Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 5. APRILA 1962 Leto XIV. — Štev. 13 Cena 20 din
Razprave na vsej črti
Tudi Krajevni odbor SZDL v Murski Soboti se z vso vnemo zavzema za delo s pomočjo podružnic in sekcij. Tako je sekcija za kulturno-prosvetno dejavnost že organizirala za poživitev dela na tem področju razgovor z ljudmi, ki so včasih zelo aktivno delali. V razgovoru so sodelovali tud! tovariši, ki naj bi v bodoče podkrepili to delo. Razgovor sicer ni rodil nekih posebnih zaključkov, Saj so bili predlogi zelo raznoliki.
Kot vzroke nedejavnosti in sedanjega mrtvila na tem področju so navajali predvsem objektivne razloge, manj pa so dajali poudarka subjektivnim razlogom, ki po vsej verjetnosti tudi obstajajo. Vendar pa je razgovor porodil v navzočih občutek, češ da v M. Soboti kulturno življenje n: potrebno, saj posredujejo kulturne dobrine radijski in televizijski sprejemniki. Nekateri so celo menili, da kaže »Svobodo« razpustiti in ustanoviti pri stanovanjski skupnosti komisijo, ki bi skrbela za kulturno in prosvetno de'avnost v Murski Soboti. To ne glede na to, da je znano, da bi se v našem okrajnem središču rad marš kdo udejstvoval v pevskem zboru, v igranju in podobnem. Po dokaj živahni razpravi so se zbrani zedinili, da naj sekcija za začetek svojega dela izvede anketo, pri kateri naj bi se občani izjasnili, kako v Murski Soboti rešiti to vprašanje. Anketo bi izvedli po podjetjih in ustanovah ob po-analiza ankete pa naj bi dala moči sindikalnih organizacij, napotke za konkretno delo sekcijo in poživitev kulturno-prosvetnega dela in izživljanja soboških otočanov.
Sekcija za zdravstvo bi lahko bila preko občanov močan činitelj v težnji za zboljšanje naše zdravstvene službe, predvsem kar zadeva odnose med
zdravstvenimi delavci in pacienti (porajanje protekcije, čakanje, kreganje, itd.). Glede na to predvidevajo, da naj bi bila prva tema razgovora z občani: Zdravnik — pacient. Kaže, da bo razgovor o tej temi že sredi tega meseca, ko bo na sporedu naslednja javna tribuna. Naslov druge teme naj bi občani predlagali sami na prvem razgovoru in sicer iz tematike, ki najbolj zanima naše državljane.
O ponovljenem razgovoru z občani sekcije za društva in društvene organizacije poročamo na drugem mestu, naslednja tema razgovora pa naj bi bila analiza dela itn uspehi društev ter društvenih organizacij ki bo prav tako služila kot napotilo za delo v prihodnje. Kar zadeva sekcijo za komunalno dejavnost, ima leta zelo širok delokrog, pa tudi zanimanje za ta vprašanja je med občani zelo veliko. To velja tako za vprašanje cest, parkov, ureditev mesta, vodovoda, kanalizacije in podobnega. Prva tema razgovora bo, kot vse kaže, vodovod in kanalizacija v Murski Soboti, ker je to eno izmed najaktualnejših vprašanj ki zanimalo občane. Ni vseeno, kdaj bodo soboški občani prišli do zdrave pitne vode in pa tudi do kanalizacije. Za drugo razpravo naj bi dali pobudo občani sami.
Sekcija za šolstvo pa bo organizirala prvi razgovor o temi, ki je sedaj najbolj aktualna: nagrajevanje prosvetnih delavcev. Na prvem razgovoru bi naj občani izrazili željo, kaj jih najbolj zanima in o čem bi želeli razpravljati v prihodnje. Na vsak način pa bi po sodbi krajevnega odbora SZDL bilo potrebno, da bi prišlo na dnevni red enega izmed prihodnjih razgovorov vprašanje gradnje tretje osemletke v Murski Soboti.
OSNOVNI NAMEN:
socialno-zdravstvena zaščita
Glede na novo predstoječo organizacijo socialnega zavarovanja je, v razgovoru z našim sodelavcem, direktor Zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti, tov. Lojze Valenčič, spočetka poudaril, da dobiva socialno zavarovanje svoje mesto, smisel in vrednost le v skupnih naporih socialne zaščite v komuni kot celoti. Po njegovi sodbi sta čas in dinamični razvoj rodila širok register novih, nastajajočih problemov, pri čemer pa je treba prekiniti s starim praktičnim gledanjem o aktivnih čuvarjih skladov socialnega zavarovanja in pasivnih organizatorjih socialne zaščite v širšem smislu sedanjega obdobja graditve socialističnih odnosov.
Takšno gledanje je privedlo do jačanja administrativno upravnih odnosov, ki so osnova v naši socialni politiki obeležje takih odnosov pa se odraža predvsem v tem, da zagovarja socialno zavarovanje z vso upornostjo tradicionalno Vlogo »smotrnega trošenja Skladov socialnega zavarovanja«, zdravstvena služba ima kot načelo, »kako ustvariti po-
trebna sredstva za funkcioniranje in razvoj zdravstvene službe«, sveti za zdravstvo pa stojijo pred nalogo, »kako zgraditi deficitarno zdravstveno mrežo Pomurja«. Rezultat tega je, da je ostal v pozabi osnovni namen: socialno-zdravstvena zaščita.
To sicer ni nič novega, vendar pa teži v tem »začaranem trikotniku« vsak k svojemu —
po starem. Socialno zavarovanje kaže konservativen odnos do preventivne zaščite, ker prevladuje pri njem večni strah pred izdatki, čeprav bi povečana preventivna zaščita morala znižati stroške v kurativi. Kar zadeva zdravstveno službo, ima le-ta nasprotno stališče in sicer prevladuje mnenje, da povečuje — in to obvezno — povečana preven-
tiva izdatke v kurativi. Vrh tega zdravstvena služba vedno bolj podreja svojo organizacijo dela potrebam finansiranja, ne pa potrebam zdravstvene zaščite. To pomeni, da se zavzema za tisto delo, ki je bolje plačano. Taki odnosi kajpak ne morejo dati objektivnih pokazateljev za delo svetov za zdravstvo, hkrati pa njihovo delo tudi ne more odgovarjati potrebam terena. Visoke frekvence v ambulantah, raztegovanje delovnega časa zdravstvenim delavcem in drugo povzroča neučinkovitost v zdravljenju, velke izdatke za male uspehe ter poraja potrebo po drugačni zdravstveni mreži, itd.
Vsi ti pojavi ponazorujejo ograje, s katerimi se hoče vsaka služba zase zagraditi in doseči samostojnost zase kot službo, namesto, da bi vsaka služba iskala svoje mesto in samostojnost v skupnosti oziroma v enotni socialni zaščiti. Pri tem se pojavlja misel, ali ne pozabljamo vsi skupaj osnovnega bistva, to je delovnega človeka, ki potrebuje socialno zaščito. To toliko bolj, ker mislimo le preveč na ustvarjanje osebnega dohodka, na to, da je naša organizacija vseh teh služb objektivni faktor, kjer se' ustvarja osebni dohodek, ne pa opravlja socialna zaščita, ki bi dala potrebna merila za osebni, dohodek. Tega za zdaj še nimamo in merimo osebni dohodek le po delovnih mestih, ne pa po delu.
Na temelju zbranih prispevkov znaša ustvarjena vsota vseh osebnih dohodkov v našem okraju v letu 1961 7.065,656.000 dinarjev. Vse socialne dajatve, izplačane po zavodu za socialno zavarovanje pa znašajo v lanskem letu 2.129,945.000 dinarjev. Ob-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Titova štafeta je v Soboti vedno lepo obiskana manifestacija (na sliki štafeta 1960)
Mladina pomurja je pripravljena
Kot smo že poročali, bo v nedeljo, 8. aprila, ponesla pomurska mladina pozdrave in čestitke predsedniku republike k rojstnemu dnevu. Računajo, da bo pri štafeti sodelovalo čez 6.000 nosilcev in spremljevalcev.
V našem okraju bo 1 republiška, 6 okrajnih in 43 lokalnih prog. Že ob 8. uri zjutraj bodo krenili nosilci štafete iz naš h obmejnih krajev, ob 16.20 pa bodo naši mladinci z republiške štafetne proge šta-
feto predali v Žerovincih mladincem iz mariborskega okraja.
V okviru štafete bodo v Pomurju v nedeljo 3 večje proslave in sicer v Murski Soboti ob 13.15, v Radgoni ob 11. in v Ljutomeru ob 15.40 url.
Poleg tega bo v okrajnem merilu še 42 manjših proslav, ki jih organizirajo krajevni odbori Socialistične zveze skupaj z mladino.
Letošnja štafeta bo veličastna manifestacija v okviru proslav Dneva, mladosti.
Zasedanje obeh zborov OLO
Jutri se bosta v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora, sestala oba zbora okrajnega ljudskega odbora. Na skupni seji bodo odoborniki razpravljali najprej o investicijski potrošnji v letu 1962, poslušali poročilo o delu službe družbenega knjigovodstva ter o zaključnem računu okrajnega proračuna in skladov za leto 1961.
Predlog dnevnega reda za ločene seje predvideva sklepanje o zaključnem računu proračuna ter skladov v letu 1961.
VREME
od 6. do 15. aprila:
Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. Kratkotrajne padavine se pričakujejo okrog 8. in okrog 12. aprila, v ostalem lepo.
Dr. V. M.
167 prijavljencev
Za delovno brigado, ki bo odšla aprila na avtocesto, se je doslej prijavilo 167 mladincev in mladink. Zbor brigade bo 11. aprila zvečer v Murski Soboti, odhod pa je predviden 12. aprila ob 3. 38.
Razstava o mladini
V dneh od 12. do 22. aprila bo v Pomurju potujoča razstava »Mladina, v ilegali, borbi in svobodni graditvi«. Razstavo organizira CK LMS. Razstava bo v Murski Soboti in v Gornji Radgoni.
Dan mladinskih delovnih brigad
Preteklo nedeljo je tudi mladina Pomurja svečano proslavila Dam mladinskih brigad. V Murski Soboti, Lendavi, Radgoni in tudi drugod so na predvečer 1. aprila pripravili akademije in proslave. V Lendavi so pred tem organizirali tudi manjšo delovno akcijo za ureditev okolice šole.
Na zveznih delovnih akcijah je iz Pomurja sodelovalo po letu 1958 čez 1.600 mladincev in mladink.
Zborovanje šolske skupnosti na gimnaziji
Preteklo nedeljo je bilo v gimnazijski telovadnici v M. Soboti zborovanje šolske skupnosti, ki so se je poleg dijakov in profesorjev udeležili tudi starši.
Na zborovanju je ravnatelj gimnazije prof. Janko Liška seznanil navzoče z rezultati tretje redovalne konference, nato pa je orisal razmere na šoli glede na šolsko reformo, ki jo bodo dokončno uvedli prihodnje leto.
Soboška gimnazija bo imela v prihodnjem letu tri oddelke prvega letnika. K dosedanjim predmetom bodo dodali še tehnično vzgojo, umetnostno zgodovino in še nekatere druge predmete. Tehnično vzgojo bodo uvedli že letos. V ta namen bodo na šoli uredili sodobno tehnično delavnico. Novost bo tudi to, da bodo vsi dijaki ob koncu šolskega leta odšli na štirinajstdnevno prakso v podjetja.
V nižjih razredih naj bi se diiaki učili tudi strojepisje in stenografijo. Glavni tuji jezik pa bo ščasoma postala poleg angleščine še ruščina. To predvsem zato, ker je na razpolago zelo veliko dobrih in cenenih strokovnih knjig v ruskem
jeziku. V tretjem in četrtem letniku bosta obvezna predmeta še sociologija in opisna geometrija.
Po zborovanju šolske skupnosti so bili roditeljski sestanki po razredih.
Seja izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL
Preteklo soboto je izvršni odbor okrajnega odbora Socialistične zveze za okraj Murska Sobota, razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih s področja gozdarstva in kmetijstva, sprejel je plan dela za daljše obdobje ter razpravljal o dodelitvi dotacij društvom oziroma okrajnim združenjem.
O problematiki gozdarstva in kmetijstva bo razpravljal v kratkem celotni okrajni odbor Socialistične zveze.
PO SPREJETJU ZAKONA O DVOJEZIČNIH ŠOLAH Z UČNIM JEZIKOM NARODNOSTNIH MANJŠIN V LR SLOVENIJI
UTRDITEV ZAČETEGA DELA
Znano je, da je pred kratkim Izvršni svet Ljudske republike Slovenije sprejel predlog zakona o dvojezičnih šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v LRS. Ta zakon ureja dejavnost šol ter drugih vzgojnih in izobraževalnih ustanov in njihovih oddelkov, na katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki narodnostne manjšine sami ali skupaj s pripadniki slovenske narodnosti.
V našem okraju živijo pripadniki madžarske manjšine. O tem, kako bo na narodnost-
no mešanem območju Pomurja urejal Zakon dejavnost šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih ustanov, se je naš sodelavec razgovarjal s predsednikom kom:sije za manjšine pri Okrajnem odboru SZDL v Murski Soboti, tov. Francem Šebjaničem.
Glede tega, kako bomo v našem okraju uporabljali Zakon o šolstvu na narodnostno mešanem območju in kolikšen del prebivalstva bo zajel, je tov. Šebjanič rekel:
»Zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin, ki pomeni nedvomno izredno pomembno organizacijsko pravno uveljavitev kvalitetnih sprememb v manjšinskem šolstvu, se bo v našem okraju izvajal na območju sedanjih šestnajstih šolskih okolišev. Na tem narodnostno mešanem območju živi
po najnovejših statističnih podatkih nekaj okrog 16.000 prebivalcev slovenske in madžarske narodnosti ali nekaj nad 12 odst. prebivalstva našega okraja. Sočasno pa obiskuje šestnajst dvojezičnih šol nad 2.400 učencev obeh narodnosti« Tam, kjer živi večina pripadnikov madžarske narodno-
sti, se v našem okraju uvaja že tretje leto dvojezično šolstvo. To pomeni, da Zakon za naše območje ni nekaj popolnoma novega, temveč bo samo še utrdil začeto delo. Glede na to, kakšne naloge se torej postavljajo z ozirom na ta zakon in kako so vsi pristojni (Nadaljevanje na 6. strani)
Predlog novega zakona o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnotsnih manjšin v naši republiki izhaja iz tistih določb splošnega zakona o šolstvu, ki zagotavljajo narodnostnim manjšinam ustrezen pouk materinskega jezika in narodne kulture ter prav tako tudi poučevanje jezika ljudske republike. Del zakonskega predloga, ki sicer obsega 23 členov, se konkretno nanaša na organizacijo in dejavnost dvojezičnih šol v našem okraju. V 7. členu določa zakon način vpisa, v 8. členu pa tako organizacijo pouka, da si učenci neogibno pridobijo enakovredno znanje madžarskega in slovenskega jezika, razen tega pa se morajo seznaniti tudi s poglavitnimi pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov.
Zanimivo je omeniti tudi dejstvo, da po novem zakonu, — v skladu z dosedanjo prakso, presežek izdatkov za dvojezične in manjšinske šole krije republiški sklad šolstvo.
V LENDAVI SO UVEDLI
POPOLNO DVOJEZIČNO POSLOVANJE
V lendavski občini živi blizu 10 tisoč prebivalcev madžarske narodnosti, kar narekuje med drugim tudi potrebo po občevanju v vseh uradih in ustanovah tudi v madžarskem jeziku. Sicer so že doslej prebivalci madžarske narodnosti lahko v svojem jeziku opravili vsako državljan-
sko zadevo. Odslej pa bodo izdajali v madžarskem jeziku tudi vse akte in odgovore na vloge državljanov. V ta namen bodlo dali natisniti tudi nekaj osnovnih tiskovin (krstni list itd.). Teh tiskovin se bodo posluževali tudi v soboški in petrovsko-šalovski občini.
SINDIKALNI OBČNI ZBORI V SOBOŠKI OBČINI
Zakaj ponekod premajhna aktivnost?
Letni občni zbori sindikalnih podružnic so tudi v soboški občini pri kraju. Po dosedanji!'. podatkih lahko ugotavljamo, da je bilo letos vrsto dobro pripravljenih občnih zborov, ki so načeli v razpravah in že v samih poročilih vrsto perečih proizvodnih, gospodarskih in političnih problemov znotraj samega podjetja, Na drugi strani pa lahko vidimo, da je bilo še precej takih občnih zborov, ki so bili pripravljeni dokaj slabo in temu primerne so bile tudi razprave. To je bilo čutiti zlasti v takih podjetjih, kjer sindikalne organizacije med letom sploh niso opravljale svojih nalog.
Precej kritično so razpravljali na običnem zboru sindikalne podružnice v »Panoniji«, kjer so z zaskrbljenostjo ugotavljali, da so morali lani izplavati za bolniške dopuste do 7 dni preko tri in pol milijone dinarjev. Spričo tega so se
zavzeli za to, da se uvede strožja delovna disciplina in večja kontrola. Zavzeli so se tudi za decentralizacijo organov samoupravljanja ter za boljšo organizacijo proizvodnje.
Dokaj ostra im konkretna je rila razprava tudi na občnem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja Merkur«. Tam so zlasti kritizirali dosedanji način formiranja osebnih dohodkov. Doslej so imeli merilo za. formiranje osebnih dohodkov ustvarjeni promet posameznih poslovalnic. Takšen način nagrajevanja pa je prinašal pretirana nesorazmerja med prejemki zaposlenih. Ta način nagrajevanja bodo opustili z uvedbo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kr ga pripravljajo.
Z ozirom na to, ker je v tem kolektivu zaposlenih precej mladih ljudi, so na zboru sklenili, da bodo v kratkem ustanovili mladinski aktiv.
V podjetju »Agroservis« so obravnavali nepravilen odnos nekaterih starejših mojstrov do vajencev. V tem podjetju namreč še često pride do fizičnih obračunavanj z vajenci. Mnogo pa so govorili tudi o problematiki organizacije dela ter o odpravljanju šušmarstva na domu.
Sindikalna podružnica hotela »Zvezda« je imela v svojem sestavu tudi člane gostišča pri Tovarni mesnih izdelkov. Ker pa se le ti niso redno udeleževali sestankov in so to včasih opravičevali s tem, da so problemi, ki se pojavljajo v njihovi gostilni, notranja stvar
(Nadaljevanje na 3. strani)
Prijetni trenutki...
PRIPRAVE ZA LETNI ODDIH DELOVNIH LJUDI POMURJA
MORJE IN PLANINE VABIJO
Tudi v Pomurju že tečejo priprave za letošnje letovanje delovnih ljudi in njihovih svojcev. Kaže, da bo Počitniška skupnost Pomurja lahko nudila delovnim ljudem v sindikalnem domu v Piranu približno iste zmogljivosti kot lani. Kaže, da bo v eni izmeni lahko letovalo 60 oseb, od tega 40 v Piranu, medtem ko je v Baški šotorov na razpolago še več kot za 20 ljudi. Če bo vreme ugodno, bodo odšli prvi delovni ljudje iz našega okraja na morje sredi maja ali v začetku junija.
Počitniška skupnost Pomurja želi, da bi bila sezona letovanja daljša kot prejšnja leta. Praksa zadnjih let priča, da je odšla prva izmena na morje 20. junija, a še takrat niso bila vsa mesta zasedena. Vzrok temu je deloma vreme, saj ležita Piran n Baška ob severnem Jadranu, a tudi o-
troci in z njimi njihovi starši niso mogli pred koncem šole nikamor. Največ ljudi je do zdaj želelo izkoristiti dopust julija in avgusta. Ne glede na to, da je bil lani pension v Piranu 700 dinarjev (za otroke 500 din), v Baški pa 600 dinarjev (za otroke 450 din), so bde zmogljivosti Počitniške skupnosti Pomurja zasedene le do ene tretjine. Letos bodo v Piranu in Baški ostale cene iste ob treh obrokih hrane, turistično takso pa bo plačal vsak posameznik zase. Težave pa so v tem, ker upravni odbor Doma Daneta Šumenjaka ne dovoli več postaviti šotorov na dvorišču. V kolikor Počitniški skupnosti ne bo uspelo dobiti, prostora blizu Zagrebškega doma, bodo skušali tabor urediti nekje pri ribji restavraciji.
Tudi letos bi bilo potrebno in koristno, da bi gospodarske organizacije oziroma njihove sindikalne podružnice z gmotnim prispevkom omogočile cenen oddih zaslužnim delavcem, zlasti tistim, ki rimajo kdo ve kako visokih prejemkov. O razumevanju in namerah posameznih gospodarskih organizacij ozroma njihov sindikalnih podružric, bi rada rila Počitniška skupnost Pomurja v kratkem seznanjena, ker bo sicer oddala prosta mesta drugim članom sindikata in ostalim interesentom. Nekaj bo seveda treba vplačati že ob prijavi, saj potrebuje Počitniška skupnost spričo sproščenega položaja na turističnem tržišču zagotovilo, s kolikšno, zasedbo lahko ra-
čuna, kajpak vse do srede septembra,
Kar zadeva enodnevna letovanja pri pomurskih turističnih postojankah, je za zdaj najbolj urejeno Negovsko jezero, vendar kaže, da kolektivi za enodnevna letovanja ne bodo postavljali lastnih weekend hiše. Kmalu bodo začeli urejevati tudi Bukovniško jezero, tri ribnike v Gnesovščaku in dovoze k tem krajem, vendar bodo vsi ti najbolj dostopni le najbližjim prebivalcem in tistim, ki imajo avtomobile. Prevozi z avtobusi najbrž ne bodo rentabilni ne za prevoznika in ne za pomurske turiste.
Glede pobud ostalih kolektivov, ki imajo ali pa si urejajo lastno letovanje, sodijo na Počitniški, skupnosti Pomurja, da so vse te pobude koristne, čeprav gre po drugi strani za drobljenje prepotrebnih sredstev. Tako je o nakupu lastnega počitniškega doma že razpravljal osrednji delavski svet Kmetijsko-industrijiskega kombinata »Pomurka« v M. Soboti, medtem ko pri Proizvodnji nafte v Lendavi, kjer so imeli lani organiziran lasten in cenen oddih na otoku Visu, še ne vedo, kako bo letos. Vrtanja na Visu so namreč končana, za nakup lastnega doma ni sredstev, a tudi za to ne, da bi organizirali oddih ponovno v Crkvenici, kjer so letovali prejšnja leta — razen lani.
Največje težave imajo glede organizacije oddiha v soboški tovarni perila, pletenin in modnih oblačil »Mura«. Ta kolektiv je imel presoji dve leti svoj dom v Crkvenici, kjer je letovalo, na primer lani 55 članov kolektiva (z družinskimi člani 117). Med člani kolektiva je rilo 33 delavcev in 25 uslužbencev, kar je razmerama malo. Letos ima kolektiv težave s sredstvi, zato bo uredil najprej tople malice. Za ureditev oddiha bodo, kot vse kaže, namerili prva sredstva šele v 1. 1964.
Izboljšave v primerjavi. z lani pa se obetalo letos ponovno kelektivu ČZP »Pomurski tisk«, ki bo uredil tudi letos letovanje v lastnem domu oddiha skupno s soboško Zavarovalnico in to zopet v Barbaru na Rabu. Enako velja za edino občinsko počitniško skupnost v Pomurju, za radgonsko, ki bo v Lovrečici pri Umagu organizirala letovanje 12 izmen. Tako kaže, da bo letos letovalo iz radgonske občine ponovno okrog 1000 delovnih ljudi in njihovih svojcev. Podrobnih kalkulacij še niso izdelali, kaže pa, da bo pension 650 dinarjev dnevno. Zgradbo so začeli preurejati že lani, letos pa se bodo dela končala. Pričakujejo, da bo pričetek letovanja že 20. maja.
Vse to priča o tem, da se želje pomurskih letoviščarjev usmerjene tudi letos predvsem na morje. V nekaterih kolektivih že razpravljalo tudi o letovanju v planinah in o deljenem letovanju na morju in v planinah, vendar o tem prihodnjič.
B. Š.
OBISK IZ AVSTRIJE V soboto je prišel v Gorah Radgono na vljudnostni obisk župan Radkersburga g. Alfred Merlini. V spremstvu predsednice ObLO Gornja Radgona, si je ogledal nekatere objekte v radgonski občini.
-r-
ALEKSANDER
TÖRÖK
Po kratki, zavratni bolezni Je predvčerajšnjim umrl predsednik občinskega odbora SZDL v Lendavi Aleksander Torok. A. Torok so je rodil 2. marca 1926 v Dolgovaških goricah. 2e mlad je moral na sezonsko delo. Tudi leta okupacije je preživel delno na sezonskem delu, medtem ko se je izučil za poklic trgovskega pomočnika. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil na takratnem okrajnem ljudskem odboru v Lendavi, kjer Je bil poverjenik za trgovino in preskrbo ter član izvršnega odbora do ukinitve okrajnega ljudskega odbora v Lendavi. Leta 1949 je bil sprejet kot kandidat KP in od tega časa vso do svoje smrti je bil aktiven politični delavec. Leta 1960 je postal predsednik občinskega odbora SZDL v Lendavi. Lani je bil izvoljen tudi za člana Glavnega odbora SZDL Slovenije, bil je član republiškega odbora za sestavo nove ustave, član okrajnega odbora SZDL, član republiške komisije za manjšinsko šolstvo.
Kljub bolezni je bil ves predan delu. Požrtvovalen in tovariški sl Je ustvaril ugled med ljudmi. Za njegovo dolgoletno požrtvovalna delo ga Je predsednik republike odlikoval lani z medaljo dela.
Tovariša Töröka ni več med nami. Sorazmerno mlad, sredi poti in v največjem delovnem zanosu nas Je zapustil. Ostal pa bo njegov osebni vzgled, vzgled komunista, ki je znal premagovati tudi samega sebe, kar najlepše kaže njegovo samopremagovanje v zadnjih mesecih bolezni in njegova uporna prizadevnost, dokler vendarle ni klonil.
Naj nam ostane kot svetel vzgled!
Dijaki na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu so pričeli izda jati revijico »V senci topolov«.
Na sliki: — pred izidom ...
SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1962
Vsako leto se proslavlja v vseh deželah, ki so včlanjene v Mednarodno zdravstvenio organizacijo, Svetovni dan zdravja. Ta dan se redno slavi 7. aprila, to jo na dan, ko je bil leta 1948 sprejet Statut Svetovne zdravstvene organizacije. Ta organizacija izbere vsako leto aktualno temo iz zdravsta, ki ima namen, da opozori vse zdravstvene in socialne službe ter prebivalstvo vsega sveta na določen zdravstveni problem.
Letošnji Svetovni dan zdravja — 7. april 1962 je posvečen ČUVANJU VIDA IN PREPREČEVANJU SLEPOTE. Namen akcije je, da s skupnimi napori preprečujemo bolezni in odstranjujemo vzroke, ki milijonom prebivalcev vseh kontinentov ogrožajo vid, naše najdragocenejšo čutilo.
Po podatkih Svetovne zdravstveno organizacije je okrog 10 milijonov slepih na svetu. V Jugoslaviji jih imamo okrog 19.000, ali 1,3 na vsakih 1.000 prebivalcev. V okraju M. Sobota imamo registriranih 107 slepih.
Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za ljudsko zdravstvo in Zveza slepih Jugoslavije sta na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije sklenila, da se Svetovnemu dnevu zdravja priključi še TEDEN BOJA PROTI SLEPOTI od 8. do 15 aprila. V tem tednu bodo v vseh okrajih in komunah sprejeli programe o tem, kako naj bi akcija preprečevanja slepote in čuvanja vida potekala vse leto 1962. Pri nas v Sloveniji, kakor tudi v našem okraju, so namreč očesna obolenja zelo pogosta, saj jih imamo po številu obolenj zabeležene že na četrtem mestu.
Geslo »ČUVAJMO VID PREPREČUJMO SLEPOTO« naj aktivizira vse zdravstvene in socialne službe, ustanove in podjetja in naj pritegne tudi vse prebivalstvo pri zgodnjem odkrivanju slabovidnosti in najrazličnejših očesnih obolenj ter k preprečevanju očesnih poškodb.
Prvi in najbolj ogroženi so naši otroci. Starši, otroci in vzgojitelji so vse premalo poučeni o nevarnosti različnih igrač, ki lahko povzroče hude poškodbe očesa in narede otroke za stalne invalide. Koničasti predmeti: nož, škarje, vilice najbolj mikajo otroke okrog tretjega leta starosti: jame z apnom so premalo zavarovane, zajedline, ki jih naredi apno, dovedejo na očesu do najhujših okvar. Tu nam vsa naša medicinska znanost ne more pomagati — oko ostane slepo in iznakaženo za vedno. Pri šolskih otrocih so razstreliva na prvem mestu. Če-
prav je bil konec vojne že pred 17 leti, je še najti razstrelivo. Najbolj tragični pa so primeri, ko prav starši iz neprevidnosti zakrivijo nesrečo (smodnik, puška). Pri razstrelivih je najtežje to, da so poškodovani otroci pogosto slepi na eno ali celo na obe očesi in še invalidi brez prstov na roki ali pa jim razstrelivo odnese eno ali obe roki do zapestja in še više.
Ni potrebno naglaševati, kolika je važnost vida nasploh, nekaj, kar je najdragocenejšo v življenju vsakega človeka. Izguba vida predstavlja tragedijo, katero razume najbolj tista, ki jo preživlja. Ta tragedija je toliko večja, v kolikov zadene otroka. Oslepitev otroka je težak trenutek, ki menja njegovo usodo za celo življenje, prizadene pa istočasno tudi starše in skupnost, ki ima zopet en težak problem več. Po mnenju najvidnejših strokovnjakov vsega sveta je že danes možno preprečiti najmanj 2 3 okvar in obolenj. S pravočasnim opozorilom staršev doma, vzgojiteljev v v šoli in s primernim varstvom malega otroka, bi lahko marsikatero nesrečo preprečili.
Drugi važen problem, na katerega ne smemo pozabiti ob Tednu preprečevanja slepote, je slabovidnost in škiljenje pri mnogih otrocih. Naj poudarim važnost čimprejšnjega zdravljenja škiljenja. Tukaj velja pregovor: »Bolje jo preprečiti, kakor zdraviti!« Starši in vzgojitelji otrok lahko pri tem mnogo pomagajo. Opozoriti je treba starše, da nekaj ni v redu z otrokom, če otrok tudi samo od časa do časa poškili, če nagiba glavico, kadar opazuje, ali nosi predmet preveč blizu k očem. Ni treba misliti, da bo to samo po sebi prešlo, ali celo, da malo škiljenja pristaja otroku. Potrebno je čimprej pokazati otroka strokovnjaku, ki bo odredil, če gre za resno hibo. Očesni zdravnik že v 20—24 mesecu starosti lahko vsakemu otroku s posebno metodo točno določi, kakšno je stanje njegovih oči, če so mu potrebna očala ali ne. Ne zamudimo zlatega časa tja do 8. leta starosti, ko se vid šele razvija in izpopolnjuje in se da še marsikaj popraviti!
Pogosta slabovidnost pri šolskem otroku je često vzrok nenapredovanja in slabeča uspeha v šoli, številnih glavobolov, slabe drže itd. S pravočasnim zdravljenjem in s predpisanimi očali se da vid izboljšati in vse ostalo odpraviti. Tu je potrebno dobrega organiziranega dela. V preteklem
letu smo že začeli s sistematičnim določevanjem vida pri šoloobveznih otrocih v soboški občini. Bilo je pregledanih Čez 5.000 otrok šolarjev in okrog 200 je bilo slabovidnih in je dobilo predpisana očala.
V letošnjem letu bomo nadaljevali s pregledi v mestu Murska Sobota, na vseh srednjih šolah in tudi po ostalih občinah. Seveda samo le ob pomoči učiteljev bomo lahko izvedli tako pomembno in obsežno delo, saj je v našem okraju čez 27.000 šolskih otrok.
S sistematičnimi pregledi bomo lahko zajeli tudi vse močno slabovidne in praktično slepe otroke ter jih evidentirali po Pravilniku o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. list FLRJ, št. 28 58). Ti otroci zaradi okvarjenega vida ne morejo slediti pouku, ker jih zaradi velikega števila učencev v razredu no morejo obravnavati individualno in je pogosto tudi odnos součencev nepravilen in imajo taki otroci občutke manjvrednosti. Sole za slabovidne otroke v Sloveniji še nimamo. Po statističnih podatkih o slabovidnih učencih na osnovnih šolah, bi že sedaj morali imeti v Sloveniji vsaj dve taki šoli s kapaciteto 80 do 100 otrok, ki bi zajeli slabovidne otroke iz vseh predelov Slovenije.
Trahom je še vedno bolezen, ki se prenaša po naših vaseh in okužuje na stotine ljudi, predvsem otroke. Z dobro organizirano protitrahomsko službo, ki jo vodi Okrajni protitrahomski dispanzer v Murski Soboti, z zavestjo in disciplino bolnikov, bomo lahko sčasoma iztrebili to nalezljivo bolezen iz naših krajev. S perlustracijo celotnega prebivalstva, ki jo bomo izvedli v štirih letih dvakrat v našem okraju, v močno okuženih občinah (Beltinci, Lendave pa celo vsako leto), bomo zajeli takoj vsako novo, sveže obolenje in ga začeli zdraviti. V preteklem letu smo izvedli perlustracijo v občinah M. Sobota, Petrovci-Šalovci, Beltinci in Lendava. Letos bomo perlustrirali prebivalstvo v radgonski in ljutomerski občini in tako tudi tam zatrli (eventuelne) posamezne primere obolenja in preprečili širjenje bolezni.
Ker imamo v okraju še 1.932 primerov obolenj, je trahom pri nas še vedno velik zdravstveni problem, zato bomo v eni izmed prihodnjih številk našega lista pisali posebej o tej nalezljivi bolezni.
Način današnjega življenja, na visoki stopnji civilizacije, zahteva d naših čutil, posebno pa od oči, vse večje napore. Naše oči so osnovni pogoj, da se uveljavljamo pri svojim poklicu, da ga lahko opravljamo natančno in vestno. Dokler je z očmi vse v redu, nismo posebno zaskrbljeni zaradi oči, ko pa si kdo pokvari vid ali ga celo izgubi, kar ni tako zelo redko, se pa zamislimo nad svojim vidom in se spomnimo, da je treba za oči skrbeti in jih varovati. V podjetjih je delo tako zgoščeno in večkrat za zdravje nevarno, da moramo načrtno in strokovno poskrbeti za zdravje in varnost.
Tudi očem in vidu je delo v podjetjih nevarno, če ni v tej sme l z ustreznimi ukrepi še prav posebej poskrbljeno za varnost. S predpisi je za vsestranski zdravniški pregled novih delavcev poskrbljeno, v praksi pa so ti zdravniški pregledi še žal opravljeni površno. Posebno pregled oči in vida bi moral biti zelo skrbno in vestno opravljen. Če n. pr. delavcu odredimo delo, ki je zahtevnejše, kakor ga zmorejo njegove oči, tedaj se pri delu muči. Povrh pa še dela počasi in manj natančno. Včasih nastanejo zaradi slabega vida tudi usodne napake: pokvari lahko i:delek, se pri delu poškoduje ali za se zaradi njegove napake poškodujejo pri delu njegovi tovariši. Važno je tudi, ali delavec vidi plastično in pravilno presoja globino. Ta sposobnost oči je izredno važna. Če bi ljudje gledali samo z enim očesom, bi okolje dojemali le ploskovno v dveh dimenzijah, za dojemanje tretje dimenzije, ki nam daje vtis globine oziroma odnosov med predmeti samimi, pa nam je potrebno še drugo oko. Ta sposobnost naših oči je važna za večino delavcev, prav posebno za šoferje in je od nje odvisna varnost premeta in kakovost izdelkov in gradenj.
So nekaj o poškodbah naših delavcev. V Sloveniji je od vseh poškodb pri delu od 8 do 9 odst. na očeh, kar znaša letno 4 000 do 5.000 očesnih poškodb. Število je visoko, ker delavci niso dovolj disciplinirani in ne nosijo varnostnih očal, na drugi strani pa so verjetna temu vzrok pomanjkljiva tehnična zaščita strojev in varnostnih naprav. V minulem letu smo v Murski Soboti v očesni ambulanti splošne bolnice nudili zdravniško pomoč približno 400 bolnikom zaradi poškodb oči.
Na delovnem mestu Je tudi razsvetljava zelo važna; ta mora biti dovolj močna in tudi po ka-
kovosti čimbolj podobna dnevni razsvetljavi. Naravna, dnevna razsvetljava je najbolj ugodna in tudi za bolnika najbolj prijetna. Če bomo uredili razsvetljavo na delovnih mestih, bodo delavci delali hitreje, natančneje in varneje.
Kmetijsko prebivalstvo je treba predvsem opozoriti na kemične okvare oči, ki jih povzročajo razna škropiva za drevje, trto in druge rastline, dalje umetna gnojila, apno, lug in razni kamni. Vsa ta sredstva lahko povzroče hude okvare na zenici in roženici, ki oslabe ali popolnoma uničijo vid.
V vrsti zgoraj omenjenih preventivnih mer proti slepoti, je potrebno omeniti nujnost pravilne in popolne prehrane. K temu je pripomoglo tudi prekomerno uživanje alkohola in nikotina. Ta dva zla — imamo ju žal tudi v naših krajih — ogrožata zdravje in vid prebivalstva.
Izkušnje nas uče, da je borba proti alkoholizmu v bistvu tudi borba proti slepoti in bistven člen v nizu tozadevnih preventivnih ukrepov. Alkohol — posebno metilni (šmarnica), prav posebno pa še nikotin, uničujeta fino strukturo mrežnice in vidnega živca ter povzročata sorazmerno visok procent invalidnosti vida in celo slepote.
Ob koncu moram še omeniti, da je podaljšanje življenske dobe v zadnjih dvajsetih letih privedlo do čestih primerov slepote zaradi mrene na očeh, katere edino zdravljenje je operacija. V našem okraju ima mnogo ljudi starostno mreno, ki se ne operira bodisi zaradi materialnih razlogov, bodisi zaradi nizke stopnje zdravstvene prosvetljenosti.
Da bi v potni meri odgovorili nalogi, ki jo pred nas postavlja naša družbena skupnost in Svetovna zdravstvena organizacija, je potrebno, da postane delo na pre-prečavanju slepote in čuvanju vida, stalna mera opreznosti, stalna skrb vseh naših družbenih, strokovnih in političnih organizacij. Geslo »Zdravi bolno oko, da ga očuvaš slepote!« naj ne bo samo parola, temveč mora postati vodilni princip v preventivi slepote, katere oblike so tako mnogoštevilne in različne, da daleč presegajo skrb zdravnikov in organizacije slepih, temveč morajo postati skrb celotne družbene skupnosti. Da so materialna vlaganja v preventivo slepote, rentabilna vlaganja, ni danes več nobena tajnost!
Dr. Talanyi — Pfeifer Lea
2
POMURSKI VESTNIK. 5. APRILA
Umrl je požrtvovalen družbeno-politični delavec
ALEKSANDER TÖRÖK
predsednik občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Lendava, član okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Murska Sobota, ter član glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Pogreb bo v četrtek, dne 5. aprila 1962 ob 16. uri izpred zgradbe Občinskega ljudskega odbora v Lendavi.
OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA MURSKA SOBOTA
IN GLAVNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl sredi dela
ALEKSANDER TÖRÖK
predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Lendava
Marljivega in do zadnjega dne požrtvovalnega družbenega delavca bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
Pogreb bo v četrtek 5 aprila 1962 ob 16. uri izpred zgradbe Občinskega ljudskega odbora Lendava
OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV LENDAVA
NOVA USTAVA TERJA DINAMIKO DRUŽBENEGA RAZVOJA
Ta in naslednji teden bosta zasedali Zvezna in naša republiška ljudska skupščina. Na zasedanju tako zvezne kot republiške Ljudske skupščine bosta, kot je najavljeno, skupščini informirani o pripravljanjunove ustave. To je izredno važno opravilo, ki mu posveča skupščina veliko pozornost. Sicer pa preberimo, kaj je odgovoril predsednik Tito dopisniku britanskega lista »Observer«, ko mu je ta zadnje dni zastavil tole vprašanje:
VPRAŠANJE: »Kakšni so cilji nove jugoslovanske ustave, katere osnutek zdaj pripravljajo? Katere so glavne poteze ali osnovne spremembe in kako bodo vplivale na jugoslovanski proces družbenega in gospodarskega razvoja?«
ODGOVOR: »Novo ustavo narekuje potreba, ki izvira iz dinamike vsega našega družbenega razvoja. Ustavo, ki jo je bila sprejela Ustav, skupščina v januarju 1946. leta, je bilo treba zaradi nagle družbene preobrazbe v naši državi spreminjati in dopolnjevati, ker se je veliko stvari preživelo in so zato nekatere določbe te ustave začele ovirati nadaljnji pravilni socialistični razvoj. Zato. je Ljudska skupščina sprejela 13. januarja 1953. leta Ustavni zakon o osnovah družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti.
Zdaj se je preživelo tudi veliko določb tega zakona, zaradi česar moramo sestaviti popolnoma novo ustavo, ki ne bo samo ustrezala sedanjemu stanita in družbenih odnosov, ampak bo vsebovala trdnejše osnove nadaljnjega izgrajevanja in razvoja socialistične Jugoslavije.«
Tovariš Tito je torej dejal, da se je preživelo že tudi veliko določb tega zakona. Pa bo kdo dejal, kaj vse se je preživelo, oziroma katere so tiste velike družbeno-politične spremembe od leta 1953. naprej, ki narekujejo sprejem nove ustave. Zgoščeno povedano, bi lahko te spremembe porazdelili v tri skupine:
—	uveljavlanje, krepitev in nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja;
—	uveljavljanje družbenega upravljanja na vseh področjih
družbenega življenja in
—	uveljavljanje in razvoj komunalne samouprave.
Delavsko samoupravljanje se
je torej v teh letih ne samo utrdilo, temveč tudi razvilo in se razvija vsebolj z razvojem in krepitvijo gospodarstva. Položaj in vloga delavskega samoupravljanja pa sta. se bistveno spremenila z uveljavljanjem sprememb gospodarskega sistema v minulem letu. V ustavnem zakonu ni opredeljen takšen položaj, vloga im pomen komune, njenih organizmov in družbenega upravljanja. Ta zakon jih tudi ni mogel opredeliti, ker marsikaj od naštetega še ni bilo. Velike družbene politične spremembe naravnost terjajo sestavo, sprejem in razglasitev nove ustave.
In kaj bo najvažnejše v novi ustavi, na čem bo težišče, bo kdo povprašal? O tem oziroma na to vprašanje je v obsežnem intervjuju odgovoril tovariš Edvard Kardelj uredniku »Borbe« julija lani. Med drugim je dejal:
»Ko me sprašujete, kaj je najbolj bistveno v tezah za novo ustavo, hi lahko ponovil tisto, kar je v svoji izjavi pred nekaj meseci dejal tov. Tito. Namreč to, da je izhodiščna točka naše ustave človek, človek v proizvodnji na bazi družbenega lastništva nad proizvodnimi sredstvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizvodnjo in delitvijo družbenega proizvoda, človek — svobodni proizvajalec, ustvarjalec — v mehanizmu družbenega, samoupravljanja, ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih pravile in dolžnosti do drugega človeka in do družbene skupnosti. Na osnovi takih socialističnih, ekonomskih in družbenih odnosov se mora razvijati tudi celotna politična in družbena izgradnja. To je po mojem mnenju najvažnejše v tezah za novo ustavo, ker je to sicer najvažnejše v našem celotnem socialističnem razvoju ...«
Tako na zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki se začne 7. t. m., in na zasedanju naše Republiške ljudske skupščine, ki bo 9. t. m., bo torej med drugim na dnevnem redu informacija o pripravljanju nove ustave. Čeprav bo tokrat tudi obravnavano poročilo o delu Izvršnega sveta, bo to prav gotovo osrednja zadeva, zadeva, o kateri bomo na straneh našega lista še spregovorili.
P. D.
PREVRAT V SIRIJI
UDAREC PROTI POLITIKOM, KI SO HOTELI POVSEM UNIČITI SOCIALNE IN SINDIKALNE PRIDOBITVE IZ
ČASOV ZAR — PRED ZBLIŽANJEM S KAIROM?
V sredo je sirska vojska prevzela oblast v svoje roke. V razglasu sirskemu ljudstvu je sporočila, da se je odločila za ta ukrep, ker vlada ni izpolnila pričakovanj. Obtožila je »imperializem in njegove agente, da so spletkarili, delali razdor in spodbujali nekatere oportunistične elemente«. Razni elementi so sprejemali ukrepe, ki so bili proti zakonom ter skušali kmetom »odvzeti plod njihovega dela«.
In še nekaj, kar je vzbudilo največ pozornosti po vsem svetu! Nova oblast v Siriji se bo zavzemala za »arabski socializem in prijateljstvo z ZAR in Irakom«.
Prevrat je potekal povsem mimo, brez enega samega strela. Zato pa prihajajo poročila, da so ponekod v severni Siriji demonstranti zahtevali spet združitev z ZAR in da je vojska posredovala.
Podrobnejših vesti iz Sirije nit Zato pa je te dni izšel v libanonskem tisku članek po -slanca Hakima, v katerem pojasnjuje nekatere zanimivosti o razvoju v Siriji od. dne, ko je prekinila stike z ZAR. Sirsko ljudstvo, že dva mesca izraža nezadovoljstvo zaradi ravnanja ljudi, ki so na oblasti, zaradi, ravnanja članov parlamenta in posestnikov, ki so kršili pravice delavcev in kmetov. Te pravice pa so bile zajamčene z dobro znano socialistično zakonodajo ZAR.
Zanimivo je dalje, da so prevrat izvršili isti vojaški elementi kakor lani. Zato je razumljivo namigovanje, da lanskoletni prevratniki niso imeli nič skupnega v svojem bistvu z reakcionarnimi politiki, ki so si znali z novimi volitvami, na katerih je volilo sicer zelo malo ljudi, zajamčiti oblast ter pričeli počasi minirati socialno in delavsko zakonodajo iz časov ZAR.
Po mnenju libanonskega poslanca skuša sedaj vojska zboljšati odnose s Kairom. Zbližanje naj bi dosegli tako, da bi Sirija obdržala svojo individualnost, vendar pa bi pozneje sodelovala z Egiptom
in bi uveljavljala reforme.
Predsednik Naser je v nedeljo izjavil, da bo ZAR branila Sirijo, če bi jo kdo napadel. V Damasku namreč zatrjujejo, da se boje napadov Izraela. V zadnjih dneh je
prišlo do nekaj zelo resnih incidentov, vendar ne kaže, da hi izraelska vlada tvegala sedaj kaj takega. Če v Damasku skušajo javnost odtegniti notranjim trenjem in ga speljeta na tir zunanje politike, je to pač trenutna potreba. Vendar izjave prevratnih častnikov pomenijo očitno spremembo v zunanjepolitičnem kurzu Sirije. Navzlic trenjem, ki utegnejo v deželi še nastopiti...
Kakor pravijo francoska uradna poročila, je francoska vojska skupaj z žandarmerijo dosegla nove uspehe v boju proti enotam OAS in njegovim komandosom, ki še skušajo strahovati domačine v Alžiru. Domače prebivalstvo pomaga vojski odkrivati skrivališča oaesovskih teroristov. Na sliki: poulične borbe v Oranu, v katere so pred dnevi morali poseči celo tanki in oklopna vozila. Zaposlena so bila tudi letala. Odpor OAS v mestu so kmalu zatrli.
DRŽAVNI UDAR ARGENTINSKE VOJSKE
Konfinirani predsednik, ki ni odstopil
VOJSKA PROTI ZMAGI PERONISTOV NA VOLITVAH — FRONDIZIJA SO KONFINIRALI, KER SE NI HOTEL UMAKNITI S PREDSEDNIŠKEGA POLOŽAJA — KAKŠNI SO DEJANSKI VZROKI NAJNOVEJŠIH DOGODKOV
Argentina doživlja notranjo krizo. Potem ko so na skupščinskih volitvah dobili pristaši nekdanjega predsednika Perona občutno večino, so se dvignili argentinska desnica, cerkev, generali in kapital in zahtevali od predsednika Frondizija, naj volitve razveljavi. Notranjemu ministru so pričeli očitati, da je kriv takega volilnega izida, ker je temu gibanju sploh dovolil sodelovanje na volitvah.
Nato je vojska pričela pritiskati na predsednika, da odstopi. Prevzela je oblast v roke, nato pa ga zgrabila in od-
peljala v konfinacijo na otok Martin Garcia, kjer je bil leta 1955 zaprt tudi Peron. Predsedniški položaj pa je prevzel predsednik senata Guido, dolgoletni Frondizi jev prijatelj. Seveda je po prevzemu položaja — izstopil iz Frondizijeve stranke, vojska pa je podprla njegov predsedniški položaj.
Frondizi je po deportaciji naslovil na ljudstvo proglas, v katerem pravi, da se po vsej Ameriki, ne le v Argentini, bije bitka mobilizacije ljudstva proti zatiranju in privilegijam, ki zahteva svobodo, pravičnost in napredek. Obtožil je tudi kolonialistične kro-
ge, ki so se zarotili proti oblasti.
Vendar ta pojasnila niso pomembna. Pomembnejše je, da ne gre v vsem primeru za »peronistično nevarnost«, temveč za strah kapitalističnih in konservativnih krogov, da bi se delavska gibanja povezala med seboj. Vojska predvsem zahteva razpustitev Splošne konfederacije dela, ker je nastopala proti raznim ukrepom zoper delavski razred in tako postala močna družbena sila ne glede na to, da je svoj čas podpirala predsednika Perona. Frondizija so svoj čas podprli tudi komunisti, ker so pričakovali, da bo izpolnil napovedani program gospodarskega razvoja dežele.
Na nedavnih volitvah so peronisti postavljali v ospredje rešitev tistih vprašanj, ki tarejo delavce, zato so komunisti in levi socialisti podprli peroniste na zadnjih volitvah.
—	V zadnjih štirih letih so se v Argentini močno povečali življenjski stroški. Zaprli so več podjetij ter odpustili več deset tisoč prebivalcev. Denacionalizirali so več podjetij, zlasti petrolejsko industrijo. Tuji kapital je dobil nove koncesije. Kakor kažejo podatki, je vsak vloženi tuji dolar odnesel v obliki dividend, obresti in podobno 2,5 dolarja.
—	Vladna protistavkovna intecvencija je prizadela sindikate, ko so hoteli iz protesta proti položaju v domovini protestirati. V zunanji politiki se je Frondizi spočetka nagibal na bolj samostojno pot, po znani konferenci v Punti del Esti, kjer so izključili Kubo iz medameriške organizacije, pa se je spet pridružila ZDA.
—	Sedanji položaj v Argentini, se torej odvija v duhu takih notranjih sil. Sam Peron, ki se mudi v Španiji, je te dni sporočil, da se namerava vrniti v deželo šele potem, ko ga bodo zahtevali in ga sprejeli s »klobukom v roki«. Napetost v Argentini pa bo trajala še naprej. Mnogo poslancev je namreč sporočilo, da Frondizi ni odstopil in da je potemtakem še vedno predsednik . . .
ZAKAJ PONEKOD PREMAJHNA AKTIVNOST?
(Nadaljevanje z 2. strani) kolektiva, so jih na zboru izključili.
Med slabo pripravljene občne zbore pa nedvomno lahko, štejemo zbor sindikalne podružnice v podjetju »Gradnje« v Puconcih. Ta podružnica med letom sploh ni opravljala svojega poslanstva, čeprav
je v podjetju mnogo problemov. Že dober čas ugotavljajo pijančevanje med delovnim časom ter slabo delovno disciplino. Znan je tudi primer, ko je računovodja fizično obračunal s članom kolektiva. Tudi v podjetju »Ledava« v M. Soboti ni bilo posebnih razprav, čeprav ni moč trditi, da
nimajo o čem razpravljati.
Nihče ni sprožil vprašanja, zakaj vračajo podjetju njihove proizvode, zakaj kljub temu, da so osnovna sredstva že precej dotrajana, niso sprejeli drugih načel pri delitvi dohodka, da bi okrepili sklade in zakaj ne rešujejo kadrovskih vprašanj.	-js-
POMURSKI VESTNIK 5. APRILA
3
JAVNA RAZPRAVA SEKCIJE SZDL ZA DRUŠTVENA VPRAŠANJA V MURSKI SOBOTI
TELESNA KULTURA
 pod drobnogledom
Minuli teden je priredila sekcija za društvena vprašanja pri krajevnem odboru SZDL v Murski Soboti javno razpravo o problematiki športnih organizacij po Kongresu za telesno kulturo. Na dnevnem redu je bilo tudi finansiranje posameznih društev in priporočila posameznim organizacijam in društvom v mestu, kako naj zastavijo in naredijo program svojega dela.
O športnem delovanju oziroma o nalogah, ki jih je nakazal kongres za telesno kulturo, sta obširneje govorila Tonček Žnidarič in Evgen Titan. O problemih finansiranja posameznih društev in razdelitvi sredstev med lokalne organizacijo je govoril predsednik občinskega odbora SZDL Rudi Rapl, o bodočem programiranju dela posameznih društev in ustreznem predlogu pa Franček Drvarič, predsednik sekcije za društvena vprašanja.
V poročilih in razpravi smo med drugim zvedeli, da je v Murski Soboti 7 šolskih društev in vrsta raznih klubov in sekcij v podjetjih — poleg NK Sobote. Mladina je za 100 odst. več zajeta v športne organizacije kot pred leti, zato pa so danes v Murski Soboti »ozka grla« objekti za telesno vzgojo. Zmogljivost telovadnic ne zadošča, igrišča so preobremenjena, premalo pa je tudi sanitarnih naprav. Primanjkuje tudi kadrov, ki bi lahko nudili mladini sodobno telesno vzgojo. Pojavlja se vprašanje, kje in kako graditi športne objekte v Murski Soboti. Do zdaj se je to godilo bolj stihijsko: podjetja, šole in stanovanjska uprava iščejo svojih izhodov. Znano je, da je tudi pri stanovanjskih blokih problem organizacije telesne vzgoje.
Medtem ko so v Ljutomeru pod enotno upravo TVD »Partizana« vse sekcije od kegljaške do nogometa, imamo v Murski. Soboti pod raznimi nazivi samostojne sekcije, ki so pripadale prej »Partizanu«. Svet za telesno vzgojo pri Občinskem ljudskem odboru, ki ima nalogo skrbeti za šolsko in društveno telesnovzgojno dejavnost, se sicer trudi, manj pa je razumevanja na raznih forumih, zlasti kar zadeva materialno osnovo. Znani so primeri pravcatega lova za sredstvi po podjetjih, čeprav so že bile na dnevnem redu razprave o občinskem skladu za telesno vzgojo, čigar viri so lahko različni, o njih pa se kaže podrobno pomeniti. Minuli kongres telesne kulture je poudaril in nakazal, da je osnovno torišče za telesno vzgojo mladine šola, kjer pa so največje težave s pomanjkanjem telovadnic, igrišč, itd. To toliko bolj, ker so letošnje pionirske igre posvečene telesni vzgoji.
Priporočilo Socialistične zveze glede nadaljnega razvoja govori med drugim o tem, da v prihodnje ne bi kazalo drobiti in ustanavljati društev le na papirju. Zato pa je med drugim potrebno vzbuditi k delu plavalno sekcijo, ki naj bi prirejala tečaje za mlade plavalce, tudi v prihodnje pa kaže spodbujati in razvijati mali rokomet in odbojko. Pomurska turistična zveza, turistično in olepševalno društvo, a tudi planinsko društvo in drugi činitelji, naj se zavzamejo za ureditev najnujnejših objektov na Bukovniškem jezeru, Ud. Društvo OZN naj bi vsako leto priredilo razstavo »Svet v sliki«, poskrbelo za predavatelje iz Ljubljane, fotoklub naj bi prirejal razstave slik tudi na pedeželju, taborniška organizacija naj bi prirejala več nastopov in prireditev in podobno. V omenjenem priporočilu so glede nadaljnjega dela zajete tud ostale organizacije kot Avtomoto društvo, ZROP, Radio
klub, sterlci, DPM in druga društva in organizacije.
V	razpravi o predlogu dotacij, ki jih daje letos OO SZDL, so zbrani predstavnik, društev in organizacij menili, da je nesmiselno dajati dotacije posameznim društvom inženirjev in tehnikov po strokah. Nesmilesno je dajati dotacije tudi društvu medicinski sester za izlet v Atene, medtem ko babiško društvo ne bi po predlogu dobilo za strokovno  zpopolnjevanje ničesar. Posamezniki so tudi postavljali vprašanje, zakaj ni predvidena datacija mladinskemu klubu OZN, ki je začel z intenzivnim delom. To toliko bolj, ker bo pri OO SZDL formirana sekcija za zunanjo politiko. Glede na te in še druge pripombe so zbrani med drugim menili, da bi kazalo v prihodnje že prej temeljito pretresti in razdeliti sredstva za funkcionalno dejavnost društev in organizacij.
V	nadaljevanju razprave je bilo naposled govora še o mladini, in telesni vzgoji, o poja-
vih profesionalizma v Murski Soboti in Pomurju, o pomanjkanju kadrov ter o smotrih in ciljih telesne kulture. Pri tem so diskutanti postavili vprašanje, čemu dajemo denar -za zabiti gol in dobljeno nogometno tekmo, ko pa po drugi strani ni najnujnejših sredstev za telovadnice in igrišča pri šolah. Poudarili so, da naj SZDL budno spremlja formiranje in dejavnost predstavniških telesnovzgojnih teles, hkrati pa TVD »Partizani v M. Soboti ni edini, ki naj goji telesno kulturo. Se naprej kaže podpirati in razvijali sindikalna športna tekmovanja, hkrati pa se zavzeti za ustrezni sklad in za načrtno gradnjo igrišč (tudi pri blokih).
Vsekakor je razprava dala v razmišljanje bogato gradivo in dobre predloge, a tudi nekatere kritične pripombe. S takšnimi javnimi razpravami v okviru delovanja sekcij SZDL kaže nadaljevati tudi v prihodnje, kar se bo tudi zgodilo.	-bš-
Za večjo uporabo  elektrike v kmetijstvu
Na nedavnem tridnevnem republiškem posvetovanju v Radencih o uporabi električne energije v kmetijstvu, so ugotavljali, da je poraba električne energije v kmetijstvu zelo
nizka. Količina električne energije, porabljene v kmetijstvu, se je v zadnjih letih povečala, toda delež v skupni uporabi električne energije se je zmanjšal. To stanje izvira predvsem iz premajhne zainteresiranosti glede uporabe električne energije v kmetijstvu, ne pa zaradi morebitnega pomanjkanja elektrike. Vse to pa je posledica tudi tega, ker strokovne šole v svojih učnih programih niso omenjale porabnosti elektromotorjev v kmetijstvu, zato bi bilo nujno prilagoditi učne programe tudi temu smotru.
Na posvetovanju so ugotavljali, da vsa naša kmetijska gospodarstva v Sloveniji razpolagalo s sorazmerno majhnim številom naprav na električni pogon. Električne energije v kmetijstvu so se v največji meri posluževali le zasebni kmetovalci, kar pa pomeni zelo majhno potrošnjo električne energije.
Udeleženci posvetovanja so si ogledali tudi Zavod za elektrifikacijo podeželja pri Vidmu.
2244
nepravilnosti
Služba družbenega knjigovodstva za soboški okraj, je v lanskem letu ugotovila 2244 primerov nepravilnosti pri pregledu uporabe družbenega premoženja in to v vrednosti 486 milijonov dinarjev.
Tako visoko število nepravilnosti, ki so jih registrirali ne gre pripisovati namernemu izigravanju predpisov, marveč v največji meri nepoznavanju predpisov. Knjigovodski kadri, predvsem v manjših podjetjih niso dovolj seznanjeni s predpisi. Zaradi teh nepravilnosti so bile posamezne gospodarske organizacije kaznovane za 1 milijon 900 tisoč dinarjev, odgovorne osebe v istih organizacijah pa za 307 tisoč dinarjev.
Pet minut pred dvanajsto
(Menimo, da se pisec članka strinja s tem, da smo preskočili uvod in takoj prešli h konkretnim predlogom in mnenjem; op. ured.)
Kulturno mrtvilo v Soboti je dospelo do pet minut pred dvanajsto. Se malo in vse bo zamrlo, kar je nekoč tako lepo cvetelo, zdaj pa le še životari v tej ali oni šibki dijaški kulturni skupinici. Ker je kulturna izobrazba in estetsko etična vzgoja ljudskih množic, višja raven prosvete, humanosti življenja, nova socialistična etika, menim, da je prav mladim najprej potrebna. Toda, koliko mladih ljudi v Soboti je doslej skozi različne šole odšlo v življenje, ne da bi bili deležni preprostih, vendar za svojo duhovno in čustveno rast neobhodno potrebnih kulturnih dobrin. Večina jih je zrasla in se razvijala predvsem ob športu, ki je v Soboti mnogo na boljšem: drugi so individualno iskali kulturne paše, kakor so vedeli in znali; nekateri tam kjer je niso našli ali pa so jo našli v izkrivljenih oblikah, kar jim je pri formiranju njihove osebnosti mnogo škodovalo. Več generacij je tako prestopilo prag v zrelo življenje, ne da bi se v njih utrdil občutek potrebe po kulturi. Do nje so postali indiferentni, kot do nečesa, kar ni neobhodno za življenje. In tako nehote postajajo dediči »ostankov birokratsko-malomeščanske mentalitete in samozadovoljne, nesocialistične grabežljivosti, (prof. J. Liška). Če ob tem še pomislimo, da se v Murski Soboti šolajo in vzgajajo tudi bodoči učitelji — glavni poborniki kulture in prosvete po naših vaseh, je tako stanje kulture v Soboti več kot samo zaskrbljujočo.
Kdo je odgovoren za to, kdo je kriv, da kultura v Soboti životari kot bedna pastorka nekoga?
ti našega socialističnega razvoja. Zato je že čas, da tudi v Soboti zagotovimo kulturi in njen m pobornikom materialno podporo in odgovarjajoči družbeni položaj. Tudi v naši komuni ustvarjamo in delimo dohodek paedinim družbenim aktivnostim. Skoda je, da je v ljudeh po posameznih podjetjih, kjer se dohodki ustvarjajo in delijo, še premalo občutka potrebe po kulturi in njenim pobornikom materialno podlitiko pomembnosti kulture in ji zagotoviti široko — demokratično podporo. Zato bo moralo tudi v Soboti priti do tega, da bo delavski svet pri tem ali pri onem podjetju na seji ob direktorjev predlog, češ za nogometni klub bomo dali toliko in toliko, postavil svoj predlog za razvoj kulturne dejavnosti. Kajpak, najprej je treba v naših ljudeh zbuditi omrtvičen občutek potrebe po kulturi.
Žal naša komuna ni tako bogata kot na pr. že toliko opevana kranjska. Ne kar se tiče materialnih sredstev in prav tako ne glede na kulturno-prosvetni kader. Morda naši delovni kolektivi še nekaj časa ne bodo sposobni dajati določene zneske za kulturne potrebe svojih članov. Vendar je pri tem marsikaj odvisno od iznajdljivosti, politične presoje in pripravljenosti razumeti potrebe kulture in iskati praktične rešitve. Mnoge objektivne težave marsikdaj vsebujejo tradicionalno zgrešene sklepe, češ naj pa kultura še malo počaka, ko je toliko drugih bistvenih problemov, ki terprej potrebno. Nekaterim stvarem, h-očs-jajo rešitev. Toda kljub omenjenim sredstvom, moramo k vprašanju kulture čimprej brižno pristopiti. S smislom za realno, z občutkom za ono, kar je bistveno, naj-
MNENJA - POLEMIKA
Razvoj kulturnih društev in njihova uspešna dejavnost sta najprej odvisna od dveh bistvenih činiteljev: prvič od zavestne politične in idejne aktivnost: subjektivnih si l, in drugič, od nenehne materialne podpore družbe same. Prvi pogoj je dan z našo družbeno stvarnostjo, drugi s perspektivo stalne izgradnje in večanja proizvodnje), z jačanjem materialne osnove naših komun in s porastom standarda delovnih ljudi. Da se zares zagotovijo realni pogoj« za kulturno dejavnost, je neobhodno potrebno, da se s problemi kulturne izgradnje zainteresirajo ne samo odgovorni kulturni in prosvetni delavci, ampak tudi najširši politični in družbeni forumi. Pri nas v Soboti bo treba pravilno tudi ovrednotiti kulturno aktivnost, ji dati veljavo in neobhodno potrebo kot drug m družbenim dejavnostim. Zatreti bo treba mnenje, da je kulturno-prosvetno delo prostovoljna razvedrilna aktivnost nekaterih ljudi, ki so toliko neumni, da se gredo igralce, glasbenike, predavatelje in pri tem puščajo vnemar druge, donosne aktivnosti. To so najčešče mladi ljudje, ki so polni optimizma in trdnega prepričanja, da se boj za kulturno preobrazbo naših ljudi ne odvija izven skupne fronte naše socialistične izgradnje (materialne, družbene, idejne) temveč tvori njen sestavni del. Vedo, da je kulturna preobrazba naših ljudi organsko povezana s proizvodnim in druž-benm napredkom. Kulturna preobrazba družbe je pri tem temeljni kamen na po-
mo ali nočemo, bomo morali dati prednost. Najprej kulturni dom. Kar težko mi je, da vsak dan berem po časopisih vesti o otvoritvah Domov kulture po manjših mestih in celo po vaseh Srbije, Hrvatske .itd. Na pr.: »S prostovoljnimi prispevki so Vinkovčani zbrali okrog 50 milijonov dinarjev za izgradnjo Doma kulture, ki bo predstavljal tudi spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja«.
Problemi kulturnega razvoja v sedanjem mrtvilu leže deloma v nas samih, v naših pogledih, v naših odnosih in odločitvah, ko gre za kulturo. Predvsem je potrebnih več mladih požrtvovalnih kulturno-prosvetnih delavcev — optimistov (kakršne ima telesna vzgoja v Soboti), ki bodo s svojim delom razgibali omrtvičeno kulturno zavest naših ljudi, vplivali, da se bo čimprej formiralo široko javno mnenje o kulturi in se bo moglo s širših vidikov kritično presojati in vrednotiti kulturno-prdsvetno dejavnost v našem mestu.
Se enkrat opozarjam: Kulturno mrtvilo v Soboti je dospelo do pet minut pred dvanajsto. Po naših šolah, tovarnah, podjetjih in ustanovah je polno mladih ljudi, potrebnih in željnih resnične kulture. Tako radi bi zaigrali na odru, zaplesali, zapeli, poslušali glasbo... Mar bodo tudi ti prestopili prag v zrelo življenje, ne da bi bili deležni skromnih kulturnih dobrin?
JOŽE TERNAR
Trgovina za osmo tančico
S cenami je včasih kakor z zmajem, ki ima sedem glav. Če mu eno odsekaš, mu poženeta dve novi, če odsekaš le-ti, se pojavijo namesto dveh nove št ri... Takšne misli se porajajo človeku, če posluša na tiskovnih konferencah izjave predstavnikov trgovinskih podjetij, ki hočejo povedati, da je konkurenca zagotovljena v taki ali drugačni organizacijski obl ki. Tam, kjer imajo v občini le eno trgovsko podjetje, si konkurirajo med seboj prodajalne istega podjetja, ker je decentralizacija zajela tudi trgovino itd. Tako se glasijo izjave za tisk.
V resnici pa mora biti po-
trošnik previden, ko da je končal sedem ekonomskih fakultet. ne le eno. V M. Soboti je več trgovskih podjetij in formalno je konkurenca zagotovljena. Nekaj o tem smo že pred časom pisali, vsaj kar zadeva tehnične predmete, a so nam predstavniki trgovskih podjetij skušali pojasniti, kako lahko pride do razlike v cenah. Potrošniki, pa ugotavljajo, da so razlike v ceni (za potrošnike seveda) negativne že med poslovalnicami enega istega podjetja (primerjava nekaterih artiklov med poslovalnicami »Merkur« Trg zmage in samopostrežno trgovino, ki je navzlic vsemu zunanjemu in notranjemu blišču kajpak dražja, pa čeprav si mora potrošnik v njej postreči sam, v trgovini na drugi strani trga pa ga postrežejo prodajalci. Dalje zopet ima prodajalna
»Prekmurskega magazina«, na primer, na cesti proti postaji nekatere iste artikle cenejše kot vse »Merkurjeve« poslovalnice, samopostrežba pa prodaja sadne sokove kar za 100 odst. dražje od trgovine Kmetijskega, gospodarstva Rakičan na Štefana Kovača ulici, pa čeprav dobita obe prodajalni sadne sokove franko M. Sobota po isti ceni.
Potrošniki sicer nimajo časa, da bi se lotili temeljite analize cen v raznih trgovinah na drobno, toda konkurenca to ni n ne more biti, saj gre le za lov — na potrošnikov dinar. Za zdaj se bo moral potrošnik zanesti na svojo zavest in kupovati tam, kjer je ceneje, saj privablja danes zunanji blišč le še otroke, pa čeprav je le za osmo tančico... -boš-
RAKIČAN
Pred dnevi so dijaki na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu končali foto krožek. Tečaj je organiziralo društvo Ljudske tehnike, vodil pa ga je fotograf Franc Hochstädter. Okrog dvajset dijakov pa sedaj obiskuje rado krožek, katerega vodi tov. Potočnik iz M. Sobote. Tečaj bo trajal predvidoma tri mesece. Po predelanem gradivu bodo tečajniki delali A izpit in dobili tudi spričevala.
Dijaki — člani ZK na KSŠ v Rakičanu bedo imeli vsakih 14 dni v okviru marksističnega krožka politično predavanje, katerega bodo pripravili sami.
Predavanje bo v obliki diskusije, tako da bo lahko zanimivo za vse ostale dijake, ki se ga bodo udeleževali. Prvo predavanje, ki ga pripravlja Štefan Viher bo prihodnji ponedeljek pod naslovom: Idealizem in materializem.
Črnelavci
Aktiv mladih zadružnikov v Črnelavcih je imel v soboto občni zbor, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. Sklenili so, da bodo za 1. maj pripravili pester program in kresovanje.
Kaj je pokazala ljutomerska analiza
V Ljutomeru so pred kratkim pripravili obširno analizo o delu subjektivnih sil v gospodarskih organizacijah in o rezultatih gospodarjenja v letu 1961.
V sedmih industrijskih podjetjih je v delavskih svetih 115 članov in to 104 neposredno iz proizvodnje. Delavski sveti so imeli povprečno po eno sejo mesečno. Rekordno število sej, so dosegli pri Žici in sicer 19. Prav pri Žici pa so ugotavljali, da seje delavskega sveta niso bile dovolj temeljito pripravljene. Na zahtevo direktorja so bile sklicane seje v zelo kratkih rokih. Na delavskem svetu v omenjenem podjetju pa so pogostokrat razpravljali tudi o zadevah, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora. V tovarni usnja so ugotavljali, da
sklepov organov samoupravljanja niso dovolj dosledno izvajali.
Ljutomerski kolektivi so dosegali v lanskem letu manjši dohodek kot prejšnje leto, čeprav so se osebni dohodki zaposlenih močno povečali. Vzrok je predvsem v nizki produktivnosti.
O delu osnovnih organizacij ZK je dala omenjena analiza med drugim tudi naslednje ugotovitve: v premogovniku Proška osnovna organizacija premalo samostojno spremlja problematiko. Podobno v opekarni Boreči.
Sindikalne organizacije v vseh večjih podjetjih so se lani uveljavile. Razen pri Žici so povsod upoštevali predloge sindikalne podružnice, to predvsem pri formiranju ekonomskih enot ter pri pripravah novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
V nobeni izmed kmetijskih zadrug upravni odbori v lanskem letu niso razpravljali o investicijah. Oh tem je umestno vprašanje, kdo pravzaprav razpravlja in odloča o teh vprašanjih v kmetijskih zadrugah. Obe kmetijski zadrug' pa sta v lanskem letu temeljito pripravili decentralizacijo samoupravljanja. S pravilniki so do konca leta prenesli pristojnosti na decentralizirane organe samoupravljanja v KZ
Ljutomer in VG Ljutomer. Analiza je ugotovila, da je bilo na področju formiranja ekonomskih enot mnogo več storjenega v kmetijskih gospodarskih organizacijah kot pa v industriji. Kmetijske gospodarske organizacije so pripravile tudi perspektivne programe razvoja v letih 1961—1965, vendar teh programov niso obravnavali celotni kolektivi, kar ni prav.
Delo samoupravnih organov v Zavodu za zaposlovanje invalidov ni bilo najboljše, saj ti niso razpravljali niti o sprejemanju niti o izpolnitvi letnega plana. Decentralizacijo so izvedli v Agrotehniki—servisu, v Simentalki ter Invalidskem zavodu.
4
POMURSKI VESTNIK, 5. APRILA
IZ BELTINSKE OBČINE — IZ BELTINSKE OBČINE — IZ BELTINSKE OBČINE — IZ BELTINSKE OBČINE — IZ BELTI
Novi vaški domovi v beltinski občini
Tudi v beltinski občini gradijo ali dograjujejo več vaških domov. Tako imajo na primer na Dolnji Bistrici dom v surovem že zgrajen. V njem bodo med drug m uredili trgovski lokal in primemo dvorano. Dosedanja trgovina namreč nima ustreznih skladišč, razen tega pa je v zasebnih prostorih. V Bratoncih so potrebne vaške prostore pridobili z razširitvijo gasilskega, doma, dom pa je v surovem dograjen tudi v Ižakovcih. Naj omenimo še to, da bodo letos v veliki meri dogradili gasilsko-vaški dom tudi v Črensovcih, kjer so z gradnjo začeli jeseni, na gradnjo vaškega doma pa se pripravljajo tudi v Melincih. Za Melince je značilno, da bodo gradili velik vaški dom, v katerem bodo imeli med drugim tudi večjo dvorano, trgovski lokal in stanovanja za učitelje. Za to gradnjo so opeko in nekaj drugega gradbenega materiala že pripravili.
Ponekod, kjer imajo domove že dograjene, kakor na primer v Gančanih, ugotavljajo, da se je v vasi marsikaj spremenilo. Zlasti se je povečalo šte-
vilo raznih prireditev in predavanji Skoraj povsod pa prihajajo do vse večjega izraza težnje, da bi v dvoranah ali ostalih zgrajenih prostorih uredili še klube in vanje namestili televizorje in podobno.
Moramo pa povedati, da nove vaške domove vaščani gradijo pretežno s svojimi sredstvi. V večini primerov so sprejeli krajevne samoprispevke, veliko pa so pomagali s prostovoljnim delom ter raznim gradbenim materialom.
Manjše dotacije je doslej za te namene dodelil občinski ljudski odbor iz svojih virov. Kakor smo zvedeli, bodo take dotacije dodeljevali tudi letos, vendar le takim vasem, ki bodo pokazale pri gradnji največjo aktivnost.	-js-
Krilati zastopniki treh dežel za beltinskimi mrežami
Mreže beltinskega zavoda za gojitev divjadi »Fazan« združujejo krilate zastopnike treh dežel. Na skoraj hektarskem zamreženem prostoru se namreč giblje blizu 650 fazank in fazanov francoske, mongolske in domače pasme. To je matična jata, ki preživi vso zimo, del jeseni in spomladi pod skupno mrežo. Da bi se jata počutila nekako podobno kot v naravi, pod mrežo zasejejo razno travo, koruzo in podobno. Teh rastlin in njihovih pridelkov seveda ne pospravljajo.
Kmalu pa se bo začel čas nesnosti in takrat bodo fazanke in fazane razmestili v posebne manjše zamrežene prostore in to osem fazank na enega fazana. V tem prostoru prebijejo vso nesno dobo, ki traja nekako do julija. Seveda morajo v vsem času skrbeti, da je matična jata skrbno nahranjena in to v glavnem z umetno hrano, ki močno poveča nesnost. Jajčka zberejo in jih nato pošljejo pod inkubatorje. Za sedaj jih še pošiljajo v Križevce pri Ljutome-
ru, računajo pa, da bodo kmalu kupili tudi svoje inkubatorje. Fazankina jajčka so namreč zelo občutljiva in jih je treba zelo hitro poslati v valilnice. Če se pa zgodi, da jajčka stojijo po nekaj dni, jih morajo med tem časom obrniti.
Male fazančke nato gojijo v posebnih lesenih vzrejališčih, ki so grajena tako, da imajo tudi umetno ogrevanje. Te lesene koklje razmestijo po travi. Tako imajo fazančki v svoji razvojni dobi možnost,
da pridejo do trave, ko pa je hladneje pa se umaknejo v ogreti prostor. Res pa je, da so fazani zelo občutljivi, Ker se lahko zgodi, da v hladnih dneh zmanjka elektrike s katero ogrevajo umetne koklje in bi fazančki poginili, bodo morali kmalu kupiti agregat.
Ko so fazani stari sedem do osem tednov, takrat baje postanejo popolnoma samostojni in jih lahko razpošljejo. Večno takih fazanov pošljejo posameznim lovskim družinam po Sloveniji za njihove revirje, nekaj pa jih jeseni spustijo tudi v svoj revir, ki obsega blizu petnajsttisoč hektarov.
Lansko leto, ko je matična jata štela le blizu 170 kljunov, je zavod s svojimi osnovnimi dejavnostmi ustvaril preko 18 milijonov dinarjev prometa ter od tega okrog 10 milijonov razdelil med sklade. Letos pa, ko je jata mnogo večja, bo promet še mnogo večji. Seveda, če bodo dani tudi vsi ostali potrebni pogoji. Računajo namreč, da bodo letos vzredili blizu 10 tisoč fazanov, medtem ko so jih lani le okrog 2.000.
Za mrežo smo hoteli napraviti tudi posnetek, vendar ni uspelo. Fazanu namreč vedno ostane nekaj tiste plahosti, ki je zanj v naravi tako značilna in če se mu približuješ, se vzdigne v zrak in se zaletava v mrežo, ali pa se umakne. Nekoliko večjega gostoljubja pa so seveda deležni tisti ljudje, ki jih hranijo.
J. Stolnik
Motorna brizgalna — pri Jurju...
V Beltincih 12 tujskih sob
V tem času je tudi v Beltincih zaživela gradbena sezona. Predvidevajo, da bodo letos končali vse začete gradnje, razširili nekatere že obstoječe objekte ter zgradili več novih poslopij.
Med pomembnejše letošnje novogradnje brez dvoma sodi poslovno stanovanjska zgradba, ki jo bodo v kratkem začeli graditi na vogalu pri parku. V njej bodo, razen devetih stanovanj, uredili še nekaj pisarniških prostorov. Nekako
vzporedno se priravljajo na gradnjo devetstanovanjske zgradbe tudi v Črensovcih, vendar še niso določili lokacije. Letos pa naj bi v Beltincih začeli graditi že tako potrebno osrednje skladišče za trgovsko podjetje »Ravenka«. To podjetje namreč že več let pogreša primemo skladišče. Kakor smo zvedeli, bodo te prostore gradili zraven novih garaž ob cesti, ki pelje proti Gančanom. Kmetijska zadruga Črensovci in Kmetijsko gospodarstvo Beltinci. pa imata letos predvideno gradnjo nekaterih gospodarskih objektov.
Zaradi razvijajočega se lovnega turizma, ki ima za Beltince čedalje večji pomen, bodo letos pri gostišču »Zvezda znatno povečali število sob za goste. Preuredili bodo namreč dvorano nad gostiščem ter nad zidali del zgradbe nad kuhi-
njo. S tem bodo število tujskih sob povečali iz sedanjih treh na petnajst. Razširili pa bodo tudi mizarski obrat, podjetja »Komuna«.
Kakšnih večjih rekonstrukcij podjetja letos nimajo predvidenih, ker nameravajo večino razpoložljivih sredstev usmeriiti v izpopolnitev opreme in nakup strojev. Dosedanja oprema je namreč ponekod, posebno še v mehanični delavnici, zelo primitivna in dotrajana.	-js-
Beltinci
Pomurski spomeniški in turistični ABC
c-č
CMUREK: Grad omenjen prvič leta 1145. Iz tega časa portal s pleteninasco ornamentiko ter figuralni relief. Izredna lega, romansko-gotsko renesančna arhitektura.
CANKOVA:	V okolici
travniki z narcisami (prva polovica junija).
CEZANJEVCI: Cerkev je baročna arhitektura iz leta 1675—1679. Bogata baročna oprema. Slika sv. Roka in Sebastijana, delo znamenitega H. A. Weissenkirchnerja iz leta 1682. Ribičev mlin kot etnografsko tehnični spomenik.
ČREŠNJEVCI:	Obcestno
kamenito stebrasto kužno znamenje.
ČRNCI: Graščina z baročno zasnovo in parkom. V veži grajskega poslopja kamenit renesančni kamin iz 16. stol. V okolici nekaj kamenitih kužnih znamenj.
Pred novimi nalogami
Na nedavni letni skupščini občinske organizacije ZROP Gornja Radgona, je bilo ugotovljeno, da je ličila dejavnost ObO ZROP v preteklem obdobju dokaj živahna in uspešna. Program strokovnega izobraževanja je bil v celoti predelan. Izveden je bil tudi orientalski pohod, za katerega je bilo med člani združenja veliko zanimanje. Zato bo potrebno tudi v bodoče z vso vnemo skrbeti za poglobljeno strokovno izpopolnjevanje članstva. Ob tem bo potrebno misliti na tesnejše sodelovanje z ZB, ZVVI, SZDL in s krajevnimi skupnostmi.
Na letni skupščini so bili mnenja, da je potrebno v organizaciji ZROP skrbeti predvsem za mlade ljudi in zanje organizirati razne seminarje. Več bo v bodoče tudi potrebno tekmovanj v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Dalje so predlagali, da bi kazalo v organizaciji ZROP uvesti podeljevanje mirnodobskih odlikovanj, ki bi jih vsako leto enkrat podeljevali najbolj zaslužnim članom ZROP. Zavzemali so se tudi za priročnike za topografijo in za karte specialke.
Ugotovili so tudi, da se večina članov ZROP na radgonskem področju aktivno udejstvuje v javnem družbenem in političnem življenju, saj je nad 45 odst. članov na raznih odgovornih položajih in okrog 67 odst. funkcionarjev v raznih družbeno-političnih organizacijah in društvih. -r-
BERITE IN ŠIRITE
Pomurski vestnik
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
Za ta teden smo izbrali Jurij pri Rogaševcih
»Obiščite nas in napišite tudi nekaj o naši vasici . . .« Tako nam je med drugim pisal eden naših naročnikov iz Jurija pri Rogašovcih. Njegovi želji smo seveda radi ustregli ter sestavek iz tega kraja uvrstili v našo rubriko.
Se zdaj si nisem na jasnem, kje se pravzaprav konča Jurij in kje se začnejo Rogašovci. Sicer pa to ni tako važno, saj oba kraja veže toliko skupnega, da se za vaške meje ne zmenijo dosti. Vasica šteje 131 hiš. Imajo trgovino, gostilno
ter samostojno gasilsko društvo, ki se je doslej lepo izkazalo že na številnih tekmovanjih. Letos pa bodo morali gasilci svoje sposobnosti pokazati še pred posebno okrajno komisijo, kjer bodo ob dobrih pripravah nedvomno dosegli
lepe uspehe. Ob cesti je le nekaj hiš, medtem ko so ostale raztresene po hribih, kamor vodijo že precej dobre, vendar še popravila potrebne ceste.
Pri Juriju nimajo vaške dvorane, niti je ne nameravajo graditi, saj so lani v Rogašovcih zgradili novi kulturni dom, ki služi tudi okoliškim vasem. Vaščani pa niso zanikali tega, da novi kulturni dom sedaj še ne odigrava v celoti svoje vloge. Posebno pogeršajo kinopredstave. Nekaj časa so lahko zahajali v kino h Gradu, vendar so tudi tam prenehali s predstavami. Tako imajo sedaj najblžji kinematograf v Murski Soboti, kar pa je le nekoliko predaleč. Zasilno nadomestilo za to vrzel je televizor. Zal pa je ta nameščen v zadružnih prostorih, ki so neredno odprti. Ne samo prebivalci Jurija, tudi v okoliških vaseh se sprašujejo, če ne bi bilo primernejše mesto za televizor v novem kulturnem domu, kjer bi lahko vsak dan gledali televizijske programe. Sicer pa pričakujejo, da bodo tudi to kmalu uredili.
Pri Juriju bodo imeli, kakor tudi v drugih vaseh, letošnjo pomlad precej dela. Pred vrati je namreč setev, hkrati pa tudi čas za druga spomladanska opravila.
J. S.
Moščanci
Mladinski aktiv v Moščancih bo po kratkem premolku spet začel živahno delati. Začeli so se pripravljati za praznik Dneva mladosti, v četrtek prejšnji teden pa so v okviru svojega aktiva formirali sekcijo mladih zadružnikov. Ustanovili so jo pod okriljem KZ Puconci in v kooperaciji z njo bodo pridelovali razne kmetijske pridelke. Letos bodo posejali koruzo.
Deži O.
ŽENA - DOM - DRUŽINA
Modni kreatorji priporočajo za letošnjo sezono bluze, ki so v pretežni meri izdelane o-
hlapno. Pogosto so bluze izdelane iz enobarvnega (belega, plavega, pomarančne barve itd.) brez rokavov ali s tričetrtinskimi rokavi. Okrašena so s kravatami, čipkami ali plesejem itd. Redko pa najdemo bluze, ki se povlečejo v krilo.
PRAKTIČNI NASVETI
KAKO UPORABITI JAJČNO
LUPINO
Koristno boste uporabili jajčne lupine za sobne cvetlice. Jajčne lupine dobro zdrobite, navlažite z vodo in pustite, da tako stojijo nekaj dni. S to tekočino nato zalivajte sobne cvetlice in ugotovili boste, da lepo uspevajo ne samo v rasti, temveč da tudi lepo cvetejo.
Zelja vsake gospodinje je, da ima čim lepši in čim svetlejši parket. Da vam bo delo lažje in trud ne zaman, dodajte parketni pasti na zelo fino nastrugano svečo. Nastrugan vosek morate predhodno malo pogreti v posodici, katero boste dali v večjo posodo s toplo vodo. Na ta način boste vosek lažje pomešali s parketno pasto.
Čiščenje svetlih usnjenih predmetov (čevljev, torbic, pasov itd.), zahteva pazljivo postopanje: mehko ščetko navlažite v mešanici alkohola in glicerina (dva dela 30- odstotnega alkohola in en del glicerina) in premažite vso površino predmeta, ki ga želite očistiti. Nato dobro potresite površino predmeta s talkom in pustite tako dolgo, dokler se ne posuši. Na koncu pa predmet očistite s čisto krpo.
V primeru, da ste si opekli roko pri delu okrog štedilnika ali peči, je priporočljivo, da opečeno mesto premažete s surovim beljakom. To je najboljši način, da se izognete mehurjem in da vam koža ne postane rdeča.
HOLANDSKE SIROVE
PALIČICE
Iz 12 dkg naribanega sira, 10 dkg masla, 5 žlic smetane, 18 dkg moke, rumenjaka in ščepca soli, napravimo testo in ga damo za pol ure na hladno. Potem ga zvaljamo za prst na debelo in razrežemo na prst debele palčice, pomažemo z rumenjakom ter potresemo z naribanim sirom in kumino. Spečemo jih svetlorjave. Bolje jih je jesti tople kot hladne.
NASTRUGANA POMARANČNA
LUPINA
Da boste vedno imeli prt rokah sveže nastrugane lupine limon ali pomaranč, pred uporabo vsaki kos lupine nastrugajte in potem v čisto steklenico natresite plast sladkorja, nato plast nastrugane lupine. Na dno steklenice je potrebno natresti dve do tri žlice sladkorja. Maso morate z žlico dobro stisniti, da bodo lupine Čimbolje vpile sladkor. Tako pripravljena nastrugana lupina se ne bo pokvarila niti takrat, kadar boste steklenico postopoma polnili, seveda, če se dela s čistočo in je steklenica dobro zamašena. Na vrh je potrebno prav tako kot na dnu steklenice natresti sladkor in steklenico dobro zamašiti. Ena žlica tako pripravljene mase je dovolj da da vsakemu pecivu prijeten okus in vonj.
BLUZA — PRAKTIČNO IN MODERNO OBLAČILO
Limonin sok, kateremu smo dodali malo količino vode, nam lahko dobro služi kot čistilno sredstvo za čiščenje počrnelih pocinkanih posod. Pri čiščenju postopamo na sledeči način: mehko krpo namočimo v omenjeni mešanici in z njo dobro podrgnemo površino potemnelih predmetov, nakar jih splahnemo še s toplo vodo in na suho obrišemo z mehko krpo.
POMURSKI VESTNIK, 5. APRILA
UTRDITEV ZAČETEGA DELA
(Nadaljevanje s 1. strani) činitelji pripravljeni na njih uresničevanje, je tov. Šebjanič menil, da je res, da pri nas že tretje šolsko leto sistematično izvajamo dvojezični pouk, ki je dal dobre vzgojne rezultate. Tov. Šebjanič je dalje rekel, da bomo s pomočjo republike v prihodnjih letih zadovoljivo rešili materialno bazo tega šolstva, predvsem vprašanje šolskega prostora. Glede na določbe novega zakona pa bodo naši šolski organi in učno-vzgojni zavodi morali posvetiti veliko pozornost vzgoji in izbiri učnih kadrov z enakovrednim znanem obeh jezikov ter vsebinskim in metodološkim vprašanjem pouka. Učni načrti in predmetniki. so v pripravi, prav tako pa so v tisku tudi nujno potrebni dvojezični učbeniki, verjetno prvi te vrste v državi.
Ker je bilo za lažje zbliževanje otrok obeh narodnosti in njih hitrejše vključevanje v dvojezične osnovne šole ustanovljenih nekaj dvojezičnih predšolskih ustanov, je glede na njihov nadaljnji razvoj tov. Šebjanič dejal, da so doslej na našem območju delovali trije več ali manj dvojezični otroški vrtci, potrebe, predvsem pa zainteresiranost staršev pa narekujejo občinskim ljudskim odborom in krajevnim skupnostim ustanavljanje novih predšolskih ustanov. Vse kaže, da bo mrežo teh ustanov moč razširiti že v prihodnjem šolskem letu, težave bodo le z zagotovitvijo ustreznega vzgojnega kadra.
V nadaljevanju razgovora je tov. Šebjanič poudaril, da so v šolskih odborih naš h dvojezičnih šol že od vsega začetka enakopravno zastopani pripadniki slovenske in madžarske narodnosti, zato je tak sestav šolskih odborov rezultiral tudi zadovoljivo delo večine teh družbenih organov. O tem, v
kolikšni meri bo moč zagotoviti izobraževanje potrebnega učnega in vzgojnega osebja doma in kako si bodo pristojni organi zagotovili kadre, ki jih domače šole ne bodo mogle izšolati, je tov. Šebjanič odgovoril:
»Prvi učitelji s kvalifikacijami na dvojezičnih šolah bodo že koncem tega šolskega leta zapustili soboško učiteljišče. Po nekaterih predlogih bi se naj, na tem zavodu, — za razliko od dosedanje prakse — vzpostavil poseben dvojezični oddelek, na višji ravni pa bi se učni kadri naj usposabljali v okviru predvidenega centra višjih šol v okra nem središču. Prav gotovo je, da se bodo nekateri visokokvalificirani kadri za poučevanje madžarskega jezika morali še naprej, usposabljati na novosadski, filozofski, fakulteti z madžarsko stolico.«
Glede tega, kako bo moč v praksi izvajati določila zakona, ki pravijo, da šole na narodnostno mešanem območju zagotavljajo tudi enakopraven kulturni razvoj narodnostnih manjšin in pa svobodo ter enakopravno uporabo jezika, je ob koncu razgovora tov. Šebjanič dejal, da bi bila sama organizacija dvojezičnega pouka prav gotovo torzo, če se pripadniki narodnostne manjšine ne bi mogli posluževati materinskega jezika tudi izven šolskih ustanov. Zategadelj so bili podvzeti tudi vsi potrebni, ukrepi za zagotovitev dvojezičnega poslovanja v javni upravi. Taka uveljavitev načela dvojezičnosti po sodbi tov. Šebjaniča dejansko poglablja in izpopolnjuje z novo vsebino nacionalno enakopravnost ter krepi socialistično zavest o skupnih interesih in skupni graditvi lepše bodočnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi.
B. S:
OSNOVNI NAMEN:
SOCIALNO-ZDRAVSTVENA ZAŠČITA
(Nadaljevanje s 1. stran!)
činski ljudski, odbori so izplačali v letu 1961 na račun preventive, zdravstvenega varstva nezavarovanih oseb, za razne zdravstvene akcije in investicije skupno 142,115.262 dinarjev. Skupno torej socialno zavarovanje in občinski ljudski odbori 2.272,160.000 dinarjev. Če bi zbrali še ostale izdatke, ki jih daje družba za socialno zaščito, v glavnem preko invalidske uprave, daje socialne podpore, izdatke za šolske kuhinje, higiensko tehnično za ščito, izdatke zavodov za zaposlovanje, dotacije raznim organizacijam, ki. de'ajo na področju socialne zaščite, itd, bi se vsota vseh teh dajatev približala ali celo presegla vsoto ustvarjenih osebnih dohodkov. V našem okraju so izdatki za zdravstveno zavarovanje v preteklem letu najbolj narasli v Sloveniji, so pa še pod republiškim povprečjem. Dohodki socialnega zavarovanja so v našem okraju porasli za 44,22 odst., izdatki pa za 64.94 odst. Zelo so se tudi povečali izdatki za ambulantne storitve in bolnišnice. Višje cene so zdravstveni zavodi za svoje storitve opravičevali, s tem, češ, da se bodo krepili skladi,
v resnici pa je šlo povečanje predvsem za osebne dohodke. Strah pred izgubo zdravstvenega kadra pa je, kot kaže, tolikšen, da ni več ne mere, ne meje, kar zadeva lov za osebne dohodke, o čemer pričajo tudi konkretni primeri, iz posameznih občin, pa čeprav zaradi njih ne kaže biti plat zvona.
Ob koncu velja poudariti, da prilagoditve	služb socialne
zaščite ni moč izvajati posamezno, temveč hkrati za vse službe, predvsem kar zadeva socialno zavarovanje in zdravstveno službo. Najprej kaže znižati izdatke kurativnega varstva v korist preventivnega zdravstvenega varstva, opraviti diferenciacijo cen zdravstvenim storitvam po vrednosti dela, uvesti enotne cene za iste storitve, itd. Kar zadeva sklepanje pogodb o plačevanji zdravstvenih uslug, mora le-to sloneti na programih zdravstvene službe, ki pa naj prikaže tudi rezultate svojega dela. H koreniti spremembi odnosov na tem področju bodo lahko prispevale tako gospodarske kot druge organizacije, sindikati, predvsem pa komune.	B. Šinko
Lep koncertni večer v Ljutomeru
V soboto zvečer je bil v domu DPD »Svoboda« v Ljutomeru že dolgo pričakovani koncert orkestra in solistov Srednje glasbene šole iz Maribora. Koncertu je dirigiral svetovno znani dirigent Drago Mario Šijanec, ki je po rodu Mariborčan, vendar že vrsto let živi v Argentini. Solista pa sta bila Božena. Ivančič (klavir) in Karl Žužek (violina).
Goste je pozdravil ravnatelj Glasbene šole Avgust Loparnik, ki je imel krajši nagovor, otroci pa so dirigentu poklonili šopke cvetja. Udeležba — dvorana je bila. namreč močno napolnjena — kakor tudi burni aplavzi, so dali orkestru, solatama ter zlasti dirigentu, lepo priznanje. S tem pa je ljutomersko občinstvo hkrati pokazalo, da si tovrstnih glasbenih prireditev še želi.
Ker dirigenta vežejo na Pr-
lekijo lepi mladostni spomini, mu je Glasbena šola iz Ljutomera, ki je koncert organizirala, poklonila v spomin miniaturni klopotec — simbol Prlekije. Goste so nato pogostili in jih povabijo, da se zopet kmalu pojavijo pred ljutomerskim občinstvom. -js-
Štafeta tudi v beltinski občini
Tudi v beltinski, občini pripravljajo lep sprejem štafete mladosti. Sprejem bodo imeli na Gornji Bistrici v nedeljo ob 13. uri. Glavna štafeta bo prišla iz Lendave, dve pa bosta. prišli iz Bratonec in Lipe. Na G. Bistrici pripravljajo lep sprejem ter miting.
ŠE EN USPEH ljutomerskih kegljačev
Poročati smo že, da se je kegljaško moštvo ljutomerskega »Partizana« letos kvalificiralo v državno prvenstvo in v hrvatsko-slovensko kegljaško ligo. V soboto in nedeljo se je ljutomersko moštvo v Ljubljani pomerilo še z zadnjim nasprotnikom v hrvatsko-slovenski ligi »Lokomotivo« iz Reke. Tudi v tej tekmi so zmagali. Tako so se v tej ligi uvrstili na osmo mesto, kar je še en lep in spodbudljiv uspeh. Čez nekaj, tednov se bo začelo tudi državno prvenstvo. Na sliki: Ivo Bagladi, član ljutomerskega moštva, na stezi.	-js-
ŠE EN PORAZ SOBOTE
Moštvo »Sobote« je v nedeljo odigralo na domačem igrišču že drugo tekmo pomladanskega dela v SCL. Tokrat se je pomerilo z »Rudarjem« iz Trbovelj. Tudi ta tekma se je končala s porazom domačega moštva, ki je zgubilo z visokim rezultatom 0:4 (0:1).
Ljubitelji nogometa, ki jih je bilo preko tisoč, so pričakovali, da bo domače moštvo tokrat pokazalo boljšo igro kot prejšnjo nedeljo, vendar so bili razočarani. Nedeljska igra »Sobote« ni bila na željeni ravni, drugače pa je bilo pri »Rudarju«, ki je igral popolno in v zelo ostrem tempu. Prvi gol je dal Žibret v 41. minuti, enega pa v 59. minuti, ostala dva gola pa je dal Kastelic v 48. in 56. minuti. Domače moštvo je imelo najlepšo priložnost v 33. minuti, ko je Maučec prodrl pred gol, kjer ga je branilec gostov podrl. Sodnik je dosodil enastmetrovko, ki jo je Maučec sicer lepo streljal, vendar je vratar strel odbil. To pa je bila za goste še večja spodbuda. Gledalci so
ŠPORTNI DAN NA UČITELJIŠČU V okviru športnega dneva se je na učiteljišču pomerilo v košarki 11 ženskih ter 4 moške ekipe. Med moškmi je prvak ekipa 4. letnika, ki je v finalu premagala 2. letnik. Presenečenje je pripravila ekipa 3. letnika, ki je premagala 1. letnik v 30. minutah igre z 111:8. V ženski konkurenci je postala prvak ekipa 4. razredi.
-mv-
PRVENSTVO V MNOGOBOJU NA GIMNAZIJI
Na gimnaziji so v petek v okviru športnega dneva priredili razredno prvenstvo v telovadnem mnogoboju. Med moškimi je prvak ekipa 3a razreda z 278,6 točkami, pri ženskah pa je osvojila prvo mesto ekipa la razreda z 269,9 točkami Pni moških je med posamezniki prvak Jože Lainščak z 49 točkami, pri ženskah pa Olga Šiftar.	-mv
pričakovali, da bo domačinom uspelo v drugem polčasu nadoknaditi zamujeno, vendar tudi takrat ni bilo uspeha. Gostje so začeli z ostrim napadom in takrat so se goli kar vrstil Treba pa je reči, da so gostje upravičeno zmagali.
Sodnik Janžekovič je sodil dobro.
V nedeljo se bo moštvo »Sobote« srečalo s »Klad varjem«. Upajmo, da bodo pokazali boljšo igro in skušali rešiti tisto, kar so zamudili pri prvih dveh tekmah.
V telovadnem mnogoboju
ŽENSKA EKIPA : SŠTV
V torek dne, 3. marca je bilo v gimnazijski telovadnici okrajno srednješolsko prvenstvo v telovadnem mnogoboju. Udeležile so se ga tri moške in štiri ženske ek'pe. Tekmovanje je potekalo predvsem v znamenju medsebojnega boja moških posameznikov ter ekip SLOGE in ELANA v ženski konkurenci. Med moškimi ekipami je zmagala SŠTV, med posamezniki pa si prvo mesto delita Holc (SŠTV) in Marič (Sloga). Ekipa Elana je vse prisotne razočarala, saj nekaterim niso uspevale niti najlažje vaje.
Med ženskimi ekipami je z
veliko premočjo zmagala SŠTV med posameznicami pa Kološeva iz iste ekipe. Kdo bo drugi. ali SLOGA ali ELAN, se ni vedelo vse do konca. Vendar so sodniki ki so imeli zaradi. izenačenosti tekmovalcev zelo težko delo, slednje prikrajšali za marsikatero točko.
Za tekmovanje sta se zelo dobro pripravili obe ekipi SŠTV, sag. sta odnesli vsa prva mesta med ekipami in posamezniki. O ostalih tekmovalcih kaj več ne bi mogli spregovoriti. Po končanem tekmovanju je organizator zmagovalcem podelil prehodne pokale ter praktične nagrade.
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ZA »ZLATO PUŠČICO«
Naš strelec Turner na 6. mestu
Minulo nedeljo je bilo v Celju republiško prvenstvo za »zlato puščico« v streljanju z zračno puško. Na tem tekmovanju sta sodelovala tudi dva predstavnika iz Pomurja in sicer Karel Turner in Drago Kolmanič, ki sta se kvalificirala na okrajnem prvenstvu.
Na republiškem prvenstvu je sodelovalo skupno 92 strelcev iz vse Slovenije. Šesto mesto, ki ga je zavzel na republiškem prvenstvu naš tekmovalec Karel Turner z osvojenimi 560 krogi, predstavlja za pomurske strelce pravo presenečenje. Uspeh je toliko večji, če upoštevamo, da je Turner tokrat pustil za sabo znane slovenske reprezentativce, kot so Bogdan Jež, Mirko Letonja, Janez Otrin in drugi.
Po končanem tekmovanju je Turner med drugim povedal: »Z ozirom na veliko konkurenco na letošnjem tekmovanju za zlato pušico, sem pričakoval, da bom v najboljšem primeru dosegel 15. mesto, s katerim bi. bil zelo zadovoljen«.
Tehnični sekretar SD »Radenci« Jože Benedik pa je dejal, da je z ozirom na rezultate, ki jih je Turner doslej dosegal, upal, da se bo na republiškem prvenstvu uvrstil med prvo desetorico.
Zaradi izrednega uspeha, so Karla Turnerja pred nedavnim obvestili da je sprejet kot kandidat za republiško reprezentanco, ki bo tekmovala v zveznem merilu.	I. P.
Prvenstvo v košarki na osnovni šoli II
Na osnovni šoli II v Murski Soboti so imeli pred dnevi športni dan za učence višjih razredov. Najprej so organizirali večkilometrski pohod, nato pa prvenstvo šole v košar-
ki za pomladanskega prvaka. Pionirji so bili razdeljeni v 2 skupini in sicer peti in šesti razred skupaj ter sedmi in osmi razred.
V prvi skupini je zmagala ekipa 6b razreda, v drugi pa je ponovno osvojila prvo mesto ekipa 8b razreda. Najboljši strelci so bili Štefan Žižek iz prve in Ludvik Bencak iz druge skupine. Pri pionirkah pa je dosegla prvo mesto ekipa 8a razreda. Najboljša strelka je bila Majda Toplak iz zmagovalne ekipe.	-mt-
V službi... in doma ...
Službene objave
DELEGIRANJE
PRVENSTVENIH ROKOMETNIH
TEKEM
SOBOTA, 7. APRILA 1962
Igrišče TVD »Partizan« M. S.:
ob 15.00 SŠTV : POMURKA, člani II., sodnik Roudi, Zapisnikar Svetec
Igrišče Osnovna šola I: ob 10.00 POLET : MLADOST, pionirji, sodnik Verbančič, zapisnikar Tibaut; V nedeljo ob 10.45 POLET : MLADOST, pionirke, sodnik Peček, zapisnikar Verbančič.
NEDELJA, 8. APRILA 1962
Igrišče TVD »Partizan« M. S.: ob 8 00 SLOGA : ESŠ, člani I, sodnik Huzjan, zapisnikar Hom; ob 9.10 SLOGA : BELTINCI, članice I, sodnik Titan, zapisnikar Kološa; ob 9.50 ŠZD : SŠTV, članice II. sodnik Roudi, zapisnikar Žižek D.; ob 10.35 ESŠ : ELAN, članice I. sodnik Šiftar, zapisnikar Tibaut; ob 11.15 ROGAŠOVCI : BELTINCI, pionirji, sodnik Hari. zapisnikar Svetec; ob 16.00 TEKSTILEC : ELAN. člani I. sodnik Ambruš, zapisnikar Vezjak.
Igrišče Osemletne šole II:
ob 8.00 POMURJE : RAKIČAN, člani II, sodnik Roudi, zapisnikar Kovačič; ob 10.00 LJUTOMER : CANKOVA, pionirji, sodnik Krenos, zapisnikar Kovačič; ob 10.45 LJUTOMER : CANKOVA, pionirke. sodnik Krenos, zapisnikar Kovačič.
Igrišče Beltinci:
ob 9.00 BELTINCI : GRAFIČAR, člani I, sodnik Zupan, zapisnikar Šraj.
Igrišče Krog:
ob 9.00 KROG : ŠURS, člani I. sodnik Peček, zapisnikar Marič; ob 10.10 KROG : LENDAVA, pionirji. sodnik Petek. zapisnikar Marič; ob 10.50 KROG : LENDAVA. pionirke, sodnik Peček, zapisnikar Marič.
Igrišče Lendava:
ob 10.00 LENDAVA : ŠCBP (ŠUT). člani I. sodnik Ambruš; ob 11.70 LENDAVA 2 : BELTINCI 2, člani II, sodnik Ambruš.
Igrišče Ljutomer: ob 11.00 LJUTOMER : AGROSERVIS. člani n, sodnik Dolgov, zapisnikar Peterka.
Igrišče Črensovci: ob 1o.oo ČRENSOVCI : belttnci. pionirke, sodnik Lončar, zapisnikar Graj.
RAZPORED TEKEM I. KOLA I. RAZREDA, NA DAN 8. 4. 1962
V	M. Soboti: ob 15 uri Grafičar : Sobota H, del. Škarabot.
V' Turnišču: ob 15. uri Planika : Pušča, del. Vajda.
V	Radgoni: ob 15. uri Radgona : Brazda, del. Cug Evgen.
V	Beltincih: ob 15. uri Beltinci : Nafta, del. Krajnc.
REZULTATI TEKEM ZA POKAL FLRJ
Radgona : Grafičar 8:5 (5:5) Bogojina : Planika 2:6 (2:1)
Šalovci : Nafta II 3:2 (2:1)
Sobota II : Pušča 10:0 (5:0)
2REB ZA ČETRTFINALE CUP FLRJ
V	Radgoni: Radgona : Nafta I
V	Šalovcih: Šalovci : Sobota H. Planika prosta.
NP, M. Sobota
Zmagovalec Astor
Mnogo ljubiteljev konjskih dirk se spominja lepega črnega žrebca ASTORJA, ki je dirkal leta 1960 na derby-ju v Ljutomeru in dosegel drugo mesto. Ta konj je lani dosegel v Italiji in Franciji zavidljivo lepe uspehe. Naj navedemo le to, da je med 30 nastopi zmagal sedemkrat, devetkrat pa je bil drugi. Svoje uspehe je dosegel predvsem na dolgih progah in dosegel čas 1.20 na 2000 metrov dolgi progi in 1.20,8 na 2520 m. V Letopisu je leta 1961 vpisan med dvajsetimi najboljšimi konji Srednje Evrope. Svojemu lastniku pa je razen zmag priboril še 5 milijonov 300 tisoč dinarjev.
Zanimivo je, da italijanski lastnik vedno poudarja, da je to jugoslovanski konj in s tem v celoti daje priznanje naši reji. Kako upoštevana je bila Astorjeva zmaga na zadnjih dirkah v Nizzi vidimo iz članka, ki ga povzemamo po milanskem časopisu »TRORRO ITALIANO«.
Hipodrom v Nizzi je lep, obenem pa je pravo bojno polje. Na njem se vršijo viteške borbe, ki so pa vendarle vedno brezobzirne: kdor le en sam trenutek okleva, je izgubljen. Težko se je braniti, še težje je zmagati. Največkrat se zgodi da moraš pri prvih poskusih odkupiti udeležbo z bridkim razočaranjem.
Privlačno, obenem pa nevarno »srečanje« italijanskih in francoskih amaterjev je privabilo na dirkalšče dva italijanska predsednika amaterjev Puleja in Zambonija, sedaj poslovodečega predsednika, ki sta se borila ter vzbujala občudovanje zaradi svoje odločnosti in borbenosti. Pule je dosegel s konjem Corona delne, a še kar pomembne u-
spehe, medtem ko je Zamboni naravnost pometal dirkalšče z Astorjem, ki je bil v čudoviti formi. Zamboni je nastopal kot pravi zmagovalec; vsa pooblastila in odgovornost za uspeh pa je zaupal svojemu Astorju. Če si namignil Zamboniju na to, da je vzrok njegovega veselja morda v kaki kapljici originalnega konjaka, ti je pomežiknil in rekel: »Pa če!... toda Astorju sem dal vsa svoja predsednika pooblastila. katerih se je poslužil.« Toda resnica ni bila samo v tem! Torej v čem še? Dve besedi sta Astorjeva skrivnost, dve skrivnostni jugoslovanski besedi, na kateri neoporečni Astor ubogljivo zdirja ali pa se zaustavi. Zvest svoji domači govorici uboga
Astor na besedo, ki ga podžiga in na besedo, ki ga zaustavlja. Tekmeci so doslej lahko samo bežno »ujeli« bojni klic, ki je nekak kratek vzklik. Druge besede, ki zaustavlja konja, pa nasprotniki Zambonija na njegovo srečo še niso mogli uganiti. Pozna jo le zvesti trener Turolla, ki pa zna molčati kot riba. Kakorkoli že, resnica je, da je dobti Astor ostal zvest jugoslovanskim komandam. V Nizzi smo v mednarodni areni pokazali, v »srečanju amaterjev« močnega, iskrega in zdravega konja, v pogledu temperamenta pa konja prvega reda. Glavna zasluga pa pripada brez dvoma tistemu, ki ga je vzgojil. Za kulisami ima naš šport na srečo še nekaj ljudi starega kova, skromnih, toda nepogrešljivih in nenadomestljivih.
Bila je res čudovita dogodivščina, ki jo bomo pripovedovali še dolgo vrsto let prijateljem, sinovom in vnukom Billa je važna in originalna dogodivščina: zares nenavadna sreča: združili smo vse nastopajoče elemente v trikoloru: italijansko kasaštvo na francoski zemlji z jugoslovanskim kon;em. Bolj internacionalnega obeležja ne bi mogli ustvariti
Predstavniki javne oblasti v Nizzi so izjavili: »Take dirke bi vedno hoteli!«
J. Slavič
6
POMURSKI VESTNIK, 5. APRILA
OGLASI - OBVESTILA - OGLASI
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 6. aprila — Ivo Sobota, 7. aprila — Radivoj Nedelja, 8. aprila — Albert Ponedeljek, 9. aprila — Tomaž Torek, 10. aprila — Mehtilda Sreda. 11. aprila — Filip Četrtek, 12. aprila — Lazar
KINO
MURSKA SOBOTA — od 6. do 8. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »Bratje Karamazovi«; od 9.—10. aprila jugoslovanski film: »Martin v oblakih«; od 11.—12. aprila francoski vistavisionski film: »Oči ljubezni«.
GORNJA RADGONA — 4. aprila ameriški barvni film: »Čas ljubezni in smrti«; 7. in 8. aprila mehiški barvni film: »Glasba ponoči«; 11. aprila zapadnonemški glasb, film: »Jazz, ljubezen in pesem«.
LJUTOMER — od 7. do 8. aprila domači film: »Servisna postaja«; od 11. do 12. aprila domači film: »Pet minut raja«.
BELTINCI — od 7. do 8. aprila ameriški film: »20.000 milj pod morjem«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 7. do 8. aprila ameriški film: »Helena Trojanska«; 11. aprila jugoslovanski film: »Noči in jutra«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 7. do 8. aprila sovjetski film: »Rdeče listje.«
ŠALOVCI — od 7. do 8. aprila francoski kriminalni film: »Ulica sanj«.
GOSPODINJSKO pomočnico k 2-članski družini sprejmem. Naslov v upravi lista.	M-322
GOSPODINJSKO pomočnico k 4-članski družini iščem. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista.	M-315
VAJENKO za slaščičarsko obrt in GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Slaščičarna Pauko, Murska Sobota.	M-310
GOSPODINJSKO pomočnico, pridno in pošteno, znanje kuhe ni potrebno, sprejmem. Maks Petretič, frizer, Slatina Radenci.
M-300
OPREMLJENO SOBO, veliko, oddam. Temlinova 3, M. Sobota.
M-303
OPREMLJENO SOBO išče soliden moški. Naslov v upravi lista.
M-304
KUPIM
REALITETNA AGENCIJA MURSKA SOBOTA
rabi za potrebe svojih strank večje število raznih avtomobilov. Avtomobile, ki jih bomo dobili v prodajo pred 20. aprilom, prodamo tako, da prodajalec ne plača provizije.
Obenem obveščamo stranke, da je veliko povpraševanje po motornih kolesih ter vprežnih kosilnicah. Prodajalci naj iste dostavijo čimprej v naše brezplačno skladišče. Prevzemamo vsak dan, tudi v nedeljo dopoldne.
PRODAM
VEČJO količino sena, prodam. Zglasite se: Kidričeva 34, M. Sobota.	M-314
ENODRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, z nekaj sadnega drevja in lepimi brajdami, oddaljeno 3 km od Ljutomera, poceni prodam z 1,5 ha zemlje ali brez nje. Jože Veršič, Lukavci 80, p. Križevci pri Ljutomeru. M-319 SPALNICO in kuhinjsko pohištvo prodam. Naslov v upravi lista.
M-313
HIŠO z gospodarskim poslopjem, krito z opeko in 1 ha zemlje prodam 2 km od Murske Sobote, pet minut do avtobusne postaje. Naslov v upravi lista. M-324 MLIN v prometnem kraju naprodaj, Cena 1.000.000. A. Hribar, Narodna banka, Ptuj. M-291 FIAT 600, tudi na potrošniški ček, prodam. Jože Novak, Kerenčičeva 1, G. Radgona.	M-292
KMEČKO HIŠO, gospodarsko poslopje in 1,75 ha zemlje, vse v enem kosu okrog hiše, v ravnini, prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Marija Železnjak, Plitvice št. 4, p. Apače.
M-293
PLETILNI STROJ »Regina«, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista.	M-294
LESENO HIŠO za podreti, les uporaben za žganje opeke, prodam. Zoltan Balajc. Čikečka vas 4, p Prosenjakovci. M-296 MOTORNO KOLO znamke NSU Prima 175 ccm. ugodno prodam. Ulica Jožeta Kerenčiča 20. M. Sobota.	M-297
MOTORNO KOLO znamke NSU Prima 175 ccm, ugodno prodam, plačljivo tudi s čekom Karel Koleš, Kocljeva 7, M. Sobota.
M-298
GOZD v izmeri 24 arov. prodam. Ivanka Maroša, Veržej št. 62.
M 301
ZENSKO KOLO, prodam. Naslov v upravi lista.	M-302
1500 kg JEČMENE SLAME in 600 kg jermena prodam. Vprašati v Slaščičarni Pauko, Titova 16, Murska Sobota.	M-310
VINOGRAD v izmeri 35 arov in 32 arov sadovnjaka v Razkrižju, prodam. Zglasite se pri Antonu Vozliču, Razkrižje 39. p. Ljutomer.	M-311
POSESTVO s stavbenimi parcelami in vrtom z hišo in gospodarskim poslopjem (2.85 ha) v Križevcih pri Ljutomeru št . 41, prodam za 1 200.000 din. Vprašati pri Ščernjavič, Novi Ljutomer, Kidričevo naselje' 3.
M-312
KMETIJSKA ZADRUGA MURSKO POLJE,
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
ima na zalogi vsak teden enodnevne piščance štajerske pasme, pasme NEW HAMPSIRE in pasme VHITE ROCK, po zelo ugodnih cenah!
Naročila pošiljajte na gornji naslov.
ZAHVALA
Topla in iskrena hvala vsem zdravnikom ginekološkega oddelka za zdravljenje in uspešno operacijo. Sestram in strežnemu osebju pa lepa hvala za nego in pomoč.
Vera Zadravec, M. Sobota
ZAHVALA
Za dolgotrajno zdravljenje na kirurškem oddelku, se zahvaljujem primariju dr. Vrbnjaku, dr. Borovšaku in celotnemu strežnemu osebju.
Rozalija Zver, M. Sobota
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI
od 21. do 31. marca 1962
Franc Petek — desetič, iz Melinec, Franc Bagaroš, iz Petanjec, Helena Ritlop — dvanajstič, Terezija Kozlar — tretjič, Maneta Tompa — drugič, Martin Horvat — tretjič, vsi iz Črensovec; Stefan Ritlop — šestič, Katarina Vučko, Terezija Kuzma — drugič, vsi iz Gornje Bistrice; Stefan Vučko, Vera Mlinarič, obe iz Srednje Bistrice; Marija Piškur — tretjič, iz Kramarovec. Marija Vidmajer — desetič, iz Murske Sobote; Ljudmila Jančar — tretjič, iz Janševega vrha; Marija Smodič — petnajstič, iz Petanjec; Ana Rajnar — tretjič. Justina Zupanc — tretjič, Marija Alauf — drugič, Z'at-ka Horvat, Julijana Kolar. Katica Pučič — drugič, Darinka Klepec, Marta Pešti. Marija Zver, Verona Glavač, Janez Peterka — šestič, Avgust Prelog, vsi iz Beltinec; Aleksander Barbarič — drugič, iz Zenkovec, Gizela Kučan — devetič, iz Šalamenec, Lidija Petek, Terezija Labotin. Marta Marič, Marta Sreš, Marija Jerič. Ana Jerič, Ana Benkovič. Marija Kociper. Jožefa Legen. Anton Marič, Anton Činč, Marija Jerič, vsi iz Gančan.
Gornjim darovalcem krvi se najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota.
POZIVI
Aktiv Zveze borcev železniške postaje Maribor bo v okviru proslav »Dneva železničarjev« na dan pred praznikom, v soboto dne 14. aprila letos, odkril spomenik v NOB padlim ter v fašističnem terorju preminulim železničarjem Maribora.
Naprošamo vse ožje svojce teh žrtev, da nemudoma prijavijo kraj svojega bivališča teh žrtev železniški postaji v Mariboru, v prijavo pa naj navedejo tudi vstopno železniško postajo, da jim bomo lahko pravočasno poslali brezplačno železniško vozovnico za udeležbo pri odkritju spomenika.
Istočasno naprošamo vse tiste, ki so jim svojci teh žrtev poznani, da j’ih na ta poziv, v kolikor so ga sami prezrli, opozorijo ali pa o njihovem prebivališču obvestijo postajo Maribor.
Aktiv Zveze borcev Maribor
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA
kupuje
na svojem delovnem področju med Muro in Ščavnico vsa primerna zemljišča.
Interesenti za' prodajo se naj oglasijo s potrebnimi listinami na upravi posestva vsako soboto popoldan. Pogodbene zneske bomo izplačali takoj.
Uprava posestva KAPELA
Upravni odbor Vzgajališča Veržej razpisuje delovno mesto
tajnika
internata in šole.
Pogoji : višja ali srednja strokovna izobrazba s 5 do 10 let upravne prakse. Plača po dogovoru, hrana v zavodu, družinsko stanovanje bo na razpolago v septembru letos. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse, s podatki, o strokovnosti in življenjepsom pošljite Vzgajališču v Veržeju do 14. aprila.
Kmetijsko živilski kombinat »Pomurka« Murska Sobota, obrat Tovarna mesnih izdelkov, razpisuje na osnovi sklepa Obratnega delavskega sveta naslednja prosta delovna mesta:
1.	Samostojni referent komercialne službe
Pogoj: srednješolska izobrazba z najmanj 5 let delovne prakse v komercialni službi
2.	Administrativna moč za vodenje fakturne knjige in izterjava dolžnikov
Pogoji: srednjestrokovna izobrazba
3.	Administrativna moč v komercialni službi
Pogoj: srednjestrokovna izobrazba
4.	Pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov
Pogoj: trgovski pomočnik ali nižjestrokovna izobrazba
Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rok za vlaganje prijav 15. april 1952:
Sporočamo žalostno vest, da nas je ob tragičnem dogodku za vedno zapustil naš sodelavec
VIKTOR GJERGJEK
obratovodja žage pri Gradu
M. Sobota, dne 2. aprila 1952.
Kolektiv
Lesno-predelovalnega podjetja Murska Sobota
Ob nenadni izgubi dragega moža, skrbnega očeta, brata, svaka in starega očeta
MARTINA POLAKA
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti in darovali vence. Posebna hvala pevcem in tovarišu Mariču za poslovilne besede.
M. Sobota, 29. marca 1962
Žalujoči: žena Ana, hčerki Jožica in Marjeta, sinova Franjo in Slavko iz Amerike, snaha Ivica in Ana, zet Jože, brat in sestra, vnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše dobre matere, babice, in prababice
Ane Jerebic roj. Horvat
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in se od nje poslovili na zadnja poti, darovali vence, cvetje in izrazili sožalje.
Posebna zahvala zastopnikom ObLO Beltinec podjetja »Graditelj« Beltinci, častiti duhovščini, pevcem, zdravniku dr. Zadravcu in drugim.
Žalujoči sinovi: Mihael, Ivan in Jožef z družinami
OBRTNO-KOMUNALNA ZBORNICA za okraj Murska Sobota razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj : ekonomska srednja šola s 5-letno prakso kot samostojen računovodja.
Nastop službe takoj.
Rok za vlaganje prošenj do 30. aprila 1962.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KZ Puconci razpisuje delovni mesti:
traktorista-kombajnista traktorista
Pogoji: pod 1. kval. traktorist s končanim tečajem za kombajniste; pod 2. traktorist s potrebno kvalifikacijo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati do 15. aprila na upravo zadruge. Razpis velja do zasedbe.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 8. do 14. aprila
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — A. Daudet: Prigode Tartarina iz Tarascona; 8.40 Karol Pahor mladim poslušalcem; 8.55 Vedri intermezzo; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.47 Koračnica in trije samospevi Pavla Šivica; 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Vojko Novak: Z Oskarjem na pot; 10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne; 11.30 Nedeljska treportaža; 11.50 Dese minut z orkestrom Roberto Rossi;
13.30	Za našo vas; 14.00 Igrajo Zadovoljni Kranjci; 15.15 Trikrat pet;
15.30	Violinist Igor Ozim in violončelist Antonio Janigro; 15 45 Franz Danzi: Pihalni kvintet v B-duru; 16.00 Humoreska tega tedna — Barbara Karbovska: Sistem Borisa Borističa; 16.20 Popoldne ob zabavni glasbi; 17.05 Carlo Savina s svojim orkestrom; 17.15 Radijska igra — Ivan Ribič: Tisti iz Jurjevega boršta; 18.15 Chopin: Fantazija in impromptu; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Panorama zabavnih zvokov; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Odmevi iz Hollywooda; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 7. oddaja Varšava; 22 15 Orkestri in solisti RTV Beograd; 23.05 Želimo vam obilo zabave.
PONEDELJEK
8.05 Marijan Lipovšek: Balada (Violončelist Oton Bajde, Dri klavirju avtor); 8.14 Primož Ramovš: Pihalni trio (Radijski Dihalni trio); 8.22 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Za mlade radovedneže — a) Jože Mušič: Od sence do atomske ure, b) Pesmi in skladbe, ki jih pojo in igrajo poljski otroci; 9.25 Dve
partituri Blaža Arniča — Prvi polet. simfonična poema za klavir in orkester. Povodni mož. baletna slika; 10 15 Od tod in ondod; 11.00 Ko zazvenijo strune kitar; 11.15 Naš podlistek — Piere Boulle: Mesečevci — III.; 11.35 Pojo slovenski operni pevci; 12.05 Deset minut s triom Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Zaščita sadovnjakov pred slano; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 »Oblaček« in druge pesmi Stanislava Prepreka, za okvir nekaj klavirske glasbe; 13 50 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 15 20 Zabavni intermezzo; 15 40 Literarni sprehod — E. Ionesco: Kako naj se ga rešiva; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila;
17.05	55 minut za ljubitelje operne glasbe; 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Vesela glasba s črko »P«; 19.05 Naši mladi glasbeni reproduktivci; 20 00 Glasbena skrinja; 20.45 KuUurna tribuna; 21.00—22.50 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Plesna glasba; 23.45 Melodije za lahko noč.
TOREK
8.05 Planinski oktet iz Maribora: 8.25 Naš zabavni kaleidoskop; 8 55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Bili so težki dnevi: 9 25 Ansambli in instrumentalni odlomki iz popularnih oper; 10 15 Izberite melodijo tedna; 11.00 Prisluhnite kvintetu bratov Avsenik; 11.30 Pol ure v stari Ljubljani: 12.05 Beneški fantje in Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marko Glažar: Občutljive točke v industrijskem predelovanju krompirja; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30
Slovenske narodne v priredbi E-mila Adamiča in Janka Žirovnika poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Eve operni uverturi; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk v steklarni 14.35 V mestnem salonu in v kmečki izbi s češkim skladateljem Bedrichom Smetano; 15 20 Hammond orgle v ritmu; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Izbor iz Čajkovskega — 5. oddaja — Koncert za violino in orkester — Uvertura 1812; 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18 10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše; 18 45 S knjižnega trga; 19.05 Armando Trovajoli: Nočni preludij; 20.00 Pol ure z zboroma RTV Beograd in RTV Zagreb; 20.39 Radijska igra — Alfred Andersch: Ruska ruleta; 21.30 Tri violinske sonate Henryja Wieniawskega; 21 45 Zabavni orkester David Rose; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (24): Darmastadtska šola — totalna organizacija: Stockhausen, Boulez, Maderna; 23.05 Mladim ljubiteljem plesnih ritmov; 23.45 Melodije za lahko noč.
SREDA
8.05 Naš zabavni kaleidoskop 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Z Balkana na Pireneje in Kavkaz; 10.15 Od tod in ondod; 1100 Zabavni orkester Wal Berg; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Arije iz francoskih oper; 12 05 Kmečka godba p. v. Silva Tamšeta; 12.15 Kmetijska nasveti — ing. Milica Oblak: Povečajmo pridelovanje jagod: 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Zamišljene in razigrane za orkester; 14.05 Radijska šola za sred-
njo stopnjo — Bili so težki dnevi; 14.35 Giuseppe Verdi: Dvospevi iz opere Moč usode; 15.20 Sovjetska in češka zabavna glasba; 15.40 Obisk pri skladatelju Ivu Petriču; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Zbor in orkester Gordon Jenkins; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18 10 Nicolo Paganini: 24 kapric za violino solo; 18.36 Josef Jelinek: Sonata v C-duru za čembalo; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Zabavna orkestra Dalibor Brazda in Bob Sharples; 20 00 Pojoči mozaik; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe — 18. oddaja: Felix Mendelssohn — Ciklus vodi prov. Pavel Šivic; 21.00 Glasbena medigra; 21.05—23.00 Slavko Osterc: Krst pri Savici; 23.05 Po svetu jazza — »Pevka Sarah Vaughan«; 23.35 Ko se ritem umiri;
ČETRTEK
8.05 Koncertna matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk v steklarni; 9.25 Melodije, ki jih radi poslušate; 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Pet popevk za pet pevcev; 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 48. lekcija (ponovitev); 11.30 Na pet. deset in dvajset prstov; 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jerner Ude: Podiranje dreves; 12 25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega popa; 13 50 Stevan Hristič: Četrta suita iz baleta »Ohridska legenda«; 14.05 Radi bi vas zabavali: 15 20 Ciganski napevi; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 »Inkovska legenda«; 18.30 Orkester Heinz Neubrand igra italijanske melodije; 18.45 Kulturna kronika: 19.05 Lalo v izvedbi Jasche Heifetza — Španska simfonija za violino in orkester; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Razpoloženjska glasba; 21.00 Literarni večer — Škotska — dežela in ljudje: 21.40 Po tipkah in strunah;
22.15	Naši tonski tehniki vam predvajajo — 5. oddaja; 22.45 Priljubljene popevke; 23.05 Glasba Marija Kogoja; 23.46 Do polnoči v plesnem ritmu.
PETEK
8.05 Odlomki iz oper Vincenza Bellinija; 8.35 Dvajset zabavnih minut; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev) — Zanimivosti iz operne hiše; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Paul Dukas: Villanella za rog in klavir; 11.05 Giuseppe Torelli: Koncert v D-duru za trobento in klavir; 11.15 Naš podlistek — Pierre Boulle: Mesečevci — IV.; 11.35 Melodije za dober tek; 12.05 Ansambel Borisa Kovačiča;
12.15	Kmetijski nasveti — ing. Milan Rovan: Organizacija varstvene službe v letni sezoni; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Poje baritonist Dietrich Fischer-Dieskau; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zakaj tako . . .; 14.35 Pisana paleta zabavne glasbe; 15 20 Lucijan Marija Škerjanc: Štiri ditirambične skladbe; 15.40 Oboist Ugo Portograndi izvaja Suito Pierra Gaultiera; 15.45 Jezikovni pogovori;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Od Mozarta do Bartoka; 18.00 Poroči-
la — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 To si öelim!; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Sergej Profokjev: Dva prizora iz opere Zaljubljen v tri oranže; 20.00 Arcangelo Corelli: Concerto grosso v g-molu (op. 6, št. 8); 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.39 Glasbena medigra; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Veliki zabavni orkestri; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Pri naših skladateljih.
SOBOTA
8 05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8 35 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zakaj tako . . .; 9.25 Krsto Odak: Simfonija Jadrana; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Nekaj ameriških popevk; 11.30 Pol ure pred dvanajsto; 12.05 Deset minut s Triom Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: Katera sredstva za zatiranje plevela uporabljamo ob setvi; 12 25 Melodije ob 12.25; 13.30 Radi bi vas zabavali; 14.05 Edvard Grieg: Simfonični plesi; 15.20 Napotki za turiste; 15 25 Ples, romanca in še kaj; 15 40 Zenski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Gremo v kino . . .; 17 50 Orglice in harfa; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Prizori iz Verdijevega »Othella«; 18.45 Okno v svet; 19.05 Zdaj pa kar po domače; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Za prijeten konce tedna; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22 15 Oddaja za naše izseljence;
23.05	Zaplešimo v sobotno noč.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215  - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11			1-365


POMURSKI VESTNIK, 5. APRILA
7
SKRIVNOST, VREDNA
150 milijonov dolarjev
Ptujski grad nad mestom je znan kulturnozgodovinski spomenik. Mesec dni prej, ko je kapitulirala stara Jugoslavija, je poslednji grof Herberstein ukazal, naj se vsi številni vredni eksponati skrijejo v kletni dvorani. To nalogo je poveril Antonu Lahu, tedanjemu upravitelju, ki je nalogo sprejel. Najprej so spravili velike gobeline, nato pa ostalo: dragocene slike, itd.
Ker so podnevi prihajali v muzej ljudje, so morali delati ponoči. Niso smeli nažgati luči, ker bi to ljudje videli. Delali so v temi, po mesečini. V dvajsetih dneh so muzej na gradu izpraznili. Grofje so odšli v Avstrijo. Muzej so zaprli. Na vratih so nabili listek: »Zaprto zaradi čiščenja«:. Lah je vsak dan hodil v klet in še bolj skrival vse stvari ter se pripravljal na leta strahu.
Med okupacijo so v gradu bivali nemški vojaki. Sprehajali so se po praznih dvoranah in končno vprašali poveljnika, kdo je bil prej v tem gradu in kako, da ni ničesar v njem. Ker ni nihče bolje poznal zgodovine gradu in njegovih grofov, so vprašali Laha. Zanimali so se, če so bili grofje sami heroji in kje je njihovo bogastvo. Lah je začel nekaj jecljati, končno jim je pa povedal, da so bili grofje nekoč bogati, a so veliko zapravili, ostanek pa so odnesli s seboj, ko so odšli.
Vojaki so se s tem odgovorom zadovoljili in niso več spraševali za bogastvo, ki je bilo pred leti ocenjeno na 150 milijonov dolarjev. Medtem pa je Lah stalno živel v strahu in mislil, da bodo Nemci odkrili veliko skrivnost. To bi se skoraj tudi zgodilo. Neke noči je bil dan znak za preplah. Vojska je bežala na vse strani ko da bi izgubila glavo. Nihče ni vedel, kje se lahko skrijejo in kaj je pod njimi v kleti. Neznani vhodi so popuščali pod pritiskom vojaštva. Anton Lah je trepetal.
Ko je šel drugo jutro gledat, kali se je zgodilo, je bilo vseeno vse v redu. Nasmejal se je in rekel sam sebi: »Te zidove so napadali Turki, Nemci in Madžari, pa niso popustili. Tudi sedaj ne bodo. Nemci so po zavzetju gradu zahtevali ključe, ki. so jih dobili, niso pa vedeli, da ima upravnik druge. To tajnost je
zaupal upravnik svojemu bratu, ki je bil ves iz sebe od sreče. Uganil je, da imajo Nemci v kletni dvorani skrito orožje in brat Anton mu je večkrat prinesel kakšno puško za partizane.
Ko se je vojna končala, je Anton odkril skrivnost. Dobri prijatelji so mu pomagali znositi dragocenosti nazaj. Čez mesec dni je bil muzej na ptujskem gradu zopet urejen in s tem rešena vrednost v znesku 150 milijonov dolarjev ter nekoliko stotin izredno vrednih eksponatov, ki jih strokovnjaki primerjajo s tistimi v Louvresu.
Mala kronika
NESPORAZUM PRI NAKAZOVANJU SMERI Prejšnji petek se je zgodila na cesti pri »Petrolu« v Murski Soboti lažja prometna nesreča. Avtobus, ki je peljal iz središča M. Sobote, je nakazal smer in začel zavijati na bencinsko črpalko, medtem pa se je za njim pripeljal z mopedom Ivan Horvat iz Šratovec. Ker je mopedist menil, da voznik nakazuje smer zaradi ovinka, ni ustavil. Zavrl je šele v zadnjem trenutku. Sam je odskočil, moped pa je vrglo pod avtobus, ki je seveda takoj ustavil. Poškodb ni bilo, škoda na mopedu pa je ocenjena na 20 tisoč dinarjev.
NESREČA V PETANJCIH
V	nedeljo zjutraj se je zgodila prometna nesreča tudi v Petanjcih in sicer na križišču s cesto, ki pelje proti Gederovcem. Vozniča osebnega avtomobila Ivica Bazovič iz Ljubljane je na ovinku peljala s preveliko hitrostjo, zaradi česar jo je spodneslo. Škodo na avtomobilu cenijo na 90 tisoč dinarjev.
V	DVEH DNEH DVE NESREČI Traktorist kmetijske zadruge
»Napredek« iz Prosenjakovec, Rudolf Obal, je imel po vrsti kar dve prometni nezgodi. Do prve je prišlo v četrtek, 29. marca na
cesti Selo—Prosenjakovci. Traktorist je pozabil zategniti ročice zavore za prikolico. Zaradi tega je na klancu prikolica potisnila traktor tako močno, da se je v jarku prevrnil. Večje škode ni bilo.
Že naslednjega dne pa je isti voznik na cesti med Sebeborci in Puconci zavozil s traktorjem in prikolico v levi obcestni jarek. Tokrat je traktorist za krmilom zaspal. Večje škode ni bilo. Oba primera pa kažeta, da traktorist ni kdo ve kako vestno in odgovorno opravljal službe.
ROJSTVA
Rodile so: Jožica Dravec iz M. Sobote — dečka. Veronika Lutar iz Bakovec — deklico. Marija Nemec iz Bakovec — dečka. Irena Lipič iz Moravec — deklico, Gizela Solar iz Andrejec — dečka. Helena Kotnik iz Gornje Radgone — dečka. Marija Cimperman iz Beltinec — deklico, Gizela Grdič iz Petišovec — dečka. Terezija Franko iz Beltinec — dečka, Anica Kozar iz Murske Sobote — dvojčke (dečka in deklico). Antonija Maček iz Vadarec — dečka, Gabriela Filip iz Beltinec — dečka, Angela Kolman iz Petanjec — deklico in M. Vukan iz Petanjec — dečka.
Od 800 na 4000 kosov sira
Tovarna mlečnih proizvodov Ljutomer je pred nedavnim zaključila prvi del rekonstrukcije obrata mlekarne. Vendar pa stojijo še pred veliko nalogo: dozidavo skladišč za sir, dozidavo mlekarne, nabave stroja za avtomatsko pakiranje topljenega sira, usposobitev hladilnic in klimatskih naprav v novih skladiščnih prostorih. Vzporedno s tem prevozni park in primerne prikolice za prevoz izdelkov, ki so vedno bolj iskani na tržišču.
Delovni kolektiv TMP je v zadnjih letih zelo napredoval.
Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice, ki je
bil živahen, so ocenili svoje delo in sprejeli napotke za nadaljnje delo. Sklenili so, da bodo organizirali družbeno prebrano za zaposlene. Mnogo so govorili tudi o nesrečah pri delu.
Če govorimo o nadaljnji rekonstrukciji tovarne ugotavljamo, da je nujna. Pri sedanjih napravah izdela v 8 urah 5 oseb okrog 800 kosov topljenega sira »Ljutomerke«, dočim bi z novim strojem pri istem številu zaposlenih povečali kapaciteto na 4000 kosov v 8 urah.
V preteklem letu so dosegli plan proizvodnje s 102,8 odst. Proti pričakovanju je bil v preteklem letu dosežen tudi plan odkupa mleka in to s 101 odst.
Na občnem zboru sindikata so razpravljali tudi o nadaljnjem izobraževanju, strokovnem usposabljanju kolektiva in o kadrovanju v delavski svet tovarne.	F.
Mrtvi bataljon Rdeče armade bo ostal na soboškem
pokopališču
V skladu z navodili Republiške komisijo za ureditev grobišč Rdeče armade smo pri okrajnem odboru Zveze borcev osnovali posebno komisijo, ki ima nalogo organizirati prekop vseh padlih Rdečearmejcev na področju Pomurja in prenos njihovih posmrtnih ostankov v skupno grobišče na pokopališču v Murski Soboti. 59 mrtvim borcem Rdeče armade, ki že sedemnajst let počivajo na soboškem pokopališču, se bo tako pridružilo še nad 500 njihovih
mrtvih tovarišev, ki so bili doslej pokopani na 77 krajih. Skupno grobišče v Murski Soboti bomo tudi spomeniško uredili. Na spominski plošči bodo vklesana imena 282 znanih vojakov, oficirjev podoficirjev sovjetskih oboroženih sil, ki so žrtvovali svoja življenja v zaključnih bojih z nemškimi in madžarskimi fašisti v Pomurju. Za ostale pripadnike Rdeče armade nam imena niso znana.
Drobne zanimivosti
SNEŽENI MOŽ — ZNANILEC POMLADI NAMESTO ZVONČKOV
Pionirji osnovne šole »Jovan Popovič« v Kikindi, kakor tudi njihovi tovariši po vsej naši državi so pričakovali, da bodo prvi dan pomladi preživeli kje izven mesta na izletu in bodo trgali zvončke prve znanilce pomladi, a tudi vijolice. Pomlad pa ni izpolnila njihovih pričakovanj. Sneg je tiste dni zamel ulice kot sredi zime.
Pionirji so se znašli. 21. marca so marsikje vseeno veselo proslavili prihod pomladi na snegu in se sankali po mestnih ulicah. Naredili so tudi sneženega moža in ga proglasili za »znanilca« letošnje pomladi.
ŠIBENIŠKO PRISTANIŠČE — PREZIMOVALIŠČE ZA PTICE Vsako zimo, ko zapade sneg po okoliških hribih, prileti v šibeniško pristanišče na tisoče ptic iz notranjosti države. To so ptice raznih velikosti, vrste in barv. Večkrat zaidejo sem tudi redki primeri ptic iz severnih krajev. Pšenica in razno semenje, ki ga stalno pretovarjajo s prekooceanskih ladij v vagone, je odlična hrana za ptice preko zime. Tudi sončno in od vetrov zaščiteno pristanišče jim nudi res krasno prezimovališče, ki ga ne bi imele niti v primeru, če bi se preselile v še bolj južne kraje.
Ker v pristani če razen vojakov nima nihče pristopa, ptic nikdo ne uničuje in ne preganja ter so zato zelo krotke. Čim pride pomlad, pa se vrnejo v gozdove, iz katerih so prišle.
REKA - ZUNANJA ČRTA NOGOMETNEGA IGRIŠČA V mavrovski in debarski občini v zapadni Makedoniji nimajo mnogi kraji ravnih terenov za športna igrišča. Vaški nogometni klubi so primorani, da jih gradijo čim bliže reke, kjer je teren bolj primeren. Tako sta, na primer, nogometni igrišči v vaseh Rostuše in Žirovnice ob sami obali Radike. Obala reke je »aut črta« igrišča. Ob tekmah lahko vidimo take slike, da stoji del gledalcev ob obali Radike in pazi, da žoga ne pade v vodo. Če se pa to vseeno zgodi, so najognjevitejši navijači vedno pripravljeni, da zaplavajo po žogo. To store ponavadi takrat, ko se njihova kluba borita za izenačenje ali vodstvo. Zgodi se tudi, da prispe žoga po hitri Radiki do Črnega Drima.
NOVOPAZARSKA »NAROBE« HIŠA
Ob koncu ulice 28. novembra je v Novem Pazarju naslonjena na komaj dograjeno zgradbo pošte znana novopazarska »narobe« hiša. Novopazarčani so jo tako imenovali zaradi napake gradbenikov ob gradnji. Postavljali so tipski projekt zgradbe, ki jih je veliko v Srbiji. Gradbeniki so ves projekt pripravili za potrebe novopazarskega kombinata »Raška«. Zgradba je bila hitro postavljena, ko pa je bila gotova, so opazili,
da se je zgodila velika napaka v razmestitvi.
Fasada je namreč obrnjena na dvorišče, pročelje pa na ulico. Vsi stranski prostori so obrnjeni na ulico, spalnice z balkoni in terasami ter okrasi pa so obrnjene na dvorišče. Ko so napako odkrili, je bilo prepozno, da bi jo popravili. Ostalo je samo negodovanje stanovalcev in ime »narobe« hiša, kakor jo še danes imenujejo.
DOMAČI DISNEY
Upokojenec Dinko Filipi iz Betine na Murterju, znanem malem otoku na Jadranu, se že od otroških let ukvarja z rezbarijo. Sčasoma je postal pravi mojster v izdelovanju figur in narodnih motivov. Zaradi mnogoštevilnih šaljivih figur, ki izpopolnjujejo njegovo miniaturno delavnico, je postal posebno popularen pri svojih someščanih in pri onih, ki ga v šali imenujejo »Disney«.
Zadnje čase je imel Dinko mnogo uspeha v izdelovanju rezbarskih motivov iz Dalmacije, morskih pejsažev in kulturno-zgodovinskih spomenikov. Znan je njegov lesorez v neki cerkvi v Zadru.
DVOLIČNO
V bonnskem Bundestagu je nastal bučen smeh, ko je v razpravi o kmetijstvu neki poslanec rekel:
»Preskrba s pitno vodo zanima tudi nas kmete, ker je od dobro vode odvisna kvaliteta mleka«.
Ta poslanec namreč zastopa zvezo kmečkih gospodarstev.
ČE NE BI BILO PSA . . .
Dragomir Jeremić, lovec iz neke vasi blizu Negotina je pred nedavnim skoraj smrtno ranil mlinarja Borivoja Djurića. Ko je lovil divje gosi, se je zatekel v Borivojev mlin, da bi se malce pogrel. Ko je praznil puško, se je neka vejica zataknila za petelina na puški. Puška, ki je bila obrnjena proti mlinarju, se je sprožila. V tem trenutku Je pritekel mlinarjev pes in šibre so zadele njega. Pes je poginil, rešil pa je življenje svojemu gospodarju.
NAVELIČAL SE JE SNEMANJA
Levu »Cezarju« so odpovedali angažman v filmu »Sinbad pomorščak«, ki ga snemajo v Nemčiji. Med snemanjem neke scene se je »Cezar« resno razjezil. Ves besen in renče je iztegnil šape proti režiserju, ki je komaj pobegnil. Levu je bilo dovolj tega filmskega »posla«, pa je skočil
skozi okno v sosedno dvorano, kjer so ga delavci s težkimi železnimi palicami pomirili.
POTEMKINOVE VASI Princeza Margareta je morala pred nedavnim predati svojemu namenu novo šolo v Manchestru. Da bi prišla do tja, je morala mimo neke stare zgradbe, ki je bila v zelo slabem stanju. Nekaj ur pred njenim prihodom so zgradbo prepleskali in zasteklili vsa okna. Ko je bilo vse gotovo in Je princesa zapustila Manchester, so delavci zopet odnesli steklo. Zanimivo je, da nihče no ve, kdo Je dal povelje za to moderno inscenacijo Potemkinove vasi.
PEVEC — POROČNI GOLJUF Znani pevec Marino Baretto mlajši, se je pred nedavnim poročil z argentinsko zobozdravnico Lino Huri Blumenfeld v mestecu Marino Laciale pri Rimu. Pevec je hotel ohraniti kraj svoje poroke v strogi tajnosti, ne samo zaradi fotografov, temveč zaradi prejšnje zaročenke Roselle Tattoli. Rosella, ki ima z Marinom sedemletno hčerko, je zagrozila, da bo prišla na poroko in naredila škandal. No, vse je šlo v redu.
Pa vendar je moral pevec zapustiti Italijo, ker ga je prejšnja zaročenka tožila sodišču kot ženidbenega goljufa. Se istega dne, ko so objavili poroko, je pevec na nasvet svojih odvetnikov odpotoval v Buenos Aires. Sodišče je od obmejnih organov prepozno zahtevalo, naj pevca zadržijo. Sprašujejo se, kako bo z že dogovorjenimi turnejami tega pevca.
SAMA PELJE V MUZEJ Italijanski listi so pred nedavnim objavili sliko nenavadne lokomotive. Ko da bi čutila, da so bližji čas, ko bo morala v pokoj, je stara lokomotiva, ki vleče lokalni vlak ob obali jezera Commo pri mestecu San Giovanni, »zapustila« svoje vagone in tračnice, po katerih je vozila gotovo pol stoletja, in pohitela sama v vrt muzeja Valta. Ustavila se Je pri nekem deblu.
VSAJ ŠPAGETI Sophia Loren, ki je izjavila, da ni nesrečna, ker so ji ukradli ves nakit, pravi v neki anketi o tem, kaj dela ženo srečno:
»Ljubiti enega moškega, vzgajati in negovati enega otroka in znati kuhati eno jed, — to je vse, kar je potrebno ženi, da bi bila srečna.«
KAPELA
V nedeljo popoldne je na kapeli gostovala dramska sekcija DPD »Svoboda« iz Apač. V dvorani zadružnega doma na Kapeli, so uprizorili igro Prežih-Mikeln »Samorastniki«, ki jo je uspelo zrežirala Marija Hafner iz Apač. Samorastnike so z uspehom uprizorili že v Apačah, z njimi pa so gostovali tudi pri Vidmu ob Ščavnici.
HRASTJE-MOTA V Hrastju-Moti bodo v nedeljo svečano proslavili nakup prvega televizorja v vasi. Televizor bodo namestili v dvorani gasilskega doma. Sredstva za televizor so si nabrali z gostovanjem igralske skupke in s prostovoljnimi prispevki vseh vaščanov.
Posestnici Jolanki Kukojci iz Fokovec je na enem samem grmu zrastlo kar 30 nateg. Po meter so bile dolge in nekatere v velikosti do 5 litrov
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
Sla sva dalje preti zahodu, dokler se ni prikazal prost taksi. Ustavil sem ga in z Bootsyjem sva stopila noter. Iz listnice sem vzel petdolarski bankovec in ga ponudil šoferju.
»Hvala,« je rekel s poudarkom. »A zakaj plačilo vnaprej, ko ste še v taksiju?«
»Zaslužili jih boste, bratec,« sem mu odgovoril. »Je kje blizu Arbor ali Court Street prostor, kjer lahko parkirate od trideset minut do pol ure?«
»Ne za pet dolarjev.«
»Seveda ne.« Vzel sem iz listnice še en petak in mu ga dal. »Dvomim, da bo trajalo toliko časa.«
»Nedaleč stran je primeren prostor, ampak rajši imam parkiranje na ulici. Toda na cesti brez potnika bom umrl od dolgčasja.«
»Potnika boste imeli: psa. Meni je tudi ljubša cesta. Poglejmo, kaj se da dobiti.«
Ob tem dnevnem času je presneto malo možnosti za parkiranje v vsem Manhattnu, in prekrižarila sva več vogalov, dokler nisva nazadnje našla prostorčka na Court Street, za dva bloka od Arbor Street. Ustavil je, jaz sem pa izstopil in odvil okna za nekaj prstov. Povedal sem mu, da se bom vrnil, ko se bom pač vrnil, nato pa zavil na jug, na desno in okrog drugega vogala.
Pred Arbor Street št. 29 ni bilo ne policijskih avtomobilov ne gneče. To je bilo zadovoljivo. Stopil sem pred vežna vrata in pritisnil na gumb »Meegan«, potem pa čakal z roko na kljuki. Nič. Pozvonil sem še dvakrat in zopet nič. Poskusil sem z Alandovim zvoncem in šlo je. Prav kmalu se je kljuka vdala; vstopil sem in se povzpel po stopnicah v drugo nadstropje ter oblastno potrkal na Alandova vrata.
Oglasil se je cvileči glas: »Kdo je?«
»Goodwin. Bil se tukaj z drugimi, Psa nimam s seboj.«
Vrata so se počasi zarežala, potem bolj odprla. Jerome Aland je bil še zmerom v pisani pižami. »Kaj hočete zdaj?« je vprašal. »Potreben sem spanja!«
Nisem se opravičil. »Ko sem bil tukaj, sem vam mislil postav, ti nekaj vprašanj,« sem dejal, »ampak pes je zadevo zapletel. Ne bo trajalo dolgo.« Ker ni bil dovolj vljuden, da bi se mi odmaknil, sem ga moral potisniti vstran — seveda narahlo — in stopiti mimo njega.
Smuknil je predme in napotil sem se za njim v sobo k stolom. Bili so take vrste, zaradi katerih je Jewel Jones zasovražila opremljena stanovanja. Sedel je na rob in vprašal ostro: »Prav, za kaj gre?«
Nekoliko sem zvijačil. Ker je domneval, da sem eden od kriminalistov, ne bi bilo dobro, da bi vedel premalo ali preveč. Tvegano bi bilo omeniti Jewel Jones, zakaj policija je nemara še ni izsledila.
»Nekatere stvari preverjam,« sem rekel. »Koliko časa je Richard Meegan v stanovanju pod vami?«
»To sem vam povedal že desetkrat.«
»Meni ne. Rekel sem, da preverjam. Koliko časa?«
»Devet dni. Najel ga je v torek teden.«
»Kdo je bil prešnji najemnik? Tik pred njim.«
»Nikogar ni bilo. Stanovanje je bilo prazno.«
»Ves čas, kar ste bili vi tukaj?«
»Ne, povedal sem vam, da ga je imelo v najemu neko dekle, a se je preselila pred kakimi, tremi, meseci. Ime ji je Jewel Jones in je nekakšna umetnica. Priskrbela mi je delo v nočnem klubu, kjer zdaj delam.« Usta so se mu razvezala. »Vem, kaj počnete. Skušate biti nadležni in bi radi, dosegli, da bi se mi. dejstva zamešala in bi me kako zapletli. Sploh pa tisto s psom, ki ste ga prignali, da bi renčal name — ali, morem kaj, če me psi ne marajo, jaz pa njih ne?«
S prsti si je popravil lase, potem pa zmešal in skuštral. Ko so bili. dovolj' neurejeni, je naredi kretnjo komika iz nočnega lokala, kjer je nastopal: »Umreš ko pes,« je rekel. »Tako je bilo tudi s Philom: Umrl je ko pes.«
»Rekli ste,« sem si drznil, »da sta bila dobra prijatelja.«
»Nisem!«
»Mogoče ne s temi besedami... Zakaj? Mar nista bila?«
»Nisva bila. Nimam nobenega dobrega prijatelja,«
»Rekli ste, da vam je dekle, ki je živela tukaj, priskrbela delo. To se sliši, kakor da bi bila dobra prijatelja. Ali pa vam je bila kaj dolžna?«
»Seveda ne. Zakaj jo kar naprej vlačite v pogovor?«
»Nisem je jaz privlekel — vi. sami ste jo. Samo vprašal sem vas, kdo je bil prejšnji najemnik v stanovanju pod varni. Zakaj? Bi vam bilo ljubše, če je ne bi zapletali v to?«
»Ni se mi treba, truditi, da ne bi bila zapletena v to, ker v resnici nima niti najmanj opraviti s stvarjo.«
»Mogoče ne. Je poznala Philipa Kampfa?«
»Dejal bi, da ga je. Seveda, gotovo ga je.«
»Kako dobro ga je poznala?«
Zmajal je z glavo. »Ko bi bil Phil živ, bi lahko vprašali, njega in lahko bi vam povedal. Jaz, jaz pa res ne morem tega vedeti.«
Nasmehnil sem se mu. »Od vsega tega, gospod Aland, se ne bi še rad poslovil, ker sem zelo radoveden. Nekdo v tej hiši je umoril Kampfa. Tako vas torej sprašujemo to in ono in ko predemo do kakega mesta, kjer ste plahi ali. vam je nerodno, se seveda vprašamo, zakaj. Če ne marate govoriti o Kampfu in tistem dekletu, mislimo, kaj neki bi to lahko pomenilo. Na primer: to bi lahko pomenilo, da je bilo dekle vaše in vam jo je Kampf prevzel. Iz maščevalnosti ste ga ubili, ko je včeraj prišel sem.«
»Ni bila moje dekle!«
»Aha, aha. Lahko bi tudi pomenilo, da ste imeli do nje velike obveznosti, čeprav ni bila vaša, Kampf pa ji je kaj zagodel. Lahko da ji je grozil zavoljo česa im je hotela, da bi se ga iznebila, vi ste pa bili poslušno orodje. Seveda bi bilo lahko samo to, da je Kampf imel kaj proti vam in dekle ni v nič zapleteno.«
»Na slabi sledi ste,« se je posmehnil. »Mogoče pišete scenarije za televizijo.«
Nekaj trenutkov sem se še zadržal, a ko sem videl, da sem dobil vse, kar sem lahko upal v takih okoliščinah, sem se poslovil. Ker sem ga pustil v slepi veri, da sem državni kriminalist, ga nisem mogel kar tako odpeljati k Wolfu. Vrh tega sem moral opraviti še dva obiska en nič se ni vedelo, kdaj me lahko zmoti kak telefonski pogovor ali kurir za katerega od onih spodaj. Zato sem torej odšel.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 5. APRILA