Edini sloTenski dnevnik
< v Zedinjenih državah, s-m m m
VdtJa za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLiSS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
The only Slovenian dafly in the United State* » m m m
Issued every day except
Sundays and Holidays
rKLXfOI raiUl] 4C87 COETLANDT.
U, IMS, H Mm Foel OUn it Vmp Tort, V. T«
tiui«t«l VoiffM of Karek S, 117»,
riLEroN nsAuni: <ssr eonuumt
NO. 287. — ŠTEV. 287.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1914. — TOREK, 8. DECEMBRA, 1914.
VOLUME XXEL LETNIK ZZD
ZAVZETJE LODZA JE VELIKANSKEGA POMENA ZA NEMCE.
PRI ARMENTIERES IN PRI ARRAS SE VRŠIJO HUDI F
Obstreljevanje iztočnega Donkirka. - Francozi zatrjujejo, da so dosegli važne uspehe na različnih točkah dolge bojne črte in da njih težka artilerija nadkriljnje nemško. -- Nemci so izpraznili Vermelles, vendar pa pravijo, da se je zgodila to iz taktičnih obzirov. - Zmaga Turkov ob Tigrisu. - Rusi izjavljajo, da so izpremenili Turki način bojevanja ter da je
opaziti nemško šolo. - Poročila o pomorski bitki v južnem Atlantiku. - Otvoijenje japonskega državnega zbora.
Nemike izgube.
London, Anglija, 7. decembra. Neki dopisnik je sporočil R«-u-tt-rjfvi agenturi iz Petrograda.
no poveljstvo nad srbsko armado. Pred dvema dnevoma so Srbi ustavili avstrijsko prodiranje. P&riz, Francija, 7. decembra, da so izgubili Nemci pri zavzetju ' Havas-agenturi naznanjajo iz Ni-Jiodzs 100,000 vojakov. To ate-1 da so stopili Srbi 3. decembra v do omenjajo vsa ofi^ijelna in 1 v ofenzivo in <lan |K>zneje pogna-neoficijtflra poročila, kakor tudi '» avstrijsko levo krilo do reke čaaopinje Koliko Rusov j«» Kulifhare.
padlo, se dosedaj #»•• ni dalo do- J gnati.
Balkanska zveza.
Isti dopisnik naznanja, da m» j London, Anglija. 7. decembra.
Nemci prekrstili iVnstohov v Kaiserburg, To mesto leži na Rusk o-Poljskem.
Zavzetje Lodza.
Pariz, Francija, 7. decembra. Veliki nemški generalni štab je izdal danes oficijeluo poročilo, v katerem pa ni noI>ene podrobnosti o hitki pri Lodzu. Zavzele mesta je označeno samo z besedami: — Lodx je v naši It rokah". Nemški generalni štab «e zahvaljuje v prvi vrsti Avstrijcem za pomoč, ki so stali dosedaj Nemcem, še vedno na strani.
— Iz inezt^ki leže vzhodno, od MazursETh jezer *— pravi porodilo — nismo dobiti včeraj nol»e-nib posebnih novic. V severnem delu Ruske Poljske naši vojaki zmagujejo.
Rusko lavo krilo poraženo,
Dunaj, Avstrija, 7. decembra. Avstrijsko vojno ministrstvo pravi, da so Avstrijci navalili na levo krilo ruske armade in ga s pomočjo Nemcev pognali v beg. Tudi v Galiciji se je vršilo ves bitk. ki so bile za Avstrijce velikega pomena. Tozadevno uradno poročilo le glasi: — Velika bitka, ki se vrši na Rusko Poljskem, 5e ni odločilna. Jugozapad-no od Petrikova smo napadli levo krilo ruske armade, ki se je pomikala preko Novega Rodom-ska proti severu in ga pognali v beg. V Galiciji in Hukovini se vedno vrše maujši spopadi.
Lods — važno križišče.
Berlin, Nemčija, 7. decembra. „„„______., _ _ . _
Mesto Lodz je za Nemce zelo ve- gatl	^b, stoje se ved
likega pomena. Skozenj vozita n° -V	pr'Zadevajo so
namreč železnici, kateri bodo od- VraZmku te2ke 1Zgube' sedaj zanaprej uporabljali Nem-
41 Daily Telegraph*' je dobil i z Aten brzojavko, da si Francija, Anglija in Rusija še vedno prizadevajo, da bi poravnale diference med prejšniini balkanskimi zavezniki in ustanovile novo balkansko zvezo. Zadnja poročila pravijo, da se jim bo tudi posrečilo. Včeraj so se v Atenah dolgo. časa posvetovali angleški, francoski in ruski poslanik z gr-šk iin ministrskim predsednikom. Baje so ga prosili, da bi -poslala Grška nekaj svojih čet v Srbijo in s tem rešila Sfbijo pred popolnim propadom. Dosedaj še ni znano, če se grški ministrski predsednik s tem strinja ali ne.
Bolgarska in Rusija.
Berlin, Nemčija, 7. decembra. Rusija je naprosila bolgarsko vlado, da naj dopusti transportirati skozi deželo 300 topov in 200 strojnih pušk, katere namerava poslati francoska vlada v Dedea-ga<". Bolgarska vlada tega noeC pod nobenim pogojem dovoliti, češ. da bi prekršila svojo nevtralnost.
_ Srbija hooe skleniti mir?
Duna.jf Avstrija, 7. decembra. Tukajšnje časopisje je mnenja, da namerava sklenili Srbija z Avstrijo separaten mir. Ministrstvo, ki ga je osnoval ministrski predsednik Pasič, je odločno za to, da se vojna nadaljuje, ljudstvg je pa proti vojni.
London, Anglija, 7 decembra. Srbski generalni štab pravi, da so vsa poročila o avstrijskih zmagah neresnična. Srbi stoje Še ved-
ci izključno le v vojaške svrhe. Pred dvema tednoma so brli Rusi čisto obkolili armado, ki je zavzela Lodz. Nemci nišo prej mirovali, dokler niso predrli močnega kroga in stopili takoj nato v ofenzivo.
Razdejan samostan.
Paris, Francija, 7. decembra. Havas-agenturi poročajo iz Pe-trograda: — Nemci so razdejali v Lenczyci tisoč let stari samostan. Pravijo, da so to zategadelj storili, ker je v samostanu neprenehoma zvonilo. Po njihovem mnenju so dajali menihi z zvotienjem Rusom znamenja. Samostan leži 15 milj severno zapadno od Lodza.
Proti Variavi.
London, Anglija, 7. decembra. Vsled poraza Rusov je prebivalstvo zelo potrto. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so nemške armade v zadnjih dneh prodrle najmanj trideset angleških milj proti zapadli. Potemtakem so oddaljeni Nemci le trideset milj od Varšave. Nemška bojna črta se razproatira od Ilova do reke Vi-ale.
Pod poveljstvom kralja Petra. London, Anglija, 7. decembra. Nila poroči »jo, da je prevzel
Obstreljevanje iztočnega Dunkir-ka.
Pariz, Francija, 7. deeembra.
V	danes zvečer izdanem vladnem poročilu se glasi, da obstreljujejo Nemci iztočni Dunkirk. V u-radnem poročilu, ki je bilo izdano ob 10. uri zvečer, se glasi glede situacije: *4Nemci so obstreljevali 4 kilometre od Nieuporta ležeče mesto Iztočni Dunkirk.
"Med Bethunom in Verdunom smo konečno zasedli kraj Vermelles ter zavzeli pozicije na iztoku ob železnici, ob kateri se naše čete pomikajo naprej. V ostalem pa ni poročati ničesar novega.
Izpraznenje mesta Vermelles.
- Berlin, Nemčija, 7. decembra.
V	današnjem oficijelnem poroči-lu se priznava, da so Nemci izpraznili iz taktičnih vzrokov mesto Vermelles Kot napačne pa se označuje v poročilu vesti, da so se umaknili Nemci pri Yseri in da so bili Francozi v Alzaciji zelo uspešni. V zadnjem poročilu glavnega stana se glasi:
'' Neresnična so poročila, da se naše Čete pri Yseri umikajo."
Vermelles smo izpraznili in sicer soglasno z našimi načrti, ker je neprestano streljanje francoskih topov povzročalo velike in nepotrebne izgube. Se stoječa poslopja se je razstrelilo in naše čete so nato zavzele že priprav-
melles, v kateri smeri jim sovražnik ni mogel slediti.
Južno-zapadno od Altkirch so obnovili Francozi svoje naskoke, potem ko so dobili ojačenja. Vse naskoke pa se je ,zavrnilo.
Francozi hvalijo svojo artilerijo.
Pariz, Francija, 7. deeembra. V danes popoldne izdanem poročilu izjavlja vlada da je franeo-ska artilerjja izvrstna ter da je že v več slučajih uadkrilila liem-nemško. Tudi v ofenzivi so Fran-eozi na več točkah prekosili Nemce.
Nemška zveza ogrožena?
London, Anglija. 7. deeembra. S fronte sem dospela poročila pravijo, da je ogrožena nemška črta med Metzom in St. Mihiel ter na drugih točkah v Woevre-distriktu Poroča se. da so daleko-sežni topovi zaveznikov pred par dnevi razdejali neki nemški transport pri Pagny ter da je obstreljevanje Arnaville, ki leži kakih deset milj južno-zapadno od IMet-za, prekinilo nemško železniško zvezo s Thiancourt.
Vojaški kritiki pravijo v zvezi z današnjimi poročili, da je zadnje uspehe zaveznikov pripisovati zavezniški artileriji, ki je tudi v glavnem pripomogla k temu, da se je zadržalo Nemce pri Verdunu, Lille ter ob Yseri.
Nevtralnost zraka.
Bern, Švica, 7. decembra. — Pritožbe Švice radi kršenja nevtralnosti od strani angleških zra-koplovcev so povzročile, da je angleška vlada pojasnila svoje stališče. Izrekla je svoje obžalovanje nad dogodkom, ko je letel neki angleški avijatik preko Švice v Fridriehshafeo, a je obenem izjavila, da ne priznava gospodstva v zraku.
Vesti o morski bitki.
Buenog Aires, Argentina, 7. decembra. — Poročila iz Montevideo pravijo, da se tam neprestano govori o pomorski bitki na obali republike Uruguay in sicer med nemškim brodovjem in kombiniranim ! ' angleško-japonskim. Bitka se je baje že završila ali se pa vrši sedaj. Nadalje se poroča, da je odplul nemški parnik "Patagonia", v četrtek iz Montevideo ter da je imel na krovu provizije za nemško brodovje. Med potjo pe ga je baje napadla in uničila angleška križarka "Glasgow". Nemška pomožna križarka "Kronprinz Wilhelm" pa je baje pred Montevideo potopila neko francosko trgovsko ladijo, p^tem ko je vzela moštvo na krov.
Iz zadnjega poročila je razvidno, da se je pomožna križarka "Kronprinz Wilhelm" priklopila brodovju admirala Spee ter da se bo vdeležila pomorske bitke.
Anflaiki parnik potopljen.
Valparaiso, Chile, 7. decembra. Nemška transportna ladija 1 Prinz Eitel Friedrich' * je pred Port Corral, potopila angleški parnik "Charcas", ki je odplul dne 1. oktobra iz New Yorka ter sel skozi' Panamski prekop v Pacifik in proti Južni Ameriki.
Dv* švedska parnika sta se potopila.
Londftn, Anglija, 7. decembra. Neka Reuter-jeva brzojavka poroča iz Stockholma, da sta švedska parnika "Luna" in "Everil-da" zadela na finski obali na mine- ter #e potopila. Posadko par-
so se potopili vsi, ki so se nalia-Ijali na parniku "Everilda". t
j Nemčija je zaplenila rušilce.
Kcdanj, Dansko, 7. decembra. Neko poročilo iz Norveške pravi, 'da je Nemčija v svoje lastne na-jmene zaplenila dva torpedna čolna rušilea, katera se je gradilo v ; Nemčiji za Norveško.
\
Izvoz bombaža v Nemčijo.
Savannah, Ga., 7. decembra. — Parnik "Carolyn" je odplul dallies od tukaj v Bremen s tovorom bombaža. To je prva taka poši-Ijatev odkar je izbruhnila vojna.
"Von der Tann" na poti.
Norfolk, Va., 7. decembra. — Iz Bordeaux, Francija, v Newport News došli parnik "Anglo-Bolivian" je prinesel poročilo, da se je nemški bojni ladiji 'Von der Tann', posrečilo priti odKie-la ter hiteti na pomoč nemški bojni ladiji "Karlsruhe", ki se nahaja v Atlantiku. "Anglo-Bo-livian" je namreč njel brezžičnn brzojavna poročila z vsebino, di se je posrečilo bojni ladiji "Von der Tann" uiti iz Kiela ter priti križarki "Karlsruhe" na pomoč.
Otvorjenje japonskega državnega zbora.
Tokio, Japonska. 7. decembra.
Danes se je z velikim pompom o-tvorilo državni zbor. Prestolni govor eesarja se je deloma peča! z vojno ter se je naprosilo zbornico, naj dovoli zahtevane kredite.
"Mar na zemlji."
Rim, Italija. 7. decembra. — Papež Benedikt XV. si na vse načine prizadeva, da bi pomiril bojujoče se države. Njegova edina želja je, da bi se sklenilo za časa hsžičnih praznikov premirje. Papež nima veliko upanja, da se mu bo želja izpolnila.
Pariška borza zopet otvorjena.
Pariz, Francija, 7. decembra,. 'Po preteku treh mesecev je bila zopet otvorjena tukajšna borza, vendar pa se je sklenilo kaj malo kupčij.
Otvorjenje perzijskega parlamenta.
Teheran, Perzija, 7. decembra. ( Danes je šali z velikimi slavnost-mi otvoril zasedanje parlamenta. • V prestolnem govorni je povdar-jal nevtralnost Perzije ter izja-| vil, da se nahaja dežela v dobrih odnošajih z vsemi drugimi.
Ruska mornariška postaja na Al-land-otočju.
Berlin. Nemčija, 7. decembra. (Ruska admiraliteta se pripravlja. (da ustanovi na Alland-otočju mornariško postajo in sicer radi-tega, ker bodo pristanišča v Iztočnem morju kmalu zamrznHa. Na otoke se je prevedlo živila in municijo in v bližini se nahaja veliko ruskih bojnih ladij.
i
Turki in Angleži.
Carigrad, Turčija, 7. dec. — Po reki Šatt-el-Arab je plulo več j transportnih ladij, na katerih so se nahajali močni oddelki angleških čet. Ko so se hoteli izkrcati, so jih napadli Turki in jih veliko pobili. Angleži so morali pustiti I na obrežju nekaj strojnih pušk ter precejšnjo množino vojnega materijala.
Položaj t Egiptu. Rim, Italija, 7.. dee. — Položaj tu je za Anglijo silno re-
voditeljev, ki ščuvajo ljudi k u-slaji, niso s tem še napravili konca demonstrativnemu gibanju po vsej deželi. Na meji CJomjega E-gipta se je zbralo več tisoč dobro oboroženih Beduinov, ki nameravajo vdreti v angleško ozemlje.
Rusi pred Batumom.
Berlin, Nemčija, 7. dee. — Kakor vse kaže, bodo Turki v najkrajšem času zavzeli Batum, najbolj važno rusko obmorsko mesto v Kavkazu. Turki s«* nahajajo v neposredni bližini mesta iu so že zasedli vas Kedo. Oddelek turške kavalerije je tako poškodoval električne naprave pred mestom, da je ves promet ustavljen in da je mesto v temi. Pri nekem mo-shršo vjeli Turki 300 Rusov.
Turška križarka poškodovana.
Petrograd, Rusija, 7. dee. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu naznanja, da se niso vršili na meji boji in da vlada ob celi fronti popoln mir. Turška križarka "Hamidieh" je naletela na mino. ki jo je precej poškodovala. Kljub temu je priplula v Bospor. V teku nekaj tednov bo zopet popravljena in sposobna za boj. Blizu Trapezunte so potopile ruske bojne ladije šest turških jadrnic.
Za varstvo kristjanov.
Lcndcn, Anglija, 7. dec. — Iz Kodanja poročajo: Častniki nemškega generalnega štaba, ki se nahajajo v Turčiji, so naprosili vlado, da naj pošlje v Palestino 15.000 nemških vojakov. V slučaju, da bi bila turška armada pri Sueškem prekopu potolčena in se morala umakniti, bi začeli Turki takoj masakrirati kristjane. Sko-rajgotovo bi tudi razdejali Jeruzalem.
državni department sledeči bule-tin :
Španski konzul v Mazatlanu, ki se je nekaj spri z oblastmi, je na krovu nekega pacifiškega parnika odpotoval v San Franciseo. (jcne-ral Eduardo Ilav je dospel i/. Sal-tille v Monclovo, kjer bo poskušal pregovoriti uradnike, tla bi ostali zvesti Carranzi. 14. oktobra je bil izpuščen na prosto skofSe-jgura iz Tepiea.
General Salazar.
Washington, D. C., 7. dee. — I Tukajšnje justično ministrstvo je dobilo poročilo, da je general Juan Salazar, ki je začel pred kfat-kini v Mehiki novo revolucijo, a-meriški justični begunec. V nekem mestu v New Mexico'je bil po krivem prisegel. Ko so ga a-ineriške oblasti zasledovale, je pobegnil preko meje.
Pregnani Amerikanci.
i Washington, D. C., 7. dec. — V Vera Cruz je dospelo šest A-merikancev, katere so pregnali banditi z neke farme, ki leži 150 milj južno od mesta. Državni tajnik Brvan je storil vse potrebno, da jih bodo prepeljali v Združe-s ne države. Državni department nima še nobenega uradnega poročila, da je začel general Salazar z novo revolucijo.
Oče Abrahama Ruefa umri.
San Francisco, Cal., 7. dec. Danes je umrl tukaj 69-letni Maver Ruef, bivši politični voditelj San Francisea. Bolehal je od o-nega časa. ko so obsodili njegovega sina Abrahama na štirinajstletno ječo.
Stavka.
Wilkesbarre, Pa., 7. dec. — Danes je zastavkalo petsto delavcev, ki so bili zaposleni v premo-gorovu št v. 7. Zastavkali so zato, ker je odpustilo vodstvo nekega delavca brez posebnega vzroka iz službe.
Kcncc stavke.
Denver, Colo.,decembra. — Stavka premogarjev se bliža koncu. Predsednik C. M. W. of A. je rekel, da ho na prihodnji konvenciji coloradskih premogarjev predložil resolucijo, da naj se stavka konča.
Maščevanje očeta.
Cashmere, Wash., 7. dec. — Včeraj je ustrelil Harry E. Carr učitelja E. D. Franklina, ki je zapeljal njegovo hčer.'Bil je na mestu mrtev.
30,000 Albanerr lakote umrlo.
Washington, D. C., 7. dee. — Poslanik Morgentfcau je sporočil danes drža%'nemu deparmentu, da je umrlo v Albaniji- in Palestini zadnji Čas 30.000 oseb od lakote. V deželi vlada nepopisna revščina.	*
Villa in Zapata.
Mexico City, Mehika, 7. dec. — Danes sta se sestala v Xochimilco Villa in Zapata k dolgi konferenci in pri tej priliki sklenila, z vsemi silami delovati na to, da se bodo razmere v Mehiki vendar enkrat uredile. Kakor hitro bo ta najvažnejša naloga rešena, se bosta umaknila v privatno življenje in se ne bosta več pečala s politiko. Konferenci je prisostvoval tudi Leo Canova, zastopnik Združenih držav. Villova armada, ki šteje štiri zbore, bo že tekom tega tedna začela operirati proti Carranzi. Prvi zbor. sestoječ iz 18 tisoč mož, bo odšel proti Vera Cru-zu, drugi proti Guadelajari, tretji proti Tampico, četrti pa proti Saltilli. Zapatove čete že oblegajo mesto Pueblo.
de ničesar oficielnega.
Washington, D. C., 7. dec. — Državni department ni dobil še nobenega poročila o konferenci med Villom in Zapatom. Državni tajnik je danes odločno dementi-ral vest, da je Anglija zahtevala, da naj se razprava glede Bentona obnovi. Rekel je, da se Anglija sploh ne bo več pečala s to zadevo.
Otvoritev konvencije.
Washington, D. C., 7. dee. — Prihodnji teden se bo začela v Mexico City velika konvencija. Vojaški in civilni Člani, ki bodo na njej zastopani, bodo izvolili novega provizoričnega predsednika.
Bnletin državnega
Kloroformirana družina.
Oboroženi ulornilci so udrli včeraj v stanovanje Dominika Dibla-sis na iztočni 81. cesti v New Yor-ku. Kloroformirali so njega, njegovo ženo in otroka ter odnesli vse vrednostne predmete, ki so se nahajali v stanovanju, med njimi tudi sto dolarjev v gotovini, katere je imel Diblasis skrite pod posteljo.
Viharji in izvanredno slabo vreme.
Vihar iz severno-itočne smeri, ki divja že od sobote, je napravil povsod od South Carolina pa do Massachusetts na obali veliko škodo ter je skoro popolnoma o-nemogočil promet v newyorskem pristanišču.
Jekleni vozovi za podzemsko železnico.
Frank Hadley. manager new-yoreke železnice, je včeraj obljubil javni prometni komisiji, da se bo uvedlo masivne jeklene vozove na*mesto dosedanjih lesenih. Prosil pa je, naj se mu dovoli za, to nekaj časa, ker bo stala ta iz-prememba kakih $4,00,000. V o-bratovanju je sedaj še 475 lesenih vozov.
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjiga in Pratike."
Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-nikn, bodemo to naznanili. Zato widej nikomur ne moremo ustre-e
Zmrznjena jajca iz Kitajske.
Parnik "Brodmouut'? ki je dospel včeraj v New York iz Hong-konga preko Panamskega prekopa. je pripeljal 63,238 zabojev jajc. To je prva pošiljatev te vrste, ki je dospela v ne\vyorško pristanišče. Tover ne ostane v Ameriki, temveč je namenjen za ueko vojskujočo se silo v Evropi.
Proces. radi umora.
New City, N. Y., 7. decembra Chas. Clearv-ja, odličnega politika v Rockland County, se bo procesiralo tukaj radi umora 18 letnega sina. Proces se prične v četrtek, dne 17. decembra. Umor je svoj čas vzbudil povsod veliko senzacijo.
Denarje v staro domovino.
Promet s Avstrijo se je tolike zboljšal, da zopet pošiljamo de uar v staro domovino. V slučaju da hI se razmere pozneje na način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose. bani, bodemo istega vrnili pošilja« tel jem.
V sedanjem poloiaju pa ni ml-■liti, da bi denar dospel v roke na« slovljenca tako hitro, kakor pre je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali is Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in sa enkrat' ne več ka. kor 600 X.
	O e n 9 :		
K	9	K	8
K....	1.10	180....	20.00
10....	9.10	110...	99.00
15....	S 10	110...	94.00
10____	4.10	ISO....	90.410
J5....	6.10	140.-..	28 UC
90....	a io	150....	99 00
36....	7.10	180....	99.00
40 ...	8.10	170....	34.00
	9.10	180....	36.00
50....	10 00	180....	38.00
65____	11.00	900...	40.00
60____	1100	; 260...:	eo.oo
65....	19 00	900,.:.	eo.oo
70....	14.00	«« *	70.0)
75 ...	15.1)0	100...	SO. OC
	16.00	460....	90.00
	17 08	180....	100.00
90....	18.00		
GIiAS NABODA^^DECEMBRŽ. 1911,
"91AS NARODA"
(Slovenk Daly.)
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treaanrer. i
Fltkce of Business of the corporation and
addresses of above officers : W2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, Mew York City, N. Y.
Za celo leto Tetja list za Ameriko in
C an ado........................13.00
" ix,t I, ta....................... 1.50
" I« to jia m<»sto New York........ 4.00
" p.I leta z.i mesto New York ... 2.00
" L. r po Za vse ieto...........4-50
" ** pol leta............. 2.66
** četrt I eta............ 170
* "t 11 AS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi n».-de!j in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advcrti*«m«nt on
Dopi i» brtrz podpisa in osobnosti ae ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-aim >, da se nam tudi prejšnje bivalil^e naznani, da hitreje najderr.a naslovnika.
IX»pi -om in počilja^vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" v
►2 Cortland t St.. New York City.
Telefon 4687.Cortlandt.
Assa čfi)
14»
44Knjiga enoročnega'

jrski grof ali baron Žiti kratkim izdal knjigo tu *' Knjiga enoroene-tji mladosti jv bil izgu-ruku, mogoče v dvobo-na lovu (pri delu go-in sedaj je popisal svo ♦*. Taki gospodje ne pi-•ii* iz ljubezni do stvari r pa zategadelj, da jih si j časa občuduje, da toliko govore o njih. \ popisal« kako se človek no roko opravljati sko-la. katera je prej oprav •rna. Potreba je samo i in trdne volje, pojasnila torej o grofu, ickoliko o plačilu, ki ga Avstrija svojim ljudem, izgubili na bojišču des o roko.
n*ko, skorajgotovo tudi ► avstrijsko časopisje je vest, ki se glasi približ-
dc ki
* * Knjiga eneročnega' \ Ogr-
i magnat je i/dal knjigo z na »vinu "Knjiga enoročuega" k«1eri pftpisuje, kako se je il in prizadeval, da se je nail opravljati vsa dela z levo ko. Knjiga bo posebno dobro-sla onim slovenskim fantom, so izgubili na severnem ali južnem bojišču desno roko."
Marsikaj psovk, marsikaj brid-» ironije smo že eitali, toda take vari še nikoli. Ali ni to lumpa-ja, ki smrdi do neba?! Bridko-nešno j«-, česa si avstrijska go-»oda vsega ne dovfili. Možu, očetu Štirih ali petih o-ok, odsečejo v Galiciji desno ro-). Žena je doma žalosti zbolela, roei nimajo kaj jesti. Pohabljene za vse življenje se vrne do <> v. Kaj naj začne t Kruha ni, ^la veliko, j»a ga ne more oprav iti, ker nima roke. Prosi za pod >ro, pa mu milostno odvrnejo: ■ Veš kaj, prijatelj, kupi si Knjig« cnoročnega", toliko in liko kron stane, potem se pa uči >t se je učil tisti ogrski baron, ni vedel, kako bi s časom go-aril. Poglej, kako je dobro i!a svetu! V Avstriji je par tisoč ljudi brez roke, pa ti pride ogrski gmp< I, da par nasvetov — in ko l»ec je revščine!
Tako plačuje Avstrija ljudi, ki s« nI i zanjo v boj in se vrnili brez rok. Slab je tak gospodar, poni ievalno je njegovo plačilo.
Čudno se nam zdi, da nekateri tega ne izprevidijo, čudno se nam zdi, da so med nami še taki, ki jeze pozelene, če kdo obsoja že pred celim svetom stokrat obsojeno Avstrijo.
Veseli smo, ko vidimo, da Število takih z vsakim dnem pada. Vodno manj jih je, in že sedaj jim je zmanjkalo dokazov, da je Avstrija pravična. Vse so povedali. kar jim je bilo na srcu. Na pomoč so poklicali zgodovino in pokazali vsaka najmanjšo dobroto, ki nam jo je storila Avstrija, d,petkrat, sto
slee v svoji kratkovidnosti, da mora biti tako.
Avstrijskega gospodstva mora biti konec, in končano bo mogoče še prej kot si mislimo!
Dopisi.
Aliquippa, Pa. — Glede delavskih razmer smo na istem stališču
Milko Vofrii.
Novel*. — Spisal dr. »tojam.
(Nadaljsraasi«.):
Vse to, zakaj je bil avstrijski vladi "nezanesljiv", je zvedel sedaj tudi Vogrin sam po svojem prijatelju na Dunaju, do katere-
kakor povsod v Združenih drža"-'bil Pisal 0 teJ zadevL A naS vah. Na stotine in stotine ljudi rodoljub mu je se vec razodel. Pohodi zaman pred tovarne čakat, kedaj se bo gospodom tovarnarjem zljubilo, da jim bodo dali kako delo. Sem ne svetujem nikomur hoditi. — Tukaj beremo vse časopise, kar jih izhaja v Ameriki, zato smo pa dobro poučeni o evropskem dirindaju. Z vašim stališčem se popolnoma strinjamo. — Nesreča tudi tukaj ne počiva ter zasleduje zdaj enega, zdaj drugega rojaka. Antonu Žagarju želim, da bi kinalo ozdravel. Tudi mene je zasledovala nesreča. Pred letom dni sem se v tovarni spodtaknil in padel na kos zarjavelega železa. Hodil sera se zdravit k različnim zdravnikom, pa mi niso veliko pomagali. Slednjič sem se šel zdravit v bolnišnico v Pittsburgh, Pa. Tam sem se moral podvreči težki operaciji, katero sem srečno prestal. Zahvaljujem se rojaku John Ogrizku, zavednemu slovenskemu me sarju na Beaver Ave, kakor tudi njegovi ljubeznjivi soprogi Katarini, ki sta mi v moji bolezni stala vedno na strani. Hvalo sem dolžan tudi rojaku Joe Žagarju, ker me je obiskal v bolnišnici in se je zame zavzel pri društvu. Hvala rojaku Jakobu Dežmanu, kateri je plačal zame društveni prispevek, ko sem. se nahajal v bolnišnici. — K sklepu pozdravljam vse zavedne rojake in rojakinje širom Amerike ter voščim vsem skupaj srečne in vesele božične praznike in veselo novo leto. N'a zdar! — Frank Smrdelj.
Colliers, W. Va. — Ker se iz naše naselbine nihče ne oglasi, sem se jaz namenil malo sporočiti tukajšnje delavske razmere. V tukajšnjem premogovniku se dela 3—4 dni na teden, zaslužek je pa jako skromen. Kakor povsod, tako tudi tukaj ne manjka kruhu zob. Po West Virginiji imamo sušo, ali ne v rovu, marveč doma na stanovanju. Kdor hoče tukaj živeti, pa mora želodee izmenjati. Imeti mora želodec kakor kamela, da se ob priliki napije ječme-novea za več tednov. Besedo ječ-menovec moramo tiho izgovarjat kakor Ribničan, ki vozi oves, da ga konj ne sliši. Naša naselbina šteje po številu 15 mož. Narasla je kakor gobe*po dežju in bo tudi hitro propadla, ako se ne izboljšajo delavske razmere. Vsak izmed nas pripada k eni ali drugi Jednoti. Največ je tukaj Srbov, nekoliko Madjarov in Poljakov. Da nismo brez Italijanov, to se razume samo ob sebi. Pozdrav! — Vipavski pečlar.
Bed Wing, Minn. — Le redko-kedaj se eita kak dopis iz našega malega, a vendar zelo prijaznega mesta Red Wing. Čitam v časopisih, da se povsod zelo slabo dela in da je že več tovarn popolnoma ustavilo delo. Tukaj se vendar do sedaj ne moremo pritožiti. Po vseh tovarnah se dobro dela, posebno pa v tovarni za usnje, tako da še nekateri delajo po 14 ur na dan. Novic ne vem dosti. Dne 20. novembra se je poročil tukaj rojak John Dobnik, doma iz Mozirja v Savinski dolini na Štajerskem, z g<dč, Mici Jeraj. Napravili smo lepo plesno zabavo, da smo se vrteli do ranega jutra. Tudi ječmenovea ni manjkalo in sladkega vinca. Za dober prigrizek se zahvaljujemo rojakinji Lini Bastel, ker je vse potrebno preskrbela. Novoporočencema želimo vse skupaj mnogo sreče. Pozdrav rojakom in rojakinjam! — Mrs. Paula Ermenc.
Walsh v stavkarskem okrožju.
Denver, Colo., 6. dec. — Predsednik zvezne industrijske komisije, Frank P. Walsh, je odpotoval danes iz Denver-ja, da nabere v stavkarskem okrožju informacije ter obenem zasliši vrhovnega poveljnika tam nastanjenih zveznih čet, poikovnika Locketta. Walsh je odpotoval v Trinidad ter bo obiskal tudi šotorišče Ludlow.
Glasom dosedaj nabranega materij ala znaša materijelna škoda bojev kakih osem milijonov dolarjev. Gonilna sila je John D. Rockefeller, ki ne fctedi nikake
ročal mu je, da je bil pred kratkim pri ministrstvu tudi gospod vitez Skenovski, pri katerem je Milko nekdaj podueeval. Ta gaje očrnil kot političnega rogovileža in hujskajočega vladinega na-sprotovalca!
"Kolikor jaz vem in vidim", piše Vogrinov prijatelj, "imajo na Dunaju o Tebi*in Tvojem delovanju krive nazore. Ali bogme, takih predsodkov je težko, včasih celo nemogoče docela odstraniti. Saj veš, da je lažje z obrekovanjem spraviti koga ob dobro ime, nego mu ga pa nazaj pripraviti! Ničesar Ti nočem prikrivati, dragi moj prijatelj. Zdi se mi, da ne dobiš hitro stalne službe, pred več leti gotovo ne. Mnogo je kandida-tov-prosileev izprašanih kakor Ti. Toda med temi izbirajo si tukaj najrajši take, do katerih imajo v vsakem oziru največje zaupanje!'*
Te novice so seveda Vogrina hudo dimile. Naenkrat mu je padla mrena z oči. Zdaj je videl vse jasno. Nad žalostnimi nasled ki svojega govora pri Janežičevi slaviiosti se ni Milko nikakor ne čudil. To mu je bilo vsaj verjet no. A nezapopadno mu je, zakaj ga opravlja in črni baš gospod Skenovski sam. Saj mu je bil ta mož vedno naklonjen! "Je-li to mogoče? Je-li to res?" vprašal je večkrat Vogrin samega sebe. Rad bi bil dvomil nad tem poročilom, ali prijatelj njegov bil mu je pre-zanesljiv in odkritosrčen poročevalec. Temu je inoral hote ali nehote verjeti. Iskal je torej povsod vzrokov za tako vedenje gospoda Skenovskega. Naposled ga je našel — v svoji ljubezni do Olge.
Čim dalje pa je o tem premišljeval, tem bolj mu je prihajalo verjetno, da ga je najbrže baron Benda v svojem sovraštvu in strasti očrnil pri gospodu Skenov-skem. Saj je pa tudi zadnjič v Porečah hudo nasprotoval njegovim madjarskim političnim nazorom. Povrh pa mu je on še gotovo tudi poročal o Olgini ljubezni do njega, ubogega domačega učitelja. Tako bi bil gospod Skenovski vse svoje pote proti'njemu storil le iz skrbi do svoje Olge, češ, deklici je treba uničrti vse upanje na u-spešno ljubezen do Vogrina!
Stoprav zdaj mu je postajalo jasno, kako strasten in odločen nasprotnik mu je bil baron Benda. Zavezal se je z gospodom Ske-novskim, Olginim očetom samim, da mu zagradi pot do samostalno-sti ter uniči vse upauje do Olge. A to še ni bilo dovolj! Tudi po življenju mu je stregel zgolj iz ljubosumnosti in strasti. Ali ko ga ni mogel zavratno in natiho-ma pogubiti v valovih Vrbskega jezera, hotel je očitno doseči svoj namen v dvoboju!
"In vse to moram trpeti zato", vzdihne naposled Milko, "ker sem ljubil Olgo in ona mene!"
Pri takih mislih pa mu zavre kri v žilah. Žolč mu vzkipi same jeze in sovraštva do barona Roberta. Srce se mu krči, ko le pomisli, kakšno krivico mu dela svet in kake spletke se po nedolžnem snujejo proti njemu. In v tej nesreči ga zapuščajo vsi. Celo Olga in nje mati sta se umaknili iz njegove bližine, ne da bi mu bili podali roko v slovo!
To spoznanje je vzelo Vogrinu ves up in nado v sebe in svoje življenje. V njegovem srcu so izginile vse želje, ki jih je nekdaj gojil, le ena ne, A to ni bila želja po boljši bodočnosti, niti hrepenenje po sreči in mili usodi, temveč to je bila strast po osveti in maščevanju.
To ni bil več oni mirni Milko, ki se je s svojim nežnim pogledom prikupil vsakemu srcu, temveč iz njegovi^ oči je žarela zdaj le strast in osveta. Poklical bi barona Roberta, naj se opraviči pred njiifi; zahteval bi, naj mu vrne dobro ime, katero je očrnil s svojim obrekovanjem. A če bi on tega ne storil, meril bi se že pot z njim v dvoboju. On tedaj bi mu zagnal brez srca in milosti sabljino ost v sredino njegovega drob ja!
v Porečah, on se ni več vozil po sinjih valovili koroških voda, ampak* zdaj se je veselil svoje zmage nad Olgo m Vogrinom na Dunaju !
Baron Benda se ni bil poslovi vsi se od Olge in njene matere v Porečah, napotil na Ogrsko k svojemu polku, kakor je odhajaje trdil, temveč on je šel naravnost na Dunaj k Olginemu očetu, gospodu Skenovskemu. Tu pa je njemu povedal vse, kar je bilo med Olgo in Vogrinoin; da, še več! Razodel mu je med drugim, da so lopovi zavratno napadli Riharda na obrežju Vrbskega jezera ; Vogrin je bival potein sam brez vsake sile in potrebe nekaj dni v Skenovski vili. Ta napad na njegovega sina pa je seveda nalašč nasuoval Vogrin, češ, na tak način pride najprej z Olgo v do-tiko. Kar se je pa v teh dneh godilo v njegovi vili, o ten pa on kot mož, poln ljubezni do Ske-novske rodbine, rajši molči. Saj se bode žalibože gospod Skenovski itak sam moral prepričati o resniei njegovih besed. Dovolj je ako mu le toliko pove, da je Vogrin onečastil njegovo rodbino in on se boji. da bodo zaradi tega š< ljudje s prstom kazali za njegovo hčerjo!
To zlobno obrekovanje je za delo pravo struuo v srcu skrbnega očeta. Zakaj on je, četudi ne rad, verjel odločnim, zanesljivim besedam ogrskega magnata, tembolj, ker so se one navidez strinjale s poročilom njegove soproge. Ves obupan je divjal Skenovski po sobi, zvedevši to strašno novico. Izpoditi je hotel od doma hčer in mater, ločiti se je mislil na veke od svoje žene.
A v tej besnosti in žalosti uto laži ga zopet plemeniti baron Ro bert. On sam se ponudi, da hoče sramote rešiti njegovo hčer in celo rodbino. Zaveže se, da vzame Olgo za ženo, ako mu Skenovski toliko in toliko dote kar na roko odšteje; češ, deklica se mu usmili in le iz ljubezni do nje doprinese to žrtev!
Nato se pogodita Skenovski in Benda. Prvi naj poplača najbolj nadležnim upnikom dolgove. Benda pa mu obljubi, da se takoj z Olgo zaroči. y jesen, ko pride Iz Bosne nazaj, pa jo odvede kot ženo v svojo grajščino na Ogrsko.
Ker pa čas ne praznuje, bilo je zdaj treba vse v največji naglici izvesti. Zlasti baron Robert je hotel in moral ta čas dobro porabiti. Največja težnja mu je seveda bila, da sc prikrade v Olgino obližje, meneč, da se zdaj deklica njemu kot ženinu gotovo uda. Moral je namreč, predno še odide v Bosno, skrbeti za to, da mu bode pozneje mogoče istino svoje trditve o Olgi dejanstveno dokazati.
Po omenjenem dogovoru brzo-javi tedaj gospod Skenovski svoji soprogi še pozno zvečer. In ona je, kakor že vemo, vsa prestrašena sprejela o polnoči brzojavno poročilo od svojega moža. A medtem, ko so Skenovski potovali iz Poreč na Dunaj, vedel si je že baron Benda izprositi dopusta. Tedaj pa je ostal do skrajnega časa1 pri Skenovskih na Dunaju, radii-joč se svoje zmage.
Glas Robertove slave pa je do-šel tudi v Poreče in do Vogrino-vega doma.
Bil je ravno teden pretekel, odkar so se poslovili Skenovski od Vrbskega jezera in lepe zemlje koroške. Ves ta čas pa ni bilo ne sluha ne duha o njih. Nikdo v Porečah ni vedel, zakaj so Skenovski tako nenadoma zapustili svojo vilo, vrt in gozdič. Tudi dr. Sir-niku je bilo vse temno in skrivnostno. *Njegov prijatelj Milko, h kateremu je še vedno vsak dan proti večeru prihajal, prosil ga je sicer, naj pozveduje, kaj je pravzaprav vzrok njihovemu odhodu, ali tudi ou sam ni mogel nič gotovega zvedeti.
V vili gospoda Skenovskega sta bivali zdaj samo dve osobi, in sicer kuharica in hišinja. Ti sta poopravljali na vrtu ter varovali hišo in eel o posestvo. Tudi pri teh je popraševal dr. Simik, kadar ju je mimogrede videl na vrtu, ali še celo ti dve domači osebi nista imeli z Dunaja nobenih poročil o svoji gospodi.
Velika radovednost je torej mučila dr. Sirnika, a še bolj je nadlegovala ©na njegovega prijatelja Vogrina. Zadnji je sicer trdil, da Skenovski zaradi tega o sebi ničesa ne poročajo, ker se je Olgina ljubezen do njega ohladila, ali Simiku dozdevalo se je
govorilo po celi kopeli. Kako pa tudi ne? Novica je bila čudna in sama po sebi malo verjetna. (Dalje prihodnjič).
Hožnarji, velikani ntinii' lih dob.
Vse govori danes o velikanskih nemških 42centimeterskih mož-narjili. Ce pa pogledamo v zgodovino, tedaj vidimo, da niso možnarji velikani nobena novost. Anversa, ki je bila sedaj razstre-Ijena z nemškimi topovi, je videla že pred svojimi zidovi še ogromne jše topove. Leta 1832 je zgradil francoski inženir možnar, ki je imel kaliber 60 cm in s katerim naj bi francoska armada oblegala Anverso. Dolgost tega možnarja je bila 2 m. teža 7750 kg. Ta ne-stvor je oddajal okoli 293 kg težke kroglje in za strel je bilo potrebno 50 kg smodnika. Možnar je vozilo 6 parov konj. Uspehov pa ta možnar ni imel, ker le vsaka deseta kroglja je zadela. Vsak strel je veljal 400 frankov, dočim velja danes strel iz nemških 42-eentimeterskih topov 38,000 mark. Po vojni iz leta 1832 so delali z možnarjein daljše poskuse, pri katerih je počila lafeta, nakar so ulili nov. silnejši možnar, ki je pa bil neuporabljen postavljen v muzej.
Še ogromnejši je bil možnar. ki ga je sestavil francoski inženir Mallete. Ima kaliber !>0 cm, torej več kot dvakrat več. kakor sedanji nemški; kroglja je tehtala 1550 kg. Njegovo življenje pa je bilo silno kratko. Po četrtem strelu je bila cev že tako poškodovana. da je bil neuporaben. Pa tudi ta velikan ni bil največji.
Pred vhodom v Kremi v Moskvi je postavljen top, ki se imenuje "car pušk" in ki ima kaliber 1 metra. Iz tega topa bi se iz-streljale 20 metrskih centov težke kroglje, kar bi bilo gotovo nevarnejše moštvu pri topu kot pa sovražniku.
Tudi pri Turkih najdemo mož-narje velikane, ki so imeli kaliber 80 cm. S tem topom so stre-Ijati pri obleganju Carigrada', pretres strela pa je umoril vse moštvo pri topu. Turki so imeli sploh zelo radi topove velikane. Se do zadnjega časa je obstajal velik del dardanelskih baterij iz takih topov.
Misel, zvišati z razširjenjem kalibra učinek topov, je zelo stara. Ze leta 1470 so zgradili 58 cm topove. Učinek topov velikanov pa ni bil nikdar v razmerju z njih težavnim transportom, dragocenostjo in konečno tudi slabim artilerijskim uspehom. Zato je bil dolgo časa top s kalibrom 30 cm največji, dokler se ni konečno posrečilo zgraditi Nemcem 42 cm topove, katerih učinkom se danes čudi ves svet.
Samomor dijaka.
V nekem hotelu na Broadway v New Yorku se je v nedeljo zjutraj ustrelil vseučiLLščrok Robert H. Jones. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
NAZNANILO.
Članom društva Večerniea št 13 S. D. P. Z. v Baggaley, Pa., sej naznanja, da se bo prihodnja seja vršila dne 33. d< eembra t. 1. ob l.uri popoldne. Te seje se mora vsakdo udeležiti, ker bo volitev j novega odbora za bodoče h*to.| Kdor izostane brez važnega vzroka, bo moral plačati 50e v društveno blagajno.
S sobratskim pozdravom (8-10—12) Ant. Planinšek.
Rada bi .zvedela, kje se nahaja moj bratrairee FRANK CEl^-HAR. podomače Tinček iz Št. Petra na Notranjskem. Ce kdo ve. prosim, tla mi naznani, če pa sam čita. prosim, da se mi oglasi. — Josephine Slapnik-P. O. Box 48. Frank, I »a.
(8-10— VI)
Pouk v angleščini.
Prva in edina Slovenska Korespondenca ŠoJa.
m - »» A WTT	Fodučuje angleščino p« najnovejši rneto-
nfl^nATULU.	|	di od treh do šest mesecev,
Članom društva sv. Alojzija št.i Slovenska Korespondencsa Sola 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., 6119 Sl Cltir _Cl^UaJ, 0.
se tem potom naznanja, da je bi-j	NAZNANILO
lo sklenjeno pri zadnji seji duel
15. novembra, da se mora vsak1 n*m J>otom nasanjam rojakum član v okrožju 5 milj udeležiti!v ^mzs, W. Va, in okolici, da glavne letne seje dne 20. decern- nar,nllrn eel° obleko za $13.75 do bra. Kdor izostane brez zadostne-1	111 za. d<>bo treh tednov
ga vzroka, bo moral plačati 50e dam z vsakim naročilom Še ene
v društveno blagajno. Pri tej seji bOmo volili odbor za bodoče leto. Vsi oni člani, posebno oddaljeni,
dobo vsakim naročilom hlače posebej brezplačno. Za vsako obleko jamčim, da bode dobro narejena po najnovejši modi. To-
ki so dolžni, naj pošljejo vse pri-,reJ se rojakom toplo priporočam.
spevke do omenjenega dne, da bom zamogel knjige urediti. Kdor se ne bode ravnal po društvenih sklepih, ravnalo se bode z njim, kakor nam velevajo pravila.
Z bratskim pozdravom
John Brezo vec, tajnik.
(7-9—12)
NAZNANILO.
Tem potoni se naznanja vsem članom društva sv. Andreja štev. 84 J. S. K. J., da si* vt>i glavno zborovanje društva dne 2l>. dee. t. 1. v Trinidad, Colo.
Prosi se vse člane, da se zboro-
A. Fort u na. kroja i <7-9—12	Thomas, W. Va.
Farme
t slovensko-hrvaški koloniji.
Ako želite knpiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika Be vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okol ci Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
6. dec. — je ustrelil
Umor.
Galveston, Texas, Neki mehiški bandit 2Gletnega Angleža Walter R. In-nes-a, superintendenta neke plantaže pri Juile. Mehika. O banditu nimajo dosedaj še nobenega sledu.
6 mrtvih in 50 ranjenih.
Napolj, Italija, 6. dec. — V bližini Casina se je pripetila grozna železniška nesreča. Pri koliziji dveh vlakov je bilo šest mrtvih in 50 ranjenih. Dosedaj še ni znano, kdo je zakrivil nesrečo.
Razburljiv šport.
Gospod: — Plavalni šport je menda zelo razburljiv. Kaj ne?
Gospodična: — Mislim samo za gospode, ki nas gledajo.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Zdravnik, h. T. — Jako dober zdravnik je dr. Pius Renn, 129 E. 92. St. Ordinira od 1—2. popoldne in od 6—8. ure zvečer.
A vse to je bila zdaj le prazna to neverjetno. Saj bi inače lahko j želja. Zastonj so iskale Vogrinove j pisali svojim poslom« a tega se do oči «voj plen na obrežju I sedaj tudi niso storili. i, jezera. Baron Benda ni Vsa U skrjvpost pa j
ŽEN ITN A PONUDBA
Vdovec, star 45 let, brez otrok, imam stalno delo kot kovač, govorim slovensko in nemško, se želim seznaniti s Slovenko v starosti od 35 do 45 let. Na denar ne gledam in tudi ne, ako je vdova
brez otrok. Pismu priložite sliko
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni i tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blago-vanja gotovo udeležijo, katerim ' stanje in napredek slovenskih in hrva-pa ni mogoče. pa naj pošljejo za1 ®kih, f"™erjev v oni okolici Zato je . . ,	j	, dandanes lahko vsakemu našemu clove-
asesmeilt gotovo do 2«). dec. t. L, ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to ker drugače so suspendirani. 1 majhnim denarjem. Pišite po naš list ak..,.,., , .„.,„-	-i	"(Jood s Colonist", kjer lahko podrob-
Obenem opozarjam vse člane, neje atate 0 teh kolonijah. Peljemo
katere sem bil primoran suspen- ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako dirati, da naj poravnajo svoj ^^^P^^"110 aii dolg. da bodo zopet sprejeti.	■	n
Z bratskim pozdravom	IM JaiMS W. GOtttl COHipaiiy
Martin Orekar,	^ ^
225 W. M
St.. Trinidad, (8-9—12)
Colo.i
Ashland, Wis.


Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA ORIIIJ.
Prodaja belo vino po................ 70c. gall on
črno vino po ...... —....... 5tlc. ,,
Drožnik 4 g&llone za .................... $11. 00
Brinjevec 12 steklenic za.................$12. 00
i gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
o308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izTrfioje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenalL
Odo okiao. lxrrkjf prvtode f tofe jtxfln. Unij ako organiziran*. m dnitaaa prirfla, okisžwca, parf€ti, ceniki iti
Vsa naročila pofljite
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Redka prilika
a tajnike raznih društev, Irgovcefin drage pisa rje.
Za ugodno ceno ee dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni piBalni .stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na iBtih se priuči v kratkem času vsakdo.
Natančneja pojasnila daje
Sloveok Piblishing Conpaay
New Yos*k, N. Y.
GLAS NARODA, 8. DECEMBRA, 1914.
Javen poziv
sinovom in hčeram mater slovenskih.
Iz tisočerih ran krvavi slovenski narod! Več kot šest sto let smo stali Slovnici na braniku za Nemce in Habsburžane. Od Siska do Kustoee, od Visa do Rave Rn-fcke. smo prelivali svojo kri za tujca. V plačilo dobivamo bakrene kolajne za zasluge--naši
bratje, naše sestre, naši roditelji, naši sinovi, naše hčere pa stradajo v vsaki slovenski vasici. Na-še gorje je pri kipelo do vrh-unca. Pred nami je odločitev. Spas ali pogihelj! Ostanki slovenskega na« roda, vtopljeni v nepopisno tugo pred znanimi in neznanimi svojimi grobovi, nam kličejo: Otmi-te nas! Pred nami je Kosovo ali pa K ti nt a novo! Jaz si zbiram Ku-manovo in dan vstajenja; onim hralom mojim, ki so si zbrali Kosovo, pa želim sjfozuanja in kesa-nja!
Sulra čemo vid jet i, što je vje-ra, što-H nevjera!
Avstrije ni več, Avstrija ne bo preživela razvalin!
Danes prihaja novica iz Cikajte, ila so se bratje Cehi ondi ze-dinili v svojo ligo, ali junto, katere dolžnost bode predložiti zaveznikom ob sklepanju miru želje svobodnih ameriških Cehov. Te žrlje so izražene v eni besedi: Svoboda!
Pred nekaj tedni sem predlagal v tem listu, da se prebudimo Slovenci v Ameriki in postanimo rešitelji križa nega svojega rodu v starem kraju. Cehi so nas sedaj prehiteli. Oni vedo za kaj' gre, oni že delajo.
Karn naj pridemo Slovenci po sklepu miru?
Cehi bodo imeli svojega zastopnika ob sklepanju miru. Zavezniki bodo brez dvoma upoštevali njih želje. Angleška vlada je že zdavnaj sama namignila, da se bode spoštovalo upravičene želje slovanskih narodov pod avstrijsko vlado.
Ali smemo mi Slovenci spati?
Ce bodemo spali, se nam zna zgoditi, da bodemo razcepljeni še na več vlad kot pa sedaj. Ce se hočemo ohraniti, moramo ostati pod eno vlado. Samo, da bi bila slovanska!
Tistim malovernim dušam med nami, ki se boje Srbov ali Rusov, kličem: Poglejte, kako lepo ravnajo Rusi in Srbi s svojimi brati. Ne Rusom, ne. Srbom bi se ne izplačalo zaradi vere z nami drugače postopati nego s svojimi državljani. Še noben narod ni skle-Jiil tako ugodne pogodbe s sveto Ntolieo kakor Srbi ravno pred izbruhom vojske. In danes žrtvuje ruski car stotisočake za popravo Škode, ki so jo Nemci naredili na poljskih cerkvah, Poljaki na Ruskem in na Nemškem so kot en mož za Ruse. Beseda Sib za mene nima strahu, meni je Srb ravno tako drag kot Bulgar, ali Hrvat, ali Slovenec. Mi smo le en narod. Mi smo Jugoslovani. Ce mi hočemo, nam ne more noben vrag za braniti edinosti. Kdinost •bo naša, samo če hočemo. Pod Avstrijo in Nemčijo nimamo ničesar in nikdar ne bodemo ničesar imeli. Ce v šest sto letih nemške vlade nismo imeli drugega nego robstvo in prelivanje krvi, ne bodemo imeli ničesar druge-
ga v bodočnosti. Kdor drugače misli, temu kličem:
Ali more leopard spremeniti svojo kožo?
Mi nimamo časa za verske razlike, tudi Srbi ga nimajo.
Prva stvar je živeti, potem šele modrovati o raznih svetovnih
morilno orožje zopet pripravljeno.
Trideset, štirideset krat se ta slika pred menoj obnovi. Moj tovariš — fotograf — lovi podobo za podobo no svojih ploščah, jaz pa doživljam največji dogodek v svojem življenju. Nisem pa tako miren kakor ljudje, ki tu junaško dokazujejo svojo zvestobo; mene žene nagon, da bi videl, kam in kako padajo izstrelki, ki jih vidim odhajati. Pred mano je opazovališee. Na "svojo odgo-
Obisk
naziranjih. Sploh pa ljubši pra- -vornost" smem tjekaj. Vzpnemo voslavni Srb kakor pa protestnat se na vrh. granate so razjedle Prus! Srbi ne bodo imeli niti mo-Uemljo. Topi so zakopani; dru-či. niti časa katoliškim Sloven-1 ^^ vflr<stvfl +« p^w t cem kratiti vero, če si jo žele o-
hraniti.
Ne bom našteval krivic, ki so jih nam napravili Nemci.
Nismo še pozabili Adamiča in Lundra, tudi še ne onih let zapora, prideljeuega slovenskim vojakom 17. polka v Celovcn za prazen nič. Tudi nam je še v spominu slovenski Korotan, preki sod, izkoriščanje nemških valpe-tov. Naša domovina pdačuje o-gromni denarni davek — za Nemca. Urade imajo v rokah Nemci, častniki so Nemci, sodniki so Nemci, vse je nemško, naš je samo ovseni kruh in preki sod. Na tisoče naših rojakov zdihuje na ljubljanskem Gradu in v nemškem Gradcu. Prve so pognali v boj slovenske čete, možke so prve vse porabili v vojsko na Slovenskem, ko o tem drugje še sanjali niso. "Naj Rusi in Srbi po-koljejo prve Slovence, da se nam ne bo treba bati uporov za hrbtom. Ženske in otroci se ne bodo mogli upirati." To je računal hunski Dunaj. Ce vsi drugi pozabite t^ grozodejstva, jaz jih ne pozabim nikdar. Umrl bom srečen samo tedaj, kadar bo konec nemške nadvlade nad Slovenci. V Ameriki nisem še videl Nemea z Dunaja, v Ameriko njemu ni treba. On ima v roki vse mastne službe, on vlada, on je gospod. Kot krma za ameriške milijonarje naj služi Poljak in Krajnar! Vsak osmi Slovenec se mora potikati po ameriških rudnikih, premogovnikih in topilnicah. Mi smo nemški sužnji. Šol nam ne dajo, kadar jih zahtevamo, tedaj dajo našim visokošolcem po gribah. Kako žalosten je prizor, ki se nam nudi na slikah slovenskih voja- , - . m~ kov, objavljenih v "Glasu Naro- letju! Mirno d::". Debel, trebušnjasti Nemec, častnik, stoji med ponižnimi kranjskimi baeki — nemški val-pet med slovenskimi tlačani.
Toda našemu robstvu se približuje konec. Jaz predlagam: Ustanovimo slovensko junto, ligo, ali zvezo, stopimo kot svobodni možje takoj v zvezo z angleško in francosko vlado, skupno s Cehi in Hrvati. Mi hočemo slovansko vlado. Dunaja za nas ni več.
Jaz darujem takoj $25, pozneje po moči.
IŠkarijotov bode sicer mnogo med nami, toda mi hočemo svobodo svojemu narodu in oteti, kar se oteti da.
Teci Savo, Dravo teci, Nit ti Dunaj silu gubi, Kud li šumiš, svetu reci, Da svoj narod Sloven ljubi, I>ok mu njive sunce grije, Dok mu hrašče bura vije. Dok mu mrtve grob sakrije, Dok mu živo srce bije!
I. Blatnik.
V ognju granat ob Aisni
Iz poročila nekega nemškega vojnega poročevalca posnemamo: ]*raviloma udarja po vrsti na naša ušesa težko gromenje, pomešano x jasnejšimi zvoki. Naš voditelj nam vselej pove, ali so ustrelili Nemci ali Francozi. Sicer pa vlada naravnost s:ne«en mir, ki nam ne da na to misliti, da se nahajamo le še kilometer od tež-Ške baterije h kateri hočemo priti. Le na zemlji spoznaš bolestne sledi vojne in smrad poginolega konja ti naznanja, da po tihot-nih dolinah koraka smrt.
Soteska se je zavila proti za-padu. Voditelj nam pokaže v o-spredje: "Tam le je baterija". Jaz pa ničesar ne vidim. Pa smo tako razburjeni, da tečemo v letalnem krogu med drevjem naprej, in ko smo gozdič zapustili, zagledamo onstran neznatne vdolbine v senci nekoliko boroveev rezervno baterijo našega polka, pripravljeno, da iz vzdignjenih žrel posipa sovražnika z ognjem.
Na nasprotni strani, tako daleč, da se ga še vidi in sliši, je srce naše baterije — poljski telefon. ki je v zvezi z opazovali-ščem in z mizo od katere daje stotnik povsem mirno svoja povelja. Ta mir, s katerim se dajejo povelja, nestrokovnjaka najbolj preseneti.
Naši mečejo smrt v najgroznej-ši obliki ven med sovražnike in so vedno v enaki nevarnosti. Pri tem pa na njih obrazih ni opaziti najmanjšega razburjenja. Pušijo svoje pipe in mirno spe v zako-pih, ko nad njimi jadra smrt. Morda jih miri ravno okolnost, da sovražnika ni videti, kar pa mene strašno razburja. Cez tri redi gričev, četrto dolino, kakih pet kilometrov daleč, pošilja ta baterija svoje smrtonosne krogle. Kakor divje zveri so naše lafete pripravljene, vzdignjene kvišku, da napadejo sovražnika. Ko se zasliši povelje "strejati", potegne kanonir čisto mirno in strokovno na vrvici, top se strese v svoji notranjosti, se malo pomakne v ozadje in pošlje z groznim
gega varstva tu ni. Poleg topov so jame, izdolbene v ilovici in v odmorih tako razširjene, da lahko trije topničarji v njih počivajo.
Šel sem za nadporočnikom na opazovališee. Šla sva po prekopu, ki se je čedalje bolj zarival v zemljo. Z najnovejšim daljnogledom, ki je pravo čudo, sem gledal proti sovražniku, ki stoji šele v tretji dolini, med nami dvoje hribov, oddaljen kakih 3(000 metrov. Zdaj pa so začeli prijatelji za hribi spet žvižgati in peti. O-genj zaplapola kakor snop, zemlja se vzdigne v rjavem vrtincu in pade na vse strani. Dim se razkadi v teman oblak, in že zopet se zglasi gromenje za nami, ki nosi smrt v-pokrajino 3000 m pred nami, o kateri bi človek mislil, da spi mirno spanje. Toda, motimo se. Ta pokrajina se je vzbudila. S torišča, na katero nas je privedel narednik — zopet "na lastno odgovornost" — našo namreč, je bajen razgled. Pregledam 20 kilometrov dolgo bojišče o breki Aisne. Pred menoj v globini temne proge — strelski jarki nemške armade na str-niščih. Onstran hriba preži sovražnik. Vmes temne točke, spomini na hude boje, ki so morali ostati, ker jih ni mogel niti eden niti drugi odstraniti. Vmes morda ranjenci? Vidim francoska o-pirališča: vasi Le Mesnil in Hmr-lus, na zapadu, malo bolj nazaj Tahure, točka, za ktero se še krvavo tept). Na vzhodu, pa je, za Ville de Tourble, videti reko Aisne, ki ovija z okim svetlim trakom Argone. Od Servona gromi topo v je.
Takšna je bitka v našem sto-polje, travniki in livade, gozdi in polja, nad vsem tem zaspano jesensko nebo, — sovražnika pa ne vidiš nikjer. Le od daleč začuješ gromenje kakor ob gorkem poletju, ko prihaja izsušeni zemlji blagoslov plodovi-tega dežja.
Sovražnika ni videti! In vendar je tu. Francozi so opazili, da so na vrhu ljudje, in že so nam začeli pošiljati svoje pozdrave. Zemlja se vzpne, kakor ranjen konj, in izbruhne svoje droblje. Začudiš se, ne zaveš se nevarnosti. V hipu pa začne padati krog in krog toča, jeklena, razžareča toča. Prvi hip bi človek mislil na — rakete. Kako to žvižga in ječi, — kakor zdivjana mačka! Zdaj pa pade granata in iztrga celo drevo pred nami. Šrapneli so božja milost proti temu. Narednik nas opozarja, da se moramo umakniti. Med tem so naši mož-narji tudi zaceli bruhati peko. Oudno mi je pri srcu, ko si ogledujem spominke, ki so nam jih topničarji prinesli: nerazletele granate!
Uprega je dospela, da popelje topove na nova mesta, <predno francoski letalci zapazijo našo lego. Prispel je tudi avtomobil. Z Bogom! Proti Sedanu!
Spanje v bitki.
Cesar Napoleon je spal, kadar in kolikor časa je hotel. Spal je največ pet do šest ur. Ce se je podal o polnoči v posteljo, se je lahko že čez tri ure zbudil, pozvonil slugi, se oblekel in podal v pisarno, kjer je proučaval poročila svojih ministrov in generalov. V vojski ni opustil svojih navad. Palačni maršal Duroc je videl Nopoleona spati, pred in med bitko. Cesar sam je rekel: Spati moram, če tudi bijem* tridnevne bitke. Narava zahteva svojo pravico. Vsak trenutek porabim, da spim, kadar in kjer morem." Spanje mu je, kakor je sam rekel, koristilo, da je lahko mirno čakal poročil svojih častnikov in da ga ni potegnil trenutek. Spal je globoko in nemoteno. Grof Las-Caaes pripovedu-
poročnik z železnim križem na (prsih, da pregleda listine nenad-2 njim govo-
je, da so lahko Napoleona zbudili
V tem hipu pa že priskoči nad- glasom pogubno granato čez fcri-jiz spanja kadarkoli, vstal je ta-
be in doline. Se se vsi tresemo koj, ne da bi ge na očeh ali na hrepenenja po nadaljnem boju, | glasu poznalo, da je spal in je pa odprejo topičarji zaklopnice,1 jasno izdajal svoja povelja. Ci-( jo v dimu, ki ga je napravi! sto lahko je zopet zaspal, kakor j
Spisal Josip Stariha.
Počasi se je odlegala pot izpod težkih nog. Ob obeh straneh doline jesensko pobarvani hribi, na rumenem in rdečkastem listju težke deževne kaplje še od snoč-nega dežja, pričakujoč prvega vetrovnega sunka, da jih pokoplje v skupnem vlažnomrzlem grobu na rdečkastih blatnih tleh. Od vseh strani dih po razpadamju in po smrti, od vseh strani poslanci težkih, železnih dni.
Stari mož skoro ni mogel dalje. Globoko v mastno cestno blato so se udirale uboge utrujene noge, težko so se iz njega dvigale kakor kolesa obloženega voza, komaj dalje se premikajočega. In klanec za klancem je bil še pred njim, drugi višji od drugega, kakor bi se višal nalašč in samo zaradi njega, reveža.
Zdelo se mu je, da je bila nekdaj, pred davnim časom, tam za onim-le ovinkom hiša, menda krčma. Kot mlad deček je hodil tod z materjo, ki ga je peljala prvikrat v mestno šolo. Tam sta počivala. Mati je vzela Web črnega ovsenega kinha iz male cule in kos črne prekajene svinjine. Na klopi sta sedela pred krčmo ter rezala in grizla. In krčmar ni rekel ničesar, ker nista poklicala vina. zakaj drobni krajcarji so bili namenjeni za vse kaj drugega. Tisti krajcarji so pozneje toliko zalegli, da se je naučil brati in pisati in da je z branjem in pisanjem zašlo v njega hrepenenje po tujini, v katero je pozneje žabi odil. Sedaj se vrača po tolikih letih, sedaj si bo odpočil na isti klopi, a privoščil si bo požirek žlahtne pijače, zoreče nekje tam zadaj za griči, ki jih ima še danes prehoditi.
Ovinek je tukaj, krčme ni več, ob strani zeva samo še zarastla, mahovnata vsedlina, nekdanja krčmarjeva klet. Kam so šli in kje so, ki so nekdaj prebivali tukaj, in oni, ki jih je bilo še več, oni, ki so hodili mimo? Starec se ni razburil, niti pomislil ni več, samo še težje je dvignil noge in neznansko visoko se je vspel klanec pred njim, zdelo se je, do neba.
In ta tihota, ta grozna tihota okoli njega. Niti ptice ni bilo, da bi se preletela čez cesto. Kaj se je zgodilo? Kje je življenje, kje petje in cvetje?
In tedaj ga je preletela groza, zakaj spomnil se je na to, kar je bil za hipec pozabil, spomnil se je, kaj ga žene zopet v domači kraj, kaj ga je vrglo iz tujine. Spomnil se je, da je vojna, ki mu je vzela vse, in da zdaj ob koncu svojega življenja išče, kamor bi v miru položil svojo glavo. Domovina, ki jo je zapustil, naj mu poda sedaj ono, kar je v svoji prešernosti zapravil.
Z lahkim srcem in smehom na mladem obrazu je bil zapustil pred dolgo leti ženo in sina in se ni več vrnil. Niti na misel mu ni prišla v poznejšem času mala raz-drapana domača koča, vrtiček za njo in vsa lepa domača dolina. Dobro ga je bila sprejela tujina in mu je dala več, kakor se mu je dozdevalo, da bi mu bila dala skromna in nepoznana domovina. In dolgo mu je bila ta tujina mati, vsaj mislil si je, da mu je mati. Dokler ni sedaj spoznal, da mu je bila mačeha. In to sedaj, ko so opešale njegove moči, ko so otrp ni le njegove roke. Sedaj išče dom in ženo in otroka. Utrujen do smrti in skesan. Sedaj bi rad po pravil svoj greh, vrnil se je iz gubljeni sin v očetovo hišo. In ne poželi si, da bi ga tamkaj čakalo pitano tele in nova oblačila, samo po enem hrepeni, da bi tamkaj našel še svojega sina in kotiček, kamor bi položil utrujeno glavo Samo to in samo za toliko časa, da bo popolna njegova pokora.
Počasi, počasi se odlega pot. Izza oblakov je prodrlo solnce in vsipalo svoje zlato na umazano blato. Vendar žarek upanja, žarek življenja v tej bridki zapu-ščenosti, v tej zapuščeni bridkosti! Hude so stopinje, huda je bridkost, a najhujše so žalostne misli. Ko bi jih mogel odložiti, bi legel v obcestni jarek, zatisnil oči in zaspal. Pa porodile bi se nove in še žalostnejše v spanju in v sanjah. Zatorej počasi dalje — dalje.
Potne srage tečejo raz Čelo, palica se krivi v tresoči roki, prsi sopejo čudno in nenavadno. Vendar je dospel na vrh klanca, najvišjega. In odpre se pred njegovimi očmi dolina, lepa in veličast-
penenje. Pa kaj je to? Nad doli-J no se ne spenja več ono modro in. jasno nebo, jasno in čisto kakor1 davna mladost, visoko in oddaljeno kakor sreča mladih dni. Nizko k tlom se tlači kakor megla in krvav je njegov rob. In skozenj si jej o krvavi solnčni žarki in krvavo se vije skozi nje znana, nekdaj bela in bistra reka, krvava kača poleg druge krvave kače, nekdanje, solnčne široke ceste. Kakor jate preplašenih kokoši s strtimi perotnicami, s strjeno krvjo obrobljenimi, čepe dolinske hiše pod tužnim hribom, nad njimi jokajočim. In odnikoder nobenega glasu, nobenega življenja. Pač— vzduh pretrese glas zvona, veselje se vrača.., pozdravljen zvon iz domačih lin, pozdravljen, kakršen si pel v svetlih božičnih nočeh, ko se je rodilo re-šenje in hrepenenje... pozdravljen! Starec posluša in posluša, glasu zvona ne pozna več, to ni zvonenje božične noči, to je *vo-nenje, kakršno se glasi samo tedaj, ko umira vesoljni svet...
Ali ni od nikoder rešitve?
Počasi, počasi se odlega pot, a sedaj navzdol, navzdol v dolino solz, v dolino smrti...
Tam-le pod rebrijo je starčeva hiša, tja mora kreniti, dobro znana mu je pot. Mimo par sosednih hiš z ozkimi dvorišči in s temnimi vhodi, mimo svetle hiše županove in mimo župnišča z visokimi okni in lepim obokanim vhodom.
"Pozdravljena soseda Meta!"
Sključena starka pospravlja na prvem dvorišču trske in se začu deno dvigne.
"Kdo si?" vpraša z mrtvaškim glasom.
"Smonov France."
"Pred sto leti si hodil tod, pojdi dalje in ne nadleguj ljudi, ki ti niso storili zalega___"
"Pozdravljen, sosed Martin!"
Sosed Martin stoji v nizkih vratih, kadi iz pipe in gleda na nebo. Star je kot svet, njegov o-braz sam hrastov lubad, njegove roke dvoje gabrovih stoletnih) vej.
"Poznam te, Šmonov si. Vrni se in ne hodi dalje. Še za drugačne ljudi ni več prostora, ka-moli zate!"
"Pa vendar!" zastoče France.
"Nič vendar! Bili so časi, ko smo pili vino, zdaj je več krvi kot vina. Pojdi dalje... "
Župnik hodi pred župniščem goriindoli. Rumeno listje pada s kostanjev na njegov črni talar in na črni biret, se vsiplje na njegov brevir. Z zlatom je bil okvirjen včasih brevir in zlat križ je bliščal na njem kakor sam božji solnčni žarek. Pa ga je župnik gotovo zamenjal, zakaj na platnicah je samo še črn križ, porošen s solzami in prežet z vzdihi. Resno in bledo je župnikovo lice in velike skrbi so začrtane v gubah njegovega čela. Vsaka guba znači sina, ki se je izgubil iz njegove doline, ki je nesel sovražniku nasproti svoje življenje...
S sklonjenim hrbtom stopi starec pred župnika in vpogne koleno.
"Smonov France sem, gospod župnik. Vračam se v domovino. Kaj je z mojim sinom?"
Župnik ga dvigne in pelje v hišo. Tam ga posadi za mizo, z belim prtom pogrnjeno. Predenj postavi kruha in soli ter steklenico vina.
"Okrepčaj se in odpočij, dolga je bila tvoja pot!"
F-rance prigrizne in pije.
"Vsi so me podili odtod, gospod župnik."
"Ne podim te jaz. Zato, ker ne veš, kaj te je prineslo še enkrat v te kraje. Ne strah pred vojno, tudi ne strah pred tujcem. Prinesla sta te hrepenenje in ljubezen. Zato ti je odpuščeno, pojdi v miru."
Starec vstane. Na vratih se o-brne in vpraša še enkrat:
"Kaj je z mojim sinom, gospod župnik?"
Župnik skloni glavo.
"Vidiš te gube na mojem čelu? Za vsakega, ki je šel od nas, jei ena, a za tvojega sina sta dve.1 Storil je svojo dolžnost, zato ne bodi žalosten."
Ko je stopil staree mimo odprtega župnikovega okna, se ma je •zdelo, kakor bi župnik govoril sam s seboj. Postal je in posluh-niL
Kakor iz groba se je glasilo od tam notri:
"Storil je svojo dolžnost, a nas je vsak dan manj, vedno manj."
3EE
Is šola.
Učitelj: — Kako se pravi človeku, ki je ves ljubi dan v gostilni T	]
Za smeh in kratek čas.
i
a
PONIŽNO VPRAŠANJE.
Mož ženi, ki ga šele pol ure zmerja: -ca, da bova šla v gozdno tišino?
ZA VSAK SLUČAJ.
Ali nisi rekla, ženi-
—	Zakaj vendar mene prosite na posodo? Obrnite se na mojega prijatelja Iliiherja. On ima več kakor jaz.
—	Saj sem mislil, slednjič sem pa sklenil, ga prihranim za kako drugo priliko, ko bom v«
da je boljše, če ,eč potreboval.
Imenik:
padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abeečdnem redu in sicer: kje je k J« 4omm, let« lojitn, katere« vaja*-
m aJJcikn pripada I. t. d., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani,
Sri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete, likjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je "25 centov pri
Felix M. Do lin ar,
45 Vcsey St. Dept. G,	New York, N. Y.
Pazite na Dept. "G".
Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje.
'KRACKERJEV' BRINJEVEG
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in Čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poitnm naročila •« točno iirriv4«fo
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co,
6102-04, ST. CLAK AVE., CLEVELAND, 0.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA4
M
J LAS NARODA1
- •

GLAS NARODA, 8. DECEMBRA, 19H.
JiEislsTiniki
B
=S
liti!, iidmti
B
di» 24. janoarja 1901 ▼ drkvi
S«M ▼ ELY, MINNESOTA. VLAVHI UKADinjDj
flradsednlki V. QERM, §07 Cherry Way or bo* IT
dock, Pa.
Ifodprediednik t ALOIS BALANT, 113 IterlinJ kerton, O.
Slami tajnik: GEO. C. BROZTCH, Box 424, Ely, Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. StUpniki LOUIM KASTELIC, Box 583, Salida, QoM,
VEHOVNI ZDEAVmX:
Dv. MABT1N J. IVEC, 900 N. Chicago ft., Jolist, Hi MADZOX2VIX3!
mm ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, jJOHN KR2I&NIK, Box 133, Bur din®, Pa,
F0B0TNH3«
r*AN JUSTIN, 1708 E. 181 h St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wfl, GUKGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF KERTEIi, od druitva itr. 1., Ely, Mirni.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva etv. 2., Ely, KmL JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Vei dopiai tikajoči ae uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj te pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, va« pritoibe ym na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna piama od atranl flanov M fiaBodf ainlo.
tJrmltreno flagilo j "GLAS NAJtODX",
Vojna in vojskovodje.
Od nekdaj j^ igrala osebnost vojskovodje v vojni veliko vlo^o in še danes je tako, akoravno se nam ztli, da je mehanika in matematika modernih bojev porinila pomen individualnosti popolnoma v ozadje. Imena današnjih vojskovodij pozna celi svet: Conrad- Iloetzendorfa, Moltkeja, Joffre-a, Nikolaja Nikolajevima, Hindenburga, Ituilka Dimitrijeva i. tir. Velike bitke imajo vedno tudi velike vojskovodje. Zgodovina nam kaže, tla ima vsak vojskovodja svojo lastno strategijo,
ostala 2 zbora sta ostala v Tur-kestanu.
Od druge strani pa prihajajo naslednja poročila:
Velika glavna ruska armada je združena ob črti pri Visli-Varša-va-Ivangorod. Kakor poroča list "Narodni Browna", je imenovan za poveljnika te armade general Rnski.
Ko se je. napad generala Rad-ka Dimitrijeva na Przemysl izjalovil, je bil Dimitrijev kot armad-ni poveljnik odstavljen in imenovan za poveljnika 8. ruskega arniadnega zbora, a je kot tak iz ruske armade izstopil. Bolgarski listi poročajo, da je njegov sin Radko tudi vstopil kot prostovoljec v rusko armado.
Kako je sedaj v Lvovu?
Cenzurirani listi poročajo naslednje o položaju v Lvovu: Ruske oblasti so prepovedale-v Lvo-vu prodajo alkohola ter določile za prestopek kazen 6 mesecev zapora. eventualno 3000 kron globe. Pripovedujejo, da so tbile v celi ruski državi uničene zaloge alkohola. Ko je v Lvovu dovolilo vojaško poveljstvo, da se sme v nekaterih lokalih za časa treh dni točiti pivo, so se nekateri ruski častniki tako napili in povzročili take škandale, da so morali dovoljenje preklicati. Restavracije in kavarne so se zaprle v svrho prodaje živil na povelje oblasti, vendar pa je obisk zelo slab.
Izmed finančnih zavodov poslujejo "Ustredni banka", gališka deželna banka in gališki zeralje-kreditni zavod. Ti zavodi poslu-
Dopis.
generalov, kateri poveljujejo mi- JeJ° Jia povelje vojaških oblasti.
lijonskiin armadam evropskih narodov.
Razvrstitev ruskih brambnih sil.
"Stoekliolmer Tagblatt" priob-čuje pregleden opis o razvrstitvi ruskih armad, ki ga je na podlagi ruskih uradnih'poročil sestavil njegov vojaški sotrudnik. Pregled slove: -
Ruska brambna moč je razdeljena v osem armad; desno krilo
lastno umetnost vojcvanja. Dru-jstoji severno od Kovno, levo kri-gače je veleval Cezar, drugače lo pa južnovzhodno od Lvova. Aleksander Veliki, llanibal. Wal- -Meti tema dvema opirališčema se lenstein, Friderik Veliki., Napo-j razteza ruska glavna fronta v leon. Svojo posebno taktiko je velikem krogu čez Grodno ob re-imel tudi stari Moltke in preti de-:kali Narev, Visla ill San, in sicer setimi leti je svet občudoval ka-jtako-le:
rakteristično strategijo japonskih generalov. Xele orožje, temveč tudi metoda in sistem otlločijo bitke. Tudi v sedanji vojni se bo pokazalo, kako velikanski vpliv imajo vojni principi poveljujočih generalov na izid velikanske ev-ropejske borbe. Poznamo jih, ki so poklicani, si okinčati glavo z vencem zmagoslavja, toda videli bomo šele, kdo izmed njih bo izvoljen. Friderik Veliki je dejal, da odlikuje vojaškega genija ena lastnost: tla misli neprestano in z vso intenzivnostjo svojega duha le na svojo nalogo, tla s svojim poklicem takorekoč ]>opolno-ma zraste. O Moltkeja vemo, da je vse svoje življenje študiral zgodovino vojn, za vsako važnejšo fazo velikih bojev svetovne zgodovine. Vojskovodja mora obvladati vse stroke svojega pokli- .
Prva armada, ki ji je poveljeval Rennenkampf, v ozemlju Kovno, sestoji iz 2., 3., 4. in 20. zbora t. j. iz vseh čet, ki spadajo k vilnsk emu vojaškemu okraju.
Druga armada, v ozemlju Grodno, je sestavljena iz finskega in bjelostoškega zbora, ki jima je dodeljen en sibirski arinadni zbor. Izprva je tej armadi poveljeval general pehote Zylinski, bivši načelnik 21. armadnega z<bora, sedaj pa je namesto njega imenovan general Ruskij.
Tretja armada pod poveljstvom generala Mistenka sestoji iz 1., 13., lo. in 23. zbora ter dveh konjeniških divizij; stoji ob reki Narev. Večji del teh zborov je preje spatial k prvi armadi, ki jo je general Hindenburg pri Tan-uenbergu potolkel.
Četrta armada pri Varšavi je
J,
"tako", ali potice, pogače in dru- j kopališče peljali nazaj, pade na-Jeesa sem prav za prav ustvarjen, ge dobrote tega sveta, ki jih jei enkrat eden na enostavni grobni Pred časom st-m se s svojim avtomobilom prevrnil v neki jarek;
v izobilju, ali pozornost in naklo-jkamen s klicem: "Cest mon pe
ni.innnt n,niiV. »nntUnliniT ini^. S/i' PP PPst TY1 flTI	>*ii ' ' f Pri n^amrq
ca z naveejo popolnostjo, pozna- i-4 „	-	.
J ' J	J ' 1	l>aje sestavljena samo iz dveh ak-
ti mora vse panoge armade, ve-
deti mora natančno oceniti značaj. pomen, vpliv bojišča, število, duha, pripravljenost svojih čet, obvladati mora skratka komplicirani mehanizem moderne armadi1 tako precizno in brezhibno, kakor godbenik svoj inštrument. Na tem materija!nem temelju šele deluje duh, se more pojaviti uspešno genij vojne umetnosti. Vsaka bitka zahteva individualne, samostojne rešitve. Rutina je le slab surogat in vojskovodja, ki se vprašuje, kaj bi bil v konkretnem slučaju napravil Napoleon, ali kak drugi veliki vojskovodja zgodovine — je slab in ne bo nikdar imel velikih uspehov. Le general, katerega volja je nezlom-na, katrega sodba je jasna in precizna in katerega odločitev je nagla in trdna, se izogne hibam in pogreškom. Nikjer se hibe tako strašno ne maščujejo, kakor v vojni; nikjer ni trebr toliko resnice, kakor na polju smrti. Malo-dušnost in egoizem lahko umore cele armade, pahnejo cele države v propast. Morda ae bo v sedanji vojni pokazalo ae bolj kakor kdaj poprej, da je končna, definitivna zmaga bojujoč ih ae držav od v is
tih
tivnih zborov, namreč iz gardne-ga in 14. zbora, a je izredno oja-čena z velikim številom konjeniških divizij. Tej armadi poveljuje načelnik amurskega vojaškega okraja, general Lesicky.
Peta, lublinska armada, pod poveljstvom načelnika moskovskega vojaškega okraja, generala konjenice pl. Plelnvaja, je sestavljena iz grenadirskega zbora, 8., 16. in 18. zbora.
Šesta, bolniška armada je sestavljena iz 7., 19., 24. in 25. zbora; poveljnik je načelnik irkut-skega vojaškega okraja, general Ewerth.
Sedma, .przemvslska, armada je sestavljen iz 7., 9., 10. in 11. zbora; preje ji je poveljeval general Dimitrijev, ki je po najnovejših vesteh imenovan za poveljnika "južne armade", namesto generala Ruskega.
Osma, lvovska, armada, pod poveljstvom generala Brusilova, je menda sestavljena iz obeh zborov kijevskega vojaškega okraja t. j. 12. in 21. in razen tega iz nekaj sibirskih in kavkaikih zborov. Kar se tiče obeh slednjih je toliko gotovo, da so bili od petih sibirskih zborov 3 poslani na od
seveda v zelo omejenem obsegu. Rusi se. obnašajo razmeroma dostojno; visoki fukncijonarji so zagotovili prebivalstvu, da bodo tolerantni napram vsem narodnim in verskim vprašanjem Po-jak o v. Dovolili so tudi, da se smejo vrniti rimsko-katoliški duhovniki, ki so zapustili Lvov, ako to želi rimsko-katoliški nadškof Bilzewski. Te obljube veljajo samo za čas vojne.
Rusi govore zelo mnogo o avtonomnem poljskem kraljevstvu, ki naj bi Obsegalo Rusko Poljsko, vzhodno Prusko, Poznanjsko, sedanjo prusko Zgornjo Šlezijo, te-šinsko pokrajino in zahodno Galicijo do visleške črte. Vzhodna Galicija pa je — kakor pravijo Rusi — pradavna ruska zemlja in mora pripadati k Rusiji. Za podkralja nove avtonomne Poljske je določen veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Poljska družba je seveda napram tem ruskim obljubam zelo skeptična. Rusi so ponovno izvršili v Lvovu hišne in telesne preiskave, da bi zaplenili vsako orožje. Ruski vojaki so porabili vsako priliko, da so pasante oropali njihovega denarja in vrednosti. Zasebna stanovanja so zaradi na-stanjenja ruskega vojaštva zelo mnogo trpela.
Prišlo je tudi že do velikih an-tisemitskih izgredov. Vsled trditve nekega kozaka, da mu je u-kradel neki jud 10 K, so izvršili v judovskem predmestju Lvova strogo revizijo. Pri tem je bil o-kraden kozak ustreljen skozi neko okno z revolverjem. Ta dogodek je bil povod, da so v židovskem predmestju streljali s strojnimi puškami na hiše in pasante, pri čemur je bilo 50 ljudi Ubitih Tudi v nekem drugem delu mesta je došlo do izgredov. V ulici Valova so namreč Rusi zasedli nekaj hiš, iz katerih se je baje streljalo. Rusi sicer dovoljujejo, da se Poljaki poslužujejo poljskega jezika, poljskih narodnih barv in da se v javnih lokalih igrajo poljske narodne himne, toda v vseh ozirih se že kaže sistem poniževanja. Ena sama poljska ljudska šola je bila šele po daljših pogajanjih in trudapolnih konferencah otvorjena. Ko so Ru-
Diamondville, Wyo. — Po imenu bi Človek sodil, da kopljejo tu demante, v resnici pa krijejo s pelinom obraščeni hribi sam premog, katerega letos še dosti pridno spravljajo na površje. Seveda se delavskih rok ne manjka ter jih je tudi tu, kot povsod, več kot jih rabijo. Diamondville je prijazno mestece, postavljeno na o-beh straneh ene same ceste ali u-liee, ki je znamenita že radi tega, ker je brez imena; ga namreč ne rabi, ker je samo ena. Na enem koncu pripleza po klancu v dolino, na drugem koncu, mesteca pa pride do razkola. En del se vije kot morska kača proti Oakley, drugi pa se spremeni v "svete štenge", ki vodijo k pečlarjem grič. Ker se odpustki dobijo šele na vrhu, romal sem nekega večera tudi jaz na Oljsko — hočem reči: na Pelinovo Goro, a prišedši na vrh, sem imel sape, kot da so mi pljuča rezervni sklad vseh \vyorninškib vetrov in viharjev. Odpustka sem bil po dolgih prošnjah deležen samo enega majčkenega, samo za pol ust, pa še tisti me je stal tri groše v blagu. — Premogorov v Oakley še dosti dobro obratuje in tudi kampa ne izgleda še preveč divje, samo razsvetljava je nekako nezanesljiva. Če zaštrajkajo vestalke na luni. pa je cela kampa v temi in kdor je ob pozni večerni uri zunaj na cesti, mora imeti precej spretnosti, da se izmota iz diplomatičuih spletk, katere se podnevu navadno rabijo za sušenje perila. Jaz sem imel dobrega vodnika in dasi me je parkrat že za vrat držalo, sva se vendar srečno izmuzala in dospela na "Main Street". Tu sva pa varna, zagotovil me je prijatelj, ali komaj je izgovoril, že sva 5e oba zadrvila v črno jamo sredi Main Streeta. Če ne bi bil imel za spremljevalca Tomaža nevernega, ne vem, kako bi se bil izmotal iz starih obročev, žice, črepinj in kulialnic, ker jaz sem skoro verjel, da sva stopila coper-nieam v skledo! — Kampa Glen-coe je zanimiva iz dveh ozirov, Prva zanimivost je, da so vse hiše v kampi zidane, druga pa, da je večina hiš praznih in večina oken s plankami zabitih. Pred par meseci so bili tamkajšnji premogorov zaprli, a zdaj zopet pri-lično dobro obratuje. Seveda, za delom tje hoditi nikomur ne svetujem. Slovenske družine so v Glencoe samo štiri. Tam živi rojakinja, kateri sicer ne vem imena, a katere se bom hvaležno spominjal še v večnih loviščih. Rekla mi je namreč, da sem se v teh dveh letih, kar me ni videla, za tri leta pomladil! Bogovi vedo, da li je resno mislila, kali?! — Cumberland je bil pred leti ena največjih slovenskih naselbin v tem delu države, danes pa biva tam kakih osem slovenskih družin ter životari ena pečlarska podružnica. Kar se dela tiče, še ni tako slabo, a zaslužek je baje le bolj kilav in tudi delo dobiti je težko. V tamkajšnjih premogovih rovih deluje silen pritisk, pa ne od zgoraj, kot je drugod običajno, ampak od spodaj gor. Vsled tega pritiska je videti tuintam na površju zemlje zijajoče odprtine, ki se včasih razprostirajo na precejšnje daljave. Podobne zemeljske razpoke sem videl svojecasno tudi v Lowell, Ariz., samo da so širje in globočje. Tam segajo baje prav do dimnikov palače Mr. Belcebuba ter je smolo in lim pa pripaljeno mleko duhati celo na površje, tako-le ob ponedeljkih, ko ga peklenski kuhar kaj polomi. —. Frontier je prav lična kampa, ali delavske razmere tam so izredno slabe; premogorov o bratu je le po dva dni v tednu. Lepa vrstnica Frontierju je Sussie, kjer se tudi le po dva dni v tednu dela. V obeh kampah se nahaja precej Slovencev. V Sussie so me oni dan nekateri hoteli napraviti za šerifa, drugi za odvet-
njenost mojih gostiteljev, tega še re, cest mon pere! sam. ne vem za gotovo. Edini dve
Pri apazova- bila je noč in deževalo je straš-
slovenski cvetki, ki (čudež božji!) tam duhtita izmed pelina, ne prideta pri meni v poštev — ali pravzaprav sem hotel reči, da jaz ne pridem pri njih v poštev! — Malo onstran od Diamondville se nahaja mestece Shaeketown, izključna last slovenskih pečlarjev. Meščani so sprejeli mene in mojo gdč. Bakso z odličnim spoštovanjem in njegova ekseelenea mestni mayor napravil mi je tak gin-Ijiv pozdravni govor, da sva oba jokala, no in ko je jok nekoliko pojenjal, pa mi je razkazal mestne znamenitosti, posebno Broadway in čuda arhitekture na obeh straneh. Popisati jih ni mogoče, pojdite jih rajši pogledat! — A. J. Terbovec.
nju nagrobnih spomenikov je!no. Nevarnosti na vsakem kora-slučajno bral tudi ime svojega ku, a vendar sem š»- vedno živ.
očeta, ki je bil 1. 1871. tukaj kot ujetnik položen k večnemu po-čitku. Sinu je bilo dovoljeno o-stati nekaj časa na grobu svojega očeta in svojo mater pismeno obvestiti, da ji more vendar enkrat zanesljivo poročati o izgubljenem očetu.
Poslanec Malik na bojišču. — 27. domobranski polk.
Kakor poročajo graški listi je izdajatelj "Marburger Ztg." L. Kralik dobil pred kratkim od poslanca M. Malika, ki služi v pro-stovojskem avtomobilskem zboru na severnem bojišču, vojno dopisnico, ki se glasi: Velikih naporov te strašne vojne skoro ne čutim in večkrat se uprašam iz
Ni moči!
ščanov kot talce, in sicer 4 Po-inika, tretji pa za sodnika! Ne ljake, 4 rusofile, 4 Ukrajince in I vem, ali izgledam tako inteligent
si došli v La-ov so zaprli 16 me-
sicer 4 Po-jnika, tretji pa za krajince in I vem, ali izgledam 1 4 Izraelite. Teh 16 talcev so in- no ali tako rabijantno! ternirali najprej v mestni hiši, potem pa v nekem hotelu. Čez 14 dni so pa vse izpustili razen Židov.
Trgovina v Lvovu je zelo malenkostna, draginja pa ni prevelika, ker so oblasti določile maksimalne eene. Rubelj ima kurz 3 K 3Q v. Železniški promet se vrši v smereh proti Brodyju, Pod-nolocyski in Grodeku. Vojne vesti, ki prihajajo v Lvov, so izključno ruskega izvora.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO KB UPKAVNI-
Pogledi,
ki so me spremljali, so bili čudno nezaupljivi, a jaz si nisem mogel razložiti, zakaj. Ko pa sem se legitimiral kot popolnoma nenevar ni Terboveev Tone, imel sem t hipu vse zaupanje in naklonjenost rojakov na svoji strani. — K em merer je nekako središče imenovanih premogarskih kamp in vedno je dobiti tam Slovence po opravkih. Stalno bivajočih, razen dveh ali treh družin, pa tam ni. — Svojo glavno operacijsko bazo sem imel v Diamondville Kaj me je držalo tam, ali lepo de-mantno ime mesteca, ali "Sikne' ▼ omaki, Sikne pečene in čikna
Ne! ostaviti ni moči Očetnjave mi sveta, Naj ponuja tudi stvarstvo, fcar najlepšega ima.
Naj se širi čudovito Zemeljski tam daljni krog, Dom moj majhni večje čudo Vendar le je božjih rok.
Najsijajnemu tam krasu Najti meje ni očem, Domovina kakor zvezda Svetla je nad bleskom tem.
Ne! pogrešati ni moči Vas, premilih mi glasov, Ki ste srcu, kar vzpomladi Dih mu prvih je cvetov.
Kaj zvenečih vseli jezikov Zemskih mi ponosni zbor, Govorica domovine Zame je soglasja vzor!
Ne, ni moči! — tu povsodi Prostor me pozdravlja znan, Kitico spominov sladkih Si nabiram dan na dan.
In med njimi najsvetejše, Ki s solzami jih rosirn, Kakor nadege nebeške Po grobovih jaz sadim.
Z vsem, kar duhu je predrago Na domovje je oprt, Me odtrgati od njega, To bi meni bila smrt.
Tukaj, kjer življenje cvelo Neizrečno mi lepo, Kjer mi slast in togo srce Uživalo je gorko:
Tukaj, tukaj, kjer je tekla Zibel ljubili mi otrok, Tukaj žiti in umreti Velečastni daj mi Bog!
Lujiza Pesjakova.
Raznoterosti.
V noči od 5. na 6. oktobra st-m imel vso noč opraviti na črti. v i kateri je korakal 27. domobranski pešpolk; polk je korakal ]m» globok.m blatu. Nisem vedel, tla je bil zraven dr. Rihard Kralik, drugače bi st- mu bil javil.
I
Padlim junakom na južnem bojišču
grade tovariši krasna pokopališča. Tako se nahaja neko pokopališče v Bosanski Rati, kjer počivajo češki bratje. V spomin so postavili tovariši lep eemcntt-u spomenik, ki kaže. leto l!>14. Častniki in vojaki — brez razlike —? počivajo v eni vrsti.
CENIK KNJIGA
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
molit veniki:
Dušna paša Dušna i>a.ša v usnje Ključ nebeških vrat Marija varhinja elegantno Tesano Otroška pobožnost Rajski Glasovi
Skrbi za Dušo elegantno vezano z zapono
Skrbi za Duio ▼ zlonovo koat vezano
Sv. Ura elegantno vezano Vrtec nebeški
poučne enjigb:
—.80 91.00 —.50 11-20 —.25 —.40
11.40
$1.20 $1.20 —.40
Boj v strelskih jarkih. — Tudi v vojski je včasih usmiljenje.__
"Humanite" objavlja spis Ar-dadee-ja Dunoisa o beležkah Po-incareja in ministrov Vivianija in Milleranda o vtiskih vojske. 'Na gotovih krajih smo se zelo približali strelnim jarkom sovražnikovih armad. Na nekem takem mestu je bil neki večer ranjen neki nemški častnik 200 do 300 korakov pred francoskimi strelnimi jarki. Zaman je poizkušal bežati. Ozemlje med obema črtama je neprestano obsipal sovražnikov ogenj. Častnik je ležal več dni na tleh, njegovo bolestno stokanje je bilo vedno slabejše. Francoze je prevladalo sočustvo. Plezali so na vseh štirih k njemu in mu prinašali jesti in piti sicer več dni. Nekega večera, ko sovražnik ni streljal, je častnika naprtil neki Francoz na hrbet in ga je prenesel v francoski strelski jarek. Zdaj ga zdravijo v neki francoski bolnišnici.
Boj se bije z vsemi sredstvi. Strelski jarki so mnogokrat tako blizu, da se čujejo na francoski strani nemški glasovi, če se položi uho na zemljo. Nedavno so izkopali nekateri francoski vojaki podzemeljsko galerijo do sovražnikovega jarka. Kopali so bivši rudarji. Konec rova so napolnili z razstrelivom in zažgali. Razstre lili so 30 m nemškega jarka; zmedo so porabili, da so z naskokom osvojili nemško črto.
Na nemškem pokopališča našel o-četov grob Ganljiv prizor -se je odigral v francoskem ujetniskem taboru v Lechfeldu. Umrl je neki francoski ujetnik in k njegovemu pokopa so pustni tudi oddelek Fran-so Nemci te akozi po-
Abeeednlk nemški	—. 25
Abecednik Blovenskl	—.25
Ahnov nemško-angleški tolmafi	—-50
Angl. slov. in slov. angl. slovar	—.40
Domači zdravnik	—-50
Domači živinozdravnlk	—.50
Drugo berilo	—.40
Hitri računar	—.40
Katekizem mali	—-15
Novi domovinski ttkoa	—20
Pesmarica, na. grobni e.	$1.00
Poljedelstvo	—50
Popolni nauk o čebelarstva	$1.00
Prva nemška vadnica	—-35
Ročni slovensko-nemškl slovar	—.50
Schimpffov nemško-slovenskl slovar	$1.20
Schimpffov sloven.-nemški slovar	$1.20
Sadjereja v pogovorih	— 25 Slovar nemško-slovenskl (Janeilfi-
Bartel) nova izdaja	$2 50 Slovensko-angle$ka slovnica	$1 00 Slovenska slovnica	$1.25 Slovenska pesmarica, I. In n. zvezek, vsaki po	—80 Trtna ufi in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovale«	—.60 Veliki katekizem	— .40 VoSČ-llni liati	— Zgodbe sv. pisma	—.60 Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1, 2 ln S. zvezek vsaki po	—KO
zabavne in razne druge knjige:
Andrej Hofer	— 20
Avstrijska ekspedlclja	—.20
Avstrijski Junaki, broširano	—.70
Baron Laudon	—.30
Baron Trenk	—-20
Bele noči________— 20
Beneška vedeževalka	—20
Beračica	—-20
Boj za pravico	—40
Božični darovi	—15
Burska vojska	—-25
Car in tesar	—-20
Cerkvica na skaU	—-15
Clganova osveta	•—-20
Ciganska sirota, 93 zvezkov.	$5.00
Crnl bratje	—.20
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—20
Cas Je zlato	—-25
Devica Orleanska	—-30
Don Klžot	—-20
Doma in na tujem	—20
Dobrota ln hvaležnost	—-60
Dve čudopolne povesU	—-20
Erazem Predjamskl	—.20
Evangeliji	—50
, Evstahlja, dobra MS	—-20
Fablola	—®5
Fra Diavolo	—-25
George Stephenson, oče	Železni« —15
Gorenjska knjlfnles:
Nedolžnost preganjana	ln poveliča-
-JI
Nezgoda na Palavans	—.2«
O Je tiki
Pa.sjegla.vd	$1.0«
Pavliha	—.3®
Petrosini, znani N. T.	detektiv —.21
Pod turškim Jarmom	—.21
Poroka po pomoU	_ffl
Pota ljubezni 110 zveskoT	$5 50
Potovanje v Liliput	_,2i
Poslednji Mo^ikane«	—2«
Požigalec	_.21
Pred nevihttf	_21
Prihajač	—.M
Pregovor!, prilike, reki	—.2i
Pri Vrbčevem <Jrogt	—.21
Princ Ev gen Savojskl	—.2»
Prst božji	—.20
Punčlka	—211
Repoštev	_.2$
Revolucija na Portugalskem	—.2«
Ribičev sla	—.11
Robinzon	—.40
Ruska Japonska vojna	I rr. —.60
Sad greha	—,C0
Sanje v podobah	—.li
Senila	—.15
Sita. mala Hindostanka	—.30
Skrivnosti srca	4 —69
S prestola na morili«	—.St
Stanley v Afriki	—20
Strahovalci dveh kron, dvs zvezka po	—.80
Sv. Elizabeta	— 4t
Sveta Oenovsva	—.20
Sveta noč	—,2t
Sveta Notburga	—.2f
Srefolovec	—.20
Stoletna pratlka	—.51 Strah na Sokolskem gradu, 10« zv. $5.0$
Strelec	—,2t
Turki pred Dunajem	—*30
Tisoč In jedna no«	$7.06
Tiun Ling	—20
Timotej In Fllemon	—.20
Trije rodovi	—.50
Uporniki	—.30
V	delu reSItev	—.2«
V	gorskem zakotja	—.20 Vrtomlrov prstan	—.21 Veliki trgovec	—.2® Vojna na Balkanu 12	zvezkov $1.85 Žalost in veselje	—4S Zadnji grof celjski	—.M Za tuje grehe	—.40 Zlate Jagode	— 30 Zmaj Iz Bosne	—tO Življenjepis Simona Gregorčiča —.6« Zivjenje trnjeva pot	—.H
spilmanove povesti:
1.	irv. Ljubite svoje sovrafnlk«	—.If
2.	zv. Maron, krSčanskl deček	—21
3.	z v. Marijina otroka	—25
4.	zv. PraSkl Judek	—28
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—.25
6.	zv. Arumugan sin Indijskega kneza .	—.29
7.	zv. Sultanovi sužnji	—-25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—31 zv. Kraljičin nečak	—.35
10. zv. Zvesti sin	—SO
11 zv. Rdeča In bela vrtni«4	—SC
12.	zv. Korejska brata	—.31
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—-30
15.	zv. AngelJ sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopl	—-M
17.	zv. Prvič med Indijanci	—M
18.	zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	—M
19.	sv. Mlada mornarja	-M
TALIJA:
ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER.
L zV. JCokmanova povest		—15
S. zv. Izpokorjena r omari ca		— 15
4. zv. Grajski lovec		—15
5. zv. Kukeloev stan		—.15
8. zv. Šmartno pri Kranja		—15
Gozdovnik, 2. zvezka		—.80
Greh ln smeh		—50
Hildegarda		—20
Hlapec Jernef		—.60
Hirlanda		—.20
Hubad, pripovedke, I. In EL	zvezek	
po		-.ZU
nustrlranl vodnik po Gorenjskem		— 20
Izlet v Carigrad		—.20
Izdajalca domovin«		—20
tvan Resnicoljub		—20
Izanami, mala Japonka		— 20
Izidor, pobožni kmet		—.20
Jama nad Dobruio		—.20
Jaromll		—.20
Jetnikov! otroci		—50
Kapitan Marijat		$1.00
Krištof Kolumbo		—20
Krvna osveta		—15
Knez črni Jurij		—20
Krvava noč v Ljubljani		—.40
Lažljivl Kljukec		—20
Leban. sto beril		—.20
Ljubezen n maščevanje, 102	zvez.	$5.00
Makslmiljan		—20
Marjetica		—50
Marija hči polkov*		—.25
Materina žrtev		—50
Mati, sodjalen roman		$1-00
Masulino		-.30
Mir božji		—70
Mirko PoSteenJakovlS		—20
Mlad samotar		—15
Miklova Zala		—30
Na različnih potih		— 20
Na valovih Južnega morja		—.15
Narodne pri povesti. I., II.,	m. In	
IV. zvezek, vsaki po		— 20
Na bojišču		—35
Na Indijskih otokih		—30
Na Ju t rove »i		—35
Na preriji		—20
Naseljenlcl		—20
Brat sokol	—31
Cigani	—40
Dobro doill	—20
Doktor Hribar	—20
Dve taSCl	—20
Idealna talča	—20
Ne kliči vraga	—.30"
NemSki ne znajo	— 30
Pot do srca	— 20 A
Pri pufičavnlka	— 20
Prvi ples	—30
Putlfarka	—20
Raztresenca	—.30
Rokovnjač-i, narodna Igra	— 4«
Stanarlca	—30
V medenih dnsh	—«
razglednice:
Newyorfike, s cvetlicami, humorl-stifne, božične, novoletne in ve-likonočnt po komad	—.01
ducat po	—.21
Narodna noinja tn mesta Ljubljane, ducat po	—.21 Z sslikam! mesta New Torka po —.31 Razne svete podobe, ducat po -—SI Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali —.18 veliki —71 Ave Mulja —II
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.11 Avstro-Ogrske, vezan	—51 Združenih držav, mali	—.11 veliki	—.31 Evrope, vezan	—.M Celega mreta	—.H Balkanskih držav	—ti Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana,	Ohio, Pennsylvania, Minnesota,	Wisconsin. Wyoming In Weal	Virginia in ▼•eh drugih držav po
Opomba: 'Naročilom je prflo žiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali po itnfli snamkah Poštnina jo *
mma
mam.^^mm. r „ ,
M It
TL
aJm
GLAS NARODA, 8. DBCEMBR A, 19H.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Padel je na »evernem bojišču
an Kordia. e. kr. nad poročnik tmobran&kcgs p«-»|K»lka *t. Pcgješan čraovojnik. V Alari-
»ru /.«• nekaj dni pogr«-šajo črno-•jnika topnirlrja nadomestil*' tt rije llukovnika. Prejšnji dan.
rtlnu j»* izginil, je bil zelo rai-ii j i v. Itukovmk je nad srednjo I i kostjo, močnih kosti, črnih « in l»rk, zarjavel<*ga obraza; itr j«' približno 40 let. Doma j«* I»ort-njskega in j«- po poklicu
iu
v vojnem vjetniatvu. l)e-
ener Karlickv, ki je vodim ee*te in mostu od
kolodvora, j«* v vjetniatvu v Ni-jemu se pa podi , ki je kaplan na okraju, in je v fran-istvu. Kaplan Karli-1 letošnje poletje po Z dr. Ždešarjem je »sko vjetništvo in je v Chateau d' If pri ar&t'ille. Sedaj pa poroča, da ide najbrze iz Francije v Bar-lono na ftpaiwkem. Obisk na Gradu. Amerikanski
Loke dfl
i vojnem
tit kot i mu brati v 20. ok vjetniit })OtOVi
ikcm.
ura
zul v ,e zdaj i, angl i inter m ljal o in j«
II obis
Ralph <*. Busser. zastopnik franeo-ruskih in japon-*e je H. novembra
Trstu tudi
Liških,
•sov,
: avtomobilom v Ljub-7. oblastvenim dovoljeval angleške in franco-e državljane na (iradu. Med te-i j,- 28 Indijcev iz Kalknte, *J iz ) m bay a, A Maltezi in več Fran-/ov. Konzul se je glede ravna-a in preskrb«- teh intern irance v ►voljno izrazil in dal to sam v
Transport s severnega bojišča.
Dne 11. nov. popoldne je dospel v Ljubljano posebni vlak s transportom s severnega bojišča. Bili so v tem vlaku izključno poljski legijonarji. Naznanjenih j** bilo preko IKK), do Ljubljane jih j** dospelo 212 in 28 težko ranjenih. L t ^ijonarji so bili med potjo izborilo preskrbljeni, tudi so bili že prej v drugih bolnišnicah. V Ljubljani so jih spravili vse v bolnišnico, prirejeno v vojašnici 27. pešpolka. Brez dvoma je, da bodo ti prostovoljci, od katerih večina ni ranjena, marveč samo izmučena "d naporov, v kratkem zopet mogli vršiti svojo prosto voljno prevzeto nalogo.
Odlikovanje. Poroča se, da je v ljubljanskih kupili znani Ru dolf baron Buddenbroek, ki se je kot topiiičarski nadporočnik prosi e volje uvrstil v nemško vojsko pri Vperu, bil odlikovan z železnim križcem I. vrste.
Ncvi poveljnik 27. pešpolka j t postal podpolkovnik Julij L<u-stig-IVean pl. Preanfeld. Novi polkovnik je bil«več let prideljen generalnemu štabu in je bil p ret. t ni m letom kot podpolkovnik imenovan za poveljnika beljaške ga lovskega bataljona.
Pokopali so na Spodnjem Brni ku na Gorenjskem akademika Jo ska Jereba. Bil je član "Danice". Bil je zelo priljubljen kakor pri dijakih in profesorjih, tako tudi v svojem rojstnem kraju pri vseh ljudeh. Pa ni čudno, kajti bil je kratkočasen, toda skozinskoz pošten mladenič.
Umrl je tiskarniški faktor m mnogoletni inetteur-en-pages l^ii-baeher Zeitung Valentin Arselin ki je dne 4. novembra, kakor smo poročali, praznoval GOletnieo svojega pokliea.
Umrl je v Ljubljani postajni mojster c. kr. državne železnice Vekoslav Puhar.
Umrl je 8. nov. zjutraj po dalj še in boleh an ju v Kranju Itajko Sufaiik, posestnik in lastnik zna ne gostilne Pri puščav ni ku (tudi Pri slonu), v 66. letu svoje starosti. Pokopali so ga 9. nov. dopoldne na mestnem pokopališču Kranju. Razen mnogoštevilnih pogrebcev iz mesta in okolice je umrlega spremilo k zadnjemu po čitku Prostovoljno gasilno in re ševalno društvo iz Kranja. Pokoj nik je bil na zunaj trda skorja pod katero je bilo blago srce. Do brodelne naprave v Kranju so iz gubile ž njim požrtvovalnega do
brotiilka, reveži pa usmiljenega podpornika. V njegovi gostilni zlasti na prijaznem, senčnatem vrtu se je svoje dni zbirala kranj ska meščanska družba ob čaši pe nečega piva, s katerim je znal u mrli Sušnik ravnati in ga prav temperirati, kakor malokateri go stilničar.
Ha opeklinah umrla. 151etni
j Jnlijano z vrelo kavo. Otrok je na 1 opeklinah umrl.
Otroka popustila. Te dni je Jo-
I r.efa Štibernikova prinesla svoje-! ga novorojenčka v otroško bolni-] eo v Ljubljani, kjer ga pustila in odšla.
Umeščena sta bila: Jožef Plan-tarič. župnik na Dobrovi pri Ljubljani, na župnijo Trebnje 11. novembra in Peter Hauptman, zupni upravitelj v pokoju, na župnijo Dobrovo 1J. novembra. Tepež. V neki gostilni v Tržiča se sprli gostje. Spor se je razvil na cesti v hud tepež. Neki lo-' vee je dobil pri tem težke telesne poškodbe.
Vjeta osumljenca. 9. nov. ponoči je službujoči policijski strazlik na Vodnikovem trgu v Ljubljani opazil, kako se dva tuja, neznana, mlada individua pri stojnici branj e v ke Marije Marjetiče-vc potikata ter krenil proti njima. Oba sta zbežala, a stražniku je bila sreča mila, da ju je vjel in aretiral. Vsekako sta morala imeti zelo kosmato vest. da sta se varnostnega organa tako prestrašila in se še celo domneva, da sta v a izmed onih tičev, ki so se te Ini po Ljubljani, kot se je že po-, ročalo. tako živo zanimali za razne stojnice.
Vlcmi v barake se nadaljujejo. 10. novembra ponoči je bilo vlomljeno na Rimski cesti v Ljubljani v barako branjevke Marije Tih-ove. Tatovi so iz barake odnesli stensko uro ter jo popustili za barako. V baraki so pa vlomili v predal, a ker vzame lastnica denar zvečer s seboj, niso ničesar lobili in so se zadovoljili z nekaj sadjem. — Na Dunajski cesti so pa tatovi vlomili pri stojnici Antona Turka v zaboj ter odnesli 8 kilogramov salame.
Z dežele pišejo: Na Slovenskem se pokol je vsako leto več tisoč prašičev in svinj. Vse te svinje pri klanju dolgo mučijo. Mesarji spustijo živinčetu kri, ne da bi je prej omamili. Po drugih krajih udari mesar svinče, p redno je zakolje, z betom ali kakim železom po glavi, da je omami in je šele potem zakolje; živinče tako ne trpi toliko. Kakor se pa zdaj kolje, pa živinčeta grozno trpijo. Mesarji sicer pravijo, da kri bolje odteče, a ko se tako kolje, pa to ni prav, kri tudi drugače odteče, ako se živinče prej omami.
ŠTAJERSKO.
Padel je na severnem bojišču
Valentin Lavbič, učitelj iz Trbovelj.
Smrt poveljnika. Iz Merana se dne 17. nov. poroča: Nenadoma je umrl tu polkovnik in poveljnik s7. pešpolka Dionizij Rabatscii, ki je potoval skozi Meran (južno Tirolsko).
Odlikovanje. S srebrno lirab rostno svetinjo L razreda je bil dne 2. nov. <Kllikovan Karel Set-telle, praporščak 27. pešpolka. 19. oktobra se mu je posrečilo, da ji' s svojim vodom ob naskoku na Bločev gorni kljub kroglam vdrl v vas, kjer je vjel veliko sovraž nikov. Praporščak je sin graŠke-ga višjega mestnega svetnika Karla Settelle.
Dr. A. Gosak, odvetnik v Ptuju, sedaj e. kr. poročnik pri 17. trdnjavski brigadi, o katerem se je bil raznesel glas, da je padel, piše, da je doslej popolnoma zdrav in čil ter dobrega humorja, akoravno je izgubil kakih 25 kg na svoji prejšnji teži.
Povišanje. S 1. novembrom je bil vojaški superior v Gradcu monsignor Anton Jaklič povišan v VI. činovni razred.
Kolera. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča, da so v Thalerhofu pri Gradcu 17. nov. dognali dva nova slučaja kolere.
Razne vesti iz Maribora. Zadnje dni je tu sem došlo znova ve liko število lahko in težko ranjenih ter bolnih vojakov. Zadnji transport, 8. nov., je imel 180 ranjencev, a je bil to le manjši del. Ostale ranjence so prepeljali dalje proti severu. Ranjenci so bili s severnega in južnega bojišča.— 7. nov. zjutraj je došel tukajšnjemu c. kr. okr. glavarstvu ukaz, da ima le to skrbeti, da spravi pod streho 4000 galiških begun cev. Del teh bodo, kadar dospejo, spravili v barake, ki jih je zgradil vojni erar, del v delavnice ku rilnice južne železnice, ostale pa bodo porazdelili drugodi. Za mesto Gradec je prijavljenih 20,000 galiških beguncev. Deloma osta-
fant Franc Rus v Spodnjem Lo-jnejo tam po barakah, deloma jih gateu je polil iz neprevidnosti pa »pravijo v Spielfeld itd. —
doseza zlasti pri moki in jajcih silno ceno. Tako velja navadna moka danes že skoro enkrat toliko kakor poprej, kilogram 64 do 70 vinarjev. -Jajce, navadno, drobno, velja 12" do 14 vinarjev. Speh je v enem tednu poskočil za 40 vinarjev pri kilogramu. Slednjemu so mesarji krivi, ker so zagrozili. da zapro prodajalne, če se »peharjem ne prepove uvoz. Ti, špeharji, pa seveda tudi skrbe. da s- že v naprej odškodijo. — Pravijo, da namerava tukajšnja u-prava južne železnice pričeti pobil ati mesečno pri svojih uslužbencih prispevke Za Rdeči križ.— Na griži je zbolel na severnem bojišču gimnazijski veroučitelj in vojni kurat profesor J. Kociper. — Vreme se je zadnje dni zopet obrnilo na bolje in nekoliko topleje k t »t v začetku novembra. Tudi Drava, ki je vsled poplav na Koroškem naraščala, je zopet vpadlai. — Dne 7. nov. je semkaj došla baterija težkih havbic. — V kratkem se semkaj baje preseli z Dunaja enoletna topničarska šola.
Izpred vojnega sodišča v Gradcu. Infatiterist graške meščanske garde Rajko Mittermaver je dobil 23. septembra ukaz, naj se ob 1 tli. zglasi za službo kot straža. Ker ga ni bilo. so pa šli iskat, nakar je mož ravnodušno odgovoril: "' Prvič si moram napraviti zadosti cigaret, drugič imam strgane čevlje — bom pa jutri prišel." Zdaj je bil mož zaradi tega kršenja subordmacije obsojen na štiri mesece.
Prijazna rodbina. Pri divizij-skem sodišču v Gradcu je bila obravnava, pri kateri se je cela ro-dovina trudila, da bi očeta spravila v ječo. Žena 51 letnega kaj-žarja Franca Klemenčiča iz Sta-netina je svojega moža ovadila, da je vpričo otrok izrekel huda žaljenja veličanstva. Vsi otroci so to ovadbo potrdili. Kleraenčič je pri obravnavi odločno tajil, da bi bil izrekel dotična žaljenja. Po postavi se žena in otroci lahko odrečejo pričevanju, a ko jih je sodnik na to opozoril, se niso hoteli odreči pričevanju, nego so pričali, in sicer slabo za očeta. Pri obravnavi se je izkazalo, da je 14-letni obtoženčev sin pred pričami dejal: "Je že prav, če očeta obsodijo in ga obesijo!" Zagovornik je sodišče opozoril, da je brez dvoma žena iz gole hudobije ovadila moža, da bi ga spravila na vešala ali pa vsaj v ječo in da je tudi svoje otroke zapeljala, da §o za očeta slabo izpovedali. Obtoženec, ki je napravil po zagovorni-kovih besedah prav dober vtis, je bil vzlic pričevanju žene in otrok oproščen in se zdaj lahko vrne k svoji 4'ljubi*J familiji.
Lep prizor. Proti polnoči 1. novembra je bilo videti na jugoiz-točnein obnebju kljub luninemu svitu velike zvezdne utrinke. Največji utrinek je rabil za svojo pot do 14 sekund in padel v loku ju-goiztočno južno proti Pohorju.
Štiri tedne zapora je dobila M. Rajšpova, katera je v Št. Lenartu v Slov. goricah predbacivala dvema slovenskima zdravnikoma, da držita s 1'sTbofilaiini Slovenci".
Dr. Rosina, odvetnik v Mariboru, kateri se je nahajal v gra-ške.m. sanatoriju Ilaussa, se je o-zdravil vrnil v Maribor.
PRIMORSKO.
Ranjen časnikar. Nekdanji član uredništva "Slovenskega Naroda" v Ljubljani in zadnje mesece pred vojno član uredništva "Edinosti" v Trstu Fran Prešeren je z ljubljanskim pešpolkom odšel na bojišče. Pred par dnevi je bil v vojaški bolnišnici v Podgorcah pri Krakovu. sedaj je pa dobila "Edinost" od njega pismo, v katerem piše. da je po dolgem pre seljevanju sedaj nastanjen začas no v bolnišnici v Klatovu na Češkem. Ranjen je na desni nogi pod peto in šepa. Bil je že v os mih bolnišnicah, tudi v Przemy slu iu v Krakovu, odkoder je čez Dunaj prišel v Klatov. Od 26. avgusta do 15. septembra je bil z majhnimi izjemami skoro vedno v bitkah in bojih.
Požig. 26. oktobra zvečer ob 11. uri je začelo goreti v vasi Oči-zla, občina Klanec v Istri. Zapali la sta mnogokrat predkaznovani Peter Povh in Martin Mihalič ne ko koeo, ki je bila napolnjena s senom. Ogenj se je razširil tudi na sesednje hiše. Skupna škoda znaša bliru 5000 K. Zgoraj omenjena požigalea srta bila naslednji dan aretirana in nato odpeljana v Ljubljano na grad.
Odlflcovanci. Stotnik Ivan Pe-tric, poveljnik 6. stotnije, pešpolka št. 97, je svojim sorodnikom v c Trstu pisal, da se je njegova stotnija v vseh bojih jako vrlo
likovanih; eden z zlato hrabrost -no svetinjo, šest pa s srebrno. Romanje na Sveto Goro. Pod
vodstvom nadškofa Sedeja se je vršilo v nedeljo 8. nov. veliko romanje goriških Slovencev na Sv. Goro. Romanja se je udeležilo nad 10.000 ljudi.
KOROŠKO.
Vsled veiikih nalivov no Tirolskem in Koroškem je tirava v uo-
Koroškem j« od- 1. na 2. nov.
ei
2.72 m.
narasla
za
JI
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto I9i5
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NTE DELOVANJE", v kateri poj jje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega Čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Gena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida. Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, Weit Virginia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stane
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, "Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho.
V naši podružnici Frank Sa kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chishclm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, naj m ozira na te cene.
Naročite ga prii
"SLOVENIC PUBLISHING CO 88 Cortlandt St.. New York Citv
Vojne nevarnosti
na farmah v Wiscwtsinu ni!
To je gotovo! Ravnotako je gotovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na kateri obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo.
Pozor Slovenci!
Proda se stara, Slovencem in drugim narodom dobro znana
Gostilna (Saloon).
Namenil sefn pričeti drugo trgovino, zato prodam gostilno za nizko ceno. (Jprašajte ali pišite na:
ANTON JUSTIN, Box 736, Ruck Springs, Wyo.
Pozor rojak:!!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vanj vsakovrstne stvari obljnbujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in drage vabljive pretvez* katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko Cel okni j že gosto naseljen in na! denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po stotine akrov se išče nega zemlji- j natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo šča. Ob nasein svetu teče bistra! od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukee; reka Chippewa s svojimi pritoki Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že le* v obilici je tudi kristalno-eiste i po številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsako-stndenčniee. Dobre eeste vsepov- \ vrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Td| sod. Pet milj oddaljena železniška svet se n&haja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgo-postaja micnega mesteca Cornell; vin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij, s tvornico za papir; kakih IS1 Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-milj odtod pa stoji glavno mesto, strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaz-okraja Chippewa — Chippewa' nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Falls, eno največjih mest se vero-i MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informa-zapadnega Wisconsin a, z bogato • cije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno gre-industrijo in velikim trgom za! ste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnen^ poljske pridelke. — Pišite nam še | tratiti, danes po natančen
po nataneen popis nase j zemlje, ki ga pošljemo brezplač-. no. Aker od $16 do $20. Vozne ■ stroške povrnemo, ako ni vse to ; res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da 1 si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj!	||
Slovenska Naselbinska Družba, 196 First Ave., Milwaukee, Wis. (21-11 12x 3x v tj

NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik
Mr. OTTO PZZDIft.
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila la ga rojakom toplo priporoča*«. f|jf|lf|iJ(>fjPfil 8 spoštovanjem
nnravniitTo Glas NaroAs.
Iz Missouri.
Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih.
CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 5.r,c. galon.
1VES črno, ELVIRA belo po 65c. galon.
RIESLING belo po 7Se. galon.
Žganje kuhano po starokrajskem načinu.
Pravi TROPiNJEVtC po $3.25 galon.
JABOLČNIK po $3.01) galon.
BRESK0VEC po J3.00 g*lon.
V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek.
Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjši sodi stanejo $1.00 komad, Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Obenem pa tudi naznanjam, da iinam veliko mneižino n*jfine-jega drevja, rož in trtja. posebro pri|joročam ki-stanj (maroni), češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah.

VAŽNO NAZNANILO. Vil potniki, kateri so meravali potovati v staro domovino ta teuen ali nameravajo potov* * prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile n nedoločen čas a prometom. Kadar se sopet razmere pre-drugačijo, bodjmo pravo-■ časno poročali na tem mosta.
Tvrdka Frank
DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA
kakor Delaware, Catauba, Iwes, in Conkord prodaja
1780-82 E. 28th St.,
Lorain* Ohio.
......$ 5.50
...... 8.00
.....1C.50
......30.00
Catawba belo vino:
Sod fi gal...............$ 7.00
POZOR ROJAKI!
Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KIX)BASE, delane prav po starokranjskem načinu; dobe se tudi pečene klobase z zeljem. Cene nizke.
Priporočam se rojakom za mnogobrojni obisk.
Anton Bauear, IG J Graham Avenue, pri Montrose Ave., Brooklyn, (28-11 3Ox v 2 d)	N. Y.
OGLAS.
NOVO!	NOVO I
"SVETOVNA VOJNA".
Popia pričetka sedanje vojne f 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov i in sirot" padlih slovenskih mož v j sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari 1 Cena zvezka 251. Naroča se pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(30-10—30-12)
i
i
i i
s
I
[aiaianiiffimranu?^
11.00 24.00 42.50
Concord rudeče vino:
Sod 6 gal........
Sod 10 gal........
Sod 25 gal.......
Sod 50 gal......
Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod 50 galon $50.00.
Pri vseh teh cenah je vojni davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order,
Sod 10 gal..............
Sod 2» gai..............
Sod 50 gal..............
Sod, 25 galon $26.(JO.
fSTOgraraigfgigraKifaia^m
HARMONIKE
oo<M«l kaJcorinekoH vrst« Mila]«« ta ooprarljam po n&jnlljlh cenah, • Salo trpežno In zanesljivo. V. popravo m sljlvo vsakdo pošlje, ker a era te nad lf tet tukaj ▼ tem poslu In sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek mata kranjske kakor vse drug* harmonik* ter računam po delu kakortno kd« aa-itsva bres nadaUnlh vpraAanJ
JOHN WENZEL
1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. Za vsebino oglasov ni odgovor
nrpHniitvo n« tiprtvniitvn
Velika vojna mapa
vajskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije. Neuidije, FrauHje, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y

Cenjenim rojakom priporočam svoja
naravna vina
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po 45<f gal., staro rdeee vino po 50^ galona, lansko belo vino po 50^ gal. in' najboljše staro belo vino po 55č gal. 100 proof močan tropinjevec 41/, gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal.1 Vinarna in distilerija blizo po- j staje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel.
Pošljite vsa pisma na: 3tephen jacks®,
I

Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro .domovino«
Pošiljatve ne pridejo t sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100 K je sedaj $20 s poštnino vred.
Brzojaviti nemoretewsedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
li
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.

mBBOB^mmm

GLAS NARODA, 8. DECEMBRA, 1914.
M M
M M M
M N M M M H

Doli z orožjem!

tL Bittn«, ^ Za "Glas NiNdi,J
priredil J. T.
ifffffftftf'fi* P
r ^__A__A___A._a_▲_A_■ »_—■


i

51	(Nadaljevanje).
—	To pravi. tV hi iiieli v*-č mat^rijala. hi sovražniku njegov inat.rijal iii«- n»- koristil, t V uvede domobranstvo v vseli de-želuh. ne Imj uikdo na boljšam. Vojna igra se Imj igrala z vef figu-rau.i. in zmaga l»o odvisna ml prostosti in srere tega ali onega igralen. V slin-ajii. da bi iine!»- vw evropske držav** doinohranstvo. hi bilo ra/iuerje iue«l njimi isto kot je s«<laj. RazWxVk bi bil le ta: v<|*j -o jJ»i fMjiin»rils in poklali stoti*«*"-, |M»teiu bi jih poklali mi-]jaa.
Ali je ruotrtH-*- pravilno, da s»- žrtvuje del prebivalstva zato. da brani naj v L> je eilje in priiu-i|ie ostalih? ln ti ostali lahko ostani-jo doma. re tiogati? Ne, ne. z novo postavo se bo vse preti rugae i lo. Niti eden s.- ne Im> mogel odkupili. (V l»o treba, bo moral vsak iti. tJosebno izobraienei, dijaki in drugi, IkmIo vladi lahko veliko pri; omogli.
Tudi nasprotnik ima take ljudi. Pri vsem tem toraj ostane na obeh straneh ista nun*. Obe stranki bosta izgubili svoje najboljše ljudi. Izgubili bodo one. ki I»i lahko neizmerno koristili domovini. Koliko iznajdb hi bilo vee, ksiko bi napredovala umetnost in znanost ' Tako pa peljejo vse pred katione in jih enostavno po-strele.
—	Ah, to ni nie, to ni nie. S leni ni državi ničesar pomaga-nega...
—	Hm!
—	Kaj?
Nie, nie. Trosim Vas nadaljujte.
Z;i tak»- stvari j»> še vedno dovolj ljudi. Saj ni treba, da hi liili eeh> svoje življenje vojaki, zadostuje, da služijo samo par let. Ta doba hitro poteee, potem imajo pa zopet dovolj časa za izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti. Krvni davek moramo že takoalita-ko plflt'evati, zato je j>a najboljše, da se razdeli davek na vse enako.
—	('e bi pri tem deljenju prišlo na vsakega manjši del, hi bilo vaše mnenje upravičeno. To hi se pa v tem slučaju ne zgodilo. Krvnega davka bi se ne zmajšalo, ampak zvečalo. lTpam, tla vaš predlog ne bo prodrl. Kna država bi prekašala glede sile drugo, in nazadnje bi ne imeli več armad, pač pa oborožene narode. Vedno vec ljudi, bi moralo nositi orožje, vedno več vojnega davka bi se moralo plačevati. Narodi bi same sebe uničili, ne da bi se vojskovali. . .
Ljubi Tilling, malo predaleč ste zašli.
—	V mislih človek nikdar predaleč ne zaide. Vse. česar se loti. mora tako dalee premisliti, kolikor mu dopušča razum. Prej ste primerjali vojno z šahovsko igro. Tudi politika je šahovska igra. Prokleto slabi igralci so oni, ki premislijo in povdarijo samo eno potezo. Vesele se, če ne izgubijo niti enega kmeta, ne vedo pa, da ho s to, po njihovem mnenju dobro potezo, napravili sto slabih. Ce bodo zaeeli narodi ohoroževati, bodo oboroževali toliko časa. da ho preveč oboroževanju. Vso kri in meso jim Ik> zasužnjila ta misel in oboroževanj«* bo slednjič njihov pogin. Navsezadnje bo še tako prišlo, da hod«) morali iti v vojno tudi ženske. Mogoče boilo nastali š. eel o bataljoni otrok' Kdo ve? Vse se lahko zgodi. Kar bo napravila ena država. 1k» napravila tudi druga. Nobena ne bo hotela zaostati. < lovek lie pride do konca. Kakšne blazne ideje so to!...
I*e pomirite se. ljubi Tilling! Vi ste pa r«*s fantast v pravem pomenu besede. Povejte mi samo eno sredstvo, s pomočjo ka-11* rt* ga bi bilo mogoče odpraviti vojno. Povejte mi {*« pa se lw>iii strinjal z Vami. /.«• toliko časa govorite, pa niste povedali, kako naj se napravi konec oboroževanju. C« hoče človek podirati, mora vedeti, kako bo aačel.
—	Tega nočem storiti, gospo«! minister, kar bi rekli, <la niso moji možgani popolnoma v re«lu. Če me že setlaj smatrate za fan-tasta, rex ne vem, kakšno so«lbo bi imeli potem o meni. R«*kli bi, da sem sanjač, da nisem pri zdravem razumu. Vi imate ideale, ki so nedosegljivi, ki so absolutno nemogoči.
—	Zaenkrat bom rekel samo sledeče: — ('e se dva prepirata, naj pride tretji, ki ju bo pomiril. Pomiril z nasvetom, pametno besedo, Ae predno hi začela prelivati kri.
Takemu sodišču bi se ne hotel ukloniti noben narod, nobena država.
Narod, da bi se ne hotel? Potentati in diplomati se nočejo ukloniti, to je vse. Kdo pa hrepeni bolj po miru kakor ravno narodi? V ;i vzroki vojne, ki jih navede diplomacija, so laž, čisto navadna l»iž. Čimbolj bo začela država ohoroževati, tem manj ho navdušenja za vojno. Saj že zadostuje «lel oboroženega prebivalstva, saj zatloutuje .vojaštvo, ki ga imamo sedaj. Če bi bilo po Vašem, hi ne bilo v slučaju vojne sploh nobenega človeka doma. Vsi bi šli: profesorji, politiki, zdravniki, vsi do zadnjega. Ali hi bilo državi v kori ,t, če bi padli ti. najboljši njeni sinovi? Mislim, tla bi bilo to zanjo izguba, ki bi se ne dala več nadomestiti. Vojaki bi morali hiti tudi taki. ki niso prijatelji vojaškega stanu. Kakšna mešanica bi bila to? '11» bi bili armada nezadovoljnežev, ki bi proklinjali svoje rokodelstvo.
To seveda pravite meni. ker veste, da znam molčati. Javno bi ^veda ne povedali svojih misli, ker hi prišli v nemilost.
—	Molčal da bi? Ne bojte se, ne bom vedno molčal. Dolgo časa nisem govoril, odsedaj za na prej bora pa posvetil vse svoje moči. damo da ho enkrat, ko ne bo mene, cilj dosežen. Nisem sam. Na tisoče in milijone jih je z menoj. Dosedaj so molčali, ker so morali molčati, zanaprej pa ne bodo več. Štirideset let sem star. Štirideset let je toraj trajalo, predno sem si upal izpregovoriti te besede. Štirideset let pri meni, pri drugih mogoče tri generacije. In iz-f regovorili botio, če prej ne, pa pozne jej
Xe spominjajo se pa. koliko žalosti jim je prineslo staro, katerega so ravno tako navdušeno pozdravljali kot tega.
—	To ni ničesar čudnega. Friderik. Tudi jaz sem začela že nekoliko pozabljati. Sama ne vem zakaj, mogoče zato. ker sva tako zelo srečna. Neizmerna je ta sreča, moj dragi. Prej si rekel, da ni treba govoriti o ho«ločiiosti. Zdi se mi. da se nama smehlja lepa bodočnost... Ljubiva se. samostojna sva, bograta. kaj si lahko privoščiva, česar si drugi ne morejo! Potovala bova iz kraja v kraj in spoznavala svet... ta lepi beli svet... Lep je, če se narodi ne koljejo med seboj... I" pano. da Ik» sedaj dolgotrajen mir... In če zopet izbruhne vojna. Tebe ne bo zraven... Tudi Rudolf ne bo vojak—
—	Ce bodo morali biti vsi v«»jaki... Ali veš, kaj je" rekel minister*
—	Neumnost! Potovala bova toraj in vzgojila Rudolfa za do-hrega «"loveka. ki s«- bo boril za iste ideale kakor midva... In... ljubila se bova...
—	O. Ti moja krasna ženica!
Potegni me je k sebi in me poljubil na Ustnice...
(Dalj« prihodnjih >
V
VAJfcl ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaičeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi ta vsa drug* ▼ našo stroko spadajoč« posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
Ban Francisco, OaL: Jakob Lorftin.
Denver, Colo.: John Debars in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J M. Roitz in Frank Janesh. dhiida, Colo, in okolica: Lomil Hoatello (The Hank Saloon).
Walsenburg, Colo.. Ant. Saf eh in Frank Blatnik.
tndiaoopolia. Ind.: Aloia End man.
Aurora, HI.: Jernej B. Verbis, 635 Aurora Ave.
Oglesby, 111.: Math. Hribernik. Depne, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurich in John Zaletel.
Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Petkov iek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar borii.
Prontenac, Kana. in okoliec
Frank Kerne.
Mnlbery, Kana. In okolico
Martin Koa.
Calumet, Mich, in okolieo
Pavel Shalt* in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mich, in okollso B Kotzian.
So. Kange, Mich, in okolieo: V D Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Pet rich in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Share bon.
Sly, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Joa. J PeaheL
Sveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert. Minn, in okolica: L. V«aeL
Kibing, Minn.: Ivan Pouie. If ash wank, Minn,: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hr<y vatieh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela rek.
Little Palls, K. ▼.: PVank Gregor ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chaa. Karlinger in Prank Kovači«. Bridgeport, O. in okolieo? Wv
Hočevar.
Novo leto 1867!
Na Silvestrov večer sva bila sama, Friderik in jaz. Ko je udarila dvanajsta ura, sem ga vprašala:
—	Ali ae še spominjaš, kaj je govoril moj oče pred enim letom ravno na ta večer? Tako veseli smo bili in veliko nas je bilo. Sedaj sva sama. Oče je bil prepričan, da se bodo izpolnile vse njegove želje. Kako kratka je sreča! Kaj se vse izpremeni v enem samem letu, v enem samem dnevu? Ne bom ti želela sreče, Friderik, ker vem, tla se le malokatera želja izpolne. Bodočnost ima tako nekaj atrasnega v sebi, in tej stvari se ne more protiviti noben človek ija svetu.
—	Kako čudni so ljudje, Marta. Namesto, da bi mislili nazaj, gledajo v bodočnost. Kaj si vse pretrpela, ti moja uboga, mala žena! Toliko pogrebov si videla. Gledati si morala, ko so odnašali drugega za drugim iz hiše""Tvoje najdražje, Tvoje najbližje so nosili. Ti, moja uboga, Marta, kaj si vse doživela na češkem bojišču !
—	Ni mi žal, da sem šla takrat na bojišče. Imam že vsaj medlo sliko, kaj se dogaja pri takih prilikah t našimi ljudmi.
—	Midva morava Tvojega — najinega Rudolfa tako vzgojiti, da bi nadaljeval delo, katerega sva midva zapoeela. V njegovi dobi se ho mogoče kaj izprememlo, mi dva ne bova dočakala... Po-
fift Iwmr if na laLici. Ljudje
BarbeUm, o. ta
Balast. CoQinwood,
oik.
Lorain, Ohio in okollso i Jaka
Komi© 1735 E. 33. St. Tovngstown, O.: Ant. Kflceij. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In Klarieh.
Braddock, Pa.: Ivan Bridgeville, Pa.: Kndolf teriek.
Burdine, Pa. In okolieeS lokm
Keržianik.
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.J oho Kok-lieh.
Bronghton, Pa. in okolieo; A Demšar.
Bxport, Pa, la okolica: Joka
Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Salar in Frank Lehen. Farrell, Pa.: Anton Talantin-
a«.
Franklin, Fan in okoUeaf frai
R. Drašler.
Oreensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Pa. in okolieo! fnnk Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank .Gator* aja.
Meadow Landa, Fa. f 9eerg
iehnltz.
Moon Inn, Pa. ln okolieo: f? tfaček.
Pittsburg, _ Pa. : Igraelj 'od 'aanik, Ignaz Magister, I-'ink ^ambič in Z. Jakše. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa L
West Newton, Pa. tn okottea
foeip Jovan.
WiUock, Pa.: Frank Sesas b
Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah' Loei* llanek
Black Diamond, Wash, s V* porenta.
Bavensdale, Wash.: Jake>
Romaak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. •
Thomas, W. Va. in okolies: Frank Kocijan in Frank Bartol
Grafton. Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis,: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta
-lch.
West Allia, Wis.: Frank Skok
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in V&L Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
je
lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige iu je sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsega jočih skupaj na večjem formatu 1^2 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. S«-šitkoin je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezn«* zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $I.U5. Na-rtx'-a se pric
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Mr. M. PAPlC,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda'.
M 0
^ -
BOJAKI NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA", NAJVlOJl 4LOVENSK1 DNEVNIK V OBlAVAH
—*—»—■ ■ ■ m
ry
® <»> (S) a>
NAJBOLJŠA
d) & ® ®
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
• Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platmt^raani $1.00. Rojaki f Cleveland, 0. dobe isto t podnžaici Fr. Sakser, 1C04 St Oair Are., N. L
t f
i
i <
i t t
Po znižani cenil )
Amerika in Amerikam
Apt«« I	Jm Trunk
je'dobiti poštnine prosto n 12.50. Knjiga je Tesana ▼ platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko etroikov in ae mu nikakor d I splačala, 'zato je cena r*»iana. da ae vaai deloma ookri-jejo veliki stroški. Dobit£je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
I >
) }
b
*
I
Sl:
v »Mta tod^h brada tal beta. kt m im a« bodo pootate dn.OJitaJ i cadzavtm nvoaW fcoatM.tr-
____k. aosah iabrbtaolcL Mamm. prti
tara, kraatoia karja
aabBaattd. adabaataj a aa Nftitzimt v Wa da >o«ata ln najbolj aava alkl PilUi m aaatoaj.
JAK0B»WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, 0
4«eriki it AmerikancL
Spisal BEV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka
AMERIKA IN AMERIKANCL
/
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak ro jak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo avojcem in posameznikov, na katerih bo
v	stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le pih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega aebe ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se apra
vi	v svet marsikatero drugo, ve liko inanj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno ae odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Veliki vojni atlas
vujskajočih se evropskih držav in pa kolonij* skill posestev vseh yelesil. ,
Obsega 11 raznih zemljevidov. na'20tih straneh in v^aka stran je 10-^ pri V.ii palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
i'devrt rainih zem]i«Ti<)o«
na 8 atraneh. vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena tamo 15 centov^ Val zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi*označen obsegfpovršine, katero!zavzemajofpoeamezne £ države.
Pošljite 25c. ali:pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
CiDaple Generale TransalMIp
.Francoska^parobrodna družba.))
Direktna trti do iHavre, Pariza, Švice, Inomosta Ib LJubljane
»AmovENcat*
»: vijak 3
Poštni pamiki so: n.a savoarmasugt as orkahop«
■a dvavUaba	»aldravllaba
"la ranči
Ekspresni pamiki bo: 'Hlka^ "Ls Tooraine", "Rockamboa" in MNUgirsw Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni pamiki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
67. N.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-

IV Denar metete proč!
ako ae podpirata avejega rojaka. Pri msnl dobite
izvrstni domaČa vini
galon po 75 c, in več.
Pri odjemu r«C kot 10 galea dajem *e> pust, ter se posebno priporoCam slavnim ■loTenskim dr uit vam ob priliki kake licc, tudi ornim aa svatbe.
V salogi imam Icvratne demsie klobase Ib ▼sukorntno nocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vsa strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. Stvrako Frank Sakaer sem v trs v nt
javni notar. (Netary Public.)
kser sem v trgovski svesi. Upravljam vse lotarski posel spadajeCe dela, ker seas mi notar. (Netarr Public.)
PRANK 1SB1 W. 22aJ SM,
JURJOVEC" CMeage,
Slovenic Pnl

PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
waukbqan, iul.
PRODAJA fina vina, izvrstne imotks, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne liitke vseh prekomor-
skih črt.
POŠILJA denar t stari kraj zanesljivo
in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I