Q delegatska tribuna Qe ŠTEVILKA IX. LETO 10. OKTOBER 1983 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana moste- polje IZ VSEBINE: Stanje In razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje str. 4 Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju In izvajanju kadrovske politike na območju občine str. 15 Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc sklicujem 19. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA,ki bo v torek, dne 25. oktobra 1983 ob 16,30 v mali sejni dvorani Kulturnega doma »Španski borci«,"Ljubljana, Zaloška c. 61 (kletni prostori) Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 18. seje zbora združenega dela z. dne 22. septembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Analiza planov OZD za leto 1983 z vidika vključevanja v izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah h. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1.1. 1980 - 30. h. 1983 7. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 8. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 9. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 lil. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana-Polje Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 17. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 11. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 —1985 v letu 1984 12. Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani ter osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 GRADIVO: - za 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in lil. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI - za 11. ih 12. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 16 PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ, l.r. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste- Polje sklicujem 18. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v torek, dne 25. oktobra 1983 ob 16,30 v Domu družbenopolitičnih organizacij Ljubljana, Ob Ljubljanici 42, soba 7 Predlagani naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22-septembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovoru o spremembi dogovora o zagotavljanju pog«-jev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišču v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 6. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 7. Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 8. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje I. I. 1980 — 30. 6. 1983 9. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 III. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p o. Ljubljana —Polje 11. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983. Delegiranje delegatov za 18. sejo zboru občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 —1985 v letu 1984 13. Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani in osnutek odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 GRADIVO: - za 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., KI. in II. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 12. in 13. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 16 PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, l-r- Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ' - sklicujem 17. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v torek, dne 25. oktobra 1983 ob 16,30 v sejni sobi št. '3/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam, na lednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 16. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22/9—1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov , 4. Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje l/l —1080 do 30/6 —1983 6. Osnutek dogovora 6 spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 7. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 8. Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ Iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane: 9. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981 -1985 v letu 1984 It). Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984 GRADIVO /a 2., 4.. 5., 6. in 7- točko je-objavljeno v tej Delegatski tribuni za 8. točko dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije št. 20 s /a 9. in 10. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 16 PR FDSFIINII k' DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO l.r. VABILO K SODELOVANJU PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1984 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema vsako leto Program za prihodnje leto naj bi zajel vsa tista vprašanja, o program svojega dela, ki je odraz celotne družbenopolitične katerih je po njihovi družbeni naravi potrebno razpravljati, se aktivnosti vseh družbenih subjektov, ki sodelujejo v skupščin- dogovarjati in sprejemati odločitve v občinski skupščini, pred- skem odločanju v občini, vsem naloge v zvezd s planiranjem razvoja ter konkretne ukrepe Da bo program dela zborov skupščine občine Ljubljana in odločitve, ki so potrebne za uresničevanje sprejetih planskih Moste-Polje za prihodnje leto dejansko odraz življenjskih potreb dokumentov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, združenega dela in družbene prakse in da bodo vanj uvrščena Program mora biti realen In oblikovan tako, da bo zagotovljena vprašanja, za katerih reševanje imajo delovni ljudje in občani v prednost reševanju najbolj aktualnih družbenopolitičnih nalog, temeljnimi organizacijah in skupnostih poseben interes, vabimo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, : družbenopolitične organizacije kot tudi v$e delegate, da sodelujejo pri oblikovanju programa dela skupščine občine za prihodnje leto s svojimi pobudami in predlogi. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZVRŠNI SVET Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 78. seji dne 28. 9. 1983 'obravnaval »Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje« in ga predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v obravnavo in sprejem. Predlagane ugotovitve in zaključke izvršnega sveta ter pripombe, usmeritve in sklepi iz razprave v družbeno političnih organizacijah bodo predstavljali podlago za planske obveznosti pri posameznih nosilcih planiranja. Obveznosti bodo vključene v resolucijo za leto 1984 in 1985 in v dolgoročni razvoj drobnega gospodarstva. STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE X______________________________ -\ y UVOD S srednjeročnim družbenim planom občine in programom razvoja drobnega gospodarstva občine smo si zastavili poglavitni nalogi in sicer pridobiti nove investitorje za ustanavljanje obrtnih organizacij družbenega sektorja in obratovalnic zasebnega sektorja in se lotiti dolgoročnega povezovanja z industrijo in gradbeništvom ter vzpostavljanja kooperacijskih odnosov z družbenim in zasebnim sektorjem. S temi aktivnostmi naj bi realizirali 3% rast družbenega proizvoda obrti. Te stopnje rasti pa področje obrti v letih 1981—1982 in tudi v letu 1983 ni realiziralo. Realizacija nalog s posameznega področja je naslednja: 1. Investicije v družbenem sektorju V tem obdobju sta v realizaciji investicij POM IZ in I. faza Sap TOZD Servo, II. faza bo predvidoma realizirana v letih 1984, 1985 tako, da bo predvidoma srednjeročni plan na področju investicij realiziran. 2. Prostorsko področje a) obrtno servisna cona MM-4 Studenec V coni MM-4 so predvidene površine za razvoj drobnega gospodarstva in sicer 62 lokacij (enot), od 300—1000 m2 zemljišča ali v skupni izmeri 18.155 m2 zemljišč. Izgradnja cone (pridobitev zemljišč oz. razlastitev, komunalna opremljenost, oddaja zemljišč in izgradnja objektov) ne poteka po predvidenem programu. Vzroki so v dolgotrajnem razlastitvenem postopku, določilih Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč (zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč), problemu odstranitve vojašnice, problemu financiranja zaradi neugodne kreditne politike oz. premajhne sposobnosti zagotovitve lastnih sredstev investitorjev. b) in c) realizirana ni bila izgradnja centra v Stcpanjskem naselju in poslovnega objekta v Novih Jaršah č) Sekundarni center v Fužinah bo predvidoma šel v izgradnjo v letu 1984. d) Postavitev kioskov se izvaja v skladu s predvidenim načrtom, saj je bil v letu 1983 izveden javni natečaj in pridobljeni investitorji v sedmih krajevnih skupnostih. V ostalih krajevnih skupnostih, pa je javni natečaj v pripravi. e) poslovni prostori deficitarne storitvene dejavnosti S srednjeročnim planom je bilo predvideno, da bos prekvalifikacijo stanovanj VI. in VII. kategorije pridobljenih 42 stanovanj, kar hi zneslo dodatnih 1.311 m2 poslovnih prostorov in sicer v KS Moste 233 m2, Selo 248 m2, Zelena jama 148 m2, Zalog 90 m2, Vevče-Zg. Kašelj 151 m2, Šmartno 233 m2, Zadvor 37 m2, Bizovik 64 m2, Hrušica—Fužine 41 m2. Polje 66 m2. Realizirano je bilo v tem obdobju 7 enot in sicer v: Polju št. 352, Bizoviški 11, Zaloški 48, Vide Pregare lOa, Prežganje 6 in dve stanovanjski enoti na Zaloški 5 1 Realizacija prekvalifikacije poteka po predvidenem planu prenove. f) financiranje najemnih poslovnih prostorov — prekvalifikacija stanovanj VI. in VII. kategorije je bilo predvideno z uporabo sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer iz dela sredstev amortizacije, kar se dejansko tudi realizira — financiranje neizrabljenih skupnih prostorov v novozgrajenih objektih je bilo predvideno in se realizira iz sredstev bodočih koristnikov. Ugotavljamo pa, da je teh primerov zelo malo — v zvezi z nakupi novih poslovnih prostorov ugotavljamo, da še vedno ni sprejetih širših sistemskih rešitev, posledica pa različni pristopi občin in sicer glede na obseg možnih virov sredstev. V občini Ljubljana Moste-Polje poskušamo reševati to problematiko predvsem z dodatnimi kreditnimi sredstvi Razvojno-gospodarske skupnosti, vendar ugotavljamo, da je višina teh sredstev glede na potrebe premajhna. 3. Vključevanje v mednarodno delitev dela Drobno gospodarstvo se s svojo dejavnostjo ne vključuje v neposredni izvoz. Enote drobnega gospodarstva izvažajo le posredno preko OZD, kar pa ima za posledico velik problem zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz. Obrtna zadruga Gikos je sicer vključena v 29. enoto SISEOT, vendar pa ta enota zaradi kadrovskih težav ne deluje. 4. Povezovanje in izgrajevanje trajnih poslovnih odnosov Povezovanje enot drobnega gospodarstva z industrijo in gradbeništvom sloni predvsem na kupoprodajnih pogodbah, dohodkovnega povezovanja pa skoraj ni. Aktivnosti v zvezi z vzpostavljanjem kooperacijskih odnosov z družbenim in zasebnim sektorjem potekajo v glavnem v okviru Gospodarske zbornice in Obrtne zadruge. Zadovoljivejši rezultati tudi na tem področju niso doseženi, predvsem zaradi premajhne zainteresiranosti OZD in preslabih aktivnosti odbora za pospeševanje drobnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici, več pa bi k temu lahko prispevalo tudi Obrtno združenje. 5. Davčna politika Na podlagi ugotovitev o pomanjkljivostih dosedanjega sistema obdavčitve dohodka iz gospodarskih dejavnosti je bil sprejet nov zakon davkov občanov (Ur. list SRS št.44/82) in dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983. Na njeni podlagi je bil sprejet odloko davkih občanov (Ur. list SRS št. 12/83) v katerih so podrobneje opredeljene davčne olajšave, ki na j bi vzpodbujale obrtnike k vlaganju sredstev za razširitev in modernizacijo materialne osnove dela, jim omogočale lažje premagovanje začetnih težav in vzpodbujale opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti. 6. Ustanavljanje novih enot družbenega sektorja drobnega gospodarstva V zvezi z ustanavljanjem novih enot družbenega sektorja drobnega gospodarstva ugotavljamo, da ni bilo v obdobju 1981 —1983 ustanovljene nobene novd enote. 7- Zaposlovanje Na področju zaposlovanja ugotavljamo, da niso bili doseženi večji Premiki. Kvalifikacijska struktura zaposlenih se še vedno ni izboljšala. Usmerjeno izobraževanje ne zagotavlja drobnemu gospodarstvu zadovoljive usposobljenosti kadrov, manjka jim zlasti praktičnega zna-pja. Podrobna analiza zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja bo izdelana do seje skupščipe. *• Ukrepi na področju kreditne politike in politike cen niso doprinesli k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva. Še vedno se pojavljajo problemi zaradi različne politike odobravanja cen v posameznih občinah, banke pa tudi s spremenjenimi pogoji kreditiranja bistveno ne, prispevajo k izboljšanju stanja. Podrobnejše podatke o uresničevanju zastavljenih nalog prikazujemo v nadaljevanju. ZNAČILNOST DOSEDANJEGA RAZVOJA V občini je obrt v letu 1981 ustvarila 4,2% družbenega proizvoda. V prejšnjih letih je to področje ustvarjalo manjši delež družbenega proizvoda občine (npr. v letu 1979 le 3,7%), torej se je doleta 1981 delež povečal za 13,5%. Ker uradno statistika še nima objavljenih podatkov za leto 1982, smo si pomagali s podatki iz prejšnjih let. Obrt je v družbenem proizvodu ljubljanskih občin različno zastopana, z največjim deležem izstopa občina Vič-Rudnik (15,8%), sledijo Pa ji Šiška (6,9%), Bežigrad (5,2%), Moste-Polje (4,2%) in Center (3,4%). Deleži se razlikujejo predvsem zaradi že podedovanih značilnosti gospodarstva posamezne občine (npr. za Moste-Polje velja že od nekdaj, da je izrazito industrijska občina) ter strukture strok v obrti. Značilnost naše občine je med drugim tudi to, da večji del družbenega proizvoda ustvarja privatni sektor (55,2%), kar velja tudi za občino Vič-Rudnik (70,7%). V ostalih treh občinah pa v ustvarjanju družbenega proizvoda prevladuje družbeni sektor. Družbeni proizvod obrti na prebivalca naše občine je najmanjši v Ljubljani, vendar je potrebno pri tem upoštevati tudi že prej ugotovljeno značilnost naše občine ter močan vpliv velikega porasta prebivalstva v občini, kar zlasti znižuje prikazano vrednost tega kazalca. Na področju obrti je v letošnjem letu zaposlenih 2.131 delavcev (7,8% zaposlenih v gospodarstvu), od tega jih je 84% v zasebnem sektorju. Število zaposlenih v globalu se je v letu 1983 v primerjavi z letom 1980 povečalo za 11,7%. Povečanje gre na račun zasebnega sektorja, saj se je v družbenem sektorju število zaposlenih v tem "hdofoju povečalo le za 2,5%. V zasebni obrti imajo največji delež povečanja števila zaposlenih dejavnosti obrtne storitve in popravila za ,y<> zaposlenih (izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov, izdelava raznovrstnih proizvodov in druge gospodarske dejavnosti — avtomatska obdelava podatkov). V storitvenih strokah obrti pa večjega Povečanja števila zaposlenih (razen v strokah osebne storitve in stori-lve gospodinjstev — za 22) ni. V družbenem sektorju obrti lahko ugotovimo, da napredka v smeri pridobitve novih OZD s tega področja ni. Še vedno so v obrti tH mizarske in- tri servisne organizacije.ter ena POZD in ena obrtna za-ruga, ki pa je sicer po enotni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v področje gradbeništva. Poudariti je potrebno, da imajo naštete OZD Proizvodni značaj z le majhnim deležem storitev, servisne temeljne 0rganizacije pa opravljajo storitve za ostaleTOZD v okviru DO. Glede "ato, da je bila s srednjeročnim programom opredeljena naloga, da se Pridobe nove OZD s tega področja, kar pa še ni realizirano, ima ta na-'°ga še vedno prioriteten značaj. V zasebnem sektorju obrti je v letošnjem letu 895 obratovalnic; Hlede na leto 1980 se je število obratovalnic povečalo za 72. Največje Povečanje je zabeleženo v dejavnostih izdelava raznovrstnih kovin-pih izdelkov (+ 23), izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov ( 1 13), stavbna obrt (+ 12) in druge gospodarske dejavnosti (predv-sem storitve za AOP +11). Med osebnimi storitvami in storitvami gospodinjstvom pa zasledimo porast v osebnih storitvah (+8) in med "Malimi dejavnostmi v gostinstvu (+ 2). Stagnacijo oz. zmanjšanje obratovalnic ugotavljamo v dejavnosti avtoprevozništva (-5), nasled-. nJe dejavnosti obrti pa so po številu obratovalnic na ravni leta 1980: 'zdelava predmetov iz nekovin, izdelava elektrotehničnih elementov m predmetov, izdelava živilskih proizvodov, avtotaxi. Obrt se v naši občini na podlagi zakonskih možnosti lahko opravlja "di kot postranski poklic. Ta možnost se izrablja predvsem v storilnih dejavnostih (62,6% obratovalnic v popoldanski obrti je stori-V(i,iih dejavnosti), saj redna obrt ne more zadovoljiti potreb občanov ’ P" teh storitvah. Značilnost občine je hitra urbanizacija našega območja, posledica pa je visok porast prebivalstva. Ugotavljamo lahko, da se je šte-I ''(i prebivalcev v občini od leta l976doleta 1982 povečalo za 10.450 (bdi- Posledice takega skokovitega naruščanja prebivalstva pa sc »jo v tem, da storitve spremljajočih dejavnosti temu ne morejo L>diti. Pomanjkanje storitev za osnovno preskrbo in storitev za gospodinjstva je tako najbolj prisotno v novih stanovanjskih soseskah (Štepanjsko naselje. Nove Jarše, Nove Fužine) in v starih stanovanjskih soseskah z individualno pozidavo območja (Zalog, Polje). Ugotavljamo, da se deficitarnost strok storitvenih dejavnosti ni bistveno spremenila glede na opredelitve v programu razvoja drobnega gospodarstva občine za obdobje 1981 —1985. V bodoče naslednjih strok zaradi opaznega napredka ne bomo več obravnavali kot deficitarne: frizerstvo, instalaterstvo za vodovod ter usluge avtomehanične dejavnosti. Deficitarne ostajajo še vedno naslednje storitve: 1. obrtno storitvene dejavnosti za osnovno preskrbo: a) osebne storitve — čevljarstvo — krojaštvo in šiviljstvo h) storitve gospodinjstvom — kemično čiščenje — pralnice in likalnice — čiščenje stanovanj _ c) tehnične storitve — servis gospodinjskih strojev in RTV servis — mehanika — tapetništvo • — instalaterstvo za centralno kurjavo 2. Ostale storitvene dejavnosti: a) popravljanje in polnjenje akumulatorjev b) popravila kmetijske mehanizacije c) avtopralnice d) mlinarstvo, žaganje drv, kovaštvo Na področju gostinstva pa se pojavlja zlasti deficitarnost gostinskih oblatov, ki nudiio tudi hrano. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Kvalifikacijska struktura zaposlenih v žasebnem sektorju ni zadovoljiva, ugotavlja se stagnacija. V letu 1980 je bilo v občini v zasebni obrti 43,6% kvalificiranih delavcev, do letošnjega leta se je ta procent zmanjšal za 1,6% in znaša 42% ( še v letu 1976 je bilo 50% kvalificiranih delavcev). Ta negativni premik pa vpliva na kakovost izdelkov in storitev. Zaskrbljujoč je podatek, da je v storitvenih strokah že 50,7% nekvalificiranih delavcev in samo 47% kvalificiranih delavcev. Neugodna razmerja so zlasti v naslednjih storitvenih strokah: inštalacije za vodovod in kanalizacijo (71,4% nekvalificiranih in 21,4% kvalificiranih), inštalacije za centralno kurjavo (66,7% nekvalificiranih in 33,3% kvalificiranih), krovstvo (85,2% nekvalificiranih in 14,8% kvalificiranih), soboslikarstVo in pleskarstvo (62,7% nekvalificiranih in 34,9% kvalificiranih), zidarstvo in fasaderstvo (80% nekvalificiranih in 20^ kvalificiranih), stavbno kleparstvo (61,1% nekvalificiranih in 33,3% kvalificiranih), elektroinštalaterstvo (50% nekvalificiranih in 42% kvalificiranih). Zadovoljiva pa je kvalifikacijska struktura v naslednjih dejavnostih storitvene stroke: precizna mehanika, popravila RTV aparatov in naprav, krojaštvo, frizerstvo, optika. V družbenem sektorju je kvalifikacijska struktura v primerjavi s privatnim sektorjem občutno boljša. Sicer je še vedno 27,8% nekvalificirane delovne sile, vendar pa je hkrati 44,5% zaposlenih kvalificiranih in 21% delavcev s.srednjo izobrazbo. Ugotavljamo, da kadrov z višjo oz. visoko izobrazbo niti v /.asebnem (4 višja, 1 visoka) niti v družbenem sektorju (1 višja) tako tekoč ni, kar organizacijam združenega dela pri izbiri svojih strokovnih kadrov narekuje v bodoče večjo preudarnost pri kadrovanju. Problem v zvezi s kadri pa je tudi pri pridobitvi kvalificiranih — proizvodnih delavcev. Usmerjeno izobraževanje namreč tako združenemu delu kot osebnemu delu ne zagotavlja ustrezno usposobljenih strokovnih kadrov. Učenci po končani dobi izobraževanja pridobijo ustrezno teoretično znanje, manjka pa jim prakse, saj so letno v organizaciji ali pri zasebnem obrtniku le od deset do dvajset dni. V tem času pa si praktičnega znanja, ki je potrebno pri obrtnih delih ne pridobijo. Posledica tega je, da tako organizacije kot obrtniki niso zainteresirani za ta kader. Po drugi strani pa se pri učencih po končanem osnovnošolskem izobraževanju zaradi nizkih osebnih dohodkov v storitveni obrti pojavlja nezanimanje za obrtne poklice. Osebni dohodki pa so tudi vzrok, da obrt izgublja kvalificirano, že zaposleno delovno silo. Ta problem se zlasti kaže v družbenem sektorju obrti, ki zaradi različnih omejitev (družbeni dogovor) delavcev ne more nagrajevati tako, kot je to v zasebnem sektorju, /ato najboljši kadri bežijo v privatni sektor. V družbenem sektorju pa sc kot posledica nizkih osebnih dohodkov pojavlja tudi nezainteresiranost delavcev za večjo storilnost in vprašanje nekontroliranega popoldanskega dela. Na priliv kvalitetnega kvalificiranega kadra vplivajo tudi slabši pogoji dela v družbenem sektorju, saj je opremljenost v organizacijah zastarela, ne ustvarjajo pa take akumulacije, da bi to opremo nadomestila. Vključevanje v mednarodno delitev dela Vključevanje v mednarodno delitev dela je ena od osnovnih nalog srednjeročnega programa. Tako združeno delo kot samostojno osebno delo se vključuje v zunanjetrgovinsko menjavo preko trgovskih, industrijskih in gradbenih organizacij. Samostojni obrtniki na tujih trgih posamezno ne morejo nastopati, zato se lahko preko obrtnih zadrug in te preko ostalih OZD vključujejo posredno v izvoz. Organizacije obrti in obrtna zadruga v naši občini so relativno majhne in nimajo niti proizvodnih niti kadrovskih pogojev, da bi direktno izvažale. V kolikor pa bi ta direktni izvoz bil realiziran, pa se pojavlja problem cenovnih neskladij, ter s tem možne izgube in nezmožnost pokrivanja teh izgub v organizacijah drobnega gospodarstva. V večjih organizacijah se te izgube namreč solidarnostno pokrivajo. Zato se vse te organizacije vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo s posrednim izvozom preko raznih večjih organizacij: Energoinvest, UnisTos, IMF, LTH Škofja Loka, Lesnina, Slovenijales in Smeltom' Avtomontažo in Iskro Kranj. Organizacije se v različni meri vključujejo v posredni izvoz, tako npr. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova posredno izvozi 51% celotnega prihodka, Pomiz 17% celotnega prihodka in privatni sektor preko obrtne zadruge Gikos 7,4%. S posrednim izvozom si sicer ne zagotovijo deviznih pravic, vendar vseeno uspejo od OZD, preko kateri h izvažajo pridobiti določena devizna sredstva, ki so jim potrebna za nabavo nujnega repromateriala in surovin. Tako pridobivati devizna sredstva pa je v večini primerov dolgotrajen in velikokrat tudi brezuspešen proces. Izvoz pa zavirajo tudi: L povečani stroški prometa zaradi posredniških poslov izvoza končnih izdelkov, 2. težko se uveljavlja participacija na deviznem prilivu, ker končni proizvajalci ne odstopajo pravice proizvajalcu polproizvodov. V kolikor je ta pravica uveljavljena, pa je časovno tako zamaknjena, da je njen učinek zelo zmanjšan, 3. stimulacije pripadajo le finalistu. Omeniti moramo tudi področje uvoza, kjer se pojavljajo problemi uvoza reprodukcijskega materiala in opreme. Manjše organizacije direktno ne izvažajo zato nimajo deviznih sredstev in pravic do uvoza (pravice iz izvoza, udeležbo v blagovnem kontingentu) ter zato same ne morejo uvažati repromateriala in opreme. Situacijo rešujejo tako, da repromaterial i n opremo uvozi večja OZD, s katero poslovno sodelujejo (preko katere imajo organizacije posredni izvoz) ta pa nato omenjenim organizacijam uvoženo proda ali da v najem. Vzporeden pojav pri takem postopku je časovni zamik pri nabavi in dodatni stroški. Privatni sektor lahko uvaža reprodukcijski material letno v različni vrednosti in sicer največ do 300.000 din, v odvisnosti od števila zaposlenih, kar pa lahko negativno vpliva na proizvodni proces. V nekaterih obratovalnicah za cenzus ne omogoča normalne proizvodnje, v drugih pa je neizkoriščen. Poseben problem je tudi nadomeščanje dotrajanih osnovnih sredstev, saj je uvoz onemogočen (razen delavcem, ki se vračajo iz začasnega dela v tujini — dovoljen v omejenem znesku) in plačilo depozita. Povezovanje drobnega gospodarstva Povezovanje z organizacijami združenega dela sloni predvsem na izvajanju del ter proizvodnji posameznih elementov, sklopov, pol proizvodov predvsem za industrijo in gradbeništvo. Ugotavljamo, da povezovanje temelji skoraj izključno na kupoprodajni osnovi, manj pa oz. skoraj nič pa je dohodkovnega povezovanja. Večje organizacije združenega dela namreč nimajo izdelanih dolgoročnih programov po-slovno-tehničnega sodelovanja, kooperacije in združevanja dela in sredstev z drobnim gospodarstvom, kar je tudi osnova za prenos manjših serij proizvodnje, ki so za večje OZD nerentabilne, v drobno gospodarstvo. V občini do povezovanja obrtnih organizacij v smeri skupnega nastopa na trgu še ni prišlo. Proizvodni programi mizarskih organizacij se le dflno prekrivajo. POMIZ in Mizarstvo Moste proizvajata ploskovno pohištvo, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova pa stavbno pohištvo. S skupnim nastopom hi delovne organizacije lahko ponudile trgu izpopolnjeno proizvodnjo oz. ponudbo, dosegle boljši izkoristek svojih kapacitet ter s tem tudi boljši finančni učinek. POMIZ se povezuje na poslovno tehnični osnovi le z LTH Škofja Loka, medtem ko temelji povezovanje z Lesnino in Slovenijalesom le na kupoprodajnih odnosih. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova se poslovno povezuje z DO Jelovica Škofja Loka ter Lesnino, Slovenijalesom (na podlagi sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju). V obrtni zadrugi Gikos (v zadrugi je 163 obrtnikov oz. članov, od tega jih je 60 iz naše občine) poteka kooperacijsko sodelovanje med člani zadruge in drugimi samostojnimi obrtniki ter združenim delom. Najboljši rezultati povezovanja so bili doseženi z organizacijami Avtomontaža in Iskra, ki v kooperaciji z zasebnim sektorjem kompletirajo svoje izdelke. Ugotavlja pa se, da je sodelovanje v smislu skupnega nastopa zadrug slabo razvito. Trenutno potekajo razgo- vori Gikos — Obrtna zadruga Solkan Nova Gorica in sicer za skupen nastop na zunanjem trgu. Večje sodelovanje med zadrugami je‘bilo v bodoče nujno potrebno, saj bi bile le tako sposobne prevzemati večje, zahtevnejše in kompletne posle, ter s tem zagotovile tudi privatnemu sektorju nastop na tujih trgih. Politika cen Cene proizvodov in storitev se določijo in so v pristojnosti mesta Ljubljane in republiki (mestna in republiška skupnost za cene). Politika cen naj bi bila eden od osnovnih faktorjev spodbujanja razvoja drobnega gospodarstva, zlasti deficitarnega sektorja. Ugotavlja se, da prihaja že v regiji, kaj šele v republiki, do neskladja oz. različnih ravni cen režijskih ur za posamezne obrtne storitve, kar postavlja drobno gospodarstvo na neenak položaj v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in poglablja razlike med drobnim gospodarstvom. Cene proizvodov in storitev zaostajajo za rastjo stroškov poslovanja, ki jih povzročajo: — vedno višje cene repromateriala, > — pomanjkanje reprodukcijskega materiala, — naraščanje cen elektrike, goriv, itd. Ugotovljeno je tudi, da v zadnjih dveh letih cene proizvodov in storitev v obrti naraščajo občutno počasneje kot v industrijski proizvodnji (pred tem je bilo obratno), kar je posledica doslednega izvajanja Dogovora o izvajanju politike cen. Ena od posledic tega je nizka aku-mulativnost, zlasti storitvenih dejavnosti ter nižji osebni dohodki za-, poslenih, kar vpliva na zaposlovanje kvalificirane delovne sile ter usmerjanje nosilcev obrti v proizvodnjo obrt. Kreditna politika Naslednji faktor razvoja drobnega gospodarstva je kreditna politika. Glede na to, da drobno gospodarstvo ne razpolaga z velikimi sredstvi, so tako organizacije združenega dela kot privatni sektor primorani pridobiti bančna sredstva, vendar pa sc zaradi visokih obrestnih mer drobno gospodarstvo redko odloča za bančna sredstva. V kolikor pa za bančne kredite kandidira v višjem znesku, jim niso odobrena. Omenimo lahko primer DO Pomiz, ki izvaja investicijo v vrednosti cca. 50 mio din brez bančnih sredstev. Poseben problem predstavlja v zasebnem sektorju to, da novi obrtniki oz. začetniki ne morejo najeti kreditov, del krivde pa odpade tudi na obrtnike same, Saj z davčno napovedjo ugotovljena kreditna sposobnost ne omogoča najetja večjega kredita. Temeljne banke naj bi v prihodnje pri dodeljevanju kreditov (investicijskih kreditov, kreditiranje novih izdelkov, tehnološki postopek) obravnavale drobno gospodarstvo kot pporitetno področje ter ob tem zagotovile del sredstev za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, omogočile ugodnejšo obrestno mero in zmanjšale lastno udeležbo pri najetju kredita. Pri kreiranju bančne politike pa naj v bodoče sodeluje tudi obrtno združenje. Zaposlovanje v drobnem gospodarstvu Po skromnih podatkih o zaposlovanju v drobnem gospodarstvu naše občine, s katerim razpolaga skupnost za zaposlovanje, ugotavljamo, da so velike možnosti zaposlovanja na tem področju bolj načelne kot stvarne. V prvem polletju 1983 je sicer poraslo število zaposlenih v zasebnem sektorju v naši občini, vendar je za celotno drobno gospodarstvo značilno, da se tehnološko ni razvijalo tako, da bi bilo privlačno za mlade. Usmerjeno izobraževanje ne daje kadrov, kakršne potrebuje obrtnd dejavnost (izobraževalni sistem je prilagojen bolj potrebam združenega dela, predvsem je premalo praktičnega dela učencev v delavnicah), kar je tudi eden pomembnejših razlogov zmanjšanega interesa obrtnikov za kadrovsko štipendiranje. Zveza obrtnih združenj je razpisala nekaj štipendij za deficitarne poklice (11 za celotno Slovenijo), obrtniki pa samostojno štipendijo niso razpisovali. Pogodbe o štipendiranju so sklenili le v nekaj izjemnih primerih. Deficitarni poklici so v drobnem gospodarstvu zelo pogosti. S poklicnim usmerjanjem smo v naši občini dosegli v zadnjem obdobju večje zanimanje in večji vpis v proizvodne poklice, ki ustrezajo tudi drobnemu gospodarstvu. Večje zaposlovanje v drobnem gospodarstvu bomo v prihodnje lahko dosegli le, če mu bomo dali več pravih vzpodbud za zaposlovanje novih delavcev. Zmanjšati bo potrebno tudi razkorak med izobraževalnim procesom ter potrebami drobnega gospodarstva. Investicije v družbenem sektorju V letu 1983 sta se začeli končno izvajati tudi obe investiciji v družbenem sektorju. Investiciji sta bili planirani že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, vendar zaradi nezagotovljcnih sredstev nista bili realizirani (POMIZ -tehnološka zaokrožitev obrata; Sap TOZD Scrvo — izgradnja I. faze delavnice). Predviden zaključek izgradnje obeh investicij je konec leta 1983. Za investicijo Sap TOZD Servo pa je nujno za normalni potek izvajanja njihovih del oz. storitev, da prične z realizacijo II. faze v naslednjem letu. Postavlja pa se vprašanje zagotovitve sredstev. Prostorsko področje Omenili smo že, da se je naša občina v zadnjih desetih letih urbanistično hitro razvijala. Vtem obdobju so nastale v občini tri velike nove stanovanjske soseske in sicer Nove Jarše, Štepanjsko naselje in Nove Fužine, individualno pa so se pozidale tudi stare soseske v Polju, Zalogu, Kašlju. Izgradnja spremljajočih objektov in sicer trgovine, poslovnih prostorov za storitveno obrt, ipd. pa je bila sicer urbanistično zasnovani, vendar se ni realizirala. Posledica tega je, da storitve drobnega gospodarstva niso vsklajene s potrebami občanov po teh storitvah. Poleg tega je v občini glavni del poslovnih prostorov v privatni lasti katerih namembnost ni možno spremeniti. V družbeni lasti je le 67 lokalov. Na namembnost teh lokalov je sicer možno vplivati, vendar jih je premalo. Zato smo si s srednjeročnim programom razvoja zadali nalogo, da se prekvalificirajo v poslovne prostore: stanovanja VI. in VII. kategorije in nezasedeni skupni prostori v novih zgradbah oz. blokih. Doseženi so že pozitivni premiki, saj se preko Samoupravne stanovanjske skupnosti občine prekvalifikacija stanovanj že izvaja. V letih 1981 —1983 je bilo pridobljenih že 7 lokalov. Prekvalifikacija stanovanj se že izvaja preko samoupravne stanovanjske skupnosti in sicer z njenimi sredstvi, oddaja nezasedenih skupnih prostorov pa Preko krajevnih skupnosti s sredstvi obrtnikov. Naslednji problem je nerešeno financiranje izgradnje najemnih poslovnih lokalov. Problem v občini rešujemos sofinanciranjem oz. kreditnimi sredstvi Razvojno-gospodarske skupnosti in sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti, vendar je to kratkoročna rešitev, zato se mora na ravni mesta, v kolikor se želi zagotoviti hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v bodoče ta problem sistemsko rešiti. V teku je tudi akcija pregleda oz. preverbe racionalne izkoriščenosti poslovnih prostorov v MS-1 centru Most. Pregledani oz. preverjena je bila izkoriščenost prostorov v družbeni in zasebni lasti. Ugotovljeno je, da so lokali večinoma v starejših stavbah, ki so bile zgrajene po prvi svetovni vojni. Temu primerno pa so tudi gradbeno neustrezni ter slabo vzdrževani. Druga naloga s prostorskega področja v tem srednjeročnem obdobju je realizacija dela obrtno-servisne cone MM-4, primarnega centra v Štepanjskem naselju, sekundanega centra v Fužinah in centra v Novih Jaršah. Za MM-4 je bil zazidalni načrt za celotno območje sprejet 8. 2. 1979. V tem zazidalnem načrtu je predvidenih 62 lokacij oz. enot od 300-1000 m2 zemljišča ali v skupni izmeri 18.155 m2 zemljišča. Od tega števila lokacij je problematičnih 41 lokacij, ker jih je možno realizirati šele po preselitvi vojašnice Fužine in ko bodo rešene nadomestne lokacije za kmetije v Studencu. Dodatni problem je tudi zagotovitev obdelovalne zemlje kmetijam na novih lokacijah. Za lokacijo do vojašnice v Fužinah, to je 22 lokacij, je uveden postopek odvzema iz posesti prejšnjih lastnikov. Postopek bo končan do konca leta 1983. Od teh 22 lokacij jih mora 8 ostati v rezervaciji za nadomestne lokacije oz. za uveljavitev prednostne pravice prejšnjim lastnikom zemljišč. Ker v času izdelave zazidalnega načrta ni bilo poznanih konkretnih investitorjev, je bil izbran modularni element manjše proizvodnje hale v dimenzijah 15 x 15 m, seveda z ustreznim zemljiščem. Predvideni sta po dve enoti skupaj, možno pa je enote še združevati. To so obrtne delavnice kombinirane s stanovanjskimi prostori. Prostor dopušča gradnjo v kleti in tudi v prvem nadstropju, kar se povečuje bruto etažno površino. S komunalno opremo bi začeli v letu 1984 — oddaja Parcel interesentom pa bi bila možna v drugi polovici leta 1985. Poleg že naštetih problemov pa realizacijo cone zavira tudi vprašaje financiranja oz. zagotovitve sredstev za izgradnjo komunalne ppreme (voda, kanalizacija, toplovod, servisna cesta, rekonstrukcija Zaloške ceste) ter sama cena komunalno opremljenega zemljišča, ^brt, zlasti ta nizkoakumulativna, ki bo locirana v coni namreč ne bo v Manju prenesti tako visoke cene. Poleg zasebnega sektorja bo v MM-4 tudi družbeni sektor. V preverbi pri koordinacijskem odboru razvoj-no-gospodarske skupnosti so bili že razvojni programi Olme, Elek-tromedicine in Sanolaborja. Preselitev na novo lokacijo v MM-4 je koordinacijski odbor že potrdil. Dokumentacija za realizacijo za Flektromcdicino je že narejena in potrjena, za Sanolabor pa je v izdelavi. Omenimo naj še, da se pri dodeljevanju lokacij glede na namemb-' n°st cone in potrebe občine daje prednost: ~~ proizvodnji izdelkov, ki direktno povečuje izvoz — proizvodnji, ki nadomešča uvoz — proizvodnji za dopolnitev asortimana na trgu — deficitarnim storitvenim strokam. V sekundarnem centru v Fužinah bodo naslednje stroke: Manufak-tura, kemična čistilnica, kava bar, ženski frizer in kozmetični salon. popravilo gospodinjskih aparatov, bistro, cvetličarna, fotokopirnica, ekspres popravljalnica čevljev, pizzerija. Zaradi preprojektiranja, ker bo objekt imel sedaj tudi klet, je izgradnja centra v zamudi. Izdelani so projekti, pridobivajo se soglasja. Pri sofinanciranju centra bosta sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta in banka. Razvojno-gospodarska skupnost na osnovi svojega programa dodeljuje svoja sredstva v obliki kreditov za pospeševanje razvoja najbolj deficitarni dejavnosti v občini in sicer trgovine in razvoja drobnega gospodarstva oz. strok, ki služijo občanom za zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb. Center bo zgrajen v prvi polovici leta 1984. Izgradnja centra v Štepanjskem naselju in Novih Jaršah zaradi problema zagotovitve sredstev in pridobitve investitorjev ni realizirana. Glede na problematiko oz. nezadostno oskrbo prebivalstva teh območij z obrtnimi storitvami je izgradnjo centrov potrebno omogočiti. Uresničevanje zakonodaje s področja drobnega gospodarstva in pristojnosti upravnega organa Samostojno osebno delo s sredstvi, ki so last občanov je pravno urejeno z republiškimi zakoni. Tako v SR Sloveniji ureja td področje obrtni zakon (izleta 1979). V smislu zakona so gospodarske dejavnosti, v okviru katerih lahko zasebnik opravlja proizvodno oziroma storitveno delo, naslednji: obrtna, gostinska, avtoprevozniška, brodarska dejavnost in prodaja na drobno. Poleg tega je z obrtnim zakonom določeno, katere dejavnosti ni mogoče opravljati s samostojnim osebnim delom. Obrtni zakon nadalje določa, kolikšno število delavcev lahko zasebnik zaposluje pri opravljanju posameznih dejavnosti. Sprejete dopolnitve omogočajo, da lahko samostojni obrtnik v svoji obratovalnici opravlja več dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje; nadalje je pomembno določilo, da naj bi revalorizirali vsa sredstva, kot tudi neodplačan oziroma nepovrnjen del sredstev, ki jih je poslovodja združil v pogodbeno organizacijo ob njeni ustanovitvi ali kasneje in sicer po stopnji, kot se revalorizirajo osnovna sredstva pogodbene organizacije, ki so v družbeni lastnini. Glede združenih sredstev, ki bi jih poslovodja v skladu z zakonom ponovno združil v pogodbeno organizacijo, pa ta predlog daje le napotila za davčne olajšave, ki bi jih določneje opredelili zakon o davkih občanov. V omenjenem predlogu je tudi omenjeno, da bi omogočili zaposlitev do Iti delavcev zasebnim gostincem. , Poleg omenjenih pravnih regulativ na ravni republike, so nekatera vprašanja s področja obrtnega zakona prepuščena v urejanje občinskim skupščinam. To so med drugim urejanje prodaje na drobno, sprejemanje gostov na prenočišče in hrano, urejanje dejavnosti, ki jih smejo občani opravljati kot postranski poklic, določanje pogojev za zaposlovanje večjega števila delavcev (do sedem). Kljub dokaj razvejani in podrobni pravni ureditvi področja drobnega gospodarstva je na tem področju še vedno precej odprtih vprašanj. Dosedanji predpisi so še vedno premalo spodbudni za ustanavljanje in delovanje obratovalnic samostojnih obrtnikov in POZD. Poleg obrtnega zakona posega v delovanje enot drobnega gospodarstva še vrsta zakonskih predpisov (zakon o knjigovodstvu, zakon o sanaciji, zakon o amortizaciji itd.), katerih določila so nemalokrat v nasprotju z določili obrtnega zakona in premalo prilagojena značilnostim drobnega gospodarstva. Predvsem pa je med delavci na področju drobnega gospodarstva pristno mnenje, da je v zakonodaji, predvsem v obrtnem zakonu, še mnogo podrobnosti, ki bi jih bilo potrebno spremeniti oziroma dopolniti, da bi spodbudili razvoj predvsem dejavnosti, za katere ugotavljamo, da jih bo potrebno še pospešiti. Poleg obrtnega zakona pristojni občinski upravni organ uporablja tudi določila: — Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana-Moste-Polje (Ur. I. SRS, štev. 32/80). — Pravilnik o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti (Ur. I. SRS., štev. 38/79) — Odlok o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani (Ur. I. SRS, štev. 24/81). — Odlok po pogojih, pod katerimi smejo fizične osebe uvažati, prenašati in prejemati določene predmete iz tujine (Ur. I. SRS, štev. 11/83); — Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. I. SRS, štev. 11/75) — Odlok o poslovnem času (Ur. I. SRS, štev. 23/82) — Zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni akt Kolektivno pogodbo (Ur. I. SRS, štev. 16/81 in 8/83 ter spremembe in dopolnitve Ur. I. SRS, štev. 24/83) — Zdravstveni pregledi delavcev (Ur. I. SRS, štev. 33/71) — Zakon o varstvu pri delu (Ur. I. SRS, štev. 32/74) in Obrtnikov svetovalec štev. 7/77. — Zakon o varstvu pri delu (Ur. I. SRS, štev. 32/74) in Obrtnikov svetovalec štev. 7/77. — Zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Ur. I. SRS. štev. 18/67) — Samoupravni sporazum o štipendiranju (Ur. I. SRŠ, štev. 6/81 in 8/83 — štipendijske pogodbe — pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Ur. list SFRJ št. 27/67) Pristojnosti upravnega organa, ki izhajajo iz vseh navedenih z.akon-skih določil so predvsem pri: — izdaja obrtnih dovoljenj ^a redno obrt, avtoprevozništvo, postranski poklic, domačo obrt, sprejemanje na prenočišče in odjave oz. prenehanje obrtnih dejavnosti — začasna prekinitev, poslovni čas, preselitev obratovalnice, ustanovitev skupnih obratovalnic, razširitev predmeta poslovanja obratovalnice, dovoljenja o številu zaposlenih, potrdila za uvoz rezervnih delov in repromaterjala, zahteve o podatkih iz kazenske evidence, zadeve o ustreznosti poslovnih prostorov, reševanje pritožb in drugo razno, — prcverba pogodb o delovnem razmerju, dodatkov k pogodbam, odjav delavcev, štipendijskih pogodb, izdaja novih delovnih knjižic in starih ter vpisovanje vseh sprememb v delovne knjižice. V letu 1982 in 1983 je bilo opravljenih in rešenih naslednic število zadev: — obrtna dovoljenja za obrt, avtoprevozništvo, postranski poklic, gostinstvo, domačo obrt — odločbe o prenehanju opravljanja obrti — ostale.izdane odločbe o začasni prekinitvi poslovanja, o zaposlitvi delavcev, o razširitvi predmeta poslovanja, o priglasitvi poslovnega časa, o preselitvi obratovalnice, o raznih spremembah — potrdilo za uvoz — izdajanje novih delovnih knjižic, starih in vpisovanj sprememb — pogodbe o delovnem razmerju, odjave delavcev in dodatki k pogodbam 1499 789 — učne in štipendijske pogodbe, razveljavitve in podaljšanje .4« 14 — razna potrdila in prijave sodniku za prekrške 18 19 Ugotavljamo, da z vidika dela upravnega organa ne nastajajo večji problemi pri pridobitvi obrtnih dovoljenj. Interesenti za obrt lahko pridobijo vsa potrdila v kratkem času (1-2 dni). Postopek pridobivanja soglasja o ustreznosti poslovnih prostorov pa je nekoliko daljši predvsem iz razloga, ker mestne inšpekcijske službe zaradi omejeneg; števila zaposlenih in obsežnosti dela niso v stanju v kratkem roki opraviti ogled prostorov in izdati soglasje. Daljši postopek se pojavlja tudi pri izdaji obrtnih dovoljenj za avtoprevoznike, ki so rojeni v drugih republikah in sicer zaradi pridobivanja podatkov od ustreznih občinskih organov. Zaradi ugodnejših predpisov za izdajo obrtnih dovoljenj (tonaža — drugje omejena do 8t) je več prošen j za izdajo obrti prosilcev iz drugih republik v Sloveniji. Vendar se ugotavlja, da ti prosilci nato opravljajo avtoprevozništvo v drugih republikah. Zato se pri nekaterih pojavlja problem neplačevanja davkov in prispevkov, ter problem odvzema obrti, ker stranke ne moremo zaslišati, tako kot predvideva zakon. Nadalje se pojavlja problem pri osebah, ki so predčasno prekinile' delovno razmerje in želijo začeti z obrtjo, vendar še ne izpolnjujejo pogojev (niso dostavile vse dokumentacije), pa kljub temu zahtevajo od upravnih delavcev izdajo obrtnega dovoljenja, saj so v tem času brez rednih mesečnih osebnih dohodkov. Ugotavlja se tudi, da je povezava med upravno službo in inšpekcijsko službo premajhna. Upravni organ večkrat nima podatkov, da bi lahko hitro in ažurno posredoval in sicer zlasti na področju opravljanja oz. neopravljanja dejavnosti, ki je opredeljena v obrtnem dovoljenju in opravljanja neregistriranih del. Vzrok temu je prezaposlenost mestnih inšpekcijskih služb, ki takega obsega dela niso v stanju v kratkem rqku opraviti. S tem pa nastanejo tudi časovni zamiki. Na koncu upravni organ ugotavlja, da na področju delovnih razmerij predstavlja zasebnim obrtnikom večji problem tudi omejeno zaposlovanje delavcev. To se zlasti pojavlja v dejavnostih, ki zahtevajo terensko delo in pri večjih in z rokom omejenih delih. Davčna politika S pojmom davčna politika so opredeljene vse aktivnosti, ki vključujejo oblikovanje in izvajanje določb zakona o davkih občanov, dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS ter republiških in občinskih predpisov sprejetih na njuni podlagi. V tem sestavku obravnavamo le samostojno osebno delo s sredstvi v lasti občanov in ne opredeljujejo vpliva davčne politike na razvoj drobnega gospodarstva v združenem delu in pogodbene organizacije združenega dela, ker je to bilo že opredeljeno. 1982 1983 — do 15.9. 162 110 83 58 606 387 939 425 1658 1368 Z davkom iz gospodarskih dejavnosti so obdavčeni dohodki doseženi z opravljanjem obrtne, gostinske, avtoprevozniške in-druge,gospodarske dejavnosti, za katero imajo občani ustrezno obrtno dovoljenje. To dejavnost opravljajo občani s samostojnim osebnim delom in s sredstvi, ki so njihova lastnina, pri tem lahko pod določenimi pogoji uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Glede na način ugotavljanja dohodka in določanja davčnih obveznosti določa zakon o davkih občanov tri načine odmere davka iz gospodarskih dejavnosti: 1. po ugotovljenem dejanskem dohodku, 2. v pavšalnem letnem znesku, 3. od posamičnega kosmatega dohodka (po odbitku). V SR Sloveniji pa tudi v občini prevladuje obdavčitev po ugotovljenem dejanskem dohodku, ki temelji na davčni napovedi, ki temelji na poslovni knjigi zavezanca. Število zavezancev za davek iz gospodarskih dejavnosti v občini v odmernem letu 1981/82: po ugotovljenem dejanskem dohodku 856, v pavšalnem letnem znesku 150 (vključeni so tudi zavezanci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic). Obdavčevanje po dejanskem dohodku ■' Celotni prihodek predstavlja fakturirana realizacija, to je vsota vseh izstavljenih faktur za opravljene dobave proizvodov iri storitev v časi; od 1 januarja do 31. decembra poslovnega leta. Za ugotovitev čistega dohodka — davčne osnove zavezancev davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku je potrebno iz celotnega prihodka izločiti stroške poslovanja, ki so bili potrebni za doseganje tega dohodka (med stroške poslovanja se uvrščajo tudi izplačani osebi dohodki zaposlenih delavcev in nagrade .učencem v gospodarstvu, prometni davek, amortizacija). Ob načelu, da je treba občanu — nosilcu samostojnega osebnega-dela zagotoviti načeloma enak družbenogospodarski položaj in enake pravice in obveznosti, kot delavcem v združenem delu, se zavezancu davka iz gospodarskih dejavnosti ugotovljeni čisti dohodek obratovalnice deli na del, ki se šteje za njegov osebni dohodek iti na presežek čistega dohodka, ki predstavlja davčno osnovo za davek iz gospodarskih dejavnosti. Osebni dohodek zavezanca se določa po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanom, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve. Iz tega osebnega dohodka plačuje zavezanec prispevke in davke, kot se plačujejo iz osebnega dohodka delavcev v združenem delu. Iz presežka pa plačuje davek iz gospodarskih dejavnosti ter tiste prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz dohodka. Ugotovljeni osebni dohodek obrtnika je torej obremenjen z enako višino (javkov in prispevkov kot jo plačujejo delavci iz osebnega dohodka v združenem delu, medtem ko je presežek čistega dohodka obremenjen po progresivnih stopnjah. V občini je bilo v letu 1981 856 zavezancev za davek iz gospodarskih dejavnosti, od teh je 313 ali 36,6% ustvarilo presežek čistega dohodka. Celotni prihodek je znašal 1.056.497.000 din, čisti dohodek 327 719.000 din od tega osebni dohodki zavezancev ugotovljeni po družbenem dogovoru 236.684.000 din, presežek pa 91.035.000 din. Davek iz presežka je znašal 46.046.000 din (odmerjen le 313 zave- zancem), družbene obveznosti iz osebnega dohodka oziroma iz čistega dohodka so znašale 117.920.000 din in če prištejemo še prometni davek v višini 14.113.000 din so celotne družbene obveznosti bile 178.079.000 din. Obdavčenje v pavšalnem letnem znesku v letu 1982 Pavšalno so bili praviloma obdavčeni le zavezanci, ki so dosegli manj kot 50.000 din čistega dohodka.. Občinska uprava za družbene prihodke je poleg odmere davka v pavšalnem znesku tem zavezancem odmerjala tudi prispevek za zdravstveno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za otroško varstvo.'. Osnova za obračun prispevkov je znašal poprečni enoletni osebni dohodek delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za leto 1981. V občini je bilo 150 zavezancev, ki jim je bilo odmerjeno 1.132.000 davka, 133.000 din prispevkov za SIS in 28.000 din drugih obveznosti. Obdavčenje doseženih posamičnih kosmatih dohodkov (po odbitku) Pod ta način obdavčitve sodijo različni priložnostni dohodki, predvsem iz naslova obrtnih storitev, ki praviloma temeljijo na pogodbah o delu. Skozi prakso so oblikovane in tudi v novem zakonu opredeljene > tri skupine dohodkov glede na različne zvrsti. K);rta davek obračuna-v "jo izplačevalci dohodka po domicilu, je ta način razvrstitev zaradi odmerno tehničnih razlogov potreben. Stopnje davka so določene po skupinah po K) odstotkov, po 25 odstotkov in po 40 odstotkov. V Ljubljani so oproščeni davka dohodki, doseženi z zbiranjem in prevozom mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in za opravljanje storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva. V oocini je mio zbranega davka iz gospodarskih dejavnosti — po odbitku v letu 1982 16.484.000 din.' Obdavčenje dohodka iz gospodarskih dejavnosti po novem zakonu o davkih občanov Ob upoštevanju družbenogospodarskega položaja samostojnega osebnega dela v ustavi in zakonu o združenem delu ter problematike, ki se je pojavila ob izvajanju prejšnjega zakona, so vnešene nove rešitve, ki naj bi omogočile realnejše zajemanje dohodka ter z njegovo razporeditvijo in obremenitvijo omogočale stimulativnejše obdavčevanje, da bi s tem vplivale na razvoj osebnega dela in zlasti pospeševale razvoj različnih oblik združevanja dela in sredstev ter tem oblikam in samostojnemu osebnemu delu zagotovile stabiljnejši dolgoročni razvoj. Za razmejitev zavezancev na sistem obdavčevanja po dejanskem dohodku oziroma pavšalnem letnem znesku ne bo več služila določena višina celotnega prihodka po odbitku stroškov, ampak so le-ti nadomeščeni z merili, ki so trajnega značaja. Zavezanci ne bodo imeli več interesa, da naravnavajo svoj obseg poslovanja vrednostnemu cenzusu. Namen zakona je, da pavšalira davek le za Storitve obrtnih dejavnosti (87. člen obrtnega zakona), ki imajo zmačaj popravil in vzdrževanja, ne pa tudi npr. gradbenih storitev, če nimajo takega značaja (so npr. investicije no\ gradnja, ipd.) ter tudi ne drugih gostinskih, avtoprevoznikih storitev in prodaje na drobno, ki niso »obrtrle«. Ocenju je se, da bo to pospešilo razvoj storitvenih obrtnih dejavnosti, saj vsem »pridnim« zakon daje dovolj stimulacije, občinska skupščina pa je z odlokom že določilu tudi okvirna merila za določitev višine pavšalnega zneska davka. < Za ugotavljanje davčne osnove za davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku je sprejet način, ki je usklajen z zakonom o združenem delu. Davčna osnova je ostanek čistega dohodka iz gospodarske dejavnosti zavezanca, ki je izračunana tako, da so od celotnega prihodka odšteti prometni davek, materialni stroški in amortizacija, kar predstavlja dohodek,iz katerega se pokrivaj# zakonske in pogodbene obveznosti, za katere je določeno, da se plačujejo iz dohodka, članarine zbornici, zavarovalne premije, idr. Tako dobimo čisti dohodek, ki je namenjen za osebne jjohodke delavcev, za osebni dohodek zavezanca ugotovljen po družbenem dogovoru po 10. členu zakona, za sredstva skupne porabe delavcev in za regres za letni dopust zavezanca (kot za delavca po kolektivni pogodbi). Od davčne osnove, ki je po navedenem načinu »očiščena« vseh »izdatkov v zvezi s poslovanjem«, kar v prejšnjem načinu ugotavljanja ni bilo, plačuje zavezanec davek po progresivnih stopnjah. Ocenjujemo, da bo ta način ugotavljanja davčne osnove ustreznejši, čeprav bo zavezancev za davek in davka nekoliko manj kot po prejšnjem načinu. Za priznavanje amortizacije-je pogoj, da so osnovna sredstva zavedena v predpisanih evidencah. Doslej se ni priznavala amortizacija za vse poslovne prostore, z novim zakonom pa se priznava za vse po-, slovne prostore v lasti zavezanca v katerih opravlja dejavnost. Amortizacija se na novo priznava tudi od vlaganj za pridobitev pravice do patenta, licence, modela ali vzorca. Za predpisovanje davčnih oprostitev in olajšav je zakon (razen nekaj izjem, kjer naj ho to enotno v republiki) pooblastil občinske skupščine, ki so nosilke razvoja drobnega gospodarstva v občini in jim tako omogoča, da tudi skozi te ukrepe upoštevajo specifične razmere in potrebe v občini. Pri tem je treba opozoriti, da je možnost uravnavanja samostojnih 'dejavnosti prek davčnih oprostitev in olajšav omejena, saj smo že iz predhodne analize ugotavljali, da le manjši del zavezancev ustvarja davčno osnovo in le-ti plačujejo davek, na katerega lahko vplivamo z olajšavo. Pri pavšalnem lethem znesku davka jc •ti možnost večja. Ljubljanske o,hči ne so v odlokih o davkih občanov (v marcu 1983) določile olajšave po pooblastilu zakona, pod določenimi pogoji tako: da so za določene gospodarske dejavnosti predpisale različno znižanje davka (od 20 % pri stavbnih dejavnostih in dr. do40 % pri osebnih in drugih storitvah), da so predpisale znižanje davka za na novo pričete dejavnosti (od enega do treh let od 20% do 75% znižanja davka), da so predpisale znižanje davka za vlaganja v razširjeno materialno osnovo dela (v višini 20% in 40'; od vloženih sredstev v obdobju 3 let), * da so predpisale davčno olajšavo za vlaganja v gradnjo malih hidroelektrarn (za dobo 3 let v višini 30% znižanja letnega davka, vendar skupaj do 40% vloženih sredstev in do 6-kratnega letnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije), — da so predpisale davčno olajšavo za učence in študente na proizvodnem delu in delovni praksi (15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi), — da so predpisale socialne in druge olajšave (za mladoletne otroke, otroke na šolanju, za borce, idr.), — da so predpisale od 5 % do 35% znižanje odmerjenega davka zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno območje dosegajo devizni priliv. Vnaprej oceniti delovanje naštetih davčnih olajšav ni možno predvidevati pa je mogoče, da jih bo kar zadeva znesek več kot pred letom 1982, seveda pa je to odvisno od več vzrokov, največ pa od zavezancev samih in njihove sposobnosti, da te olajšave lahko tudi dosežejo in uveljavijo. , Ocena delovanja davčnega sistema in izvajanja Glede na to, da občani prav z opravljanjem gospodarskih dejavnosti lahko dosegajo visoke dohodke, je prav, da so v sistemu obdavčevanja in vodenju davčne politike pri tej davčni vrsti upoštevana temeljna davčna načela in vgrajena v davčni instrumentarij. Ugotavljamo, da sistem ugotavljanja osebnega dohodka in obremenjevanja z družbenimi obveznostmi deluje tako, da načeloma izenačuje obrtnike z delavcem v združenem delu, kar ocenjujemo za primerno. Progresivna obremenitev davčne osnove je tudi utemeljena saj z njo zajemamo višje dohodke in ob naravnavanju stopenj reguliramo višino ostanka čistega dohodka, ki naj ostane zavezancu. Progresija davčnih stopenj deluje do osnove 300.000 din, nato je stopnja stalna (56%). Zaradi učinkov inflacije pristojni organi na ravni republike pripravljajo predlog za valorizacijo davčnih osnov in znižanje davčnih stopenj za obdavčitev ostanka čistega dohodka pri osnovah na spodnjem delu lestvice. Zavezancem, ki dosežejo le toliko dohodka, da krijejo osebni dohodek, ni možno zniževati obveznosti iz osebnega dohodka, ker so vključeni v svobodno menjavo dela in iz tega naslova uživajo pravice oziroma prispevajo za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje kot vsi delavci v združenem delu. Povečanje osebnega dohodka obrtnika povzroči tudi povečanje prispevkov. Spremembe družbenea dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve s katerimi bi dosegli boljše vrednotenje osebnega dohodka obrtnika naj predlagajo organi obrtnega združenja Zvezi obrtnih združenj Slovenije, ki je udeleženec tega družbenega dogovora. Olajšav pri plačilu prispevkov pa samoupravne interesne skupnosti niso določile. Omenili smo že, da se pri določanju progresivnih stopenj skrbi tudi za primeren ostanek dohodka zavezanca, vendar se je poleg davka iz dejavnosti v zadnjih letih uvajala vrsta prispevkov (za požarno varnost, za solidarnost, za starostno zavarovanje kmetov in druge), ki so povečevali obremenitev presežka in je ta naraščal neodvisno od začrtane davčne politike. To problematiko je sedaj rešil novi zakon, po katerem je davčna osnova ostanek čistega dohodka in se pred tem že odštejejo vsi drugi izdatki in obveznosti zavezanca (razen davka iz gospodarskih dejavnosti). Z vidika izenačevanja organizacij združenega dela in nosilcev samostojnega osebnega dela je potrebno proučiti (republiški komite za zakonodajo) upravičenost obračunavanja obrtnikom temeljnega in posebnega republiškega davka pri nakupu osnovnih sredstev in ureditev v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, vprašanje obveznosti za uporabnike družbenih sredstev, da v zakonskih rokih poravnajo svoje obveznosti tudi do nosilcev samostojnega osebnega dela. Izvršni svet SRS pripravlja spremembe Odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v katerem bodo upoštevani tudi utemeljeni predlogi obrtnikov glede pospešene amortizacije. Davčne oprostitve in olajšave so primerno zastavljene, treba pa jih je še dopolniti in zlasti tekoče spremljati njihovo potrebnost. Upravam za družbene prihodke je-treba nuditi več pomoči s strani organov pri občini in zbornici, ki so dolžni skrbeti za razvoj in delovanje gospodarskih dejavnosti. To sodelovanje je pri pripravi odloka v marcu 1983 skoraj izostalo. (Opozorilo: Sestavek »Davčna politika« je povzetek gradiva« Analiza o delovanju in izvajanju davčnega sistema in davčne politike v občinah mesta Ljubljane«, ki je bilo predloženo zborom skupščine občine 24. 5. 1983. Objavljeno je bilo v Delegatskem gradivu SML št. 12/83 z dne 10. 5. 1983). PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA JELEN Gabrijela 1.9 8 o 19 8 3 V proizv. značaj štor. značaj Skupaj proizv. štor. ■ značaj značaj ,Skupaj Skupaj A > B 198 328 526 242 358 600 A. Obrtne storitve in popravila 198 256 454 242 278 520 1. 09011 Izd. predm. iz nekovin 8 _ 8 8 8 II. 09012 Izd. raznoVrst. kov. izd. < 94 59 153 112 64 .176 III. 09013 Izd. elektroteh. el. in predm. 5 32 37 - 5 32 37 IV. 09014 Izd, lesenih predmetov 6 lfc 24 6 .20 26 V. 09015 Izd., tekstilnih predmetov 8 15 23 10 17 27 VI. 09016 Izd.predm. iz usnja in gume 4 7 11 4 8 12 VII. 09017 Izd. živilskih proizv. 6 >- 6 6 - 6 VIII. 09018 Izd. in popr.raznih proizv. 61 5 66 74 5 • 79 IX.. 05030 Stavbna obrt 2 120 122 2 132 134 X. Druge gospod. dejavnosti 4 - 4 15i - , 15 B. Osebne storitve in štor. gospod. 72 72 80 80 ■ XI. 09020 osebne štor. in štor. gosp. 72 72 80 80 C. ostalo 297 297 295 , , 295 0002 Avtoprevozniki 234 234 229 ■ 229 Avtotaksi • 28 28 - 28 28 0001 Gostinstvo 35 35 - 37 37 0004 Prodaja na drobno - - - - 1 1 Skupaj A >11 > C 198 625 823 242 653 895 ' TABELA 3 : Zaposleni po značaju obrtfie dejavnosti (družbeni in zasebni sektor) leto 1980 leto 1983 ' proizv. štor. značaj značaj Skupaj , proizv. značaj St°r,’ Skupaj 1983 značaj Skupaj A + H 718 818 1536 686 851, 1537 A. Obrtne storitve in popravila 718 663 1381 / 908 674 1582 I. 00011 jz d*. predmetov iz nekovin 9 1 9 15 - 13 II. 09012 Izd. raznovrstnih kovinskih predmetov 436 145 58P 514 145 659 111. 09013 Izd. elektrotehn. el. in predm. 5 69, 74 9 90 99 IV. 00014 Izel. lesenih predmetov 121 48 169 , 127 55 182 V. 0901', Izd. tekstilnih predmetov 11 24* 35 12 32 •14 VI. 09016 Izd', predm. iz usnja in gume 8 12 20 11 13 24 Vil. 09017 Izd. živilskih proizvodov 6 8 14 16 16 Vlil. 09(11 H Izd. in popr. raznih proizv. 112* 22 134 155 15 170 IX. 05030 Stavbna obrt • 5 335 340 5 324 329 X. Druge gosp., dejavnosti 3 " 5 44 44 11. Osebne storitve in storitve gospod. - , 155 155 - 177 177 XI. 09020. Osebne štor. in štor. gospod. 155 155 177 177 C. Ostalo 371 371 372 372 0002 Avtoprevozni ki ' ' 234 234 - 232 2 ! 32 Avtotaksi - 28 28 - 28 28» 0001 Gostinstvo 109 109 - 111 ' lil 0004 Prodaja na drobno * - “ l 1 Skupaj A ♦ Fi ♦ C 718 1189 1907 908 1223 2131 TABELA 2 :■ Število oseb, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic proizv. štor. značaj znača j Skupaj Skupaj A +• B 76 127 203 A. Obrtne storitve in popravila 76 104 180 I. ObOlI Izd. pred m. iz nekovin II. 09012 Izd. raznovrst. kov. izd. 1 28 1 58 III. 09013 Izd. elektroteh. el.inpredm . 6 17 23 IV. 0901 4 Izd. lesenih predmetov - 11 11 v. 09015 Izd. tekstilnih predm. 12 17 29 VI. 09016 Izd.predm. iz usnja in gume 2 2 4 VII. 09017 Izd.živilskih proizv. 1 1 2 VIII . 0918 Izd. in popr.raznih proizv. 25 4 29 IX. 05030 Stavbna obrt - 7 7 X. druge gosp. dejavnosti - 16 16 B. Osebne storitve in štor.gospod. 23 23 XI. 09020 Osebne štor. in štor.gosp. • 23 23 C. Ostalo ooo2 Avtoprevozniki — — Avtotaksi - - - 0001 Gostinstvo - - - 0004 Prodaja na drobno - - - Skupaj A + 3 + C 76 . 127 203 « TABKLA 4 : Storitvena dejavnost po KS K ra jovno skupnost i Osebne S t G i r i t v C S t or i! v o n o s ti o d i n } s t o v čevljarstvo frizerstvo kro jnštvo sivil jstvo kemično čišč. pralnice in likalnico čišč.|v»al .prost • rodna l«p. rodna pop. rodna pop. redna |M>p. retina pop. retina pop. redna pop. ol>rt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt Besnim Bizovik -- l 1 - - Dolsko - - - - - - - - - - - - - - dkt - - 1 - - - - 1 - - - - - * - Hrušica-Ku/.ine - - • - - - - _ - - - - _ JMt' - - 3 - - - - - - - - - . - - K lopre - - - - - - - - - - - - - - Kodeljevo 1 - 3 - - - 3 1 - - - - - -k Upoplav - - - - - - - - - - - - - # - Moste 1 - 2 - 2 - - 3 1 - - - - - Nove Fužine - - 1 - - - - - — - • - _ - Novo Volje - - - - - - 1 - - — - - - - ■'Olje - - 3 - V - 1 3 2 - - - - Nelo 2 1 Šmart no - -• - - - - - - - - - • _ 25. maj - - - - - - - - - - - P _ _ •Sotoč je - - - - - ' - - - - - _ Nopanja vas 1 - - - - -• - - 1 - - - - - Vovče-Zf). Kašelj - - 2 - - - - 1 - - - - - - Zatlohr.-Snelier. • - ‘l - 2 - - 1 - * Zadvor 1 - - - • - _ — - _ _ - - 3 - - - 1 1 - - - - - Zelena jama 1 1 - 1 - - - 2. - - - - - i • T F. II N 1 V N K S 1 o It t I V h Krajevne •kupnosti HIV servis servis gosp.apar. mehanik.i urarstvo fotottral irhnje mizarstvo kljiičavniiitrstvi) rodna pop. redna pop. redna |top. retina P»P. retina pop. retina pop. rodna |sip. obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt obrt ob M Besnica - - - Bizovik - - - Dolsko - - 2 l>KT . • Irtisica-ku#,lne - - - ■ Me Klopce - - Kodeljevo - ■••potjlav - Moste 2 - 1 Nove Kozine - Novo Volje - ■‘olje - - - l l 3 l 2 2 Selo Šmartno 25. maj Sotočje Stepanja vas Vevče-ZfjJ Kašelj Zarlobr.Sneb. Zadvor Zaton Zelena jama l 1 l 1 1 1 5 1 2 1 1 2 2 Krajevne skupnosti T e h ni č n e štor i t v e tapetništvo redna pop. inst. redna za vodovod pop. inst.za retina centr. kurjavo pop. obrt obrt obrt obrt obrt obrt Besnica — — — — . — Bizovik - - - - - - Dolsko - ■- - - - DKT - - - - Hrušica-Fužine - - 2 - 1 - JMC - - 1 1 - - K lopce - - - - - - Kodeljevo - - - 1 - Lipoglav - - - „ - Moste 1 T 1 - - - Nove Fužine - 1 - - - Novo Polje — - - - 1 - Polje 1 - - - 1 - Selo - 1 - - - - Šmart no - - - - - - 25. maj - - 1 - Sotočje - - 1 - - - Štepanja vas - 3 - 1 - Vevče-Zg. Kašelj - - - ' - 1 - Zadobr.Sneb. - - 1 - - Zadvor - - - - 1 1 Zalog - - 1 - - - Zelena jama - - 1 - - Opomba: Deficitarnost po posameznih krajevnih skupnostih bo opredeljena naknadno in sicer v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi STALIŠČA IN PREDLOGI UKREPOV Iz predloženega gradiva izhaja, da naloge iz srednjeročnega programa razvoja drobnega gospodarstva niso še v celoti realizirane na naslednjih področjih: - odpravi deficitarnosti strok in prostorskem področju - financiranje izgradnje poslovnih prostorov - povezovanju drobnega gospodarstva z ostalimi OZD - ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva - zboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih - vključevanjem v mednarodno delitev dela - kreditne in cenovne politike Iz nerealiziranih nalog izhajajo naslednje aktivnosti: Deficitarnost in prostorsko področje Gledano v globalu se je deficitarnost storitvenih strok zmanjšala, vendar pa storitve na nekatenh področjih še vedno ne omogočajo naraščajočemu številu prebivalstva občine zadostne zadovoljive oskrbe. Glede na to bodo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi do konca leta 1983 opredeljene deficitarne stroke obrti po posamezni krajevni skupnosti. Razvoj teh strok pa bo omogočen z: a) glede na to. da v občini razpolagamo z majhnim številom poslovnih prostorov in tudi povečanja števila poslovnih prostorov ne moremo doseči v višini, ki bi deficitarnost na tem področju odpravila, ker so vse možnosti tako občinske kot Samoupravne stanovanjske skupnosti občine že izkoriščene, se krajevne skupnosti zadolži, da vse nezasedene skupne prostore v objektih evidentirajo. V prvi fazi se zadolži krajevne skupnosti Moste, Selo, Zelena jama, Dušan Kveder Tomaž, Jože Moškrič Ciril, Nove Fužine/Ob sotočju, 25. maj, Štepanja vas, Polje, da do 31. 12. 1983 evidentirajo in pripravijo predlog prostorov za prekvalifikacijo. Predlog naj bo izdelan v sodelovanju s hišnimi sveti v katerih se ti prostori nahajajo. Ostale krajevne skupnosti v občini evidehtirajo in pripravijo predloge za prekvalifikacijo skupnih prostorov v poslovne do 30. 6. »984. b) izpraznjeni kletni prostori in stanovanja VI. in VIL kategorije, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine. se bodo prekvalificirali v poslovne prostore. Število teh poslovnih prostorov po KS v letu 1984 in 1985 bo konkretno opredeljeno s planskim dokumentom samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta Ljubljane ter družbenim planbm občine. Za oddajo poslovnih prostorov bo IS do konca leta 1983 imenoval komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem. Komisija bo sestavljena iz članov samoupravne stanovanjske skupnosti, komiteja za družbeno planiranje m družbenoekonomski razvoj, sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, upravne za družbene prihodke, komisije za razvoj drobnega gospodarstva. c) pri izdelavi novih in novelaciji starih zazidalnih načrtov se upošteva deficitarnost dejavnosti po KS in opredelijo lokacije. Nosilec je: Sekretariat za urbanistične, gradbene zadeve ter varstvo okolja, ŽIL TOZD Urbanizem, Komite za družbeno planiranje č) na osnovi ugotovljene deficitarnosti Se v krajevnih skupnostih kjer ni potrjen oz. zahtevan zazidalni načrt v sodelovanju s KS opredelijo lolcacije za deficitarne stroke. Nosilec je: Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okftlja, Z1L TOZD Urbanizem - LUZ, Komite za družbeno planiranje d) lokacije za širitev oz. razvoj storitvenega dela drobnega gospodarstva so tudi v obrtno servisni coni MM-4. Poleg storitvene obrti bo v coni tudi proizvodna obrt in sicer: - proizvodnja izdelkov, ki direktno povečuje izvoz - proizvodnja, ki nadomešča uvoz - proizvodnja za dopolnitev asortimana na trgu - deficitarna storitvena stroka. 1. Zazidalno območje predvideva 62 lokacij od tega je 40 vprašljivih (kmetije) za ostalih 22 bo pridobljeno zemljišče do konca leta 1983. Nosilec: ZIL TOZD Urejanje Rok: 31. 12. 19S3 2. Cona se bo gradila fazno glede na pridobitev zemljišč za objekt in zemljišč za komunalno opremo m to individualne rabe (kanalizacija, vodovod, elektrika, vročevod, plin) in kolektivne rabe (ceste, zelenice, itd.). ŽIL TOZD Urejanje ženiljižč do 15. novembra 1983 dostavi poročilo o stanju ter mrežni plan pridobivanja zemljišč in komunalne opremljenosti za vsak posamezni objekt. Vsebina mrežnega plana izgradnje je: a) pridobivanje zemljišč za komunalno opremljanje - rok konec marca 1984 b) izgradnja komunalnih naprav in sicer v roku 18 mesecev ob pogoju, da so zagotovljena finančna sredstva 3. Za ten 22 lokacij bo tako možno izvesti javni natečaj za pridobitev investitorja do konca junija 1984. Nosilec je ZIL TOZD Urejanje zemljišč, Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, Komite za družbeno planiranje. 4. Na osnovi višine izračuna obračunskega območja in problematiko pridobivanja nadomestnih zemljišč naj se prouči možnost izločitve kareja? iz zazidalnega načrta MM 4 (7kmetij). Nosilec je ZIL TOZD Urejanje zemljišč, Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, Komite za dmžbeno planiranje, Kmetijsko zemljiška skupnost. Rok izvedbe je konec junija 1984. Glede na problematiko kreditiranja komunalne opremljenosti zemljišč za izgradnjo obrtne cone MM-4 se glede na to, daje ta obrtna dejavnost namenjena v glavnem za zadovoljevanje potreb stanovanjske soseske Fužine, predlaga proučitev možnosti najemanja kreditov za tc namene iz sredstev združenih v Stanovanjski komunalni banki. Pobudo posreduje Komite za družbeno planiranje, v sodelovanju z obrtnim združenjem. Rok izvedbe naloge je konec leta 1983. c) izgradnja centra v Štepanjskem naselju in objekta v Novih ■Jaršah se zaradi zaostrene gospodarske problematike, problematike zagotovitve sredstev verjetno ne bo realiziralo v tem srednjeročnem obdobju. Komite za družbeno planiranje, komisija za razvoj drobnega gospodarstva ter sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja bodo v sodelovanju z Imosom in Gradisom tokovno opredelili nadaljnje aktivnosti izgradnje centrov na osnovi realnih možnosti. Rok izvedbe: prvo tromesečje 1984. 0 za izgradnjo sekundarnega centra v Fužinah potekajo končne aktivnosti. Pričetek izgradnje je predviden v začetku leta 1984/ E) do konca meseca oktobra bo izveden javni natečaj za pridobitev investitorjev za postavitev kioskov. V kioskih se bo glede na tehnične možnosti, potrebe KS opravljale predvsem stroke, ki služijo zadovoljevanju osnovnih potreb občanov. Financiranje izgradnje poslovnih prostorov Glede na to, da tako v Ljubljani kot tudi v republiki ni rešen problem enotnega financiranja izgradnje oz. adaptacij in modernizacij poslovnih prostorov m zato posamezne družbenopolitične skupnosti glede na razpoložljiva sredstva in možnosti rešujejo ta problem vsaka zase in na različen način bo Komite za družbeno planiranje posredoval Republiškemu zavodu za družbeno planiranje pobudo. iedeljena s planom samoupravne stanovanjske skupnosti za leto b) oddaja skupnih prostorov v novih stavbah iz sredstev bodočih koristnikov c) nakup novih prostorov za deficitarne dejavnosti, ki se bodo oddajali v najem - predlaga se, da se 10% sredstev od davka od dohodka od gospodarskih dejavnosti usmerja za prostorski razvoj. Ta sredstva se bodo zdmževala pri Razvojno-gospodarski skupnosti občine - poleg teh sredstev bo nakup sofinancirala na osnovi svojega programa tudi Razvojno-gospodarska skupnost občine - bančna sredstva - sredstva občinske in mestne samoupravne stanovanjske skupnosti, bodo opredeljena v planu za leto 1984 samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta Povezovanje drobnega gospodarstva z ostalimi OZD Hitrejši razvoj proizvodnega dela drobnega gospodarstva bomo dosegli s kvalitetiiejširii.povezovanjem industrije, trgovine in ostalih OZD z drobnim gospodarstvom. Komite za družbeno planiranje bo do konca leta 1983 v organizacijah združenega dela občine sprožil pobudo za prenos posameznih manjših senj v drobno gospodarstvo v akcijo bo vključena tudi Gospodarska zbornica Do konca leta 1983 se prouči možnost prehoda posameznih zasebnih obrtnikov v POZD. Za nalogo je zadolžena uprava za družbene prihodke, komite za družbeno planiranje, obrtna zadruga, obrtno združenje m Gospodarska zbornica Ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva a) V povezavi z OK SZDL, obrtnim združenjem in krajevnimi skupnostmi se pri potrošniških svetih v posamezni KS in pn občinski Konferenci svetov potrošnikov ustanovi Odbor za drobno gospodarstvo. Med drugim naj bi bila naloga tega odbora tudi dajanje pobud za ustanavljanje novih enot na osnovi realnih možnosti (prostor, potrebe po KS, itd.) b) Komite za družbeno planiranje bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in obrtno zadrugo v organizacijah združenega dela občine do konca leta 1983 sprožil akcijo proučitve ustanovitve enot drobnega gospodarstva. V te enote naj bi večje OZD prenesle za njih manjše in nerentabilne serije proizvodnje. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Za hitrejši in kvalitetnejši razvoj drobnega gospodarstva se mora izboljšati tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. Konkretni predlog bo podan na skupščini na osnovi predložene analize zaposlovanja drobnega gospodarstva, ki jo bo izdelala SIS za zaposlovanje občine. Vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo Glede na to, da se tako zasebni kot družbeni sektor drobnega gospodarstva v občini vključujeta v zunanjetrgovinsko menjavo le posredno, komite za družbeno planiranje posreduje preko občin skega odbora pri Gospodarski zbornici v Gospodarsko zbornico pobudo za uvedbo akcije o priznanju deleža(prelco pogodb z OZD) drobnega gospodarstva v izvozu pri drugih OzD in s tem tudi deviznih sredstev in pravic. Rok izvedbe: do konca leta 1983 Sprememba obrtnega zakona Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji predlaga tudi spremembo predpisov v zvezi z možnostjo izdaje začasnih obrtnih dovoljenj za obrtnike začetnike, ki ne zaposlujejo delavcev tudi. če poslovni prostori v celoti ne ustrezajo vsem tehničnim predpisom, vendar zaradi tega ni ogroženo zdravje in varnost. Na področju občine je večina poslovnih prostorov lociranih v starejših stavbah. V kolikor interesent želi pndobiti poslovni prostor v starejši stavbi, se takoj pojavi vprašanje primernosti tega prostora z vidika tehnično sanitarnih pogojev. Inšpekcijske službe pri pregledih prostorov zahtevajo, da je poslovni prostor urejen točne? po predpisih in nemalokrat je npr. ovira za pridobitev poslovnega prostora le 20 cm višine, kar pa izkoristijo ljudje tako. da vseeno opravljajo svojo dejavnost popoldan, a neprijavljeno, ali pa prostore namesto, da bi služili obrti, namenimo za .skladišče, zato ta predlog za spremembo obrtnega zakona v celoti podpiramo. Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva je potrebno zagotoviti boljšo in kvalitetnejšo neposredno povezavo drobnega gospodarstva z gospodarsko zbornico, občino, združenjem obrtnikov, večja pa mora biti tudi povezava teh med seboj. Za to nalogo rv zadolži Občinski odbor pri Gospodarski zbornici in Komite za družbeno planiranje. Naloga je stalnega značaja. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN ANALIZA planov organizacij združenega dela za leto 1983 z vidika vključevanja v izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah ' UVOD Z letnimi plani se zagotavlja izvajanje srednjeročnih planov v naslednjem letu, letni plani so temeljni izvedbeni akti srednjeročnih pianov in so osnova za kontinuirano planiranje. Analize in ocene o izvrševanju srednjeročnega plana v preteklih in tekočem letu ter o izpolnjevanju obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov so skupaj z zaključnim računom in periodičnimi obračuni eden od inštrumentov za spremljanje uresničevanja plana in za pripravo predlogov ukrepov za realizacijo plana v tekočem letu ter pripravo možnosti razvoja oz. plana v prihodnjem letu. Zaostreni pogoji gospodarjenja zlasti na področju zunanjetrgovinske menjave, investicij ter vseh oblik porabe so vplivali na bistvena odstopanja od načrtovanih globalnih smeri razvoja v srednjeročnem obdobju (realizacije se ni dalo zagotoviti tudi s predlogi dodatnih ukrepov) in so pogojevali nujnost sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov. Že v spremembah in dopolnitvah srednjeročnih planskih dokumentov so OZD morale upoštevati naloge za izvajanje gospodarske stabilizacije (predvsem zunanjetrgovinsko menjavo, delitev dohodka, investicije, varčevalne ukrepe na vseh področjih gospodarjenja) ter zaradi tega tudi poslovanje v zoženih materialnih razmerah. V letnih planskih dokumentih pa bi morale biti naloge na teh področjih konkretizirane oz. določeni konkretni cilji, ukrepi, nosilci, roki, rezultati. Obstaja sicer možnost, da se stabilizacijski programi oz. programi poslovanja v zoženih razmerah pripravijo kot poseben dokument, vendar menimo, da je vsebinsko boljša rešitev vključitev teh vprašanj v celovit sistem planiranja, saj je stabilizacija gospodarstva po vsebini in zahtevnosti dolgoročen cilj gospodarstva vseh nosilcev planiranja in jo je potrebno vgraditi v vsa področja gospodarjenja oz. planiranja. Zaradi zgoraj naštetih razlogov smo letne planske akte OZD analizirali z dveh vidikov: 1. z vidika zadostitve dokumentov vsebinskim zahtevam kot jih opredeljuje zakon o sistemu družbenega planiranja 2. z vidika vključitve ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah. VSEBINA LETNIH PLANOV GLEDE NA ZAHTEVE ZAKONA Vsebinska področja letnih planov v zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije niso posebej opredeljena, predpisana pa so za srednjeročne plane (69. člen). Ker so letni plani izvedbeni akti srednjeročnih je logično, da so zahteve po vsebini iste. , Po določilih 150. člena zakona bi moral delavski svet organizacije združenega dela sprejeti plan za naslednje leto najkasneje do konca tekočega leta. Pravočasno sprejemanje letnih planov je v OZD le izjema. Večina OZD sprejme plane hkrati z zaključnimi računi oz. v mesecu februarju. Vprašanje kdaj plane sprejeti je tudi vsebinsko, zakon določa do konec predhodnega leta, OZD pa trdijo, da takrat ko so znani točni rezultati poslovanja v preteklem letu. Delno podporo takemu mnenju daje tudi 152. člen zakona, ki pravi, da so analize in ocene o izvrševanju planov ter zaključni in periodični obračuni eden od inštrumentov za spremljanje uresničevanja planov. Večina OZD pa v uvodnem delu ne navede niti kdo je plan sprejel, niti kdaj je bil plan sprejet. Kljub pismenim in telefoničnim urgencam do 25.8.1983 Še vedno nismo prejeli letnih planov za 14 OZD. Po opozorilu Komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in Komisije za družbeni nadzor so vse OZD plan za leto 1983 dostavile Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Vsebino srednjeročnih planskih dokumentov smo analizirali v letu 1982, analiza je bila obravnavana na sejah zborov skupščine 28. 9. 1982 in je bila objavljena v delegatski tribuni št. 10 iz leta 1982. Kritične ugotovitve oz. analizo smo posredovali vsem planskim službam službam v OZD, v oktobru istega leta pa smo organizirali tudi razgovore o problematiki in vsebini planiranja z vodji planskih služb vseh OZD. V analizi in razgovorih smo jih opozorili na slabosti planiranja v OZD in se dogovorili, da te ugotovitve upoštevajo pri pripravi letnih planov. Kljub vsem tem akcijam ugotavljamo, da je stanje glede na vsebino planskih dokumentov v bistvu nespremenjeno in kritične ugotovitve iz lanskoletne analize še vedno veljajo. Zato bomo v analizi te ugotovitve, ki veljajo za plane za leto 1983 opredelili na kratko. Pozitiven premik v letnih planih glede na srednjeročne je v tem, da so letni plani bolj konkretni v ciljih in ukrepih za dosego teh ciljev. Vendar pa nekatere OZD to konkretnost razumejo tako, da za letne plane pripravijo samo tabelarične preglede (pridobivanje in delitev celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka in fizični obseg proizvodnje). Ti plani dejansko nimajo besednega dela, ki bi opredeljeval tudi kvaliteto gospodarjenja, cilje razvoja, ukrepe za realizacijo teh ciljev in zagotavljanje pogojev za proizvodnjo (surovine, repromate-rial, sovlaganja za zagotovitev surovin, poslovno tehnično sodelovanje, itd.). Že v analizi srednjeročnih planskih dokumentov smo ugotovili, da so investicije gledano formalno v planih dobro opredeljene, ne upoštevajo pa spremenjenih pogojev gospodarjenja. V spremembah in dopolnitvah so OZD že bistveno skrčile investicijske načrte. V planih za leto 1983 so investicije že bistveno skrčene, vendar ob oceni realizacije planov, kljub temu ugotavljamo, da so bile v nekaterih OZD investicije nerealno načrtovane, ker niso upoštevale bodisi potrebnega časa za pridobitev vseh dokumentov, bodisi sprememb v kreditni politiki oz. dejstva, da je potrebno sredstva za pokritje predračunske vrednosti izločiti na poseben račun pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Plani števila zaposlenih so še vedno predimenzionirani predvsem glede na planirano gospodarsko rast in poslovanje v zoženih materialnih razmerah. Plani zaposlovanja so se posebej usklajevali z vsako posamezno OZD v Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje. Pri usklajevanju teh planov je bilo dostikrat opazno, da se kadrovski plani pripravljajo posebej izven planskih služb oz. brez povezave z drugimi področji gospodarjenja (proizvodnja, investicije, itd.) ravno glede na te dejavnike, pa so se plani zaposlenih usklajevali v SIS za zaposlovanje. Ugotovitev, da precej planskih dokumentov ne vsebuje področij raziskav, informiranja, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, družbenega standarda, varstva okolja še vedno velja, kljub temu, da smo OZD na te pomanjkljivosti opozorili. Le malokatera OZD ima opredeljene roke in odgovorne nosilce za izvedbo nalog ter način spremljanja izvajanja planskih ciljev (razen izjem: Emona Merkur TOZD Maloprodaja, Agrotehnika Gruda TOZD Indov, Gradis TOZD Biro za projektiranje, Jugotekstil ONA-ON, Gradis DO). Slabost planskih dokumentov je tudi v tem, da TOZD še vedno pripravljajo svoje plana kot del (predvsem tabelaričen) planov delovne organizacije. Delovne organizacije pa plan DO pogostokrat pripravljajo kot seštevek planov TOZD, ne navajajo pa ciljev in nalog skupnega pomena za razvoj DO kot celote. Kot zanimivo velja omeniti tudi dejstvo, da je samo ena OZD planirala manjši fizični obseg proizvodnje (KTM TOZD Protektiranjc), kljub temu, da je moralo precej OZD že v letu 1982 vedeti, da v letu 1983 ne bodo dosegli normalnega obsega proizvodnje. Tako planiranje pomeni opuščanje bistvenih predpostavk razvoja v prihodnjem letu, kar seveda pomeni, da tudi vsa druga področja niso realno planirana (zaposleni, finančni kazalci, investicije, sovlaganja, itd.). VKLJUČEVANJE UKREPOV GOSPODARSKE STABILIZACIJE IN POSLOVANJA V ZOŽENIH MATERIALNIH RAZMERAH V PLANE Stabilizacijska prizadevanja na področju delitve dohodka vključuje večino OZD, vendar v planih velika večina OZD določi, da se bodo v delitvi dohodka in osebnih dohodkov ravnali v skladu z dogovorom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Na področju zunanjetrgovinske menjave so OZD upoštevale stabilizacijska prizadevanja, saj smo že v analizi zunanjetrgovinske menjave ugotovili, da OZD, največ izvoznice planirajo povečanje izvoza v skladu z določili republiške resolucije. Menimo, da še vedno niti v srednjeročnih planih niti v letnih ni opredeljen razvoj v smislu postopnega vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo v OZD, ki se do sedaj niso vključevale ali pa so sc le simbolično. Ravno zaradi tega razloga smo te organizacije združenega dela s sklepi zborov skupščine z dne 26. 5. 1983 zadolžili, da pripravijo posebne programe vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo. Seveda pa je nujno, da OZD te programe vključijo v plane za leto 1984 in tudi srednjeročne planske dokumente in tako zagotovijo prvič izvedbo teh nalog, roke in odgovorne nosilce, drugič pa v smislu celovitosti planiranja tem nalogam podredijo tudi druga področja gospodarjenja (surovine, investicije, kadre, itd.). Varčevalne ukrepe z materialom, energijo, itd. ima v planih opredeljeno le 27 OZD. Večina teh ukrepov je omenjena le na splošno kol na primer »potrebno je znižati vse vrste stroškov« ali »nujno je varčevanje na vseh področjih«. Konkretne programe z opredeljenimi varčevalnimi ukrepi ima le sedem OZD. Strokoven in resen pristop k opredelitvi varčevalnih ukrepov bi zahteval da OZD: 1. pripravijo analizo stroškov po vrstah stroškov in stroškovnih mestih oz. nosilcih 2. ugotovijo odstopanja od normativov 3. opredelijo vrste stroškov oz. stroškovna mesta, nosilce, kjer je Potrebno stroške znižati (pri tem upoštevajo normative idr.) 4. opredelijo aktivnosti za dosego teh ciljev (kot npr.: nadzor nad izdajo in porabo materiala, kontrolo izmeta, investicijska vlaganja, investicijsko vzdrževanje za zmanjševanje stroškov energije, itd.. Zmanjšanje izmeta ipd.) 5. določijo odgovorne nosilce za zmanjševanje posameznih vrst stroškov oz. varčevalnih ukrepov 6. določijo roke za izvedbo 7. določijo način spremljanja in kontrole realizacije ter način za 'zračun oz. evidenco prihrankov. Našteti ukrepi niso celoviti, ker so odvisni od pogojev poslovanja v Posameznih OZD, nujno pa je vsaj to, da so varčevalni programi toliko konkretni, da se >R Sloveniji (Ur. list SRS, št. 20/71, 15/83), zlasti pa Družbeni do-80y°r p oblikovanju in izvajapju kadrovske politike na območjih Ijub-'Janskih občin (Ur. list SRS št. 19/79, 24/82) zavezuje Odbor za sPremljanje izvajanja družbenega dogovora, da najmanj enkrat letno Poroča skupščini občine o doseženih rezultatih ter opozori na pro-,U|ne in na strateške naloge na kadrovskem področju. Udeleženci DD v občini Ljubljana Moste—Polje so v letu 1980 obravnavali poročilo o uresničevanju DD in v zvezi z ugotovitvami sprejeli stališča in predloge, ki zahtevajo: usklajevanje določb samoupravnih aktov z določbami DD, planiranje kadrov, racionalno in smotrno zaposlovanje, dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, izobraževanje ob delu, zagotavljanje pogojev usmerjenega izobraževanja, strokovni pristop k uveljavljanju pripravništva, večji poudarek kadrovskemu štipendiranju, funkcionalno usposabljanje delavcev s posebnimi pooblastili, izboljšanje kadrovske evidence in poglobitev strokovnega dela kadrovskih služb. V letu 1981 so udeleženci DD v občini obravnavali Informacijo o stanju kadrovanja individualnih poslovodnih organov in delavčev s posebnimi pooblastili, v mesecu januarju 1983 pa so zbori skupščine občine in skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva na skupnem zasedanju obravnavali politiko zaposlovanja (gibanje zaposlovanja, brezposelnost, štipendiranje, zaposlovanje pripravnikov, pogodbeno in nadurno delo ter poklicno usmerjanje) kot pomemben del DD in sprejeli konkretne ugotovitve, stališča in sklepe, ki jih določeni organi pri svojem delu izvajajo. To poročilo je izdelano na podlagi vprašalnika, ki so ga OZD v juliju 1983 posredovale kadrovski službi občine in je služil tudi za izdelavo poročila o uresničevanju DD v mestu Ljubljana (vprašalnik je,izpolnilo 51% TOZD, ki zaposlujejo 82% vseh zaposlenih v občini), podatkov Skupnosti za zaposlovanje , SDK, Zavod za statistiko SRS in siceršnjega spremljanja ter poznavanja stanja in razmer v^pbčini. Podatke smo tam, kjer je to umestno, podali primerjalno z ostalimi ljubljanskimi občinami. Namen poročila je celovito prikazati, kako se izvaja DD in kako so bila upoštevana stališča in predlogi skupščine občine ter ugotoviti, v kolikšni meri kadrovska politika, ki smo jo zapisali v ustreznih dokumentih in sprejeli na ustreznih organih, dejansko prispeva k razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uresničevanju dogovorjenih strateških ciljev družbenega razvoja. Vsekakor pa je tudi nujno oceniti, koliko in kako samoupravni organiziran delavski razred, delovni ljudje in občani dejansko vplivajo na odločitve na področju kadrovske politike, pa naj gre za planiranje, izobraževanje, zaposlovanje ali za kadrovanje na odgovorne naloge in dolžnosti — funkcije. Poročilo obravnava konkretno stanje v občini Ljubljana Moste—Polje, zato v njem ne ponavljamo načelnih ugotovitev iz republiškega poročila, objavljenega v prilogi Poročevalca skupščine SRS z dne 29. 7. 1983, oziroma iz poročila SML, objavljenega v Dele,-gatskem gradivu SML št. 11 z dne 8. 4. 1983. Zaradi lažje in kvalitetne razprave o dosedanjem uresničevanju Družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši občini prikazujemo nekaj osnovnih podatkov: Po podatkih zadnjega popisa iz leta 1981 ima občina Ljubljana Moste—Polje 60.961 stalnih prebivalcev, med katerimi je 32.770 aktivnih, 21.080 vzdrževalnih in 7111 oseb z lastnim delom. Žensk je 31.771. V združenem delu je zaposlenih 30.682 prebivalcev, kar predstavlja v odnosu na stalno prebivalstvo 50,3%. Po izobrazbeni strukturi je med 32.770 aktivnimi prebivalci 12.735 prebivalcev z osnovno šolsko izobrazbo, srednjo 15.803, višjo 1367 in visoko 2.311 prebivalcev, za 132 prebivalcev izobrazba ni znana, 78 pa jih je nepismenih. Ob delu se izobražuje skupaj 338 prebivalcev, predvsem na višji in visoki stopnji. UVELJAVLJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju kadrovske politike sta postala prevladujoča oblika in način urejanja odnosov in skupnih interesov tako v temeljnih organizacijah združenega dela, kot v drugih samoupravnih skupnostih. V teku uresničevanja DD se je pokazalo, da novi sistemski zakoni ter nekatera spoznanja in izkušnje terjajo spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Zato so podpisniki DD v letu 1982 sprejeli spremembe in dopolnitve DD, ki se nanašajo predvsem na Titovo pobudo o kolektivnem delu, usmerjeno izobraževanje, dolgoročno načrtovanje oz. planiranje kadrovskih potreb, temeljito formulacijo pojma »moralno-politična primernost«, načela in merila za kadrovanje nosilcev družbenih funkcij, obvezno usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev in na družbena priznanja kot pomemben element kadrovske politike. Spremembe in dopolnitve so sprejele vse temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti v občini. S konkretizacijo določil DD v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti je bil storjen korak dalje v prizadevanjih, da kadrovska politika postane sestavina celotnega samoupravnega odločanja. Za spremljanje izvajanja DD v občini je bil na seji skupščine v decembru 1979 imenovan 11-članski odbor. PLANIRANJE KADROV IN OCENA PLANSKIH AKTIVNOSTI Obveznosti kadrovskega planiranja vključuje Zakon o sistemu družbenega planiranja in Dogovor o temeljih družbenega plana SRS, ki zavezujeta skupnost za zaposlovanje za sprejemanje letnih načrtov zaposlovanja. V zvezi s tem je Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije opredelila dva temeljna dokumenta, in sicer Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga sprejemajo OZD, ter načrt zaposlovanja, ki ga sprejema skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščina občine, ker je ta dokument opredeljen kot spremljajoči dokument resolucije. Navedeni samoupravni sporazum je vnesel na področje zaposlovanja nekaj kvalitetnih premikov, usklajevanje kadrovskih načrtov med organizacijami združenega dela v družbenopolitični skupnosti pa je vplivalo na realnejše planiranje kadrov. Ugotavljamo torej, da srednjeročni, predvsem pa letni načrti organizacij združenega dela vsebujejo plane kadrov, ki pa se zaradi hitro spreminjajočih osnovnih postavk planiranja in tekočih težav gospodarstva pogosto izkažejo kot nerealni, poleg tega pa so premalo prisotni vsi kadrovski vidiki. Predvsem sta poudarjena dva vidika, in sicer izobraževanje in zaposlovanje. Planiranje kadrov ne temelji dovolj na razvojnih ciljih OZD, iz katerih bi izhajajo število realnih potreb po kadrih, delovne naloge, ki jih bodo opravljali, potrebno znanje, praksa in psihofizične sposobnosti. V planih navadno ni opredeljen način pridobivanja kadrov z načrtnim izvajanjem izobraževanja, šli- | pendiranja, kadrovanja in napredovanja. Kadrovski plani pogosto ne vključujejo sredstev za uresničevanje planov kadrovskih potreb. V planih je dana premajhna pozornost načrtnemu zaposlovanju pripravnikov, štipendiranju, izobraževanju ob in iz dela. Ta pomanjkljivost se odraža pri usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami in pri usmerjanju mladine pri izbiri poklidh. ZAPOSLOVANJE Kljub načrtovani stopnji rasti zaposlovanja za 0,5% je v obravnavanem obdobju opazna stagnacija zaposlovanja. Tako stanje je posledica zaostrene gospodarske situacije in negotovosti pri subjektih planiranja. Organizacije združenega dela se situaciji prilagajajo tako, da so prešle od ekstenzivnega zaposlovanja, kar še zlasti velja za administrativna in režijska dela. Pogost je pojav, da iščejo notranje rezerve tako, da delavce, ki so jih v prejšnjem obdobju prerazporejali na režijska ali administrativna dela, razporejajo nazaj v proizvodnjo. Čeprav pomenijo ti ukrepi Organizacij združenega dela iskanje notranjih rezerv, pa ob siceršnjem zastoju investicijske izgradnje oz. prestrukturiranja gospodarstva hkrati pomenijo nevarnost za še hitrejšo rast nezaposlenosti in dodatne težave za zaposlovanje mladih, ki z raznimi stopnjami izobrazbe prihajajo iz šol in bi jilf gospodarstvo Se kako potrebovalo. (Glej TABELO 1) Iz podatkov izhaja, da se izobrazbena struktura zaposlenih v primerjavi z letom 1980 kljub predvidevanju in prizadevanju odgovornih struktur ni bistveno izboljšala. (Glej TABELO 2 in 3) POTREBE PO DELAVCIH IN KRITJE POTREB OUČINA Obdobje , skupaj nepriučuni priučeni kvalificirani s sred.šolo z višjo.,olo z vi ;oko * : P K P ' K P K P K ,[ K p K , P 1 š Lj. Moste- Ku.-rtul .32 1.4 JU 1.71 1 •>5 1 1.377 1.261 518 1.178 1.102 •117 J 450 325 120 263 156 Pol jo kurnul .81 1.731 1.7'if 1.163 1.163 1.324 386 1. 116 1.1 10 37 1 | -386 266 II 1 186 . 108 Indeks '>3,7 •■V' «1 .n 73 4 73,2 y M. | 83 2 t'3,2 :u6,6 122,2 106.3 113.5 II l. I_J Za celovitost prikaza gibanja zaposlovanja v okviru občine navajamo tudi podatke o potrebah po delavcih in kritje teh potreb. Združeno delo je v obdobju 1981/1982 prijavilo pri Skupnosti za zaposlovanje (kumulativa) 9163 potreb po delavcih (dodatnih, nadomestnih, vključno s fluktuacijo). Skupnost za zaposlovanje je potrebe krila s (kumulativa) 7541 delavci, kar pomeni 82% pokritja potreb, pri kritju potreb pa še vedno manjka največ delavcev kovinskih strok. Pri prijavljenih potrebah po delavcih je bil največji porast pri kadrih z visoko izobrazbo ter pri kvalificiranih delavcih. PRIPRAVNIKI Organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti so dolžne z letnimi plani kadrov predvideti zaposlovanje pripravnikov. Pri zaposlovanju pripravnikov je moč ugotoviti, da je bil plan zaposlo- vanja le delno realiziran. Opozoriti pa je potrebno, da se pripravnike pogosto zaposluje za določen čas, kar ima neugodne posledice tako#1 pripravnike kot za skupnost. Iz podatkov izhaja, da število zaposlenih pripravnikov v zadnje*11 obdobju še nadalje pada, saj se jih je v letošnjem prvem polletju zaposlilo samo 48, v enakem obdobju leta 82 pa 59. Skupaj je zaposleni*1 290 pripravnikov, od tega 119 za določen čas. (Glej TABEl-O 4 V POGODBENO IN NADURNO DELO Mnogo bolj kritičen odnos kot v preteklosti so organizacije združb nega dela in druge samoupravne skupnosti pokazale do pogodbeneg*1 in nadurnega dela. Po podatkih SDK obseg pogodbenega dela (1204 pogodb) stagnir**' saj znaša nominalni porast le 1,0%. Zmanjšal sc je obseg nadurnega dela. V 1. polletju 82 je bilo opri|V Ijenih 2.983.620 nadur, v letošnjem 1. polletju pa 2.370.300, kar je 21% manj. Večina panog je dosegla še večje zmanjšanje števila nadur (npr. kmetijsktvo za 50%, industrija za 31,5%, zdravstvo ih socialno varstvo za 36,4%), nekatere pa so število nadur povečale. Ocenjujemo« da je pri temVniigral pozitivno vlogo Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje občinske skupnosti za zaposlovanje, ki mora po novih predpisih odobriti vsako pogodbeno delo, ki traja 60 —90 dni letno, in vsako nadurno delo, ki traja 30 —48 ur mesečno. BREZPOSELNOST Na dan 30. 6. 1983 je bilo v občini Ljubljana Moste —Polje prijavljenih 246 iskalcev zaposlitve, od tega 118 žensk; 157 iskalcev je bilo starih do 26 let. Od 246 iskalcev zaposlitve je bilo koncem junija 1983 dejansko nezaposlenih 108 oseb. Razlog za razkorak med dejansko in fiktivno brezposelnostjo je v tem, da se ta prikrita brezposelnost kaže v formalnih prijavah (zdravstveno zavarovanje v času nosečnosti, podpore, razna potrdila za razne ustanove itd.). Precej prijav je zaradi napačne informacije, da osebam, ki so pri javljene pri Skupnosti za zaposlovanje, teče delovna doba. V večini primerov so ti prikrito brezposelni iskalci zaposlitve, honorarno zaposleni in v glavnem niso motivirani za redno zaposlitev. Od 108 dejansko nezaposlenih oseb išče prvozaposlitev 56 oseb, od tega jih je 23 brez poklica (v glavnem mladoletni), 2 iskalca sta ozkega profila, 6 jih je s poklicno šolo, 10 s srednjo, 9 z višjo in 9 z visoko Šolsko izobrazbo. Delu iskalcev zaposlitve ter invalidnini osebam je strokovna služba skupnosti za zaposlovanje nudila dopolnilno izobraževanje (tudi za prekvalifikacije) in jim tako omogočila ustrezno zaposlitev, kljub temu pa je opazen rahel trend naraščanja števila brezposelnih. (Glej tabelo 5) VRAČANJE in zaposlovanje delavcev iz tujine Proces svetovne gospodarske recesije pogojuje vračanje delavcev z začasnega dela v tujini. Največje možnosti za zaposlovanje teh delavcev, poleg zagotavljanja delovnih mest v organizacijah združenega dela, se odpirajo v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in obrti - torej v tistih dejavnostih, v katerih bi lahko združevali delo in sredstva tudi delavci, ki sc vračajo v domovino. Pri zaposlovanju zdomcev se skupnost za zaposlovanje nemalokrat sooča z raznimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, kot so ustreznost zaposlitve glede na nova pridobljena znanja oz. opravljanje zahtevnejših del v tujini in s tem tudi iskanje podobnih del v domovini, kratkimi roki za prijave na razpisana ali objavljena prosta dela in naloge, težave pri pridobitvi dovoljenj za opravljanje osebnih storitev itd. • Ocenjujemo, dy hi morala biti pripravljenost za razvijanje drobnega gospodarstva bolj konkretna in ne, kot doslej, pretežno verbalna. Po pridatkih Skupnosti za zaposlovanje je iz. naše občine v tujini zaposlenih 234 delavcev. V obravnavanem obdobju so se vrnili trije delavci. število delavcev, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini je po oceni precej večje, kot ga registrira skupnost za zaposlovanje, kajti zdomci so si urejali zaposlitev na podlagi predhodnih informacij in s pomočjo drugih virov in zato niso bili evidentirani kot začasno nezaposleni. Problem je tudi v starostni strukturi delavcev, ki se vrnejo v domovino. Gre predvsem za starejše delavce, katerim manjka le nekaj let do upokojitve. Ta starostna struktura večinoma ne kaže interesa za združevanje sredstev, temveč je bolj zainteresiran^, da najde ustrezno zaposlitev v združenem delu. Posebno problematiko predstavljajo delavci, ki so zaposleni v OZD, ki izvajajo dela v tujini. Njihova hkratna vrnitev iz tujine bi nedvomno povzročila daljnosežne in težke probleme. delitev od Eden od vidikov kadrovske politike je tudi uresničevanje načel delitve po delu. V zvezi z uresničevanjem tega so bile pri Gospodarski zbornici SR Slovenije izdelane in sprejete strokovne podlage, ki Omogočajo delavcem, da po enotnih in skupnih izhodiščih uresničujejo delitev po delu in rezultatih delu. Podobna merila bo potrebno •zdelati še za delavec v družbenih dejavnostih. Premalo pa je še storjenega za ustreznejše vrednotenje strokovno kreativnega dela, kar terja od odgovornih čini tel jev nadaljevanje aktivnosti pri pripravi strokovnih podlag. V naši občini so v letošnjem prvem polletju znašali poprečni me-svčni obračunani čisti osebni dohodki na delavca v gospodarstvu 16.060 din. V primerjavi s prvim polletjem lani so bili višji za 19%. z letom 1982 pa za 11 %. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v občinskem gospodarstvu so za 2 % presegli osebne dohodke v SR Sloveniji, kljub temu da so sc znižali, saj je bila rast življenjskih stroškov (po podatkih Zavoda SRS za statistiko) višja za 32,8%. Hitrejšo rast od poprečnih v gospodarstvu občine so imeli poprečni mesečni čisti osebni dohodki na zaposlenega v gradbeništvu, prometu, obrti in financah ter drugih poslovnih storitvah. Največ organizacij združenega dela (34) je obračunalo poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v višini od 16.000 — 18.000 din, 24 organizacij med 14.000 in 16.000 in 21 organizacij od 18.000 do 20.000 din. Najnižje poprečne mesečne čiste OD na delavca — pod 12.000 din so imele le 4 organizacije in to: Sijaj Hrastnik TOZD Ellux 11.743 din, DO Totra TOZD Pozamenterijski izdelki 11.855 din, GIP Gradis DS Uprava delavskih domov 11.234 din in Varnost 11.793 din. Višje poprečne mesečne čiste OD na delavca od 20.000 din je obračunalo 23 organizacij, od tega najvišje; DO Uniapapir TOZD Papir servis 28.674 din, Obrtna zadruga Gikos 26.749 din in POZD Etiketa 26.475 din. (podatki SDK) Največ OZD družbenih dejavnosti (10) je obračunalo poprečni neto OD na delavca v višini od 14.000 — 16.000 din, 8 organizacij med 16.000 in 18.000 dinarjev in 5 organizacij od 12.000 do 14.000 din. Poprečne neto OD pod 12.000 din ima 1 OZD (VVO Jarše). Poprečne neto OD, višje od 18.00 din imajo štiri organizacije: Srednja šola za elektroenergetiko (18.794 din), Prehodni mladinski dom (18.961), Center za socialno delo (19.358 din) in Fakulteta za telesno kulturo (21.076 din). SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MINIMALNIH STANDARDIH ‘Samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in delovne pogoje delavcev so sprejele vse delovne organizacije. Pri izvajanju določb tega sporazuma pa imajo organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti veliko težav zaradi težkih gospodarskih razmer, zlasti tiste, ki zaposlujejo veliko delavcev iz drugih območij in republik. • Kljub težavam bo potrebno vlagati nadaljnje napore za dosledno izvajanje sporazuma, (glej TABELO 7) ŠTIPENDIRANJE V obravnavanem obdobju, še zlasti v letu 1982, so se začeli uveljavljati nekateri osnovni vidiki štipendijske politike v samoupravnih družbenoekonomskih odnosih. Določneje kot v preteklih letih sta namreč opredeljeni kadrovska in socialna sestavina štipendiranj. Kadrovske štipendije so opredeljene kot temeljna oblika štipendiranja. Pri štipendiranju iz združenih sredstev je bolj poudarjen materialni položaj ter kadrovski vidik, saj naj za suficitarne poklice praviloma ne bi podeljevali štipendij. Pri uresničevanju temeljnih izhodišč se je v praksi izkazalo, da je bilo potrebno podrobneje opredeliti kriterije glede suficitarnih in deficitarnih poklicev, ki jih je skupščina skupnosti za zaposlovanje tudi sprejela. Odnos med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev znaša 88,3 : 11,7 v korist kadrovskih štipendij. Razpisi kadrovskih štipendij v občini kažejo naslednje trende: — v letu 1980/81 je bilo razpisanih 827 štipendij — v letu 1981/82 je bilo razpisanih 496 štipendij (od tega 203 nepode-Ijene) — v letu 1982/83 je bilo razpisanih 493 štipendij (odsega l79nepode-ljenih) v letu 1983/84 je razpisanih 499 štipendij Po usmeritvah prevladujejo razpisane štipendije v gradbeništvu (212) in kovinarstvu (62). Zadnji podatki vpisa učencev iz osnovnih šol v okviru mesta Ljubljane kažejo, da se razkorak glede vpisa v deficitarna področja zmanjšuje počasi. Vseh aktivnih kadrovskih štipendistov je bilo v občini 954, kar pomeni 3,3% delež na število zaposlenih. Delež se je v primerjavi z letom 1981 povišal Za 1,1%, vendar je še vedno pod republiškim poprečjem, ki znaša 4,5%. V letu 1982 je bilo iz Titovega sklada za občino Ljubljana Moste -Polje razpisanih 6 štipendij za mlade delavce in'4 za otroke delavcev. Ne glede na poseben pomen, ki ga imajo v sklopu celotne politike štipendije iz Titovega sklada, sta bili podeljeni le 2 štipendiji za otroke delavcev in nobena za mlade delavce. Ko ocenjujemo vzroke za stanje, ugotavljamo, da organizacije združenega-dela, pa tudi druge samoupravne skupnosti, še vedno nimajo izdelane dolgoročne politike štipendiranja, pač pa razpisujejo štipendije na podlagi trenutnih potreb. Število razpisanih kadrovskih štipendij namreč zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in poslabšane ekonomike OZD že tretje leto stagnira, zaradi premajhnega interesa za proizvodne poklice pa celo te niso v celoti podeljene. Posebno problematiko predstavlja štipendije iz združenih sredstev, ki temeljijo na kadrovskih potrebah in na socialnem vidiku, in to z namenom, da se omogoči izobraževanje tistim, ki so za to sposobni, nimajo pa potrebnih sredstev. Na dan 30. 6. 1983 je bilo nepodcljenih 15.730.492 din združenih sredstev, ki bodo po sklepu skupščine udeležencev dogovora namenjena za regresiranje prehrane študentov. PREGLED ŠTIPENDIRANJA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE V PRIMERJAVI Z MESTOM LJUBLJANA ZA LETO 1982 C B Č I N A Število kadrovskih štipond. Število šlipend .iz zdru/. .sred. brez razi. h kadrov..št ip. Odnos med štev .kadrov. štipendij in štip . iz z<|ru/. .sred. Delež kadrovskih štipendij na število zaposlenih Razpis kadrovskih štipendij za leto l"82/83 .Nepodcljeno kadrovske Stipo:idijo v letu 1982/83 « Razpis kadrovskih štipendij za leto 1983/81 Bežigrad 1107 ' 7-» 03,3:6,7 3,2 619 186 662 Center 1816 47 97,5: 2,5 2,9 875 227 1223 Moslc-Pol jo Šiška 'IVI 1526 A--7-.-,,,. 166 88.3: 11,7 i s j r • r • : :;t 90.2: 9,8 3.3 _ _ 4,1 493^ 718 179 - sUzsasss-ri :s 201 499 748 V ič -Rudnik ■ll'i 226 65,0:35,0 2,1 25»> 115 302 4 H I..I .Sivi i’A 1 3s32 615 90,'1:10,0 3,2 2-i6t ! -m L : ■ - 3 - - • ■ -3 ■ t 111 : - a ■ 3134 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v ospredju široka aktivnost v zvezi z nalogami uresničevanja celotnih Leta 1980 je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, ki pri- kadrovskih priprav, naša bistvene spremembe na področju srednjega izobraževanja. V Skrb je bila namenjena šiijenju kroga nosilcev družbenih funkcij, šolskem letu 81-82 se je prva generacija učencev vpisala v 1. letnik evidentiranju širokega kroga možnih kandidatov, predvsem delavcev srednjega usmerjenega izobraževanja. Čeprav so od občinskih do re- iz neposredne proizvodnje, mladih ljudi in žensk. Za družbenopoli-publiškega nivoja z vsemi strokovnimi službami potekale intenzivne tično skupnost je bilo evidentiranih 12.818 možnih kandidatov, za priprave in usklajevanja, je še vedno ostala nerešena cela vrsta odpr- samoupravne interesne skupnosti pa 8571 možnih kandidatov, tih vprašanj ir, problemov, kot na primer: Za Zbore družbenopolitične skupnosti (ZZD, ZKS in DPZ) je bilo — utemeljenost razmerja 66:34 v korist proizvodnih poklicev za izvoljenih 1424 delegatov, od tega 526 žensk in 244 mladih do 27 let Ljubljano starosti, 490 delegatov pa je članov ZK. — nepopolno ali nerealno srednjeročno in dolgoročno planiranje Za samoupravne interesne skupnosti je bilo izvoljenih 3913 delega- kadrov v OZD, ki bi moralo služiti kot izhodišče pri oblikovanju ob- tov, od tega 1622 žensk, 778 mladih do 27. leta starosti, 997 delegatov sega vpisa, razmestitve in izvajanja programov srednjega usmerje- pa je članov ZK. nega izobraževanja Priprave na volitve in same volitve so bile dobro ocenjene in če — nepopolni in enostranski pogoji za vpis v posamezne programe bodo tudi vnaprej kontinuirano potekale stalne kadrovske priprave, — preusmerjanje mladine po končanem vpisu preveč zasleduje cilj, bo lahko izbor delegatov za funkcije v občini še boljši. da bi se učenci vključili v programe, ki nimajo v celoti zasedenega šte- Da bi odstranili pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri volitvah, vila razpisnih mest, premalo pa upošteva poklicne namere osmošol- bo morala Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve čim-cev. prej pripraviti program aktivnosti v zvezi s pripravami na prihodnje — nedorečenost primernosti in neprimernosti posameznih vzgoj- volitve, noizobraževalnih programov za dekleta — problematika izpolnjevanja pogojev za verifikacijo srednjih šol KADROVSKA PROBLEMATIKA V OBČINSKIH UPRAVNIH usmerjenega izobraževanja, ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH — problematika proizvodnega dela in delovne prakse, zaradi pre- Delovanje upravnih organov je dobilo z uvedbo delegatskega si- pozno izdelanih programov, premajhnega števila inštruktorjev in stema novo vsebino in nov pomen. Prilagoditev se odraža na pripravi premajhne povezanosti med šolo in OZD. in kvaliteti gradiv za razpravljanje in odločanje v skupščinah, v zago- Poleg vseh naštetih osrednjih problemov, ki so se pojavili v prvem tavljanju strokovne pomoči in drugih pogojev za delo delegacij ter letu izvajanja srednjega usmerjenega izobraževanja, lahko opozo- skupin delegatov. Upravni organi v samoupravni socialistični družbi rimo še na kasnitev sprejemanja in usklajevanja vzgojnoizobraževal- niso samo strokovna služba skupščine občine, niti samo izvajalec poli- nih programov, na prepozno pripravo učbenikov in na to, da sc druž- tike zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo delegatsko sestav- benoekonomski odnosi svobodne menjave dela in delegatskega ra- Ijeni zbori skupščine občine, ampak so tudi politično odgovorni sub- zmerja v 18 posebnih izobraževalnih skupnostih še ne uresničujejo jekli, ki odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, tako, da bi delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organi- Temeljni pogoj za usposobitev upravnih organov za učinkovito zacijah in skupnostih lahko v celoti odločali o vseh vprašanjih razvoja opravljanje vseh njihovih nalog je ustrezna kadrovska sestava teh or- vzgoje in izobraževanja. ganov. Uprava potrebuje visoko strokovne, družbenopolitično raz- Vsa ta problematika se je v teku dveh let in v začetku tretjega leta gledane delavce, ki znajo in hočejo ustvarjalno delati in dajati pred-izvajanja srednjega usmerjenega izobraževanja bolj ali manj uspešno loge za razreševanje družbenih problemov. reševala, predvsem pa se je precej ublažila. Po sprejemu zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu V Mostah je skrajšani program končalo 65 učencev (24n^41 ž). Od Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1979 tega jih je bilo 20 štipendistov (18 m, 2ž.). Na razgovor je skupnost za je do leta 1982 in še dalje potekala v upravnih organih in strokovnih zaposlovanje vabila vse učeneve, odzvalo se jih je 31 (15 m, 16 ž). S službah občine pomembna aktivnost v zvezi s pripravo in sprejemom' posredovanjem Skupnosti jih od teh nadaljuje šolanje 8; zaposliti pa aktov, s katerimi so uredili svojo notranjo organizacijo ter sistemiza-se jih želi 21 (13 m, 8 ž). Za 13 učencev je zaposlitev že zagotovljena cijo del in nalog. (pretežno štipendisti), za ostale se zaposlitev še išče. Pri tem velja omeniti, da delavci upravnih organov in strokovnih služb, poleg del in nalog iz svojih upravnih in strokovnih pristojnosti KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNO- opravljajo še nekatera dodatna opravila za samoupravne interesne SOV, v organe federacije in republike, ki je opredeljeno v republi- skupnosti in krajevne skupnosti in za nekatere druge uporabnike škem in občinskem družbenem dogovoru, je v zadnjem času zelo za- družbenih sredstev. Število zaposlenih delavcev na 1.000 prebivalcev stalo, in to zlasti zaradi sprejema stabilizacijskih ukrepov ZIS in ten- pa je v naši občini v primerjavi s slovenskimi občinami najnižje. dence po zmanjšanju zvezne uprave. Zaradi navedenega je v letu 1981 samo en delavec iz SRS prevzel dolžnosti v dipomatsko -kon- v delovanju upravnih organov m strokovnih služb je v zadnjih de-zulami službi SFRJ, v letu 1982 pa nobeden, čeprav je bilo evidenti- sc,lh lctlh zaradl nov,h pristojnosti del in nalog prišlo do povečanja ranih 120 kandidatov. števila zaposlenih delavcev. V letu 1973 je znašalo povprečno število zaposlenih delavcev 86, medtem pa znaša po stanju 30. 6. 1983, URESNIČEVANJE SISTEMA STALNIH KADROVSKIH PRI- skupno s funkcionarji, 130 delavcev. Povečanje znaša 44 delavcev ali PRAV NA VOLITVE 51 %. Število zaposlenih delavcev pa se v zadnjih dveh letih umirja m Z vidika izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki pri Je v *c*u 1^3 v primerjavi z letom 1982 nižje za 8 delavcev ali za 6%• uresničevanju stalnih kadrovskih priprav na volitve v letu 1982 je bila Ta ugotovitev kaže, da se je tudi naša občinska uprava vključila v a>- cijo znižanja števila delavcev v organih družbenopolitične skupnosti. Iz priložene tabele 6 »Sistemizacija delovnih mest in število delavcev v upravnih organih in strokovnih službah ter funkcionarji občine Ljubljana Moste-Polje po stanju 31.8.1983« je razvidno, da je bilo v občinskih upravnih organih in strokovnih službah: — sistemiziranih 117 delovnih mest — zasedenih 111 delovnih mest — nezasedenih 6 delovnih mest ali 6% V pogledu izobrazbene strukture v upravnih organih in strokovnih službah prevladujejo delavci s srednjo izobrazbo. Po stopnjah strokovne izobrazbe je razviden naslednji strukturni delež: — visoka izobrazba 10 delavcev ali 9,9% — višja izobrazba 29 delavcev ali 26,2% — srednja izobrazba 45 delavcev ali 40,5% — druga — nižja izobrazba 27 delavcev ali 24,3% Izobrazbena struktura, prikazana le za delavce upravnih organov, je nekoliko ugodnejša, kar kažejo naslednji podatki: Ljubljana Moste-Polje (Struktura upravnih organov v občinskih upravah v SR Sloveniji x — visoka izobrazba 10 delavcev ali 11,7% *^,3 /fc — višja izobrazba 27 delavcev ali 31,7% 22,1% — srednja izobrazba 33 delavcev ali 38,9% 46,8% — druga — nižja izobrazba 15 delavcev ali 17,7% 18,8 % Skupaj: 85 delavcev ali 100 % sveta veljajo zelo visoki kriteriji, saj jih ima od devetnajst enajst visoko izobrazbo, osem pa višjo. (Glej TABELO 6) PREGLED KADROVANJA POSLOVODNIH ORGANOV IN DELAVCEV S POSEBNIMI POBLASTILI Spremljanje uresničevanja družbeno dogovorjene kadrovske politike pri kadrovanju poslovodnih organov je stalna naloga udeležencev družbenega dogovora. Informacija o stanju kadrovanja individualnih in kolegijsko poslovodnih organov ter delavcev s posebnimi pooblastili v občini Ljubljana Moste-Polje je bila izdelana v letu 1981. Odgovorni nosilci kadrovske politike v občini so izvajanje DD z vidika kadrovske politike ocenili pozitivno in se zavzeli za: — stalno in načrtno spremljanje ter ocenjevanje dela poslovodnih delavcev ~ večjo skrb organiziranemu funkcionalnemu izobraževanju — planiranje kadrov in ustrezno kadrovanje — demokratičnost postopkov — družbena priznanja in za ~~ ustrezno oblikovanje organov, ki spremljajo izvajanje kadrovske Politike v občini. Postopki kadrovanja in izbira kandidatov za poslovodne funkcije, kot tudi za ostale najodgovornejše funkcije v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih, potekajo v skladu s pozitivnimi predpisi in družbenim dogovorom. Pri določanju delovnih izkušenj in opredeljevanju zahtevane izobrazbe je prišlo v samoupravnih splošnih aktih do bistvenih spre-tnemb. Kot izkušnje, potrebne za poslovodenje, je bilo priznano tudi °pravljanje del in nalog pri vodenju in organiziranju proizvodnje, vodenje organov političnih Organizacij itd., in ne zgolj izkušnje pri opravljanju individualnih ali kolegijskih poslovodskih nalog. Upoštevana je zahteva po alternativni izobrazbi dveh zaporednih stopenj ter izobrazba tiste smeri, ki najbolj odraža zahteve za opravljanje dejavnosti. . 27 razpisov je zahtevalo kot pogoj z delom pridobljene izkušnje oz. zmožnosti. V pretežni meri je šlo za omogočanje ponovnega kandidi-fanja tistim poslovodnim organom, ki so že dotlej vodili organizacijo združenega dela, ne da bi imeli izobrazbo, ki bi jo sicer od vseh zunanjih kandidatov terjali. V nekaterih delovnih organizacijah, zlasti ^tanjših, katerih narava in organizacija dela je terjala izrazito operativne in ožje profile, šobile zahteve po visoki in višji izobrazbi neupravičene. Iz analize, opravljene v letu 1982, je bilo ugotovljeno, da v nekaterih organizacijah združenega dela nalog, kot so organiziranje in vodenje delovnega procesa, proizvodno-tehnične, finančne, programsko razvojne, kadrovske, splošno-pravne itd., v samoupravnih splošnih aktih niso opredelili kot poslovodske naloge in jih ne opravljajo delavci s posebnimi pooblastili. Kadrovska službaž pri Skupščini Je bila zadolžena, da OZD posreduje pobudo o spoštovanju določil družbenega dogovora in določanju take organizacije in sistemizacije, P° kateri bodo v dogovoru označena dela imela značaj vodilnih, de- lavci pa, ki bodo te naloge opravljali, bi imeli posebna pooblastila. S tem bo zagotovljeno načelo reelekcije. Določila družbenega dogovora o kadrovski politiki o razpisnem postopku ter oblikovanju razpisne komisije, kot to določa 62. člen družbenega dogovora, so bila v celoti spoštovana. V vseh primerih so v razpisnih komisijah sodelovali predstavniki družbenopolitičnih skupnosti z eno tretjino članov. Člane razpisne komisije je imenovala komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve iz liste kandidatov, ki jih je predlagala SZDL, potrdila pa skupščina. Družbenopolitične organizacije v OZD so v vseh primerih oblikovale mnenje do predloga za imenovanje poslovodnega organa. Pri oblikovanju mnenj družbenopolitičnih organizacij so opazni različni pristopi pri ocenjevanju kandidatov. Iz ocen pogosto ni razvidno, na osnovi katerih kriterijev so družbenopolitične organizacije oblikovale pozitivno oz. negativno mnenje. Družbenopolitične organizacije ih samoupravni organi opuščajo naloge o ocenjevanju opravljanja poslovodske funkcije in nalog iz delovnega področja poslovodnega organa ob periodičnih in zaključnih računih, zato v primerih, ko poslovodni organ v vseh 4 letih ni bil opozorjen v zvezi s svojim delom na opustitve in slabosti, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije s težavo zberejo argumente za negativno oceno, negativno ocenjeni individualni poslovodni organ pa z lahkoto te ocene izpodbija. Določilo, da mnenje družbenopolitičnih organizacij OZD posreduje sindikalna organizacija po posvetu z občinskim, medobčinskim ali republiškim svetom ZS (odvisno od značaja DO) ter po posvetu z organizacijo ZK in ZSMS v DO, je bilo delno spoštovano. V postopku oblikovanja mnenj je bilo namreč zaslediti, da so družbenopolitične organizacije oblikovale mnenje ločeno, v napačnem vrstnem redu in da v posvetu niso sodelovali vsi v dogovoru navedeni subjekti. V vseh teh primerih je kadrovska služba opozorila na postopkovne nepravilnosti in še pred predložitvijo kadrovski koordinaciji pri OK SZDL dosegla, da so bile nepravilnosti v postopkih odpravljene. Mnenja o kandidatih za poslovodne organe so se usklajevala okviru koordinacije odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. V kadrovski koordinaciji je bil sprejet dogovor, da vsak član kadrovske koordinacije nosi večjo težo odgovornosti pri oblikovanju mnenja na tistem področju, kjer ima posebne naloge in zadolžitve. Tako je npr. Izvršni svet skupščine občine vedno oblikoval mnenje na osnovi poslovne uspešnosti v pretečenem obdobju ter realizacije srednjeročnih planskih nalog. Posebno pozornost je posvetil oceni uresničevanja pristojnosti direktorja pri koordinaciji dela in poslovanja, predlaganju poslovnih odločitev, varstva zakonitosti in uresničevanja proizvodnih nalog oz, letnih planskih nalog. Vsa menja o prijavljenih kandidatih so bila oblikovana na sejah izvršnega sveta na osnovi strokovnih podlag, ki sta jih pripravljala komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose in komite za družbene dejavnosti. Strokovne podlage so bile odločilni element za pozitivno oz. negativno mnenje. V strokovnih podlagah je bila doslej zapostavljena analiza o prizadevanjih prijavljenega kandidata za uresničevanje družbenih dogovorov, razvijanje samoupravljanja in uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela. Dogovor o omejeni možnosti ponovnega kandidiranja ni bil v vseh primerih upoštevan. Pri kandidaturah individualnih poslovodnih organov, ki več kot dvakrat ponavljajo mandat, je v nekaterih primerih prišlo do konfliktnih situacij, predvsem pa do pojavov, ko so družbenopolitične organizacije v OZD zaradi miru kandidata podprle, od družbenopolitične skupnosti oz. kadrovske koordinacije pa pričakovale, da bo kandidata zavrnila. V zadnjih letih je v nekaterih postopkih izbire in imenovanja prišlo do izrazito nasprotujočega mnenja med samoupravnimi organi in DPO iz DO ter kadrovsko koordinacijo, do oblikovanja predlogov za imenovanje, ne da bi kandidati izpolnjevali pogoje, in celo do samovoljnega imenovanja kandidatov brez pozitivnega mnenja kadrovske koordinacije. V letu 1982 in 1983 je do odkritega razkoraka prišlo le v treh primerih, ki so jih upravni organi, strokovna služba za kadrovske zadeve in izvršni svet v skladu s svojimi pristojnostmi in z izbiro primernih ukrepov pravočasno in ustrezno razrešili ob tvornem sodelovanju z DPO V postopkih izbire in imenovanja poslovodnih organov v DO, ki so posebnega družbenega pomena, oziroma zaradi njihovega širšega značaja, daje mnenje tudi Koordinacijski odbor posebne družbene skupnosti Ljubljane oz. republike. Kaže omeniti dilemo, katero mnenje je v teh primerih odločilno. Ukrepanje zoper poslovodne organe je namreč v primerih neizpolnjevanja planov, varstva zakonitosti, koordiniranja dela in poslovanja ter slabega opravljanja poslovodske funkcije itd. v skladu s predpisi v pristojnosti organov družbenopolitične skupnosti, kjer ima OZD sedež, torej je tudi odgovornost pri koordiniranju mnenj ob prijavljenem kandidatu neustrezno prenašati izven te pristojnosti. RAZPISNI POSTOPKI Poročilo zajema 151 organizacij, od teh 118 s področja gospodarstva, 25 s področja družbenih dejavnosti, 3 s področja stanovanjsko komunalne dejavnosti in 5 s področja poslovno finančno tehničnih storitev. V obravnavanem obdobju je bilo izvedenih 117 razpisnih postopkov za individualne poslovodne organe in 51 za delavce s posebnimi pooblastili. Deset razpisnih postopkov je je bilo ponovljenih, in sicer predvsem zaradi neustreznih kandidatur; imenovanih pa je bilo tudi 27 vršilcev dolžnosti. Na razpisana dela in naloge individualnih poslovodnih organov se je prijavilo skupaj 254 kandidatov, od tega 31 žensk". V 46 primerih se je prijavil po en kandidat,•v 71 pijmerih pa več kandidatov (največ 12), kar kaže na odprtost postopkov. V 50 primerih je prišlo do imenovanja novega direktorja, v ostalih primerih se je mandat ponovil. Odklonjenih je bilo 144 kandidatov. Najpogostejši vzrok odklonitve kandidatov je neizpolnjevanje razpisnih pogojev, slaba ocena dotedanjega dela, negativno mnenje koordinacijskega odbora pri SZDL in drugo. Stanje poslovodnih organov je naslednje: V občini Ljubljana Moste-Polje imamo 151 individualnih poslovodnih organov, od tega 22 žensk. V 5 * organizacijah združenega dela (HP Kolinska, Julon, Gradis, Emona in ZD Moste) imamo kolegijski poslovodni organ. Po starostni strukturi jih je v starostnih mejah: - do 30 let 7 - od 30-40 let 34 - od 40—50 let 81 - nad 50 let 35 Po izobrazbeni strukturi ima 33 direktorjev srednjo šolsko izobrazbo, 43 višjo in 75 visoko šolsko izobrazbo. Dva direktorja imata magisterij in 2 doktorat. Funkcijo poslovodnega delavca v prvem mandatu opravlja 87 delavcev, v drugem 38, v tretjem in več mandatov 26 delavcev. Iz primerjalnega vidika se je stanje poslovodnih delavcev v letu 1982 glede izobrazbe, in števila trajajočih mandatov v primerjavi ž letom 1981 izboljšalo, kar se nadaljuje tudi v letu 1983. Spremenila oz. znižala se je tudi starostna struktura. Ocenjujemo, da je ta trend ppzitiven in ga je potrebno vzdrževati tudi vnaprej. Ali je bilo kadrovanje uspešno ali ne, predvsem glede na veliko število delavcev, ki opravljajo funkcijo poslovodnega organa v prvem mandatu, bomo lahko v celoti ocenili šele po izteku mandata. Sicer pa Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL vztraja na sprotnem ocenjevanju individualnih poslovodnih organov, četudi se zaveda, da je objektivno ocenjevanje v tako zaostrenih gospodarskih razmerah izredno težka in odgovorna naloga. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da poslovodni organ ni edini v organizaciji združenega dela, ki je odgovoren za izvajanje sprejete poslovne politike, tako da bi bilo potrebno, da bi ocenjevali tudi delavce s posebnimi pooblastili. DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI V občini imamo približno 255 delavcev s posebnimi pooblastili, od tega 81 žensk, ki opravljajo različna dela in naloge tako po vsebini kot zahtevnosti. Po izobrazbeni strukturi je med delavci s posebnimi pooblastili 109 delavcev z visoko, 57 z višjo in 52 s srednjo šolsko izobrazbo. V obravnavanem obdobju je bilo izvedenih 51 razpisnih postopkov delavcev s posebnimi pooblastili. Zakonske osnove za vodenje razpisnih postopkov delavcev s posebnimi pooblastili ni. 67. člen DD o kadrovski politiki daje podpisnici možnost, da v svojih samoupravnih aktih opredeli imenovanje teh delavcev po paritetnem načelu. V takih primerih se vodi razpisni postopek enako kot za direktorje. Ugotavljamo, da je sorazmerno malo delovnih organizacij, ki uveljavljajo paritetno načelo, četudi menimo, da bi bilo zelo koristno, da bi pri sprejemanju teh kadrov sodelovala tudi družbena skupnost, če pa že ne sodeluje, pa bi morala doseči, da bi ustrezni samoupravni organi v OZD opravili oceno teh delavcev, podobno kot jo opravimo za individualne poslovodne organe, saj gre za delavce, ki zasedajo ključne položaje v OZD. FUNKCIONALNO IZPOPOLNJEVANJE Gospodarska zbornica Slovenije v svojih centrih za usposabljanje izvaja funkcionalno izpopolnjevanje vodilnih kadrov v gospodarstvu. Iz naše občine se je v obravnavanem obdobju teh oblik izpopolnjevanja udeležilo 32 poslovodnih delavcev (A program šole). Šolo za usposabljanje poslovodnih delavcev je do sedaj končalo skupaj 105 poslovodnih delavcev. URESN1ČESNIČEVANJE POLITIKE ODLIKOVANJ SFRJ IN DRUGIH PRIZNANJ Politika odlikovanj in drugih priznanj jc pomemben element kadrovske politike. Pri uresničevanju tega elementa kadrovske politike kot posebne oblike nematerialnega nagrajevanja in stimuliranja delovnih ljudi, občanov, OZD in drugih samoupravnih skupnosti, so bili doseženi pomembni razultati. V občini podeljujejo: državna odlikovanja, nagrade, plakete in priznanja občine, priznanja OF, znak Zveze sindikatov in vrsta značk in priznanj, ki jih ob raznih jubilejih podeljujejo delovne organizacije. Posebnega pomena pa je tudi priznanje INOVATOR, ki ga v občini podeljuje Raziskovalna skupnost. V obravnavanem obdobju je bilo podeljenih: — 308 državnih odlikovanj posameznikom, odlikovani pa sla bili tudi 2 delovni organizaciji (BTC in SATURNUS) — 9 nagrad občine za dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnostih in samoupravnem ter družbenopolitičnem delu — 26 plaket občine — 70 srebrnih pakov ZS, 10 priznanj samoupravljanja ML, 1 zlati znak ZS ter majska listina ZSJ — 440 bronastih, srebrnih in zlatih znakov OF — 18 nagrad skupinam strokovnjakov in posameznikov za inovacije, racionalizacije in raziskovalno delo ter — 150 raznih internih priznanj, ki jih dodeljujejo delovne organizacije ob jubilejih. Pri odpravljanju slabosti, ki se že vedno pojavljajo pri podeljevanju odlikovanj in družbenih priznanj v občini, bi morali doseči enotnost pri uporabi kriterijev, kontinuiranost delovanja komisije za odlikovanja, zlasti pri državnih odlikovanjih in občinskih priznanjih, kar bi lahko dosegli z združitvijo dela skupščinske komisije za odlikovanja in žirije, ki jo imenujejo vsako leto posebej. KADROVSKA DEJAVNOST V DPS Naloge občinske kadrovske službe so opredeljene v odloku o organizaciji občinskih upravnih organov, sicer pa izhajajo iz Ustave, Resolucije o kadrovski politiki v SRS in Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Kadrovska služba je organizirana kot samostojna strokovna služba; dela in naloge opravljajo trije delavci (svetovalec, referent za evidenc in vodja službe, ki je čan IS) in se nanašajo predvsem na: - spremljanje in analiziranje stanja v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini - koordiniranje in povezovanje strokovne kadrovske dejavnosti in akcij v občini — spremljanje in pripravljanje analize stanja poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili — operativne naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za evidentiranje in kadrovanje na najodgovornejše naloge in funkcije v občini in v zvezi z evidentiranjem in načrtovanjem kadrov za potrebe organov in organizacij v občini, mestu, republiki in eventuelno federaciji — opravljanje strokovnih zadev za skupščino, njene organe, IS ir> koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL - strokovne naloge na področju odlikovanj - strokovno pomoč kadrovskim službam v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih pri njihovem vsebinskem in organizacijskem usposabljanju - vodenje, spremljanje, dogovarjanje ter skrb za ažurno kadrovsko evidenco in delovanje informacijskega sistema — sodelovanje z društvom kadrovskih delavcev predvsem glede enotnega izvajanja in uresničevanja DD o kadrovski politiki v občini, strokovnega izpopolnjevanja itd. V procesu sodelovanja vseh družbenih dejavnikov v občini sta za izvajanje in spremljanje Družbenega dogovora o kadrovski politiki izredno pomembni kadrovska služba občine in občinska skupnost za zaposlovanje, ki povezujeta in razvijata, v sodelovanju s kadrovskimi službami v OZD, kadrovsko dejavnost na ravni občine. Izvajanje' sprejetega družbenega dogovora zahteva od vseh udeležencev dogovora aktiven in ustvarjalen odnos v smislu uveljavljanja sprejetih načel in meril kadrovske politike ter metod njenega uresničevanja, prav tako pa tudi sodelovanje v boju proti vsem poskusom in oblikam zaviranja njenega uresničevanja. Zato lahko le zavzetost, odgovornost in kontinuirana aktivnost vseh nosilcev kadrovske politike učinkovito prispevajo k pospeševanju uresničevanja sprejetega Družbenega dogovora. KADROVSKA EVIDENCA IN KADROVSKO INFORMACIJSKI SISTEM Kadrovska evidenca je bila v skladu ž odlokom o statistični raziskavi vzpostavljena že v letu 1975. Poročevalske enote so organizacije združenega dela, ki bi morale tekoče spremljati kadre in jih v skladu z metodologijo popisovati ter javljati vse spremembe občinski kadrovski službi, vendar tega tako iz objektivnih kot subjektivnih razlogov i'e delajo redno. Zato tudi evidenca pri kadrovski službi občine in pri Sekretariatu za kadrovska vprašanja SRS (računalniško vodena evidenca) ni ažurirana in kot taka ne more v celoti služiti namenu za, katerega je vzpostavljena. Kadrovska služba občine bo morala v tesnem sodelovanju s kadrovskimi delavci, predvsem z evidentičarji v OZD, doseči sprotno voden1’ kadrovsko evidenco, ki bo prispevala k demokratizaciji vsebine i° metod kadrovske politike ter njeni učinkovitosti. Ažurno vodena evidenca naj bi omogočila tudi pregled evidentiranih kadrov za opravljanje odgovornih družbenopolitičnih in javnih funkcij. kadrovska dejavnost v ozd Z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin so se podpisniki dogovora zavzeli za oblikovanje takih kadrovskih služb, ki bodo usposobljene za izdelavo strokovnih podlag za samoupravno odločanje ter za reševanje najzahtevnejših kadrovskih problemov, torej take službe, ki bodo omogočale in zagotavljale uspešno izvajanje kadrovske politike. Organizirano kadrovsko dejavnost ima 59 organizacij združenega dela. Pri ostalih podpisnicah DD pa imajo več ali manj še vedno le »personalno službo«. Ta dela in naloge so največkrat združena z drugimi nalogami in se nanašajo le na kadrovanje in sklepanje delovnih razmerij. Opravljajo jih največkrat referenti poleg drugega dela, npr. tajnice, administratorke, ravnatelji VVZ, šol itd. Organizacija kadrovskih služb se pogosto menjava odvisno od organizacijskih in statusnih sprememb OZD. Kadrovske službe tam, kjer so organizirane in kadrovsko ustrezno zasedene, opravljajo predvsem naslednje funkcije in naloge: kadrovanje, izobraževanje, družbeni standard, socialno dejavnost, varstvo pri delu, rekreacijo med delom, informativno dejavnost, pripravljajo strokovna gradiva za samoupravne organe, skrbijo za delo delegacij itd. V kadrovskih službah je zaposlenih skupaj 341 delavcev, to pomeni 151 delavcev več kot leta 1977,ko je bilo zaposlenih v kadrovskih službah sodelavcev. Po izobrazbeni strukturi ima 28 delavcev visoko, 52 višjo in 188 srednjo izobrazbo; 73 delavcev pa ima poklicno oz. osnovno šolo. Odstopanja glede zahtevane in dejanske izobrazbe se zmanjšujejo, največji primanjkljaj je pri delavcih z višjo izobrazbo. Izredno pa se je povečalo število delavcev s poklicno šolo, kar ocenjujemo kot posledico povečanega obsega administrativnih del. Tudi za kadrovske službe velja poudariti, da morajo poostriti izbor ob zaposlovanju novih delavcev tako glede stopnje, kot smeri izobrazbe, obstoječe kadre pa je potrebno motivirati za študij ob delu. V tem času se ob delu izobražuje 53 delavcev, ki delajo v kadrovskih službah, in sicer 12 na visoki, 36 višji in 5 na srednji šoli. Iz vprašalnika je razvidno, da je 34 vodij kadrovskih služb delavcev s posebnimi pooblastili; nadalje, da na strokovnih kolegijih sodekuje 52 kadrovskih delavcev, kar nedvomno pozitivno vpliva na strokovnost odločitev v celovitem smislu. Gospodarske razmere in stabilizacijska prizadevanja, v katerih se je znašla družbena skupnost kot celota, ne dopuščajo, da bi kadrovske službe v OZD številčno krepili, četudi smo jim (npr. z zakonom o usmerjenem izobraževanju), naložili vrsto novih strokovno operativnih nalog. Razmere terjajo od vseh nosilcev kadrovske politike, še zlasti pa od občinske kadrovske službe, da mobilizira obstoječe kadrovske potenciale ter preko društva kadrovskih delavcev nudi vso strokovno Pomoč manj razvitim kadrovskim službam oz. tistim organizacijam združenega dela, ki kadrovske službe nimajo. Zaključki in predlogi stališč 1. Kadrovska politika je ena od najpomembnejših, istočasno pa najobčutljivejših dejavnosti. Ukvarja se namreč z ljudmi (skupinami ali Posamezniki), zato je na tem področju potreben maksimalno odgovoren, strokoven, pa tudi tovariški odnos. Zato je pomembno, da vsi izvajalci upoštevajo predpisana in dogovorjena merila za njeno izvajanje. Ugotavljamo, da v naši občini ni subjekta, ki ne bi podpisal DD 0 oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, sprotno zasledovanje Pa dokazuje, da se ga v glavnem tudi držijo. Zožene razmere poslovanja oz. otežena gospodarska situacija seveda povzroča težave pri celovitem uresničevanju DD, vendar to ostaja najpomembnejša in stalna naloga. Nosilci: vsi podpisniki DD, Odbor za spremljanje izvajanja DD, Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Kadrovska služba SO. 2 2. Pri spremljanju izvajanja DD so zlasti opazne naslednje pomanjkljivosti: . — Srednjeročni, predvsem pa letni gospodarski načrti OZD vsebujejo plane kadrov, pri čemer pa planiranje kadrov ne temelji dovolj na dolgoročnih razvojnih planih oz. ciljih OZD (v kolikor OZD take Plane sploh imajo). Pri planiranju kadrov niso prisotni vsi vidki, kot so način pridobivanja kadrov z načrtnim izvajanjem izobraževanja, štipendiranja, napredovanja, zaposlovanja pripravnikov. Za uresniče-vanje teh vidikov niso predvidena potrebna sredstva. Na področju Planiranja kadrov, zlasti dolgoročnega, je torej nujno opraviti nadalj-n)e kvalitetne premike. — Odsotnost ustreznega družbeno vrednotenega proizvodnega in krcativnega dela ter dosledno izvajanje nagrajevanja po delu. — Premajhna angažiranost DPO in delavcev v OZD, ki bi morali odločati o štipendijski politiki in štipendiranju nasploh ter zagotavljati, da bi plani štipendiranja temeljili na kadrovskih in izobraževalnih planih in bi bili sestavni del razvojnih načrtov organizacij združenega dela. Samo tako bo moč preseči današnje stanje, ko OZD ne zaposlijo niti vseh svojih štipendistov, precej pripravnikov pa je zaposlenih za določen čas. Nosilci: Kadrovske, planske in droge strokovne službe podpisnice OZD, DPO, kadrovska služba SO, Skupnost za zaposlovanje. 3. Zaradi zastoja v prestrukturiranju gospodarstva in kapitalno intenzivnih investicij se kvalifikacijska struktura zaposlenih v naši občini praktično ne zboljšuje. Zaradi iskanja notranjih rezerv so OZD opustile ekstenzivno zaposlovanje, zato število zaposlenih ne narašča niti z minimalno, z resolucijo določeno stopnjo. Kljub temu številu brezposelnih v naši občini zaenL.cn ne predstavlja večjega problema. Totrebni so nadaljnji napori za prestrukturiranje gospodarstva in posodobitev strojne opreme, kar bi pogojevalo zboljšanje kvalifikacijske strukture in produktivno zaposlovanje. Nosilci: vsi podpisniki DD. 4. Dodatno funkcionalno izobraževanje naj bo stalna skrb vseh sredin, kar velja tudi za poslovodne delavce, ki naj bi se udeležili šole pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nosilci: kadrovske službe v OZD, kadrovska služba SO, Medobčinska gospodarska zbornica. 5. Pozitivna je tendenca pomlajevanja in izboljšanja izobrazbene strukture, ki je opazna pri nosilcih poslovodnih funkcij. Ta trend je potrebno vzdrževati še naprej. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kadrovanju poslovodnih organov v OZD družbenih dejavnosti, saj v teh poslovodni organ opravlja tudi vse strokovne naloge, za katere so v večini proizvodnih OZD ustanovljene posebne strokovne službe. Potrebno je stalno in načrtno spremljanje in ocenjevanje dela poslovodnih delavcev. Pri imenovanjih in reelekcijah moramo doseči poenotenje kriterijev za izbiro kandidatov. Doseči moramo dosledno upoštevanje določil DD o načinu oblikovanja predloga za imenovanje s strani DPO v OZD. Nosilci: Vsi podpisniki DD, Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL, DPO in strokovne službe v OZD, Kadrovska služba pri SO. 6. Doseči moramo stalno in načrtno delo pri spremljanju razvoja sposobnih kadrov, njihovo strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje in evidentiranje za prevzemanje odgovornih nalog v združenem delu, kakor tudi v organih in organizacijah ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Najaktivnejši kadri, ki se uveljavljajo v praksi z rezultati svojega dela, morajo biti evidentirani za prevzemanje samoupravnih in družbenih funkcij. Pri tem je potrebno uveljavljati načelo o sorazmerni zastopanosti mladine in žensk. V ta namen je potrebno vzdrževati ažurno kadrovsko evidenco, kar ni možno brez učinkovitega sodelovanja osnovnih nosilcev, se pravi OZD. Nosilci: Kadrovska služba SO, Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL, Kadrovske službe v OZD. 7. Politika odlikovanj in drugih priznanj kot posebna oblika nematerialnega nagrajevanja delovnih ljudi, občanov, OZD in drugih skupnosti, morajo ostati pomemben element kadrovske politike. Nosilec: Komisija za odlikovanje SO In Komisije za priznanja v OZD. 8. V zvezi s pripravami za volitve je potrebno uresničevati načelo stalnih kadrovskih priprav. Nosilec: Komisija za volitve, imenovanja In kadrovske zadeve in kadrovska služba SO. Gradivo pripravila kadrovska služba PREDSEDNIK ODBORA ZA SPREMLJANJE iIZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI Stane PETERCA, Lr. GIBANJE ZAPOSLOVANJA - JUNIJ 4983 (Vir: RAD - 1, Zavod SRS za statistiko) panoga zaposleni 31.12.1982 zaposleni 30.6.1983 razlika 30.6.1983 $ zaposleni I -VI 1982 1 zaposleni I -VI 1983 0 I-VI 1983 • 31.12.1982 0 I-VI 1983 01 - industrija 11 128 10 972 - 156 98,6 10 913 10 997 100,8 02 - kmetijstvo 230 236 + 6 102,6 226 234 103,5 '1 ' 03 - gozdarstvo - _ 04 - vodno gospodarstvo - - - 05 - gradbeništvo 4 747 5 095. + 348 107,3 4 846 4 969 102,5. X 06 - promet In zveze 3 175 3 011 „ - 164. 94,8 3 153 3 017 95,7 . 07 - trgovina 3 321 3 236 85 97,4 3 374 3 261 96,7 08 - gostinstvo 477 526 + 49 110,3 491 492 100,2 09 - obrt 556 556 - 100,0 536 553 103,2 10 - stanov.komunal .dej. 639 595 - 441 93,1 623 602 96,6 11 - finančne,teh. storitve l 137 1 256 + 119 110,5 1 076 1 251 116,3 12 - izobraževanje 921 946 + 25 102,7 882 943 106,9 13 - zdravstvi in soc.var. 1 311 1 360 + 49 103,7 1 243 1 342 108,0 14 - DPS, SIS, DPO . 440 435 - 5 98,9 437 432 98,9 CU - 11 gospodarstvo 25 410 25 483 + 73 100,3 25 238 25 376 100,5 12 - 14 negospodarstvo 2672 2 741 + 69 102,6 2 562 2 717 106,0 01 - 14 družbeni sektor 28 082 28 224 + 142 100,5 27 800 28 093 101,1 zasebni sektor 964 1 023 + 59 106,1 922 979 106,2 SKUPA/ ' 29 046 29 247 >201 100,7 28 722 29 072 101,2 X Preselitev Gli’ GRADIS lOZU LJUBUA..A V OBC1..U LJUUUA.vA MOSTE-POLJE i TABELA 2 STRUKTURA ZAPOSLENIH PO OBČINAH IN STOPNJI IZOBRAZBE 31. 12. V>82 (LP-MK/2-83) = 23233=: = t 322 = 323 = 12 = 33 233 3 3 33==s - -- - -23 - 3 3 3**= = -- 2=X=23X-: 3 = 3=3 . - - ' - ' - 3 - 3 3 - 1= 3 3 3 S « 3 t := S a - =48,3=4' f OBČ I NA ========= :======= Skupaj 1. IG m. IV. VI/1 VI/2 VII/l Vll/2 = == == = = = 3 yuG , •• Bežigrad . 100,0 10,2 16,2 7,1 28,3 21,9 6,2 0,3 8,5 0,9 0,4 Center 1100,0 7,6 14,1 . 9,0 20,2 ' 26,8 8,7 1.0 10,3 1,2 1,1 Moste-Polje 100,0 12,3 24,3 14,2 24,8 15,6 4,1 0.4 3,8 0,3 0,2 Šiška 100,0 9,4 22,3 10,4 26,8 18,4 5,5 0,3 6,5 0,3 0.1 Vič - Rudnik 100,0 11,5 20,5 10,2 .20,3 18,6 5,6 0,5 8,5 1,5 2,8 Ljubljana - skupaj 100,0 9,6 18,3 9,9 23,7 21,7 > 6,6 0,6 8,0 0,8 0,8 —- STRUKTURA ZAPOSLENIH P< D OBČINAH IN STOPNJI IZOBRAZBE 31.12 .1983 (LP- MK/83-ocena ) 333 = 333 S 2 3 3 =3 2 = 24 -- - e». 33=3=3= = ==='» = .-:= = 33====== : = a a , OBC1 NA 33333 = 322 = 23 :JI: r. Skupaj= I. ■ JI. in. IV. V. V1/1 V1/2 vi'/: V H/2 Vlil. Bežigrad 100,0 9,8 15,5 7,1 28,6 21,6 6,6 0,4 9,i 0,9 ' 0,1 Center 100,0 7,5 13,9 ' 9,1 20,1 26,7 8,8 1 ,0 10,6 1,2 l.l Moste-Polje 100,0 12,1 -23,6 13,9 25,3 15,9 4,4 0,4 3,9 0,3 0,2 - Šiška 100,00 9,0 22,1, 10,2 27,4 18,3 5,6 0,3 6,7 0j3 b,i 4- Vič - Rudnik 100,00 11,2 20,4 10,0 20,4 18,5 5,6 0,5 1 I.j3 2,8 _ > Ljubljana - skupaj 100,0 9,3 18,0 9,8 24,0' 21,6 . 6,7 0,6 8,'3' |.V oTv : £ Legenda: Kategorija zahtevnosti del 01-enostavna dela 02 - manj zahtevna dela 03 - srednje zahtevna dela 04 - zahtevna dela 03 - bolj zahtevna dela II lil IV V 06 - zelo zahtevna dela 07 - zelo zahtevni dela 08 - visoko zahtevna dela 09 - visoko zahtevna dela 10 - visoko zah .spec .dela V l/l Vl/2 VII/l VII/2 Vlil i - ■ i PRILIV STROKOV \lll KADROV PO OIK I \AII V l.EUl I'I82 O 11 C 1 .X A Končali solo skupaj Koik ali l >ok 1 it iio solo Končali 4 - 1. srodnio solo Končali višje šole Komati v isoko solo Število % Število % Števila % število % Mevilo % l-j- Hezifjrad b!>5 100,0 230 35,1 210 32.1 HO 12.2 135 20. b l-j. Center •lis '|00,0 335 35,1 305 32.3 IIO II .7 1*15 20. b ‘•j. Moste-Polju SOS 100,0 1 HO 35 .6 lt>() 31,7 . bi) II.-) 105 20. H L j. Šiška 655 100,0 230 35.1 210 32,1 HO 12.2 1 35 20, b Lj. Vir-Rudnik 340 100,0 120 35.3 1 10 32,4 40 1 1,7 70 20,6 U^blja'^ - skupaj 3.100 KM),() 1.0-15 35,3 -)->3 32,1 370 1 l.-> b40 20.7 TABELA 4 Zaposleni pripravniki v obdobju jan.-junij p>b3 i\ jan.-junij i-)82 v občini uijhljana moste-polj e DEJAVNOST JANUAR - JUNIJ l*)H2 JANUAR - JUNIJ P>83 1 - b /83 indeks 1-6/82 sku|>aj visoka šola višja šola srednja šola sku|iaj vis. šola višja šola srednja šola skupaj visoka -fola višja sola srednja sola _0I - Industrija 21 5 2 14 20 6 6 8 -)5 ,2 120,0 300,0 57,1 _°2 - kmetijstvo 2 1 1 2 1 1 100,0 100,0 03 - oozdarstvo 04 - vodno oospodarstv ) 05 - gradbeništvo 15 5 3 7 5 1 4 33,3 20,0 57,1 P6 - nromet in zveze *2 1 1 2 1 1 100,0 100,0 100,0 07 - trgovina 3 1 2 - fjostinslvo 2 2 1 1 50,0 P*) - obrt 1 1 1P - stanov, kom. dej. l 1 1! - finančne .teli .storit re 7 2 2 3 «) 2 7 128,6 100,0 233,3 J2 - izobraževanje •3 - zdravstvo in soc. 12L: 2 2 B 3 5 400,0 250,0 J4 - DPS. SIS, DPO 4 2 1 1 Pl - 11 gospodarstvo 53 14 10 2-) 40 7 10 23 75,5 50,0 100,0 7-),3 1? - 14 negospodarstvo 6 2 1 3 8 3 5 1 33,3 300,0 166,7 2! - 14 drtižbonl sektor 5-) 16 11 32 4H 7 1 3 28 81,4 43,8 163,6 87,5 Vir : rad - 1 (ZAVOD SRS ZA STATISTIKO) TAII ELA r> POVPREČ NO SIKVILO NEZAPOSLENIH PO OBČINAH IX K VALIKIK ACIJAII \ LE IH P>82 »IIC 1 NA s k ti pa J No priu č e n i Priučeni K v a 1 i f i c . S s r c d . s . Z v ij o . Z visoko s. Vsi Zen, Vsi /en. Vsi Zen. Vsi Zen« Vsi Zen. Vsi Zen. Vsi /en. !2?*irirud 38-1 228 5-1 17 H(> 44 6b 2-1 IIO 67 31 20 37 31 ilonter 230 107 41 16 31 13 34 73 3-i 14 8 37 22 V) os te-Polje 181 -18 ' 2-1 12 3-1 21 32 15 18 2-1 13 7 20 14 ipškn 361 156 46 12 72 30 57 1 5 II t 56 27 1 8 46 25 2^-Rudnik 124 161 40 21 71 30 6 1 22 ’>(» 53 21 II 33 24 Li- skujvij 1.485 750 215 -23. IN') 138 252 •10 440 24 1 l(R) (>•! 173 116 OBCI NA skui>aj N c priur e ni Priučeni K v a 1ifir . S s r e d . š . Z višjo š. Z vi 5 o k o šolo Vsi Zen. Vsi Zen. Vsi Zen. Vsi Žen. Vsi Zen. Vsi Žen. Vsi Žen. Bežigrad ■138 231 65 37 107 41 62 26 128 70 31 22 45 35 Center 274 132 56 22 36 16 44 10 83 46 18 11 42 27 Moste-Polje 246 1 18 59 22 41 20 46 17 56 33 22 13 22 13 Siska 356 168 48 1 4 84 32 51 1 5 101 54 29 20 43 28 Vir-Rudnik 377 181 50 23 90 41 64 17 104 60 27 14 37 26 Lj. skupaj 1.646 830 278 123 358 150 272 85 472 263 127 80 189 129 TABELA 6 PREGLED SISTEMIZACIJE DELOVNIM MEST IN ŠTEVILO DELAVCEV V UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH TER FUNKCIONARJEV OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE PO STANJU 31. avgusta 1983 ORGANIZACIJSKA OBLIKA Število sistem iziranih delovnih mest Število zaposlenih delavcev po dejanski izobrazbi Visoka Višja Srednja Druga Sku|>aj Visok J vi -ja srednja druga skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 <> 10 11 I. Upravni organi 1 1. Komite za družbeno planiranje in ' družbenoekonomski razvoj 6 1 4 - II 3 3 2 1 9 2. Komite za družbend dejavnosti 2 3 I - 8 1 b - 1 8 3. Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okol. a 8 4 3 - 15 3 4 3 1 i 13 •1. Sekretariat za ljudsko obrambo 1 3 . 4 - 8 - 2 5 1 8 5. Sekretariat za občo upravo 2 1 5 1 <) 1 - 2 5 8 6. Uprava za družbene prihodke 3 14 21 1 39 - 12 21 6 39 Skupaj upravni organi 22 28 38 2 90 10 27 33 15 85 II. Strokovne službe 1. Kadrovska služba 1 t - t - 2 - 1 - 1 ~ 2 2. Služba za proračun, finančne in , skutine zadeve 1 4 12 8 25 - l 12 II 24 Skupaj strokovne službe 2 4 13 8 27 - 2 12 12 26 Skupaj : 1. + II. 24 32 41 10 117 10 29 45 27 lil III. Sekretariat skupščine občine 3 - 3 , - 6 - 2 I 2 5 IV. Funkcionarji upr.organov in strok . služb ter njihovi nain . (od tega 7 članov IS) 3 7 - - 10 V. Ostali člani izvršnega sveta - profesionalci 2 _ 2 '.eprofesionak i 4 1 > 5 čl. Funkcionarji skupščine občine 2 š - - 2 SKUPAJ : I. do VI. 1 z a * S s * a • i a : ; Sl : 3 s = : z ^ 17 38 46 29 130 3 * a 3 ; : **«»*■] TABELA 7 ZAGOTAVLJANJE MINIMALNIH STANDARDOV Ljubljana Moste-Polje DEJAVNOST Stanovan jski pogc ji Prehrana Ostali pog oj i . v celoti delno ne niso odgov, v celoti delno ne ilso odgovor . v celoti (bi no ne 01 - industrija 9/ 32 4 6 4/ 9 . 1 20/ 18 2 U 02 - kmetijstvo 1/ 1 2 2 2/ 2 i 1 1/ 1 4 1 03 - gospodarstvo - - - - 04 - vodno gospodar. - - - - . 05 - gradbeništvo • 13/ 3 - - 10/ 5 1 8/ 4 i 3 06 - promet in zveze ■ 3/ 7 T - 7/ 12 • i 6/ 9 3 07 - trgovina 16/ 20 6 5 30/ 10 3 4 15/ 20 i 11 98 - gostinstvo 1/ 5 - 1 6/ 1 - - 1/ 4. 2 99 - obrt -/ . 4 3 - -/ 4 3 - 3/ 1 . i 2 10 - stanov .kom .dej. 2/ - 1 2 2/ - l 2 -/ - i 4 II - finan.,teh. storit 3/ 9 1 J .10/ 3 - 3 6/ 5 * - 5 12 -azobra zevanje 3/ 8 7 1 11/ 5 1 2 7/ 3 2 7 13 - zdrav.in soc.var • 2/ 2 6 2 8/ 1 1 2 l/ 4 3 4 4 - UPS, SIS, UPU 3/ 3 12 0 8/ 5 6 8 5/ 5 6 II Jl-ll gospodarstvo 38/ 81 17 19 112/ 15 6 12 60/ 65 6 44 2-14 nerjos|xxJarstvo 8/ 13 25 12 27/ II 8 12 13/ 12 11 -22 <41 -11 družbeni sektor 66/ 94 42 31 139/ 56 14 24 73/ 77 1 7 66 OSNUTEK Ne podlagi 23. vtev.a Z.skona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS št. 39/74 In 478) in 194. člena starta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 1&B2) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.......... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1983 1. člen V odloku o proračunu občine Ljubljana' Moste-Polje za leto 1983 (Ur. I. SRS št. 1/83) se drugi člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni skupni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste -Polje v letu 1983 znašajo in se razporedijo — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani — sredstva nad dogovorjeno porabo 2. člen V drugem odstavku 3. člena se odstotek 26,83% nadomesti s 26,77% in znesek 82,928.000 din z zneskom 82,470.000 din. 326.264.000 din 221.128.000 din 2,669.000 din 82.470.000 din 19.997.000 din 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenijej uporablja pa se od I. januarja 1983. Številka: 400-14/82-01 PREDSEDNIK Datum SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 je sPrejela skupščina občine na seji dne 23. decembra 1982. Ker ob sprejemanju proračuna občine za leto 1983 še niso bila spreleta dokončna izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 1983, republiška resolucija in družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, smo pri oblikovanju sredstev splošne porabe predvideli 12% nominalno rast na dogovorjeno porabo leta 1982. Sprejeta resolucija in dogovor pa zavezuje občine, da smejo dogovorjeno porabo povečati le za 10,2 », zato je potrebno zniianje prvotno dovoljene porabe za 1,3% oziroma 2,405.000 din. pa tudi dosedanja osemmesečna realizacija proračuna zahteva spremembe in dopolnitve. Spremenjen in dopolnjen odlok o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 vsebuje v primerjavi s prvotno sprejetim Proračunom naslednje spremembe: tabela Plan Rebalans\ 1 Dovoljena poraba 208,040.000 205,635.000 —~ odstopljena poraba občini Ljubljana-Bežigrad 2.500.000 — Povečanje za nelimitirano ■'•plošno porabo: lastni prihodki UO 8,300.000 10.300.000 ~~ turistične takse 12.000 12.000 ~~ takse na promet parklarjev in kopitarjev 6,400.000 7,850.000 Skupaj dovoljena proračunska Poraba v občini 220,262.000 223,797.000 Združevanje sredstev v Lj. 82,928.000 82,470.000 ‘k- Sredstva nad dovoljeno porabo, Z« intervencije v gospodarstvu 20,560.000 19.997.000 Skupaj razporejeni dohodki 323,750.000 326,264.000 L Po novi oceni, ki temelji na letošnji osemmesečni realizaciji, ki je bila dosežena v višini 198,641.529 din ali 61% letnega plana in predvidenih gospodarskih gibanjih do konca leta 1983, bodo proračunski prihodki v letošnjem letu,znašali 326,264.000 din in bodo večji za 2,514.000din ali za 0,7% od prvotnega plana. Iz pregleda osemmesečne realizacije prihodkov in rebalansa proračuna za leto 1983 so razvidne podrobne prihodkovne spremembe. Prihodki od davkov od osebnih dohodkov, ki so izkazani v grupi kontov 72 se povečujejo za 709.000 din ali za 0,3%. Znotraj tega prihodkovnega vira se znižuje davek po odbitku in davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost (intelektualne storitve) zaradi omejevanja obsega del po pogodbah o delu. Ta izpad pa se pokrije s povečanjem ostalih prihodkovnih virov. Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic, konto 73, se povečujejo za 3,487.000 din ali za 4,3%. Tudi v okviru tega prihodkovnega vira prihuja do določenih znižanj pri davku od brezalkoholnih pijač in pr; občinskem davku od plačil za storitve. Prihodki od davka.na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov grupe kontov 74, sej>ovečujejo za 2.595.000 din ali za 12,5%. V okviru tega pa se znižuje davek na dohodek od premoženja za 4,250.000 din zaradi novih davčnih olajšav predpisanih z novim zakonom o davkih občanov, davek na posest, motornih vozil ter davek od iger na srečo. Znižujejo se prihodki od taks, grupa kontov 75, za 3,750.000 din ali za 17%. Najbolj se znižujejo upravne takse in to za 4,500.000 din, razlog za lo je v omejitvi potovanj v tujino. Znižujejo pa se tudi sodne takse v znesku 700.000 din. Razliko predstavlja povečanje prihodkov od taks na promet parklarjev in kopitarje v znesku 1,450.000 din. Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki, grupa kontov 77, se znižujejo za 527.000 din ali za 3%. Znotraj tega prihodkovnega vira se znižujejo prihodki od denarnih kazni za 2.517.000 din, povečujejo se pa prihodki upravnih organov za 1.990.000 din. ODHODKI PRORAČUNA / Odhodki proračuna so bili v letošnjih osmih mesecih realizirani v višin/ 193,808.818 din ali 60% letnega plana. Podroben pregled realizacije odhodkov je razviden iz »Pregleda realizacije in rebalansa ter razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983.« Osnutek rebalansiranih odhodkov proračuna za leto 1983 temelji na Dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983, s katerim je dogovorjeno, da znaša dovoljena poraba v naši občini 205,635.000 din, k temu znesku pa se prišteje nelimitirana poraba v višini 18.162.000 din tako, da znaša skupna dovoljena poraba v občini 223.797.000 din. S sestavkom združenih sredstev v Ljubljani v višini 82.470.000 din in sredstvi nad dovoljeno porabo v višini 19,997.000 din pa znašajo skupno razporejeni prihodki oziroma odhodki 326.264.000 din in so za 2,514.000 din ali za 0,7% višji od prvotnega plana. V osnutku rebalansa odhodkov so znižane postavke na kotnih: — 420—00 Posebni račun za LO 1,000.000 din — 442—03 Skupščina mesta Ljubljana 458.000 din — 450—00 Investicijski izdatki za šole in VVZ 752.000 din — 462—06 Sofinanciranje odprave barakarskih naselij • 1,450.000 din — 433—03 Obveznost iz garancije za Yulon 400.000 din — 488—00 Investicije v gospodarstvu 563.000 din Skupaj 4,623.000 din Do znižanja zgoraj navedenih postavk je prišlo zaradi potrebe po zagotovitvi dodatnih sredstev za pokritje že dogovorjenih obveznosti SO in tudi za nekatere druge nove obveznosti, ki so nastale v teku proračunskega leta 1983. , Na račun znižanih odhodkovnih postavk so povečane postavke na naslednjih kontih: — 418—01 Sredstva za posebne namene 19,000 din — 433—02 Sofinanciranje obmestnega potniškega prometa v občini, dogovorjena obveznost SO 298.000 din — 433-4 Stimulacija OD začasnega kolegijskega poslovodnega organa v Yulonu, sklep SO 1,900.000 din 442—01 Občina Lj.—Bežigrad, dogovorjena solidarnostna obveznost občin 1.500.000 din — 448 -00 Pristojbine za veterinarske in sanitarne preglede 1,450.000 din — 460—02 Sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov KS D. Kveder-Tomaž 1,338.000 din — 470—00 Obvezno izločanje v rezervni • 1.1 ,» v’ * ■ rW' — 447—08 Postaja milice Lj.-Moste, povečanje sredstev za materialne izdatke 450.000 din — 458—04 Pomoč za zdravljenje udeležencev NOV, povečanje sredstev 100.000 din — 470—01 Tekoča proračunska rezerva 51.000 din Skupaj 7,137.000 din Pod postavko 442—01 Občina Ljubljana-Bežigrad se pojavlja nova obveznost, ki je dogovorjena v dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana in ki za vsako občino znaša 2,500.000 din toda zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je za ta namen predvideno le 1,500.000 din. Odhodki pod postavko 448—02 —pristojbine za veterinarske in sanitarne preglede v znesku 1,450.000 so prikazani le evidentično in imajo proti postavko v prihodki pod kontom 750—l Takse na promet parklarjev in kopitarjev. Postaja milice Ljubljana-Moste je zaprosila za 1,000.000 din dodatnih sredstev, ki bi je v celoti porabila za pokritje povečanih materialnih stroškov v letu 1983, zaradi manjkajočih proračunskih sredstev pa jez rebalansom predvideno le 450.000 din. Razlika med znižanjem in povečanjem odhodkovnih postavk znaša 2,514.000 din in se v celoti pokriva s predvideno povečanimi prihodki propačuna za leto 1983. Z rebalansom proračuna občine za leto 1983 se zaradi omejene splošne proračunske porabe ne more zagotoviti dodatnih sredstev za pokritje povečanih materialnih stroškov občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev. Ob tem se pa tudi postavlja vprašanje zagotovitve dodatnih sredstev za vskladilev in povečanje osebnih dohodkov uporabnikov proračunskih sredstev, ki jih i okviru sedanjega rebalansa proračuna ni možno zagotovili. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlog osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje obravnaval na 76. seji, dne 20.9.1983 in predlaga skupščini občine, da ga sprejme. Izvršni Svet BILANCA REBALANSIHANIII PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 3 Grupa K j ,, q u K i Skupaj Grupa O D II O D K 1 Skupaj kontov din kontov din 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 183,330.000 4o Sredstvo za delo upravnih organov Sredstva za posebne namene in druge name- 58,34o.ooo 41 73 Prihodki od davka od prometa ne upravnih organov 12,249.ooo proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 82,237.000 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 8,884.000 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 23,215.ooo 43 Sredstva za spodbujanje raz.voja intervencije v gospodarstvu in spod.hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij I7,983.ooo 73 Prihodki od taks 18,562.ooo 44 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS 126,264.ooo 77 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 13,36l.ooo in drugi prihodki 17,92o.ooo 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 5o,3o7.ooo 47 Izločanje sredstev rezerv 5,732.ooo 48 Drugi odhodki 33,144 .ooo. SKUPAJ PRIHODKI 326,264. ooo SKUPAJ ODHODKI 326,264.ooo A - PRIHODKI PREGLED REALIZACIJE, REBALANSA IN RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA UCIO 1983 Konto VRSTA PRIHODKA Prvotni plan Realizacija 1. - Vlil. Rebalans Im lok s 4 : 3 5: 3 Razlika ► ali - 1 2 —v 3 4 r» 6 7 72 PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 720 Davek 615.ooo 1,983.176 3,435.ooo 86 149 <1,135.ooo >6 , M)8 ,c>7f> I83,33o.ooo 58 loo,3 < 7o9,ooo 1 2 3 4 5 6 7 73 732 PRIHODKI OD DAVK$ OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV TER OD DAVKA OD PROMETA NEPREMIČNIN IN PRAVIC Posebni občinski davek od prometa proizvodov 5,536.229 5,337.ooo + 5,337.ooo 732-0 Davek od alkoholnih pijač , 6o,15o.ooo 37,276.369 6o,15o.ooo 62 loo 732-1 Davek od brezalkoholnih pijač 1,15o.ooo 2.736 100.000 4 7 - 1.35o.ooo 731 Posebni občinski davek od plačil za storitve 1,5oo.ooo 1,836.715 4,000.000 41 89 - 500.000 7-15 ■ Davek od prometa nepremičnin in pravic 13,600.000 8,988.155* 13,65o.ooo 66 loo - Skupaj 73 79,75o.ooo 53,440.234 83,237.ooo 67 lol ,3 ♦ 3,487.000 71 74 o 7lo-o PRIHODKI OD DAVKA NA PRIHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC TER PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic Davek na dohodek od premoženja 1,800.000 314.5 91 55o.ooo 7 11 -4,25o.ooo 71o-I Davek na dohodek od stavb 3 ,loo.ooo 3,431.161 7,o7o.ooo 111 228 +3,97o.ooo 741 711-0 Davek od premoženja, na dediščine in darila Davek na posest stavb 4,5oo.ooo 3,639.331 4,5oo.ooo 81 loo 711-1 Davek na dediščine in darila l,3oo.ooo 1 ,o98.9o9 1,5oo.ooo 85 115 2oo.ooo 711-2 Davek na posest gozdnih zemljišč 62.116 265.000 ~ - + 265.ooo 742-2 Davek na tovorna cestna motorna ter priklopna vozila 5oo.000 91.89o 13o.ooo 19 26 - 37o.ooo 748 Davek od celotnega prihodka občanov 4 ,92o.ooo 5,943.385 8,000.000 121 163 ♦3,080.000 71H-o Davek od iger na srečo l ,5oo.ooo 615.8o7 1,2oo •(><)() 13 80 3oo.ooo Skupaj 71 2o,62r.000 l5,26o.22o 23,2l5.noo 71 112,5 ♦ 2,595.ooo 75 75o PRIHODKI OD TAKS Upravne takse Upravne takse lo,7oo.ooo 3,3oo.778 6,200.000 31 61 - 4,5oo.ooo 75o-i Jakše na promet parklarjev in kopitarjev 6,1oo.ooo 5,697.695 7,85o.ooo 89 123 + l,15o.000 751 Komunalne takse 12.ono 4I9 I2.000 1 . loo 752 Sodne takse 5,2oo.ooo 2,961.085 4 , Tioo.ooo 57 87 - 700.000 Skupaj 73 22,312.ooo 11,959.977 18,562.ooo 51 83,0 - 3,75o.ooo 77 770 /7<>-o 771 771 -o PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH, PRIHODKI OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ DPS, PRIHODKI IZ NASLOVA IN VESTI CIJ V GOSPODARSTVU IN DRUGI PRIHODKI Prihodki po posebni h.prcdpi s ih Denarne kazni , Io,ol7.ooo * 4,558.086 7,500.000 46 75 - 2,517.ooo Prihodki od organov in organizacij DPS Prihodki upravnih organov 8,31o.ooo 6,972.006 lo,3oo.ooo 81 l 21 ♦ 1,99o.ooo 778 Drugi prihodki I2o.ooo 82.931 12o.000 69 loo - Skupaj 77 18,417.000 11,613.023 17,92o.ooo 63 f »7 527.000 SKUPAJ PRIHODKI 323,75o.ooo 198,611.529 326,261.000 6I loo, 7 ♦ 2,5T1.ooo li ' ODHODKI A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ■: 1 ; '< ’•* ORGANOV . f; .v).;. loo • Sredstva za dohodek delovni r |r 11 •?!*.> iv .« ‘i “V,,., . •><-: !i -jJV/ž .»h 0.1 h >*, skupnosti Sredstva za OI) upravnih organov 37 #1*11 l(*. , *■ ' > ’ ^Oo-Oo ,995.000 24,823.loo 37^995.000 65 loo - ' 1°o-o| Sredstva za OD delavcev sekretariata '*°9-o2 skupščine l Sredstva za OI) upravnih organov-nova ,8o9.ooo 1,181.880 1,8o9.ooo 65 loo <,°e-o3 del.mesta sekretariata za I.O 7oo.ooo 457.328 7oo.ooo 65 loo Sklad skupne pornlM! upravnih organov l. 735.000 1,339.4oo 1,735.000 77 loo Skupaj sredstva za delovno skupnost 12, ,239.ooo 27,8o2.008 42,239.000 66 loo • 4ol Sredstva za materialne izdatke 1ol-oo Sredstva za materialne Izdatke skupščine 2t134.ooo 1 ,lo8.587 2,134.000 52 loo -lot-ol Sredstva za materialne izdatke IS So.000 - So.000 - loo 4ol-o2 Sredstva za materialne izdatke uprav- ni It organov lo,397.000 6,792.712 lo,397.000 65 loo 4o2-oc > Sredstva amortizacije upravnih orftiinov 1,52o.ooo 993.072 1,52o.ooo 65 loo 4o2-ol Sredstva za razširitev računalniške s * oprvme 2,ooo.ooo l,3o6.672 2,ooo.ooo 65 loo • Skupaj - A 58,34o.ooo • 38,oo3.o51 58,34o.ooo 65 loo It - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAMENE ZA DEI#) UPRAVNIH OHGANOV 1 ■’ . 4lo Sredstva za OD in druge osebne • 'prejemke funkcionarjev in delegatov 410-00 Sredstva za OD funkcionarjev skupščine 1,962.ooo 1,2o4.19o l,962.ooo 61 loo 4lo-ol Sredstva za OD funkcionarjev IS 8,olo.ooo 5,682.252 8,olo.ooo 71 loo 111 Sredstva za potne stroške in selit- vene stroške 111-00 Potni stroški delegatov skupščine 25.000 5.611 25.000 23 loo 4ll-ol Potni stroški IS 15.000 1.33o lS.ooo 9 loo 418 Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov IIH-00 Sredstva za poobne namene skupščine 1,743.000 1,olS.189 l,713.noo 58 loo II8-0I Sredstva za posebne namene IS 23o.ooo 248.563 249.oo« I08 !3o ♦ PJ.ooo 418-02 Sredstva Sveta za preventivno vzgo- jo v prometu 245.000 152.6o2 245.000 62 loo Skupaj - B 12,23o.ooo 8,3o9.767 - 12,249.000 68 lot + 19.000 C - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 12o Sredstva za ljudsko obrambo 42o-oo Posebni račun za ljudsko obrambo 6,680.000 31286•300 5,68o.ooo 49 loo - 1,000.000 12o-ol Posebni račun za teritorialno obrambo 3,2o4.000 1,575.3oo 3,2o4.000 49 loo Skupaj - C 9,884.ooo 4,86l.6oo 8,884.000 49 loo - 1,000.000 D - SREDSTVA ZA SPODBUJAN JE RAZVOJA, INVESTICIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH * OBMOČIJ 433 Driuie potrebe in investicije v gospodarstvu V . • 433-oo Združevanje sredstev za lo-letni program izgradnje cest 12,48o.ooo 8,153.6oo 12,48o.ooo 65 loo 433-ol Kritje razlik med proizvodnjo In prodajno ceno Dnevnika 2,l55.ooo 1,4o7.928 2,155.ooo 65 loo 433-o2 Sofinanciranje obmestnega polniš- koga prometa 75o.ooo 523.536 1 ,o48.ooo 7o 14o + 298.ooo 433-o3 Obveznost iz garancije za Vulon 800.000 - 4oo.ooo - loo - 400.000 433-o4 Stimulacija KPO delovne organiza- ci je Y ulon * 559.238 l,900.000 - - i-l,9oo.ooo Skupaj - D I6,185.ooo lo,644.3o2 I7,983.ooo 66 111 + l,798.ooo E -TTEDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS 442 Prispevek proračunu medobčinske skupnosti 442-oo Skupščina mesta Ljubljane I !2,928.ooo 49,896.2o9 82,47o.ooo 60 99 - 458.000 442-01 Občina Ljubi jana-Bežigrad - - 1,5oo.ooo - - * 1,Soo.ooo 446 Dopolnilna sredstva SLS 446-oo Skupnost za pospeševanje kmetij- siva l.j.Moste-Polje 2,860.000 1,868.528 2,86o.ooo 65 447 Sredstva za delo skupnih uprav- • dih organov 28 • 3 4 5 6 7 3,17o.ooo 2,o71.o72 3,17o.ooo 65 65 loo 18,262.ooo 11,930.168 18,262.ooo loo - 1,55o.ooO 1,o12.672 1,55o.ooo 65 loo 985.ooo 643.534 985;ooo 65 loo - l,571.ooo 1,026.392 1,571. ooo 65 loo - 75o.ooo 490.000 75o.ooo 65 loo - 372-ood 243.o4o 372.ooo 65 loo - 95.000 62.o72 95.000 65 loo 2,800.000 ' 1,829.328 3,25o.ooo 65 116 * 4So.ooo 38.ooo ■ 5o7.ooo 2.1.832 . 377.071 38.ooo 5o7.ooo 65 7.4. Ji 476.000 310.992 476.000 65 loo „ * loS.ooo 68.600 ToS.ooo 65 loo 365.ooo 182.5oo 365.ooo 3o loo 447-oo 447-ol •447-02 447-o;j 447-o4 447-o5 447-o6 447-o7 447-08 447-0') 447-1o 447-11 447-12 447-13 447-14 Temeljno javno tožilstvo Temeljno sodišče Ljubljana Sodišče združenega dela Družbeni pravobranilec samoupravi jan ja Zavod za družbeno planiranje Skupnost za cene Ljubljana Skupnost slovenskih občin Skupnost občin Ljubljanske regije Postaja milice Moste-mat.izd. .. . . „ ..•••• '* ■ « —— v Postaja milice Moste - SSP Postaja milice Moste-sklad opreme 5o7.ooo Uti’ Glas Ljubljane I N D O K Veterinarska postaja Posavje za veterinarsko-higiensko službo Veterinarska postaja Posavje za vodenje evidence o veterinarskih sanitarnih pregledih -ir *M. - rr 88.000 88.000 88.000 loo loo Skupaj sredstva za delo skupnih upravnih organov 31,l34.ooo 2o,36o.276 31,584.ooo i .7 v iv; -o' '• 3 < 65 loo ^ 4 5o.ooo 'f 448 448-oo Druga sredstva, prenesena drugim DPS Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede 6,4oo.ooo ■v V .> • ■■ i- ■ J t:;>i - :1 5,607.6')5 7,8So.ooo 80 123 f 1,15o.ooo Skupaj sredstva, prenesena drugim DPS 6,4oo.ooo , 5,607.605 7,85o.ooo 123 + 1,15o.ooo Skupaj - E 123.322.ooo . . 77,822.7o8 . 126,264.ooo F - SREDSTVA ZA DRUŽI1ENE DEJAVNOSTI lo2 v 2,012.000 15o 4 5o-oo 4 52 452-oo 4»52-ol 452-02 452-o3 452-o4 4,53 4 53-oo 454 454-oo 4 5 1 _o| 456 456-oo 458 458-oo 458-o) 458-o2 458-o3 458-01 Sredstva za izobraževan|e in vzgojo Investicijski izdatki za šole in VVZ 2,600.ooo Sredstva za kulturo Sofinanciranje adaptacije Jelovško-vc galerije 2oo.ooo Muzej Ljudske revolucije Slovenije 800.000 Vzdrževanje obeležij NOV 300.ooo Sofinanciranje projekta Vače v oltčini Litija Evidenca spomenikov in naravnih znamenitosti Sredstva za telesno kulturo Pot spominov in tovarištva Sredstva za socialno in otroško varstvo Oskrbnine družinam, katerih - hranilec je v JLA Preživnine kmetov Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje Mrliško-ogledna služba Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev Priznavalnine in denarne pomoči udeležencem NOV 5,156.000 Priznavalnine borcem za severno mejo ' 3oo.ooo Enkratne denarne pomoči udeleže,,<(.m NOV 565.ooo Sosedska pomoč udeležencem NOV 400.ooo Pomoč za zdravljenje udeležencem ■ IS*1.)" X . %)- >- 4oo.ooo V , ' " So.ooo 125.000 600.000 1,733.ooo' 38o.ooo ■ loo.ooo ■lil. .1;.. - 600.000 <169.o72 271.864 56.34o 3,718.651 223.65o 293.000 376.7oo l,848.ooo 200.000 800.000 '300.ooo So.ooo 1 ■: 125.000 600.000 l,733.ooo 38o.ooo loo.ooo i-UK-li' -v* 5,156.000 ~ ■ 1 ■■ ■’ n - 4: " loo 3 lOO loo loo .. - I. .190 loo loo 58 loo 71 loo : : I 56 loo • . I V 1. . 1 • ■ ■ 752.000 v.;«*, NOV Skupaj sredstva za uveljavljanje pravic Itorcev • ‘ . 7o4.000 679.831 /..1 ' -BAo;eoo >:0, 119.000 3o,738.77o 5o,3o7.000 61 99 112.000 II - 1/1.0« A MK SHKDSTKV KI /Kil V 47o 170-00 17o-ol Izločanje sredstev rezerv Izločanje v rezervni sklad lekoča proračunska reživa 3.032.000 2.618.000 1,956.115 l,347.8o2 3 ,o63.000 2 >669.000 65 51 lol loo ^ 3l.ooo ♦ Sl.ooo Skupaj - II 5, f 15o.000 3,3<>1.2I7 5,732.ooo 58 lol + 82.000 4 80 180-00 I - DRUGI ODHODKI Obresti za kredite in posojilu ohiesii za kiedjte in posojila 85o.ooo 223.32I 8r>o. 000 26 loo 481 I8I-00 Plat ila zn bančne storitve in stroške plačilnega prometa Prometna provizija SDK 171.000 lo9.969 171.000 63 loo 182 482-00 Odplačilo kreditov i n posojil UPS Odplačilo anuitet lo,628.ooo 8,717.871 lo,628.000 82 loo - 181 < 'Mio-lki za obveznosti iz prej- šnjega leta 1 2 3 4 5 6 7 483-oo 488 z 48R-oo Obveznosti iz prejšnjih let Drugi odhodki UPS Intervencije v gospodarstvu 1,495.000 2o,56o.ooo 1,424.131 3,ooo.ooo 1,495.ooo 19,997.ooo 95 loo 15 97 - 563.000 Skupaj - I 33,7<>7 .ooo 13,5o5.292 33,144 .ooo 4o 98 - 563.000 SKUPAJ CELOTNI ODHODKI 323,75o.ooo 193,8o8.818 326,261.ooo 6o loo,7 + 2,511 .ooo UHUllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilillllllllllilllllllilliilillllllllllllllilMlIlllIllIllIlIlllllllIllIllllIlllllillllilllllllllllllllllllillllllllllllllliilliilliiliiiiiillililiiiiHIHIIIIIIIIIIIlillllllllllllllMUlHimillltlllHIIIIlillllllillillll OSNUTEK Na podlagi 30., 59., 62., 66., 77., 87., 88., 89., 106., 107. in 109. člena Zakona o rednih sodiščih, ter 19., 21., 23., 32., 35., 37., 41., 44. in 61. člena Zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sklenile DOGOVOR o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani i. V prvem odstavku točke 4 Dogovora o zagotavljanju pogojev za e*o Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78 in 42/82) se število 124 nadome-s,|sštevilom 136 ter število 1500 s številom 1740, v drugem odstavki •ste točke Dogovora pa se število 90 nadomesti s številom 102. Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke. Dogovor °njuvi v Uradnem listu SR Slovenije Skupščina občine Ljubljana Štev.; ^•tum: OSNUTEK Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena Zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. člena ter 3. odstavka 23. člena Zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sprejele ODLOK o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani X_________________________________________ 1. člen V členu 2 Odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot m števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št.: 17/78 in 42/82 se število 124 nadomesti s številom 136. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Štev.: Datum: OBRAZLOŽITEV Z odlokom o določitvi številu sodnikov in sodnikov porotnikov TS v •iubljani (Uradni list SRS it. 17-7N) je določeno, da ima to sodišče 124 *°dnikov in predsednika sodišča. Z dogovorom o zagotavljanju pogo-Za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega toiil-J7v« v Ljubljani (Ur. list SRS 17- 7H) je določeno, da ima enota v Ljub-lani 90 sodnikov. To število za tekoče reševanje pripada zadev ni za-0!itno} zato v skladu s soglasjem Republiškega sekretariata za pravo-°djein upravo v Ljubljani z dne 5. II. 1982, št. 402—4.1 • 82 instališ-V"'" M K SZDL Ljubljana, predlagamo povečanje števila sodnikov z« s to je na 137 vključno s predsednikom sodišča. Istočasno glede na 0 Se8 dela in število nerešenih zadev predlagamo, da se število sodni- kov na enoti v Ljubljani, določenim v dogovoru poveča za 12, to je od 90 na 102. Notranjih rezerv na enotah ni, prav tako ni pokritja za 3-4% odsotnost sodnikov skozi vse leto zaradi bolezenskih izostankov obseg dela je v stalnem porastu, zuto smo prisiljeni za iz vajanje redne dejavni sli predlagati povečanje obstoječe sistemizacije sodniških delovnih mest. Spremenjeno — povečano — število sodnikov, vključno s potrebnimi novimi administrativnimi delavci, ki ga je treba doseči še v prvi polovici leta 1983, predstavlja dodatno finančno obremenitev občin, /ato predlagamo, da se v letošnjem letu financira po dodatnem finančnem načrtu v breme izključno ljubljanskih občin, v teku leta 1984 pa je potrebno na novo določiti ključ financiranja. POVZETEK Namen s j Predlogu Odloka o spremembi Odloka o določitvi enot števila n .pikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljub-ži?n'lcr določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega to-. s,Va v Ljubljani in predloga Dogovora o spremembi Dogovora o za-'ovijanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Tejinega javnega tožilstva v Ljubljani je predlagano povečanje šte-a sodnikov za 12 (s 124 na 136) in povečanje števila sodnikov po-°'nikov za 240 (s 1500 na 1740). 1.2. Temeljne ugotovitve ^ 1.2.1 Temeljno sodišče je v letu 1982 seznanilo družbenopolitične skupnosti s problematiko Temeljnega sodišča še posebej enote v Ljubljani, ki je ena tistih enot. kjer je največ težav pri uresničevanju pravosodne funkcije z vidika reševanja zadev, kadrovske problematike, prostorskih in drugih pogojev. • Naslednji podatki kažejo na porast obsega dela, ki ga na enoti v Ljubljani z obstoječim številom sodnikov ni več mogoče obvladati: Loto St. nereSenih zadev Ind. Pripad Ind. St. nerešenih Ladov Ind. Oetane nerešeno - -.-i. 1979 20.039 100.00 80.458 100,00 77.957 100,00 22.500 100& 1880 22.540 112,48 97.795 121,55 94.857 121,68 25.478 113;»* 1961 25478 127,14 106 684* 132,57 102.018 130.86 30.308 134,70 1962 do 36. 6 30.308 151,25 56.424 70,13 45.160 57.93 31.572 140.8» a od tega L). Bežigrad 11.306 10,6% Lj. Center 25.076 23,5% U. M. Polje 10.137 9,5% g. Šiška 16.164 15,1% ij. Vlč-Rudnik 12,069 11,3% ostale slovenske občine 31.912 30,0% / Oh icm naraščanju pripada nujno ostaja število nerešenih zadev iz i • ve. j N petji zaostanki, ki presegajo enoletni pripad, so i.: pra\vlnem tet ha k renskem in gospodarskem pravdnem področju, kjei z ohstoješ i številom sodnikov ni moč obvladati tekoči pripad. 1:2.2. 1'tiko stanje povzroča nezaupanje med delovnimi ljudmi in občani v nkovitost pravosodnega sistema, zato je odprava zao-stanka nuji' imen ji potrebno v letu 1 S)S3 zagotoviti smotrno in racionalno notranjo organizacijo Opravil v pravosodju ter večje število sodnikov iti sodnikov porotnikov. I N tkopičuii /tiostanki in številne izredno zahtevne in družbeno prioritetne zadeve na Temeljnem sodišču v Ljubljani enota Ljubljana narekujejo razporeditev vseh 12 sodnikov na enoto v Ljubljani in ■det f (> sodnikov n., pravdni oddelek, 4 sodnike na kazenski oddelek I stopnje in 2 sodnika na gospodarski oddelek za reševanje gospodarskih sporov S povečanjem števila sodnikov pa se uštrezno poveča tudi zasedba idrtiirfistrativno i imičnih sodelavcev in sicer za 10strojepisk in 5 vpi--rničark. I 1.4. Za namestitev novih sodnikov in administrativno tehničnih delavcev je potrebno zagotoviti dodatne prostore, zlasti pa tudi protone za oprav Ij n je glav nih obravnav. Prostorski pogoji enot Temelj- nega sodišča v Ljubljani so namreč neustrezni že od začetka njenega dela in se s predvideno kadrovsko krepitvijo enote in naraščanjem obsega dela slabšajo. V letu 198.3 bo potrebno zagotoviti 370 'm2 pisarn in razpravnih prostorov. 1.2.5. Zagotovitev ustreznega kadra in potrebnih prostorov predstavlja dodatno finančno obremenitev ljubljanskih občin v letu 1983 v višini 15,219.000 din po naslednjih deležih: DPS Dogovorjeni KUučzs ključ dofctnl financiranja program v % TSv% Obveznost v 000 din Lj Bežigrad 9,526 14,92 3.766 g. Center 20,047 31,38 7.914 Lj Moete-Pdje 9,062 14,22 3 566 g. Šiška 13,659 21,38 5.362 g. VIČ-Rudnlk Ostale slovenske 11,564 18,10 4.61» občine 36,160 0,00 - SKUPAJ: 100,00 100,00 25.216 iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiimiiuiHmmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimim111 OSNUTEK Na podlagi 2. odstavka 56, §7. in 103. člena Zakona o rednih sodiščih ter 2. odstavka 5152., 56. in 57. člena Zakona o javnem tožilstvu (I radni list SRS, št, 10 77) so skupščine občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, l.itija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poije, Ljubljana Šiška, Ljubljana Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sprejele: DOGOVOR o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani L Pr trgi odstavek točke 2 Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo temeljnega sodišču v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v„ Ljubljani i1 radni lisi SRS, št. 29/79) sc spremeni tako, da se glasi: Glede n.i navedene osnove bodo udeleženke prispevale sredstva v naslednjih 'r dele/ih: SO Cerknica 1,929 SO Domžale " 7,046 SO Grosuplje 3,665 SO Hrastnik ,■ x • 1,799 SO, Kamnik * 3,546 SOKočev je * 2,525 SO Linja 2,282 SO L j. Bežigrad, SO l.j. Center SO I Moste-Polje<»6.832 (skupen 'A za pet ljubljanskih občin) SO l.j Šiška SO l.j. Vič- Rudnik SO Logatec 1,226 SO Ribnica 1,67* SO Trbovlje 2,829 SO Vrhnika 2,340 SO Zagorje ob Savi 2,189 Dogovor stopi v veljavo, koga podpišejo vse udeleženke, uporablja pa se za leto 1984 in 1985. • 3. Dogovor v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana Center- OBRAZLOŽITEV Zagotavljanje sredstev za sofinanciranje Temeljnega sodišča in IC' meljnega javnega tožilstva v Ljubljani je opredeljeno z Dogovorom1' zagotavljanju sredstev za delo navedenih institucij. Dogovor so spre', jele vse občinske skupščine območja Temeljnega sodišča in Temelj' nega javnega tožilstva v Ljubljani v letu 1979. V razpravah oh spr1' jemanju Dogovora je bila sprejeta tudi načelna opredelitev, da m1) Dogovor velja pet let. Ker je s potekom leta 1983 zaključeno petletno obdobje skupneg*1 sofinanciranja navedenih institucij, je bilo na seji predsednikov občim skih skupščin tega območja, dne 17. 2. 1983 sprejeto stališče, da bj naslednje petletno obdobje spremenimo merila sofinanciranja •*' podlagi osnov, opredeljenih v Dogovoru in dejanskega stanja prip^ zadev ter višine dovoljene splošne porabe. Iz priloženih prilog jc zvidno, da je pri osnovi % deleža pripada zadev upoštevano štirile,n poprečje pripada zadev po občinah, po podatkih Temeljnega sodišč11' pri osnovi % deleža iz dovoljene splošne porabe pa dovoljena spit**1' poraba po občinah za leto 1983. r. Iz posebne priloge so razvidna odstopanja posameznih občin v . deleža za sofinanciranje le-tch institucij po predlaganih sprememb11 meril v primerjavi s sedaj veljavnimi osnovami in merili. Zap- it Prlpad zadev Povpreč. prlpad z v 1979/8 Občina v letu 1979 v letu 1980 v letu 1981 v letu 1982 1. Cerknica * 679,3 572,2 530,6 599,7 595,5 2. Domžale 2.587,6 2.004,2 1.972,6 2.077,5 2.160,5 3. Grosuplje 1.939,6 1.165,3 1.354,9 1.514,2 1.493,5 4. Hrastnik, 436,6 466,7 455,9 556,7 479,5 5. Trbovlje 1.014,4 950,7 1.046,1 1.064,6 1.024,0 6. Zagorje 532,3 574,5 542,2 659,4 577,1 7. Kočevje 1.040,0 767,1 936,0 658,2 900,3 6. Ribnica 771,8 492,4 523,6 543,9 582,9 9. Kamnik 1.406,8 916.2 1.263,5 1.458,0 1261,1 10. Logatec 509,9 304,2 343,4 423,5 395,3 11. Vrhnika 873,9 603,7 607,2 604,5 672,2 12. Litija 770,6 677,2 637,9 784,8 717,6 13. Ljubljana Bežigrad 4.252,1 4225,2 3.835,4 3.675,8 3.997,1 14. Ljubljana Center 8.961,8 6.935,2 6.167,1 7 385,6 7.362,5 15. Ljubljana 3.790,8 4.063,9 3.601,3 3.476,8 3.733,0 Moste-Pclle 16. Ljubljena Slika 4.648,4 4.064,0 5.355,6 4.398,6 4.614,2 17. Ljubljana Vič-Rudnlk 4.189,6 4.136,4 4.693,6 3.984,1 4.250,9 18. Skupaj 38.407,5 32.909,2 33.866,9 34.085,9 34.617,3 PREGLED osnov In meril za združevanje sredstev za sofinanciranje Temelj* nega sodišča In Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Zap. It. občina % delež % delež % delež iz pripada tz dovoljene zaso- zadev splošne financiranje porabe . za 1.1983 L. Cerknica 1,710 2,149 1,929 2. Domžale 6,205 7,868 7,046 a. Grosuplje 4,290 3,039 o,665 4. Hrastnik • 1,377 2,222 . 1.799 S. Kamnik 3,622 3,506 3,564 6. Kočevje 2,586 2,465 2,525 7. Litija 2,061 2,503 2,262 8. Lj. Bežigrad 11,480 % 10,609 11,145 9. L|. CentSr 21,146 12,016 16,581 10. L|. Moste-Polje 10,722 10,489 10,606 11. Lj. Šiška 13,253 18,010 15,632 12. Lj. Vič-Audnlk 12,209 13,727 12,968 13. Logatec 1,135 1,318. 1,226 14. Ribnica 1,674 1,674 1,674 15. . Trbovlje 2,941, 2,717 2,829 m. Vrhnika 1,931 2,750 2.340 17. Zagorje ob Savi 1,658 2,720 2,189 Skupaj: 100% 100% 100% PREGLED % deležev v občinah za sofinanciranje Teror 16 Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ; . .. . Zap. «L Občina Sedanji %% udeležbo dsto- Udeležbe vpos. Občine' +■-*■ sofin. poe. po sprem, občine meril. 1. Cerknica, 2,280 1,829 0,351 2. Domžale 8,688 "7,046 -1,642 : 3, Grosuplje 4,661 3,665 •0,996 4. Hrastnik 1,703 1.799 ' 0.096 5. Kamnik 4,341. 3.564 •0,777 6. Kočevje 2,254 2,525 +9.271 7. Litija 2.502 2,282 0,220 8. Lj. Bežigrad 9.528, 11,145 +1,617 9. Lj. Center * „ 20.047 16,581 -3,466 10. 4. Most e-Polje 9,062 10,606 +1,524 11.. Lj. Šiška 13.659 15,632 f-1,973 12, Lj. Vič-Rudnik 11,564 12.968 +1,404 13. Logatec 1,096 1225»' +0,130 14. Ribnica 1,533 1,674 +0,141 15. Trbovlje 2,557 2,629 +0.2J2 .0. Vrhnika 2,090 2.340 1 - 0,250 * 17. Zagorje ob Savi 2,415 2,189 ->0,226 Skupaj: 100% 100% Iz pregleda sledi: - štirim ljubljanskim občinam bi se skup«n % urio < usnja povečal za 6,518%, občini Ljubljana Cen'i}rpn! ;e% v, - odstopanje "za Ljubljano + 3,052% - šestim obljvbljanskim občinam bi se skupen % 4,216% - šestim obljubljansklm občinam pa tise skupen %u oflnanci Trnja povečal za 1,160% PREDLOG PERIODIČNI PROGRAM DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE november in december 1963 M. Naloge Gradivo oz. stališča pripravi Predlagatelj Gradivo dbrnvndv.i Krnili/ tl 1 SR.U; ZBOROV 21. novembra 1**83 rok oi>i>a.ie gradiva 21« 1. t v l. Osnutek resolucije o jKilitiki uresničevanja dihižltenega plana občine, mesta in republike v obdobju 1981-85 v letu 1984 - o!k' .kom.za družb.ek. odu. in družb. plan. - obč.kom. za družb.dej. - |)PO - odbori IS SO Z/tV, /KS, DP/ 1.' ' 2. Predlog rehalanska proračuna za telo 198 ) in Osnutek proračuna za leto 1984 « , - služba za proračun, finančne in skupne zadeve - D PO IS SO Z/.D, /KS, DIV t.-:yl 3. Problematika OZ!), ki so na meji rentabilnosti in ki so v izgubah * - oltč.knm.za družb.ek. odn. in družb.plan. - DPO - odbori IS SO ZZL), ZKS 4. Poročilo komisije za odlikovanja v letu 1983 - komisija za odlikovanja - DPO komisija za odlikovanja ZZD, ZKS, DPZ sekretariat' skupščinc 5. Problematika življenja in dela v KS - sekret.za občo upravo - OK SZDL - kom.za razvoj KS - stanovanjska skupnost - DPO - odbori sekretariat za občo upravo kom.za razvoj KS ZZD, ZKS j DP/, sekretariat zei.občo upr.ivo Informacija o izgradnji sospske Nove Kuži ne IS SO - IS so - skupščina podpisnikov sam.spor.MS 4/fLKužine - odlx>ri - DPO, ZIL, svet KS Nove Kužine ZZD, ZKS,DPZ IS SO • .1. ir- vntit iizavit 7. Sklep o razpisu priznanj oličine v letu 1983 - sekretariat skupščine - DPO sok retariat skupščine ZZD, ZKS, DPZ sekretariat skupščine I/ PROGRAMA SKUPŠČINE MESTA UblJUANE I. Predlog prometno ureditve v Ljubljani po izgradnji cest iz lo-lelnegn programa IS SML IS SO obč .kom. skupnost odltori IS SML ZZD, ZKS IS SML IS SO obč. kom. skupnost I/ PROGRAMA SRS Predlog zn izdajo zakona o spremembah in dopbljtitv'n!i zakona o javnem obveščanju ot)č.sekret.za oltčo upravo IS SRS IS SO is SO DPO svet za informiranje DPZ svet za informiranj' SLIK ZIIOROV 31. decembra 1983 •i --------------------------- Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine, mosta in republike v oUlobju 1981-85 v letu 198 1 obč.kom.za družb, plan. in družb.ek. odnose oIh .kom.za družb.dej. DPO odix>ri ROK ODDA fE GRADIVA 1. decemlx»r 1983 IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO 2. Analiza osebnih dohodkov v OZD, ki imajo večje število delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki - obč .kuni./a družb.ek. .ZD, ZKS, DPZ. IS SO odtiori DPO ». Poročilo o delu IS SO in organov uprave v letu 1983 IS SO upravni organi IS SO upravni organi ZZD, ZKS, l)l»Ž skupščina IS SO 1 a 3 4 5 6 1? PHOOHAMA S Ml, *• Predlog dogovora o oblikovanju - IS SO IS SO ZZD, ZKS, DPZ IS SO splošne |«iral>e v oličinah in mestu - IS SML IS SML Ljubljani za leto 1984 - odltori - DPO -• Problematika barakarskih naselij - sekret.za urban, in IS SO /zn, ZKS, l)PZ IS SO in stanovanj VI in VII kategorije gradb.zadeve tor IS SML v Ljubljani varstvo okolja - IS SO - odlx>ri • . iiiiMiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiui OSNUTEK Na podlagi 29. člena zakona o veterinarski službi v SR Sloveniji (Uradni lisi SRS št. 14/65) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 15) sprejmejo dokončni statut delavci Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana Polje potem, ko ga obravnava občinska skupščina in nanj nima pripomb. Predloien statut je bil t\a referendumu v delovni organizaciji sprejel v prečiščenem besedilu in kol tak tudi predloien skupščini občine v obravnavo in potrditev. Od prvotnega besedila se je spremenila samo firma delovne organizacije (prej Veterinarska postaja »Posavje*! in vključeno je besedilo statutarnega sklepa o sodelovanju predstavnikov javnosti pri opravljanju zadev splošnega druihenega pomena, ki ga je Skupščina občine potrdila na seji dne 22- -J—/979. Predlagamo, tla skupščina občine predloien osnutek sklepa prekvalificira v predlog ter ga sprejme. Sltiiui je na vpogled pri Občinskem sekretariatu za občo upravo. Ljubljana. Proletarska c. I. oc t ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKRAJŠANI ZAPISNIK HL seje zbore združenega dele Skupščine občine Ljubljana Moste- Polje, ki je bila dne 22. septembra 1983 s pričetkom ob 16,39 uri v sejni dvorani Kulturnega doma »Španski borci«, Ljubljana, Zaloška 61. Zaradi zadržanosti predsednika zbora je sejo vodil Rado T1HEU, namestnik predsednika zbora združenega dela. Delegatom je predlagal, da se umakne z dnevnega reda naslednja točka: »Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana — Polje«. Delegati so soglašali s predlogom in nato sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti ' 2. Potrditev zapisnika 17. seje zbora združenega dela z dne 18. julija 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 6. Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon 8. Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar — junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 9. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober — december 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 11. Kadrovske zadeve 12. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 16. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 13. Osnutek zakona o prostoru 14. Osnutek zakona o urejanju naselij in o drugih posegih v prostor 15. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih 16. Poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu K 1. točki Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov, v katero so bili soglasno izvoljeni Jože KAVČIČ, delegat Vlil. konference — Emona MIZ Dimitrij TEPLV, delegat XI. konference — ZG Gradbeno podjetje Marjan MAJCEN, delegat XXXI. konference — Obrtna dejavnost je po pregledu pooblastil ugotovila, da je od 39 delegatov zbora združenega dela navzočih 28 delegatov. Odsotnih je 11 delegatov in sicer: 2 delegata 1. konference — Saturnus 1 delegat 4. konference — Indos I delegat 9. konference - ŽG TOZD za transport I delegat 12. konference — Integral 1 delegat 14. konference — Intereuropa 1 delegat 17. konference SCT TOZD lesarska dejavnost 1 delegat 19. konference — Petrol 1 delegat 22. konference — Figovec I delegat 24. konference - Totra I delegat 25. konference — Staninvest Zbor združenega dela je sklepčen. NAVZOČI VABLJENI: Gabrijela JELEN; predsednica izvršnega sveta občinske skupščine Miro DEŠMAN, Nina JEVŠNIK, Uroš JANKO, člani izvršnega sveta Franci POLAK, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja mesta Ljubljane Erika RAČIČ -ŠIFT, sekretar skupščine občine Danilo JURCA, predsednik skupščine SIS otroškega varstva Tone IPAVIC, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa v DO Julon Franc BOGATAJ, namestnik direktorja občinske uprave za družbene prihodke Jože MIHELIČ in Blažena PUGELJ, predstavnica Kmetijske zemljiške skupnosti Jože TANKO in Dominik KOKALJ, predstavnika Kmetijske zadruge Dobrunje Jože BEVEC, predstavnik Živilskih trgov v Ljubljani Marko SVETINA, predstavnik DO Žito Ljubljana tov. KOVIČ, predstavnik SOZD Emona Ljubljana Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti« K 2. točki Delegati zbora na zapisnik 17. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 18. julija 1983 niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili. K 3. točki Delegacija XX. konference delegacij — Geološki zavod je predložila pismeno delegatsko vprašanje glede pregleda in izdelave sanacijskega programa opuščenih vodnjakov v Ljubljani. K 4. točki STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE KMETIJSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodno obrazložitev je podal Uroš JANKO, član izvišnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Jože TANKO, predstavnik kmetijske zadruge Dobrunje Jože MIHELIČ, predstavnik občinske Kmetijske zemljiške skupnosti tov. KOVIČ, predstavnik SOZD Emona Marko SVETINA, predstavnik DO Žito Ivan ROME, delegat XXVI. konference delegacij — Kmetijska zadruga Dobrunje Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine Rado TIHELJ, namestnik predsednika zbora združenega dela, ki je delegate seznanil s stališči družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter s stališči predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema oceno stanja in razvojne usmeritve kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje skupaj z ugotovitvami, zaključki in usmeritvami izvršnega sveta, dopolnjenimi s stališči družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj in stališči predsedstva občinske konference SZDL. K 5. točki OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982-1985 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Tov. TIHELJ je nato predlagal, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog odloka. Delegati so s tem predlogom soglašali, zato je predsedujoči zbori* dal v obravnavo predlog odloka. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Mosle-Polje sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v predloženem besedilu. t K 6. točki INFORMACIJA O STANJU TRGOVINE IN DELOVANJU POTROŠNIŠKIH SVETOV V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodno obrazložitev je podala Nina JEVŠN1K, članica izvršnega sveta občinske skupščine. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEPA: 1. Zbor združenega dela daje soglasje k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva razen k členoma 109. in 110. 2. Predlagatelj naj po seji skupščine SIS socialnega skrbstva, najkasneje pa v roku treh mesecev, predloži novo besedilo 109. in 110. člena, v katerem naj natančneje opredeli naloge, ki jih bo opravljal upravni organ, skupne strokovne službe in Center za socialno delo. K 11. točki KADROVSKE ZADEVE Tov. TIHELJ je to točko dnevnega reda razširil s predlogom sklepa o izvolitvi vodje skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Uvoda in razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine sprejema informacijo o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje. K 7. točki POROČILO O REALIZACIJI IZVAJANJA SANACIJE V DO JULON Uvodno obrazložitev je podal Tone IPAVIC, član začasnega kolenskega poslovodnega organa v DO Julon. Tov. TIHELJ je nato pozval namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, tov. POLAKA, da poda stališča in ugotovitve v zvezi z akti, ki urejajo medsebojne odnose v SOZD Jugo-tekstil, Ljubljana. V razpravi sta sodelovala: I(>ne IPAVIC, član začasnega KPO v DO Julon Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema vse kadrovske zadeve v predloženih besedilih. K 12. točki DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 16. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESI A LJUBLJANE Zbor združenega dela je za 16. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane delegiral naslednje delegate: Za področje gospodarstva Hasana PROSIČA, delegata II. konference Laketo TRIPKOVIČA, delegata XIII. konference Vinka DAMJANA, delegata XV. konference Ivana DRAGARJA, delegata XVIII. konference Herbertu IVANČIČ, delegatko XXVI. konference Za prosvetno-kultumo področje Majdo SOTENŠEK, delegatko XXVII. konference SKLEP: 1. Zbor zdniženega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sPrejema poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon. 2. Zbor zdniženega dela meni, da glede na stališča In ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja ni stvarne potrebe, da se °pravi presoja samoupravnih aktov, ki urejajo odnose med delovno 0rRanizadjo in SOZD Jugotekstil. k *. točki URESNIČEVANJE STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE V OBDOBJU FEBRUAR -JUNIJ 1983 TER PREGLED DELEGATSKIH VPRAŠANJ, PREDLOGOV IN POBUD SEJAH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE OD FEBRUARJA DO JUNIJA 1983 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delgati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema uresničevanje stališč in sklepov ob-š'nske skupščine v obdobju februar — junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine °d februarja do junija 1983. K 9. točki osnutek periodičnega programa dela zborov OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE OKTOBER — DECEMBER i983 Uvodno obrazložitev s spremembami in dopolnitvami osnutka pro-Krama je podala Erika RAČIČ —SlFF. sekretar skupščine občine. V razpravi je sodelovala Nina JEVŠNIK. članica izvršnega sveta. po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema osnutek periodičnega programa **e*a zborov občinske skupščine za obdobje oktober — december sku-!>8i s spremembami, dopolnitvami in pripombami Iz razprave, ki se posredujejo komisiji za pripravo programa dela občinske skupščine. K 10. točki OSNUTEK SKL EPA O SOGLASJU K STATUTU OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA LJUBU AN A moste-poue Uvodne obrazložitve ni bilo. Delegate je predsedujoči seznanil s stališči stututufno-pravne komi-S|je. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednja Za sociaino-zdravstveno področje Ivanko CURK, delegatko XXIX. konference Za obrtno področje Marjana MAJCNA, delegata XXXI. konference K 13. točki OSNUTEK ZAKONA O PROSTORU Uvodno obrazložitev s pripombami izvršnega sveta je podal Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta. Pismeno pripombo je posredovala XIII konferenca delegacij — BTC. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z osnutkom Zakona o prostoru skupaj s pripombi, XIII. konference in pripombami izvršnega sveta. K 14. točki OSNUTEK ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR Uvodno ograzložitev s pripombami izvršnega sveta je podal Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta. Pismeno pripombo je posredovala XIII. konferenca delegacij. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z osnutkom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor skupaj s pripombo XIII. konference in pripombami izvršnega sveta. K 15. točki OSNUTEK ZAKONA O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH Uvodno obrazložitev s pripombami izvršnega sveta je podal Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor zdniženega dela soglaša z osnutkom Zakona o stavbnih zemljiščih skupaj s pripombami izvršnega sveta. K 16. točki POROČILO O IZVAJANJI! ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s poročilom o Izvajanju Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Tov. DEŠM AN je delegate nato seznanil še s stališči izvršnega sveta občinske skupščine k poročilu o stanovanjski graditvi v Ljubljani, ki bo obravnavano na dnevnem redu seje zbora združenega dela Skupščine Mesta Ljubljane dne 26. septembra 1983. Delegati so s stališči soglašali. Seja je bila zaključena ob 19,15 uri. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV NAMESTNIK PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Rado TIHEU ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 SKRAJŠANI ZAPISNIK 17. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kije bila dne 22. septembra 1983 s pričetkom ob 16,30 uri v Domu družbenopolitičnih organizacij. Ob Ljubljanici 42, Ljubljana Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA -COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je delegate obvestila, da iz dnevnega reda umika 11. točko Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana — Polje, ker je imela statutarno-pravna komisija skupščine občine k statutu več pripomb in da je v 6. točki dnevnega reda pravilno osnutek odloka in ne predlog odloka. Po takem predlogu so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije ze verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 16. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 18. 7. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Informacija o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 7. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon 8. Uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar—junij 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 9. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober—-december 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 11. Kadrovske zadeve. 12. Delegiranje delegatov In obravnava gradiva za 16. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije: 13. Osnutek zakona o prostoru 14. Osnutek zakona o urejanju naselij In o drugih posegih v prostor 15. Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih 16. Poročilo o Izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu Predlagani dnevni red so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: L Ivo ŽNIDARŠIČ, delegatko krajevne skupnosti Bizovik 2. Franca SENČARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder—Tomaž 3. Matjaža SVETA, delegata krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj. Po pregledu pooblastil delegatov je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 21 delegatov. Odsotnih je 6 delegatov In sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Besnica 1 delegat krajevne skupnosti Klopce, 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje, 1 delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi in 2 delegata krajevne skupnosti Zalog. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Zdenka MAROLT, svetovalka v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Jože ing. BEVEC, predstavnik Živilskih trgov Ljubljana Borut BRADAČ, predstavnik Veterinarske postaje Posavje Janez NEBEC, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa v DO Julon Jože TANKO, predstavnik Kmetijske zadruge Ljubljana Dominik KOKALJ, predstavnik KZ Ljubljana — TZO Dobrunjc Jože MIHELIČ, predstavnik Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Blažena PUGELJ, predstavnica Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Inka GOREČAN, predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Franc BOGATAJ, pomočnik direktorja občinske uprave za družbene prihodke. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 16. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 18. JULIJA 1983 Delegati so obravnavali zapisnik 16. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 18. julija 1983 ter soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polj* na zapisnik 16. seje zbora krajevnih skupnosti nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Pavla ZUPANČIČ, delegatka krajevne skupnosti Lipoglav je po-stavila vprašanje glede financiranja za dokončanje gradnje vodovodu Lipoglav (3. faza gradnje vodovoda za vasi Brezje in Selo). Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine jc po-stavil dve vprašanji in sicer: L Kaj jc z izgradnjo sekundarnih trgovskih centrov v Novih Fužinah. Ali še obstojajo načrti za izgradnjo? 2. Želeli bi biti sproti obveščeni kako poteka izgradnja Zaloške ceste. Ali se da izvesti štetje prometa na Zaloški cesti? Na vprašanji sta odgovorila Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine in Zdenka MAROLT, svetovalka v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Bogomir BITENC, delegat krajevne skupnosti Polje je postavil vprašanje prostomke in komunalne ureditve Rjave ceste. Delegacija krajevne skupnosti »Jože Moškrič—Ciril« jc posredovala dve pisni vprašanji glede zadeve POŽUN in o tehničnem prevzemu Šmartinske ceste. INFORMACIJA o stanju trgovine in delovanju po-1KOŠNIŠKIH SVETOV V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Iva ŽNIDARŠIČ, delegatka krajevne skupnosti Bizovik, ki je Predlagala, da se trgovina v Bizoviku spremeni z adaptacijo v samopostrežno trgovino. Ce Mercator TOZD Golovec ne bi bil pripravljen na tako investicijo, naj se poišče nov interesent. Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je postavil vprašanjč; Če bo preskrba po tej informaciji boljša ali ne in kaj so naredili organi pregona v zvezi s tem, ker se določeno blago prodaja samo za devize. Jože'ČEBELA, delegat krajevne skupnosti Novo Polje, je izrazil zadovoljstvo krajanov zaradi informacije o trgovini na njihovem območju. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji *• ’ SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o stanju trgovine in delovanju potrošniških sve-!l,v v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj z zaključki in pripombami ■z razprave. 2. V gradivu je dobro nakazano povezovanje kmetijske zadruge Do-brunje z družbeno organizirano proizvodnjo, ni pa omenjena povezava OZD s področja agroindustrije in živilske industrije (Žito, Kolinska, Emona, Mercator) s kmetijsko proizvodnjo v občini. V oceno oziroma zaključke bi zato morali vgraditi elemente politike družbenoekonomskih odnosov z vidika povezovanja teh OZD zlasti pa proučiti možnosti razvoja do dohodkovnih odnosov izven območja občine oziroma republike. 3. Pereča problematika opuščanja kmetij zlasti v hribovitih predelih občine zahteva izdelavo dolgoročnejših ukrepov za razrešitev takega stanja, saj gradivo teh ukrepov ne vsebuje, predvsem pa ne v smislu perspektivne rešitve, kako na teh kmetijah zadržati mlade ljudi. 4. Družbeni svet meni, da je potrebno še nadalje vse napore usmeriti v ohranjanje in razširjanje kmetijskih površin, saj le z načrtnim delom in široko družbeno akcijo lahko pričakujemo izboljšanje pogojev v kmetijstvu in pričakujemo povečanje proizvodnje, kar je tudi poglavitni cilj tega in naslednjega srednjeročnega obdobja. Prav tako je potrebno posvečati veliko več pozornosti intenzivnejši kmetijski proizvodnji na že obstoječih površinah, s povečanjem hektarskega donosa, kar velja — kot je razvidno iz gradiva — še posebno za družbeni sektor. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE KMETIJSTVA V OBČINI Ljubljana moste-polje V uvodu je Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine de-Iegate seznanil še z dodatnimi stališči izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je postavil 'Ttašanja zakaj se ni v praksi uporabljal odlok o odmeri davka iz Kmetijstva po "dejansko ugotovljenem dohodku. Jožef SLANA, delegat krajevne skupnosti Selo je posredoval sta-‘isče delegacije, da kmetijstvo v občini ne bo napredovalo, ker so napačne razvojne usmeritve kmetijstva in ker je premajhen interes kme-’0v> zadrug in družbenopolitične skupnosti za kmetijstvo v občini, Kar je tudi podrobneje obrazložil. Jože TANKO, predstavnik Kmetijske zadruge Ljubljana je POsredoVal dodatne informacije o delu Kmetijske zadruge Ljubljana. . BogomirBITENC, delegat krajevne skupnosti Polje je podal mne-nJe glede konj haflingerjev. Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine je postavil vprašanje košnje zelenic v naselju in odvoza trave. Matjaž "SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj je Postavil vprašanje trošenja sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki se hirajo v višini 0,4 % brutto OD. Pavla ZUPANČIČ, delegatka krajevne skupnosti Lipoglav je po-s,avi|a vprašanje glede regresiranja umetnih gnojil za hribovita po-.očja v bodoče. Miran MlTAR, delegat krajevne skupnosti Moste je predlagal, da *°f'no opredeli namen in območje uporabe sredstev, ki se zbirajo v ‘sini 0,4% za pospeševanje kmetijstva. V razpravi sta sodelovala šb: •žrago ILIČ, delegat krajevne skupnosti Polje in Mladen TER-LLJ, delegat krajevne skupnosti 25. maj. Na vprašanja iz razprave so odgovorili Franc BOGATAJ, pomočil ^rektorja občinske uprave za družbene prihodke, Uroš JANKO, . izvfšnega sveta skupščine občine in Jože TANKO, predstavnik ^Ljubljana. Predsednica zbora je nato delegate seznanila, da je gradivo obrav 'lvalo predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Mostc-°ije, ki je podprlo analizo in sprejelo še naslednje predloge: Predsedstvo ,še predlaga, da se zaveže družbeni sektor za primarna nosilca nadaljnjega razvoja kmetijstva v naši občini in da se anj v yečji njeri vključvtudi živilsko prehrambena industrija, ter da se ,a. P°udarek ne samo višinskim predelom, temveč ali celo bolj nižin-r|.!tn- ter meni, da bi se moral družbeni sektor usposobiti, da hi na pSMn površinah, tako kot zasebni sektor izkoristil dvakratno letino, predsedstvo hkrati predlaga, da se v okviru neizkoriščene zemlje družbeno organizirano vrtičkarstvo, za kar naj pristojni organi 'JP-^čine najdejo neposredne nosilec in opredelitve. u ruv takole predsednica zbora seznanila delegate z naslednjimi goiovitvigiii (n stališči družbenega sveta za družbenoekonomske od-I in družbeno planiranje: 'ružhehi svet ugotavlja, da razvojne usmeritve in ocena stanja kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje predstavljajo dobro °*novo za vgraditev teh elementov v planske akte za leto 1984 in nuslcdnje srednjeročno obdobje. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o stanju in razvojnih usmeritvah kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj z ugotovitvami, zaključki, usmeritvami in dodatnimi stališči izvršnega sveta, predlogi predsedstva občinske konference SZDL, ugotovitvami in stališči družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter pripombami iz razprave. K 6 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANfe V OBDOBJU 1982-1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala Uroš J ANKO, član izvršnega sveta skupščine občine in Franc BOGATAJ, pomočnik direktorja občinske uprave za družbene prihodke. ’ Po končani razpravi je predsednica zbora predlagala, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog, kar so delegati potrdili. Nato so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v predloženem besedilu. K 7 POROČILO O REALIZACIJI IZVAJANJA SANACIJE V DO JULON Uvodno obrazložitev je podal Janez NEB EC, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa v DO Julon. V razpravi so sodelovali: Jože ČEBELA, delegat krajevne skupnosti Novo Polje je ugotavljal, da je politično nevzdržno, da je v obliki SOZD-a DO Julon v tako težki situaciji in postavil vprašanje umestnosti obstoja takega SOZD-a, ki nima medsebojnih soodvisnosti, odgovornosti, itd. Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine. Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in Janez NEBEC, član začasnega kolegijskega poslovodnega organa v DO Julon. Predsednica zbora je delegate seznanila z mnenjem Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slpvenije. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji i ' SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon skupaj s pripombami iz razprave. l KE V< m č spremembi Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo leim idišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani . , > inske skupščine in občinske raziskovalne skupnosti 2 .’. oktobra 1982 odpade. * ž' 1 x 2 I L ee m h ra 1983 jc vprašljivo poročilo o delu IS SO in or inuv uprave v Jetu, 1983. 11 'pravi o delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno spre jeli'naslednji SKLEP: v > skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema itek periodičnega programa dela zborov občinske ' Kop* rriobje oktober—december 1983 skupaj s pripombami, ki se pi. bijejo komisiji za pripravo programa. K 10 08 N -i PA O SOGLASJU K STATUTU OBČINSKE SKi i" i! SOCIALNEGA SKRBSTVA LJUBLJANA MOSU POi JE Uvodne ir.i/lgžitve ni bilo. 11 v Z" ir je delegate seznanila s stališčem /statutarno- pravne ,m i .ije skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Inka i a ; i \\. predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrb~.iva Ljubljana Moste-Poljc, Glin" v H< , . lan izvršnega sveta skupščine občine, 1 < X ; segat krajevne skupnosti Novo Polje in Mi jo k \ lč, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. : -pi avi so delegati zhora krajevnih skupnosli soglasno sprejeli naslednji SKLEP: L /bo ujevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uje si, ».je k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva raze k'členoma 109. in 110. 2. Pi at j naj po seji skupščine SIS socialnega skrbstva, najka-sn j i>ku treh mesecev, predlo« novo besedilo 109. in 110. člena, v katerem naj natančneje opredeli naloge, ki jih bo opravljal upravni organ, skupne strokovne službe in Center za socialno delo. Kil I KADROVSKE ZADEVE Predsednica zbora je delegatom predlagala, da se kadrovske zadeve obravnavajo skupaj in sicer: — Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Moste-Polje — Predlog kandidatov za Izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo.' Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: x 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v svet Glasbene šole Moste-Polje imenuje Metko KUS iz Ljubljane, Jana Husa 35. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema predlog kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu. K 12 DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA Ib. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc delegira za 16. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Mirana MITRA, delegata krajevne skupnosti Moste, Mladena TERČELJA, delegata krajevne skupnosti 25. maj, Draga ILIČA, delegata krajevne skupnosti Polje, Mija KA^AVIČA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, Ivo ŽNIDARŠIČ, delegatko krajevne skupnosti Bizovik in Marico RIHAR, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama. IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE K 13 OSNUTEK ZAKONA O UREJANJU PROSTORA Uvodno je osnutek zakona o urejanju prostora obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc nima pripomb k osnutku zakona o urejanju prostora. K 14 OSNUTEK ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR Uvodno je osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi je sodeloval Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli nalednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Poljc predlaga, da zakonodajalec v zakonu opredeli status črnih gradenj, ker v predloženem osnutku zakona o urejanju naselij In drugih posegov v prostor ni nakazana rešitev problema dosedanjih črnih gradenj- K 15 OSNUTEK ZAKONA O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH Uvodno je osnutek zakona o stavbnih zemljiščih obrazložil Mir1’ DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave m bilo. ji Delegati zbora "krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje k osnutku zakona o stavbnih zemljiščih nima pripomb, ugotavlja pa, bo izvajanje zakona zahtevalo večji upravni aparat. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR K 16 POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O STANOVANJSKEM gospodarstvu Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje k Poročilu o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvbu nima Pripomb. poročilo o stanovanjski graditvi v Ljubljani Predsednica zbora je delegate obvestila, da bo na seji zbora občin kupščjne mesta Ljubljane tudi poročilo o stanovanjski graditvi v jubljani in jih seznanila z naslednjim, stališčem izvršnega sveta skupščinc občine: — Poročilo in priloge po oceni izvršnega sveta predstavlja kvalitc-en Pregled problematike stanovanjske zidave v mestu posebej to Ve*jr' tem pa je nujno vztrajati na doslednem spoštovanju sprejetih smeritev pri gibanju cen, j^ar pomeni, da je potrebno-poiskati razre-s,Iev te problematike v preostalem delu stroškov strukture cen sta-0vanj, ki je po trditvah poročila izven kontrole, kar je razvidno tudi Poglavja 7 na 12 in 13 strani, posebno še v sedanji fazi, ko za to po-vročje ni ustrezne metodologije in stimulativnih kriterijev. Postavlja se QPrašanje ali je nujno družbeno opravičljivo, da stroški samoupravne Jganiziranosti in uslug inženiringa in projektiranja raste jo z isto dina-n,lk° kot gradbena proizvodnja cene katerih rast je v glavnem pogoje-^s stihijsko rastjo materiala in energije, ne pa z rastjo vrednosti dela. ePrav so ti stroški sicer opredeljeni v metodologiji za ugotavljanje v r”^kov pa so po naši oceni ti avtomatimi družbeno nesprejemljivi na v (*? na*le,‘h področjih. Zato predlagamo, da se poglavje 7 na strani 13 odstavku, kjer je govora o ostalih stroških dopolni z našimi ugotovi-, K sklepom pa predlagamo dodatni sklep s katerim naj se zaveže *uPnost za cene, da opravi kontrolo upravičenosti rasti cen storitev , '‘naštetih segmentih v zadnjih letih tega planskega obdobja. Komisija za cene pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljub-j na pa naj skupščino zadolži, da istočasno pregleda celotno struk-r*' ostalih stroškov in njihovo upravičenost. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: £hor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje “glasa s stališčem Izvršnega sveta skupščine občine k poročilu o sta-“v»njski graditvi v Ljubljani. Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nihče več ni javil za besedo, je vtlsednicii zbora ob 19,20 uri zaključila 17. sejo zbora krajevnih “Pnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. k' nit v ja za družbeno planiranje in družhenoekonmski razvoj K 2 Delegati družbenopolitičnega zbora na zapisnik skupni zased, n ja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družb n upr li ličnega zbora z dne 29. junija 1983 niso imeli pripomb in so piv celoti soglasno sprejeli. K 3 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. K 4 Uvodne obrazložitve stanja in razvojnih usmeritev kmetijstva v oh čini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Slavka KERŽAN, ki je delegate seznanila s stališči in sklepi redsed- vstva OK SZDL. in Franjo VINKO, ki je delegate obvestil o ugotovitvah in >■ ilisčih ul , činskega družbenega sveta za družbenoekonomske odm : in dmz heno planiranje. Po končani razpravi so delegati soglasno spri eli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščinc občine Ljubljana Moste-Polje s predloženem besedilu sprejeme stanje in razvojne usmeritve kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s stališči in sklepi predsed- siva Občinske konference SZDL ter ugotovitvami in stališči občinskega družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje. K 5 Uvodne obrazložitve informacije o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Franjo VINKO, ki je posredoval stališča občinskega odbora sindikata delavcev trgovine, Slavka KERŽAN, Miha BERČIČ. Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, Pavel JERIHA in^ Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski raz.voj.' Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o stanju trgovine in delovanju potrošniških svetov v občini Ljubljana Moste-Polje. Družbenopolitični zbor meni, da je za razvoj trgovske mreže v občini zaslužna tudi občinska Razvojno-gospodarska skupnost, ki pa v zaključkih ni omenjena. Zato se naj predlagani zaključki dopolnijo smiselno tako, da naj pri razvoju trgovske mreže v občini še nadalje sodeluje občinska Razvojno-gospodarska skupnost. Nadalje družbenopolitični zbor ugotavlja, daje problematika povezovanja trgovine in proizvodnje v informaciji premalo konkretna. Zato bi kazalo v tem smislu dopolniti drugo alineo predzadnjega odstavka predlaganih zaključkov, kajti poleg spreminaja predpisov, je predvsem potrebno vsebinsko spremeniti in dopolniti dohodkovne odnose. Zato družbenopolitični zbor poziva Zavod za družbeni razvoj Ljubljane in občinski komite za družbeno planiranje in drubenoekonomski razvoj, d# skupaj ugotovita, kako doseči izboljšave. V zvezi z zunanjo trgovino, meni družbenopolitični zbor, da v primerih, ko je za neko področje že registrirana zunanjetrgovinska organizacija ne bi oziroma ni potrebno na istem področju registrirati še novih zunanjetrgovinskih organizacij. Družbenopolitični zbor še meni, da se naj privatna iniciativa v občini razvija skladno s sprejetim in veljavnim odlokom. K 6 Uvodne obrazložitve poročilu o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon ni bilo. Pred razpravo je predsednik družbenopolitičnega zbora delegate obvestil, da je poročilo obravnavalo predsedstvo Občinskega sveta ZSS in ga podpira. Nadalje je delegate seznanil še z mnenjem družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. V razpravi so sodelovali: I one IPAVIC, član začasnega kolegijskega poslovodnega orgaNa DO Julon. Stane MELJO. Slavka KERŽAN, Franjo VINKO. Niko LUKE/, predsednik občinske skupščine, Miha BERClC in Janez JANC AR. Po končani razpravi so delegati soglsno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon in podpira sklep o izvršnega sveta občinske skupščine ob upoštevanju mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Družbenopolitični zbor meni, da naj republiški družbeni pravobranilec samoupravljanja še naprej sodeluje pri razreševanju pereče problematike v odnosih med DO Julon in SOZD Jugotekstil, saj tu ne gre samo za pravni ampak predvsem za vsebinski vidik medsebojnih odnosov. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij v DO Julon je potrebno spremljati ob sodelovanju občinskih družbenopolitičnih organizacij in preko njih tudi razreševati morebitna pereča, odprta vprašanja. K 7 Uvodne obrazložitve uresničevanja stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar -junij 1983 ter pregleda delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Janez JANČAR, Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Franjo VINKO, Slavka KERŽAN, Miha BERČIČ in Miroslav GORIČAN. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor sprejema uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine v obdobju februar—junij 1983, vendar ugotavlja, da je Realizacija sklepov sprejetih ob analizi zunanjetrgovinske menjave v občini zakrbljujoča, saj še niso vse OZD pripravile zahtevanih programov. Družbenopolitični zbor meni, daje potrebno na uresničevanju sklepov vztrajati. V zvezi s sanacijo Samskega doma Zakotnikova 1, Ljubljana, naj občinski izvršni svet preko izvršnega sveta občinske skupščine Ljubljana Center intervenira, da bo Služba za urejanje mestnega zemljišča občine Center poravnala svoj delež, saj je od tega odvisna celotna sanacija doma. Zadnja alinea izvajanja sklepov k poročilu o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn se naj črta, ker omenjenega sestanka na Pacugu ni bilo. 2. Družbenopolitični zbor sprejema pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov občinske skupščine od februarja do junija 1983 in nanj nima pripomb. K 8 Uvodno je osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober —december 1983 obrazložil • Mina BERClC, predsednik skupščinske programske komisije. V razpravi so sodelovali: Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, ki je posredoval pripombe izvršnega sveta, Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Miha BERČIČ, Franjo VINKO, Alenka BABIČ-JERIH A, Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, Slavka KERŽAN, Janez JANČAR, Staša REJC, Tomaž ŽUPANČIČ in Pavel JERIHA. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polj* ima na osnutek periodičnega progama dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober—december 1983 naslednje pripombe: — seje zborov 25. oktobra 1983: • informacija o izgradnji soseske Nove Fužine se prestavi na november, • analiza OD v OZD, ki imajo večje število delavcev z minimalnimi OD se prestavi na december, • kot nove točke se predlaga obravnava osnutka dogovora in odloka o zagotavljanju pogojev in osnutka dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in javnega tožilstva v Ljubljani — seje zborov 27. oktobra 1983: • vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in mestu se prestavi. Družbenopolitični zbor.predlaga, da bi se sočasno obravnavalo tudi delovanje občinske Razvojno-gospodarske skupnosti. — seje zborov 21. decembra 1983: V zvezi s pripombo izvršnega sveta občinske skupščine, da naj ** poročilo o delu IS SO in organov uprave v letu 1983 prenese v I. trimesečje 1984, družbenopolitični zbor vztraja, da je omenjeno poročilo n* dnevnih redih sej zborov meseca decembra 1983. 2. Ob obravnavi osnutka periodičnega programa dela postavi)*1 družbenopolitični zbor izvršnemu svetu občinske skupščine naslednje delegatsko vprašanje: »Družbenopolitični zbor izpostavlja vprašanje ustanovitve komisije za pripravo in izvajanje načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Izdelan je že republiški stabilizacijski program * konkretnimi časovno opredeljenimi nalogami, ki jih bomo po plane morali v občinah nekatere uresničiti že v oktobru, nekatere pa do konca leta 1983 oziroma v začetku leta 1984. Verjetno bo potrebno na •eh osnovah prilagajati planiranje v občini. Sprašujemo, kako bo planiranje potekalo v občini brez te komisije, ko pa so relacije med republiško in občinskimi komisijami že določene. Družbenopolitični zbor tudi meni, da je priprava osnutka resolucije o izvajanju družbenega načrta občine v prihodnjem letu v tesni povezavi z izdelavo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zato delegate družbenopolitičnega zbora zanima, zakaj te komisije v občini še nismo ustanovili in kako daleč smo v občini s pripravami načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.« K 9 Uvodno je predlagane kadrovske zadeve obrazložil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: L Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema v predloženem besedilu kadrovsko izpopolnitev delovnih •eles občinske skupščine in sicer: " razrešitev in izvolitev predsednika komisije za prošnje in pritožbe, " razrešitev in imenovanje članov komisije za zadeve borcev NOV, " razrešitev in imenovanje članov komisije za pripravo programa d«la skupščine, ~~ razrešitev in imenovanje člana uredniškega odbora Delegatske tribune, " razrešitev in imenovanje članov odbora za družbeni razvoj družbenopolitičnega zbora, ~~ razrešitev in imenovanje članov skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije. , 2. V Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje družbenopoli-('eni zbor imenuje Anico KODER, iz Ljubljane, Ulica bratov Rozmanov 4. S 3. Družbenopolitični zbor soglaša z imenovanjem Emila ZAKONJŠKA za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljubljani — Enota Ljubljana. 4. V svet Glasbene šole Moste-Polje družbenopolitični zbor Imenuje Metko KUS iz Ljubljane, Jana Husa 35. 5. Družbenopolitični zbor izvoli nepoklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani po predloženi kandidatni listi. K 10 Uvodne obrazložitve poročila o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu ni bilo. V razpravi je sodeloval Franjo VINKO. Po razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor na poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu nima pripomb, poziva pa pristojne organe, da se odpravijo vzroki za neizvajanje omenjenega zakona in s tem posledice, ki iz tega izvirajo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 19,05 zaključil 16. sejo družbenopolitičnega zbora skupščin občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na II. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. marca 1983 je Drago Kupnik, delegat krajevne skupnosti 25. maj postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Delegacija postavlja vprašanje glede odstranitve žage Obnove -SCF oh Litijski cesti. Prostor, kjer stoji sedanja žaga, je baje namenjen za parkirišče zelenice in igrišča osnovne šole. Vprašanje je bilo že postavljeno, vendar sc rešuje že dve leti«. Občinski sekretariat za občinske in gradbene zadeve ter varstvo okolja nam je posredoval naslednji odgovor: V prilogi vam dostavljamo fotokopijo dopisa SCT Slovenija ceste Tehnika, TOZD Tesarska dejavnost Ljubljana, št. 1712/83 KB FM/TD z dne 19/8 1983, ki smoga dobili kot odgovor na dele- gatsko vprašanje postavljeno na 1 L seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 30/3 -1983. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN l.r. GIP Obnova TOZD - 'Tesarski obrat je res odbil dne 24/12 -1981 lokacijsko dovoljenje in odločbo št. 351 -181/86-06/RM z dne za preselitev tesarskega obrata iz Štepanjskega naselja v Dobrunje. Dovoljenje na novi lokaciji je izdano za dobo 10 let in je torej začasnega značaja. Z združitvi jo SGP SCT in GIP Obnove so nastale nove možnosti, da se preselitev žage reši v okviru programske politike razvoja SCT, ki predvideva preselitev celotnega TOZD - Tesarska dejavnost na lokacijo Brdo na območju občine Vič. Postopek za pridobitev ustrezne dokumentacije je v teku. Predvidevamo, da bomo žago preselili v letu 1984. Do takrat pa ni možna drugačna začasna rešitev, ker je žaga življenjskega pomena za nemoteno delo. Direktor TOZD les. dej. Zabukovec Franc l.r. IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Amandma Slovenski prevod besede amandma je dodatni dopolnilni ali spremljevalni predlog k odloku, zakonu, resoluciji. Amandma mora biti praviloma predložen v pisni obliki in obrazložen. Zakonski akti se sprejemajo v tro ali dvofaznem postopku in sicer kot predlog za izdajo, kot osnutek in kot predlog. Prav pri sprejemu predloga zakonskega akta se srečujemo z amandmajem kot zadnjo možnostjo vplivati na spremembo predloženega akta. V poslovniku naše občinske skupščine je določeno, da je treba amandma k predlogu odloka praviloma poslati predsedniku zbora najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka oziroma kakega drugega zakonskega akta. Razen predsedniku pristojnega zbora sc amandma pošlje še predlagatelju zakonskega akta, izvršnemu svetu, predsednikom pristojnih delovnih teles občinske skupščine in po potrebi statutarno pravni komisiji. Le-ti poslani amandma proučijo in predložijo svoje mnenje. Delegat sme izjemoma predlagati amandma na seji zbora, če njegov predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru, vendar mora biti tudi tak amandma pisen in obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko na seji zbora amandma spremeni, dopolni ali umakne. Ce vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati tudi opozoriti na možnost zagotovitve teh sredstev. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. Tudi predlagatelj zakonskega akta pove svoje mnenje o amandmaju. Ce pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih stališč, lahko zbor za proučitev amandmaja imenuje posebno komisijo, ki jo sestavlja določeno število delegatov v zboru, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja zakonskega akta ter predstavnik izvršnega sveta. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga predpisa, na katerega se nanašajo. i i ", i,' 4,:-v i ' BELEŽKE v V « v r BELEŽKE: y* , ■ VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje Analiza planov organizacij združenega dela za leto 1983 z vidika vključevanja v izvaja-. nje ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah Poročilo, o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1.1.1980 do 30.6.1983 Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Predlog periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za november m december 1983 Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljano Polje ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 18. seje zbora združenega dela z dne 22. 9, 1983 'Zapistiik 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22. 9. 1983 Zapisnik 16. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22. 9. 1983 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Amandma STRAN: 4 14 15 25 31 31 38 41 DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c 1. Uredniški odbor Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT -DOMA, Erika RAClč -ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAClC -ŠIFT, Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 -1/72 - z dne 8. 6. 1977.