Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg" fit. 8. — JtOVO MESTO, Ljuoijanska ceeca, a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit _ . telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon 8C 65, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — > Slovenski Narod< LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 podružnica uprave: K oceno va ulica S. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvor« 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3125 ln «136 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10 351. UMSKI PAKT ODOBREN Po večdnevnih diplomatskih pogajanjih je bil včeraj v Rimu dosežen sporazum o direktoriju velesil — Mussoliniiev načrt je temeljito izpremenjen Pariz, 22. rrvv.i. Francoski tisk posveča najnovej.šnnu poseru pruskega mi »istrskega predsednika Goninga. ki je v petek po na.T zatrjuje, da so razgovori, ki so ee vršili te d'nii v Rimu med MusoUnijem, Goringom, ffancoskrn poslanikom De Jouvenelom in angleškim poslanikom Gro.hcmom, do vedli do sporazuma ter d« je treba računati s paktom velesil kot gotovim dejstvom. Tudi »Populnire« piše. da je francoska vlada sklenila sprejeti Musolinijev načrt s pridržkom, da se uvede kontrola mednarodnega oboroževainja m da se postopoma izvede razorožitev. List pa naglasa, da je treb3 vpoštevati pri tem to, da ne gre več za Musolinijev načrt v prvotni obliki, marveč, da je bil ta načrt temeljito izpremenjen ter da tvori sedaj temeljno osnovo francosko stališče, ki ga more sprejeti tudi -Mala antanta brez škode za svoje interese. >La Repnbliquek- razpravija v današnji številki o vprašanju četvornesra pakta in med drugim pravi: Evo nas vnovič" pred problemom pakta med štirimi velesilami, pred Anglijo, ki je po vsej priliki dogovorjena z Italijo, in pred »Italijo, ki se hoče sporazumeti z Nemčijo. Francosko stališče je brez dvoma jako težko, ker je Francija izrecno zoper vsak načrt o reviziji mirovnih pogodb Ln odločno zastopa stališče, da mora pakt med štirimi velesilami ostati v okvirju Društva narodov. Vloga Francije je, ponavljamo, jako težka, vendar ni tako težka kakor vloga Nemčije, ker stoji le-ta pred dilemo, ali naj se odpove podpori Rima, ali naj pa opusti misel na >anšlus^. Rim. 22. maja.. Pruski ministrski predsednik Goring je davi z letalom odpotoval iz Rima v Berlin. Včeraj mu je bil izročen veliki križ reda Sv. Maurdcioa in La-ziaTJa. ki predstavlja najvišje italijansko odlikovanje, ki ga more dobiti inozemec. Pred svojim odhodom je v razgovoru z novinarji izjavil, da z Musolinijem nista razpravljala o odnosa ji h med Nemčijo m Italijo, marveč o splošnem mednarodnem položaju. Glavni predmet razprav je bilo vprašanje pakte velesil. London, 22. maja. V tukajšnjih krosih polagajo na razgovore v Rimu veliko važnost ter so mnenja, da je pakt velesil zaradi položaja na razoroži tvem konferenci postal nujna potreba. Oe bo prišlo med velesilami do sporazuma, se ni bnti. da bi na zorož;rv ena konferenca končala s fia-skom. Zato BDgleSki krogi zelo pritiskajo aa Francije in Nemčijo, da bi se odloČil z« pakt zapadnih velesil v smislu rimskega predloga. Svarilen glas v Parizu Pariz, 22. maja. List »Ordrc« ostro kritizira postopanje Francije v vprašanju pakta velesil m naglasa, da ni več nobenega dvoma, da se Francija udeležuje po svojem rimskem poslaniku teh pogajanj samo pod pritiskom. Glede na dejstvo, da je glavna cilj tega pakta revizija mirovnih pogodb v bližnji ali daljši bodočnosti, bi Francija no smela niti pristati na to, da se sploh pogaja o tem paktu, kajti že samo to dejstvo je dovoljno, da izzove vznemirjenje pri vseh zaveznikih Francije. S takim postopanjem greši Francija nad najelemen-tarnejšo lojalnostjo do svojih zaveznikov in škoduje sama sebi zlasti sedaj, ko je položaj v Ženevi skrajno neugoden. Trezen angleški glas London, 22. maja. A A. Lord Llovd, ki je bil svojčas angleški visoki komisar v Egiptu, opravičuje v »Sundav Expres-su« stališče Francije v razorožitvenem vprašanju. Pisec pravi, da Francija ni brez povoda čuječa in da popolnoma upravičeno dvomi v razne angleške predloge, saj je Anglija na svojih otokih popolnoma varna in kakor za velikim obrambnim zidom. Anglija pa ne sme pozabiti, da brez francoske vojske in naporov zaveznikov Evropa še danes ne bi imela miru. Japonci in razorožitev vTashingtnn. 22. maja. »Nesvvork Ame-ricain« poroča, da bi bila vlada Zedinjenih držav pripravljena pristati na pridržke, s katerim bi Japonska sprejela pakt o prepovedi odpoš:lianja čet preko lastnih meja. Pakt naj ne bi veljal za japonske čete, ki so zdaj na Kitajskem. Roosevelt se nagiba k te} koncesiji, ker smatra, da sta Kitajska in Japonska zdaj boli pripravljeni pogajati se o miru kakor pred meseci. Sporazum za dobo 10 let Francija je pristala tudi na revizijo mirovnih pogodb? — V Londonu so v skrbeh zaradi odpora Male antante Pariz, 22. maja. Vsi današnji listi pod velikimi naslovi in z debelimi črkami objavljajo vest, da je bil v Rimu včeraj dosežen dokončni sporazum glede pakta štirih velesil. Visok uradnik, ki je sodeloval pri ženevskih pogajanjih, je izjavil, da je bil ta sporazum, ki je sklenjen za dobo 10 let, mogoč samo na ta način, da se je Nemčija odrekla svojemu odklonilnemu stališču, ki ga je zavzemala dosedaj v vprašanju francoskih zahtev glede varnostnega pakta. Mussolinijev načrt o direktoriju velesil je temeljito izpremenjen, tako da zadovoljuje sedaj vse prizadete države. Vsa dvomljiva vprašanja, zlasti ona, ki bi mogla vznemirjati Malo antanto, so razčiščena. Besedilo novega pakta je mnogo daljše kakor pa prvotni Mussolinijev osnutek. Vendar pa tudi novi pakt vsebuje načelo revizije mirovnih pogodb v okviru Društva narodov. London, 22. maja. Vest o sporazumu glede pakta velesil, ki je bil dosežen včeraj v Rimu, pozdravlja ves angleški tisk z velikim zadovoljstvom. »Daily Telegraph« piše, da je ta pakt prvi kon- kretni uspeh miroljubnega govora Hitlerja, s katerim je bila ustvarjena v Evropi znosnejša politična atmosfera, v kateri je mogel Mussolini izvesti svoj načrt. S sklenitvijo tega pakta je zopet vzpostavljeno ravnotežje v Evropi in s tem podana tudi garancija za uspeh razorožitvene konference. Pariz, 22. maja. AA. Iz Londona poročajo, da so po vesteh, ki jih je dobila londonska agencija »Exchange Tele-graph« iz Rima, pogajanja za sklenitev pakta med štirimi velesilami uspešno končana in da so določila tega pakta sprejele Francija, Italija, Nemčija in Velika Britanija. Poročilo agencije pravi, da se je med Hitlerjevim delegatom Goringom in francoskim poslanikom de Jouvenelom dosegel popoln sporazum, ki bo omogočil podpis sporazuma. Kakor poroča Havas iz Londona, postavljajo tam zdaj v prvo vrsto vprašanje, kako naj se pomiri nepomirljivo stališče Male antante in Poljske, ker vlade štirih velesil ne bodo mogle priti preko njihovih protestov na dnevni red. Toda, če se je vendarle našla neka rešitev, ki zajamči spoštovanje interesov držav Male antante, bo britansko javno mnenje zadovoljno, ker bo s tem zagotovljen mir. Slabi izgledi svetovne gospodarske konference V Parizu dvomijo v uspeh, če ne bo poprej rešeno vprašanje vojnih dolgov Pariz, 22. maja. A A. Pertinax razpravlja v listu »Echo de Pariš« o možnostih londonske svetovne gospodarske konference in pravi: Po obči sodbi se konferenca ne more nadejati, da bo dosegla kakšen pozitiven uspeh, če ne bo 1. poprej vprašanje vojnih dolgov izgubilo sedanje akutne osti in se ne bo dosegel moratorij, m 2. če se ne bosta funt in dolar stabilizirala vsaj dejansko, ako ne tudi pravno. Toda do 12. junija po vsej verjetnosti nobeden teh dveh pogojev ne bo izpolnjen. Kar se tiče dne 15. junija zapadlega obroka vojnih dolgov, se naš poslanik v Washingto-nu res še nadalje pogaja, toda mi od tega ne pričakujemo niti najmanjšega uspeha. V Veliki Britaniji se zdi da mislijo, da bo ameriška delegacija ob otvoritvi konference presenetila svet z dramatsko gesto in proglasila premirje v plačevanju vojnih dolgov v zameno za carinsko premirje. Toda malo verjetno je. da bi bil ta angleški optimizem upravičen. Slej ko prej tavamo v temi. Kaj dela Gombos na Dunaju Pariz, 22. maja. AA. Z Dunaja poročajo, da spravljajo v tamkajšnjih dobro poučenih krogih bivanje madžarskega ministrskega predsednika Gombosa na Dunaju, kamor je nenadoma prispel včeraj, v zvezo z obiskom Goringa v Rimu. V teh krogih celo trde, da je pripotoval v Avstrijo in se nastanil v nekem salzburškem hotelu pretendent na madžarski prestol bivši nadvojvoda Oton, ki je po trd*itvah teh krogov v stalni zvezi s predsednikom madžarske vlade. Toda dunajska vlada je uradno demantirala navzočnost nadvojvode Otona na avstrijskih tleh: avstrijski uradni krogi pa v zvezi s tem nasrlašajo. da je imel Gombos šele pred nekaj dnevi « Budimpešti eovor. v katerem je nastopi', zoper legitimiste. Ostavka avstrijskega prosvetnega ministra Dunaj, 22. maija. Današnji listi poročajo, da bo prosvetni minister dr. Rintelen najbrže že v teku današnjega dne podal ostavko, ki jo utemeljuje 6 preobremenitvijo, ker poleg ministrstva še vedno vodi posip štajerskega deželnega glavarja. Za njegovega naslednika bo imenovan nižjeavstrii-ski ooslanec krščansko socialne stranke dr. Aigner. Trgovinska podajanja med CSR in Bokrarilo Sofija 22 moia. A A. ("Tehoslovaška de-legncija ie nHsoela semkaj #n se nogaja o novi trgovinski pogodbi z Rolgaisko. Velik požar v Beli Krajini V soboto popoldne je nastal v Drašičih požar, ki je napravil za 450.000 Din škode Metlika, 21. maja. Medtem ko so bili včeraj Drašičani večinoma na delu po vinogradih in na polju, se je naenkrat okrog 14. razlegel po vasi krik, da gori. Krik je dvignil takoj vse, ki so bili doma in so takoj prihiteli na kraj požara reševat živino, obleko, pohištvo ter ostale premičnine sosedov. Začelo je goreti na podu posestnika Pavlovič Jožeta sredi spodnjega dela vasi, kjer so hiše in gospodarska poslopja prav na kupu drugo poleg drugega. Ker je začelo goreti na podu, se je seveda ogenj razširil prav hitro v smeri vetra na sosedna poslopja. Razširjanju požara je pripomogel zlasti hud sever, ki je iskre pognal na sosedna poslopja, ki so bila večinoma lesena in slamnata. Po vasi se je pričel pravi direndaj in klicanje na pomoč prestrašenega ljudstva, ko je videlo, kako rdeči petelin neusmiljeno uničuje domove bližnjih sosedov vaščanov in njih premoženje. Zbeganost ljudstva je bila tolika, da so ljudje celo na nasprotni strani vasi, ki so bili izven vsake nevarnosti, odnašali pohištvo iz hiš. Ravno v tem času je imel občinski odbor v Drašičih sejo, ki bi ji moral prisostvovati tudi sreski načelnik. Občinski možje so takoj prekinili sejo in planili ven. Domače gasilno društvo v Drašičih je takoj prihitelo na kraj požara s svojo brizgalno. Kot prvi so iz ostalih krajev prihiteli sosedni gasilci iz Božakovega, takoj za njimi pa vrli Vivodinci s svojo ročno motorno brizgalno, katero so štirje gasilci prinesli kar na rokah. Prav hitro so bili na kraju požara tudi Metličani s svojim avtom in motorno brizgalno, ostali so pa prihiteli z vozovi, bicikli m pritekli peš. Za njimi je dospela tudi brizgalna gasilnega društva iz Rosalnic, pa tudi novi gasilci iz Slamne vasi, Radovice ter oni iz oddaljene Lokvice so prihiteli na pomoč. Gasilci so hoteli omejiti požar m rešiti sosedna poslopja ob pogorišču, ki so se že vnemala, kar jim je tudi v polni meri uspelo kljub silnemu vetru, ki je bil zelo nevaren. Prav posebno je treba omeniti strumno in vneto delo gasilcev poleg domačih Drašičanov, onih iz Vivodine, Rosalnic, Metlike, ki so vsi tekmovali med seboj, kdo bo več pripomogel h gašenju požara. Prav gotovo je to, da bi v primeru, ako bi teh gasilcev ne bilo takoj na mestu, pogorela polovica vasi. Pri samem delu se je posebno odlikoval upravitelj šole g. Božičevič iz Vivodine s svojim sinom, prav tako učiteljem. Po požaru so prizadeti sledeči: Pavlovič Jožetu št 22 je zgorel pod. Hiša, ki je že gorela, je rešena in je le delno poškodovana. Stankovič Dragici, vdovi, št. 21 je zgorel hlev. Plut Antonu, št. 21 jc zgorela hiša. Nemanič Antonu, prvemu občinskemu svetovalcu, št 28 je zgorelo prav vse: hiša, hlev, pod, svinjski hlev, kašča m čebelnjak. Vsa ta njegova poslopja so se vnela od velike vročine dveh sosednih go- rečih poslopij. Ta posestnik je največji revež, ki je prišel ob vse svoje in razen tega še bolan ležal, ter so ga iz goreče hiše iz-nesli. Niti živeža mu niso mogli reSiti. Pretresljivo ga je bilo gledati, kako je siromak ležal na trati in premišljal, kaj je zakrivil, da ga usoda tako neusmiljeno tepe. Se na živini je utrpel, ker mu je bil tudi en prašič popolnoma ožgan, ter ni bilo niti toliko časa. da bi ga zaklali in je potem poginil. Zgorela je tudi vsa obleka številne družine. Klobčar Tereziji je zgorel hlev in šupa. Škodo, ki jo je prizadejal ta požar, ee-nijo skupno na okroglo 450 tisoč Din, če ne še več. Nesrečneži so bili večinoma le malenkostno zavarovani za prav majhne vsote. Kako je požar nastal, še ni pojasnjeno in ugotovljeno, vendar se sumi, da so se igrali otroci z ognjem. Nesrečnim brezdomcem je bilo za prvo silo nudeno prenočišče in zavetje v šoli. Potrebna je pa ta-kaj nujna akcija za pomoč pogorelcem, za kar se je zavzel tudi že naš narodni poslanec g. Makar. Tem p^om apeliramo tudi na dobro srca po ostalih srezih, da se zganejo in pripomorejo rjndem ▼ težki nesreči. Ponovno se zahvaljujemo vsem gasilcem, zlasti discipliniranim in izvrstno organiziranim gasilcem iz Vivodine, kakor tudi onim iz Božakova, Rosalnic m Metlike ter vsem ostalim ljudem, ki so prihiteli na pomoč. Moramo se pač zahvafrti tudi navzočemu sreskemu načelniku g. Karlavarisu, ki je tako dvigal moralo bra-tovske ljubezni in odredil, da ponoči stra-žita še dve gasilni društvi. Bilo je na mestu požara tudi načelstvo belokrajnske gasilne župe iz Metlike. Ljudstvo je sploh od vseh strani prihitelo na pomoč ter se aktivno udejstvovalo. Pri vsem je pa vredno pripomniti, da so ob taki priliki prvenstveno dolžni domačini dirigirati gasilce rz drugih krajev, zlasti v kolikor to zadeva razpoložljivo vodo. da bo akcija gasilcev brezhibna, da ni potrebnega beganja in dela, ki potem ni tako uspešno kot bi sicer lahko bHo. Nekaj gasilcev je zadobilo pri gašenj« lažje in težje opekline, vendar je k sreča bilo brez ljudskih žrtev m večjih nesreč pri ljudeh. Vnukinja največjega reveža Nemaniča je iz strahu pričela krvaveti ter se je bilo bati, da bo umrla, pa so jo še pravočasno rešili. Fotoamaterska izletniška skupina iz Drašič se bo gotovo tudi spomnila prijaznosti in gostoljubnosti najbolj prizadetega reveža Nemaniča. Nekaj razveseljivega pri tem žalostnem dogodku je pač to, da brat brata v nesreči pomaga, da sega bratovska Ijnbezen tudi iz ene banovine v drugo, saj smo videli neumorne Hrvate Vivodmce, kako rešujejo domove m imetek bratov Slovencev Drašičanov. Pomoč je mrjno potrebna! Zatorej čemo vsem: Pomagajte! Homatij na Kitajskem še ne bo konec Nacionalistična opozicija proti Peking, 22. maja. Nanlcinška vlad« demantira vesti o sklenitvi premrrja med Kitajsko in Japonsko. V tem smislu je podal daljšo izjavo tudi vrhovni poveljnik kitajskih čet general Cankajšek. Zdi pa se, da je ta demanti zgolj manever, s katerim skuša iKuikinška vlada pomiritd nacionalistično opozicijo^ ki je odJoono proti vsakemu sporazumu z Japonca in zahteve popolno osvoboditev kitajskega ozemlja od japonskih čet Vse pa kaže, da se na tihem nada^u- premirju tn sporazumu z Japonci jejo mirovna pogajanja. Japonci so dooeia obkohli Peking, le oa južni strani je odprta pot po kateri se umikajo kitajske cete. V PeJorntgki. že ko se je agžmd član oblastvenega odbora g. Ivam Legat preeerfl v to prijazno staro mestece sa vodjo sreske izpostave, smo v Ljubljani pričakovali, da bo zbral okrog sebe zavedne škofjeločane, lahko pa rečemo, da je presenetil tudi najbolj optimistične nade, zakaj ni kdo ni pričakoval, da bo v tako kratkem času ustanovil tako močno organrsacajo. Da pa tema požrtvovalnem« delaven iskaže ta svoje priznanje, sta se oblastni in ljnbtjanski krajevni odbor spontano odločila, da se udeležita ustanovnega občnega zbora, s predsednikom oblastnega odbora, pomočnikom bana g. dr. Pirkmajerjem m predsednikom krajevne sa odbora g. Josipom Pogačnikom na čem so se zgodaj pred zborovanjem prispeli v škofjo Loko najagieduejši funkcionarji obeh odborov, ki so bih* med njimi tudi podpredsednik oblastnega odbora velet ngo-vec g. Stnpica in tajnik g. dr. Jeglič, a tndi Skofjeločani so pokazali svoje navdušenje za ideje JS v tako častnem številu, da je bil prostoren vrtni salon restavracije pri Ceuetu skoraj premajhen. Zborovanje sta se udeležila tudi škofjeloški župan g. Josip Hafner in starološki župan g. Anton Hafner s soprogo, v izredno velikem števim je bil pa zastopan oficirski stsor, prav tako pa tndi uradništvo in me-Sčaostvo, zlasti mnogo je bilo pa tudi na-aođnih dam. Vod$a sreske ispostave g. Legat je v •vojem pozdravnem govoru presenetil go ste in tudi domačine z vestjo, da ima novi krajevni odbor JS že nad 120 članov, gotovo je pa, da se bo to število v kratkem vsaj podvojilo. Zaslužni tajnik ljubljanske ga krajevnega odbora g. M ar j a novic je na-*o z zanosnim i besedami orisal pomen JS, da je navdnša vse poslušalce do burnih patriotičnih manifestacij. Med najnrisrČ-nejšlmi ovacijami je za njim izpoitujal sborovalce za ideje JS predsednik oblastnega odbora, pomočnik bana g. dr. Pirk-majer, ki je zlasti poudarjal, da JS ni agresivna, temveč da le varuje in brani, kar je našega, V okrilju JS naj se združi vse rodoljubno prebivalstvo brez razlike prepričanja v nepremagljivo armado, predvsem pa stopa v njene vrste mladina, da fcteje podmladek JS v naši banovini že bli- sn 60.000 članov. Podmladka je posvečena prva skrb, saj si je oblastni odbor nadel težko nalogo, da satanovi na Jadrana mladinske domove in da podpre tndi revno mladino. Po zahvali predsednika g. Letata za sugestivne besede so zborovale! brez debate soglasno sprejeli pravila m ▼ odbor na predlog živinoadravnika g. Goljar-ja in šol. nadzornika g. Zahrastnika z vzklikom izvolili gg. sodnika Batisto Ljudevita, sodnega uradnika Iva Berčiča, polkovnika Milo rad a Radoviča, učitelja Voj-teha Debeljaka, uradnika Mestne hranilnice Franca Debeljaka, Žlvinozdravnika Fr. Goljarja, zdravnika dr. Ivama Hubada, ravnatelja tovarne šešir Alojzija Kmetica, učitelja Franca Koaoo, šefa stanice Joška LavTiča, šol. upravite>ja Jakoba Rojica, ravnatelja meščanske šole Karla Sovreta, notarja Steva sinka, šoL nadzornika Vinka Zahrastnika m pekovskega mojstra Viktorja Žužka, v nadzorni odbor pa gg. davčnega upravitelja Franca Adamiča, ve letrgovca Rada Thalerja, lekarnarja mg. pharm. Otokarja Bnrdvcka, upravnika pošte Jerneja Cunto in priv. uradnika Fra-nja Cerarja ter za delegata za oblastno skupščino gg. notarja števa sinka in učitelja Franca Košco, a za predsednika je bil z največjim navdušenjem izvoljen vodja sreske izpostave g. Ivan Legat. Predsednik je v svoiem programatičnem govoru med viharnim odobravanjem predvsem poudarjal zasluge gdč. Ankeletove in 'j-»an-gerholčeve za zbiranje članov, nato je pa navdušil zborovalce predsednik ljubljanskega krajevnega odbora, gen. tajnik TPD g. Josip Pogačnik, ki je izražal veselje, da kot Gorenjec v obmejni skofji Loki lahko pozdravi tako krepko četo navdušenih borcev za naše morje. Z največjim zadoščenjem so končno zborovalci sprejeli predsednikovo poročilo, da so v krajevni odbor pristopili vsi oficirji škofjeloške garnizije in tudi vse uradništvo železnice in pošte, prav tako pa tudi skoraj vse uradništvo sodišča, davkarije in drugih uradov. Po sijajno uspelem občnem zboru bo ljubljanski gostje s škofjeloškimi odborniki posetili še mestnega župana g. Josipa Hafnerja, nato so pa sledili prijaznemu povabilu starološkega župana In njegove ljubeznive soproge, ki sta na svojem domu na kolodvoru svoje drage goste nad vse prijateljsko pogostila. Na gostoljubnem županovem domu je bilo izrečenih več tehtnih govorov, zlasti sta pa navdušila sroste m domače bivši mornar g. Viktor žužek in pa predsednik ljubljanskega krajevnega odbora g. Josip Poeačnik, ki je imel za vsakega duhovito besedo in pohvalo, predvsem se je pa zahvalil gostoljubni gospodinji in gospodarju za lepi večer. Veliko zborovanje okoliških kmetov Dobro obiskan občili zbor Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico Ljubljana, 22. maja. V nabito potni dvoran restavracije pri >L*ovu< na Gosposvetski cesti se ie vršil \Verai občni zbor Mlekarskega društva za Ljubljano ki okolico. Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje. Ved* ti moramo da je baš mleko oziroma doba mleka za mesto Ljubih:«.-: še vedffio vprašanje večjih in manjših diskusij. Tudi od strani javne nprave in zavodov je bilo dovolj zanimanja. Poleg meeitnecta fizika dr. Rusa, ki je tudi predaval, je bil zastopan Higijenski zavod po inž. Gerin, fresko načelstvo je zastopal dr. Lapajne, bakteorološki zavod dr. Kocjan. Navzoči so bfli srez. kmet. referent inž. Mak in mlekarski strokovnjak Franjo Pavlica, ki je imel kratko predavanje o mlekarstva, ter poslanec Koman. Predsednik društva je pozdravil navzoče, na kar je podal besedo g. Cernetu iz Draveli. G. Černe je v kratkih besedah razložil delovanje društva v minulem letu. pozval je navzoče kmete iz okolice, naj delujejo vsak v svojem kraju, da se vendar enkrat organizirajo v zadrugi. Kritiziral \e napake in vzroke. Id so v glavnem krivi, da imamo v Ljubljan- tako slabo mleko. K te mu je mestni fizik g. dr. Rus dodal obširen referat, iz katerega je razvidno da pri h a »a v zadnjem cneu v Ljubljano vedno boljše Trdeko. T.Kti on stoji na stališču, da se morajo okoliški kmetje organizirati v zadrugi, ker le tako bo TnocroČe odpraviti vse nedostatke in dobavljati samo prvovrstno in higi je nično mleko. G. Čeme je nadal>e orisal postopanje prekupčevalcev z mlekom in }2i ostro grajal. Predavanju g. Fran Pavlice, ki je obširne poročal o organi zaci ri Mlekarske zadruge za Ljubljano in okolico, so kmetje pazno sledili in ga odobravali. Tudi on je omenil, da so prekupoi z mlekom krivi, da še danes nima Ljubljana takega mleka, kot bi bilo želeti in kakršno odgovarja vsem predpisom zdravja in higijene. Vedeti moramo, da je mleko važen del prehrane, posebno za otroke, m že za4o moramo paziti na kakovost mleka- H koncu je g. Pavlica opozoril kmete na lanske uspešne tečaje ter vprašal, koliko je brVo onih. ki so se ravnali po trm, kar so videti m slišali na tečajih. Ma-lo jih >e. ki so si hleve tako uredili, kot je potrebno in ravnajo z mlekom tako, kot so na tečajih obljublfali. Mi smo pač taki, da radi vse obljubimo, a ko pride do tega, da obljjbe izpolnimo, nam navadno vse odpove. In baš zato nam je prepotrebna zadruga. Nadarje je priDoročal tuberkulozi ran je krav, ki ga mlekarske zadruge že vrše. K besedi se je oglasil tudi narodni postane« g. Koman, ki >e opozoril na lansko borbo, ki eo jo izzvali neprijatelji okoliškega kmeta. Baš v tej zadevi, da je še mnogo takih, kd bi radi i meh" dobiček od neorganiziranega kmeta, je potreba, da naš kmet enkrat sprevidi, da bo zadruga samo njemu v dobiček in da bo samo on lahko užival sadove zadruge poleg konzumenta-mešcana. Inž. Gerl od Higijenskega zavoda je Določal o kontroli mleka. France Gorkič je predaval o zavarovanj* goveje Živine. Poroda! ie mnogo lepega o tem in navedel vse 90oke uspeha in neuspeha. On kot strokovnjak in dober poznavalec te panoge, k« p ie anogo deloval na tee polji, je poro- čal o uspehih na Goriškem in o koroških deželnih zavarovalnicah. Vsi govorn ki so opozarjali kmeta na dejstvo, da bo treba enkrat resno misliti na to, kako naj se izpelje organizacija, ki naj se ji pri druži io vsi kmetje iz okolice. G. Ogrin je še naknadno pozival in priporočal, da se z vsemi sredstvi nastopi proti pre-kupcem. Dobro uspelo zborovanje se je zaključilo z izvolitvijo starega odbora, ki mu je bilo naročeno, naj tudi letos z enako vnemo deluje na organiziranju vseh kmetov v ljubljanski okolici v skupno zadrugo za dobavo mleka. Ob 12. uri je predsednik zakljičil zborovanje. Vse kaže, da bodo naši kmetje kmalu zaceli delovati v tej smeri in da bo drugo leto že storjen velik korak k izboljšanju kakovosti našega mleka. _ Xy. Dve akademiji podmladka JS Ljubljana, 22. maja Jadranska Straža ima zlasti obilo pristašev med našo mladino. Pri nas kmalu ne bo šole, ki ne bi imela velikega števila podmladka. Jc to predvsem zasluga posameznih učiteljev, ki vneto propagirajo pri šolski mladini idejo JS. Kaj zmore dobra volja in sodelovanje med učiteljstom ln učenci, je najbolje pokazala sinoćnja akademija, ki jo je priredil podmladek JS državne meščanske šole na Viču. Priredili so dve akademiji v Sokolskem domu. Sobotna je bila namenjena mladini, sinoćnja pa odraslim. Prostrana sokolska dvorana okrašena z emblemi JS in zastavicami mednarodnega pomorskega kodeksa, je bila natlačeno polna. Poleg najrazličnejših slojev, so se akademije udeležili tudi zastopniki Sokola, v prav velikem številu po krajevni odbor Jadranske straže s predsednikom Josipom Pogačnikom in agilnim tajnikom Marjano-vićem na čelu. Pri akademiji jc sodeloval ves učiteljski zbor meščanske šole. Zbrane goste je pozdravil ravnatelj meščanske šole g. Fakin in prečital pozdravno pismo predsednika oblastnega odbora g. podbana dr. Pirkmajerja. Sledil je spored, ki je obsegal 10 izredno posrečenih točk. ki so tako navdušile poslušalca, da so neprestano ploskali. Bila je to prireditev, na katero so lahko prireditelji pb vsej pravici ponosni. Ko se je dvignil zastor, je učenka IV. razreda Ivana Smerkolj v krogu učencev razložila pomen Jadranske straže, pomen morja, brez katerega bi bila naša država živ mrlič, Prvič je bila izvajana prof. Sant-la himna Jadranske straže, ki so jo peli dečki L in II. razreda, na klavirju pa jih je spremljal katehet p. dr. Ploj. Lepo je bilo videti s kakšnim ognjem so peli dečki izredno blagoglasno himno, oči srepo uprte ▼ svojega pevovodjo učitelja Kernca. Odo- bravanja kar ni hotelo pojenjati. Morda najlepša točka akademije je bila deklamacija o »Cfevečenem Kosovu« in je dekla-mator CVanik. učenec IV. razreda pokazal veHc dramatiki talent Naslednja točka, Molitva malih Jugosiovena, je zlasti ugajala zaradi lepih svetlobnih efektov. Burno odobravanje »ta 2da učitelj Kemc m pater dr. Ploj. ki sta dovršeno umetniško zaigrala Kreislerjevo parafrazo na dve ruski narodni pesmi m Dvorak-Kreislerjev Slovanski ples. Kemc se jc izkazal sa pravega umetnika na goalih, pater Ploj pa za nič slabšega pianista. 2iva slika z zborovsko deklamacijo »Buči morje Adrijansko« je bila tako scenerijeko. kakor režijsko izvrstno podana. Pod vodstvom učiteljice Lapa j neto ve je odpel dekliški zbor melo-cfijozni Šanttov »Vijenac istarskih pesa-ma«, ki je spravil poslušalce v pravo ekstazo. Z velikim zanosom je deklamira! učenec HI. razreda Logar ne ravno lahko J. Pavličevo »Jadranu«, nakar je večer za-kjlučila skupina dečkov m deklic s Pirna-tovo »Mi smo čuvarji« m apelom: pristopajte k Jadranski straži, na koncu pa so zadoneli akordi »Bože pravde«. Vse točke so bile prav lepo zamišljene ra režijsko skrbno pripravljene. Na uspehu je treba prirediteljem iskreno čestitati. Cenejše je hi nič slabše >Hubertus< milo, pristen domač izdelek. Izdehije se v Cerju, a prodaja se v vsaM trgovini. 2$ letnica tacenske elektrarne Ljubljana, 32. maja. Na Brodu pri Tacnu obratuje že 25 let ćesnjeva hidroelektrana centrala, ki oskrbuje z električno energijo velik kompleks severne ljubljanske okolice. Ta elektrarna je zato važen činitelj v našem gospodarskem življenju. Na 251etnieo njenega obstoja je pa treba opozoriti tudi zato, ker je domače podjetje, ki sta ga povzdismila na sedanjo višino naša preprosta človeka L. 1908 je zgradil podjetni in marljivi mlinar in Žagar Ignac Cesenj malo hitroelektrično centralo. Ljudje so gledali z nezaupanjem na to in mnogi so se mu poamehovali. Med vojno je češenj doživel kot avstrijski ujetnik umik srbske vojske čez albanske gore, pozneje je pa umrl na nekem italijanskem otoku. Malo podjetje se je pa razvijalo naprej, po vojni se je posvetila njegovemu napredku ćesnjeva žena Ivanka. V začetku je imela mala elektrarna samo 200 KS kapacitete. L. 1928 se je elektrarna razširila na več objektov in poleg povečane hidrocentrale so zgradili še za rezervo malo kalorično centralo. Zdaj ima moderna elektrarna 12=00 KS kapacitete, razen rezervne kalorične energije 200 KS. Te dni je gospa ćesnjeva obhajala skromno svojo petdesetletnica Doma je iz Vnanjih goric. Gospa je zek) priljubljena in so jo v soboto zvečer počastili pevci in gasilska godba iz Vnanjih goric Odločna podjetnica, kmečka žena nedvomno zasluži, da opozorimo na njen jubilej in na 36-letnico tacenske elektrarne, ki oskrbuje najživahnejši del rjubJjanske okolice s ceneno električno energijo. Pomoč manj zaposlenim rudarjem Trbovlje, 2L maja Najhujše čase bo naše delavstvo preživljalo sedaj na poletje, ko bodo delovni dnevi zaradi manjše potrebe in porabe premoga močno skrčeni. Zato so zastopniki delavstva pred dnevi zaprosili županstvo, da bi se nabavilo za delno zaposlitev de iavstvo vsaj 2 vagona krušne moke, ki bi se razdelila med najpotrebnejše brezplačno. Zastopniki delavstva so predlagali, da bi se ta moka nabavila iz prispevka Din 429.000, ki ga je TPD svoječasno name nila občini Trbovlje in iz katerega se vzdržujeta brezposelna kuhinja in kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije. Nedvomno je največja zasluga županstva, da ta prispevek še ni izčrpan in da je obstoj obeh kuhinj za dogleden čas še zasiguran, d očim je hrastniški prehranjevalni odbor svoj delež Din 167.000 že pred meseci izčrpal. županstvo je delavskim zastopnikom pojasnilo, da bi stala dva vagona krušne moke najmanj 60—70.000 Din, s čimer bi bilo sicer na eni strani pomagano delno zaposlenim rudarjem, ki so v resnici pomoči potrebni, na drugi strani bi se pa bil zaradi te nabave nadaljni obstoj obeh kuhinj tako ogrožen, da bi ju ne bik) mogoče vzdrževati niti do jeseni, dočim bi ostali na zimo stradajoči brezposelni brez sredstev. Zato je županstvo sklicalo 18. t. m, sejo socijalnega odbora trboveljske občine, na kateri se je vsestransko obravnavalo to vprašanje. G. župan Vodušek je na seji pokazal izredno razumevanje težkega položaja rudarskega delavstva, kateremu se mora v bližajočih se kritičnih mesecih pri voijevau aa na^kriticnejče poletne mesece kredite v oni višini, ki bi dosegali količino moke, ki bi jo prejeli v stečaja, da M jo naročila občina za radarje. Ker so na ta sklep socijalnoga odbora pristali tudi tukajšnji trgovci, je županstvo uverjeno, da bo tod i TPD na to pristala. S tam bi btto delavstva vsaj v najhujših mesecih, ko bo zaradi skrčenja delavnikov najmanj zaslužilo, nekoliko pomagana Beračenje dobro nese Ljubljana, 22. maja. Snoči okrog 21. je policijski agent v Kolodvorski ulici ustavil kruljavega moškega, ki je beračil in nadlegoval paaante. Bel je 231etni Luka Peričič, doma iz okolice Karlovca. Luko zasledujejo tudi vojaške oblasti, ker se ni prijavil k naboru. Uradnik je berača odpeljal na policijo, kjer so ga preiskali. Luka je imel pri sebi skriti pod pasom na trebuhu dve knjižici, s katerimi je pobiral milodare. Fant se je pred dvema letoma res ponesrečil na nogi m jc invalid, toda za delo je sposoben. Luki pa delo ne diši. Kaj bi tudi delal, ko mu beračenje imenitno nese. V Sloveniji so res dobri ljudje. Iz knjižic je namreč razvidno, da je samo v zadnjih dneh nabral več sto dinarjev. V četrtek je po pošti poslal domov 300 Din, dva dni pozneje tudi 300 Din. Zato ni čuda, da prihaja Peričič tako rad k nam. Šele pred 14 dnevi so ga izgnali, a se je zopet vrnil. Sam je pripomnil, da bi lahko delaL pa se mu ne izplača, ker beračenje več nese. Zdaj ga je policija izročila sodišču, po prestani kazni bo pa za vedno izgnan iz Ljubljane. Policijska uprava opozarja občinstvo, naj ne naseda beračem in prosilcem, ki prihajajo s knjižicami, četudi so od oblasti izdane in potrjene. Smrtna nesreča v ŠkoSji Loki Škofja Loka, 22. maja. Snoči okoli 21. se je pripetila v Skofji Loki smrtna nesreča, katere žrtev je postal splošno priljubljeni sin škofjeloškega lekarnarja Boguš Burdvch. Vest o tragični nesreči mladeniča se je naglo razširila po vsej loški dolini. O dogodku smo prejeli naslednje podrobnosti: Včeraj okoli 13. je odšel Boguš Burdvch z večjo družbo na Ljubnik. Proti ve čeru so se vračali domov in so se na Ga brovem mudili še dobro uro. Nato so odkorakali po vojaški cesti proti domu. Na kraju, ki mu domačini pravijo »Kobila«, približno 30 minut od škofje Loke, je pa nesrečni Boguš nenadoma zdrknil s ceste po navpični škarpi 12 m globoko v obcestni jarek in tam obležal. Ker je bila popol na tema, je družba nesrečo komaj opazila. Ker niso imeli nobenih priprav in tudi nobene luči, mu niso mogli pomagati. K sreči je prišla od Pulferca proti Ga brovem u druga družba, s pomočjo katere so poiskali ponesrečenega Burdvoha, ki so ga našli šele okrog 23. Nesrečnega mladeniča so prepeljali z avtomobilom škofjeloškega župana v mesto, kjer sta ga takoj pregledala zdravnika dr. Soss in dr. Hubad in ugotovila izredno težke poškodbe. Burdvch je imel počeno lobanjo in občutno poškodovano hrbtenico, tako da je bil skoro popolnoma hrom, gibfti jc mogel le z desnico. Zjutraj ob 3.45 jc nesrečni mladenič podlegel poškodbam. Pokojni Burdvch, ki je bil v 26. letu starosti, se je zlasti navduševal za Sokola in se je pridno udejstvoval v dramatskem odseku. Zaradi svojega veselega značaja in odkritosrčnosti je bil splošno priljubljen. Nesreča se je zgodila zgolj po naključju. Usodno je bilo pomanjkanje obcestne ograje, ki je ob tako visoki škarpi več kot potrebna. Zadnji čas jc da mero-dajni krogi zgrade na tem nevarnem kraju železno ograjo in poskrbe za razsvetljavo. V temnih nočeh, ko se ne vidi niti ped pred seboj, je hoja in tudi vožnja po tej cesti skrajno nevarna. Stanovanjski najemniki in najemnine Ljubljana, 22. maja. Po časopisnih poročilih o zadnjem občnem zboru društva hišnih posestnikov je neki hišni posestnik — dr. vpokojenec izjavil, da se stanovanjski najemniki niso obrnili na pravi naslov, ko so povišanje najemnin naprtili na rovaš hišnim posestnikom. Nekateri hišni posestniki baje plačujejo davek od višje oceoejenega stanovanja, dočrm ne prejemajo zanj tako visoke najemnine Hišni posestniki morajo plačevati torej davek po uradno ugotovljenih vrednosti stanovanja, dočim najemniki zahtevajo znižanje najemnin. Najemniki bi se morali torej obrniti na finančno upravo giede znižanja najemnin. Iz gornjega je sklepati, da so le nekateri poedini primeri, v katerih je davčna uprava uradno ugotovila in vzela za podlago odmeri davka najemno vrednost stanovanja namesti napovedane najemnine. Po Senu M zakona o neposrednih davkih je ugotoviti namreč davčno osnovo po vrednosti letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje event. z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah v primerih, kjer je bila prijavljena letna kosmata najemnina v najmanjši vrednosti od običajne kosmate najemnine, ki se more po prilikah predmeta, kraja, časa in namena za njo doseči. Ako je torej hišni posestnik davčni upravi prijav;l. da plačuje najemnik stana skočiti na pomoč, naglasil pa je, da je I rino. ki je oči vidno nižja od običajne na občina v velikih finančnih stiskah, isto- jemnne vrednosti dotičnega stanovanja, se tako pa tudi banska uprava, pri kateri je interveniral, trenutno ne more priskočiti trpečemu delavstvu na pomoč. Zato je socijalni odbor soglasno sklenil zaprositi TPD, da bi dovolila v najkritičnejših mesecih, L j. v maju, juniju in juliju v rudniških konzumih večje kredite na živilih čim pa se bo delalo več delovnih dni, pa se bi ti krediti zopet izravnali. Tudi član socijalnega odbora g. Pavlin Vinko, ki je mora davčna uprava poslužiti te zakonite pravice in spraviti nepravilno prijavo v sklad z dejansko najemno vrednostjo stanovanja. HiSni posestnik ima pa možnost in pravico dokazati, da dobiva dejansko le napovedano najemnino ter navesti okoliščine da stanovanje ni več vredno Neumestno je bilo torej priporočilo govornika na občnem zboru, naj bi stanovanjski najemniki prosili finančno upravo za obenem načelnik udruženja tukajšnjih tr- znižanje najemnine. Umestno pa bi bilo. da govcev, je zagotovil, da bodo tudi trgovci bi bili hišni posestniki toliko uvidevni, da v revirju svojim rednim odjemalcem do- bi sami znižali najemnno. dokler imajo še čas, ker se v primeru s temi ocenijo in obdavčijo tudi njihova lastna stanovanja. Kolikor bolj bodo znižali najemnine, toliko bolj bodo pri davkih koristili aebi. Ker nočejo znižati najemnin, so t xii njihova lastna stanovanja visoko obdavčena. ^©dnji in delavski stanovi nikakor več ne zmorejo sedanjih najemnin, ki jim vzamejo do polovire dohodkov. Stradajo in pri-trgavajo si od ust, da spravijo akupaj ob mesecu za visoke, večkrat pretirane najemnine potrebno vsoto. Absolutno ne gre več, da bi pri izredni gospodarski krizi, redukciji plac, brezposelnosti m pomanjkanju denarja ostale stanarine na isti višini, kakor so bile pred leti. Enodušna zahteva stanovanjskih najemnikov je, da se najemnine spravijo v sklad s sedanjimi gospodarski ro dohodninskimi razmerami najemnikov. Ker tvorijo stanovanjski najemniki po mestih in trgih do SCP/i prebivalstva rn volilcev, smo prepričani, da se bodo njihove upravičene zahteve izpolnile v najkrajšem čfttsu. Vabimo vse one ostale stanovanjske najemnike, ki se še niso priglasili, da to takoj store, z dopisnico ali pa osebno prijavijo vstop v društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, ki intenzivno deluje za stanovanjsko zaščito in zakonito znižanje najemnin. O tem bo drjštvo poročalo v kratkem na velikem shodu. Društvo stanovanjskih najemnikov. Koledar. Danes: Ponedeljek, 22. maja katoličani: Julija, Milan. Boža, pravoslavni 9. maja. Današnje prireditve. Kino Matica: Muzikalit-na žena. Kino Ideal: Osveti se Tom! Kino Dvor: Pat in Palachon kot snubca. ZKD: Vsesokolski zlet v Pragi 1932 ob 14.15 in ob 18. v kinu Matici. Kino siška: >Doo Ouichotte« ob 18.30 in ob 20.S0. Občni zbor »Krke< ob 30. pri Mikbču, Dežurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mettfni trg 4. JsfiGil sita tz »Gasilc&x posnemamo naslednje poročilo o požaru v Butalski vasi: Nedavno je goreJo v Butalski vasi m fe župan Jurij lin talec napravil na glavarstvo naslednje originalno uradno poročilo: »Požar je nastal radi blaznosti Antona Tepiney ali pa zato, ker so se otroci uporabljali za krmljenje svinj. Po vasi teko razne govorice o tem. Objava požara se fe izvriila z zvonjenjem zvonov in trobentačev. Lastnik pogorelega poslopja ni mogel delati gasilskih poskus »v, ker ni imel vode in ker ga ni bilo domu. Pogorišče je bilo osvetljeno z dvema svetiljkuma isu orožntštvom. Gasilska deta so se vršita s strani dragega predsednika, ker pri glavnem predsedniku zgoraj ni bilo vse v redu. Brizgalnice so se najprej napajale ts luže oškodovanega, potem pa so dobile vodo od nosečih deklic z zlivanjem iste v brizgalno, kakor tudi s sesanjem gasilce* pri hidrantu. S sosednje strehe je gasilec Janez Glavina z vso močjo brizgal svojo vodo v ogenj, in vse luknje sosede so bile zama-šene s prstjo. Rešiti so omaro za obleko, eno kravo, ki so jo potem ukradli, staro mater požigalca in še eno staro svinjo. Kravja dekla Katarina Ocepek si je rešila golo življenje v sami srajci. Živina je neprestano silila v ogenj, kjer )e bila zaprta. Popisani požar nam je dal pouk, da gasilski dom ne sme stati tako daleč od pogorišča. Uspeh prostovoljnega gasilskega društva je bil velik m sočuvstvuje z nJim vse prebivalstvo.* Iz Celja _c Sokolska prireditev v Celju, V ne- derjo 21. t. m zjutraj so se pričele na Gia-ziji pregledne sokolske župne tekme sa pokrajinski zlet v Ljubljani. Tekem se Je udeležilo 370 Članov, članic, naraščajnikov in naraščajnic Iz raznih krajev območja celjske sokolske Župe. Uspehi so bili selo lepi in se bo celjska žnpa na pokrajinskem zietu v Ljubljani gotovo zopet odlično uveljavila Ob 15.30 se je zbralo na Glazljl nad 1000 gledalcev iz Celja ln okolice ter drugih krajev. Navzoča je bila tudi celotna gamtzija. Starosta Sokolskoga drnfitva v Celju br. dr. Milko Hrasovec je pozdravil tekmovalce, vojsko, zastopnike oblastev, sokolsko mladino In ostalo občinstvo. Izrazil je prepričanje, da bo celjska Glazija kot letno tek>vadišče mnogo pripomogla k napredku in uspehom sokolskega dela, ter je otvori] sokolsko letno telovadlšče. Sledil je javni nastop, ki Je obsegal IS točk, pevske vaje, telovadbo na orodju, bojne tekme, gimnastične vaje in štafeto. Nastopila sta 102 člana, 8? članic, 9« naraščajnikov, 76 naraščajnic, 152 moške m 134 ženske dece ter oddelek vojaštva SO. pehotnega polka, ki ga je občinstvo burno pozdravljalo. Spored je bil pester tn po večini zelo skladno in eksaktno Izvajan. Občinstvo, ki Je z zelo lepim obiskom pokazalo, da ceni sokolsko delo. Je imelo v nedeljo dovolj prilike, da se prepriča oveli-kth uspehih tega dela Sokolsko društvo v Celju koraka od nspoha k uspehu. e_ Občinska uprava za CeUe-okollco bo imela v sredo 24. t m. ob 18. redno sejo v občinski posvetovalnici na Bregu. _c Odpovedana tekma. Izbirna tekma med reprezentanco Celja ln Gaberja, ki Je bila napovedana za nedeljo 21. L m. popoldne, je bila zaradi sokolske prireditve preložena za neodločen čas. Odpovedana je bila tudi predtekma med SK Šoštanjem in rezervo celjskih Atletikov. _c število brezposelnih pada polagoma, a stalno. Dočim je bilo pri celjski ekspozituri javne borze dela 10. t. m. priJavlje-oih 988 brezposelnih (892 moških ln 96 žensk), je njih število do 20. t. m. padlo na 915 (823 moških ln 92 žensk). _c Borza dela v Celju Išče 1 hotelske ga kuharja, 1 mizarskega pomočnika, 1 slaščičarskega pomočnika, 1 pekovskega vajenca, 1 hotelsko kuharico, 1 hotelsko podkuharico, 3 kuharice za orožnike. 1 natakarico, 1 perico za sezono, 4 služkinje in 2 kmečki dekli. Mev 11C »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. maja 1933 Dnevne vesti — Zahteve naših železničarjev. Včeraj je zborovala oblastna uprava udruženja železničarjev m broda nje v ob navzočnosti delegatov iz Zagreba, ba rajeva. Su bo ti ce in Ljubljane. Sprejeta je bila resolucija, ka v nji železničarja zahtevajo, naj se zakon o državnom prometnem osebju izpremeni in železničarji razvrščajo na podlagi zakona o srbskih železničarjih iz leta 1910. Zva-ničnaki in služitelja naj bi dobivali službeno obleko v naravi, delavci pa dva para de lavskc obleke, a kožuh* naj se izdajajo pravočasno. Uredi naj se položaj dnevnicar-jcv, ki opravljajo službo regularnih služi tel jev. PTogovnim čuvajem naj se prizna kilometraža Izplačajo naj se zaostati potni stroški m pavšalne doklade. Pohabljenim železničarjem naj se zasvguro renta Plačevanje najemnine za stanovanja v državnih poslopjih na progi naj se ukine. Letni dopust naj se da vsem služiteljem v mrtvi sezoni. Sluzi te tji. ki preknejo službo zarada vojaške službe, morajo biti brezpogojno sprejeti nazaj v službo. Ocenjevanje naj opravljajo neposredno predstojniki^ ne pa direkcijo, kakor doslej. Delavcem naj se izplačujejo mezde samo na podlagi plačilnih kj^jržic. — Sprejem slušateljev v višja pedagoško šolo v Beogradu. Višja pedagoška šola v Beogradu sprejme v 1. letnik nižjega tečaja za šolsko loto 1933-34 60 rodnih slušateljev, učiteljev in učiteljic ljudskih šol. Slušatelji bodo imeli praviioo do vseh red-rrlh dohodkov, Id jih imajo kot učitelju. Prošnje za sprejem je treba poslati do 30 junija rektoratu šole. Podrobnosti natečaja so razvidne iz ^Službenih Noviru* št. 112 z dne 19. t m. — Iz državne službe. V v^išjo skupino je pernaknjen tajnik finančnega miriistrstvn dr. Miha Gabe-r?vek. — Razpisana zdravniška služba. Zavod za rentgenologi jo splošne bolnrice v Beogradu potTebirje primari ja. Prošnje je treba vložit: do 30. junija. — Kongres jugoslov&nskih inžersjerjev in arhitektov v Beogradu. Letošnji kongTes Udruženja iujrosiovensklh inženjer jev in arhitektov se bo vršil istočasno s kongresom Zveze slovanskih inženjerjev ter kongresom kemikov in tehnologov od 4. do 7. jonija v Beogradu. _ fz*et zagrebških železničarjev na Bi'ed. Udruženje železniških uradnikov v Zagrebu priredi o btnkoštih večji skupinski izlet na Bled. Za izlet se je prijavilo že mnoso železničarjev. — Nova telefonska govorilnica. Pri pošti Radeče na Gorenjskem je otvorjena brzojavno - telefonska centrala za javni promet. _ Velik letalski miting v Zagrebu. Na btnkoštni ponedeljek priredi odbor Aero-kJuba >Naša krila< v Zagrebu velik nacionalni letalski miting na letališču v Boron-gaju. Na. spore-hi so štafete zračni spopad, tekma hitrosti, umetno letanje, umetne produkcije treh lovskih letal ter skoki s padali. Udeležencem tega mitinga je dovoljena polovična vožnja. — Kmetijski tečai na Trebrji nad Škof jo Loko. Srečko nacoLstvo kranisko priredi sporazumno s sreskim kmetijskim odborom celodneven kmetijski tečaj v Trebi ji nad .^kofjo Loko in sicer v nedeljo dne 2S. mara t 1. Poučevala Vksta dva kmetijska strokovnjaka govedorejo, prašičjorejo in sadjarstvo. Poleg predavani se bodo vršile nazorne demonstracij*1. Tečaj bo pričel ob 8. \rri dopoldne in bo trajal z enotirnim odmorom do 5. ure popoldne. Vabijo se kmetovalci rs okoliša občin Oselira m Trata k številni udeležbi. Jutranja predavanja bodo post-bno važna za uospodinje. — Obiskovalcem XIII. ljubljanskega ve-lesejma od 3. do 12. junija. Uprava ljubljanskega velesejma jV* tudi letos kakor d runa leta izdala permanentne legitimacije. Cena lejitimacif je Din 90, vendar se pri nakanu placa za leci H m n njo samo T>in 3, ostalih P^n 27 pa ob prihodu na veiesejem naravnost pri ve^eseimt=fci blaearm. Z njimi je združena udobnost polovične voznme pri potovanju na veiesejem in na povratku. Na odhodni postaji je treba kupiti eek> vozno karto in istočasno dat' žagostati legitimacijo, Veiesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na posta ini blagajni v Ljubljani leci ti maci jo. vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo. Zato pri dohodu v Ljubljano ne oddajte karte posta inemu vratarju, ampak io dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpsena. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroča se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem urad j. Za adrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je poskrbljeno. — izjava. Podpisani člani PfiN-kiuba, sekcije Mladi PEN-klub v Ljubljani, izjavljamo, da delegacija, ki naj bi nastopala v našem imenu na mednarodnem kongresu PEN-klubov v Dubrovniku, ni za to upravičena, ker je bil edino prvi član te delegacije g. Alfonz Gspan pravilno izbran na članskem sestanku sekcije, dočim je bil drugi član te delegacije g. franoe Vodnik samolastno postavljen od odbora matičnega kluba v Ljubljani, preko odbora in članstva sekcjje. — Ljubljana, 30. maja 1933. _ Javornik Mirko 1. r., Kranjc Jože L r., Ložar Rajko 1. r-, Magajna Bogomir L r* Ocvirk Anton L r^ Ocvirk Zdravko 1- r„ Orel Boris L r-. Traven Janko L r. Vodu še k Božo L r„ Vodosek Vita! L r, Vombergar Jože 1- r, — Nov grob. Včeraj je po dobrem topljenju zatisnila v Ljubljani oči vdova gospa Pavla Al c ševa, ki zapušča že odrasli hčerki privatni uradnici gdč Vero in Marico. Pogreb dobre matere, ki je živela le za svoje otroke bo jutri ob 14.30 iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočima hčerkama pa naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenka napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj jc deževalo v Beogradu. Sarajevu in Skopi ju. drugod je bik) pa večinoma lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 1 Ljubljani 213, v Beogradu 21. v Maribora 20 4, v Zagrebu 20. v Skoplju 16. v Sarajevu 15 stopinj Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 8.4. Obsodba zaradi poneverbe. Pred so diščem v Sarajevu je bil v soboto zaključen velik proces, ki je trajal več tednov Zagovarjati se je moralo 16 uradnikov sta- tističnega urada, ki so bili obtoženi, da so * nepoštenimi manipulacijami oškodovali državo za 1,370.000 Din Glavni obtoženec Andrija Mar-keša je bil obsojen na štiri le ta stroge ječe in na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, Sergij Izemza na dve leti stroge ječe, Pavle čubara pa na tri in pol leta ječe. Drugi obtoženci so bili oproščeni. _ Strela ubila kmeta. V petek popoldne je blizu Osijeka na polju zalotila huda nevihta kmeta Andrija Paokoviča iz čadjanice. Bežal je z ženo pred neurjem in vedri! pod drevesom Nenadoma je med nevihto treščilo, strela je uiarila v drevo, ubila Paokoviča, njegova žena je bila pa smrtnonevamo ranjena. Prepeljali so jo v bolnico, vendar ni upanja, da bi okrevala. _ Ne vedo, kam bi z ribami. Pred nekaj dnevi go imeli ribiči s Hvara izredno bogat ribolov. Nalovili so več stotov sar-delic, a so morali okrog 50 stotov spustiti nazaj v morje, ker jih niso mogli nikomur prodati. Neka ribarska družina v Veliki iuki je pa nalovila tri polne čolne rib, pa tudi ne ve, kam bi z njimi, če ne prispe italijanski motorni čoln, ki odvaža naše ribe v 'Italijo, jih bodo morali spustiti v morje Kakor poročajo iz Splita, bo letošnji lov sardelic izredno bogat, toda vse kaže, da se ribičem kljub temu ne bo izplačal, ker rib ne morejo prodati. Ribarske zadruge apelirajo na oblasti, naj jim po znižani ceni dobavijo sol. da bi lahko ribe nasolili in konservirali. _ Cigani pred mariborskim sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjala te dni cela družba ciganov, ki je imela na vesti več drznih vlomov Med -rugim so vlomili v trgovino Josipa Rosenbergerja v Rogaševcih in odnesli za 30.000 Din blaga Obsojeni so bili Franc Baranja na 3 leta iu 6 mesecev težke ječe ter 41etno izgubo častnih pravic, Štefan Baranja na 5 let težke ječe in oletno iz gubo častnih pravic, Ignac Cenar na 2 leti težke ječe in 41etno izgubo častnih pra vic, Ivan Baranja na leto dni, Josip Cenar, Kar] in Josip Kakaš pa vsak na 3 leta ječe Ln 41et.no izgubo častnih pravic, Rozali-ja Lepoša pa na 4 mesece ječe in na plačilo 1200 Din odškodnine Po1?? tega morajo obtoženci povrniti v?.n Škodo Da osvežiti kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana iFranc Jožefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LjasMfa&e —lj Gojenke učiteljske Bele so nas p svojimi kolegi že nekajkrat presenetile s prvovrstnimi prireditvami, ob 20. pa kjl-turno udruženie bodočih vzgojiteljic priredi v dvorani Delavske zbornice pod okriliem podmladka RK v proslavo materinskega dne veliko akademijo z izredno bogatim sporedom. Med drugim nastopi fudi deca otroškega vrtca in učenka 2. razreda, o ma-tn:c\ bo govorila Železnikar Ivica. 3. razred vadniee bo zapel uspavanko mamici, v zboru bo deklamiral 4. razred, recitirali bo?tn na tudi Vahen Mira in GaberŠček Avgusta. Hatzejevo -»Majko« bo pa zapela Cerar Kiča. V Tatjani Ogrinovi in Maniri Mahkota bo javnost spoznala dve talentirani pianistki, prav posebno bo pa gotovo ugajal melodrama >Več>rna pesem«, ki ga izvajata Vo-dušek Ana in Slavko Mihelčič, a višek V6e prireditve bo nastop ie ori znane koncertne pevke Majde Lovšetove. Ker program obeta, da bo akademija izreden imetnosten užitek in je prebitek namenjen podpornemu društvu na zavodu, bo prireditev brez dvoma siiajno obiskana. —lj Na most pred trnovsko cerkvijo so Tmovcani zelo ponosni, eai je v resnici lepa arhitektonska umetnina. Most ima tudi lepo razsvetljavo, toda, žal. so pozabili montirati k žarnicam senčnike. Luči zelo blišče, pa tudi arhitektonska celeta trpi zaradi te malenkosti. Namenoma najbrž niso opustili tega, zato jih moramo opozoriti na to, saj je most že nad leto dni dogra^n ter je bilo dovolj časa. da bi končali še malenkostna dela. —lj Pregled in tehtanje motornih veiil Uprava policije v Ljubljani objaviia, da se bo 31. t. m. od 11. ure dalje vršil pregled avtomobilov in motocikle v pred uprRvo policije. To je zadnji rok za vse zamudnike iz vse banovine, na kar bodo vzeta iz prometa vsa motorna vozila, ki ni.-^o pregledana in ne bodo opremljena z novimi evid. tablicami. —lj Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-majtnov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov Droti pivovarni Union bo od 29. maja do 17. iunija zaprt, ker bo v tem Časti velesjem. —lj Znižana pristojbina v kopališču SK Hirije. Glede na težke gospodarske razmere je uprava kopališča SK Ilirije znižala pristojbino za kabine in omarice za 1 dinar. Včeraj je bilo kopališče prvi dan otvor jen o in ker je bilo vreme zlasti dopoldne zelo ugoeno, se je solnčilo rn kopalo že okrog 150 kopalcev. _lj Zahvala NSZ. V zahvali SSZ vsem, ki so pripomogli do tako lepe proslave, je pomotoma izostalo ime Završanovega kvarteta. _I j Včerajšnji prornervadni koncert, s katerim sta bila tudi otvorjena restavracijska vrta kavarne ^Zvezde«, je privabil v Zvezdo več sto poslušalcev in ljubiteljev glasbe. Občinstvo je izvajanja vojaške godbe nagradilo z aplavzom. —lj Belokranjci naj se zanesJjivo ade-leže družabnega sestanka pri Slamiču v torek ob S. Na programu so kratka gospodarska predavanja, katerim bo sledila debata, kakor tudi druge važne društvtgi" zadeve. 318-n praski vsesokojaki /Jet v zvočnem filmu. Krasen zvočni film o lanskem vseso kolskem zletu je predvajala včeraj ZKD v v Elitnem kinu Matici Mirno lahko reče mo, da tako zanimivega in lepega zletnegh filma še nismo videli v Ljubljani Film je izdelan zvočno po izvrstnem sistemu To bis-Klangfilm Dialog, zvok. petje in glasba vse je jasno in razločno reproducirano V pogledu posnetkov ln fotografije je film istotako odličen Nepopisno lepi so prizori. v katerih vidimo ogromno množico Sokolov in Sokoiic pri izvajanju prostih vaj. pri te- ' lovadbi na orodju. Lmpozanten je sprevod po okrašenih praških cestah, posnetki naše vojske in delegacij najrazličnejših narodov, ki ao prisostvovali manifestaciji so koiske misli Film o vsesokolskem zletu priporočamo v ogled najširšim krogom ob činstvu. ZKD ga predvaja še danes ob 14.15 in ob 18. uri v Elitnem kinn Matici. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI predvaja jutri ob 18. tn 301/2 uri zvočni velefilm IX. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI LETA 19*2. ob globoko znižanih cenah, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. —I j Umrli so v Ljubljani od 12- do IS. t m.: Ziatar Bojana Anastazija, usmiljen-ka, 3S let, Slomškova ulica 30; Uranič Antonija, mestna uboga, 71 let, Japjeva-ulica 2; Butorac Terezija, vdova poštnega uradnika, 93 let, Bieiweisova cesta 15; Hdrniann Krescencija, uršulinka, 74 let. Kongresni trg IS; Vovk Marija, natakarica, Uo let, Kopitarjeva ulica; Solič Josi-pina, šolska sestra, t>9 let, Poljanska c 34; Lamprečnik Marija, hči posestnika, 21 let, Vidovdanska cesta 9; Verbic Marija, žena trgovca, o? let, Zaloška cesta U; Janda Rozalija, žena rudniškega svetnika, 77 let, Rimska cesta 9; Poljane Ivan, podobar, 78 let, Tvrševa cesta 17. — V ljubljanski bolnici so umrli: Fanček Marija, služkinja, 41 let, Novo mesto 63; Orčkun Jožef, sin postrežnice, 1 leto. Briše 95; Matjan Karel, sin eiavca, 4 leta, Šmartno v Tuhinjski dolini; Napotnik Janez, vojni invalid, 41 let. ćimžat 21; Pele Ivan, maser, 54 let. Poljanska cesta 20; Brezigar Franc, žei sprevodnik, 5S let. Grajska plan 1; Grm Edvard, hoteiski vratar, 54 let, Tvrševa cesta 2; Dečman Jožef, delavec, 61 let, Hranilnična cesta 2; Knez Janez, posestnik, 33 let, Sopota 13; Kune Brigita, žena fotografa, 23 let, švabičeva ulica 7; Schiller Ljudmila, 2 leti, Slape 35; Žagar Marica, hči Žagarja, 3 leta, Tupaliče 25; Hus Doroteja, hči služkinje. 4 mesece. Celovška cesta 43; Kramar Jernej, mizar, 52 let, Breg 2; Sušnik Izidor, sin posestnika. 8 ini. Zagorica 5; Omerzo Te.ezija. služkinja, 46 let, Križevniška ulica 2; Zoreč Štefanija, hči polic stražnika. 5 mesecev. Moste; Tome Marija, dninsrica, 54 let. Home- 28; žirovnik Martin, dninar, 49 let, Vbg'je 23; Jereb Marijana, žena posestnika, 23 let, Trata —Ij Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri važna vaja vsega mešanega zbora. — Ljubljant*ki Sokol. Vstopnice k javnem i telovadnemu nastopu ljubljanskega okrožja, ki bo 25. t. m, v Št. Vidu nad Ljubljano, so v pTedprodaji S. J. Rozman v Št. Vidu in A. Fucbsu, Selenburirova ul. od 2*2. t. m. dalje. —!j Smrtna žrtev domačega prepira. V soboto se je 58!etni posestnik Anton Klemene iz Dola pri Ljubljani prepiral s svojo ženo, naposled ste se pa celo drug drugega dejansko lotila Pretep je imel usodne posledice, žena je moia tako močno brcnila z nogo v trebuh, da je moral v bolnico Vsaka pomoč pa je bila zaman, kajti Klemene le včeraj zjutraj hudi poškodbi podlesel. žena se bo morala zaradi svoje neprevidnosti zagovarjati pred sodiščem. Z Jesetsšc — Lep sprejem Čehoslovakov. V soboto zjatrai je piispelo z Bleda s posebnim vlakom 340 Cehoslovakov, ki so se vračali z izleta po naši državi in se preko Jesenic vraSali nazaj na C&hoslovaško. Kljub temu, da se o orhodu dragih gostov ni dosti vedelo, se zbralo na perenu precej ljudi, predvsem šolske mladine, ki je prispela pod vodstvom učiteljev in prinesla iraerim gostom mnoao cvetja. V imenu mestne občine in narodnih društev jib je pozdravil obČ oHbor.iik g. dr. Kosoj v imenu jeseniške >Skalec pa nien predsednik g. mr. ph. Iv d Koželi, ot>ema pa se ie zahvalil eden Jzmed gostov. Med izletniki je bil tudi £e>n. ravnatelj železnr v pragi g. inl Nemečel^ ki zelo rad poseča naše kraje m >c bil že se demkrat na Triglavu in le oblezel tudi osta le pomembne vrhove naših planin. Med živahnim razgovarjaniem je prehitre minil čas in ko je vlak potegn:l s pofiaje, ni bilo pozdravljan ia ne konca ne kraja, dokler ni izginil vlak okrašen z zastavicami in cvetjem liude-n nred oči. Da bi bila na«a iav-noet pravočasno obvpSceoa. bi bil sprejem našiti severnih bratov gotovo mnogo lepši kot je bil. - Proračun za izravnavo in pogosdova nje usada. Pred kratkim smo poročali, da bi stala dela pri usadu okroirlo 800.000 Din Med tem pa je prišel od gradbenega oddelka banske uprave proračun, ki izkazuie Din 65.C*y> za odstranitev skal. rzravnavo in gozditev usada ter Din 240.000 za izvedbo 4 dolgih odtočnih drenažev po katerih bi ee voda odtekala v Savo. — Pestro življenje v Sokolskem domu. V Sok o tekem domu se vrše mrzlične priprave za župni zlet in tekme v Kranja in za pokrajinski zlet v Ljubljani. Vsi prostori v Sok. domu so nabito nomi članstva, naraščaja in dece. k; se pripravlja za tekme in nastope. Tudi prosvetno in glasbeno življenje je z>rlo živahno. Sokol ima godbo na pihala, sokolski orkester, simfonični ter mladinski orkester, mešani ter mladinski zbor. lutkovni gledališki odsek s posebnim mladinskim gledališkim odsekom Večer za večerom se vrše god bene in pevske vaje v zvezi z izkušnjami igralcev, ki vprizore te dni opereto >Orfei v podzemlra«. Dejanje se vrši deloma na zemlji, deloma v nebesih v peklu. Primerno seenerijo ie napravil naš oderski mojster brat Jože Cebulj. Iz vs^ga teora je razvidno, da opravl|a naš Sokol važno telesnovzsrojno in kulturno delo ;n da i*1 med voditelji posameznih oddelkov mnogo dobre volje, idealizma in požrtvovalnosti. — Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XIII. ljubljanski veiesejem, ki se bo vršil letos od 3. do 12. junja. so dovolile sledeče taje države: Avstrija. Bolgarija. Čehcslovaška. Grška, Italija. Madžarska. Nemčija, Poljska, Rumunija in Švice, Tiger ni njegov. — Kako moreš biti tako ne-ptrevkien ki se približati tigru v kletki? — Kaj te pa to briga? Saj tiger ni tvoj! Nedelja velikih športnih presenečenj Velik uspeh Primorja v osmem kolu Hgrnega prvenstva Bridko razočaranje Zagrebčanov v Sarajevu — Lahko* atletske prireditve Ljubljana, 22. maja,. V liginem tekmovanju za nogometno državno prvenstvo, v tej do sedaj brez dvoma najpopularnejši naši športni konkurenci, smo včeraj zaključili osmo kolo. Po tem kolu položaj v prvenstvu ni niti malo jasen, prvega v tabeli dek' od poslednjega samo pet točk. a vmes je razvrščenih devet klubov, ki jih loči po večini samo boljši ali slabši količnik. Vsaj v dveh primerih, v Ljubljani in v Sarajevu, so dogodki prevrgli vsako prognozo, neizvest-nost, toliko privlačni element športnih tekmovanj, še nadalje suvereno gospodari nad dogodki, tako da ni bojazni, da bi naša najtežja in najvažnejša športna konkurenca Izgubila sčasoma na svoji privlačnosti. Xasprotno. vse kaže. da bo ohranila svojo napeto privlačno silo prav do konca. V domačih športnih krogih. tudi med najožjimi pristaši Primorja, smo že skoro zlomili palico nad našim udeležencem v nacionalni ligi. Saj sta bila poslednja dva krepka neuspeha tudi po tem, da marsikoga spravita ob vsako dobro voljo. Poleg tega se je vedelo, da ima vodstvo sekcije tež-koče s postavo, vsemu temu pa se je pridružilo skoro poletno vroče vreme, ki je mnoge izvablo ven Iz Ljubljane, pa je bilo na igTišču le okoli 1500 gledalcev. V bo. doče bo gotovo boljše, ker lokalni patrijot-je hočejo koncem koncev le prisostvovati uspehom, zmagam, porazi so jim neljubi in mučni; sveže nade jih bodo zopet pridobile za poset Uginega tekmovanja. Tckrat je bil nasprotnik Primorja Hask, moštvo, ki uživa doma in na tujem najboljši glas. ki slovi po svoji kultivirani in do podrobnosti izdelani igri. še nedavno je proslavil zmago nao Hajdukom — edini dosedanj: poraz mojstra z morja — zelo uspešno pa se je tudi uveljavil na D>unaju in v Gradcu Tako je ves jugoslovenski tisk z gotovostjo računal na več ko siguren Haškov u?meh v Ljubljani ponekod C^Novostic ^Pravda«) niso niti štedili z neokusnimi ironičnimi prognozami. Tem bolj bo odjeknil velik uspeh čmo-belih, tem večje bo presenečenje v vsej jugosk>-venski športni javnosti! Pri Primorju so res imeli težave s postavo, še tik pred tekmo ni bilo jasno, ali naj poverijo Uršičevo nasledstvo Ježu aii Petelinu. Odločitev za Ježa je bila enako tvegana kot — uspešna in koristna! Jež je gotovo igrač ki razpolaga z dobro tehnično izvežbanostjo. prav tako gotovo pa je. da je fizično šibak in v gibanju zelo počasen. Izkazalo s^ je, da je opravil posel na mestu na levem krilu, Id ga ni vajen, boljše kot njegov na posteljo prikovani prednik. V svoji neokretnosti. pa tudi v svojem včeratšnjem uspehu je zelo podoben Loliču -vi Concordije, .graču, ki ga ima prav obramhs Primorja v dobrem spominu1 Primorju je pred tekmo pač malokdo pripisoval možnost skromnega uspeha, izdatna in v prepričevalnem stilu izvojevana zmaga pa je presenetila tudi najtrdo-vratnejše optimiste Na tem mestu je že bilo govora o pomanjkljivosti v moštva, o neprimernib metodah treninga, o vsej na&i mizeriji v športni vzgoji. Zaenkrat bi bik> prezgodaj ugotavljati, da se je pokazala pri moštvu koristna vigranost, pri kateri so krepke individualnosti, kakor Starec, Sočan (ki je svojega renomiranega protivnika Geverja s sijajno igro močno prekosil), Slapar, Jug. prišle do polnega izraza. S primerno taktiko se je moštvo te-ognilo neuspehu, ki ga je po nepotrebnem doži\-elo z osijeSko Slavijo. Pri vsem tem je treba poudariti, da trenuten uspeh ne daje povoda za pretiran optimizem. Kakor ni bilo ob nedavnih neuspehih na mestu de primi raj oče malodufi-je, tako je treba tudi ta uspeh beležiti z vso opreznostjo. Slej ko prej velja posvetiti treningu primerno pozornost, treba pa je tudi vedno imeti pred očmi dejstvo, da so v našem moštvu še hude vrzeli, ki za~ htevajo izpopolnitev. Nepričakovan je bil tudi poraz Gradjan-skega v Sarajevu. Sicer se je sarajevska Slavija postavila s svojim osiješkim rezultatom 4:0 in se tako legitimirala za nadaljnje uspehe, vendar ji naši prognostikl proti Zagreučanom niso pripisovali velikih nad. Vse pa kaže, da bo ta težka konkurenca zelo blagodejno vplivala na >provin-co« in jo počasi izenačila z vodilnimi sportr nimi središči v državi. V Osijeku sta sj Slavija in Vojvodina porazdelili točke in tako posredno napravili Primorju veliko ushigo v odnosu z našim predstavnikom. Remis sta dosegla tudi BSK ln Hajduk v Beogradu, s čimer si je pred vsem opomogel Hajduk, ki je v eni svojih najtežjih tekem rešil vsaj eno točko. Spremembe v prvenstveni tabeli so po tako burni nedelji precejšnje. Najtežji udarec je doživel prav Hask, ki je padel • srede tabele skoro na konec. Že prihodnji dogcrdki pa bodo sliko zopet iz temelja spremenili Med tednom igrajo Hajduk in Jugoslavija v Beogradu ter Gradjanski in BASK v Zagrebu. Prihodnjo nedeljo pa je zopet poln spored: v Ljubljani Primorje : BASK, v Novem Sadu Vojvodina : Hajduk, v Zagrebu Gradjanski : Slavija O., v Beogradu Jugoslavija : Hafik, v Sarajevu Slavija S : Coneordija. V nadaljevanju teniškega državnega pn-vtnstva je AKT Zagreb izločil našo Ilirtjo, ki se je dobro afirmirala v borbi z mariborskim Rapidom, iz nadaljnje borbe. Nobena tajnost ni. da v tenisu nismo Zagrebu kos, zato je smatrati rezultat 5:2 za Zagrebčane kot precejšen uspeh našega tenisa. Lahka atletika stopa počasi v sezono. Propagandni miting Primorja je imel sniziti kot pregled moči tik pred državnim p venstvom. Dal je par dobrih rezultatov, med cLugim? 11.4 Kovačiča (P) na 100 m, začetkom sezone in proti vetru prav lep tn mnogo obetajoč rezultat, nadalje 165 v skoku v vis (Slanina (P), Stepišnikov (T) met krogle 12.27 pa Slamieev (P) met diska 38.4S V Mariboru so pa izvedli štafeto za SheHov pokal, kar se je še pred leti v Ljubljani povsem panesrečno. Iz Trebnjega — Kontrola orožja. Županstvo jc objavilo, da nihče ne sme izvrševati lova samo z orožnim dstom, temveč mora imeti tudi ootaie listine, kakor to predpisuje zakon o Lovu Vsakemu, ki bo zasačen pri lovu brez potre bn-h Listin po zakonu o lovu, bo odvzeto orožje in tudi orožni hst. — Rekrutovanje in pregled bo v Trebnjem v novem uradnem poslopju za občino Velika Loka m M.una dne 9. junija^ za občino Trebnje dne 10. junija. Občina Do-brniče pa ima rekru tova nje v Žužemberku v poslopju osnovne sole dne 11. junija. Re-krutna komisija p.ične z delom vsak dan točno ob 730 uri. Mladeniče opozarjamo, da morajo biti točni in trezna m naj nemudoma dvignetjo pozive pri županstvih, kjer so vpisani v seznamuh. — Včerajšnja nedelja Je privabila na Dolejsko mnogo izletnikov. Največ jc bilo Ljubljančanov, ki so 6e razkropili po okolici, kjer so prebilri dan. — z večernm iz-!ehvškiim vlakom pa so se zopet vračati. Vreme je bilo lepo in solneno, kakor nalašč za izlete. Izletniki ve na Dolenjskem počutijo prav dobro in ji*n posebno ugajajo nizke cene in prav dobra postrežba. — Akcija za pokončavanje majskega hrošča prav dobro uspeva. Posestniki v najsi občina so jib nao rali že preko 2.000 kg, otroci pa so jih nabereš ki imičiti večje moožine za ne^redo, tako, da je cvrlo pokončavanje pri nas res uspešno. Županstvo opozarja vse one, ki se vabilu glede po-korrfiavaTija :n zatiranja hroščev niso odzvali, da določeno količino takoj n«berejo in ujrnčvjo, ker bodo sicer občutno kaznovani. fz cmotnl)a — Prosta učiteljska mesta v našem sre-zu so 1 moško in 1 žensko v čmomljj, 1 moško in 1 fenefco v I>ra enako zavrnili. Zavrnjen in zapoden od povsod, je taval nesrečni Peter od jutra do večera po mestu. To je šlo dan za dnem. Zjutraj >e dobil doma kos kruha, ki ga je zalival z vodo, in to mu je bila hraoa za ves dan. Zavrnjen v vseh delavnicah, ie trdno sklenil kljub temu oprijeto se obrti, če treba enega izmed zaničevanjih in zasilnih pordicev, k4 Jih opravljajo ljudje po ulicah. Iskal je dolgo. Ndkega dne ie srečal brusača in ves dan je hodil za njimi, ustavfejoč se povsod, kjer se je ustavil brusač, da bi nabrusil §kar>e in nože, ki so mru Jih dajali ljudje po hišah. Zvečer je spremil brusača do njegovega doma. Drugo jutro ga je prišel čakat pred vrata in zopet jo je ubral za njim po mestu. — Brusač bom, — je sklenil deček. Cez nekafl dni je zbral ves svoj po-gwn in prosM brusača, naj ga nauči svoje obrti. Vesel, da bo imel pomočnika, ki mu ne bo treba nič plačevati in ki mn bo lahko opravljal vsa manjša dela, je brusač sprejel vajenca, ki se mu je tako navckošeno ponujal. Dočim je drogi s ki usmrčenega zločinca tako iskal deia, je pased njegov brat lenobo, za kar mu je dajala po-ruho slabost m dvomljiva ljubezen njegove matere. Frochardkin mošnjiček je bil kafl kmahi prazen. Napočil je dan, ko ni biio več n?ižibeoimi okni starinairjev, da bd našel obleko, ki bi mu najbolj pristajala. Pri enem starinarju mu je lepa suknja posebno ugajala. Izprenajal se je pred trgovino in pogledoval v njo, da bi se prepričal če je starinar dovoflj zaposlen, da se ne bo zmenil zanj. Starejši Frochardov siki je kazail že v zgodnji mladosti jasne znake zločinskih nagnjenj. — Vidiš, tamde visi lepa suknja, — ie dejal svojemu bratu; — zadostuje malo privzdigniti jo, če jo hoče Človek odnesti. Zebhiček . . . — Dobro, a kaj naju briga to? — je odgovoril Peter. — To suknjo potrebuaem .. . — Ali jo hočeš kupiti? . . . Kje pa imaš denar? — Kupiti? . . . Ah, ti si pa res neumen! Vzeti jo, to bo cenejše . . . In ker Peter nd odgovoril, ie Jakob samozavestno nadaljeval: — No, le gded me kot bik nova vrata, to te ne bo zadrževalo, da bi md ne snel z žebljička te suknje. — Jaz? — Da, tri . . . Saj ne bo nič hudega . . . Gaj: jaz stopim v trgovino, kakor bi hotel kaj kupiti, zakrijem vrata s svojim ^eesorr. ti pa snameš ta čas suknjo. — Ne, pod nobenim pogojem! Jakob je zgrabil svojega brata za ramo in mu jo krepko stisnil. — Boli me Jakob, — je zastokal ubogi dečea. — Pa rne ubogaj. — Ne . . saj nisem tat! — Izpit ni.praviš . . . — Pusa nre, Jakob, oditi hočem... — Jaz ti pa pravim, da ostaneš tu ir. snameš suknjo z žebljička. Peter je spoznal, da si ie treba pomagati z zvijačo ... Na videz se je torej udai, toda komaj ga je brat Izpustil, je začel ubožec bezati, kar so ga nesle noge. Jakob je ves ogorčen skočil za HJKTL Dohitel ga je šele na koncu niice, na križišču, kje ni bilo žive dtrse. ki tu je začel upehanega, mnogo šibkejšega bratca neusmiljeno pretepati. Peder je počena m začel vmk> prositi brata, naj mu prizanese. Kričati si pa ni upati, da bi nasilnika še bo$ ne razkačil. Jakob je zgrabil bratca za nogo, ga vlačil po tlaku in neusmiljeno suval, kamor je priletelo. Endcrat ga je sunil tudS v nogo. Ubožec je bolestno kliknil in omecKei. Sele tedaj ga je Jakob nehali obde-tavati s pestmi in nogami. — Vsitani, capdn! — je zakričal, — za danes imaš menda dovolj . . . toda opozarjam te, da se bo ta pesem nadaljevala, dokler mri ne ukradeš suknje, ki jo nujno rabim. Toda Peter se rri več ganIL — Kaj si mrtev? — se je zarezal brezsrčna Jakob. In hotel je pobrati brata; Peter se je pa ta čas zavedel in začel bolestno stokati. — Ranjen sem, — je jedjafl ves objokan; — nogo sa mi ztomiL Ubogi deček je govoril resnico. In mladi nasilnik je moral odnesti svojo žrtev k mazaču. Spotoma je Petra mBk\ da mora trditi, da je sam tako nesrečno padel, da si je zflourll nogo. Peter niti pomisli ni na to, da bi brata zatoM. Dal si je obvezati nogo m čakal v bMžnffi trgovini, da pripeke Jakob mater. Frochardka si s sinovo nezgodo m mnogo belila g±a Vinkovci * 2333 PAZMO POZOR Kdor hoče prav dobro kosrlo m večerjo za 14.— Dm, naj a© potru-di v nestarv?nacqo pod Skaloo, Mestni trg H. CagriČ, restavrater. 2334 BRZOLIKANJE moške in damske obleke dinarjev 18.-. Garderobo najhitreje zlika, kemično očisti, posije, obrne VVAULET EXPRESS, LJUBLJANA, Gledališka ulica 2II. Na likanje se lahko počaka v posebni čakalnici. 2313 PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE. Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri staro znani tvrd k i R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Cene so zmerne, postrežba prijazna. IVAN MAGDIC krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča za spomladansko sezono. 30/L Sveze, najfinejše norveško RIBJE OLJE ls lekarne DE. O. PIOCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim to slabotnim osebam. B€ A 6 £ Ljubljana Aleksandrova c 12 nudi Svfta Je edhia v stanju V*« l^fc »rilo A. Žtender, Jftestei trg 22 Navootvorjeni JOŽICA KUMELJ, Ljubljana, Gtodallika 211, — izvežbana v inozemstvu, se priporoča cen j. damam za prvovrstno tn hitro izdelavo vse damske garderobe. Cene konkurenčne! — V specijalni pri-krojevalnici prikrojimo vsako obleko po meri in žurnalu, kjer dobite tudi navodila za nadalj-no izdelavo. 2311 oblekce, modre is bele, vseh velikosti. BOLJŠE BOSTE OBRITI ako se brijete v brivnici hotela »Sftoive. 27/L čevlji na obroke „ALVA" LJUBLJANA, Selenburgova 4 MLIN vzame takoj v najem Stanislav Gore, št. Lovrenc, pošte Velika Loka, Dolenjsko. 2335 ZIDANO H1SO podkleteno, 2 omla zemlje, poi ure od toplic Dobrna za 20000 Din proda Crepinsek, Celje, goirtrilna »Jelen«. 2332 MIZARSKO DELAVNICO dobco -vpeljano, v bHNni VNfc> o^e goce oddam zaradi smrti gospodarja v najem. Stano^ft-oje -w&re*o. — Ana Kovtnur, pos. pni g**tda CodeJL, Vttncja gom. 2334 POSESTVO s prometno pekarno prodamari o^ktean v najem. Verje 85, pn Me>d»Todafc. 2331 KUPIM PARCELO >koli 1000 m2 na severnem delu Ljubljane — Ponudbe pod »Takoj 2299« na upravo »Slov. Naroda«. Specileini entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela atrakcij Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; sntlanje, izdelovanje gumbmc Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Dražbeni oklic Dne 24. maja 1933 ob 15. uri se bo prodalo v Ljubljani, Tvrseva cesta 33, Javno skladišče, potom javne dražbe, vso v konkurzno maso Henrika Bohmer\vald spadajočo zalogo galanterijskega in modnega blaga (nogavice, rokavice, pletenine in drugo) ter razne terjatve en blok brez jamstva. Spisek blaga in terjatve so na vpogled v pisarni kon-kurznega upravitelja dr. Janko Brejca, odvetnika v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 3. Modna NajboljSi nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Moderni slamniki pod lastno ceno vsled opustitve trgovine. Stuchly - Maske, LJUBLJANA, Židovska oL 3. MESARJI POZOR! Ravnokar došle dunajske mesarske jopice vsake velikosti; pošilja se tudi po posti. — Jož. Ašie, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 2306 PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA PUCH KOLESA! Ugodne cene in plačilni pogoji« IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 7 16* Lp Zupaacie, Za tiskarno«: Fran — 2a tel usta: uun canstoL — vm v