Leto IX. Številko Z4.
V UMJllnnl, v netfello 30. ionucrla 19Z).
Ceno Din T
Izhaja vsak dao popoldne, Lzvzeni«? ned. Ije in praznike, — Inseratl do 30 petrt U- Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4— Din; notice, poslano. Izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.- Din.
Kopaš* po dogovora tnseratnj davek posebej  »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420— Din
Upravništvo: Knaflova ulica" števi^v pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knailova ulica štev. 5. L nadstropje. — Telefon štev. £4.
Demisija vlade RR
Radi včerajšnjega glasovanja v Narodni skupščini je Uzunović podal demisijo« — Nočne avdijence na dvoru.
— Beograd. 29. jan. Kakor je bilo pričakovati, je povzročil včerajšnji afront radičevcev proti radikalom izbruh krize in demisijo vlade. Glasovanje v Narodni skupščini je učinkovalo kakor bomba in vse mesto je govorilo o njem. Radićevci so bili izredno rezervirani, opozicijonalci niso prikrivali svojega škodoželja, radikali pa so morali priznati, da so v velikih skrbeh.
Ob 3. popoldne je Uzunović sklical konferenco radikalnih ministrov, katerim je sporoči! svoje naziranje, da je
sodelovanje z radićevci nemogoče in da mora zato vlada odstopiti. Ministri so Uzunovičevo stališče odobrili, ravno tako tudi radikalni klub, ki se je sestal ob 4. k nujni seji.
Ob 17. je Uzunović odšel na dvor In izročil kralju demisijo vlade. Avdi-jenca je trajala do 18.
Zvečer je bil v daljši avdijenci predsednik Narodne skupščine Marko Trifković, za njim pa je bil ob II. r>o-noči sprejet še predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlović.
Konzultiranje šefov parlamentarnih klubov. — Radić in Davi-dovič sta za vlado široke koalicije. — Priibičevič za nove volitve ali delovno vlado.
— Beograd, 29. januarja. Z reševa* cjem vladne krize, ki je tako nenavadno izbruhnila včeraj popoldne, se je pričela danes dopoldne na vse zgodaj. Ker je bil že snoči sprejet na dvom
Sredsednik radikalnega kluba Ilija Mi* ajlovič, je danes prišel na vrsto Ste* pan Radič, ki je bil sprejet od kralja ob 9. dopoldne in ostal v avdijenci do J0.20. Ko je zapuščal dvor, se je na ulici pred dvorom srečal z Ljubo Da* vidovičem, ki je baŠ prihajal v avdi* jenco, ter se žnjim zelo prisrčno no* zdravil in nekaj Časa razgovarjaL, kar je vzbudilo živahne komentarje. Ste« pan Radič je v spremstvu* Pavla Radi* ca in znanega L'zunovičevega zaupnika Mite Dmiitrijeviča. «Kakor veste so skoro vse stranke Narodne skupščine za politiko narodnega sporazuma. Za* to sem predlagal kralju, da bi bilo naj. bolje, ako se sestavi vlada najširše koncentracije. Predlagal sem vlado, ki naj bi jo sestavili zastopniki radikal* ne, demokratske, hrvatske seljaške in slovenske Ljudske stranke. Kar se tiče SLS, se razume, da je to težko vpraša* nje. V tem oziru sem moral postaviti dotove pogoje, zlasti radi znanega vo* finega proglasa SLS. Kroni sem tudi navedel tri osebe, ki bi prišle v poštev ra sestavo take vlade: ali radikal Mar* I
ko Trifkovič ali demokrat Davidovič ali vodja zemljoradnikom poslanec Jo* ca Jovanovič.»
Nato je Stepan Radič govoril o fuziji HSS z zemfjoradniki. ki je po nje* govem zatrdilu že gotova stvar.
Ob pol 11. je bil sprejet na dvoru Ljuba Davidovič. Njegova avdijenca je trajala do pol 12. Po avdijenci je izjavil Davidovič novinarjem: »Povedal vam bom vse. kar sem kroni svetoval. Ker so razmere take. da so nemogoče volitve, sem predlagal koncentracijsko aH pa širšo koalicijsko vlado.«
Opoldne je bil sprejet Svetozar Pri-oičevič, ki se ob 13. še ni vrnil. Popoldne bo sprejel krali dr. Korošca in šefe ostalih manjših strank.
Politični krogi računaio. da bo do večera žš znano ime mandatorja, ki naj sestavi širšo koncentracijsko vlado. Največ šans pripisujejo predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkoviču.
Beograd, 29. jan. Sve*ozar Pribiče-vič je izjavil novinarjem o svoji avdijenci: »Kroni sem nasvetoval kot najbolj zdravo rešitev nove svobodne volitve. Vendar nisem izključi! tudi delovne parlamentarne vlade, ako bi !e-ta izpolnila pogoie, ki jih stavi interes naroda in države.«
Neznosne razmere v Primorju
Vohunstvo miličnikov. — Vladne obljube za naše ljudi ne veljajo. — Sistematično uničevanje hranilnic. — Primorje odrezano od sveta.
V Primorju, koncem januarja.
Raznnere v Primorju postajajo od dne do dne neznosnejSe. Pridi človek kamerko-H, v mesto ali vas. v Trst, Gorico, Sežano, Komen, Ajdovščino. Tolmin. Ilirsko Bistrico, Podgrad, Opatijo. Puio ali katerokoli kraško, vipavsko, istrsko ali pivško vas: vsepovsod iste tožbe, vsepovsod isto tarnanje, da je ljudstvo pri koncu s svojimi močmi, da ne more več. Govorite s kmetom* delavcem, obrtnikom ali trgovcem, govorite s komerkoli, vsak vam ponavlja isto žalostno pesem: uničiti nas hočejo popolnoma, ni nam več obsianka!
Novi zakon o javni varnosti pritiska že z vso silo na ljudstvo. Ni je skoraj vasi, zlasti ne oh meji, da bi ne bili vrgli vanjo nekoliko fašistovskih miličnikov, ki zašle* dufejo na vsak korak ljudi, ki so znani kot narodnjaki. Ce se zberejo trije, Štirje sosedi na pmnenek pri domačem ognjišču, že vohajo za taft m sestankom politične spletke in kmalu slede hišne preiskave in vse mogoče druge šikane. Gorje potem človeku, če ni podpisal liktorskega posojila, ker smatrajo takega ?e vnaprej za zakletega sovražnika fašizma in države.
Značilne so okrožnice, ki jih na podlagi navodil iz Rima pošiljajo v svet stari in novi preteku v Primorju. Okrožnice zagotavljajo prebivalstvo, da bodo oblasti po volji samega «Duceia» strogo pazile na to, da zavlada v dežeii popoln mir in red in da preneha vsako nasilje Ali glejte! Pulski prefekt Je na sestanku fašistovskfh tajnikov iz vse Istre izjavil, da res osrednja vlada hoče, da se ublaži pritisk na slovansko prebivalstvo, da pa to naj nikakor ne bo povod, da bi fašistevske organizacije ne nadaljevale svojega »blagodejnega, delovanja med ljudstvom V smislu te izjave gospoda prefekta se danes v Istro vračajo časi, kakor bili tedaj, ko je faSistovski bes najhuje divjal po istrskih selih Ker so vsa hrvatska in slovenska kulturna društva itak Že zdavnaj zadušena, so se fašisti vrgli sedaj na edi.to. kar !e še ostalo našemu narodu: na gospodarska društva in posojilnice, ki jih razpušcajo drogo za drugo. Vla-
gatelji izgube svoje vloge, dolžniki pa se morajo za pokritje svojih doteov obrniti na italijanske banke, ki imajo svoje podružnice posejane po vsej deželi; od ita.iianske banke odvisen kmet pa je ubit ne samo gmorno, temveč tvdi narodno Tako se vračajo v Istro časi, kakor so bili pred narodnim preporodom, ko je bil istrski slovenski In hrvatski kmer popolnoma odvisen od oderuških italijanskih šinjorov, ki so Iz vseb večjih istrskih gnezd razpredali svoje mreže po vsej dežeM.
V zunanjem svetu se o vsem tem čuje zelo malo aH pa celo prav nič. čemur se ni čuditi, ko je danes Primorje takorekoč hermetično zaprto- Tujci, ki prihajajo od zunaj, se ustavljajo samo-v večiih mestih in kopališčih, med narod na dežel! pa ne prihajajo, kar bi jim v ostalem tudi ne bilo svetovati, saj bi jih prav kmalu spravili pod ključ kot vohune in pro:Idr2avne propagandiste Saj zadostuje, da najdejo kara-binjerjl v vašem žepu kak jug isiovenski list. da vas za nek-,lik-> dni shranijo v zaporu. Pošta je pod fašistovsko kontrolo. Pisma, ki prihajajo iz inostransiva. zlasti pa iz Jugoslavije, se odpirajo, cenzurirajo, zamenjajo, posebno če so naslovljena na kako politično osumljeno osebo. Brzojav in telefon sta enako pod kontrolo Po.nl Usti so pa menda, vsaj za potovanje v Jugoslavijo, skoraj popolnoma odpravljeni. Dogaja se, da trgovec, ki trna nujne posle v Jugoslaviji, nikakor ne dobi potnega lista, čeprav dokaže, da mora zato trpeti veliko izgubo Da bi dobi! kdo potni list za potovanje v osebne, družinske a ! druge take svrhe, je popolnoma izključeno. Zato se ni čuditi, da so potniki naše narodnosti Iz Primorja, ki bi potovali v Jugoslavijo, tako silno redki, da so razmere, v katerih dandanes živimo v Primorju, skoraj nepoznane na oni strani meje. Italijansko politiko napram jugoslovenskint pokrajinam je najbolje označil neki ItaUjanski tržaški trgovec, ki ie izjavil piscu tega pisma: «Zdi se, kakor da bi teh dežela ne smatrali za svoje in jih zato hočejo izmozgati prav do zadnjega in kolikor hitro mogoče!*"
Razdvojenost med štajerskimi Nemci. — Nekateri za Lipnico, drugi za Maribor« — NasprotsHo med narodnimi in gospodarskimi interesi« — Definitivna odločitev pade meseca februarja
na Dunaju*
Vprašanje obmejnega mednarodnega kolodvora v Mariboru se je ventiliralo že pred več leti. Tozadevno so se vršila tudi že oficijelna pogajanja med našo in avstrijsko vlado. Posebna konferenca, ki se ie bavila z ureditvijo obmejnega prometa in k; je zasedala dne 9. maja 1930 v Celovcu, je Izdelala oficijelni predlog, da se postavi skupni jugoslovenski-vstrijski kolodvor ob enem z obmejno carinarnico in drugimi obmejnimi oblastmi v Mariboru, kjer bi se vršila skupna kontrola, tako da bi bil promet olajšan in pospešen. Avstrijski kTOgi so sprva temu nasprotovali ter zahtevati, naj se zgradi obmeini kolodvor na avstrijskem ozemlju in to zlasti z gospodarskega stališča, ker !e jasno, da bo na sedežu tega skupnega kolodvora vladal živahen promet in bo imel kraj od tega nedvomno veUke gospodarske koristi. V zadnjem času pa izgleda, da so nemški krogi to svoie stališče temeljito revidirali. To potrjuje tudi naslednji dopis našega rojaka, ki smo ga danes sprejeli Iz Gradca. Dopis se glasi:
jt
Dne 25. Januarja se je vršilo pri deželni vladi v Gradcu zborovanje, na katerem se ie razpravljalo o vprašanju obmejnega kolodvora, ki se fcma zgraditi v smislu tozadevnih dogovorov med jugoslovensko in avstrijsko vlado. Zborovanja so se udeležili zlasti zastopniki obmejnih krajev in zastopniki nemške cacijonalne stranke. Zborvan.te ie bilo sklicano z ozirom na to, ker se vrši začetkom februarja na Dunaju konferenca zastopnikov obeh vlad. na kateri se bo definitivno sklepalo o tem vprašanju. Vse obmejne občine so se na tem zborovanju izjavile za to, da se zgradi skupni obmejni kolodvor v Lipnici. Nasprotno pa so nemški nacijonalci soglasno vztrajali na tem, naj se vsi obmejni uradi, ki se nahajajo sedaj v ŠpHju, prenesejo v Maribor in se tam uredi skupni obmejni kolodvor. Govorniki so odkrito naglašali. da zastopajo to stališče vsi nacijonalni krogi ln da jih podpirata v tem stremljenju tudi znani iredentistični društvi »SCd-mark« in »Schulverein«. Z neaiško-naclo-nalne strani se naglasa, da bo na ta načta pnšlo v Maribor okrog 88 do 100 nemških železničarjev in carinskih uradnikov, večinoma bivših Mariborčanov. S tem M se izdatno pojača! nemški živeli v Mariboru in z lahkoto zopet razvila uspešna propaganda za priključitev Maribora Avstriji. Govorniki so izdali, da se zato zavzemajo rud! mariborski Nemci, ki so že opetovano izrazili to svoje stališče, seveda pod drugo firmo. S tem bi se povečalo število
nemških otrok in lahko izsililo od jugoslo-verske vlade, da zopet otvori v Mariboru nemške šole. Nemci so v svoji propagandi žilavi in verjetno je, da upajo na znatne uspehe, ako se jim ta namera posreči.
MI, ki živimo v tujini in dobro poznamo in opazujemo njihovo početje, se bojimo, da se jim bo niihova namera v polni meri posrečila. V tukajšnjih jugoslovenskih krogih se naglasa, da bi bilo za nas mnogo umestneiše. ako se skupni kolodvor prenese v Lipnico. Na isti način, kakor to nameravajo Nemci, bi lahko naše uradnlštvo podprlo okrog 80 slovenskih družin, ki žive v Lipnici. S tem pa bi bila enkrat za vselej preprečena nemška propaganda v Mariboru in prekrižani načrti velenemcev, ki še vedno sanjarijo o nemškem Mariboru. Smatramo za svojo dolžnost, da opozo rimo na to naše rojake v domovini s pozivom, naj dobro premislijo, pred no se odločijo v tem nedvomno zelo važnem vprašanju.
K temu se nam iz Maribora poroča: O nemški nevarnosti, ki bi pretila s strani priseljenega uradniškega elementa, se je tudi Dri nas že mnogo razpravljalo. Ni nobenega dvoma, da bodo Nemci res napeli vse sile, da si ojačijo svoje postojanke v Mariboru. Toda ta nevarnost zdaleka ni tako velika, kakor se morda zdi na prvi pogled. Mariborski Slovenci so že ponovno pokazali, da stoje budno na straži svojih narodnih interesov in bodo znali tudi v bodoče preprečiti vsako škodljivo propagando. Za ustanovitev obmejnega kolodvora v Mariboru pa govori tisoč tehtnih razlogov, predvsem z gospodarskega stališča. Ako se obmejni kolodvor in carinarnica preneseta v Lipnico, bi bil Maribor degrediran na neznatno provincijalno mesto. Proti temu govore tudi neugodne železniške zveze, dočim leži Maribor sam na križišču treh važnih mednarodnih prog. Vpošte-vati je tudi treba, da bi se moral v Lipnici zgraditi popolnoma nov kolodvor, dočim bi bilo treba v Mariboru samo povečati poslopja, ker ie vse drugo že na mestu. Za ustanovitev obmejnega kolodvora v Mariboru so se poleg vseh v poštev prihajajočih lokalnih faktorjev izrekle vse gospodarske organizacije, ker je jasno, da bi Maribor brez obmejnega kolodvora ogromno izgubil. Dolžnost poklicanih oblasti pa je, da bodo pazile na to, da nam ne bodo na* seljevali Avstrijci v Mariboru elementov, kit bi rovarili proti državi in proti našim narodnim interesom.
Aretacija ljubljanskega cerkvenega tatu
Imel je slabe posle.
V zadnjih mesecih je naša kriminalna kronika zabeležila celo serijo cerkvnib tatvin v Ljubljani in okolici. Ovadbe so omenjale, da je tat odnesel iz cerkvenih nabiralnikov večje vsote, kar pa najbrž ne odgovarja dejstvom, kajti radi finančne krize in pomanjkanja denarja se ne stekajo mili darovi v puščico več v takem obilju, kakor v nekdanjih Časih. A še to, kar se je nabralo, je odnesel mesto cerkovnika ali ključarja neto Korle cučnik. Doma je tam nekje pri Krškem, je srednje postave, dostojno oblečen, z novim gumijastim plaščem, ima rdečkaste lase in je star okoli 20 let; po poklicu je mizarski pomočnik, že del j časa brez posla.
Včeraj popoldne je Korle Čučnik. ki stanuje v Spodnji Šiški pri svoji prijateljici MariČki, katera ga tudi gmotno podpira, pohajkoval po G lin* ah in Viču. U videl je, da oo MariČkinih podpor ne more trajno živeti, in se je ogledoval za lastnim zaslužkom. Tako je zagledal izložbeno okno tvrdke »Produkcije«, ki ima svoje lokale ob Tržaški cesti v novih hišah »Stan in doma<. Izložbeno okno je bilo odprto. Nikogar ni bilo v bližini in Korle je z izredno spretnostjo »strnil< zavoj sifona v vrednosti 600 Din. Nihče ga ni opazil. Zavoj je stisnil pod svoj plašč In hajdi dalje proti viški cerkvi.
Svojo nadaljno usodo je Korle policijskemu oficijalu g. JeJencu, ki ga je sinoči podrobno tja pozno v noč zasliševal, pripovedoval tako-le: »Sunil sem sifon in ga stisnil pod plašč. Spomnil pa sem se, da imam premalo denarja. Skril sem se v kot viške cerkve ter opazoval, če je kdo notri. Začel sem vrtati nabiralnik. Kar je nekdo zakričal: i-Tat! Tat! Ti lump. kradeslc Prestrašil sero se, pustil sem v cerkvi Sifon, ki sem ga po-
ložil v neko klop, Ln &dirjal ven, da bi Otekel. Ljudje za menoj. Na cesti je nastal vik in krik in ljuti je so jo vdrli v divjem teku za menoj. Podili so me čez ceste, mlakuže. dvorišča in travnike tja proti Rožni dolini, kjer »o me prijeli. Bilo jih je okoli 15.«
Cučnik je s cinično ravnodušnost jo priznaval vse cerkvene tatvine, ki jih je izvršil zadnji čas po Ljubljani. V kriminalnem arhivu je že od prej zabeležen kot spreten uzmovič, ki se je speci ja lizi ral na cerkve, pokopališča in trgo\ine. V pobiranju dinarjev iz nabiralnikov je imel posebno prakso. Po nekod jih je izvlekel z osmoleno palčico. drugod je nabiralnik razbil, zopet drugod pa nabiralnik že naprej tako zamašil, da so darovi ostali na vrhu in jih je nato z lahkoto izvlekel. Cučnik je priznal, da je pred 14 dnevi izpraznil nabiralnik v cerkvi pv. Jakoba, kjer je dobil 37 Din. Kmalu nato je prišel molit v nunsko cerkev. Pravi, da je dolgo Časa premišljeval, če bi se lotil pregrešnih tatvin po cerkvah, toda hotel je imeti denar in ta ga je zmotil, kakor hudobni skušnja vec puščavnika. V nunski cerkvi je dobil 0 Din, v cerkvi Srca Jezusa pa 20 Din. Večkrat je posetil križevniško cerkv. Tam je 24. t. m. zamašil nabiralnik in *e zglaeil čez par ur. Dobil je le 2 Din. Drugi dan dopoldne je svojo proceduro ponovil, a rezultat sta bila zopet 2 Din in zvečer že v tretjič. >V križevnilki cerkvi, gospod komisar, je bil res slab kseft. Kaj sem hotel, dober je. vsak dinarček,« je Karol pripomnil oficijalu. V cerkvi na Viču je že prej enkrat dobil 19 D.
Karol Cučnik pa je tudi izvežban žepar. Sam je priznal, da je 27. t. m. dopoldne neki ženski izmaknil na Vodnikovem trgu 210 Din. Zanimivo je. da ta ta vina ni niti prijavljena. Prvotno je Cučnik trdil, da je denar našel, toda kasneje je odkrito priznal. Poprej je neki osebi odnesel tudi 20 Din. Koliko tatvin po cerkvah, na trgu in po trgovinah je Cučnik v resnici izvrši!, bo ugotovila nadaljna preiskava. Cučnika so izročili sodišču.
Sprava Med radikali
Beograd. 29. jan. Danes dopoldne je bil daljši sestanek med Nikolo Uzunovićem ii* Veljo Vukičevičern, predsednikom Jovaao-vičevega kluba v Narodni skupščini. Sestanek je veljal povratku radikalnih d'u-i-dentov Ljube lovanovića v matično stranko in klub. Iz poučenega vira se doznava, da se vrši popoldne svečana >eja radikalnega kluba, na kateri bo klub maniie>tir.3! potrebo po edinstvu in soglasju v strani; ter sprejel lani iz kluba in stranke izključene radikalne poslance z Ljubo Jovanovi-cem na čelu.
Ogromen požar v Osijeku
Pogorela je največja tvornica pohištva. — 15 milijonov škode.
— Osijek, 29. januarja. Suoči je izbruhnil po končanem delu v tvornici pohištva Kaiser (sedanji lastnik je Mihajlo Semjo-nov) požar, ki je na mah zavzel katastrofalen obseg. Požar so prvi opazili paauntje, ki so pozvali ognjegasce. Prodno pa eo ti prispeli, se je nahajala že skoro vsa tvornica v plamenih. Od tvornice so letele saje na vse strani ter ogrožale slamnate strehe sosel-nih hiš. Sreča je bila, da se tvornica rtaha;;i precej daleč iz mesta. V pol uri je zgorel delavnica za izdelovanje lesene volno. Zg» reJo je 12 strojev. V tem se je vnela že tudi žaga. ki je po svoji velikosti druga v celi Slavoniji. Tudi žaga je zgorela do tal z vsem lesom, Ui se je nahajal v njej, in nato ?c strojnica ter drugi oddelki. Požara ni bit • mogoče omejiti, ker tovarna nima voJovoda. Zgorela so tudi ogromna skladišča neobdelanega lesa in najfinejšega pohištva. ško.!a znaša okrog 15 milijonov dinarjev in je tuli krita z zavarovahiino. Gasiti je pomagata t odi vojaštvo, 6 čegar pomočjo se je gasilcem okrog polnoči posrečilo ogenj lokalizirati, popolnoma pogasili pa so ga sele dane» zjutraj. Kako je požar nastal, se niso njogli ugotoviti.
Nova nemška vlada
— Berlin. 29. januarja. Pogajanja z* sporazum glede razdelitve portfeljev me**i nemško nacijonalno stranko, Ljudsko stranko in centrumom so bila snoči zaključena z uspehom. Iz uradnih krogov se doznava, ds bo nova  vlada sestavljena takole:
Dr. Marx. državni kancler in minister s« zasedeno ozemlje (cenfrum). dr. Stresemann minister zunanjih poslov (ljudska stranka), Hergt, minister notranjih poslov (aacijonal-na stranka), KShler, minister financ (cen-trum). dr. Curtius minister gospodarstva (ljudska stranka), Orfif-Tiiringen, minist* t pravde (nacijonalna stranka), dr. Gessler. vojni minister (bivši demokrat) Stlngl, minister pošte (ljudska stranka), dr. Koch, minister prometa (nacijonalna stranka), Schiele. minister poljedelstva jn prebrane (nacijemal* na stranka).
20. so se napotili predstavniki strank k predsedniku republike Hindenburgu. Pre i-sednik republike Hindenburg bo podpisal akt o imenovanju nove vlade tekom daaalarjg i dne.
Besarabsko vprašanje zopet aktualno
Rusija predlaga Rumuniji direktna pogajanja,
— Bukarešta, 29. jan. V diploma tirnih krogih se je razširila vest, da je rumunska vlada prejela službeno obvestilo sovjetske vlade, v kateri sovjetska vlada izraža Željo, da se direktno pogaja z rumunsko vlado v vprašanju Besarabije. Obenem naglasa, da mora odkloniti vsako posredništvo o tej stvari, ker Besarabija ni mednarodno vprašanje, marveč notranja zadeva Rumu-nije in Rusije.
Rumunska vlada še ni zavzela svojega stališča napram ruskemu predlogu. Trdi, da general Avarescu ni voljan stopiti v direktna pogajanja z Rusijo. Ako tega svojega stališča ne spremeni. bo moral odstopiti. _
Borzna poročila
Ljubljanska bona danes ni poslovala.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V
prostem prometu so notirali: Curih 10.05. Pariz 226, London 276.20, Newyork 56.80, Milan 244. Praga 168.45, Berlin 13.so. Dunaj 801.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 0.13 , Pariz 20.30, Newyork 519.50, London 25.21, Milan 22.25, Praga 15.39, Dunaj 7333. Berlin 123.15.
— Trst: Beograd 41.30, Pariz 91.75, London 113.25, Newyork 2336. Praga 69, Curih 449.__
MAKULAKIRNI PAPIR
a Din 5.— prodaj« sprava «S1ot. Naroda*, j
46
04
K3FY
Brezupnost nove krize
Večno ponavljanje stare igre* — Slabi izgledi za povoljno rešitev. — Nazadovanje ugleda parlamentarizma.
Včeraj je zopet presenetila vso idržavo vest o izbruhu nove krize v Beogradu. Sicer stvar ni prišla popol* rtoma nepričakovano, zakaj Radičevi napadi na radikale so se zadnji čas stopnjevali vedno huje in afront nje« gove stranke proti radikalni stranki se je zdel vedno bolj verjeten. Ali ostala je pri vsem tem fatalna rezerva: kolikrat je Stjepan Radič že vrgel svo* jo bojno napoved radikalom v obraz, — toda vedno znova je v usodnem momentu svoj rapir zopet odvrgel in se kar naenkrat pokazal z mirotvorno palmovo vejico, samo da ostane v koaliciji vse pri starem.
Ni buo dovolj tehtnih razlogov, da ne bi pričakovali, da bo Radič tudi to pot desauriral svoje bojne napovedi in se po prihodu v Beograd mirno in zadovoljno priključil zopet radikalom, kakor da se ni nič zgodilo. Radikali •o sami tako premotrivali položaj in se nad Radičevimi napadi niso mnogo razburjali, saj jih je tako učila dose« danja izkušnja.
AB Radičeva stranka je to pot šla cfalj nego običajno. Glasovala je v skupščini z opozicijo in s tem po pol. notna pravilnim potom otvorila mini* sirsko krizo.
Će bi bile pri nas normalne poli* tične razmere, bi si zastavili vpraša* nje: Kaj sedaj? in odgovorili na to z ODJektivno konstatacijo, da je nadalje* vanje koalicije RR nemogoče in da je treba poiskati drugih kombinacij. To» da ta odgovor ne more veljati, ker nas politična praksa zadnjega poldrugega leta uči, da pri nas logiki v političnih zadevah ne smemo več verjeti. Takrat, ko bomo najbolj sigurno pričakovali, da Radič ne gre več z radikali, oziro* mt obratno, nas bo na vsem lepem presenetila vest, da se je dosegel znova sporazum med R in R in da ostane vse pri starem.
Če bi bil Stjepan Radič normalen politik, bi sklepali, da so nanj napra.
vili vtis izidi oblastnih volitev, ki so pokazali   tako  občutno nazadovanje
njegove stranke. Se bolj bi bilo misliti, da so ga izučili radikali, ki so v volit« vah povsod, kjer so le mogli, nas t o. pali proti njemu, v stremljenju, da ga oslabijo. Ako bi radikalna stranka mi. slila na nadaljevanje koalicije RR, bi gotovo ne šla s tako vnemo zoper ra» dičevce. Morda so ti razlogi vplivali na Radiča, morda tudi ne; pri njegovi ekscentričnosti se o tem ne da ničesar zanesljivega trditi. Prav zato pa se tu« d: pri nas ne da postaviti nikaka ko« iičkaj solidna prognoza in to je pogla* vitni znak abnormalnosti naših politič« nih razmer.
Osnovni fakt naše politične situaci* je je, da se ne da vladati brez radi« kalov. Teoretično vzeto bi to še šlo, toda praktično smo lahko uverjenl, da je pri nas vlada zoper radikale toliko kot nemogoča. Poskus, na novih volit* vah oslabiti radikalno stranko, bi se sicer sedaj, ko je vsaj deloma znano nazadovanje radikalnih glasov, zdel vabljiv, toda podoba je, da situacija za take eksperimente ni še zrela in da ni mogoče verjeti v njih uspeh. Potem ta« kem mora vsaka stranka, ki je priprav, tjena iti z radikali, sprejeti na svoj ra* čun vse, kar se smatra in po pravici smatra, za slaboznano značilnost te stranke.
Na drugi strani velja podobno o Radiču; ta ostane v vsaki vladni ali opozicijonalni kombinaciji najnesigur« nejši faktor, zato bo nosila vsaka so* lucija, ki računa z njim, vse znake pro* vizornosti.
Nova kriza, pa naj bo njena rešitev kakršnakoli, bo zopet pripomogla k diskreditiranju parlamentarizma, ki je pri nas že silno napredovalo. V tem pogledu je njena bilanca odločno pa« s»vna. Da bi pričakovali nekaj aktiv« nega, bi morali biti optimisti glede nje. ne solucije, to pa nemogoče.
Dogoditi Kcrižem Jugosfaolle
Samomor osiješke lepotice. — Drago plačana zabava. — Za«
grebški želodec,
Katica Seidlova, krasna 24 letna mladenka, je spadala med najznamenitejše osiješke krasotice. Ves moški svet se je na večerni promenadi oziral za njo in ni nič čuda. Če ie imela vse polno iiavtfučenih oboževateljev. Toda ona se za dvorjenje ni dosti zmenila. Njeno srce je biio namreč že oddano. Imela je ljubavno razmerje z bančnim uradnikom Petrom Bojanrnom, s katerim bi se imela v kratkem poročiti. V zadnjem času pa se je njuno razmerje iz neznanih vzrokov ohladilo. To je na Katico tako silno vplivalo, da si je končala življenje. Včeraj so jo našli nezavestno v stanovanju njenega zaročenca nezavestno. Spila je večjo količino octove kisline. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov ji niso več mogli rešiti življenja. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ii izpraznili želodec. Imela pa je oči vidno že tako težke notranje opekline, da je par ur pozneje v strašnih mukah umrla. Samomor lepe in simpatične mladenke je vzbudil po vsem mestu pravcato senzacijo. Vse mesto jo
pomiluje in obžaluje njeno tragično smrt.
*
Vsaka zabava stane svoj denar Toda če je stvar le predraga, izgubi Človek vse veselje. To so izkusil te dni v Zagrebu trije ugledni meščani. Vsi trije so že bolj v letih in poleg tega še oženjeni. Pred par dnevi so se sestali v neki predmestni gostilni, kjer so kmalu našli tudi žensko družbo. Skušnjava je bila prehuda in prilika preugodna. da se ne bi podali na stransko pot in riskirali skok čez plot. Podali so se v zgornje nadstropje, kjer so se nemoteno zabavali do ranega jutra. Možakarji so bili prav zidane volje in niso niti zapazili, da so se dekleta poleg njih zanimala tndi za njihove listnice. Ob svitu so dekleta izgini a, grešniki pa so še malo
ostali in so se še le okrog 7. zjutraj podali domov. Sedaj še Ie so zapazili, da so izginile vsem trem listnice, enemu celo 5.000 Din. Vsi trije so se svoje iahkomišljenosti začeli kesati, kajti špas je bil vseeno predrag. Potrti so se podali na policijo, kjer so prosilj pomoči. Prosili pa so za milo voljo, naj ne izda njihovih imen. »da tega ne zvejo drugi
ljudje___« kakor pravi narodna pesem,
zlasti pa. da ne pride stvar do ušes njihovih boljših polovic
Zagrebški želodec Je prav obilen, ako se ga sme soditi po tem, kar so Zagrebčani lansko leto snedli in spili. Glasom statistike imajo zagrebški purgarji najraje navadno vino. Stočili so ga niČ manj kot 8.227.000 l. Sadnega vina v obliki šampanjca, ki je bolj drag, so spili seveda mnogo manj, samo 1.700 L Zato pa so se oškodovali na drugi strani. 2ganja so spili 235.000 1, piva 3 milijone 646.300 1, raznih likerjev 57.000 1, vina v steklenicah 14.626 L Tako so Zagrebčani spili skupno 12.200.000 raznih pijač. Ako računamo 1 samo po 10 dni. da to ogromno vsoto 120 milijonov di* narjev Na vsako glavo v Zagrebu pride povprečno letno 60 litrov. Zagrebčani pa niso baš taki pijanci, kot bi človek sodil po teh številkah. Oni pijejo tudi vodo, seveda ne čisto, marveč pomešano z vinom. Za »špricere« so porabili 1,500.000 1, poleg tega pa še 1 milijon l sodavice. Pa tudi «kraherle» so pridno praznili. Porabili so jih 246.944 steklenic.
Koliko so lansko leto snedli, je težje ugotoviti. Vsekakor pa so statističari! izračunali, da bi bilo pečenk, zrezkov in golažev, če bi vse znosili na kup. toliko, da bi bilja kup trikrat tako visok, kakor stolp Žv. Marka. Poleg tega so porabili 248.000 q moke in 645.274 kg
masti. Suhega mesa so povžili 1,045373 kilogramgv. Točen račun bo pokazal go tovo še vse večje številke. Človek pa bi si niti ne predstavljal, koliko porabi v enem leto samo eno mesto. *
KLUB KOLESARJEV IN MOTOCIKLI.
STOV ILIRIJA* 1.  FEBRUARJA  OB  OSMIH ZVEČER
--ŠPORTNI VEČER---
::  V «ZVEZDI». — VSTOP PROST. ::
— Smuike tekmm ra prvenstvo Hrvat* &k* in Slavonije* Na PijeJivici se vrti jutri smuike tekme za prvenstvo H rva take in Slavonije. Tekmovanja se udeleže člani klubov Hašk, Ski*kluba, Maraton, Drsalne« £a društva in Ferarije.
Sport
Drsalne tekme v Ljubljani.
Tekma v umetnem drsanju za prvenstvo države, ki je bila radi nepovoljnega vremena že dvakrat odpovedana, 6e vrši sedaj jutri, 30. t. m. ob 8.30 na športnem drsališču SK Ilirije. Sporedno s tekmovanjem za državno prvenstvo se vrši tekma druge seniorske skupine s nekoliko lažjim programom. Za državno prvenstvo starta po dosedanjih prijavah četvorica: inž. Bloudek, Kavsek, Schwab in Vodišek. Konkurenca za prvo mesto bo sigurno jako ostra; za favorita velja sicer inž. Bloudek, ki Je absolviral svoj zadnji trening skupaj s Vodiškom na Dunaju. V drugi skupini bodo startali Avčin, \Vi-sjak. Bleiweis ln Dovgan.
Jutrišnji program je: ob 8.30 obvezali liki senior je v, ob 10. obvezni liki za prvenstvo, ob 1130 prosto drsanje obeh skupin. Gledalcem proži poseben užitek prosto drsanje, I kjer pridejo popolnoma do izraza individu-alne zmožnosti posameznih tekmovalcev. Iz-ven programa izvaja prosto drsanje dvojica gdč.. Urbančičeva-Schwab. Pri tekmi sode- | luje godba. V večernih urah se vrti na prostoru SK Hirlle maskerada na ledu.
Mladinski tekmi za moški tn ženski naraščaj se vrtita ob ugodnem vremenu na praznik 2. febr. ob 8. zjutraj.
V nedeljo 6. febr. se vrtijo na drsališču SK Ilirije tri tekme: peto tekmovanje ta prehodno darilo dr. G. Fuchaa, tekma dam tn tekma juniorjev. Za dam*#ko tekmo je prijavljen intenresanten gost mednarod. kvalitete, ga. Gizela Kadraka iz Zagreba, ki je nedavno prispela z Dunaja, kjer je bila znana kot dobra igralka.
★
— Kolesarsko ln mo~ocikllst!čno društvo «Sava» v LJubljani Ima 2. februarja L L točno efe 10. uri dopoldne svoj II. redni občni zbor v gostilni Kavčič, Privoz št 4. Vabljeni so vsi g. člani, članice in dirkači, da se občnega zbora udeleže
— Državno prvenstvo v umetnem drsanju. (Službeno iz JZSS.) Danes, v soboto ob 18.30 v kavarni «Evropa* sestanek juryje za jutrišnjo tekmo. Gg. dr. MuMeisen, Hofbauer, GoTcb, Juvanc, Be-tetto, arh. Kregar tn Wisjak, ki tvorijo jurvjo, se prosi sigurne udeležbe. JZSS.
85/n
Klub kolesarjev In motoclkllstov Ilirija priredi v torek dne 1. svečana t. L športni večer z razdelitvijo nagrad ln plesom v vsfh prostorih restavracije Zvezda. Začetek ob S. url. Vstrvo prost. — Odbor.
— Odhod Grad jonske ga na Malto. Prvo moštvo Gradjanskega odpotuje v ponede* Ijek zjutraj na Malto, kjer absolvtra več prijateljskih tekem s tamosnjimi klubi.
— Taktne za Batokovićev pokal v Za* grebu. Jutri se odigra sem i finale tekem ra Balokovićev pokal v Zagrebu. Masproti si stoje moštva Gradjanski»Viktorija, Hašk* Derbv,  5ava»Željezničar m Croatia»llirija.
DANES!
Smeh! Smeh! Smeh!
Charlie Chaplin
in
Josephine Bober
ELITNI KINO MATICA«.
Izpred sodišča
Odpor proti rubežni.
Lani 5. avgusta je prišel izvršilni organ rubi t mesarja Kožo na Notranjskem. Ko je Koža zagledal izterjevalca, mu je vzki* pela kri. Jel je rubežnika zmerjati in po* tem^odSel v hlev. Izterjevalec je sel za njim, da bi zarubil živino; pa je pograbil Koža gnojne vile in mu jih nastavil na prsa. Rubežnik je odšel in moža naznanil.
Koža je bil zato povabljen pred kazen« skj senat, kjer je rekel, da je sicer res po« grabil vile, toda samo zato, da je kravcam nametal krmo. saj so Že mukale same la« kote.
Sodniki pa kljub temu mislijo, da je Koža pograbil vile ie zato, da jih je na* stavil r ubežniku na prsa in bo radi tega 14 dni počival v zaporu.
Elegantni Pepe.
Pepe je majhen fantiček, doma v bližini Varaždina Ker je samo ubofl deiavee, ga /elo srce boli. da ne more biti bolj eie* ganten.
OktoSra lani je pa opazil, da ima nje* gov tovariš Franceij lepe lakaste čevlje in naenkrat je postal stalni gost v baraki na Mirju, kjer je Frarcclj stanoval.
Nekega večera je ostal Pepe pri svojem tovarišu do dveh ponoči. Franceij je zaspal: a Pepe odšel. Zjutraj je Franceij videl, da čevljev nikjer ni. Naznanil je zadevo poli* ciji, ki je Pepeta vzela na piko. Moral je pred sodnika, kjer je dobil teden dni za* pora. •
Brezskrbno življenje.
Lepega septemberskega dne lani je pri* šel k trgovki Albertini v Ljubljani trgovski potnik. Dejal je, da je potnik, da stanuje v bližini in da bo jemal pri nji Specerijo na knjižico. Trgovka je res dajala blago in zapisovala v knjigo, a potnik je samo je« mal. plačal pa ni nič.
Tako se je nabralo okoli 1000 Din dol* ga, nakar je odjemalec izginil tn se ni več vrnil.
Jela je poizvedovati, pafje /vedela, da potnik sploh nima lastnega gospodinjstva
in da se preživlja lepo po gostilnah, danes tukaj, jutri tam. Zdaj si je zopet prebral hrano, izvolil si je. čeprav neprostovoljno, enotedenski post pri sodniji.
Al* si že vpisan v volilni imenik?
Avala-film v
filmska družba., ki je v seziji 1926/27 prinesla najlepše in najboljše filme. Od bogatega programa te mlade, toda nad vse agilne in solidne filmske družbe je Ljubljana do sedaj predvajala  sledeča  filme  in velefilme:
GROFICA ORLOV (Svetislav Petrovič) — KONIGSMARK (H. Duflos) — LOV ZA ZLATOM (Charlie Chaplin) — PARIŠKA METRE-SA (A. iMenjou) ZORRO in ZORROV SIN (D. Fairbanks) — ROBIN HOOD (D. Fairbanks) — POKOJNI* MATIJA PASCAL (I. Moskvin) — LE MIRACLE DES LOUPS — CARMEN (RaqueII Meller) — JOSEPHINE BAKER — ŠEIKOV SIN (R. Valentino in Vilma Banky) itd.
Prihodnji veliki film filmske družbe «Avala» je POŠTARJEVA HCi po znani noveli Aleksandra Puškina. POŠTAR JEVA HCl je prvi originalni ruski film, ki je izdelan v Sovjetski Rusiji. Razumljivo je, da so vse vloge kakor tudi režija pri tem filmu v rokah največjih ruskih umetnikov kakor: I. Moskvin. I. Šeljabusski, Vera Malinskaja, B. Tama-rin, T. Tihomirov, I. Kostromski, V. Aleksandrov itd. Film POŠTARJE-VA HČI je izdelala filmska tovarna MEŠRABPOM-RUS Moskva, ter se že predvaja s triumfalnim uspehom v Parizu, Berlinu in Beogradu.
AVALA-FILM v Beogradu slovi danes v naši državi kot najboljše in najmočnejše filmsko podjetje.
H. J. Magog: 24
Borba la tista
— Pogum! Ne klonite!
Kaj se je neki svetlikalo med drevjem? James je kriknil od brezumnega veselja.
— Voda. mis Perle! Čujete, voda ie v bližini!
Jezero? Reka? Potoček? James ni vedel; vedel je le, da ju utegne voda spasiti pred tolpo. Morda se bodo psi pomišljali skočiti v vodo?
Planila sta v vodo. Bil ie skrajni čas: psi so se že pojavili na obrežju. V vodo si niso upali: besno lajajoč so jeli dirjati ob bregu tja in nazaj.
James in Perle sta se oddahnila. Bila sta rešena- Treba jima je bilo le preplavati reko m stopiti na drugem bregu na suho. Igrača!
A nista se utegnila dolgo veseliti. Na oho jima je prišlo oglušujoče bobnenje. Zdai šele sta razumela, zakaj so se psi branili skočiti v vodo. Nahajala sta se v veletoku, ki se je v bližini izlival v slap. In baŠ tja ju je vlekel z Modoifivo silo tok vode?
— Perle! Perle! je zavpil James v silnem strahu. Plavajte na levo!
Z vsem naporom svojih izmučenih sil se je upiral toku in se skušal približati deklici. Toda čutil je, da mu gi-nejo moči; manjkalo mu ie hladnokrvnosti in zaupanja vase. O. v filmu je bila stvar druga.; tam ie bilo treba vzdržati le nekaj sekund, dokler je bil operater na poslu. Ko pa ga ni več spremljal aparat, se ie brezskrbno prepustil valovom, dobro vedoč. da mu pride pravočasno čoln na pomoč.
Danes pa rešilni čoln nI bil na programu ln opasnost ni bila namišljena, nego bridka resnica...
— K bregu. Perle! je kriknil James z glasom, zamiraj očim od vročice.
Videl je, da se njene moči nagibajo h koncu in da bo izginila v globino, če ji nemudoma ne priplava na pomoč. Obup mu je podesetoril energijo: s poslednjim naporom se je pognal in dosegel mis Perlo, bas ko se je že potapljala.
— Pogum! ii je zavpil na uho in jo objel z eno roko okrog pasu, z drugo pa je skušal sebe in njo obdržati na površju. Rešil vas bom, ali pa pogineva oba zajedno.
Mis Perle se je ozrla vanj s hva-
ležnim pogledom in nežen nasmeh ji je zaigral na licu.
James je bil v nebesih. NiČ več ni obupaval: pijan od veselja skoro ni čutil več utrujenosti ln je lagotno plaval z dragocenim bremenom k bregu. Tedajci pa ga je preletela neizrečena groza: na nasprotni obali je bil zagledal moža s krinko, ki je porogljivo motril mladi par in se z zloveščim grohotom tolkel oh razbrzdanega veselja po kolenih.
— Ne uideš mi, James Oldsilver! je zakričal Big Johnson z glasom, ki je prekričal oglušujoče bobnenje vodnih gmot
Na enem ' bregu krvoločna tolpa psov, na drugem Big Johnson!
In posredi med obema sovražnikoma je vodni tok z neodoljivo silo zanašal plavača proti slapu!
Položaj mis Perle in Jamesa ie bil obupen.
James Oldsilver je bil na kraju svojih moči. Sicer pa. je-Ii bilo sploh vredno boriti se še nadalje z elementi? Ni Jima bilo rešitve; če se ne pojavi čudež, sta vsak hip izgubljena.
— O nesrečna Perle! je zaječal. Prerano sem vam   govoril o rešitvi.
še vedno je držal mlado ženo nežno v rokah. O. kako jo je ljubil! Pomislil je, da ju bodo pogoltnili valovi, in
ta smrt se mu je zdeia sladka in lepa.
— Ali mi zdaj veruliete, da vas ljubim? Kajne, da me ne boste več zasmehovali?
Mis Perle mu ni odgovorila. Nalahno se mu je izvila iz objema in se je jela plava je oddaljevati od njega.
— O, Perle, zakaj? je zajecljal. Kako se hočere rešiti? ...
Ona pa ga je energično zavrnila:
— Ne! Nečem še umreti!
Vrtinec ga je pograbil in ga potegnil seboj. Še ie videl obupni napor ljubljene deklice, ki se je zaman upirala toku. Krik obupa in agonije se mu je izvil iz grla... Jedva en meter je bila Perle še od slapa. Zaklopil je oči. da ne bi videl groze. A ni ga zdržalo. Takoj je zopet odprl oči. Zdelo se m* je. da je v tem kratkem hipu doživel vso neizrekliivo grozo počasnega, zavestnega umiranja.
Še vedno je videl mis Perlo. Skoraj negibno je stala v vodi, okoli nje so se penili valovi ln jo zagrinjali, ne da bi jo potegnili seboj. Mar se je zgodil čudež?
James se ni več utegnil vpraševati: pred njegovimi prepadlimi očmi se je odigravalo novo čudo. Kakor iz loka izstreljena puščica je švignil mimo njega motorni čoln, se drzno okrenil in vzpel, kakor da je zadel ob nevidno
šBetežnica
KOLEDAR. Danes: Sobota, 29. jan. 1927; katoličani: Fran; pravoslavni 9. jan. 1927.
Jutri: Nedelja, 30. jan. 1927; katoličani-Martina; pravoslavni: 10. jan, Grigor. DANAŠNJE PBIREDITVE. Gledališča: Drama: ob 15.: »Kovarstvo tn ljubezen«. Opera: ob 19.30 »Grofica Marica«. Kinematografi: Matica: >Charlie Chaplin«.
— >Josephine Baker«. — Ideal: Velebanki Pat in Patachonc — Dvor: »Divii lovec«.
Predavanja: V društvu iSoča« (restavracija Ljubljanski dvor) predava proL Presl o temi: »Obrt, industrija tn Slovenci«.
Plesi: >Plesna maskerada ob 20. uri na Strelišču pod Rožnikom.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Gledališča: Drama: > Pahljača lady Win-dermere^. — Opera: ob 15. >Terezina<-
Kinematografi: Matica: >Charlie Chaplin^.
— »Josephine Baker«. — Ideal: »Velebanka Pat in Patachon«. — Dvor: »Divji lovec«.
Predavanja: ob 11= v Matici: Predava inž. F. L u psa o doživljajih v Siamu in Zapadni Indiji.
Marij o ne t ni predstavi ob 15. in 17. v Narodnem domu.
Športne prireditve: >Drž prvenstvo i umetnem drsanju na drsališču Ilirije. — Ob 18. maskerada na drsališču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri: Bohinc, Rrmaka cesta; Levstek. Redjerac
Solnce zaide danes ob 17.03> vzide tutn ob 7-23 in zaide ob 17.04.
Mes*c vzide jutri ob 1.10 ter salde 12.88.
ZA NASE NAROČNIKE. V ponedeljek od 9—12. in 4.—6.30 dobe izkaznice naročniki  z začetnimi Črkami K in L.
Tržne cene v Ljubljani
Z ozirom na zadnjo dneve v mesecu ie bil ta teden ljubljanski trg precej mrtev Tudi današnji, sobotni trg ne kaže one živahnosti, ki je običajua ob sobotah. Na tiso kmetice prinesle malo pejjtmne. kijebiij 2e ob zgodnjih urah vsa pokupljena. Kot novost je prišla na trg eabta-sjnerra iz Trsta, ki je seveda precej dra^a (20 Din kg). Km trg so prvič pripeljane iz Italije tudi artičoke, komad po 3 Din. Izredno mnogo jc bilo na trpu jajc, ki so se prodajal par po 2-50 Din. Ponudba iaje je velika, oovpra-vanje medlo. Cene ostalim Življenskim potrebščinam od preteklega tedna uiio spremenile.
I. Meso in mesui izdelki. Goveje meso v mesnicah 18 Din, na trgu I 18, II 15, teled-je I 20, II 17, svinjina I 22.50, II 19—20, trebušna slanina 18, mešana slanina 19—50, slanina na debelo  19.50, kg  masti 25l_2o.
šunka 30—35, prekajeno meso I 30. II 25_ 27.50, prekajeoa glava 10, jezik 35, koštrun 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso I 8, 11 6, hrenovke kg 35, tlačenka 25, svele kranjske 25, pol prekajene kranjske 82—35, suhe kranjske 50, preka jena slanina 23—25.
II. Perutnina, divjačina in ribe. Kokoš-25—80, petelin 23—35, domač zajec 15—20. divji zajec 30—65, 1 kg srne 20—80, kg karpa 25—30, Ifnj 25. Ščuka 35, sulc 6D. klin 15—20. mrena 25, pečenka 10.
III. Mlečni UdelkL 1 1 mleka 2.50—o. surovo maslo 44, Čajno maslo 55. maslo 44,
bohinjski sir 36, airček 10—12, eno jajce 1-30—l.To. Pocenilo se je maslo is l Din.
IV. Sadje. Luksuzna jabolka 8, jabolka
I 7, II 6, II 5, oranže 1—2, limone 0.75_L
fige 12—18, orehi 12, luščeni orehi 84v suhe '^ešplje 10—12, suhe hruške 7-8.
V. Hlevgki izdelki. Moka St. 0 5.50—3.75, St. 1 5.25, st. 2 5. St. 8 4.25, 5t. 5 8.50, kaša 6. ješprenj 7, jesprenjček 10—18, koruzna moka 3.50—4, koruzni zdrob 4, pšenični zdrob 7, aidova moka I 9. II 7, riena moka 4.50.
VI. Kurivo. q premoga 42, m« trdih dr*-150, mehkih 75.
VIL Zelenjva. Tržaška ajserica (nova) 20, endivija 16, motovileč 40, radič 14—Ifi, pozno zelje (glave) 6—7, rdeče zelje 6—7, kislo zelje 350, kar f i jo i 6—7* spinača 30* čebula 4—5, češenj 8, krompir 150—2, repa 150. kisla repa 3, korenje 1.50—6, peterSil' 8—10. zelenjava za juho 8—10.
--J. N. A. D. «JADRAN»--
VIL SLOVANSKI VEČER
pod pokroviteljstvom ge. dr. Baltičeve, Ka* lafatovićeve,   dr.   Tavčarjeve  in častnega damskega komiteja.
—  SOBOTA, 12. 1L 1927. — TABOR. —
Smola.
»Veš, jaz imam v ljubezni vedno smolo. Moja prva nevesta je umrla, druga razdrla zaroko, no in tretja je postala — moja žena!«
oviro, nakar je zavil vzporedno s slapom proti mis Perli, ki se je še vedno negibno držala na vodi.
Dvoje ljudi je sedelo v čolnu. James je še videl, kako se je eden od njiju sklonil v vodo, pograbil mis Perlo in jo potegnil na krov.
Nato se je onesvestil ln Jamesa Oldsirvera so pogoltnili valovi...
Ko se ie zavedel, je ležal v poste-IjL Jasna solnčna luč ie lila v sobo.
Pokraj njega je Čula mis Perle, Torej je ni zajel mož s krinko.
S slabotnim glasom je zamnnral;
— Je-li mogoče, da sva se rešila?
— Rešili so nas! le odgovorila igralka.
In je pokazala na dvoje oseb, ki sta diskretno stali ob strani. Bila sta mi-ster Gingle ln Calinette.
Ob pogledu na svoja dva zaveznika se ie James pomiril Tak onadva sta prišla s Čolnom na oomoč! Kakor v filmu sta se pojavila zvesta prijatelja baš v oosledniem trenutku, ko se ie Že udal v neizogibno usodo. A kako se jima je moglo posrečiti? To edino vprašanje je palilo Jamesu jezik. Oh, kako goreče ie želel čuti čudovito resnico!
5156
Problem brezposelnosti
Splošno naraščanje brezposelnosti, lovnem trgu. — Socijalna korupcija.
Desorijentacija na de-- Potrebna remcdura.
Splošna kriza, ki se vedno bolj tn 6oij zajeda v vse naše gospodarsko živ. poselnosti. Povojna konjunktura, ta je ustvarila celo vrsto novih podjetij, je privabila v mesta skoraj vse delavstvo z dežele Na veliko se je produci-ral tovarniški proletarijat. Z ustaljemem gospodarskih prilik, s prehodom k normalnim razmeram je cela vrsta teh podjetij izginila in delavstvo, kj je bilo V njih zaposleno, je ostalo brez kruha in zaslužka. Gospodarska kriza izpodjeda tudi temelje solidnih podjetij, ki so vsled tega prisiljena, skrčiti obrate in odpuščati delavstvo ne glede na potrebno redukcijo delovnih mezd. Ta razvoj pa nj opažati le v industriji, marveč tudi že v trgovini in obrti. Zato brezposelnost v zadnjem času rapidno narašča in zavzema dimenzije, ki lahko
postanejo tem bolj usodepolne. ker se vlada za ta problem niti najmanj ne kjmvasu
V času, ko bi bilo najbolj potrebno, đa poseže vmes država in s svoje strani ukrene vse. da nudi ljudem kruha in zaslužka, pa vidimo da se je baŠ s strani
države pričelo z demontažo socialne politike. Vlada »štedenja* je smatrala za potrebno, da bas v tem trenutku ukine vce borze dela in tako še poveča des-orijentacijo, ki fe itak vlada na našem
delovnem trgu radi pomanjkljive organizacije iskanja in ponudbe dela. Vlada Se je postavila na čudno stališče. Na eni strani pobira precej visoke zneske za podporo brezposelnih, nalaga občutne davke, ki naj bi prišli v dobro tudi naši socijalni politiki, na drug: strani pa
skuša vsa ta bremena naložiti občinam, ne da bi jim ob enem dala na razpolago od strani delodajalcev in delojemalcev vplačane vsote. Ako občine res hočejo v svojem področju izvesti potrebno posredovanje m vsaj v primernem obsegu nuditi brezposelnim podporo morajo s svoje stram naložiti zopet nove davke. Brez novih dohodkov nobena občina ne bo mogla izvesti niti najmanjše akcije ki naj bi prišla v korist Širšim slojem ljudstva.
Problem brezposelnosti se zajeda vedno bolj in bolj v vse naše javno življenje. Tako kakor sedaj ne more ostati. Potrebno je, da se nekdo resno oprime
čakovati pomoči, od strani države pa še manj. Ostanejo torej edino še oblastne skupščine, o katerih pa danes še ni znano, ali se bodo v doslednem času sploh mogle udejstvovati Brezposelni so trenutno takorekoč prepuščeni samim sebi. Tudi na izseljevanje n; misliti, ker vlada v vseh državah, ki bi prihajale v poštev, skoraj isti položaj, Amerika pa je za nas zaprta.
Pri teh prilikah se je treba dotakniti tudi posebnega poglavja: socijalne korupcije. V veliki meri je namreč brezposelnost posledica neracijonalne razdelitve delovnega trga. Dočim so na eni strani cele družine brez kruha in zaslužka, najdeš v dobrih službah Cesto ljudi, ki absolutno nimajo nikake potrebe, da odjedajo kruh drugim. Ne rečem, če je v kaki pisarni zaposlena žena kakega uradnika s številno družino in
malo plačo. Toda na najboljših mestih najdeš takozvane protežirance. Vsakdo pa mora priznati, da ženi inženirja, hčerki zdravnika ali hčerki % -letr^ovca nikakor ni potrebno, da zaseda mesta pisarniških moči. Nešteto je družinskih očetov, ki bi mnogo vestneje izpolnjevali taka mesta, a so 2 družino vred brez kruha in zaslužka na cesti. Tisoč dinarjev, ki jih prejema taKa uradnica in ki jih potroši ie za svoj luksuz, bi nudilo celi družini sicer skromen kruhek, toda siguren dohodek. Takih slučajev je povsod vse polno. Najmanj polovica takozvanega inteligenčnega proletarijata bi lahko dobila zaslužek, ako bi se v tem oziru izvedla temeljita remedu-ra in odpravila ta socijalna Korupcija.
Za delodajalce bi morala veljati deviza: Delo ni sport! Nikdo sicer ne more prisiliti, koga naj sprejme delodajalec v službo, toda že socijalni čut bi moral vsakomur narekovati to. da gre delo potrebnemu, ki mu je kruh. ne pa Ink-suz»
Ce b» enkrat prodrlo to načelo, bo boj proti brezposelnosti v marsikakem oziru olajšan. Uspešno remeduro v tem pogledu pa lahko izvedejo le delodajalci sami. v prvi vrsti pa seveda država ki ima v soji službi tudi mnogo raznih protežirance v: ako bi bili ti reducirani, bi jih ne zadela katastrofa, kakor zadene rodbinske očete, ako na enkrat iz-
tega vprašanja. Od strani občin nI pri- 9 vedo. da so odpuščeni.
Medicinska uganka-špamka 1927
20 milijonov žrtev leta 1918. — Povzročitelj gripe doslej neznan« — Tajinstveniizvor gripe L 1927«
Dasi se pojavlja španska gripa sedaj že devet let.-si znanstveniki še niso na jasnem, kakšna je pravzaprav ta bolezen in kje leži njen vzrok. Dozdevno ie to ena najbolj čudovitih in samosvojih bolezni. Četudi je silno razširjena in se skoraj vsako leto ponavlja, ni na tako slabem glasu, kakor pa marsikatera mani nevarna bolezen. Ljudje pred njo nimajo posebnega strahu in jo smatrajo v splošnem za lahko, povsem nenevarno bolezen. Ljudje Jo na splošno označujejo kot navaden prehlad, ter smatrajo glavobol, nahod, bolečine v vratu itd kot nekako posledico tega prehlada. Za medicinsko znanost je gripa še popolnoma nerazjašnjeno polje. Njeno razširjenje zavzema vsako leto drugačen značaj in na podlagi statističnih podatkov se je naknadno ugotovilo, da je n. pr. leta 1918. zahtevala na vsem svetu nič manj kakor 20 milijonov žrtev. S tem pa seveda še ni rečeno, da je umrljivost vsako leto tako visoka, dasi kaže statistika žrtev tudi letos v nekaterih državah presenetljive Številke.
Po mnenju priznanega strokovnjaka profesorja medicinske fakultete Karlove univerze v Pragi dr. Pelnarja. zavzema gripa med vsemi epidemtčnimi boleznimi neko posebno mesto. Razširja se z neverjetno naglico ne le v posameznih pokrajinah, marveč po vseh delih sveta. O tej bolezni doslej še ni znano ali je sploh kje na svetu endemična (kjer se stalno pojavljal ter se od tam od časa do časa razširja, ali pa ie sploh razširjena povsod ter le od časa do Časa zavzema hujše oblike Doslej še ni znan povzročilec te bolezni. Ugotovljeno ie le toliko, da pride v telo potom dihalnih organov, ter povzroča reakcijo. Znanstveni krogi domnevajo, da gre za ultrami-kroskopične bacile. Toda doslej se še ni nikomur posrečilo, da bi iih umetno vzgoiil. Znano je, da je ta bolezen nalezljiva direktno in tudi indirektno. Kako naglo se Širi. dokazujejo slučaji v Petrogradu. kjer ie v enem dnevu obolelo 40.000 oseb in v Parizu celo 50.000 oseb.
Letošnja epidemija prihaja k nam od zapada, dočim se ie 1. 1889. pojavita na vzhodu. Leta 1918.. ko je najhuje razsajala, ie bila ob svoiem prvem pojavu na spomlad lažjega značaja, dočim je bila v poletju zlasti pa na jesen istega leta povprečno zelo težke narave ter je zahtevala ogromno število žrtev. Zdravniški krogi sklepajo, da je epidemija, ki prihaja od zapada, lažjega značaja. Letošnja epidemija se je pojavila od vzhoda in zreio zato vsi zdravniški krogi na njo s precejšnjo skepso.
Kje ima gripa ali španska, kakor se Ce naziva, svoj izvor, se doslej ni da-
lo ugotoviti. Lansko leto so orihajale vesti o nenavadnih epidemičnih obolenjih iz Azije in. iz Japonske. O epidemijah gripe, ki ie razsajala v 16. in iS. stoletju, je znano samo toliko, da se je najprej pojavila v Evropi. Le o največji epidemiji 18. stoletja leta 1782. je znano, da ie prišla iz Kitajske preko Sibirije in Rusije. Epidemija i. 1918. se je najprej pojavila ob oceanski obali v Ameriki. V prvih mesecih se ie razširila po vsei Ameriki, začetkom aprila se je pojavila v Parizu in Šele maja je nastopila v Španiji. Od tam se je razširila po vsej ostali Evropi in po vsem svetu tn od tam tudi men naziv »šoan-ska*. V kolikor ie dosedai klinično ugotovljeno ie bila gripa v Evropi doslej vedno lažjega ali sredniega zna-čaia. Letošnji pojav bolezni oa ie zelo sličen epidemiji iz 1. 1889._
Iz lemenata v arest
Sličica s policije.
»Gospod komisar! Je in je bilo tako! Brez posla sem. Hodim okoli, da bi kaj za. služil, a ne najdem ničesar!«
Tako je pričel opisovati priletni Gabrijel doma tam z Gorenjskem, svoje bedno življenje ln svojo smolo v lemenatu. Po obrazu }e bil okrvavljen in poznali so se mu udarci roke ljubljanske barabe. Gabrijel ie nadaljeval svoto zgodbo:
»Tam pred Prešernom sem opoldne srečal svojega prijatelja in znanca. Vpraša! sem ga. Če ima kak sold, da bi si kupi' malo kruha in špeha. Rekel m! je, da nt-ma. Potoži! sem mu, da mi že dva dni hudo kruli po želodcu. Prijatelj pa mi je svetoval, naj grem na frančiškansko porto ali pa k Uršulinkam. kjer dobim zastonj kosilo. Odgovoril sem mu, da me ie sram On se mi je smejal ....«
Gabrijel se je nato nekoliko zamisli m je globoko vzdihnil.
»Veste gospod komisar! Kadar zaslužim, takrat grem v Ljudsko kuhinjo, drugače pa stradam. No, prijatelj pa me je prijel za roko in me odpeljal proti lemenatu. Rekel mi je: Ce te je sram pri fleč-kajnarjih. te ne bo stram pri lemenatarjih. Tudi lani, gospod komisar. de'Jjo ubogim ljudem kosilo. Pa še dobro župco. Šla sva v lemenat.«
»Zakaj vas je Jože s pipcem? Ah* sta sovražnika?«
»Skupaj sva v jeseni delala v Skotil Loki. Zidali so kasarno. Pa me ie že tlstl-krat grdo gledal. Ko me je zagledal v le-menatarski kuhinj!, me je koj nahrulil: Kaj pa ti tukaj delaš, paverska baraba? Zabrusil sem mu: pusti me na miru, ljubljanska srajca! On pa je dejal: Tiho, dobiš eno po gobcu! — In gospod komisar, že le Jože skočil v mene ter me s pipcem sunil v obraz. Kri mi le začela tečU.
Ljubljančan in potepuh Jože ie namreč pred dnevi res napadel v lemenatu de'av-ca Gabrijela ter ga pošteno okla!. Straž-
nik je bil pozvan pred lemenat ter Je nato odvedel Jožeta v arest. Pred komisarjem je tudi Jože z globokim basom začel pripovedovati zgodbo svojega življenja fn nehanja. Med drugim je pristav!!:
»Sem brez dela, tupatam drva žagam. Ce im2m denar, grem v »fovšluknjo« na kos!lo. Ce ga pa nI. gledam, da dobim kosilo v lemenatu. Tam večkrat kosim. Res je! Sem pošteno Gabrijela opraskal in sumi s pipcem f<
»Zat"> boste Sh" v arest* je komisar Jožetu resno naznanil.
»Boglonaj! Bo vsai toplo in kosilo bom dobil
Jože je nato kar zadovoljen odkorakal v spremstvu stražnika v arest.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
Sobota, 29.; Ob 15. »Kovarstvo in ljube* zen». Dijaška predstava po znižanih ce* nah. Izv.
Nedelja, 30.: «PahljaČa lady Windennere». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 31.; *Pri lepi krčmarici*. A,
Torek,   1.: Zaprto.
Sreda. 2.; Ob 20- «Pegfoa mojega &rca». Izven.
OPERA.
Sobota. 29.: *Grofica Marica*. Ljudska predstava po znižan h cenah. Izv.
Nedelja, 30.: Ob 15.; »Terezina* Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv,
Ponedeljek, 31.: Zaprto
Torek,  1.:  «Manon» D.
Sreda- 2.: oh 15. «Tannhauser». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Gledališki pregled
Znani pariški modni kralj Paul Poiret je nastopil kot igralec v komediji »Vagabundi«.
V Moskvi le Igralo židovsko mestno dedališče z velikim uspehom Jules Roma inov o igro »Razuzdani gospod Trouha-dec«. »Izvestja« pravijo, da pomeni ta način vprizoritve na vsak način velik korak naprej. Režiser Gravanovski je prvič tvega' poskus, da tudi kulise, predmeti opreme in rekviziti aktivno igrajo z dejanjem, se med igro izpremhvajo, sodelujejo ln ilustrirajo potek igre. Na ta način ie bila kemika in groteska s'tuacfje silno povečana in verjetno poživi jena.
V Prag' gostuje te dni slavna ruska plesalka Ana Pavlova z ansemb!om 30 članov. — Janačkovo opero »Reč Makropu-los* v prestavi M. Broda bodo drugo, leto peli na berlinski državni operi..— R. Bcr-ravnatelj Drašar ie prosil za celoletno koncesijo dunajskega Caritheatra. — R. Ber-nauer in R. Oesterreicherjeva komedija »Vrt Cder.r. žanje v Pragi in na Dunaju silne uspehe. — John Orinkvaterjeva ameriško - patriotična igra ^Abraham Lincoln« je imela v Pragi z VydTO v naslovni vlogi prav lep uspeh. — Fr. Kubka, znani češki pripovedovalec in liri'k, je spisal dramo V petih dejanjih, »Vihar«, v kateri slika življenje sodobne Rusije. — Jaroslav Kvapil bo inscenira! novega Češkega »Hamleta« s Stepankotn v naslovni vlogi.
V Varšavi igrajo z velikim uspehom novo opero »Beatrix Cenci«, ki io jc po tekstu Slowackega komponira! Lud. Roži nsk i. x
Komorna pevka Lucy VVeidt zapušča po >5.etnem delovanju dunajsko državno opero in ie imenovana za častnega člana. — V državni operi je imela R. Strausova noviteta »Intermezzo« z L. Lehmannovo v naslovni vlogi velik uspeh. — Modernes Theater igra z uspehom Andrejevo igro »Dnevi našega življenja« pod naslovom »?tudentenliebe« in satanistično igro K%. menskega »Crna masa« z Rusinjo V. Kost-rovo v giavni vlogi.
Pirandelio je spisal novo dramo »Krona«, ki jo bo igrala njegova družba, vinogradsko gledališče v Pragi pa igra njegovo igro »Diana in Tuda*.
Beograd bo začetkom februarja igral Dušan Nikolafevičevo novo dramo »Parola«.
Ko: dfjaško predstavo so vprizorili v Zagrebu Tomičevo komedijo »Novi red«. — Na Tuskancu igrajo ^Terez.'no* in Nestro-jevega nesmrtnega »Lumpacija vagabunda*, ki so ga vprizorili v Zagrebu-prvič leta 1857 v Fruedenreichovi predstavi. Cisti, dobiček sedanjih vprizorftev gre v prid obolelega St. Bojničiča, odličnega člana zagrebške drame. — Poljak G. Horyan je gestova! kot Radames v »Aidi« z lepim rspehom.
Beogradska maneža igra narodno igro »Seoska lola« z Jenkovo muziko.
V Subotici so te dni otvorili mestno gledališče v prenovljeni zgradbi. Gostovala je beogradska opera s »Carsko nevesto« prvi večer in z baleti »Coppelia« ter »Poloveckl logor« drugi večer. Slavnostne govore sta imela mestni župan Djordjevič in šef mm. prosvete Dimović, kralja pa je zastopal general Dimitriievič.
V Splitu so imeli uspelo premier o »Su-dermannove igre »Kamen med kamni« v režrji L Jeremlča, sicer pa pojo Tliardtro-vicevo opereto »Kraljica žoge« in »Cigansko kri«.
V Šibeniku je priredilo »Pilharmonično društvo« pod vodstvom dirigenta Baverja prav lepo uspeh* vokalno - instrumentalni koncert.
Osijek igra dramo »Smrt Cengičage«, opereto »Zbogom Mirni!« in »Pegico«; Maribor pa »Manon«, »Veseli kmetic« ln »Orlov«. Danilo je gostoval z ogromnim uspehom v »Večnem mladeniča«, s katerim je
mariborsko gledališče proslavilo njegov jubilej.
Ljubljanski dramski noviteti bosta Ha« sendeverjeva drama »Gobsek« v režiji O. šesta ter Milan Begovlčev »Božji človek« v režiji Mi!. Puglja. Fr. L.
Koncert gojencev konservatorija
V i>redo zvečer »o «»c nam predstavili tirje gojenci konservatorija: Rupel Karel, učenec prof. Šlaisa ter Valjalo Marta. Li-povšek Marjan in Sivic Pavel, učenci prof. Ravnika.
Rupel je igral Tartinijevo. sonato v G* molu. Sant*Sacnsov koncert v b*molu ter tri   manjše   stvari:   Oebussy   *En 13ateau»,
Dawes »Melodija« in Kfička (Uspavanko*. Prof. Slais je danes pri nas najuglednejši
vijolinski pedagog, ki z izredno vnemo, I ju« bežni jo in močnim znanjem dela na kon> servatoriju celo dosti več, kakor bi bila njegova dolžnost Svojim učencem žrtvuje
ne samo svoje določene ure, temveč skOTO ves svoj prosti čas. NJjegov najnadarjenej5i tičenee Rupel ni s svojim nastopom v sredo
predstavil v najlepši formi samo sebe. tvm* več tudi svojega izvrstnega učitelja. Rupel
ž<3  danes obvladuje  vso  vijolinsko tehniko
v izredno visoki meri: s pridnostjo in vztrajnostjo pa. kakršna je njemu lastna, bomo imeli v njem po absolviranih vijo«
Imskih Študijah reprezentativnega vijolini* Sta. «*e najbrž ne bo le samo doma močno Uveljavil. Dosti težavne stvari, zlasti Tar*
tini. pov+Lo pa še Saint*Saen*. prikazane
sicer po vestnih navodilih in po interpre*
t»cij« učiteljevi, so pokazale, da jc moja Zgorenia   trditev   utemeljena    Razvoj indi»
vidualneoa podavanja, podprtega z vse« stranskimi glasbenimi Študijami, mu zajains či v kratkem času vodilno mesto med na* &im vijolinskim naraščaiem Na klavirju ga je spremljal Ltpovšek Marjan, ki je morda
izmed vseh treh nastopivših Ravnikovih učencev najglobokejšt. Enodušnost skupne
igre rc kazalo temeljito medsebojno delo. Ltpov&ek  je tudi  v podrejeni  vlogi sprem«
ijevanja, ki je pa bila dostikrat dovolj t&* žsvna, pokazal, da bomo dobili v njem pianista, ki ie *e!o muzikalen in kJ posega v jedro podanih skladb. Isti. kot profesor Slais za svoje učence je prof. Ravnik za s*oie Vem. da je nadarjen in delaven učenec vesclie i- spodbuda učitelja. V tem oziru te Ravniku čestitati. Ima celo vrsto nadehudnega naraščaja, med katere spa« dajo v prvi vrsti Lipovšek, Valjalo in šivic. Valjalo je rezolufna pianistka z jasno, čisto igro Podala je Smetanovi več virtuozni, kot globoki skladbi: »Slavnost čeških kme* tov» in zares »Salonsko polko», šivic pa z velikim tonom Chopinovo c*mol polonezo.
Stvari so bile precizno in dovršeno na* študirane, tako da sem imel vtis malodane dovršenih, zrelih mladih umetnikov.
Iskreno je želeti, da sc nam javno pred* stavijo koi.^ervatorijski gojenci vseh in« štrumentalnih panog in pevskih, učiteljev na tak lepo uspeli način, jko.t. v sredo čim« večkrat. —č.
Gripa
se zopet pojavljal Pri njej so se pokazale vedno za osobito dobre
Pspirinove tablete
Najslavnejši po avi — groznica (mrz ica), glavobeli in ostale boli se odstranijo brzo     . ; *.
O VASI P&IHODI je pisala dunajska »Neue Freie Presse< že novembra leta 1922 sledeče: Cehi nam pošiljajo vedno nove vi-jolinske talente. Kubelik je deloma utihnil, naj živi VaSa Pfiboda. Mladi umetnik stoji pred nami in v trenutku objame s evo jo igro vsakega človeka. Takoj, ko je vzel vljolino v roke. smo čutili, da imamo pred seboj nekaj izrednega. Njegova tehnika je oČarujoča, toni čisti do največjih nijana. Posebno na g struni je naravnost velikanski mojster. Njegove pasaže, dalje picicato <jrra, flagreoletni toni akordi in kromatiČno igranje, je brez vsake primere in nemogoče dostojnega opisa. Mirno trdimo, da je Vasa Prihoda virru->z največjega stila. Tako že leta 1922. Od tega časa pa do danes ima Va§a Prihoda za seboj najsijajnejso dobo in brezštevilne koncerte z nepopisnimi uspehi. Ljubljanski koncert se vrši v Četrtek, dne 3. februarja in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Emil Navinsek: ILCSTRIRANA LEPA MASKA. Navodila za šminkanje. Druga s slikami izbo!j3ana in razširjena izdaja. Samozaložba. — Nepotrebna je pri tej knjigi vsaka pohvala, zakaj knjiga se po pravici sama hvali. In to po zaslugi: saj spada v vsakem oziru med prve tehnično strokovne kn.iige naše gledališke literature. Će povda-rimo Še dejstvo, da jo je spisal sef-lasuljar nar. gledališča, gospod Emil Navinsek. potem smo pač lahko prepričani, da nam nudi knjiga prav vse, kar nam more v besedi tn sliki odkriti iz svoje umetnosti priznani dolgoletni strokovnjak in praktik kakor je naš avtor. V prvi vrsti mu moramo biti hvaležni za njegov neumorni trud in požrtvovalno ljubezen, ki sta mu omogočila do tako napetega rezultata Nič manj pa ne smemo pozabili praktičnosti te knjige; poklicni in amaterski odri jo bodo rabili z enakim uspehom. Posebno pa bodo ta praktična navodila dobrodošla našim podeželskim odrom; s to knjigo v roki si bo marsikateri podeželski igralec prihranil mnogo nepotrebnih naporov in se bo z lahkoto smiselno in uspeino ustvaril dobro masko, v kateri se bo lahko pokazal pred najbolj kritično publiko. In to je največji pomen Na vinsko ve »Lepe maske«:. — Knjigo lahko razdelimo na ilustrirani del in teoretično besedilo. Poslednje obravnava Šminkanje sploh. Šminkanje posameznih delov obraza in snecielno karakteristiko tipov. Važen oddelek tvorijo poglavja o lasulji, bradi, njihovi izdelavi, ma-skerjevih pripomočkih in seznam osnovnih barv za Šminkanje. — Skozinskoz odličen pa
je ilustrovani deL, kjer najde igralec prav vse mogoče vzorce za karaktenzarijo najrazličnejših tipov. Tu vidiš kakor ua dlani, kako   nastaja   maska   od   prve   poteze oO
končne oblike. Da je knjigo opremil i bar« vanimi vzorci in fotografijami Ijubljan^KTu
dramskih igralcev, gre NavinSku Se prav posebna zahvala. —    Na »Lepo  masko* smo
lahko ponosni tn prepričani smo, da si jo bo nabavil sleherni igralec, prav Polono p* naši podeželski odri. Fr. L.
Film
Pri nas in drugod
Posebnih senzacij zadnjih Stirinast dni v ljubjanskili kinih sicer nismo videli zato pa prav dobre povprečne filme. Najbolj sta zanimala sorodna si amerISka filmw «Venera* (Dvor) fn «Pigovo pero» Matica), oba le površno v filmsko dejanje odeti reviji lepih deklet in krasnih toalet, »orci stvari, ki jih vsak rad pogleda. Oba Akna sta bila delom-« kolc.irana. s čimer š.o prišle razkoSpe ctjU'ke še bolj do veljave. cUsJ ?e na drugi strani irpeia jasnost slik. DotoT
je bil tudi iilrri v Idealu «Slcpew sv Martina*, zanimiva pa vfllmliena storija slovitega stotnika Kooeniikega, ki je tako sijajn. nabrisal nemško birokracijo. Matica je ponovila «Pariške podgane*, ki pa si jih k-marsikdo z veseljem zopet ogleda! radi sijajne Janningsove igre, poles tega pa nani
prinesla prisrčno Komedijo »Veseli inum-ček.-» z Lyo Maro ia Harrv Uedtke'etn. Dvor Je predvajal poles «Venere» Se d*-e dobri stvari: «Trl ure kukavice* ln aLjub^v je slep:. .
Izven Ljubljane so bili na reportera:,i med drugimi U • le filmi;
V Mariboru: »/Rožnati diamant«. »I4u* bežen je s-Iepa* (Conrad Veidt), »Zek/ konj-. »Čevli!. ljubezen In dolarji*. nova-.,   »£rni  pirot«.   »Moderni   Don   Juan i, »Med   plameni   in   zvermi«.   *Božja tehtn'-ca«, »Polet okoli svetil*. >Arabec« i:J.
V Zagrebu: *Cudeži vsemiriac. »USena ženo« (Bister Keaton), rtlarry rli!l na valu tisoč«, »Gospa ne žcii dece*. »Rodbin«; Schimeck^, »Ples nad grobovi, »Valčkov čar«, »Micka iz Pratra*, '•Egipčanske noči«, »Umirajoči narod«.
Na Dunaja: »Visoka pesem ljubavi.-(Lilian Gish), »l^raski študent*, »Poror na vlak* (Zigotto). vKrafj v crvllu«, »Mlad; nadvojvoda«, *Ko je zopet prišla-, *Beir Hcr* (če cel mesec). »Dama v spalneiy vozu«, »Šejkov sin«. »Pariški Student« i. t. d.
V Gradcu: »Harry Pielovi doživljaj med divjimi zvermi«, »Potopljeno brodov-je«, »Siva hiša«. »V zadnji minuti«. »V vrvenju San Francisca«, »Dr. Mabuse«. film, ki smo ga videli ie pred štirimi leti v Ljubljani, dalje »Princesa ln klovn«, »Sladko dunajsko dekle«.
V Monako vem: »Vi se smejete v sanjah«, *>Velika kneglnja bn njen sluna«, (Menjou), »Bela s:e]ša«. »Les Miserables*. »Gospodična ma.na«.
V Parizu: »Velika parada« »Mihael Strosrov«, »Večni 2id«, »MistcrijoznI Raj-mond«, »Plesalec ^ospe«. »Slikar smrti«. »La Dtrbarry« (Pola Nesri), »Kobra« Itd.
V Beogradu: -»Roman hiše VValdorf«, vliura. ValenclaU. »V nočnem ekspresu«. i." t.d. '
V Sarajevu: »Varijete«. »Les Miserables«, »»Radi tebe sem ubijalec I« i. t. d.
Radio
—r Presenečeni državni poslanec. V fin-«kem parlamentu so postavili mikrofone, kajti vsak državljan je upravičen, da Izve. o cem se v parlamentu razpravlja. Ta, drugače jako pametna uredba pa b: nekega pbaJanea skoro stala zlate dnevnice- Mož je namreč ravno moril parlament z dolgoveznim govorom o poljskih produktih, ko ga nenadoma pozovejo na telefon. Klical ga je neki n|--gov volilec iz zelo oddaljenega distrikta% ki je po radiu sledil njegovemu govoru. Vet razjarjen mu je dal razumeti, da naj 6 dvojir-» Sirokoustenjem takoj preneha, sicer bo pri prihodnjih volitvah odžagan.
r— Padtrevveki ne atre pred niikr« fon. Slavni poljski pianist, cigar produkcije .ie pred letom vefkrat oddajala Ion.jonski oddajna postaja, zadnjic ni vec hotel pred mikrofon. Dejal je, da ima zadnje čase tako hudo tremo pred mikrofonom, da poetane popolnoma nezmožen, da bi ijjrral.
—r Brezžična ženilo*am>ka godba. 1'red kratkim je neki ženin poklicni angleško ra-dlo-druibo in jo prosil, naj bi ob določeni uri oddajala Mendels^ohnovo ž^nitovnnjsko koračnico. Dejal je, da ..v. domačem kraju ne more najti godcev, ki bi znali igrati ta komad. Družba je ženinu izjemoma ustregla in ob določenem Času. ko so bili svatje ž> zbrani okrog miz, se je iz zvočnika mogoSao oglasila slavnostna koračnica.
—r Največja radiolonMka oddajna postaja »e Lamienberg pri KSlnu, ki »e že začela s provizoričnim oddajanjem. Vsa dosedanja oddajanja so potekla brezhibno. Posebno hvalijo čisto in precizno modulacijo, ki baje uadkriljuje vse dosedanje oddajne postaje v Nemčiji. Postaja sicer ne oddaja Še s polno energijo, vendar M že javili sprejem iz jako oddaljenih krajev. Postaja j<» potom poselv nih kablov zvezana s postajami v Mtinstiu. Dortmundu in Elberfeliu. tako da je mogoče programe vseh teh postaj obenem odda jati tudi iz Langenberga. Poseben, doslej največji studio te postaje pa so nahaja v Kolnu, kjer se bodo izvajali večinoma vsi glavni programi.
—r Radio na Francoskem. Na Fran coskem vprašanje radiofonije Šp dano* ni urejeno. Zdi pa se, da se bo r kratkem ustanovila tudi tam radiofonsk>: družba in bodo posestniki prejernoih aparatov postali njeni abonenti. Moč>n impulz */a ustanovitev te družbe je dala otvoritev aenv Ške oddajne postaje na Langenbergu, ki Ivo s svojo ogromno energijo francoske provinc*-ob Renu preplavila z nemškim duhom. Kot protiutež nameravajo Francozi zgraditi še trikrat jaČjo oddajno postajo v Parizu. Zgradbo te ogromne oddajne postaje bo fi-nansirala francoska radio-fnduslrija. Graditi bodo pričeli takoj, ko bo radiofonska družba ustanovljena, kajti postajo bo mogoče vzdrževati le z rednimi prispevki abonentov.
Dnevne vesti
K LJubljani, dna 29. Januarja 1927.
— Odlikovanje Na predlog ministra za Stane in radu tke je odlikovan z redom Belega Orla V. reda primorski rojak Mihajlo L i o i t i n a, direktor šum v Skoplju.
— Imenovanja v agrarni službi. Za tajnika okrožnega agrarnega poverjetništva v Mariboru je imenovan arhivar Janko Križan, za tajnika pri okrožnem uradu agrarnega poverjeništva y Ljubljani pa arhivar Simon R i 2 n a r.
— Napredovanja ▼ sodni službi. Predsedstvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani objavlja, da so nekateri zvaničniki in pisarniški oficLjanii pomaknjeni v višjo skupino. Napredovali so: Iz 2. skupine v L skupino zvaničnikov Miiika W e l e r pri deželnem sodišču v Ljubljani ter iz 3. v 2. skupino zvaničnikov: Julka Krhne pri deželnem sodišču v LJubljani, Antonija Tis ter, pri okrajnem sodišču v Radov-Ijici. SUnko Kronabethvogel pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Josip M i k 1 i č pri deželnem sodišča v Ljubljani, Alojzija S t e r n a t pri okrajnem sodišča v Šoštanju, Henrika S i-o i č pri okrožnem sodišču v Mariboru, Olga S c h o 11 pri višjem deželnem sodišča v Ljubljani, Marija F e l s e r pri okrož-nem sodišča v Mariboru, Angela Planer, žrtotam, Vida And oi še k pri okrajnem sodiščn v Kranju tn Josipina P e r n e pri okrožnem sodišču v Gornjem gradu.
— Razpisane službe. Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v UtljI. Prošnje, primerno opremljene, na velfkega župana v Ljubljani do 27. februarja 1927. — Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na fiziološkem Institutu medicinske fakultete mesto pogodbenega mehanika. Prošnje do 7. februarja t I. na rektorat ljubljanske univerze.
— Iz odvetniške službe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo v Imenik kaxenskm zagovornikov odvetniškega kandidata Vladimirja Krištofa v Radov-Effci.
— Iz notarske službe. Dosedanji notar v VeL Laščah Stevo šink prevzame 1. februarja t 1. notari jat v Škof ji Loki.
— Italijanski poslanik Bodrero zapustil Beograd. Beogradski listi, med drugimi »Politika« in »Pravda«, javljajo, da je dosedanji italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero premeščen iz Beograda. »Pravda« pravi, da je poslanik Bodrero že zahteval od nase vlade agrement za novega italijanskega poslanika. Vlada je dala zahtevani agrement. Za novega italijanskega poslanika na našem dvoru je Imenovan Augusto Biancheri, pooblaščeni minister in direktor balkanskega oddelka ministrstva zunanjih del v Rimu.
— Kranj. Vse v Kranju in v kranjskem okraju prebivajoče Primorce poživljam, da v počaščeni e spomina našega dr. Rvbafa prispevajo v »Rybafev sklad« Jugoslovenske Matice. Seveda so prispevki tudi ostalih rodoljubov povsem dobrodošli. Prispevke sprejema hi jih objavi v časopisju Josip Znidar-čič, predsednik podružnice Jugoslovenske Matice v Kranju.
— Kongres jugoslovenskih mest Jutri se sestane v Zagrebu konferenca zastopnikov naših glavnih mest na razgovor glede organizacije prvega kongresa vseh ju-goslovenskih mest Po dosedanjih dispozicijah se bo kongres vršil že v marcu. Mesto kongresa še ni določeno, v prvi vrsti prihajata v poštev Beograd in Zagreb.
— Zračni promet med Solnogradom ln Sušakom? Beogradska vlada je prejela od neke močnejše finančne skupine v Nemčiji predlog za vzpostavitev zračnega prometa med Solnogradom in Sušakom. Ta zračna Črta na bi nemškim potnikom, ki poleti posečajo našo rivijero, omogočila hitrejše potovanje. Za slučaj, da bi vlada odobrila ta predlog, bo zračni promet vzpostavljen že letošnje poletje.
— Občni zbor geografskega društva v LJubljani. V geografskem institutu ljubljanske univerze ie bU snoči občni zbor Oeografskega društva, katerega delovanje se ©sredotočujc na proučavanje geografskih prilik v Sloveniji in na izdajanje znanstvenih publikacij geografske stroke, ki se večinoma objavljajo v »Geografskem Vestolku«. Društveni predsednik ln urednik »Vestnfka« g. dT. B o h I n e c je otvori! občni zbor z daljšim poročilom o društvenem delovanju, spominjajoč se hkratu v teplih besedati smrti največjega jugoslovanskega geografa prof. Jovana Cvijiča. Društvo ima g izdajanjem Vestnika težke borbe, upati pa ie. da bodo napori končno privedli do lepih uspehov. Podpredsednik prof. A. M e I i k ie izrekel predsedniku dr. Bohincu priznanje in zahvalo za njegovo delovanje n trud. G. Miklavčič je podal nato tajniško poročilo, prof. dr. Joža Rus blagajniško. Knjižničar dr. Svetel j je ugotovil, da društena knjižnica vedno bolj napreduje in razpolaga po stikih z Inozemstvom z velikimi znanstvenimi deli Izvoljen ie biT nato nov odbor, ki se je tako-le konstituiral: dr. V. B o b 1 n e c. predsednik; prof A. Meli k, podpredsednik; stud. phiL M. D o bo v še k, tajnik; prof. dr. Joža Rus, blagajnik: prof. dr. B. Svetel], knjižničar; prof. S. Kranjec in asistent O. Reja, odbornika. Revizorji: prof. J. Breznik, prof. dr. R. Šavnlk in asistent J. R a k o v e c.
— Občni »bor delničarjev Narodne banke. VIL redni občni zbor delničarjev Narodne banke te bo vršil 6. marca v Beogradu. Na dnevnem redu bo poročilo o poslovanja v preteklem letu, poročilo nadzorstva za leto 1996, odobritev bilanee in dela bančne uprave, predlog e razdelitvi Čistega dobička ter volitve 7 članov upravnega odbora in S Sla-
— Stavka zagrebških akademikov traja nemoteno dalje. Doslej je potekla brez vsakega incidenta. Akademiki naglasa jo, da so odločeni vstrajatf do skrajnosti. Med dijaštvom vlada radi postopanja vlade silno ogorčenje. Oblasti se boje, da bo prišlo Že v prihodnjih dneh do demonstracij, ker prihajajo iz Beograda nepovoljne vesti, ki so v zvezi s to stavko. Z zagrebškimi akademiki so solidarni tudi slušatelji vseh ostalih univerz v državi.
— Zgradba radio - postaje v PodgoricL V Podgonci je Imelo bivše avstrijsko vojno poveljstvo več let svoo radio - postajo, ki pa je btla Po preobratu porušena. Poštno poveljstvo več let svojo radi - postajo, diti novo, modernejšo postajo. Te dni se je vršila otertalna licitacija, katere se je udeležilo več domačih in nemških tvrdk. Kateri bo oddana zgradba, bo določilo še le ministrstvo. Najnižja ponudba znaša 600.000 Din.
— Epidemija gripe v Hercegovinu V Hercegovini je začela zelo razsajati epidemija gripe. Na deželi in v mestih je doslej prijavljenih že mnogo slučajev. Posebno se je razpasla med šolsko mladino v Mostarju. V nekem zavodu je tekom treh dni obolelo nad 20 dijakov. Oblasti so radi tega odredile, da se morajo do nadaljenega zapreti vse šole. da se prepreči nadaljnje širjenje epidemije. Smrtnih slučajev doslej še nf bilo.
— Smrtna železniška nesreča. V Gaj-
dobri pri Novem Sadu je skušal sodni Izvrševalec Marko Delajac, ki je v zadnjem hipu pribite! na kolodvor, skočiti na vlak, ki je baš odhajal. Ko je bil že na stopnicah, mu je pri odpiranju vrat izpodrsntlo ter je padel pod voz. Kolesa so ga dobesedno razpolovičila. Bn ie na mestu mrtev. Nesrečo le zakrivil sam.
— Samomor Slovenca v Vinkov cih. V Vmkovcih na Hrvatskem se ie te dni ustrelil redov Štefan Mazah rodom Slovenec V bolnici je podlegel poškodbam. Kaj je gnalo mladega vojaka v smrt, ni znano.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Uradno statistično poročilo navaja, da je bilo 14. januarja L L v ljubljanski oblasti 20 slučajev ttiuznihb bolezni, 3 griže, 11 škrlatinke (7 v Ljubljani), 13 ošpic (v Ljubljani noben slučaj), 8 slučajev da-vice. 15 dušljivega kašlja In S Sena.
— Zopet »atentat« na Stepana Radlča. Listi poročajo, da se je v četrtek raznesla po Sarajevu in po nekaterih južnih pokrajinah vest. da je bil na Stepana Radića izvršen atentat ter da je bH pri tem Stepan Radič ubit Seveda se je kmalu Izkazalo, da je vest povsem naresnična. Stipica je med tem potoval v Beograd, kamor je srečno dospel. Podoba je, da skuša Radič svojo otemnelo slavo po Mussolinijevem receptu obnoviti z atentatorskimi vestmi.
_ Nov keminiski laboratorij. Nedavno
je bil v Mariboru na Trgu svobode 3 ustanovljen nov kemijski preiskuševalni in posvetovalni laboratorij za potrebe industrij-je. kmetijstva in trgovine. Ustanovitev novega podjetja je zahvaliti predvsem privatni inicijativi, ki je upoštevala naraščajočo potrebo prizadetih krogov. V ostalem opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas »Kemijskega laboratorija za industrijo, kmetijstvo m trgovino« v Mariboru.
— Pri prehlaienju. nahodu, vnetju vratu, slabem živčevju, trganju v udih je zelo dobro skrbeti v prvi vrsti za redno in dobro prebavo, katero dosežete, ako pijete pol kozarca naravne Franc Jožefove gren-čice. Po sodbah univerzitetnih klinik je Franc Jožefova grenčica najbolj priporočljiva in uspešna. Dobi se v vseh lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. 14h
— Žrebanje številk III. književne tombole* Jugoslovenske Matice je iz tehtnih razlogov preneseno od 4. februarja na 4. marca tega leta in se bo nepreklicno vršilo po sledečem redu: 4. marca žrebanje za ambe in terne, 18. marca za terne, 25. marca za teme in kvaterne, 1. aprila kvaterne in činkvina, 8. aprila Činkvine, 15. aprila in 22. aprila tombole. Vse izžrebane številke bodo objavljene vsako soboto, odnosno vsako nedeljo v slovenskih dnevnikih. Tombolske tablice po 3 Din so do 2. marca naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pri Tiekovui zadrugi, Novi založbi trafiki Sever In v pisarni Jugoslovenske Matice. Selenburgova ulica 7.-II.
— Zveze cvanin - kapsule   po   o". Din,
strihnin (original Merck) v steklenkah po 10 in 5 g ter fosforna pasta se dobe v drogeriji Sanitas Celje in Ljubljana, Prešerne va ulica št. 5.
Iz Ljubljane
—lj Zadnja pot ravnatelja VViesthalerja.
Izpred hiše žalosti v ulici Stare pravde so včeraj popoldne odpeljali zemeljske ostanke gimnazijskega ravnatelja Frana VViesthalerja na pokopališče ob veliki udeležbi pokojnikovih tovarišev, prijateljev in nekdanjih učencev. Blagoslovijenja trupla pred hišo žalosti se ie udeležil tudi knezoškof dr. Jeglič. Pevski zbor je zapel »Beati mortui*. Korporativno so se pogreba udeležili dijaki n. realne gimnazije na Poljanah, kateremu zavodu je pokojnik dolga leta načeloval kot ravnatelj. Med drugimi so se pogreba udeležili: rektor univerze dr. Fran Luktnan, mnogi univerzitetni profesorji, vladni komisar mestne občine 1 Anton Menciger, predsednik ljubljanskega nadsodiŠča dr. Janko Babnik ta skoro vsi srednješolski profesorji. Pozreb le bil dostojno zadnje priznanje pokojnikovemu velikemu delo na našem kulturnem polju.
— Zlata poroka. Gosp. Anton A d 1 e r. peštni poduradmk v p., in njegova soproga ga. Marija A d 1 e r roj. C e m t ž a r, ob-1 aja ta danes 29. februarja oOletnico njune poroke. Gospod Adler !e splošno znan v
L obijana ie zza sv~!tga tljS* ov.«.a kot denarni pismonoša. Tudi sedaj še vedno ves m o opravija službo pri zavarovalni dražbi »Feniks c kot in kasa nt. Zlatoporo-
čenca sta oba še zelo krepka, zdrava in čila. K rzvamrednemu dogodku jima mi iskreno čestitamo hi kličemo: Na mnogaja leta!
—lj S kongresom v Ljubljani nI tako. Domači in inozemski časopisi prinašajo o tem prve vesti. Zanesljivi informatorji trdijo, da doslei še ni gotovo, ali se salde kongres parlamentarcev male antante s pritegnitvijo zastopnikov drugih prijateljskih narodov, ali pa se vrši zadnje dni februarja kongres oficijelne diplomacije vseh onih držav, ki so neposredno interesirane na albanskem vprašanju in na tako zva-nem povratku Habsburžauov na madžarski prestol. Anglija se drži doslej rezervirano. Gotovo je po dosedanjih točnih vesteh samo to, da se vrši omenjeni kongres koncem februarja v obmejnem mestu najbolj zainteresiranih držav (Italija - Jugoslavija), za k£t pride močno v poštev Ljubljana. Res je, da si je ogledala pred nekaj dnevi posebna komisija nove prostore In dvorane na Taboru v Ljubljani, ki Jih smatrajo za zelo primerne za ta namen. Istočasno išče ministrstvo za notranje zadeve primerne zbornice za bodočo oblastno skupŠČmo, ki se mora po ustavnih določbah sestati koncem februarja. Vsekako smemo pričakovati čez mesec dni prav zanimivih dogodkov, ki bodo v zvezi z Ljubljano in Taborom. Skrbimo, da so naši ljudje pravočasno obveščeni, da goste iz Inozemstva primerno sprejmejo 1
—lj V zvezi z upokojitvami prt ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, o katerih smo že porčali, je včeraj prišel v LJubljano pomočnik generalnega direktorja g. Andrija Kovačevič, ki Ima nalogo, da preišče osebe, ki bodo nadomestile upokojene, odnosno uradnike.
—lj LJubljana na konferenci Jugoslovanskih mest. Mesto Ljubljana se jutri udeleži konference zastopnikov naših mest v Zagrebu. Mestno občino bosta na konferenci zastopala mag istra tn: ravnatelj dr. Milju-tin Z a r n fk rn tajnik dr. Arnošt B r U e i, ki danes odpotujeta v Zagreb.
—Ij Za nedeljsko dopoldansko predavanje ZDK v kinu Matici o doživljajih Inž. Ferda L u p š e ob priliki njegovih ekspe-d:cij v Siam In Zadnjo Indijo, vlada med občinstvom veliko zanimanje. Zato opozarjamo publiko, da si izvoli vstopnice čimpreje nabaviti v predprodaji pri blagajni kina Matice, ker bo sicer marsikdo prišel ob užitek. Predavanje se vrši v kinu Matica v nedeljo dne 30. t, m. ob 11. dopoldne.
—lj V društvu »Soča« predava danes v soboto 29. t m. v restavraciji Ljubljanski dvor naš rojak g. prof. M. P r e s I, nadzornik obrtnih šol. o temi: »O b r t, industrija In Slovenci«. Predavanje bo zelo zanimivo in podučno, ne samo za strokovnjake, ampak tudi za vse, ki hočejo imeti upogled v obrtno in industrijsko gibanje v Sloveniji. Vabimo člane in prijatelje društva k obilni udelžbi. Začetek predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost.
—ii Občni zbor Sokola L se vrši danes, v soboto zvečer na Taboru v moški telovadnici. Vhod od severne strani. Na dnevnem redu so poročila, volitve in važni proračunski ukrepi. Številna udeležba potrebna. — Odbor.
—lj Družbi sv. Cirila in Metoda je podarila gdčna. Marta Savnikova 50 Din mesto cvetk na krsto pok. učiteljice Angele Petričeve. Iskrena hvala!
—U Ljubljanske gostilne. Poleg številnih cekva nami v Ljubljani ne manvka tudi drugih lokalov, kjer »Bog roko ven moli« in poznavalci razmer zatrjujejo, da Ljubljančani v te lokale prav tako radi zahajajo kakor v cerkve m prve večkrat bolj napolnijo kot pa zadnje. Glasom najnovejše statistike imamo v ljubljanskem policijskem okolišu 305 gostilniških obratov. Od teh le 229 gostiln, 13 kavam, 28 vi-notočev ali tkzv. kleti in 33 zatrkovalnfc. Sodeč po teh številkah se Ljubljančanom nI treba bati, da bi od žeje poginfIL
—Društvo sodnih poduradnlkov ln slug v LJubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 6. februarja ob 13. v Justično palačo, soba štev. 28 v Ljubljani. Pozivamo gg. tovariše, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevtlno udeleže. Odbor. 83/n
—lj Drobna policijska kronika. Včeraj je policija zaprla pet oseb. Prijela je nevarnega cerkvenega tatu, dalje nekega delavca, ki je prodajal tehtnico sumljivega izvora, dva berača in nekega Petra, ki je nadlegoval mlade deklice. Ponočnjaki so snoči mirovali, pojavila pa se je nepričakovano na ulici nova ponočnjakinja Ivanka, ki je z vpitjem in prepevanjem kalila nočni mir. Lovci imajo le vedno sitnosti radi pasjega kontumača. Neki Niko je prijavljen, ker je nosil orožje brez policijskega dovoljenja. Prijavljenih je 7 prestopkov cestnopolicijekega reda.
—Ij Elegantni, a nadležni kavalir. Visoki Peter, doma tam nekje z Dolenjske, se ni hotel oprijeti krošnja rstva, ampak je raje nastopil pot elegantnega kavalirja. Sprehaja se po ljubljanskih ulicah, vedno skrbno m elegantno, po najnovejši modi oblečen Po ulićah, zlasti na promenadi Šviga s svojimi črnimi očmi od deklice na deklico. Predstavil se ji je. Tudi ona, toda pod domačim Imenom: »Julka JuŽiničV. V nadaljnem razgovoru pa se je Julka zarekla in Peter ie dognal, da sra dekle vleče. Razjezil se je in jo • palico kar v drevoredu v Zvezdi na mahal po hrbtu. Poklican Je bil stražnik, ki je elegana od vedel na policijo v luknjo. Zalili so ga za 24 ur, ker je nadlegoval mladoletne deklice.
—lj Azijski A h u ver. Včeraj se Je v drugič noja v 0 v Ljubljani večni popotnik Sun-Vu-Kung, baje doma tam (z Srednje Azije, ter Je poselil s svojo osebnostjo razne boljSe
rodbine, ponujajoč jim razne talismane. Sun-Vu-Kung je po vseh ulicah, kjer se je pojavil, vzbujal veliko pozornost pssantov. kajti nosi dolge rumene lase in dolgo rumeno brado kakor Kristus. Sun-Vu-Kung ui nikjer doma ter potuje Že 40 let po svetu
„Von Raster" Kakao
je ime katero Vam jamči za najboljšo kakovost bolandskega kakao-a. 4
—ij Lotskt ples. V torek večer vsi plesaželjni na Tabo*«« Letošnja lovska prireditev bo nadkriijevala vse dosedanje, poste bu o gtede prireditve plesišča. Nebroj paviljonom hotovsko opremljenih in v njih bo dobiti tudi najokusnejše jestvine io seveda tudi izborno kapljico. Zato vsi prijatelji  zelene  bratovščine na  lovski ples!
84/n
—U VIL podoficirski ples >e vrši v to-dek L februarja t. L v hotelu Union pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti, divizijskega generala g: Dan. Kalaiatovlča. Začetek ob 20. uri. Vabijo se v^i rezervni in upokojeni oficirji, podoficirji, uradništvo in ostalo občinstvo. Vstopnina 15 Din. 76/n
—lj Prvi reprezentačni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja v Umonu. Z razpošiljanjem vabil se prične tekom prihodnjega tedna. 67n
—lj Slovensko marijonetno gledališče. V nedeljo se bo vprizorila v marljonetnem gledališč«; Atene igTa »V kraljestvu palčkov« ali »Gašperjev junaški čin«. Dejanje se vrši v srednjem veku na dvoru mogočnega carja in v bajnem kraljestvu palčkov, igra ie <:a naše malčke tembolj privlačna, ker v njej zopet nastopi Gašperček v vsej svoji dovtlpnosti. Predstavi sta od 15. do 16.30 rn od 17. do 18.30. Pred prodaja vstopnic v mali dvorani Narodnega doma v nedeljo dopoldne od 10.—12. Blagajna je odprta po4 ure pred vsako predstavo.
—I j Običajna vsakoletna mask er ada Ljubljanskega Sokola se vrši letos na pustni torek 1. marca v vseh prostorih Narodnega doma pod geslom: »Cvetno slavje v YokahamI«. 79n
—I j Vsem ljubiteljem plesa nudijo popoldanske družabne plesne vaje, ki se vrše vsako nedeljo m na praznik 2. februarja od pol 4. do 7. ure v veliki dvorani Kazine pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, edino In najugodnejšo priliko uvežbati se v vseh modernih plesih. Godba »Emona - Jazz«. Začetniki se vabijo že ob pol 3. uri v svrho teoretičnega pouka. Sir.
—U »InternacUonaltta maškerada.« GodbenI odsek Ujedinjenoga saveza železničarjev Jugoslavije« priredi 1. februarja 1927 v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani internacionalno maškera-do. Poleg drugih zabav ie na sporedu sre-čoiov z mnogimi In lepimi dobitki Najlepša maska dobi lepo nagrado, ki jo določi posebna komisija. Igra lastna godba na prhala. Začetek ob 19. url. Vstopnina za osebo 10 Din, v spremstvu dame 15 Din.
— Pri nakupa testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETL«, ki prekašajo po okusu In kakovosti vse druge.
— Dohajajo tedensko krasne pomladanske bluze: \L Krištofič • Bučar, Stari trg št 9, LJubljana, 29L
—U TradlciJonalnJ rudarski »Skok preko kože« se bo vrsti 19. februarja v velik dvorani na Taboru. 26L
—I j Vreme. Včeraj 28. lan. je ob 31. kazal barometer 774.1. termometer — 0.8° C. Danes- ob 7. zjutraj barometer 773, termometer — 1.5° C, opoldne barometer 769, termometer + 1° C.
— «ITO» sobna pasta naj-boljša._ i«T
Kompletno spalnico
iz orehovega lesa. novo in omaro za deli« katesno trgovino, še malo rabljeno — pro* dam po jako nizki ceni. — /g. Repše, Ljub* Ijmna, Pofjanska cesta 21. 239
Iz Celja
—c Celjska borza dela ne bo ukinjena ln ni prizadeta po ukinitvi borz dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ker Isto vzdržuje Delavska zbornica s subvencijo mestne to okoliške občine. Obstoj te borze je vsaj do nadaljnega zagotovljen.
—c Sokolska plesna šola v Celju priredi svoj zaključni plesni venček v soboto 5. februarja v gornjih prostorih Narodnega doma.
—c Planinski sejem savinjske podružnice SPD se bo vršil letos dne 12. marca v Celjskem domu s popolnoma novim sporedom. Priprave za to veliko prireditev so že v polnem teku. Čisti dobiček je namenjen popravi turističnih naprav v Savinjskih alpah, k* so bodo trpele pri zadnjih poplavah.
— Veliko maskerado priredi plesni odsek v soboto 29. L m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 8. zvečer. Najlepša maska dobi nagrado.
—c Nočne lekarniško službo opravlja ta teden lekarna >Pri Orlu« na Glavnem trgu.
Iz Maribora
—m Proračunska seja mariborskega občinskega sveta se le vršila včeraj zvečer. Občinski svetniki so se seje polnoštevilno udeležili. Tudi galerija je bila do zadnjega kotička zasedena. Proračun je v bistvu ostal nespremenjen. Nemci, katerim je po zadnjih volitvah očrvidno zrasel zopet greben, so ostentativno zahtevali, naj se uvedejo v gledališču nemške predstave, češ da je že tudi uprava gledališča pristala na to. Predlog Je narodna večina zavrnila. Socijalist! pa so se zavzemali za manjšinske šote. kar jim je celo dr. MOhlelsen zameril, češ da ga to nI potrebe In da se bo o tem že kje drugod razpravljalo. Profesor dr. Strmšek Je ponovno naglasi! potrebo novega šolskega poslopja za osnovno In meščansko šolo na desnem bregu Drave. Seja Je MI* ob 9. prekinjena !n se danes nadaljuje.
—m Sprememba voznega reda avto-omnlbusov. Avtoomnibus!. k! vozijo na progah Maribor - Celie in Maribor - Dravograd, bodo vozili od L februarja dalje z glavnega kolodvora tn ne več z Glavnega irsa. kakor doslej. Avto na progi Maribor-Dravograd bo do nadaljnega vozi! samo do Selnice ob Dravi, ker je državna cesta v gornjem delu siino pokvarjena in je vožnja s težkim avtomobilom nemogoča. Vstop v avto je mogoč tudi spotoma, vendar pa mora potnik v tem slučaju plačah voznico od zadnje prejšnje postaje.
—m Popravilo poštnega poslopja. Te dni bodo začeli popravljati zunanjost mariborskega poštnega poslopja. Popravilo je bilo res že nujno potrebno. Bilo bi pa želeti, da bi že enkrat dobili davno obljubljeno avtomatično centralo, za katero je v poštnem poslopju že vse pripravljeno. Ker pa je treba počakati na instalacijo, poslopja v notranjosti za enkrat ni mogoče popravljati, dasi bi bila temeljita obnova tudi od znotraj potrebna.
—m Strah pred Javnostjo? Izgleda, da je mariborske klerikalce vendar le postalo sram svojega sramotnega zavezništva ? NemcL Pri včerajšnji občinski seji so se menda zbali, da bi nacijonalna javnost priredila kake demonstracije proti njim. Zate so strogo zastražil: ves rotovž. Socialistični občinski svetniki so celo vpraša', župana, Čemu blokira policija rotovž; župan pa se je odgovoru previdno izognil. V Javnosti je strah pred javno kritiko vzbu-diil mnogo smeha.
—m Ljudska univerza v Mariboru Spominu lOOletnlce Beethovnove srnrtL kojega slavi letos ves kulturni svet, bo posvetila Ljudska unhrerza v mesecu februarju dva muzikalna večera, V petek dne 4. februarja priredi Beethovnov večer Ura-nia iz Gradca in v ponedeljek 14. februarja nastopi Ševčikov kvartet Iz Prage z Izključno Beethovnovimi skladbami.
. fccIN0€AVI
fiaf bolj Je, najtrpeihdšC toto najcenejše
Dnnionri
i uaiaiiu
V informacijo nepoučeni javnosti o rai merah med ljubljanskimi Invalidi hočem na kratko odgovoriti na različne dopise po časopisih. Organizacija, ki jo vodi udruženje vojnih invalidov, gre mirno naprej; gonjo po časopisih vrši le par neodgovornih kričačev. V LJubljani obstoja Oblastni odbor za obe oblasti, katerega tvori 4S krajevnih odborov Iz Slovenije. Poleg tega pa je v LJubljani tudi Krajevni odbor za Ljubljano ln okolico.
Predsednik tega krajevnega odbora je pred kratkim napravil neko zlorabo organizacijskega denarja in to tudi priznal. Oblastni odbor, ki Je po pravilih ugotovil poneverbo, je na izrednem občnem zboru Krajevnega odbora pojasnil članstvu delikt, kljub temu se Je občnemu zboru nn demagoški način vstlll k Izvolitvi neki an ketni odbor, da je iskal že ugotovljen primanjkljaj hi ga, ne vemo kje, našel po: večjega kakor je. To je pokazala tud: uradna sodna revizija. Ko le anketni odbor uvidel blamažo, se Je razblinil in pomeša", med opozicijo, sedaj pa po shodih ln sestankih bega Invalide z neresničnimi vestmi in konstatacijami, ki neopravičeno Jemljejo ugled udruženju.
Obiastni odbor jih predebro pozna, zato jim niti ne odgovarja. Za njegovo resnost so ga pa začeli obkladati s političnimi rri-imki in se ž njimi spravili celo na osebe, ki nimajo nobenega stika z našo organizacija Iz svojih sestankov pošiljajo Gtolast-nemu odboru resolucije smešnega značaja Zahtevajo brez vsake utemeljitve, naj Oblastni odbor odstopi. AH ima on njim na ljubo za odstopi d, ko ga vendar postavljajo in razrešujejo samo delegati 48 krajevnih odborov? Zahtevalo tudi, naj g. veliki župan postavi komisarja (seveda Iz njihove srede). Unikum so pa napravili ca nekem zadnjem sestanku, kjer so se kar brez občnega zbora postaviti za ljubljanski krajevni odbor. Oni sedaj kot krajevni cd-bor poživljajo po Časopisih člane, naj se obračajo na nje z vsemi odklonjenimi In ne-odklonlenlmi prošnjami.
Oblastni odbor opozarja Članstvo, naj ne naseda takim pri srn od a rij a m. ker vse posle ljubljanskega Krajevnega odbora vodi do prihodnjega občnega zbora le Oblastni odbor sam.
Podpisuje se neki brezposelni Kolar, ki baje sploh ni naš državljan in kot tak ne naš invalid, pa tudi Hiti. Češnovar in mogoče še drugi, katere organizacija pri svojem delovanju prav malo pozna. Nekateri, ki se skrivajo za njimi, pa so se imeli le priliko izkazati v organizacijskem delu. Čudimo se, da oblast dovoljuje take zakotne demagoške sestanke, ki vendar niso sklicani od zakonito priznanega udruženja? V našem udruženju je dovolj preskrbljeno, da vsak lahko na pravem mestu pove, kar ga teži, samo odkrito na] nastopi.
Prosimo Javnost, da to upošteva, pa tudi naše časopisje, da naj se. predoo kaj objavlja« poprej Informira o stvari.
Za obla* uJ odbor UVJ v LJubljani
Stanko Tome L r štete Matko \. r.
tajnik predsednik.
---Moda---
Kakšni bodo pomladni klobuki
2 modernim klob.i^om je nek.i^o tako kot s kratki-ni lasmi Od vseh strani jih napadajo, a tj očitajo, da so monotoni in dolgočasni in jim prorok u jejo sko-rajšen konec. A kakor kratki lasje, so tudi sedanji mali klobučki praktični in estetični in so se tako priljubili ženskemu svetu, da vzdrže tudi najhujše navale. Vse druge forme, ki so jih skušali uveljaviti tekom zadnjih sezon, so se morale zopei umakniti in mali, tesni klobuček vedno znovi triumfira.
Tudi v pomladno modo se je rešil skoro nespremenjen. Klobučevino pa bosta seveda spodrinila svila in slama ter kombinacije obeh tvarin. Pojm »slame« je treba vzeti seveda v najširšem obsegu in šteti vanj vse. kar je slami le malo podobno. Zlasti bo priljubljena »slama« iz prediva in umetne svile.
Pomladni klobuk bo zopet soliden klobuk, ne več Čepica raznih fantastičnih oblik, kakoršne smo videii jeseni ln jih tu in tam še zdaj po zimi. V kolikor se bo oblika čepice še obdržala, bo manjša, mehka ln ljubka, v prvi vrst! tiare lena Iz svile.
Zelo priljubljen! bodo svileni turbani
in čeladasti modeli, oboji prikladni tudi
za manj svečane večerne prireditve in za plesne matineje Pomladi in poleti bo baje moda. da bodo dame tudi ob takih prilikah obdržale klobuke na glavah. Se_ veda bodo morali biti tako oblikovani, da ne bodo ovirali pri plesu in koketiranju, torej dveh danes najvažnejših ženskih opravkih.
Barve klobukov za pomlad niso strogo predpisane. Pomladanski klobuk bo navadno črn. kakor bo črno in črno belo sploh »velika moda«. Tak klobuk bo iz ripsa. satln cuira ali groigraina in garniran na ta ali oni način s slamnatimi vstavki Poleg črnega bosta favorizirani barvi modra in siva. Posebno modri barvi obetajo veliko priljubljenost in razširjenost. Obdržala se bo tudi bei-ge, vendar pa z vidno nijanso v roza.
Iz Berlina propagirajo poleg teh malih klobukov tudi večje oblike s širokimi krajci. Za poletje se znajo uveljaviti, za pomlad pa gotovo še ne. A tudi poleti ne bodo mocrlf ^pndriniti malih olVik. ki niso samo zelo prikladne in praktične, ampak — kaj je danes morda najvaž-neje — tudi najcenejše
naj pomisli: Ali bi Mati božja na mojem mestu ravnala tako? Svet je danes moralno totalno pokvarjen ...
Tako torej kardinal PirfL Dunajča-ni seveda ne smatrajo njegovih groženj za tako nevarne in resne in prav pridno plešejo čarlston in blekbotom. Dunajski listi pravijo, da je imel anatema avstrijskih škofov ravno nasproten uspeh in da je še podvojil zanimanje za eksotične plese.
Maske
V predpustu Imajo ljudje največ opraviti z maskami in maškeradami. Pri nas smo v tem pogledu še dokaj skromni, a vendar imamo vsako leto nekaj večjih maškeradnih prireditev, ki jih staro in mlado težko pričakuje.
Maske je izumil po starih tradicijah Thespiso, ki si je na vinski trgatvi prvi namazal obraz s kvasom in predstavljal drugo osebo. Od tistih Časov so rabili kvasova barvila v vseh antičnih gledališčih za šminkanje. Maske kot sredstvo za povečanje efekta gledališke igre je rabil prvi Aischylos. Znal se je sicer tako dobro maskirati, da je bil podoben osebnosti, ki jo je opisal pisatelj, vendar so pa ostale maske omejene samo na gledališče in se drugače niso rabile. Šele za časa Karla Velikega je postala maska splošno priljubljeni toaletni predmet seveda samo pri dvornih krogih. V Benetkah je tvorila maska del obleke najmanj pol leta. Benečani so odložili maske samo med karnevalom. Iz uporabe mask so nastale sčasoma maške-rade in plesi v maskah. Te prireditve so se pojavile najprei na kraljevskih đvorih. Sele za časa filipa Orleanskega ie bilo dovoljeno prirejati maške-rade tudi v javnih lokalih in na ulicah. Plesi v maskah so se ohranili do današnjega dne ln bodo ostali v navadi, ker odgovarjajo težnji večine ljudi, ki radi igrajo vsaj nekaj ur v letu vlogo druge osebe. Pole* tega je maska za žensko dobrodošla in prijetna izpre-memba večerne toalete, za katero iim moda predpisuje linijo, materijal in okraske. Zato so maškerade, pri ka-
terih Ima fantazija široko polje, ženskam nekaka zabava. Vsa nesreča je v tem. da mnoge dame nimajo na razpolago toliko denarja, da bi si omislile res lepe in originalne maske. Sicer se pa da z duhovitostjo in iznajd-Iiivostjo tudi ta zapreka odstraniti. Saj ni treba izbrati pristno rokoko masko, ki zahteva najinejše blago.
Zelo lepe in originalne maske se dalo narediti Iz starih plesnih oblek, ki lih spretna dama primerno prena-redi in okrasi. Maska mora spremeniti v prvi vrsti dotičnega, ki jo nosi. Čim bolj nas maska spremeni, tem prijetnejša ie naša zavest, da govorimo z znancem kot s tujcem in s tujcem kot z znancem. Ako smo dobro maskirani, se nam zdi maškerada polna neznancev. To je prijetna izprememba, ki nam krajša čas.
Avstrijski škofje proti modernim plesom
Te dni se je vršila na Dunaju konferenca avstrijskih Škofov, na kateri so poglasili svoi anatema nad modernimi plesi in napovedali čaristonu, tangu, fokstrotu in blekbotomu oster boj. Avstrijski škofje smatrajo te plese za nemoralne in preveč erotične. Na Čelo gibanja proti modernim plesom se je postavil sam kardinal in dunajski nadškof dr. Piffl, ki je Dovodom neke pridige povdarjal. da svetovna ura zadnjikrat bije in napoveduje konec današnje dozdevne kulture. Današnji moderni plesi računalo na najnižje instinkte. Če ie žena v dvomu,
Ruska bluza«
Za letošnjo pomlad napovedujejo vstajenje bluze, ki je zadnja ieta skoro docela izginila iz modnega albuma in se obdržala le še pri športni in delovni obleki. Zdaj bo prišla vnovič do polne veljave in pot ji pripravlja sedanja blu-zasta linija, .ki skoro docela obvladuje zimsko modo in daje svojo noto celo plaščem. Naša slika nam kaže takozvano rusko bluzo, ki je elegantna in praktična in bo po pariških napovedih igrala pomladi zopet veliko v loko.
Ravni plašč.
Med vsemi nijansami, ki jih preživlja oblika damskega plašča, se vedno z uspehom uveljavlja tudi enostavni ravni plašč, ki je od dnevne mode zelo malo odvisen in tvori zato nekak standard v damski toaletni zbirki. Tudi v pomlad in poletje se bo rešil.
Izjava
Da bo konec te škodoželjne izmišljene govorice, izjavljam še enkrat:
Vsled zavisti, da moderno napredujem v svojem obrtu, se trosi lažnjiva govorica glede trajnega kodranja las. — Ta povzročena škodoželjnost je Ie spodbuda večjega zanimanja. Povzročitelju te podle iaži pa i hvala'
IM. Podkrajšek, frizer za dame in gospode. Ljubljana, Sv. Petra cesta 12.
1
Razkošna Florida in sanjava Rivijera v Buenos Airesu. — lile-ganini moški in grarijozni ženski svet* — Razvito argentinsko
časopisje.
Buenos Aires, 29. dec. 1926.
Gospod urednik! Gotovo ni mnogo Slovencev, ki bi jih usoda zanesla sem doli v Južno Ameriko, v bajno se razvijajočo prestolico bogate Argentinije. Zato bo morda zanimalo tudi čitatelje in čitateljice »Slovenskega Naroda,* ki ga prejemam celo tu sem, na drug konec sveta, ako jim na kratko popišem, kako tukaj živimo. Za danes hočem povedati nekaj o buenosaireških promenadah, ki igrajo pod tukajšnjim južnim nebom zelo važno vlogo.
Najbolj priljubljena promenada gigantske argentinske prestolice je Florida, ki je oddaljena dober kilometer od »časa rosada«. to je državne palače. Florida nima nikake sličnosti z Broad-way-om v Newyorku, kjer se vse sprehaja z mrzlično naglico (tirne is mo-ney!), ali s Champs d* Elysees v Parizu, kjer radi same etikete ne vedo kako uporabljati stopala. Ne. tu se še-tajo v pravem pomenu besede, brez prenagljenja. komodno. kakor doma po vrtu ali salonu. Čeravno so v tej ulici najelegantnejše trgovine, mondena zabavišča in najokusnejše urejeni bari. ni Florida kako priviligirano zatočišče plutokracije, temveč se tu druži državni uradnik z zasebnim, študent z zdravnikom, igralec z novinarjem.
Elegantni pa so vsi; na obleko da tudi priprost Argentinec zelo mnogo in priznati je treba, da so si vzgojili tekom generacij zelo prefinjen okus. Splošno pozornost vzbujajo na promenadi Angleži in Severni Američani, ki jih je tukaj vedno dovolj, ki pa se oblačno vedno po svoje, čeprav so že desetletja izven domovine.
Argentinske devojke smatram za najlepše, kar sem jih videl doslej Ne samo, da so lepega stasu in finih linij v obrazu, temveč Imajo tudi tako pri-kupljivo vedenje, da Jih napravi na mah simpatične. Mnogo pomoreta k temu gotovo iudi dobra vzgoja in naravna inteligenca. Argentinka ni taka sužnja modnih ekstravajranc kakor Parižanka ali tovarišice na ameriškem severu, ampak je v vsakem oziru bolj rezervirana in konservativna. Vseeno se pa rada smatra za napredno in zlasti zna že tudi »štediti« pri nakupu blaga, tako da tudi ona raje kupi premalo kakor preveč. S tem pa samo pridobi na mič- j nosti in lepoti, ker je tukaj pretežna većina žensk res lepe postave in lepih nog. Cerkev in filistrstvo se kakor tam v Evropi tudi tukaj v Južni Ameriki borita proti kratkim krilom in tesnim kopalnim oblekam, a z enakim neuspehom, in to kljub temu, da so Argetin-čanke v splošnem verne in zelo moralne.
Ponoči nudi naša promenada naravnost fantastično sliko, vredno opisa v »Tisoč in eni noči«. Reklamni napisi po celi ulici, sestavljeni iz raznobarvnih električnih žarnic, mečejo morje mavrične svetlobe na šetalce. na asfalt, izložbe, stavbe in nebesni svod. Glasoviti Broad-way ni niti senca ponočne Floride, kajti v Newyorku ni dovoljeno porabljati toliko električnega toka v reklamne svrhe, baje radi neugodnih posledic za oči. Tudi tukaj je bila velika kampanja proti taki reklami, ampak pozneje so tukajšnji očesni zdravniki prepričali javno mnenje, da ni nobene nevarnosti v tem oziru.
Na Floridi ima največji buenosaire-ški dnevnik »La nacion« postavljena dva velika megafona, ki objavljata še-talcem najnovejše vesti, vmes oa god-bene komade domaČih in tujih radto-postaj. Sploh je časopisje v Argentini žilo razvito". Poleg »La nacion<. ki ima skoro četrt milijona dnevne naklade, sta
največja lista »La prensa« in »La ia-zon«. Oba imata po 100.000 in več naklade, vsi trije pa izhajajo dnevno na najmanj 50 straneh velikega formata
Balneario je Šetališče ob reki Rio de la Plata. ki je tako Široka, da jo moremo smatrati že za morje. Gospodje na municipiju, kakor se imenuje na? magistrat, so poskrbeli, da ima številno prebivalstvo Buenos Airesa tudi šetališče za vroče poletne večere, ko je bivanje v mestnih zidovih skoro nemogoče.
Ta riviera je gotovo ena najlepših na svetu. Mesto se ni balo stroškov, da opremi to obalno promenado z vsemi komodnostmi, z bajnimi vrtovi, obilnimi počivališči, krasnim tlakom za šetalce in avtombile in z razkošno razsvetljavo. Na koncu promenade moli v rečno strugo umeten polotok, na katerem je na stotine kabin za kopalce, nad njimi pa terasa z nasadi cvetlic
Ni treba omenjati posebej, da je ta riviera vedno polna ljudstva in elegantnih avtomobilov, ki jih vodijo navadno nežne ženske roke in to prav spretno in gracijozno. Veselo noto dajejo ulici prodajalci časnikov, mladi pobalini, ki s svojim glušečim krikom naznanjajo nove izdaje listov, in se prerinjajo med ljudmi in vozili s čudovito spretnostjo.
Zlatko O. Jug.
Humoristični kotiček
Bo že res.
Snubec malemu bratu bodoče neveste: »Ti, tvoja sestra pa ni odkritosrčna. Pravi, da je stara Še le 20 let. pa jih ima že 26.«
»O, to bo že prav. Ona se je namreč še le s šestimi leti naučila šteti.« Psevdonim.
Hči: Ne in ne. Jaz hočem in jaz moram h gledališču, če ne drugače, si vzamem kak psevdonfmU
Mati: »Kaj. to še tudi. No. to ti rečem, potem vaju oba ubijem; da, oba. Tebe in tistega tvojega Psevdonima.« Preskrbna.
Ona: »Veš, kaj mi je danes rekla soseda? Ona raje pusti svojega moža od lakote poginiti, predno bi mu sama kuhala.*
On: »No, ta je pa res preveč ljubezniva. Tako velika skrb za zdravje svojega moža pa res ni potrebna,«
Pozna jih.
»Gospod gozdar, ali ste ukrenili vse potrebno za jutrišnji lov.«
«Da, gospod baron, zajci so že naročeni in bodo jutri po končanem lovu tu.
Glasbeno naobražena.
Mož in žena prideta h koncertu. Seveda sta začetek zamudila. Ko dospeta do svojih sedežev, se informira žena pri svoji sosedi, kaj prav!:ar izvaja orkester: »Deveto Beethovnovo simfonijo«, se glasi odgovor. Vsa razburjena se obrne žena k možu:
»Vidiš, sedaj igrajo že deveto simfonijo, vseh prvih osem sva radi Tvojih cigar zamudila!«
Pralnica in likalnica HAMANN Ljubljana Mestni trg S (na dvorišču)
Caeio v ene z Lani:
Nobene spremembe
Moram takoj povedati, da sem nenavadno resen človek. Znano tvrdko »Batin & Comp.« sem ustanovi! jaz-V Njuiorku pred dvajsetimi leti. Vse pozna "to tvrdko: Batin & Comp. instrumenti za merienie.
Če sem Italijan? Jaz? Seveda! In se iz Padove!
Povsod me poznajo zavolio moje resnosti. Zovem se August Batln, sin i>ok. Filipa Batina. Vsako tretje leto sem šel v Padovo, da prebijem tam mesec dnu Želel sem videti stare znance, prijatelje in sorodnike.
Zategadelj ni prav nič čudno, če sem šel v Padovo tudi zaradi ženitve. Oženil sem se z Anito Radenlgo. To ie znana industrijska hiša: likeri so njena sneciialiteta.
Cela tvrdka Batin & ComP. je pripravlja zame in mojo nevesto naj-svečaneiši sprejem. V Njujork sva imela priti 23. septembra na brodu ».Princ Adalbert«.
Ko smo bili še na moriu mi je padlo v oči. da Je na brodu še nekaj mladih ljudi in žensk, ki so na svatbenem potovanju. Eden takšnih parov mi jr posebno ugajal, čim smo krenili iz Genove. m
»Vidva sta Amerikanca?« sta me
vprašala.
»Ne; Italijani: August Batin in Žena.«
»Midva sva Švicarja: Jurij Prolt in Marilka Stein. Poročila sva se včeraj, tik pred odhodom vlaka iz našega mesta. Zdaj sva na svatbenem potovantu.«
*
Ali je treba povedati, da smo se zelo brzo sprijateljili? To ie sicer pravilo za prekomorske parnike. Marilka in njen mož nista bila nikakor nesimpatična.
Preživeli smo nekoliko prijetnih dni. Ko smo bili šesti dan na morju, ponoči, prav ko smo mislili, da Imamo že vse težave potovanja za seboj ln smo čakali dan za dnem. da zagledamo Njujork. je izbruhnil na brodu požar, ki je uničil »Princa Adalberta.« Ni potrebno, da vam govorim o tem požaru in o tej katastrofi. Pisali so o tem časopisi nadolgo in naširoko, ker se baš tedaj v aristokratskem svetu ni pri0etil nobeden škandal.
Glavno je, da ie na klic: »Požar!« nastala nepopisna panika. Na orvf hip smo mislili, da si ie nekdo dovolil grobo šalo. ali brzo smo se prepričali, kako strašna je bila resnica. Požar na brodu ie rastel z bliskovito naglico. Treba je bilo naglo delati, če si se hotel rešiti. Poznal sem oravllo: čim dalje od broda, kl se potaplja!
Žarnice so bile vse pogašene. Gnan od svojega sklepa sem zagrabil
postavo, ki se ie belila kraj mene in skočil v vodo. Hotel sem za vsako ceno rešiti Anito.
Radiotelegrafistu »Princa Adalberta« se je posrečilo o pravem času oddati signal: S. O. S. Ob zori se je že pojavil na obzorju brod. ki nam je imel prinesti rešitev. Hotel sem razveseliti svojo ženo, ki sem jo držal čvrsto, dasiravno sem plaval. Z eno roko sem se oprijemal deske ln sem ji zakhcal:
»Anita! Glei brod. rešeni smo...« Tedaj je ona okrenila glavo... Malo je manjkalo,  da se nisem onesvestil.
To ni bila Anita, ampak Marilka.
Na brodu, ki nas je rešil, so bili vsi prepričani da sva mož ln žena. Tako se je glasilo tudi radiotelegraflč-no sporočilo: med rešenim! se nahaja tudi g. Batin s soprogo.
Kaj je bilo z Marilklnlm možem ln mojo ženo? Oba sva se ogibala, da bi dala odgovor na to vprašanje. Meni je bilo jasno samo to. da sem v brzini na ladji namesto Anite zagrabil Maril-ko. Ni moja krivda: obe sta bili belo oblečeni, a na ladji nisi videl prsta pred očmi.
Kaj nai storiva? Molče sva se udala usodi fn tako Je tvrdka Batln 6t Co. ipak bila v položaju, da z največjo svečanostjo sprejme mlado gospo Batin. Marilka te za ves svet postala gospa Batln. In živela sva tako
skupaj čuvajoč tajnost samo za-se. O »pokojnikih« nisva marala govoriti
Moram priznati, da ne meni, ne Marilki ni bilo prav nič neprijetno.
Tako so tekli dnevi. Marilka je bila divna, sveža. Včasi je. naslanjajoč glavo na moje grudi, oplakovala zlo usodo svojega moža. Včasi sem tudi jaz v njenem objemu pozabljal na Anito.
Marilka me je spočetka nazivala svojega rešitelja; jaz sem ji zagotavljal, da mi je ona edina radost življenja.
Ali Čez dni sva se začela pozdravljati že z manj ljubeznivimi besedami. Z eno besedo: živela sva kakor dva golobčka, uživajoč vso srečo zdrave zakonske ljubezni.
Imel sem posle v Mehiki. Bilo je preteklo že petnajst mesecev, odkar sem se ločil od Anite in sem že pozabljal na potop »Princa Adalberta«.
Da bi mi bil pot prijetnejši, povabil sem tudi Marilko s seboj. Sla je zelo rada.
Na neki postaji sva menjala vlak.
Ko sva stopala po peronu, s katerega se je imel odpeljati naš vlak. se pojavita nenadoma pred nama moški in ženska, ki sta se držala ood pazduho.
In čim smo se pogledali so fctirje vzkliki odjeknili po perona...
Ker pred nama sta stala Anita in Jurij.
»Anita!«
»August.«
»Marilka!«
»Jurii.c
Potem:
»Veš, dragi moj... g. Jurti je bij zelo prijazen... Rešil me ie pri tisti katastrofi. Čuval me je in. glej, zdaj me je baš pospremil k tebi... Treba, da se mu zahvališ...«
»A ti, moj dragi Jurij, ie posegla vmes Marilka, »se moraš orav iskreno zahvaliti g. Augustu. Pripeljal me je zdaj naravnost k tebi. a ves čas je bil tako... tako dober.
Izmenjali smo še nekoliko besed, po tem je šel Jurij z Marilko na eno stran, jaz z Anito pa na drugo.
V vlaku sva se še dalje razgovar-jala. Bilo je toliko stvari, ki sva si jih imela povedati, ker se petnajst mesecev nisva videla. Nenadoma mi je padlo na misel:
»Anita, zdi se mi. da sva si bila že na ladji na čistem, da postanem oče... Hotel sem vprašati, kai je bilo s tem zanimivim Droblemom. Ali nisem končal    vprašanja,   ker   me ie Anita
prekinila:
»Saj boš. dragi August... Pri meni se ni nič spremenilo... Kakršna sem bila tedaj, takšna sem tudi zdaj; nobene spremembe...«
2117
To in ono
Češkoslovaški poslanci obsojeni
Kakor smo že poročali, se je vršila te dni v Pragi obravnava proti petim poslancem, ki so povodom obstrukcije v parlamentu dejansko napadli svoje kolege in nekatere celo težko ranili. Obtoženi so bili: komunistični poslan« ci Harus, Jilek in Kreibich ter narod« r.o*socijalistiČna poslanca Šafran ko in Knejzlik. Obravnava je trajala več dni. V četrtek popoldne je bila izre* cena obsodba.
Predsednik senata je prečital v imenu republike obsodbo, ki pravi, da so poslanci Harus. Šafranko in Jilek krivi, da so nastopili na seji Narodne skupščine dne 19. junija 1926 z nasi* T tem, da bi preprečili predsedniku za« konodajnega odbora izvrševanje nje« gove uradne funkcije. Zato se obsojata poslanca Harus in Jilek na 4 me« sece ječe, Šafranko pa na 3 mesece. Poslanca Kreibich in Knejzlik sta bila oproščena.
Državni pravdnik dr. Hraba se je pritožil proti oprostilni razsodbi in proti prenizko odmerjeni kazni.
Zadnje pismo cesarja Maksimilijana
Bruseljski listi so objavili zadnje pismo nesrečnega mehikanskega ce# sarja Maksimilijana, ki ga je pisal v ječi v Oueretaro zadnjo noč pred svo* *jo tragično smrtjo. Pismo je tem bolj zanimivo, ker doslej še ni bilo objav* ljeno. Gla9i se:
«Dragi baron de Lago, moje življe* oje je končano. Zadnja prošnja je na* menjena mojim zemskim ostankom. Edina moja želja je, da bi dal zdrav« nik dr. Basch prepeljati moje telo v iVera Cruz. Prevoz mojega trupla naj se izvrši brez vsakega pompa in cere« monij. Smrti se ne bojim. Čakam jo mirno in zato bi rad imel mir tudi pri prevozu trupla v Evropo. Dragi baron, uredite vse tako, da prevzame doktor Basch in moji domači moje telo in ga prepeljejo v Evropo. Pokopan bi bil rad blizu moje drage Charlotte. Ako pa vest o njeni smrti ni resnična, naj pokopljejo moje telo na zgodovin« sketn kraju. Bodite tako prijazni in obvestite o moji zadnji želji kapitana Groella. Poskrbite, da bo mogla vdo* va mojega zvestega vojnega tovariša Mrrmona odpotovati nazaj v Evropo.
Upam, da uslišite mojo prošnjo. Obenem vas prosim, da sporočite mo* je zadnje želje tudi moji materi na Dunaju. Ponovno se Vam zahval ju« jem in vas pozdravljam. — Maksimi« Iijan.»
Žrtev pedantnih sodnikov
Kaj ie zločin? Zdrava človeška pamet razume pod zločinom moralno ali gmotno oškodovanje človeške družbe, odnosno poedtnca. Za pravnike pa ni zločin samo to, marveč tudi vse, kar je v zakoniku označeno kot kažnjivo. In baš na podlagi tega naziranja so pritisnili te dni neki ženski v Madridu na čelo pečat zločinke in jo strogo kaznovali, dasi je vsa javnost prepričana o njeni nedolžnosti.
Neka Viktorija Fermanndoz je bila frizerka v najsi romašneišem madridskem predmestju. V njeno delavnico so zahajale samo siromašne ženske, kuharice, Šivilje, služkinje itdL, ki so si morale odtrgati od ust. da so prihranile denar za friziranje. Viktorija Fer-nandez ni imela otrok in to jo je zelo bolelo. Hrepenela je po materinstvu, hotela je postati mati, da bi ii dete slaj-šalo žalostno življenje. Nekoč je prišla v njeno delavnico neka Izabela Gau-chez. V pogovoru s frizerko je tarnala, da jo je liubček zapustil, da ie od njega zanosila in da jo oče ubije, čim izve, da postane nezakonska mati.
To odkrito priznanje nesrečne de-vojke ie Fernandezovo zelo ganilo. Izabela se ji je smilila in zato ii je obljubila svojo pomoč. Ponudila ii je kotiček v svojem stanovanju in ji dejala, da bo na videz pri nji služkinja, kadar pa porodi, da krstiti njeno nezakonsko dete kot svoje. Obljubila ti je tudi, da bo skrbela za njeno dete kot prava mati. Prigovarjala ji je, da to ni nič hudega in da nihče ne bo izvedel, da je dete nieno.
Izabela je vedela, kaj io čaka, ako r»e spreime te ponudbe. Dete bi morala itak oddati v porodnišnico. Zato je pristaja na ponudbo in tako ie bila s pomočjo babice sklenjena pogodba med dvema nesrečnima ženskama.
Kmalu po tajnem porodu se je Izabela vrnila k očetu, ki niti slutil ni, kaj se ie zgodilo. Njena prijateljica Fer-nadezova pa je bila vsa srečna, da ji je usoda nakionila dete. po katerem je dolgo lili* zaman hrepenela. Toda njeno veselje ni trajalo dolgo. Iz anonimnega pisma so madridske oblasti izvedele za sleparijo, na kar so pravo In lažno mater aretirale. Zadeva je prišla pred sodišče in te dni se ie vršila obravnava. Viktorija Fernandez je bil obsojena po paragrafih španskega kazenskega zakona na šest let ječe...
" Obsodba ie vzbudila v evropskih pravriiškh krogih splošno začudenje. Nihče ne more razumeti, kako je mogoče obsoditi po španskih zakonih de-temorilko na tri leta, ženo, ki Je hotela
storiti svoji nesrečni prijateljici uslugo, pa na Sest let. Vsi španski listi pišejo o tem zanimivem procesu in zahtevajo, naj kasacijsko sodišče obsodbo razveljavi. Viktorija Fernandezovo označuje tisk kot žrtev pedantnih sodnikov.
Zatiranje spolnih bolezni v Pragi
V kratkem se bo vršila na pra&em magistratu ponovna konferenca vseh poklicanih Činiteljev. na kateri se bo razpravljalo o zboljšanju dosedanje prakse zatiranja prostitucije in spolnih bolezni. Pc novi naredbi deželne politične 6"blasti ima praška policija pravico pregledovati vse javne lokale. Isto pravico ima tudi mestni magistrat. Dosedanja praksa je pokazala namreč mnogo nedostatkov. Policija prireja po praških ulicah racije dan za dnem. Sumljive ženske je doslej izročila sodniji, ki pa je nedavno izjavila, da ž njimi noče imeti več opravka; zato jih sodi sedaj sama in jih kaznuje z zaporom do 14 dni.
Kljub temu pa se prostitucija vedno bolj širi. Policija je zato predlagala, naj politična oblast zapre vse bare in druge lokale, kjer cvete prostitucija. Dovoljenja za nove bare bi se ne smela več izdajati. V praksi se je pa poka-zalo.da magistrat sicer ne daje dovoljenj za nove bare, da pa spadajo bari ppjd stari zakon o gostilničarskih koncesijah in jim zato magistrat ne more do živega.
Zatiranje spolnih bolezni v Pragi je zelo površno. Vsa Praga ima za spolno bolne viačuge na razpolago samo 30 postelj. Občina je zato v veliki zadregi, kajti število spolno bolnih viačug je zlasti na periferiji od dne do dne večje. Zato so izročili zastopniki zdravstvenih oblasti te dni ministru narodnega zdravja spomenico, v kateri razvijajo načrt uspešnega zatiranja spolnih bolezni.
Pustolovec Dimitrijević obsojen
Poročali smo že o rafiniranem pustolovcu Dimitrijeviču, ki je nastopal na Slovaškem kot srbski kapetan in sarajevski atentator ter igral v obče-\ anju z raznimi slovaškimi javnimi funkcijonarji zelo Čudno vlogo, Teodor Dimitrijevič je tip moralno pokvarjenega in do skrajnosti domišljavega lahkoživca, ki si hoče ustvariti karijero z raznimi sleparijami. Klatil se je po Ameriki, od koder je prispel na Slovaško. Povsod ie lagal, da je sodeloval pii sarajevskem atentatu. Kjer je kazalo, da mu bo ta vloga kaj koristila, se je bahal na vse pretege, čim je pa prišel v družbo, ki obsoja vse morilce brez razlike, je svoje junaštvo previdno zatajil. Nekoč se ie bahal s sodelovanjem pri sarajevskem atentatu v družbi urednika slovaškega lista »Narodne Novine< Antona Kompanka, ki mu je pozneje to javno očital. Dimitrijevič je Kompanka tožii in urednik je bil po tiskovnem zakonu obsojen radi žaljenja časti. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo in v torek se je vršila v Bratislavi vzklic-na obravnava.
Sodišče se je na podlagi izpovedi poslanca Hlinke in nekaterih ameriških Slovakov prepričalo, da se ie »kapitan« Dimitrijevič res podpisoval kot soudeleženec sarajevskega atentata in opetovano bahal, da so ga avstrijske oblasti zapisale v črno knjigo. Zato je obsodbo prve instance razveljavilo In famozni soudeleženec sarajevskega atentata bo moral plačati sodne stroške v znesku 4000 Kč.
Slovaška javnost je Dimitrijevičevih lumparij že sita in zato pozivajo listi politično oblast, naj sleparja izžene iz republike.
šanhaj
Šanghaj ali pravilneje Šanhaj. ki igra v sedanjem angleško - kitajskem konfliktu najvažnejšo vlogo, spada med največja trgovska mesta na svetu. Mesto spominja po svoji zunanjosti bolj na Evropo kot na Kitajsko. Kdor se pripelje po 2olti reki in dalje po reki Huan-pu v to svetovno pristanišče ter si ogleda obalo, dobi vtis evropskega mesta. Trg The Bund na bregu reke Huan-pu je središče, kjer so zbrani vsi tujci v Šan-haju. Tu je mnogo krasnih palač, bank, uradna poslopja velikih paroplovnih družb in konzulatov. Spomeniki pričajo o slavi tujcev, ki so se borili z domačini za Šanhaj dotlej, dokler jim ga večinoma niso iztrgali iz rok. Na trgu The Bund stoji spomenik Margarvja, kip bivšega angleškega ministra v Pekingu sira Harrvja Parkesa in končno ogromna piramida, na kateri so vklesana imena vojakov vedno zmagovite angleške armade« (The Ever Victorious Army), padlih v vojni 1. 1862.
Pred vojno je bilo na tem trgu tudi mnogo palač, ki so pričale o nemškem »Drangu nach Osten«. Tu je bila palača nemškega kluba Concordia. zgrajena v slogu nemške renesance. Temeljni kamen je položil 22. oktobra 1904 pruski princ Adalbert. Poleg te palače so zgradili Nemci v šanhaju še več impozantnih poslopij. Med vojno so se polastili teh poslopij Angleži in zdaj prevladuje v Šanhaju njihov vpliv. Angleška kolonija v šanhaju šteje zdaj 16V000 članov
in angleška vlada noče pod nobenim pogojem izprazniti svoje kolonije. Res je sicer v Šanhaju še mednarodni in francoski okraj, toda Francija ima v mestu zeta malo vpliva. *
Kitajsko mesto, kj ga obdaja kitajski zid, je majhno in ima zelo neugodno lego. Šele tujci so spoznali pomen šan-haja kot trgovskega središča ob izlivu reke Huan-pu. izsušili so prostrana močvirja okrog starega mesta ter si za-sigurali 1 1842 z nankinsko pogodbo velik del ozemlja okrog kitajskega mesta za svojo trgovino in poslopja. Omenjena pogodba je odprla tujcem vrata v šanhaj. Prišli so prvi konzuli, angleški, francoski in ameriški ter začeli pripravljati teren za evropske naseljence. Čez 50 let so se oglasili Se Japonci in dobili z mirovno pogodbo, sklenjeno 1. 1895 v šimonoseki, pravico do svoje koncesije v šanhaju. Vseh teh 50 let so se Kitajci borili proti evropskemu in japonskemu vplivu. Šele L 1910 je zavladal za silo mir m Šanhaj se je začel naglo razvijati. Vsa trgovina ie osredotočena v mednarodni koncesiji, ki jo pozna kitajsko prebivalstvo pod imenom angleška koncesija. Poleg trgovskega okraja spada v to koncesijo krasen okraj privatnih vil, v katerih stanujejo bogati trgovci. Siromašno domače prebivalstvo hodi z zavistjo mimo razkošnega okraja, kamor se stekajo milijoni.
Kitajski del Šanhaja se ne razlikuje mnogo od drugih kitajskih mest. V vzhodnem delu ie znameniti hram literature Ven-micco, kjer prinašajo od časa do časa žrtve kitajskemu modrijanu Kun-tu-tse (Konfuciju), »mojstru in voditelju 10.000 pokolenj. kakor ga nazivajo Kitajci. Veliki filozof pa v hramu nima kipa, marveč je naslikan na priprosti tablici. Za mestom je hrib, na katerem stoji naselbina Zi--ka-vej, kar pomeni naselbina rodbine ZL Tu bivajo francoski jezuiti. Ime Zi izvira od kitajskega ministra, velikega državnika in avtorja številnih znanstvenih del. ki je živel koncem 16. stoletja. Zi se je seznanil z misijonarjem Riccom, in se dal 1. 1603 krstiti. Mandarin je vzel misijonarja k sebi, toda Kitajci so bili ogorčeni in so rodbino Zi z misijonarjem vred izgnali. Šele nankinska pogodba je vrnila jezuitom veleposestvo, ki ga je zapustil Zi svojemu prijatelju. Jezuiti so ustanovili v svoji naselbini meteorološki observatorij in zvezdarno. Observatorij upravljajo tako imenitno, da so niegova poročila med mornarji splošno priznana kot najzanesljivejša.
Kot rečeno spada Šanhai med največja trgovska mesta. Njegova lega blizu izliva kitajskega veletoka Jang-tse-kjang ah* 2olte reke ie tako ugodna, da lahko zalaga pristanišče z blagom vso srednjo Kitajsko tja do Mongolije.
Boj podganam
Podgana ni samo velik škodljivec, ker ogloda vse, kar ji pride pod zobe. marveč tudi nevaren ražširje valeč epidemičnih bolezni. Dokazano je, da so podgane za Časa svetovne vojne raznesle najnevarnejše nalezljive bolezni kot kolero, kugo. legar in druge take bolezni. Žival pa ie tudi sama na sebi ogabna in človeka kar strese, če jo   nenadoma   ugleda v kakem kotu.
D očim so podgane na deželi manj nevarne m ne nastopajo v velikem številu, tvorijo zlasti v večiih mestih pravcato nadlogo. Tam najdejo po kanalih, kleteh, starih podrtijah, smetiščih in drugod dovolj zavetišč in tudi obilo hrane. Zato se v vseh večjih mestih vrši organizirano zatiranje podgan. V Parizu, Londonu, Berlinu in drugod so posebni oddelki, ki vodijo ta boj. V ta namen razdeli mestna uprava brezplačno poseben strup, ki ga morajo vsi hišni posestniki določenega dne nastaviti na takih mestih, kier iščejo podgane običajno zavetišče ali hrano. Dosedanji poskusi so se dobro obnesli.
Posebno tožijo nad podgansko nadlogo v zadnjih letih Dunaičani. Na Dunaju so se podgane za časa svetovne vojne strahovito razpasle. Izvoz smeti je bil v vojnih letih zelo pomanjkljiv, javna snažnost je zelo popuščala, v raznih vojaških taboriščih, vojašnicah, bolnicah itd. pa so imele v odpadkih obilico hrane. Zatiranju podgan med vojno skoraj nihče ni posvečal posebne pozornosti in ni čuda. ako danes trde poznavalci razmer, da Dunai dandanes kar mrgoli podgan, ki prihajajo ob belem dnevu iz kanalov in se »sprehajajo« na najprometnejših ulicah. Zato je dunajska občina po vzorcu drugih ,velemest organizirala za prihodnje dni splošno zatiranje podgan. Če se bodo vsi prebivalci točno ravnali oo danih navodilih, ni dvoma, da bodo podgane deloma poginile, deloma pa se preselile kam drugam. Znano ie. da podgane takoj zapuste svoje skrivališče, čim ena izmed njih pogine. Ne dotaknejo se več sumljive hrane in se preselijo drugam.
Tudi v naših mestih tvorijo podgane že pravo nadlego. Statističarji so izračunali, koliko škode povzročijo podgane. Na Danskem so ugotovili, da so podgane samo na poslopjih napravile za prekc 7 milijnov dauskih kron škode. Na Angleškem so podgane uničile za nad 15 milijonov funtov živiL Podgane namreč nimajo navadi, da bi načeti kos požrle* marveč oglodajo vedno nove komade, ki postanejo vsled te ga nevžitni. V Severni Ameriki požrejo podgane toliko,   kolikor pridela v
enem letu 200.000 ljudi. Znano je, da se podgane često lotijo tudi otrok. Da male živali kot kunci in slično niso varne pred njimi, ni nič novega. Po zdravniški ugotovitvi oboli mnogo ljudi vsled okuženja potom podgan. Podgane se kaj rade vgnezdiio po trgovskih skladiščih, kjer s svojimi ekstremi ! okužijo živila, ne da bi se to nazunaj >pazilo.
Pobijanje podgan se vrši običajno z raznimi strupi. Ti strupi pa ne smejo biti taki. da bi tvorili nevarnost za ljudi ali druge domače živali. Navadno se uporablja v to svrho fosfor. Dva grama fosfora se pomeša z 1 gramom masti in moke ter se iz te zmesi napravijo male kroglice, ki sc nato nastavijo na primernih mestih, zlasti po kleteh, shrambah, hlevih, smetiščih itd. Pobijanje mora biti sistematično, ker sicer nič ne koristi. Vršiti se mora ob istem času po vsem mestu, ker se sicer podgane presele iz enega dela mesta v drugega.
Strokovnjaki trde, da ima vsako mesto toliko podgan kot prebivalcev. Pristaniška mesta pa jih imaio gotovo trikrat toliko. Zato se mora v takih mestih vršiti zatiranje tudi večkrat na leto. Gotvo tudi po naših mestih ne manjka te golazni in bi bilo povsem umestno, ako bi se tudi pri nas uvedli taki sistematični boji proti podganam, ki bi se lahko združili s splošnim čiščenjem hiš. kakor se to vrši tudi po drugih državah.
21.000 obtožencev
V Lvovu bi se moral vršiti v sredo senzacijonaien proces, k! je po številu obtožencev gotovo največji, kar jih pozna zgodovina sodne prakse. Obtoženih je bilo 21.000 članov uradniškega kon-zumnega društva, ki bi morali po kon-kurzn društva poravnati njegove dolgove. Odgovorni činitelji so gospodarili s konzumom kakor svinja z mehom. Kradli so denar in blago, poneverjali iz blagajne večje zneske in tako je prišel konzum končno v konkurz. Sodišče je prijelo vseh 21.000 članov, ki so sami javni nameščenci in bi morali vrniti v blagajno to, kar so nekateri pokradli in poneverilL
K razpravi je prišlo 2000 prič in velik del obtožencev tako, da v sodni dvorani ni bilo dovolj prostora. Nekateri obtoženci in skoraj vse priče so morale stati v bližnjih uiicah. Sodni dvor je bil v za. dregi, ker s tako ogromno udeležbo ni računal. Po daljšem posvetovanju je predsednik prosil navzoče obtožence, naj predlože svoje izpovedi pismeno, potem pa odidejo. Toda obtoženci se deloma niso hoteli, deloma pa niso mogli odstraniti in tako se je bilo bati, da pride do velikega škandala. Naposled je moralo sodišče poklicati na pomoč policijo. Toda policijski komisar si ni upal nastopiti proti armadi obtožencev in prič, ker se je bal izgredov. Senat je odšel ponovno k posvetovanju. Ko se je vrnil v dvorano, je predsednik objavil, da je proces za nedoločen čas ugoden.
Plinova vojna
Nedavno so inozemski Usti zabeležili izjavo maršala Focha o bodoči vojni, v kateri bodo igrali glavno vlogo strupeni plini. To niso prazne besede, marveč glasem memento vsem onim činiteljem, ki so poklicani skrbeti za mir in odstranitev nevarnosti novega svetovnega pokolja. Kdor se je udeležil svetovne vojne, mora priznati, da so izumili profesorji kemije v obliki strupenih plinov najstrašnejše orožje za pokončavanje ljudi. V svetovni vojni so rabili strupene pline samo na nekaterih bojiščih, kjer je doseglo to »moderno« barbarsko orožje popolen uspeh. Pline so rabili samo na bojiščih, nikjer pa ne proti civilnemu prebivalstvu ali vojaštvu v zaledju.
S strupenimi plini in njihovim učinkom so se pečali med voino tajni laboratoriji. To orožje je bilo spočetka često dvorezno, kajti dogajalo se je, da je veter strupene pline obrnil nazaj in pognal v beg tiste, ki so hoteli z njimi uničiti sovražnika. Po svojih kemičnih sestavinah so imeli strupeni plini različne učinke. Bili so taki. ki so povzročili solzavost in vnetje oči. drugi zopet kašelj In težko dihanje, tretji gnojenje kože, četrti pa takojšnjo smrt. Največ strupenih plinov je rabila Nemčija. Vojna se je nagibala Že h koncu, ko so hoteli Američani poslati na zapadno bojišče novega gosta, najstrašnejši plin, k^r jih je kdaj izumil človek. To je bil levisit, nazvan po izumitelju Levisu. Ta plin je v zgoščenem stanju rdečkaste barve, drugače pa neviden in povzroča takojšnjo smrt Z njim so hoteli zavezniki kaznovati inicijatorje strašne podmorske vojne, ki ni prizanesla niti nedolžnim žrtvam. V tem je bilo sklenjeno premirje In v nekem evropskem pristanišču atlantskega oceana je počivala v masivnih kovinskih posodah zgoščena smrt — levisit, ki ie prepula malo poprej ocean z namenom, da začne neusmiljeno kositi med nemškimi volaki.
Tega strašnega plina zavezniki niso rabili. Zanimiva je njegova usoda. Kovinske posode, napolnjene z levisitom, so naložili po premirju na parnlk in jih spustili na odprtem morju na dno. Mor-! da je pokril posode apnenec tako, da , ostanejo strupeni plini za vedno pokopani, ni pa izključeno, da slana voda Sčasoma preje posode in da bodo plini prihajali v obliki mehurčkov   na po-; višje. To bi pomenilo smrt vsega rast-* linstva in živalstva v dotičnem delu
oceana. Levisit leži namreč na morskem dnu v ooromnih množinah in če začne nekega dne uhajati iz razjedenih posod, bo uničif vse, kar mu pride na pot.
Plin sam je sicer izginil na morsko dno, toda kemična formula je ostala in Američani lahko vsak čas sežejo po tem strašnem orožiu.
Način boja s strupenimi Dimi je bil spočetka primitiven, ko je na vojna avijatika napredovala, so postali plini najstrašnejše orožje, ki je vzbujalo v obliki bomb strah in grozo povsod, kjer sc je pojavilo. Cim boli bo letalstvo napredovalo, tem večja bo tud nevarnost pokončavanja s strupenimi plini. Napadi s strupenimi plini se bodo vršili v l>odočih voinah na večja mesta, sedeže vlad. uradov, industrije itd. Ceste eksplozije v kemičnih tovarnah pričajo o intenzivnem proučavanju eksplozivnih snovi in strupenih plinov.
Proti vsakemu orožju je treba izumiti zanesljivo obrambno sredstvo. Isto velja za pline. Proti plinom se rabijo v prvi vrsti plinove maske, ki jih bo treba pripraviti za slučai vojne toliko, da bodo na razpolago tudi civilnemu prebivalstvu večiih mest. še boljše obrambno sredstvo je pa močna, dobro organizirana in izurjena avijatika, ki jo bo morala imeti vsaka država, ako noče postati igrača v rokah drugih držav.
Skrb za paradne uniforme v
Avstriji
Društvo dunajskih krojačev. ki čut: pomanjkanje denarja v tem. da se števi, lo odjemalcev vedno bolj krči, je prišlo na sijajno idejo. Propadajoči kroiaški obrti bi bilo po mnenju dunajskih krojačev takoj pomagano, ako bi se uvedle za državne uradnike zopet paradne uniforme. Krasna stara avstrijska uradniška uniforma, nekoliko republikansko pre-stilizirana. z mnogimi zlatimi portami. razkošnim trioglatim klobukom — to bi biio nekaj za avstrijske uradnike in seveda tudi za krojače S tem bi bilo pomagano krojačem, klobučarjem, jerme-narjem in drugim obrtnikom, ki so zda: skoro brez zaslužka.
Krojači so se obrnili na uradnike, ki so pa ta načrt odločno odklonili, dasi paradna uniforma marsikoga mika. Avstrijski uradniki so bili z redkimi izjemami sicer zelo nesrečni, da so morali po prevratu odložiti paradne uniforme, toda zdaj so že vajeni hoditi v navadnih ci* vilnih oblekah. Sicer pa niti za navadne obleke nimajo denarja, kaj šele za uniforme. Stavka državnih uradnikov, ki bi hoteli pritisniti na vlado, naj jim zviša plače, da si nabavijo uniforme, bi bila v javnosti najbrž Še manj popularna kakor vsa dosedanja gesla, s katerimi so šli uradniki v boj za zvišanje plač. Prostovoljno bi pa država denarja za uniforme ne dala. Zato bo najbrže ta ideja ostala te ideja.
Najstarejša zvezdama
V Južni Ameriki so dosegli raziskovalci zgodovinskih ostankov plemena Aztekov in Mayjev zadnje čase presenetljive uspehe. Znani ameriški raziskovalec Spinden je naletel v Copanu na zvezdarno, odnosno na astronomič-no napravo, ki so jo rabili Azteki In Mayji za računanje Časa. Poleg tega je našel Spinden oltar, ki je po niegovem mnenju spomenik astronomičnega kongresa iz leta 505. pr. Kr.
Na koledarsko vedo naletimo že pri najstarejših narodih. Koledarje so imeli Kitajci, Babilonci in Egipčani. Zadnje izkopine pa kažejo, da so poznali koledarsko vedo tudi Azteki in Mavji, naseljeni na polotoku Jukatan. Staroame-riški koledar ie štel 260 dni. označenih z živalskimi podobami ali raznimi simboli. Azteki so imenovali svoj koledar »Tonalamat«. Pri akropoli v Copanu sta stala na dveh gričih dva stolpa, ki so ju rabila starodavna plemena za opazovanje solnca. Za zapadnim stolpom je vzhajalo solnce 9. aprila iu ta dan je bil začetek novega leta.
w
X Ponarejanje denarja na Dunaju. Pt> vodom neke preiskave v okraju Florisdorf na Dunaju je policija slučajne odkrila de-lavnico za ponarejanje denarja. Aretiran: so bili trije bratje Kari, Arnold in Henrik Weiss m njuni sestri Margit in Kamila Janda, ki sta skušali policiji preprečiti dostop v stanovanje. Policija je nasla matri< ce za izdelovanje drobiža po 50 grošcv. po« narejale pa so se tudi nemške marke. Toli^ cija je celo bando zaprla.
X Chapfrnove zakonske neprilike. Cha;1 linove zakonske neprilike tvorijo v Amen ki še vedno dnevno senzacijo. Situacija -je zdaj obrnila v prilog Charliju. Zagovor* niki Chapl*na so namreč dosegli uklnjeujt izplačevanja alimentov v višini 5000 doU jev Chaplinovi ločeni ženi Liti Grav. Lita je sedaj brez vsakih sredstev. Chaplino^ zagovorniki pa so tudi izposJovali prepoved nadaljne prodaje brošure, ki slika ločitven proces zakoncev Chaplin in ki se  *e r debelo razpečevala in prodajala v Los An> gelosu in Hoilywoodu. Proces med zakoncema pa se še nadaljuje
X Smrt starega avstrijskega aristokn: ta. Pretekle dni je na Dunaju premih"' bivši nadporočnik Julius Zigeuner vo Blumendorf, nekoč eden najpremožnejših aristokratov Avstrije. Pokojni je bil intimni prijatelj nesrečnega presrolonas'.. ■ nika Rudolfa, njegov svak pa je bil hrvat« ski ban. Zadnje čase se je bivši aristokr^* preživljal kot sel mednarodne organizacije artistov, bil pa je tudi pomožni natakar ▼ neki restavraciji.
M. Zamik:
Narodni mučenik Pepe škrjanc
Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih.
Urnih, a tudi debelih je krač spondrea-
cana Heba Prožila mu kravjeoka iz rožnatih prstov
pijačo,
Mefaoo iz sokov« Id jih krije sinja bo*
• hota Oblastih sliv. m tudi iz onih, ki nam jih
daje
Jagoda drobna trpkega brinja. Otec previdni
SI je obojega skuhal za dolge zimske ve*
čerc.
Kakor Če soneo zemljo poljubi po burni
nevihti
Zasijalo je Pepetu lice. klicarju v boju. Da je glas povzdignil v tele premi le besede:
^"rni se duša domov mi, saj rid tvoj beg
ti odpuščam;
Malo   poduhaj   samo«  kako   prijetno ti
vonja
Tvoj zapuščeni kvartfr, Id bil z vodo je
oskrunjen
NI si pomišljala duša in smuknila v Pe*
peta notri
25 glavo naprej jo takoj skozi usta. ste*
zajem odprta.
Urno fn krepko sakiopni! je Pepe zo*
bovje rum eno,
Vdaril po txa*ih »e tudi. da duša laže mu
zdrkne
Doli v grudi prostorne, kjer bivala mu
je od rojstva. Ko se »godilo je to, prešinila radost je
narod.
Dvignilo se jo smejanje, ki ni se hotelo
poleči
Nič več ti*M#ga dne.
e m
Nazaj grede so ponoči Pepeta izgu* bili z voza. kar so šele v Ljubljani za* pazili in mislili, da se jim je po zmoti zdelo, kakor bi bil na voz. prisedeL So jih toliko videli gori sedati in doli pa* dati, ne da bi bili mogli priseči, ali jih je res toliko. Ko se je Pepe nekoliko potolčen prikazal domov, je pa trdil, da so ca iz zasede napadli politični nasprotniki.  Dobil je za mučeništvo
kstra pet goldinarjev. Zato je bil čez par dni še mnogo hujše potolčen. To je modro pojasnjeval takole:
Enega sem še vselej zmagal in če je bil še tak korenjak. A kaj. če jih pride nate kar pet! Naj bi mi bili dali fim* far, ne pa pet posameznih forintov.* Na ugovor, da je to vseeno, je dejal: «Ja, figo! Birt mi ne da pijače, če ne plačam naprej. Ce mu dam fimfar, tu> di vsega tam zapijem, čeprav vmes spim. Če imam pa forinte, mu dam le er»ega in za vsakega grem v drugo šta* riio, kar je bolj luštno. Pa hodi od šta* rije do štarije, če imaš od vsake za en forint piiače v rflavi. Ja politika! To ni kar tako.x>
XIV.
Komarjeva nedelja v Šiški. Kdor ne ve, kaj je komarjeva nedelja, mu ne
morem pomagati. Meseca avgusta se igodi vsako leto od pradavnih časov, da vjamejo v Šiški krvoločnega ko* marja ter ga iz osvete in v strah cele* mu komarskemu rodu na meh odero. Niti društvo za varstvo živali ni še protestiralo proti krutemu starodavne* mu običaju.
Tedaj raja in goduje vsa Šiška, kjer je bila nekdaj vsaj vsaka druga hiša gostilna. In če je bilo nekdaj tako, da so v Šiški vsako nedeljo vsaj enemu t nožem ali kolom voščili lahkonoč. je imela komarjeva nedelja še svojo po* sebno moč. Vsaj trije so puščali kri. in če kateri ni nikdar več vstal, kaj zato. Saj je šlo samo za naroden obi* čaj. cRavfanje« je bilo in je deloma še danes naš narodni sport, ki ga je pa lalibog že precej izpodrinil nogomet. Tako hirajo naše svetinje in bo kma* In izginila naša samonikla kultura. Ka* ko domače je bilo in kako vitežko. Če je korakal iz Šiške proti mestu rdeče« is. lica in sredi ceste hrust, držeč v ro*
15 ki nož z odprtima klinama na obe strani, glasno oznanjujoč: «Auf biks, pr* mejduš, danes moram še iz enega go» laž narediti.« Vsakdo se je lahko umakni, pravočasno za debla kosta* njevega drevoreda.
Danes te pa kvečjemu kdo zavratno čaka ravLj : temi debli, da te pobije in oropa.
Ravno na Komar j evo nedeljo je bi« lo, * o je na tedanji Marije Terezije cesti pred gostilno «Novi svet» sedala na dvoje lojtemic v č»a družba g no dov in dam, d      -pravijo    izlet na
Šmarnogoro. Po i-----ih «kristigotih» in
akistihantih* ter pojoči ! slab. nem* ščini (na pr. «H»-1 ihn xegen, wie er sich m.t aie Hunde spie!t» ali pa «Ich hab mi heit schon u i fiinf UThr auf* gweckt») je bilo spoznati, »da to ni nemška, nego nemškutarska družba.
Tedaj je z gostilniških svisii prile* zel na hišni prag Pepe. Slabe volje je bil, ker brez denarja, in bilke mrve so mu še v laseh visele.
Ko je smotril čebljajoče izletnike, se mu je lice še bolj stemnilo, ker za« peklo ga je srce narodno. «Temle moram danes še eno zagosti.** In se je globoko zamislil.
Naenkrat je postal dobre volje in precej hitro odšel proti Šiški.
Na cilju je poiskal znanega mu fanta, ki je sklical Še kakih osem dni* gih korenjakov. Pepe jim jc razložil svoj načrt, ko si je zagotovil, da ga bodo za ta «špaa» cel dan «frej držali**. Stvar je bila v redu in je vsem ugajala.
Okrog osmih zvečer, ko je bila že popolna noč in Šiška razsvetljevana le po svetlih ploskvah, ki so iz te ali one gostilniške veže padale preko ceste, sta se bližali od Št. Vida obe lojtemic.. Tam zunaj, kjer je še samo polje ob cesti, so bili izletniki jako živahni in so še odpeli kitice «Die Wacht am Rhein*. Ko pa so ptišli do prve šišen* ske hiše, so previdno umolknili. Ko* maj pa so bili dobro v Šiški, se je za* čul  izza  nekega  vogala oster žvižg.
Majhen mož z dolgo črno brado in razbojniškim klobukom je stopil pred konja in zaklical: «Holt!*> Ob straneh obeh voz so se prikazali drugi bradati liki s krepelci v rokah.
Dame na lojternicah so vikale, mo* ški so dreveneli. Tedaj je mali črno* bradec dobrodušno spregovoril: «Nič hudega! Čakamo samo na neke nem* škutarje, ki so se zjutraj tod skozi pe* Ijali, da j>h v slovenski Šiški spodobno pozdravimo. Vas pa poznam, da ste Slovenci.*
Ker ni bilo odgovorov, je zarezal glasneje: «Kaj e, C ste Slovenci?!** Te^aj so se na vozeh zavedli po* loža j a in so križema na ves glas hiteli zatrjevati, da so izvrstni Slovenci, Ju* doslovan i. Slovani sploh, od Urala do Triglava.
Maskirani Pepe ie zadovoljno za» brundal: «Me veseli. Da vas pa ne bo spotoma kdo nadlegoval — saj veste, danes je Komarjevo — vas bomo spremljali mi vsi skozi Šiško, vi boste pa ves čas peli «Na prej zastava Sla* vex>. Saj besed ni treba, jih še jaz ne znam. Samo, da je «viža» prava. Kar začnite!«
Tako je družba, katera je bila mor* da docela včlanjen** pri «Turnvereinu», prepevaje *Naprej» in obdana od raz* bojniške garde korakoma vozila skozi temo. Pri «rSpodn'I kamnitni mizi». ki je bila zadnja pomembnejša hiša proti Liubljani, je Pepe ponovno odločil: «Poka mi srce, da se moramo že ločiti od tako milih slovanskih gostov. Da mm bo slovo lažje, bomo zapeli še vsi skupaj — toda prosim •"toje in od* kritih glav — «Hej Slovani* in trikrat zaklicali: «2ivela Slovenija.«
Tudi to se je v redu zvršflo. Ko sta voznika že hotela pognati, ju je Pepe prestregel: «Hoit, holt. holt . . . Kaj '"»a za naša muja (trud) ne boste nič dali? Vsak voz \ fimfar, če smem prosit!.»
Šele ko je bila tudi ou1:upnina pla* čana mrzlično urno. sta voznika lah1 o pognala, kar sta mogla.
Senzacije iz Združenih držav
Rapidno naraščanje ameriških velemest, — Drago kavalirstvo. — Nepremišljena zakonska obljuba« — Originalno maščevanje
governerke«
Pred vojno je bil London najbolj obljudeno mesto na svetu in je štei okoli
7 milijonov duš. Svetovna vojna je nara. ščanje tega gigantskega mesta nekoliko ustavila, istočasno pa je dobil London konkurenta v Newyorku. čigar prebivalstvo tekom zadnjih desetletij strahovito narašča. Danes je Newyork številčno že presegel britansko prestolico in cenijo njegovo prebivalstvo na preko
8 milijonov ljudi. Ce bo šlo v tem tempu naprej, ni dateč čas. ko bo Newyork dosegel 10 milijonov prebivalcev.
Leta 1870. je štel Newyork poldrugi milijon ljudi, tik pred vojno okoli 6 milijonov, danes pa že nad 8 milijonov. Tekom 56 let se je torej prebivalstvo New-yorka popeterilo. Na drugem mestu stoji med ameriškimi mesti glede števila prebivalstva Chicago. ki šteje nad 3 milijone duš. Prebivalstvo Chicaga relativno še hitreje narašča nego v Newvorku. Tudi druga mesta naraščajo z bajno hitrostjo Cincinatti je imel L 1860 140 000 prebivalcev, danes jih trna 400.000. De-troit. kjer je sedež ogromnih Fordovih tvornic. je imel še 1. 1910. korraj pol" milijona prebivalcev, danes jih ima že skoro poldrugi milijon.
Šele sedaj prihajajo na dan podrobnosti, kake so ga Newyorčani in Čika-žani na Stlve^imvo polomili V Chicasru so bili vsi lokali nabito polni in kakor je posneti iz poročil ameriških listov, je bilo samo v sedmin velikih čikaških hotelih okrog 70.000 gostov, ki so zavese-IjačiH 150.000 dolarjev. aH po naše 8 milijonov dinarjev Na Novega leta so pripeliaJi v čiVa?k'^ bolnice klhib strogi alkoholni prepovedi več tuca tov oseb. ki so se zastrunili z alkoholom, avtomobili so že takoj prvi đan v letu do smrti povozili osem oseb.
Naši čitatelji se morda Še spominjajo na drakonično obsodbo nekega Ljubljančana, ki je v gorenjskem vlaku pritisnil brhki Gorenjki gorak poljub. Sodišče mu je prisodilo zato mesec dni zapora, kar je med moškimi povzročilo obilo razburjenja. V Ameriki pa je stvar še hujša. Tako je nedavno v mestu Omani, v državici Nebraska nek vojak na postaji šiloma poljubil mladenko, ki se mu je dopadla. a se ni hotela spusiti z njrm v koketiranje. Hip nato so vojaka že aretirali in teden kasneje ie orišel pred sodišče. Za ta pregrešek je bil vojak obsojen na pet let ječe! K sreči je imel vojak zaščitnika v svojem generalu, kateremu se ie zdela petletna ieča za en sam ukraden poljub le previsoka. Interveniral je zanj in sodišče je vojaku res znižalo kazen na eno leto. Prisodilo mu je 6 mesecv zato. ker je bil pri dejanju v »rožcah<, 6 mesecev ga pa velja poljub
Take šale. še bolj pa ljubavne avanture so v Ameriki sploh drage. To je iz. kusil tudi Mr. Brides. katerega toži njegova ločena žena. Brides jo je par mesecev po ločitvi slučajno srečal in ji. ker je bil ravno dobrevolje. obljubil, da jo zopet poroči. Kasneje pa se je skesal in sedaj ga toži ljubezniva ženica za 100 tisoč dolarjev odškodnine. Listi pravijo, da je verjetno, da bo mož tožbo izgubil.
baje Leopold in Loeb na cesti s samokresom v roki prisilila, da je moral sesti v njun avtomobil, na kar sta ga odpeljala v samoto in ga tam pretepla. Šofer je zato zahteval 100.000 dolarjev odškodnine Pri obravnavi sta se mu obtoženca cinično smejala v obraz. Sicer pa tudi sodišče ne verjame preveč šoferjevim izjavam, ker je tudi njegova preteklost precej pestra in je bil že večkrat kaznovan. Obravnava je bila preložena.
V državici Texas je bila zadnja Štiri leta guvernerka gospa Fergusonova. Pri jesenskih volitvah lani ni bila več izvoljena in te dni mora predati svoje častno mesto svojemu nasledniku. Nad nezvestimi volilci se je maščeval prav na ameriško-originalen način. Po ameriški ustavi imajo guvernerji vseh zveznih držav pravico pomilostitve vseh oseb. ki so bile v dotični državi obsojene. Te svoje pravice se je guvernerka Fezsm^onova poslužila v tzrodne obilni meri. Pomilostila je kratkomalo vse zločince, ki so bili v Texasu tekom zad-n ih mesecev obsojeni, skupaj nad 3000. Sodniki so to Preveliko milost parirali tudi ne originalen način; vse kazenske razprave so od sodili tako dolgo, dokler Fermsonova ne bo odšla iz guverneske palače.
Sosnotiorstvo
_g Slovenija ta Obrtna banka. Med vsemi pokrajinami je Slovenija pri ustanovi! vi Obrtne banke najmanj udeležena, ker so vpisali slovenski obrtniki razmeroma najmanj delnic, dasl je obrt pri nas bolj razvita kot v mnogih drugih pokrajinah. Vzrok slabega
zanimanja za Obrtno banko tiči v neprestani gonji  proti  Beogradu  in v navajanju nase
javnosti k raznimi demngoskimi izmišljotinami Posledica tega bo. da ostane Ljubljana brez podružnice Obrtne banke in da bo naft obrtnik §e nadalje životaril v največjem pomanjkanju kredita. Verjetnost, da bi dobila Ljubljana podružnico Obrtne banke, je namreč glede na Število vpisanih delnic v Sloveniji minimalna.
—g Bosna in vpi» delnic Obrtne banke. Vpisovanje delnic Obilne banke je bilo zaključeno 15. t. m. Kljub gospodarski krizi eo vpisali bosanski obrtniki nad 10.000 delnic. Samo v Sarajevu je bilo vpisanih 3500. Zato dobi Sarajevo najbrže podružnico Obrtne banke. 20. februarja se bo vršila prva plenarna seja delničarjev, na kateri se bo razpravljalo tudi o otvoritvi sarajevske podružnice.
—g Promet \ *ib*;niškem pristaništa. Lani je priplulo v Šibenik 3205 parnikov rednega prometa s 504.052 ton, odplulo pa 8204 s 502.460*ton. Parnikov svobodne proge j« priplulo 819, odplulo pa 370. Celokupni letni promet je znašal 7785 parnikov in jadrnic z 1,484. 698 ton proti 6397 predlanskim.
—g Naši vojni dolgovi Angliji. >VVe»t-minsler Gazette* poroča, da je jugosloven-ski poslanik v Londonu Gjurič ua prosil angleško vlado, naj določi svoje delegate za pogajanja z Jugoslavijo glede vojnih dolgov.
—g Trgovinska pogajanja s >tico. Zagrebška trgovsko-obrtniska zbornica poziva vse izvoznike in uvoznike blaga U Švice, naj ji do 10. februarja sporoče eventuclne želje in predloge, ki se bodo upoštevali pri trgovinskih pogajanjih s Švico.
—g Železniška in carinska skladišča ua Snšaka. Generalna direkcija državnih žel./ nic je odobrila kredit v znesku 535-777 Din za nova skladišča in rampe na Mttt Odobren je tuiii kredit 447.231 Din za carinska skladišča pri novem mostu Reka-Suiak.
—g Trgovinska poglajanja * C*škoslova ško. Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško bi §e morala pričeti takoj po novem letu* pa so bila odgođena na poznejši 5a«. Prične se šele potem, ko bo sklenjena trgovinska pogodba s Franciio In VemČijo.
—g Eksploatacija državnih rudnikov Ker je določeno v novem proračunu 60 mil. Din,
kot obratni kapital za čim uspešne j §o eke-f.loalctjo državnih rudnikov, hoče ministrstvo za šume in rudnike izdelati obširen načrt vporabe tega denarja. Načrt pride pred ministrski svet.
—g Vprašanje posojenih vagonov. NaSa vlada je oklenila, da morajo r^zne inozemske železniške družbe v kratkem vrniti naši železniški upravi vse izposojene vagone.
Uvedba zlate valute v Braziliji Dn? IS. decembra 1926 je stopil v Braziliji v veljavo zakon, ki predvideva uvedbo nove zlate valute, katere edinic-c je eruzeiro, ki ima vrednost 4 papirnatih milrežsov, odnosno C Šilinga.
Prva dividenda Češkoslovaško narodne
banke. Uprava čeSkoslovaSke narodne ban. ke je sklenila, da predloži letnj skupičini, ki je »klicana za 24, februar, izplačilo 6.75 odstotne dividende In superdividende, kar naa-
Sa 280 Ki na vsako delnico. Prihodnji meser
bodo začele delnice banke kotirati na borzi.
—g Dobave. Direkcija državnega rud-nfka v Za buk ovci pri Celju sprejema do 3. februarja  ponudbe  za dobavo  130 mK
Jamskega lesa, direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do istega dne ponudbe za dobavo osi. svedrov hj tesniL — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 12. februarja pri direkciji državnih Železnic v Ljubljani glede dobave raznih vrvic, — Dne 14. februarja pri policijski direkciji za Bosno In Hercegovino v Sarajevu glede dobeve 520 uniform za policijsko stražo. — Dne 15. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu slede dobave 120.000 metrov Jeklenih trakov za zavarovanje zabojev. — Dne 17. februarja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobav sestavenih delov za Westinghouse in Hardy zavore. — Dne 19 februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 934.000 metrov pločevinastih spojk za kartonske škatljice. — Dne 21. februarja L L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opreme za sobe (mize, stoli, steklo, električne svetilke, tintniki, Ckarle, črtala Itd.) ter glede dobave raznega ma-terijiU (kliuč* za disuplin. diamanti, pločevinasta črtala, svetiljke. odeje Itd.). — Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Lansko leto je bilo v Chicagu nebroj požarov, ki so napravili nad 12 milijonov dolarjev škode. t. j. okoli 672 milijonov dinarjev v naši valuti.
Kako velik *.uspeh* je rodila prohibicija, je razvidno tudi iz dejstva, da so sicer v mirnem mestu VVashingtonu lansko leto prohibicijski agenti radi pijanosti prijeli okoli 20.000 oseb.
Znana čikaška morilca Leopold in Loeb. ki sta bila radi umora 10-ietnega sina milijonarja Franka obsojena na dosmrtno ječo. sta imela te dni zopet novo | afero. Tožil ju je neki šofer, katerega sta
^ ■ j ga M ■ I ■ H PDprjDBBBB PBDTJ P POJ 0000 PJODOTJ IULJUUUUUCODC. □
Srečke drž. razredne loterije
za II. razred 13. kola
se moralo obnoviti do 2. februarja.
Žrebanje se vrši dne 7. februarja. — Neobnovljene srečke se bodo prodale drugim interesentom. —■ Vsi oni, ki so srečke kupili v Oglasnem oddelku «Jutra*, obnove svoje srečke v Zadružni hranilnici r. z. z o. z, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Pri žrebanju za prvi razred je bilo mnogo pri nas kupljenih srečk izžrebanih. Med njimi ena z Din 60.000 in ena z
Din 5000__.
Zadružna hranilnica r. z- z o. z., Sv. Petra cesta 19.
illlimiHiiiiU8niHBiiiHMiiiM!!nun>nmiinyiiiimv
E R W O
pla o Ini stroj ima s
»fovn« »lov«« Mi « trpež»*ost< i v*
i d 2,0 a O 0OO s ro e« v promtui Nedot
»s «d tega aaicenetsi
"liU Lud. Baraga V.ie^&o" Seenburgova olica 6jI '
Mak^ Ficfaer:
Moj zločin
takoJ po prihodu v Botrel-sir-Mer
minuli ponedeljek sem poslal malo Li-zeto v kavarno.
Napisati moram oar pisem. Kma-
u rsridem za tabo. Počakaj me v ka-
rarnil-c
Ko sem čez dobro uro res stopil
f kavarno, sem takoj ooazil ne daleč Hl Lizete nekega mladega človeka s svetlimi kodri, ki je z očmi kar požiral -izetino postavo.
Od ponedeljka je minulo več dni: orek. sreda, četrtek. Detek. Toda vsak Jan, na vsaki poti. kjerkoli sem pustil -izeto samo. Da bilo v kavarni, knjižici ali slaščičarni, serr do oovratku tfdel tistega človeka, tri do deset m oddaljenega od nje. Njegove oči so bile naravnost izbuliene, kadar jih je uprl Lizeto.
Ali ste že bili kedaj Uubosumni?
Ste?
Potem gotovo sami veste, do kake meie lahko soravi tako razpolože-ie naibolj mirnega, najbolt usmiljene-a, najbolj tihega fn naJboii dobrega oveka — in jaz sem tak človek.
V soboto sem izjemoma vstal bolj *tk> ter sem se sprehaial ob morski 5ba?i. Stopal sem  pazljivo  na robu #<iu, dobro poznavajoč nevarnost, ki
bi mi pretila, če bi se spodtaknii. Nehote sem pomislil: »Nesrečnež, ki bi se tod skotalil v morje, bi se pač nikdar ne mogel rešiti!« In v istem trenutku sem zapazil nekogar, ki je mirno sede na robu zidu ves zatopljen opazoval obzorje in morsko gladino. Nekogar? Da. onega malega, mladega kodrastega mladeniča.
Kaj se ie v tem trenutku izvršilo v moji notranjosti, še danes ne vem Vem le toliko, da ni poteklo niti 30 sekund, ko sem zagrabil nič hudega slutečega mladeniča s svojimi strenira-. nimi rokami, ga dvignil v zrak in — ena dve tri — vrgel kot kak omot v morje! Slišal sem samo še pliusk valov, ki so zakrili nekaj črnega, potem pa ne vem ničesar več.
Ali ste Že kedaj izvršili kak zločin?
Niste,
Potem tudi ne morete vedeti kaj je pekoča vest
Oh. kakšne ure sem Drežlvel od trenutka, ko sem zagrešil zločin pa do desetih zvečer, ko sem legel spat! Ve? dan nisem mogel odpreti nit! ust. Pr? mizi niti opoldne niti zvečer nisem mogel DOfcttsTfl niti koščeka kruha, niti žlice juhe. Neprestano ml je nekaj šepetalo na uho: >t Jbiialec... ubijalec!... Ti si ubijalec!... Ta človek Je Imel statiSe. fmel je brate fn sestre imel fe prijatelje! Tn vse te si t! pahnil
v obup. ko si njega neusmiljeno pahnil čez zid v morske valove!...«
In ure v temni, tihi. dolgi noči!... Kadarkoli sem hotel zaspati, sem sanjal o njem. Enkrat sem ga videl v trebuhu morskega psa. kako si z robcem pahlja zrak. da bi se ne zadušil drugič zopet sem ga ugiedal na dnu morja, kako ga glodajo školike in druge morske pošasti! Stegal ie roke proti meni jaz pa se nisem mogel ganiti, da bi mu priskočil na pomoč. Vmes pa mi je neprestano zvenelo po uše* su: >Ubijalec... ubijalec... Ti si ubijalec .. .<
Znano je. da se zločinec vedno vrača na krai z'očina. ki ie zanj nekako privlačen. Tudi jaz sem se hotel zjutraj, takoj ko sem popil malo kave. podati zopet na strmo obalo. Ko sem prispel na ulico, so mi naiprvo udarili na uho klici časnikarskih kolporterjev, ki so na ves glas kričali, ponujajoč svoje liste:
>Joarnal! Kupite >Joumal!« Roka vski zaliv preplavan! Največja senzacija!«
Mehanično sem segel v žeo in pri najbltSniem kolporterin kupil Ust Bil sem prepričan, da bo Ifst z debelim? črkami poročal o skrivnostnem zločinu na morski obali. S tresočo roko sem ga odori Hj čitpl opis *y/)iega lastneea zločina. Toda kdo popISe moje začudenje, ko vidim na drugi strani napis z debelimi črkam!-
»Rokavski zaliv preplavan!«
Pod napisom je bila objavljena neka slika... slika onega malega* mladega človeka...
Nestrpno sem prečita! nadaljno poročilo, ki se je glasilo:
»Tokrat je cili dosežen. Pokavski zaliv je preplavan! Bilo ie včeraj okoli II. ko so ribari, ki so bili zanosleni s popravljanjem svojih mrež. v pristanišču Folkestone opazili, da se bližja obrežju s krepkimi udarci nek mlad. svetloko-drast človek. Malo pozneje je stal na britanskem ozemliu. Dospel je iz Botrel-sir-Mer. odkoder je po lastni izjavi odplul štiri ure poprej. Ta hrabri mladenič, ki se mu je posrečilo, da prevali Rokovski zaliv, se zovc Peter Fiord.
Peter Fjord! To Ime le onim, ki se zarfmaio za sport, že znano. Sai je lansko leto pri plavalni tekmi Pariz-
Siren dospel Drvi.
Peter Fjord! To ime je zaslužilo slavo, ker je ime junaka, ki ie, kakor vsak pravi junak, skromen. Ni klical niti reporterjev. niti fotografov, da bi prisostvoval! nfegovemu startu, niti da bi ga pričakovali na ciliu. A kljub temu ie danes njegovo Ime ovenčano s slavo.c
Ko sem preči tal to poročilo, sem bn kakor prikovan. Zdramil sem se Še le. ko je mimo mene Švignila mlada, elegantna dama. oblečena v popotno
obleko. V desni je nosila svoj mali kovček, v levi oa je stiskala izvod »Jo-urnala«. Sprva sem mislil, da se mj sanja. Moral sem si obrisati oči. da sem se u veri 1, da ie to v resnici Lizeta.
Naglo sem stopil za njo.
>Kam tako hitiš. Lizeta?«
Takoj sem opazil, da ii je bilo skrajno neprijetno, da sva se srečala.
>Kam hitiš?«
»Da. kam hitiš?«
Ona je naprej obledela, nato jo je oblila rdečica in začela je na glas plakati
>Morda nisi zapazil, dragi! Bil je tukaj, ko sva midva prišla... mlad. svetlokodrast mladenič, ki mi je neprestano dvoril... vse do danes zjutraj... Peter Fjord... Tako se piše... to sem zvedela še le danes iz »Journala«. mi nt niti naimani ugajal. 2e sama misel, da bi še nadalie prenašala njegovo vsiljevanje, se mi je zdela nemogoča... Toda včeraj je izvršil nekaj velikega, nekaj slavnega... On je danes odet s slavo In glej. to je moč-nelSe od mene... moram iti k njemu, da me objame, da me stisne s svojimi krepkimi rokami, ki so mu omogočile, da je preplaval Rokavski zaliv...«
Jaz je nisem nikoli več videl, a tuđ! njega ne. ker sem Se naslednjo uro naglo odpotoval na drugi konec sveta...
Stran 8.
_^'Stev. 23%
Vpokojenec
smoieo  slovenskega hi
nemškega jezika, dober računar. vajen vsega de« la, išče službo skladišč* nika. — Ponudbe nt upravo «Slov. Naroda* pod eZanesijiv/209».
Lekarna dr.  G Piccoti, Ljubljana, Dunajska ce* sta št. 6 — priporoča
želodčno tinkturo«
katera krepča želodec in učinku ie   odvajalno. — Naročil« se točno fzvr* Sujejo 183/T
Fotografa,
dobrega, veačega snema* nja in retuširanja — išče moderni atelier v Splitu. — Ponudbe sprejema: Umjetnički Salon Ga lic ▼ Splitu. 129
Galoše
popravim po potrebi ta* ko j. — Lovro Breceljnik« Ljubljana. Vtdovdanska cesta 3. 151
Uradnik
tiče stanovanje dveh ali
ene večje aobe s kuhinjo mina stranka (3 osebe) v stari ali novi hiši v mestu ali na periferij; mesta. — Dopisi na upr «S1. Narod«* pod «Sn*ž-nost/185» na upravo «SL Naroda*.
Trg. pomočnica
mešane stroke* dobra proda jalka. vešča slo* venskega in nemškega jezika, želi službo na deželi. — Ponudbe pod «Proda jalka/208» na upr. •Slov. Naroda*.
Stanovanje
ene večje sobe s kuhi* njo išče miren zakonski par v novi aH stari hiši, event tudi na periferiji mesta. Plača 300—500 dinarjev mesečno Po* nudbe pod cSnažna stranka/221* na upravo •Slov. Naroda*.
Makulatura! papir
»22
kg š Din 5-predata oprava „Slov. Naroda"
15 letno jamstvo
ujpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljfviio transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pri-"ravljen za stopanje vezenje ali šivanje
LDS. BARAGA
LJUBLJANA
Sekoborgova uL 6. i. zm Talstoa tu 980.
OCARIN3EN3E -
v^eii uvoznih, izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrDi nmo skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse intormacije brezplačno.
Run Rok iti
c volno, svilo, »rebrom m zlatom po naj novejših srnenreah posestrinske pariško-TOitSKe tvrdite AMK. — Najmodernejši načrti tn oaifmejsa izvršitev vonnia) m.m~ •torov. oerila, pregrinjal izdelovan e ie r*?po*,,^a,,i* tablam za nredtisk žen-tkan ročnih del. Entla-ije, oteriranjo, prosttlofcanjo.
Matok * SĐkes, Ljubljana
DALMATINOVA 13
Dijaške čepice •
306
v raznovrstni izbiri Ima
Eligij Eber, " Kongresni trg 7
po najnižjih cenah
Pri skupnem naročilu večjega števila 10°/o popusta
SOLNČNE PEGE
Rumene in rdeče pegice odstran* j u j e v najkrajšem času lation «MUOET» TE* od Doc. Doraine & Cie. Pariš, Din 40. Lepo in gosto rast obrvi in trepalnic dobite s tekočino >W i bra< Din 55.—. Sijajne, čarobne in zaznam) ji ve oči vam daje lation -Diamante. Garantirano neškodljivo Rdeče oei dobijo zopet svoj naravni sijaj. Din 55 ""^Js Ogrce odstranite sa vselej po par dnevih K uporabe, Din 50. Celokupno skladišče Docteur Doraine et Cie. Parre. >Centifolta<. kosmetični zavod M. S. Hofka„ ZagTeb. Ilica 90e. Zahtevajte brezplačne cenovnlke in navodila ! 28-L
LTJUULOJLIUUUUUULJ ETJOn IULXJLOJlJL<JLOJI H H I H HOD
dobro ohranjenega pohištva, kuhinjske oprave in obleke se bo vršila dne 3, in 4. SVeČdna it
ob 9. dopoldne na Sv. Petra c St 14/1.
f H tfg ■ ■ W B H H K m ■ ■ H U B ■ B W U H H B a L n H tm ■ H ■ B ■ ■ B * H h i
Ondoladja
vodnr onduiacija. striže* njo. barvanje laa, m*ni.
kura — naj' *oeie se Iz« vršu je • aamsketD ss Ionu — iKELSIN: Ljub* t lana.  Konitarfevm al 1.
Zastopniki
se sprejmejo za dobro idoč predmet. Taki. ki so se že pečali s srečka* mi. Imajo prednost. — «Mercur*# Brno. CSR. Nova ulica. 165
Francoščino
temeljito poučuj učite* Ijica (dipl. v Parizu) — doma od 11. do 4. po« poldne. — Bfezovičarjeva vila «Roža». Mir je (pri mostičku). 224
►tikete SITAR
Ljubljana tr
SVETEK
Nekaj pohištva,
moška zimska suknja« ženski čevlji št 39 ter nova pralna svila (po* pim) naprodaj. — Isto* tam se sprejmeta dva boljša gospoda na stano* vanje in event. tudi na hrano. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.*. 230
Več spalnic
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa ter več k ».hi njski h oprav — pro* dam. — Jocip K u r n i k* Zgornja Šiška Št. 51. — Delo solidno. — Cene nizke. 42
Mesečna soba,
meblovana in snažna, s posebnim vhodom — se takoj odda dvema go* s podom a ali gospodična* m a. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.*.
Ženska moč
za pomoč v trgovini se sprejme. — Prednost imajo one, ki razumejo malo nemško. Hrana in stanovanje v hiši. — Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. 252
Stanovanje
dveh sob ali ene večje i>obe in kthinje v Rožni dolini al? n i Tržaški ce* sta na Glincah išče mi* ren mlad zakonski par. Plača z& pol leta vna* prej. — Ponudbe pod urStanovanie 1/236» na upravo «SIov. Naroda*.
Gospodična
z večletno prakso, vešča slovenščine i., nemščine, dobra strojepiska in ste* nografinja ter vajena vseh pisarniških del — išče službo. Nastop 1. februarja. — Ponudbe pod «Stenografinja/237» na upravo «Slov. Nar.*.
Gospoda
alt dijaka sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo «SIov. Naro« da pod Snažna soba/207.
L.MIkuš
Iran Brlcel], Liibliana
t. a j starejša  slovenska pleskarska n I carska delavnica
tmisjska casta IS Is isep»s**t ka c. 1 (dvorišče kavarn« JU epa*)
se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmetn**.      *u t
RrffHaimr - Tectaikio
F RANKE ■ H Alf S EN
(Nemčija;    » l
ini Sol* sa strojno »n avtomobilsko grada j o   E.efcirotchn čv. posebni odd-tek ca pojedelstvo n aerotah mfc o
J. Sflepnfln
-stsafe—
setrol^aka ptUah. »vatUtka,
,AIDA* i Itn tejg
200-500
svet moči-
Neznatna poraba petroleja Svetf kakor elektrika1
»Al »a-
ie rabi za razsvetljavo piooa;ainic« aradov, gostilotc Šol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. <vAIOA" je pri-kladna za naimanjše m na)večje prostore — Zahtevajte prospekte I Glavno skladišče za SHS trna elektrotehnična Ur m?
SVARC i drug '
cAGREb   'imtfotitctd ulice 1
— IScemo zaupne zastopsnke — —> ZahtevaUe takot orosnektei —
PROTI GRIPI
jc   najboljše sredstvo, prinaša   moč kljunova* nja za  notranjo in zu* nanjo uporabo.
«BRAZAY»
francosko žganje z men* tolom. — Vzame se par kapljic v vodo za grgra* ti usta« vrat in grlo več* krat na dan. — Za umi' vanje in kopeli dodajte ravnotako nekoliko fran* coskega žganja, ker ne samo da osveži, ampak tudi desinficira. Masaža in drgnjenje prinaša moč  kljubovati ia.
«BRAZAY», francosko žganje se dobi v vseh lekarnah,   drogerijah in
mešanih trgovinah. Generalno zastopstvo in dep. za SHS DESTILAT D. D„ ZEMUN. — Za* siopstvo za Slovenijo in Medjimurje pri A. SA* RABON. Ljubljana.
Dražba.
One la februarja 1927 dopoldne ob IO.
v sobi št. 15 okiajnega sodišča v Ljubljani se bo vršila dražoa
hlŠe Št. 25 * Trnove*, ulici
z drvarnico, dvema šupama, fccova&nico in zemljiščem v i men 148^ m*. Hi-a z zemljiščem spada k vt st 87 kat obč. T»novsko predmestje. Cemlna vrednost znaša Din 168.73250, najmanši ponudek pa Din 84.366*25. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri okralnem solišču v Ljubljani.*- Kupci, slasti kovači in kolam, se vabijo k dražbi, ker je hiša s pripadajočimi gospodarskimi poslopji zlasti za obnnike zelo pr pravna. 235
JOSEPHINE
DANES I
BAKER
DANES!
4-, ^ 6.. V2 8. in 9.
Najlepša kreolka sveta, za katero nori ves Pariz. — Hram fakirjev. — Živa postelja. — Trije hudički. ■— Poljubčki pod zidom. — Med nebom in zemljo. — Živa pahljača. — Ples na ogledalu. — Ples na drevesu. — Ples z bananami, — FATOU-FATOU itd. itd. Vse kliče: Josephlne! Josephlne!
Josepbine! Tout no ur josephlne!
Za kratek čas, smeh in zabavo skrbi najboljši komik sveta, slavni
CHARLIE CHAPLINA
PREMlJr3RA!     Preskrbite si pravočasno vstopnice! PREMIJERA! Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel. 124.
1X1)11! I)
Edino najboljša
• Šivalni stroji
GRITZNER
in plettlsi stroji - Dubleđ «...
Msjnltie cone. — Tudi na obroke* — Vtsletoa garancija. — Nafnovejie oprema. w
LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 7. iPotoo PrHaimia snanka u im.
Teieioii yio
Otroški voziček
ponikljsn, skoro nov — naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda*. 229
Iščemo za takojšnji na* stop KUR1LNISKEGA, odnosno
kotlarskega mojstra
za nadzorstvo obra tova* nja kotlarne v vevških papirnicah. Prosilci naj z navedbo svojega doseda« njega službovanja in za* htevkov ter prepisi spri. Ceval o dosedanjem sluz* bova n ju in o dovršenih strokovnih izpitih sporo* če svoje naslove tajni* Srvn Združenih papirnic d d., Ljubljana, Dunaj* ska cesta 1. 198
KEMIJSKI LABORATORIJ
za industrijo, kmetijstvo in trgovino.
Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil.
Preiskave modre galice in drugih za pobijanje Škodljivcev določenih sredstev.
Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter njih ozdravljenje-Blstrenje vsakovrstnih vin.
Raznovrstne analize za industrijske potrebe.
Dobava kvarnih glivic za iTetje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor »Conchvnol«, »Arbinolc in »Hmetin« v vinogradništvu, sadjarstvu In vinarstvu.
Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in 6iične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in raztančene raztopine itd.
MARIBOR
Trg Svobode Štev. 4
MARIBOR
Francoska linija (French Line)
c«. HflVRE-HEWYORKr"'-
Transatlant!qiie
tez morje —
Dobra hrana in pijača brezplačno.
Cie. Chargeurs Rčimis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Aigentinljo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
Iyan Kraker, Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Ca
LJUBLJANSKA
EDITNA BANKA
00a glasio Oio 5a0OOJHHT-\\w\ rezale nad Dii HJUr-
133-? ustanovljena 1900
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: Braftte«, O^f^ Crnoaralj, Gorica, Kranj, Maribor, ■•tfcovle, RmI Sad, PaaJ, Sarajava. Sallt, Trat, Aganelja La«
PoStni ćek. račun ljubi ana 10509 Brzojav, naslov: Banka ljubi ana Tel. štev. 261 413 502 503 504
Šo priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
iT'a T i
Uiejojes Josip jUtpaafik^ -» Za oNarodao Ubkrnjucmi trrao Jeacrtck, — Za laseratal 4el lista; Otoo Chtistoi — Vsi * Ljubljani.
600514