LETO m, ŠTEV. 117
_ UUBUÄNI, NEDELJI, 22. MÄJI 1955	PRVA IZDAJI	Ceno 10 dbi
jfavcem&c
SLOVENSKI
Izdaja Casopisno-založnlško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna «Sl. poročevalec. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva s-II., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica s, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — poštni predaj 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Uesečna naročnina 200 din
PREDSEDNIK REPUBLIKE NA OBISKU V POSTOJNI IN UUBUÄNI
NAŠA AHMADA
fF® W?^lF JA miren
ü# U W Sm razvoj domovine
Maršal Tito je pregledal enote I. proletarske divizije
Postojna 21. maja. Danes je bila Postojna odeta v praznično; zastave, slavoloki in zelenje so daii mestu nadvse slavnosten videz. Pričakovali so predsednika Tita, ki je prišel na obisk
I.	proletarski diviziji.
Skoraj 13. let je že preteklo od tedaj, ko je vrhovni komandant NOV in POJ Josip Broz-T:to v mali vasici Rudo v zahodni Bosni ustanovil I. proletarsko brigado, ki je svoje ime proslavila v številnih krvavih bojih za narodno in socialno osvoboditev. Iz proslavljene I. proletarske brigade, v kateri so bili zbrani najbolj predani bor-ci-delavci komunisti, je zrasla
I.	proletarska divizija, ki je rvesta slavnim tradicijam NOB.
V Postojno je prihitelo danes tudi zelo mnogo okoliškega prebivalstva, da pozdravi svojega predsednika republike. Ze v zgodnjih urah so bili pločniki po mestu polni ljudi, ki so nestrpno pričakovali maršala Tita. Kljub precejšnjemu vetru in mrazu so ljudje vztrajali, saj jih je prevevala le ena sama misel, — videti in pozdraviti Tita.
Na letališču je bila zbrana I. proletarska divizija v popolni bojni opremi. Okoli 10. ure so prišli na letališče tudi gostje, med njimi predsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraiger in več članov izvršnega sveta LRS, član zveznega izvršnega sveta Ivan Ha-ček-Matija, org. sekretar S7.DL Slovenije Franc Kimovec-Žiga, več generalov JLA in mnogo drugih.
Točno ob 10.20. uri je na letališče prispel predsednik republike Josip Broz-Tito v spremigli predsednika ljudske skupščine LRS Mihe Marinka, gene-ral-polkovnika Kosta Nagya in generalmajorja Milana Zežlja. Prvi raport j e. vrhovnemu komandantu JLA podal komandant kor-pusa, generalpodpolkovnik Radivoje Jovanovič, pred tribuno pa je vrhovnemu komandantu reportiral komandant I. proletarske divizije generalmajor Mile Kilibarda.
Takoj po raportu je predsednik Tito pregledal razvrščene oddelke I. proletarske divizije, zatem pa je burno pozdravljen stopil na tribuno in pozdravil divizijo:
Tovariši vojaki, podoficirji in
oficirji!
Srečen sem, ker se ml je končno ponudila prilika, da pridem med vas v L proletarsko divizijo, s katero me vežejo mnogi spomini iz velike osvobodilne borbe, v divizijo, ki je prva dobila ime proletarska, Ime, ki je v onem času bilo simbol nase ljudske revolucije, simbol osvobodilne borbe.
Prva proletarska brigada in zanjo druga brigada, oziroma prva proletarska divizija, ki je nastala iz njih, sta bili prvenec naše narodnoosvobodilne vojske, današnje naše ljudske armade.
Tovariši! Prva proletarska brigada je prehodila slavno pot, na kateri so ostali mnogi njeni borci, mnogi junaki, sinovi naših narodov. Danes proslavljamo desetletnico osvoboditve naše države, proslavljamo obletni-
co hnde oborožene borbe in njenega konca, prav tako pa tudi obletnico ustvarjanja ogromnih naporov naših narodov, ki so jih vložili, da bi zgradili vse to, kar imamo danes. Rezultati in pridobitve, ki jih je pridobila naša narodna osvobodilna vojska, so ogromni.
Danes, tovariši, vojaki I. proletarske in vse naše ljudske armade, imate nalogo, edino na-iogo, da branite pridobitve naših narodov. Vi se morate izpopolnjevati, da boste čuvali in očuvali mimo delo in razvoj naše države, delo naših delavcev, delo naših narodov. Naši narodi posvečajo svoji armagi veliko skrb, našim narodom ni žal prav nobenih materialnih izdatkov, ki so potrebni, da bi vi, sinovi naših narodov, mogli dobiti sredstva, ki so v današnjem časn potrebna za obrambo naše države. Imejte vedno pred očmi, da imajo naši narodi v vas polno zaupanje in potrudite se, da s svojim vztrajnim delom pri izpopolnjevanju vojaške veščine opravičite to zaupanje.
Tovariši! Danes smo v dobi pomirjevanja mednarodnega položaja, v času, ko morajo vsi, ki so napredni in človeško čutijo, z vsemi silami delati za ohranitev mim. V današnjem položaju pa je perspektiva miru vse boljša in boljša. Kaj hočemo, tovariši vojaki, če je treba mir čuvati z orožjem v roki? Mi izpopolnjujemo našo armado še naprej ne zato, ker morda hočemo poseči po nečem tujem, ker bi se radi vojskovali, temveč zato, da bi bili čim močnejši, da bi nas ljudje čim bolj cenili, ker je danes še vedno tako, da ljudje bolj upoštevajo moč kakor moralno kvaliteto. Mi imamo tudi moralne kvalitete. Naše ljudstvo sl jih je pridobilo v svoji zgodovinski in zadnji veliki borbi, toda poleg tega imamo tudi moč, ki nam
je potrebna, imamo našo ljudsko armado.
Naj živi naša ljudska armada!
Med govorom predsednika Tita so borci in oficirji I. proletarske divizije navdušeno vzklikali svojemu komandantu. »Heroj Tito, heroj Tito« so bile besede, ki so jih je spontano vzklikali borci-proletarci, ponosni, da jih je obiskal vrhovni komandant.
Po govoru predsednika Tita so si gostje ogledali Dom JLA v Postojni, nato pa odšli na kosilo v jamsko restavracijo. Ob prihodu v mesto je predsednika Tita pozdravila velika množica ljudi, obradovana, da je obisikal njihovo mesto.
Pri kosilu v Jamski restavraciji je pozdravil maršala Tita komandant I. proletarske divizije general Mile Kilibarda. Ko je govoril o velikih borbenih tradicijah divizije, ki je tesno povezana z imenom maršala Tita, je poudaril, da bodo oficirji in vojaki I. proletarske divizije ohranili borbene tradicije, ki si jih je pridobila v narodnoosvobodilni vojni. Ob koncu se je zahvalil maršalu za njegov obisk in mu ob tej prilika čestital k 63. rojstnemu dnevu.
Maršal Tito se je zahvalil za čestitke ter je ob tej priliki imel govor, ki so ga prisotni politični voditelji, generali, oficirji in vojaki JLA poslušali z največjo pozornostjo in ga večkrat prekinjali z burnim odobravanjem.
Sledile so zdravice predsedniku repulikle, ki so jih izrazili generalpolkovnik Kosta Nagy, generalpolkovnik Radivoje Jovanovič, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, član zveznega Izvršnega sveta Ivan Maček In generalmajor Milan Zeželj.
Ko se je predsednik republike nekoliko po 15. uri poslovil od komandantov, oficirjev in borcev slavne I. proletarske divizije, so mu priredili navdušene ovacije, nakar je s svojim spremstvom odpotoval skozi okrašeno Postojno proti Ljubljani.
Na lovsko-ribiški razstavi
Ljubljana, 21. maja. Okrog
16.	ure je predsednik republike Tito obiskal lovsko-ribiško razstavo. Spremljali so ga Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine Slovenije, Boris Kraigher, predsednik izvršnega sveta Slovenije z nekaterimi člani sveta, Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta, in generalni polkovnik Kosta Nagy. Veselo presenečeni obiskovalci razstave, ki so bili v tem času na razstavnem prostoru, so tovariša Tita navdušeno pozdravljali.	Posebno
presenečena pa je bila šolska mladina, ki je v skupinah obiskala razstavo. Lovske trofeje in nagačene živali niso te trenutke za otroke ničesar pomenile. saj so gledali le svojega velikega prijatelja Tita.
Ob vhodu v razstavni prostor sta predsednika Tita pozdravila dr. Jože Benigar, predsednik Lovske zveze Slo-
venijje, ta dr. Milan Dular, predsednik razstavnega odbora.
Tovariš Tito sl je z velikim zanimanjem ogledoval razstavljeni lovski plen, se dlje časa ustavil pri posebno lepih primerkih iin jih ocenjeval s kritičnim očesom pravega lovca. Potem, ko si je ogledal razstavo. je predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Benigair izročil tovarišu Titu v dar pepelnik, čigar rob obkrožajo iz rogovja izdelane živali. Pepelnik, ki ie prava umetnina, je izdelal lovec-amater. Ribiška zveza Slovenije pa je tovarišu Titu poklonila spominsko umetno muho za ribji lov.
Preden je zapustil razstavni prostor je napisal v spominsko knjigo lovskega društva: »Zelo sem vzradoščen nad organizacijo te lovske razstave, ki po bogastvu trofej in posebnih eksemplarjih kaže, da je naše lovstvo tudi po vojni, v socialistični ureditvi v polni meri
Petrovac j «o—d 1942, loU
razumelo važnost te veje našega gospodarstva*.
Ribičem v spomin pa je napisal te besede: »Videl sem oddelke ribiške razstave in moram reči, da sem zelo presenečen nad organizacijo*.
Medtem ko je predsednik Tito ogledoval razstavo se je razširila vest o njegovem prihodu. Ko je tovariš Tito s svojim spremstvom odhajal z razstavnega prostora, je bila Vilharjeva ulica prepolna množice, ki mu je navdušeno vzklikala. Ta pozdrav je veljal tudi kot čestitka k njegovemu rojstnemu dnevu.
Na ljubljanskem strelišču
Ob 17. uri je predsednik republike obiskal novo ljubljansko strelišče. Predsednika, ki je prišel v spremstvu Mihe Marinka, Ivana Mačka, Borisa Kraigherja in generalmajorja Milana Zežlja, je pozdravil tajnik mestnega strelskega odbora Ljubljane Viktor Polak, v imenu mojstrov strelcev, ki so na strelišču trenirali, pa državni reprezentant Milan Kranja
Predsednik Tito si je ogledoval ljubljansko strelišče približno pol ure, zanimal se je za nove naprave in orožje, kakor tudi za zadetke strelcev. Posebno se je zanimal za trening državne reprezentance, ki se tu pripravlja za srečanje s švedsko reprezentanco in za evropsko prvenstvo. Prisrčno pozdravljen od prisotnih in ljudstva, ki ga je pričakovalo ob izhodu, je predsednik ob pol 18. zapustil strelišče.
Predsednik republike XVI. proletarski brigadi
Brioni, 21. maja. Predsednik republike je poslal vojakom, podoficirjem in oficirjem I. krajiške — XVI. proletarske brigade, ki so ga povabili, naj bi danes prisostvoval njihovi proslavi obletnice ustanovitve brigade brzojavko, v kateri pravi, da mu ni mogoče ustreči njihovi želji, da pa jim pošilja borbene pozdrave In tople čestitke. Nato pravi v svoji brzojavki:
»Junaštvo naših proletarskih brigad, med katerimi pripada pomembno mesto tudi prvi krajiški, je brez dvoma ena izmed značilnosti našega osvobodilnega gibanja in na to junaštvo morejo biti naši narodi, posebno pa pripadniki proletarskih brigad, ponosni. Posebno se veselim vaših uspehov, ki ste jih dosegli v povojni dobi pri strokovnem izpopolnjevanju in splošnem vojaškem usposabljanju. Prepričan sem, da boste tudi v bodoče ostali zvesti svetlim tradicijam naših proletarskih enot iz narodnoosvobodilne vojne.«
Proslava v Titovi ladje* delnici v Kraljeviči
Kraljevica, 21. maja. V Titovi ladjedelnici v Kraljevici so danes proslavili 30-letnieo, odkar je prišel tovariš Tito na delo v to ladjedelnico. Ob tej priliki so splovili novo ladjo za vojno mornarico in drugo za trgovsko mornarico. S proslave so poslali predsedniku republike pozdravno brzojavko.
Podpredsedniki atomske konference v Ženevi
Konference za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, ki bo avgusta, se bo po dosedanjih podatkih udeležilo 53 držav
New York, 21. maja (USIS) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld je imenoval danes šest uglednih svetovnih znanstvenikov za podpredsednike mednarodne konference za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, ki bo avgusta v Ženevi. Predsednik konference je dr. Homi Bhabha, predsednik indijske komisije za atomsko energijo, podpredsed-
niki pa so Bernardino Matoch, predsednik brazilske komisije za atomsko energijo, dr. B. Lewis, podpredsednik kanadskega centra za atomska raziskovanja, Francis Perrin, francoski visoki komisar za atomsko energijo, D. V. Skobelcin, član sovjetske akademije znanosti, John Cockroft, ravnatelj britanskega centra za atomsko raziskovanje v Harwellu in dr. Rubey, pred-
Puškin vztraja pri svojem
Zahodne velesile bodo posredovale
v Moskvi
Berlin, 21. maja (AFP) Sovjetski visoki komisar v Berlinu Georgij Puškin je objavil sinoči sporočilo o včerajšnjih razgovorih štirih visokih komisarjev, v katerem je rečeno, da
Obisk britanskega urbanista
Beograd, 21. maja (Tanjug). Davi je prispel v Beograd profesor urbanizma na kun danski univerzi sir William Holford, svetnik britanskega ministrstva za planiranje mest. Med 12-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji bo obiskal urbanistične zavode, projektantske biroje in druge ustanove v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, kjer si bo ogledal urbanistične načrte naših mest in imei več predavanj za naše arhitekte in urbaniste. Sir Holford se bo udeležil tudi kongresa jugoslovanskih urbanistov, ki bo v začetku junija v Sarajevu.
Britanski urbanist je prišel k nam v okviru sporazuma o zamenjavi znanstvenih delavcev med britanskim svetom in jugoslovansko nacionalno komisijo za UNESCO.
Diplomatska kronika
Beograd, 21. maja (Tanjug) — Veleposlanik FLRJ v Moskvi Dobrivoje Vidič je sinoči prispel v Beograd. Poklican je bil v zvezi z bližnjimi razgovori jugoslovanskih in sovjetskih državnikov, ki bodo konec tega meseca.
Rio de Janeiro 21. maja (AfP). Novi jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Radoš Jovanovič je sinoči prispel v Rio de Janeiro.
štafeta mornarice
Split, 21. maja. Glavna štafeta Jugoslovanske vojne mornarice, s katero pošiljajo mornarji, podoficirji, oficirji in admirali čestitke svojemu vrhovnemu komandantu maršalu Titu za 63. rojstni dan, bo jutri 22. maja ob 12.30 uri prispela v Split,, kjer ji bode priredili slavnostni sprejem. V ponedeljek ob 13.20 uri bo krenila s hidroavionom s splitskega pristanišča v Saku.	L. M.
je vlada Vzhodne Nemčije u-vedla cestnino za ceste, ki vodijo iz vzhodnega v zahodni Berlin zato, ker promet avtomobilov iz zahodnega dela zelo poškodoval te ceste. Sporočilo pripominja, da zvišanje taiks, o čemer so govorili štirje visoki komisarji, spada v izključno pristojnost vzhodnonemške vlade. To dokazuje, da mora biti rešitev tega spora predmet ne-posrednik pogajanj med zastopniki Vzhodne in Zahodne Nemčije. Vzhodnonemške oiblasti so pripravljene proučiti to vprašanje z zastopniki Zahodne Nemčije.
Agencija France Presse poroča iz Londona, da bo v kratkem posvetovanje med Francijo, Veliko Britanijo in ZDA, ki nameravajo napraviti skupne korake pri Sovjetski .zvezi glede cestnin za promet med Vzhodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Včeraj so zahodne sile glede na neuspeh berlinskih razgovorov predlagale, naj bi to vprašanje rešile vlade štirih velesil.
Proti cenzuri v mirnem Sasu
New York, 21. maja (AP). Socialni odbor OZN je danes sprejel resolucijo, ki poriva vse države, naj v mirnem času odpravijo cenzuro vesti, poslanih v druge diržave. Za resolucijo je glasovalo 13 delegatov, proti dva, trije pa so se vzdržali glasovanja. Resolucijo so predložile Ekvador. Britanija in ZDA. Proti sta glasovali Sovjetska zveza in Češkoslovaška.
Zvezni ljudski poslanci so obiskali tekstilne tovarne v Mariboru
Maribor, 21. maja» Zvezni ljudski poslanci so se na povratku iz Slatine Radenci zopet ustavili v Mariboru, kjer so si ogledali obrate Mariborske tekstilne tovarne. Po obhodu po tovarni so se zadržali v daljšem razgovoru s predstavniki delavskega sveta, upravnega odbora in sindikata. Zelo so jih zanimali pogoii dela, odnosi med delavskim svetom in sindikatom, higen-sko-tehnična zaščita in drugo. Popoldne so se odpeljali na Pohorje, jutri pa se bodo vrnili T Beograd.	V. B.
sednik glavnega posvetovalnega odbora ameriške' komisije za atomsko energijo ter profesor fizike na kolumbijski univerzi.
Danes se je tudi zvedelo, da sta Honduras in Perzija sprejela povabilo za udeležbo na konferenci. Povabilo je sprejelo doslej 53 držav.
Najvažnejša naloga konference bo ustanovitev mednarodne agencije za proučevanje in uporabo atomske energije v miroljubne namene. Posebno skrb bo posvetila izkoriščanju atomske energije v zdravstvu.
Pariz, 21. maja (AFP). V. ponedeljek se bo v Parizu začel drugi del zasedanja posvetovalnega odbora Generalne skupščine OZN, ki naj pripravi konferenco o uporabi atomske energije v miroljubne namene.
Predlog, o katerem bo razpravljal posvetovalni odbor, na določa več ustanovitve nekako mednarodne banke, ki bi imela na razpolago nuklearne surovine pač pa »mednarodna agencije«, ki bi posredovala med državami proizvajalkami atomskih surovin in tistimi, ki jih nimajo. Posvetovalni odbor se bo omejil na splošno razpravo o teh vprašanjih, ker samo konferenca v Ženevi lahko sprejme sklepe glede tega»
S seje izvršnega sveta LRS
Dne 20. t. m. je bila pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
Na seji je izvršni svet razpravljal o poročilu glede finančne situacije v zvezi z investicijami v letošnjem letu; nadalje je sprejel uredbo o pristojnosti, organizaciji in delu sveta za urbanizem LRS in uredbo o ustanovitvi Urbanističnega inštituta LRS.
Sprejeta je bila uredba o preimenovanju naselij in o dopolnitvi imen tistih naselij, ki imajo enako glaseča se imena, ter uredba o razglasitvi novih naselij in združitvi zaselkov. Prav tako je bila sprejeta uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
Izvršni svet je imenoval komisijo za upokojene vojaško osebe, strokovno upravno komisijo za proučevanje strokovnega šolstva in upravni odbor republiškega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Ljndski skupščini bo predložil izpopolnitev okrožnega sodišča v Ljnbljani in Celju ter okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z novimi sodniki. Prav tako je dal pritrditev k imenovanju namestnikov republiškega, okrožnih in okrajnih javnih tožilcev.
VREME
Vremenska napoved za nedeljo: Sprva še oblačno vreme, pozneje bodo nastopile razjasnitve, na Jadranu pa bo pretežno jasno. Temperatura ponoči v severnem delu Slovenije okoli 0, v ostalih predelih med 3 in 7, na Primorskem do 11, čez dan med 10 in 14, na Primorskem do at stopinj Celzija.
Kranj pred velikimi dogodki
Pričetek slavja slovenske mladine ob desetletnici osvoboditve
Kranj, 21. maja, Slavnostno okrašene ulice in poslopja in praznično ter hkrati veselo razpoloženje delovnih ljudi v Kranju dajejo že močen ton jutrišnjim slovesnostim ob za-ključitvi majskega praznovanja delavske mladine Slovenije »Deset let v svobodi«.
Na Savskem otoku, na katerem bodo jutri glavne prireditve in veliko zborovanje, že postavljajo kranjska podjetja lične stojnice, pa tudi slavnostna tribuna in odri za nastopajoče kultumo-umetni-ške skupine so lepo urejeni. Neposredno bližino prireditvenega prostora poživlja odlično
urejen tabor gorenjskih tabornikov, ki so se zbrali na svojem prvem pokrajinskem zletu.
Dopoldne so v domu JLA v navzočnosti sekretarja OK ZKS za Gorenjsko Mirka Zlatnarja, članov predsedstva CK LMS in večjega števila mladine odprli mladinsko razstavo izdelkov mladih proizvajalcev, mladinskih praporov, odlikovanj in diplom, ki so jih dobile mladinske delovne brigade, razne mladinske proizvodne skupine in posamezni mladi delavci. S slikami sta prikazani tudi vsestransko udejstvovanje in delo sloven-
ske mladine po osvoboditvi
Po svoji zunanji podobi je ta razstava med skromnimi, toda v razstavljenih izdelkih, slikah in podatkih je vloženega mnogo truda, ljubezni in ponosa mladega rodu, ki vlaga vse svoje mlade sile za graditev lepše bodočnosti.
Proti večeru je nastopila mladinska godba »Svobode« iz Trbovelj, potem pa so v šestih kranjskih dvoranah nastopile mladinske kultumo-umetniške skupine iz večjih
KoroSU deželni giovai v Mariboru ‘
Maribor, 21. maja. Dopoldne je obiskal Maribor koroški deželni glavar dr. Wedenig s soprogo. Na državni meji v Dravogradu ga je sprejel predstavnik izvršnega sveta LRS tovariš Zorko. Z deželnim glavarjem je prispel tudi jugoslovanski konzul v Celovcu tovariš Dušan Bravničar. Predsednik MLO Maribora tovariš Tone Bole je priredil na čast uglednemu gostu kosilo, ki so se ga udeležili kulturni in politični predstavniki Maribora.
V spomin pariškim komunarjem
podjetij v Sloveniji in gojenci ..	.
zavoda za glasbeno vzgojo v ZYeoer 50 ^'tnjski gostje pri-
Ljubljani. Bogat predvečer jutrišnjih slovesnosti bodo poživili še nastopi gorenjskih tabornikov, tek osvoboditve z baklami po mestu in kresovanja v kranjsiki okolici. B. Z.
sostvovaJi v Narodnem gledališču predstavi Operete »Grof Luksemburški«, ki jo je izvajal ansambl celovškega deželnega gledališča.	V. B.
Sklepi prvega kongresa tekstilnih
inženirjev in tehnisov v Mariboru
Maribor, 21. maja. V nadaljevanju L kongresa tekstilcev Jugoslavije v Mariboru so delegati danes ves dan nadaljevali delo v komisijah. Obravnavali so pereča vprašanja z vseh področij tekstilne proizvodnje, kakor tudi vprašanje nabave in uporabe pomožnih tekstilnih sredstev. Precejšen del razprave so posvetili ka-drskim vprašanjem ter sprejeli glede na celodnevno razpravo naslednje sklepe:
Zastarelost strojnega parka nalaga strokovnim kadrom, da »e resno in nujno lotijo tehnjč-no-ekonomske izdelave potrebnih elaboratov za remont, moderniziranje, racionalizacije, kompletiranje in zamenjavo izrabljenih strojev, za razširitev asortimenta proizvodnje in povečanje produktivnosti dela.
Zaradi neskladnosti razpoložljive zmogljivosti je treba izdelati tehnično-ekonomsko dokumentacijo tako za nove kakor tudi za vsklajevanje starih kapacitet.
Ena glavnih nalog tehničnega kadra je pravilno vzdrževati strojni park. Zlasti je potrebno uvajati drobne racionalizacije in tehnične novosti, ki ne zahtevajo velikih investicij, a lahko mnogo pripomorejo k pove-
čanju storilnosti in izboljšanju kakovosti, kakor tudi znižanju cen.
Pereča je preskrba tekstilne industrije s kvalitetnimi uten-siiijami. Tekstilni strokovnjaki naj bi dajali pobude proizvajalcem utensili] za povečanje proizvodnje in izboljšanje kvalitete njihovih izdelkov.
Rešitev vseh teh problemov zahteva sodelovanje tekstilne in strojne Industrije ter povezanost tekstilnih strokovnjakov in strojnih tehnikov. Potrebno je tudi povečati proizvodnjo domačih tekstilnih surovin. Lani-ziranje in kotonizacija slabih trdih vlaken je eden izmed načinov za razširitev naše surovinske baze in zmanjšanje uvoza surovin.
Potrebno je vskladiti proizvodnjo lanu z zmogljivostjo predilnic. Potrebno je tudi zmanjšati uvoz volne z Izkoriščanjem odpadkov in drugih vlaken In sploh povečati proizvodnjo domačih vlaken. Uvoz volne bi zmanjšali tudi z zgraditvijo predilnice česanega prediva. Z dograditvijo tovarne Jugcvisko-ze v Ložnici se postavlja pred tekstilne strokovnjake nov problem glede na predelavo domačih vlaken In regeneriranje celuloze. Potrebno je takoj začeti
Glavna štafeta LR Slovenija v Zagreba
ZAGREB, 21. maja. Sinoči ob 10. url so prispele na Trg republike v Zagrebu štafete LR Hrvatske in LR Slovenije narodne vstaje in JLA.
Svečanemu prihodu štafet so prisostvovali predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Baka-rič s podpredsednikom Nikolom Sekuličem ta člani Sabora, dalje podpredsednik izvršnega sveta
Ivan Krajačič s člani izvršnega -	„	-
sveta, predsednik MLO Večeslav učevanje solskih in prosvetnih
bo prihajalo iz Madžarske in Češkoslovaške čez Reko za Albanijo, posebno, ker je Češkoslovaška izrazila željo, naj bi opravljale tranzit njihovega blaga za Albanijo izključno naše ladje.	L. M.
Holjevac. zastopniki JLA. predstavniki političnega in kulturnega življenja in nekaj deset tisoč zagrebških meščanov.
Nosilce štafet je pozdravil predsednik mestnega sindikalnega sveta Josip Cazi. Po odhodu štafet je bila bakleda pripadnikov telesne vzgoje in so predvajali film o življenjepisu tovariša Tita. Štafeto so zjutraj prevzeli planinci in Jo prek Slemena nesli dalje po Hrvatskem Zagorju.
Zahodnonemški parlamentarci v Dubrovniku
Dubrovnik, 21. maja. Sinoči *o prispeli v Dubrovnik član; zahodnonemške parlamentarne delegacije, ki so si danes ogledali otok Lokrum, popoldne pa staro mestu in dubrovniške muzeje. Jutri bodo najbrže odpotovali v Mostar,
Pomorska zveza s Albanija
Split, 21. maja. Motoma ladja »Čelik« podjetja »Brodospas« iz Splita je odplula na Reko, kjer bo natovorila 76 mlatilnic, ki so prispele iz Madžarske za Albanijo. Pričakujejo, da bo motorna ladja »Čelik« odplula z Reke proti Draču 23. t.m. To je prva ladja, ki bo po normalizaciji odnosov z Albanijo zaplula v albanske vode. Pričakujejo, da bodo v bodoče naše ladje redno prevažale tranzitno blago, ki
I CDS OSOBO« OB O« OS O« OS CD« OS OHO« C
OBIŠČITE RAZSTAVO
POMORSKE SREDNJE SOLE V PIRANU
»DESET LET SVOBODE NA SEVERNEM JADRANU«
Razstava bo odprta v Domu enotnih sindikatov na Miklošičevi cesti v Ljubljani od 15. do 3L maja 1955, vsak dan od 10. ur© dopoldne do 9. ure zvečer.
OBOlOBOBOlOlOBOBOBOBOBOBOBf
Geološki zavod \ Ljubljani, Parmova uL 33
sprejme
erednega kovača, mehanika za Disslove motorje, terenskega električarja hi kovinostrugarja.
študij pravilne uporabe teh vlaken in sodelovanje med tekstilnimi in tehničnimi strokovnjaki zaradi zboljšanja kvalitete in količine asortimenta, kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev. Svoje delo morajo inženirji ln tehniki tekstilci nadaljevati na znanstvenih osnovah. Potrebno je še nadalje razvijati znanstvena raziskovanja, ki pa jih je treba povezati s praktičnim delom, ker se na ta način rezultati raziskovanj najhitreje prenašajo in uveljavljajo v praksi.
Dolžnost Inženirjev in tehnikov je tudi, da organizirajo kontrolo kvalitete proizvodnje v vseh fazah tekstilne Industrije in označijo kvaliteto proizvodov. Tehnični kadri tekstilne Industrije naj bi v sodelovanju s komisijo za standardizacijo Izdelali jugoslovanske standarde za tekstil, ki bodo jamčili minimalno kvaliteto.
Osnovna naloga društev inženirjev ln tehnikov tekstilcev je
strokovno Izobraževanje delavcev In strokovnih kadrov. Organizacije v podjetjih so> odgovorne za sprejemanje in pravilno zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. Društva naj skrbe tudi za strokovne šole in za vskla-ditev šolskega pouka za potrebe tekstilne proizvodnje.
Sklepi vsebujejo še vrsto priporočil za afirmacijo društev inženirjev din tehnikov.
Delegati so sklepe v celoti sprejeli. Vsi referati, bodo ponatisnjeni tudi v strokovni reviji »Tekstilec«. Z velikim navdušenjem so ob koncu kongresa sprejeli pismo tov. Titu, v kateri mu čestitajo za njegov rojstni dan in obljubljajo, da bodo vložili vse napore za napredek tekstilne industrije in za to, da bodo zgradili lik socialističnega tekstilnega tehnika, t. J. naprednega organizatorja proizvodnje, tehnologa, ekonomista ln svetovalca v delavskem samoupravljanju.	Jp.
Ob tem zidu na pokopališču Pére — Lachaise v Parizu je bilo v maju 1871 ustreljenih 28.000 mož, žena in otrok, ki so v poslednjem boju komunarjev nudili odpor versajcem do zadnjega izdihljaja. Te dneve pariški delavci slavijo kot teden Komune.
Marx Je iz Londona vznemirjen spremljal razvoj pariških dogodkov. 23. maja pred padcem Komune je v generalnem svetu I. internacionale dejal: »Bojim se, da Je konec blizu, ampak, če bo Komuna premagana, bo borba samo odložena. Principi Komune so večni in ne morejo biti uničeni; oni bodo na dnevnem redu vse dotlej, dokler delavski razred ne izbojuje svoj e osvoboditve.«
Marx Je globoko veroval v moč delavskega razreda in se ni ustrašil trenutnih neuspehov in porazov. Navdušen je bil nad heroizmom Parižanov, ki so »naskakovali nebo« in dali svetel zgled revolucionarnosti delavcem vsega sveta. Komuna Je bila in ostane velika pridobitev za nauk marksizma-leninizma o državi.
Vprašanje konkurence je treba urediti z zakonom
OBOBOBCDBCDBOBOBCDBOBOBOBOBCDBO
u
■
o
B
o
B
o
Cenjene bralce našega Usta obveščamo, da bomo v ponedeljskl številki »Slovenskega poročevalca« objavili obsežnejši oris novega ZAKONA O DEDOVANJU izpod peresa znanih strokovnjakov za civilno pravo in članov Vrhovnega sodišča LRS tov. dr. Milka Gabra ln Silverija Pakiža.
Uredništvo »Slovenskega poročevalca«
OIOROHOROBOIOIOBOIOBOBOIOHO'
Na svoji letni skupščini v začetku apnila v Portorožu je republiška Trgovinska zbornica v Ljubljani sprejela mnoge pomembne sklepe, ki jih po svojih različnih odborih že uspešno uveljavlja. Med probleme, lei so v našem gospodarstvu zelo pereči, spada tudi obširno področje konkurence in njene pravne ureditve, ki je v najtesnejši zvezi s poslovno moralo v našem gospodarskem življenju. S tem v zvezi je skupščina sprejela sklep, da bo Trgovinska zbornica posvetila vso potrebno pozornost vprašanju konkurence ln predvsem njenih negativnih pojavov v najrazličnejših oblikah nelojalne konkurence.
S tem v zvezi sta problematiko konkurence obravnavala v zadnjih dneh tako odbor za industrijsko lastnino kakor tudi odbor za pravne zadeve pri republiški Trgovinski zbornici.
Prvi ukrepi za omiljenje škode zaradi toče v Brdih
Imenovanja
Beograd, 21. maja. Zvezni izvršni svet je imenoval direk-čimj^rivršneg“ torJa zveznega zavoda za pro-
---- — - - učevanje šolskih in prosvetr-'
zadev Josipa Lutatela, ki je bil doslej v svetu za prosveto in kulturo LR Hrvatske.
V Pulju so zgradili dva vlačilna tankerja
Split, 21. maja. V ladjedelnici »Ugljenik« v Pulju so izdelali prva vlačilna tankerja za prevoz nafte in derivatov. To sta prva dva vlačilna tankerja izmed 12, ki jih ladjedelnica gradi za podjetje »Donavski Lloyd« iz Siska. Dolga sta po 72 m in Remorker »Borec« podjetja »Brodospas« iz Splita bo prva dva vlačilna tankerja odpeljal iz Pulja do Galca v Romuniji, kjer jih bo prevzel rečni remorker »Donavskega Lloyda« ter ju po Donavi in Savi privlekel do Siska.
Jugoslovanski film v Moskvi
Moskva, 21. maja. V moskovskih kinematografih predvajajo jugoslovanski film »Vihar«. »Liter aturnaj a gazeta« piše ób tej priliki, da je ta film eden izmed progresivnih ustvaritev, posvečenih boju proti socialni krivici in nepravičnosti v buržujski družbi. Predvajanje jugoslovanskega filma v sovjetskih kinematografih, pravi ob koncu, je eden izmed izrazov kulturnih zvez med Jugoslavijo in ZSSR. Obstojajo razlogi za upanje, da se bodo te kulturne zveze Se nadalje razvijale in krepile.
Tisoč družin skoraj ob ves pridelek — samo v vinogradih okoli 500 milijonov škode
Nova Gorica, 21. maja. Danes je bila izredna seja gospodarskega sveta OLO v Gorici, na kateri so razpravljali, kako omiliti v zadnjem neurju po toči prizadeto škodo v goriških Brdih. Sestanka sta se udeležila tudi državni sekretar za gospodarstvo LRS Marjan Tepina in zastopnik republiške zadružne zveze Stane Zorič.
O nastali škodi je poročal kmetijski strokovnjak pri okrajni zadružni zvezi v Gorici dr. Orel, ki je navedel, da je 19. t. m. v jutranjih urah klestila toča, ki je prišla iz severozahoda v treh valih med peto in sedmo uro zjutraj z močnim vetrom, in zajela vsa Brda. Manj so bile prizadete le obrobne obmejne vasi Vipoiže, Spodnje in Gornje Cerovo, Pod-sabotin in Hum. Po toči so uničeni prav vsi pridelki, zlasti vinogradi in sadovnjaki. V občini Kojsko je toča uničila 78 odstotkov, v občini Dobrovo pa celo 85 odstotkov vseh kultur. V posebne težave je prišlo zlasti novoustanovljeno državno posestvo Dobrovo, kjer je toča prav vse razbila. Razen tega je prizadetih nad tisoč družin, t. j. okoli 4000 prebivalcev, ki bodo letos ob ves pridelek, delati pa bodo morali prav tako, celo skrbne j e bodo morali negovati vinograde in sadovnjake ter vlagati tudi reprodukcijska in zaščitna sredstva, da bodo zagotovili pridelek vsaj v prihodnjem letu.
Gospodarski problem goriških Brd Je resen. Po ocenitvi kmetijskih strokovnjakov bo zaradi toče 500 vagonov vina in 22 vagonov sadja manj, kakor je kazala letina. Ogromno škode je tudi na 580 hektarih nizkih posevkov, na travnikih in vrtovih. Samo pri vinu cenijo gospodarsko škodo na pol milijarde, pri sadju po oceni kmetov na 55 milijonov, na njivah in vrtovih pa za 15 milijonov din, ne upoštevajoč pri tem škode na travnikih in škode, ki Jo bodo utrpele trgovine s sadjem in zelenjavo, podjetja za predelavo sadja in zelenjave ter naši izvozniki, ki ne bodo imeli letos ničesar za izvoz lz Brd. S tem odpade tudi možnost zaposlitve sezonske delovne sile za prebiranje in sortiranje sadja.
Zato postavlja briaca nesreča pred okrajni gospodarski svet
in okrajni ljudski odbor Gorica težko In odgovorno nalogo, ki pa je ne bodo mogli rešiti sami, brez republiške pomoči. Člani gospodarskega sveta so namreč prišli do zaključka, naj bi kmetijski strokovnjaki, ki se že nekaj dni mude v Brdih, nadaljevali svoje delo za omiljenje škode s tem, da bi pomagali tamkajšnjim kmetovalcem s strokovnimi navodili. Vinsko trto že ponovno obrezujejo ln škrape. Zato bo treba v Brda poslati tudi zadostno količino modre galice, ki jo primanjkuje, za kar naj bi poskrbela okrajna zadružna zveza. Kmetom naj bi nudili tudi brezplačna reprodukcijska zaščitna sredstva, kajti le-ti so po reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug dobili zemljo v last in vložili tudi dokaj lastnih investicij za napredek kmetijstva. To bi bilo potrebno tudi v pasivne] šlh krajih Kožbanskega kota, kar bi se prihodnja leta bogato obrestovalo na pridelkih. Težak položaj briških kmetov naj bi upoštevali tudi prt odmeri davka. Razen tega bi bilo nujno treba razmejiti travnike in sadovnjake, kar še ni urejeno. Z melioracijo travnikov in prodajo drv s teh površin bi briški kmetje dobili nazaj del sredstev za vsakdanje potrebe. Po mnenju strokov-
njakov naj bi na njivah posejali rano koruzo in paradižnike, za katere bo treba najti sadike v severnih legah Slovenije, ker jih na Primorskem ni več. To sta namreč edini kulturi, ki bi še uspeli.
S temi ukrepi bi škodo le delno omilili. Z zaposlitvijo večine prizadetih izven Brd (nekateri namreč že iščejo delo na posredovalnici in drugje) ni mogoče računati, ker bi to imelo zelo kvarne posledice za nadaljnji razvoj kmetijstva v teh krajih. Zato bo treba najti primerno zaposlitev v Brdih samih, da bodo imeli delavci možnost po končanem delu delati še tri ali štiri ure v vinogradih in sadovnjakih, ki bodo zahtevali nadvse skrbno nego, čeprav letos ne bodo ničesar obrodili. Najboljša rešitev bi bila melioracija in izsuševanje okoli 150 hektarov zemljišč na Prevalu in zboljšanje drugih zemljišč za nove vinograde in nasade. V ta namen vložena sredstva bi se vsekakor bogato obrestovala.
Po končani seji so kmetijsiki strokovnjaki, med njimi še docenta agronomske fakultete iz Ljubljane Franc Adamič in Miro Veselič ter Marijan Tepina odšli v Brda in si ogledali prizadete kraje. Sklenili so, da bodo kmetijski strokovnjaki izdelali poseben elaborat o potrebah in škodi, na Osnovi katerega bodo odrejeni potrebni ukrepi, s katerimi bi Bricem nudili najučinkovitejšo pomoč.
Baza diskusija in poznejših sklepov Je. bil obširen referat strokovnega sodelavca zbornice profesorja pravne fakultete dr. Pretnarja, v katerem je obravnaval konkurenco z najrazličnejših vidikov, obširno obravnaval problem prepovedane in nelojalne konkurence, dotaknil se vprašanja monopolov in konkurence na naših tržiščih, posebej obravnaval razliko med konkurenco na domačem tržišču in med konkurenco naših podjetij v tujini, z vsem skupaj v zvezi pa vprašanje naše dokaj nepopolne zakonodaje in tudi neinformiranosti naših poslovnih krogov v primerih, ko naletijo na primere nelojalnega poslovanja.
Na podlagi referata se je razvila obšiirna diskusija, ki je pokazala na vso škodljivost dejstva, da v naši državi pogrešamo izčrpne in sistematične zakonodajne ureditve nelojalne konkurence, glede katere je predvojna Jugoslavija izdala
leta 1930 poseben zakon — »Za--	„	, .
kon. o pobijanju nelojalne ton-.	Pomanjkanje predor
kuren.ee«.-Izkazalo se je, da naši poslovni krogi, pa tudi naša sodišča nimajo jasne slike 0 tem, ali se naj določena ‘načela omenjenega zakona uporabljajo ali ne, čeprav ni dvoma, da so mnoga med njimi povsem v skladu z našo družbeno in ekonomsko ureditvijo. Ne glede na
sedanji ukrepi, ki jdh naše sedanje pravo dopušča, niso zadostni, da bi zavrli vse škodljive pojave nelojalne konkurence in posledice, ki iz njih izvirajo. To velja zlasti za sankcije častnih sodišč pri posameznih gospodarskih zbornicah, poleg tega pa imajo naši sedanji predpisi samo administrativna in kazenske sankcije, ki pa se vrhu vsega očitno tudi prema:» uporabljajo. Z vsem poudarkom je bilo naglašeno, da gospodarska podjetja premaio tožijo v primerih, ko so z nelojalno konkurenco prizadeta, na odškodnino in na opustitev nelojalnega poslovanja — ali z drugimi besedami, ne uveljavljajo nobenih civilnih, zlasti odškodninskih sankcij. Prepričani smo lahko, da bi močna odškodnina, ki bi jo moralo nelojalno podjetje plačati, pa tudi zaplemba instrumentov nelojalne konkurence, bolj Izdatno vplivala na kršitelje lojalna konkurence kot še tak administrativen ali disciplinski pred-
tc je bilo izraženo mnenje, da potrebujemo čimprej sistematsko zakonsko ureditev celotnega področja konkurence v naši državi, prav posebno pa ožjega področja pobijanja prepovedane in nelojalne konkurence. Posebno nelojalna konkurenca je zavzela v naši državi tak obseg ln take oblike, da je postala pojav, ki mora resno zaskrbeti vsakogar, komur je zdrav razvoj našega gospodarstva pri srcu. Napačno bi bilo domnevati, da bi borba proti nelojalni konkurenci predstavljala zgolj tenkočutno pravniško obravnavanje problema, ker gre v resnici za vse pomembnejše vpra-» šanje poslovne morale v našem gospodarskem življenju sploh. Zaradi tega to ni vprašanje, ki bi Interesiralo le ožji krog pravnikov, temveč mora prežeti slehernega človeka, ki je kakor koli vključen v naše gospodarsko življenje. Osnovni pojmi o tem, kaj je v konkurenci dopustno in kaj ne, kaj je moralno in kaj poslovni morali nasprotuje, bi morali biti blizu slehernemu članu delavskega sveta in upravnega odbora, predvsem pa vsem v komercialni službi vključenim funkcionarjem. Zavedati se moramo, da brez poslovne morale in brez vestnega poslovanja grozi našemu gospodarstvu ogromna škoda v notranjosti, še bolj pa na zunanjih tržiščih, kjer nam nesolldnost in nelojalnost povzročata ne samo ogromno materialno, temveč prav tako ve-ktoo moralno škodo, ki pa se tudi maščuje v materialnem pogledu, ker ima nelojalni postopek za posledico zmanjšanje našega poslovnega kredita.
V referatu in disifcuslji Je prišlo do ugotovitev, da vsi do-
sov o civilnih sankcijah v naši sedanji zakonodaji pa v- veliki meri omogoča, da se mnoga podjetja in njihovi funkcionarji ne ženirajo nemoralnih prijemov v svojem poslovanju.
Vse te konstatacije same po sebi seveda problema ne morejo premakniti z mrtve točke, če ne pride do ustreznih ukrepov. V tem pogledu sta oba odbora Trgovinske zbornice LRS sklenila izvesti najprej skupno anketo preko številnih in najrazličnejših podjetij v Sloveniji o vseh pojavih nelojalne konkurence, na katere so v svojem poslovanju naleteli, o ukrepih, ki so jih proti temu podvzeli, oziroma o razlogih, zaradi katerih niso ukrenili ničesar. Anketa bo odprta tako, da se je bodo lahko udeležila tudi podjetja, ki neposredno ne bodi dobila poziva na odgovor na vprašanja v anketnih polah. Vsekakor bo ta anketa, o kateri bomo še poročali tako na začetku kakor tudi o njenih rezultatih, dala koristno sliko stanja naše poslovne morale na teritoriju Slovenije in obenem dobrodošel material tudi za našo bodočo zakonodajo, do katere naj čimprej pride.
Drugi sklep obeh odborov je bii ta, naj po izvedeni anketi in po izčrpnem študiju konkretne problematike Trgovinska zbornica LRS prevzame iniciativo za čimprejšnjo uzakonitev področja poslovne konkurence.
Tretji sklep je zavezal zbornico, da trajno zasleduje vso problematiko v zvezi s konkurenco in nelojalno konkurenco še posebej, zaradi česar naj bi med svojimi publikacijami v najkrajšem času izdala zbornica brošuro ali knjigo, ki naj bi snov obravnavala z V6eh aktualnih stališč.
Po vsem tem je videti, da je Trgovinska zbornica za LR Slovenijo pričela resno realizirati vse svoje sklepe in da zna posvečati svojo pozornost rej vsem perečim vprašanjem našega dnevnega gospodarskega življenja, pa tudi njegovih perspektiv.	s .P.
Med silnim neurjem IS. maja Je . .......... ......
toče, da je na cestah ovirala celo avtomobilski promet/
(tota
Upravni odbor SEMENARNE LJUBLJANA, Gosposvetska 5 razpisuje
mesto SKLADIŠČNIKA
*a skladišče na Sein, p, Radohova vas.
Pogoj: srednja kmetijska šola ali nižja srednja šola s prakso, in
mesto KUHABICE
po možnosti upokojenka.
Stanovanji zagotovljeni, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: Semenarna, Ljubljana, Gosposvetska cest» 5.

dogočd\
Neredi v Alžiru se nadalfulejo
I K I
'O V
prišlo
resne
Nevama obremenitev
Po dvajsetih letih Je na Nizozemskem, do vladne krize samo zaradi tega., ker je večina parlamenta odklonila predlog vlade o novi obremenitvi večine državljanov v obliki zvišanja stanovanjskih in lokalnih najemnin ta najmanj 10 odstotkov. Vladno koalicijo, ki je bila na krmilu že 32 mesecev, so sestavljali socialisti pod imenom »Stranke	dela«:, »Katoliška
ljudska stranka« v zvezi s kalvinistično protirevolucionarno stranko in s krščansko zgodovinsko unijo, podpirali pa so jo tudi neopredeljeni poslanci.
Ta koalicija je priilo do oblasti septembra 1952 po daljši vladni krizi. Koalicijska vlada, ki ji je predsedoval socialist Villem Drees, je bila od takrat že dvakrat reorganizirana, videti pa je bilo že precej časa, da v njej ni pravega soglasja. Zaradi v državnem gospodarstvu potrebnega varčevanja, ki zahteva zvišanje državnih dohodkov, so prilli v zadnjem času predstavniki Katoliške ljudske stranka na idejo, da je treba zvijati tudi najemnine, ker je na Nizozemskem mnogo stanovalcev v državnih hišah. Najemnina naj bi se zvišale od 10 do največ 50 odstotkov. Ko je bil ta zakonski osnutek sestavljen in predložen parlamentu, ja zanj glasovalo 48 poslancev, 50 poslancev pa je bilo proti. Za predlog so glasovali vsi poslanci Katoliške ljudske stranke, poslan.ci kalvinistične protirevolucionarne stranke in poslanci Krščansko zgodovinske unije, medtem ko so p ned-log vlade odklonili mnogi socialistični poslanci ter vsi poslanci liberalne in komunistične stranke in tudi nekateri poslanci izven strank.
Izid tega glasovanja je dokaz, da tudi v vladni koaliciji ni bilo pravega soglasja, prav tako kakor ga tudi ni bilo v najmočnejši socialistični stranki. Levo krilo socialistične »Stranke deta« je pri tem glasovanju prvič odločno nastopilo proti svojemu predsedniku Dreesu, katerega je že večkrat obtoževalo, da je preveč podvržen vplivom zaveznikov v svoji vladi.
Francosko - tunizijski sporazum bo Iz
»tehničnih razlogov« preložen
da sporazum ne bo podpisan pred koncem tega meseca.
Konstantin, 21. maja (AFP). francoski generalni guverner v Alžiru Jacques SousteUe ja izjavil včeraj v Alžiru, ko se ja vrnil iz Konstantina, da so nacionalistične sile na tem področju zelo delavna In da je r velikem delu področja položaj zelo vznemirljiv.
V	teku so velika operacije varnostnih sil. V El Arusu so francoske oblasti aretirale 300 ljudi, v občini Biskri pa vojaške In policijske enote nadaljujejo operacije proti upornikom.
V	Alžiru je bilo več atentatov. V Casablanki je bil ubit neki Maročan, neznanec pa je vrgel ob vhodu v staro Medino bombo, ki Je ranila osem ljudi. Dve bombi sta bili vrženi tudi na dvorišče neke trgovske hiše.
V	dobro poučenih krogih se je zvedelo, da bo podpis francos ko-tunizijskega sporazuma, ki bi moral biti jutri, odložen >iz tehničnih razlogov«. Vodja Neodesturja Habib Burgiba ja odložil vrnitev v Tunizijo do t. junija. V Parizu sklepajo,
Indijska nota Portugalski
New Delhi, 21. maja (Reuter). Zastopnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da je indijska vlada izročila portugalskemu poslaniku v New Delhiju noto zaradi nemirov, ki so se pripetili prejšnjo sredo na meji proti Goi, ko so portugalski vojaki streljali na demonstrante, zahtevajoče priključitev Goe Indiji. Zastopnik ministrstva ni povedal ničesar o vsebini note pripomnil pa je, da se politika indijske vfede, ki stremi po mirnem reševanju sporov, ni spremenila. Indijski časopisi pa predlagajo vladi, naj poostri svoje stališče o tem vprašanju.
fa. ki mn nasprotuje. Da bi dosegel enotnost, je Burgiba poslal v Ženevo na razgovore z Ben Jusefon tunizijskega ministra Mongi Slima. V tuni-
Oster odgovor Foreign Oificea na grške proteste
enotno «tališča do novega sporazuma, Burgübin generalni sekretar Šalah ben Jusef je večkrat odkrito napadel fram-cosko-tunizijski sporazum, češ Francoska in tunizijska de- da ne predpisuje prenosa no- ra jskih krogilT sodijo, da je le-legaciija zasedata še naprej, tranje avtonomije na Tunizij- ta nagovoril generalnega ae-Danes sta imeli sestanek, na ce. Njegovo stališče je povzro- kletarja, da bo odstopil od katerem sta urejevali besedi- čilo razcepljenost med član- javne kritike sporazuma in se lo konvencije.	stvom Neodesturja, kjer sta z Burgibo vrnil v Tunizijo.
V Parizu so zapazili, da «e se pojavili dve stremljenji: Ha- Menijo, da bo kongres, ki bo Habib Burgiba trudi doseči biba Burgibe ki zagovarja sklican’ po podpisu sporazuma med članstvom Neodesturja sporazum, in Salaha ben Juso- odobril stališče Burgibe.
Spor med Britanijo in Grčijo
generalnemu konzulu in osebju grškega konzulata vse olajšave, da so lahko pozdravili posadko. Guvernerju pa se ni zdelo umestno, da bi dovolil posadkam grških letal vstop v mesto, češ da je bilo nevarno za nemire. Sporočilo končuje, da ni jasno, zakaj je grška vlada ukazala letalom, naj pristanejo na Cipru in ni obvestila britanskih oblasti o njihovem prihodu.
Kakor trdijo grški krogi V Londonu, je Združeno poveljstvo na Koreji obvestilo britansko veleposlaništvo v To-kiju, da se nameravajo grška letala na poti v domovino ustaviti na Cipru.
V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve so povedali, da grški veleposlanik v Londonu še ni protestiral pri Foreign Officeu.
London, 21. maja. (Tanjug). Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je danes zelo ostro odgovorilo na poročila časopisov o protestu grške vlade proti nerazumljivemu vedenju vojaških oblasti na Cipru do posadk grških letal, ki so se vrnila iz Koreje.
ficea je imenoval ta in prejšnji dogodek »hujskaško politiko« grške vlade.
Kakor trdi Foreign Office, so bile britanske oblasti na Cipru samo eno uro prej obveščene, da bodo prispela grška letala. Vzlic temu pa so dala dovoljenje za pristanek
Uradni zastopnik Foreign Of- letal. Dale so tudi grškemu
Kaiserjeve besede vzhodnim Nemcem
Berlin, 21. maja (Reuter). Za-hodnonemški minister za vse-nemške zadeve Jacob Kaiser je danes po radiu pozval Nemce ia Vzhod. Nemčije, naj ne beže na Zahod, razen če se iz kakega razloga boje za življenje. Minister je navedel, da število beguncev v Zahodih Nemčiji stalno narašča in da ta problem resno skrbi vlado. Po njegovi sodbi morajo Nemci iz Vzhodne Nemčije prav sedaj ostati v svojem kraju. »Na Saškem, v Turingiji, Branden-
dejal In pripomnil, da je odločnost vzhodnonemškega prebivalstva najbolj prepričljiv dokaz, ki ga Zahodna Nemčija lahko navede za »ponovno združitev Nemčije v svobodi«.
Predsednik francoske republike Rene Coty Je pred kratkim obiskal Damsko. To Je tretjič, da Je francoski državnik obiskal Damsko, 'vendar Je bil zadnji f ramcoski obisk že pred petdesetimi leti. Prvič pa sé Je zgodi lo, da Je francoskega predsednik* spremljala na uradnem obisku njegova žena. Na sliki: Rene Coty Im damski kralj Friderik IX se peljeta v kraljevski kočiji škod KJöbenhaven
Očitki Mendes-Franceu
Pariz, 21. maja (Reuter). Kongres ljudskega republikanskega gibanja v Marseillu je obtožil bivšega predsednika francoske vlade Pierra Men-desa-Francea, da je s tem, ko
_______, .	_____„	je podpisal premirje t Indo-
burgu in Meklenburgu so nam kini, zapečatil bodočnost lndo-prav sedaj potrebni ljudje, da kine na severu in jugu. Očita bcmo lahko vedno opozarjali na mu tudi, da ni uredil razmer njihovo željo po svobodi,« j« v Tuniziji.
Generali pred sodiščem
Vlada Južnega Vietnama jih obtožuje vladam 41 držav brzojavke, f
(■»«IfiictTffi	katerih jih obvešča, da je viel»
LuQjSIVu	namski narod strmoglavil Bho
Sajgon, 21. maja (AFP) Južno- like. predsedniku vlade, pred- Da ja in izrazni svojo podpo-vietnamska vlada je sporočila, sedniku narodne skupščine in ro Ngo Din Dijemu za uvedba da bodo postavljeni pred sodišče predsedniku sveta republike, republikanskega režima in zaradi izdaje trije generali in predsedniku ZDA, predsedni- sklicanje izvoljene narodna
ku ameriškega kongresa in skupščine^ 1
Pred stavkami v Veliki Britaniji
Zastoj grozi štirim glavnim pristaniščem in prometu
London, 21. maja (Reuter). — Sindikalni voditelji 15000 pristaniških delavcev iz štirih glavnih britanskih pristanišč so da-
Poziv državljanom Egipta
Kairo, 21. maja (AFP). Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je danes pozval
Sedanja kriza nizozemske .	.	...	.
rde Je zelo resna, malo je eWtovsk e/revija«:, naj^P©-
tipanja, da bo mogoče obno-
viti dosedanjo vladno koalicijo in nizozemska javnost pričakuje, da bodo kmalu razpisane nove volitve.	-tg.
Molotov pojde v San Francisco
New York, 21. maja (Reuter)
Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld je sporočil včeraj, da bo sovjetski minister za zunanje zadeve sodeloval na jubilarnem zasedanju OZN v San Franciscu ob 10-letnici njene ustanove. Hammarskjöld Je dejal, da so ga o prihodu Molotovi uradno obvestili.
Tudi ameriški minister za zunanje zadeve Dulles in francoski minister Pinay sta že sprejela povabilo za udeležbo na proslavi. Velika Britanija bo sporočila svojo privolitev verjetno po končanih volitvah.
BUENOS AIRES, 21. maja (AFP). Argentinska policija Je pred kratkim odkrila »velik načrt zločinske klerikalne zarote«. Časopis »Demokracija« piše, da je policija davi prijela več zarotnikov, med katerimi so tudi duhovni. Vsi aretirani so pripadali katoliški akciji.
vedo svoje mnenje, kakšen vladni sistem naj bi uvedli v Egiptu ko bo minila prehodna doba oblasti egiptovskega revolucionarnega sveta. Objavil je tudi, da bo danes odpravljena cenzura tiska glede vseh vprašanj, ki bi obravnavala bodočo obliko uprave v Egiptu.
Italijanski gospodarstveniki v Beogradu
Beograd, 21. maja (Tanjug). V Beograd je prispelo šest zastopnikov italijanske industrije orodnih strojev. V Jugoslaviji se bodo seznanili z našo Industrijo iste panoge.
Cez dan so zastopniki italijanske industrije obiskali tovarno kmetijskih strojev »Zmaj« In industrijo traktorjev !n strojev v Zemunu. V ponedeljek bodo imeli sestanek s zastopniki prizadetih jugoslovanskih podjetij in se pogovorili z njimi o sodelovanju omenjenih industrijskih panog-. Jugoslavije in Italije.
Pred prihodom v Beograd so bili zastopniki italijanske industrije orodnih strojev nekaj časa tudi v Zagrebu in Ljubljani.
ne« odklonili poslednji poziv uprave za delovno silo, naj odpovedo stavko, ki je napovedana za ponedeljek. Minister za delo Moncton je danes obiskal predsednika vlade Edena in ga obvestil o naj novejšem položaju. Dejal Je, da je tudi prav malo upanja, da bi preprečil stavko 17.000 britanskih železničarjev, ki so se namenili stavkati čez en teden. Vodje sindikata železničarjev se bodo sešli v torek z ministrom Monctonom
GAZA, a. maja (AFP). Na demarkacijski črti med Egiptom in Izraelom Je izraelska patrulja sinoči streljala na arabske pastirje, davi pa so Izraelski vojaki napadli egiptovsko patruljo, ki je odgovorila z ognjem. Streljanje se je nehalo šele, ko so prišli na kraj dogodka opazovalci Združenih narodov.
In mu predložili svoje zahteve glede zvišanja plač.
Ce bi prišlo do napovedanih stavk, bosta železniški promet in delo v najvažnejših britanskih pristaniščih skoraj popolnoma ustavljena. Britansko ministrstvo dela in generalni svet kongresa Trade Unionov skušata z vsemi močmi preprečiti stavki, ki bi občutno vplivali na britanski uvoz in izvoz, ter najti kompromisno rešitev.
Pristaniški delavci nameravajo stavkati, dà bi s tem podprli zahtevo za uradno priznanje njihove sindikalne zveze po delodajalcih. Železničarji pa zahtevajo zvišanje plač. Stavkati nameravajo, ker so pro-
en polkovnik. To so bivši generiini inspektor vietnamskih oboroženih sil general Ngujea Van Vij, ki Je obtožen hujskanja na državni udar, polkovnik Ngiujen Tuj en, bivši poveljnik cesarske garde, katerega obtožuje, da je sodeloval pri državnem udaru, general Ngujen Hu Tan in general La Van Vijem, ki sta obtožena izdaje.
Obtoženi so tudi številni pripadniki ločine Bin Ksijent med njimi bivši generalni ravnatelj policije Lai Huu Sang in politični svetnik generala Lo Van Vijena.
V bojih, ki so trajali od 28. aprila do 8. maja med silami narodne vojske in uporniške verske ločine Bin, Ksijen. je po nepopolnih podatkih padlo 215 ljudi, ranjenih pa Je bilo 1.500. Porušenih Je 8.000 hiš.
Agencija France Presse po-
Spremembe v bolgarskem kmetijstvu
Sofija, 21. maja (Tanjug).
ranja so, kakor je rečemo V
sporočilu, posledica velikimi öonja, ii. maja Tanjug;, napakam ki so se pokazat» Kakor poroča bolgarska brzo- P ri dosedanjem zelo centrali* javna agencija, sta bolgarska pranem sEsiemu planiranja* vlada in CK komunistične par- Izkušnje so ^ pokazale, da j^ tije določila nov sistean plani- dosedanji način določanja s et* ranja v kmetijstvu. Odslej Yenega načrta za vse vrst» bodo planirali samo proizvod- kultur dušil iniciativo m da njo, potrebno državi: obseg planiranje iz enega središča^ T, kmetijskih pridelkov v okviru mnogih primerih onemogočaj obveznih dobav državi, plači- da bi vsestransko upoštevali la stroju ©traktorskim posta- podnebje, kakovost zemljišča jam v naravi, nakup kmetij- bi krajevne gospodarske po«
skdh pridelkov po vezanih cenah, povprečni donos žita, živinoreje in sadjarstva ter skupen obseg kmetijskih del strojmotraktorskih postaj.
Samostojni kmetje bodo mo-
_______________ ___ M__ ropa iz Šajgona, da je revoln-
padla večtedenska pogajanja donami svet, ki podpira Ngo rali izpolnjevati samo plan o med delavci in komisijo za Din Dijema. danes poslal obvezni dobavi državi in od-transport ter zastopniki mini- predsedniku Francoske repub- kupu kmetijskih pridelkov.
-----------------------------Kmetijske zadruge bodo same
odločale, kolikšne površine bodo zasejale z žitom, same bodo odločale glede vzreje živine in obsega uslug strojno-traktorskih postaj.
Spremembe r sistemu plami-
strstva za delo in generalnim svetom kongresa Trad* Unionov.
MOSKVA, M. maja (Tanjug). — Te dni se Je v Kijevu začel kongres fiziologov, biokemikov in farmakologov iz 16 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Na kongresu bo podal referat tudi rektor beograjske univerze dr. Ulja DJuričlč.
TELEGRAMI
— Kdo bo potegnil krajši konec?
(Karikatura: M. Bregar)
KAIRO, 21. maja (AFP). Iraški veleposlanik v Kairu Nagib el Raui je imel davi daljši razgovor g pomočnikom ministra za zunanje zadeve Ahmedom Kajratom o egiptovsko-iraškib zvezah. Po sestanku je izrazil zaupanje v obnovitev dobrih odnošajev med tema državama.
BOMBAY, 21. maja (Reuter). Sinoči je nastal v predilnici bombaža v Limbdiju v Indiji požar, v katerem je zgorelo 36 ljudi, 24 pa je poškodovanih. Zgorelo je tudi 16.000 bal bombaža.
KAIRO, 21. maja (AFP). Predsednik sudanske vlade Ismail el Azharl je sinoči odpotoval v Kartum. V Kairu se je mudil z dvema članoma vlade po konferenci azijsko-afrlšklh držav v Bandun-gu.
trebe.	j
Ofenziva proti Mau Man
Najrobi, 21. maja. (AFP)» Britanske policijske site 80 davi začele ofenzivo proti organizaciji kenijskih domorodcev Mau-Mau. Razgovori 7, tem smislu, da bi se pripadniki te organizacije sami izročili britanskim oblastem, so s» namreč končali z neuspehom« Pravijo, da je sedanja ofenziva zelo široko zasnovana iq, se ne bo nehala, »dokler n» bo vidnejših uspehov«.
Zahvala dr. Figla
Beograd, 21. maja (Tanjug)» Minister za zunanje zadeve Av« strije dr. ing. Leopold Figi se Je državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču zahvalil za čestitke ob podpisu državne pogodbe z naslednje brzojavko:
»Prisrčno in iskreno se zahva« ljujem Vaši ekscelenci za čestitke, id ste jih poslali ob podpisu državne pogodbe. Čestitka so zame dokaz dobrih zvez med našima državama.«
Tuje vojaštvo zapušča j Avstrijo
,	, ,	-	„ Dunaj, 21. maja (Tanjug)*
Sovjetski visoki komisar liji-.......... -	. .	.	--- je obvestil kanclerja
ANKARA, 21. maja (AFP). Libijski kralj bo 4. Junija prispel v Turčijo na uradni obisk, ki bo trajal 4 dni.
SINGAPUR, 21. maja (AFP). Policija v Singapuru je prijela 42 ljudi, ki jih obtožuje, da so krivi smrti ljudi, ki so bili ubiti med demonstracijami v stavki avtobusnega osebja.
TRIPOLIS, 21. maja (AFP). Libijski kralj Idris bo 24. maja obiskal Egipt. Na egiptovski meji ga bo počakal predsednik libijske vlade Mustafa ben Halim, ki se sedaj mudi v Kairu.
AMAN, 21. maja (Reuter). Jordanska narodna garda se je da-
Jugoslovanski znanstveniki na • ženevski konferenci
jugoslovanski znanstveniki
pripravljajo 22 referatov za prvo znanstveno-tehnično konferenco o uporabi atomske energije v miroljubne namene, ki bo letos v Ženevi od 8. do 20. avgusta pod okriljem OZN. Ti referati, ki obsegajo vsa področja v zvezi z miroljubno uporabo atomske energije, so bili prijavljeni pred nekaj dnevi tajniku konference prof. Walterju G. Whit-namu po jugoslovanskem delegatu Milojeviču v pripravljalnem odboru konference.
Po dosedanjih informacijah so bo konference v Ženevi, ki je bila sklicana po resoluciji Generalne skupščine OZN od 4. decembra lani, udeležilo okoli 1000 delegatov in znanstvenikov iz najmanj 60 držav. Udeleženci konference bodo razpravljali o proizvodnji energije za industrijo in druge panoge gospodarstva in potrošnje, o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z uporabo atomske energije v industriji, o konstrukciji nuklearnih reaktorjev za proizvodnjo ener-
gije, o vprašanjih proizvodnje in uporabe izotopov ter o izkoriščanju atomske energije v medicini, kmetijstvu, gozdarstvu itd.
Vzvezi s tem namenom konference bodo obravnavali referati jugoslovanskih znanstvenikov nuklearno fiziko in kemijo in tehniko nuklearnih reaktorjev. V svojih referatih bodo naši znanstveniki razložili izkušnje glede najdbe nuklearnih surovin in njihove proizvodnje po raznih kemič-no-tehničnih procesih, kakor tudi izkušnje proizvodnje in izkoriščanja radioaktivnih izotopov v biološke namene. V posebnem referatu bo obravnavano tudi vprašanje jugoslovanskih rezerv energije v vodnih silah in v gorivu.
Referate so izdelali znanstveni sodelavci institutov, ki so posvečeni proučavanju nuklearne energije, kakor tudi ustanov, ki iščejo in predelujejo nuklearne surovine. To so institut »Boris Kidrič« v Vinci pri Beogradu, od katerega bo sedem referatov, in-
stitut »Rudjer Boškovič« v Zagrebu (7 referatov), institut »Jožef Štefan« v Ljubljani (5 referatov) in institut za geološka, mineraloška in tehnična raziskavanja v Beogradu (2 referata). Referat o rezervah in potrebah Jugoslavije glede goriva in energije je izdelan v sodelovanju z zveznim zavodom za gospodarsko planiranje.
Največji jugoslovanski nuklearni fizik, akademik prof. Pavle Simič, ki je že leta 1937 v Franciii z znanim znanstvenikom Curiejem prvi odkril proizvode cepitve atomskega jedra s pomočjo neutroma. je prijavil za konferenco v Ženevi skupaj s svojimi sodelavci instituta v Vinči dva referata. Pri prvem referatu sta sodelovala mlada nuklearna znanstvenika S. Ribnikar in R. Pavlovič, pri drugem referatu pa M. Novakovič in N. Dogradži. Važne podatke iz področja nuklearne fizike bo.
»Jožef Štefan« bosta Glinšek in Pečnikar referirala o konstrukciji eksperimentalnega akceleratorja tipa Van de Graaff. Sodelavec Havliček iz istega instituta bo poročal o konstrukciji eksperimentalnega neutronskega generatorja, ki ga izdelujejo v ljubljanskem institutu. Sodelavci zagrebškega instituta, ki bo kot prvi v državi izgradil ciklo-tron za proizvodnjo vrste radioaktivnih izotokov, bodo referirali o magnetskem polju ciklotroma, zlasti zagrebškega, in o pospešitvi tako imenovanega fluksa v ciklotromu. Skupina znanstvenikov instituta v Vinči je izdelala referat o proučavanju pojavov v zvezi z vplivom tehničnih efektov na mehanične lastnosti materiala v heterogenih reaktorjih.
Pomembno mesto v referatih jugoslovanskih znanstvenikov zavzema problematika raziskavanja in proizvodnje nuklearnih surovin. Tako bo član beograjskega instituta Milan Ristič poročal o najdiščih nuklearnih surovin v Jugoslaviji ter bo v svojem referatu razložil, kje vse bi bil uran v Jugoslaviji na razpolago. Jugoslovanski znanstveniki bodo v svojih referatih
do dfali sodelavci zagrebškega poročali tudi o pridobivanju instituta »Rudjer Boškovič«. urana iz maloprocentnih rud. Od ljubljanskega instituta Pomen takih rud je velik, ker
so glavne svetovne rezerve urana prav v teh rudah, katerih tehnologija pa še ni dovolj obdelana. Znanstveniki iz instituta v Vinči so obravnavali analitične metode za določanje vsebine urana v raznih substancah in njegovega pridobivanja iz drugih elementov. Šef kemičnega laboratorija instituta »Jožef Štefan« v Ljubljani, Lado Kosta, je pripravil referat o pridobivanju urana iz rud, ki so jih doslej v tem pogledu le malo upoštevali. O tem bosta poročala tudi njegova tovariša Le-bec in Ostanek. O nuklearnih surovinah bo iz istega instituta poročal tudi prof. Ljubo Knop, zagrebška kemika dr. Grdenič in ing. Marič, ko bost?. "-.»orala o grafitizaciji.
V jugoslovanskih znanstvenih krogih naglašajo, da bodo referati jugoslovanskih strokovnjakov na področju nuklearne energije podali dobro sliko vseh naporov Jugoslavije pri proučevanju problema nuklearne energije in pri ostvarjaju pogojev za njeno miroljubno izkoriščanje. Ženevska konferenca bo dala prav gotovo jugoslovanskim znanstvenikom podporo za nove pobude ter bo hkrati omogočila tudi sodelovanje ter izmenjavo izkušenj po mednarodnem načrtu. (Jugo-pre«.)
gih trdijo, da so Izraelci preko-račili meji ln prerezali žične ovire okrog mejne vasi Fakor. Jordan je protestiral proti temu pri mešani komisiji za premirje.
HONKONG, 21. maja (Reuter). Kakor poroča radio Peking, se Je stalni indijski zastopnik v Združenih narodih Krišna Menon davi vrnil Iz Pekinga, kjer se je mudil deset dni.
KAIRO, 21. maja (Reuter). Sovjetski veleposlanik v Egiptu Sem-Jonovič je govoril danes dve url
cev
Rbaaa. da bodo ruska vojaška poveljstva odšle i ostala sama v tistih mestih, kjer so še sovjetske enote. Poveljstva n« bodo več nadzorovala avstrijskih upravnih organov, pač pa se bo njihovo delo omejilo samo na potrebe garnizij.
Po mnogih poročilih se je ia vzhodne cone že začelo evar
s predsednikom egiptovske vlade kuiranje sovjetskih enot. Tudi Naserjem. Po sestanku je vele- iz Salzburga poročajo da bodo
»tTovorilfo^SToo^ ™ f™HŠki	ki žive r
renči.	Avstriji brez družine, do sre-
MEXICO, 21. maja (AFP). Vče- de junija zapustili Avstrijo, raj je bil Sudan na predlog Egip- ostali pripadniki ameriška ta ln Velike Britanije sprejet za okupacijske uprave pa se bodo
člana svetovne zdravstvene orga- 'i:i- „ i „ . , - (. T c i
nizacije. Skupaj s Sudanom ima <»seliii med poletjem. Iz Saal-ta mednarodna organizacija 85 feldeina sta odšla pravkar dva članov.	transporta ameriških čet.
C=>aC3IC3«0«C3«OIC3«C3«0«C=3«C3«C3«C3«C3!
osvoboditve!
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■	■
n	n
o
Svojim cenjenim odjemalcem in vsemu prebival- J stvu ptujskega okraja čestitamo k 10. obletnici g
0
■
o
■
o
m
o
m
o
■
o
Trgovska podjetja:
»ZARJA«
»DOM«
»SLAVICA« — Ptuj
I SEJE OKBAJXBU ODBORI SZDL UOBUin
IPfTUlMldTlfP . 'FlßÄIKÄ ® vajenski mladini
vi /# I	JR v^. Ar vR. J M/ Jr J IM II	/ vlll^ / m	Ne motimo ae, ako postavimo persia vprašanja. Posebno po- pa nUo pravilni
«	trditev, da nkraini odbor Sofia- meraboe so ugotovitve o stanju uoorabliena. Okr;
Kako koristno služi te danes letalstvo človekul 2e skoraj ns Vseh področjih se uveljavljajo letala. Poleg športnega, turističnega in vojnega letalstva lahko govorimo že tudi o gospodarskem letalstvu, saj obstoja nad 60 raznih vrst dejavnosti v gospodarstvu, za katere uporabljalo letala in v zadnjem času tudi helikopterje. Na vsem svetu je »edaj nad 8500 letal raznih vrst v gospodarskem letalstvu. V ZDA je n. pr. leta 1949 bilo 779 podjetij gospodarskega letalstva ■ okrog 5000 letali. V letu 1951 •o v tej deželi zaprašili in poškropili. proti raznim rastlinskim boleznim In škodljivcem z letali 7,060.000 ha polj. Na 1,168.000 ha sadovnjakov so z letali in helikopterji osmukal: listje za hitrejše dozorevanje sadu. 851.000 ha polj so iz letal pognojili z umetnimi gnojili itd. V letu 1952 so v 46 državah •pravila letala razna že omenjena koristna dela na 16 milijonih hektarih v 706.179 urah letenja. Od tega odpade na za-praševanje proti škodljivcem In boleznim v kmetijstvu 43.4%.
In uspehi? V Kanadi so n. pr. dolagli na 500 akrih z letali zaprašenih žitnih polj zaradi uničenja škodljivcev za milijon in pol povezov žita večji donos. V Kaliforniji so povečali donosnost z uporabo letal pri zatiranju škodljivcev za 40%. Neko ameriško društvo za proizvodnjo električne energije, ki kontrolira svoje daljnovode s helikopterji, prihrani tako 15% pri stroških za nadzorstvo daljnovodov itd.
Tudi pri nas nismo začetniki
Tudi pri nas nismo v gospodarskem letalstvu popolni začetniki. 2e leta 1932 so v Jugo-
Letalo uničuje % zapraševanjem borov prele nađ gozdovi Branika
Naše domače letalo »Matajur«. Ta letala bomo lahko v Sloveniji koristno uporabljali za razne nalogo v gospodarstvu
•lavijt prvič uporabili letala proti drevesnim škodljivcem nad gozdovi Romanije. Gospodarsko letalstvo pa se je pri nas znova začelo pojavljali leta 1947 predvsem pri zatiranju gozdnih škodljivcev in bolezni. V letih 1947-49 so napravile gosenice v Banatu na 18.390 ha nasadih sladkorne pese škode za okrog 153 milijonov dinarjev. Gosenice pa so popolnoma flničili z zapraševanjem iz letal. Za to *o znašali stroški le 2 milijona. Tako so letala rešila lepe milijone pred škodljivci. Lani so pri nas letala v raznih akcijah v gospodarstvu preletela 572 ur. Od tega odpade na borbo proti raznim škodljivcem in rastlinskim boleznim 216 ur in na uničevanje komarjev 270 ur. Ce vemo, da lahko letalo n. pr. v 1 url zapraši do 220 ha zerrdjl-Ka ali do 120 ha gozda, spoznamo. da so naša letala tudi v teh 572 urah opravila precejšnje delo. V večji meri so se doslej letal posluževala predvsem večja posestva v naših ravninskih predelih. Svojo koristnost pa so pokazala letala in helikopterji pri nas tudi že ob raznih naravnih katastrofah, prav v zadnjem času pa se začenjajo uveljavljati s svojimi hitrimi prevozi tudi v turizmu.
Lep razvoj I« nam obeta
Pri nas ima letalstvo vse pogoje za lesp razvoj. Vzemimo za primer najprej naše gozdarstvo. Po ocenah naših strokovnjakov «naša površina gozdov, ki bi jih morali vsako leto redno čistiti prot; raznim škodljivcem, nad 60.000 ha. Letos pričakujejo napad raznih škodljivcev na površini 370.000 ha gozdov. Ce računamo, da napravijo ti škode najmanj za 2000 din na hektar, Je to že nad 700 milijonov din. Iz dosedanjih izkušenj pa tudi vemo, da stane zapraševanje 1 hektara gozda z letalom 600 din, pa tudi če bi ti stroški znašali 1000 din na hektar, bi to še vedno ne bilo niti polovico škode ki bi jo s takim zapraševanjem lahko preprečili.
Tudi sadjarstvo pretrpi vsako leto velikansko škodo zaradi raznih škodljivcev in bolezni. Zavratna bolezen je zajela vse naše nasade sliv in je doslej u-ničila okrog 16 milijonov dreves. Sedaj imamo samo na ozemlju, ki je že precej okuženo nad 21 milijonov dreves o-groženih od bolezni. Ce računamo vrednost enega drevesa na 3000 dinarjev, je znašala Skoda te doslej nad 50 milijard dinarjev. S pravilnim organiziranjem zaščite dreves, — pri tem bi nam laihiko predvsem na večjih nasadih letala veliko pomagala, hi lahko škodo popolnoma odpravili ali pa vsaj znatno ■nanjšali.
Tudi v poljedelstvu je mnogo možnosti za uporabo letal in helikopterjev za uničevanje škodljivcev in bolezni. Pri tem je na prvem mesetu uničevanje ple-
vela. V zadnjem času so za to
Iznašli tudi odlično kemično sredstvo heroicid. S tem zapra-šujejo žitna polja In tako znatno povečajo donos žita. Številke nas spet najbolje prepričajo. V Jugoslaviji je 1,884.100 ha posejanih s pšenico. Povprečna donosnost pšenice na hektar je 1200 kg. Toda strokovnjaki so izračunali, da bi lahko bil ta prinos vsaj za 500 kg višji na hektar, če bi zatrli plevel (na Danskem znaša donos pšenice na hektar 2930 kg). Stroški za zapraševanje z letalom pa znašajo skupaj z uničevalnimi sredstvi le 1500 do 1800 din. Tako bi. če bi dosegli vsaj za 15% povečanje donosa pšenice, imeli 2500 din čistega dobička na hektar.
Letala bi lahko uporabljali tudi pri škropljenju vinske trte v večjih vinogradih. Sedaj znašajo pri nas stroški za škropljenje 1 hektara vinograda iz letala 454 din, za navadno škropljenje z roko pa 960 din. Nadalje bi nam letalo lahko dobro služilo za hitro in uspešno setetr predvsem riža, trave, za pogozdovanje goličav, za za-iimljenje vinogradov in polj pred mrazom, za kontrolo posevkov in gozdov. Koristno bi na mslužila letala tudi za aero-fotogrametrijo, za kartografijo, za raizna projektiranja in trasiranja, v elektrogospodarstvu pri postavljanju dalekovodov In njihovem nadziranju, ribičem bi pomagala odkrivati jate rib in še v mnoge druge koristne namene.
Nove ustanove gospodarskega letalstva
Zaradi tega je tudi uprava civilnega letalstva FLRJ sklicala za 27. in 28. maj posebno konferenco, na katero so povabljene vse naše gospodarske in ostale ustanove ter strokovnjaki, ki so zainteresirani za to
letalstva. Ustanoviti nameravajo tudi zvezno samostojno podjetje gospodarskega letalstva, poleg tega pa še po eno tako podjetje verjetno v Zagrebu in Sarajevu.
V Ljubljani pa so že pred dnevi pri Letalski zvezi Slovenije ustanovili posebni biro za uporabo letalstva v gospodarstvu. Glavna naloga tega biroja je, da bo proučevala razne možnosti za pomoč letal v gospodarstvu, predvsem v kmetijstvu. Biro se bo ukvarjal z vsem, kar smo že navedli v članku. Letalska zveza Slovenije je tudi že formirala pri svojih aeroklubih v Lescah, Ljubljani, Celju, Maxiboru in Ptuju stalne reševalne letalske skupine po 5 članov. Te bodo posebej opremljene, da bodo sposobne priskočiti takoj in uspešno na pomoč ob raznih naravnih in drugih nesrečah. Novoustanovljeni biro pri Letalski zvezi Slovenije bo za vsa dela, ki smo jih navedli, uporabljal domača letala »Matajur« in »LK 1.*, za uspešno izvedbo vseh teh nalog pa bo LZS morala slej ko prej misliti tudi na nakup helikopterja, ki si v zadnjem času vedno hitreje utira pot po vsem svetu.	B. K.
Ne motimo ae, ako postavimo trditev, da okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Ljubljne v letošnjem letu izredno sistematično obravnava notranje in zunanje politične probleme. Doslej so na sejah okrajnega odbora SZDL med drugim razpravljali o družbenem upravljanju v prosveti, zdravstvu, socialnem zavarovanju, o pripravah za prehod na komunalni sistem, o gospodarski situaciji na področju mesta Ljubljane, in okolice, o družbenem planu za leto 1955, o tarifni politiki in sindikatih in nekajkrat o zunanjepolitični situaciji. Na eni prihodnjih sej bo na dnevnem redu družbeno upravljanje na področju kulture. Opaža se, da tako delo okrajnega vodstva SZDL že daje svoje rezultate in se odraža v delu odborov SZDL v komunah. Le-ti se vse bolj utrjujejo ln že postajajo samostojna politična vodstva.
Na zadnji seji je okrajni odbor SZDL obravnaval vzgojno-polltične probleme delavske, vajenske srednješolske in kmečke mladine. Zaradi obsežnosti te problematike, bi posneli iz referata in razprave le najbolj
V Ritmici bodo proslavili
im pomembne obletniee
V Ribnici na Dolenjskem bodo 4. in 5. junija proslavili tri pomembne obletnice. Minilo bo 36 let, ko Je bila ustanovljena v prestolnici suhe robe meščanska šola, 3U let, odkar je bilo sezidano lepo ln moderno šolsko poslopje, in 10 let, odkar je prevzela šola vlogo nitje gimnazije.
Septembra 1919. leta je bila v Ribnici na željo trških in okoliških prebivalcev ustanovljena meščanska šola, ki Je ves čas svojega obstoja veljala za eno najboljših šol te vrste v Sloveniji. Ves čas se je šola morala boriti za svoj obstanek, saj sl je že od prvega dne nakopala nenaklonjenost In nerazumevanje trških klerikalnih veljakov na čelu s takratnim dekanom, zlasti še, dokler ni imela svojih prostorov. Trn v peti vsem tem ljudem je bila prav zaradi toga, ker so se v njej izobraževali predvsem otroci delavcev, obrtnikov in malih kmetov, saj so trdili, da za izobrazbo ljudstva popolnoma zadostuje osnovna šola. Leta 1925 je Posojilnica zgradila meščanski šoli novo šolsko poslopje in je bila tako ribniška Šola v Sloveniji najbolje opremljena ln urejena. Vsem učencem je dala široko splošno izobrazbo in čeprav Je nudila več kakor takratne nižje
gimnazije, »o imeli učenci zaradi
takratnih prosvetnih razmer velike težave pri prestopu v druge šole za nadaljevanje študija.
Poleg rednega pouka so bili v Soli vsa leta ra2ni gospodinjski tečaji za dekleta ter tečaji lesne obrti za fante, v katerih so pridobili pod vodstvom dolgoletnega šolskega ravnatelja Janka Trošta izredno mnogo za napredek domače obrti suhe robe. Tudi tl tečaji so bili kamen spotike takratnim mogotcem, zato so odvzeli Soli potrebne stroje, s čemer so tudi tečaji prenehali delovati.
Vojna je prizadela šoli veliko škodo. Ze v začetku so Italijani zasedli šolsko poslopje ln popolnoma izropali kabinete s šolskimi učili ter Je morala šola za precej časa prenehati pouk Ves čaš vojne so pokazali dijaki svojo visoko narodno zavest. Zlasti se Je izkazal takratni IV. razred, razred najstarejših, ki Je dal iz svojih vrst. čeprav mladih, precej kasnejših borcev in tudi nekaj padlih za svobodo.
Sola Je med vso vojno neredno delala, precej časa tudi v poslopju osnovne šole, dokler nista bili leta 1944 obe šolski poslopji uničeni. Takrat so se posamezni razredi preselili v okoliške vasi, obisk pouka pa je bil silno ne-
—> ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD m CD ■ CD ■ CD ■ O ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ C3 I
0
■
o
■
o
■
o
■
o
B
o
Trgovsko podjetje
„LES“ OZZ Ptui
čestita delovnemu ljudstvu k prazniku 10. obletnice osvoboditve.
0
b ;
o
B
0
B
0
B
0
■
o
gospodarsko dejavnost našega OlCDRCDROBCDRCDlOlOlCDiORCDROiOROl
reden Tako je šola doCakaJa *vo-bodo in Je bila Julija 1945 ukinjena. Namesto nje pa so dobili Ribničani svojo prvo nižjo gimnazijo.
Prvo leto Je bilo izredno težavno prav zaradi tega, ker ni bilo na razpolago šo-lskih prostorov. Ko Je bila najprej obnovljena osnovana šola, je bila v njej nameščena nekaj let tudi nižja gimnazija, dokler ni dobila 1. 1948 svojega novega šolskega poslopja. Za novo šolo lahko rečemo, da so prispevali ogromno tudi prebivalci sami in vsa šolska mladina, ki so dali na tisoče prostovoljnih ur ln na stotine voženj, seveda poleg Izdatne gmotne pomoči ljudske oblasti.
4. junija zvečer hi 5. Junija popoldne bodo Ribničani vse te pomembne obletnice svečano in dostojno proslavili. Pripravljajo veliko akademijo ln telovadni nastop šolske mladine in telovadnega društva »Partizan«, s katerim šola tesno sodeluje. Ob tej priliki toplo vabijo vse nekdanje učence ribniške meščanske šole in kasnejše gimnazije, ki živijo danes po raznih krajih Slovenije, naj te dni obiščejo Ribnico in se udeleže skupne proslave svoje nekdanje šole,
IZ KANIŽIRICE
Kanižarica Je majhno naselje v Beli krajini, kjer že dolgo vrsto let Izkoriščajo še zelo slabo mehaniziran rudnik. Mladinska organizacija je tu zelo delavna. Mnogo njenih članov sodeluje tudi pri »Svobodi«. Imajo pa tudi težave večkrat z vaško mladino, ki je zaposlena v rudniku. Te namreč ni mogoče pritegniti v nobeno društvo In živi povsem po svoje. To zadevo rešujejo do neke mere s tem, da prirejajo tej mladini vsak mesec kratke seminarje, na katerih jo seznanjajo « raznimi aktualnimi zadevami.
-Jk-
parača vprašanja. Posebno pomembne so ugotovitve o stanju med vajensko mladino. Vse premalo namreč sindikalne organizacije, delavski sveti in upravni odbori ter delovne inšpekcije nadzorujejo in spremljajo izvajanje uredbe o vajencih in ostalih predpisov, s katerimi je urejen položaj vajencev. Opaža se mnogo primerov izkoriščanja vajencev, zlasti po privatnih obrtnikih, pa tudi v podjetjih in tovarnah premalo skrbe zanje. Zato so mnogi vajenci upravičeno pritožujejo glede dopustov, ki jim niso pravilno odmerjeni. Pri obrtnikih pa tudi v podjetjih uk vajencev zlasti v prvem in drugem letu ni urejen in se odvija neorganizirano. Niso osamljeni primeri, da se vajenci pritožujejo, da opravljajo težaška dela, da se nič ne nauče, ker jih uporabljajo	samo za	čiščenje	delovnih
prostorov Itd. Na podeželju mnogi vajenci nimajo urejenih pogodb ali pa so le-te le na papirju. Obrtniki, delavci, mojstri in pomočniki premalo pazijo na vzgojo vajencev, njihovi odnosi so	čestokrat	takšni,	da slabo
vplivajo na	vajence.	Tako se
dogaja, da jih še zmeraj pošiljajo po malico, vstopnice za kino, cigarete itd., premalo pa skrb* za njihovo strokovno izpopolnjevanje. V tem pogledu je tudi premajhna skrb prosvetnih delavcev v vajenskih šolah. Na osnovi vsega tega se prav gotovo z vso upravičenostjo postavlja vprašanje, kaj in kako delajo sindikalne podružnice, obrtne	zbornice	in zlasti	delovne
inšpekcije. Vajenci, ki žive v takšnih okoliščinah, ne morejo sami sebi pomagati. Mladinska orgaitfzacija zaradi težkih pogojev ludi težko prodre do dna tem težavam. Zato ni lahko govoriti o vagojno-pclitičnem vplivu na vajence, dokler ne bomo teh nezakonitosti in nepravilnosti energično odpravili.
Z vso resnostjo so na seji razpravljali o politiki štipendiranja. Ugotovljeno je bilo, da so sredstva, ki so na razpolago za štipendije, zadostna, vendar
pa niso pravilno ln «notino
uporabljena. Okraji in podjetja v tem pogledu marsikaj ne zavzemajo enotnih stališč. Dogaja se, da prejemajo štipendije dijaki, ki jih ne zaslužijo. Podjetja sklepajo pogodbes s labimi dijaki in nenadzorujejo njihovih učnih uspehov. Vse premalo je skrbi za delavske in kmečke otroke, ki so jim zaradi nesmotrne politike štipendiranja vrata v višje šole marsikdaj zaprta. Učitelji na podeželju so poklicani opozarjati svete za prosveto pri občinskih ljudskih odborih in okrajnem ljudskem odboru o tem. katerega učenca bi bilo najpametneje štipendirati za nadaljnji študij. Ker je celotni sistem štipendiranja v razpravi, pričakujemo, da bo politika štipendiranja postala realna takrat, ko bodo o štipendijah odločale komune.
V	razpravi so govorili o vključevanju mladine v poklice, o vedenju mladine, o mladinski organizaciji, o kmečko-nadalje-valnih šolah in o skrbi za partizanske sirote. Sklenjeno je bilo. da naj Socialistična zveza s svojimi starejšimi in izkušenejšimi kadri neposredneje pomaga Ljudski mladini pri reševanju mladinskih vprašanj. Socialistična zveza naj tesneje sodeluje z raznimi društvi, v katerih je zbrano mnogo mladine, in zlasti z Društvom prijateljev mladine. Ker na podeželju v mnogih vaseh niso utrjene mladinske organizacije, so komunisti in Socialistična zveza dolžni storiti vse za organizacijsko razširitev mladinskih vrst.
Trije novi kulturni domovi
V	Trbovljah so imeli prrfi drugo svetovno vojno rudarji za kulturno udejstvovanje le Delavski dom. Po vojni pa se je v tem oziru tudi v trboveljski dolini marsikaj spremenilo. Na ruševinah starega Društvenega doma so zgradili nov kulturni dom, ki ga uporablja »Svoboda II.« V njem imajo lepo dvorano in ostale društvene prostore. V poznejšem času sta se pridružila temu še dva. V spodnjem delu Trbovelj so zgradili dom »Svobode« Zasavje ln na Dobrni »Sv'obode« Dobrna.
•#••*•••• «•••••«••	•••»
j	RAZPIS
Po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obr-I tov ta pooblastilu Okrajnega ljudskega odbora Kočevje s razpisuje Ljudski odbor mestne občine Kočevje mesto
j	DIREKTORJA
•	pri gostinskem podjetju Hotel »Pugled«
:	v Kočevju — Trg 3. oktobra
•	Pogoji: višja strokovna izobrazba v gostinski stroki i s prakso ali kvalificiran delavec z najmanj 10-letno prak-i so samostojnega vodenja večjega gostinskega podjetja m Ì z znanjem vsaj dveh tujih jezikov.
•	Plača bo po tarifnem pravilniku podjetja.
j	Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolsko
j	in strokovne izobrazbe in z navedbo dosedanje zaposlitve
j	dostavite na Ljudski odbor mestne občine Kočevje naj-
; kasneje do 1. junija 1955.

Predjedniltoue s^rbi
Tisto deževno jesensko jutro je predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze sedel za svojo pisalno mizo in se pripravljal za popoldansko predavanje. Pobrskal je po kupu beležk, ki jih je imel pred seboj
m .ta jel podcrtavati.	vorila. »Sest nedoraslih otrok, češ, dobro kričite na njega, ker e< možakarii z razbil an lem do
Potrkalo je na vrata. Pokrit mož hodi pa za drugo, z neko če mu boste pripovedovali lepo, mizah se raalo opravi. No vnra-s širokokrajmm klobukom, je mlado frkljo se shaja. Seveda, bo figo v žepu držal. »Poznam gaijj b^mo vendar obliubitl ne vstopu močan možakar, star mlada je. Lepo se zna obleči in falota, dedca nemarnega. Pa z “em tarav W vam 5 sr» okrog 50 let. Izpod klobuka je našminkati. Tudi jaz sem se le- nogo morate ob pod tolči, potem ra(j omagal« 1e odvrnil Kle osato pogWovah »No, no, kaj po oblačila, dokler sem bila se bo ustrašil.« - »No, povedali men.^»Pa naj drSÄSH , očka, kaj boste povedali?« mlada. Pa sedaj, sedaj... Sest mu bomo. Preveliko kričanja pa j0 in v naš krai nai «e nekai Predse<?“ills- ,Kai otrok, pa taka draginja. Uh, pri nas ni v navadi,« ji je odvr- dà«, so trmasto vztrajali moža-m povedal. Vrag jih vzemi, dedec nemarni, star je 52 let, nil predsednik Klemen. Zenska karjj ,No mi ^ mlslili da
Vstali so in še po hodniku vzklikali: »Pa da veste, da nam «komandirate takega učitelja!«
Klemen je pogledal na uro, pol dvanajstih, ob enih bo moral že predavati. Nervozno se je vsedel za mizo in si hitro
mora imeti do svojega mož,
Jaz vem, da bo vaša beseda vec
fo^znižir’preveč To mTbh ZT	Ü“ 16 nl:.Prosila bi vas'	je	°fIa	si zavezovala robec	b"ömö le'letos^tmeli^vodovod«, ao
frevec so mi jih na-	da bi ga vi vzeh v roke	in ga	na	glavi.	še deiali možakarii — .r««
lov	tukaTni bod0bS- °Z™rjat^ tak° da >No' seda3 'bo pa menda mir«, načrtov in sredstev,'dragi moji,
davčni urad Zmotili se«1	T si ie mislil m«”en- Prelistal je se ne dà. Počakati bo treba«,
mu je odvrnil predsednik. - l	I obračala đva, tri papirje in se zazrl v Jih je tolažil Klemen. Počasi so
»Kaj bi se zmotil Kar vi bi do- k h *	beC'	številke in v napis: Investicije vstajali ta odšli. »Ampak «tra-
vedali tistim, ki dajeio davke »Dobro, poklical ga bom. Ce v kmetijstvu. Zopet je potrkalo prej, čim skopni sneg, pridite pa še na občini povrhu da nai	Ie bo kai zale2lo. Kaj	pa za	“a	vrata.	Prišla je delegacija	gori k nam pogledat, da boste
mi jih znižajo. Lanska letina	obroke kaj skrbi? Ali dà	zaslu-	mož	iz neke občine. Dva	sami videli, kako smo res zelo
je bila slaba. Sam dež na dež	^ek vam 23 preživljanje	druži-	s^a	se razkrila, dočim je velik,	potrebni«, so govorili še od vrat
Zita je bilo malo. To bi se m<v ne?* io je ^Prašal Klemen. - ftaokopleč možakar del roke v in štorkljaje odšli, ralo kam napisati. No in ker *Ze*° mal° dà, večinoma zapije, , •? in s® oz!raI PO sobi. »Kaj bo
ste vi ta višji, bi kar vi name- pa za tüäto frkl5° Sleda. Mi pa kaj’. možakarji? Kaj bi radi?« men je misJ11 . sto mene povedali«. Možakar ie ve^krat stradamo«, je zopet de- |,lb je vPrasal Klemen. »Pa vse- -	’	p
končal, se počehljal za ušesom i313 ženska in krčevito zajokala. dlate se*’ 3ih povabik ~ ,’No’ Spet potrkalo Prišel je velik
in pljunil mimo mize v kot. Predsednik Klemen jo je tola- ^	v*!ste’ nas tazl ^ in močan možakar z riavim
.Kai ...	.	,	,	žil: »Kaj pa pravi direktor tam hribih. Vode nimamo, vodovod , ,	n možakar z rjavim
»Kaj pa občinska davčna ko- v;.. (.J„P~.,P4K,	T®?; bi radi Bili »mn na okraiu bili k,obukom in lovskim znakom na
«ÄÄÄ	£ HH™
obraz. »Bila sem, bila pri di- mu’ socialističnemu predsedni- . . _p sarne- *No, kaj bo
ku.’nekaj bo le zaleglo. Vsi ne stnc’ ka| b° dobrega?« ga je
men. — »Kaj bo na občini? Nič nisem vprašal. Tisti-le tajnik večkrat kriči. Ni golant, kakor bi moral biti. Rjoveti pa tudi tajnik ne sme. Kriči lahko samo
doma nad ženo, če se mu Dusti« ,	-	.	.,.	»z.er
— »V nraSn ~ P ,	' osebna zadeva na našem obratu Povedovali: za dva in pol mili- .	. ,
Dogovarjat Mn ^etovatU^miMe ^ada demokrata .«-^a'"££ ^a * mi sami naredili, pet	aa starost vas.je
’ m ^ tako je rekel« jo je prekinil milijonov naj bi dala oblast. In _ •
DrA/lco.^n''ilr Vin™«« _ T»___Čim SìlPf* CiV fkr» r» i hi	'
re-ictorju, pa mi ie odgovoril* u’ neKaJ le zaiegio. vsi ne	i m	«	/ , , J
kar vaš mož zasluži, mu plača- bodo Pt>zakHi.« Predsednik Kle- ^	“ vsta3al izza
mo. Za družinske preklarije se men ie vzel svinčnik v roke in .	„	’ .„j bo,n ’	f“-
pa ne brigamo. To je njegova 51 beležn številke, ki so jih pri- -	odgovoril možakar.
___r.__	,	i “Jfsova	__ j.._ ________ __sis »Zena me je pustila«. — »Oho,
potrkalo. V sobo je vstopil močan, velik delavec, pokrit e sivo kapo.
»Kaj b! rad tovariš?« ga je vprašal Klemen.« »No, ker sem že na okraju, pa so mi rekli, stopi no še gori do onega, ki Ima Socialistično zvezo čez. V našo tovarno naj bi prišel predavat drugi teden. Bi malo govoril o gospodarstvu. Te stvari nas zanimajo.« — »Bom«, je obljubljal Klemen. — »No. potem pa še tisti, oni sindikalni naj pride, bo povedal, kako se najbolje napravijo tarifni pravilni-»No, no, pa bi vendar rad vi- ki. Tako. da bomo zadovoljni.« del, da bi kaj zaleglo, pa dve Dogovorila sta se za datum in uri, dve uri ji govorite, tako da uro in mladi delavec je zado-„T ,	bo polno glavo imela naukov.« voljen odšel iz pisarne.
Nekaj minut Je bil mir. Kle- — »No, če želite vi, jo bom poen je že mislil, da se bo pri- klical, če bo kaj koristilo«, je Klemen še ni sedel za mizo, pravil na študij, a je kmalu odvrnil Klemen. Možakar je ko je zopet potrkalo. Prišel je
vstal in dejal: »No hvala lepa nizek, širok mož z osivelimi brza prijaznost. Moram hiteti pa ki. Ko je sedel, si je nepresta-še gruntne bukve pogledati, ker no vihal brke. »Upravnik sem so se neke parcele zmešale«, zadružnih gostiln, pa bi rad vl-Del je na glavo lep klobuk in ponosno, kot bi bil na paradi, odšel skozi vrata.
zalegla, kakor če bi šel k domačemu župniku. Pa še to bi ji povedali, da me mora imeti rada, jaz vas ne bom pozabil, če mi napravite to uslugo. Hvalil vas bom kar naprej«.
Predsednik Klemen se je nasmehnil ob teh besedah: »Ampak dragi moj možakar, mi se ne ukvarjamo s temi stvarmi. Nikjer ni zapisano, kdaj se začne in kdaj naj se neha ljubezen. Ga ni tako pametnega človeka na svetu, da bi to vedel.« —
Klemen se Je zopet vrgel na
del, da ne bi plačal nič takse, da bi se plesalo brez taks. Da bi vi tako rekli tam na notranji in prosveti.« — »Hm, za taka stvari pa ml ne posredujemo
se je začudil Klemen.
___	no, ja, predlanskim sem
smo slišali, fabrike so v deželi se ti	-
zaslužek dal za dru- gradili, sedaj pa pravijo, da ™	Ja’ J“.?™ pa ?"a- vpražal Klemen‘ “ težave
sam stopiti k onim gori na okraj ulf'*1“1'3!' po,klical- Važno bi
“ s S siTtJÄ s srsm,: ?»™» »»• «™*.	« - )• »«*■*
»!■*>» «*. s ä st«™» »«*“»»»•- ssr «rsa ’tsr.s: SMSriia»« **-•»
odvrnil predsednik Klemen  	*	— j~ t--~*-*—~*	__ ,
»»No vi nrairifp m i predsednik Klemen. »Bom Da Še sneg skopni, bi zsčeli. Tako ,	.
»»No, v. pravite, da moram kar d,;fektorja_ poklic"L 7£nPa ** smo dišali, fabrike so v deželi s_e Ü ankrat	ona je sta-
No, pa ne zamerite, da sem vam vzel malo časa«. Možakar se je pokril, pozdravil in odšel.
Predsednik Klemen se je zopet zatopil v material za predavanje. Kmalu je zopet potrkalo na vrata. V sobo je prišla ženska oseminštiridesetih let, suha, izčrpanega obraza. Nerodno je obstala pri vratih.
»Kar notri mamica, kar notri«, jo je poklical predsednik Klemen. »Kaj bo novega, kaj vas teži. Vsedite se!« Zenska je sedla in potegnila iz žepa rutico
študij, buljil v številke, podčr- dosti. Za veselice in plese so taval ta jih obračal. Kmalu je bile ta ^ takse,< je zopet potrkalo. Prišla je pet Klemen. - »No, no. morda bi članska delegacija: dve ženski se vendar daI	vest
in trije kmetje. »No kaj pa vi, naJ kraj to veseli faa;je in
515?, ^LVaS‘!Ž"« 3 L ! dekleta« je govoril upravnik ta
si kar naprej vihal brke. — »No,
»Zakaj me jé pa'vzel.'zato šem žakar’ k' je pripovedoval, je j"al' pa nl b!Ia 2adovol^a-	ne bom samo jaz hvaležen,
prišla k vam, da bi ga dobro umolknil in vsi trije so se zazrli ff* mishm, da to ne gre Kar igre ucii, pa da bi otroke učil temve{ tudl {antje to dekleta«,
vzeli v roke in da se bo spom- * predsednikov zaskrbljen ob- ^ ^na'=£>	'S? ^	gostilničar ta odšel
vesel iz »obe.
Klemen je pogledal na uro, dragi moji, takega učitelja, da pol ene, hiteti mora, površno bo bi vse znal, ga pa ni zlepa. Po- pripravljen. Obračal je lista, govorili se bomo z okrajno pro- podčrtaval, prepisoval številk»
nil na družino. Druge žlnskš r«: »Hm, hm, vodovod, pravite, da *> na5ij zak<>ni. Ona hoče pa zaslužili«, s0 govorili drug čez pravijo:	pojdi, pojdi Nežka'	to ni lahko.	Te stvari je treba	ce	grunt	imeti sama. No, malo	drugega. Klemen	se	je	popra-
Vzemi palico in nažgi tisto	Preštudirati.	Komisijske ogle-	se„ Prhala, pa jo je kar	skal	za ušesom	in	odvrnil:	»Ej,
frkljo. Vendar me je sram, ker	"atrte, a	naš okraj, kot ka-	P°‘a?taila	k sorodnikom Vrag
sem mati šestih otrok, da bi se	ie< letos ne	bo imel dosti de-	J®	VZ»m!;	^^Y1’ d? se *1°
zaradi nemarnega dedca prega- narja. To se ne dà kar tako na- ”.a’_. J _ zap! ,m še °ftalo po-njala z milečnozobo žensko.«
praviti« je odvrnil predsednik.	Iovic°. drugače da ne. Pa so mi	sveto. Samo za učitelja je treba	in zlagal lističe v žepni	notes.
rekli v vasi: pojdi, pojdi Fran-	gledati, da dobi stanovanje, da	Vmes pa je mislil, kaj	vrags
»No, poklicali ga bomo ta ga	»Ej, že vidimo, da ne bo nič.	Celj do tistega onega socialisti-	dobi drva. Tudi učitelj Je člo-	delajo ljudje na občinah,	da n«
.	,	. , ,	, ,	poučili,	kakšne dolžnosti	ima	Slabo nas	troštate«, Je dejal	nega predsednika, ta tl bo dal vek,« je odvrnil Klemen. — »No, poučijo ljudi, kakšne pristojno-
ter	si	obrisala	solze, ki so ji	kot oče	ta državljan do svojih	možakar ta	čiknil poleg stola,	nasvet ,kako in kaj! Seveda, če
tekle po lic.h. »No, saj m številnih otrok« je dejal pred- »No, ker ste že za predsednika, bi šel na sodišče, bi koštalo; treba	jo^a-ii, kar	lepo povejte	sedntk Klemen. Zenska je	vsta-	v Ljubljano	bi šli. pa udarili	kaj pravite, kaj naj naredim?
za	kaj	gre.«	»Težko živ-	la ta še	ostala pri vratih.	Pre-	po mizi. Ni	vrag, da ne bi dali	Prosil bi vas, da bi Jo poklicali
pa še eno prošnjo imamo.* je sti Ima občina ta kaj morajo veditela zgovorna ženska, »da bi deti državljani. Popraskal se je nam izposlovali na okraju ne- za ušesom, si pokril klobuk ta kaj denarja, da bi kupili nove zamrmral: »V pisarni je dan,
ljenje Imam«, j» «tekajoče go- dan ja šla ven, j« že opozorila, nekaj sa našo va*.« — »Ej, dra- in Jo poučili, kakšne dolžnosti knjige za ljudsko knjižnico, podoben dnevu..
M. H.
u
» R
€x
3
Novo obdobje Slovenske Matice
Po doAgam proalođku )• Slovenska Matic« obnovila »voj«
t'- Lue Izdaje In pravkar razpotja naročnikom prvi dve knjigi cove serije, ki obsega tri knjige. V njeni več ko devetdesetih tni zgodovini je to dogodek, k. ga je treba z zadoščenjem Tj sati v našo kulturno kroni-k Res je, da od 1. 1945. ni mi-inio leto, da ne bi ta naša naj-»tarejša založniška organizacija klala vsaj eno knjigo. Z 1. 1952 fi segla že bolj na široko: tega Se:a sta med drugim izšla prva k.: Iga Prijateljevih Esejev in 1' - rgi Trubarjev zbornik. Lan-i' : leto je izdala poleg novega r sita Shakespeara drugo knji-r Prijatelja in pomembni spis f -i. Melika »Slovenski alpski y et«. Te ln druge knjige, ki jih j; Izdala v zadnjih letih Sio-
V	ska Matica, so pač pričevale jeni volji do življenja, ven-
je šele s serijo rednih izit) navezala svoje delo na ča-s ’jIve tradicije, na svojo de-v desetletno preteklost. Na-; -rila je novo pot, s katero pa ä io nadaljuje svoj« «taro poslanstvo.
Odbor je ob podpori naših
r svetnih oblasti in nekaterih r sinih ljudskih odborov obno-
V	sistem zbirk in pripravil 5:~ :žni program, ki je pritegnil
. tisoč naročnikov. Upravnik F venske Matice, književnik r do Godina je s spretnimi or-i nizacijsktmi prijemi in z za-1 niško izkušenostjo, ki jo ima i prvih let Slovenskega ; ižnega zavoda, dosegel uspeh,
V	iršnega sl je mogla Slov. ‘ tiča komaj obetati ob seda-r lil objektivnih pogojih, ki so
knjigo dokaj neugodni. Uspe-mu je pridobiti 76 poverjeni-• in ti so v vseh krajih Slo-Ije od Lendave in Murske : iole do Nove Gorice, od Ra-
V	I na Koroškem do Krškega v rodili novo zanimanje za Mare redne izdaje. Malone vsi
; verjeniki so prosvetni delav-profesorji in učitelji. Tako I v. sd n. pr. v Celju dva pro-J orja (Anton Janežič in VI-
•	■ i) razdelila deio in organizi-
•	a v mestu in okolici gosto r " Feniško mrežo. Sad tega 7 .nadevanja je bil prav zado-
i;:v:	okrog 350 naročnikov,
dobno Je v mariborski okolici Vitelj Hinko Jošt pridobil Slov. Matici vrsto poverjenikov, k: so storili vse, kar je bilo mogoče storiti. Nekateri tihi, nemani prijatelji slovenske knjige so se spomnil! slavnih tradicij Matice in niso prikrivali ti vđušenja, da je obnovila svo-'edn« toda j«, »Vedit«, da j«
mnogo ljudi presrečnih,« j« pisal neki naročnik iz Konjic, »da je Slovenska Matica začela ponovno z rednimi izdajami«. Bilo bi napak, če bi omalovaževali te občutke, ki kažejo, da se lahko nekdanja vnema »matičarjev« prenese tudi na mlajše generacije. In samo osebna vnema in ljubezen do knjige utegneta premagati moč tistih objektivnih dejstev, ki ovirajo dobro knjigo pri njenem prodiranju med ljudstvo.
Tako sta torej izšli dve knjigi redne serije: Rousseaujeve »Izpovedi« in satirični roman M. J. Saltikova Sčedrina »Zgodovina mesta Glupova*. Tehnični razlogi so proti vsem organizacijskim prizadevanjem in vsej dobri volji nekoliko zadržali tretjo knjigo, najpomembnejšo med vsemi in po pravici najbolj pričakovano: prof. Milka Kosa »Zgodovino Slovencev«. Ce>z dobra dva meseca bo tudi ta knjiga dostavljena poverjenikom ali naročnikom. — Knjižne zbirke zastavljajo izdajateljem zelo zahtevno nalogo; težko je ustreči raznoterim okusom !n zahtevam, nemogoče zadovoljiti prav vsakogar. Toda Rousseaujeve »Izpovedi«, katerih prva knjiga šteje 328 strani, so delo, ki sodi na knjižno polico slehernega kulturno razgledanega bralca. »Izpovedi« niso samo eno Izmed zglednih memoarskih del, marveč so tudi velik dokument o življenju in nraveh 18. stoletja. To klasično delo francoske in v širšem smislu evropske literature prevaja Silvester Škerl. Druga knjiga —
roman »Zgodovina mesta Glupo- obsežnim uvodom dr. Bratka vo« — ima opazno mesto v bo- Krefta. Kot novo zbirko, ki naj gati ruski literaturi 19. stoletja, poglobi njeno kulturno pomemb-Avtor »Gospode Golovljovih«, nost, čeprav ne obeta večjega ene najznamenitejših knjig ru- gmotnega uspeha, je Matica skega slovstva, je z »Zgodovino ■ ustanovila »Filozofsko knjižni-mesta Glupovo« ustvaril veliko- co« in pravkar oddala tiskarni
Platonovo trilogijo »Poslednji dnevi Sokrata« (Apologija, Kri-ton, Phaidon). Te tri spise slovečega atenskega modroslovca je popolnoma nanovo prevedel In opremil z uvodi in komentarjem naš najkompetentnejši poznavalec sntike, akademik prof. dr. Anton Sovré. Ustanovitev »Filozofske knjižnice«, v kateri bodo izhajala v najboljših prevodih klasična dela modro-slovne misli vseh časov in narodov, pomeni dragoceno uslugo »lovenski kulturi, ki takih del kratko in maio ne more pogre-
potezno, čeprav malce groteskno in fantastično politično satiro, k; pa je napisana tako spretno, da ji ni mogel do živega niti absolutistični režim, zoper katerega je naperjena z vsemi ostmi svoje duhovite satire in prizadetega humorja. Knjigo je prevedel Janko Moder, Vera Brnčičeva pa je prispevala spremno besedo o pisatelju in njegovem delu. Morda ni odveč pripomba, da sta obe knjig! natisnjeni na dobrem papirju ln lično opremljeni (ing. arh. Jakič«
Accetto).
Ko bo izšla še Kosov» »Zgodovina Slovencev«, bo že znan nadaljnji program rednih izdaj, druga serija se bo pripravljal« za tisk. Vsi, ki so se strnili okrog Slovenske Matice, njen odbor, njena uprava — vsi so prepričani, da mora ta častitljiva knjižna družba, pri kateri so sodelovali najvidnejši slovstveni in znanstveni delavci slovenskega naroda od Frana Levstika dalje, nadaljevati svoje poslanstvo, seveda v okviru spremenjenih pogojev in novih potreb.
Ob strani rednega knjižnega programa, ki bo tudi v prihodnje jedro njene dejavnosti, bo na slovenskem odru. Leta 1946 Slovenska Matica Izdajala še smo gledali v Ljubljani njegovo
Obrisi nadaljnjega dela Slovenske Matice so čedalje bolj jasni ln čvrsti. Med našimi prizadevnimi založbami ji ostaja mesto, na katerem ima svoje že tradicionalno poslanstvo: skrbeti z izbranimi deli za intelektualno in umetniško povzdigo slovenskega naroda. V dobro urejevanem »Glasniku Slovenske Matice«, katerega 4. številka je v tisku, najdemo več sestavkov o teh njenih programskih nalogah in njeni kulturni funkciji. To je — kar bodi posebej poudarjeno — pri nas edini časopis, ki ga dobivajo bralci zastonj, kajpada pod pogojem, da so naročniki Matičine zbirke. Glasnik ni samo dobra povezava naročnikov z družbo, marveč je tudi z raznimi svojimi članki izpod znanih peres prijeten in-
šatl, če naj bo kar se dà smo- formator in spodbuden idejni trna v svojem majhnem, ven- spremljevalec Slovenske Matice, dar p« zaključenem krogu.	B. B.
V Moderni galeriji razstavlja znameniti sodobni angleški kipar Henry Moor«. Na «liki njegova »Drutinska »kupina« (bron, lMt»
ZAPISKI S CELJSKEGA GLEDALIŠKEGA FESTIVALA:
Igor Torkar: PISANA ŽOGA
Igor Torkar n! več novo Ime	v metaforičnem pomenu pripisal	la slikarka, j« sicer medtem po-	Jih govore Torkarjevi junaki ln
svojemu delu. Ce ga omenjam,	stala zrel in prekaljen človek,	med katerimi so — r ad pri-
.	.	... _ ®a omenjam samo zato, ker nas ki s suvereno samozavestjo in znam — nekateri lepi in tehtni,
nadalje »Vezano besedo«, v ka-	»Veliko preizkušnjo«, predlan-	ta podnaslov jasno opozarja na	odločnostjo borca odgovarja na	se mi zdi, da sem slišal tudi
teri izide že v kratkem Shake-	skim pa »Pravljico o smehu«,	določeno potezo, ki vseskozi kot	vprašanja nevidnega gestapov-	tegale: »Razum ne pozna tragi-
spearov »Rihard III.« v prevo-	S »Pisano žogo«, ki Jo je na celj-	karakteristična izstopa iz Tor-	ca. Tudi to je možno, zakaj po	ke.« Ostal mi je v spominu, ker
du pesnika Mateja Bora in z	skem festivalu prvič uprizorilo	karjevega dela, namreč na av-	vsgj verjetnosti Je Gaša tačas	PO moji presoji zadeva v črno
Prešernovo gledališče iz Kranja,	torjevo izrazito nagnjenje k	preživela marsikai kar io ie	problematiko Torkarjevega de-
——————————————	<„ r--m—i—------si —. i. zunanjemu, tehničnemu obrav- ...............J J >-
Na filmskem festivalu v Cannesu Je dobil veliko nagrado ameriški ntm »Marty«. Na sliki sta gl avna Igralca Betsy Blair Im Eraeat
Bargain«
Socialistična misel“ b 60-letnici Moderne
V letošnjo proslavo deset-
::nice osvoboditve vključujejo tud; veliko in pomembno Murno praznovanje: šestde-etietnico revolucionarnih polton v naši literarni in splošno kulturni zgodovini, ki jih
Se umetnostna zgodovinarka
Jelisava Čopič. France Bevk je zabeležil svoje »Spomine ob prvih knjigah Modeme«. Številko zaključujeta še dva zanimiva sestavka:	Bogomila
Gerlanca »Zunanja podoba
še lepo značilnost: da je to-
se Je Igor Torkar vrnil spet k svoji prvotni tematlki^k narodnoosvobodilni vojni kot moralni preizkušnji človeka, kar Je na-rodnosvobodilna vojna za vsakogar, ki jo je sodožlvljal, nedvomno tudi bila.
Ce primerjamo »Pisano žogo« s Torkarjevim dramskim prvencem, tedaj lahko takoj in brez truda ugotovimo, da je pisatelj v svojem zadnjem delu storil po oblikovno tehnični plati velik korak naprej, in to kljub temu, da dramska tehnika tudi sicer ni bila nikoli njegova slabost in da je pisatelj od vsega začetka kazal razvit smisel za spretno grupacijo dramskega gradiva in efektno uporabo odrskih Izraznih sredstev. »Pisana žoga« je v tem pogledu dokaj kompliciran, toda dra-matsko v glavnem precej skrbno zgrajen mehanizem, sestavljen iz devetih časovno in krajevno razmaknjenih slik, ki si ne sledijo shematično, temveč rastejo druga iz druge v zakrivljenem loku in v smiselnem vzročnem zaporedju. S te strani tedaj avtorju ni kaj očitati: njegovo delo je iz enega kosa in teče — lahko rečemo — skoraj brezhibno.
Kar bi mu s tem v zvezi lahko oponesli, je kvečjemu to, da je avtor po vsej priliki precenjeval pomen oblikovno tehnič-
“’.'‘V1 “	preoblikovalo ln utrdilo. Manj la- In v resnici že zlepa nisem
navanju zastavljenega dramat- ž , d . taka kak ä gledal drame, kjer bi se toliko
skega problema, to se pravi v	° J ’ , 3® taka. Kakršno govor;i0 0 človeku človeka sa-
smo jo pravkar spoznali, klonila eovorno o ciovezu, ciovesa sa
mega pa bi bilo na odru tako bore malo.
S Torkarjevo »Pisano žogo« se je na celjskem gledališkem festivalu predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja. In reči moram, da se je v glavnem dobro predstavilo. Predvsem bi tu poudaril režijo
skrajni konsekvenci: k prece
njevanju sekundarnega na škodo P*jed gestapovcem in se mu primarnega. Ce pa je kaj pri- vdala’ zato da reši lz taborišča marnega v dramatiki, potem je bolnega Sana. Toda denimo, da to nedvomno človek. Ne Človek 3e> ^ denimo, da je gestapovec z veliko začetnico, tisti, ki stoji Pr0,tl svojim dobrim običajem kot soha v parku Izven dobrega držal besedo. Zdaj je naenkrat ln zla, temveč pravi, resničn* San tisti, ki ne mara na svo-človek, tisti, ki se giblje sredi bodo, pa ne zato, ker bi vedel,
«M "ki*» vTiaro°adntn0b«vntn f* kakŠn° Ce“° ““ ^ bila kUp* ìgorja Pretnarja in sceno Saše dvnUinit «u	lull Jena’ temvei zato, ker ima dru- Kumpa, ki sta oba zelo zvesto
r—ÄÄ » £ S,Tr“-“ =: “	P“"““«”«■
pobral.	...............
jevega dela. Dali sta uprizoritvi ustrezen stil in se pokazali domiselni tudi v detajlni izvedbi. Med igralci je največ iztisnila iz svoje vloge Nada Bavdaževa kot Gasa. V začetnem in konč-
ja nemara samo klecnil In s« bo	j. „„	-- ---------«------
——i	r®C’ “a n® b° na smrt bolan privzdignjeno vzdušje avtor-
nikomur nič več koristil, med-Tudi Igor Torkar nam govori tem ko bi Renčeva roka lahko o tem človeku. Govori nam o nosiia partizansko puško. Viso-vsem tistem kar zanima in kar ka etik tako visok da nima mora zanimati dramatika m nič prav nobene zveze yei ne B
ni takega v njegovem delu, kar _	___,.	_	.. , ..
bi tematsko ne sodilo v okvir «snlčnostj'o ne s psihologijo
živega človeka. Toda denimo.
nem prizoru je bila sicer hladna in premalo otroško prisrčna, toda zlasti v prizorih z gestapovcem in v zadnjem prizoru z Rencem se je povzpela do nekaterih zelo lepih mest. Laci Cigoj je kot Rene prinesel na oder mnogo osebne topline
izrnamo pod skupnim imenom slovenske knjige in Moderna«
ovens ke Modeme. Velikim niožem, kot to bili Cankar, -•-pančič, Kette, Murn, pa Jakopič, Jama, Grohar in Str-■nen ter drugi, veljajo v teh a neh številne počastitve, ki jih prirejajo po vseh naših kul-umih in prosvetnih žariščih: po naših osrednjih kulturnih m. znanstvenih ustanovah, po •■'-■Murno prosvetnih društvih, »Svobodah« in po šolah. Praznovanje jubileja slovenske Modeme se tako razrašča v Široko manifestacijo, ki priča o tem, da najvišji dosežki naše umetnosti in kulture resnično postajajo last našega delovnega človeka. Hkrati )e to praznovanje novo potrdilo o tem, da so tvorci naše Modeme črpali svojo resnico iz rmjglobljlh narodovih korenin. Boj, ki so ga oni začeli v imenu svojih visokih kulturnih tn revolucionarnih idealov, je vedel neposredno do boja in zmag« našega delovnega Ijud-ttva.
Prazniku ilorsenske Modeme
fe v celoti posvečena tudi četrta številka revije »Socialistična misel«, napolnjujejo pa jo prispevki uglednih kulturnih znanstvenih delavcev. Uvodnim mislim, ki jih je podpisalo uredništvo sledi najprej članek Josipa Vidmarja »Ob knjižnem prazniku«. »O začetkih naše in svetovne Modeme« in o »Jubileju slovenske Modeme« pišeta nato Anton Slodnjak in Alfonz Gspan. Eanimiu prispevek k zgodovini slovenske Modeme je zgodovinski oris »Cukrarne«, prošlu! ega bivališča tedanjih revežev, proletarcev, študentov im umetnikov, izpod peresa Dušana Pirjevca. »Oblikovno izrazne prvin/e v Cankarjevi umetnost i« je naslov odlomku te obširnejše razprav«, ki ga je prispeval dr. Joža Mahnič, »Fragment o dramatiki slovenske Modeme« pa je prispeval dr. Bratko Kreft. O Slikarski Modem i, o »Impresionizmu na Slovenskem« pi-
ter Janka Tranma »Slovenska Modema in slovensko gledališče«. Uredništvo pripominja, da bo svoj namen »prikazati delo in pomen slovenske Modeme na vseh področjih« izpolnilo še s člankom o slovenski glasbi v tej dobi, ki bo izšel v eni prihodnjih številk.
Ze samo našteti naslovi nam kažejo, da se je četrta številka »Socialistične misli« spremenila v pravcati zbornik o slovenski Moderni, ki nam prinaša marsikatere nove in dragocene misli ter poglede in tudi novega gradiva o tem pomembnem razdobju naše kulturne zgodovine. Pričujoči skopi prikaz, ali bolje, opozorilo, pač ne more povzeti niti poglavitnih stvari. Zato naj za zaključek morda poudarimo le
WILLIAM FAULKNER O AMERIŠKIH PISATELJIH
likšno pozornost posvetila Mo- ne z2ra(lbe ln odrskih tehničnih derni prav »Socialistična mi- *ra<*stev in da je deloma morda sel«, glasilo delavskih prosvet-	za>[adi te8a zanemaril ne-
nih društev »Svoboda«. Mo- katere dru2e ,ele^nte' kl 30 pa derna je v svojem času rasla P° m?®m g“em prepriča-in zorela vzporedno z razno- nju pri jamskem delu bistveni
,	.	.___	, j. ,____ nepogrešljivi In odločilni za
jem in zorenjem slovanskega £ n	umetniške vred-
proletarskega gibanja, s tem nostb Ne bi sicer hotel jematl gibanjem je bila tudi po suoji dobesedno podnasi0v »scenska vsebmt neločljivo povezana. In barvna kompozicija lz sedmih kulturna volja osvobojenega fresk«, ki si ga je Igor Torkar delovnega človeka je njen na- izposodil s področja likovne ravni dedič.	umetnosti in ga nedvomno bolj
dramatske obdelave. Vzel je tri »	.	. ., .
mlade, žal človeško dokaj ano- da \e f102““ tudl to- in navrzl‘ nlmne ljudi in jih postavil v čas 010 k tamu še’ da i* bila zame-tlk pred izbruhom vojne. Poka- “Jaya Sanove in Renčeve iden-zal jih je v njihovi brezskrbni llt® e.v taboriščnih razmerah iz-lgrivosti, z morebitno izjemo vedljiva. Zdaj srečamo Renca v enega samega med njimi, pesni- Partizanih, ln to kot izvrševalca
ka Sana, povsem nepriprav- obsodbe nad Gašo, obtoženo _______________________=_________ ...
Ijene na težke odločitve ln mo- zvez z gestapom, kl jih je — kot jn je jmel pogoje, da v svojo ralne preizkušnje, ki jih bo v vem0 tudi imela. Čudna igra vlogo vnese nekaj več življenja, kratkem prednje postavila oku- naključja, da je sodnik prav ti- fe b; ne b;j preohlapen v dik-pacija in narodnoosvobodilna sti Rene, ki je pristal na zame- ciji. slabotna in medla postavka vojna. Toda, ko se sproži nad njavo številk v taborišču in nosi v zasedbi je bil Jože Kovačič njimi viharni čas, s« hkrati torej težek del odgovornosti za kot pesnik San. Tujega okupa-sproži in začne nevidno delo- Sanovo smrt, ali recimo rajši: torja, ki govori v domačem dia-vati tudi mehanizem avtorjeve Hcentia poetica, ki je v drami lekitu (Jože Pristov), pa bi nam dramatske konstrukcije, in nič dopustna zato, da se dramski poklicno gledališče lahko prise ne ve, kateri izmed obeh čl- konflikt razreši med istimi ose- hranilo, niteljev odslej bolj odločilno in bami, med katerimi se je bil nepreklicno poseza v nadaljnji spočel. Krivi Rene oprosti Gašo	■
razvoj dogodkov in v usodo treh krivde, ki jo je bila ta že sama mladih ljudi. Mladega pesnika oprala s tem, da je ubila svo-.
Sana najdemo na smrt bolnega jega gestapovca, medtem ko se v družbi s prijateljem Rencem je bil Rene svoje krivde komaj v koncentracijskem taborišču, zdaj malo zavedel. Toda igra Sanovo dekle, Gašo, pa v oku- naključja že spet poseže vmes:
DRAGO SEGA
Lepa pofcastiter
Diagileva v Londona
Klavirski diplomski koncert Brede Strniševe
Na vseučilišču v Misslssippiju .	__ ________ _______________ __
«o zastavili Willlamu Faulknerju ostal slej ko prej eden najtrših
Po rahli Lndisponlranosti, kl se Je čutila ob izvedbi Bachove Partite v B-duru, je mlada pianistka iz razreda rednega profesorja Antona Ravnika zbrala vse svoje moči v koncentracijo ter se pognala v osrednjo točko sporeda — v Beethovnove c-mol variacije, gigantsko in edinstveno delo te vrste v svetovni klavirski literaturi. 32 variacij na kratek enoperloden dramatski tema Izčrpa obsežno skalo človeških razpoloženj in malone tudi vso klavirsko tehniko. Združiti vseh teh dvaintrideset drobcev z bolj raztegnjeno zaključno variacijo v monumentalno zgradbo, kakor 9) Je to zamislil veliki mojster, bo
gajo rast glasbene kulture Širom po naši ožji domovini in v našem kulturnem središču — Ljubljani.
Ob treh poslednjih, tako uspelih diplomskih klavirskih koncertih (Verbičeva, Rančigajeva in Strnlševa), ki smo jim prisostvo-
vali, se nam vsiljujejo vprašanja, zboljšala našo glasbeno produk-
ki posegajo globoko v problem naše glasbene vzgoje ter glasbe
ne ustvarjalne In poustvarjalne nove, v prvi vrsti pa naše gias-
vprašanje, katerih pet novodobnih ameriških pisateljev ima za najboljše in v kakšnem zaporedju bi Jih ocenil. Faulknerjev odgovor je zbudil v literarnem svetu precej začudenja in tudi nejevolje. tako da je v pogovoru s Harveyem Breltom potožil, da ga niso prav razumeli, in ponovno pojasnil, kako je mislil svoje besede. Zato jih tukaj podajamo v obliki, kakršno Jim Je dal s tem dopolnilom.
Faulkner Je naštel Imena v tem zaporedju: Thomas Wolfe, Faulkner. Dos Passos, Caldwell in Hemingway. O vseh skupaj Je rekel, da niso uspeli: nobenemu se ni posrečilo uresničiti sanj o popolnosti in njihovo zaporedje se ravna po tem. kolikor manjši je bil njihov neuspeh pri prizadevanju. da uresničijo nekaj nemogočega. *Po Faulknerjev! misli je največ poskusil Wolfe, ker je skušal vse človeško izkustvo zajeti v literaturo. Za njim je največ poskušal Faulkner, tako misli sam. Hemingwaya Je postavil na tadrije mesto, ker je ostal pri tistem. kar zna in zmore. To Je opravil imenitno, toda nemogočega ni poskusil.
Po drugačnih vidikih, pravi Faulkner, bi bilo seveda 1st« avtorje mogoče razvrstiti dru-
orehov za slehernega pianista še tako velikega formata. Breda Str-niševa je to težko nalogo rešila svoji mladosti in učni stopnji primerno: ne le zadovoljivo, temveč odlično, saj nas Je s svojo v detajlih do vseh potankosti Izdela-
dejavnosti: to je vzgojna usmeritev naše glasbene mladine. Dobro se zavedamo, da mora vzgoja temeljiti na že preizkušenih m utrjenih principih, t. j. predvsem na klasiki in delno tudi na romantiki. Vendar bi bilo tudi zelo zgrešeno, če bi obtičali na tem mestu in zapirali naši mladini razglede v svet sodobnega glasbenega ustvarjanja. Stojimo pred nevarnostjo, da bo naš glasbeni polet okorel in bomo morali v bodočnosti z mnogo večjim trudom dohitevati to. kar bi sedaj zamudili. Ob zadnjem nastopu
Pred kratkim je bila v Londonu velika razstava, posvečena
patorjevl ječi. Nič bolj možnega Gaša ni prav razumela Renca;
kot to. Gaša, ki smo doslej ve- misleč, da jo hoče še vedn > spominu pred 25 leti umrlega Ser-dell o njej samo, da je mlada, ubiti, se mu Je iztrgala iz rok Beia Pavloviča DiagUova. Za razda ljubi barve in da bi rada bi- In bežečo jo je podrl rafal iz s*atvo ylajlaJ« v Londonu a-
,..x,	a., redno zanimanje, saj so jo morali
bližnje sovražnikove postojanke, podaljšati na željo številnih obi-—	skoval cev, kl jih je bilo v celoti
nad 170.000.
Ni naključje, da je London po 25 letin spel tako gostoljubno »prejel tn počastil DiagUova. — Angleška publika je bila vedno naklonjena baletni umetnosti. Najbolj slavni {plesalci iz vseh krajev sveta »o gostovali v Londonu ln vedno so bili navdušeno sprejeti. Tako je tudi Diagilov s svojim znamenitim ruskim baletom pogosto obiskoval London in prav gotovo je imel s tem velik delež pri ' porajanja angleškega nacionalnega baleta. Številni prvaki sodobnega angleškega baleta so bili nekdaj (lani njegove skupine.
Razstavna zbirka je obsegala
nad 65« predmetov: različne ko-
zraste v določeni dobi samonikel glasbeni slog. Takšne svojstvene glasbene sloge so sl ustvarili drugi narodi, dočim pri nas še ne
najprej njo, potem pa še Renca, kl ji je obupan prihitel na pomoč. Dramski krog Je zaključen, krivda J« razdeljena in poplačana.
Toda, ali se vam ne zdi, da je vse to pisano strašno iz glave, izmišljeno in na silo narejeno in da je zaradi tega strašno mrzlo in mrtvo, kot je lahko
moremo o njem govoriti. Le Cim mrzla in mrtva samo razumska pogostejša izvajanja domačin konstrukcija? Ali ni to bolj po-glasbenih del bodo povečala in d ob n o vrtoglavi telovadbi na
tivnost. To zadeva tudi ostale naše reproduktivne glasbene usta-
beno vzgojne zavode z Akademijo za glasbo na čelu.
Bilo Je samo nekaj misli, kl sem jih izrekel ob tej priložnosti in ob velikih uspehih naše Akademije za glasbo zadnjih desetih let, ki naj služijo našemu naj-vlšjemu glasbeno vzgojnemu zavodu za še bolj smotrno ln še
trapečih, ki deluje na gledalčevo živčevje, srce pa ostane prazno in neprizadeto? In ti
trije mladi ljudje, ki govorijo v stume. načrte dekoracij za balet-krčevitem jeziku, polnem na- 11 e predstave, številne »like ln fo-
tografije, risbe, olja, akvarele ter posamezne kipe, portrete in karikature, nad 166 raznih knjig, kl govore o Diagilovu, pa originalu« rokopise partitur, pisma in podobe ter še polno drugih zanimivosti, ki so bogatile pestrost in privlačnost razstave. Posebej je treba omeniti dvorano, kjer je
no Igro prižela nase, da smo delu -slušateljev zagrebške in beograj-
sl edili z užitkom. V naslednjih delih: Brahmsovi rapsodiji v h-moln op. 79. Llpovškovem Ira-promtuju v h-molu. dveh Debus-sv.ievih preindliab: Od«ev na vodi ln Vrtovi v dežlu. Chopinovem Nocturnu v e-molu, op. 4S št. 1, Etudi v a-moln. op. 25 in Scherzo v h-molu, op. 20 — se Je njen mladi umetniški tn vlrtnoznl zalet le še stopnjeval tako. da se Je s svollm plamtečim temperamentom In v slehernih detallih nalskrbnefše Izdelano Igro približevala že mojstrstvu. Se posebno nas Je presenečala nlena nmet-
ske Akademije smo se lahko prepričali, da so na njih zavodih pravilno usmerili potrebe trenutne glasbene vzgoje ter povedli svoje gojence (poleg dovolj utrjene klasike) v sodobno glasbeno ustvarjalnost, brez katere ni poleta. niti stremljenla, kl pomeni gonilno rilo v umetnosti. Na to pot naša Akademija še ni dovolj zavestno krenila.
Drugi problem — če hočemo tudi mnogo važnelšl od prejšnjega — je naša domača glasbena ustvarjalnost, za katero kažejo naše srednje In nižje glasbene šo-
brekle patetike in aforistične modrijanstva? Ali niso nastal: le v avtorjevi epruveti, obsojeni na zgolj deklarativno eksistenco in izgubljeno tavanje pravilneje usmerjeno delo, kl bo med gledališkimi zavesami, da-uspehe zavoda gotovo še pove- le{ stran ^ živega okolja živih
£al°.	ofnrirmrtv ki oM^kovalec lahko poslušal glasbo,
KAROL PAHOR ljudi? Med kopico aforizmov, to ki jo je nekoč posred®val svetu
Diagilov. Na programu so hila tudi zanimiva predavanja, s katerimi so njegovi nekdanji sodelavci pojasnjevali poslušalcem osrednjo vlogo Dlagilova Ln njegovo skupino na tedanjo baletno, pa tudi koreografsko, glasbeno, scensko in slikarsko ustvarjalnost.	METOD JERAS
ni?ka zrelost in globok smisel za le mnogo večje razumevanje, kot
logično zaokrožitev ' v posameznih frazah, ne da bi pri tem kršila celotno koncepcijo zgradbe predvajanih skladb.
Strniševa je letos že tretja absolventka iz klavirskih razredov bratov Ravnikov, ki sta nositelja tega oddelka naše Akademije in že nad trideset let Izpopolnjujeta naše glasbene kadre z vedno večjimi uspehi. Skozi ‘njihove roke 90 šle že skoraj tri generacije naših najboljših pianistov, ki dvi-
bi ga moral v prvi vrsti pokazati naš osrednji vzgojno glasbeni zavod. O tem smo se lahko prepričali, ko smo prebirali snorede koncertov po naših glasbenih šolah, ki so se vršili v proslavo desetletnice. — Vsak narod goji v največji meri in v prvi vrsti domačo glasbeno ustvarjalnost, na svojih glasbeno vzgojnih zavodih še posebno, polaga na njo svoje težišče in si tako ustvarja svojo glasbeno tradicijo, iz katere
Izid nagradnega natečaja
za izvirno besedilo za otroško slikanico
Na naš razpis smo prejeli 28 rokopisov, ki jih je pregledala posebna komisija uredništva »Slovenskega poročevalca«, in dodelila naslednje nagrade:
1. in 2. nagrado sd razdelita Vera Albreht za slikanico »Doživljaji male Lupinice« in Janez Trnove za slikanico »Za očetom«, tako da prejme vsak 40.000 dinar j ev;
3. nagrado v znesku 20.000 dinarjev prejmeta Milanček in Štefko Seme za slikanico »Na morje«.
Komisija je nadalje predlagala za odkup slikanico Marije Batagelj »Deček z veverico«.
’ Ostali avtorji lahko dvignejo svoje rokopise v tajništvu »Slovenskega poročevalca« od. petka, 27. t. m. dalje.
Nagrajence prosimo, da se zglase v četrtek, 26. t. m., ob 9. uri dopoldne v tajništvu »Slovenskega poročevalca«, Tomšičeva ulica 7, kjer se bodo skupno podelile nagrade.
Šestdesetletnica
ERNSTA JUNGERJA
- Pred kratkim je dopolnil šestdeset let nemški pisatelj Ernst Jünger, ki ga mnogi ob Thomasu Mannu ali takoj za njim štejejo za današnjega vodilnega nemškega pisatelja. Jünger je začel pisati pod vtisom prve svetovno vojne in je bil tedaj militaristično usmerjen. Pozneje Je svojo poglede močno spreminjal, pisal utopične knjige o prihodnosti, dela, ki so bila na pol pripovedna, na pol esejistična, ln prišel zadnje čase na položaje, ki so skoraj povsem nasprotni njegovemu izhodišču. Njegovo delo obsega ž« čez dvajset knjig.
Ob šestdesetletnici so mu številni nemški listi In revije posvetili daljša ali kraji« članke.
G
PES POLAK
Črtica iz titove mladosti
Pri Brozovih so imeli psa, ki to ga klicali za Polaka. Bil je to velik, kodrast, ovčarski pes. Ponoči je stražil hišo, čez dan pa je mirno ležal pod mizo ali v kakem kotu. Iztegnjen, z glavo na prednjih tacah ali na podu je dremuckal. Če je zaslišal kak nenavaden šum, je dvignil glavo, prišpičil ušesa in zalajal: »Hov, hov!« To je pomenilo: Še sem tu, ki skrbim za varnost hiše.
Bil je dober čuvaj. Proti tujcem je bil hud in neizprosen, proti odraslim nezaupljiv, le z otroki je bil prijateljski in nežen. Ti so ga smeli vleči za ušesa in za dlako. Imeli so ga za konjička in so jezdili na njegovem hrbtu do mile volje. Naj so mu storili karkoli, jim ni zameril, prijazno je mahal z repom. Včasih jih je z zobmi zgrabil za roko ali za nogo, narahlo kot za šalo, da jih nič ni bolelo.
Otrokom ni bil le za varuha, bil jim je tudi za pestunjo. Učil jih je hoditi. Tudi Jožo. Ko je ta začel drsati po tleh kot vsi otroci, preden shodijo, se je igral s Polakom, ki je ležal na podu. Grabil ga je za dolgo dlako, a pes je samo strigel s kosmatimi ušesi. Vstal je počasi in z njim se je postavil na noge tudi Joža, ki ga ni izpustil. Pes je šel po izbi, a za njim tudi Joža, korak za korakom. Če je pes prenaglo stopil, so se Jožu zapletle noge, da se je sesedel na pod.
Ta igra je bila preveč mikavna, da bi je Joža ne bil zopet začel. S hojo je šlo vedno bolj gladko in vredno hitre-
je. Tako se je Joža s Polakovo potrpežljivostjo naučil hoditi.
To prijateljstvo nikoli ni prenehalo. Ko so otroci že shodili, jim je bil najzvestejši tovariš. Spremljal jih je na vsak
korak. Hodil je z njimi na pašo, na vrt ali na njivo. Opazoval je njihove igre. Če ni smel z njimi, jih je čakal doma. Pazil je na vsak glas, ki mu je naznanjal, da se vračajo. Ko jih je zaslišal ali zagledal, je bil ves nor od veselja. Pozdravil jih je z laježem in jim tekel naproti. Mahal je z repom in poskakoval od radosti.
Tudi otroci so bil navezani nanj. Ne bi mogli živeti brez njega. Bilo bi jim hudo, če bi ga izgubili.
In vendar je nekoč le malo
ptomeitta m sic
Drvela je po cesti kočija križem kraž;
T njej ženin ob nevesti, k spredaj kočijaž.
Brezskrbno so vozili, kot da je njihov svet, gredoč so cviček pili, dirjali na izlet.
Voznik si je popeval, a eden onih dveh je pravljice pogreval
0	sonca in ljudeh.
Tedaj jim je nasproti
1	kolesom polž prišel, kot bi imel peroti,
po poti je brzel.
A čriček kaj po cesti f kočijo križem kraž, v njej ženin ob nevesti, on spredaj — kočijaž.
Kočija — kakor gora — je vlila polža strah, prijela ni zavora in vse zavil je prah.
Prav kmalu se nabrala je množica otrok, ki pasli so zijala ln tekali okrog.
Na kraju tem nesreče ustavil se motor je milice leteče, če kdo je za v zapor.
Polž bil Je skoraj mrtev od straha za kolo, no, vendar smrtnih žrtev kljub tema ni bilo.
Na koncn so dognali, kdo je nesreče kriv: bil ta je čriček mali, ki se ga je napil.
Vsega ni kriv bil čriček, saj bil je le pijan — zato je tudi cviček bil hkrati kaznovan.
manjkalo, da bi ga bili izgubili.
To je bilo tisto leto, ko je polje zaradi suše zelo slabo obrodilo. Da je bila nesreča še večja, se je obetala zelo huda zima. Pri Brozovih pa ni bilo niti dovolj hrane niti drv. Očeta in mater je skrbelo, kako bosta do nove letine preživela tako številno družino. In s čim bosta kurila, da otroci ne bodo trepetali od mraza.
Oče jie pogosto odhajal v vas, a se je molčeč in mračen vračal domov. Tudi sosedje niso imeli blaga na pretek.
Nekega dne pa se je vrnil dobre volje.
»Vsaj prezebali ne bomo,« Je
rekel.
Povedal je materi, da se je domenil za dva sežnja drv. Dobil jih bo od graščinskega oskrbnika. Težko ga je pregovoril, da mu jih proda. Kupna cena je Polak, ki ga je oskrbnik poznal in cenil. Oskrbnik dobi Polaka, a Brozovi dva sežnja drv. Tako je bilo domenjeno.
Otroci, ki so to slišali so bili zaprepaščeni. Razumeli so, da bodo izgubili svojega dobrega prijatelja.
Zajokali so.
»Ne damo ga!« so vzklikali. »Polak je naš! Ne damo Polaka!«
Zgrnili so se okoli psa in ga objemali. Polak, ki ni razumel, za kaj gre, je bil začuden. A dobrikanje mu je dobro delo in je veselo mahal z repom.
Vse nič ni pomagalo. Kupčija je bila sklenjena. Očetu je bilo hudo zaradi otrok, a še hujša je bila skrb, kako bo čez zimo.
Drugo jutro je oče navezal Polaka na vrvico, da ga odpelje novemu gospodarju. Otroci so jokali. Tekli so pred
Lojze Beltram:
UGANKI
HiSica majhna kot kakšen zaboj, v njej prebivalcev krilatih nebroj.
Deklice pridne, fantiči pa leni.
V hiši zakladi medeni, voščeni.
(non ur pireraqog s ftrej)
hišo in gledali za psom, ki jih je za vedno zapuščal. Polak se je čudil, kam ga peljejo. Venomer se je oziral po otrocih, ki so žalostni gledali za njim.
Hiša je ostala pusta in prazna.
A glejte — oče se še ni vrnil, ko je bil pes zopet doma. Kot nor je planil v hišo in zacvilil od radosti.
Otroci so zopet imeli solze v očeh. Zdaj ne od žalosti, temveč od veselja, da imajo zopet svojega prijatelja. Polak jih je gledal, kot bi hotel reči: »Vidite, pa sem jih le ukanil.« Z otroci, ki so ga vriešče objemali, se je valjal po podu.
Tudi materi je to dobro de-
lo.	Saj je trpela, ko je videla, kako so otroci zaradi psa hudo potrti. Samo nasmihala se je in nobene ni rekla. A bila je zaskrbljena. Kaj bo nastalo iz tega?
Oče se je začudil, ko se Je
vrnil in našel psa v hiši. Lepo mu je skuhal Polak, to mu ni bilo po volji. Oskrbnik si bo lahko mislil, da ga je hotel na
Pomladna pesem
Zvonček j« pozvanjal po livadi cin, cin, cin,
pokokala trobentioa je Izza
travnih Un,
veselo ikrjanSak v zraku
je zapel,
saj sonček zopet zemljo
Je ogrel.
Tam eiivelo zopet Je mravljilče, marljive mravlje so odšle po kruh.
Glej, tam tabela prvi med sl
išče,
v toplem sraka spreletava roj se muh.
Otroci skačejo po travi
na trati, kjer potoček žnbecfr vsi so veseli, vsi so zdravi, saj v njih je mlada, neugnana
kri.
Napisala Tončka Kalan lz Kranja
ta način prevarati. T« M n« bila poštena kupčija.
Psa bi bil rad pustil otrokom, a ga je drugi dan zopet odpeljal novemu gospodarju. Ni šlo drugače. Zdaj otroci niso več jokali. Gledali so za psom in si tiho mislili, da se bo zopet vrnil.
In res se je zopet vrnil. Se pred očetom.
Oče je bil hud. Presneti pesi
Ali naj ga mar vsak dan vlači k oskrbniku, da se bo še pred njim vračal domov? Sklenil je, da ga odpelje še tretjič. A zdaj naj ga gospodar trdo priveže, da mu ne bo mogel več uteči.
Toda ko je oče drugo jutro iskal psa, ga ni bilo nikjer. Niti v hiši, niti zunaj hiše. Izginil je, kot da se je v tla vdrl. Vprašal je otroke, če so ga kje videli. A oni niso vedeli zanj.
Le oči so jim govoril« drugače.
V bližini Kumrovca je več gozdičev. V eruega izmed njih so otroci na skrivaj odpeljali psa, da bi ga rešili. Privezali so ga, da bi ne prišel v hišo ali v vas in se izdal. Spletli so mu majhno kolibo, da se je vanjo umaknil pred dežjem.
Pes je bil pameten. Zdelo se je, da ve, čemu to jetništvo. Ni cvilil, niti lajal, da bi ne izdal svojega skrivališča. Otroci so mu na skrivaj prinašali hrane. Enkrat Joža, drugič kdo drugi, kdor se ft mogel neopazno izmuzniti od doma. In vsak je nekaj časa ostal pri njem da mu ne bi bilo dolgčas.
Oskrbnik je očeta opominjal na dolg. A oče je Polaka zaman iskal in vpraševal po njem. Psa ni bilo, nihče ni kaj vedel o njem. Tudi otroci so trdo molčali.
Tako so tekli dnevi. Kdo ve, koliko jih je prebegnilo, deset, petnajst, morda tudi več. Psa ni bilo nazaj. Oskrbnik se je naveličal terjanja in je utihnil. Tudi oče ni več mislil na Polaka.
Ta pa se je neki dan prikazal v hiši. Delal se je, kakor da se nič ni zgodilo. Otroci so se držali, kot da ne vedo, kaj je bilo z njim. Mati je bila zadovoljna. Tudi oče se je tiho nasmihal predse. Oskrbnik je samo zamahnil z roko. Kaj hoče s psom, ki noče ostati pri njem!
Polak je v veliko veselje otrok ostal pri hiši.
Priredil France Bevk. Iz »Knjige o Titu«, ki Izide pri »Mladinski knjigi«.
Najprej vas moram opozoriti na povest »Lišček« hrvatsko pisateljice Andjelke Martič, ki jo začenjamo objavljati v današnji številki Najdihojce. Andjeika Martič je mlada hrvatska pisateljica, ki pa je v svoji ožji domovini že zelo znana. Njena povest o partizančku Željku in srnjačku Liščku je naletela na lepo priznanje kritikov in številnih mladih bralcev. Zato smo se odločili, da jo prevedemo, in Tipamo, da bo tudi vam ugajala. Posebej pa vas opozarjamo, da »Lišček« ne bo izhajal samo v Najdihojcl, temveč v vsaki nedeljski številki Slovenskega poročevalca, in sicer na stalnem mestu. Glejte torej, da kakšnega nadaljevanja ne zamudite, saj se boste kmalu lahko prepričali, da je zgodba v resnici vredna zanimanja.
In zdaj o pismih.
Križanka »Škorec«
VODORAVNO: 2. predlog, 4. lepilo, 6. v zemljo zabit kol all pilot, 8. eden najboljših nogometašev v Jugoslaviji, 10. žensko ime, 11. znamka italijanskih avtomobilov, 13. rdeča barva, 16. vrsta rib, IS. drugi soglasnik in prvi samoglasnik, 19. velika pesnitev, 21. prebivalec največjega polotoka.
NAVPIČNO: 1. hrib pri Ljubljani, 3. geološka ledene dobe, 5. sveženj omikanega lanu, 7. znak za ploščinsko mero, 9. hišni prostori, 12. priprave za merjenje, 14. nadležna žuželka, 15. poljska rastlina, n. priimek slovenskega pesnika, 20. drugi sklon povratno osebnega zaimka.
REŠITEV KRIZANKS »CVETICE.
VODORAVNO: 7. napovedovalec, 12. on, 13. balnec, 14. se, 15. seno, 17. Iti, 18. orel, 20. Soton, 22. celec. 24. aparata.
navpično: i. danes, 2. sobota, 3. celina, 4. konica, 5. macola, 6. mesec, 7. nos, 8. ve, 9. D IT, 10. ve, il. cel. is. ne. 19. Re, 2L op, 23. et.
Za knjižni nagradi sta bila Izžrebana STANE PODLOGAR Iz Most ln MARKO ŠIFRER Iz Stražišča prt Kranju. Naj sporočita svoji žeUU
Janko Poznič ln Črnuč se je spet oglasil in poslal pesmico ter križanko in zlogovnico. — Ivanka Sitar je poslala risbo, ki kaže pionirje, kako v naravi veselo praznuje Prvi maj. Zal je danes nisem mogel objaviti, pač pa sem jo shranil, saj se bo priložnost gotovo še ponudila. — Maja Gerželj iz Polzele je opisala Goro Oljko in njen spi* objavljam. Hvala tudi za sliko.
—	Tončka Kalan iz Kranja je poleg pomladne pesmi napisala še pravljico o »Ptici Zlatoperki«.
—	Majda Jan z Gorij pri Bledu je napisala pesmico o domačem kraju. Razveselila me je in u-pam, da bo še kaj poslala. — Martin Rozman, prav tako e Gorij, se je večkrat izkazal kot pesnik. Tokrat naznanja v svojih stihih, da »Prišel bo čas poletja«. — Jelena Žagar je držala besedo in opisala svoj domači kraj, Jesenice. Zal ni bilo prostora, da bi njen sestavek ponatisnil. Kar se pa križank tiče, je dovolj, če pošlje rešitev, in ni treba prilagati Izrezka. — Aleksander Anžič iz Grosupljega je napisal zgodbo iz partizanskih časov, ki ima nekaj prav lepih odlik, le da ni prav primerna za Najdihojco. —Marko Beranek iz Ljubljane je poslal tri pravljice, ki jih že vsi poznamo. Prepričan pa sem, da bi Marko lahko napisal tudi kaj novega, iz lastne domišljije.
Vsem bralcem lep pozdrav od Urednika
******* KM* pežjMetj «trak te m lutei»
Skozi zvezdnato noč zgodnje Jeseni je ▼ moJku baiata brigada. Tokrat se ni pomikala v napad niti se ni umikala. Drugačna je bila njena naloga. Pripravljala s« [e ofenziva, o kateri se je zadnji čas čedalje več govorilo, in ljudstvo plodne Slavonije je pohitelo, da bi z žitom podprlo Liko in Banijo. Neštevilmi vozovi, natovorjeni 4 vrečami pšenice, so bili zaupani brigadi, ki je bila pri-pravljena visa popadati, toda do konca opraviti nalogo« Noč je bila mirna. Tišino je motilo samo enoäifi&c Škripanje voz, pritajen šepet brigadirjev in zdaj pa «A^j nenadni glasni Mi« voznika, ki se je izpazabii
A ta enoličnost ni trajala dolga Predhodnica hrlga.fr? je dosegla progo in legla v zaseda
Prvi voz je zaropotal čez tračnice, potem drugi in za njim tretji Nemoteno so m prepeljali in v srcih se Ja začelo buditi upanje, da bodo prešli tudi vsi drugi,
A iznenada so se od vseh strani oglasile puške faj «trojnloe, po progi pa se je prikotali velik železni oMopnik, ki je sipal cele roje svetlečih izstrelkov.
Vozovi so še naprej prehajali Zastoja ni bila Padali so tudi prvi ranjenci, na nosilih so odnašali tudi prva mrtve. Strahovito streljanje je paralo zrak, vse to pa sa je mešalo z naglim ropotanjem težkih voz.
Kri je tekla, da Lika in Banija ne bi ostali lačn& Slavonski partizani so padali na progi pri Lipovijanifr
Ko je nazadnje prešel tudi poslednji voz, se je noč bližala koncu. Streljanje je pcnehalo in vse hujši hlad je ogrinjal borce, izmučene od boja in pohoda. Čedalje gostejša megla je kazala, da smo prišli do cilja — di Save, čez katero bo žito prepeljano na ono stran.
Motna in umazana reka ja tekila mimo; medtem ko Ji na njenih bregovih vse vrvelo od naglice in so se ra»« legali glasni klici ter hrzanje preznojenih konj, so po njenih ledjih, komaj nagubanih od jutranjega vetriča, žft drseli prvi tovori žita.
Naveličala sem se stati ob reki in mraz me je pregnal dalja Hodila sem med vozovi, se pogovarjala z vozniki, civilisti, ki so pač preživeli burno in naporno noč. Kadili so tobak, zavit v časopisni papir, se ukvarjali s konji ali tiho cmokali, čudeč se, da so vsi vozniki srečno ušli is nočnega pekla.
Naenkrat, kakor da bi jih ogrel slabotni dim cigare^ so razpletli pogovor. Poslušam, kaj govore. Eden med njimi, že upognjen starček, srkne žganje iz stekleničit^ si oblizne posinjela usta in začne:
»Bogme, drag bo tale kruh. Vsaka drobtinica bo blagoslovljena in gorje tistemu, ki bo zapravil samo trohico...« in pokaže s posinjelo roko na vreče n« svojem vozu.
»Da, da, prav praviš,« mu pritrjuje drugi, »saj id malo krvi steklo zaradi njega.«
»Uh, kako so vžigali, kakor da bi bil sodni dan,« sel oglasi mlad, golobrad fant, skoraj otrok. »Če bi puško in topove vozili, ne bi huje streljali,« pravi, a videti ja, da uživa, ker je prebil iste težave kakor ti stari možaki,
»Kaj bi ne. Kruh je nevarno orožje, in še kako,« d# spet tisti starček in zalije svoje besede s požirkom žganja« (Nadaljevanj «j
T
Indijanske zgodbe F. COOPRA
Riše MIKI MUSTER
T. Ce ste hči seržanta Dunhama, sem tisti, ki ga Iščete,« je dejal Stezosledec. »V resnici se pišem Natty Burapo.« — »Seveda sem Mabel Dunhamova in tamle gresta stric Kap in Puščica...» — »Skoda, da niste našli kakšnega bolj zanesljivega vcdnika. Sicer pa poj-demo zdaj skupaj. Doli imamo čoln in varno vas prepeljemo če« brzice. Bal sem se že, da smo vas zgrešili.«
8. Ko so bili vsi zbrani, je Stezosledec predstavil svoja spremljevalca, Veliko Kačo in mlađega moža, Jaspers Westerns po imenu. Potlej so sedli k južini In se zapletli v pomenek. »Vaše lovsko življenje,« je dejal Kap, »mora imeti nekaj pustolovskega in mikavnega, le da ste zmeraj na suhem.« — »Prav tako često ravnamo z veslom kot g puško,« je menil Natty.
9. »Tisto nekaj vode In brzle pač ni vredno govorjenja,« je spet začel svojo posmehljivo pesem start pomorščak, ki je bil čez mero ponosen na svoj poklic. Stezosledec mu je potrpežljivo odgovarjal in nazadnje je stari menil: »Če je ontarijsko jezero res tako veliko, kot pravite, bomo na tej strani vsaj varni pred Indijanci, ki jih ščuvajo ti prekleti Francozi.«
KOLEDAR
Nedelja, 22. maja: Milan
è
Pred 140. leta se Je na današnji dan v Leipzigu rodi skladatelj Richard Wagner.
•
Spcmnim© se danes še velikega
iraiiepökega pisatelja in pesnika, najiZi aZftejàega predstavnika francoske romantike Victorja Hugoja. V književnosti se je pojavil že dvajsetleten z »Odami in baladami«. ugled pa mu je prinesla prva knjižna drama »Cromwell«, prvi prit ne r svobodne dramatike, katere predgovor je postal manifest rcmantjćne šole. Hugo je bil eden naj večjih in vsekakor eden najbolj vsestranskih francoskih književnikov: pisal je lirične pesmi. ki jih odlikuje bogata fantazija, lep jezik in čut za melodijo, lirične drame, zgodovinske romane, v katerih je obravnaval družbene in politične razmere svoje dobe. Razen tega se je zelo aktivno udeleževal političnega življenja. bil francoski per. sodelo-V8* v ustavodajni narodni skupščini. pisal ostre pamflete In sabire. Leta 184d je postal član francoske Akademije. Umrl je 22. maja leta 1385.
•
Danes poteka 13 let, odkar Je bil formiran prvi slovenski korpus.
Ljubljana: za nujne premere r=-
Poliklinika. Miklošičeva eesta 20, tel. 2S-0€i; sobotna in nedeljska s': 'ba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.	-:r.
Ce'je: dr. Maksim Sevšek, LJub-ijanska 36.
Za inženirja kemije Je biia dir piomirsRa Olea Skubic iz Ljub-
1 - n e. Pri j stelji čestit amo.
Dr. Fugeij Andreju iz St. Lovrenca ob Temenici, ki je dokončal študij na medicinski fakulteti v Ljubljani za zdravnika splošne medicine — čestitamo!
Za doktorja vsega zdravilstva Je dokončal študij tov. Anton Mi-kac. iskreno čestitajo prijatelju Vaiprisrčnejša zahvala dr. prof. Savniku, dr. asistentu Poljanšku in dr. Mavec Pavli za ozdiavlje-nje moje hude bolezni na onkološkem zavodu. — Brezovšek Julija.
Poročila sta se PezdlČ Janez, dri. gozdarski tehnik in Rems Nevenka. bančni kornere. Čestitamo!
Za proslavo 10. obletnice osvoboditve ter 30. obletnice maturantov iz leta 1925 se bodo zbrali Členi tolminskega učiteljišča V Tolminu, hotel Krn. dne 6. VIII. 3955. Vabljeni vsi prejšnji ln kasnejši letniki.
DPD »Svoboda« — Poljane pri-
reai v počastitev rojstnega dne maršala Tita v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 20. uri v dvorani Lcir.a Ivana Cankarja svoj četrti prosvetni večer. O liku maršala Tita bo govoril zvezni ljudski poslanec Jaka Avšič. Lep kultumo-prosvetni program pa bodo izvajali dijaki in dijakinje Administrativne šole pod vodstvom ravnatelja tov. Christof a Draga in pevovodje Premelča Bogomira. — Vljudno vabljeni. — Vstopnine ni.
Hi-niin svetom v Ljubljani priporočamo, da se naročijo na slovensko izdajo glasila protiletalske zaščite »Odbrana«. Revija, ki prinaša zanimive članke o protiletalski zaščiti in je bogato ilustrirana. se naroča v Mestnem domu ’ o ri Poklicni gasilski četi. Krekov trg št. 2. in sicer do 4. Jpnija 1355. v dopoldanskem času. Letna naročn-ina znaša 180 dinarjev. — Svet stanovanjske skupnosti Ljubljana I.
v počastitev spomina pok. učiteljice Albine Bradaška poklanjajo upok. učit. dekliške šole v Kranju 1.2M din za slepo mladino. Iskrena hvala!
Okrajni odbor Društva upokojencev Ljubljana vabi vse član-stvo na proslavo desete obletnice osvoboditve, k! bo v Mestnem gledališču (pasaža). v ponedeljek, 22. maja 1955 ob 16. uri.
Društvo upokojencev, podružnica Vič, vab; svoje članstvo, da se v čm večjem številu udeleži proslave v počastitev 10-letnice osvoboditve, ki jo prireja okrajni odbor Društva upokojencev v Liubljani v ponedeljek, dne 23. ir.s; a t. 1., v Mestnem gledališču v Ljubljani, Nazorjeva ulica Upokojenci podružnice center! Okrajni odbor društva upokojencev v Ljubljani priredi v počast .tav desete obletnice osvoboditve slavnostno akademijo v Mestnem gledališču Nazorjeva (pasaža). dne 23. 5. 1955 ob 16. uri. — Spored je razviden iz lepakov. — Vstopnine ni, prostovoljni prispevki dobrodošli. — Vabimo Članstvo, da se te naše prve prireditve polnoštevilno udeleži.
Turist biro orosi udeležence potovanja v TORINO, ki še n;so izpolnil; formularjev za italijansko vizo. da se nujno oglasijo v BIROJU. S seboj naj prinesejo 2 fotografije. Interesenti, ki posedujejo svoj potni list, se še lahko prijavijo. — Vse prijavljene na-
r)Šamo, naj od 23. do 25. maja L dvignejo programe, bone in ra^te. — £aht?v«te WQma, ti)* v TURIST	ijufeljv
■a. JHJtloiičeva 17. telefon »-MO.
Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Maribor, sporoča da bo most preko Drave v Ptuju zaradi popravila od 23. maja 1955 dalje v nočnih urah od 21. do 5. ure zaprt za ves promet. Zapora bo trajala do nadaljnjega.
Promet se preusmeri v času zapore v smeri proti Ormožu in obratno po cesti' III. reda Maribor — Duplek — Vurberg — Ptuj ali po cesti JI. reda Maribor — Lenart — Senarska — Ptuj ; v smeri proti Borlu ali Zagrebu in obratno pa po cesti III. reda Ptuj
—	Sodinci — Videm — Leskovec
—	Bori, odnosno po cesti ni. Teda Ptuj — Sodinci — Gjurmanec in cesti II. reda Gjurmanec — Zagreb.
Vsakodnevna nega kože s kremo »POUK VOUS« daje svežino ln lepoto! Zahtevajte povsod kremo »POUS VOUS«!
Gospodinja, kupuj za čiščenje v
kuhinji odlični
ameoEg
Zadruga »GOZAB* bo imela
redni občni zbor v nedeljo, 29. maja. ob 8.30 uri v »STI&KEM DVORCU«, Stari trg 34.
»JELA« sol za kopanje izdelana iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osye*uje, krepi Sivce in destnficira.
Src« in ožilje (krv-w pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek). notranje žleze (protin basedow), živce (nevrastenijo. nervoze, nev-ralgile) zdrav) uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE, SLATINA RADENCI. — Odprto od I maje dalje V predsezoni znižane cene Zahtevajte prospekte! ZDRAVJE JB PRVO!
PUTNIK SLOVENIJA in MESTNA HRANILNIC4 LJUBLJANSKA sta uvedla turistično hranilno službo. Vsakdo, ki varčuje za svoj letni dopust ali za izlet in potovanje ter vlaga pri Putniku Slovenija ali pri Mestni hranilnici ljubljanski, se mu bodo ti prihranki obrestovali z lOVo. Vsa pojasnila dobite pri Mestni hranilnici ljubljanski ali pri vseh poslovalnicah Putnika Slovenija, kjer zahtevajte zadevne prospekte.

DRAMA — LJUBLJANA
Nedelja, 22 maja ob 20: Heilman; Dekliška ura. Izven in za podeželje
Ponedeljek 23, maja ob 20: Hell-
man: Dekliška ura Abonma T. Db 20:	Patdn-Anderson:	Joči,
ljubljena dežela. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V opernem gledališču).
Torek, 24. maja ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozori-ita. (V dramskem gledališču).
Sreda. 25 maja ob 20: Dostojevski:	Zločin in kazen. Izven.
Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledališču)
Četrtek. 26 ob 15: Sremac: Pop Ciro in pop Spiro. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta (V dramskem gledališču)
Petek, 27. maja ob 15.30: Heilman: Dekliška ura. Abonma Petek II
popoldanski.
Sobota, 28. maja ob "20: Matkovič: Na koncu poti. Premiera. Izven.
Nedelja, 29. maja ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Izven.
opera
Nedelja. 22 maja ob 20: Verdi: RigoiettQ. izven in za podeželje. (Gilda — Nada Vidmarjeva). Ponedeljek, 23 maja ob 20: Paton-Anderson:	Joči, ljubljena de-
žela Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta Torek, 24. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red E Sreda, 25. maja ob 20: Donizetti: Lucia Lammeimoorska. Zaključena predstava za TS9.
Četrtek. 26. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red F.
Za vse predstave Beograjskega dramskega pozorišta, ki gostuje v ponedeljek zvečer v Operi, v torek in v sredo zvečer in v četrtek popoldne v Drami, so vstopnice že v prodaji danes od KUO dalje pri dnevni blagajni - OR*ri. Cen» «d IM «t »m-Y*aoL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Nedelja, 22 maja ob 20: John van Druten; »Grlice glas«. Izven Torek, 24. maja ob 20. Plaut: Dvojčka. Abonma red Torek. — Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 25. maja ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Nedelja, 22. maja ob 15.30: Scfcil-ler-ZupanCiC:	»Marija Stuart«,
tragedija, gostovanje Mihaele Saričeve.
Ob 20:	Bitenc: »Ugasle luči«,
drama.
Sreda, 25. maja ob 16:	Bitenc:
»Ugasle luči«, drama, red A. Vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 26. maja ob 20: Schiller-2upančič: »Marija Stuart«, gostovanje Mihaele Saričeve. izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega 12
Nedelja 22. maja ob 18: »Pastirček Peter In kralj Briljantin«, bajka v štirih dejanjih.
Ob 20: »Utopljenca«, veseloigra. Blagajna odprt« dve uri pred pričetkom predstave.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikoy (Šentjakobski) trg Nedelja, 22. maja ob 11. Kuret: »Obuti maček«. Zaključek sezone.
ROČNE LUTKE
jponedeljek, 23. maja ob 9: Gostovanje na Rakeku.
Ob 11.30: Gostovanja v Starem trgu Prt Ložu.
Ob 16: Gostovanje v Loškem potoku.
Ob 18: Gostovanje v Novi vasi pri Rakeku.
Torek, 24. maja ob 8: Gostovanje V Ribnici.
Ob ll: Gostovanje v Dolenji va-
«i prt Ribnici.
pb 1«: Gostovanje v Kočevju. Prodaja vstopnic za marionetno predstavo pol ure pred začetkom pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 82. maja ob 16: Igor Tot. kar: »Pisana žoga«. Izven in za
podeželje.
Torek, 24- maja ob 20: Literarni večer Kranjskega akademskega
društva.
Četrtek, 26. maja ob 16. Igor Torkar: Pisana žoga. Red C in izven. vstopnice so še na razpolago.
Petek, 27. maja ob 20. Igor Torkar: Pisana žoga. Red B In Izven, vstopnice so še na razpolago.
Sobota, 28. maja ob 80: Slavnostna akademija v čast 80-letpice ustanovitve gasilstva na Gorenjskem In 10-letnice osvoboditve.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 22 maja ob 19.30: Janko Gregorc: »Melodije srca«. Opereta v treh dejanjih. Zveze z vlak) ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Torek, 24. maja ob 20. Miloš Mikeln: Dež v pomladni noči — abonma red torek In izven. Četrtek, 26. maja ob 20. Jože Javoršek: Kriminalna zgodba — abonma red četrtek ln Izven. Petek. 27. maja ob 15. Jože Javoršek: Kriminalna zgodba, L in II. šolski abonma.
Sobota, 28. maja ob 20. Brecht: Dobri človek iz Sečuana. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda. Izven.
Nedelja, 29. maja ob 20. Sremac: Pop eira ln pop Spira. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda. Izven. Ponedeljek, 30. maja ob 20. Dostojevski: Zločin in kazen. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda. Izven. Posebej opozarjamo občinstvo na gostovanje Beograjskega dramskega gledališča Iz Beograda, ki bo gostovalo s svojimi najboljšimi deli te sezone.
Učenci in profesorji drž. glasbene šole Trbovlje prirede slavnostni koncert dne 24. maja 1955 ob 19. uri v Delavskem domu v Trbovljah v počastitev rojstnega dne maršala Tita ln 10-letnice osvoboditve. Na koncertu sodelujeta tudi solopevki Majda Hauptman In Vilma Zupančič ter bivši učenel glasben» šole Trbovlje. — Vljudno vabljeni!
Glasbene šole Ljubljana. Siška-Bežigrad, Moste. Vič. Polje ln Šentvid bodo priredile v ponedeljek, S3, maja, ob 20 url v velilkl dvorani Slovenske filharmonije Koncert v proslavo 10. obletnice osvoboditve. Bogati spored obsega solistične in orkestralne točke, ki jih izvajajo učenci vseh ljubljanskih glasbenih šol. Vstopnice so v prodaji na glasbenih šolah ln pri blagajni Slovenske filharmonije.
Glasbena šola Moste priredi lavno produkcijo v torek, ?■». ma-
)«,«*». ud v dvorani lltvu»
du filharmonija.
SPORED ZA NEDELJO
Poročila ob: 6.95, 7 .tu. 12.30, 15.09, 15.00 in 22.00.
6.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored)
—	vmes ob 6.30—6.35 Pregled ti-
ska; 7.15—7.30 Reklame; 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva; 8.00 O športu in športnikih: Letošnji partizanski izleti; 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava: Ostržek I. dei (Radijska igrica Nika Kureta po Lorenzini-jevi povesti); lo.ou Družinski pogovori — Helena Puhar: Trije rodoyi pod eno streho; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — Georges Bizet: Domovina, uvertura — Fridenk Chopin; Koncert za klavir in orkester št. 1 v c-molu; 11.00 Oddaja za Beneške Slovence; 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30—05.30 Želeli ste — poslušajte; 16.30 »Po naši lepa deželi« — Branko Popovič; Nad B. Kotorsko (Potopis iz črnogorskega Primorja); 16.00 Zaplešite z nami; 18.30 Zgodba za nedeljsko popoldne — K. Kovič: Poet (satirična poema); 16.45 »Pod vaško lipo« (pisan spored domačih pesmi in napevov v izvedbi ansamblov, zborov, in solistov); 17.30—18.15 Radijska igra:	Ibsen
Nora (Ponovitev); 18.15—19.00 Glasbena medigra: Ibsen Nora (Ponovitev; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 ; 60 minut razvedrila iz Radia Zagreb IIL oddaja; 21.00 Kulturni razgledi! W. Woods: Pisma iz Londona; 21.15 večerni operni koncert; 22.15—23.00 Nočni kom. koncert - R. Scholium :Son. za violino ln klavir op. 42 št. 3
—	P. Stojanovič; Godalni trio
op. 127 — Ivo Petrič:	Pihalni
kvintet za flavto, oboo, klarinet, fagot ln rog; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba),
»UNION«: marokanski flim »Othello«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V gl. vlogi: Orson Welles in Susanne Cloiitier.
»KOMUNA«; franc, film »Vrag v telesu«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19.15 in 21.30. V gl. vlogi; Gerard Philipe. Ob 10 Je matineja istega filma.
»SLOGA«; amer. film »Šampion«. Tednik Predstave ob 15, 17, 19 In 21. Ob 10. url je matineja Istega filma. V gl vlogi: Kirk Douglas. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14. ure dalje, za matinejo pa od 8 ure dalje.
»SOCA«: marokan. film »Othello«. Tednik Predstave ob 16. 18 m 20. uri — Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15. ure dalje.
DOM JLA: italijanski film »Pot upanja«, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«:	frane, film »Lepotice
noči«. V gl. vlogah: Gerard Philipe in Gina Lollobrigida. Predstave ob 16,	18,	20. Prodaja
vstopnic od 14 dalje. Samo še danes in Jutri.
•TRIGLAV«: amer. barvni film »Vrnitev na Broadway«. V gl. vlogah: Virginia Mayo ln Gene Nelson.	Predstave	ob	16,	18 20.
Prodaja	vstopnic	od	15	dalje,
dopoldan tudi od lo do 11 ure. Samo še danes in Jutri.
•LITOSTROJ«: angl. film »Ugrabitelja«.	predstavi	ob	18	in 20.
Prodaja	vstopnic eno	uro pred
pričetkom predstave.
»SVOBODA« ŠENTVID; angleški barvasti film »Melba«, ob 18, 18 ln 20.
ZADOBROVA: jugoslovanski film »Stojan Mutikaša«, ob 16 ta 18.
VEVČE: ameriški film »Slavolok zmage«, ob 18 ta 20.
Ob 10 matineja ameriškega barvastega filma »Afriška kraljica«.
DOMŽALE: mehiški film »En dan življenja«, ob 16, 18 in 20.
KAMNIK: francoski barvasti film »Grof Monte Christo« I. del.
BLED: marokanski film »Othello«, ob 15, 18 im 20.30.
BREZICE: angleški barvasti film »Melba« In tednik.
NOVO MESTO »KRKA«: švedski film »Zaradi moje ljubezni«.
KRANJ »STORZIĆ«: jugoslovan-sko-norveški film »Krvava pot«. Tednik. Predstave ob 14, 18 in 20 url. Ob 9 url ameriški kavbojski film »Cheyenne«. Ob 11 in 16 uri angl. barvni film »Dr. v hiši«. Obveščamo občinstvo, da bo 25. maja premiera Jugosl. dokumentarnega filma o živije-n1u predsednika TITA.
KRANJ »PARTIZAN« . LETNI: premiera ameriškega filma »Žene prihajajo«, ob 20.
KRANJ »SVOBODA«: angl. barvni film »Dr. v hiši«. Predstavi oh 18 ta 20. Oh lo matineja Ju-g oslov.-norveškega filma »Kr-
• vava pot«.
JESENICE »RADIO«:	ameriški
film »Julij Cezar«, ob 18. 18 ta 20. Matineja istega filma'ob 10.
JESENICE »PLAVŽ« :	angl. film
»Povest naslovne strani«, ob 16, 1« in 20,
lUURttJa taMcaHUa» ob it do-
ÄÄI
Kemični Inštitut »Borisa Kidriča« SAZU vabi na predavanje prof. dr. A. Klemenca, predstojnika Inštituta za splošno kemijo dunajske tehnične visoke šole. Predavanje ima naslov »Elektroliza v tlečem razelektrenju« (Glimmlicht Elektrolyse). Predavanje bo v predavalnici imenovanega inštituta v četrtek. 2«. maja 1955 ob 18. uri.
Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medi-cince višjih semestrov na predavanje dr. Korošec Marka, ki bo v petek, 27. maja, ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani.	-
Slovenska akademija znanosti ta umetnosti ta Zavod za raziskavo materiala ta konstrukcij v Ljubljani vabita na predavanje univerzitetnega profesorj a ta člana belgijske akademije prof. Magnela o temi: »Prejnapetl beton«. Predavanje, ki bo sprem-ljano z diapozitivi, bo dne 23. maja ob 17. url v dvorani SAZU. Novi trg 3.
Slovensko kemijsko društvo vabi svoje člane ta zainteresirane na predavanje prof. dr. A. Klemenca, predstojnika Inštituta za
splošno kemijo dunajske tehniške visoke šole. Predavanje z naslovom »Elektroliza v tlečem razelektrenju« (Glimmlicht Elektrolyse) bo v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Slovenske akademije znanosti ln umetnosti, Ljubljana, Hajdrihova ul. 1$, v četrtek, dno 26. V. t. L, ob 18. uri.
RAZPIS
I.	Uprava triletne Višje šole za ledictaske sestre v Ljubljani,
rg Revolucije 18, razpisuje vpis I. letnik.
Pogoji za sprejem: 8 razredov Lmnazije z maturo ■ ali diplom-cl izpit srednje ' strokovne šole, ;arost do 24 let, telesno ta du-,vno zdravje. Kandidatinje naj Ložijo kolkov an e prošnje na pravo šole do 10. Julija 1955. Pride naj: maturitetno spričevalo, ijstai list, zdravniško spričevalo, vlienjepis, potrdilo o nekazno-ainju in izjavo, kdo Jih bo vzdr-?val v času šolanja. One kandl-atinje, ki so bile že v službi, »i prilože tudi potrdilo in oceno užbenega starešine. Pred prl-»tkom pouka bodo vse kandlda-nje obvezno zdravniško preg.e-
zlT študijsko podporo naj tate-ssentke zaprosijo pri Svetu za iravstvo ta socialno politiko pri-ojnega MLO, odnosno OLO, oz->ma pri upravah zdravstvemn ivodov ali večjih podjetjih. Sola na študentski dom.
Prošnje se kol kujejo s 30 dta L 20 din v gotovini za občinsko ikso, rešitev se kolku j e s ISO đin i 75 din v gotovinA za občinsko ikso. Priloge morajo biti koi-ovatne s 25 din.
II.	Uprava Viši e Sole *a totani»ke pomočnike v Ljubljani,
aločka cesta 2, Rentgenološki za-
od. razpisuje vpis v I. letnik roletne šole.
Pogoji za sprejem: 8 razredov annazlje z maturo ali diploma •ednle strokovne Sole, starost r. 24 let. telesno ta duševno travi e. Kandidati naj vložijo oikovano prošnjo na upravo ~o-: do 10. Julija 1955. Prilože naj olkovane priloge:	maturitetno
5 diplomsko spričevalo, zdrav-Iško spričevalo, rojstni list, živ-enjepis, potrdilo o nekaznovani ter izjavo, kdo Jih- bo vzorov al v času šolanja. Oni kan diati. M so blit že v službi naj rilože tudi potrdilo In oceno užbenega starešine. Pred *t<kom pouka bodo kandidati ob-»zno zdravniško pregledani.
Za študijsko podporo naj kan-!dati zaprosijo pri Svetu za iravstvo in socialno politiko P trojnega OLO, oziroma MLO, od-*>sno pri upravah zdravstvenih ivodov ali večjih podjetjih. Prošnje se kolku je jo s 30 din i 20 din v gotovini za občinsko tkao: rešitev se kolku je s 150 din i 76 din v gotovini za občinsko ikso. Priloge morajo biti kolko-sme s 25 din.
III.	Uprava šole za farmacevt-ie nomočnike v Ljubljani, Su-ičeva Ul 1, razpisuje vpis v L »gred štiriletne šole.
Pogoji za sprejem:	dovršena
ižja gimnazija, starost 15 do 18 t, telesno in duševno zdravje, sravlien sprejemni izpit. Kandi-3ti na1 vlože kolkovane prošnje » sprejem do 15. junija 1955 na pravo šole. Prilože naj ko-Iko-3ne priloge: spričevalo o dovršni nižji gimnaziji, rojstni Ust, vljenjepi6, zdravniško spričeva-t ter Izjavo, kdo jib bo vzdrze-al v času šolanja. Sprejemni iziti iz slovenščine, matematike i kemije bodo dne 27. junija 1955 t> 8. ur! zjutraj v orostorih šole o sprejemnih izpitih bo obvezen travniški pregled. Sola nima ttaikee* doma.
Za Studijsko podporo paj inte-jsentl zaprosijo pri Svetu za iravstvo in socialno politiko prisojnega MLO, odnosno OLO, oziata« psi upravah zdravstvenih mrAw adì VAČtftl ttodlotiill.
Prošnje se koUcujeJo » dta M ta
20 din v gotovini za občinsko takso. Priloge morajo biti kolko-vane z dan 25.
IV.	Uprava Zobotehnične ^srednje šole v Ljubljani razpisuje vpis učencev v prvi razred štiriletne šole.
Pogoji za sprejem:	dovršena
nižja gimnazija, starost 14 do vključno 16 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Kolkovane prošnje za sprejem naj kandidati vlože osebno ali po pošti do 7. junija. Prošnji naj prilože zadnje spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo m izjavo, kdo jih bo vzdrževal Sprejemni izpiti iz slovenščine matematike in preizkušnje sposobnosti za stroko bodo 13. 14. ir 15 .junija 1955 ob 7. uri zjutraj v prostorih Zobotehnične srednje šole. Lipičeva l (vhod Zaloška c. 2). Sprejeti bodo kandidati, ki bodo bolje izpolnjevali sprejemne pogoje. Sola trna dijaški dom za omejeno število dijakov. Za študijsko podporo naj kandidati zaprosijo pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MLO, odnosno OLO. oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov ali večjih podjetjih.
Prošnje se kolku jejo z din 30 in
29	din v gotovini za občinsko takso. Priloge morajo biti kolkovane z din 25.
V.	Uprava šole za babice v Ljubljani, Slajmarjeva 3 a, razpisuje vpis v I. razred dvoletne šole.
Pogoji za sprejem:	dovršena
nižja srednja Soia, oziroma osemletka, starost dovršenih 18 do 24 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Kandidatinje naj vložijo kolkovane prošnje z 30 din in 20 din gotovine za občinsko takso za sprejem do 20. junija 1955 na upravo šole. Prilože naj z 25 drim kolkovane priloge: spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli, rojstni Hat, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo in oceno službenega starešine, če so bile v službi. Kandidatinje, ki izpolnjujejo ostale pogoje za sprejem v šolo, naj se zglase brez predhodnega obvestila k sprejemnemu izpitu iz slovenščine in računstva, ki bo 1. VII. 1955 ob 7. uri v Babiškl šoli v Ljubljani. Hkrati bodo zdravniško pregledane. Sola ima internat. Za študijsko podporo na<j interesentke zaprosijo pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MLO, odnosno OLO, oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov ali večjih podjetjih.
VI.	Uprava Sole za otroške negovalke v Ljubljani, Lončarska steza 2, razpisuje vpis v dvoletno Šolo.
Pogoji za vpis: dovršena nižja srednja šola, starost 18 do 24 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Kandidatinje naj vlože kolkovane prošnje z 30 din in 20 din v gotovini za občinsko takso za sprejem do 15. junija 1955 na upravo šole. Prilože naj z 25 din kolkovane priloge: spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli, rojstni list, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo in oceno službenega starešine, če so bile v službi. Kandidatinje, ki izpolnjujejo ostale pogoje za sprejem v šolo morajo opraviti sprejemni izpit lz slovenščine in matematike, ki bo dne 27. junija 1955 ob 8. uri zjutraj v Soli za otroške negovalke v Ljubljani, Lončarska steza št. J. Kandidatinje bodo hkrati zdravniško pregledane. Sola ima dijaški dom. Za študijsko podporo naj interesentke zaprosijo pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MLO, odnosno OLO, oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov ali večjih podjetjih.
Vil. Uprava šole za bolničarje
v Mariboru, Magdalenski trg 5, razpisuje vpis v enoletno šolo.
Pogoji za vpis: dovršena nižja srednja šola, starost 18 do 24 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Sprejemali se bodo tudi moški. Kandidati naj vložido kolikovano prošnjo s
30	din in 20 din v gotovini za
občinsko takso za siprejetn do 15. junija 1955. Prilože naj s 25 din kolkovane priloge:	spričevalo,
rojstni list. zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo službenega, starešine. če so bili v službi. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 27. in 28. junija 1955 ob 8. uri zjutraj, hkrati bodo kandidati(-inje) zdravniško pregledani. Sola ima internat.
Za študijsko «podporo naj lnte-resenti<-ke) zaprosijo pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko pristojnega MLO, odnosno OLO, oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov »11 večjih podjetjih.
VIII. Uprava šole za bolničarje na Golniku razpisuje vpis v enoletno šolo.
Pogoji za spredm: dovršena nižja srednja šola, starost 18 do 24 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izspit. Kandidatinje naj vložijo kolkovane prošnje s 30 din in 20 din gotovine za občinsko takso za sprejem do 20. junija 1955 ha upravo Sole za bolničarje pri specialni bolnišnici za pljučno tuberkulozo na Golniku. Prilože naj s 25 dfin kolkovane priloge: spričevalo o dovršeni nižji srednji Soli, rojstni list. zdravniško spričevalo, življenj ep*v3 potrdilo o nekaznovanju potrdilo in oceno službenega starešine, če so bile že v službi. Sprejemni ianiti iz slovenščine in matematike bodo dne 23. in 29. Junija 1955 ob 8. tiri na Golniku. Po sprej«amnem izoitu bo obvezen zdravniški pregled. Za študijsko podporo n«1 kandidatinje zaprosilo pri Svetih za zdravstvo in socialno pobtiko pristojnega MLO. odnosno QT.O oziroma pri upravah zdravstvenih zavodov. Sola ima internat.
nun	rvT»TT-
STRTJSKE SOLE RAVNE NA KOROŠKEM
RAZPISUJE
sprejem učencev v šolskem letu 1955-56 za izučitev naslednjih poklicev:
a) ročnega oblikovalca — livarja, modelnega mizarja, modelnega ključavničarja, orodnega kovača, ključavničarja, strugarja, in rezkale«.
h) tallica Siemens-Martlnove peči, taililoa električne peči, kalil-ca, žarilca, valjavca in strojnega kovača.
Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, za poklice pod točko e) stari od 14 — 17 let, ki so uspešno dokončali tri razrede gimnazije ali 7 razredov osnovne šole ter zadostili splošni šolski obveznosti, za poklice pod točko b) stari od 16 — 18 let, ki so uspešno končali 2 razreda gimnazije adi 6 razredov osnovne šole» Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja imajo ob danih pogodili prednost pri sprejemu.
Prijave sprerjema uprava šol« osebno ali po pošti od 1. junija do Sl. avgusta t. 1. Kandidati morajo predložiti uprav* šole sledeč« UL» ÉOom
Baletka v tramvaju.
l.larinorcčno -pi-a-no prošnjo (kolikovano z 33 à.n) z navedenim točnim nas! o vorn im pošto;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	izpisek iz rojstne matične khjige;
4.	zdravniško spričevalo z rentgenskim pregledom pljuč v proti-tuberku 1 ozm5tn dispanzerju;
5. življenjepis;
6. odijavn;€o matičnega urada ò sta'Lai spremembi bivališča prinesejo učenci, ki bodo stanovali v Domu učencev ob pričetku pouka.
Pouk se prične prve dni septembra. Učenci, ki bodo sprejeti, bodo obveščeni pismeno. Pomanjkljivo opremljene prijave ne bomo upoštevali.
Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen v šoli im praktičen v šolskih delavnicah pod vodstvom strokovnih učiteljev. V času šolanja prejemajo učenci mesečno nagrado: za poklice pod točko a) od 1.500 do 4.000 dinarjev in za poklice pod točko b) od 2-000 do 6.000 din. Socialno šibki učenci, ki so marljivi in pokažejo dober uspeh v Soil, lahko zaprosijo za dodelitev štipendije *2elezarne Ravne. Med pcčiitnicami pripada učencem enomesečni neplačani dopust, ob semestru pa tedenski plačani o«dmor. Ostale dni počitnic opravljajo učenci prakso v"šolskih delavnicah.
Učenci izven Ra-vem, ki želijo stanovati v Domu učencev, morajo to navesti v prošnji. Dobri u-čenci imajo stanovanje brezplačno. Trije obroki hrane z malicami stanejo v »Domu železa r jev« 4.290 dinarjev mesečno.
V prostem času se učenci udejstvujejo v športu, šahu, glasbi, itd.
Ravne na Koroškem, dne 12. 3, 1955.
Metalurško industrijske šol« j Uprava	|j
Ravne na Koroškem.
Srednja tehniška usnjarska Sola — Usnjarski tehnikum v Domžalah sprejema prijave n ovili dija-kov{-inj) za šolsko leto 1955-56. — Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali osemletka, dokončana industrijska ali vajenska šola sorodne stroke. Sprejemni izpiti 14. in 15. junija 1955. Na pismeno prijavo (s priloženo zn2cnko) bočno kandidatom poslali pojasnila o šoli. sprejemnem izpitu ln oskrbi v Dijaškem domu. - Ravnateljstvo.
Urade, ustanove in podjetja vabi ravnateljstvo Admin istr ati v-ne šole v Ljubljani, da prijavijo najkasneje do 10. junija potrebo in želje za namestitev absolventov. Naknadnih prijav ne bomo mogli upoštevati, ker bodo vsi absolventi(inie) po označenem roku že razvrščeni na službena mesta.
RAZPIS za sprejem v Solo za sanitarne tehnike in za v Solo medicinskih‘sesteT v Mariboru bo objavljen v dnevnem časopisju naknadno..
V letošnjem šolskem letu n« bodo sprejemale v I. letnik naslednje medicinske strokovne šole. Višja šola za fizioterapevtke v Ljubljani. Sola za medicinske sestre v Celju, Odsek za laborant« pri Soli za sanitarne tehnike.
GOSTILNA
Jaiii fin'
odprta i 2L t m.
Točimo pristna haloška vina VZ Ptuj to Istrski reforšk.
Topla to mrzla jedila
? K 10. obletnici čestitamo
*	delovnim kolektivom na-
:	šega okraja in jim želi-
i mo še nadaljnjih zmag
•	pri graditvi socializma.
i Trgovsko podjetje T »MAVRICA« PTUJ
? Svojim odjemalcem se
*	še naprej priporočamo! j Zadovoljili vas bomo a j solidno postrežbo in ve-
•	liko izbiro kvalitetnih
? Izdelkov, i
i
t
i
•
l
?
4
i
?
i
i
t
!
I

Ì Cenjenemu občinstvu j sporoča
i »SAVEZ« — VIS \ Ljubljana ? Trubarjeva ulica 7
? da je odprl novo gostil-? no na Tržaški cesti 46 ; pri črpalki Petrola. — ? Točimo pristna in pri-7 znana vina z otoka Vis. I Kuhinja prvovrstna, ce-f ne ugodne, postrežba so-? lidna. i
J t#M«8

a
ETRANKE, kd zahtevajo pismeno
naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali.
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro, oz. dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) 4- 30 din na gornjo ceno. Cena za ženitbene oglase: beseda 30 din. Za nedeljske objave + 20°/». Za poslani denar v navadnih pismih ne odgov a r j amo. N aslovov ogl asov, ki so pod šifro, ne izdajamo. — Uprava »Slovenskega poročevalca«.
MIZARSKEGA POMOČNIKA — sprejmem takoj. Breg 6, Zorman.	0807-1
KNJIGOVODJO (-KINJO), trgovskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Kmetijska zadruga Adlesiči pri Črnomlju. Plača po kolektivni pogodbi. Prednost imajo vojaščine prosti. 8734-1 IZURJENEGA pohištveno mizarskega pomočnika (veščega tudi furniranih del) sprejmem takoj. Wendling Jurij starejši, Kranj.
8789-1
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA,
visokokvali fici ranega, sprej mem. Inž. Terlep. Jernejeva 9. 8780-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO 7 navedbo dosedanjih zaposlitev iščem. Ponudbe poslati v ogl. odd. ood Cists«.	8753-1
B5-LETNA vd. up. želi v manjše gospodinjstvo. Naslov v ogl. oddelku.	8759-1
É5-LETNA GOSPODINJSKA POMOČNICA išče službo pri majhni odrasli družini. Naslov v ogl. odd.	8752-1
!	» E E M «
KOVINSKO, ELEK-:	TRO IN MEHANIČNO
i PODJETJE,
i LESCE pri BLEDU
sprejme večje število kvalificiranih in visoko kvajificiranih STRUGARJEV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ORODJARJEV	:
INŠTALATERJEV ? VARILCEV in	*
KLEPARJEV	•
Plača po tarifnem pra- j vilniku, oziroma po do- : govoru.	s
!•••-«• •«••••••• •••••-«. ■••••• ■«■•••••
USLUŽBENKA z večletno prakso v blagajniškem poslovanju in obračunavanju mezd išče premestitev v Ljubljano. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. oddelek. BT ARE J SO OSEBO z znanjem kuhe iščem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku.	8678-1
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro in pošteno, ki je sigurna v samostojnem delu, sprejmem takoj. Grm Franc, briv. frizer, salon, Šmartno pri Litiji. PISARNIŠKO MOC za blagajniške in admin, posle iščemo. Ponudbe pod »1. junij 1955«. SPREJMEMO V SLU2BO 2 mlajša ključavničarja. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku. ■RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejema na delo nekvalificirane delavke za priučitev na pletilnih strojih. Nastop takoj ali pa po dogovoru. V prvi vrsti pridejo v poštev interesentke iz bližnje okolice tovarne. 7189-1 BOBARICO. kuh. pomočnico in eno administrativno moč z znanjem vsaj nemškega jezika išče hotel na Gorenjskem. Ponudbe pod »Vestnost« v ogl. odd. 8813-1
n.	GIMNAZIJA Ljubljana - Rakovnik sprejme snažilko. Plača po uredbi. Prijave osebno v ravnateljevi pisarni.	8892-1
GOSTINSKO PODJETJE »Planjava« Kamnik išče za svoje obrate »Planina« in »Kavama« 2 kvalificirani natakarici. Nastop službe najkasneje do 1. VI. 1955 Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 8878-1

Sprejmemo takoj na delo večje število nekvalificirana in kvalificirane delovna sile. Prevoz na dalo iz Ljubljane s tovarniškim avtobusom.
ELMA,ČRNUČE
UPRAVA ZA CESTE — Tehnična sekcija v Celju (Lava 42), sprejme v stalno zaposlitev kvalificiranega črkoslikarja. Plača po uredbi. Nastop službe takoj ali po dogovoru Pismene ponudbe na Upravo za ceste. Tehnična aekcija v Celju. V ponudbi je navesti vse dosedanje zaposlitve, po možnosti je priložiti tudi prepis spričevala o usposobljenosti.	8875-1
FRIZERSKA POMOČNICA z večletno prakso dobi stalno zaposlitev. Javijo se naj samo dobre moči, plača odlična. Lavrinšek Stane, frizer Krško	8874-1
X PECARSKA POMOČNIKA za delavnico sprejmem. Stanovanje in hrana preskrbljena. Naslov v ogl. odd.	8872-1
ŠOFERJA in knjigovodjo sprejmemo. Pismene ponudbe pošljite: Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva 6.	8882-1
MLAD ČEVLJARSKI POMOČNIK mime narave išče opremljeno eobo, gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Miren« v ogl. oddelek.	8827-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -veščo kuhe sprejmem z junijem. Dalmatinova 13-III. levo.
FINANČNEGA KNJIGOVODJO S prakso v industrijskem knjigovodstvu sprejmemo. Telefon 30-054, Ljubljana.	8834-1
VODOVODNEGA INŠTALATERJA. dobro lzvežbanega, takoj sprejme M. Kajtna, Litija 40. Plača po dogovoru.	8840-1
ŠOFER KATEGORIJE D S 16-let-no prakso v splošnem prometu želi zamenjati službeno mesto. Ponudbe pod «Zanesljiv« v ogl. odd.	8*29-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -iščem ali oddam sobo za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov v ogl- odd.
8897-1
KMEČKO DEKLE, 35 do 40-letno, čedno, dobrosrčno, pošteno, dobi službo. Ponudbe pod »Zaslužek dober« v ogl. odd. 8833-1 20 KOVINOSTRUGARJEV sprejme takoj Indos, Ljuhljana-Mo-ste, Ob železnici.	8105-1
Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj
sprejme v službo
KALKULANTA
Pogoj: ekonomska srednja ali njej ustrezajoča praksa. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. junija. Interesenti naj se oglasijo osebno ali dostavijo pismene ponudbe upravi pod j etj a.
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem. Nastop 1. julija 1955. Naslov SP Celje.	8433-1
SAMOSTOJNEGA materialnega knjigovodjo sprejmemo takoj. V poštev pride le dobra strokovna moč. Plača po tarifnem pravilniku. »Standard«, splošno gradbeno podjetje, Tolmin.
8690-1
KMETIJSKO POSESTVO »JESENKOVO«, Ljubljana, sprejme v službo pomožnega knjigovođi o (knjigovodktnjo) ln poljedelskega delovodjo. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno.	8704-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — zdravo, samostojno, sprejme takoj družina v Ljubljanu Naslov v ogl. odd.	8714-1
TRGOVSKO POMOČNICO sprejme Kmetijska zadruga Begunje pri Lescah s 1. VI. Stanovanje preskrbljeno, prednost Imajo pomočnice z večletno prakso. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijska zadruga, Begunje pri Lescah.	8799-1
KNJIGOVODJO(-Mnjo) s prakso za knjiženje sprejme takoj ali po dogovoru industrijsko podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	8818-1
TRGOVSKO PODJETJE »Hranila«, Ljubljana-Polje, sprejme takoj v službo 2 trgovska pomočnika, enega za v skladišče in enega kot prodajalca. Nadalje sprejmemo skladiščnega delavca ter dva vajenca(-ke). — Službo lahko nastopijo takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.	8719-1
KMETIJSKO POSESTVO Šoštanj, sedež Ravne 18, razpisuje delovno mesto samostojnega vrtnarja, vestnega in zanesljivega. — Pogoji: samostojni vrtnar z večletno prakso v stroki vrtnarstva za predelavo zelenjave, lončnic in ostalega cvetja. Družinsko ali samsko stanovanje preskrbljeno na kmetijskem posestvu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanje prakse ih z življenjepisom pošljite na upravo kmetijskega posestva Šoštanj. Nastop službe 1. junija do 15. junija 1955.	8795-1
BOLNIŠNICA Novo mesto razpisuje mesto zdravnika specializanta iz kirurgije in zdravnika specializanta iz tuberkuloze. — Nastop službe takoj.	8798-1
FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno, sprejme salon »Ivanka-, Titova 15, Ljubljana. 8844-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Jerala, Ptujska 9, Ljubljana.	8861-1
KMETIJSKA ZADRUGA Komenda razpisuje mesto računovodje. Plaža po dogovoru. Stanovanje ln hrana za samca preskrbljena. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na upravo Kmetijske zadruge Komenda do 31. maja. 8871-1 KMETIJSKA ZADRUGA v Ivančni gorici (Dolenjska) sprejme upravnika s primemo izobrazbo in prakso. Plača po dogovoru. Sodobno družinsko stanovanje na razpolago. Interesenti naj pošljejo Izčrpne pismene ponudbe na upravni odbor zadruge.	8880-1
ADMINISTRATIVNO URADNICO z znanjem strojepisja in korespondence sprejmemo takoj na delovno mesto tajnice gradbišča na Grosupljem. Oglasiti se: Gradis, direkcija, Ljubljana, Bohoričeva 24.	8893-1
»SOBOPLESK«, Bled, Išče 4 so-boslikarje in pleskarje. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Reflektanti naj se obrnejo direktno na Soboplesk. Bled 8034-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za Opatijo sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	8246-1
KMETIJSKA ZADRUGA TOMT-SELJ išče upravnika in trgovskega pomočnika(-co). Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe poslati na KZ Tomlšelj, p. Zg Ig pri Ljubljani.	8196-1
BOLNIŠKI STREŽNIK, ki je Že delal pri tem pos’u. dobi takoj službo. Prošnje, pravilno kol-kc-vane, z živHenjeplsom poslati na uoravo doma onemoglih, Vojnik.	8022-1
SOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika (samo kvalificiranega) ter valenca sprejme Janežič. Vodovodna 76.	9042-1
KLJUČAVNIČARJE, mizarje ter nekvalificirane delavce za priučitev takoj sprejme tovarna »Utensl lia«, Ljubljana. Rudnik St. 24.	9037-1
ADMINISTRATIVNO MOC za delo v knjigovodstvu z znanjem strojepisja iščemo s takojšnjim nastopom. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Ljubljana — takoj«.	9013-1
GOSP. POMOČNICO k zdravniški družini sprejmem s 1. julijem. Naslov v ogl. odd. 9009-1
VIŠJI GRADBENI TEHNIK z nad
20-letno prakso želi spremeniti mesto. Ponudbe a pogoji pod »Praktik« na SP Celje. 9028-1 KNJIGOVODJO(-klmjo), samostojno moč, sprejmemo takoj ali s 15. Junijem v stalno službo. Ponudbe na upravni odbor Kmetijske zadruge Grl že. 9024-1 SADJARJA, samostojnega, ki je odslužil vojaški rok, sprejmemo. Plača po dogovoru. Kmetijski zadruga Radovljica.
9018-1
KMEČKO DEKLE, pošteno, lahko začetnica, sprejmem taikoj k maihnj družini. Naslov v ogl. oddelku.	9015-1
SLIKARSKE ln pleskarske pomočnike išče »Savica«, zadruga sobno dekorativnih slikarjev, Ljubljana, Rimska c. 19.	9014-1
PRIUČENEGA DELAVCA ln vajenca za strojno ključavničarstvo sprejmemo. Kavčič, Celovška 180.	9002-1
IRCEM starejšo žensko k štirimesečnemu otroku v dopoldanskih ali popoldanskih urah. — Velušček. Komenskega ul. 35-1.
9001-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem k trem osebam. Hrana in stanovanje, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku.
8999-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajemca sörejme Prelovšek, Pot na Rakovo jelšo 15, Trnovo — Ljubljana.	8935-1
GOSPODINJSKE POMOČNICE z lastnim stanovanjem v Ljubljani sprejeme v stalno službo Gospodinjski biro, Trubarjeva 8.
8976-1
2ENSKO, vajeno kuhe in gospodinjstva, sprejme dobra dir užina na Dolenjskem blizu kolodvora. Plača in lepo ravnanji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dosmrtna preskrba«.	8933-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA — išče službo pri mali družini. — Ponudbe pod »Vestna« v ogl. oddelek«	3958-1
TRAKTORISTA za traktor »Stayer« sprejme takoj Kmetijsko posestvo Boštanj, p. Grosuplje. Plača po tarifnem pravilniku, hrana in stanovanje preekeblje-no.	8969-1
URARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Pistotnik Albin, urar. Čevljarska 15, Kopor. Stanovanje in hrana preskrbljena.
8991-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, tamos to j do, Učem. Nazorjeva 4-II., desno.	9069-1
DVA DELAVCA, ki »e želita priučiti r cementarski stroki, sprejmem. Cementni izdelki, Goriška 3, Šiška.	9067-1
KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA sprejme Žnidaršič Jakob, Tržaška cesta 88, Ljubljana. 9065-1 KNJIGOVODJO — upokojenca za računovodstvo in administracijo sprejme v službo samostojna trgovina z živili. >Pri Livarju«, Ljubljana, Džakovičeva 2.	9Q60-1
ZAVOD ZA FARMACIJO in kčujro-lo zdrrvil, oddelek za analiti&Q, Ljubljana, Strossmajerjeva 1, raz^ pisuje mesto laboranta (absolvent srednje farmacevtske šole ali absolvent srednje tehnične šole — kemični oddelek). Plača po uredbi. Podrobna pojasnila dobite pri gornjem naslovu.	9056-1
SAMOSTOJNO KNJIGOVODKINJO, honorarno, sprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	9047-1
ISCEM službo od 8. do 14. ure kot kurir ali delavec. Ponudbe v ogl. odd. pod »Honorar«.	9055-1
DELAVCA za skladiščna dela sprejme takoj Iskra-Servis, Ljubljana, Mestni trg 12.	9052-1
ZASLUŽEK
SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta).	5906-2
POSTRE2NICO išče tričlanska družina v dopoldanskih urah Dobro plača. Petruša, Zaloška št. 51 a-IH.	8970-2
tJpaCDBOIGDaOK
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
G
o
1.
2.
3.
4.
>ioiaioioioioioioioioioi(3ioioao«
ü ■
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
sprejme takoj v službo več:
kvalificiranih in visokokvalificiranih kleparjev, kvalificiranih in visokokvalificiranih mizarjev, kvalificiranih in visokokvalificiranih ličarjev, kvalificiranih in visokokvalificiranih ključavničarjev.
Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku
SAP - Ljubljana
■ C3BCZ>BCDlCC3«CD«C31C3BC3BC3B0BC3BCr)«CDlCDBCD«C3BCr>10«C3BC3BC

VAJENKO »prejme frizerski salon »Slavka«, Kardeljeva 6.
8842-3
TAKOJ SPREJMEM mizarskega vajenca in ' pomočnika za pohištvo. Za vajenca hrama m stanovanje preskrbljena. Naslov v podružnici SP Kranj.	9018-3
Ki i	C\RS! K(.\ VAH v
sprejme Žnidaršič Jakob, Tržaška cesta 88, Ljubljana.	9066-3
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
ŠIVALNI STROJ »Kaiser«, otroški voziček, globok, športni, usnjen, avto-model, dobro ohranjen, in posteljico prodam. — Naslov v ogl. odd	8864-4
KOLO, dekliško, za 6 do 10 let. prodam. Kanc, Podsmreka 2S, Tržaška cesta.	8784-4
PRODAM dobro ohranjen zapravljivček na oljnati osi in plug. Poizve se: Rode, I.J., 'Zaloška cesta 28.	8772-4
TURBINO »Pelton«, malo, z regulatorjem za večji padec, poceni prodam. Ponudbe v ogl. odd pod »Turbana«.	3758-4
ČEBELARJI! Prodam najboljšemu ponudniku 10—15 predvidenih A2 rojev. Vsadina v kupčeve panje. Držaj Josip, Jemeja-VES, Črnomelj.	8775-4
LEPO ZLATO ZAPESTNICO prodam. Naslov v ogl. odd. 8763-4 ČOLN naprodaj. Predjamska 8.
8762-4
DVOOSEBNI ŠOTOR, nov, prodam. Ogled popoldne. Delavski dom I., soba 4.	8755-4
SPALNICO, rabljeno, poceni prodam. Podgora 19, Šentvid, Ljubljana.	8738-4
KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, prodam. — Tome Miha, Dvor £ P- Šentvid nad Ljubljano.	8637-4
LJUBLJANA TITOVA SO
«/BISCHE
L MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA
OD 4. — 13. JUNIJA 1955

SAMOSTOJNEGA avtotapetndške-ga pomočnika sprejmem takoj. Služba stalna. Plača po dogovoru. Zglasite se na naslov osebno aid pismeno. Belantič Bruno st., tapeoiranje avtomobilov, uL Milana Majcena 29, Ljubljana VII.	9004-1
KMETIJSKO - GOSPODINJSKA ŠOLA Mala Loka sprejme takoj 4 stalne poljske delavce (vojaščine proste) in 4 sezonske poljske delavke, po možnosti samske. Plača po Uredbi o plačah delavcev na državnih ustanovah. Hrana in stanovanje na posestvu ustanove. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko-gospodinjska šola, Mala Loka* p. Velika Loka.	9012-1
SPREJMEM službo nakupovalca živine v ptujskem okraju, tudi za export. Naslov v podružnici SP Ptuj.	9016-1
SPREJMEM žagarja za kmečko žago, kd se razume pri kmečkem mlinu. Manko, Zagorska sela.	9029-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose in vajenca sprejmem takoj. Vovko, krojač, Trubarjeva 30.	8968-1
ZENSKO za varstvo 5-letne punčke sprejmem od 7. do 14. ure. Naslov v ogl. odd.	8961-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem k tričlanski družini takoj. Zglasite se od 3. ure dalje. Naslov v ogl. odd. 8952-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno kuhe, k otrokom iščem. Plača po dogovoru. Mlakar Vera, Ljubljana, Koblarjeva 3, Kodeljevo.	9076-1
CD 1 CT> ■ CD ■ CD 1010 ■ CDI
»RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme v učenje vajenke, ki imajo veselje do pletiljske stroke. Pogoji za sprejem so: da je vajenka duševno zdrava, da je uspešno dokončala 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda nižje gimnazije. Sprejem v učenje bo 1. avgusta 1955. Prednost interesen tke iz bližnje okolice tovarne. Prijave sprejema uprava podjetja od objave v dnevnem časopisju dalje.	6323-8
PRODAM moško italijansko pol-dirka&no kolo in moški šivalni stroj »Singer«, oboje v dobrega stanju. Stanežiče 41, Šentvid nad Ljubljano. Ogled popoldne.
8609-4
20 VRTNIH gostilniških miz proda Hafner Tomaž, Vaše 3, Medvode.	8708-4
PISALNI STROJ »Remington« prodam. Naslov v ogL oddelku.
8670-4
••• ••••■•••« •«•••••••
Industrijsko kovinsko podjetje v Ljubljani
išče
RAZGLEDANEGA
STROJNEGA
TEHNIKA,
oziroma inženirja za vodenje investicijskih del pri gradnji novega objekta. Ponudbe pod »Novogradnja« v ogl. odd.
4018-A
OBOBOIOIOIOK-
HISNIKA za novo hišo iščemo takoj. Pogoj: zamenjava enosobnega hišniškega stanovanja za nehišniško. Ponudbe pod »Takoj 10« v ogl. odd.	9099-1
RESNA 2ENA, dobra kuharica, varčna, zna delati na vrtu, išče službo. Ponudbe pod »Gospodinjstvo« v ogl. odd. 8931-1 DVA KLEPARSKA FOMOCMKA sprejme Takoj »2ibret«, kleparstvo MO Radeče. Plača po dogovoru, preskrbljena hrana in stanovanje.
9011-1
VEC POHIŠTVENIH MIZARJEV in 5 mlajših žensk za politiranje sprejme mizarsko podjetje »Krim«, Ljubljana, Linhartova ulica. Plača po tarifnem pravilniku. 9096-1 KLJUČAVNIČARJE, kovače, kovino-strugarje, livarje, pleskarje in ne-kvalif icirane delavce sprejme Železniško podjetje za popravljanje voz in strojev Ljubljana-Siška, Parmova ulica.	9082-1
^ Ä
öDftilßfl
If Ä
MIZARSKO STISKALNICO »Kozle« prodam. Naslov v Slovenskem poročevalcu.
PLOSCICE ZA ŠTEDILNIK, prvovrstne, slonokoščene barve, 200 kosov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	8733-4
TOVORNI AVTO, 4-t., na bencin, prodam ali zamenjam za menjš1 osebni avto, najraje DKW. — Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Ugodno«.	8816-4
ELEKTRIČNI OJAČEVALEC za džlpsam ali havajsko kitaro prodam. Kunstel, Klanc 110 — Kranj.	8790-4
ZA AVTO Lanchia Aprilla 90"/., ugodno prodam Michelin gumo, zračnico in obroč 165 X 400. Medvešček, Etpprova 21 a. Ljubljena.	8741-4
GUMI VOZ nosilnosti 5 do 6 ton prodam. Ložar Matevž, Zaboršt št. 9, p. Dol pri LjubljanL
8902-4
VEC LEPIH OLEANDROV prodam. Predjamska 76, Rožna dolina.	8901-4
PRODAM dobro ohranjen zazidljiv štedilnik. Naslov v ogl. odd.
8900-4
RADIO »Kosma J 49«, amaterski, prodam. Ogled od 14. ure dalje. Lončar, Njegoševa 5.	8899-4
ŠIVALNI STROJ, moški »Singer« prodam. Bukovec, Poljanska 59.	8888-4
ROČNI VOZIČEK nosilnosti 500 kilogramov prodam. Ogled med 12. ln 17. uro v Zvezni ulici 10.
8369-4
KMETIJSKA ZADRUGA Homec, p. Radomlje bo prodajala dne 29. maja 1955 ob 15. uri na javni dražbi mlatilnico »Lanz«.
8858-4
RADIO »PHILIPS* 5 + 1, dobro ohranjen, prodam. Poljane 71, Šentvid nad Ljubljano. 8866-4 PRODAM: gumi voz. 3 do 4-ton-ski, gumi dirco in zapravljivček. Na3iov v ogl. odd. 8773-4 KOŠNJO, primemo za kozjerejca, oddam. Vodnikova cesta 25.
8806-4
POCENI PRODAM 6 kompletnih oken ln 5 traverz od 3.5—5.6 m dolžine Poizve se pri Žulj Angeli. Rudnik 21.	5776 -4
PRODAM voz na peresih (diro), nosilnost 2000 kg. Gostiša Fr., Bevke 15. p. Vrhnika. 8775-4 MODRO OBLEKO in zimski plašč za 14 do 15-letnega fanta prodam. Malgajeva 2-1., levo.
8774-4
PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico iz češnjevega lesa, belo otroško posteljico, tem-notjavo zložljivo mizo in štiri stole lz trdega lesa za jedilnico ter kompletno kuhinjo. Cena zmemtf — po dogovoru. Naslov: Dobrova pri Ljubljani št. 52.
8778-4
Prodamo nov ročni stroj za zavijanje pločevine do deb. 2.5 mm, ki se uporablja v ključavničarskih in kleparskih delavnicah. - Uporabna dolžina valjev 1000 mm, debelina valjev 75 mm. Ogled v obnatu »KLJUČAVNIČARSTVO«.
gradbeno podjetje
»TEHNIKA«
LJUBLJANA,
Rimska cesta 14
KOMPLETNA SPALNICA iz trde-ga lesa ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	8845-4
BENCINSKO CISTERNO za 15.000 litrov in črpalko v dobrem stanju prodamo. 2ičnica, Tržaška 9 cesta 69.	8876-4
TRAVERZE profila I prodam (0.20X3.25, 0.20 X3.60, 0.24 X 3.60).— Naslov v ogl. odd.	8217-4
LETOVISCNO HIŠICO z vrtom ob Ljubljanici prodam. Naslov v ogl. odd.	8212-4
PRODAM dirco z gumi kolesi in voz zapravljivček. — Domžale, Ljubljanska c. 68.	8210-4
ITALI j Arsivo ŠPORTNO ZErsòivO KOLO prodam. Tomačevska 35.
9049-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO, Italijansko, prodam. Vižmarje 16.
9041-4
KUHINJSKO OPRAVO s pomivalno mizo, moderno, skoraj novo, prodam. Terlep, Zg. Šiška, Bdzjanova 7.	9039-4
RADIO, 5-cevnd, inozemske znamke. prodam. Žuljan, Petfcovsxo-vo nabrežje 41.	9038-4
DEKLIŠKO KOLO prodam. Tomažič, Kersnikova 8-II.	9035-4
Šivalni stroj, prvovrsten, skoraj nov, pogrezljiv, z okroglim čolničkom, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	9033-4
Čevljarski cilinder šivalni strog ugodno prodam. Plevčak, Zabukovca 19 pri Žalcu. 9027-4 NOVEJŠO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Naslov v ogl. oddelku.
9010-4
PISALNI STROJ »Portable«, sodobna izdelava in moderna oblika, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Perla«.	9005-4
DVA STROJA za vezenje ln šablone za predtisk prodam. N a-slov v ogl. odd.	9006-4
VRATA, dvokrilna, masivni les, kameniti podboji — kompletni, in nekaj strešne opeke naprodaj. Ljubljana, Tržaška 47.
PRODAMO orehovo furnirano spalnico s štiridelno omaro ter kompletno kuhinjsko opravo. — Lesna galanterij a in mneairstvo. Borovnica.	8997-4
NOVO SPALNICO in kuhinjsko epremo poceni prodam. Ogled: Pleskarstvo, Hrenova 8.	8S96-4
GLASBENO OMARICO »Mafellii« z vgrajenim radijskim aparatom In električnim gramofonom prodam. Močan in čist glas, primerno za plesne šole. Naslov v ogl. oddelku.	8990-4
KRAVO s teletom prodam. Naslov v ogL odd.	8986-4
GLOBOK VOZIČEK prodam. — Gradišče 4-1., Smerajc. 8978-4 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, tapeciran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Ogled v nedeljo ln ponedeljek od 14. do 17. Tramšak, «Ambrožev trg 3-n.
8975-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Cena po dogovoru. — Naslov v ogl. odd.	8972-4
NARODNO NOŠO, kompletno, žensko, prodam. Ižanska c. 89.
8980-4
DESKO KOLO za 7 do 14 let prodam. Oglled od 15. ure dalje. Dolničar, Vodnikova 82.	8973-4
VOZ nosilnosti 3.5 t prodam Ogled: gostilna »Rastehar«, Karlovška cesta, Ljubljana. 8987-4 NOV KINOPROJEKTOR Agfa Movector 8 s snemalno kamero In nekaj filmov prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. odd.	8989-4
PRODAM:	bosansko preprogo
2X3, linolej približno enake velikosti ter eno večjo okroglo mizo. Naslov v ogl. odd.
RISALNI APARAT Isds prodam.
Naslov v ogl. odd.	8863-4
SMREKOVO HLODOVINO In otroški voziček prodam. Valenčič, Zaloška c. 6.	8815-4
TRAČNO ŽAGO v odličnem »tanju prodam. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Prilika«.	8837-4
ŠPORTNI VOZIČEK, lep, prodam. Frizer, Cankarjevo nabrežje 3.
8860-4
DOBRO NEMŠKO športno kodo prodam. Šket, Gerbičeva 25.
8621-4
ZENSKO KOLO prodam. Tržaška c. 70, Brenčim.	8856-4
ŠPORTNI VOZIČEK, pok roman, lepo ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	8852-4
SP A J ALNI APARAT za tračne žage poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	8850-4
NOVO LITOŽELEZNO BANJO prodam. Naslov v ogl. oddelku.
8848-4
MOTOR NSU 125 ccm, športni voziček in otroško posteljico prodam. Naslov: Ljubljana, Gosposka 2.	8847-4
OTROŠKI GLOBOK nov voziček prodam. Zupanc. Stari trg 15.
8846-4
MOTORNO KOLO 500 ccm ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8841-4
RADIO, Inozemski, Eum&g, prodam. Naslov: Jager, Smoletova št. 6.	8638-4
MOTORNO KOLO »PUCH« 200 ccm (v zelo dobrem stanju) prodam. Ogled:	Mehanična delavnica,
Kolodvorska ulica 18.	8822-4
KOLO, deško, prodam. Ljubljana, Stari trg 32-11.	8823-4
PORCELANAST UMIVALNIK poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8929-4
NAGROBNI SPOMENIK s črno ploščo dobite pri kamnoseku Kunovarju Franju, Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom pokopališča Zale), Ljubljana. 8568-4
KLAVIR z železnim mehanizmoni (primeren za društva) prodam. Naslov v ogl. odd.	8948-4
PRODAM pogrezljiv šivalni stroj in motorno kolo »DKW« 123 cm*. Zglasite se: Društvena 15.
8945-4
MOTORNO KOLO »Ztindapp« 500 cm8, v odličnem stanju, prodam. Šmartinska 18, Ljubljana.
8836-4
MOTOR »NSU« prodam. Teslova št. 22.	8935-4
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kredenco in stensko uro. Ani Jakič, Mencingerjeva 11.
8932-4
AVTOMOBILSKI KOMPRESOR naprodaj. Berlot, Celovška 74.
KLAVIRSKO HARMONIKO Sca-n-dalll, 120 basov, 9 registrov, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	9003-4
MOTORNO KOLO znamke »BS A« 500 cm* EHV z rezervnim motorjem, prodam. Naslov v ogL odd.	9020-4
PRODAMO rabljene poljedelske stroje: vprežna kosilnica, izru-vač krompirja, trier, 3 travniške brane in 2 njivski brani. Prav tam naprodaj tudi rabljeni štedilnik in šivalni stroj. Kmetijska zadruga Griže.
9023-4
POVEČEVALNIH »Idro« prodam.
Naslov v ogl. odd.	8967-4
GUMI ZAPRAVLJIVČEK prodam.
Litijska 6, Ljubljana.	8960-4
TRICIKEL prodam. Prešernova št. 7, Pajk.	8959-4
Prodamo kompletno 3-tonsko avtomobilsko prikolico. Ponudbe pošljite na podjetje »VINO« - BREŽICE
OLEANDRE prodam. Trg revolucije 17.	8957-4
STARO SPALNICO, čisto, poceni prodam. Ljubljana, Obirska 29-
n.	8956-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Oblak, Poljanski nasip 40.	8954-4
OJAČEVALEC 25 W atto v prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.	8953-4.
KRAVA, osem mesecev breja (četrto tele), naprodaj. Dom it er : Brdo, Vič.	8949-4
UGODNO PRODAM dobro ohranjen invalidski voziček. Naslov: Rogaška Slatina, Trafika, Oblak.	-4
RADIO znamke »Shaub« 5 + 1-cevni, z vgrajenim gramofonom prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8940-4
BRIVNICO takoj prodam. Pismene ponudbe podružnici Maribor pod »Maribor«.	-4
OiKUŠivi \ ÜZ1CEK, eleganten, tapeciran, globok (kombiniran tudi kot športni), modre barre prodam. Meglič. Lavričeva 5.	9032-4
DAMSKO KOLO znamp« »Mille«, dobro obranjeno, prodam. Lemič Anton, Slomškova 5.	9046-4
PRODAM stroj za izdelovanj« strešne cementne opeke (znamke Ambi) in 400 jeklenih modelov ter bencinski motor 3 KS, pripraven za
ron mlatilnice. Oboje je še ma-rabljeno in v popolnoma dobrem stanju. Nahtigal Feliks, Trebelno pri Mokronogu.	8992-4
NEMŠKO MOŠKO KOLO prodam.
Zaloška 89, Moste.	9045-4
ZENSKO KOLO, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za mosto. Ogled samo dopoldne. »Krojašrvo«, Eipprova 5 (prej Cerkvena), Trnovo.	9031-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO. r odličnem stanju prodam. Kranjc, Križevaiška 6-H.	9034-4
ŽENSKO KOLO, rabljeno, prodam po ugodni ceni. Naslov r ogl. odd.
9044-4
ŽENSKO KOLO prodam. Avsenik, Njeguševa 10, I. stopnišče, 4. nadstropje.	8951-4
CILINDER za avto »DKW« naprodaj. Berlot. Celovška 74.	8942-4
VOJVOD JANŠKA AGENCIJA v Ljubljani, Tavčarjeva 3 ima zelo ugodno ponudbo za vse »vrste prašičev. ŠunkaŠi od 158 do 163, Špeharji po cca 171 din itd. Mast, svinjska, po 215, z hamburško slamino po 310. Riž, pulpe, cement, opeka z zarezo, zidna opeka. Podrobneje v pisarni, Tavčarjeva 3 ali telefon 21639, 20392, 20069.	9092-4
TESAN LES za strop in star opažni los prodam. Naslov v ogl. odd.
9094-4
HLADILNE NAPRAVE za mesnice, večje gostinske obrate, itd. prodamo. Informacije v Posredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva uL št 6.
BERKEL rezalni stroj holandskega tipa za šunke in salame proda Posredovalna pisarna, Ljubljana — Tavčarjeva ulica št. 6. RADIATORJE za celotno ©entrala« kurjavo in kotel naprodaj. Informacije v Posredovalni pisarni, Ljubljani. Tavčarjeva ul. št. 6. VEC TIPOV PISALNIH STROJEV proda Posredovalna pisarna, Ljubljana Tavčarjeva ul. 6.
RAČUNSKI STROJ, ročni faa električni, »Toialia« in »Resulta« proda Posredovalna pisarna, Ljubljana* Tavčarjeva ulica št. 6.
APARAT za izdelovanje soda vode, OTanžade, z »Viktoria«, agregat, bencinski, za proizvajanje elektrike za cca 40 žarnic proda Posredovalna pisarna.	9095-4
KOLO, moško, »Viktorija«, brezhibno, in otroško do 10 let prodam. Ulica talcev 13 (poljanska gimnazija).	9084-4
KOLO za otroka do 10 let, dobro ohranjeno, znamke »Diana«, prodam. SKOPAL, Beethovnova 13-ÌI.
9080-4
MOŠKO KOLO, italijansko, ugodno prodam. Parmova 38, visoko priti.
9079-4
MOTOR Guzzi in Sachs prodam. — Sojarjeva 29-B, Dravlje. 9078-4 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za žensko. Naslov: D. K., Tržaška cesta 66-IT.	9073-4
MOŠKE OBLEKE, bluze, kopalne taft čme in druge ženske obleke, kostim, krilo in drugo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	9072-4
PLETEN GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Samec, Povšetova 58, Moste.	9063-4
VOLČJAKA, nemškega, mladega, in kozo prodam. Linhartova 41, (poleg bloka).	9058-4
HLADILNIK za tovorni avto prodam. Naslov v ogl. odd. 9056-4 MOTORNO KOLO 125 cm8, v brezhibnem stanju, po ugodni ceni ' prodam Videm 4, p. Del pri Ljubljani	9051-4
šHURMti
KUPIM diferencial ali rezervna dele za »Fiat« 1500. Germovšek, Trebnje.	8740-6
PLETILNI STROJ Št. 0-60-100 kupim ali zamenjam za St. 8, oziroma prodam 2 stroja št. 8-80 m 8-30 ter kupim št. 6. Kovačič Albina, pletilja. Stična. 3738-6 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška Št. 6.	5470-5
PIANINO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«.
8771-6
3	ENOFAZNE ELEKTROSTÉVCE 10 A kupim. Ponudbe s oeno v cel. od-3. pod »10«.	8647-»
MOTORNO KOLO, štiritaktno, dobro ohranjeno, kupim. Košir, Loče pri Poljčanah.	8803-6
125 ccm MOTOR brez ogrodja. DKW ali NSU, kupim. Ponudbe pošljite na SP Celje pod »Dobro ohranjen«.	87*6-6
SESALEC za prah kupim. Naslov v ogl. odd.	8748-6
KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE
.MERKUR*
čestita delovnemu ljudstvu Slovenije k 10. obletnici osvoboditve ter se priporoča

Kultnma in točna
z bogato izbiro tekstilnega blaga, trikotaže, parfumerije, vseh vrst konfekcije, pohištva, klobukov, emajlirane postrežba —
KUPIM brecbäbeti bcndnsU tediati motor za visoko obremenitev, 4-cHiim.drsöci, ali motor (ne-ladi-jskd) od 30 KM naprej. Ponudbe pod »Du&ko« v ogl. oddelek.	8653-5
KUPIMO dobro ohranjen pisarniški p: ialini stroj* Ponudbe z navedbo cene na naslov: Uprava za komunalno gospodarstvo LOMO Radere	8881-3
PLETILNE STROJE vseh vrst kupimo. Ponudbe z opisom in ceno v ogl. ockL pod »Tolmin«.
8879-3
KAROSERIJO FIAT 1100, novejši tip, v vsakršnem stanju, kupimo. Avtomehanika, Titova 35.
8851-5
MOTORNO KOLO Vespa ali slično, rabljeno, tudi neispravno, kupim. Naslov v ogl. odd. 8659-5 TEHTNICO za živino 1000 kg ali mostno kupi KZ Ledine, p. Idrija.	8754-5
MANJ Sl KLAVIR ali pianino kupim. Kajfež, Hotel Evropa — Kranj.	9017-5
2F.LEZEN ZL02LJIV otroški voziček kupim. Marta Novak, Lj., Pi-pžakova 15-pritl.	8933-5
KUPIM zlato za zobe. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Zlato«.
KRATEK KLAVIR, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kratek«.	8939-5
ID gr ZLATA za zobe kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »22 karatov«.	8947-3
OMARO, veliko, kupim za shrambo materiala. Hribernik, Titova 37.	8984-5
KUPIM moško in žensko športno dvokolo v odličnem stanju. Sporočite: Felicijan Berta, Velenje.	8934-5
GK A D BENI OKROGLI LES. jamski les, drva za kurjavo potrebujemo za naše kliente v vsaki količinu Obrnite se na Vojvodjansko agencijo, Tavčarjeva 3, telefon 21639, 20392 Ln 20069. Potrebujemo vsako količino apna od 3—7 dinarjev, vrvi ra vodnjake, hmeljevke, les ra oerraje itd.	9093-5
GOBEI Iščemo zadrugo, ki bi zbirala ruhe goba — vsako količino. Obrniti se na Vojvodjansko Agencijo, Ljubljana. Tavčarjeva 5, telefon 21639, 20399 in 20069.	9091-5
KUPIMO: močnejšega konja, razne že rabljene poljedelske stroje fen večvrstne sejalnike inozemskega izvora. Ponudbe na Zavod za farmacijo, Ljubljana, Dalmatinova 10.
9077-5
RABLJENO PORCELANASTO STRANIŠČNO ŠKOLJKO kupim takoj. Pismene ponudbe pod »Školjka« v o?l. odd.	9061-5
TOVORNI AVTO, nosilnost cca 31, kupim. Ponudbe s ceno poslati v od. odd. pod »Avto«.	9043-5
DOBRO ZENSKO KOLO kupim Polanc. Ogrinčeva 19.	9033-5
VRATA, rabljena, kupim. Naelov v otrl. odd.	9048-5
STAVBENO PARCELO, M mina*
od postaje Lesce prodam. Vodovod Ln elektrika takoj zraven. Naslov v ogl. odd. 8218-7 LEPO MANJŠE POSESTVO z vinogradom, novo hišo in vinlča-rijo v bližini mesti prodam. — Ponudbe pod »Vinograd 16« na upravo lista Maribor. 90G0-7 MALO POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem napro-oaj. Poizve se pri Bač, Šmarje pri Jelšah.	9926-7
MANJŠE POSESTVO, 10 minut cd postaje Stranje prodam. Vprašati : Celje, Babno 9.	9022-7
PRODAM manjše posestvo v een-tru Domžal. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Ugodno«. 8979-7 ENODRU2INSKO VILO z vrtom na Dobravi pri Bledu prodam Ponudbe pod »Vintgar« v ogl. oddelek.	8982 -7
NJIVO V KLECAH (84 arov) zamenjam v Mestnem logu za travnik, kjer Je sladka trava ali prodam. Jagodic, Korunova 5.
9007-7
V ŠKOFJI LOKI prodam poceni zazidljivo parcelo posajeno z rodevi trii! m sadnim drevjem ter 2 ha gozda in njive. Naprodaj skupaj ali posamezno. Bernik, Škofja Loka, Spodnji trg 9.
9025-7
LOKAL (takoj vseljiv) prodam.
Celovška 44.	&9S2-7
UGODNO PRODAM na periferiji Ljubljane hišo z vseljivim stanovanjem jn parcelo. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd.
8938-7
DVOSTANOVANJSKO VILO, najso-lidneje grajeno, komfortno z vsemi sodobnimi napravami, v najlep-žern delu Ljubljane, 12 minut peš od gl. pošte, prodam — celo ali polovico. Vrta je 800 m*. V poštev pride le takojšnje plačilo v gotovini. Cena za polovico: 2 in pol, za celo 5 milj. Ponudbe v ogl. odd.
PROSTORNO DVOSOBNO STANOVANJE ▼ centru Kamenjamo za manjše dvosobno, komfortno. Telefon *1-786 (popoldne).

pod »Brez posredovanja 18«. 90S6-7 POSESTVO ugodno naprodaj ob glavni cesti Ajdovščina—Sturije, Idrij-
H!IIIHIM!IIH
slu 28,	81/* ha njiv, travnikov,
gozda — primerno za obrt, gostinstvo. Naprodaj industrijski štedilnik, skoraj nov. Poizvedbe: Semič Peter, Ajdovščina, Idrijska 22 — Semič Franc, Ljubljana, Marxov trg 3.	S964-7
GOzD, polmoražčen, na Dolenjskem v okolici Ribnice (7 ha), lahko tudi manjši del, prodam proti takojšnji gotovini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jelovina«.	90S7-7
STANOVANJE, trosobne in dvosobno, lepo, sončno, z vsem kom-fortom v centru prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Park«. 9074-7 DVOSOBNO IN ENOSOBNO k po komfortno stanovanje v sredini mesta prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lep razgled«.	9075-7
PRODAM pritlično dvostanovanjsko hišo z vrtom. Stanovanje vseljivo po dogovoru. Cesta na Loko 30, T moro.	9064-7
PRODAM zelo ugodno polovico vseljive emostanovanjske hiše z vrtom ali brez (3 sobe, kuhinja, pritikline). Zaželena v zamenjavo vsaj ena soba. Ponudbe pod »Kolezija« v ogl. odd.	9081-7
LOKAL na Viču 50 m* zamenjam za mani ioga. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«.	1933-5
POSEST
NJIVO v bližini aerodroma na Smartlnskl strani prodam. Naslov v ogl. odd.	8713-7
VINOGRAD s hišo in eno hišo z veliko njivo blizu Petrovč prodam. Naslov SP Celje. 8733 7 lllSO z gospodarskim poslopi-m in zemljiščem (ca. 3 ha) v Le-*c-n pil Bledu takoj prodam. Poizvedbe: Franc Panguc, Ble*!, Zagorice SO.	8746-7
ZAZIDLJIVA PARCELA 642 v Mostah blizu tramvaja ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Lepa !ega« v ogl. odd.	8756-7
ENODRUŽINSKO HIŠICO na Bledu zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Naslov v Ogl. odd.	8732-7
ZAZIDLJIVO PARCELO kjerkoli v Ljubljani ali bližnji okolici takoj kupim. — Ponudbe pod »Sončna« v ogl. odd.	8221-7
PRODAM lepo stavbeno parcelo 18 km od Ljubljane na prometnem kraju ob železnici. Ponudbe pod »Lepa lega« v ogl. oddelek.	8327-7
KOMFORTNO VILO na otoku R?bu prodam. Perovič, Gorana Kovačiča 73, Rijeka.	6822-7
ZAMENJAM v Ljubi j and dvodru-žinsko hišo za enodružinsko. — Naslov v ogl. odd.	8889-7
ZARADI BOLEZNI naprodaj po’ maksimalni ceni hiša in 80 arov zemlje za stavbišče nasproti kino dvorane, Ulica bratev Milavcev, Cesta Cmc 27, Brežice.
8649-7
nroSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom in njivo blizu postaje za £00.000 din prodam. — Maš ek, Rakek.	8832-7
POSESTVO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje prodam. Marinko, Pšata 23, Dol pri Ljubljani.
8859-7
EN OST ANO VANJSKO HIŠO v Zg. Pirničah (sadni vrt in 20 a njive), 20 minut od Zbiljskega jezera. prodam. Zg. Pirniče 115, Novak.	8355-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 700 m2, lepo ležečo, sončno, na Mirju, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	8853-7
ZAiMENJAM sobo in kuhinjo za enako v Ljubljani. Ogled od 14.—18. ure. Jagrič Franc, Slomškova lil.
SOBO oddam ženski osebi za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah ali popoldne. Pod-milščakova 22-1.	8805-9
LEPO SONČNO SOBO s predsobo zamenjam za garsonjero all er osobno stanovanje, dam denarno nagrado ali posojilo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Evropa«.
8721-9
ZELO VISOKO nagrado dam tistemu, ki mi odda sobo in ka-. bin et ali veliko prazno sobo. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Po vzajemnem dogovoru«. DVOSOBNO LEPO STANOVANJE za Bežigradom zamenjam za obno * z vrtom od Šiške do itvida. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad«.	8768-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali večje v Bohoričevi ulici 27. Ogled od 14. do 19. ure. Doblekar. 8694-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako. Miheli, Trubarjeva 71-1.	8898-9
ENO DVOSOBNO ln 1 enosobno stanovanje zamenjam za 1 dvosobno s kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 8896-9 ZAMENJAM enosobno^ večje stanovanje v centru (dvigalo) za enosobno s kabinetom ali dvosobno. Naslov v ogl. odd .8893-9 SOBO s posebnim vhodom v Šiški zamenjam za kjerkoli. — Ogled od 8. do 11. ure dopoldne. Horjak, Knezova 22.	8886-9
STANOVANJE, eno ali dvosobno, na Vrhniki zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Selitev po želji« v ogl. oddelek.	8867-9
TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom v Piranu (ob morju) zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	8820-9
DVOSOBNO STANOVANJE, veliko, v vili. zamenjam za manjše dvosobno. Ponudbe pod »Rožna dol.« v ogl. odd.	8855-9
ZAMENJAM veliko lepo enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami za manjše. Ponudbe pod »Lepo« v ogl. odd.	8839-9
»*•!•••• »•••«•••• ■ •*•••»•* *•**«**#* *•**•*«•«
RAZPIS
i
i
i
Upravni odbor Trgovskega izvoznega podjetja za domačo In umetno obrt »DOM«, Ljubljana, Mestni trg 24
RAZPISUJE sledeča delovna mesta:
SEKRETARJA - PRÄVNIKÄ ŠEFA NABAVNEGA ODDELKA REFERENTA V IZVOZNEM ODDELKU EKONOMA
POGOJI:
za sekretarja pravna fakulteta in najmanj 3-letna praksa v gospodarstvu,
za šefa nabavnega oddelka ekonomska fakulteta in 3-letna praksa v gospodarstvu ali prednja šola in 10-letna praksa v podjetju ali nižja srednja šola in 10-letna praksa v podjetju,
za referenta v izvoznem oddelku po Pravilniku o strokovnih kvalifikacijah vodilnih uslužbencev, ki opravljajo zunanje trgovinske posle,
za ekonoma nižja srednja šola in 3-letna praksa.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj. — Pismene prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja oddati v tajništvu podjetja.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
»D O M«
MIRNA ŠIVILJA ■ »trd«n išče sobo, pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	8858-9
KUPIM ali vzamem t najem majhno samsko sobico na Jesenicah. Plačam za več let naprej ali dam brezobrestno posojilo. Ponudbe pod »19« na SP Jesenice.	9021-9
LEPO SOBO (prazno) Išče asistentka Univerze. Ponudbe pod »Visoka nagra.da« v ogl. odde-lek.	8993-9
ENOSOBNO STANOVANJE ali samo sobo iščem, dam nagrado. Pertovt, Šentvid 23.	8994-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za dvosobno za lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sončno«. 8941-9 V SREDIŠČU MESTA zamenjani lepo sončno eno so bon stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Razgled«.	8943-9
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru, zamenjam za enako enosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	8946-9
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo v Zeleni Jami, zamenjam za enako v mestu Plačam selitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mesto«.	8965-9
DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE v centru mesta zamenjam za večje komfortno tudi v mestu. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	8950-9
ZAMENJAM dvosobno poceni stanovanje v centru Ljubljane za večjega. Naslov v ogl. odd.
8000-0
VISOKO NAGRADO dam tistemu, ld mi preskrbi dvo ali enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani (pritlično), po možnosti z vrtom. Naslov: Demšar, Vilharj eva 33, Lj ubij ana.
8947-9
SOBICO ISCEM, prazno ali
opremljeno, dam nagrado, plačam dobro. Mlekarna, Miklošičeva 7.	8966-9
ENOSOBNO STANOVANJE na Tržaški zamenjam za večjo separirano sobo blizu centra. Ponudbe pod »Tržaška« na ogl. odd.	8981-9
DVA SAMCA (moška) »prejmem na stanovanje z manjšo vsoto posojila za popravilo hiše. Naslov v ogl. oddelku.	9C40-9
ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE poleg tramvaja zamenjam za podobnega. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sožitje«.	9085-9
TPOSOBXO KOMFORTNO STANOVANJE v strogem centru zamenjam za enako ali večje z vrtom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poleti«.
9070-9
ZAMENJAM uovo komfortno dvosobno stanovanje na Titovi tudi za nekomfortno. Vprašati:	Maistrova
št. 10-1.	9071-9
ZA UPOKOJENKO iščem prazno sobo. Ponudbe pod »Pomoč ▼ gospodinjstvu« v ogl. odd.	9059-9
STUDENT išče prazno ali opremljeno sobo. Plača najboljše. Ponudbe pod »Tehnik« v ogl. odd. SOBO, prazno, polopremJjeno alf opremljeno, v centru ali na peri-firiji išče mlad zakonski par orez otrok (intelektualca), oba v službi, pripravljena inštruirati nižješolca, plačata za eno leto naprej. Po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka nagrada«.	9088-9
IZGUBIL UHAN (bela perla ln mali beli kamenček). Lepo prosim, da ga iz usluge oddaste v trgovini, Breg 20.	8864-10
NAŠEL SE JE lovski ptičar, rjav,, nemški. Lastnik ga dobi pri hišniku, GorJupova 30, Ljubljana.
8955-10

OB2ALUJEM, da sem pomotoma dejansko napadel tov. Vilharja Franca, Trstenjakova 4, ter se mu zahvaljujem da Je odstopil od tožbe. Vurnik Franc, Titova cesta 15.	8811-11
INTELIGENTEN skromen fant (srednjih let) želi poznanstva z dobrosrčnim dekletom do 25 let. Ponudbe pošljite na SP Kranj pod »Dom«.	8791-11
28-LETNI SOLIDEN INTELIGENT, dobro situiran, nekadilec, želi spoznati simpatično gospodično čedne postave od 20 do 28 let.
Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Tajno«.	8832-11
TRŽAČANKA (29 let) želi prijateljsko dopisovanje s starejšo oseto. Naslov v ogl. odd. 8885-11 Zensko so—4o let z3 gospodinjstvo sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prihodnost«. 8977-11 Z VSO OSKRBO vzamem otroka 3 do 4 let starega. Naslov v ogl. odd.	8971-11
OM-.ti.VA UPOKOJENKA želi v skupno gospodinjstvo z resnim gospodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lep značaj«.	9068-11
TRI SAMOSTOJNE STAREJŠE TOVARIŠICE želijo spoznati neodvisne intelektualce od 48 do 60 let zaradi skupne družbe. Ponudbe pod »Vesela jesen« v ogl. odd.
8930-11
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦«»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
RAZPIS
Po 61. 80 Uredbe o ustanavljanju podjetij In obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-53) razpisuje Komisija za imenovanja in razrešitve direktorjev, upravnikov ln poslova, dij pri OLO Radovljica mesto upravnika za Mlinsko podjetje Lesc*.
Prosilec mora imeti:
1.	mojstrski Izpit iz mlinarske stroke in 5-letno prakso ali
2.	pomočniški izpit lz mlinarska stroke in I0-letno prakso v samostojnem vodenju mlinskega obrata.
Kolkovane prošnje z državnimi kolki za 180 din in okrajnimi «narkicami za 95 din z življenjepisom, dokazi strokovne Izobrazbe ln opisom dosedanje zaposlitve vlagajte na Tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica najkasneje do 25. maja.
RAZPIS
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje na Fizikalnem
inštitutu:
1.	mesto laboranta. Pogoj: matura na gimnaziji, oz. srednji tehniški soli. V poštev pridejo kandidati. ki so opravili vojaško službo;
2.	mesto mehanik*. V poštev
pridejo kandidati, ki so opravili vojaško službo.
Pravilno opremljene In kolkovane prošnje vložite na dekanatu, Vrazov trg 4-L
RAZPIS
Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Peskolom in ce-mentnine Višnja gora« razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov MESTO DIREKTORJA podjetja »Peskolom ln cementnine Višnja gora«. (Kandidat naj bo gradbeni delovodja, ki pozna cementne Izdelke in mizarstvo.
Kolkovane ponudbe z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa pošljite Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica, Ljubljana, Zupančičeva 8/U, najpozneje do 23. maja 1955.
RAZPIS ŠTIPENDIJ sa kulturne delavce za študijsko leto
1955/58
Svet za prosveto ln kulturo LRS bo v študijskem letu 1955/66 štipendiral skupaj 18 mesecev bivanja naših kulturnih delavcev ▼ inozemstvu.
Stipendije so namenjene strokovnemu izpopolnjevanju od najmanj enega do največ osem mesecev. Prosilci lz vrst kulturnih delavcev naj pošljejo svoje prijave Svetu za prosveto tn kulturo LRS do 30. junija 1955. V svoji prošnji naj navedejo:
1.	čas. ki Jim Je potreben ln termin odhoda,
2.	namen študija,
3.	kraj in Ime ustanove, kjer. želijo študirati,
4.	kdaj ln kje so po letu 194»
že bili v Inozemstvu.
Prošnji naj priložijo:
1.	eventualna priporočila,
2.	potrdilo o znanju tujega Jezika.
Stroške za potni Ust, vizume ln vožnjo bodo krili štipendisti sami.
Prošnje Je treba pravilno kol-kovati.
Svet za prosveto In kulturo LRS Ljubljana Zupančičeva ul. t.
RAZPIS
Šolska poliklinika v Ljubljani razpisuje meato-zobne instrumen-tarke. Pogoj: predpisana strokov-na kvalifikacija in mesto računovodje. Pogoj: ekonomska srednja šola in vsaj nekaj let prakse v knjigovodstvu.
Pismene ponudbe Je vložiti na šolsko polikliniko v Ljubljani, Aškerčeva 26 do 25. t. m.
Šolska poliklinika v Ljubljani razpisuje mesto zobne instrumen-tarke. — Pogoj: predpisana strokovna kvalifikacija — in mesto računovodje. — Pogoj: ekonomska srednja šola ln" vsaj nekaj let prakse v knjigovodstvu. — Pismene ponudbe Je vložiti na Šolski polikliniki v Ljubljani. Aškerčeva 28, do 25. t. m.
Pravno ekonomska fakulteta v Ljubljani razpisuje mesto pisarniškega referenta v knjižnici ekonomskega oddelka.
Pogoji:	diploma srednje #ole.
Kolkovane prošnje pošljite na fakulteto, Gregorčičeva 27. do S. junija t. X.
43-LETNI LOČENEC, kovinar, srednje postave, trezen, pošten, želi spoznati tovarišico za skupno gospodinjstvo, ločenko ali vdovo, najraje obrtnico lepega značaja in zunanjosti. Samo resne ponudbe (po možnosti s sliko) pošljite v ogl. odd. pod »Zvestoba«.	9036-11
PREKLJICUJEM vse žaljive besede, katere sem Izrekel javno na cesti proti tov. Lavrič Miroslavu, upravniku Komunalnega gospodarstva Mengeš, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Sušnik Jože, Jasen 1, p. Radomlje.	9008-11
RAZGLAS
Na podlagi 79. £L zakona • občinskih ljudskih odborih ter po
pooblastilu 3. člena, zvezne uredbe o prodaji enodružinskih ln dvo-družinsklh stanovanjskih biž iz Splošnega ljudskega premoženja (U. L- LRS štev. 17/53) razpisuje Občinski ljudski odbor Stična po sklepu 4. redne seje Obč. LO JAVNO DRAŽBO
za prodajo enodružinskih tn dvodružiinskih stanovanjskih hiš iž Splošnega ljudskega premoženja. Javna dražba bo 8. junija 1955 ob 9. uri v uradnih prostorih Občinskega ljudskega odbora Stična. Cenilna vrednost je naslednja:
1.	Pritlična stanovanjska hiša, ki se nahaja v Gaberju pri Stični štev. 27. Hiša je v srednjem stanju, tlorisna izmera je 10.80 x 7.00 metrov in je ocenjena na 200.440 dinairjev.
2.	Pritlična stanovanjska hiša, ki se nahaja v Stični štev. 64. Hiša Je v srednjem stanju, tlorisna izmera Je 10.80 x 5.70 m in 4 x X 3.60 m. Ocenjena je na 278.265 dinarjev.
3.	Enodružinska stanovanjska hiša, se nahaja v Stični štev. 16. Hiša je v dobrem stanju, tlorisna izmera je 17.30 x 4.20 m, ocenjena na 542.750 dinarjev
4.	Pritlična stanovanjska hiša v Stični štev. 65. Hiša je v srednjem stanju, tlorisna izmera 13.20 X 7.40 m, ocenjena na 382.000 din.
5.	Pritlična stanovanjska hiša v Stični štev. 56. Hiša Je v srednjem stanju, tlorisna izmera Je 7-50 x X Š.20 m. Ocenjena Je na 270.400 din.
Reflektantl oddajo pismene ponudbe v zaprtih kuvertah Občinskemu ljudskemu odboru Etična najpozneje do 7. Junija 1956. Pred začetkom Javne dražbe morajo re-flektanti položiti 6%-no kavcijo od izklicne vrednosti pri blagajni Občinskega ljudskega odbora Stična.
Navedene hiše se bodo prole najboljšim ponudnikom. Upravičenim ponudnikom se priznajo olajšave po uredbi.
Podrobnejše informacije se dobijo vsaki dejavni dan od 8. do 12. ure iprl Občinskem ljudskem odboru Stična.
CEPLJENJE PROTI KOZAM V LJUBLJANI
Od 94. do vključno 27 maja 1955 bo Izvedeno na področju mesta Ljubljane cepljenje proti ko-
Mž ▼ Ma UM rojenih
otrok ln starejših, ki doslej U
kateregakoli razloga is niso bili cepljeni Cepljenje bo po nasied-njem razporedu:
V	torek 21. maja 1965 od 15 do 18 ure v Mestnem domu, Krekov trg 2,
ob 14 url ▼ osnovni ioll na Barju, ob 15 uri v osnovni šoli na Rudniku.
ob 16 url ▼ osnovni ioH na Lavrici,
od 15 do IT ur* v osnovni šoli
Bežigrad.
T sredo 23. maja 1955 od 14 do
16 ure v osnovni šoli Sp. Šiška, od 16 do 18 ure v sindikalni dvorani Električne cestne železnice. Celovška c.
od 15 do 18 ure v osnovni šoli
V	četrtek 25. maja 1955 od 16 do
18 ure v osnovni šoli Moste, od 16 do 18 ure v Mladinskem domu, Kodeljevo.
V	petek 27. maja 1955 od 18 do 18 na Šolski polikliniki, Aškerčeva c. 26 ; od 16 do 18 ure v g:m-naziji na Viču, Tržaška cesta. Starši otrok iz območja občine
Polje in Št' Vid naj pripeljejo otroke k cepljenju na kraj in v času, ki Je naveden v vabilih.
Točno ob tednu na Istem kraju ln ob Istem času se vrši pregled uspeha cepljenja ln dobe starši uradno zdrav, potrdilo. — Sanitarno epidemiološka postaja MLO, Ljubljana.
RAZGLAS
Komisija za prodajo hiš Splošnega ljudskega premoženja pri občinskem ljudskem odboru Šentvid pen Stični razpisuje po pravilniku z dne 12. UL 1955 o prodaji hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja
Javno dražbo
naslednjih hiš spolšnega ljudskega premoženja:
1.	enostanovanjska hiša v Petru! nji vasi št. 20 s podaljškom gospodarskega poslopja, skedenj, klet in šupa, z izklicno oeno 63.000 dinarjev.
2.	poslopje bivšega mOna v St Pavlu št IT a izklicno cono 75.000
dinarjev.
Javna dražba bo v pisarni občinskega ljudskega odbora Šentvid pri Stični dne 11. Junija 1955, ob 3. uri popoldne.
Vsak ponudnik mora najkasneje eno uro pred pričetkom Javne dražbe položiti pri občini v gotovini kavcijo v višini 15% Izklicne cene. Brez potrdila o položeni kavciji se ponudnik ne prepusti k dražbi.
Vsi Interesenti dobijo podrobnejša pojasnila pri občinskem ljudskem odboru v Bentvidu pil
Etični.
Na posledicah hude bolezni, katero je dobil v fašističnih taboriščih, je umrl v starosti 58 let
IB0LF MRMIÖ
brivski mojster — Slan Zveze boroev
Pogreb prerano umrlega bo v ponedeljek, 23. maja, ob 16.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, 22. maja 1955.
Žalujoči: žena Justa, brat Frane, družine Zori, EavČar, Sante 1, Bačar ter ostalo sorodstvo.
•	• •**•**•* *•**•**•■ •»*•«•••• *•**•«*•* *•**•**•* *«**•**•* •••«•M»* *«**«**«* *«**«*•
2	t
f Uprava KARTONAŽNE TOVARNE sprejme s takojšnjim * t nastopom VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV v stalno t ? zaposlitev. — Ponudbe na Kartonažno tovarno, Ljubljana, • •	Čufarjeva 18.	?
T	?
*•«*•**•* *•**•*«•* *•**•*■•* •+*■•**•* *•**•**•* *•»*••*•• *•**••••« »•«•••»« ■>■■♦»»♦» ••••«**
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V LJUBLJANI
razpisnje naslednja mesta:
ARHITEKTA a najmanj 10-letno prakso,
ARHITEKTA z najmanj 5-letno prakso,
EKONOMISTA z najmanj S-letno prakso, GRADBENEGA IN2ENIRJA s najmanj 15-letno prakso, GRADBENEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA - kalkulanta, STROJNEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA za proučevanje inštalacij in stanovanjske opreme,
PRAVNIKA z najmanj 10-letno prakso, po možnosti v gradbeni stroki,
3 GRADBENIH TEHNIKOV za nadzorstvo pri Izvrševanju gradenj v Ljubljani, ki se zanimajo za gradnjo - stanovanj.
Plače so urejene s posebnimi predpisi, toda približno v višini kot pri projektantskih podjetjih.
V kolikor Interesenti nimajo stanovanj, bodo Imeli prednost pri dodeljevanju posojila za graditev lastnega doma.
Ponudbe z življenjepisom dostavite do 15. junija L na naslov: Ljubljana, MLO — Kresija, soba 89.

Zo občinski praznik občine Rimske Toplice
dne 22. majo 1955
čestitamo občanom ter želimo našemu delovnemu ljudstvu pri nadaljnjem delu mnogo uspehov
Občinski odbor Zveze borcev
Občinski ljudski odbor
Občinski odbor Soc. zveze deL ljudstva
»Partizan« - Rimske Toplice
IZUD Antona Aškerca
Sindikat delavcev lesne galanterije
Prostovoljno gasilno društvo
Turistično gostinsko podjetje
Kmetijsko gospodarstvo
Mizarska delavnica
Tovarna lesne galanterije
Trgovsko podjetje Dvor
««♦»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»♦m»««»»
l
i PERSONALNA KOMISIJA PRI
j	„Jadran“
j	EXPORT IMPORT SEŽANA
;	razpisuje
?	po nalogu upravnega odbora naslednja
i	mesta:
KOMERCIALNEGA DIREKTORJA
ekonomist s 3-letna prakso ali komercialist s popolno srednjo ekonomsko šolo tn 8-letno prakso v zunanji trgovinski stroki, znanje italijanščine in še enega tujega jezika obvezno.
SEKRETARJA
pravnik s 3-letno prakso v zunanji trgovinski stroki aid popolna srednja šola z 8-letno prakso v zunanji trgovinski stroki.
REFERENTA ZA IZVOZ LESNE STROKE
srednja ekonomska šola in 8 let prakse.
KNJIGOVODJE
srednja ekonomska šola in 3-letna praksa.
K0RESP0NDENTA
srednja ekonomska šola s perfektnim obvladanjem italijanščine in še enega tujega jezika.
Reflektantl z nižjo izobrazbo morajo imeti ustrezajočo prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe z dokazili pošljite do 10. junija na Personalno komisijo pri »JADRAN* ehsport-import SEŽANA

Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, atest, sin, brat in stric
FRANC VODUŠEK mesar v Libojah.
Pogreb dragega pokojnih* bo V ponedeljek ob IS. url popoldne V
Grižah pri Žalcu.
2alujoči: žena Malči z otroci, mama, bratje, sestre jn ostalo sorodstvo.
Liboje, Mozirje. Celje, Celovec.
Naznanjam vsem sorodnikom Jn znancem, da mi je umrla mati
URSULA JANKOVIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 22. V. 1955 ob 15. url z Zal — Jožefove mrliške vežice.
Žalujoči sin Viktor z družin» ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 20. maja. IMS.
Za vedno nas je zapustila naša
ljuba sestra
MARJA CVJETIC, roj. VIVOD Pokopan smo jo 29. V. 1955 V
Varaždinu, kjer počiva ob strani svojega moža.
Globoko žalujoči: bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Maribor, Sp. Polskava, Slov, Bistrica. Gornji Hraščan, 20. maja 1955.
Umrla nam je naša draga teta
FRANČIŠKA AMBROŽIČ (JAKOVA)
▼ 78. letu starosti.
K večnemu počitku jo batne spremili v ponedeljeik, 23. V. ob
10.	uri na farno pokopališče V Ljubno.
Naj ji bo blag spomini Družine Ambrožičev^
Pirih — Orel.
——
Umrla je po večletni bolezni v starosti 79 let n2ša draga nv'.ii, stara mati, prababica, sestra in teta
aneta elsbacheb
roj. KUKEC trgovčeva vdova.
Pogreb bo v Laškem v ponede« Ijek, 23. maja, ob 5 popoldne.
Laško, Ljubljana, Polje, Ljuto« mer, dne 20. maja 1955.
Rea Rybàf, Anda Pirkmaler in Sonja Eisbacher hčerke; Milo# Rybàf, in* ing. Božo Pirkmajer zeta; Miloš Rybàf, Ljerka Zemljič s hčerko in možem, Saša, Anda ln Andrej Pirkmajer, Mitja Gobec vnuki; Vilko Kukec brat in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki so na zadnji poti spre^ mili našega ljubljenega sinčka
FRANC EK A
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo šolski mladini za cvetje ter tovarišu upravitelju Bregantu za ganljiv nagrobni govor.
Družina Valeč!6 ic Sežane Ut sorodniki.
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali cvetje in spremili na njegovi zadnji poti našega dragega očeta
PETRA HABJANA
Žalujoča žena, sinova ln hčere.
Domžale — Kamnik.
Iskrena zahvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika
FRANA MEDICA opremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči: soproga Berta z otroki.___________________________
Ob bridki izgubi dobre žene in matere
MATILDE TOSIC
se za vso skrb in nego iskreno zahvaljujemo zdravnikom ter vsemu osebju Zdravilišča Topolšica.' Hvala tudi vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Slov. Bistrica, 20. maja' 1955.
Mož in otroci
Vsem. ki ste sočustvovali z nami, kakor tudi vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našega nenadomestljivega soproga in očeta
Ing. MATKA PRELOVSKA
na njegovi poslednji poti in mu darovali cvetje, Iskrena hvala!
Soproga Elza Prelovšek ter sinova ing. Demeter ln dr. Borut z družinama.
Vsem, ki ste našo drago mamo
AGATO PREGELJ
spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, ter duhovščini in govorniku za poslovilne besede, naša iskrena zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju infekcijske klinike, zlasti profesorju dr. Bedjaniču in dr. Zargiju. Iskrena zahvala tov. Rossi za njeno nesebično pomoč.
Pregljevi.
Iskrena hvala vsem. ki ste sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete
AMALIJE MIKLAVČIČ
kakor tudi darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Miklavčičevi.
Vsem, ki zte spremili mojo drago teto
ANGELO HROVAT
upokojenko
na njem zadnji poti, naj iskrenejša hvala. Posebno zahvalo dr. Vodniku ter sestrama Jožici in Mariji za njihovo požrtvovalno pomoč v času njene bolezni na domu.	—
Novo mesto.
Žalujoča nečakinja Slavka.
Najiskrenejšo
ZAHVALO
izrekam vsem podjetjem, sindikalnim podružnicam, tov. Svetinu za poslovilne besede, blejski godbi, pevcem, župniku, zdravniku ter vsem ostalim, ki so darovali vence ter spremljali mojega soproga
FRANCA MATJAŠIČA
na zadnji poti. — Žalujoča žena
Kristina Matjašič
IO str. / SLOVENSKI POROČEVALEC 7	VUJA **
Mariborski otok pred sezono
-------------i —>-------« T
*	« iöfeA. ü	••#■ m
V*
Mariborski oiok je v poletni — Pogled na glavni bazen z
Kopališče na Mariborskem otoku je brez dvoma poleti najbolj priljubljen kraj razvedrila in oddiha mariborskega delovnega človeka in mladine. Otok leži pičlo uro hoda iz centra mesta ob Dravi navzgor. Kopališče je moderno urejeno in je najlepše v vsej Jugoslaviji. Ima tri bazene, 10 m skakalni stolp in poslopje s 120 kabinami in 5S3 omaricami s tribuno, ambulanto, brivnico in restavracijo. Poleti se zateka semkaj vsak dan na tisoče ljudi.
Kljub vsej privlačnosti pa so v tem edinstvenem kopališču v prekrasni naravi nekatere pomanjkljivosti, ki pa bi se dale odpraviti. Betonski tlak ob bazenih se že več let useda in pogreza, tako da nastajajo prav nevarne kotanje, zlasti za otroke. Čeprav bi bilo popravilo združeno s precejšnjimi stroški, bi pa vendarle bilo treba to nujno urediti, sicer bodo nastale še večje okvare tudi na samih bazenih in bodo pozneje stroški že mnogo večji.
Posebno ob nedeljah in drugih deda prostih dneh, ko je hud naval na kopališče, je občutno pomanjkanje ležalnih desk. Potrebnih bi bilo najmanj 499, medtem ko jih je sedaj le 200, pa še med temi je nekaj neuporabnih. Poleg tega je še vse polno manjših okvar, ki bi se dale ob količkaj dobri volji popraviti še pred začetkom kopalne sezone. Stopnice, ki vodijo do bazenov, so delno «trohnele in bi jih bilo treba popraviti, da ne bo kakih nesreč.
vročim najbolj priljubljeno zatočišče đesetusočev delovnih ljudi 10 m skakalnim stolpom, v ozadju tribuna in kabine
Tudi žična ograja Je ponekod raztrgana, kar ne ogroža samo varnost, marveč kvari tudi estetski videz kopališča. Velika nevšečnost so tudi nejasne in razglašene zvočne naprave. Objave in razglasi so zaradi neznosnega hreščanja večidel nerazumljivi, kar je posebno nevšečno ob raznih tekmovanjih. Spravljalnici koles primanjkuje stojal. V kopici drugo na drugo naslonjenih koles je skoraj nemogoče priti do svojega kolesa. Skoraj večina obiskovalcev kopališča prihaja s kolesi in je zato ta nevšečnost tembolj občutna.
Tudi dovozna cesta je v dokaj slabem stanju, polna jamic in kotanj, ki vozila zelo zdelajo. Potrebno bi bilo tlakovanje te ceste, za prvo silo pa naj bi jo vsaj temeljito popravili in posuli. Most
na otok že šest let nd bdi popravljen in so podnice delno že prepe-leie. Tudi na to bo treba misliti, da ne bo kake nesreče.
Na oteku bi lahko uredili tudi več športnih igrišč. Prostor za balinanje je zapuščen in zanemarjen. Lahko pa bi se tam uredilo košarkarsko igrišče, saj je zanimanja za ta šport več ko dovolj. Pri reševanju tega problema bi lahko priskočili na pomoč Mestnemu vodovodu, v čigar upravo spada kopališče, športni društvi »Maribor« in »Branik«.
To so nekatere glavne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba nujno odpraviti vsaj še pred začetkom kopalne sezone, saj bo s tem ustreženo deset tisočem Mariborčanom, pa tudi številnim tujcem, ki radi obiskujejo Mariborski otok.	-P»
Skupščina zavoda za socialno zavarovanje koprskega okraja
V Kopru Je bilo 20. t. m. zasedanje skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Iz podanega poročila je razvidno, da je zavod v preteklem letu dosegel velike uspehe. Utrdil je svoje organizacij sice oblike in vskladil svoje poslovanje s splošnimi jugoslovanskimi predpisi. Lani je bilo v koprskem okraju socialno zavarovanih 8700 oseb,
i	i
i »V E g T E K S«
I Varaždinska tekstilna industrija V a r a ž *?
išče
posiouodio
za svojo prodajalno gotovo konfekcije v Postojni.
Pogoj: ds je nekaznovan in pozna tekstilno itroko. Pismene ponudbe pošljite na podjetje »Varteks« — trgovska mreža Varaždin.
letos pa se bo to število povečalo za 20 odstotkov. S povečanjem števila višjega in srednje kvalificiranega medicinskega kadra se je zdravniška služba približala republiškemu povprečju. Vse lanske investicije zavoda so znašale nad 47 milijonov dinarjev, letos pa se bodo investicije znatno povečale.
Skupščina je določila posebno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje. Od 35 odstotkov prispevka podjetij bo 16 odstotkov dobil koprski zavod, 0.40 odstotkov tukajšnja posredovalnica za delo, ostalo pa bodo odvedli republiškemu in zveznemu zavodu za socialno zavarovanje. 16 odstotni prispevek bo veljal samo za podjetja, ki bodo imela 4 odstotke bolnikov, za vsakih nadaljnjih 0.40 odstotkov pa bodo morala podjetja plačati pol odstotka višji prispevek, vendar samo do višine 20 odstotkov plačnega sklada. Naj nižji prispevek je lahko 14 odstotkov. V prihodnjem letu bo zavod za socialno zavarovanje v Kopru potrošil nad 478 milijonov lastnih in republiških sredstev za dajatve socialnega zavarovanja, dosegel pa bo 560 milijonov dohodkov.
MARIBOR
»Streli na meji«. V založbi mariborskega poverjeništva Novinarskega društva Slovenije je izšla te dni knjiga »Streli na meji«, ki jo je napisal naš novimarsxi tovariš ln pisatelj Janez Švajncer. Knjiga je zbudila v Mariboru veliko zanimanje. V njej opisuje avtor na zelo zanimiv način življenje ob meji in tihotapstvo živine v predvojni Jugoslaviji. Spričo nizke cene —	160 din — ljudje
pridno posegajo po tej zanimivi knjigi.
*
Umetnostna gai eri j a Je odprta ves dan. Umetnostna galerija v Mariboru, v kateri se stalno vrste razstave, je spremenila čas obiskov tako, da bo poslej odprta nepretrgoma ves dan od 10. do 18. ure Ekskurzije, ki žele ogledati galerijo pred 10. uro. naj javijo ogled dan poprej po tel. št. 25-45.
*
Promenadni koncert bo danes dopoldne v mestnem parku. Igrala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika tov. Bernarda. Na sporedu so promenadne kompozicije.
*
Lep koncert, a «lab obisk. Na
VI.	abonmajskem koncertu mariborske filharmonije je nastopil mešani zbor 'mariborske Opere pod vodstvom zagrebškega dirigenta Slavka Zlatiča. Izvajal je skladbe naj večjih mojstrov XVI. stoletja. Čeprav je imel dirigent le malo časa za vaje, je vendarle dosegel nenavadno ubranost in zlit ost pri zboru. Koncert je pokazal, da je zbor mariborske Opere kos visokim umetniškim stvaritvam. Obisk koncerta je bil izredno pičel, maloštevilni poslušalci pa so bili tembolj navdušeni nad izrednim umetniškim užitkom. *
O likovnih spomenikih Hrvat-skega Primorja bo predaval v ponedeljek 23. maja v Klubu prosvetnih delavcev Orožnova 2 konservator na Reki dr. Fran Sija-nec. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vsem, ki potujejo na oddih v Hrvatsko Primorje, priporočamo, da se udeleže tega zanimivega in poučnega predavanja. Vstop je Prost.	o.
•
Nedelja, zz. maja.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12.
Narodno gledališče: ob 20: dela: »Adriana Lecoureur«, gostovanje Ksenije Viđali, izven.
KINO
PARTIZAN: amer. barvasti film »Lahko je ljubiti« s tednikom, Ob 13.30, 15.30, 17.45 in 20. UDARNIK: franc. ital. film »Pred potopom« brez tednika, ob 13.30, 15.30, 17.45 in 20.
LETNi KINO »SOLA«:	airgent.
fiflm »Vojna gaučev« s tednikom, ob 20.30.
POBREŽJE: argent, film »Vojna gaučev« e tednikom, ob 15, 17 in 19.
STUDENCI: angl. film »Izsiljevanje« s tednikom, ob 15, 17 in 19. PTUJ : angl. film »Pikova dama«. MURSKA SOBOTA: amer. barvasti »Proti vsem zastavam«.
RADIO MARIBOR
6—11 Prenos s poreda Radia Ljubljana; 11—11.20 Oddaja v madžarščini; 11.20—23 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
•
Danes ob 11. uri svečana otvoritev razstave otroških risb učencev akademskega slikarja prof. Janeza Vidica iz Slovenske Bistrice. Razstavljenih je 120 otroških risto, temper to olj na steklo.
Deset let zagorskega športa
Ze ▼ stari Jugoslaviji Je bilo v delavskem Zagorju mpogo dobrih telovadcev in tudi raznih športnikov. Po osvoboditvi se je navdušenje za telesno vzgojo v Zagorju razmahnilo še mnogo bohotneje. 2e kar. junija 1945 so ustanovili tam	telesno vzgojno
društvo in v bivšem sokolskem domu so začeli vaditi vsi oddelki, tako da so imeli le nekaj tednov pozneje že prvi telovadni nastop, verjetno enega prvih v Sloveniji! Bilo je več kakor 200 nastopajočih.
Precej hkrati so se organizirali tudi še nogometaši in kolesarji, ki pa so delovali premalo smotrno vse do leta 1948, ko je bilo slednjič ustanovljeno telovadno društvo, prednik današnjega Partizana, in pa športno društvo Proletarec, ki je še zmerom osrednje zbirališče vseh zagorskih športnikov. Od tedaj se telovadba in šport v Zagorju razvijata ločeno, vzdržujeta pa tesne stike za dosego skupnega cilja.
Število članstva v obeh organizacijah se je stalno večalo, obenem pa so se izboljšali tudi materialni pogoji za njegov razvoj. Ker so bili prostori Partizana izrabljeni zelo neekonomično, je društveno vodstvo na novo uredilo najpotrebnejše pomožne prostore, v prihodnje pa namerava nad letnim telovadiščem zgraditi še igrišča za odbojko in košarko, ki bodo pozimi dobro služila zimskim športom.
Športno društvo Proletarec Je začelo živahno delati šele leta 1949, i<n sicer predvsem njegovi
»VKMKEtt
Dva nova svetovna rekorda.
Nemec Albert Siegl je v Wies-badenu izboljšal svetovni rekord v streljanju z malokalibrsko puško s 383 krogi od 400 dosegljivih. — Atlet Aleksander Anufrijev (SZ) je izboljšal dosedanji svetovni rekord v teku na 10.000 m s časom 29:10.6. Prejšnji rekord je branil njegov rojak Kuc « časom 29:21.4.
Namizno teniški klub Krim
razpisuje tekmovanje za pionirsko prvenstvo Ljubljane, ki bo 11 in 12. junija. Vabljeni pionirji in pionirke letnikov 1940 in mlajši, člani društev, šol in pionirskih odredov. Prijave pošljite najpozneje do 25. t. m. na NTK Krim, Ljubljana, Križevniška ul. št. 2.
Drsalni klub Ljubljana ima 23. t. m. ob 19.30 v prostorih Zveze športov Slovenije (Likozarjeva ul. št. 12) »voj letni občni zbor. Člani, članice, pa tudi starši vabljeni!
Prvenstvena mladinska nogometna tekma med Ljubljano in Svobodo bo danes ob 14. url na stadionu v Šiški.
Okrajna zveza Društev prijateljev mladine v Murski Soboti je priredila nagradno tekmovanje pionirskih šahovskih moštev, ki jih je bilo 12. Prvo mesto v višji skupini je zasedla gimnazija iz M. Sobote, v nižji skupini pa pionirji iz Dolnje Lendave.
»••••• »••»••••• ••««•••* «•■«•••••
:	i
!	. i
i	Sprejmemo	10	mladincev	za	izučitev	■
:	ì
; tkalskega poklica
!	<
>
» Pogoj: dopolnjena starost 16 let ln vsaj dva razreda ?	gimnazije. — Javite	se	do	28.	t.	m.	pri »SVILANIT«	;
:	Kamnik.	<
nogometaši. Eno leto se Je število članstva stalno dvigalo, kar velja pravzaprav za vse sekcije, ki se jih je sčasoma zbralo kar 7, poleg nogometašev tudi košarkarji. kegljači, smučarji, boksar-
ji.	rokometaši in namiznoteniški igralci. Društvo je lani začelo graditi športni dom, letos pa urejati športni park, ki bo po svoji idealni legi eden najlepših v Sloveniji. Seveda bi za izvedbo vseh načrtov potrebovali več pomoči, kajti s samimi obljubami tvornega učinka ne more biti več.
Zagorski šport preživlja zadnje čase precejšnjo krizo, kar se -pozna posebno med nogometaši, boksarji in igralci bele žogice! ker ni naraščaja. Ves zastoj pa izvira v jedru pravzaprav le iz materialnih težav, kajti dokler ne bodo zgrajeni vsaj najpotrebnejši ob j ©Irti, tako dolgo ni mogoče pričakovati pravega razmaha na tem področju.
Brž ko bo ustanovljena zagorska komuna, bo treba misliti tudi na združitev ldsovškega društva Svobode, kajti gotovo ni ekonomično, da se že tako skromna
ODBOJKA
Prvi poraz Branika
ZAGREB. 21. maja. V IV. kolo zvezne odbojkarske lige za moške je danes ekipa domače Mladosti gladko porazila mariborski Branik 3:0 (15:5. 15:12, 15:7).
Po enourni odlični igri je ekipa Mladosti dobesedno pregazila prvaka spomladanskega dela tega tekmovanja v treh nizih. Čeprav so Mariborčani igrali slabše, kakor bi mogli, to ne zmanjšuje vrednosti in pomena zmage Mladosti. Tudi vsi trije mariborski kandidati za reprezentanco Jugoslavije — Skrbinjelk. Meršnlk in Požar — so igrali preej slabo.
V	hrvatsko-slovenski ženski odbojkarski ligi je v VI. kolu ekipa Lokomotive premagala odbojkarice Borova 3:1 <15:7, 15:4, 11:15, 15:9).
•
V	hrvatsko slovenski M gl so
odbojkarji Ljubljane včeraj premagali Tekstilca lz Varaždina 3:0 (15:3,	15:10, 15:10). To je prva
zmaga Sttfikairjev v letošnjem prvenstvu.
Danes igrajo...
V	II. zvezni ligi odred ■ Bok-
ljetn v Ljubljani__
•
V	hrvatsko slovenski ligi: Maribor z Uljanikom v Mariboru in Kladivar v Celju z Borovim; Branik gostuje v Varaždinu, Ljubljana pa na Rijeki...
•
Po naši republiki bodo zasedena igrišča: v Hrastniku (Bratstvo—Sobota), v Zagorju (Proletarec—Kovinar M.), v Trbovljah (Rudar—Drava), v Lendavi (Nafta —Kovinar S), v Velenju (Rudar— aluminij), v Kopru (Aurora—Grafičar), v Piranu (Piran—Gorica), v Ljubljani (Krim—Slovan), v Postojni (Postojna—Triglav) in v Gorici (Branik—Izola).
Ljubljanski tekmi bosta dopoldne ob 10.30 na Igrišču Slovana in popoldne ob 16.30 na stadionu ob Titovi cesti.
sredstva za Športne potrebe delijo na več strani. Nemara bo treba premisliti tudi vprašanje najprimernejše zaposlitve za zagorske amaterje, kajti Športnik, ki po osemurnem težkem delu v rudniku odide na nič manj težko Športno tekmo, gotovo ne more dosegati takih uspehov, kakft-ostali v drugačnih pogojih. Slej ko prej pa Zagorje tudi nujno potrebuje javno kopališče, za katero bi se Investicije v kratkem Izplačale, ne glede na to, da bi tak objekt n° spodbudil za novo Športno panogi vso mladino, temveč bi prav tako koristil 2dravju delovnih ljudi v revirju vobče.
M.	L.
KDO JE HERMAN BUHLT
Junak strašnih gora mod nami
»Fenomen človeške vzdržljivosti, osvajalec vseh težkh sten v Alpah poleti ln pozimi, alpinist takega kova, da zdaj nd primerjave zanj«. Takšna Je soglasna sodba vseh, ki so spremljali neverjetna dejanja tega skromnega Tirolca.
Po povratku v dolino

■•»•H«. •••••«••• •«Nftl
ŽELEZARNA RAVNE
razpisuje mesto
obralo vodje energijskega oddelka
Pogoj: elektroinženir z vsaj 10-letno prakso.
Družinsko stanovanje takoj na razpolago.
Prijave na personalni oddelek
KAVNE NA KOROŠKEM
Zgradili so novo cesto
Zgraditi novo cesto, to je bila močna želja Trboveljčanov že pred vojno, toda takratni oblastniki se za to niso zmenili. Kljub temu pa je le napočil čas, ko se je tudi ta želja trboveljskim rudarjem uresničila. Graditi so jo začeli že pred leti in tako je danes zgrajena skozi vso trboveljsko dolino. Za to gre zahvala naši ljudski oblasti ln tudi samim domačinom. Nič več se ni treba ljudem, ki stanujejo ob cesti jeziti zaradi prahu. Tudi blata in mlak ni več. Nova cesta je široka 6 m, poleg tega pa ima ob straneh še široke pločnike za pešce in predstavlja eno najpomembnejših komunalnih pridobitev zadnjih let v Trbovljah.	Jano K.
V vednost?
TITOVI ZAVODI	1
UT@§TO®i)	I
sporoča vsem prosilcem, da naših AVTOBUSOV zaradi preobremenitve i dnevnega prometa bodisi brezplačno ali proti plačilu ne moremo »
posojati.
Na eventualne prošnje še po tem oglasa ne temo odgovarjali.	i
UPRAVA	t
•*••••••■ •••*•«•••	.«>.«
V,Slovenskem poročevalcu' — najnovejše vestii
99
TRGOVSKO PODJETJE
USNJE
66
CELJE, Trg V. kongresa štev. 4
nudi v engro oddelku in detajlni trgovini raznovrstno usnje, čevljarske, sedlarske in tapetniške potrebščine ter pogonska jermena PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH!
Priporoča se za ugoden nakup!
j
i^—— —11 —m—
»Jutri zarana bo vse jasno, Plenišer. V naj slabšem primeru ...« Bering je zadušil stok. »V najslabšem primeru se moramo pač še tri ali štiri dni voziti dalje proti zahodu. Kamčatka ne more biti več tako zelo daleč. Nobenih neprevidnosti zdaj!« Dal se je odvesti do odprtine v kajuti. »Vihar se dviguje, Plenišer. Držimo se vstran od kopnega — do jutri.«
Vedel je, kakšno živčno preskušnjo je bil s tem naložil svojim možem. Toda zdaj je bil spet bister in buden ter je videl z bolečo jasnostjo, kaj jih je čakalo, če bi, na pol blazni v pričakovanju, jadrali naravnost proti obali. Ladja bi se razbila ob kipečih valovih od brega. Divje je tu besnelo morje, vsepovsod so se kazali skladi in peščine. Ge potemtakem ti modri griči ne spadajo h Kamčatki, tedaj so dokončno obležali — tedaj je bil pekel v zadnjem trenutku vendarle zmagal. Predgorje, otok, najsi bo, kar si bodi, voziti morajo skrbno in pogledati, kaj leži za njim. Bering je dal oficirjem sporočiti svoja povelja po Kukuškinu in poslušal s sklonjeno glavo tiktakanje kronometra na steni. Njegovo srce je frfotalo kakor ptiček v kletki
»Sveti Peter« je križaril pred obalo. Tudi Ovcin je bil začel zdaj dvomiti Rtič Šipunskij je bil drugačen. Golo in skalnato so učinkovale te gore na severozahodu. Nobenega gozda, nobenega zelenja med snegom. Prav nikjer kadečega se vulkana. Z očmi sta se srečala s Stellerjem Pristav je mozgal. Obala Kamčatke — njeno sliko si je bil vtisnil trdno v spomin po večtedenskih potovanjih. Saj je minilo komaj šele pol leta, odkar se je bil od rtiča Šipunskega peljal k izlivu reke Kamčatke, kjer je botaniziral, s sanmi, težko naloženimi s samimi naravoslovnimi znamenitostmi
Njegovi prsti so risali obalne obrise Kamčatke po zraku. »Bojim se...« je ogovoril Waxella, toda od jeze plamteč pogled, pogled srda in prezira, je bil dovolj, da je précej
umolknil. Znočilo se je, prišla je noč s snegom, noč, ki so jo preplesale mrzle, migotajoče snežinke iz težkih, žveplastih oblakov. Nagnito bledi mesec je visel med njimi Izžareval je nejasno luč, sij, kakršen prihaja od trohnečega lesa. Sneg in lunina svetloba sta senčila pogled na obalo.
Waxell je poklical Kitrova v obednico. Govoril je o poveljnikovih navodilih, o novih Plenišerjevih izračunih. »Pri 55° severne širine in 6° vzhodne dolžine od rta Šipunskega plujemo zdaj — to je spravil na dan! Kaj meniš ti, Kitrov?«
Tesar je zarežal in pokazal zobe. »Hej, zakaj pa tale dežela kljub temu ne bi spadala h Kamčatki? Daleč v morje moleči rtič... severno od Avače. Mar poznamo obalo Kamčatke tako natanko? To je Kamčatka, Waxell! Če se zasidramo in izkrcamo, smo rešeni.«
»Tako mislim tudi jaz. Rajši peš v Petropavlovsk kakor še en dan dlje na tej ladji, v tem morju. Toda —,« Waxell je s pestjo udaril po mizi, »poveljnik je odredil, naj rtič objadramo in pogledamo, kaj leži za njim.«
»Kaj? Nobenega izmed mož ne spravim več v sprhnela jadra. Vrag naj vzame vse — tu nikogar med nami ni več zraven!«
»Prav imaš. Naj si to poskusi kar sam! Na pogradu leži — povelja izdaja in si potegne potem odejo čez glavo! Če se tu zasidramo...«
»... potem tudi tu ostanemo. Nihče izmed nas ni več tako močan, da bi lahko spet dvignil sidra.«
Glasen, pojoč glas je spreletel ladjo, kakor da bi pokale strune velikega zvočnega telesa. Potem je zagrmelo, nato pa zaropotalo in se drobilo kakor ob nevihti Oba oficirja sta planila na palubo. Tam je vse grozno ležalo križem kražem Vihar je bil raztrgal vrvi velikega jambora. Jambor sam se je prepognil in metal s sebe vse, kar je bilo bremena na njem
od jader in lesa. Gornji krov je bil ena sama divja zmešnjava tresk, cunj in iveri Na pol omamljeni so plezali mornarji izpod razbitin. Se je bilo mar tik pred ciljem vse zarotilo proti njim? Spravili so iverje s poti. Ovcin je poslal nekaj mož v zadnji jambor, da bi zmanjšali breme mokrih jader. Še ta zadnji jambor se jim ne bi smel zlomiti
»Nobenega strahu!« je zavpil Waxell v bučeči veter. »Naj gre ladja rakom žvižgat — mi se bomo rešili! Smer severi Držite se proti obali!«
23
Do popo'đneva 5. novembra je zakrival megleni zastor kopnino. Z nekaj capami platna na zadnjem jamboru je lezel »Sveti Peter« — iskajoč si poti skozi soparo. Waxell in Kitrov nista razodela besede o svojih sklepih. Če pridemo do razgleda..jè mislil Waxell. Zdaj moramo biti čisto v bližini obale. Nekaj milj še... Ovcin je oprezoval proti zahodu in jugozahodu, tja, kjer je ležal Petropavlovsk. Plenišer, Jušin in Steller so šepetali med seboj. »Če se dvigne megla, bomo spregledali Tedaj gremo dalje... okrog predgorja... ali okrog otoka...« Beringu so morali poročati vsako uro. Ša nekaj dni vožnje... vzdolž obale... do rta Šipunskega... in nato v zaliv Avačo...
Večerni sunek vetra se je zagnal v meglo in jo pretrgal. »Tu — poglejte?« je kričal Waxell. »Tik pred nami — kopnina, domovina! Kamčatka!« Črne skale so molele strmo iz morja. Možje so vriskajoč stegovali mršave roke po njih. Nihče pa ni bil dovolj močan in zadosti priseben, da bi jih opazoval natančneje. »Hočete mar na kopno, možje? Hočete spustiti sidra?«
»Da!« so zarjoveli, zavzdihnili in zavriskali vsi Sama Ovcin, Steller in Plenišer so molčali