavile konference, nc bo niti malo napredoval, če v svojih računih ne lx>mo resno upoštevali ruske zemlje, ki Ivo nuša največja nasprotnica v bodočih desetletjih.
Trst, 24. oktobra. Današnji »Piccolo« je v dolgem članku zopet napadel slovansko duhovščino v Priuiorju in kategorično zahteva, da sc morajo vsa glavna opravila po cerkvah vršiti т italijanskem jeziku. »Piccolo« med drugim piše: V veliki večini cerkva goriške in tržaško-ko-prske škofije pridigajo duhovniki v kraškem dialektu. To sc godi tudi tam, kjer ga en del prebivalstva nc rabi in ne raz/ume, ker je prišlo iz okoliških mest, ali iz drugih pokrajin Italije. (Tako mora »Piccolo« priznati, da so samo priseljenci nu Krasu in \ Priniorju Italijani ne pa domače prebivalstvo.) To so učitelji in učiteljice, uradniki, ka rabin jerji, železničarji in trgovci z družinami, ki morajo — po besedah »Piccoli ja« — doživljati ponižanje, da se z njimi postopa kakor s tujei na tuji zemlji in so v cerkvah oropani jezika svoje vere.
Tržaški list pravi, da jc to neznosen položaj, kajti nele da se v cerkvi pridiga in katehizira v »kmečkem dialektu«, ampak - celo skupne molitve se opravljajo v domačem jezđku, ki jih glasno moli naprej duhovnik in inu odgovarja množica k m q to v. Celo litanije niso pete v latinščini, ampak v hrapavem dialektu kraških gora.« Prav tako sc razburja »Piccolo«, da se v ccrkvi vrši slovensko pelje in nc latinsko ali italijansko »kar navdaja z začudenjem vojake, katorim sc zdi, da so sredi Balkana nc |hi v Italiji«.
Za »Picooloc je to »mučno in neznosno stanje, katerega je trclm spremeniti in mu napraviti konec. Vprašanje jc lc, kako to izvesti. Ititro in z enim udarcem v vseh cerkvah obeh
Belgrad, 24. okt. m. Na svojem agitacijskem potovanju so ministri gg. Frangeš, Maksimovič in Kunianudi prispeli v Sremsko Milrovico, kjer so bili zelo navdušeno sprejeti. Tu so jim bile predložene številne želje in prošnje. Najprej je govoril minister za kmetijstvo Frangeš o kmetijski krizi, dr. Kunianudi pa o važnosti 6. jan. in 5. okt.
Končno jc govoril prosvetni minister Boža Maksimovič, ki jc v svojem govoru tudi dejal, da je bilo v zadnjih 10 letih mnogo vlad, ki so bile po svoji osebni sestavi podobne današnji, ki so imele za člane ljudi iz vseh krajev naše države, iz vseh plemen in vseh prejšnjih strankarskih organizacij. Za razliko od teh vlad, ki so bile koalicijske vlade raznih političnih strank, smo stopili v to vlado kot posamezniki, sodelujoč z vsem pojmovanjem in z istimi težnjami pri enem in istem poslu.
V vlado nismo stopili kot zastopniki raznih poiiiičnih programov in kot zastopniki raznih političnih teženj. Nismo stopili kot je bil slučaj, da je vsak s svoje strani nekaj malega storil, da 1 bi se pofem razšli, marveč zato, da trajno in stal-l no delamo z istimi mislimi in pojmovanji in ne
škofi j najbrže ne bi šlo.« Zato svetuje drug način poitoJijančevanja cerkve. Sprememba se lx> vršila saima ob sobi in postopoma in sicer s |K»močjo novega rodu, ki bo izšel i/, italijanskih šol in bo iizpodrinil staro generacijo, ki bo nujno izumrla. Toda, da 1» ta nova generacija znala v latinščini ali v italijanščini opravl jati molitve in peti ccrkvonc pesmi, zato je treba, da se jiiih v šolli k temu vzgaja.« Tu apcLiira »Piccolo« na patriotizem italijanskega učiteljstva v Priniorju, na šolske vrtnarice in voditelje dopolavori-stov, da naj povsod poučujejo otroke italijanskih ccrkvcnih pesmi in molitev. Kjer jc italijanski duhovnik, pravi lii<st, bo stvar lahko izvedljiva in brez vsakih težav. »Toda kjer je župnik navdahnjen z balkanskim čuvstvova-njcin, učitelju ne ostane nič drugega, kakor potrpežljivo poučevati mladino in odrasle toliko časa, da bo prebivalstvo javno zahtevalo od ccrkvcnih oblasti, da sc v obrednik uvede latinščina, oziroma italijanščina.«
Po zaslugi prcfcktn Dompicrija. pravi list dalje, sc bo v večjih krajih žc sedaj vsako nedeljo darovala latinska inaša s pridigo v italijanskem jeziku. K tej maši morajo priti tudi vsi šolski otroci. Tuko torej slovenski otroci v Italiji nc bodo v cerkvi nič več slišali materinega jeziku. Tržaški list ima drznost, da sc pri tom sklicuje celo nu določbe konkordata. 22. čl. konkordata namreč pravi: škofje in župniki morajo biti italijanski državljani in morajo govoriti italijanski jezik. Po potrebi pa jim morajo biti dodeljeni pomoč -
gledaino na te razlike. Med politično skupino, ki sem ji pripadal, in ono, ki ji je pripadal Prek,i oziroma Kunianudi, so bila razna trenja. Sedaj sedimo pri istem delu in z istimi idejami.
O. Uzunovič, g. Preka, g. Kunianudi, g. Sr-skič, jaz in ostali Vam lahko rečemo, da jc čas, da vi vsi tako postopate prav tako vsi vaši osebni in strankarski prijatelji. Vi vsi morate iti po tej poti, da sc zberete na skupnem poslu, kakor ste se danes zbrali na tem sestanku. To je dobra pot, na kateri je potrebno vztrajati. Ne smete nas več deliti in nc iskati več nc »vašega« ali »našega<< človeka, marveč tist t, ki pride v Belgrad k Preki, lahko pride tudi k meni in opravi svoj posel. Tisti, ki je prišel h Kumanudiju, lahko opravi svoj posel pri Frangešu in obratno. To je tista pot, na katero so nas pripeljale mnogoštevilne žrtve, dokler ni prišlo do zedinjenja. To je pot, ki jo nalaga Nj. V. kralj in naš dobrobit.
Dunajska vremenska napoved. Vreme se bo nadalje (»slabšalo.
uiki, ki razven italijanščine razumejo in govore tudi jezik, ki jc v kraju v rabi. da morejo nuditi versko (»moč vernikom v njihovem materinem jeziku kakor zuhteva cerkev. Na podlagi tega konkordatnega člena sklepa »Piccolo«: »Torej konkondat zahteva, da je župnik Italijan in du govori italijansko. Torej mi1 nujno jioineb-iio, da razume tudi dialekt, ki se v kraju rabi. Kjer se pa nahaja še staro p rabiva lstvo, ki eo »ie more drugače izraziti kakor v lokalnem dialektu, pa nuj bo imenovan pomočnik, ki bo za slučaj potrebe lahko spovedma! v lokalnem dialektu iu pridigal za stare kmete, ki se niso mogli več naučiti narodnega jezika.« V liadaljncm zahteva »Piccolo«, da morajo tudi vso škofove okrožnico (pastirska pisma) biti v latinskem ali italijanskem jeziku.
»Piccolo« jc zelo brezvestno in sprotno dal konkordatu drug smisel, kakor ga ima. Konkor-dat pravi, da morajo škofje in duhovniki biti italijanski državljani, »Piccolo« pu pravi, du morajo biti Italijani, da bi se na tak način »čisto postavno in v smislu konkordata« lahko iz župnij odstranilo vse slovenske župnike, ki bi kvečjemu šc mogli pustirovati tu iu tam kot pomočniki (kaplani) italijanskih župnikov. Na proticcrkveno gonjo fašističnih listov je Vatikan žc zavzel odločno stališče in slovensko ljudstvo v vsej Julijski krajini pričakuje, dn sc bo s cerkvene strani vse storilo, tla mu ne bo vzeta vsaj njegova narodna duhovščina, in da bo vsaj v cerkvi in spovedilici slišal besedo v materinskem jeziku.
Zborovanje srbske pravoslavne cerkve
Belgrad, 24. okt. z. V Sreniskih Kariovcih žc teden dni zaseda arhierejski zbor srbske pravoslavne ecrkvc in razpravlja o novi ustavi, ki jo mora izdelati na |xxllagi novega zakona o srbski pravoslavni cerkvi. Patrijarh Varnava je dal daljšo izjavo o delovanju arhierejskega zbora, ter je med drugim dejal. da je zakon o srbski pravoslavni cerkvi uredil odnošaje med pravoslavno cerkvijo in državo. S tem zakonom so postavljene ineje med cerkvijo in državo. Zakon določa avtonomno cerkev. V kolikor daje država cerkvi podporo in ma-terijaluo pomoč, v toliko sc ji zajainčuje vrh. nadzorstvo nad uporabo teh materijalnih izdatkov.
Čim bo zbor prejel ustavo, se bo ta predložila vladi v potrditev. Z ustavo se bo arhierejske-mu zboni zajamčilo, da lahko podpiše uredbe in pravilnike. Glede inaterijalnc strani bo cerkev delala v sporazumu s samoupravnimi telesi.
Nato je patrijarh govoril o reformi stalusa pravoslavnega svečenišlva in pravi, da se z ustavo pred vsem določa inaterijalna zagotovitev, da lahko svečeništvo vrši svoje posle čimbolj uspešno. Prav tako ustava določa enotno šolsko izobrazbo pravoslavnega duhovnišlva. Poleg teološke fakultete v Belgradu se bo za Višje duhovništvo ustanovila še duhovna akademija, po zgledu predvojne ruske duhovne akademije.
Posebna pozornost se bo posvetila redovni-škim relormam. Z reformo koledarja se arhierejski zbor nc bo bavil, ker bo o tem sklepala vesoljna pravoslavna konferenca, na kateri bo srbska pravoslavna cerkev slavila svoje predloge.
Zanimivo je tudi, da sc je arhierejskega zbora udeležil tudi arhimandrit Koboljak Aleksijc, kot voditelj posebne delgacije podkarpalskili Rusov v kolikor so pravoslavni. Kakor znano, spadajo pravoslavni podkarpatski Rusi pod jurisdikcijo srbske pravoslavne cerkve, od katere dobijo veliko podporo.
Min. Flandin v Ankari
Ankara, 24. okt. AA. Po obedu, ki ga je turški minister za gospodarstvo priredil na čast francoskemu ministru za trgovino Flandinu, jc g. Flandin ob 16 obiskal predsednika turške vlade Izmet pašo.
Ankara, 24. okt. AA. Minister Flandin je posetil danes dopoldne turškega ministra za gradnje.
Stavka kovinarjev grozi celi Nemčiji
Berlin, 24. oMobra. as. Dogodki v Berlinu radi spora med delodajalci in delavci kovinske industrije postajajo po včerajšnjih brezuspešnih pogajanjih v delovnem ministrstvu za nemško gospodarstvo vedno bolj kritični. Ako no pride v zadnjem trenutku do sporazuma, je pričakovali, da se lio stavka razširila na celo Nemčijo. Delovno ministrstvo se trudi na vse načine, najti nor« podlago za nadaljnja pogajanja. Dogodki redno bolj dokazujejo, da ne gre več za lokalne zadeve.
Berlin, 24. okt. AA. Število brezposelnih je v zadnjih dveh tednih narastlo za 112 tisoč. V Nemčiji jc trenutno 3,176.000 brezposelnih,
Doumergue se vrnil
Toulon, 24. okt. AA. Semkaj je prispela Iz Maroka križarka »ColberK s predsednikom francoske republike Doumcrgom na krovu. Spremljal* sla gn ministra za mornarico in vojsko.
V Braziliji zmagata revolucija
Predsednik odstopil — Revotucijonarji brez prelivanja krvi zasedli Rio de Janeiro — Novo vlado sestavil general de Castro
bana k revolucionarjem. Copacabana jc bilo že po-zorišče vojaške vstaje pred kratkim časom in je to mesto velike važnosti, ker obvlada pristanišče Rio dc Janeiro. Takoj, ko se je razširila vest o odstopu predsednika, so izjavili mornariški kadeti, da prestopijo k revolucionarjem. Rio dc Janeiro so revolucionarji zasedli brez krvoprolitja. V mestu vlada popoln mir. V Pernambucu in v drugih mestih, ki so padla revolucionarjem v roke, je na cestah ljudstvo manifestiralo za revolucijo. V Pernambucu so bile banke in trgovine zaprle.
Rio de Janeiro, 24. oktobra. A A. Vlada jo padla, prezident republike je podal ostavko.
Rio de. Janeiro, 24. oktobra. AA. Po demisiji ]>redsednika so častniki vojske in mornarice izdali na ljudstvo jiroglas, v katerem jvravijo, da inora Iako vladna kakor vstaška stranka delati na to, da pride čimprej do miru. Poslali so zveznim in vetaškim voditeljem poziv, naj ustavijo sovražnosti. V cilju sklepanja ]>remirja naj vstaši in začasna vlada določila svoje opolnouiočene delegate.
Rio dc Janeiro, 24. okt. \A. V brazilski revoluciji jc nastopil danes scnzacijonalen preokret: odstopila sta zvezna vlada in sedanji brazilski predsednik Luiz. Pod generalom dc Castrom je bila sestavljena provizorna vlada. Ta dogodek je javnost tem bolj presenetil, ker je bilo v inozemstvu splošno razširjeno mnenje, da se je revolucija ponesrečila in da se je vladni položaj zelo ojačil.
Davi je general de Castro, ki je doslej podpiral vlado, nenadoma pozval zvezni kabinet in predsednika, naj odstopi, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi in dolgotrajna državljanska vojna. Ker je imei general de Casfro za seboj celokupno posadko mesta, je predsednik Luiz ob Q.40 odstopil. Kadeti in vojna mornarica so se takoj pridružili generalu de Castru. Državni udar je bil izveden brez najmanjšega prelivanja krvi. Ko se je novica o preobratu raznesla, je prišlo v Pernambucu in drugih brazilskih mestih do velikih demonstracij veselja. Nova vlada bo lakoj razpustila kongres. Iz Londona poročajo, da jc ta dogodek zelo ugodno vplival na brazilske vrednostne papirje. Brazilsko posojilo je za dve do tri točke naraslo.
Newyork, 24. okl. as. DTžavno skladišče v Washingtonu, ki je imelo prepoved, izvažati brazilskim revolucionarjem orožje, je do poldneva bilo brez vesti od svojega odposlanca v Rio de Janeiru.
Predsednik Washington Louis je odslopil, ko je slišal, da je jjrestopila garnizija mesta Copaca-
London, 24. okt. as. »Daily Telegraph« j»ro-ča o dogodkih v Rio de Janeiru in naglaša besede revolucionarjev, da so »zasedli glavno mesto z nekrvavim jmčem«. Vladne čete, ki so sc nahajale v drugih državah Brazilije, so sc stavile takoj f» odstopu predsednika, revolucionarjem na razpolago. Revolucionarji so bili izročili Washingtonu Louisu ultimatum, da naj odstopi do danes ob 10. Danes ob 9.40 je ta res odstopil.
New York, 24. oktobra, as. Politični položaj v Braziliji šo nikakor ni jasen. Glavni vodja revolucionarjev Vargos še nima zveze z generalom dc ('astro. Nc vc sc še, ali sc bosta oba moža sporazumela o nadaljujem postopku. Vargos bo nadaljeval svoj pohod preko države Sao Paolo v Rio de Janeiro.
New York, 24. oktobra. A A. Iz Sao Paola poročajo, da jc nastala v samem mestu, revolucija proti zveznim oblastem. Vlada jc morala radi napada množic izobesiti na vladno palačo belo zastavo.
Bucnos Aires, 24. oktobra. AA. Iz Porta Alle-gra v Braziliji poročajo, da so revolucionarji j>re-trgali železniško zvezo med R-iom dn Janeiro in Sao Paolom.
i
Buenos Aires, 24. oktobra. AA. Vstaši so za-! vzel i trdnjavo Cruzeiro in s tem prekinili železmi-i ško zvezo med Rio de Janeirom in Sao Paolom.
Ministri v Sremski Mitrovici
Sedimo pri istem delu z istimi idejami
Trgovina 8 patriotizmom
:J ugoslovailisk i Lloydt od 24. ok tobm pni-im^.i u vodnik, ki ga /o radi zelo iintoreMntmn ugotovitev v celoti |voiiatislk.uu4llo:
Zimreb. dne 2V oktpbnu. Vsi. ki poznajo naše ljudstvo« nase kraje iu naše priiiHke ne Mimo <xt danes, ampak še nekaj decenijev nazaj, in ki sko/i vsa ta leta ni m) imeli nikakih ambicij, d« bi svoje -posoihuosti dokazali s svojiiuni luhtnvi, Se in,mj pa s tem, tla bi trgovati s pntrijoti*-inoiii, morajo vsaki dan ginevati od začudenja, ko vidijo in slišijo, kakšnti tipi so priplavali na llo površje. Naravnost neverjetno je, žalostno in komično, kakšni ljudje vendar morejo danes v družbi, v gospodarstvu, v easujjisju in pri pa-tTijot«kih organiznciiljnli igrat! vodilne vloge. AJtoravno je na rod ni pregovor, kri pra vi, dn takrat, ko roke naraščajo, smet je plava na ivo-vr.šju. resničen, vendar je žalostno ill smešno, da se akitualnosi lega f>t< tfov ura pri na« 4e Vld-ih> ni zmanjša'!«.
K na izmed najbolj ogabnih pojav te ^iovoj'iic razburkanosti je na vsak način trgovina s patri jotizmoiii, o kateri vedo njeni pnedstavniki povedati, da je zelo plodonosim in »Ia obstoji ■jjti njo kljub veliki konkurenci izvrstna konjunktura. Včasih so ilniil'i srlvst-vo in lirvatstvo"ko-losa 1 ni pridelki za trgovino s pn hijoti/.inom. Kdo bili ti |.|-gr*vči In kak širi .40'MK, hi d'aties v«*ikdo ve. Moral jr piliti 6. Januar, <la se je tudi tej trgovini napravil koirev.
Do/deva se pa, d« so ti trgovci s psitrijotia-mrun zelo gibčni к.ч mačke, ki se vedno ujamejo na noge, kamorkoli jili vržeš. To na lep Inv i n ugotavlja Sarajevska Pošta«., ki pod naslovom Komercijalni Jugoslovani« piše med diruginn tudi sledeče:
s Ml živimo v	komerei jalizaci je. Vse se
pojavlja na poslovne temelje, vsak računa. k*v flko dividend bo mogel dobi ti s toliko in toliko procenti. Naravno je. d« so se v tej gospodarski Iborbi tudi našli ljudje, ki so prišli na idejo, da Jvomerciijalizirnjo tudi jugoslovansko misel. Kot gobe po dežju se pojavljajo trgovski agenti hi jugoslovansko idejo. Naenkrat se pojavi kak raovoplanvteči Jugoslovan. / velikanskim zanosom povclieava jugoslovansko idejo in se bije ue prsa. Govori, da je /e vedno bil tnk, a v mislili litini kakšno državno službo ali kakšno sinčkom. Poglejte sedaj drugega, ki iio vriove.il svoje jugoslovanstvo s kakšnim velikim kreditom ali proti sanaciji kakšnega propalega zavoda ali podobno. In tako se javljajo drug za drugim, enkrat > tem drugOč z drugim postom, ka-terenm bi bilo potl-obno pomagati v imenu jngo-nlovrtnstrn. Vsi ti hočejo čisto mira v no biti voditelji ali v so j na vodilnih ineslvill. samo za božjo voljo no kje doli na kakšnem priprostem mestu, ker to bi ne odgovarjalo več njihovemu visokemu položaju recte njihovim trgovskim inte-
ksoiil.
Zato n*vra proti koinercijalizaciji jugoslovanska nastopiti vsa nalša poštena jugoslovanska javnost. Jugoslovanska ideja bo samo tedaj 'koristila mašit državi in našemu narodu, če iio razpolagala / iskrenimi in ne licemernimi hinavskimi prcipagutorji, in če jo zamislimo s čistim in iskrenim srcem.
Takih in samo takih Jugoslovanov imtrchli-'jcmo. Komercijalni Jugoslovani bodo doivcdki narod m državo v moralni in imaterijalni banke. rot.<
K tentu pristavlja ; Jugoslovanski Lloyd«: Mi vse to podpihujemo in nagla ša.mo, da je že skrajni ča.s. da trgovina ostane ргата trgovina in dn petri jotizem neha biti sinonim za koncesije. /a dobave, za provizije in za sinekure ali zu keJtršnekohi druge ne/aslužene dohodke. Mi ne smemo dovoliti, da se na račun jiiposlovanstiva. narodnih idealov in svetinj vršijo pravcati trgovinski posli. ki nimajo s pet rijotizmom niičesar opraviti, razun da nanj mečejo seneo nezaupljivosti pri onih, ki ne znajo razločevati pravo od knilvičnegn.
Trgovina s pa t ni joti »m oni ni se-giti samo po gozdovih, po bankah in industrij ali, po gradbenih naročilih, po koncesijah iu dobavah. ona Je našla velikansko polje udejstvovanja tudi v — časopisju. Kot gobe po dežju rastejo sedaj Bog ve kakšni časopisi z bučnimi jugoslovanskimi programi. Г1 Časopisi in ljudje, ki jih izdajajo, stanejo težke rrtSH jone, Kdo plača vse to? Zopet plnčti jo gospodarski krogi, na kojih bkgojne sc navadno pod kakšnim patrijotsiki in geslom aipe-Rra. To plačajo posredno ali neposredno, kakor je peč odvisno od taktike, katero so udirali ti trgovci s patrijotizmoin dn njihovi mnogovrstni pomagati.	_
Zadnje čase so mijn industrijalci, trgovci l.n bankirji prejeli eirkularne dopise od nekega »Zavoda za nadkiomrlmo propagando« v Zagrebu, Radišina ul. I. V tem dijpimi se poživlja jo. -rta na j s svojimi inserati po<tpirajo ta zavo<!. ki je ustanovljen jx> 6. januarju iii ima namen, do propagira odrešilne ideje >Manifesta«. Ta zavod navaja, da je lani izdal brošuro v 300.000 izvodih Letos i mi da namerava izdaii knjigo »Za kralja in domovino« v 100.000 izvodih, kjer lx> »vpisoval delo vlade lini drugih nflnndnib in gospodarskih orlličnjnfkov, k i so si spletli zasluge •ta narod. Za enostranski in sera t zahteva ^OtK) dinarjev.	_	. .
Ti trgovci s pntrijoHlrmom sr> najbolj krrvi. de časop'isje. ki ima /a selioj desetletja poite-nega in koristnega dela, ne more na postaven način priti do inseratov, кет tngov^ "riašedčjo tean izsiljevalcem in jih <kago plačajo, koristi pa ne prinesejo ne selil ne dr/mvi'; ne časopisjm.
Mi smo mnenja, da bi vsa poštena jnvnos* morala nastojviti proti tej trgovini s patrijotiz-inoni, katere ne bomo reč mogli dolgo- pre-naišat'i.
Atsdorisha katastrofa
Aachen, 24. okt. as. V pretekli noči so se nadaljevala reševalna dela у Alsdorfu. V jami niso našli hikakih mrtvih rudarjev vej. Posvetovanja o organizaciji »kopnega pogrebnega »prevoda so se danes končala. Pogreba se bo udeležilo več deset-Hsoč ljudi in je zaradi tega potrebna obširna organizacija. 200 brezposelnih koplje rta pokopališču v Aachnu grobove. Vesti, da bi se bilo ponesrečilo 23 reševalcev, se deman.tirajo.
Berlin, 24. okt. AA. Jutri 'bo pogret) nesreč-rtih žrtev rtidniSke katastrofe ▼ Alsdorf«. Poikopa-ni bodo ▼ skupen grob. Ob 10 dopoldne bodo razrešene po rsej Pruski zastave na pol droga m bodo zvonili iv ono vi. Za ta dan »o odpovedane v reej Nemčiji vse predstave in zabave. Pri pogrebu bodo zastopali zvezno in prusko vlado vodilni ministri. Dane« je predlagala komunistična stranka r državnem zboru, naj se preišče vzroke te katastrofe In v bodoče prepreči ponovitev takih falostnA dogodkov.
Zagrebška vremenska napoved. Oblači®. Ne-Bk*e. Hladno.
Kakšno je fašistično gospodarstvo
Senzacionalne izjave ameriškega publicista — 800 bank skrahiralo Lloyd Georges proti lašistom — „Abasso Ia Jugoslavia"
Newyork, IR. okt. (Izvirno poročilo »Slovencu-.) Po Zedinjenih državah fašistična Italija ne uživa več dobrega glasu. Vsi večji njujorški listi so fc* |HM*lali svoje posebne dopisnike v Italijo,' toda nobenemu se do sedaj še ni posrečilo prodreti tako globoko v notranjščino gospodarskega položaja kot pa M. Georgesu Seldesu, ki je bil več let dopisnik »New York lliralda-: in Chicago TribU-a©«::in ki sedaj, piiotvču.je ■ v >Miiineapolis Tribune«. svojo utise o fašistični Italiji. Vse ameriško časopisje ponatiskuje njegovo fašistično finančno statistiko, ki prjpsega vso domneve, ki smo .jih sploh kedaj mogli Imeti o' položaju, v "katerem se nahaja Italija.
»Italija,« tako piše Seldes, »uporablja fantastične vsote za svojo juopagai^do v inozomstvu. Po informacijah, ki seui jih dobil, trosi Italija v Ia namen 300 milijonov lir letno. l)ve milijardi lir gre vsako leto ia vzdrževanje orožništva iu šest fašističnih milic ler za notranjo špijonažo. strašna vsota, ki bi lahko ostala ljudstvu na rncpoliigo, Pr bi ne bilo potrebno z vsemi sredstvi vzdrifcavati režima, katerega ljudstvo nuf*. Italija je doslej živela od denarja, ki s h ga ji pošiljali "italijanski emigranti, nadalje od turistov in trgovcev. Vse,se su5i, vse gineva- Italijanski emigranti so prej letno pošiljali do 700 milijonov lir, sedaj jo ta vpota padla na 180 milijonov.«'
»Ce pogledamo na italijanske hranilne vlogo.
vidimo isto podobo. Leta 1925. j« v vsej Italiji bilo 787 milijonov lir hranilnih vlog ter 548 milijonov izplačil, leta 1У27. 178 milijonov vlog in 822 milijonov izplačil.«	•"' - -
:>0d leta 1923. pa je Italija dobila samo v Zedinjenih državah 000 milijonov dolarjev (80 milijard Din) posojila, o katerem ni več ne duha ne sluha. 800 bank in kreditnih ustanov je propadlo in Mussolini zakriva ta položaj S tem, da prisilno zahteva od vseh bančnih zavodov redno izplačevanje (lividend, kakor so bile leta 1925, »Oazetta Ulficialo« od 21. marca 1H8(V prizuftvu 466.231 brezposelnih. Qe pa pomislimo, da je Mussolini prisilil vse tovarne, da morajo zadržati tudi brezposelne delavce, potoni pridemo na številko 800 tisoč, ki predstavlja resnično brezposelnost v Italiji.«
?Jaz som se velikokrat razgovarjai z vodilnimi gospodarstveniki in tudi s člani Davvosove in Voungove komisije. Nobeden mi ui mogel razložiti mislefija italijanskega proračuna. Francoski ekonomist Valois se je trudil razumeti italijanski proračun ter naposled obupal z vzklikom: >a clo\vn's budgel (proračun klovnov). Vladni proračun izkazuje javen dolg v znesku 88 milijard lir iu priznava samo 400 milijonov lir letnega deficita. Tega misterija doslej noben gospodarstvenik ni mogel raztoimačitl. Bazni ekonomisti so nadalje izračunali, da znaša škoda, ki jo je povzročila sta-
bilizacija lire na gospodarsko lažnivi bazi 19:25 proti dolarju, 3 in pol milijarde lir. Stroški za vzdrževanje posebnega zbora črnih miličnikov so preračunani na letnih 150 milijonov lir. Te številke jmvedo več o dejanskem gospodarskem položaju filŠIstlflie Italije in o njeni bodoČnosli kakor pa vsako kritiziranje idejnega fašizma. Kadar bo pbložaj postal nevzdržljiv, bo moral fašistični režim ali odstopiti ali bo jmi napravil kak obupen korak.
London, 24. okl. os. Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd Gcorge je v svoji izjavi .dopisniku argentinske .Nacion, izpovedal, м1а se bo fašizem moral razkrojiti vsled napak, ki jih neprestano dela, in vslt-d svojega absurdnega gospodarstvu. Španija je gospodarski krah preživela mirno. Diktatura je zginila brez krvoprelitja. Toda MueAolIni ni istega kova kol jo bil Pritno de R i Vera. Za njega ostane vojna zelo zapeljivo sred-[ sivo za izpod iz finančnega labirinta. To sredstvo j včasih učinkuje, včasih pa tudi ne. Ko je nedavno 1 Mussolini potoval po severni Italiji in je v Milanu na Stolnem trgu govoril pred 100.000 fašisti, so ga I množice prekinile s klici: >l)ol s Francijo!.: Mus-! solini je nato takoj preokrenil svoj govor in na-| meril na Dalmacijo, nakar so množico takoj za-i vpile »AbasSo Jugoslavial« (Dol z Jugoslavijo!) i To so nevarni klici in teh se Evropa boji, zato. I ker se boji za mir.«
Poroka kralja
Sofija, 24. okt. AA. O priliki poroke kralja Borisa s princeso Giovanno bo poštna uprava izdala znamke s slikanii obeh.
Rim, 24. okt. AA. Princi in člani kraljevskih domov, ki se bodo udeležili poroke bolgarskega kralja Borisa s princeso Giovanno, prispejo v Assisi s posebnimi vlaki, po poročnem opravilu v zgornji baziliki se bosta novoporočeuca napotila v spodnjo baziliko, kjer bosta pomolila na grobu sv, Frančiška. Po kosilu v intimnem krogu bo odpotoval kralj Boris s svojo mlado soprogo ob 15.30 naravnost v Ancono, kjer se bosta vkrcala na ladjo »Ferdinand«. Ladjo bodo spremljale torpedovke.
V Varni bosia mlada poročenca sprejela z velikimi slovesnostmi.
Bolgarski banki za poljedelstvo iu za zadruge bosta izročili mladi bolgarski kraljici Giovauni poročno darilo v znesku 5 milijonov levov.
Assisi, 24. okt. as. Mesto sv. Frančiška je v praznični obleki in se p pravi a lrrzllčno na poroko bolgarskega kralja Borisa z itai ansko prin-cesinjo Giovanno. Vo aške godbe vabijo, istotako vidiš na vsakem koraku vo ake v paradnih uniformah. Inozemske deputaci-je spre ema o na kolodvoru. Jutri dopoldne prispeta dvorna vlaka. Mladi poročni par bodo spremliali trije regimenti vojaštva. Poroka se bo vršila v zgorn i cerkvi.
Rim, 24. olit. as. Danes dopoldne je prispel v Piso bivši bolgarski kralj Ferdinand. Na kolodvoru so ga pričakovali italijanski kralj Viktor Emanuel, bolgarski kralj Boris, princesinja Gio-vanna in prirtc Ciril.
Monarhija r4 republika, tiubite Španijo!
Krati Attonz navdušeno sprejet med t'udstvom
Madrid, 24. okt. fr. Ofici.elni Presbiro poroča, da je kralj Alfonz odklonil vsalko spremstvo svojih ministrov v Camorra, kjer je otvoril novo električno centralo. Kralj Alfonz se je ob tej priliki pokazal svojemu ljudstvu ter imel tudi dva govora, ki sta bila navdušeno pozdravljena od preprostega ljudstva, ki je vladarja obdajalo.
V svojem govoru pri otvoritveni Ceremoniji je pozval vse domoljube naj delajo in naj l;ubi;o Španijo. »Ne menite se, če je monarhija ali republika, v prvi vrsti je Španija in Vaša domovina,
zanjo žrtvujte svoie delo, njej darujte svojo ljubezen.«
Kraljeva izjava je seveda povzročila veliko zanimanje po Madridu in po Barceloni. Vsi imajo vtis, da je vladar nameraval jasno povedati, da se ne boji republikanskega pokreta, da je on osebno desinteresiran na tem, kako si španski narod hoče organizirati svoj dom'. Najbrž pa je hotel vladar odbiti puščico republikanski prop.-gandi, ki trosi po deželi, da se kralj in njegova družina bojita za prestol. Vladarja čakajo velikanske manifestacije, ko se bo vrnil v svojo prestolico.
Vendarle moralorij
Ostri ugovori francoskih listov
Pariz, 24. oktobra, fr. Pariški dopisnik »Ti-mesat poroča svojemu listu, da francoski vladi sicer ni ničesar zmanega o kakšnem načrtu za pre-kinjenje plačevanja nemških reparacij, vendar pa obstoji možnost, da bo nomška vlada v najkrajšem času za moratorij zaprosila. Francoska vlada vztraja pri tem svojem mnenju kljub vsein deman-tijem, ki so bili tozadevno izdani od ameriške vlade ob priliki obiska dr. Seh^chta v Waehmgtomi.
»H&Va&r |4>roča, da je airteriški veleposlanik Walter Eflge nonadoiha odpotoval v Wasllliiigton in Sicer na poziv svoje vlade. Listi pripominjajo' k temu, da ga je poklical predsednik IlOover, da nnu poroča o učinku, ki bi ga napravil na Francijo predlog, da za dobo pet let Amerika ne bo pobi-, rala nikakih obresti za svoje dolgove o«l evropskih zavezniških velefeil. To zopet dokazuje, trdijo listi, da so se pogovori med dr. Sehachtcun in ameriškimi finančniki gibali okrog vprašanja moratorija. Morebiti bo Amerika le spoznala, da je plačevanje vojnih dolgov najbolj odgovorno za sedanji krlitičmi položaj svetovnega gospodarstva.
Paril, 24. oklobra. fr. V jioliličnidi in finančnih krogih vlada veliko zan.iineTije za potovanje ameriškega poslanika v VVasbington. Poslanik je pred svojim odhodom imel drtifjše pogovore s. predsednikom vlade Tardieutjem. O razgovorih med obema državnikoma sicer nI nič znano, vendar ie domneva, da jo ameriški diplomat predložil liačrt
o »petletnih počitnicah«, katere bi predsednik Hoover dovolil svojim evropskim upnikom, pod pogojeni, da bi Francija tisti donar ne porabila za svoje oboroževanje. Francoski ]x>li1i;kl smatrajo ta predlog za nesramnega, ker izgleda kakor da bi Francija bila ros niilitaristična država in bi se morala postaviti pod varuštvo mednarodnega kapitala. Francija sicer težko plačuje svoje obresti, toda ona bo nosila svoje breme, a hoče ga nositi častno.
Socialistično časopisje se je zlvčefo temelji o bavili s tem načrtom, vendar njihovo mnenje v tem vprašanju ni merodajno, ker se jifn očita, da bi radi »upravljali blagajno, v kai«ro drugi nosijo svoje prihranke«. »Excelsi6r< ki ima zelo tesne zveze e francosko državno banko, priobčujc danes članek, v katerem jasno izpoveduje, da Francija ne mara od Amerike nobenih miloščin, da bo pošteno plačevala svoje dolgove, a tudii zahtevala, da se ji plačajo redno Ln vestno obresti za njena posojila. j-Inlransigeant poudarja, da je dr. Sčhaeht šel manevrirat v Ameriko, Kaiko more Nemčija trditi, da i;e revna, ko pa je njen sedanji izvoz že presegel predvojnega in ko so dr.včni dohodki sorazmerno višji od dohodkov leta 1914. Francija ne bo zahtevala nobenih olajšav in tudi nobenih olajšav drugim ne bo dovolila, zato ker niso potrebne.
Vemzelos kljub deman-ti jem odpotoval v Angoro
Atene, 24. okt. as. Predpogajanja v Angori O gospodarskem in konzularnem sporazumu kak or tuoi o tarifnem sporazumu so pred zaključkom. Venizelos sam se bo razgovarjai s Kemal pašo o zadnjih podrobnostih. Vemizelos in Mihalokoipulos se odpeljeta jutri s kriiarko »Helle« v Carigrad in od tod v Angoro. Tukajšnji turški poslanik se je že danes odpeljal, da se »eMane z Venizelosom in Mihalo'kopulosom т Carigradu.
Rim, 24. okt, AA. Na letališču Ciampino so včeraj poskusili nov model letala, ki se dviga navpično. Letalo ae j« dvi^iio r 9 minutah 1078 metrov. Poizkusi so uspeli.
Serum proti inftuencl
London, 24. oktobra, p. Angleški učenjak Wellington je iznašel serum proti iniluenci. Najtežjo iniluenco je moči s tem serumom ozdraviti v par urah.
Polaganje vencev na grob neznanega vojaka naj preneha
London, 24, okt, p. Angleška vlada je s posredovanjem svojega diplomatskega zastopnika v •inozemstvu zaprosila vse vlade, da se preneha s polaganjem vencev na grob neznanega junaka, kakor je to do sedaj bil običaj. S tem hoče angleška viada z ozirom na bližajoči se dan sVeiovnega mfa-U izbrisati ta>k spomin na svetovno v6;rto. — Smatra se, da bodo vse tuje oblasti sprejele ta predlog angleške vlade simpatično^
Začasni učbeniki na srednjih šolah
Belgrad, 24. oktobra. AA. Na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega saveza je minister za prosveto odobril knjige, ki se smejo uporabljati kot začasni učbeniki zasebnih Izdai; v srednjih šolah, dokler ne bodo sprejeli učbeniki državnih izdaj.*Odobrene knjige so le-le:
Evropa, z zemljepisno ftitanko, atlantoin ni karto .Jugoslavije, ter Zemljepisna čitanka Todorja Radivojeviča, pomočnika ministra proevete v pokoju;
Primeri iz srednjeveške književnosti (Dubrovnik, Dalmacija, Bosna) Svelozana Matica;
Fizika za nižje razrede srednjih šol dr. Sve-lomirja Risliča;
Francoska čitanka, drugi razred, Božidarja Dinuiča;
Osnovni zemljepis za prvi razred srednjih šot z zemljepisno čitanko, atlantskimi kartami izven evropskih kontinentov in za drugi razred srednjih šol zemljepisna čitanka in atlanbie kade g. Todorja Radivojeviča, pomočnika ministra za prosveto v poko u;
Učbenik češkoslovaškega jezika, spisov F. Zpevek, priredil prof. Ornžen, v Izdan ju Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani;
Anorganska kemija za višje razrede srednjih šol Maksa Prezl.ia,
Razen lega je minister za prosveto na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega saveza odobril zemljepisni atlant za gimnazije in druge šole dr. Vladimirja Marinkoviča, tretja izdaja, toda pisatelj je dolžan, da mu takoj doda novo adinini-! ulratijeko karto kraljevine Jugoslavije, razdeljeno i v banovine. Novo izdajo zemljepisnega atlaiita je pisatelj dolžan predelati po navodilih referentov i glavnega |»rosvetnega saveza rn ga predložiti veau v pregled in oceno. Založnik karte jc dolžan Znižati ceno temu delu s 50 ua 40 Din,
Pred VZS
Belgrad, 24. okt. z. Vrhovni zakonodajni svet je prejel od ministra za socialno politiko načrt pravilnika o poslovanju zdravstvenih naprav, o cepljenju proti stekl ni, o plačevanju pristojbin za delo in proizvode kemijskih zavodov. Zakonski načrt o zdravnikih specialistih za bolezni v ustih in zobeh, načrt pravilnika za pobi anje nalezljivih bolezni, o pobijanj« malari:e. Prosvetno ministrstvo je predložilo zakonski načrl o gledališčih. Gozdarsko ministrstvo za'k. hačrt o spremembah gozdnega taikona. Gradbeno ministrstvo Zakonski načrt o izčabi vodnih sil.
Belgrajske Vesti
Belgrad, 24. okt. AA. V glavni carinarnici v Zagrebu je postavljen za žVaničntka Anton Morel iZ Maribora.
Belgrad, 24. okt. AA. Jutri dopoldne bo imel sVojo sejo upravni odbor Narodne banke. Razen tekočih zadev m administrativnih poslov pride'o na jutrišnjo sejo v pretres tudi prošnje za posojila.
Belgrad, 24. okt. AA. Z ukazom N). Vel, kralja na predlog ministra zunanjih zadev in v soglasju s- predsednikom ministrskega sveta je postavljen za častnega konzula kraljevine Jug sla-vije v Haarlemu na Holandskeni Joseph Hubert Dupont, difektor banke.
Belgrad, 24. okt. m. Izšel je pravilnik za izvrševanje zdravniške službe pri bratovskih blagajnah. Zdravniška služba se deli na upravno in na kurativno. Pravilnik vsebuje' dolžnosti in p-sle zdravnikov, zlasti glede zdravljenja članov in njihovih družin,
Brezposelnost v Avstriji
Dunaj, 24. oktobra, as. Brezpceelnost v Avstriji stalno narašča. Po uradnih podatkih jo bilo 1. oktobra v Avstriji skupno 174.8M brezposelnih, ki so uživali javno podporo, od teh sivino na Dunaju 72.474. Ako ee prišteje.jo oni delavci, ki ni-uživajo nikakih javnih podpor, ki so pa ludi brez dela, znaša njih šlevilo 210.000. Od začetka jeseni do 1. oktobra se je število brezposelnih povečalo aa okoli 11.600.
Skrivnostni umori
Pariz, 24. okl. as. Po umoru štirih oseb v Vals le Bac so danes odkrili v vasi Lee Pcrolies zopet zagoneten jtločili. Našli so namreč 50 letnega vpokojcnca in njegovo 73 letno teto umorjena v njunem Stanovanju. V obeh slučajih so bile žrtve j ubite s topim predmetom, radi česar, s« misli, da je morilec v obth slučajih eden in isti. Ta ctomne-' va se potrjuje tudi po prstnih odtisih.
Proslava padlih v Stari Loki
Stara Loka. 23 okt. Da se oddolžimo nuuiom padlih žrtev in junakom i/, svetovne vojne, ki so preliti svojo srčno kri in dali svoje dragoceno življenje /a osvobojenje naše domovine, odkrijemo v spomin iu v znak hvaležnosti njihovem« trpljenj« dne 26. oktobra 1930 v Stari Loki trajen spominek, ki naj priča našim potomcem našo velika ljubezen do dragih padlih svojcev. Spored slovesnosti 1» naslednji: Nn predvečer v solx>to ob 19 bo pel pevski zbor nu pokopališču pred cerkvijo. Po petju polurno zvonenje v farni cerkvi, kukor tudi • po vseli farnih podružnicah.
Na dan slavnosti oh 9 dop. točen odhod sprevoda izpred Gasilskega domu v Stari Loki v farno cerkev, kjer 1к> ob pol 10 svečana žalna služba božja. Nato Ivo na pokopališču slovnostno odkritje spomenika padlim iz svetovne vojno. Pozdrav navzočim in slavnostni govor vojnega kurata g. Bonača. Govori raznih zastopnikov organizacij. Žalos-tinke. Pridite od blizu ih daleč!
Nov rudnik v Ponovičah
Redukcija v svinčenem rudniku Sitarjevcu.
Litiju, 24. okt.
Vsled stalno nizkih cen svinca na svetovnih tržiščih je bilo tukajšnje ravnateljstvo priimorano, zmanjšati obrat na najnujnejšo potrebo. Pretekli teden je bilo zato na novo odpuščenih 9? rudarjev, tako <la se jc stalež zu-]>oslcnih rudarjev skrčil na komaj 100 rudarjev od prejšnjih "4)0.
Delo v rovih namerava obratno ravnatclj-vosto sploh ustaviti ter se omejiti le na vzdrževanje starih rovov. Svinčeno rudo pu bi začasno pridobivali le s Dotacijo iz napeljanega materijalu. ki vsebuje cen 5% in ga je za 2 leti dovol j na kupu.
Pač pa je pričela ta rudarska družba kopati na banovinskeni veleposestvu Ponoviče, kjer so našli obillne plasti cillkove rude. Nameravajo zu enkrat izkopati pur desetin te rude, du sc prepričajo, ali bodo prišli na račun.
Za inšpekcijo dela v Mariboru
Maribor, 24. okt.
Z ustanovitvijo Kralj, banske uprave dr. banovine v Ljubljani se jc ukinila Inšpekcija dela v Mariboru kot ustanova za zaščito delavcev, to je nadzorni organ >Zakonn o zaščiti delavcev«. Vsi ti posli so se prenesli na delokrog Inšpekcije dela v Ljubljani, katero pu dolavstvo in strokovne organizacije v mariborskem okrožju ne morejo doseči s svojimi pri-tožbami, ker je. preoddaljeno in tako trpi delavstvo na upravičeni zaščiti. Iz teh razlogov jc ena od strokovnih organizacij, registriranih pri Delavski /.<x>riwci vložila pri upruvnem pododboru ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru vlogo, s katero naj sc Delavska zibornica ravzamc pri bunski upravi, <la se v Mariboru, velikem industrijskem centru, zopet ustanovi ekspozituru ljubljansko Inšpekcije dela, ki bi nadzorovala obrate v Marilx>ru in okrožju, da morejo delavstvo in strokovne organizacije ustmene ali pismene pritožbe pri njej vlagati. Upravni pododlior ekspoziture D. Z. je sklenil )Kxslati to prošnjo in zahtevo na merodajna mesta ter utemeljiti nujno |iotrebo Inšpekcije tlela v Mariboru.
Smrt pod vozom
Smrtna nezgoda pri Bledu.
Boh. Bela, 24. okt.
Ccz Znko votli vozna ]K>t iz Bleda—Mlino na Boh. Belo. Po tej poti spravljajo Blejci dTva in steljo z gora.
Ta četrtek 23. oktobra je jk> tej poti peljal težko naložen voz dTv 23 letni mladenič Janez Pibcr, vuilgo Pibrov z Grada. Do bi se mu voz iui ostrem oviiinku ne zvrnil, je pri prvih kolesih voz opiral, pa ga ni mogel zadržati. Voz poln drv ga je pritisnil s tako silo k tlom, da m« je prišla glava na koleno.
V takem položaju so ga liaišli mrtvega pod vozom ob 13.
Zapušča doma mater vdovo in dva brata.
„Slepci so videli, hromi so tekli"
Berači v avtomobilih.
Belgrad, 22 oktobru.
Beračenje sc jc po Belgradu v zadnjem času silno razpaslo, tako da ni bila niiti ena ulica brez beračev, ki so iztegali svoje roke proti vsakomur, ki je prišel slučajno mimo. Med berače, ki so nekateri pravi siromaki, pohabljenci in invalidi, sc jc nuteplo tudi veliko delomrznežev, ki so postali nenadoma slepi, gluhi in nemi, brez roke ali noge, kakor je pač naneslo m prav prišlo. Zato jc belgrajska policija sklenila temeljito obračunati s takimi lenuhi in potepuhi in je napravila v torek lov na berače. Razposlal« jo na več krajev, kjer jc vedela, da jc več beračev, svoje avtomobile.
Skoraj neslišno je pritlrsal policijski avto do berača, sc v hipu ustavil, in že je dvoje krepkih rok zgrabilo osupnjenega berača in ga jKirinilo v zaprt polieijsiki avto. Tako je pobiral (K) vseli ulicah. Bog ve, po kakem neslišnem in nevidnem telefonu so nekateri berači za lo nenavadno in sumljivo izvedeli in začel je beg na vse strani. Kako ginJjivo je bilo videti, kako so nekateri slepci nenadoma spregledali, liromei stekli, gluhci in nemi zaslišali in spregovorili. Marsikateremu je iz rokava nenadoma pogledala v božji svet od bogve kako strmšne granate odtrga na roka. in noga, ki je bMn preje čudovito kratka in okrog obrnjeno, se je naenkrat podaljšala in obrnila. Vse je teklo in bežalo, kamor je vedelo in znalo. Mnogi so seveda ostali, ker v resnici niso mogli iti. 'Ш so brez dvoma im j večjega usmiljenja vredni.
Kljub vsemu begu, pa je policij« zbrala precej sumljivih tičev. Pri nekaterih jc našla ob natančni pre.iz.kavi kar čedne denarne vsote: po štiri, pot jurjev, kar za pravega siromaka ni malenkost. Denar so iimelii shranjen v tajnih žepih ali na prsih. Na vprašanje odikod jim denar jc vsak hitel pripovedovati, da ga je pošteno »zaslužile. Nekatere, ki jih policij« doilmi pozna, lio zaprlo, druge pa poslala pristomimi občinam.
Skrb za izseljence napreduje
Občni zbor Družbe sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani
Ljubljana, 24. oktobra.
Danes so je vršil redni občni zbor družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani ob 10 dopoldne. Občnega zbora so se udeležili vsi odborniki družbe, mnogi prijatelji, ter šef Izseljenskega urada gosp. Fink in zastopnik Delavske zbor-nioe gosp. Marinček.
Poročilo predsednika.
Predsednik P. Kazimir Z a k r a j S e k je j>o-dal v svojem izčrpnem poročilu bilanco o delovanju družbe. — Dotaknil se je najprej vseh ne-prilik, ki so ovirale sicer plodonoeno delovanje družbe. Tako bi bilo zlasti želeti, da se število članov čim bolj poveča, število je sicer lepo narastlo, vendar 'je med člani večina taktih, ki družbo potrebujejo, torej izseljenci. Ni pa družba se našla odziva med inteligenco in našim narodom samim. Le močnejše društvo bo moglo beležili večje uspehe.
Zvišamo število članov pa bo zlasti omogočilo
>lzseljenški Vestnik*.
ki je v pretekli poslovni dobi začel izhajati. Izšle so tri številke v četrtletnih razdobjih. »Vestnik« je izpolnil občutno vrzel v skrbstvu za izseljence. Z ni'um je družba pridobila celo neka.j novih članov, po svetu razkropljenim našim izseljencem pa je nudila vez, ki jih bo družila še v tujini in jih opozarjala na mater4lomovino. Svoj namen bo pa dosegel v polni meri šele tedaj, kadar*) bo izhajal v večjem obsegu in vsaj mesečno in tako postal glasilo vseh slovenskih izseljencev vsega sveta.
Družba je letos zlasti čutila pomanjkanje prostora, v katerem bi se lahko zbirali v domovino došli izseljenci in vsi, ki se zanimajo za izseljensko vprašanje. Zalo bo nujno treba misliti na ustanovitev
»Izseljenskega kluba* v Ljubljani-
ki bi naj bil nekak izseljenski dom v malem. Za začetek bi zadoščala najeta soba, kjer bi bili na razpolago vsi inozemski jugoslovanski časopisi, inozemska jugoslovanska literatura in izseljenska literatura sploh. V tem klubu bi našli zavetišče vsi izseljenci. ki se vračajo iz tujine. Izkušnje, ki so si jih izseljenci pridobili v tujini, bi koristile vsemu narodu, spoznavanje tujih razmer bi pa koristilo našemu gospodarstvu. Tak izseljenski klub že imajo v Splitu. Pri nas pa misli zidati tak dom baje ministrstvo za socialno politiko. Z njegovo pomočjo in sodelovanjem tastih, ki imajo dobiček od.iz-seljenštva bi tudi LJubljana dobila tak dom, ki bi bil gotovo temeljni kamen bodočega dela za naše izseljence. Družba sv. Rafaela pa bo vedno z veseljem skrbela, da bo dom mogel izkazati čim več lepih sadov.
Pravo zanimanje za našo izseljence pa bo vzbudil šele
»Izseljenski narodni svete,
ki ga bo treba čim preje ustanoviti. V tem svetu naj bi sodelovali odlični narodni možje in žene,
kulturni delavci in finančniki. Svet naj bi študiral vse izseljenške probleme in skušal ozdraviti krvavečo rano našega naroda. Domovina topi milijone škodo radi izseljevanja, silno trpi družinsko življenje. Zato bi bilo prav, da posvete temu vprašanju pozornost vsi naši sJaji.
Dotakniti se je treba tudi
stališča naših izseljenskih vladnih oblasti do Rafaelove družbe.
Družba jc dobila že nešteto priznanj za svoje delovanje od oblasti. Vedno je bila s svojimi predlogi in nasveti prva. To priznanje je dobila tudi na Splitski konferenci. Kljub temu pa se je večkrat izkazalo, da jo nekateri smatrajo za strankarsko in versko ozkosrčno organizacijo. In vendar je družba delala vedno na to, da zbere v svojem okrilju vse, brez ozira na nazor in prepričanje, samo, da so pripravljeni delati za dobrobit izseljencev. Da pa družba polaga važnost na religlijo, je pa edino pravilno, saj je vlada sama že neštetokrat priznala, da sta
vera in duhovnik v tujini vedno edini steber,
ki drži naše izseljence. Ce pa nosi družba ime svetnika, ni to vendar nič hudega, saj ga nosi red sv. Save prav lako. Prepričani smo, da bo naše delo jasno dokazalo, da zaslužimo lc sodelovanje, ne pa nasprotovanj.
Kljub mnogim nalogam, lei nas še čakajo, pa izkazuje družba prav lepe uspehe. K velikim uspehom jo zlasti pripomoglo povoljno stanje blagajne, ki je letos po zaslugi velikih dobrotniltov doseglo rekord. Tako je kr. banska uprava v Ljubljani dala za določene namene 10.000 Din, prav tako gosp. minister dr. A. Korošec, lepo je prispeval tudi oblastni odbor mariborski in druga trgovska jkkJ-jetja. Mnogo je žrtvovala naša duhovščina, velik dar pa je prišel celo iz Amerike od g. A. Grdi-ne, glavnega predsednika KSKJ. Vsem dobrotnikom najlepša hvala!
Največji uspeh v letošnjem letu pa izkazuje družba gotovo
v velikem številu zvez, '
ki jih je dobila z našimi izseljenci v vseh delih sveta. Priananje zato odmeva že v inozemskih slovanskih časopisih, ki priznavajo, da je začela domovina skrbeti za njih usodo. Isto dokazuj poset naših izseljenrev iz Francije. Mnogi so gmjeni nad sprejemom na Jesenicah, Brezjah in Ljubljani — jokali.
Da pa jc dosegla družba letos taiko lepe uspehe, gre v prvi vrsti hvala gosp. izseljenskemu nadzorniku in ravnatelju Finku. ki žrtvuje izselje-ništvu vse svoje moči v uradu dn prosti čas. Izseljenci sami priznavajo, da tako očetovskega uradnika še niso videli. Posebno zahvalo zaslužita še oba ordinariata, zlasti Se preliv, škofa dr. Rniman in dr. Karlin, ki sta ]»omagala družbi, kjer je bilo le mogoče. Prav tako so storili čč. gg. dekani in žujmiki mnogo za popularizacijo naše družbe.
Izredno razumevanje za naše delovanje jc pokazal tudi gosp. bivSi ban, minister inž. Serner.
vi«
Vrt bozfi sedemo...
Karitativno delo slovenskih usmiljenk
Belgrad, sredi oklobra.
Lepo jesensko solnce me je zvabilo ven iz sivih sten belgrajskih hiš in palač. Kdo bi zdržal v temni mračni sobi, če je zunaj lep, svetal dan? In sem ob koncu belgrajskih ulic zavil proti Top-čideru. V topčiderskem parku se na-vžiješ sedaj vsaj malo tiste lepe krasote jeseni, ko listje rumeni in ko pihljajo mirni jesenski vetriči. Belgraj-čani cenijo svoj najlepši park in se zatekajo vanj prav radi zlasti ob nedeljah, ko je človeku dan prost oddih in svobodno razpolaga s časom. Pa sem se spomnil na Cukarico, belgrajsko delavsko četrt in na naše usmiljenke, ki so prišle tja, pomagat bednim in usmiljenja vrednim, sejat v vrt božji...
Krenil sem proti Cukarici. Hiše Cukarice, nizke in majčkene, so se mi zdele kakor prilepljeno ob grič. Nedaleč nekje je zapiskala lokomotiva ozkotirne železnice, ki veže Sarajevo s pre-stolico. Menda je zdrvela s svojimi majhnimi vagoni v čukariški tunel. Cez čas sem zaslišal tule-nje sirene majhne ladjice, ki je plovila po zeleni Savi proti Šabcu.
Povzpel sem se na grič. Prav na koncu ulice sem se ustavil pred novo cerkvico, koder župni-kuje znani slovenski misijonar g. Tumpej. Cerkvica je majhna, zidana kot naše slovenske in prav nič ne moti enolične slike čukariških hiš. Pred menoj sta siala dva otročička in gledala vsa zamazana z otročjo zvedavostjo mene, tujca.
>Šta tražiš, a?«
Zasmejal sem se vprašanju in dekletcu, ki je upiralo lepe. temne očke v me. Na majhni, okrogli glavici ji je čepela rdeča dalmatinska čepica.
»Znaš li, dete, gdo su ovde milosrdne sestre?*
>Zar ti tražiš zabavište?«
»Dak
>Ajde samnom.t
In smo jo vsi trije mahnili proti -zabavištut, ki ni nič drugega kakor otroško zavetišče v času, ko očka in mama delata v delavnicah in tovarnah Med potjo smo ugotovili, da je v zabavišču veliko otrok, da je lepo in da se igrajo in učijo vse mogoče igrice. Dekletce z dalmatinsko čepico je bilo sila klepetavo in vedelo prav vse. Ko smo prišli do majhne pritlične hiše, sta se otroka ustavila in mala je dodala:
»Evo ti zabavišta. Da si mi zdravi«
Spet sem se moral nasmejati in sem stisnil de klel ceni a par dinarjev v tnale ročice.
Potrkal som pri sestrah in vstopil.
>I)ober dan, slovenski ljudjek
>Bog daj k
Na razdrtem ognjišču
Povrnivši se čez 15 let iz ujetništva — brez doma, žene In otrok
V Banji Luki že več dni prosjači po cestah Peter Lazarevič iz Prnjavora. Mož se je po 15 letnem ujetništvu v Rusiji pred kratkim vrnil domov v Prnjavor.
Leta 1914 je bil mobiliziran ter poslan v Galicijo. Doma je zapustil ženo in dva otročiča. V Galiciji je bil Lazarevič vjet ter prepeljan v ujefniški tabor. Bili so zanj ležki časi, ko so njegovi tovariši kar cepali od kužnih bolezni. Ko so prišli na vlado boljševiki, so Petra zaprli. Obsojen je bil na smrt in letošnjega marca bi moral biti ustreljen. Pa se mu je posrečilo uiti ter zbežati iz Sibirije. Več mesecev se je klatil po Rusiji, dokler se inu ni posrečilo priti v Ru-i munijo Lačen in brez sredstev, živeč le od miloščine, in v strahu pred orožniki se je potikal na
poti proti domu, dokler ni prišel domov v Prnjavor.
Toda čakalo ga je strašno razočaranje! Prišel je v Prnjavor in hitel k svoji hišici, da bi objel in pozdravil ženo in otroke, ki so ined tem gotovo že tako zrasli, da jih ne bo več poznal. Toda o njegovi hišici ni bilo več sledu! Pač! Nekaj razvaline in smeti je še našel, drugega nič več. Skoro je obupal. Sc hujši udarec pa jc bil zanj, ko je izvedel, da sc jc žena z otroci ob prevratu preselila v Banjo Luko. Zopet jc vzel — ves utrujen, lačen in raztrgan — pot pod noge in hajd: v Banjo Luko, da tam najde svojce.
Toda tudi tam ni našel niti sledu za svojo družino. Ves oslabel, sedaj berači po banjaluškth ulicah, še vedno upajoč, da bo vendar le našel svojo ženo in otroke.
In smo bili takoj v živahnem pogovoru. Cu-karica je čisto delavska kolonija. Brodniki, tovarniški delavci stanujejo tu. Otrok nič koliko in bede in siromaštva, da bi se človek zjokal. One so prišle sem še pred nedavnim časom, da lajšajo gorje. Toda hudo je, ko ni od nikoder nobeno podpore. Zato, da čuvajo otroke med delovnim časom staršev, ne dobe niti dinarja. In vendar je toliko potrebno tako zavetišče. Starši zanemarjajo otroke in jih prepuščajo same doma po osem, deset in še IX) več ur, kakor pač delajo. Sestro bi rade pomagale, pa ni prostgra in ne sredstev. V interesu države bi bilo, da bi priskočila tu s svojo materi-jamno pomočjo. Saj one ne zahtevajo niti beliča za svoje požrtvovalno delo, samo da bi se živelo in da bi vsaj malo razmaknile ozke in tesne stene. Otrok imajo dnevno preko trideset, trideset malih kričačev in še vedno sc zglasi pri njih kaka mati in prosi. Kako težko je odreči!
Da bi videl njihovo revščino, so ini razkazale prostore. Vse je tako majhno in čisto natrpana Končno smo stopili v majčkeno sobico. Že od daleč, sem zaslišal kričanje in vpitje, prava kitajska šola.
>Poadravite gospodinak
Otroci, bilo jih je nad dvajset stlačenih po majhnih šolskih klopeh, so se dvignili in pozdravili. Sestra mi jih je predstavljala po vrsti: ta je pravoslavna, oče ji jc Srb, mati Grkinja; ta je katoličanka, oče Hrvat, mati Srbkinja; la je pravo-. slaven, oče Srb, mati Slovenka; ta je moliame-danka, oče Albanec, mati Romunka; ta zopet je pravoslaven, oče ltomun, mati liolgarka in tako dalje. Cel konglomerat narodov in ver. Na otrocih se pozna narodnost kaj dobro. Mala Grkinja je črnih las s finim, nekoliko krivini noskom in ko oglje črnimi očmi. Drupi fantek je svetlih las in plavili očk — sin slovenske matere. Mlado Mad-žarko pa poznaš po močnih ličnih kosteh. Pestra slikal
Otroci so za čas utihnili, a takoj nadaljevali s svojim čebljanjem, ne meneč se za prisotnost • sestra in -gospodina« Kaj njim mar, če je kdo ; pokukal za hip v njih otročji dirindaj! Žive svoj svet in basta!
Poslovil sem se od sester in stopil na piano. .Solnce je pred menoj tonilo v prelestni zlatnini daleč v ravna »romska polja in pordečilo tanke, oblačke naokrog. Stopal sem navzdol in se od časa do časa ozrl na hišo, kjer sejejo v vsej svoji skromnosti naše usmiljenke v vrt božji; nato sem počakal ob carski čuprijk na tramvaj in se zopet odpeljal med visoke in mračne stene belgrajskih hiš in palač ...	Boje Vilko.
Omogočil je skupno delo z izseljenskimi oblastmi, ki ije do vedlo do mnogo lejiših uspehov, kot bi bili sioer mogoči, Če bi delali ločeno.
Vse pa, ki ljubijo naš narod in jim je za pro-speh naše države, proeimo, da s podvojenimi silaini sodelujejo pri nas, da končno dosežemo, da bodo naši ljudje začeli iskati sreče v lastni domovini, ki ima za pridne roko in pošteno srce še vedno dovolj kruha.
Sledilo jc ]x>rooilo tajnika gosp. Jož. Gostin-čarja, ki je poročal, da je družba imela štiri seje, na katerih so se reševale izseljenške zadeve. Rafaelova nedelja, ki se je vršila 10. novembra 1929. je pripomogla mnogo za popularizacijo družbe. V isto svrho se jo vršilo mnogo predavanj, ki jih je imel gosp. pretlsednik, zlasti predavanje v radiu. Število članov je, narastlo v preteklem letu od 07 na 192. Družba je pomagala gmotno in z nasvetom vsem, ki so se selili iz domovine, in razpečavala brezplačno »Vestnik- v informativne svrhe. Družba ,;e prav tako priredila slovesen sprejem francoskim izseljencem, kri so prišli na obisk v domovino. Zlasti se ji je posrečila vpostavitev zvez med izseljenci v vseh delili sveta; pomagala jim je zlasti preskrbeti najrazličnejše listine. Delala jo z vsemi silami na to, da se čim bolj omeji izseljevanje, ki toliko škoduje našemu narodu. Predlaga, naj se izreče zahvala ministru dr. Korošcu in ministru inž. Seniecu ter obema ordinariatoma.
Nato je podal blagajniško poročilo č. g. kanonik Vole, iz katerega je bilo razvidno, da je uspelo družbi pridobili si |K>trebiie denarne vire, da je mogla tako uspešno delovati.
Preglednika č. g. Toinec in g. Miklavčič sta pregledala delovanje in blagajno in našla vse v redu. Predlagata absoluloriij s posebno pohvalo gosp. |>redsedniku.
Nato so se vršile volitve novega odbotra, v katerega so bili izvoljeni kot predsednik p. Kazimir Zakrajšek in kot odborniki gospa Dolenčeva; Fr. MiklavčA dr. Alojz Kuhar. Vinko Zor, duhovni svetnik Ralan, dr. Pegau, V. Tomec, Gašparič, Marinček in profesor Polzelnik. V odboru sodelujejo vrh tega itak še stalno odposlanec škofijskega ortli-nairiata. Delavsko zbornico in izseljenski nadzornik gosp. Frnk. Za preglednika sta bila izvoljena gosji. Sitar in gosp. Gostinčar.
Sledijo predlogi in razgovor, med katerim omenja duhovni svetnik K a 1 a li, da naj družba začete slike še bolj poživi.
Nato pozdravi A. Kordin občni zbor v imenu Karitativnc zvez« in povabi društvo, naj jwi-stopi k zvezi, kjer bo lahko zainteresirala še druge karitativno organizacije za svoje plodonosno delo, kar občni zbor soglasno sprejme. Prav lako naj se nasloni tlružba na katoliško akcijo, kjer bo našla gotovo navdušene delavce. Pmlstnlnik predlaga, naj sklepa občni zbor o Izseljenskem narodnem svetu, v katerega naj vstopijo vsi odlični predstavniki našega naroda. Občni zbor prizna nujnost predloga. Po kraijši debati o podrobnostih zaključi predsednik občini zbor ob 12
Naši javnosti!
Nameravali smo letos posebno slovesno proslaviti češkoslovaški narodni in državni praznik dne 28. t. m. Radi nastalih ovir smo posebno proslavo opustili. Zato bo v torek 28. t. m. samo slavnostna proslava v operi Prosimo narodno občinstvo, naj se te predstave v čim večjem številu udeleži. Vse naše narodne korporacije, vsa naša druitra naj bodo pri predstavi zastopana, naj ne bo nobenega narodno mislečega Ljubljančana, ki bi ne bil ta dan v gledališču. Isti dan dopoldne od 11 do 12 jc sprejemanje v češkoslovaškem konzulatu na Bleivveisovi cesti. Pozivamo vse naše korporacije, druitva in posameznike, da gredo čestitat g. konzulu državni praznik. — »Jugoslovan-sko-češkoslovaška liga« in z njo združena narodna društva.
Žalosten konec slaboumnega starca
M. Solmta, 23. okt.
Cizljevo liii'.so v Itukičanu sj>rciniju že lota sem bridka usoda. Otroci s« se raztepli jk> svetu in stara sta ostala sama. Pred tremi leti je jiotrkalu nu vrata ljolezen. ki je priklenila mater iui posteljo. Zdravje sc več ni povrnilo Tako jo jiniitisnila vsa skrb na starega. Moral je gospodarili, gospodinjiti in streči bolni ženi. V začetku je šlo šc jjreecj dobro. Polagoma pu jo mož začel pe.šati. Skrbi, ženina bolezen in <lrug<: okolnosti so katastrofalno vplivale nanj. Naenkrat, g« je začela zapuščati pamet. Cianbolj se je slabšalo ženino stanje, tembolj se jc medlo v njegovi glavi. Prihajali so nanj trenutki, ko je zgubil sploh vsako razsodnost in ni vedel, kaj tlela. V takem razpoloženju jc že dvakrat poskusil samomor. Enkrat se jo hotel utopiti, enkrat jmi je splezal na drog in se jc hotel dotakniti električno žice. V ol>ch slučajih se jc ])o rečnems naključju rešil smrti, Zadnji čas se je ženino stanje tako poslabšalo, tla so jo pripeljali v Soboto. Tako je ostal stari sam pri hiši. To jc bilo zanj še bolj usodno. Postal je popolnoma apatičen in se ni brigal za nobeno stvar. Hranili so ga sosedovi, ki so mu zjutraj, opoldne in zvečer prinašali jedila, ali ]ki so ga odvedli na svoj tlom, tla jc z njimi jedci. Tako jc tudi danes zjutraj priSel sosedov fant, tla bi starca peljal k zajutrku. Ko jc odprl sobne dveri, se jc stresel od groze. Sredi sobe je visel stari Cizclj. Fant je takoj hitel po druge kodi. Kmalu so prišli na krnj nesreče tudi orov.niki. Starega so odvezali. Bil je že popolnoma trd.
■A Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem ]>oč.utju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna >Kranz-JoHcf< grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi tin veeučiliških klinikuh so dognali, da so alkoholiki, ki so Irpeli na želodčnem katarju po zavživanju »Franz-Josef« votle zopet dobili slast do jed,i v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef* grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ko nevesto potuje v Amerik o!
Oiaj pravite ?
Med najsramotnejSe izrodke, kar jih je rodilu današnja doba, upadajo pruv gotovo karteli. Numen teli kartehtv ja skoro vrnilo eden in isti — regulirati produkcijo tako, da ostanejo cene blagu oedno na dovoljni višini, dn imajo fabrikanti vedno dovolj dobičku. Tako se nu svetovnem trgu umetno višajo cene 'železu, jeklu, žitu, kavi, sploli vsem potrebščinam in produktom. Konzument. to je mali človek, pu pri tem trpi in drago preplačlije vsako stvar.
Sedaj po vojni, so karteli še podvojili svojo politiko. Sladkor je na primer izredno važno živilo za vse ljudi. V rokah pa imajo produkcijo sladkorja izključno le karteli. Гako je že pred vojno bil sladkor mnogo predrag, sedaj je pu še družji. Pred vojno je dobil konzument v drobni prodaji sladkor za 56 vinarjev. Denar je padel po vojni na enajsti del svoje vrednosti in povprečno so se živilu in vse blago podražilo enajstkrat. Sladkor bi morul r> drobni prodaji veljati približno (t Din. konzument pu plača zanj 12.10 Din. In lo kljub I emu. du je bila ludi pred vojno produkcijii sludkorju karteltrunu. du je država obdirvčilti sladkor in da je bil sladkor znatno dražji, kakor pa je bila njegova pravu vrednost.
Po vojni so kur teli torej podražili ceno sladkorju na dvojno višino. Ljudstvo pa mora plačevati velikanske in čezmerne profile kurlelirunih fubrikunlov. Proti sladkornemu kurlehi res ni drugegu sredstvu, kakor du nastopi proli njemu državi i.
Koledar
Sobota, 25. oktobra: Krisant, muČenik.
Osebne vesti
Ostavko na mesto pristava na litijskem okrainem glavarstvu je podal g. Otmar Skale, ki ie bit svoječasno prestavljen iz Novega mesta v Litijo na mesto okr. načelnika dr. Fr. Senekoviča.
Začasno je postavljen kot okr. pristav g. Vidmar, ki ima svoje stalno mesto na okr. ekspozituri v Školji Loki.
Novi grobovi
t Leopold Culk. upravitelj osnovne šole v Sežanjevclh pri Ljutomeru, je včeraj umrl v ormoški bolnišnici. Pogreb 1» danes v solioto ob .5 popoldne v Ormožu.
Radeče. Dne 28. okt. je umrla Marija Ve r-li i f , soproga železniškega uslužbenca v Radečah. To sporočajo žalujoči ostali, soprog in otroci vsem sorodnikom.
N. p. v m.l
Mata kronika
it A 1 i s te že prijavili kot naročnik na knjižne zbirke, ki jih proti mesečnemu plnčevanju izdaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske Škofije, pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov za Štajersko!
ir Prosvetna knjižica Prosvetne zveze v Mariboru. 3. in 4. zvezek ilr. Sušnikove Jugoslovanske književnosti nam je vsled obilnih naročil od vseh strani pošel. Prosimo zato vse naročnike, posebno šolska vodstva, da potrpijo, dokler ne ho nova naklada dotiskana. Vsa društva pa prosimo, da nam nemudoma vrnejo vse do sedaj poslane zvezke, če jih ne mislijo naročili in plačati.
Napredek v medicini
Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togal odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal je preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek se opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, protinu, išiasu, hripi, nervoznosti in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus je v Vašem lastnem interesu. - Vse lekarne imajo v zalogi Togal-tablete ali pa Vam jih lahko najhitreje preskrbe.
Se en neizsleden zločinec
V K rakovem na dan sv. Uršule, 1950.
Ob iej priliki, ko se piše o umorili iu ropih, ob katerih izginejo zločinci brez sledu, morda ne !k> odveč, ako opišemo zločin, ki sc je bil zgodil v naši Ljubljani pred dobrimi petdeset petimi leti. in ob katerem jc zločinec izginil brez sledu, dasi jc med izvrševanjem zločina govoril z več osebami, tako da so si ga lahko dobro ogledali in dali policiji natančen n jegov opis.
V bližini Židovske ulico, ako ne prav \ tej ulici, jc imel proda jalno zlatar in nriir. Nekega dne jc vstopil v prodajalno gospod, takoj nn prvi videz vreden zaupanja. Vprašal jc. ako bi mogel dobiti /.lato uro, i,n sicer boljšo. Povedni jc, dn jc i/, trnovske fare in potrebuje uro, du bi jo poklonil trnovskemu župniku, ki lx> godova I naslednji dan. Zlatar jc položil pre-denj najboljše ure. Gospod jc odbral dve uri in jih jc nekaj časa ogledoval. |x>tcui |m dejul, dn slu mu všeč, dn pu ne ve, katera bi bila všeč župniku. Najraje bi videl, da bi si jo župnik silili .izbral, ker bi mu bilo tako najbolj ustreženo. Vprašal jc zlatarja, nko mu jih prepusti, da jih nese pokazat, katera bo župniku všeč, si jb bo olxlr/,ul. drugo j>a I ki on sam prinesel nazaj in plačal ono. ki si jo bo obdržal župnik. Ker zlatar ni takoj pokazal, da je pripravljen ugoditi predlogu, jc planilo iz gos|K>da:
»Hodile brez skrbi, Čeprav me dobro nc poznate, jaz sem znan meščan. Da boste pomirjeni, naj gre vaša krSčcnCA z menoj v Trnovo, in ko si bo gos^**! župnik izbral uro. pri-
Ljubljuna. 24. oktobra.
Lel os avgusta meseca se je odpeljala iz Ljubljane gospodična kot nevesta k Ženinu v Buenos
Aires. Ženin je šel že preti leti pred njo v Južno Ameriko s trebuhom za kruhom, Posrečilo se mu le dobiti delo v tovarni in prihranili (oliko, da si je zgradil lasjno hišico v prav amerikanskem stilu. Ko je vse lako pripdavil, je pisal nevesti, naj pride, da se lam poročita.
Nevesta se je odpeljala, potem ko je do sita okusila vse mogoče šikane pred vkrcanjem v Trstu s Cosulich-evim parnikom v Južno Ameriko in poslala v dolgem pismu bratu v Ljubljano opis najbolj zanimivih doživljajev s svoje vožnje. Parnik »Belvedere« jo je pogumno pihal po Jadranu in okrog Apeninskega polotoka v Neapr,: Morska bolezen je iti še nadlegovala, bližina domovine pa ji je še preganjala domotožje. Nadaljna vožnja po Sredozemskem morju iu skozi Gibraltar je oila kljub izredni krasoti že malo bolj mučna. Morski bog je zahteval precej žrtev, ki so mu potniki darovali čez ograjo in naša nevesta tudi ni bila njegova malomarna častilka. Veliko presenečenje pa jo je pričakovalo na zahodni alriški obali. V mestu Dakar je parnik pristal in na krov so prišli črnci s francoskimi prekujjci. Navajena na dobre pomaranče jih je kujx>vala v Ljubljani po 2 iit 3 Din z., komad je strmela nad malim bučam podobnimi pomarančami, ki so jih prodajali po dve za en dinar. In potem okus! Slajši je bil kot najbolj sladki in dobri bonboni. Banan si je kupila cel kilogram za — 3 dinarje in ananas, velik kot buča za šest dinarjev, -
Vožnja je potekala prav srečno. Morje je bilo gladko kot olje, lako da so se Še kapitan in mornarji čudili naklonjenosti narave. Nekoč jo ie vprašal kapitan, če mogoče tako moti ali kaj, da je lako lepo vreme. Ob nedeljah in praznikih so sc vsi udeležili svele maše, ki je bila darovana na krovu. In tudi polutrtik so prešli prav med sveto mašo. Solnce je stalo prav v nadirju na nebu kol velikanska žareča usta, zvečer pa je prav tako sijala luna, vendar je imela mnogo bolj drobno glavico kakor doma v Ljubljani.
Zvečer so bile na krovu predstave kina, zatem so se pa navadno zbrali slovenski fantje, ki
-Д- Zdravstveni dom v Rogatcu bo slovesno odprt v nedeljo dne 26. t. m. Otvoritvi bodo prisostvovali zastopniki banske uprave, državnih uradov in zastopniki higienskih in socialno-medi-cinskih institucij. Po blagoslovitvi in po slovesni otvoritvi doma bo govoril direktor Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire »0 ciljih in nalogah zdravstvenih domov«. Opoldne bo na čast došlih zastopnikov skupen obed v hotelu »Sporn«. Zdravstveni dom v Rogatcu z javnim letnim in zimskim kopališčem je koristna in odlična pridebitev za cel okoliš.
it Izjava. Z ozirom na članek, ki ga je objavil »Slovenec« dne 21. oktobra 1У30 pod naslovom »Obsodba radi kritike borovniškega Sokola« izjavljam resnici na ljubo, da nisem izjavil kot priča zoper g. kaplana Rozmana, »da sem kot učitelj obsodil delovanje borovniškega »Sokola« pod sedanjim vodstvom nego resnica je, da se kot bivši načelnik nisein strinjal s skupno telovadbo moških in žensk v telovad. hlačah brpz krila, ter take telovadbe ne dopuščal. Ne morda, da bi videl v lem kaj pregrešnega ali nemoralnega, nego zgolj radi ljudi. Poznam naše krnele in prepričan sem, da bi videli v tem samo greli iu pohujšanje, ter ne bi imeli zaupanja v »Sokola«. Poudarjal sem ponovno napram predsedniku sodišča, da torej jaz osebno ne smatram tako telovadbo za ne-moralično in poliujšljivo, ker se na isti način telovadi tudi v Ljubljani. — Borovnica, 24. okt. 1930. — Miklavič Anion, učitelj.
Ustanove sa lihiure onemogle obrtnike In trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za TOl *v Ljubljani razpisuje za I. 1980 za uboge in onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njlliove vdove ustanove |K) 150 Din. Prošnje naj se |4)šljejo Zbornici za TO! v Ljubljani do 1. decembra 1930 Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
it Poučni šolski Izlet dljnkov frančiškanske gimnazije v Vilriiždiiiu v Ptuj. V ponedeljek. dne 20 tm. so prišli dijaki franč. gimn. v Viiroždinu nn izlet v Ptuj. Dijake, katerih je bilo 110 i/ 4. do 6. razredu, je vodil g. ravnatelj in štirje profesorji. V Piujn so sc udeležiti najprej slovesne službe lx>žjc v cerkvi oo. minoritov. si nate ogledali mestni grad in livitrcjc. popoldne so šli v muzej in bili obenem <)[iozorjeni tudi na ostale arheološke starine in znameniti,sti mestu. Hrano in stanovanje so
deva s krščcnco z drugo uro nazaj in takrat dobite denar za plodimo uro.«
Zlatarju sc zadeva, dasi je bila nenavadna, j 11 zdela preveč sumljiva, zakaj krščcncu jc bila IKištena in na njo sc je zlatar zanesel, ker sc z.lata ura lic proda vsak dan. se je zlatar veselil dobre kupčije, določil je uram ceno'Im jih izročil kupcu, ki jc liil tak gciitlcnian. dn ni prav nič gliluil. Inkih kupoviilccv jo bilo tedaj malo \ Ljubljani.
Zlatar je poklicni krščcnco in čez nekaj hipov sta korakala krščcncu iu gos|Ki(l z zlatima u nuna v žepu v Trnovo.
V župnišču je bil gospod kakor domač, šel jc naravnost \ /upnikovo stanovanje, a kr-ščenci je naročil, naj ga počaka mi hodniku, ker se ne sjiodobi. <lfi bi bi'lfl poleg, ko sc bosta / gospodom zaupno pogovarjala.
krščcncu ni mogla slutiti kaj hudega, zakaj gospod jc bil vendar videti dostojen človek. In i/, /upnikove sobo veudur ne more drugod, kakor skozi vrata, pred katerimi ga čuka.
Trnovski župnik K.01u11 sicer ni poznal prislcca. ki sc jc izdajal za njegovega farnim, — n kateri ljubljanski župnik |>ozmi vse svoje financ —, a ker je tn takoj zaupal, da gn je prišel prosit posredovanja v družinskih zadevah. je župnik drage volje poslušal pripovedovanje nesrečnega moža, ki živi v zakonu poleg neznosno žene. ki ga sumniči in sc prcjiira ž njim od zoro do mraka. Prosil jc župnika, naj mu ponlajra. da bo ponehal pekel v družini, da naj poliči in posvari njegovo /.eno. du bo živela z možem, kakor se spodobi v zakonu.
Župnik je bil kajpada takoj pripravljen posredovati \ korist nesrečnega moža, »Toda vaše gospe ue po/.iunu»
so odhajali lz Primorja v tujino tn zapeli par slovenskih pesmi. Dobesedno piše, da . je f>esmi kar jKižirala z očmi in ušesi in da je šele takrat čutila, kako rad« ima domovino, ki je tako daleč, daleč.
V bližini argentinske obale je parnik zašel v viharno morje. V razburkanem morju je nasedel nemški tovorni parnik in se potapljal, ko so pluli mimo njega. Vse jMilno partilkov mu je hitelo na pomoč, lako da so rešili posadko in najdragocenejše dele tovora. Njihova ladja pa je srečno prevozila najnevarnejše mesto kljub viharju in končno srečno pristala v Buenos Aires.
Vsa vesela je mislila, da je konec vseh polnih neprijetnosti, ko so jo izkrcali in jioslali v veliko izseljenško »kasarno«, vso obdano od visoke mreže, tako da ue more noben potnik uiti, dokler mu tega ne dovoli argentinska vlada. Izkrcanje se je radi prevelike frekvence v luki zakasnilo, tako, da ie prišla šele ob 5 f»|>oldne v pisarno, kjer jo je čakal ženin od 8. zjutraj. Dolgo v trajalo, preden je bilo urejeno vse potrebno. Uradni »šimel« tudi onkraj luže še ni osivel. In ko je bilo vse urejeno, je bilo prekasno za civilno poroko, katero je zahteval izseljenški urad kot pogoj, da dovoli nevesti vstop v argentinsko državo. Tako je morala ostati sama in prespali vsa izmučena prvo noč v Argentini na trdih slamnjačah ogromne izseljen-ške »kasarne«.
Drugi dan je šla z ženinom v Spremstvu iž-I seljnškega uradnika k civilni jjoroki na urad. I S tem ji je bil odprt novi dom — v Ameriki. Sedaj urejuje novi dom in z mrzlično naglico pripravlja vse j:otrebno za cerkveno poroko, ki se bo izvršila v kratkem in tako dala temelj srečni slovenski družini v tujini.
S Španjolkami na frgu se j>rav dobro razume, navadno jih potolaži z besedami: »No com-prendi« (ne razumem), če pa le preveč brbljajo vanjo, se jim pa odreže kar po kranjsko: »V un' 1 me piši!«, nakar ji branjevka vrne poklon: »No comprendl!« — Najbolj pogreša v sicer krasnem , velemestu, ki ji naj prinese družinsko srečo — ■ slovenske pesmi. Pisala je bratu, naj ji pošlje vse note, s katerimi bo lahko priklicala domovino čez morje. Da bi ostala stalno tam, ne inisli! Ko se I poslavlja v pismu, kliče bratu: Na svidenje! — Islo ji kličemo mi!
imeli pri oo. iniiioritlli. ki So dijakom vse nudili iu tako mnogo pripomogli k vsestransko dobro uspelemu izletu. Dijaki so preč. gg. niiiioritoiu v znak hvaležnosti /uigrali na tahibiirlce in zapeli nekaj prav lepili komadov in pesmi. /. večernim vlakom so sc med svininjclil in petjem odpeljali srečni in zadovoljni domov, nazaj med knjige.
* Oradbena rokodelska šola na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ker je letos ponedeljek, dne 3. novembra kot vernih duš dan muka prost dan, se redni pouk prične v lorek, dne 4. novembra.
it Ljubek pozdrav iz prijazne vasice Tlnfa nam je poslala g. Anica Šternova šopek zrelih jagod v naročju temnozelenega pohorskega mahu. Se tako vsaj malo zamaknemo — mi pisarniški ljudje — v lepoto slovenske zemlje, ki nam je vsem tako mila in ljuba.
it Nepravilno frankir~ne tiskovine. Poštno ravnateljstvo Dravske banovine razglaša: Opazilo se je, da pošte nič ne pregledujejo, kako so taksirane pošiljke s knjigami in časopisi ter druge pošiljke, ki se predajajo po pristojbeniku za tiskovine. To se ponovno dogaja pri podjetjih, katera pošiljajo take pošiljke v večjih količinah, ker jim ravno nezadostna kontrola sprejemnih pošt daje možnost za zlorabe, Da bi se uspešno nastopilo proti zlorabam, naroča ministrstvo vsem poštam, naj vse tiskovine pred odpravo natančno pregledajo in se prepričajo, če so pravilno frankirane. Prav tako morajo pazili vse izdajne jjošte, da bodo pobirale za nezadostno faksirane tiskovine od prejemnikov ustrezajoče postavne pristojbine v dvakratnem znesku. Tudi kontrolni organi so dolžni, da se pri vsakem pregledu pošle prepričajo, ali se vrši ta kontrola. Proti nevestnim uslužbencem naj postopajo strogo po zakonu.
it Prosvetna društva! Ustanavljajte jx>leg lovskih društev, še tamburaške zbore, ki Vam nadomeščajo orkester, katerega si ne morejo povsod ustanoviti. Tamburaiije je nejjrimerno lažje od godalne ali pihalne godbe in so tudi inštrumenti veliko cenejši. Velika ovira je bila, da se ni moglo tamburanje tako razviti, ker nismo imeli do sedaj nobene šole v slovenskem jeziku. Sedaj je ta ovira tudi odstranjena. V Jugoslovanski knjigarni je izšla tamburaška šola, ki jo je spisal eden prvih strokovnjakov famburaškega glasbila, g. profesor M. Bajuk, v slovenskem jeziku. Je izvrstna šola, ki nudi prav vse nauke in pravila, kar jih mora znati in vedeti dober tamburaš. Tamburanje je prijetna, slovanska godba, in vrši ravno tako kulturno delo, kakor druga glasba. Tamburaška šola velja Din 40.—
»Jo boste takoj rt|xiznali. čuka me pred »rattni. Jaz greni ven, tedaj bo pu omi prišla notri, pa sc bosta pomenila. Previdni bodite, da zlejKi spravite iz, nje, kaj iina proti meni, in jo boste poučili, kakor znate. Z njo sc nc moreva zlepa pogovoriti.«
»Dobra! Kar jc v moji moči, bom storil. Vi pa tudi potrpite z njo.«
Gospod sc je vljudno lil hvaležno jioslovil in koma j je župnik vzdihnil zn razsctl jen je, da bi mu prišla na jezik prava beseda, jc žc vstopila ženska.
Župnik j.i jc ponudil stol, potem jia jc začel počasi zastavljati vprašanja,
krščcnco, ki jo jc bil jioslul neznani gospod s pretvezo, dn ji Ivo gospod dal lickn j naročil /a zlatarja, jc odgovarjala, kakor je vedela in znala, ko ji je pa začel razlagati, da mora krščanska žena z možem potrpeti in mu streči, ne pa tako ravnati z možem, da je ves zbegan in obupan, i.n ko so začele padati ostrejše besede, tedaj je uboga krSčcnca. ki ni mogla niti oddaleč uganiti, kuj pomenju /upnikova strogost, lc stisnila iz selit", »Jaz nisem poročena!« Tedaj je pn osupitiil župnik: »Snj ste vendar žena tega gospoda, ki jc bil prod vami pri meni.«
»O. nc! Jaz že nc. Žena jxi ne!« »kuj tako živite z njim?« »Saj ga šc ne poznam. Jas sem krščenca zlatarja i/ Židovske ulice.«
Presenečeni župnik nI vedel in tilko je pl'išla kršfcencn do sape iu jiovcilnla, da jc jn'išla z onim gospodom na povelic svojega irosnn-<I« rja. ki je bil izročil neznanemu gos|x>du dve zlati uri, ki jih je bil namenjen nesli gosjiodu
Pazite na zdravie
svojega milega deteta. Varujte njegovo občutljivo kožo vseh dfaŠljajev, pa bo vedno zdravo in veselo. Z uporabo pravega lflhkega mila Paracel-sus za otroke za dnevno kopanje, boste najbolj poskrbeli za zdravje svojega otroka, Zahtevajte zato vedno izrečno le lahko otroško milo Paracelsus.
it Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparsKeni podjetje Vranjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana
* Nove jaselee. Podpisana prodajalna obvešča vse eventuelne reflektante, da je prejela veliko izbiro krasnih jaselc s hlevčkom in brez njega. Na razpolago so večje kompletne skupine, primerne za cerkve in kapele. Potem manjše prav lične za domove. Dobe se tudi posamezni hlevčki, pastirji, ovčice in kamele. Blagovolite si ogledati v prodajalni KTD H. Ničmanovi v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 2.
Listnica uredništva
S. Kolovrati Imate popolnoma prav. Je bilo že rečeno, kakor gre, pa ie lo bral drugi, ne pa Vi! To je slovensko — ubožno izpričevalo! Ste razumeli?
Brezimnemu: Ker je govorilo sodišče, ni mo-oče nič več ukrepati ne govoriti. Vsaj v listu ne, i je svojo dolžnost storil, ko je bil čas. Kdo ste?
Kranj
Krožek prijateljev Francije v Kranju objavlja, da bo vodil, pofenši z mesecem novembrom, učni osnovni, nadaljevalni in litcrarno-kouv erzaci jski teča j g. profesor k u r c t. Družili tečajev v okrilju društva začasno lic bo. Iceaji se bodo vršili v gimnazijskem poslopju, kakor Iniii, kjer sc vrši vpisovanje v sredo dne 29. tm. ob 17. Pismene prijave prosimo nasloviti na društvo.
Najkasneje s I. decembrom se naseli društvo s knjižnico in klubov im lokalom nu »Stari pošti«, novi del. nakar se bo na novo uredilo čitanje ilustracij tako, du bodo vsem članom brez izjeme ua razpolago v vsakem času, ravno tako pa si' bo reorganizirala knjižnica ter po možnosti uvedli ljudski večerni tečaji, predavanja in stalni članski sestanki.
Odbor obeta šc razne druge ukrepe.
Jesenice
»Radikalna kurit«. Dramski odsek kPD na Jesenicah ponovi v nedeljo 26. t. m. burko s petjem v 5 dejan jih »Radikalna kura«. Pričctck bo ob polt r c h popoldne.
Meščanska šola. Cujemo, du se bodeta 5. in 4. dekliška iu deska razreda meščanske šole. združila. I/ prvega deškega in dekliškega sc bo napravil še cil razred, tako. du bi bili po tej odredbi odslej nu meščanski šoli trije prvi razredi, dva druga in po en tretji in četrti razred. Ravnateljstvo meščanski: šole sc bo proti tej odredbi pritožilo.
Domžale
Smilila kosa. Po k nitk i bolezni je umrl mizarski mojster Anton štolfo. Pokojni je prišel pred tremi. tedni v/, krasne v Domžale, du bi vodil dalje mizarsko obrt po u milem Alojziju t'rrbuniji, pa je smrt prekinila njegove načrte. Zapušče mlado ženo iu dva ueprcskrpljenu otroka.
Gospodinjsko nadaljevalna šola je pričela pouk v sredo na tukajšnji osnovni stili. Vodi jo učiteljica gdč. Anica Luzurjeva. Poučevalo se bo: kuhanje, živiloznnnstvo, nauk o krščanskem življenju, go.spiuliu jstv o, zdravstvo ter nega bolnikov ter otrok. P redit Ta nja o zdravstvu bo vodil tukajšnji zdravnik dr. Maks kremžur, nego bolnikov in otrok pu zaščitna sestra iz zdravstvenega domu v I.ukovici. Priglasilo se jc že lepo število deklet. Pouk je jH>|)olnoma brtv.plufon.
Občinska pisarna sc je preselila iz županove hiše v Gasilni dom. Nahaja se \ pritličju levo.
Vsem posettiikom 3Jleda
kakor domač, občinstvu se vljudno naznanja, da je
bivši hotel BEOGRAD oziroma STEIDL
sedaj na novo otvorjen. Nudijo se izborna vina in razni prigrizki po nizki ceni. Tujske sobo na razpolago. — V soboto in nedeljo sveže jeterne klobase in peienice.
župni,ku pokazat, du si bodo gospod župnik /brali najlepšo, k,i ji,m jo bode neznanec jio-klonil za god. Ona je jia morala gospoda sumo spremljati v Trnovo in v mesto, da bo njen gospodar dobil gotovo plačilo za prodano uro in drugo uro nazaj.
»Meni ni pokazal nobene ure!« jc vzkliknil gos|X)tl župnik. »To je. bil slepar!«
Planil je k vratom in krščcncu za njim, a o gospodu z urama ni bilo nc sluha nc duha ne nu hodniku nc prod župiiiščciu iu ni.liče ni znal povedati, kam je mahnil neznanec. Ililo je, kakor bi ga požrlo barje, krščcnca se je spustila v največjem diru v mesto k svojemu gospdda r j ti,
l^ih.ko si mislimo, kako jc pogledal zlular, ki je. ravnokar doživljal veliko srečo, ki mu je bila vrgla kupca za najdražjo zlato uro v njegovo delavnico. Tako župnik kakor zlatar sta kar najhitreje obvestila policijo, ki je zu takrat poslovala hitro in natančno, а vse zastonj: Zločinec z zlatima urama je bil izginil brez sledu. Nihče ga ni videl vrč, niti zlatar-jovili ur.
Kajpada to ni bilo nič čudnega, da ga niso zasledili, za,kaj takrat nismo šc imeli |io-licijc na konjih, ni bilo telefona, niti radija, nc bicikljcv, lic avtomobilov, niti daktilografije niso |K)/n«H, а tudi vsa pozvedovanjn so se vršila bolj jKjlagonia.
Vendar sc mi zdi prav, du bi tudi tn zločinec prišel v galerijo iiei/slcdcn.ih zločincev, da se njegov spomin ohrani bodočemu rodu.
h tega namena sem napisu! ta spomin.
Ljubljana
Esperantsko predavanje v Avstriji
Ljubljana, '28. oktobra.
Ljubljanski esperanlskl klub Je v svoj letošnji program sprejel menda tudi nalogo, da poskrbi svojim članom zanimiva predavanja esperantistov tujih držav. To je čisto dobla in pametnu ideja, želeti bi bilo le, da bi esporiintskl klub dajal prednost predvsem domačim predavateljem, ki bi nam tudi lahko še marsikatero nesluteno naravno krasoto nase domovine odkrili in pojasnili po pregovoru: >Domače bolj vleče« I
Kol prvi preduvntelj je nastopil v četrtek zvečer Dunnjčan Ceoh, ki je predaval o naravnih krasotah Avstrije, elektrlfici-ran i h železnicah v avstrijskih Alpah i n o Dunaju. Predavanje je bilo združeno s skioptičnimi slikami propagandnega oddelka avstrijskih državnih železnic ter odbora za tujski promet na Dunaju. Z vidnim interesom in razumevanjem so sledili Številni prisotni predava-teljevi razlagi, ki se je odlikovala po svoji zgoščeni informativnem in D.frpltoštl. V prvem delu predavanju so bile posebno lepe slike, ki so nam kazale razne kraje % visoko razvito industrijo ter slike planin in gora. V drugem delu pa je zbudila pozornost slika nekdanjega c e s n r s k e g п gradu ki ho ga po vojni preuredili v muzej. Del tega bivšega cesarskega grndu je določen za m e d na r o d n i e s p e t a n t s k I m u z e j, kjer so hranjeni rniul sturl rokopisi In druge zanimivosti, Iz katerih Je jasno razviden hlstorljnt in razvoj eeperaiita Prav posebno zanimive pa so bile slike, ki sn nam kazale stavbe, katere je dunajska občina zgradila zn omiljenje stanovanjske bede. Med ostalimi slikami je bila tudi slika največje stanovanjske lilše na Dunaju, ki je dolga 1 kilometer in v kateri stanuje okoli 5000 ljudi. Ogromitost le stavbe prjedoČuje že dejstvo, da Ima proga cestne železnice, ki vozi mimo, štiri postajališča.
Po dovršenem predavanju se je predsednik ljubi,janskegu esperantskega klubn gosp. llerko v izbranih besedah zahvalil _ predavatelju in mu želel, da bi Imel pri svojih' nndaljnih predavanjih v drugih mestih enak uspeh, kakor ga je imel pri nas ler da bi odnesel od tega večera s seboj najlepši vtis.
Gospod Cech je doslej predaval v Budimpešti, Peču, Osijeku, Zagrebu in Celju. ,hitri nll pojutrlšnjlm bo predaval še v Mariboru, nakar odpotuje nazaj na Dunaj. Njegovn predavanje imajo dvojen namen: vršiti v tujih državah propagando za nnrnvue krasote Avstrije in za espe-rnnto. Kar se tiče prve, znajo biti Avstrijci sila podjetni in velikopotezni in num ne bi bilo v škodo, če bi se učili od njih!
Boj med detektivom in tatom
Ljubljana, 24. okt.
Te dni je orožlliškn postaja \ Podpeči sporočila ljubljanski poPelji, du je bil v vasi Jezeru izvršen večji vlom. Neznani vlomilci so vdrli ponoči v trgovino Lupujiie-Mn/i in pokradli mnogo blaga. Tnko so odnesli t«) pletenih volnenih ženskih jopic, 7 črnili boks kož, 15 parov narezanih podplatov in 25 puro v narezanih templ jalicev. 15 do 20 pisanih otroških srajc. 8 ženskih naglavnih rut. 50 parov ženskih in moških nogavic, nekaj ovratnikov in inanšct. 1" kravat. 24 žepnih robcev, dalje nekaj drugega peni.la in galanterijskih premnotnv, 500 cigar. nekaj cigaret, 50 zavojčkov tobaku in neka i žganja. Skupna škodil znaša 8770 Din.
V sredo, okrog pol 8 zjutraj, jc ljubljanski detektiv Merlmr aretiral v Kolodvorski ulici nekega moškega, ki je prodajal razno hltifjti nekaterim Bosancem in drugim delavcem. Detektiv je hotel odvesti snmljiivca na policlto. Prod hotelom .štrukljem pa se je sumljivcc detektivu iztrgal iu ga udaril r. zavojčkom po obrazu. Sumljivcc se je ntito pogrnil v beg proli Prečni ulici. Detektiv jc skočil na kolo in /.dirjal za njim. V Prečni ulici ga je dohitel ali sumljivcc je računal, du detektiv ne bo mogel hitro zavreti kolesa in je hotel steči mimo njega navzgor. Detektiv pa je vseeno hitro zavrl kolo in zgrabil sumljive«.
Blago, ki so ga našli pri njem, izviru vse iz vloma uu Jezeru. Je pa to samo majhen del vsega pokradenega blaga. Ostali del pa je tat že najbrže razprodal, ali ga pa kam skril. Tu t noče vUrinii priznati, vendar jc |m njegova krivda nedvomno dokazana iu mu bo ku/cii podelilo sodišče.
Okostje na Gosposvetshi cesti
Ljubljana, 24. okt.
Danes dopoldne so lUlišli delavci, kj polagajo cevi zu kanalizacijo ob hodniku pred pekarno Bizjak, celo človeško okostje. Sodeč po izredno močni čeljusti iu kosteh je okostje moškega. ki je brez dvoma ležal že dolgo v zemlji. Jako dc.bro so bili ohranjeni zobje. Okostje je ležalo samo kakih 50 cm pod cestnim nivojem, odnos no samo 10 cm. ker je bil na cesto kasneje nnvožen imiterijnl. Lobanjo, ki je bila cela, so otroci tekom dnevu razbili. Kako je prišlo truplo oziroma okostje v zemljo, Ih> brez. dvoma ostala večna /.ugonetkn.
Ka i bo danes 7
Drama: Mladoletje. Red D.
Opera: Knez Igor. Red M.
Ljudski kino Olinrc: Ob 8 premijera vele-filma Ana Karenina- po romanu L. Tolstoja.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Тгакос/.у ded., Mestni trg 4, In Mr. Ramor, Miklošičeva 20.
© Zadnje predavanje prosvetnega tedna bo danes zvečer ob 8 v dvorani Akademskega donm. Na dnevnem redu je predavanje o ljudskih igrah. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo diletante naših ljudskih odrov, pisatelje in vse one, ki inm-fo posla z ljudskim odrom. Predaval l>o g. prof. Niko Kuret.
0 Stanje ranjenega orožniškega kaplarju Snuderla se je včeraj znatno zboljšalo. čeprav je postalo v noči na petek izredno kritično. Ako ne bo nepričakovanih komplikacij, je uputi, da bo Snuderl popolnoma okreval.
O Zahvala. Ravnateljstvo državne glulio-ncmnicc v Ljubljani izreka najtoplejšo zalivalo Vsein daroValceill najrazličnejših igrač, s katerimi so vzradostiili našo gluhonemo dcco in ji napravili veselje, dn še nik<lar takega. Posebna Ki hvala velja še g. ing. Hribarju za dragoceno serijo lesenih moti e lov živali, avtomobilov, ucro-plonov in vlakov, ki s svojo gibljivostjo In lično poslikani vzbujajo največjo radovednost otr<»k. dalje g. dvornemu svetniku Bonnču za bogato Tlbiirko izvrstno ohru,njenih igrač. g. restnvrn-ferju Klnsku za kompletno iiilkovo gledališče ter tvrdki Žele/nikar na Marijinem trgu. ki je obdarila otroke poleg igrač tudi z več kosi
blaga ш obleko. Bodi vsem skupaj brez izjeme prijetmt zavest, da so storili s svojo plemenito gesto Izredilo dobro delo In du bo nadzorujoče osobje skrbno раавМо, da ostanejo darila čini dalje in s čl In največjo koristjo v porabi.
0 Predavanje o tehniki autogenskegn varčuje In rezanja. Zavod U\ pospeševanje culi rta Zbornice /tt TO I priredi v 'ponedeljek in sredo, 27, in 29. trn. 2 javni predavanji, pri katerih se bo razpravljalo poglavje autogeiiega zivarnegu šiva kot konstrukcijskega elementa in ihi poglavje o u u toge ni upa rut uri, kate.lo |xi slednje bo pojasnjeno /. demonstracijo vzorcev in šte-viiilnih skioptičllih slik. Obe predavanji sta namenjeni v prvi vtsti našemu samostojnemu
obrtništvu, ki sc aiitogenega varen j« poslužuje tako v svrhe reiMi ratnte, kakor tudi pri novih konstrukcijah. Vabljeni p« »o tudi vsi, ki jiiih
tu stroka /.anima. Predaval bo iiižonjer tvornice za tlufilk d. d. Lco Knez v telovadnici Srednje tehnične šole (stranski vhod) vsakokrat od 8 do tO zvečer,
© Predavanje n Rihardu M'ngnerju in njegovem Buyi'eutliskem gledališču bo, kakor že jav-ГјеПо v Ponedeljek dne 27. t. m. ob 20 v veliki dvorani Kazine. Predavatelj je umetnostui zgodovinar dr. Oto Hfldel Iz Bayreutha, o katerem pravijo kritiki, d« je v svoji stroki prnvl umetnik velikega slovesu z izredno lepim in močnim glasom. Izbrani tema obravnava izredno interesantno ter ga poleg ilustrira 7. uinetttlSkin l skioptičnimi slikami. Vse prijatelje gledullšča, pa tudi druge, ki se zanimajo zu stvar, opozarjamo na to predavanje. Vstopnice v Matični knjigami.
© Karambol nu M«sarykovl cesti. Včeraj okrog poldne je prišlo 11a Masarykovi cesti do inoč-nejšegn kariitnbola med dvema kolesarjema. Trčila sta 18 letni niehaniški vajenec Milan Dekleva, stanujoč v Predovičevl ulici št. Ki in pa Metod Ar-ko, kleparski pomočnik. MIlan Deklev« je padel nu tla in se močno pobil po obrazu. Razbil si je tudi nos. Odšel je v bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
0 Avtobus trčil v vo*. Na oglu Blelvveisove iu Dunajske ceste se je pripetil vfernj popoldne hujši kariiiubol.' Mugistrov avtobus, ki mora zaradi tramvajskih del na Oosposvetski cesti- voziti kakor vsa drug« vozilu, po Bleivveisovi cesti, je trčil v tovorni v07, 7. gramozno h ugo. Trugu je padla na motor avtobusu In popolnoma pokvarila avtobus. Poškodovan je Iudi ve*. Polnilci v avtobusu so užili dokaj strahu, kuj hudega se pa k sreči ni pripetilo nikomur.
0 Hukoin drva, trboveljski premog in koks pri ti. -Kurivo , Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan).
Kako radi bi se, draga prijateljica, Tvojemu povabilu odzvali — pa moj mož še vedno kašlja in je hripav — —--—---
Slavnost je vendar šele v treh dneh in v tem času ga Kresival pozdravi.
KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav
Maribor
Litija
Smrtna kosa. Delj tata ie že bolehal daleč po okolici znan sedlar Ivnn J a n k e 1 j, ki je bil mnogo let nuitanjen v hiši gosti'ničarju g. Franka Ceraija v Gradcu. Zadnje čase se mu je bolezen obrnila na slabše in n'egcv prijatelj g. Franko ga je odpeljal v Knndij&ko bolnico usmiljenih bratov, kjer je umrl, Pokcpnft je bil na tamošnjem pokopališču. Vse življenje je bil dobre volje. Kar je delal je napravil v zadovoljstvo furmanov. N. v m. p.I — Železniškemu uradniku g. Bolhi je umrla na Mačkovni še«tletna hčerkica. Pokopali so jo na farnem pokopališču na Savi. Prizadetim naše sožalje.
Od smttl okrajnega zdravnika g. dr. Edvard Fajdige je še do danes nezasedeno mesto okrajnega zdravnika na litijskem glavarstvu. Nujnost potrebe za tako cbsežno glavarstvo pač zahteva, da se čimpreje to zdravniško mesto razpiše in odda.
Ptuj
Vokalni koncert znanega kvartela Glasbene Matice Iz Ljubljane bo v soboto 25. t. m. ob osmih zvečer v prostorih Glasbene Matice,
Upravni ocbor mestnega avlopodjetja se je izvolil na zadnji občinski seji. V odboru so gg.: župan Brenčič Miha, Pirich Pavel, Fras Ferdo, Meglič Mirko, Gorup Josip, inž. Uibančič Josip in kot zastopnik posojilnice g, dr. Fermevc Ivan.
Železniške uprave se po večini tičejo spodnje pritožbe, ki smo jih že večkrat slišali. Poleg mesarja Žilavca je jarek, ki bi ga bilo treba osna-žlti in istočasno tudi vojaški dotok speljati tako, du bi odgovarjal zdravstvenim predpisom. Ob jarku bi morda ne bila odveč kaka ograja, — Sicer smešen, pa vendar neprijeten je včasi. zvečer prekuc ali padec čez lesene kole pri postaji, ki bi jih bilo treba ali povišati aH pa prostor primerno razsvetliti. Nesreča seveda pri takom sallo-mortalu (!) ni izključena. — Tožili so ljudje že tudi nad nizko ograjo iz bodeče žice, ki je postavljena na raznih krajih, in ki je povrhu tega še zarjavela. Otroci v svoji raztresenosti hitro lahko dobe rane, tudi težje narave: starejšim pa vedno tudi ni mogoče odnesti celih — sukenj. Podobna nizka okraja sploh ni zelo priporočljiva. Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji te male nedostatke, pa vendar ali neokusne ali nevarne, odpravili.
Novi sadjarski podružnici. Da je letos na Ptujskem polju sadje izborno obrodilo, so najboljši dokaz vagoni, ki se dnevno napolnijo s sadjem v Ptuju ali v Moškanjcih, Ker je to gospodarske važnosti in zanimivi rezultati, bomo natančneje še poročali. Spričo tega so sadjarji uvideli potrebo po vzajemnem delu in združitvi. Te dni se ustanovita dve sadjarski podružnici: ena Pri Bolfenku, drug« v Slov. goricah, to je v krajih, kjer množina pridobljenega sadja daleč presega druge kraje.
Ccrcle franvilis. Francoski arheolog gosp. Rev pride tudi v Ptuj. Predaval bo v nedeljo 26. tm. dopoldne ob 10 v .Mestnem gledališču o francoski umetnosti s skioptičnimi slikami. Vabimo vse prijatelje Francije, kakor tudi člane našega Muzejskega d ruš ta. — Občni zbor francoskega krožka, določen na 25. tm. sc- je moral preložiti radi koncerta Glasbene Matice. — Profesor \\arnier i/. Zagreba nas jc obiskal preteklo nedeljo. Pokazal nam jc zanimive slike iz francoske Afrike. Njegovemu predavanju so poslušalci /. zanimanjem sledili.
Naš krožek razvija takoj v početku novega društvenega leta živahno delovanje.
Sevnica ob Savi
»Knt. Prosvetno društvo »Slomšek« v Sevnici priredi na praznik vseh svetnikov dne I. novembra 1950 ob pol pop. v dvorani Slom-šckovega dom« igro v 5. dej. Mlinar in njegov« hej. Vsi prijatelji društvu in poštenesu ru/.vc-ckilu iskreno vabljeni.*
□	Generalni inšpektor notranjega ministrstva v Mariboru. Včeraj se je mudil tukaj Aleksander Kuzmanovič, generalni inšpektor v notranjem ministrstvu, ter inšpiciral tukajšnji policijski koini-sarijat. G. inšpektor se je o vzorni urejenosti poslovanja mariborske policije izrazil zelo pohvalno. Tudi je inšpiciral urade obeh okrajnih načelstev in druge v kompetenco notranjega ministrstva pristojne urade ler izrekel tudi o njih poslovanju besede priznanja in pohvale.
I J Prodor zimskega športa. V Mariboru ni nič manj kakor 1250 verificiranih smučarjev, ki komaj čakajo, kedaj bodo lahko s pridom uporabili svoje »dilce«. Smu-u-uk!
□	Ra razvoj civilne avijacije. Pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti princa Pavla stoječa centrala belgrajskega Aerokluba je spričo požrtvovalnih prizadevanj mariborskih Naših kril za razvoj civilnega letalstva dovolila mariborskemu odboru z odlokom dne 7. oktobra samostojno izvajanje tombole v mariborskem okrožju. Jutri bosta na Trgu Svobode dve takšni tomboli' in sicer prva ob 15 (karte L), druga ob pol 16 (karte II.). Za vsako tombolo se proda največ 5000 kart po dva dinarja. Glavni dobitek znaša 02% od skupička prodanih kart, ki se takoj v gotovini izplača. Ta dobitek zadene vsakdo, kdor ima prvih pel številk v eni vrsti. V slučaju, da zadene več kart istočasno, se dobitek deli na enake dele. V predprodaji se dobe tombolske karle v Svetekovi trafiki, v Glavni trafiki na Glavnem trgu ter v trgovini Sport-Roglič. Za prirejanje takšnih tombol v gostilnah in kavarnah se^ je obrniti na tukajšnja -Naša krila«.
n Pred senatom rtojice se ie zagovarjal 50 letni posestnik JanoŠ O. iz Kančovcev, ker je 27. julija 1920 dejansko napadel linančnega preglednika Josipa Barberja, ki ga je ustavil radi suma tihotapstva; razen tega si je naprtil še hudodelstvo goljufije, ker je pregovoril dne 12. oktobra 1920 v Križeveih Sandorja K., da ie v predmetni kazenski zadevi zoper O. krivo pričal, češ da ne gre pri tem za Janoša O., ampak za Štefana O. K. pa je :»zne-je priznal, da je krivo pričal 111 da je radi nagovarjanja fanoša O. obdolžil Štefana O. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Lenart, Kolšek 111 dr. Ažman prisednika; obtožbo je zastopal državni pravilnik dr. Zorjan.
Obtoženec je bil obsojen 11a 4 mesece ječe.
G Na nedeljskem programu so jutri sledeče prireditve: ob 10 v unionski dvorani svečana proslava češkoslovaškega narodnega praznika; ol> pol 17 v dvorani Prosvetne zveze akademija PosOlske zveze z zanimivim programom — govori, dekla-inacije, oderski prizor in petje; meljsko katoliško prosvetno društvo pa ima ob pol 17 svoj redni sestanek.
□	Krvavo kvartanjc in »snapslanje«. Pri notici, ki smo jo pod gornjim naslovom priobčili v včerajšnji številki, je pomotoma izostala objava razsodbe. Sumandl je bil radi zločinstva zoper življenje in telo ter prestopka zoper imovino obsojen na tri leta robije, denarno globo 1000 Din in troletno izgubo častnih pravic, Quitt pa radi ha-zardne igre in prestopka zoper imovino na eno leto robije, 1000 Din globe in po prestani kazni na trajni izgon iz Jugoslavije.
Celje
gr »Naš« kri « sc uprizori jutri. Z več strani Savinjske doline je Gledullš'ku družina dobila obvestila, da bi se radi udeležili predstave Finžgarjeve »Naše krvi*, ako bi bila re-prizu mesto danes Zvečer jutri ptn|ioldiic. Ker tvori dežela znatni in najli v a ležne jši del publike Gledališke družine, se hoče Gledališka družina na te želje ozirati in bo »Našo kri« ponovil« jutri po|Hil:lnc ob pol 4.
& V celjski bolnišnici je umrla 4 letna Marjet« Polanee. hčerka progov neg« delavca iz. Pol jč« 11.
JSr Jutri popoldne ob jk»I 4 bo v novi gledališki dvorani palače Ljudske posojilnice rc-priv.n Finžgarjevepi igrokuz« »Naš« kri«. Ne zamudite si ogledati lepe naše narodne igre. Nastopi okoli 50 oseb.
0 Poskus samomor«. V hotelu Hubertu*« v Gosposki ulici je bil od 18. tm. dalje nslužbcn kot hotelski slug« neki K meri k Č., ix> 1 н 1 k I i cu brivec, rojen I. 1911. v llottenuuinmi v Avstriji, pristojen pu v Bišečki vrli v ptujskem okraju.
V	četrtek 25. tm. dopoldne jc izročil hotelir C.-u Diiui 2tM) z naročilom, dn gre v zulogo pivovarne »Union« po sodček pivu. c\ jc odšel in se 1I0-1 k »Id ne ni več vrnil. .Hotelir je stopil sam v zalogo piva in tam izvedel, da t. sploh ni bil tamkaj. Radi teg« je hotelir zadevo prijaviti policiji, ki jc pričela Č. Iskati. Pri zasledovanju je višji stražnik Pipan stopil okoli I" tudi v gostilno Gsnnd v GospcVski^ ulici in_ res našel tam C. v družbi /. nekim F. Ko jc C. zagledal stražnik« jc segel v žep, izvlekel malo flolier-tovko ter jo naperil nn stražnik«. Stražnik je bil urnejši in je s pendrokom |iodri C', na tla.
V	incdsel»jni borbi pod mizo. je Č. naenkrat naperil flobcrtov !,o proti sebi in se ustrelil v trebuh. Bil jc takoj prepeljan v celjsko bolnišnico. kjer so mu nudili prvo pomoč. Ran« jc rodujc težka, čemu je streljal na »obe, noče
П Sposobne ljudi za kolportažo iščemo; javiti se je treba v naši upravi na Koroški cesti 1.
n Gostovanje mariborskega igralca v Zagrebu. Včeraj je gostoval v zagrebškem gledališču v »Orlovu« član tukajšnjega Narodnega gledališča D. Trbuhovič.
□	Desetletnico svojega umetniškega, delovanja obhaja prihodnji teden tukajšnji splošno priljubljeni gledališki igralec Hlnko Tomašič. Nastopi v glavni vlogi L. Andrejevih >Dnevov našega življenja«. Ob tej priliki izrekamo slavljencu naše nujprisrčnejše čestitke!
□	Imenovanja v moški kaznilnici. Za paznike so imenovani Franc Rebernak, Franc Januška, Fr. Gregorevčič, Roman Stanič, Ivan Hrovat, Anton Robas, Jdsip Murgelj, za paznlke-sluge Anton Pire, Alojzij Mrzlikar, Avgust Pečnik, Janez Žemljic in Martin Križnnič.
1 Precj izbere je bilo na včerajšnjem ribjem Irgu. Prodajali so: ščuke po 20—25, karpe 25, jegulje 35, tonine J5, sipe 36—40, saxrdele 16 in morske rake po 35 Din za kg.
Гј V kinu Apolo bo dne 28. in 20. f. m. dvoje zelo važnih predavani, ki jih priredi tukajšnji oblastni odbor »Jadranske straže«. Predava odlični predavatelj, profesor dr. Rubič iz Splita o pomenu morja za Jugoslavijo ter o Splitu in okolici. Pričetek predavanja ob 20.
□	V znamenju krizanteiu je bil spričo bližajočega se praznika Vseh svetnikov včerajšnji cvetlični trg. V šopkih so se prodajale po 2—5, v loncih 5—15; razenlega so bile na izbero tudi nizke rože po 6, visoke pa po 15—20. Nagrobni venci po 5—20 (zeleni), s cvetlicami pa po 10—50.
□	Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici.
O Razstavo krizantem priredi jutri podjetje Džiimoiijii. liazsluva bo odprta ves dan. Plnč« se vstopnina 3 Din za osebo, dijaki in vojaki 2 Din. Dobiček gre v korist Jadranske straže za Šolsko ladjo.
j"] Žile si je na levi roki prerezala v tukajšnjem kopališču včeraj popoldne ob 17 ga. H. II Pričela je kričati, nakar je kopališko osebje prihitelo v kabino. Pozvalo je rešilni oddelek, ki jo je prepeljal v tukajšnjo bolnišnico. Zapustila je pismo, ki ga je |K)llciJa zaplenil«. Vzroki oz.ir. ozadje ni znano.
G Pri mor-tii 211 Kranzovim mlinom je padel včeraj popoldne 5 m globoko 40 letni, pri mestnem stavbeniku Živcu zaposleni delavec Leopold Sa-niotorčan. Zadobll je težke poškodbe po telesu. Itnzen tega si je zlomil zgornjo čeljust. Prepeljali so ga v bolnišnico.
G Avtomobil Je povozil včeraj popoldne v Frnnko|)aiiKki ulici Iti letnega vajenca Alfreda fcpn-ceka. Dobil jo tako težke poškodbe po celem telesu, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico.' Njegovo stanje je precej resno.
G Docent dr. Ivan Matko, specijalist za notranje bolezni, se jc preselil Maribor, Trubarjeva ulica 5 poleg jjrotestantovske cerkve.
iiovedali. Pri telesni preiskavi so našli pri njem lo še 17.50 Din. Kam je dal ostali denar, ni bilo mogoče dognati, ker noče ('. ničesar izjavurti. Knako je zagonetno, odkod ("'. Hubertovka. F.-u je rekel, da jo je dopoldan kupil, vendar o tem v trgovina, kjer take stvari prodajajo, ivičcaor ne vedo. Možno jc. du je Č. sploh nameraval mipruViti samomor.
Ljutomer
Zlato poroko obhajata to nedeljo dne 26. tin. zakonska Jakob iu Marija Vogrincc krojaški mojster v Stročji vasi. v krogu svojih otrok iu v nukov. Jubilanta sta še prav kornjžna čila in zdrava, še zapojeta kako domačo okrogle če jo trebil in če je raz|»oloženje. Želimo jima naj še naprej ohranita s ve/ost življenja.
Smrtim kosn je znova zahtevala svojo žrtev med ljudskošolsko mladino. V cvetu let j< danes umrla Frančiška Potočnik, učenka petega razreda dekliške osnovne šole. Najprej ji dobila devico, k a tvro je prebolela. |x> presledku jo jc /nova prijelo bole/.cn. kateri je podlegla Vzgledno jc prenašalo trpljenje. Kar nasmejal;' sc je ob previden jn. Angel je utrgal cvet i/ Marijinega vrta. V solmto jo spremimo 110 groba
Murska Sobota
Odhad profesorjev. Tukajšnjo gimnarijo sta zopet zapustila dvn profesorja in sicer gg. A. Pa-vlič in Četina. Pivi je odšel v Celje, drugi pa v Novo mesto. V teku tega šolskega leta so že štiri« profesorji zapustili našo gimnazijo.
Komorni koncert, na katerem sta nastopila velika umetnika Rupel in Rus jc bil za M. Soboto nekaj izrednega. Občinstvo ie umetnikoma ploskalo z velikanskim navdušenjem.
Štirje mi Uči v enem dnevu. V četrtek je imela M. Sobota kar štiri mrliče. Dva sta bila v bolnici, dvn p« zunaj. Takega slučaja Sobota šc ni imela.
Spomini na rusko-japonsko vojno
Ob 25 letnici mirovne pogodbe v Portsmouihu - Japonska je svojo
zmago dobro izkoristila
Poroka bolgarskega hratia
Pred 25 leti je bila v Portsmouthu podpisana rusko-japonska mirovna pogodba, po kateri je izgubila Rusija svoje vojno oporišče na Daljnem Vzhodu, in sicer Port Artur in južno polovico otoka Sahalina. Desničarski ruski listi, ki se spominjajo obletnice, so mnenja, da jc bil mir sklenjen predčasno, ko Rusija še ni utegnila izrabiti svoje premoči na kopnem: konjenica in topovi so prepozno prispeli na oddaljeno bojišče. Razen tega pa jc bila tudi Japonska na koncu svojih moči. Poklicala je pod orožje osem odstotkov vsega prebivalstva, dočim ga je Rusija poklicala le pol odstotka. Med japonskimi ujetniki, ki so padli v roke Rusom v Mukdenski bilki, je bilo že precej starčkov in napol otrok. Morda je res, da sc je Rusija prenaglila z mirom, vendar so biti tu drugi važnejši vzroki za ta korak, namreč notranji nemiri in radi teh ogrožena ruska vlada ni mogla nadaljevati vojne, ki je že itak preveč omajala njeno stališče doma. Mir pa je bil proti vsemu pričakovanju sklenjen precej ugodno za Rusijo, za kar se jc zahvaliti samo nepopustljivosti ruskih diplomatov in osebni energiji predsednika Roosevvclta. Pa tudi že skoro popolna finančna izčrpanost je Japonsko prisilila, da je precej popustila od svojih dalekosežnih zahtev. Po sklenjenem miru je car odlikoval z grofovsko častjo vodjo ruske dclegacijc znanega finančnika S. Witeja, kar jc izzvenelo kot uradno priznanje njegovih zaslug pri pogajanjih. Toliko zgodovine.
Ta 25letnica pa vzbuja resnim svetovnim politikom še druge pomisleke. Japonska je znala spretno izkoristiti vse dogodke in razmere in trdno slejkoprej obvlada vzhodni del Tihega oceana, Rusija pa je, kar sc tega tiče, precej na slabšem. Rusija na Daljnem Vzhodu ne more misliti na pomorsko vojno in bi celo zelo težko zavrnila ono japonsko moč, ki bi se izkrcala na suho. Če bi prišlo na Daljnem Vzhodu do oboroženega konflikta, ima japonska armada skoro prosto pot v Sibirijo. Nobena skrivnost ni več, da ima japonski generalni štab že izdelan tozadeven načrt, po ka-
Zadnje Nansenovo
znanstveno potovanje
Zadnje znanstveno potovanje, ki ga je podvzel znani norveški polarni raziskovalec ui človekoljub Frithjof Nansen, ga je vodilo v južne kraje sedanje sovjetske republike, kjer sel' nekoč prebivali divji gorski narodi.
V svojem zadnjem delu, ki je pravkar izšlo (Skozi Kavkaz do Volge), opisuje Nansen zelo nazorno doživljaje na svojem potovanju. V Dagestanu, ki je ena najbolj zanimivih izmed teh pokrajin, je Nansen s svojimi tovariši obiskal muzej. »Tam smo dobili,« tako pripoveduje sam, »saj nekoliko vpogleda v življenje gorskih narodov. So mohamedanci, in sicer po veliki večini suniti, nagibajo sc torej bolj k Turkom, kakor pa k Perzijcem. Vendar so med njimi tudi šiiti. Verska gorečnost je pojenjala, verski obredi so že precej sodobnega značaja. Ta vtis dobimo takoj v glavnem mestu in njegovi okolici. Ženske nc nosijo več niti doma niti na ulici pajčolanov in jih tudi ni več tako sram pred moškimi pogledi. Večina mož je kar popolnoma zadovoljna z eno ženo. V deželi raste vinska trta in se skoro vse vino popije doma, čeprav šu-ridizem prepoveduje uživanje alkoholnih pijač. Opazili smo slične razmere, kakor v evropski Turčiji. Noben muezin ne kliče več k molitvi, nikjer ni videti moških, ki bi sc klanjali proti Meki in molili, kar je vsakemu muslimanu sveta dolžnost. Precej prstov ima tu poleg boljševizem, ki načelno odklanja vsako vero. V muzeju smo videli vso zgodovino Da-gestana. Velik oddelek muzeja je posvečen spominu n Šaamila, ljudskega preroka in borca proti Rusiji. Videli smo slike iz njegovega pustolovskega življenja, potem njegovo obleko, če je bila res kdaj njegova, vrečo, kamor je spravljal koran in še druge podobne spo-
terem bi japonska armada v slučaju vojne zasedla nekaj dni рк> napovedi vojne vse ozemlje notri do Bajkola. Japonska nima prav nobenega strahu pred svojo veliko sosedo. Sovjeti so se tekom svoje devetletne vlade na Daljnem Vzhodu zanimali vse preveč za kitajske razmere, kjer so skuhali lepo kašo, za uspešno obrambo svojih lastnih meja pa se niso brigali. Po svetovni vojni so japonske čete kot zadnje izmed vseh okupacijskih čet zapustile rusko ozemlje. Šele novembra leta 1922. so odšle zadnje japonske čete iz Vladi-vostoka, sedanje prestolice ruskega Primerja, pa še to sc je zgodilo le na ponovno interven-oijo Združenih držav Severne Amerike. Še dalj časa pa so ostali Japonci na Sahalinu, od koder so odšli šele po podpisu pogodbe v Pekingu leta 1925., torej šele pred petimi leti.
2e pred 25 leti je morala carska vlada priznati Japonski posebne ugodnosti glede ribolova v Tihem oceanu, Ohotskem morju in Beringovcm prelivu. Sovjcti pa so morali tc pravice potrditi in jih šc razširiti. Sedaj ima Japonska peleg pravic do ribolova, tudi pravico do lova na živali s plemenito kožu-hovino, kar jc seveda veliko zapostavljanje ruskih in ameriških lovcev. Še mnogo bolj važno pa je dejstvo, da je sklenila Japonska s sovjeti dalekosežne pogodbe za izrabo pe-trolejskih vrelcev in premogovnikov na ruskem Sahalinu in v vzhodni Sibiriji. Japonska podjetja v vzhodni Sibiriji so postala prava gospodarsko-vojna oporišča na suhem. Delujejo tako izborno, da zalagajo vse rusko zaledje s svojimi proizvodi, poleg tega pa še izvažajo mnogo surovin v lastno domovino. Sovjeti pa, ki se zavedajo svoje gospodarske slabosti, si ne upajo ničesar napraviti, da bi ovirali ekspanzijo japonskega kapitala. V mednarodni politiki pomeni seveda lo izredno ugodno priliko za Japonsko. Nikoli še ni imela boljšega stališča v svoji tekmi z Združenimi državami. Radi tega tudi napeto opazuje sovjetsko rovarjenje na Kitajskem in protii-sovjetsko gibanje v sovjetskem Primorju.
mine nanj. Vodnik nam je navdušeno pripovedoval dogodke iz pustolovskega življenja tega moža in o veliki moči, ki jo je imel kot gospodar divjih gorskih narodov. Tudi o Hadži-Muratu smo slišali marsikaj. Ta se jc 11 let skupno boril s Šamilom in je v neštetih bitkah premagal Ruse. Šamil pa, ki je mislil umoriti svojega brata in vse ostale sorodnike, se je Hadži-Murata bal in je celo njemu samemu stregel po ždvljenju. Hadži-Murat je zbežal v ruski tabor, da bi se maščeval. Muzej ima tudi lepo ilustriran izvod Tolstojeve novele »Hadži-Murat«. Ko smo tako hodili po muzejskih prostorih, iz katerih so gledale na nas Šamilove resne podobe in ko je naše oko plavalo preko ravnih streh tja do sinjih gora, ki so domovina tega svobodnega naroda, so naše misli potovale v one čase nazaj. Pred našimi duhovnimi očmi se je odigravala pestra usoda tega naroda, podoba velikega Samita je zrastla pred nami, podoba velikega proroka in borca za svobodo svojega ljudstva, ki je skozi 25 let v neprestanem boju odvračal nepregledne ruske armade od meja svoje domovine. Končno pa je obdan od vseh strani, ko so ga zapustili že najboljši prijatelji, podlegel.
Danes sc poroči v Assisiju bolgarski kralj Boris s hčerko italijanskega kralja, princeso Ivano.
Notranjščina bazilike sv. Frančiška v Assisiju.
Letovišče za konje
Angleško društvo za zaščito živali jc v Poyntonu pri Manchestru uredilo edinstveno letovišče, namreč letovišče za konje. Predsednik tega društva pravi, da konj, ki celo leto dela, zasluži nekaj počitka. Zdi se, da to angleški lastniki konj uvažujejo, kajti »letovišče« je polno »gostov«. Lastniki pošljejo tja konje za teden ali 14 dni. Cene niso visoke. Teden dni letoviščarjenja stane samo devet šilingov, seveda je tu všteta vsa oskrba. Poleg tega je ta konjski azil zamišljen ludi kot zavetišče za stare, onemogle živali.
Iznajdljivi tatovi
Velike ameriške trgovine inmjo najetih mnogo detektivov, ki pazijo po vseh prostorih na tatove. Kogar zapazijo pri tatvini, ga takoj prepeljejo na policijo, da ga zaslišijo. Chieaški tatovi pa so ravno to postopanje detektivov uporabili za novo zvijačo, ki jim dela res vso čast. V veliki modni trgovini Morris G. Brown v Chicagu je te dni neki tajni agent opazil mladega moškega, ki se je boječe oziral okoli, končno pa si je nataknil na glavo klobuk, na katerem je bila še prilepljena tablica s ceno I in skušal priti k izhodu. Detektiv je stopil k I njemu in ga kljub vsem protestom aretiral ! ter peljal na bližnjo policijsko stražnico, kjer ' so ga zaprli. Čez tri dni pa je prišel pred sod-i nika. Tu pa je »kupec« smehljaje potegnil iz žepa potrdilo blagajne, da je plačal račun za klobuk. Seveda so ga takoj izpustili. Toda j :kupec« s tem še ni bil zadovoljen. Vložil je proti tvrdki tožbo in zahteval kot odškodnino za tri dni, ki jih je prebil v zaporu, 1000 dolarjev. Sodišče je odločilo njemu v prid in tvrdka, ki ni marala škandala, je vsoto takoj izplačala. Nekaj dni pozneje je neki drugi hišni detektiv opazil elegantno oblečenega gospoda, ki je >sunil« s prodajalne mize par moških rokavic. Vsa zadeva se je zopet tako zaokrenila, da je morala tvrdka plačati 1000 dolarjev kot odškodnino elegantnemu gospodu, ki je moral tri dni sedeti v zaporu. Ravnateljstvo trgovine je radi tega sklenilo, da bo vsakega detektiva, ki ji bo še nakopal tako nerodnost, takoj odpustilo. Odslej naprej so se hišni detektivi silno bali >kupcev< in so precej nerednosti iz bojazni pregledali. Ko pa je nekega dne neka dama spustila v svojo torbo kar več parov svilenih nogavic, se je šefu strumnih hišnih detektivov zdelo potrebno, da intervenira. Stopil je k dami in zahteval listek od blagajne. In res ga dama ni imela pri sebi. Detektiv je stopil v oddelek za nogavice in tam je zvedel, da dama sploh ni bila tam postrežena in da je bil tam istega dne neki gospod, ki je kupil več parov svilenih nogavic. Tudi pri blagajni niso poznali dame. Nobenega dvoma ni bilo več in tatico so zaprli. Ta zadeva pa je stala tvrdko kar 2000 dolarjev, zakaj ameriška sodišča cenijo ženske še enkrat toliko kakor moške. Dama je namreč pred sodnikom nenadoma privlekla iz raztrgane notranjosti svoje torbice blagajniški listek in je bila takoj izpuščena, na kar je seveda vložila proti tvrdki tožbo. Seveda dama ni osebno izvršila nakupa, vendar je imela listek od blagajne in nihče Ji ni mogel ničesar dokazati. Naposled pa je bilo tvrdki vsega skupaj dovolj. Odpustila je vse detektive in se odločila, da se popolnoma ravnodušno zadrži napram tatvinam, kajti prišla je do prepričanja, da jo tatvine mnogo manj stanejo, kakor pa zadevščine z napačnimi aretacijami kupcev. Chieaški tatovi si pa manejo roke.	•
Radio
Programi Radio-Ljubljana i
Sobota, 25. oktobra. 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Jamski grad Luknja in grad Zalog; predava g. Pirnat — 18.30 Plošče — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina
— 19.30 Aktualna ura: O mojstrskem dirigentskem tečaju v Baslu, pred. g. L. M. škrianc. — 20.00 Prenos opere iz Zagreba — 22.30 Časovna napo-
ved in poročila, plošče.
Nedelja, 26. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Kmetijska ura. 11.00 Radio orkester. Trobenta solo. Vmes duet: gg. Jože Gostič in Tone Petrovčič. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Ing. Jeglič: Pogovor s prijateljico vrta. 15.30 Plošče: slovenska glasba. 15.45 I. Benko: Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. 16.00 Shakespeare: Julij Cezar, drama (Ljudski oder). 19.30 Prenos iz Brna: »Knez Igor«, opera. 20.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Drugi programi >
Nedelja, 26. oktobra.
Belgrad: 12.30 Ciganska glasba. 16.00 Narodni napevi. 17.30 Plesna glasba. 21.00 Plošče. 21.45 Jugoslovanski koncert. 22.45 Tainburice. — Budapcst: 11.15 Uniatska služba božja, nato kon-i cert orkestra. 14.00 Plošče. 17.15 Koncert. 19.00 ' Orgelski koncert. 20.30 Koncert vojaške godbe, j — Milan: 10.45 Nabožna glasba (plošče). 12.15 Vesela glasba. 16.15 Komedija. 19.30 Zabavna glasba. 21.00 »Ernani«, opera (Verdi). — Praga; 18.00 Orkestralni koncert. 19.10 »Knez Igor«, opera (Musorgskij). 22.25 Radio orkester. — Lan-genberg: 16.30 Popoldanski koncert. 20.05 »Leteči Holandec«, opera (Wagner), nato plesna glasba. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert in plesna glasba. 20.35 »Krištof Kolumb«, liriična drama. — Katovice: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Simfonični koncert. 17.40 Popoldanski koncert, i 20.30 Ljudski koncert. 22.15 Piano. 23.00 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11.00 Koncert. 16.00 Koncert orkestra. 19.00 »Knez Igor«. Prenos opere iz Brna. 22.25 Koncert radio orkestra. — Leipzig; 13.00 KonceTt orkestra. 14.30 Pesmi. 17.15 Plošče. 18.30 Zabavni koncert. 20.20 Prenos iz opere, nato plesna glasba.
Tank prodre Zidano steno. Delegatom angleških duuumcmov na imperialni konferenci v Uindonu na čast so priredili veliko vojaško parado, ki je nudila pregled najnovejših pridobitev
angleške vojne tehnik«.
- PECE -
odstrani takot In brez sledu .Cremc Orlmol"
Pob.'va se т tekarnah. drognrlj&f! iu pannmtiri jnh. Znio-gn •rosmoclinmla. Znirrch. KmlNklanov« 5Л. Tnlcfnn «S-»
Kanarček je ušeL
Zlaforog- krpmiinovo milo
varuje vaše perilo. &
Bilanca Drž. hipoieharne banke
Z dne 30. se.pt. 1930 (vse v mil. Din, v oklepajih postavke za 31. avg. 1930).
Aktiva: blagajna 10.4 (6.7), Nar. banka in Poštna hranilnica 206.2 (305.9); posojila: hipotekama 2237.7 (2223.6), na doklade in dohodke 443.4 (426.1), vodnim zadrugam 73.6 (74.6), kratkoročna za gradbo 2.1 (2.1), lombardne 153.2 (157.2), dom. menice 93.1 (81.7), tek. račun lin. min. iz pos. 1929 41.6 (34.5), akt. tek. računi 61.4 (53.8), nepremičnine (63.9 (61.8), efekti fondov 46.5 (46.5) razno 326.9 (320.9), kavcije 252.0 (232.2); pasiva: samostojni fondi 76.2 (76.5), fondi in glavnice javnih ustanov 1541.2 (1573.7), zasebne glavnice in vloge 522.9 (519.3), rez. fond 40.6 (40.6), amort. fond
Voferoi tečaj in dnevna posvetovalni™ »a avtogensko varenje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi od pondeljka 27. t. m. do petka 31. t. m. specialen pouk in praktično vež-bunje o najnovejšem načinu in v konipliciranejših primerih varenja za mojstre, preddelavce in pomočnike, ki so v varenju že nekoliko izvežbani. Na željo interesentov se bosta pouk in vežbanje vršila tako, da lici poediuicm na razpolago inštruktor iiiienjer' in varilni mojster celodnevno od 8. do 12. in od 3. do 6. are v livarni Tehniške srednje šole. Ako se prijavi večje število interesentov do pondeljka 27. t. m. najkasneje do 9. ure zjutraj v varilnici. sc priredi za dotičnike še poseben večerni pouk in \ dihanje istotam od 20. do 22. ure. S tem bo ustreženo tudi onim, ki so čez dan zadržani radi prezaposlenosti.
Tovarna sladkorja v St. Slvcu. Tovarna je začela svojo kampanjo šele pred kratkim. Sedaj jo ima v najemu od koinkurzne mase bratislavski industrijalec Lichtenstein. Tovarna predelue dnevno 16—20 vag. pese in bo delala tri mesece, zaposluje pa 150 delavcev.
Sodelovanje srbskih zadrug v Vojvodini. Kakor poročajo zagrebški listi, sta sk'enili Banatskn zveza srbskih kmetijskih zadrug v Vel. Bečkereku in Zveza srbskih kmetijskih zad:ug v Novem Sadu, da bosta v bodoče sodelovali. To vprašanje bosta obravnavali tudi glavni skupš'ini obeh zvez. Ba-natska zveza ima včlanjenih 82 zadrug, novosad-ska pa 210, pa ima od obeh banatska zveza znatno več vlog (7.5 proti 3.1 mil.), zato pa ima novosadska več upnikov (6.4 proti 3 mil.).
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljubljansko žel. rav. sprejema do '29. t. m. t>onudbe glede dobave 3700 komadov nalučulkov in 115 komadov spiralnih svedrov — Strojni oddelek sprejema do 20. t. ni. ponudbe glede dobave decimalnih tehtnic ih utežov. — Gradbeni oddelek sprejema do 31. t. m. |>oiiudbe glede dobave '250 pričvrstllnih plošč, 200 vijakov in 150 vijakovih priložkov za vodilne tračnice — Havn. drž. rudnika Breza sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave plinskih cevi, 1 oficirskega sedla ter glede dobave 30.000 kg ovsa. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 3. nov. ponudbe glede dobave nosilcev, železu, vijakov, pločevine ter glede dobave 3000 kg strojnega olja. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 5. nov. ponudbe glede dobave 100 leg salmijakove soli, 500 kom. stnirkovega platna, gumijastih plošč, laka ter glede dobave 30.000 kg ovsa. — Ravn. drž. rudnika Za-bukovca pri Celju sprejema do 6. nov. t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg bukovega oglja. — Dne 0. nov. se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Subotici ofert. licitacija glede dobave 6500 kg dekstrina; pri nav.drž. žel. v Sarajevu pa glede dobave stekla. — Dne (i. nov. se t>o vršila pri račnsko-eko-nomskem oddelku Ministrstva za grndbe v Belgradu ofert. licitacija glede dobave 2500 komadov vreč za pismonoše.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 0. nov. pismene ponudbe glede prodaje lesa in mehkih drv.
Prodaja starega papirja. Dne 5. nov. t. I. se
bo vršila pri računsko-ekonoraskem oddelku Ministrstva za gradbe v Belgradu ofert. licitacijo glede prodaje 22.036 kg starega papirja.
Oddaja pleskanja železnih mostov se bo vršila na ofert. licitaciji dne 10. nov. t. 1, pri ravn. drž. žel. v Zagrebu.
Borza
Dne 24. oktobra.
DENAR
V deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremen.eni, slabejši je bil le tečaj Londona. Promet je bil znaten zlasti v devizi Curih. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, vse ostale zaključene devize pa je dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2273 bi., Berlin 1342.50—1345.50 (1344), Bruselj 786.86 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 794.68—797.68 (796.18), London 274.20 bl„ Newyork 56.32 bi., Pariz. 221.43 bi., Praga 166.95—167.75 (167.35), Trst 294.25— 296.25 (295.25).
Zagreb. Amsterdam 2268—2274, Berlin 1342.50 —1345.50, Bruselj 786.86 bi., Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.6S—797.68, London 273.80—274.60, Newyork 56.22—56.42, Pariz 220.43—222.43, Praga 166.95—167.75, Trst 294.3392 —296.3392. — Skupni promet brez kompenzacij je znašat 5 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1342.50—1345.50, Budimpešta 987—990, Bruselj785.36—788.36, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 794.50^-797.50, London 273.80— 274.60. Newyork 56.22—56.42, Pariz 220.43—222.43, Milan 294.10—296.10.
Curih. Belgrad 9.1275, Anvsterdam 207.325, Atene 6.65, Berlin 122.64, Bruselj 71.80, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.61, Louumi 25.02125, Mud.id 54.40, Newyork 514.90, Pariz 20 2075, Praga 15.27, Sofija 3.73, Trst 26.96, Varšava 57.70, Koperhagen 137.80, Stock-bolm 138.30, Oslo 137.80, Helsingfors 12.975.
4.5 ..(4.5), pos. fond fin. min. iz pos. 1929 20.7 (20.7), založnice .in obveznice 917.4 (921.1), kratkoročna sredstva 69.7 (69.7), tek račun fin. min. — redni 2.4 (12.4),' posebni 31.0 (31.0), tek. račun družbe Batignolles 41.6 (34.5), pas. tek. računi 210.0 (226.1), razna pasiva 281.9 (265.0).
Bilanca kaže padanje tujih sredstev, kar je prijpisovati z.nMovjšanru obtoka obveznic in založnic v inozemstvu radi amortizacije in zamnjšanja naložb javnih ustanov. Predvsem se je zmanjšanje pokazalo med aktivi v manjših razpoložljivih sredstvih. Pač pa so nadalje narasla posojila, med njimi posebno posojila na doklade in dohodke, torej predvsem občinam. Ta posel obeta postati sčasoma za banko najvažnejši.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Državni papirji so danes tendirali slaibeje, vendar v tečajih ni znatnejših izprememb. Edino 7% Bler. pos- je popustilo pri znatnem prometu tako v Belgradu kakor v Zagrebu. Med bančnimi papirji so bifle zaključevane delnice Jugobanke po nekoliko čvfstejšem tečaju. Zaključek beleži tudi Poljobanka. Živahnejše je bilo tržišče industrijskih papirjev. Zabeleženi so bIH zaključki v delnicah Guttmanna, Danice, Drave. Trboveljska je bila zaključevana po 369 in 370. Med paroplovnimi družbami je popustila Dubrovačka na 398.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 b!„ 7% Bler. pos. 83 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., K ed. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88 25 bi., agrari 51.75 den., vojna škoda ar. 429.50—431 (429.50), 12. 430—431, srečke Rrdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. 91—92.50, 7% B er. pos. 81.75—82 (82, 82.55, 82.50, 82.25, 81.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80.50—81.50, b% begi obvezn. 72—74. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., H.vatska 50 den., Katolička 36—40. Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191—192, Jugo 78.50—79.50 (79), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 8000—8100, Obrtna 36 den., Praštediona 923—926. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 120—135 (130), Slaveks 54—60, Slavonija 200 den., Našice 1100, Danica 100—102 (100), Pivara Sar. 200 bl„ D ava 232.50—136 (235), Šečetana Osjek 298—300, Nar. ml. 20 den., Osj, ljev. 190 den., Brod. vag. 85—95, Union 120—135, Vevče 124 den., Isis 42—50, Ragusea 398—400 (398), Jadr. plov. 560—620, Trboveljska 369—371 (370, 369, 370, 369).
Belgrad. Narodna banka 8000, 7% inv. pos.. 86—87.50 (200.000), agrari 55, vona škoda 449.25. •—450.50, 12. 454.50, Tob. srečke 22 (50), Srečke Rdeč. križa 45, 7% Bler. pos. 85.75—86 (12.000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 81.75—82, 6% begi. obv. 73.50—76.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. Newyork 8% Bler. pos. 91—92, 7% Bler. pos. 81 —82.50, 7% DHB 80.125—31.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 85.45, Wiener Bank-verein 17.40, Creditanstalt 47.20, Escompteges. 158.50, Union 53.50, Slavex 6.65, Mundus 150, Al-pine 20.50, Trboveljska 45.50, Rima Мигапу 79.65.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 24. oktobra. Pripeljanih je bilo 299 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov 90—100, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 400 —450, 8—10 mesecev 540—650, 1 leto 900—1000 dinarje-v, 1 kg žive teže 10—13, mrtve teže 15—17 dinarjev. Prodanih je bilo 210 komadov.
Hmelj
Niirnberg, 24. okt. as. Pripeljanih je bilo 200 bal, kupljenih je bilo 80 bal. Gorski hmelj prvovrstni 80 mark, haliertauski srednji in prvovrstni 70—108 mark. Inozemski hmelj brez kupčije. Pri mirnem nakupovanju so cene čvrste.
Žitni trg
Na današnjem žitnem trgu je ostal položaj popolnoma neizpremenjen. Budimpešta javlja pri minimalnem prometu neenotno tendenco. Pri nas je interes nadalje slab in cene so v primeri z včeraj ostale popolnoma neizpremen ene.
V Ljubljani so notacije nespremenjene.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 78 kg 130 —135, ostala neizpremenjena; moka bč. Og, Ogg 260—270, 2 230—240, 5 200—205, 6 165—175. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet 406 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 17, ječmen 1, koruza 19, moka 8 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: pšenica čvrsta, ostala slabša. Promet majhen. — Pšenica okt. 15, zaklj. 15—15.01, marec 16.10, zakl . 16.10—16.11, maj 16.40, zaklj. 16.40—16.41; rž okt. 7.99, zaklj. 7.99— 8, marec 9.28—9.32, zaklj. 9.28—9.30; koruza maj 12.30—12.41 zaklj. 12.40—12.42.
Les
Povpraševanje je za У, vagona desk smreka-jelka 19 mm in 1 vagon 24.mm, vse med 26/27, po možnosti sama smreka.
iz službenih objav
Odobrena izprememba pravil. Banska uprava je odobrila Tovarni za špirit tn drožc d. d. v Račjem sklenjeno izpremembo pravil, ki se nanaša na razširjenje produkcije,
Razpis služb. Invalidsko sodišče pri dravski divizijski oblasti potrebuje dva zvaničnika-dnev-ničarja. Plača do 1500 Din. Prošnje je vložiti do 6. novembra. Osrednji urad za zavarovanje dciav. cev razpisuje mesto načelnika lekamarske stroke. Prošnje je vlo-žiti do 10. novembra.
Dražba lesa. Dne 13. novembra ob 10.30 se vrši v prostorih okr. načelstva v Ćaibru ofert. licitacija 936 kom. jelovih in Smrekovih stebel v dveh skupinah. Izkl. cena za obe skupini je 85.260 Din.
Dražbeni okiic. Dne 13. novembra ob 10 bo pri sodišču v Slovenski Bistrici soba št. 4 dražba nepremičnin zemljiške knjige sv. Ana št. 126 (hiša z ifostilno in zemljiščem). Cen. vrednost 42.503 Din.
Keyserting in Sonnenschein
Nočem duhovičiti, za lasč vleči razloge, da bi opravičil zvezo med KeyserIingom in Sonnen-sclieinom, ki iz naslova nekam bolno zija. Prvi mož je filozof in drugi ie bil delavec. To je razlika — oba pa sta skušala pokazati sodobni Nemčiji (pa tudi vsemu svetu, seveda) pot iz najbrid-kejše zagate, v kateri se je kdaj kateri narod nahajal, in oba sta imela v mislih en sam lek: ljubi in delaj dobro... o ostalem pa — naj poklicani razpravljajo.
Po knjigi j-Das Spektrum Europas« je znameniti vodja darmstadtske filozofske šole, grof Her-mann Keyserling napisal v ainerikanskem jeziku knjigo za Amerikance: »America set Iree«, ki je pravkar izšla v nemškem prevodu pod naslovom »Amerika — Der Aufgang einer neuer Welt< v založbi Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart.
Med sodobnimi misleci se odlikuje Kevserling po intuiciji dalekosežnih kompleksov (intuition des enseinbles, kakor pravi Albert Thibaudet). Tako je v »spektrumu Evrope« zajel sedanje stanje v velikih, presenetljivo jasnih in, čeprav ne vselej v izhodiščih neizpodbitnih, vsaj logično čvrstih črtah. Njegovo delo je objasnjevanje položaja v nekem kulturno zgodovinskem redu, ki naj bi bil zaključek po izkušnji človeku podeljenih stvarnih faktorjev. Živo nas zato Žanima njegovo mišljenje o Ameriki in amerikanizmu, kateremu je posvetil svoje poslednje, obširno delo.
2e njegovo uvodoma izraženo mišljenje, da živimo danes v severnoameriški zgodovinski dobi, kakor jc nekdaj obstojala egipčanska, helenska. rimska, germanska, francoska in angleška doba, nam povsem jasno govori o temeljnem nazoru pisateljevem, o novi njegovi intuiciji nekega kompleksa. Se določnejše pa izstopi smisel njegovega dela iz razlage gornje trditve: danes ne gre zato, da priznamo ali odklonilno Zedinjene države, marveč narobe: le v kolikor se nasproti tem obdržijo, morejo ostali kulturni duhovi ostati zgodovinski nositelji jx>mena.
Njegova knjiga o amerikanizmu jc podrobna raziskava vseh elementov, ki tvorijo pojem ameri-katiizma. kateremu priznava j>ač popolno upravičenost, da izvrši svojo oblikovalno svetovno nalogo, a odreka skoraj slehernemu upravičenost uveljavljanja, ker slone vsi elementi na grobi napaki: da je smoter drugovrstnega in dejstvo prvovrstnega pomena. Ob tolmačenju vsakega sestavnega elementa svetovnega amerikaniznia opozarja na to napako in skuša vdahniti dejstvom in dejanjem smisel »severnoameriške svetovne dobe«, kakor jo imenuje.
Važna pa je Keyserlingova knjiga zlasti še radi poslednjega poglavja: .Spiritualitalt, v katerem je napravil nekak resume vseh svojih filozofskih nazorov ter podal tako nekak pregled vsega svojega mišljenja ne le glede na amerikanizem, marveč na vse pojave duhovnega iu materielnega življenja, postavil vse definicije v skopih in kratkih besedah.
Kakor j>a je Keyserlingova bistroumnost velika in logična dognanost njegovih izvajanj neizprosno čvrsta, je vendar treba jasno poudariti, da je poleg mnogih dobrih in pravih zrn obilo plevela v njegovem delu, ki se šele pri podrobnem razmotrivanju kot plevel pokaže.
Človek, ki je amerikanizem našega časa videl in spoznal kakor malo kateri že dolgo preden se
je razvila o tem predmetu med misleci diskusija, je bil dr. Carl Sonnenschein, duhovnik katoliške vere in utemeljitelj najdragocenejših vrednosti, kar jih izkazuje sodobna Nemčija v svoji socialno politični bilanci. Lani v februarju je umrl v Berlinu mož, čigar velikanski pomen je danes še nepregleden. Njegov sotrudnik iu prijatelj, f>esnik Ernst Thrasolt je zbral in v knjigi: dr. Carl Sonnenschein (Kosel & Pustet, Miinchen) izdal nekaj gradiva o njegovem življenju in delu, a sam pravi, da je ustvaril Sonnenschein toliko, da bo treba slehernemu njegovemu socialnemu jx>djetju |x>sve-titi posebno knjigo.
Kljub temu je na 400 straneh obelodanil Thrasolt gradiva dovolj, da zaslutiš veličino človeka, ki je »kol berač živel in kot kralj umrl« v berlinskem Babilonu. Iz dušno pastirske službe v velemestu je zrastel vodja mladine, politik, socialni reformator, ajx>stol dobrodelnosti največjega formata, ki je |)okazal neizčrpne možnosti in obseg udejstvovanja v praktičnem katolicizmu. Mtinchen-Gladbach in tamošnji Volksverein je bil Sonnea-scheinova šola za delo, ki ga je z nadčloveškim naporom izvršil v Berlinu od prevrata do svoje sm»1i.
Uresničili kar po najkrajši poti katoliški življenjski ideal, to je bil smoter Sonnenschei novega življenja. Računal je z dejstvi in to [Kitrjuiejo nekateri stavki iz njegovega govora na »Katoliški dan« v Dortmundu I. 1027.: »Čas kliče k izpolnitvi dobrodelne dolžnosti. Pred f>og.ihskimi ljudmi velemesta je apologetika Besede brezplodna. So predavanja iz zgodovine kakor kitajska komedija! Papir! S tein ne pogrneš mize! Ne pognojiš vrta! Ne ozdraviš mrzlice!... Le eno bodo ti ljudje umeli. Na lastnem telesu, na lastni duši, na lastni stiski izkušeno dobroto te vere po njenih predstavnikih.«
Dejstva. Amerikanizem. Kryserling-Sonnenschein in — severnoameriška doba človeštva ...
s. š.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 25. oktobra: MLADOLETJE. Red D. Nedelja, 20. oktobra ob 15: SNKGULCICA IN ŠKRATJE. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: RAZBOJNIKI. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Opera.
Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 25. oktobra: KNEZ IGOR. Red B. Nedelja. 27. oktobra ob 15: VESELA VOJNA. Ljudska predstava. — Ob 20: TRUBADUR. Gostuje tenorist Marij Šimenc in gospa Jurani-čeva. Ljudska predstava.
Mariborsko gledališče
Sobota, 25. oktobra ob 20: ŠKRJANCKOV GAJ.
Ab. B. Kuponi. Nedelja, 20. oktobra ob 15: GOSPA MINISTROV-K A. Kuponi. — Ob 20: ALEKSANDRA. Kuponi.
GLEDALIŠKA DRUŽINA KPD V CELJU.
(Gledališka dvorana v palači Ljudske posojilnice.) Nedelja, 26. oktobra ob pol 4 j>op.: NAŠA KRI.
Spori
ČLANOM ZIMSKO-ŠPORTNEGA ODSEKA SPD V CELJU.
V	soboto '25. oktobra 1930 se vrši ob 21 zvečer 1. redni občni zbor Mariborske zimeko-sporlne zveze v Mariboru v hotelu Orel. lovska soba. Dostop na občni zbor imajo razen delegatov tudi drugi naši člani, katere naš odsek vabi, da se občnega zbora j ki možnosti udeležijo.
V	okolici Olja mi primernega sankališča, zato se je povečalo zaninuujje za sinnški šport. Vsako zimo se vidi vedno več in več smučarjev, ki hite vsako nedeljo in praznik zjutraj z dilcami v okolico, posebno na Celjsko kočo, ki je postala važna postojanka Savinjske podružnice SPD v Celju. Leži v sredi smuškega terena, ije dobro oskrbovana in ni daleč od mesta, komaj 1 in pol ure hoda po zimi. Novince poučujejo posamezno ali v skupinah boljše izvežbani, da jim omogočijo pot do znanja smuske tehnike. Letos bo za novince redni sinuški tečaj, ki bo trajal 0 do S dni in ki se bo zaključil z manjšo turo. Na turah Ima smučar priliko, da uporabi Vse svoje, zmožnosti v raznih »iituaoitjiah, potom »avojev, lokov ali skokov. Tu se mora pokazati moža. Pri smučanju se mora navadili kolegialnostii in bratstva.
Mariborska podzvezi! bo izdnlu jjoeebne »inu-ške znake. Kakor hitro dospejo, bode celj~ki odsek obvestil članstvo. Članske prijavo sprejemata gg. Kopinšek iu Krfijnc.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Končno bodo tudi v Bojgradu mirovne konference »nogometašev eeveda?SDoeedaj so ae spon med posameznimi zvezami reševali na Dunaju, Budimpešti ali Ženevi. Sprli, sta sedaj Madjtirska in Romunska zveza. Eni kot drugi žele, da se vpo-stRVijo redni medsebojni odnožaji. Zato so jired-lagatt Madjari Ronnmonn Belgrad kot mesto, kjer
se bodo sestali delegati obeh zvez.
Iz. vprašanju, ali jrw Košič igrati »a Jugoslavijo tili ne, je nastala zelo dolga morska kača. izjave z ene kot druge strani ne morejo jjojaanlli zadeve Vendar je bila Jugoslavija tako previdna, da ima izjavo BLP in JNZ, da je Kešič lahko igral za Jugoslavijo. S to izjavo je Jugoslavijo krita tako, da se Ji ne more tako /goditi kot pfoftlo leto BKK radi podobnega slučaja. 1
Praška Slavija jc povabila 1WK v Prago. Poziv jo BSK naravno sprejel in bo nastopil-22. in 23. novembra pi'611 Slnviji. Ta. poziv, da nastopi eno miših moštev v Pragi, je lepo prifcnatije, kajti praški vodilni klubi so bolj iabifčfoi kot Dunajski Upajmo, da bo IkSK v Pragi potrdil sloves, ki ga uživa naš nogomet po velikih uspehih v Mon-tevideo.
ZNP je sklenil z avstrijsko nogometno zvezo dogovor, da so 10. novembra mora odigrati med-
ni isstna tekma Zagreb : Dunaj. Sedaj je pa prejel ZNP odgovori, da Dmmjčani 16. novembra ne morejo nastojiili. pripravljeni so pa igrati na katerikoli drugi termin. Vendar pa ZNP v želji, dn se čim preje revanživa, vztraja u« že dogovorjenem terminu.
Ker je domače prvenstvo skoroda končano, namerava Ilirija prirediti na prvi jirimerni termin večjo tekmo. In sicer se pogaja z, Grudjanskim iz. Zagreba za 9. november, ker ni druge ovire, se bo tn tekm<a skoro gotovo tudi vršila, kajti čae je že. da vidimo tudi v Ljubljani boljšo tekmo.
MARIBORSKI SP0RT.
Jutri so vršijo v Mariboru naslednje športne [»rireditve: Ob 8.3(1 na igrišču SK Itapida: lahko-atletski miting 1. SSK Maribora in SK Rapida. — Ob 13.31) na igrišču SK Papida: nogometna tekma mladine 1. SSK Maribora : SK Železničar za mladinski pokal MO. — Ob 15 na igrišču SK Kapida: prvenstvena tekma SK Rapid : SK Svoboda.
I/ahkoatlefski srednješolski meeting za prvenstvo srednjih šol se preloži na prihodnjo soboto in nedeljo t. j. na 1. in 2. novembra. — AS K Primorje.
SK Grafika. Za nedeljske jjrvcnstvene tekme «e pozivajo sledeči igralci: Ob pot 13 se morajo javiti v garderobi SK Ilirije: Zupančič, Mekitia, \Ju-zlovič, Bežan, Žagar 1., Juvan, Pungarčar. Strica II.. Štrohmajer, Baje in Kolarič. — Tekma se odigra ob j»ol 14 na igrišču Pnimorja. — Ob tričetrt na 14 se morajo javiti v garderobi SK Ilirije: \Vohlmuth. Novak, Kobal, Tučič, Pukl, Kmetič, Mi-helič, Slupioa L, Katavič, Srebotujak, Pallek, Peli-oon in Brumen. — Tekma se odigra ob 15 na igrišču Primerja. — Reditelji in sicer: Tirobevšek, Guema, Maruna, TTpin in Peperko se morajo javiti točno ob 13 na igrišču IViniorja. Blagajno vodi Zorič. — Vsi točno! — Načelnik.
SK Perun Vič : SK Svoboda (Vitj « : 5 (2 : 2). Mladi novoustanovljeni športni klub »Permu, je pokazal le|x> in koristno igro. Igri je prisostvovalo precej občinstva, ki so z zanimanjem sledili tekmi.
iz društvenega življenja
Drušlvo »v. Marte začne v nedeljo 26. t. ni. /.opet 7. rednimi sestanki svojih članic po litanijah v stolnici.
Poizvedovanje
Ženska ročna torbica z različno vsebino se je našla v četrtek Jivečer v Zvezdi. Dobi se pri Ljubi Kosmu, ročna stavnica Jugoslovanske tiskarne.
MALI OGLASI
Vaaka drobna vršilca l-ЗО Din *U vasica betedn tO par. Na|man|*l oglas ' fc . S Din. Oglasi sad levcl vrstic ae га<пва|о vik. Za odgovor aoankol Na vpraianla brci traakc ne odgovarjamo I
II
Službe iičejo
Žagar
išče službe na vcnecijanki
na vodo. - Peršin, Tacen nad Ljubljano.
Delavec
sposoben za vsa hišna dela in popravila, želi dobili službo. Gre tudi za hlapca, slugo ali čuvaja. Ponudbe na upravo pod šifro »Trezen in zanesljiv« št. 12.124.
Prodajalka
izučena mešane trgovine, želi premeniti službo. Vajena je kuhanja in drugih hišnih del ter voljna pomagati. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene dopise je poslati pod zn. >Marljiva« št. 12.158 na upravo »Slovenca«.
Deklica
pridna in poštena, 16—18 let stara, se sprejeme ta koj k otrokom in kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.185.
Pouk
Šoferska šola
prva oblast, konc.. Ca mernik, Ljubljana, Dunaj ska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-па I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra.
Zaslužek
Glavne in potujoče zastopnike
iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih pred-netov. Plača in provi-:ija zasigurana. ^Privrela« Rige od Fere br. 14, Beograd.
ilužbodobe
Mesarskega vajenca
z dežele sprejme takoj Karol Čeme, mesar, Šolski drevored, Ljubljana.
Kovaškega vajenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje.
Gozdarsk. adjunkta
zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme gozdarski urad. Cenjene ponud-hc pod šifro »Gozdarski ndjrokt št 12.046 poslati na uprat o lega lista.
Dekle
pošteno in pridno, čedne zunanjosti in lepega vedenja, ki ima veselje do otrok in vseh gospodinjskih del, sprejme takoj 4 članska obitelj v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod Dobra služba«.
Tudi Vi morate
poznati reliefne vezenine. Pouk je popolnoma brezplačen. Lindič, Ljubljana, Komcnskega 36.
Denar
posojilo
na prvo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi Upravništvo »Merkur« -Ljubljana - Šelenburgova ulica 6-IL, telefon 30-52.
ПИШ
Prostore
z izložbenimi okni, preurejene iz gostilniških v trgovske lokale, dam v najem na Celovški cesti tik postaje ob novo projektirani cestni železnici. Poleg je tudi stanovanje. Matija Tcrlep, Ljubljana 7 Jernojeva cesta.
Malo sobo ali kabinet
opremljeno, event. z vso oskrbo, v bližini kolodvora, išče mirna gospodična. Ponudbe pod »Mirna« št. 12.233 na upravo lista.
Pritlično stanovanje
v bližini Sv. Krištofa, kuhinja, 2 sobi, kabinet, pritikline, električna in plinska napeljava, se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi pod št. 12.217.
Dve stanovanji
po 2 sobi s pritiklinami, v novi hiši pri Sv. Križu, od Srarajčeve gostilne naprej, oddam mirni stranki. Poizve se v Tomačevem št. 48 pri Kokalj.
Kupimo
Telovadno orodje
išče šola na Pobrežju pri Mariboru. - Ponudbe pošljite na šolo
Hiša v Ljubljani, . Otroško posteljo
enodružinska ali parcela belo emajlirano proda pose kupi. — Pondube na ceni R. Cotič, Ljubljana 7, poštni predal 338.	Kamniška ulica 10 a.
Lepo hišo
z velikm vrtom ter letnim donosom 68.000 Din, poleg Tabora, prodam. Le resni kupci naj stavijo ponudbe na upravo pod »Dobra kupčija« št. 12.186.
Prodamo
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana. Židovska ul. 4 in Stari trg 12.
Prodam stroj
za izdelovanje zidne in strešne opeke. Dela 800 do 1000 kom. na uro ter jc v popolnoma dobrem stanju. Naslov v upravi pod št. 12.071.
Razno
Živčno bolni!
Treba Vam miru, oddiha in planinskega zraka, tedaj pridite na Kofce. Pridobite na teži in zdravju, uspeh zagotovljen. Penzija 50—60 Din. - Informacije: »Planinski dom« Kofce, p. Tržič.
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. tel. 30-52.
Posestva
Duhovnik kupi hišo
blizu cerkve in postaje, s kakimi 4 sobami in priti- : klinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. - Ponudbe' na upravo pod št. 12.205.'
Foto-aparat
znamke »Ica«, 9X12, z dvojno lečo, prodam zelo ugodno. Vprašati: Langu-sova (Tobačna) ulica 9.
Jabolka in orehe
dobite na debelo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Otroška postelja
dobro ohranjena, sc ceno proda. Domobranska 5-1.
Parcelo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo pod šifro »Parcela št. 12.190.
Visokopritlična hiša
ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov v upravi pod št. 11.926.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Pritlično hišo
prodam iz proste roke v Kastelčevi ulici 116. Ponudbe na naslov: Anton Feri - Kastelčeva ulica -Novo mesto.
ČEBULO
zdravo, domačo, nudim pri odjemu 1000 kg po 75, do 2000 kg po 70, pri večjem odjemu po 65 Din za 100 kg postavno Moškanj-ci. Naročila promptno izvršuje Josip Lah, Osln-Sevci pri Ptuju.
Pustite pijančevanje!
Avinal, ki stane 220 Din, Vas odvadi takoj. Niko-prost, ki stane 76 Din, Vas odvadi kajenja. Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36.
Obrt
Kadar greste
na sprehod skozi Zgornjo Šiško, ustavite se »Pri Martincu« (poleg gas. doma), kjer boste ceno postrežem z izborno domačo svinjino (ob sobotah in nedeljah krvavice in pe-čenice) in pristno štajersko ali dolenjsko kapljico.
Koruzo io hrmo
oddaja naiceneie veletrgovina lita lo moke
A. VOLK. LJUBLJANA
llaliev* cest* it.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije. drobnarije, par-fumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — pri
DRAGO ROS1NA, Vetrinjska nlica štev. 26.
Dr. G. PICCOL1. lekarnai v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
Kopnite v trgovini. Mer kupu eio fisoft!
Naročniki izven Zagreba, zahtevajte največji cenik Jugoslavije. Izberite iz velikanske zbirke: ženskega in otroškega perila, robcev, platna, namiznih prtov, manufakturnega blaga, ženskih klobukov, ž nske konfekcije, kratkega in pletenega blaga, igračk, moške mode, preprog, zastorov, parfumerije, obutve, čipk, kuhinjske opreme ono, kar potrebujete. — Pri vsakem nakupu prihranite.
NAJVEČJA TRGOVSKA IN ODPOŠILJATELJSKA TVRDKA
ГСМЈ
ILICA 4
Kurlo očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN
je mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
M, HRNJAH
lehornor - sisak
Varujte se potvorb
Pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni
NREGAR IN SINOVA
St.Vid nad Ljubi jann — oasprot kolodvora
Za soboflikarska
pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča
Tone Halgai
družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6.
Sigurno zdraviro za lase!
Za resničnost spodaj navedenega imanio žive reklame in zahvale, polog tega jo dobil letos na razstavi v Parizu prvo in največjo nagrado Orand Prix z zlato medaljo. To jo pomada .MICHEL' zdravilo za lase, ki ustavi izpadanje in si-venje las, odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje. Povrne in požene novo naravne lase, ozdravi lasno tkivo in, Zerm'.
Pošilja po povzetju za vse banovine Depot in Jugoslavijo .,MICHEL' Kosmajska št. 1. Beograd. Prodaja Engleška drogerija, Knez Mihajlova 33. Tel. 27-95 in lekarna Delini Knei Mihajlova 1. Beograd.
Doze veljajo Din 115-, 150—, 185 — in 290 — Doze so pripravljene, kolikor je večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in >Zerm<. Kdor uporabi dozo za Din 290'—a ga sluča'no nebi popolnoma zadovoljila, dobi v depotu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana.
Gorenjko
iz Bohinja, Mojstrane ali iz okolice Kranjske gore, zdravo, močno in pridno ki ima veselje do planin, išče za vsa hišna dela planinska koča v trajno službo. - Naslov v upravi pod št. 12.194.
Učenec
pošten in zdrav-, se sprejme v trgovino z mešanim jlagom. Ludovik Šešerko, Planina nad Sevnico.
LOKAL
sposoben za vsako trgovino, na zelo prometnem kraju v Mariboru, Aleksandrova c. 203, v bližini glav. kolodvora, se takoj odda. Vprašati pri lastniku hiše Ubaldu Nassim-beni, Maribor, Vrlna 12.
stanovanja
Prazna soba
lepa, solnčna, I. nadstr., se odda. Pleteršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.).
Stanovanje
3 sob, pritiklin, komfort, oddam takoj na Dunajski cesti. - Naslov v upravi pod št. 12.188.
Soba
prazna ali meblirana, s posebn. vhodom, se odda, Zelena jama, Prešernova ulica 18-1.
Jauna zahvala
Jadranski zaoarooalnf dražbi fllijalnl direfccijl
o nabijam
BecthounDoa nlica 4
Povodom požarne nesreče, ki me je zadela dne 21. septembra t. 1. mi je bila škoda v znesku
Din 80.533 —
izredno kulantno odmerjena in izplačana. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da se družbi za koncilijantno postopanje in presojanje škode tudi javno zahvalim, ter jo obenem vsakomur n a j t o p 1 e j e priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
DORA PUNZENGRUBER
trgovina z mešanim blagom
CERNA, postaja PREVALJE
Smrt .Karadjordieva'
sijajen roman iz prošlosti Srbije "ЧЧ1 iz peresa Pere Todorovića.
Cena 30 Din, s poštnino 35 Din. — Dobi sc pri odboru za izdajo celotnih del Pere Todorovića, Beograd, Svetosavska ulica 22. — V tisku: Pregnanstvo Obrenovičev, Beograjske tajne, Mad-jije na prestolu, Odhod s prestola, Dnevnik dobro-voljca, Krvavo leto, Zaječarski upor 1883, Aspide.
Pozor peki in trgovci
Najboljša gornjebačka moka prvorazredne ,	marke
DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenicc.
Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske zveze« r. z. z o. z. Ljubljana
'Л_— > t«
š? Jo i
Hans Dominik:
20

OS .2 I
■s
■S-gS ioo Ј.гЗ.е -a wca «-it • ..a« SO
u O ••
S »N^1 f, V*
s s- s"*
S s jf i B
e
». ^ d f 'I13-fŠ-1'1
o . 12
<=>Pi

t(o
* B
•M w
o
m .S ►3
o" O

:s<i
r»<
- S, -z
stil Qi/> e
o — Z ~ *o 2 - 5!
2°4 je	> N
3°.S SJS Г 12° i55 Rež I
Moč treh
Roman iz leta 1955.
Vstopite, ljuba iniss Jana. Nc čudite sc preveč, da nam je posebno letalo na razpolago. Moral sem ga najeti v Ne\v Yorku, da sem prišel pravočasno v Trenton.«
S toplim pogledom so je Jana zahvalila zdravniku. Kako je prijazen, da se ni strašil stroškov, da je bil ob tem času pri njej, ji mogel pomagati. Z njim je stopila v kabino letala, ki se je takoj dvignilo in odletelo proti zapadu. Dr. Glosin se je vsedel Jani nasproti.
i Dovolite mi, draga miss Jana, da vam nekoliko dpišem vaše bodoče bivališče. Reynoldova farma se Imenuje moje posestvo v Koloradu. V prejšnjih desetletjih je bila res prava farma 8 prostranimi polji in hlevi, s skednji in kaščami. Prava farma, kakor je opisana v knjigi. Danes je mirna podeželska hiša v gorski dolini, ki je odprta proti vzhodu. Gorski zrak, smrekov duh in mir. Popoln mir, kakor ga potrebujemo včasi mi meščani, kakor se bo tudi vam pri-legel.
Jana je poslušala 7. rastočim zanimanjem. Že prememba kraja, nagla vožnja, ko se je vsako uro oddaljila toliko milj od svojega starega bivališča, vse to je usmerilo njene misli drugam, pozabila je za nekaj trenutkov svojo bolest.
»Ali vi ste le redko lahko tam, gospod doktor. Kdo je tam na vašem posestvu. Kdo skrbi za red? Koga naj se držim?-;:
»Predvsem moje dobre stare Abigaile, stare črne ženščine, ki oskrbuje hišo.«
Jana jc prikimala. Kot Američanka jc bila navajena, da so se povzpele črne služabnice v hišah belih do uglednih, zaupnih mest. Kot dojilja je prišla taka črna žena k otrokom, ostajal pri njih kot varuhinja, jih gledala, kako sc razvijajo v može in veljala pri njih v starih letih šc vedno za črno mamo.
»Dobra, stara, vdana živalca! Njena lepota ni bogve kaj. Zato pa je zvesta in marljiva, vsako željo vam bo brala v očeh ... л
Jani ni prišlo na misel, da bo tam morda še sa-motnejše nego v Trentonu. Sugestivni vpliv doktorjev je udušil vsak pomislek, ki ji je vstajal.
Letalo je brzelo za zahajajočim solncem, dokler ni samo začelo padati in je skalnato pogorje od Den-vera do Cheyenne vstalo na rumeno žarečem za-padnem obzorju. Pristalo je na prosti, s travo porasli ravnini. Dr. Glosin je pač imel prav. Tu je pihal drugačen veter kakor v Trentonu, kjer so velike tovarne bruhale kljub vsem napredkom in izboljšanjem še vedno mnogo saj in prahu v zrak.
Čist, s smolo prepojen gorski zrak. Iz polnih prsi je zadihala Jana v lahnem toplem vetru.
Letalo jc pristalo tik ob posestvu. Na poti proti domu jim je prišla že stara zamorka naproti. Tako strašno grda, kakor so navadno stare zamorske ženske. Pri tem podložno zaupljiva, po čemer sc je dalo sklepati na dolgoletno službo.
»Dober dan, mister doktor. Stara Abigail je vse izvršila. Večerja je gotova. Sobe so pripravljene.. л
Režala se je, da so se ji usta raztegnila do ušes in poskusila, da bi poljubila doktorju roko.
Dr, Glosin jo je odrinil.
»Dobro, Abigail. Nisem pričakoval drugače. Moja nečakinja miss Harte bo stanovala nekaj časa na posestvu. Ti ji boš stregla kakor meni in boš poskrbela, da se bo počutila kakor doma.s
Starka je med temi besedami pazno motrila Jano. Videti je bilo, da je zadovoljna s svojim opazovanjem, kajti obrnila se je zdaj k Jani in poskusila tudi njej poljubiti roko.
.•Pusti, Abigail k
Dr. Glosin je izgovoril s čudnim, ostrim poudarkom. Črnka se jc umaknila in sledila doktorju in njegovi spremljevalki po kratki poti do dvorca.
Jana se je čutila po težki bolesti preteklih dni skoro olajšano in svobodno. Ali je bil doktorjev vpliv, ali je bila res vzrok prememba okolice, začela je zopet z nadami gledati v prihodnost. V mirnih urah je že prej mislila na možnost, da bi mogla kmalu izgubiti mater. Sedaj se je zgodilo in trudila se je, da bi se s tem sprijaznila.
Tako je stopila roko v roki z Glosinom v novi dom. Doktor jo je peljal v sprcjcmnico in namignil potem Abigaili, naj jo spremi v njene lastne sobe. Polukrven sluga je prenesel kovčege iz letala. Perilo, obleke, vse potrebno za vsakdanjo rabo. Jana je sedla na stol ob oknu in strmela v pokrajino, kjer se je že mračilo. Njene misli so bile pri Silvestru.
Vest iz Sing-Singa je bila prodrla tudi v mirno hišo v Trentonu in skrajno prestrašila obe ženski. Res sta čitali, da se je rešil. Toda dejstvo samo, da je bil baje kriv veleizdaje, da jc bil po vseh predpisih obsojen na smrt, je učinkovalo liki strela. Jana kakor njena mati sta popolnoma izgubili glavo, dokler jih ni potolažil star očetov prijatelj. Našel ju je obupani in se nasmehnil.
Za Jugoslovansko tiskarno ч Ljubljani: Karel Ce«.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Frane Kremiar,