Leto V., Stev. 132	Ljubljana, sreda, 4. Junija 1924	Cena 2 Din
■ .......................................... . ——.m .. —......-.....-.................................................................
Izhaja ob i z|utra).
Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo 301— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo s
Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. St. 36.
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova e
Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.842-
Ljubljana, 3. junija.
Kri, prelita v Trbovljah, ni iztokla ja-stooj. Da so trije pokojniki z njo w mo blagoslovili črna trboveljska tla, da so samo utrdili vero v sobi sorodnih mladih dušah, bi so bilo to kli-jiiče seme razrastlo, zlagoma, toda v vekove. Ali padlo je široko: kri jo brizgnila po vsej Sloveniji, odtod poj-do njen blagoslov sirom jugoslovenske zemlje, a tudi preko naših moja, za Triglav in Karavanke.
Sprevod, ki ga jo danes doživela Ljubljana, jo sijal kakor mogočno vrezana brazda, sprejemajoča vaso obhajilo raučeniške set.ve. Skoraj polstoti-sočera množica, ki je danes spremljala krste, se jo globoko razložila ob pikopu mladih življenj in prisegla maščevanje v znamenju Idejo, dajo poroštvo novega duha.
Trboveljska tragedija je presekala zastor na dvoje in skozi mot-ujavo jo zažarolo poveličanje umirajočih. Kakor je Kristusovo umiranjo na gori rodilo novo življenje, dalo veliki ideji silo večnosti, tako je izdih naših jtigo-elovenskih nacijona-llstov dal skrivnostno moč vekovitosti Jugoslovcu-■ tva. In kakor je nekdaj smrt strgala krinko farizejstvu in ga pahnila v liiokktstvo, tako jo današnji mučeni-Fki triumf razgrnil navlako dima- izpod avstrijskih ruševin, laži in zaslepljenosti ter pokazal jedro speče naeijonalne moči v našem ljudstvu. Udarec-, ki jc bil zasekan to dni, bo luščil nadalje, dokler ne zašije samo očiščeno jedro, kakor kristal v solncu idejnih lepot v žaru domovinske ljubezni in klenosti velikih časov.
Ljubljana in Slovenija je danos na nedvoumen način dokazala, da jo pri nas še src, ki bije,jo za edinstvo naroda in blagor države, llrez pritiska, brez »lepila, ne samo od same pieteto do padlih žrtev, temveč enako gnane ol domovinske ljubezni, so množice obenem manifestirale svoje patrijotič-no prepričanje — z drhtečimi srci, s solzami v očeh. V teh izrazih mehko-Sutne duševnosti naših ljudi pa se je pritajeno dnšil tudi vzgon vere, da se mora razčistiti strupena atmosfera meglenosti, popustljivosti in neodločnosti.
Za vse brate in sestre, ki čutijo tako, kakor smo danes čutili mi, ki smo spremljali žrtve, mora priti čas preroda. Če smo bili doslej slabi, jc bila tega kriva naša razdrobljenost. Naj nam bo trboveljska tragedija me-mento za nova pota, skupni pokop treh junakov pa simbol za strnitev naših sil.
ODMEV
Seja ministrskega sveta
DOGODKI V ALBANIJI. — PREVEDBA ŽELEZNIČARJEV. - PRE-ISKAVA V TRBOVLJAH.
Beograd, 3. junija, p. Nocoj od 17. do 21. so je vršila seja vlade. Minister vojne in mornarice jo poročal o vojaških zadevali iu zaščiti naše meje napram Albaniji. Prcčitana so bila poročila o trboveljskih dogodkih. Iz Ljubljane jo prejela vlada lik pred zaključkom seje obvestilo, da se jo pogreb padlih OrjunaSev izvršil v najlepšem redu in brez incidentov. Ministrski svet je sklenil, da državni podtajnik Večeslav Vilder osebno izvrši preiskavo ter še nocoj odpotuje v Trbovlje in Ljubljano.
Po referatu prometnega ministra Sve-tislava Fopoviča je bilo sklenjeno končno razvrščenjo železničarjev, tako da bodo vsi železničarji od 1. junija t. 1. prejemali plačo po novr-m zakonu. Zn tem je bil izvoljen komite ministrov, za skupno akcijo koalicijske politike. Izbrani so: Pri-b-čevlč, Orisogono, Srskič, Uzunoviii ter Sltvko in Kosta Miletič.
Nato je minstrski svet razpravljal o administrativni razdelitvi ozemelj, ki smo jih dobili z rimskim sporazumom. Sklenjeno jc, da ozemlja, za katere so veljali madžarski zakoni, pripadejo sušaškl obla-sli, a ona, za katera so veljali avstrijski zakoni, ljubljanski oblasti.
Boograd, 3. junija, p. Danes popoldan sta imela daljšo konferenco ministra Pri-bičovič in Srskič glede zadnjih dogodkov v Trbovljah. Državni podtajnik Večeslav Vilder jo nocoj odpotoval iz Beograda v Ljubljano.
Seipel žrtev komunistične zarote
BUDIMPEŠTANSKA POLICIJA JE RAZKR1I.A MEDNARODNO TE. RORISTIČNO ZAROTO. - SEiPLOVO STANJE SE HITRO BOLJŠA
TRBOVELJSKIH DOGODKOV V BEOGRADU.
Boograd, 3. junija, p. Trboveljski dogodki so povzročili v Beogradu veliko vznemirjenje, ki ga je opažati v vseh slojih. Občinstvo vso vprelc obsoja ta čin in zahteva, da se izvede odločna akcija proli komunistom. Nocojšnja lteč-> priobčuje članek, v katerem obtožuje klerikalce, češ da so podpirali komuniste pri njihovih akcijah v Sloveniji. Odgovornost za trboveljske dogodko nosijo torej tudi klerikalci.
DAVIDOVIČ IN KOIOŠEC ZAHTE.
VATA SKLICANJE SKUPŠČINE.
Beograd, 3. junija, p. Tudi tekom da« r.ašnjcga dne jc vladalo v narodni skup« ščini popolno mrtvilo. Lc Ljuba Davidu« vič in dr. Korošcc sta imela sestanek ter nato poslala kralju brzojavko na Bled s prošnjo, da naj skliče narodno skupščino k izrednemu zasedanju. To da jc potrebno radi dogodkov v Albaniji in Rumuniji, kakor tudi da to zahteva ves narod. Narodna skupščina stoji pred tem, da reši mnogo važnih vprašanj. Brzojavko sta podpisala Davidovič in Korošec lc v svojem imenu.
RADIČ POTUJE V MOSKVO?
Beograd, 8. junija r. tBeogradsko No-vostb priobčujejo vest sofijskega lista |Marxov kabinet cNarodio jedinstvo-., da odpotuje Radič v Moskvo, kjer namerava skleniti sporazum glede zemljoradniške internacijonale.
Dunaj, 3. junija, s. Danes ob pol 2. uri je izšol o stanju zveznega kancelarja dr. Seipla sledeči uradni buletin: Zdravniki so našli stanjo ranjenca popolnoma zadovoljivo. Temperatura bicz mrzlico, puls normalen. Profesor (lr. Singla jo dopoldno izjavil, da se jo lcancolarjevo stanjo od včeraj presenetljivo zboljšalo. Upati je, da si bo bolnik opomogel, čeprav nevarnost fo ni izključena. Ob 0. uri zvočer izdano poročilo o stanju zveznega kancelarja navaja: Temperatura 37.9, puls. 100. Rana so celi razmeroma ugodno. Splošno stanjo povoljno.
Danes dopoldno jo pričelo policijsko zasliševanje atentatorja, ki pa dosedaj šo ni mnogo priznal. Zločinec napravlja vtis zakrknjenca in simulira onemoglost in nezavest, kadar se vjamo v protislovja. Pred svojim bivanjem na Dunaju jo živel bajo v Gradcu precej razuzdano na stroške svojo ženo in svakinje. Sicor pa
so njegovi podatki precej pomanjkljivi, V zvezi s tem jo zanimivo, da je bu-dimpeštanska policija pred nekaj časom opozorila avstrijsko oblasti n;t obstoj anarhističnih zarotni.-kili organizacij po Avstriji, posebno v Ljuhnoin na Gor. Štajerskem. Budimpoštanska policija jo pri zaslišanju nekega komunista zaznala da so si te organizacijo stavilo nalogo izvršiti več političnih atentatov, in sicer poleg dr. Soipla tudi na predsednika francoske republiko Milloranda ter lin angleškega in romunskega kralja. Pariška policija, ki jo bila tudi iz Budimpešto na to opozorjena, je aretirala nekoga komunista, pri katerem jo našla mnogo slišnega obtežilnoga materiala. Zaradi nadaljnje preiskavo so prispeli policist! iz Budimpešto v Avstrijo.
Vlada jo prejela novo sožalne brzojavke madžarske narodno skupščino ter italijansko zbornico.
Marxova vlada ostane nespremenjena
NACIJONALIST1ČNE ZAHTEVE ZA STRANKE SREDINE NESPRE-IEMLJIVE. — NACIJONALCI NE BODO PREPREČILI SPREJEMA EKSPERTNIH PREDLOGOV.
Berlin, 3. junija, h. Kocka je padla. Pogajanja z nemškimi nacijonalci so so danes končnoveljavno razbila.
bo danes ponoči v
I stari sestavi zopet vstal.
Pogajanja o sestavi novi vlado
Državljanska vojna v Albaniji
UPORNIKI POVSOD NAPREDUJEJO. — TIRANA PADLA? - INTERVENCIJA ITALIJE.
Češka koalicija ostane
Praga, 3. junija, j. Svet desetoricc v koaliciji se jc danes sestal, da reši vprašanje koalicije, kakor jo zahtevajo agrar ci. Po težkem boju je zmagalo mnenje, Ja je iz notranje- in zunanje-polltičnih vzrokov primernejše, če ostane narodna skupščina v sedanji sestavi do svoje zakonite dobe t. j. do spomladi leta 1926. Prišli so do prepričanja, da nudi sedanja koalicija edino možnost delavne večine, ker bi morala biti eventuelna vlada Nemci bodisi popolnoma socialistična, ali popolnoma meščanska. Uradniški vladi pa se hočejo na vsak način izogniti. Prevladalo je naziranje ministrskega predsednika, ki je izrecno ugotovil, da spada zahteva agrarcev za uvedbo ob-ncjnili carin na žito v program koalicijo.
POGAJANJA Z MADŽARSKO. Beograd, 3. junija, p. Danes dopoldne c jo vršila seja podkomisije, ki se bavi z vprašanjem potnih listov meti Jugoslavijo in Madžarsko. Na seji je bil končnoveljavno redigiran tekst tozadevno konvencijo. Podkomisija se sestane še jutri dopoldne, da izda besedilo konvencije. Po tej. seji se jo sestal Ninko I'orio z Vodnianerjem, da določita defe-nitivno besedilo konvencijo ob izročanju rfočincev.
NOVI TOVORNI LISTI.
Beograd, 3. junija, p. Finančni minister je odobril, da pridejo v promet novi 5-dlnarski tovorni listi za prevoz Maga po železnicah. Dosedanja emisija tovornih listov se bo vporabljala do 31. julija t. 1. Ta dan se vzame iz prometa in se Izvrši zamenjava, kl mora biti zaključena do 25. oktobra.
PREPOVEDAN UVOZ PAPIRJA IZ .RUMUNIJE.
Beograd, 8. junija, r. Ker se naša industrija za produkcijo papirja nahaja v krizi, je trgovinsko ministrstvo prepovedalo uvoz papirja Iz Rumunije v našo državo.
KITAJSKA PRIZNALA RUSIJO. Peking, 8. junija, s. Kitajska je prignala sovietsko .vlado.
Beograd, 3. junija, p. Iz Skadra poročajo, da pridobivajo uporniki na terenu. Uporniki soi gospodarji situacije in popolnoma obvladujejo Skader ter okolico. V Skadru so postavili novega prefekta. Njihove čete so zavzele Lješ in Sv. Ivan Meduanski ter prodirajo dalje proti Tirani. Uporniki so začeli ofenzivo v smeri proti Tirani tudi iz Južne Albanije.
Po poročilu »Beograjskih Novosti, je albanska vlnda naprosila pomoč Italijo in ,'o Italija baje poslala, v albanske vodo nekaj vojnih ladij, da bi blokirale obrežje.
Beograd, 3. junija, p. Nocoj je Vašemu dopisniku izjavil albanski poslanik v Beogradu Halil Riza Koloni, da jc dobil danes brzojavko iz Tirane, v kateri iz« raža albanska vlada največji optimizem. Albanski poslanik demantira dalje vesti o kakršnikoli intervenciji s tc ali one strani.
Rim, 3. junija, j. V italijanski zunanji urad je došla vest, da so nacionalistične
čete po hudih bojih zasedle Tirano. — Vladne čete so bile poražene, pri čemer je bilo na obeh straneh na stotine mrtvih.
STALIŠČE NASE VLADE.
Beograd, 8. junija, p. Nocoj jo Vaš dopisnik posetil ministra zunanjih poslov dr. Ninč'ča ter so informiral pri njem o zadržanju naše države napram dogodkom v Albaniji. Prejel jo nastopno izjavo: »Stališče našo državo je znano. Mi ga izpovedujemo žo 15 let in glasi so: Balkan balkanskim narodom. Mi želimo naši zaveznici Albaniji popolno neodvisnost, da bi se mogla v redu in mini posvetiti svoji notranji ureditvi.,
STALIŠČE ITALIJE.
Rim, 3. junija, j. Do ure niso došle nove vesti o položaju v Albaniji. V uradnih krogih izjavljajo, tla italijanska vlada ne bo vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v Albaniji, dokler ohranijo značaj notranjih nemirov.
SO
se vršila včeraj in danes in potekala mestoma zelo razburjeno. Dočim so so voditelji nemških nacijonaicev pogajali z nemškim kancolarjem, so jc razširilo v lculoarjih državnega zbora oficijozno poročilo, da zavisi udeležba nemških nacijonaicev pri sestavi vlade od številnih zahtev. To zahteve so se nanašale na odklonitev kontinuitete zunanjo politike, na spremembo koalicije v Prusiji in na splošen politični program. Zahteve so stranke sredine označile za nesprejemljive. _
Ta oficijozna izjava, ki jo jo očividno Ian,sira.lo naj-odno krilo liemško-nacijonalne frakcije, izraža razpolože-njo v frakciji, no odgovarja pa inten-cijam strankinega vodstva. Vodstvo je skušalo to popraviti ter jo zaprosilo dopisni urad državnega zbora, da
poročilo demontira. Dopisni urad jn to odklonil, čoš, da jo sprejel to poročilo od nekega člana nemškonacijo-nalno frakcije. Pripravljen pa jo objaviti oficijelni demanti frakcijskega vodstva,
Berlin, 3. junija, j. Ob pol 10. url po« noči so uradno Izjavlja, tla je državni predsednik potrdil dosedanjega državne-ga kancelarja dr. Marxa na sedanjem mestu ln na njegov predlog tudl dosedanje državne ministre v njihovih uradih.
NACIJONAI.ISTiČNA OPOZICIJA.,*.
Berlin, 3. junija. Nemški nacionalci nn* povedujejo v bodoče najostrejšo opozi« cijo. Kljub temu prevladuje mnenje, da ne bodo zakonov, ki jih predvideva po. ročilo strokovnjakov, niti najmanj ovU ruli, temveč jim ali z vsemi taktičnimi pripomočki pripomogli do zmage, ker so tudi oni trdno prepričani, da hl značlla odklonitev Davvcsovega načrta katastrof fo Nemčije.	«
Nova vlada je Imela žc ob 11. prva sejo in bo jutri podala v državnem zboru' vladno izjavo.
MiSlerandova usoda zapečatena _
TUDI SENAT JE PROTI NJEMU. — PRVO BOJNO GLASOVANJE V NOVEM PARLAMENTU. - STALIŠČE SOCIJALISTOV DO RADI« KALSKE VLADE.
Napetost med Italijo in
rjn
i ur čijo
Carigrad, 3. jiuiija, s. Izjave italijanskega zastopnika glede koncentracij čot na Rodu se smatrajo za nepovoljne, Ministrski svet se bo nujno sestal, da prouči vprašan,jo. Turška vlada bo zahtevala v Rimu pojasnil in obenem odredila v okolici Smirne vse varnostno mere. Vlada razpravlja o vpoklicu narodne skupščine.
Svet, komisarjev je na šest ur trajajoči seji razpravljal o vojaškem položaju mod Turčijo in Italijo. Pred nekaj dnevi se ie izvedelo za koncentracijo italijanskih čet v Ciliciji. Turški zastopnik v Rimu je dobil nalog, da zaprosi pri italijanski vladi pojasnil.
PREDRZEN ROP V BEOGRADU.
Beograd, 3. junija, r. Davi ob 7. je na eni najbolj prometnih ulic v Beogradu, t. j. v Kolarčevl ulici, ki veže Poin-carejevo ulico s Terazijami, stopil v menjalnico Halm Mcdlna človek, dostojno oblečen, in napadel tamkaj poslujočega blagajnika Ocršana Mošiča, ki ga je najprej vprašal po čem so dolarji. Takoj nato so se na ulici začull klici na pomoč. Prihiteli so orožniki. Ob vratih so naleteli na človeka, ki je držal v roki sveženj krvavih bankovcev. Pri preiskavi je Izjavil, da se zove Vasil Fjodorov Ko-rejšov, da je 22 let star in bcgunec iz Rusije. V Beograd je prišel pred 11 dnevi Iskat službe, a je nI našel. Potem jc prišel nn misel, da sc preživi s tatvino V menjalnico Metlinovo jc prišel z železnim drogom za premikanje tramvajskih tračnic lil je s tem drogom udaril Mo-šiča po glavi mu pobral denar in pobegnil skozi vrata.
Napadalec jc bivši gojenec ruske aka« demije, nato Vranglov dobrovolec in sc je tudi v Jugoslaviji vpisal v vojno aka« demije, nato Vranglov dobrovoljcc in se ia bil prepeljan v bolnica.
Iz Rumunije
Milan, 3. junija, s. Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, pripravlja bivši rumunski ministrski predsednik general Ava-rescu državni prevrat. Izjavil je, da bo vrgel sedanjo vlado in na čelu 50 tisoč pristašev vkorakal v Bukarešto. Rumunska vlada pa objavlja, da je v ,Iassyju aretirala mnogo fašistovskih dijakov, proti katerim je uvedla preiskavo zaradi zarote proti državni sili.
Iz Italije
Rim, 3. junija, e. Poslanska zbornica jc danes pričela razpravo po odgovoru na prcstolni govor. Razprava bo trajala po vsem predvidevanju do sobote. Po za« ključku razprave pride na vrsto zakonski predlog o začasnem proračunu. Vlada zahteva začasni proračun od 1. junija 1924 do 20. junija 1925. V četrtek sc sni« dc proračunski odsek, ki vzame takoj v pretres ta zakonski predlog. Poročevalec bo poslanec Snlantlra, ki jc obenem tudi predsednik odseka.
AVSTRIJA NA SEJI ZVEZE NARODOV.
Dunaj, 3. junija j. K zasedanju Zveze narodov, na katerem se bodo obravnavala predvsem vprašanja, ki se tičejo Avstrije, odpotujeta v soboto v Čcncvo zunanji minister dr. Griinbcrger in finančni minister dr. Klcbock.
STRAHOVITA NEVIHTA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 3. junija. J. Strahovita nevihta jc včeraj v Budimpešti napravila mllljardno škodo. Samo popravila na cestah bodo stala do 400 milijonov kron.
FRANCOSKI POLET OKOLI SVETA.
Nagasaki, 3. junija, s. Poročnik Pel-ietier d' Oisy je prispel v Pjongjong na Koreii.,
Pariz, 3. junija, h. Demokratska levica, ki ima v senatu absolutno večino, ie danes zvečer z vsemi proti trem glasovom sprejela resolucijo, ki sc ostro izreka proti predsedniku republika Milic-randu. Ta ima tako proti sebi poleg parlamenta tudl senat, tako da je njegova pozicija nevzdržljiva. Kriza je s tem stopila v akuten Stadij. Pričakuje sc, da bo predsednik Millerand že v prihodnjih dneh napovedal svoj odstop.
Pariz, 3. junija, e. <Journal> zatrjuje, da bo Millerand poslal obema zbornicama poslanico, za katero bo zahteval, da se glasuje o njej. V sluč"ju odstopa bo Millerand lahko našel priliko, da si pridobi poslanski mandat v zbornici iu se postavi čolo opozicije.
cPetit Parisien» pravi, da se v levičarskem bloku splošno misli, da bo Millerand napovedal v četrtek Ilcrrlotu svoj namen, dn misli odstopiti.
Pariz, 3. junija, j. Zbornica jc danes pričela z verifikacijo novoizvoljenih man« datov. Mandati 467 posianccv so bili ta« koj verificirani. Potrditi jc treba šc vo« litve v desetih departementih in kolo« nijah. Sejo zbornice jc otvoril ob 3. po« poldne starostni predsednik Pinard. — Edina točka dnevnega reda jc bila verifi« kacija. Po debati o datumu za volitve zborničnega predsednika jc prišlo pri gla« sovanju clo prvega spopada med novo vladno večino in Poincarcjcvim blokom. Opozicija je hotela pridobiti šc nekaj časa in vsled tega določiti volitve za če« trtek, dočim je zahtevala vladna večina volitve žc jutri. Ker jc opozicija sprejela odločitev starostnega predsednika, da se vrši prihonja seja jutri, z velikanskim krikom in ni bilo mogoče razbrati rezu!« to ta prvega glasovanja, sc jc takoj nato vršilo drugo glasovanje, v katerem jc bila volitev zborničnega predsednika zn sredo sprejeta s 253:167 glasovom. Volitev predsednika sc bo potemtakem vršila na jutrišnji popoldanski seji.
Pariz, 8. junija, v. Socialistični strankin kongres jo z vsemi proti 3 glasovom odklonil sodelovanje v vladi. Strankini statuti pa omogočajo, da so bo o vprašanju znova sklepalo, čo bi se položaj bistveno spremenil. Sklenjeno jo bilo daljo, da se pooblasti stalna upravna ko-in i si ia, da skliče po lastnem ali po sklo-
pu parlamentarnih skupin nacionalni svet. Poslanec Moutet, zastopnik skupi« ne, ki želi vstopa v vlado, jo izjavil, tla njegova skupina pod nobenim pogojem no odneha.
Herriot jo poslal posl. Blumu pismo, v katerem razvija program radikalne stran-ke. V notranji politiki bo stranka delovala na amnestijo, znižarjo službene do« bo v vojski, ravnotežje v državnem pro« računu, poenostavitev davčnoga sistema, zopotno uvedbo monopola na vžigalico, izvedbo osenuirnoga delavnika, lojalno sodelovanje z delavskimi organizacijami, čuvanjo zadružnih pravic državnega uradništva in izpopolnitev agrarno reforme zaradi čim večjih prihrankov,' Gledo zunanjo politiko zagotavlja Herriot, tla je stranka 7. vsemi sredstvi pripravljena delati za splošen mir. Stremela bo dalje za skorajšnjo obnovitvijo normalnih odnošajov z Rusijo. Sprejela je brrz pridržka poročila strokovnjakov. Stranka jo vodno nastopala proti nasilni politiki, i;i jo privedla do zasedbe tujega ozemlja in garancij. Francija bo kakor drugi narodi čuvala nad tem, da so nacionalistični pnngormanizem no povrne, Vsled tega jo stranka za izpraznitev I'o« ruhrja, če so določijo za to garancije, ki bi so izročilo mednarodnemu organizmu. V interesu miru morajo dalje vsi zavezniki izvajati kontrolo nad nemško razorožitvijo in jo čimprej izvesti s posredovanjem Zvezo narodov. Stranka končno pristaja, tla se načrt, varnosti po garancijskih pogodbah stavi v roke Zvo« zo narodov.
Po dolgotrajni rarpravi jo bila okoli polnoči v. vf-emi proti trem glasovom sprejeta resolucija za podporo radikalno - socialistično vlade.
SESTANKI ZAVEZNIŠKIH PREMIJERJEV.
London, 3. junija, s. Politični poroče-vnlcc «D:iily Malla« piše, da jc želja Macdonalda, da bl sc vršilo vse konference med zavezniškimi min. predsedniki v Londonu. Po vsem tem je verjetno, da se bo vršil prvi sestanek med Macdonal« dom in novim francoskim premijerjem Hcrrlotom v Angliji.
v vera©;
\t
TUROBNO-VELIČASTNA ZADNJA POT PADLIH NARODNIH IDEALISTOV. — POGREBU JE PRISOSTVOVALO 30 TISOČ LJUDI.
Ljubljana, 3. junija.
Mlada jugoslovenska Ljubljana, prva neustrašena garda novo dobe, jo danes z veličastno udeležbo in z globoko tugo v srcu spremila prve mučo-nike nacionalističnega pokrc-ta na njihovi zadnji poti." Jugoslovenska Ljubljana je danes javno manifestirala, da hoče veliko oporoko, ki so jo napisali Stanko Znideršič, France Slaj-ipali in Žarko Boltavzar s svojo ki/pečo krvjo, Čuvati kakor svttinjo, jo izvršiti do konca in iti neustrašeno pota, katero so jim začrtali oni v svojem življenju. Naj jim bo v zadoščenje: njihova žlahtna kri bo ustvarila prero-Ijenje in pomlajeni«, vrzeli, ki so jih zapustili, bodo privabile v nacionalistični tabor kmalu vse, ki so dosedaj fce omahovali. Kri, ki so jo najboljši bratje prelili za vzvišeno jugoslovcn-t-ko idejo, bo poškropila vso nacionaliste naše velike Jugoslavije in ostala bo sveža toliko časa, dokler ne bodo prvi trije mučeniki, trije vogelni kamni nacijonalistične zgradbe, dostojno maščevani.
Strupene kače so skrile svojo glavo, a prisijalo bo šo solnce in zvabilo ostudne zapeljivke na svetlo. In ko bodo strto, si bo jugoslovenski narod zgradil na zanesljivih temeljih svojih žrtev to, po čemer stremi in za kar se bori — veliko in v resnici edinstveno Jugoslavijo. Duh prvih padlih borcev pa bo živel med nami in za nami večno in kropil nacionalistično idejo, za katero so prvi mučeniki darovali domovini svoje življenje.
NAROD SE KLANJA ŽRTVAM.
Vestibul Narodnega doma je bil da-aics pravcata božja pot. Na tisoče in tisoče ljudstva iz vseh krajev Slovenije jn prihitelo, da so poklonijo ma-nom junakov. Njihova trupla so biila negibna, le njihov duh jo plaval nad njimi. Vedno znova so je vsipalo svežo cvetje na odprte krste, vedno novo trumo so prihajale in odhajale iz svetišča. Bolestni vzdihi so polnili ozračje. Izmučeno žrtve so bilo pokrito z belo tančico i" or.iunaškimi prapori. V 'sredini je ležal oblastni tajnik France .slajpah, na desni glavar šišenske Or-jjune Žarko Boltavzar, na levi oblastmi čel nik Stanko Znideršič. Orjunaši s karabinkuini, Sokoli z golimi sabljami in člani akad. društev »Jadran* in i»Triglav* so tvorili častno stražo. Ob vznožju krst venci or,junaških društev in svojcev pokojnikov. Ze prve dopoldanske ure jc bila avla izpreme-njena v pravi cvetlični gaj. Venci kor-.■poracij in društev so bili izložejii na stojalih pred Narodnim domom. Biio jih je okoli 100. med njimi vefi iz Dalmacije, Hrvatske in Srbije.
Venci.
Narod jo položil pred krste svojih oiiučenikov okoli sto vencev iz srine-:ga svežega cvetja iu trnja. Iz napisov -iidseva splošna žalost in trdna vera, v 'zmago nacijonalistične ideje. Naj omenimo sledeče: Direktorlj Orjune Split; A kad. klub Orjuna — padlim žrtvam; 'Ženska sekcija ljubljanske Orjune — nedolžnim žrtvam; Sokol v Šiški
jim padlim bratom. Ob pol 6. zvečer so so zaprla vrata in zabili so krste. Po trgu so odmevala rezka orjuna&ka in sokolska povelja, sicer pa jo vladala grobna tišina. Naša jugoslovenska armada jo postavila časten oddolok. Vladal je kljub ogromnemu navalu naravnost vzoren red. V velikem polkrogu so so razporedili civilni in vojaški dostojanstveniki, za njimi pa občinstvo. Po izvršenih cerkvenih obrodili, ki so jili opravili očetje frančiškani, so odnesli krste padlih borcev skozi Spaliir, obstoječ iz samih narednikov na mrtvaško vozove. Nastala jo grobna tišina. Vojaška gedba jo zasvirala žalno koračnico, vso jo nemo zrlo na krste. Na stopn.jlšče Narodnega doma ja stopil pisatelj Vladimir Levstik in izpregovoril kosti in mozeg pretresajoče slovo žrtvam nacionalističnega pokreta. Njegov govor prinašamo na 3. strani.
ŽALNI SPREVOD.
Združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta gosp. Zorka Prolovca so zapeli Pavčičevo «Nngrohnieo junakom*, nakar je pričel takoj žalni sprevod. dvorila ga jo sokolska konjenica s praporom, za katero jo korakalo starešinstvo JSS s starosto Ganglom in načelnikom Ambrožičem na čelu. Za 19 sokolskimi prapori (savezni, Šiška, Ljubljana, Vrhnika, Ribnica, Zagorje, Kranj, Borovnica, Radovljica, Trbovlje, Tržič, Brežice, Mariborska župa, Škofja Loka, Jesenice, Koroška Bela, Celjska župa, Logatec, Cerknica) se ja razporedila mogočna sokolska armada, ki jo prihitela iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano, da izkaže zadnjo čast svojim mrtvim bratom. Bilo je okoli 600 članov in oddelek naraščaja, pred katerim je svirala jeseniška sokolska godba. Za sokolskim naraščajem so so razvrstili naši junaki s solunsko in dobruške fronte, med njimi tudi stari bojni tovariš Petra Mrkonjiča, Aleksander Tomaai. Praporščaki orjunaških društev, 11 po številu, so korakali z globoko povoženimi zastavami. Krasen in veličasten jo bil pogled na uniformirano orjuna-ško armado. Samo krepko postave, cvet našega naroda. Mrkih pogledov iu globoko zamišljeni so korakali pred krstami svojih padlih bratov. Sledila je okoli sto vrst brojeSa četa Orjnna-šev v civilu. vseh skupaj pa je bilo okoli tisoč. Žalni križ je nesel vojak tukajšnje garnizije, za žalno zastavo pa se je razvrstil vojaški oddelek 7, godbo dravsko divizije na čelu pod vodstvom kapelnika dr. Cerina. Izredno častna je bila udeležba narodnega ženstva, nacijonalistične omladine in narodnih društev. Zastopani so bili: zasedeno ozemlje, Kolo jugoslo-venskih sester. Klub Primork, šent-pet-rska CMD, akad. društva »Jadran*, »Triglav* iu »Slovenski Jug* korporntivno, »Preporod*, društvo trgovskih akademikov »Zora*, društvo »Soča* itd. Sledili so zastavonoše 4 pevskih društev in pevski zbor, nato pa nosilci vencev. Narodno ženstvo v žalnih oblekah je neslo okoli 50 vencev orjunaških in drugih narodnih
veliki župan Sporn, bivša velika župana dr. Baltič in dr. Lukan, češkoslovaški generalni konzul dr. Bcneš. V sprevodu je bilo tudi večje število županov naprednih občin z dežele.
Jugoslovensko občinstvo slovenske prestolico in iz pokrajine se jo na vsej dolgi poti do pokopališča pri Sv. Križu trumama nemo klanjalo manom borcev, katerih junaško srce jo prenehalo biti v nedeljo. Sprevod jc trajal nad pol ure in mu jo prisostvovalo okoli 30.000 oseb. Manifestiralo so je javno, da nosilci iu borci za vzvišeno jugoslovensko idejo niso osamljeni, ampak da novi rod postaja vedno jač.-ji in da ni več daleč čas, ko bo stopil z razvitimi prapori na plan in pome-del vse gnilo ostanko robstva in suženjstva.
svojemu članu Žarku (tmjev venec): društev in lcorporacij. Za nosilci voja-IZarku na prezgodnji grob — šišenski škeo;a in sokolskih vencev jo korakal
fantje; Čitalnica v fsiški Žarku — svojemu članu; Orjuna Lesce — padlim žrtvam; Junacima za naeiju — uredništvo «Pobede*, Split; Uredništvo in upravništvo »Orjune* — nenadomestljivemu souredniku bratu Šlajpalm: Orjuna Planina -— borcem za slobodo (trnjeva krona); Dr. Ivan Shvegel — .svojemu junaškemu upravitelju Zni-deršiču; Narodna Odbrani — žrtvama 'Nacijc; NaBelstvo JDS — narodnim žrtvam; Akad. društvo »Jadran* — lili.!cenikom za nacijo; Zveza posavskih Orjun — padlim junakom; Žrtvam komunističnega atentata — Orjuna Krakovo - Trnovo: Trboveljskim žrtvam — altciona Radovljica: Orjuna Vič — žrtvam Triglavsko Orjune; Svojemu predsedniku in žrtvi za nacijo — Or.iuna Bled; Sokol Bled — nepozabnemu bratu; Dalmatine! — paioj brači; Orjuna Rakek; Svojoj ju-načkoj brnel. žrtvama za naci.jo — Su-madijška Orjuna: Marica — ljubljenemu Staiikotu (Znidcršieeva zaročenka); Orjura Celje — neustrašenim borcem, ki so na žrtvenik domovine verni svojim visokim idealom dali življenje in so dvignili v vrste neumrllh herojskih borcev Ka odinstvo in svobodo jugoslivenskeca naroda; Orju na Mosle: Orjuna Maribor — žrtvam misli: Orjuna. Zagorje; Orjuna Šoštanj; Orjuna Zagreb — junacima, ko.ii so pa!i za nn<••}»; Savez dobrovoljcev — z Vami v borbi in smrti. Prihajali pa «o So vedno novi venci, l.ied njimi veliko število rodbinskih, prijateljskih in stanovskih.
Svečani trenutki pred pogrebom.
I.juli!j.'.;,a o-l sptevola septembrskih Krtov nedvomno šo ni vl-lula tako veli-^asinega pogreba, kakor je bil sprevod za irVivl.i^kinii žrtvami. Žc več kot uro pr**l »▼ečanim trenutkom se je zgrnila na trgu pred Na rodnim <lr>-iruini ogromen imu>žlca ljudstva, ki jc napravilo istočasno gost špallr po ▼soli ulkaih, kjer je imel iti sprevod. Drjunaške in sokolske čete sn hitele, Ida Doeledaio žo enkrat v obraz .svo-.
praporščak Orjune na Rakeku, Josip Kukec, ki je bil v Trbovljah močno ranjen v desno roko, z blazinico, na kateri so bila odlikovanja Rdečega zmaia pokojnikov.
Žalosten in pretresljiv jo bil pogled na mrtvaške vozove. V prvem so pe-lj-ili truplo Žarka Boltavzarja, v drugem Stanka Znideršiča. v tretjem Franceta Slaipaha, Ob vsakem vozu je bilo častno Smilimo moštvo, obstoječe iz dveh vojakov, dveh Orjunašov s kaiabinkaml, dveh Sokolov z golimi 3--..oijnmi in dveh akademikov »Jadrana* in »Triglava*. Brata Boltavzarja sta spremljala člana šišenske Orjune Cvetko in Avg. Korbar ml. ter Sokola Perja iu Bizjak, brata Znideršiča blejska Orjunnša župan Herman Tome in Kobentar ter Sokola Gogala in Repe, brata Šlajnnha pa ljubljanska Orjuna-ša Slamič in Matellč ter Sokola Braicr in Bukovnik. Svojci in sorodniki žrtev so v sprevodu heroiSno zatajevali svojo težko bolest, zavedajoč sc, da kri ni bila zastonj prelita 111 da bn rodila bogate sadove. Za mrtvaškimi vozovi je stopal veliki čelni,k vojvoda Iliia Trifunovič z oblastnim odborom našo Orjune pod vodstvom predsednika inž. Kranjca. Za njimi je korakal celokupni oficirski zbor ljubljanske garnizijfl z generalom Živkovieem na čelu. Neposredno za oficirskim zho-rom smo opazili reprezentanco JDS. Na čelu sta korakala predsednika oblastnih organizacij ,TDS v Ljubljani 111 Mariboru dr. Gregor Žerjav in dv. Franjo Liinold. za njima pa člani predsedstev JDS bivši minister dr. Ivuko-voo. dr. Kodcrman in dr. Boštjar-čič h Maribora ter Lovro Petovar iz Ivanj-kovccv. Ljubljansko predsedstvo so zastopali iir. Puc, kranjski Snpan Ciril Pi.rc. univerz, profesor dr. Plemeli in ravnatelj Jelene, Nato je sledila delegacija kluba ljubljanskih občinskih svetnikov JDS. obstoječa iz predsedniku Josipa Turka, Likowtrj-i in dr. Tominška. Sprevod so zaključili zastopniki raznih oblasti lil korpo,racij ter štc,vilno občinstvo, med drujrimi:
PRED SVEŽIMI GROBOVI.
Solnce se jc nižalo v zapad In z gora so legale prve dolge sence v dolino, ko se jc čelo sprevoda bližalo počivališču pokojnih v osrčju ljubljanskega polja. Davno pred sprevodom pa je pri Sv. Križu že naraščala množica občinstva in ogledovala tri sveže jame, drugo ob drugI izkopane v skoro docela nanovo načeti parceli na desni plati pokopališča.
Sokolska konjenica, za njo ostalo Sokolstvo, ob drugI strani pred cerkvijo pa vojaška četa in godbe so tvorile zadnji špalir krstam, ki so jih Orjunaši po blagoslovitvi v ccrk\*l odnesli k grobovom, kjer se jc za ožjim obstopom orjunaških čet, praporov iu reprezentance krog iu krog zgrnila desettjsoč glava množica. Voluška četa ic oddala salvo, nakar so združeni pevski zbori zapeli turobno «VI-gred«; ni bilo srca, da ga nc bi bila do solz raznežila ta večnolepa žalostinka. Le pritajeno Hitenje je trgalo tišino, ko je oblastni predsednik inž. Kranjec nad odprtimi grobovi povzel besedo v zadnje poslovilo:
»,Žalostna le danes moja naloga, ko sc poslavljam od Vas, trije naši najboljši ki ste padli za idejo. Stanko! Vedno si bil prvi med nami, in prvemu ti je za-temnelo oko v naročju zaročenke. Ni šc hotela tvoja duša iz telesa, nisi šc dopolnil svojega, Ti nisi hotel pasti od bratske roke, dokler Ti za mejo trpijo bratje. In vendar Te je končala roka zapeljanega zločinca, ko si mene kril z lastnin telesom. In Ti, brat Šlajpah, desna roka mo/a, kdo bo Tebe vrnil materi, ženi, otroku, — ko si iztočil svojo liri — za-vratno zadet. In Tl, Žarko, ki si čuval našo svetinjo in izgubljajoč mladost, za idejo, umrl s poljubom prapora! Narode! razumeš veličino trenotka, ko mlada žrtev v slovo od življenja poljubi zastavo? Gorje narodu, ki šele po smrti zna ceniti vrednoto junakov, gorje nam vsem, čc ta kri ne bo rodila semena, ki ga tirja! Jaz sc poslavljam od Vas, mili drugovi in Vam poklanjam v grob naše najvišje odlikovanje/» (Vrže v grobove orjuna-ške redovc Rdečega zmaja.)
Plamteče besede inž. Kranjca jc mestoma prekinjalo globoko Ihtenjc vse množice, ob koncu pa se je s trikratnim Slava! zlilo v spontano priseganje: »Kri bo maščevana! Živela Jugoslavija!« Pred sveže grobove jc stopil veliki čelnlk vojvoda llija Triiunovič-Birčanin. V kratkih besedah, ki pa so rezale v srce, je naročil pokojnikom, da v varstvu večnosti izroče pozdrav vsej armadi junakov, padlih za jugoslovensko svobodo ter je kot veliki čelnik vseli akcijskih čet Orjune prisegel osveto. Množica jc z vzkliki živega pritrjevanja spremljala njegovo prisego, nakar je izpregovoril sokolski starosta Engclbert Oangl. Njegov vznešeni poetični govor, (ki ga objavljamo na 3. strani) je izzval lieodoljiv dojeni vzvišenih lepot kristalnočistc sokol-ske misli.
V lepih.idejnih besedah sta se nato poslovila še dobrovoljec dr. Turk in zastop nik akademikov ljubljanske univerze, poslednji pa jc govoril zagrebški oblastni čelnik brat Berislav Angjelinovič: Ne plačimo, bračo, na grobovima se junaka ne plače! Naše je geslo, junaci: lli po-beda lli smrt, ili osveta ili smrt! Klonite naši barjaci u pozdrav pallm junacima, a i ti, akciona: Mirno! Pozdrav na desno!... Pokojnicima slava, osveta je naša!«
Prizor, ko so orjunaški in sokolski prapori poljubili krste, akcijska četa pa strumno izkazala salut, jc vzbudil občutje herojskega ponosa mešano z globoko turobnostjo končnega slovesa. Krčevito so s sorodniki pokojnikov zaihtela vsa srca, ko so krste legale v grob. Mrak svežega, jasnega v.cčcra |e med tem zagrnil vso dolino, z gora jc vel prvi hlad, ko se je množica začela vračati v mesto. Mirno je valovila nazaj, v marsikaterih očeh ie še lesketala nc-posušena solza, vsa srca pa so nesla seboj mogočne utise današnje triumfalne poti treh junakov v rodno zemljo in car-stvo neumrllh.
Žalovanje v Mariboru
Maribor, 3. Junija.
Podrobnejša poročila listov o krvavi nedelji v Trbovljah so tekom današnjega dne lc še povečala simpatije večine občinstva za padle žrtve. Brez agitacijo sc narod spontano druži v eno falango bor-eev za jugoslovensko Idejo, za častno in močno državo Jugoslavijo. Mnogo Mariborčanov je danes pohitelo v Ljubljano na pogreb, po ulicah so se množile žalne zastave in so posebno po obljudenih ulicah gosto in ttižno vihrale raz strehe. Ponovno konstatiramo, da so se izvzemši največjih bogatih zagrizencev tudt Nemci odzvali tozadevnemu pozivu Orjune in izobesili zastave.
Lc slovenski klerikalci so demonstrativno Ignorirali splošno narodno žalost M ni noben izobesil zastave niti na Slomškovem trgu niti na Cirilov! tiskarni, katero časopisi še tudi vedno niso našli besed za impozantno narodno slavnost v Guštanju.
Enako ogorčenje kot proti klerikalcem pa je vzbudilo tudi postopanje župana Grčarja, ki je dal danes dopoldne ob četrt ua 10 naenkrat raz mestni magistrat sneti žalno zastavo — na čegav pritisk, nam še ni znano. Tudi mestni stolp pri stolni cerkvi, last mestne občine, kjer je med vojno ob vsaki avstrijski zmagi aH polomu vihrala cesarska I11 frankiurtarska zastava, je bil danes na dan splošne narodne žalosti prazen. Toda vseeno je danes kader Maribora enoten v fronti narodnega edinstva.
Jutri zvečer priredi Orjuna v veliki dvorani Narodnega doma žalno zborovanje.	__
poslopje, tako da mora šolska mladina
pod istim hodili v šolo. Izzivalni in državo žaleči napis bi si moral že škof za-brnnili, ko bi bilo v njemu dovolj patriotizma.
Damfte, da rešimo
-!- So že začeli. Dočim jc bilo pon-deljkovo posebno izdanjc «Slovenca» o trboveljskih dogodkih, mirnejše, četudi jc bilo cclo poročilo zavito v jezuitizem, jc včerajšnji »Slovenec« žc začel posta* jati drzen in ogaben. Njemu, ki proglas ša perverzne in mladino zlorabljajoče katehete za mučenikc katoliško ccrkvc, ni pogodu, da jc narod videl v zahrbtno in razbojniško napadenih in iz zasede umorjenih žrtvah narodne mučenikc, češ, da jc zaman vsako izgovarjanje ali po. skus zvaliti krivdo samo nu ciiq stran in proglašati nedolžne žrtve za narodne mučenikc.« S »Slovencem* sc sploh nc bomo pričkali o tem kdo je bil napada« lec in kdo jc bil v silobranu. O tem bo nedvomno pokazala sodna razprava. £c to, kar jc dosedaj uradno in sodno ugo= tovljeno zadostuje, da lahko trdimo, da jc bil komunističen razbojniški napad aranžiran in že dolgo preje pripravljen. Tudi ni nobenega dvoma o tem, da spada trboveljski nastop komunistov v verigo sistematičnih prckucuških in terorističnih priprav dr. Leincža in njegovih tovarišev. Tisti pa, ki so glavni potuhači ' jvcik skih komunistov, so pa ravno klerikalci. Tudi pisanje «Slovenca» to jasno potr« jujc. Prilike bo še dovolj, da bomo poka« zali, da sta si katoliški in moskovski boljševizem bila pri nas dva verna si bratca, ki zaslužita, da sc proti njima poj stopa po istih rcccptih. Klerikalizem jc šc toliko gorji, ker bi bila njegova nalo« ga kaj drugega delati kot pa podpirati in zagovarjati komunistične morije.
+ Načela «Slovenca». Včerajšnji »Slovencc« skuša manevrirati s principi. Piše, da je načeloma proti vsakemu tero* rizmu in da le čaka iu gleda, kdaj mu bo državna oblast napravila koncc. Kako si «Slovcncc» predstavlja izvedbo teh načel v praksi, nam pove v istem članku, ko pravi, da so komunisti zahtevali, da sc orjunaška slavnost v Trbovljah prc = pove, kar pa da se ni zgodilo. Kakor po navadi, imajo klerikalci za uporabo svojih načel tudi sedaj dvojno meru. Svoje zaveznike komuniste, ki so princi« pielno teroristi in katerih glavni program je nasilje, klerikalci jemljejo v zaščito, svobode nacionalistov, katerih vse miš« ljcnje in delo jc posvečeno lc obrambi države in edinstva naroda, pa meni »Slo« venec«, da država ni poklicana čuvati. »Slovenec« zahteva, da bi morala držav« na oblast zlezti pod klop pred komuni« stičnim terorjem in ustreči njegovi za« htevi, da bi se prepovedal nastop nacio« nalistov v Trbovljah. Mislimo si lahko, kaj bi počeli klcrikalci, ako bi imeli v rokah državno oblast. Proti nacionalnim organizacijam in ljudem, ki so vneti in iskreni državljani, bi nastopali pod pre« tvezo pobijanja terorizma ■/. nasiljem, ko« muniste in katoliške boljševike pa bi z vso državno avtoriteto podpirali in go« jili tako dolgo, da bi razdejali državo.
+ Zasužnjeni Slovenci. Skof Jeglič potuje sedaj po svoji škofiji in je bil te dni tudi v Podbrezjnh pri Naklem. Tamkajšnji dušni pastir mu je postavil v po-z'' v slavolok z napisom <rPozdrnv naš vodnik in knez ■— Isprosi nam svobodo in edinost iz nebesa. Ne vemo kake svobode naj izprosi vladlka iz nebes, najbrže pa si želi seslavitelj tega napisa nazaj K""': odo bivše Avstrijo. Nečuveno je, da se je la slavolok postavil tik pred šolsko
TURNIR ZA PRVENSTVO LJUBLJANE.
V 15. kolu so dobili Jos. Vidmar proti Sili, C. Vidmar proti Furlaniju, Vladimi-rovič proti Zadneku (vsled kontumacal); izgubili pa so Kode (vsled kontuipaca) proti Mrzlikarju, Pleveli proti inž. Zu-pancu, a dr. Veber proti Iskri. Ostale partije: Stupan-Kragelj, Valentinčič-Jorošov ler Bezrukov-dr. Cadež,' so bile prekinjene in preložene.
16.	kolo: inž. Zupane dobi proti Zadneku (vsled kontumacal), Furlanl proti J, Vidmarju, Iskra proti C. Vidmarju (vsled kontumacal), Jerošov proti dr. Vebru, Pievelj proti Iiodetu (vsled splošnega kontumacal). — Partija dr. Cadež-Vladi-mirovlč ja lcončalu remis, a Mrzlilcar ja izgubil prol i Stupanu. Partiji Kragelj-Va-lentinčič ter Siia-Bezrukov sta bili prekinjeni in preloženi.
17.	kolo: Rod6 izgubi vsled kontumaca proti inž. Zupancu, C. Vidmar proti Je-rošovu, Bezrukov proti Furlaniju; doktor Cadež dobi proli Zadneku (vsled kontumacal), na isli način Stupnn proli Ple. velju, a dr. Veber izgubi proli Kraglju. Partije Vulentinčič-Mrzlikar, Jos. Vidmar. Iskra ler Vladimirovič-Sila so bile prekinjene iu preložene.
Stanje po 17. kolu jo torej sledeče:
Fuvlnni 14 in pol, Jerošov 14 (1), Stu-' pan 12 in pol (2), J. Vidmar 12 (1), Va. lentinčič 10 in pol (4), C. Vidmar, Mrzli-kar po 9 (1), inž. Zupane 8 in poi. Iskra 8 (4), Pievelj 7 in pol (1), Sila 7 (2), dok. tor Veber 7 (1), Kragelj 5 In pol (3), Vla-dlmirovič, dr, Cadež po 5 (2), Bezrukov 3 (3), Zaduek, Kode 0 točk (vsled kontu-maeal).
ii. junija:
ZAGRKB. V efektih je danes po prijazni tendenci nastopilo zopet oslabljenja in lo pod pritiskom razmer na dunajski borzi, ki so postalo ponovno neznosue. Promet jo bil slab. — V devizah je ten-demca nespremenjena. Tečaji so bili v glavnem na včerajšnji bazi. London jo porasel zu uekaj točk, ker je čvrst v Cu-ihu. Blaga je bilo dovolj, Narodna banka ludi danes ni intervenirala. Promet je bil riličuo slab. Največ so jo trgovalo^ v devizah na Dunaj, Ilalijo In New-Yorlc. No-tirile so devize: Amsterdam 3(55 do 3095, Dunaj 0.11515 do 0.11715, Budimpešta 0 do 0.095, Bukarešta 0 do 35.5, Italija izplačilo 357.3 do 360.3, ček 357 do 360, London izplačilo U5G.9 do 350.9, ček 3i. ;.5 do 359.5, New-York čel: 82.15 d.)
.15, Pariz 415 do 420, Praga 241.3 ('.o 214.3, Solija 57.5 do 60.5, Švica 1452.7 dO 1-1(32.7; valute: dolar 81 do S2; elekti: Primorje 75 do 80, Trgo 38 do 89, Er,':omptna 132 do 133, Hi po 68.5 do 69, Jejo 117 do 119, Ljubljanska kreditna 28? do O, Praštediona 915 do 917.5, Etno 185 do 136, Slavenska 110 do 115, Srpska 140 do 1-11, Eksploatacija 123 do 126, Narodna šumska 95 do 100, Gutmann 860 do 880, Slavonija 111 do 112, Strojne 150 do 0, Trbovlje 600 do 610, Vevče 0 do lu'J.5, 7 odst. posojilo 65.5 do 66.5, agrarne 24.75 do 25.5, Vojna škoda 139 do 110.5.
PUOGRAD. Devize: Amsterdam 0 do 3145, Dunaj 0.11G3 do 0.1165, Bukarešta bo do 36, Ženeva 1457 do 1459, London 353.25 do 358.75, Milan 358.5 do 360, Ne\v-York 82.25 do 83.10, Pariz 408 do 410, Praga 243.25 do 243.5, Solun 148 do 15?, Pofija O do 58.75, valute: dolar 81.5.
CURIH: Beograd 6.975, Ne\v-York 569, London 2-1.78, Praga 16.075, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.40, Soiija 4.05, Dunaj O.OOSO.
TRST: Beograd 27.80 do 28.10, Dunaj 0.03175 do 0.03275, Budimpešta 0.025 do 0.03, Praga 67.25 do 68, Bukarešta 10 do 10.50, Pariz 117.50 do 118, London 99.25 d i 99.50, Ne\v-York 22.95 do 23.10, Curib 404 do 407; valute: dinar 27.80 do 28.10, avstrijske krone 0.03175 do 0.03275, dolar L ..C' do 23.05, 20 zlatih frankov 87.50 do 88, uradni tečaj zlate lire 447.59.
I-RAGA: Beograd 42.05, Dunaj 4.7(5, Kini 151.75, Budimpešta 3.69, Pariz 178.50 Ne\v-Yorlt 34.
NEW-YORK: Beograd 122, Pariz 515. Curih 17.59, Rim 436, Dunaj 0.14125, Proga 293.75, Bukarešta 42.75.
*
NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZa.
No-i Sad, 3. junija. Pšenica: baška, "9 do PO kg, 2 odst., 297.5 do 300. Oves: baški, 285. Turščica: baška, 227.5 do 230; za junij, 282.5; julij-avgUSt, 242.5. Ceno moki nesprem-njene. Celokupni promet 1C0 vagonov, največ v lurščici.
Modi. IS
tr(:i!!M plialiil ilr«l
FRANC BAR Cankarjevo nahr. S.Tet.407

Schscfot
prihrani čas in denar. . Zadostuje, ako s Sdiicktovim milom samo enkrat po | perilu potegnete tam, kjer morate z navadnim milom trikrat.

Vladimir Levstik'
Junakom v slovo
POSLOVILNI GOVOR OB ORJUNASKIH KRSTAH.
Junaki!
Tiho In ponosno lepite pred nami fcot prvi iz vrst slovenskih Orjun, ki ste sprejeli zakrament viteške smrti v obrambi naših praporov, za slavo jn srečo Nacije, za zmago naše neumrljive Ideje.
Sveta so vaša mučeniška trupla, svete so vaše duše, ki zdaj plamene nad nami v sijaju vesoljne Luči, svet in svetal nam je vaš spomin. Zakaj boj, ki ga bijemo jugoslovenski nacionalisti, je boj Duha proti podli ma' teriji, boj za rast in harmonijo proti močem razkroja, boj za zdravje proti nemoči, boj za svobodo in srečo proti robstvu in zlu. Barve naših praporov in žarki naših idealov odsevajo voljo, ki jo je večni Stvarnik vdehnil človeškim srcem kot prvobitno strast življenja, kot svoj ne-izpremcnljivi zakon, po katerem se rodi in kateremu služi sleherna živa stvar. Njemu so dragi naši cilji, njemu so dragi vsi, ki se žrtvujejo zanje; njemu nad vsemi dragi ste vi. Vaša telesa bodo spala v težki zemlji tega nezdramljenega naroda, vaše silne duše pa bodo sanjale tik ob srcu najvišjega Gospoda in čelnika bojnih trum, dokler vas ne pozove na poslednji zbor, na zbor in na večno poveličanje vseli, ki so se prav borili I
Umrli ste za Nacijo, umrli ste za lugoslovensko stvar. Toda tvoja kri, brat Stanko, ni napojila neodrešene zemlje tvojih očetov; tvoja, brat France, ni ne zaznamovala ne širila naših pretesnih mejž; tvoja, brat Žarko, se nl razlila v hotenem in dobrodošlem boju z rojenimi sovragi Nacije in vnanjimi nenavidniki države, kl nam je poroštvo Njenega življenja. Vaša smrt je bila delo zavrat-nega Kajna; pali ste od roke svojih lastnih poblaznelih rojakov, od roke
Engelbert Gangl:
brezvestno zapeljanih delavcev, v strahopetni, mrzlo pripravljeni zasedi, s smrtjo poplačani za življenje, ki ste jim ga hoteli dati, za ljubezen, katero ste jim prinašali, za brezskrbno zaupanje, ki ste jim ga izkazali..
Stanko, Žarko, France! Vaš grob bo naša neporušna priča, da ljubimo, sami trpeči in zatajoni, poslednjega izmed trpinov kakor samega sebe ter smo pripravljeni, boriti se za njegovo pravico, tudi ako mu nejeverno srce ne da, da bi postal naš brat; vaš grob pa bo tudi pomnik naše prisege, da bomo brez strahu in brez usmiljenja pregazili vse, kar nam hoče ubraniti, da hi odrešili ju-goslovenskega človeka v imenu Ju-goslovenske Nacije, ki je naša edina možna in dostojna pot v vsečlove ško bratstvo izmirjenih, enakopravnih in enakovrednih, duhovno in gmotno svobodnili nacij tega sveta!
Vaša kri, o bratje, vpije do neba! Kakor ogenj žge na srcu vaša kri. Vaša kri je naša kri in vaša osveta je naša osveta! Vaša imena, ubiti bratje, .bomo čuvali kot najsvetejša gesla, v katerih je izražena naša misel vsa; dediči vaše ljubezni in vašega gneva, bomo pisali ta imena z dobroto v življenje dobrih, s smrtjo na čela zlili, z zmagami v zgodovino!
Cujte nas, mile duše teh vitezov in mučenikov! Čujte nas in znajte, da bomo umeli hoditi vašo pot. Vaša vera bo opravičena, vaše upanje bo izpolnjeno, vaša ljubezen bo nagrajena. Umcli bomo živeti za Nacijo, umeli bomo zanjo umreti, kakor ste umirali vi, s svincem v prsih, z očmi, uprtimi v bojni barjak, hlipaje s krvavimi ustnicami presveto ime Ideje...
Junacl. zdravo!
Sokolska popotnica padlim bratom
GOVOR SOKOLSKEGA STAROSTE OB ODPRTEM GROBU TRBOVELJSKIH ŽRTEV.
Brat Slajpah, ki si bil tudi član ftarošinstva JSS, brat Znidaršič iz blejskega in brat Boltavzar iz šišenskega sokoiskega društva — dospeli ste v objem ljubljeno domaČe zemlje, ki ste jo za slovo od mladoga, kipeče-jra življenja jiokropili in blagoslovili i lastno krvjo!
Ta vaša kri ,jo privrela iz keliha svetosti domovinsko ljubezni, ki je bil postavljen v vaša srca in ki je bil obdan z zaročim ognjem to ljubezni. V srcu živega Človeka ni bilo in ne more biti lepšega oltarja! In ko jo bila izto-ecna zadnja kaplja srčne krvi, je prenehalo vaše časovno življenje, da so v Istem trenutku prelije in pretopi v večnost, ki bo z bolestjo in ponosom izročala' in hranila vaša imena iz roda v rod po vsej naši zemlji — daleč tja na vse strani, koder še danes plahutajo črna krila trpljenja in robstva!
Niste padli, bratje, v odkritem boju s sovražnikom, ki bi meril svoje moči i vašimi iz oči v oči — ne: v nasilju iahrhtnega razbojnika je usahnil vir vašega življenja, stremečega k sokol-fkim idealom' pravde, resnice in svobode!
Ne preklinjam roke, ki je izprožila Strel, saj je bila ta roka le slepo orodja v službi onih podlih, prodanih iu tavrženlh duš, ki mečejo v živa srca ?trup blaznega sovraštva do rodnega brata in ki s svojim izdajalskim delom Spodjedajo zdrave korenine komaj ustvarjenega našega svobodnega dr-
žavnega življenja!
Na te duše pada kletev nas vseh, ki smo ob vašem grobu navzoči iu ki z duhom prisostvujejo tej žalni svečanosti, pada kot ogromna pega v eno samo bolečino zlite in strnjeno obsodbe narodovo ogorčene in razjarjene nevolje, v katero vihar in besnost kri-Č6 vaša. onemela usta: Maščujte na«!
Da! Osvetili vas bomo! Osvetili vas bomo z nikoli mirujočim, vekomaj živim sokolskim delom, ko bomo prenašali v življenjo vsega našega, naroda, v njem živo ohranjali, poglabljali in utrjali idoje, ki sto v njo izpričevanju zanjo padli, idejo, ki nam je na Vidov dan 1, 1919. ustvarila edinstveno jugo-slovensko Sokolstvo, idejo narodnega in državnega edinstva!
Tej ideji smo po vašem zgledu, bratje, pripravljeni žrtvovati vse, a predvsem hoCemo, da okuženi deli nagega naroda ozdravijo, da se naša njiva očisti plevela, da bomo vsi, kar nas jo isto krvi in istega jezika, združeni v delu za moč, veličino in slavo svojo domovine!
Ali vidite, bratje, kako je začel kipeti iz te gomile studenec žive vodo. kako mrtvi bodrč živečo, kako napoj iz njega hrabri omahujočega, kako sc razpalja v nas vseh sveta vera v nesmrtnost vsega, kar je včliko in plemenito, kar jo vredno žrtev, kor iz smrti vro novo, okrepljeno življenje!
Vidite li troje plamenov, ki sijejo iz treh mrtvih src?, Prvi plamen velja
vam, živi bratjel Značajno hotenje naše volje, ki no pozna svojega dobička, ampak ki izčrpava sobo, da koristi narodu in domovini!
Drugi plamen sveti vam, sestre 1 Kropost življenja, ki se naj od vas širi po vsoj zemlji v obsevu lepote in požrtvovalnosti!
Tretji plamen žari tebi, naš naraščaj in naša doca! Ti prihajaš in stopaš na naša mesta in glej, da vsak lz tvojega števila izpopolni in nadomesti vrzel, ki jo jo zasekala smrt v naše vrste s to gomilo! Ti glej, da z lastnim delom in življenjem privabiš pod našo zastavo vso one, ki danes še stojo v sovraštvu ali neumevanju izven našega kroga! Ti glej, da zraste iz tobo novo pokolenje mož in ženil, ki bodo domovini v ponos, čast in srečo!
Nad vami pa, umrli bratje, ki sto nam bili zvesti do zadnjega diha, se sklanjajo sokolski prapori v počaščo-njo vašega, imona in spomina, a jaz, ki som lo slaboten glasnik razboljenih in vznešenih sokolskiih src, vam kličem v ta tihi doin na sredi Ljubljanskega polja zadnji iskreni, bratski sokolski pozdrav: Zdravo!
Ubitim bratom v spomin
Črna hiša, felen grob — zvon vas vabi na pokop: dolga vrsla, krste tri — sani Bog ve, kdo v njih leži!
In pogrebccv sto In sto a vsi žalostni tako! Žalnih vencev pisan sol praporov šumeči roll
— Prosim vas, povejte ml, kdo v teh črnih krstah spi — ali ženin ali svat ali morda rodni brat?
A pogrebcl vsi molčč, žalostno le nllh sred... O da bil bl ženin, svat in magari rodni brat!
Ali ti nesd v zemljd, kar nam dalo le nebo: tri nebeške limbarle, tri pravične dušici...
Gllša Korltnik.
Pobuna v celjskih zaporih
Celje, 3. junija.
Včeraj se Je vrinila v tiskarni v naslov neljuba pomota, da smo Imenovali okrož-o sodišče v Mariboru namesto v Celju. Citatcljl so si to napako že itak sami popravili. Ugotovilo sc je naknadno, da je begunec, kl ga je doslej v kljub oja-čenju orožnlške patrulje še niso mogli zajeti, kaznjenec Košanc in ne Keršlč. Skriva se po Košnicl v bližini Celja in mu, kakor se pripoveduje, daje prebval-stvo celo potuho. Sedaj proti večeru so se razširile doslej še nepotrjene vesti, da je košanc oropal že dve neobljudenl letoviščarski koči, blago pa spravil pri okoličanih na varno. Medtem, ko lovijo tega nevarnega begunca, sta pobegnila danes proti jutru Iz Istega poslopja zopet dva nevarna vlomilca, neki Hanjšck in Lužar, prvi obsojen radi tatvine v trgovini Beranič v Rogaški Slatini na dva In pol leti težke ječe, drugi na več mesečni poostreni zapor. Begunca sta ponoči z nekim železom, ki sta ga morala najti v celici, dvignila pod, si Izkopala med tem, ko Je vladal pod njima vsled privedenih osumljenih komunistov Iz Trbovelj precejšen šunder, luknjo, skozi katero sta prispela v spodnjo slučajno prazno In odprto cclico. Vdrla sta tudi ta dva v pazniško sobo, vendar se Jima nl posrečilo vzeti kaj s seboj. Lužarja so kmalu nato ujeli, Hanjšek pa je baje pobegnil v smeri proti Rogaški Slatini, kjer ga žc zasledujejo. Glavni vzrok, da se je vsem tem kaznjencem posrečilo uiti, leži v tem, da so jctniškl prostori že v razsulu sc nahajajočem starem okrožnem sodišču popolnoma neprimerni. Verjetno pa je, da vlada med kaznjenci nek dogovor, kar potrjuje dejstvo, da sc zadržuje Košanc v neposredni bližini mesta
in namerava morda cclo oprostiti še kakega drugega tovariša.
Ubegli Je vdrl v lovsko kočo Raku-scha pod Humom. V boju z orožniki ic tudi streljal in baje zadel enega Izmed orožnikov. Pri tem pa Je bil baje on tudi sam ranjen. Dosedaj ga šc niso vjell.
Pogreb ravnatelja
Ivana DeHeta
Včeraj popoldne so pripeljali truplo pokojnega Ivan Bcilcta iz St. Jurja v Žil« lec. Tri sprevodu v St. Jurju jc bila ude« ležha prav velikanska. Truplo jc ležalo na mrtvaškem odru v kmetijski šoli, kjer so imeli Sokoli častno stražo. Pred spre« vodom je govoril neki gojcncc kmetijske šole in so zapeli pevci, nakar sc je pri. čel sprevod pomikati proti Št. Jurju. Po< groba so se udeležili med drugim občin« stvom iz Maribora, Celja in Grma gg.: Sancin in Rohrman za kmetijski oddelek v Ljubljani, ravnatelj mariborske vino« rejske šole g. Žmavc in Puklavec, pred« sednik upravnega sodišča zn Slovenijo Vrtačnik, ravnatelj ccljskc realne gim« nazijc Jcršinovič, predsednik celjskega okrožnega sodišča dr. Kotnik in drugi. Na križišču v Št. Jurju jc govoril bivši narodni poslancc Drofcnik, g. Podgor« šck, inšpektor Zidanšck in učitelj Lev. stik v imenu sadjcrcjcev. Pevski zbor jc zapel žalostinko. Nato so dvignili pokoj« nika na voz in ga prepeljali v Žalcc.
Pravi kranjski Jirnež
vse vrsto oljnatih in suhih barv, laki, prašno olje, karholinej, pleskarske, slikarsko in zidarske čopiče, tor vse drugo v to stroko spadajoče predmete Ravbek&r & Drgano Prod Skotijo 20
Dopisi
KRANJ. Našo zadnjo poročilo, da so sc kranjski maikontentjo zvezali s komunisti, socialisti vseh vrst in klerikalci, jo bilo nepopolno. Prezrli smo zelo številno utranko, ki jo pod vodstvom dr. Somrova korporativno vstopila k mal-kontentom. Pri zadnjih volitvali v Kranju jo dobila stranka cele tri glasove. Do danes pa je od to stranko ostala Io šo »glava«. Ker so malkontontjo mislili, da morajo imeti tudi Btrankin program, preskrbeli so žo dolgo napovedano veliko zabavo s pamiletom, ki kaže na duševno revščino onih znanih gospodarskih voditeljev, ki so ga skovali v potu svojega obraza. Poiog skritih namigavanj in sumničenj po klerikalnem receptu, ki ga jo »Jutro« dno 21. inaja primerno označilo, ja program njihovega dela, v kolikor ni plagijat našoga programa, tako ozkosrčno omejen, kakor so sami oz-kosrčni iu omejeni. Kot prvi in kot predsednik malkontcitov jo podpisal program Jolian Rakove, kar dajo jamstvo, da bo prevzeto nalogo tako vestno, točno in z navdušenjem izpolnil, kakor jo izpolnil svojo lastnoročno prostovoljno in z navdušenjem podpisano obvezo napram Narodnemu domu. Polog predsednika sta podpisala program šo županski kandidat Franc Savnik in obsebi umevno tudi Josip Tajnik, ki sta bila oba člana sedanjega občinskega odbora. Zanimivo je, da kritizirata in sumničita no lo sklope sedanjega občinskega odbora, za katere sta sama glasovala, ampak celo ono, katero sta sama storila. Smejati se moramo, ko načelnik policijskega odseka po prestopu v drugo stranko sam konstatira, da jo bilo njegovo lastno delovanje tako slabo, da jo potreba nujno preorganizacijo policije. Glede »vandalskega uničenja Zvezdo« in novega nasada velja isto kot o reformi policije. Med mogotci, ki delajo novi park le za pašnjo oči, so nahaja namreč kot aktivni član sam podpredsednik to za dobo volitev za dobrobit, kranjskega mosta tako vneto ad hoc stranko.
RADOVLJICA. Na blnkoštno nedeljo ob osmih zvečer priredi Pevsko in glas«
beno društvo »Drava» iz Maribora vi
dvorani Sokoiskega doma velik konccrt z jako bogatim sporedom, ki ga šc prU občimo. 1'rcdprodajo vstopnic oskrbujo g. Jaklič. Istega dno popoldne položi tr» društvo 11.1 grob narodnega mučenika Boštjana Olipa vcncc in zapoje dve žu« lostinki.
BLED. Triglavska Orjuna priredi na hinkoštni ponedeljek ob lrt. uri v Sokol« skem domu na Bledu padlim žrtvam žalno sejo. Udeležba prosta vsem, ki ču< tijo z Orjuno.
ŽUŽEMBERK. Nn binkostno nedelja se vrši nn vrtu gostilne Polajnar velika vrtna vcsclica. Na sporedu jo šaloigra »Trije tički», pevske točke (slovansko umetne in narodne pesmi), šaljivi kupleti, godba, ples, šaljiva pošta itd. Sodelujejo člani J. A. D. «Triglav» iz Zagreba, ka< teri so nam iz lanske tukajšnje akndem« ske prireditve ostali prav dobro v spo« minu. Pričakuje se, da sc prireditve naših' vrlih Zagrebčanov udeležijo vsi ljubitelji naše akademske omladine, zlasti Se, ker jc čisti dobiček namenjen v dobrodelno svrhe. Za točno in solidno postrežbo nam pa jamči ime gostilničarja g. Polajnarja. Pričetck točno ob treh popoldne. —, Zdravo!	_{, |
SMARJETA PRI RIMSKIH TOPLI. CAII. V nedeljo dne 25. maja jc priredi« la tpkajšnja šola mladinsko igro, ki ja jako dobro uspela. Manjši učenci s.> ljubko predavali in peli pcsmicc, večji pa so sc odlikovali s svojim sigurnim nastopom v igri. Šolska prireditev, ki jo stala učiteljstvo gotovo mnogo truda, jo bila prav dobro obiskana. Med poslušalci pa je vzbujal največjo pozornost kleri« kalni /jipan občine Sv. Krištof, ki nas jo počastil s svojo navzočnostjo v prcccj vinjenem razpoloženju. Da bi imel po« leg duševnega užitka tudi telesni užitek, jc prinesel s schoj v žepu litrček vina, ki ga jc tudi ponujal nekaterim gostom. Naš vzorni katoliški župan jc dajal min« dini res lep vzgledi Prihijemo, da sc jo majal, kakor sc maje sedaj njegov žu« panski stolček, katerega menda nc lio več zasedel po prihodnjih občinskih vo« litvah.
J*a te mislim,
JVCirim čokolada!
ROGATEC. Naš mirni in skriti trg so si izhrali v soboto 31. maja ccljski Ncin« ci, katerim so se pridružili v polnem Ite« vilu nad vse zagrizeni rogaški nemčurji, za torišče svojih izzivanj in manifestacij, Hotelir Sporn je priredil konccrt, nn km terega so sc vabili vsi somišljeniki ia bližnje in daljnje okolicc. Žal, da so so tudi nekateri Slovcnci vabilu odzvali, Konccrt so jc kmalu razvil v propagand-no manifestacijo in izzivanje. Vso noč in šc drugi dan dopoldne so sc razlegali po trgu <dicil»<klici in izzivalne pesmi. Po zaključitvi zabave pri Spornu so sa podali v posamezna nemška taborišču, kakor k Jclovšku, Bcrlisgu in višjemu gozdarju Ilollmannu, ki vsak čas po« udarja svojo naklonjenost napram slo« venskemu življu in svojo češkoslovaško narodnost. Kako jc imenovani gospod naklonjen Slovencem, dokazuje obnaša« nje pri njem utaborjenih Ncmccv in nemčurjev, ki so sc glede kričanja in «hcil»«kliccv na «Rohltscli*> baš najbolj odlikovali in to cclo pri belem dnevu v zasmeh slovenski intcligcnci in corar.i publicc, ki sc jc ravno zbrala k pozni maši. Gospod Ilollmann jc bržkone po« zabil opozoriti svoje pogoščcncc na svo« jo tolikokrat zatrejvano lojalnost napram Slovcnccm, ali pa jc mogoče njegova in knezova »pomoč* njegove Ijubljcncc v njihovi hipernemški nacijonalnosti tako podžgala, da jih kljub svoji lojalnosti nl mogel več brzdati. Na žalost jc to krep« ko hcilanjc pri belem dnevu skozi trg Rogatec imponirnlo tudi nekaterim Slo« vencem. Prireditev pri Spornu jc bila očividna manifestacija rogaških Ncmccv in nemčurjev pod okriliem Scbaucrjcvu imunitete. Merodajnim činiteljem naj to služi kot opomin k čuječnosti za bližn« joče sc volitve. Cnvcant consulcs, nc quid res puhlica detrimenti capiat.
Kultm
-ni prei
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sreda. 4.: «Cezar in Kieopatra«. B. Četrtek, 5.: »Ana Karenlna«. C. Petek, 6.: »Izgubljene duše«. A Sobota, 7.: »Ana Karenlna«. D. Nedelja, 8.: »Dom«. Izv. Pondeljek, 9.: »Paglavka«. Izv. Torek, 10.: Zaprto.
Ljubljanska opera. Sreda, 4.: »Manon Lescaut«. D. Četrtek, 5.: »Carjeva nevesta«. E. Petek, 6.: Zaprto. (Generalna vala). Sobota, 7.: Telovadna akamedija Sokola I. Izv.
Nedelja, 8.: »Prodana nevesta«. Popoldanska predstava ob 4. Izv. Pondeljek, 9.: »Pikova dama«. Premijera, Izv.
Torek, 10.: Zaprto.	• '.•■-,
Celjsko mestno gledališče.
Petek, 6.: »Tri mladenke«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 4.: »Cardaška kneginja«. B. Četrtek, 5.: »Magda«. E P; !ck, 6.: »Kamela skozi uho šlvanke*. B Sobota. 7.: »Cardaška kneginja«. A.
Mestno gledališče v Celju. V pelek 6. t. m. se uprizori zadnjič v sezoni opereta «Pri treh mladenkah«, na kar se ob-čirstvo opozarja. Popoldanske predstave za okolico se ne morejo vršiti vsled zaposlenosti gostujoče gosp. Lubojeve, članice mariborske opore. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Goričar in Leskov-Sek. Začetek ločno ob 8. zvečer.
Operna predstava za birmanco. Uprava Narodnega gledališča priredi na biu-kcšlno nedeljo popold- e ob štirih operno , redstavo, pri kateri se poje opera «Prodnna nevesta*. Predstava je mišljenu kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. Predprodaja vstopnic od da-' nes naprej pri dnevni blagajni.
HRVATSKI TISK O NOVEJŠI SLOVENSKI UMETNOSTI.
Slovenska umetnost ima v nekaterih bratih Hrvatih dobre, vnete in iskrene propagatorje, ki so rokli žo marsikatero besedo v njeno dobro. Prvenstvo mod vsemi gre menda g. Niku Bortuloviču, intendantu Nar. gledališča v Splitu, ki volja za enega najboljših poznavalcev našega Ivana Cankarja. Pravkar prloti-čuje študijo v »Srpskem Književnem Glasniku« o oesniku Otonu Zupančiču,
Odkar ima Ljubljana na svoji univerzi stolico za umetnostno zgodovino, pa so berejo v hrvatskih listih in revijah tudi poročila o umetnostnih razstavah na Slovenskem. To hvalevredno medsebojno spoznavanje jo posebno krepko podčr tal zagrebški list za pouk in zabavo »Vijenac«, katerega urejuje dr. F. Niko-lič.
Prinesel jo namreč v svoji pravkar iz-išli majski številki lop referat o novejši slovenski umetnosti iz poresa g. Bogdana Radice, ki, po omenjenem sestavku sodeč, precej dobro pozna naše umetnostno razmero. G. Radica prikazuje v članku na publicističen način kratko sliko postanka novejšo umetnosti pri Slovencih in posveča svojo pozornost v prvi vrsti bratoma Francetu in Tonetu Kralju. Polog njiju omenja ostalo mar-kantno osebnosti slovensko mlado upodabljajoče umetnosti, Vena Pilona in Bož. Jakca ter zastopnike istočasnih smeri v glasbi in slovstvu.
Da bo pregled nazornojši, prinaša »Vi-jeuac« tudi nekaj reprodukcij dol bratov Kraljev. Na posebni prilogi je natisnjena Franeotova »Madona«, v originalu kamen; med tekstom najdemo Tonetov ies »Glad«, »Razpelo«, oltar »Passio«, ki je bil zadnjič razstavljen v Ljubljani in odtis Francetovega olja »Magdalena«. Poročevalec jo torej izbral dovolj značilna dela, na podlagi katerih si moro bralec napraviti pravilno sodbo o smeri
umetniškega udejstvovanja slikarjev In kiparjev Kraljov.
Pisoc obljublja, da posveti revija v prihodnje pažnjo dolom Bož. Jakca iu Vera Pitona. Z veseljem pričakujemo, da so ta obet kmalu obistini.
Marija Kmetova v čošfini. Znani prevajalec iz slovenščino dr. Boliuš Vybiral, je prevedel knjigo Marije Kmetove: Heleno, v češki jezik. Knjigo je založil J. F. Buček v 1'roslejove.
Pariška revija o naših koncertih. — Francoska glasbena revija <Lo Meucstrcli pri aša v zadnji majski številki dr. Pavla Karlina poročilo o ljubljanskih koncertih. Govori o zborovskem koncertu zagrebškega Lisinskega (skladba Palestrinijeve), o dveh večerih barilouista dr. Higa in skladatelja Ravnika, o dr. Cerinovem simfoničnem koncertu- (Mihelec!) s sodelovanjem violončelisla "kalčiča, o mladinskih koncertih prof. Jernja, o vokalnem kon-corlu gospo Thierrjr-Kavenikovo in o plesnem večeru gdč. Vavpotlčeve. Članek zaključuje poročilo o repertoarju naše opere.
Zgodovina Islre dr. Dane Gruberja in prof. Vjekoslnva ŠpinSiča bo v kratkem Izšla. Obsegala bo 18 ilskanlli pol oktav-ni-ga formata. To bo prva izčrpno zgodovina naše odtrgane Istre.
Lep uspeli hrvatskega skladatelja v tujini. Organizacija za izvajanje modernih komornih skladb in napredovanje sodobne alasbe io SDreieln v reDerlnar skladb
pri letošnjih svečanih glasbenih prireditvah v Donaucschingenu tudi godalni kvartet Josipa Štolcerja, ki smo ga imeli pr!,'ko slišati na drugem večeru jugoslovanske komorno glasbo v Ljubljani. V jurvji, ki jc to delo odobrila, so sodelovali znameniti skladatelji Schiinberg, Schre-cker in Busoni ter jo za našo glasbo iic-mnlcga pomena, da jo štolcerjev kvartet prodrl pri tako strogih kritikih.
3rai::eniti ruski basist Šaljapin jo gostoval te dni v pariški Veliki opsri v Borisu Godunovu in v Ilovanšfiui (delo Musorgskega, ki gn uprizarja v Parizu z vedno naraščajočim uspehom). V četrtek pa nastopila istotam v Rigoleltu eruski Caruso*, svetovnoznani tenorist Smirnov in sloviti baritonist Sarobbo.
Kultura bosanskih Židov. Bosansko ku.lurno in podporno društvo <La Bcne-volencia» v Sarajevu jo izdalo le dni spomenico povdHom proslave trideset letnic? delovanja. Spomenico jo jako zanimiv* uredil književnik ia glasbeni kritik Slu-nislnv Vinavcr; izšla jc v Beogradu. V tej izdaji nahajamo poučon članek dr. Tihomir1 Djordjeviča o zgodovini Zidov na balkanskem polotoku, daljo poročilo doktor M. Levlja o Sefnrdih (španskih Židih), nji'- ženitovanjskih in drugih običajih ter več člankov o židovski kulturi- jeziku iu glasbi. Pri lej priliki so sodelovali Kosor, Tokln, Bojič, Iiajne iti drugi znani publi-cisti. Tekal u so prldejane tudi sliko i> llosno iu židovski motivL
*	Odlikovanje. Gospod dr. Ivan Tirtnik, juofesor I. realne gimnazijo v, Ljubljnui, jo odlikovan z redom Sv. Save -1. vrste.
4 Darila. Na poslednjo željo padlega L tajnika Oblastne Orjimo g. Ph. Mr. F. šlajpaha, da bi bilo skrbljeno za njegovo deco, jo poslala kem. turm. tvornica in drogerija na veliko Tli. Mr. J. Kolaf, Ljubljana Vil, za podporo njegovo dece 11)00 Diu mesto venca. — Našemu uprav-»iSlvu je izročil ^ počaščenje padlih žrtev 1U0 Din g. Krmpotič, Ljubljana-Vlč.
*	Seja ravnateljstva Okrožnega urada ra zavarovanj« delavcev v Ljubljani, ki je bila 2. t. m., je razpravljala ponovno o oddaji vodovodnih del pri novi zgradbi na .Miklošičevi cesti. Dela so so oddala tvrdki Pičmuii v Ljubljani. Sprejet je v službo zavoda zobni tehnik g. dr. Janezi?. Sklenil se je v principu za uradove potrebe v Ptuju nakup hiše, ki je last g. Cucka. Član ravnateljstva g. Urbančič jo interpelirnl v zadevi plač uslužbencem zavoda, član ravnateljstva g. Majcen pa glede nameravano prevedbe nekega uslužbenca, s čigar prevedbo bi se ekla-tanlno kršil z«kon in statut. — Pri zavodu so dogajajo reči, o katerih bo treba še spregovoriti glasneje.
*	Himen. Poročil so je dno 2. t. m. v Ljubljani gospod Joško Pcrnnr, podpre-glednik finančne kontrole, z gospodično M. Kravsovo. — V ljubljanski frančiškani „ . slu cerkvi se je 2. t. ni. poročil generalni I nji seji ministrskega sveta sprejet nov ravnatelj tvornic bombažnih tkanin v! pravilnik o kuluku, in sicer na osnovi, Kranju g. Artur Heller z gdč. Doro Hain- da ne bo več splošnega državnega zaalsa-ribarjevo, bivšo učiteljico v Trbojah pri ja, marveč samo občinskega, srezkega in Krnniu Ohilo sreče!	okrožnega. Na ta način hoče vlada prisko-
izlet v Ljubljano, in bi si hoteli kri tej priliki oglodati to velezanimivo predstavo, da javijo število otrok do 10. t. m. podpisanemu Šolskemu vodstvu. Vstopnina znaša 6 Din za otroka. Ne zamudite priložnosti, šolsko vodstvo v Strugah na Dolenjskem.
» Ravnateljstvo meščanske Sole v Krškem se nnjlskreneje zahvaljuje cenjenemu uradnlštvu ln osobju južne in državno železnice, predsedništvu Slovenskega planinskega društva, gospodu hotelirju AH. Mencingerju iz Bohinjske Bistrico ter gospodu Grobotku od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, za blagohotno uaklonja nost napram izletnikom naše šole, ker so s tem pripomogli k krasno uspelemu izletu k Savici.
*	Pojasnilo. Naprošeni smo, da objavimo: Pri napadu ua Orjunaie teiko ranjeni komunist, steklar Mirko Weinberger, ni identičen z industrijalcem g. Mirkom VValnbergerjem iz Zagorja. Slednji je navdušen član Sokola v Zagorju.
*	Novi zemljevidi za prečanslte Solo. Ministrstvo prosvete je nabavilo nove zemljevide naše kraljevine za vse osnovno šolo v novih krajih. Ti zemljevidi bodo zamenjali avstrijske in madžarske karte, ki so bile doslej v rabi v uaših ljudskih šolah.
*	Novi pravilnik o kuluku. Kakor javljajo iz Beograda, je bil na predvčerajš-
Kranju. Obilo sreče!
*	Smrtna kosa. Na Poljanski coBti 53 ie umrl včeraj znani ljubljanski mesarski mojster g. Josip Ocvlrk. — V splošni bolnici je umrla včeraj gospa Marija Turk roj. Milievr, soproga blok. sluge drž. žele v.ice g. Ivana Turka. Pogreb bo v četrtek ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin, žalujočim naš" iskreno sožaljel
*	Popravljumo. V včerajšnji številki sn nam je v rubriki <Naši kraji in ljudje* vrinilo v naslovih člankov nekaj neljubih pomot. Glasi naj se: »Kongres učiteljstvn meščanskih šol» in pa fPobuna v ječi okrožnega sodišča v Celju*. Med domačimi vestmi se mora glasiti naslov članči-?a: <Ave, signum, moriturus Te salulatl*.
*	Trboveljski komunisti t celjskih m porih. Iz Celja nam poročajo, da so prepeljali v ponedeljek in včeraj žo več osumljenih komunistov v preiskovalni zapor celjskega okrožnega sodišča. Ko je oKinstvo zaslutilo v ponedeljek njihov jn-ihod z vlakom ob 21. uri, se je zbrala pred kolodvorom velikanska množica lj-.idstva. Ko je prikorakalo deset od večje orožniške patrulje zastraženih komuni slov iz kolodvora, so se slišali ogorčeni Iklici, Policija je komaj preprečila, da ni prišlo do kakih neprimernih incidentov. Tudi Celje žaluje za padlimi nacijonalnl-mi žrtvami. Roz več poslopij, med njimi z mestnega magistrata, visijo v znak žalosti črne zastave. Splošno se obsoja velika popustljivost vlado napram rušiteljem leda in javnega miru v državi in se želi, fip bi se proti brezdomovincem vzdignila £e vendar enkrat železna roka
*	Vsem planincem v vednest! V soboto, dne 7. junija otvorimo Aljažev dom v Vrrlih. Založen bo z dobro jedjo hi pijačo ter s fotografičnimi razglednicami. — Osrednji odbor SPD.
*	Bančni zavodi v Sloveniji v soboto 7. t. m. ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
*	Društvo finančne konirole v Ljubljani. Redni občni zbor se vrši S. junija ob 9. v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Ministrstvo fin. Gen. dir. posr. po-reza je prepovedalo uporabo objav za brezplačno vožnjo po železnici, paJ pa se bo izposlovalo za udeleženes polovična vožnja proti izkazu člansko izkaznice pri izhodni postaji in to v dneh od C. do 10. junija t. 1. Opozarjamo gg. tovariše naj voznih listkov v Ljubljani ne oddajo, ker bodo veljali tudi za obratno vožnji. — Odbor.
čili na pomoč občinam, srezoin in okrožjem glede vzdržnvanja njihovih rotov in cest, v svrho vzdržnvanja državnih cest pa ne bo kuluka.
* Načrti za palačo urada za zavarovanjo delavcev v Zagrebu. Povodom razpisa nagrad za najboljše načrte za gradnjo projektirano nove palače je osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu prejel 31 projektov. Jury je sklenila, da se prva nagrada v znesku 30.000 Din prisodi načrtu, kl ga je izdelal arhitekt Rudolf Lu-binsky v Zagrebu; druga nagrada v znesku 25.000 Din se je prisodila inženjer ju Oskarju Jenku v Zagrebu ln arhitektu Alojziju Lovrenčiču v Ljubljani, tretja v znesku 20.000 Din pa prof. arhitektu Ra-du Kregarju in diplomiranemu arhitektu prof. Vladimiru Sublcu v Ljubljani. Vsi predloženi projekti bodo do 10. junija raz stavljeni v prostorih Osrednjega urada za zavarovanjo delavcev v Zagrebu.
""mUT LEKB
ROKE
so rlobe: Ejstol trg B
ljuti. Njegova znanca sta mu priskočila na pomoč, a bilo jo prepozno, kor jo Siko-Šek žo izginil v valovih.
Iz Ljubljane
u— Prihod vojvode Ilije Trifunoviča.
Včeraj ob 11. dopoldne, sc jo pripeljal z beograjskim brzovlakorn v Ljubljano ve« liki čelnik vseh Orjun v naši državi, ko« mitski vojvoda Ilija Trifunovi6Birčanin. Z njim je prišla tudi 11 mož broječa četa beograjske Orjune z žalnim praporom. Pred kolodvorom so bile zbrane akcijsko čete in članstvo vseh v Ljubljani navzo« čili orjunuških organizacij s prapori, ka« kor tudi veliko število občinstva. Ko jc izstopil cnoroki junaški vojvoda iz vla« ka, so mu zaorili nasproti viharni Živio klici. Veliki čelnik ic v spremstvu članov ljubljanskega oblast, odbora pod vod« stvom fcž. Kranjca in dcputacije do« brovoljcev odšel takoj ua ulico, predle« dal akcijske čete in jih pozdravil s krep« kim vzklikom: €<Pomozi bog, junacil® Oči Orjunašev so zažarclc navdušenja, ko co zagledalo pred seboj — velikega čelnika, ki je na ta žalostni dan stopil prvič na slovenska tla. Predsednik ob« lastnega odbora, inž. Kranjcc ga jc po« zdravil s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal težko bol vseh nacijonaiistov Slovenije, ki so izgubili tri svoje najbolj« šc tovariše. Stisnil je vojvodi, ki ga io za Vidovdansko revijo orjunaških čet v Ljubljani tako hrepeneče pričakoval mrtvi oblastni čelnik Stanko Žnideršič, v roke in ga poljubil. Vojvoda jo z grom« kim glasom izrazil slovenskim bratom svoje sožalje. Bodril in hrabril jih je k vztrajnosti na trnjevi poti v boju za zmago jugoslovensko Ideje, niglušajoč, da je čaša potrpežljivosti in trpljenja prikipela do vrhunca. Ako vlada sama nc bo znala ščititi tega, kar je vsem ju« goslovcnom najdražje in najsvetejše, po« tcin si bodo znali Orjunaši sami poiskati zadoščenje. Svoj govor je zaključil z bc« sedami: «Živcla Jugoslavijal Slava Vašim padlim borcem!® Formiral sc jc takoj sprevod, ki je krenil proti Narodnemu domu, kjer sc jo vojvoda poklonil Trbo« veljskim žrtvam, u— Mestno udruženje Ferijalnega sa
in vsem tistim, ki gledajo na to, da nudi celjski kolodvor tujcem žo pri vstopu v mesto tako lepo lice in napravi s tem le najboljši vtis.
v- Letno kopališče iu plavallšče «Dlana» v Celju jo s 1. junijem t. 1. že odprto. Leži okoli 15 minut izven mesta ob okrajni cesti proti Laškemu ter nudi za plavalca volik užitek, ker je edino plavališče, kjer so moro gojiti pla-vanjo v resnici tudi kot šport. Kabino so letos po večini žo preurejene, tudi za točno postrežbo je preskrbljeno s tem, da je nastavljen v kopališču nov oskrbnik in plavalni mojster. Vstopnina nikakor ni pretirana. Odrasli plačajo za enkratno-uporabo kopališča brez perila 1.50 Din, dijaki pa 1 Din. Preskrbljeno jo tudi s perilom. Želeti jo samo, da bi zlasti mladina plavališčo pridno poseča-la, ter gojila tudi ta šport, ki krepi mišico in je v življenju mnogokrat velikega praktičnega pomena.
Is Maribora
a— Včerajšnje «Jutro» je bilo mahoma razprodano, čeprav smo ga dobili 500 iz« vodov več kakor običajno. Od druge po« poldanskc pošiljatve je ostalo šo nekaj izvodov po trafikah in v podružnici «Jutra» v Vrvarskl ulici 1. Opozarjamo na to one, ki si hočejo shraniti to šte« vilko s slikami kot spomin na prve žrtve naše organizacijO jugoslovenskih nacio« nalistov.
a— Zclezničarski shod. Zveza jugosl. železničarjev sklicuje za 6. junija v Na« rodnem domu javen društveni shod.
a— Dar dijaški kuhinji v Mariboru. Ccnilna komisija za dohodnino Maribor mesto in okolico je podarila na inlcijativo g. svetnika Sedlarja Dijaški kuhinji v Mariboru 316 Din. Prisrčna hvala!
a— Tedenski Izkaz o nalezljivih bolez« nih. Škrlatlnka: ostali 3, novih 0, ozdrav. 2, umrl 1; trebušni tifus: ostal 1; griža: ostali 2, ozdravljen 1, ostane 1; difterija: nov 1; trahoma: ostal 1; erisipcl: ostal 1, ozdravljen 1.
a— Sliod (lrušlva stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico se je vršil
*	Podržavljen,je pošt v Sloveniji. Ministrstvo pošte iu brzojava je sklenilo, da se podržavijo neerarne pošte v Rogaški Slatini, Skofji Loki, Kočevju, Tržiču, v Bro-žicah, Kamniku, Slovenjgradcu, Dolnji Le., lavi, v Krškem, Ljutomeru, Murski Soboti ia v Slovenski Bistrici.
*	BolnisIio-poiloSicirske šole. V vojnem ministrstvu je bila izdelana in odobrena nnredba o ustanovitvi bolniško-podoficir-skih šol, kl so po možnosti otvorijo v vseh mestih, v katerih se nahaja armijska ali divizijska oblast. Na predlog sanitetnega Inšpektorja ss bo vsako loto izbralo lotrebno število gojencev za te šole. Prva taka šola se otvori letos v Beogradu.
*	Eksotičen gost v Postojni. Postojnsko jamo je obiskal le dni indijski maha-radža dhalampurski s svojo soprogo in dvornim zdravnikom. Vsi so bili naravnost očarani od podzemeljskih čudes slovenskega Krasa.
*	AvijatiSna nesreča v Novem Sadu. V soboto dopoldne se je v Novem Sadu
dv'gnil v zrak pilot poročnik Ljudovit * O. Z. javnih nameščencev sklicuje za I Polak. V višini približno 150 metrov je petek 6. t. m., ob pol 20. uri k *JIraku» | nenadoma eksplodiral motor ter je apa>
na Rimski cesti sestanek predsednikov vs"h strokovnih organizacij aktivnih in upokojenih državnih nameščencev tei njihovih gospodarskih lu posojilnih ustano->. Dnevni red: Generalna debata o novem os-ulku Zvezinih pravil. Krajevne organizacije naj pošljejo na sestanek svoje delegate! Predsedstvo.
*	Kongres jugoslovanskih žena v Sara jevu. V Sarajevu sc je prošlo nedeljo sestal kongres delegatk Narodnega ženskega saveza. Zbralo se jc nad 250 znstopuic h vseh jugoslovanskih pokrajin. Zbrano delegatko je v imenu sarajevskih narodnih žen pozdravila ga. Krsmanovidevu, v imenu saveza pa gdč. Milka Vulovlč. Gospa Zlata Kovačič je predavala o ženskem vprašanju ter med drugim nagla-Raln, da bodo žene branile in čuvale državno in narodno edinstvo. -Gospa doktor Tavčarjeva iz Ljubljane je poveličevala žensko narodno delo. Gospa Zorka Jankovič je obširno poročala o delovanju glivnega odbora. Popoldne so delegatke obiskale grobove narodnih borcev in mu-fenikov. Zvečer je gospodična Cubrilovi-eevn poročala o delovanju ženskih društev v Bosni In Hercegovini.
*	Izlet v LJubljano. Dramsko gledališče Jio v soboto 14. t. m. priredilo predstavo •.'Mogočni prstan* za podeželsko šolsko le.lndlno. Ker js potrebno najmanj 500 otrok, s- »brafa podplsnnt) Šolsko vodstvo pa vi-o m:, šole. ki nameravali) napravili
rat z bliskovito naglostjo treščil na tla. Filot je bil popolnoma razmesarjen. Ponesrečeni poročnik jo bil v nedeljo ob udeležbi vojaških oblasti in ogromne '.možice meščanstva položen k večnemu počitku.
ki ne uporablja poeivni praSek in vanilin sladkor znamke
sotu/a
*	Pcs-reSilnc. Trgovec Aron Salimački ter njegove žena in hčerka so se prošlo soboto blizu Pančevn kopali v Donavi. Ker se je hčerka začela potapljali, sta ji hitelu Salimački in njegova žena na pomoč. A močen tok je odnesel vse tri: trgovčevo ženo je rešil domači pes, ki je z brega skočil v vodo in jo potegnil na breg, Aron Sellmački iu hčerka pa sla našla smrt v valovili Donave.
*	Žrtev Save. V Podsusedu v zagrebški okolici so se v nedeljo popoldne kopali v Savi mizarski pomočnik Ivan Sikošek ter njegova znanca Štefan Kovačič in Anion Eanjšek. Ko sta se Kovačič in Banjšek že oblačilu, je SikoSr.k Se enkrat plaval pro-
dan, katerega čisti dobiček je namenjen gradbenemu fondu Udružcnja. Cenjeno občinstvo se naproša, da se odzove klicu dijaštva s tem, tla v čim večji meri pri« speva k gmotnemu uspehu prireditve. — u— Občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši v sredo dne 11. t. m. ob osmih zvečer v Glasbeni Matici.
u— Glasbena čitalnica ima redni občni zbor v petek 13. t. m. ob osmih zvečer v Glasbeni Matici z običajnim dnevnim redom.
u— Občni zbor Filhnrmonične družbe v Ljubljani se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob osmih zvečer v pevski dvorani Glas« bene Matice.
u— Zavod za gluhoneme v Ljubljani. Na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani sc sprejmejo ob pričetku šol« skega leta 1924./1925. vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namest« nikov. Čc sc dokaže uboštvo. se preskr« bovalni troški za gojcnce lahko znižajo ali pa tudi popolnoma spregledajo. Proš« nje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod je vložiti do 20. julija pri ravnateljstvu zavoda. Na« tančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, objavljenega v 49. številki »Uradnega lista».
u— Koncert Šentjakobskega pevskega zbora in orkestra so vrši 6. t. m. ob pol
9. zvečer v Filharmonični dvorani. Pevski zbor nastopi z dosedaj še ne izvajanimi zbori n. pr. Adamič: Screnada, Pavčič: Dekle med rožami; Adamič: Dekle moje prinesi vode itd. Vstopnice sc dobijo v Scntiakobski knjižnici vsak dan od S. do 8. zvečer.
— Kopalci v Tomačevem lahko shra« njuiejo svojo garderobo pri poscstnicl Srakar v Tomačevem 47, zadnja hiša ob Savi pred gostilno Kovač.
u— Društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani nam sporoča: Z ozirom na včerajšnjo objavo, da se vrši prihodnja seja Društva najemnikov v Mestnem domu, opozarja društvo, da se današnja seja ne vrši v mestni dvorani, ampak v mestni posvetovalnici ob 20. uri.
u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kalje« nja nočnega miru, 1 prestopek ccstnega policijskega reda, 2 prestopka prikriva« nja najdenih predmetov, 1 telesna po« škodba, 2 prestopka obrtnega reda in 1 nezgoda.
u— Nezgoda. V ponedeljek popoldne ic bila najdena na Glincah on bregu Gradaščicc 501ctna bolchna delavka Iva« na Lukcžič iz Gline v nezavestnem sta« nju. Podrla sc je nanjo vsled vetra trli« lena vrba, kl ii jc prizadejala težke no« tran.ie poškodbe. Bila je prepeljana z vozom Antona Boca v deželno bolnico.
u— Dve prijateljici, K. P. in A. H., oho stanujoči v hiši št. 65 na Dunajski ccsti, sta imeli pred kratkim srečo, da jc prva našla ustrojeno telečjo kožo, drutia pa nikljasto uro. Najdbo sta-prikrili. Ker pa pride vse na dan, ju je kmalu izsledila policija in sta morali obe v zapor.
Iz Cel*a
e— Celjski kolodvor, dasi za živahni promet skoraj p nemajhen, so odlikuje po »voji izredno hvalevredni čistosti. Vrliu-te;ra ga krasijo ob poronski ograji okusno razvrščene cvetlice. Izpod streho na peronu visijo jako lepo napravljeno in /, živimi barvami preplesknno leseno ko-rr. v katerih ra.-lejn raznovrstne cvet
Iz Primorja
' PMe s štirimi nošami. Kakor poro. čaju tržaške .Novice*, je pri Sv. Antonu v okolici Kopra izvalila te dni koklja plščeta, katerih eno Ima štiri noge — pr. vi dve normalni, zadnji pa nazaj obrnjeni in krajši.
* Tramval nlrobll otroku glavo. V Trstu se je v soboto popoldne pripetila te,i-ka nesreča. Pri sv. Jakobu se je na ulici igrala gtuča malih otrok, med njimi tudi 4 letni Rok Oazzella. V svoji otroški raz posajenostl se je deček obesil na zadn.it del voza. V hipu pa le padel pod voz hi kolo mu je šlo preko glave. Obležal je v mlaki krvi; kolo mu jo glavo popolnonm zdrobilo.
v nedeljo predpoldne v veliki GStzovi
prlredTv šoboto"l4. "m."naM"rahd I fvorjnl ob zadovoljivi udeležbi najemni-
-	........- - -	kov iz vseh slovjev. Društveni predsednik
polkovnik v p. Aljnnčič je navajal nekaj kričečih slučajev iz najnovejšega časa, kako skušajo izsilili posamezni hišni gospodarji od svojih strank popolnoma neopravičeno ogromne zneske, sklicujoč se na dejstvo, da najbrž s 1. januarjem 1925. preneha zaščita najemnikov. Podpredsednik Baliun je razpravljal v daljšem govoru o stanovanjski krizi, ker se v Mariboru v zadnjih 10 letih razen treh bančnih poslopij ni ničesar zgradilo, v teh pa stanovanja širšim ljudskim plastem zaradi visoko najemnine ne pridejo v dobro. V teku je gradbena akcija mestne občine, kateri je v ta namen zagotovljeno posojilo 5,000.000 Din pod precej ugodnimi pogoji, še v tekočem letu namerava občina začeti zgradbo štirih poslopij, kl l-odo obsegala 00 do 80 srednjevrstnih slanovanj. Ker prosi pri mestnem stanovanjskem uradu okrog 1000 strank za stanovanja, med temi js nad dve tretjini brez družinskega stanovanja, se stanovanjska beda sicer ne bo izdatno olajšala, vendnr jo upanja, da bodo potem tudi zasebniki začeli kaj zidali. Po pozivu železničarja obč. odbornika Krajcerja naj vsi najemniki pristopijo društvu, kl mora skušati doseči podaljšanje zaščite, najemnikov, ja bilo zborovanje zaključeno.
a— Smrtna nesreča v Goizovi pivo« varni. V ponedeljek je popravljal polic Ivan Krajnc v Gotzovi pivovarni nek zid. Nenadoma so je zrušilo ogrodje in Kva« jnc je padel iz precejšnje višine na tla. Zadobil je težke poškodbe na glavi ter jc čez nekaj minut izdihnil. Krivda nc« sreče leži v tem, da jc bilo ogrodje slabo postavljeno in da jc bil ponesrcčcnec malo vinjen. Na lice mesta jc prišel takoj policijski zdravnik, ki jc ugotovil smrt.
Caruga pred sodni j o
Izpovedba gospe vd. Pirkmayerjeve. — Krvavi prizori iz hajdttUovanh Čarugine tolpe.
Ob ogromnem Interesu občinstva je v pondeljek dopoldne bila kot priča zaslišana gospa Štefanija vdova Pirkmayer-ieva. Oblečena v črnino prisega z levu roko, ker je desna še vedno težko poškodovana, ln na vsa vprašanja odgovarja jasno in glasno. Pripoveduje, kako je kritični večer v Tompojevclh vstopil v obedovalnico neznan orožnlškl narednik s samokresom v roki in dejal: «V imenu zakona ste vsi aretirani!« V tcin hipu je pokojni soprog hotel vstati, a ga je narednik s samokresom udaril po temenu In že tudi ustrelil. Gospa smatra, da je Pirkmayer podlegel prvemu strelu. Ona je prepadena pograbila najmlajše dete, a jc tudi njo zadel strel v desno roko. Krvaveča od rane je vzela ključe z omare lil jih ponudila Carugi z besedami: «Vze-mite vse kar Imamo, samo ne ubijajte, sal vendar nikomur nismo storili žale-ga!»
Olede svojih Izpovedb v preiskavi zatrjuje gospa, da niso povsem točne, ker je takrat živela še v mrzlici pod strašnimi dojmi. 2ivo opisuje sroznl prizor, ko so razbojniki odšli skozi vrata: Mož je ležal na tleh v krvi, cela soba je izgledala kakor po pokolju.
Pri konfrontaciji gospa točno spozna Curugo kot narednika, ki je streljal pivi. Caruga nekoliko pobit prizna, da je v Tompojevclh bil, da pa on nl ustrelil g. I'iikmayerja.
Gospa: »Kdo ml je tedaj ubil moža? Zakaj ne poveste, kdo ga je ubil. Imel je ženo in deco, in niste prizanašali. ViC bi Vam dali in bi ga bili lahko štedili! •
Zatem Izjavlja gospa, da je nekdo v prvi zmedi hotel Carugo preprečiti, da ue bi streljal. Kdo ie bil to, ne ve. Težka je njena obtožba za pajdaša Šulentlki, ki ga je gozdar Pirkmayer sam zaposlil v gozdu, a je zalirbtnik v zahvalo navedel Caruso in pajdaše na zločin. Za gospo je bil kot priča zaslišan še sodni pristav Mijo Kuner, ki je prvi zasliševal Carugo iu mu jc ta kar priznal, da .ie ubil Pirkmayerja. Zdaj Caruga taji in se izgovarja, du sc je takrat bal batiti.
Nato je prišla na vrsto priča Marija Kristek iz Ostrošincev, kjer je neko noč vdrla v lilšo do zob oborožena razbojniška tolpa in usmrtila rodbinskega očeta. Svedokinja prepozna Carugo kot voditelja razbojnikov, Caruga pa jo poškili po strani: «Za Vas doslej niti vedel nisem!« ...
Kot priča le bil zaslišan orožnlškl narednik Svetozar Ivanovič o umoru pod-narednika Tintorja. Ivanovič je po napadu prvi vodil izvide in obiskal Tintorja v bolnici, preden je Izdihnil.
Zasliševanje ostalih treh prič: blagajnika Nemedyja, trgovke Rože Fuks iz Trnjancev, ki jo jc Carugina tolpa neko noč opljačkala, in"pa Pirkmayerjeve 1-1 letne služkinje Katice Daraboš ni nudilo nobenih posebnih novosti, nakar se jc pondcljkova razprava zaključila.

Nova zalogi
vsak tip dospela
Jugo-Auto d. s. o, s.	Ljubljana
Bimajaka cesta 36.

ailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllll!!!;';
Naročite
poljudno znanstveno
brošuro Hobhouse
Liberalizem
Broš.30 Din, pošt. 1'60 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
niiininiiniiiimimmnuiHHHiiHiiiiiimiuiiuii
ti sredini Save, kakih 25 metrov od brega, Ncnudouia »o io Siko&sk začel ootap-1 licu. Vsa čast r. uo-taienaficlniku Jakklu
V globoki žalosti naznuujamo -"Gcm sorodnikom, prijateljem iu znancem, da nas jo / aša nad vse ljubljena dobra soproga, Bkrbtm mama, stara mama, tašča, gospa
Marija Tork roj. lihevc
danes po dolgem trpljenju, providena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila.
Posreb nepozabne pokojnico fe vrši v četrtek dne 6. junija 1924 oh štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo bo darovala v župni cerkvi Sv. rotra.
Ljubljana-Trbovlje, dne 3. junija 1924.
Ivan Turk, blok. sluga drž. žel., soprog — Ivan, poslaje-nač.eluik. Marija, por. Gajšolc, Alojz, unravitelj, otroci — Vika Surk roj. Koscholl, sinulni — Janko Gajžek, trgovec, zet — Mina, Anda, Vladimir, Majdtoa, vnuki
WM
mm
«JUtRO» št. 132 © '
o
Kulturni drobiž iz Pariza
Pariz, koncora maja.
V	gledališču Reuaissanc-e žanjo velike uspehe dranui »Jetnica«, <leio modernega dramatika Chariesa Mere-ja, Cigar efektno enodejanko »Tri maske» ste videli v letošnji sezoni ludi v Ljubljani. V Theatro des Ara je dosegla časton uspeh pri občinstvu in kritiki Andro I.augova trodelna komedija »Ubogi ino2». The.atro Mi-chel polni še ob koncu sezone svoje blagajno z opereto »La, (lame du po-wge», ki jo jo napisal Audro Leroy, liglasbil pa. JI. Hirsehmann in ki privablja s svojo duhovito komiko, muzi-kalno šegavostjo iu moderno inseena-cijo večer z.a večerom vedno nove množice pariške publike.
Velika opera dajo »Fausta«, «Par-slfala», »Herodiado«, »Monno Vanno» itd. Nedavno je koncertiral v njej virtuoz Kubenik. Opera Comique poje <Lakme», «Louiso», »Butterfly», «Mi-guon», »Cavallerijo» itd.
V	Comedie Frau^aise igrajo z novitetami pomešan klasičen program, gledališče Faro Bernhard uprizarja z velikanskim uspehom Dumasovo »Damo s kameli jam!*.. Odeou goji zlasti Moliereja, Shakespcareja in Hugoja, pa tudi moderno francoske gledališke umetnine.
V	raznih pariških gledališčih nastopajo družbo ruskih plesalk in plesal-rov. ki žanjejo s svojo visoko umetnostjo entuzijastične aplavzo in polnijo hiše gledaliških podjetij.
Naslednica voliko pokojnico Saro Bernardo ve, Cecilija Sorel, gostuje tc lni v raznih klasičnih in modernih francoskih dramah v novem londonskem New Oxford Teater. Umetnica ju bila v marcu in aprilu na turneji v Kgiptu, kjer jo žela nenavadno velike uspehe. Tamkajšnji mogotci in boga-laai so jo kar obsipali z odlikovanji in darili.
V	okviru mednarodnih gledaliških piireditev povodom VIII. olimpijade razkazuje v gledališču Ohanips EIyso-i'8 dunajska državna opera svojo umetnost. Pod taktirko ravnatelja Sclialka in s sodelovanjem svojih najboljših moči, slavnih umetnikov May-m, Tauberja, Kurzovo in drugili. žanjejo Dunajčani v Mozartovih operah velik uspeh. Kritika, hvali zlasti biez-liibno igranje Dumijčanov in razpravlja v razlikah med francosko in nemško glsbo iu o posebnosti nemškega glasbenega interpretiranja.
Znanemu francoskemu dramatiku Sardouju, avtorju komedije »Madamc Sans Gene*, so v Parizu nedavno odkrili krasen spomenik.
Življenje v Moskvi
Novi napadi na Inteligenco. — Talci.
Beg v inozemstvo.
Življenje v Moskvi, sedanjem glavnem mestu sovjetske Rusije, je postalo v zadnjem času zelo monotono. Ljudje živijo od danes do jutri, naprej ne misli nihče. Glavno vprašanje, kl sedaj zanima prebivalstvo Moskve, je takozvano »čiščenje« mestnega sovjetskega sveta. Po nekem ukazu sovjetske vlade je namreč treba izgnati vso Inteligenco iz vrst mestnih sovjetov. Po odredbi komisarja Lunačarskcga pa je treba tudi Iz sovjetskih visokih šol Izključiti vse predstavnike inteligence In buržoazije. V bodoče smejo visoke šole posečatl samo študen-II proletarskega rodu, vsi ostali elementi so Izključeni. Ruska inteligenca si ni na »snem, kako bo sovjetska vlada rešila la pereči problem. Sprejem v vrste komunistične stranke je postal v zadnjem času zelo težak. Celo delavci se sprejemajo v stranko le pod pogojem, da so idtažejo s priporočilnim pismom svojih Partijskih tovarišev.
V	zadnjem času se tajno razširjajo po Moskvi manifesti velikih knezov Cirila
in Nikolaja Nikolajeviea. Letaki pozlvaio prebivalstvo, da so priključi ruskemu mo-liarhlstlčnemu pokretu In da Inscenlra upore proti boljševlkoui. Ker je boljševl-ška vlada prepričana, da širijo te manifeste predstavniki bivše rusko arlstokra cije, je moskovska policija izvršila več aretacij. Aretirane so bile cele rodbine, Med aretiranci se nahajajo knezi Lvov, Šeremetlev ln drugi.
Nedavno jo boljševiška vlada otvorila v Moskvi centralno prodajalnico briljan-tov. Kupčija se ie sprva prav dobro obnesla, a je kmalu nastala popolna stagnacija. Občinstvo tudi nerado poseča restavracije iu hotele, ker so mnogi natakarji tajni agenti Ceke. Tudi vsi nosačl In izvoščkl so tajni agenti. Vsako pismo, kl ga tujec pošlje po nosaču, pride najprej v cenzuro k Ceki in šele potem k adresatu. Pred delavnimi borzami stoji več tisoč nezaposlenih delavcev. Beda neprestano narašča.
V zatfnjein času zapušča prebivalstvo v velikem številu Rusijo. Sovjetska vlada pa je odredila, da sme odpotovati v določenem roku v Inozemstvo le gotovo število ljudi. 2alostne so razmere v »boljševlškem raju«.
Oko bo videlo čez gore in vode ...
Ta naslov doni sicer nekoliko svetopisemsko in fantastično, toda moderna tehnika se trudi da bl ga Izluščila Iz njegovega metafizičnega oboda ter ga postavila na tla realnosti. Londonski izumitelj dr. A. M. I.o\v je namreč že delj časa prav na delu, pri katerem so resno trudi, da bl mu potom telefona ter žičnega In brezžičnega brzojava uspelo pričarati pred naše oko sliko osebe, katera nam telefonira ali brzojavlja.
Vest zveni na prvi mah nekoliko čudno, a vendarle nI brez podlage. Kdor Jc pred kratkim bral, da se žc fotografični posnetki oddajajo in sprejemajo brzojav, no, se pač ne ho čudil profesorju I.owu, kl hoče to stvar postaviti na podlago trdili dejstev.
Vprašanje, okolu katerega sc suče ta stvar, jc problem daljave lu vidnosti. Ce lahko motrimo ljudi In predmete na tisoč iu desettlsoč km daleč — pravi učenjak —• čemu ne bl jih mogli videti na še večje razdalje? Vprašuje se iu odgovarja takole:
Princip radlofotografljc Jc v bistvu isti kot pri brezžičnem brzojavu ali radlo-telefouu. Cc zračni valovi prenašajo glasove, čemu ne bl prenašali tudi svetlobnih vtisov? Kar se Je dalo napraviti z glasom, se da doseči tudi r. optičnimi pojavi, samo po drugI poli. Upravičena jc torej domneva, da bodo električni valovi prav kmalu prenašali tudi slike, katere bomo želeli videti.
Seveda bo treba za to še prej iznajti posredovalne priprave In aparate. Toda naloga tehnike, fizike in kemije je, da neprestano išče in odkriva nova presenečenja. A učenjak se nadeja, da ni več daleč čas, ko bodo ljudje na enak način kot poslušajo danes radlo-koncertc, v bližnji bodočnosti lahko gledali konjske dirke, nevihto v oblakih, dogodke bogve kje na svetu. Gospod ali dama, kl se bosta telefonlčno razgovarjala, bosta Imela v svojem aparatu majhno zrcalce, ki bl reflektlralo sliko govoreče osebe. Tako bo občevanje ljudi med seboj popolnejše. Izostali bodo lahko vsi osebni obiski In svidenja. Moderna tehnika jih bo popolnoma odpravila. 1
rali znali nad 13.000 znakov na pamet. Prvič so se ti znaki uporabljali v rimskem senatu, ko Je Katon govoril proti Katllinl.
X Koliko je na svetu telefonov.
Leta 1921. je bilo na celem svetu okoli 20,860.000 telefonskih aparatov. Največ aparatov v Evropi je Imela Nemčija (1,809.574), nato slede Anglija (985.964) iu Francija (473.212). V Ameriki Je sam Ncwyork Imel 898.213 in Chlcago 475.840 telefonskih aparatov. Na Ameriko Je v celem odpadlo 64 odstotkov, a na Evropo le 25 odstotkov aparatov.
X Italijanska lekcija o dostojnosti. Rlinska »Tribuna« se razburja radi ponašanja nemških gostov, kl so letos poplavili Italijo. List naglaša, da hodijo nemški Izletniki po mestnih ulicah brez klobukov In navadno tudi Ic v srajcah brez suknje. »Tribuna« ogorčeno poziva tramvajsko upravo, da zabrani vsem onim tujcem, kl niso dostoino oblečeni, pristop v tramvaj. Radovedni smo, kaj bo odgovoril nemški tisk na to fašlstov-sko lekcijo!
X Nenavadna pravda za ločitev zakona. Te dni se lo vršila v Londonu zanimiva razprava za ločitev zakona.
Trgovec Hopklns sc je hotel ločiti od svoje žene edino iz razloga, ker je ona strastna ljubiteljica radlotclefoim. 2eua Je radi te svoje strasti zanemarjala deco In hišno gospodarstvo. To možu seveda nI ugajalo. Sodišče je odobrilo zahtevo za ločitev zakona. Trgovcc Hopklns se ie tako osvobodil vseh žic. On gotovo že misli na drugo ženltev. Zeli sl gotovo žensko, kateri ne bo rojil po glavi niti žični niti brezžični brzojav.
X Slika dragega - na čevlju. Pariz lina zopet svojo senzacijo. Medaljon na nogi jc najnovejša moda, s katero dokazuje pariški ženski svet svoj smisel za originalnost. Sliko svojega dragega nosi Parižanka na čevlju v malem medaljonu, ki Jc pritrjen na zaponki. Nosilka sicer sliko nc more videti, a vendar Ima sladek občutek, da jc njen Izvoljenec vsaj na ta način «pod njo». Razen tega sc slika lahko vsak čas zamenja, čim .ic dala mladenka svojemu oboževalcu »potni list« In si preskrbela novega fanta.
X Razstava lutk. Francoski institut za siročad jc otvoril 30. maja v Parizu originelno razstavo 2500 lutk v historičnih krojih vseli francoskih pokrajin. To otvoritev je obiskalo ogromno občinstva, med njimi tudi več članov vlade. Clsli dobiček te zares nenavadne prireditve gre v korist sirotam in bo, kakor pričakujejo izredno velik.
Porotne obravnave
X 2000-Ietnica stenogralije. Strokovnjaki trdijo, da je nedavno preteklo 2000 let od obstanka stenografije. Stenografijo so baje Iznašli v Grčiji, kar sklepajo iz tabcie, ki so jo našli v Akropoli. V Rimu se Je prvi pečal s stenografijo neki Enios, a izpopolnil jo je Tlrou, prijatelj Cicerouov. Stenografične znake so po njem imenovali «tlronske note«. Ta stenografija pa Je bila seveda zelo nepraktična, ker so takratni steuografl mo-
TATVINE.
Ljubljana, il. junija.
Porotno sodišče (preds. nadsvetnik Mladič, votanta nadsv. Keršič in sodnik Sajovlc, drž. pravdnik dr. Ogoreutz) je imelo danes opravka r. dvema premetenima vlomilcema in tatovoma na debelo, Vinkom Košem, slikarskim pomočnikom v Ljubljani in Jernejem Ambroži-flem. Pr\ i jc bil žo dvakrat kaznovan zaradi tatvine, pa, ga nobena kazen ni izučila, flim je prišel iz zapora, ae je zopet napotil s tovarišem Omahnoin v Kamnik, kjer sta n. decembra 1923. vlomila pri trgovcu Albrehtu in odnesla kožuhe. obleke, žlico, nože, pile, prte, oko-v itd. Ukradeno blago je deloma oddal tesarju O. na Pšnll, kjer jn stanoval, deloma pa ga jo prodal v Ljubljani. Medtem je beračit v kamniški okolici, dokler ga niso izsledili in oddali v jetniš-nieo. Tu se je seznanil podrobneje z V. Smolnikarjem in ga pregovoril k skupnemu begu v Italijo. Prišla, pa sta lc do Železnikov, kjer Bta II. marca t. 1. ponoči vlomila v pošto in odne.sla mnogo poštnih pošiljk najrazličnejšo vsebine, kakor perilo, oblike, blago, žarnice, barve in eelo orgelen. Iz Železnikov jn Roš zamerljivi hudomušnosti pisal jetnlš-kemn pazniku dopisnico zasmehljlvo vsebine, dočim jetniške obleke ni vrnil, dasi si jo na, pošti nabavil boljšo. Nato sta začela prodajati ukradeno blago, dokler ju niso aretirali in oddali v z.apor. Pri razpravi je Roš vso očitane mu de-likte pripoznal v polni meri in se zagovarjal z nepremagljivo silo in pomanjkanjem, kar jo posebno poudarjal tudi njegov zagovornik dr. Zirovnik. Porotnikom sta. bili stavljeni dvo vprašanji gledo tatvine v skupnem znesku 18.000 Din in glede beračenja po deželi. Porotniki so potrdili prvo vprašanje soglasno, zanikali pa so drugo vprašanje. Porotno sodiščo jo nato obsodilo Vinka Roša na
štiri lota težke ječe.
' * f
Druga obravnava proti Jerneju Am-brožiču je bila v svrho zaslišanja neke priče preložena na danes dopoldne.
NA KRESNO NEDELJO V VINOTOCU.
Novo mesto, 3. junija.
Na kresno nedeljo dno 21. junija 1923. jo prišlo v Tiseličevem vinotoču v vasi Kaleo - Naklo med Rudolfom Cunkom in posestnikom Josipom Turkom, ki sta oba zelo razburljiva človeka in sta bila tudi nekoliko vinjena, zaradi otrok do prepira, v katerem je Turk udaril Cun-i;a s klopjo, da je padel in ga potem še
z litersko steklenico tepel ter z nogami suval. Pri tem mu jo zadal več lahkih poškodb.
Cunk se jo v spremstvu Jožeta in Leopolda Kržana nato podal v Kostanjevico, kjer ga je žena dr. Ivanlševlča obvezala iii ae jo vrnil žo pozno ponoči ilomov. Z obema Kržanonia jo zopet zavil v Tisoličev vinotoč, kamor io takoj nato okrog polnoči prišel tuili Turi:. Jožo Kržan je skušal poravnati obdolženca in Cunka. tako da hI obdolženec par stota-kov plačal Ciniku *a zdravniške stroške in bolečine, Cunk bi pa stvari ne ovadil. Toda, ohdolženee. s tem ni bil zadovoljen. V tem je tudi stari Kržan začel nagovarjati Turka, da naj so pobota. Start Kržan in Turk fit a šla med pogovorom počasi proti lesi v plotu. Blizu plota pa jo Turk naenkrat zavpil: »Meni ne bo nihče komand iral. tri k o rak o nazaj!« V tem je že oddal iz samokresa strel, ki jo Jožeta Kržana zadel v levo sence, da ie padel in v teku pol uro umrl, vsled razdrobljnnja spodnjega dela obeh možganskih polut. Obdolženi Turk prizna dejanje, zagovarja, »o pn. da jn streljal v Mlobrnnu, ker jo stari Kržan posegel v žep po nož In mn zagrozil: »Nocoj bo tvoja smrt . Ta njegov zagovor pa so ovrglo priče.
Senatu predseduje svetnik Kuder, votanta sta viš. sodni svetnik Kozina in okr. sodnik Kočevar. Obtožnico zastopa dvorni svetnik dr. Kremžar, zagovornik dr. Tvanetič. Na predlog državnega pravdnika in zagovornika jn bila razprava preložena, da sc zaslišijo še nadaljnje priče.
MLAD POHOTNEZ.
Celje, 3. junija.
Grd zločin posilstva jn zakrivil dno 20. maja tekočega leta v gozdu v Lo-čah nad nekim 10-letnim dekletom 14-lot.nl Vineene, Pratncmer, dninar v Lo-čah. V gozdu je pritekel za deklico, jo prijel za ramo ter zakričal: »Daj donar sem, če no to bom z nožem in te vrgel v jarek!« Ker deklica nI imela denarja, jo jc nekaj časa pustil, nato pa zopet prišel za njo, ji prelil z, nožem, jo vrgol na tla in zakrivil hudodelstvo posilstva. Po izvršenem zločinu ,ii je ponujal denar, da naj o celi stvari molči. Obdolženec skuša svojo krivdo omiliti z za-ovorom, da ga jo neki' tovariš večkrat poučeval o spolnem občevanju in ga tudi zapeljal k temu zločinu. Vendar se je ta zagovor izkazal kot popolnoma neresničen; pač pa so poroča o obdolžencu, da jo vkijub Bvoji mladosti žo popolnoma pokvarjen.
Porotniki so vprašanje gledo težke potrdili, nakar jc bil obtožencu obsojen z ozirom na mladost na eno leto težke ječe.	?
DVA SLUČAJA DETOMORA.>
Zaradi detomora eo je zagovarjala danes tudi Marija Razboršok, 21-letna po-sestnlkova hči iz St. Lenarta nad Laškim. Gospodinja, pri kateri jo služila v občini št. Itupert, jo opisuje kot pošteno in pridno dekle. Službo pa jo morala zapustiti, ker jo jn gospodaric« sumila razmerja s lastnim možem. Vsled tega jo jn peljala k zdtavnlku, ki jo ugotovil, da jc v drugem stanju. Ker se jo torej v njeni okolici splošno vednlo, da pričakajo poroda, a otroka po gotovem času nikjer ni bilo, je orožništvu po kratkem zaslišanju porod priznala. Povedala je, da jn otroka porodila brez: v sako pomoči in da jo kmalu nato umrl. Mrtvega jn bajo zavila v cunje, skrila kuhinji v omaro, čez tri dni pa zakopala na mestu, ki ga jo orožnikom sama pokazala. Ležal je pod dvorna kamono-ma in na njem jc bilo nasuto lo malo zemlje. Sorodniki o kaki nosečnosti in porodu sploh ničesar niso vedeli. Ob dolženka trdi, da jn prikrivala porod in zakopala otroka lo iz. strahu pred silno strogimi starši. Zdravniki so ugotovili, da je bil otrok normalno razvit. Smrt, je nastopila, Ucr je olrol; vslcd daljšoga in tožavnejtega poroda oslabel, in ker ni bilo pri porodu nobeno pomoči.
Obtoženka ves čas porotne razprave in tudi preiskave očeta nezakonskega otro< ka ni izdala. Zanimivo jc, da jo došlo na okrožno sodišče pismo iz Belgije, v ka« tereni jo dolži neki njen znanec detomora tudi žc pred petimi leti. Kuzboršuk. sumničenjc odločno zunikujc in pravi, da jc to akt maščevanja. Porotniki so vprašunjo glede detomora zanikali, ravn« tako pa soglasno potrdili, da jc zakrivil* prestopek s tem, ker ni poklicala k po« rodu zanesljive pomoči. Kadi tega jc bila obsojena nu 2 inesccac zapora, ki ga ]<
odslužila žc s preiskovalnim zaporom. *
2,'Motna Marija Cornele, posestnikov.!, hči na Malem vrhu. občina Globoko. ;e imela že vič let ljubavno razmerje z. nekim posestnikovim sinom. Pr<"i nezakonski otrok je umrl po enem leiu na ški-latici. drugega p:t in pričakovala koncem aprila 1921. Svoje nosečno.-t jn prikrivala 'lo zadnjega tudi svojemu očclu in mačehi. Dno 17. aprila je obdolženl a pomagala kopati svojemu očetu v vinogradu. Ker pa ji je postalo proti poldnevu slabo in je občutila že porodne bolečine, se jn nanotib. domov, porodila med potjo, otroka pa vrgla, oziroma zakopala v mlako, nato «e pa podala domov, kakor da bi sn ne bilo niče-ar zgodilo. Obdolženka se sklicuje v svojem zrgororu na trenutno duševno zmedenost o priliki poroda, češ da ne ve, II je bil olrol; živ ali mrtev. Temu nasproti pa ugotavlja orožniško poročilo, da delomorilka pri poizvedbah začetkom sploh ni hotela pokazati pravega prostora, kjor ji bil otrok potopljen. Pač pa jc zatrjevala, da jn otroka odnesla neznana ženska ter ga vrgla v neko gozdno mlako. Šele, ko jo orožnik nameraval opustiti nadaljnjo iskanje in odvesti delomorilko s seboj, mu je iz. lastno ga nagiba pokazala prostor, kjer je liil otrok zakrit. Tičal jo z glavo navpično v blatu, šo pod vodo, noge pa fo bilo pokrite s praprotjo. Pri strašnem pogledu na mrtvega otroka jo Oernelčcva takrat svojn dejanje priznala in tudi tekom sodne preiskave izjavila, da so čuti krivo. Zdravniški izvedenci so ugotovili, da jo bil otrok popolnoma razvit, življenja sposoben iu da jo moral živeti še. najmanj eno uro po porodu. Obdolženko jo srečal v kritičnem času tudi neki moški, ki jo slišal iz, sineri dotično mlake, kjer jo bil otrok zakopan, kmalu po srečanju otročje vpitje.
Čemel« ves čas razpravo joka, trdi pa šo vedno, da v hipni zmedenosti nI vedela, li je otrok živ ali mrtev. Vprašanje gledo dotomora so porotniki potr lili z. 10 proti 2 glasovom, nakar jc bila Ccrnelč obsojena na tri leta težke ječe. ——■ --------1
J. Joseph - Renatid:
Izdaj
ica
— Godba bo zaigrala «Ogrsko rapsodijo«. V zadnjih talnih jo velik butari akord, saj so spomniš? ... ki bo preglasoval ves kavarniški šum . . . hi baš med temi akordi bo počil revol-vcrskl strel, iz žepa, skozi blago, in !>odlež bo poginil! . . . Da, podlež! . . . •ta nikdar ni bila izvršena pravičnejša "hsodba kakor bo ta! . . .
.Te besede jo govorila elegantna 'javolaska velikih, jasnih oči, s tihim, tresočim se glasom svoji prijateljici. Jpdeli sta v veliki kavarni, polni lju-M, kjer je vsak večer igrala dobra godba; Onstran stebra, ki jo ločil nju-»o miZo od sosedne, je sedel mož z vc-nkimi, rdečimi brki, sam, in zdelo se jc, da se sklanja k njima in posluša • • . O, ni ju mogel razumeti! ... In 'lama i velikimi jasnimi očmi nadaljuje:
V decembru leta 1917. se je pripravljalo sodem francoskih ujetnikov, 'la pobegne iz kaznilnega taborišča iia S nekem. Niti drugi ujetnik, po ime-"u Ronit, je izvedel za njihov namen, mla! jih je, podlo ln nizkotno, zato "'a so mu kot plačilo dovolili povra-'Jk v navadno ujetniško tahorišče ... ■'»ekaj teli nesrečnikov so usmrtilo Mwže. Ostali so morali pretrpeti strai-riravo cravcate.. muke: eden
je na njih umrl, drugi pa so »i jedva opomogli. In ti so so zakleli, da bodo maščevv' svot-> tovariše in sami sobe. A Rouit jo izginil! Od premirja sčm so ga iskali zaman. Končno so mu prišli zopet na sled. Zdaj jo tukaj, v tej kavarni! . . . Di, zdaj je tu ... Njega bo zadela kazen ... In v onem divnem akordu ee bo strel izgubil brez glasu . . .
Malo minut za tem udari dirigent s paličico na pult. šum v kavarni se jame polegati. Dirigentova roka sc zgane, počasi . . . Tihi, skoraj brez-slišni glasovi sn dvignejo iz strun . . . To ni bila divja in ognjevita »Rapsodija«, kar je začel svirati orkester, marveč lahni Berliozov silfidni balot, lu so nežno vije v trajnem pianisi-mu! . . .
Mož z rdečimi brki pač ni mogel čuti neprevidnih besedi svojo lepe sosede, kajti na njegovem obrazu se ni ganila nobena mišica. Kmalu vstane, poravna, račun in mirno odide.
Ko izstopi pred samotno vrtno hišico v Nenillyju iz avto-takslja, jo pršil lahen, droben dež skozi nočno tmino. Popolna tišina jo vladala vso-naokrog kakor na deželi. Mrka tišina . . .
Predsoba . . . delovni kabinet . . . Električna, luč '/.agori — iu mož poskoči od groze!
izmed njih ima v roki samokres z dolgo, modrikasto cevjo. Drugi zapre vrala in so nasloni nanje. Preprogo so pokrite s papirji, listinami in knjigami; bilo je očitno, da so v naglici prebrskali vse.
—■ Kaj iščete tu? . . . zavpijo do-šdec.
—	Čakali smo to, Rouit! . . .
—	Rouit? . . . Marcel Duchenim je mojo ime! . . .
—	Marcel Duchenim. ila! Toda tvojo imo je Rouit! , . . Švabi so ti pač preskrbeli listine na to ime.
—	Kaj pomeni to govoričenje? . . . Švabi? ... Kdaj? . . . Najprej ml povejte, kdo da ste! Nikdar vas šc nisem videl! . ♦ ,
—	Res je! ... Od štirih, ki so ostali, te je le eden poznal, lo enemu jc biil znan tvoj obraz, to jo bil Bourria-de. In Bourriado je umrl v Švici kmalu po premirju, v sanatoriju, kamor se jo šel lečit . . . Ha, to to je opogumilo! ... A v kavarni «Lyrique» si so izdal: Dve naši prijateljici sta v tvoji bližini govorili, pretili uta, in ti si jima verjel. Potom si stisnil dirigentu pet louisov v roko, da no zaigra »Ogrske rapsodije* in nato si so splazil ven in bil si bled, da. so so tvoji brki zdeli črni . . . Brez, pomena jo, čc tajiš . . . Videli sta le! . . .
—	Cul sem govoriti o namerava
, Triie tulci zro vaui mete če, Eden • nem umuru.« ■ s.^iseia rverie!.. le za.
vsak slučaj sem storil potrebno, da ga preprečim . . . Kot, pošten človek sem bil dolžan, da to storim! . . . Mojo imo jo Marcel Duchenim in no Rouit! . . . Odidite iz. moje hiše!
—	Da odidemo? . . . Saj so šališ! . . . Poslušaj: 'Bourriado ni umrl! ... Mi smo razširili vest o njegovi smrti, da te zazibljemo v broz-skrbnost. A on jo živ. Pravkar smo ga telefonično poklicali; že prihaja, v petih minutah bo tu. In če te spozna, bo tvoj račun takoj poravnan s tonilo brovvningom ... .s tvojim brovv-ningom . . . dobro in nevarno orožje, ki ti jo gotovo žal, da si ga pustil doma .. .
—	Prav. Pričakujem. Ker torej Bourriado pozna moža. za kogar mo vi smatrate, se boste kmalu uverili o svoji pomoti . . .
Hladnokrvno sede, prekriža nogo in si prižge cigareto. Dež udarja na okna . . . Nihče se ne gane . . . Tesnobna tišina zavlada . . ,
Nakrat se oglasi zvonec, glavnih vrat. Strašen so zdi njegov glas.
—	Evo Bourriada! . . . izpregovorl mož, ki je prej govoril.
Brovvninff položi na mizo in st.opi k vratom v katera se upro pogledi vseli.
Rdočobrki obtožence, piano in v enem skoku je pri mizi. zcrahl nnv/.io in vihteč ga proti trem ložitelieni. za-■vitiiu .»Jasnim triiunfuiu;
—	Roko kvišku, čo ne ustrelim!!..' Da, jaz sem Rouit! . . . Rouit., ki vo« je izdal! ... A tega mi nc morete dokazati ne vi nc nihče drug, vi. bedaki! . . . Kdor se le gane. ga ubijem!
. . . Telefoniral bom iu da! vas bom prijeti kot vlomilca. In potem ... j
Tresoč se od sovraštva planejo možje nanj.
—	Tak streljaj vendar! . . . Tvoj browning je prazen! ... Ni bil Bourriado, ki jn zvonil, ampak ena iz,med naših prijateljic iz kavarne. Bedni Bourriado jo pač res umrl! . . . umrl na posledicah slabega ravnanja, ki si mu ga nakopal ti, kanalja! . . . Tvojo obnašanje v kavarni je res da mimi domnevo okrepilo . . . toda med tvojimi papirji nI ni.kakcga dokaza . . . Co 1)1 se ne bil ganil, bi ti no storili ničesar, kljub našim suinnjaim, kor mi nismo ubojicc! ... A ti si priznali . . . Priznal si! . . . Končno vendar! . '. . Zdaj bomo najprej spravili tvojo sobo 7-opot v red, potem . . .	> f'i
Drugi dan so prinesli listi pod za-' glavjeni »Razno« sledečo vest: Samomor. Doma v sobi so našli mrtvega gospoda Marcela Duchenima, stanujo-Ccgn v Charles - Laffittovi ulici
Neiiillvju.
(Prevel —Sa.),
Rešimo sofeaSsfii Tabor!

Pritožbe trgovcev proti odmeri točilne takse
Prijatelj našega lista nam je poslal prepis pritožbe, ki jo je vložil na finanč« no okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, ker mu jc bila predpisana taksa kot točileu iz 1. odstavka, pripombe -1., letnih 3000 dinarjev, dasiravno prodaja v svoji trgo vini alkoholne tekočine lo v zaprtih rte
«u
država, ki bolujc na
krizi kakor Italija.
zelo slični vinski
= Revizija kreditov Narodne banke.
Novn revizija kreditov ho v celem osvobodila okrog 170 milijonov dinarjev; od tega zneska bo največji dol stavljen na r:\zpolago izvozni trgovini kot šestmesečni aozonski kredit. Ostanek dobe pod jetja, ki so opravičena za ceneni kredit. ■ Med temi so tiuli nekateri bančni zavo-
klenicah in le za konsum izven poslovnih (lj p0 (o|, ve!,(ei, je sklepati, da letos prostorov. Ker utegnejo izvajanja tc pri« „a izv0..ni icrcait ne bo tako težko ka-
tožbe zanimati tudi druge trgovce, ki jim jc bila taksa enako odmerjena, priobču« jemo pritožbo v celoti.
«S plačilnim nalogom z dne......ki
kor lani.
Naš Izvoz v aprilu jc znašal jto podatkih Generalne direkcijo carin 200.020 vrednosti 725,204.770 Din,
prvin šinili mesecih t. 1. jo hilo torej izvoženo 070.181 ton v vrednosti 2,,780,072,730 Din, to je za 222.038 ton (+ 20.5.1 odst.) v vrednosti 781.0 milijo-
, , '.■.' " " j | ton blaga v v; sem ga prejel dne.......sc mi je pred« L jp ^ 4 U852 tou S0 75 0(ist.) v
pisala taksa za točenje alkoholnih pijač ! vrt-tlnostl 235.8 milijona Din (+ 48.10 od-za leto 1924. v polletnem znesku l'<> 1-tolUov) več nego 'v aprilu prešlega le-1500 Din. Proti temu plačilnemu nalogu ^ v ' ;h .(.< vlagam v odprtem roku pritožbo in pro« sim, da sc sklep cenilnc komisije kot nc> utemeljen razveljavi ter da se mi ne
predpiše taksa po prvem odstnvu pri. .	0.l8t.) več nego v istem
pombe 4., temveč po pripombi 2. k tarifni ^	,e(a '
postavki 62.	'	'	- -
Prvi odstavek pripombe 4. k tarifni postavki 62. se po jasnem besedilu za< kona in pravilnika nanaša le na one pro« dajalce, ki prodajajo alkoholne pijače v odprtih in zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih, ne pa tudi na pro« dajalec, ki siccr sami polnijo steklenice e alkoholnimi pijačami, toda jih morajo polniti izven prodajalnega lokala, jih imeti za prodajo v naprej pripravljene ter po trgovskem običaju, t. j. s štanjo« lom, pečatnim voskom, tvrdkino znamko itd. zaprte in ki ne smejo kupcem dovo« liti, da bi alkoholne pijače v poslovnih prostorih zavžili. Na te prodajalce sc na« naša pripomba 2. k tar. post. 62., v kateri jc prodaja v zaprtih posodah za konsum izven poslovnih prostorov izrečno pred« videna.
Jaz prodajam glasom priloženega po« trdila občinskega urada v N. alkoholne pijače samo v steklenicah, eaprtih po trgovskem običaju, za konsum izven poslovnih prostorov, ker jih žc po obrt« nem listu drugače prodajati nc smem.
Iz tega razloga prosim, da sc plačilni nalog izpremeni in predpiše takso po pripombi 2. k tar. post. 62.»
Prošnji je bilo priloženo z 20 Din kol« kovano potrdilo tc«lc vsebine:
»Podpisano županstvo potrjuje, da
prodaja g. N. N., trgovcc v K. št.....
alkoholne pijače samo v steklenicah, ki so že v naprej za prodajo pripravljene in po trgovskem običaju zaprte. Kupci nikdar nc zavžijejo kupljenih alkohol« nih pijač v poslovnih prostorih, temveč jih nosijo domov. Prodaja alkoholnih pijač ni pri njem niti edini niti glavni posel.®
Ker je taksa po pripombi 2. (za go« stilne) včasih za polovico manjša nego po pripombi 4. in jc, kakor smo culi, iz« gled na uspeh pritožbe, priporočamo nniin, ki 15dncvncga roka za pritožbe šc niso zamudili, naj vložijo enako pri« tožbo. Pritožba sc kolkujc z 20 Din.
Kritično stanje italijanskega vinogradništva
Vinske krize ne poznamo samo pri nas, temveč jo občutijo skoro vse evropske države, ki izvažajo vino, zlasti tudi Italija, kjer se prilike na vinskem trgu vedno zaostrujejo. Lanske vinske zaloge so še obilne, a za leto3 se obela zopet dobra vinska letina. Vinarske organizacijo zahtevajo razne olajšave, ki naj bi pomagale, da bi se vino laže in hitreje prodalo. Predvsem so zahtevale ukinjenje ali vsaj jnalno znižanje prevoznih cen za vino ter strogo zaščito pravega vina proli po-narejalcem Italijanska vlada je žo odredila stroge mere za zaščito vin proli ponarejanju, znižala nedavno prevozne cene in obljubila še druge olajšave, da bi 6e izvoz vina čim najbolj povečal. Tijdi italijanska zunanja zastopstva se zelo prizadevajo v odnosnih državah zbuditi zinimanje za italijanska vina.
Kritično stanje italijanskega vinogradništva je rnzvidpo zlasti iz nastopnega:
Francija, ki je uvozila iz Italije svoje-časno že do 229.000 hI vina, jo uvozila lani komaj 72.000 hI; naslednja leta bo pa uvažala še manj, ker se v njenih kolonijah zelo razvija vinogradništvo. V Severno Ameriko je včasih izvažala Italija večje količine vina, a sedaj ne izvaža niti hektolitra, ker je tam zabranjeno uživanje alkoholnih pijač. V Švico j? Italija izvozila v 1. 1916. preko pol milijona hektolitra, a lani je izvozila le 399.000 hektolitrov; uvoz vina v Švico je lani sploh znatno padel, in siccr je padel močno uvoz običajnih vin, dočim se jo uvov> finih vin nekoliko povečal. Nemčija je leto 1013. uvozila 47.000 hI italijanskega vina, lani pa niti 4000 Id.
Podobno se jn zmanjšal izvoz italijanskih vin v druge države. Poleg zmanjšanega svetovnega vinskega konzuma je delna krivda v zmanjšanju italijanskega vinskega izvoza tudi vedno večje prodiranje španskih vin na zunanja tržišča, špruiska vina so izvrstna, stroški produkcijo so relativno nizki in vinska izvozna r rpmiizacija je v Španiji prav vzglsdna.
Italijanska vlada rešuje vinsko krizo tudi tako, da jo izdala odredbo, ki bo vinogradnike obodrila, da preobilne vinske salogc pretvorijo v žganje, ki se laž" obdrži in prevaža. Priiično po italijanskem vzgledu se bo uiorala ravnali ludi iiaia
Mlhtarskl kongres preložen. Na
zadnji soji Industrijske centralo v Beogradu se je sklenilo, da se mlinarski kongres preloži na 11. junija.
r : Izvoz perotnine iz naše države. To podatkih Generalno direkcijo carin v Beogradu je znašal izvoz perotnine iz našo države v prvem četrtletju t. 1. 17 vagonov v vrednosti 45 do 50 milijonov Din. V aprilu t. 1. jo znašal izvoz žive porotnino vrednost 4 do 5 milijonov Din. V lenskom celem letu so jo izvozilo perotnine 000 vagonov v vrednosti 140 milijonov Din, a v letošnjem eelein letu so računa na izvoz v vrednosti 200 do 225 milijonov Din. Živa porotnima so izvaža v glavnem v Italijo, Španijo in Madžarsko. Zaklane perotnine gre največ v Anglijo, Francijo, Švico, Avstrijo in v zadnjem času tudi v Nemčijo.
-- Kooperacija treh denarnih zavodov Iz Zagreba javljajo, da, so vršijo pogajanja med zastopniki Srpske banke v Zagrebu, Jadransko - podunavsko banko v Beogradu in Srpsko centralne pri-vredno banko v Sarajevu glede u postave ožjo interesne vzajemnosti.
—	Dobave in oddaje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu so bo vršila dne 23. junija ofertalna licitacija gledo dobave martin - jekla in žlebnatega jekla za vzmeti, pri odelenju za mornarico v Zcmunu pa istega dne ofertalna licitacija glede dobave 2 vagonov mila. Natančnejši: v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Pri komandi 8. žandarmeriičkpga polka v Ljubljani so bo vršila dno 20. junija ožja ustna lici-lacija zaradi izdelavo bluz za orožnike, in sioor v količini do 50.000 Din iz od državo dostavljenega sukna event. tudi ostalega blaga in potrebščin, čo se tc licitacije udeleže vsaj I interesenti. Natančni v smislu zakona sestavljeni pogoji so interesentom najpozneje do 10. junija med uradnimi urami r.u vpogled v pisarni poveljstva 8. žnndarmcrijskega polka v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 3, pritličje desno.
—	Prisilna poravnava jo uvedena nad zagrebškim trgovcem Vilimom Stciner-jem. Narok jo 2. julija. Dolžnik ponuja 35-odst. izravnanjc.
= Poset poljskih industrijcev. Skupina poljskih industrijcev iz Lodza namerava v prvi polovici junija prispeti v Jugoslavijo in posetiti vsa najvažnejša gospodarska središča naše države.
= Konferenca južne žcIcznice v Bo-lognl. Včeraj se jo sestal v Bologni odbor štirih pri južni železnici interesira-niii držav, in sicer Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Na konferenci se obravnava vprašanje notranje organizacijo odbora.
- Znižanje eskomptne obrestne mere v Češkoslovaški. Iz Prago javljajo: Bančni odbor finančnega ministrstva je z 28. f. m. znižal ohrestno mero bančnega urada za eskompt menic in vrednostnih papirjev od 0.5 na 0 odst. Lomhardno postavke ostanejo nespremenjene.
Naraščanje lesnega izvoza iz Češkoslovaške v Madžarsko. Po madžarski statistiki je razvidno, da si češkoslovn-ii les vedno bolj osvaja madžarski trg in Izpodriva tam luimmsko konkurenco. V prvih treh mesecih 1023. se je izvozilo iz rumunsko Sedmograške 7000 vagonov lesa v Madžarsko, a v prvih treh mesecih t. 1. lo še 4042 vagonov. Madžarski lesni trgovci in konzumenti so vedno obračajo na slovaški trg, kjor so tudi lesne ceno. nižjo nego v Rumtiniji.
: Vprašanje madžarskega posojila. Iz Budimpešte poročajo: Bivši finančni minister Tcloszk;,- proučuje po naročilu vlado v inozoTistvu položaj mednarodnega. denarnega trga, l'o izvršitvi tega proddela se bodo pričela konkretna pogajanja s posameznimi skupinami, ki bi dale posoj-io. Kakor je podoba, bodo pri madžarskem posojilu udeleženi inozemski deaarni trgi.
Češkoslovaški nakupi konj v Madžarski. Na zadnjih pojmih v Dcbreezlnu so češkoslovaški trgovci s konji nakupili večje število konj in sicer lin,jo za vojaštvo.
Stanje posevkov v Madžarski |e po uradnem poročilu z dno 20. maja sniošno zadovoljivo.
Slabi izgledi vinske letine v Madžarski. Po poročilu madžarskega poljske ga ministrstva so izgledi letošnje vinske letin« v Madžarski iako slabi, Mnoso
vinogradov jo tekom zime pozeblo, neugodno pomladno vremo je oviralo delo kakor tudi razvoj trt. Poleg tega pa jo šo toča na mnogih krajih napravila ogromno škodo. Zaradi slabih izgledov vinske letino so začelo ceno vinu v Madžarski naraščati.
= Zmanjšanje obtoka bankovcev v Madžarski. Po izkazu 23. t. m. se jo obtok bankovcev v Madžarski zmanjšal napram 15. t. m. za 34.12 milijarde na 2223.07 milijarde mK.
= Naraščajoča pasivnost nemške trgovinske bilance Nemška trgovinska bilanca v aprilu pokazuje zopet neugod-r.o razmerjo med uvozom in izvozom. Uvoz jo poskočil od 092 milijonov mark v marcu na 803 milijona mark v aprilu, a izvoz, samo od 450 na 481 milijonov mark. Pasivnost sc je torej napram marcu znatno povečala in sicer največ zaradi velikega uvoza sirovin in polfa-brikatov. Izvoz Sladkorja so je tekom aprila povečal,
— Insolvenca hamhurške banke. Nemško časopisje poroča, da so nahaja Hain-burger Ilandelsbank v plačilnih težko-čah.
Pred odhodom s telovadišča je po glo-bosežno koncipiranem govoru pripela ltu-mica ga. dr. Rosinova praporu-jubilantu trak in nato je pripel šo drugega eden izmed bratov «starih>, z jedrnatimi besedami: <Častitljivi prapori Ob obletnici ruških dogodkov sprejmi v spomin na današnji dan ta trak od članov iz leta 1914. Vodi nns časlno, kakor si nas vodil doslej, tudi odslej v vse veke naše bodeč-nc.til Zdravob Po tem svečanem aktu je bila zapeta himna «Bože pravdo ter pesem tAjmo, mi Sokoli 1», nakar je spremljalo Sokolstvo prapor v staro sokolsko gnezdo Narodni dom.
Tu se je pričela nato ljudska veselica v pravi sokolski prisrčnosti. Tekom njo je došel zahvalni telegram Nj. Vel. kralja na udanostno brzojavko, ki je bil z viharnim odobrenjem prečitan. Ko pa se je razširila vest o tragičnih dogodkih v Trbovljah, je bil v znak sožalja in solidarnosti prekinjen koncert in odpovedan ples; ostalo jo lo Sokolstvo v bratskem razgovoru o nalogah, ki čakajo vse naci-jonalne kroge v najbližji bodočnosti.
SOKOLSKE SLAVNOSTI V MARIBORU — KOT SPOMIN NA L. 1914.
Maribor, 1. junija. Lepemu predvečeru (o katerem smo žo poročali) je sledila pomembna slavnost. Že ob 8. zjutraj so zadoneli prvi glasovi godbe v Ljudskem vrtu, kjer je imelo Sokolstvo glavne skušnjo za popoldansko prireditev. Tekom dopoldneva je prišlo še lepo število gostov. Tako jo mogel pozdravili starosta Sokolskcga društva mariborskega br. dr. Toplak, ko jo ob 11. otvoril slavnostni občni zbor, saveznega starosto br. (inngla, ki je bil živahno aklamiran; prej pa se je spominjal našega najvišjega brata, Nj. Vel. kralja, ki mu jo bila odposlana udanoslna brzojavlta. Nato je vzkliknit dobrodošlico bratu lloiimerju, podstarosti Sok. društva Zagreb I. in članu tamošnjega župnega starešinstva, na-daljo iz istega društva br. dr. Lhotsko-mu, zastopniku društva Kreke v Bosni br. ZivanovKu, zastopnikoma drž. oblasti sr< ima načelnikoma dr. Vončlni in doktorju Poljanru in končno delegatom iz društev Ljubljana II., Varaždin, Središče, Ormož, Ljutomer, Ptuj, 61. Lenart ter Ruše, anali Beograd*. Pozdravil je tudi imenoma predvojne telovadce — staro vrsto ter z veliko aklamacijo prvega starosto, br. dr. Rosino, kateremu je nato po zahvali marib. Glasb. Matici, ki je na predvečer pela kumici podoknico, predal kot slavnostnemu govorniku besedo.
Br. dr. Rosina je kol bivši starosta pozdravil vso navzoče, se spomnil od 1014. do 1024. umrlih: brata dr. Vlad. Serneca ter sesler Schaubachove in Lasbacher-jeve. Pozdravil je nato jetnike — sotrpine iz leta 1914. iu izrazil zadovoljstvo, da je minilo zadnjih 10 let, ki so bila tako strašna, ki pa so prinesla tudi toliko sreče. Vendar na vrhu še nismo; lam bomo šele tedaj, ko bodo z nami uživali isto srečo tudi bratje onkraj Nanosa in Karavank. Na sedanje razmere smo leta 1914. sicer mislili, a dogodki so nas prehiteli in zalo ni sreča splošna in ne more biti popol-n(W čisla. A lo nič ne de za enkrat; Sokolstvo pojdo naprej, dokler mu ne bo dodeljena končna, popolna zmaga. Naš Šoki/. se je rodil v težkih razmerah, podobni:'. kakor vladajo še v omenjenih krajih. A kakor se je nam obrnilo na bolje, se bo ludi njim. A zato jo treba, da je na to pet pripravljena mladina, ki mora pa imeti obenem vedno pred očmi daljši smoter Sokolstva, pobratenje vsega Slovanstva. V tem imenu jo končal z vzklikom cZdravob.
Za njim je povzel begedo br. savezni sli rosta Gangl, ki je priaesel pozdrave saveznega starešinstva in nato v njemu lastnih, vznešenih besedah razpletel geslo *V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina?, po katerem naj hodi Sokolstvo mariborsko, kakor je hodilo doslej. Želel mu je okrepljenja in mu v to za klic.il c Zdravo I?.
Br. podst. Hcnmer (Zagreb I.) jo vzbudil spomin na ruški zlet, ki se ga je tudi udeležil, se osornil na tedanje razmere in nato čestital društvu k današnji slavi.
Točno opoldan je br. star. dr. Toplak zaključil slavnostni občni zbor.
V prvih popoldanskih urah je krenila I poverita, dolga skoro 1 km, po mestu. I Prišla jc tudi mimo stanovanja br. dok-dorja Iiosiue in gen. Maistra. Obema so bile spontano prirejene srčne ovacije. V povorki je vzbujal splošno pozornost 711etnik br. dr. Smirmaui, najstarejši ekro-jaš» ln navdušen podpornik Sok. odseka Jareniua (matičnega društva Maribor), ro prihodu v Ljudski vrt so se vrslile s sokolsko točnosljo točko javne telovadbe. Pričela jo je <slara vrslas z vajami, ki so se izvajale leta 1914. v Rušah; slediii so nato vsi oddelki deeo in naraščaja ter članice in člani. Orodno telovadbo, ki je po-kr.zala sistematično delo v telovadnici, jo venčni nastop vzorne vrsto na bradlji in krogih. Med prostimi vajami članstva se je vlila ploha mimoidoče nevihte, ki je dosegla šo tudi članice; kljub temu so oboji vztrajali na svojem mestu, kar jo imelo za posledico, da so ludi gledalci ostali na tclovadišču. Oiicijelni spored je zaključil nnstoo Seslnajstorice Sokolov-iahačev.
Svečana vzidava spominskih kamnov na Taboru. Priprave so v polnem teku. Lepaki z glavnimi točkami sporeda so bili pretekle dni razposlani vsem sokolskim društvom. Telovadni odseki Sokola I. so v napetem delu. Največ časa in pozor« nosti zahtevajo priprave za slavnostno sceno «Osvobojenjc», pri kateri sodeluje 600 oseb. Vse tlelo vodi g. režiser Sest. Scena obeta za naše razmere nekaj vc« likega. Zunanje prijave v zadnjih dneh rastejo. Bratje iz Beograda pripeljejo spominski kamen z napisom «Kajmak« čalan», iz Sarajeva «Lovčen», iz Zagreba «Petrovo goro», kjer jc padel njih zadnji nacijonalni kralj v borbi proti Madža« rom. Po prijavah sodeč, sc udeleže zna« menitih svečanosti z malo izjemami vse slovenske sokolske župe in društva. — Predprodaja vstopnic za vse tri dni je od danes naprej v »Tiskovni zadrugi*. (Pre> šernova ulica); društva naj se odslej glede polovične vožnje obračajo narav« nost na Savez po železniške izkaznice, ker je to najkrajša pot. — Opozarjamo, d.i telovadba dcce in naraščaja za zuna« nja društva ni na sporedu. Poživljamo društva, ki se še niso prijavila, da store to takoj! — Slavnostni odbor Sokola I.
Ilolandska z lahkoto premagala Irce, Tekma pa je ostala neodločena z 1 : j (1 : 0). Tudi 2 X 15 minut podaljšana igra nI prinesla odločitve. Tekma se po. novi.
Konjske dirke v Mariboru
V nedeljo so se' zaključile na Teznii dirke, ki so po doseženih rezultatih do. bro uspelo. Udeležba konj jo bila sicer velika, vendar manjša od prejšnjih let, Najbolj številno in častno so bili zasto. pani Ljutomerčani, ki so odnesli v kou. kurenci z Mariborom, Varaždlnom iu Za. grobom večino zmag. Zanimivost dneva so bilo galopno dirko marib. oficirjev, Udeležba občinstva skrajno 6laba. — V nasledujem podajemo najboljšo rezultate;
I.	Ljutomerska dirka: 1.) Vesna 1 km v 1 : 53.4; 2.) Nadina 1 : 50.7; 3.) Butf.i 1 : 49.4; 4.) Sokol 1 : 48.5.
II.	Llplt - dirka: 1.) Zsupan 1 km d 1 : 34.5; 2.) Glavar 1 : 34; 3.) Koketka 1 : 32.2; 4.) Avtokrat 1 : 45.
III.	Varaždlnska dirka: 1.) Nadina 1 : 47.0, 2.) Sokol 1 : 45.5; 3.) Belladom 1 : 50.
IV.	Dirka amaterjev: 1.) Koketka 1 : 33.0; 2.) Alfa 1 : 39.0; 8.) Grandozza
1	: 44. — Pri toj dirki je bil vsled protesta zaradi nekoroktnosti diskvalificiran Zsupan kot prvi. Glasom pravil za dir. ke pa je bila totalizatorska kvota na Zsupana pravilno izplačana in se na Ko, kotko ne izplača.
V.	Tezenska dirka (dvovprežna): l.j Nadina—Buffa 2 min.; 2.) Vesna—Kgon
2	: 10.9.
VI.	Dirka mesta Zagreb (dvovprežna)! 1.) Thea—Farna 1 : 54; 2.) Atfa—Avto. krat 1 : 55.5; 3.) Zsupan—Grandozza 1 : 52; 4.) Janičar—Sorrent 2.00.
VII.	Oficirska galopna dirka: 1.) Zdra. lin, poručnik Dimitrijevid; 2.) Knjeginja, kapetan Milisavljevid; 3.) Cigan, kape. tan Kristofič.
Šport
Olimpijada
Pomotoma so v naši včerajšnji številki izostale zadnje vesti z olimpijskega nogometnega turnirja. V soboto se nI vršila nobena tekma. V nedeljo ie Švedska porazila K£lpt s 5 : 0 (2 : 0). Uruguay je bil zopet v visoki formi ter končal tekmo proti Franciji s 5 : 1 (2 : 1) v svojo korist.
V pondeljek se je vršila ena najvažnejših in z veliko napetostjo pričakovana tekina med Italijo in Švico. Švica je porazila Italijo z 2 : 1 (0 : 0) ter se s to zmago kvalificirala poleg Uruguaya Ho-landske in Švedske za semifinale nogometnega turnirja. Tekmo jc sodil Ho-landec Mutters. Švicarji so tudi topot pokazali svojo dobro formo. Igrišče Je bi lo vsled dežja precej slabo. Najprej je Italija v premoči, kmalu pa se znajdejo Švicarji, ki so imeli v drugi polovici igro docela v svojih rokah. 2e v drugI minuti drugega polčasa doseže Švica vodstvo, v 7. minuti pa se posreči srednjemu napadalcu Italije Dclla Valle doseči izravnavo. Tempo postaja vedno ostrejši in v 25. minuti doseže Švica drugi gol in s tem zmago. Druga poncdeljska tekma med Irsko in Holar.dsko je bila nekako presenečenje, ker se je smatralo, da bo
Nadaljevanje Informativnega lahko• atletskega mitinga Prlmorje-Jadran. Na-daljni izidi informativnega lalikoatletske-ga mitinga, ki se je nadaljeval v nedeljo, so nastopni: 200 m (3 tekmovalci): 1, Valtrlč (Pr.) 24.1, 2. Zivanovič (Lask); 3. Gruutar (Lask). Met krogle (6 tekmovalcev) : 1. Vukmanovlč (Lask) 955 mi
2.	Rovan (Prlm.) 9.27, 3. Kacadole (Pri. mor.) 9 m. 400 m (6 tekm.): 1. predtek:
1.	Koch (Prlm.) 56.7, 2. Umek (Lask),
3.	Persche (Ilirija); II. predtek: 1. Ur-bančlč (Lask) 62.2, 2. Pegan (Lask). -5000 m (5 tekm.): 1. Držai (Ilirija) 18:3,
2.	Cuk (Ilirija), 3. Kristan (Jadran), Skok v daljavp z zaletom (7 tekm.): 1. Perpar (Prlm.) 5.58 m, 2. Oruntar (Lask) 5.33, 3. Rovan (Prim.) 5.25. Troskok (3 tekm.): 1. Oruntar (Lask) 10.70, 2. Kan-dare L. (Lask) 10.52, 3. Tomažlč (Ilirija) 9.90.
Še nekaj domačih tekem zadnjih dni: Zagreb: Tipografija : Železničarji 1 : fl. Slišali: C. S. Fiume : Orient 3 : 0. Splill Hajduk : Verein fiir Rasenspiele (Mami-heim) 1 : 2, revanžna tekma med obema kluboma je končala z zmago Hajduka ! 4 : 1. Subotiea: Bačka : BSK. 3 : 1. Novi Sad: NAK. : NTK. 3 : 1.
Iz kongresa FIFA. Tudi na seda. njem kongresu FIFA. se ni definitivno rešilo vprašanje amaterstva, temveč je pre Ioženo za kongres leta 1925, ki se kakor znano vrši v Pragi.
Motoklub Slovenija v Ljubljani poziva vse člane, kl se nameravajo udeležiti motociklističnlh dirk dne 8. in 9. t m v Zagrebu, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 4. t. m. (v sredo) na vrt« pri «Levu» ob pol 9. zvečer. Ob 8. isto« tam odborova seja. — Odbor.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutro> Odgovorni uredi1 ;k Fr. Broiov il
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani,
Ljubljana 3. junija 1924.
poročilo
Ljubljana 806 nad morjoui
Kraj opazovan ia
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Voter	Oblačno 0-10
7. 14. 21. 7.	762	3 763	5 763 7	14-7 19-f 17-3	sev. vzb. vzhod	oblačno dol. obl. jasno
7. 7. 7. 7.	762-5 762 6 764 1	180 120 130	zapad. sev. vzhod brezvotra	oblačno dež obl.
Ljubljana , i Ljubljana , Ljubljana , i Zagrob . , : Beograd , i Dunaj , , | 1'raga . , I lnomost
V Ljubljani barometer višji temper. visoka Bolnce vzhaja ob 4-9, zahaja Dunajska vremenska napoved za sredo: Izmenoma oblačno, hladno, nalivi niso izključeni.
Padavine j mm
164
1.0 3-0 80
19.19
Krat
Z zakletvijo večne zvestobe se kla-niamo manom našega vzora
predsednika in brata
ki je umrl junaške smrti kot žrtev svojih idealov.
Mestna Orluna Bled — Sokolsko društvo na Bledu.	27*2a
Roman o Radidevem ljudstvi?
'Frieciricli von Gagern, »Kiji Volk«.
— L. Staackmann, Lipsko, 1024.)
Ime mokriških vlastalinov, barouov (J-gornov, je v iinKh krajih zmuio V [■rj.tiki se sicet menda niso uOoj-tvo-vali in tudi za gormailiziicijo si niso stekli zaslug; a ljudstvo jih ne pomni v zlem in spomenik, ki ga postavlja Fricdrich von Gagern v nekaterih poglavjih svojega romana dobrodelni gospodi iz Mokric, sc ujema z dejstvi, živečimi v ustnem sporočilu. Knjiga, l;atero je napisal potomec tega rodu, da hi pokazal svojim sonarodnjakom poster in pomemben obraz iz nepre-davne jugoslovensko proSlosti, ima tedaj pri nas pravico do objektivnega -prejema — posebno še, ker je hotel z njo morda tudi nam kaj povedati.
Muzo niso tujke v Mokricah. Znani Rudolf Hanns Bartsch, ki jo z romani ,Zw01f aus der Steiermark« in «Das deutsche Leid» dokazal i svoje bogato zmožnosti i globoko nepoznan je duSe in teženj slovanskega življa, jo Fried-richu Gagornu dober znanec in je baje pri njem v gostoh dovršil svojo ilelo *Frau Utta und der Jiiger«. A l udi imo Fricdrich von Gagern ima v iemški literaturi jako dober glas. Mino lovskih zgodb pod naslovi «Wund-riihrteu» in «BUehseniicht», ki bi pripravile našim nim rodom nekatero uri-•o užitka, je kritika s pohvalo spre-jrla njegove romane «Die Wundma-»Das Geheimnis«. «Der bfiso ;ieist» i. dr. Pisec teh knjig je bogat aripovedniški talent, samonikla na-ura, ustvarjajoča, izven modnih st.ruj, obdarjena s pravo epsko širokogled-nostjo in malone slovansko zmožnostjo, razčutlti se ob predmetu in pro-zrot.1 v njegove globine. Ta vrlina je t.lasti frapantna v romanu «Ein Volk», v katerem črta avtor tako živo iu razmeroma tako verno sliko ljudstva on-
kraj bivše kranjsko . hrvatsko meje, da jo skoro nič no motijo nemogočo «kajka.vske» rozino a la »prokletim (1) ti mater« itd., ki svedočijo, da Gagern no obvladuje narodovega jezika in jo tedaj ustvarjal voliko bolj z močjo intuicije nego z dobički neposrednega občevanja.
Toda h književnim kvalitetam njegovega. dela so vrnemo kasneje. Zanimanje, s katerim bo naš čitatelj prebiraj ta obsežni roman, utegne biti bolj snovno in plemensko - psihološko nego literarno; nič Budnega, v sedanjih dneh, ko se razliva gnoj iz ran, katere odkriva pisatelj, po vsem našem narodnem in državnem organizmu ter ga okužujo z nevarno vročico, ogražajočo malone žo njegov obstoj!
Dejanje so godi neposredno prod avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine in lik po nji. Junak romana je oden tistih premnogoštevilnili razbojnikov, hajdukov, odmetnikov, Caru-gov in kakor ie šo ime kateremu trli čirov, ki vznikajo na površini naše sočne, prvobitno jezgro rase. vnema-joči so pod jedkimi usedlinami tisočletne nevoljo in razdeljenosti. Marko Uliranio je najdonček, edfn iz mnogoštevilnih potomcev župnika Marijana Rakovca, ki si je umel tolmačiti svoj <quantiun possiun* . . . Neznana mati ga jn položila na cerkveni prag in pre. veja,ni duhovni in telesni oče ga jo vrnil siromašnemu seljaku za rejenea. Iz rejenčka posiuovljenec, iz p os ino v-ljenca kmalu sirota, so razvije Marko v silnega dečaka. Glava mu jo polna sanjarij, v mišicah mu drgečo silna inoč, v njegovi krvi snujejo zagonetna koprnenja; z eno besedo, tip, iz kakršnih gneto usoda velike junake in velike zločince, kakor se ji zazdi.
Marko ne more postati velik junak. Siromak je. V sanjarijah in koprno-nju, ki ga prekinjajo samo trenutki živalske utehe in izbruhi odpora proti mrzkim izkoriščevalcem iu vsakoja-kim nena.vadn ikoni, mu potoka življe-
nje. Podobno kakor njomu, ,«e godi vsem. Vhustelln, pop, odvetnik, Žid, uradnik, madžarski žandar — vsi ti so ljudje, so osebe; pod njimi so širi brezimna masa, teptana in prezirana črn, živinska v svoji neprasvotljeno-sti in smrdoča v svoji brezpravni bedi. Oni so gospoda, črn pa se imenuje hrvatski narod; in zemlja, ki nosi to pijavke, da se mas to, in la narod, da jim služi, je jadna hrvatska zemlja. Tako postaja hrvatstvo preprostemu človeku beseda, v kateri jo zapopa-deno vsakatero trpljenje, izvzetost iz vseh zakonov, enkrat za vselej ustanovljena opozicija proti vsaki organizirani oblasti . . .
Sanjajo o gori, pod katero spi kraljevič Marko s svojo vojsko, se poti iu ubija mladi Marko Ubranili od gospodarja do gospodarja, tlakuje gospodi in negospodi, spoznava ljudi in neljudi in dozoreva v tisto tragično zver, ki naposled ob polnem odobravanju čitatelja ubije lopova - oskrbnika in pobegne v hajduke. Vsa dežela so'napolni z njegovo razbojniško slavo. MaTko Ubranit! je povsod, neizbežen kakor smrt, nedosegljiv rokam gospodske pravice; Marko Ubranili ubija, požiga in pleni kakor sama kazen božja, ki jo pošilja nebo na pijavke in zajedalce. Toda zakon tragiko je neizprosen; črv, porojen v hajdukov! lastni notranjosti, ga razglojo in ga poJSe.no najprej v kes, iz kosanja v radovoljno pogubo. S prestreljenimi prsi ga peljejo v Zagreb, na škripajoči t.elegi, obkoljenega po orožnikih iu spremljanega po hrvatskem selskem ljudstvu, ki časti v njeni svojega mu-čenika. V tem, k;iko jo Oagern izobli-il tragiko krivde in kazni, jc velika pesniška vrlima njegovega dela.
«Ein Volk« jo široka, zelo široka slika. Okrog Ubraniča in njegovih pro-tivnikov se zgrinja skoro nepregledna množica figur: seljakov, hlapcev, lekel, graščinskih lipraviiteljov, vla-slclinovodšljivarja do velika sa njilio-
vili dam, svečenikov, dobrih in malopridnih, podkupljivih činovnikov, Židov, ciganov in hajdukov; niti kranjskega drvarja in splavarja no manjka vmes. Okvir romana poka od tega obilja in bistvo fabulo so čitatelju mnogokrat skriva za iioliol.no rastjo epizod. Toda v svoji, z umetniškega vidika skoro preveliki širini jo postalo Gagernovo delo še nekaj več od romana: obsežna, točna ali manj točna, a vendarle plastična, barvita, univerzalna panorama ljudstva iu njegovo žalostno usodo v tistih predelih Hrvatske, ki so danes skrb in sramota vesoljne jugoslovensko nacije.
V umetniškem pogledu jo treba hvaliti živo nazornost podajanja, ki jo velika v predočovanju oseb, *voj visok pa doseiza nedvomno tam, kjer so pisec zamakne v prirodo. Gagornov jezik jc poetičen, poln vročo dinamike in bogat z izrazi, dasi no kaže vedno tistega oblikovnega dovršonstva, IU odlikujo najboljšo sodobno nemške prozaiste. Tudi avtorjev pogled na ljudi in dogoilko ni zmerom enak: dočim so v prizorih iz prostoiiarodnega žit.ja odova v naturalistično masiv-nost in se v psihološkem razglabljanju festo približuje Rusom. Obujajo nekatero pasažo iz aristokratskega sveta spomine na običajni evropski družabni roman — da ne pozabim sicer prikupnega Oaraffvja, ki je polnokrven sorodnik byronosknega Pečorlua v »Junaku našega ■časa«! S toini nebistvenimi omejitvami sc dviga «Kiu Volk« kot resen epski umotvor visoko nad povprečno sodobno produkcijo in v svoji notranji tehtnosti neizmerno nadkriljujo dela sentimentalno zagrizenega Bartscha.
Simpatična jo Gagernorva objektivnost.. Vse od Froyta.govega »Soli und Haben« pa do Bartachovega 'Das deutsche Leld« jo bila slovanska podlost tevtonskim pripovednikom vedno priljubljen, nikoli dovolj obrabljen rekvizit; Frledrleh von Gagern pa črta.
svoje zagorske seljake s tako toplo
in nmrvajočo ljubeznijo, da bi jo še rojen Zagorec težko prekosil. Pojavljajoča se zarja jugoslovensko ideje inu je le nujna posledica daniUi dejstev in obraz. Petra Mrkonjlča, ki giv nekje, nepoznan tujec, preko žalostne pozornice in rečo ubogim soljakoii! pomembno besedo tolažbe, jo cist iu svetal, kakor mora biti. Vse to jo si-cer zgolj dolžnost objektivnega prikazovale:!, ki jo Freytagl, Bartschi in vsi ostali niso zanemarjali v svojo čast; n vendar se čutiš nekam prijetno iziKMia/lenegn. ko čitaš v frakturi tako nepristranska poglavja o naših ljudeh in tako toplo besede o vrlinah slovansko duše.
Dobro bi bilo, da ln našel Gageirnov roman v Jugoslaviji mnogo čitateljov. Napisal ga je človek, ki mu je malo mar, ali zmaga pri na« ta ali oni blok. Vsak, kdor razmišlja o nepovoljnih razmerah na. Hrvatskem, bo našel v tej knjigi kak prispevek za pravibioj-šo oceno položaja, zlasti pa za psihologijo zapeljanih soljaških m a«. Ga-gernov roman je v svoji breztendenč-liosti vondarle zgovoren dokument v prilog tistih, ki pravijo, da bi hrvatsko zlo eksistiralo tudi tedaj, ako uo iii liilo ne Beograda no »centralizma«, in da je treba zanj zdravnikov, ki bodo tuneli oboje: z močno roko ukrotiti bolni dolirij in hkratu odpreti vsemu ljudstvu vrata v tolikanj zaželje-ni in tako krvavo zn.-luž ad vek enako pravico za vse. v vek roda, napredka. blagostanja iu prosvete. »Ein Volk« jo prav posebno roman za tiste, ki morejo kaj storiti v dosego tega cilja . . .
Ali je Fricdrich von Gagern nai državljan, no vem; vem pa to, da si je
svojo lepo, močno hi pošteno knjigo zaslužil pri nas domovinsko pravico.
Vladimir Levstik.
Obnovite naročnino!
z.	H
,.Odpisovanja"	13
In „2eilt><"	
ruta Milil	
1 Din	i
Stane vsaka beseda BO par. Za »Dopisovanje" ln *Ženltve"ee raCuna VBaka beseda IDin.— Prlobčujejo ae le mali oglasi, kl •o platonl ▼ naprej. PlaCa lahko tudi v snamkab. Na vprašanja odgovarja uprava le, to Je vprašanju priložena »namka ia odgovor ter manlpulaci Jaka pristojbina (3 Dln).
Tehtnice
trgovske, nft)Btne In druge, izdeluje ln popravlja najco-aejo novo ustanovljena tvrdka Lovro Rožnimi, ključavničarstvo lu tehtničarstvo v LJubljani, Križevnlška ul. D.
11467
Zasebno učllišCo
za strojepisje.
Cdna ura 6 Din. — O. Petač, Ljubljana, Rimska c. 61. 17, l. nadstropje.	11411
(dobe)
Šiviljo
le prvovrstna mo* z daljSo prakso iu splošnim znaujem v krojenju, sprejmo takoj za 'talno iu pod najugodnejšl-pogojl modni salon. — Nu6lov povo uprava „Jutra" 11394
Pekovski vajenec
pošten, močan, se sprejme. Pojasnila daje Ferdo Roš, Hrastnik.	11209
Fotograf (fotografinja)
dve dobre moči, so takoj 'Prejmeta. — Ponudbe naj rpošljejo samo res zmožno
I Ipd. Zahteva se lep nastop, "Kanje izveu doma, dobra «tu8a in poštenost. Stano-•»"Jo v hiši. — Foto ateljo Pelikan", Celje. 11334
Trgovski učenec
oštenlh staršev z dobro šol-ko izobrazbo, z dežele, so prejme v trgovini z meša-blagom. Karel Clmper-«k, Scvnlca ob Savi. 11332
Kuharica
ZIJ.1 dobro kuhati, so išče manjšo družino, alto zna emsko ali hrvatsko. PlaC-a Dln meBcčno. Naslov : •• urja. Zora Karamata, Ze-un> Karamatina ulica 17.
11331
Brivski pomočnik
mlad, kl Ima veselje za na deželo, se sprejme pri V. Robid;«, brivec v BraslovCnl; Sav. dolina.	11424
Postrežnica
se išče k 3 osebam. Naslov povo uprava „Jutra'\ 11309
(iščejo)
Knjigovodkinja
z mnogoletno pluar. prakso, želi mesta v Ljubljuul ali okolici. — Cenjeno ponudbe pod ,.Starejša moč" na upr. „Jutra".	11170
Izprašani šofer
z večletno šofersko prakso in izprašan kurjač ln strojnik stabilnih parnih strojev, želi stopiti v službo kot šofer ali strojnik pri parni žagi, mlinu ali podobno. — Popravila izvreujc pri avtomobilih ln strojih. Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod šifro „šofcr-Hrvat".	11262
Pozor! ' v	Pozor!
Mali trgovci in obrtniki!
Knjigovodja - korespondent Vam vpelje ln vodi po 5. url popoldne za nizek honorar knjigovodstvo in vso pl-Karnlške posle. Pismeno ponudbo nn upravo „Jutra" pod ..Knjigovodja". 1139G
Trgovski pomočnik
vešč špecerljo ln železnine, želi kot začetnik primernega mesta, najrajše v mestu. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 11422
Trgovski pomočnik
delikatesne lu kolonljalue stroke, popolnoma verzlran v svoji stroki, kl govori več tujih jezikov, vešč srbsko-hrvatskega jezika v govoru In pisavi, vojaščine prost, Išče namestitvo v Ljubljani ali kot potnik. — Nastopi lahko takoj. CenJ. ponudb« ua upravo „Jutra" pod . .TakoJ",	11409

Drva
bukova ln hrastova, odpad-ko od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. ScagncttP v LJubljani, za gorenjskim kolodvorom.	1076
Katica, povej mi,
kjo sl kupila posodo? AH ne veš, da se kupi najboljše pri V 1 c e 1 n u, Maribor, Glovnl trg?	191
čevljarski pomočnik
2 »Prejme t trojno del». —
• <2aplotnlk, Kolodvorska licu 18.	11322
Pekovski vajenec
'sten lu mofcan. se sprejme ^•-nlla dajo Ferdo Roš v •aatnlku.	11209
VCČ dobrih zidarjev
sprejme takoj. Zglasltl eo Uu i1 nn Borcujsko žo-'Alco št. 22.	11405
Krojaški pomočnik
, , • sposoben vsakega de-• «o takoj sprejme pri J. «/t ' selenburgova ulica 8/I-	11405
Bc|i§e dekle
z večletnim spričevalom, Zeli službe pri manjši družini. Vc6ču Jo Šivanja, kuho ter gospodinjstva ln nekoliko ncmSUnc. — Gre tudi izven LJubljane. Nastopi 1. julijo. Ponudbo pravo „Jutra" pod „Prldnost".	1141G
Knjigovodkinja
In koreepondentlnja. vešča stenografijo in strojepisja, z dveletno prakso, sprejme tudi mesto blagajnlčnrko v inestu ali na deželi. — Ponudbo pod „Ve8ča" na upr. „Jutra'.	11400
Mlinar
di'|n v umetnem vnljfi-,m >nllnu h0 išče. Plača ««w»vurii. Oskrba v hiši. Nastran, p. Radomlje.
1146!)
Dekle
jovBko naobražena — Seli MU v svrho daljnjo Iz-■'-oe v mestu ali na dc-; I ouudbo pod MPrldna uoatena" ua uor. „Jutra"
Mlekar in strojqik
ter Izprašan kurjač, star 36 let, z dolgoletno prakso v parni mlekarni ln z najboljšimi referencami, želi premeniti meBto. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ,,Mlekar In strojnik". 11476
Mlad pek
Išče mesta za takoj. Ponudbe ua upravo „Jutra" pod šifro „Trezen".	11464
Restavratertem
In gostilničarjem	se priporoča za nakup	papirnatih pervijetov tvrdka	M. TIčar, LJubljana.	1000
Otroški voziček
so ceno proda. Kolizej 121.
11375
Motorno kelo
3 ln pol s prestavami, so ceno proda. — Ogleda se na Rimski cesti — Peter škafar 11359
«Die Ehre des Herzog-tums Krain»
II. izdaja, se proda po prav ugodni ceni. — Naslov pove uprava „Jutra". 11338
Avtopnevinatika
različnih velikosti, se dobi najceneje pri O. 2 u ž e k, LJubljana, Sodna ulica 11.
11231
Najboljša kolesa
se dobe po najnižji ceni pri O. Zu/.fk, LJubljana, Rodna ulica 11. .	11280
Vrtne stole
prodaja najcenejo RoSmano A Komp., Ljubljana, Mir-Ja 4.	9282
Okrogel les
hlode,	vrst losa In v
vpuki množini kupuj« po najvišjih dnevnih conah parna žaga V. Scagnettl v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom.	1075
Hrast., smrekove hlode
v normalnih dolžinah ln v debeliuah nad 30 cm, kupimo vsako množino, naj raje na progi Zidani most-Brežlco. Ponudbe z navedbo cene, muožlue in kraja, kjor so Isti lahko ogledajo, prosimo na naslov: And. Jakil, Krmolj, Dolenjsko. 1017
Pohištvo
naprodaj. Čopova cesta 21, pritličje 2 (od 3-5). 11407
Fotografični aparat
9/12. Carl Zelss Jena Tesar 1:4.5 f =3 cm Splegelreflekx, se ceno proda. Naslov povo uprava „Jutra", 11440
Razglednice vseh vrst
večja množina, kakor tudi od 20 komadov daljo, po najnižji coni naprodaj. — M. Golob, Kranj. 11450
Kovaški meh
in drugo kovaško orodje, se proda. Kupi so lokomotive, motorje, transmlslje In drugo staro železo. — Ponudbe pod „Ugodna prilika" na upravo „Jutra", 11457
Majhna stružnica
za mehanike ln Mygula mo-toclkel s priklopnim vozom, se proda. T. škafar, Rimska cesta št. 11, Ljubljana.
11466
Tolčena smetana
joughurt keflr, mleko, sir ln maslo v mlekarni v Prešernovi ulici 14.	11474
Majhen divan
zelen ln drugo pohištvo, bo ceno proda. — Polzve so v Flori jonski ulici štev. 13/1.
11473
Pozor, čevljarji!
šivalni' stroj Singer longarm (holmašlne), so radi selitve počeni proda v Jako dobrem etanju. — Bernard Kavar, Račjo pri Mariboru. 1148"
Kože divjačine
vseh vrst, kupuje skoz! celo leto ln v vsaki množini D. Z d r a v I č, trgovina usnju, Ljubljana, Sv. Florjana ulica št. 9.	949
Bukova drva
Kupi se: večja partija ce-panic In. brez okroglic, po-popolnoma suhih, sečnja lota 1923., kakor so jih zahteva za Švico; večja partija popolnoma suhih bukovih drv, mešana z okrogllcamt do 20 odst. In več; popolnoma suba hrastova eksporina drva.— Ponudbe na upravo lista pod šifro ».Eksportna drva".	31S90
Akacijo plohe
CO—SO wim, nežamano, kupim večjo množino. Ponudbe pod „Bols" na upr. „Jutra" 11378
Motorno kolo
dobro ohranjeno, kupim na mesečne obroko po 3000 K. Cena od 20.000—45.000 K. Naslov pove uprava „Jutra" 11404
Priklopni voz za avto
od 3—5 ton, se Išče. Ponudbo ua: LJubljana I, poštni predal 45.	31463
Smrekovih desk
I. ln II. vrsto ter orehov les, rezan in v hlodih, kupim vsako množino. — Ponudbe pod „Deske" na upr. Jutra".	11453
Industrijsko podjetje
k lepo bodočnostjo, broa konkurenco, na zolo prometnim kraju Slovenijo, ob železnici, naprodaj za 400.000 Dlu. Informacijo dajo ,,Urnd za pospeševanja obrti v Celju".
109S3
Enonadstropno vilo
moderno urejeno, 7 sob, soba za služkinjo, kletjo, na najlepšem kraju predmontja, zraven vollk vrt. so ugodno proda pod ugodnimi pogoji. Kupec dobi stanovanje takol. Polzve ho: odvetnik Ant. B ulov oo, Ljubi janu. Sodna ulica 6/II. 11152
Kdor hoče
kakršnokoli stavbo prRdltl po znižani ceni, naj plSo po pismeno informacijo na naslov: Dragotln Korošce. Hr. člca ob Paki.	11126
Stanovanje
Soba iu kuhinja, opremljeno. ("Isto. brez posteljnine, s prltikllnaml, v sredi mestn, s prekrasnim razgledom, fo takoj odda onem«, kl pla«Aa poldrugo leto naprej. Event. bi bo vso skupaj odstopilo. 1'onudbc na upravo „Jutra" pod ,.Takojšnjo Btunovanjo" 11347
Dobroidoča trgovina
v večjem Industrijskem kraju na štajerskem, so odda v najem. Ponudbo jo poslati na upravo „Jutra" pod Slfro „B."	11387
Veliko skladišče
pripravno tudi za mehanično delavnico, na prometnem kraju v bližini rudnika v Sloveniji, se odda v najem. Cenjene ponudbe so prosi pod ..Promet" na upravo „Jutra",	11102
Oddam stanovanje
2 sob (ozir. 1 sobe ln kuhinje). opremljeno, ua periferiji Ljubljane, stranki brez otrok. Mesečno 750 Dln. Naslov povo uprava „Jutra" 11413
Trfrovski pomočnik
železninar - špecerlst, prvovrsten prodajalec, Išče služ,-be. — Cenjene ponudbo na podruZnlco „Jutra" v Mariboru.	11483
Avto-Ford
s B sedeži, v zolo dobrem stanju, z električnim starter-Jom. razstavnimi platišči (ab-nebmbare Felgen), se proda. Cena je 40.000 Dln. Polzve 80 v trgovini F. Čuden, Prešernova ul. 1.	7413
Črna salonska oprema
umetno izrezljana, svoječasno dvorska moblllja, bo proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" pod šifro ..Dvanajst komadov".	11401 I
Jurist
vešč knjigovodstva, koro-apoudence, trg. računstvo, slovensko lu nemško stenografije, iščo službe. Ponudbe pod ...Turist" na podružnico MJutra" ...r . Mariboru.. J.U91
Pisalni stroj
dobro ohranjen, s vidno pl-pavo in dvo vinski sesalkl, prodam. — Vprašati je pri Mihaelu 0 m ah en, Višnla Bora.	H203
Pozor!	Pozor!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bora prodajal od danes naprej različno blago po sledečih cenah: prlma domaČo avlnjsko mast po 35 Dln; suho slanino po 33 Dln : pnprlclrnno slanino po 31 Dln; trobušnn meso (Kelserflolsch) po 38 Din; Roljeuo slanino po 30 Din: svežo slanino po 28 Dln.— Pri večjem odjemu popust. J. Pri m c. prekajevaloo In mer,ar v LJubljaul, šolski drcTorttf.	10973
Koleselj
nov, lahek, izvanredno lep ln čisto malo rabljen zaprov-IJlvček z oljnatimi osmi, kakor tudi aparat za ogljikovo kislino, proda „Konku-renclja", 7,g. šlško. 11443
Kučirni voz
lahka kočija, zapravi J Ivček, voz za eamca, prsna vpregu, vse po zelo nizki ceni proda Kralj. Železniki. 11425
Kolo
skoro novo, ceno	naprodaj na Sv. Petra costl 13/1. od
13. do 20. ure.	11462
I Kdor hoče ka) prodali Kdor hoče kaj kupili f Kdor ISče M itd.
iAMli jim" J
Kupiti a!i prodati
vile, stanovanjsko, trgovske in obrtno hiše, kmetskn posestva, graščine, žago, mline, stavbne parcele itd.
oddati ali najeti
stanovanjo, sobo, trgovsko ln obrtne lokalo
najeti ali oddati posojilo
morete najuspešneje le potom
«Posest» Realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1022-a I
Hrano in stanovanje
z vporabo klavirja, so Išče za dijakinjo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Učiteljišče".	11462
Prazna mesečna soba
porketirnna in z električno razsvetljavo tor s posebnim vhodom, v sredini mosta, po odda s 1. julijem t. I. onemu, ki plota najemnino za več mosooev naproj, oziroma posodi 3 2.000 Dln za dobo 1 leta. Odda so tudi zakonskemu paru brez otrok. — Ponudbo na upravo .Jutra" pod šifro „Prazna soba 18".
11421
Katera mlajša dama
Famostojna, dobro sltulrana, z lastnim stanovanjem Ljubljani, bi hotela vzeti k sebl v skupno bivanje 30let-nega nadoflcl jala ? Ponudbo s sliko na upravo ,,Jutra" pod „Brez gnezda". 11252
Naprodaj je posestvo
Maksa in Jožofa Hcnčlčs. Tinsko Rtov. 7, p. Pristava (Sp. štajersko), obstoječo Iz 3 8 oralov zemlje. G orulov obsežen Bloveč vinograd, nllv, travnikov in poslopja v najboljšem stanju. Polzve se na licu mesta.	11348
Enonadstropno hišo
prodam v Ljublajnl v sredini mesta za 3 25.000 Dln. Naslov pove uprava „Jutra" 11275
Na stanovanje
se Bprejme takoj moški, er. samo na hrano. Naslov pove uprava „Jutra".	11477
Premogokop
na zelo ugodni legi štajerske. se takoj proda po zelo ugodni conr>veu». «o (»prnj. nie družabnik s 50.000 Dln. Naslov pove uorava .,Jutra" 11197.
Velika soba
v bližini glavno pošte, *o odda enemu ali dv^ma boljšima gospodoma, event. zakoncem brez otrok, s celo preskrbo od 35. Junija naprej. — Naslov pove upru\u „Jutra".
Stanovanje
v novi hiši, obstoječo Iz t sobe, kuhinjo Itd., se takoj odda. Naslov povo uprava „ Jutra".	31181.
Eleg. opremljena soba
s poflobnlm vhodom, elektr. lučjo, razgledom na pavk. so odda. — Naslov v upravi
5000 Din
so iščo za dobo 0 mcsocov proti vrnitvi 8000 Dln. — Ponudbo pod šifro ,,Goto-vlua" na upravo MJutra".
11365
Trgov-na
z mešanim blagom na dobro prometnem kraju, zolo do-bl<kunosna. Išče družabnika ali družabnlco s kapitalom 100—150.000 Dln. Za sigurnost se jamči. Ponudbe jo poslati na upravo ,.Jutra" pod „Mlad trgovec". 11382
Izgubila se je
na poti od Zgornjega Robnika do Tivoli emallaatn svo-tlnjca. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi ..Jutra".	11458
Srebrna verižica
bo je našla v Nunski ulit i. Dobi bo v gostilni Miki a-vec, Komenskcga ulica
11 !•>*
Darujte za gae. društvo
Vsi lesni trgovci ln vsi kuni producontl, naroda J te tiskovina za prevzenjanjo lo«;» odluo pri Dragotlnu Korošec v Rečici ob Paki. Ker je Mrtl dobiček namenjen gasilno društvo Paska < no prosi za obilnu naroi-iii«.
11420
« Ljubežen 11130»
Dvignite pismo.	11117
Ženitev.
271etul, boljši samostojen obrlulk. želi znanja z gospodično ali vdovo, h premoženjem do 100.000 Dln. Pesne ponudbo s sliko, poslati na upravo ,,Jutra" pod značko ..Resnost",	11108
€-Tf i
Klavir
dobro ohranjen, cono prodam ali zamenjani za j la-nlno. — Leo Prostor, pošta Gorenja vas nad škofjo Loko.	, 11300
Planino
prvovrsten, prodam po ugodni ceni. Naslov povo uprava „ Jutra".	31179
Amater rotografi, pozor!
Zn i/.vršlt^v vseh drl se priporoča fotograf Ilugon Ilib-šer, Ljubljana. Vulvazorjev trg.	950
Manuhktura
so da v komisijo. Ponudbe ua upravo ,,Jutra" pod ?lfr< ..Komisija".	1139C
Na dnevno hrano
so sprejmejo aboneuti po
znlSanlh cenah cijl ..Zlatorog ".
restav v.«-11410
Za birmance!
Lepa darila
dobo 25-f Vi
botri in botrice
najccnejo v veliki izliori pi l najstarejši ljubljanski tvrdki
LUD.CERNE
trgovina nr iu zlatnino
Ljubljana. Wolfova ulica 3,
I ■!•
Potrta ml (»lolioke žalosti naznanjam vse sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da mi je umrl moj ljubljeni oče, gospod
JOSIP OCVIRK
mesarski mojster
na Poljanski cesti st. ,">3.
Žalujoča ličorka: Ljubica.
V Ljubljani, dne 4. junija 1024.
2781 a
Vsakovrstni
domačega, motnega in zanesljivega izdelka, prodajam po zelo nizki ceni in v veliki izberi. 2778 a
Bolis-čevlje ravnam pa 530 H.
Sprejmem tudi čevljarskega pomočnika in vajenca.
Franc Travnik
čevljarski mojster v Trgujem (Dolenjsko).
- Sreda 4. VI. 1924-----
ženjer, elektroinženjer Fauville sain in nihče drugi!»
Prisotni ga poslušajo z nekakšnim občutkom neugodja. Drama, ki sc tako razvija pred njihovimi očmi, je prestrašim, Prefekt prekine splošno tišino:
«Tako hi torej ta mož, Fauville, bil sam avtor teh piscni. in sam tako rekoč njihov odpošiljatclj po svoji smrti, samo da uniči .moža, ki ljubi njegovo ženo in da uniči svojo ženo samo?»
JUTRO« št. 132
«Ne razumem!»
«0 pač, Kospod prefekt! Še predobro razumete! Vi razumete, da če so ta pisma inteRrujoč del mahinacije, ki je naperjena proti Kospcj Ani Mariji Fauvilleovi in proti Sauverand^ in če je ta pisma lastnoročno napisal on sam, tako du ju jc spravil v resno opasnost...»
«Kako, kako? Kaj hočete reči?»
«Kar sem rekel. Od hipa, ko nam je jasno, da gre za sovražno mahinacijo, je gotovo tudi, čigava je ta mahinacija.«
Dolg molk sledi tej izjavi. Policijski prefekt ne prikriva svojega vznemirjenja. Potem spregovori počasi in pri tem strmo gleda Perenno:
«Naj bo kriv kdorkoli, jaz nc poznam strašnejšega zločina!«
«Najhujši je in najbolj mrzek, kar si jih moremo misliti, gospod prefekt!« pritrdi Perenna, ki se prične razvnemati. «Kdor ne vo tega, kar je Sauverand meni zaupal, ta si ne more misliti pravega vzroka tega sovraštva, ki je rodilo takšne posledice. Šc le, ko sem spoznal, kako strašno sovraštvo je Fauville gojil v svojem srcu, šele takrat sem spoznal, česa je bil sploh zmožen. Spomni! sem se svrhe ali namena, zakaj naj bi bila Ana Marija in Sauverand žrtvovana, in spomnil sem se na matematično vnaprej določene dni, katere bi se prikazala pisma. Reljel sem si, eki tako važna pisma ne morejo prihajati v dneh žc vnaprej določenih, razen če obstoji izven njih neki prvoti razlog, kateremu so vnaprej določeni datumi j važni, morda važnejši kakor vsebina pisem sama. Prisostvoval sem njihovemu prihodu in glej, pisma so prišla, kakor da bi njih izostajanje bilo nemogoče, vkljub vsem zaprekam, katere smo preskrbeli. Polagoma sem pričel spoznavati, da prihajajo pisma melianičnim potem, temeljem fizičnih zakonov. Spoznal sein celo, da pisma ne prihajajo ob svetlobi, torej da jim je električna struja na potu, kadar gore vse luči, in da prihajajo lc, kadar jc struja ukinjena in torej ponoči. Na noč so bila preračunana, tako je skonstruiran ta mehanizem! Zato se jc eno pismo zakesnilo, ker takrat ni bilo noči, to je, ker ste, gospod prefekt, takrat pri straži pustili vso noč luč goreti! In spomnil sem se, da jc mogel kaj takega skonstruirati le genijalni in-
«Da, gospod prefekt, o'd časa izpred zločina samega. Od onega trenutka dalje, ko dopuščate nedolžnost Ane Marije Fauvillcove in Sauverandovo, morate priznati, da se jc vse, kar .vemo, vršilo po nekem žc vnaprej s peklensko sposobnostjo pripravljenem načrtu in da so si sledile razne okolnosti, katere je nekdo hotel in torej pripravi! in izzval. 'Odhod gospe Fauvillcove na večer pred dogodkom -- pripravljen. Njen nerazložljivi sprehod v okolici palače, po ulici Mucte in v bližini stanovanja Sauverandovegir — pripravljen brez njene vednosti. Ravno tako pripravljen njen miriz v jabolko, vse to so mahinacije peklenske volje! Zatrjujem vam, da ie vse to v naprej pripravljeno, kakor v kakšni lekarni, točno, premišljeno in preračunano po dozah, Škatlicah in etiketah. Vsak dogodek sc je izvršil pozneje, kakor jc bilo določeno v naprej. Nič ni izpuščenega, nič pozabljenega. To ie delo precizije, umetniško, samo peklensko. Slično je tej uri ali temu mehanizmu, katerega vidite pred seboj.«
Desmalions nekaj časa premišlja, potem ugovarja:
«In vendar v teh pismih, ki jili jc nap'*al Fauville sam, on obtožuje svojo ženo!«
»Seveda!«
«Potem moramo dopustiti, ali da on ni pisal istine, ali pa 'da so pisma potvorjena ...»
«Pisina niso potvorjena, to izpričujejo vsi izvcdenci.«
«Torej?»
«Torej!»
Perenna nalašč ne konča svojega stavka, marveč umolkne fn !c radovedno pogleda prefekta, ki začuden umolkne in čez nekaj časa zamrmra:
«Potem...» '	/
«Potem?» ' ' " ' A * 1 •• «Vedel jc torej, da mu grozi smrt, in je za ta slučaj hotel, da bosta tudi onadva po njegovi smrti obtožena, kakor da sta jo onadva zakrivila?«
«In da zadosti svojemu sovraštvu in se maščuje nad njuno ljubeznijo, jc hotel, da bosta onadva obtožena z vsemi temi dogodki, kakor da sta onadva pripravila njegovo smrt?«
»Tako, da bi torej gospod Fauville... bil, da se tako izrazim, ... sokriv na svoji lastni smrti? Bal se jc je, boril se proti njej, in jo pospešil, in pripravil za slučaj svoje smrti maščevanje. Je li tako?«
«Skoraj tako, gospod prefekt. Vi sledite sedaj istini po istili etapah, kakor sem delal jaz, in kakor iaz, tako se tudi vi umikate zadnjemu sklepu, ki šele daje vsej zadevi strašni karater nečloveškega doživljaja.«
Prefekt trešči s pestjo po mizi in krikne:
«Pa saj to jc absurdno! Saj to ni mogoče! Ali pa je bil Fauville...»
Potem se prekine in vpraša Perenno bolj mrmraje kakor glasno:
VAli pa vi vendar nočete trditi, da je bil zadovoljen... da je pričakoval napad ali zločin z veseljem... da je bil z njim sporazumen?«
Za Bmkošti mserirajte v „JUTRU"!
za popravo pisalnih in računskih strojev 3t s
L. BARAGA.. Selcnburgova ul. 6 1.
Naznanjamo	277&
da začne poslovati Z 10. Junijem 1924
v Sellu, Aleksandrova cesta 4
naša na novo otvorjena
resnega značaja, z dohro vzgojo in sto- do dvostotisoS dinarjev vloge za luksusuo trgovino. Dopisi pod ,,Zdrava" na anončni in reklamni zavod „APOLO", Ljubljana, Stari trg 18/11.	2779/a
Proda se dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom na Spodnjem Štajerskem na zelo prometnem kraju. V trgovini je velika zaloga manufakturnega, špecerijskega in galanterijskega blaga, vse lepo sortirano. Sedanji promet je prav dober. Prevzame se lahko takoj. Cena 2o0.000 Din. — Naslov ua upravništvo „Jutra"' pod šifro „2758".	2758/a
ki bo vršila vse bančne posle.
Zadružna gospodarska banka, d, d
v Ljubljani.
Staro in mSado
vse kupuje pri Šinkovca.
Vedno novosti!
Svila za oblet crčp, etamia, modni nakit
Svileni jumperji od
Din 180 — naprej, volneni jumperji od Din 88'— naprej, blago etamiu od Din 134'— naprej
Perilo za gospodo, kravate, nogavice, rokavice itd.
prvovrstne moč, Išče modna trgovina /4L. Šinkovec, nas!. K. Soss LJubljana, Mestni trg 19.
2709	Predstaviti se je osebno.
Solidno in trpežno blago,
O .1M A 687/a
so najliitrejo moderno in okusuo pofeSe z uporabo
JPS81SS!, „ „„.
K^ffleia tlMnlrta
boje, maatlla, lakove, štuk, emajle, kistove i jamačao čisti firnU najbolje kakvoce uude
itS nudi ceajeiiim odjemalcem po globoko znižanih •M cenah razno damško. moško in otroške parile, najnovejše bluze, damsko obleke, perilne, od -^j 140 Din naprej, razne nogavice v vseli barvali, t* svilene flor-nogavice za damo od 38 Din naprej, daljo velika izbera za gospode in otroke, svileuu io pleteno saniovcznico itd. itd, 2B2!)a
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam so za vsa. lasna dela kakor tndi zr. barvanje sivih las z «Ij'Oreol rione»,tudi v modnih barvah
KL Fodkrajšek
frizer za damo in gospode. Sv. Potra vesta 32.
družba z o. z. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD,
p. družn ca. centrala.	skladište.
Tvornloe:	879/a
LJUBLJANA - MEDVODE.
prodaja
Hnuncj imiluhu
strojno mizarstvo
Vizmarje, p. Št. Viti nad Ljubljano.
vseh vrst in vsako množino, v 6i3to opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad šinfjanE&egB prBinDgoaui&a iL	JSKIL
Ljubljana, Krekov trg 10 1018-a
fYffff'?f" f Tf*
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
svetovne znamke
Vsled preureditve prostorov se proda pohištvo po .znižani ceni. m- Trgovci popusi! -spa Cenik se razpošilja. 271&/a
(Tour)
nudi po nafnižjl dnevni ceni j f5 prompf.no tvornica | j'..SPLIT", de!, tir. iz i ! Pcrtland ijpment izj| | 3!:iatliščav Ljubljani i I Aleksandrova c. 12. J
vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete
steklenice za vkuliavanje sadja in povrtnice so najboljSo in na.icencjšo.	30
Glavna zaloga za vso državo:
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
Istotam so dolid Zupaneevo knjige „Konzervl-ranje aadja in povrtijin za domačo uporabo" v slovenski in hrvatski izdaji. :	Gospodinje, naroolto! „

Obratovanje vlog, naknp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krortiti vsake vrste, eskompt in inkaso menio ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safo-dopoaita itd, itd. Bntgjavlce: Kredit IdaMjsna • Telefon 40, 457 ln M8
411 /a
L 50 (v lastnem poslopju)
LJUBLJANA, Prešernova