80. številka.                          Ljubljana, v sohoto 7. aprila.                     XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan ivečer, izimSi »edelje in praznike, ter velja po   pošti prejeman za   avstrc-ogerske dežele za vse leto 15 gld.,   za pol leta 8 gld.,   za četrt leta 4 gld., za jeden  mesec  1  gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano  brez pošiljanja na dom za vsc leto 13 gld.,   za četrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1  gld. 10 kr.    Za pofiiljanje na dom vačuna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tn j:«  dežele toliko več,   kakor poštnina znaša
Za oznanila plaćuje se od Ćetiristopne  petit-vrste po 6 kr., Će se ozrmnilo jcdenkr.it tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., 5e se trikrat ali vcftkrat tiska. Dopisi  naj  se izvole frankirati- —  Rokopisi   se  ne vračajo.  — Dreilnilt?o'ii)   upravništvo je v Rndolfa  Kirhiša hiši, „Oledališka stolba". Uprjavništvu naj   se blagovolijo pošiljati naročnine, rekliunncije, oznanila, t. j. vse administrativne   stvari. •
______________________________________________________^_________________i.________________________________________________________________________________^ ______
Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opominjamo, da to storć, ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo „Slovenskega Naroda",
OBCNI ZBOR
delnlškega društva
„IM0BI1 TISKAMS"
bode
na dan 19. aprila 1888
ob 6. uri zveoer
v prostoriji „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dnć 22. marca t888 đoloČenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na šte-vilo navzoČnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Slovensko u radovanje.
Radi se ponašamo Slovenci, da napredujemo. In če se ozretno le dvajset iet nazaj in primerjamo sedanji svoj položaj z onim v šestdesetih letih, moramo priznati, da naš slovenski narod, o kojem so poprej znali malone samo jezikoslovni učenjaki, se vefc ne da potisniti v kot in da zavzema v javnem življenji že toliko prostora, da smo nadležni Nem-cem in Lahom. V pokrajinab, ki so jih že imeli nasprotniki za svoje, zmagujemo pri volitvab v razne zastope z neko elementarno silo in si pridobivamo kraj za krajem, ćelo v Istri, le Koroško še za-ostaja.
Kdor bi sodil le po teh vidnih uspehih, moral bi misliti, da je slovenski jezik vladajoč v šolah in uradih, gotovo pa bi pričakoval, da vsaj vsi zastopi, ki so izvoljeni na podlogi narodnega programa, tuđi dejanski vrše ta program ter uradujejo v slo-venskem jeziku od najnižje do najvišje stopinje, Kajti malo pomaga narodu, ako mu pravimo o narodnih pravicah in ga navdušujemo za narodno idejo, jeziku pa v šolah, v uradih in sploh v pismu in občenju ne dajemo tistega mesta, katero mu načelno priznavamo. In to se zgodi žalibože preče-stokrat. Namesto slovenskega rabi nam tuji, neinški ali laški jezik, iz pozabljivosti, iz popustljivosti ali pa iz komoditete in ker smo izzu mladih nog bili tako navajeni.
Mi ne bodemo govorili o državnih uradih in šolah, ki so ali vsaj morali biti urejenr v jezikov-uem oziru po obBtoječih zakonih. Temveč bavili se bodemo le b samoupravu!mi organi ter s pojavi v javnem življenji. Začnimo z občino. Uradni jezik, v katerem se spisujejo zapisniki sej občinskega odbora, nadalje vsi dopisi županstva do katere koli druge oblasti, vsi oklici, ubožna spričevala in sploh vsa uradna pisma morajo biti v slovenski obcini slovenska. Ali se pa drže župani tega načela V Na Kranjskein je čedalje menj takih polovičarjev, ki mučijo sebe in svet s tujim jezikom, katerega včasi sami ue razumijo in ga lomijo, kakor Lali nemščino ali Nemec slovanščino.
ZlaBti po Dolenjskena in v nekaterih gorenj-skih obćinah so taki originali, ki menijo, da bi se zamerili ,v drugi stopinji, ko bi pisali y pošteni slovenščini.   Tuđi na Stajerskem jih ne manka, po-
sebno v Mariborskem okrajnern glavarstvu, kjer so majhne občine brez pravih ttijuikor, z župani, ki neso dovolj vežbani v slovenalri pisavi in sami premalo zavedni. Naj tuđi odbor tacih občin sklene slovenski uradovati, afasoin se (»oaaoi sklep in dela se po starem šimeljnu. Krajni- šoUki sveti se na-vadno ravnajo po obćinah, tod« ćelo na Kranjskem se večkrat, nego pri obćinah dogaju, da pozabijo na svoj izvor iz slovenakega nnrotla. Isto razmerje utegne biti na Štajerskem, da slovenski uradujejo tam, kjer je duhoven naroden, kar je 'pat navadno, in kjer se učitelj še ni prodal Šuliirajnu.
Torej že v prvi stopinji ju.vnega življenja in samouprave ni vse tako, kakor bi moralo biti. Baš tu pa se lehko da opomoči. Naj bi narodnjaki povsod pazili, kako da uradujejo župani, ter upli-vali na župane poučno ali svuriino. Kjer pa se kaže načelno nasprotstvo, tam treba paziti pri novih volitvab, da se izbero pravi možj<W 0 kraj na glavara tva, izvzemši seveda Koruško, ne nasprotu-jejo već slovenskemu uradovaum v občinah ter županstvom na slovenske uloge slovenski odgovar-jajo, pa tuđi svoje oklice slovenski razgiašajo. Okrajnim Šolskim sve toni pt, kolikor je nam znano, je notranji jezik nemški. Slovenski sejui zapisniki so le bele vrane, tako nn.^ajerskem, kakor na Kranjskem in menda tuđi po Gonškem. V Trstu in Istri pa vlada laščina. Na Kranjskem, upamo, da se bode obrnilo na bolje, ko poteče doba sedanjim okrajnim šol.skira svetom, ki so bili voljeni pred šestimi leti. Tačasni nemškutaraki deželui odbor je imeuoval povsod privržence svoje stranke v šolske svete, učni minist<>r Conrad pa nadzornike. Okrajn i zastopi na Štajerskem, kar jih je slovenskih, menda uradujejo slovenski, okrajni costni odbori na Kranjskem pa so v tem oziru jako nedosledni ter se še provefi drže nemščine.
Najvišja samoupravna stopinja je pri dežel-nih odbor ih. Kranjski deželni zbor je že leta 1869 sklenil, da je uradni jezik deželnega odbora slovensk. Nemškutarska većina je 1. 1878 premenila ta sklep tako, da deželni odbor ima slovenski od pisavati le na slovenske uloge. Narodna većina je leta 1884. v 13. seji dne 17. oktobra razveljavila nomškutarsko naredbo in sklenila: 1. Uradni je/ik pri vseh deželnih uradih, deželnemu odboru kranj-skemu podrejenih, je s 1. januarjein 1885. leta počenši jezik slovenski. 2. Zvtšitev tega sklepa nalaga se deželnemu odboru in njemu se ob jeduem prepušča, one izjeme od tega sklopa določiti, ki\-tere bi bile po sedanjih razmerah šo potrebne. Deželni odbor je v naslednji sesiji 1. 1885 poroval, da j« po sklepu deželnega zbora ukazal deželnim uradom slovensko uradovanje, izvzemši zadeve zem-Ijiške odveze, deželni stavbeni urad in tistih spisov prisilne delavnice, ki so namenjene drugim deželam. Z občinami ražen neraških posluje deželni odbor slovenski, istotako »s cestnimi odbori, z vojaškirai oblastvi nemški. Poslovanje z državnimi oblastvi v domaći deželi je glede jezika različno. Splob jezi-kovno vprašanje že ni tako urejeno, kakor želimo Treba je zakona, kajti sele potem je /agotovljena jeziku pravica. Deželni zbor kranjski naj nikakor ne za muti i, važno to vpra sanje resiti še pred novim i vol i tvarni, ki bodo prihodnjc leto.
Da štajerski in koroški deželni odbor ne poznatu druzega uradnega jezika, nego nemškega, ni treba še posebej omenjati. Goiiski deželni odbor s slovenskiini obćinumi menda posluju dosledno slovenski, izven dežele pa pošilja Jo nemške ali laske
dopise, Tržaško inesto in isterski deželni odbor poznatu le  izveličavno lašćino.
Važen faktor glede slovanskega uradovanja so odvetniki in notarji. Njim, to je našim slovenskim odvetnikom in notarjem gre hvala, da je slovenščina Že tako mogoćno prodrla posebno v justične urade. Oni so priborili pravico našemu jeziku v okrožji Graškega in Tržaškega deželnega nadsodišča in ker so mnoge obravcave javne, pomagalo je to likati naš jezik in vežbati govornike.
Naposled pa je tuđi vlada hote ali nehote morala nastaviti slovenščine zmožne uradnike in 6im več slovenskih notarjev in odvetnikov, tem ne-obhodnejša bode potreba slovenskih uradnikov ne le pri prvih stopiDjab, temveč pri vaeh višjih sodiščih v Tibtu in v Gradci bode moralo biti dovolj slovenskih nadsvetnikov, pri najvišjem sodišču pa slovenski senat.
Konečno nam je še govoriti o uradnem jeziku naših duhovnij. Kolikor je nam znano, je uradni jezik konsistorija in dekanatov na Štajerskem nem-ški. Na Kranjskem menda tuđi ni bolje. Vsakoleten tiskani šematizem je na Štajerskem nemški na Kranjskem — latinski. Kako čudno je čitati v „Catalogus Cleri dioecesis labacensis" DecanatuB Adelsbergensis, Krainburgenais, Iladmannsdoii'ensis, Rudolfswortensis, Trefh'niensis, Gurkfeldensis, Heif-nicensis itd. Čemu se namesto teh popačenih imen ne rabijo slovenska? In čemu v slovenski škofiji nemšk ali latinsk imenik V Tuđi uradna pisma župni), krstui in poročui listi itd. so večkrat uemška ali latinska, nego slovenska.
Iz vsega navedenega vidimo, da smo še zelo oddaljeni od svojega cilja in konca, od popolne ve-Ijave našega jezika v uradih in v javnem življenji. Dokler pa se za svoj jezik potegujemo le ex ca-thedra, zanemarjamo pa postaviti ga povBod ne le na prvo me->to, ampak na vse one prostore, kateri so njegova last, zidamo poslopje brez trdnegu temelja in prvi  nasprotni piš nam  je lehko zruši.
Politični razgled.
IVotrauje <lcžclc.
V Ljubljani  7. aprila.
I*ravoNO€lujc luini.sterstvo je baje v velicih zadregah. Rado bi bilo ustreglo žcljam Če-hov in Poljakov, da bi se pri najvišjem sodišči ob-ravnavalo tuđi v jioljščini in češčini. NajviŠje so-dišče je pa na vprašanje odgovorilo, da se pri njem more obravnavati le v nenišćini, ali pa v vseb av-strijskih jezikih, kajti drugačno postopanje se ne da postavim opravićevati. Da bi se takoj uvela popolna je-zikovno jeduakopravnost pri najvišjem sodišči, pa ni lahko,  bilo   bi   treba  prevefi prememb v osobji.
„Reforma" odgovarja „Pester Lloydua, ki je strašil Poljake, če predloga o oImIuinpiijI špiritu ne bode vsprejeta, da odstopi sedanja vlada, Poljakom ni na tem nič ležeče. Dunajevski je dober tinančni minister za državo, a za Galicijo še ni nr-čeear storil. Druge frakcije desnice dosegle so mar-sikaj spomočjo Poljakov, Poljaki sami pa niL*. Cehom je ležeče na tem, da se pred loga o obdačenji špirita vsprejme, ker se bode potem uvelo znirie ugodne je obdačenje sladora. Poljaki jia nemajo povoda ho-diti za Čehe po kostanj v ogenj, dosti je, da fo jira priborili vaeučilišče. Ugodnosti bi sp morale tlovo-Ijevati vsem deželam, ne pa le nekaterim.
Viianje države.
Ifiol^ur.sko Casopiajo vseh strank jako surovo piše. Vladni obsipljejo opozicijo /. razni mi ža-Ijivi priimki, opozicijski pa vlado in joj jjivdbacivajo razna zlodcjstva. „Svohoda" je nedavno jiisala. da Slavejkova strašno srbi hrbi*t, da bi rad, iia bi kdo po-skušal kako topo orodj"' nabrbtu njego veni. Željase uiu
pa ne bode izpolnila, ker ni več Radoslavov na kr-milu „Trnovska Konstitucija" pa piše, da je oslovska Benca razdelila stranko v dva tabora. V Trnovem zvalil je Stambulov krivdo za vse groze, ki so se prigodile, na Radoslavova in mi smo gledali netno žalostni propad ministra, kateri je zasramovan jedva odšel, da ga neso pret«pli in vrgli iz sebranja. Sodišča imajo dovolj opraviti s tiskovnimi pravdami ker opozicijske liste jako pogostem tožijo državni pravdniki. Omeniti je pa, da sodišča uikakor posebno strogo ne postopajo in je bilo že mnogo za-toženih časnikarjev oproščenih.
Kakor piše oficijozni organ bolgarskc vlade „Svoboda", vlada dobro ve in računa s tem. da so se na rumunskem dunavskem obrežji in ob meji Drinopoljskega vilajeta ter na n»kateiih točkah srbsko-bolgarsko raeje osnovali odbori, ki so pod-kupljeni z rublji, iu si prizadevajo vreći v Bolga-rijo baklo revolucije. Ker vlada za te agitacije ve, imajo rušitelji miru pričakovati jednake usode, kakor je zadela upornike v Burgasu.
Xeni3ki kancelar ni vsprejel sožalne brzojavke l>olgar»ke vlade o smrti cesarja Viljema, temveč so jo nazaj poslali bolgarskemu ministru vnanjih zadev, Stranskemu.
BfeniNkeinii vojaškemu atašeju v Peterburgu, podpolkovniku pl. Villaumu je ruski car podelil Stanis'.ava red. To je prvi slučaj, da je podpnlkovnik dobil tako visoko odlikovanje. To je pa tuđi dokaz, kako želi Rusija, pridobiti si in obraniti prijateljstvo Nemćije
Morilce jezujita Pastore, je tursko sodišče že dvakrat oprostilo. Avstrijski in italijauski konzul v Skadru sta energično zahtevala, da se z nova začne preiskava. Skaderski sodnijski komisar je brez vednoati konzulov bil izpustil morilce. Ko sta vedela avstrijski in italijanski konzul, sta to hitro sporočila v Carigrad. Veliki vezir je na zahtevanje avstrijskega in italijanskega veleposlanika ukazalSka derakemu generalnemu guvernerju, da naj morilce zopet zapio, kar se je tuđi zgodilo.
Novo runnuiiHlio ministerstvo bode od zbornice zahtevalo, da jei dovoli budget. Će jej zbornica hudgeta dovoliti ne bode botela se bode raz-pustila in razpisale se bodo nove volitve, pri kate-rih upa vlada dubiti većino.
Splob je že znano, da je USvniriju pridobila si velik upliv v Carigradu. Turska vlada naj več Nemcem zaupa, najbrž zutegadel, ktr se dosedaj neso toliko inešali v orijentalne zadeve, kakor Angleži, Francozi in Rusi. Da bi pokazal suitan svojo naklonjenost Nemeeni. je odredil, da se pod njegovim pokroviteljstvom osnuje odbor, ki bode poltiral darove za podporo Nemcev, katerim so poslednje povodnji napravile veliko Škodo. Ker vlada v mnogih krajih v Turćiji samej velika beda, bilo bi pać umestnoji, da bi sultan odredil bil pobiranje podpore stradajočim svojini podložnikom.
Z novini lVtiucoskiiu ministerstvom ni skoro nobena stranka zadovoljna.    Vsi   Hsti je  napadaju. „Journal de Debats" piše, da od Floqueta, katerega vse življenje  je   bilo <tolga   vrsta  neumnostij, se ni inoglo nic dobrega pričakovat;, a novo ministerstvo je pa tako, da hi se že od njega ne bili tako slabega nadejali    Nadalje ministerskemu predsedniku očita, da je prazne glave.    Vse svoje znanje nabral je iz listov in v klubih.   Značaja umna nobenega.   Sedaj je poljski, sedaj  zopet luski pristaš, nedavno  je bil za Boulangerja, sedaj je proti njemu.   O Frevcinetu pravi list,   da je   že vse vodil,   javna  dela,   rinance in vnanjc zadeve,   ter   je po\sod   laj spridil,  sedaj se mu je pa izručila še vojska. Goblet ni za ministra, vnanjih   zadev,   kajti    manka   mi   samozataje-vanja, mirnosti in hladnokrvuosti.  Slabžega ministra ■vuaujih zadev bi ne nili mogli dobiti.    Ravno tako napada vlado „Ttmps". katereuiu zlasti novi tinančui miuister ne ugaja. — Udarec za novo vlado je, da je   predsednikom zbornice   voljen    njen  nasprotnik oportunist Meline.    Pa   tuđi   sklep,   da se zbornici snideta zopet 19. aprila, se srne zmatrati za nekako nezaupnico vladi, ki je   želela daljše parlamentarne poćitnice.
Kakor telegram v včerajšnjera listu javlja, je „KuUiische Zeituug" bila izvedela, da hoće odstopiti lM-iiiiki kancelar. Že dolgo se govori, da bode Bismarck odst >pil, zlasti v Kusiji gojili so že o tem razue iluzije, će tuđi ui verjetno, Ua bi novi kancelar bil dosti prija/.uejži Rusiji. „Kulo. Zeit." jt pa sedaj vso stvar tako zavila, da hoće Btsmarcb odstopiti, ker boce novi casar zaviti jo bolj na Rusiji sovražna pota. Nam se dozduva, da je vsi zgodba o nameravani snubitvi Batteuberžanovej pruske princesinje Viktorije izmišljena le zategadel, da b Bisinarck pokazal, kako se upira vsemu, kar ne ugajj Rusiji. „Koin. Zeit." je oticijozni list in je dotični vest dobila naravnost iz Berolina, VpraSanje je pa če bode ta zvijača iim-la zaželjeni uspeh iu Bis marcku pridobila, simpatije v ruskih krogih.
Dopisi.
—o—   S   spori njega    Š ia.jer.sk cg a    j
aprila. [Izv. dop.] („KUn s klinom.") „Slovei ski Narod" z dne 29. marca t. 1. povedal nam j junažko velikausko dejanje Mariborske hraniluict katcia je „Siov. Matici" vprašajočej, koliko že znaš uloga pri tej hraniluici, uložena na ime „Tomšičev ustanova*, „olikano-iiemski"   odgovorila: „Eingabe
in einer auderen, alđ der deutschen Sprache, werden von der Gemeinde-Sparkasse in Marburg n i c h t erlediget."
Vaakega, komur ni narodnost prazna beseda, morala je, ko je omenjeno čital, ta nesramnost hra-niloice Mariborske razjariti.
Klin s klinom! Ali pa je odbor „Matice Slo venske" na to nesramnost napravil tuđi jedino pravilni odgovor, namreč da je vzdignil tak oj za Tomšičevo ustanovo uloženi denar pri tej hraailnici in ga pri Mariborskoj ali katerej drugej posojil-nici uložil ?
Mi se čudimo, kako more narod en zavod imeti denar, katerega oskrbuje, naložen pri Slo-vencih skrajno sovražnih, v rokah naših nasprot-nikov se nahajajočih hranilnicah? — Ali nemamo narodnih zavodov, „posojilnic", katere uživajo iu zaslužijo vsaj toliko zaupanja, če ne več, kakor vsaka hranilnica, in so poleg tega v narodnih rokah ?
Čemu ulagajo Še vedno nekateri Slovenci svoj denar v zavode, v nasprotnib rokah se nahajajoče, da potem ti denarni zavodi nas z našim, od Slo-vencev uloženim denarjem pritiskali in teptati sku-šajo? Ali ni pred vsem obžalovanja vredno , če se nahajajo še narodni zavodi, kateri pa še neso tako daleč dospeli, da bi to — nepriličnost uvideli, ki leži v tem, da svoj denar ulagajo v sovražne nam hranilnice?
Svoji k svojim!
Ulagajmo Slovenci denar v narodne zavode, kateri zopet z uloženim denarjera, z dovoljevanjera kredita, podpirajo Slovence. To naj dela vsak po-sameznik, narodnjaki pa naj pred vsem store, in to čim prej, vsa narodna društva, oziroma narodni zastopi obfcinski, oki'HJni itd.
Navedeni slučaj s hranilnico v Mariboru kaže vender kaj jasno, kako potrebno je pri nas, da se poprimejo jedenkrat vsi, ki hočejo biti narodni, zlatega gasla:  „Svoji k svojim!"
Iz]>o<t l*ece 5. aprila. [Izv. dop.] Koroška ustaja!   Temu sijajen   dokaz je ustanovni zbor podružnice za Pliberk in okolico družbe sv. Cirila in Metoda,   ki   se   je  vršil   velikonočni   ponedeljek   v Šraihelu z nedočakovanim   uspehom.   Da  si  je bil začetek na neugodno pozen čas (4. uro popoludne) določen, vender napolnile   so   se  prostorne   sobane gostilne g.  Miklavca do zadnjega sedeža, mnogo pa jib je stalo še v veži. Navzočnih bilo je gotovo nad 200 in to samih posestnikov,   kar  je   nas posebno veselilo. Udov nabralo se je mej sejo nad 100, de-narja pa 107 gld.; za prvi  dan res   lepe   številke, ki se bndo pa brezdvomno povekšale tako,  da bode uača  podružnica   glede   števila   udov   in   dobodkov mej   koroškimi   sestricami   prva.   Kmet   naš je zaveden in ni stiskač, kar spričuje primeroraa izredno visok broj letnikov nad 50. Mej petimi ustanovoiki sta   posestnika   na   Bistrici   Jože   Kraut   iu   Anton Ažman,   prvi z. č. predsednik zadnji podpredsednik podružnice.
Sami gospodje, kojim zibelka ni tekla na tužnih tleh Korotana, ampak preko Karavank , bili so prijetilo iznenadjeni; tolike naudušenosti neso pri-čakovali.
Da so zdaj naši nemškutarji silno razjarjeni, temu se nihče ne čudi , ki je imel priložnost spo-znavati njihovo toli hvalisauo nemško omiko, da pa v svoj ej zagrizenosti divjajo ćelo zoper prave in pristne Nemee, koji uživajo zavolj zmernih in pravičuih natel občno priljubljenost mej Slovenci, je za njihovo karakteristiko posebno pomenljivo. Nezaslišano in za naš slovenski kraj res sramotno pa je, da mora gospod, kateremu značaj ne dovolj uje zatajevati narodnosti jsvoje, zapustiti službe v Pliberku in zamo zavoljo tega, ker ima „den Ge-burtsfehler", da je Slovenec.
Pa dobro! da ljudstvo spozna Ijubezen našit posili-Nemcev do Slovencev. In ako nam nasprotnik žugajo z gmotuo škode, naj se varujejo, da ne nauče nas rabiti orožja, katero mora v rokah slovenskoga okoličana zadeti meščana — do pogina.
Domaće stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je po po> vodnji poškodovanim posestnikom v Blačah na Ko-roškem  1000 gld
e             — (Občni   zbor   „Pišateljskega dru
, štva") bode v soboto 14. aprila in ne danes, ka i kor smo včeraj poročali po pomoti. Nocoj je 1( a zabavni večer, katerega se uaj obilo udeleže gc u I spudje društveniki.
—  (Iz Novega Mesta):   Vladika  Strosa-mayer poslat   je  povodom   čestitke   ob  zlati   maši „Dolenjskemu Sokolu"  to-le pismo:
Slavnomu „dolenjskomu Sokolu" na krasnoj Čestitci o zlatno) mojoj misi izporočujem toplu moju hvalu. Bog dragi blagoslovio i njega i sav krasni slovenski narod, tu predragu braću našu! Bog dao vedrije dane i nad Slovenijom i nad Hrvatskom!
Sa bratskom ljubavju
S trossmave r,
biskup. U Djakovu, dne 26. travnja 1888.
—  (Umri) je včeraj zvečer   v  Kranji goap. dr   Ignacij  M a 11 y, c. kr. okrajni zdravnik   in člaa deželnega zdravstvenoga sveta, v 72- letu dobe svoje.
—  (Profesor  Lamanskij)   objavil  je v „Izvestjih slavjanskega blagotvoriteljnega obščeštva" spis   z naslovom   „Slavjanskij,   Zapadnij   Vopros". Prijatelj našemu listu poslal nam je o tem obširno polemiko, a naj nam ne jemlje v zlo, da je ne pri« občimo in to v interesu profesorja Lamanskega sa-mega. Njegovi nazori o Čehih   in   o  nas Slovencih bo pač čudni in kar je uprav žalostno, popolnem neosnovani.  Vidi se iz  njih,  da  prof. Lamanskij današnje razmere še vedno presoja po utisih in opa-zovanjih pred 25 leti,   ko   je  po   naših krajih po-toval, da se pa za poznejše 25letno gibanje in naš napredek ni menil. To je tuđi uzrok, da njegovemu prorokovanju ne pripisujemo prave važnosti.
—   (Našrojakgosp. dr. l'r. Celes tin ,) profesor na vseučilišči Zagrebškem bode v poletnem semestru   čital   po   dve   uri  na teden   o zgodovini ruske literature od Petra Velikega do Aleksandra 1., po jedno uro pa o ruskem naglasu.
—  (Kranjska eskomptna banka v likvidaciji) naznanja, daše bode na vsako delnico Čez leto dni izplačalo po 40 gld.  a. v., kar je novo potrdilo, da bi se bil   ta   zavod   lahko   ohranil, da neso nekateri gospodje glav izgubili.
—  (Bolnica  za  kozave)  se  je danes zaprla. To je pač veselo  znamenje, da osepničaa bolezen ni več epidemična.
—  (Osepnice.) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 1 moški, 1 otrok. Umri: 1 otrok. Ostane še bolnih 25 osob.
—  (Nova bolnica v Komendi pri Kam-uiku.) Deželna vlada je pritidila sklepu deželnega zbora kranjskega,   da se naj iz dohodkov Glavarjeva ustanove zida bolnica z javnostno pravico.    Bolnica bo imela prostora za 20 bolnikov.
—  (Surovost.) Josipa Dobravca, kmetskega sinu s Ćrnuč, je včeraj   voiašk   novinec   v   gostilni pred škofijo z nožem teško rani!, mu tilnik prereza 1 in pluća prebodel.    Zločinca so  zaprli, ranjenca pa prenesli v bolnico. — Novinec, katerega je,   kakor smo včeiaj javili. J. Koman preci Frančiškani na tla pobil, da 8i je črepinjo prebil in možgane pretresel, je Janez Rus, kmetski fant u Sap pri Šmariji.
—  (Iz Šmartina pri Kranji) došla nam je pritožba, da  je nekdo poklonil 3 gld.  60 kr. in da se je s tem deoarjem za tauiošnjo Solo naročilo 6  izvodov   v  Slovenjem Grndci   izhajajočega   „Ne-beškega  vrta".    Tuđi  gospa  M. naročila je za svojo   hčerko  jeden  izvod.    A naročniki   prejeli so doslej samo   1. in 2   Stev.,  in  ker na reklamacije ne dobe nobenega odgovora, vprašajo nas, je li nam o tem kaj znanega.   Na to vprašauje odgovarjamo, da smo že davno v podlistku  svarili občin-stvo pred tem podjetjem.    Danes to svarilo ponavljamo,  ker se  nam že veliko  zdi,  da je „Nebeski vrt" splob zlezel do 2. številke. Tiskam, ki bi ho-
■     tele delati brez plačno, dan danes ni  nikjer, £e >    se pa katera   usede   ua   licoauice,   usede   se samo jedenkrat.
—  (Redka slovesnost)   bode^ kakor  či-'    tamo v „Soči",  prihodujo sredo v Drežnici [na Tol-i     minskem, kjer bodo hkratu tilje zakonski pari pra-
znovali zlato poroko. Mej temi je Josip Gomilšček, po domaće Kapitan, in njegova soproga.
—   (Oslovo maščevanje).  Ljubljansk me-ščan, recimo mu Pernik, ima   blizu mesta pristavo, kamor po gospodarskih opravkih mnogokrat zahaja.
• Pri teh obiskih spremlja ga velik iu jako krepek pes. Na pristavi imajo osla in kadar so dolgouho žival uprezali v voziček,   skakal  je pes okolu osla,
- lajal vanj, ter ga zdaj pa zdaj potegnil za rep, ali pa tuđi za uho, Osel zmajeval je z glavo, sicer pa
i potrpežljivo prenašal žalostno svojo usodo. Zatlujić pa priđe gospod s svojim psom zopet na prjstavo, a zadel nesrečen trenutek, ko osel še ni bil upre-
Priloga „Slovenskemn Narodu44 št. 80 7. aprila  1888.
žen. Jedva zagleda oael psa, svojeca mučitelja, ki mu je tolikrat lajal v uŠesi in <ja cukal in vlekel, zakadi se kakor besen vanj, ga zgrabi, vrže na tla in ga tepta tako dolgo s svojimi kupiti, ilokler ga Di popolneni u^onobil. Škoiia lepeza psa, ki je pal kot žrtva oslu, ki si je vsa izzivan,a *n vsa di-jan-ska razžaljenja za svoji dolgi ušesi zapisat.
— (Goriško telovadno društvo »S o -kol") priredi v dvorani Tom. Kranjca pri Catteri-niji dne 8. aprila t. I točno ob 6. uri popolutlue svoj letni občni zbor se aledečim sporedoiu : 1. Pozdrav staroste in odborovo poročilo o đruštvenem delovanji. 2. Sklep računa 1887. 3. Proračun za 1. 1888. 4. Volitev treh pregledovaleev društvenih računov. 5. Volitev društveuega odbora: staroste in 6 odbornikov. 6. Volitev razsodnikov. 7. Eventualni predlogi. Po obćtiein zboru godba, petje in ples. Uatopiiiiia za ude „Sokola" 10 ki\, za neude 25 kr. V Gorici, dne 4. aprila 1888. K obilni udeležbi vabi                                                 Odbor.
— (Posojilnica Mariborska) imela je raeseca marca 30.019 gld. 92 kr. dohodkov, 25.34U gld.G7 kr. izdatkov, torej 55.369 gld. 59 kr. prometa.
Telegrami „Slrvenskercu Narodu":
Ko dan j 0. aprila. „Koluischc Zeitung" objavlja članek iz Berolimi, ki pravi: Cesar Viljem porabil je svojega življenja poslednje dni v to, da je izkusnje dolgega in slavnega svojega vladanja kot oporoko zapustil nasled-niku svojemu. S pojernajočim glasom izrekel je svarilo, da |treba Ilusijo v poštev jemati in da se ne srne dotikati občutljivosti carjeve. Umirajoči vladar izrekel je s tem državničko misel, ki ga je sprcinljala vse življenje in je v zadnjih letih postala splošno ranenje vseb politično izobraženih Nenicev.
Berolin 6. aprila. Včerajšnja avdijenca Bismarckova pri cesarji trajala 2l/4 ure. Bis-marck razpravljal je najprej s cesarjem in ce-sarico, potem s cesarjem samim. Ne taji se več Bismarckova kriza, kakor tuđi ne, da je tej krizi povod nameravana ženitev princa Ba-tenberga s princesinjo Viktorijo. Ta ženitev je srčna želja angleške kraljice in nemške ce-sarice. Bismarck je neizprosen nasprotnik temu nacrtu in izjavil je še včeraj dopoluilne. da ni-kakor ne osta ie, ako priđe do zaruke. Se le včerajšnji pogovor Bisniiirckov s cesarjem in cesarico je menda prečrtal tu nacrt. Baten-beržan bi bil že jutri imel priti v Berolin. Po-tovanje se je sedaj odložilo.
London 6. aprila. „Standard" javlja iz Berolina: Bismarck pred loži 1 vćeraj cesarju spomenico, v katerej poudarja vse mogoče po-sledice ženitve princusinje Viktorije z Đaten-beržanom. Vsled tega se je zaroka začasno odložila.
Rim 6. aprila. Potrjuje se, da se bodo vojaki iz Afrike deloma odpoklicali.
Pariz 7. aprila. Včuraj v Diinkirchenu volilni shod, katerega se je udeležilo 2000 ljudij. Govorila sta poslanca Vergoiu in La-guerre.- Kandidatura Bouhingerjeva vsprejela se je z vsemi proti 6 glasom.
Kolonj 7. aprila. „Kolnische Zeitung" piše: Politični oziri najodločneje odsvetujejo ženitvi Batinber/ana s princesinjo Viktorijo, ker bi se odnoaaji z Rusijo vsled toga tak oj kalili. Vsekakor bi Bismarcku po njego veni dosedanjem postopanji v rusko-orijentalskem vprašanji ne bilo več mogoče, osobno £e dalje poslovati. Bismarck razloz.il je odkritosrčno svoje stališČe proti temu, njemu predloženemu ženitvenemu nacrtu proseč za odpust, ko bi se ta rodbinska zveza odobrila. Dokler se ta zadeva odloči, tuđi kancelarska kriza ne bode končana.
Razne Aesti.
* (Sa mom ori) se zelo množe. Na gra-šćini Čurgo ustrelil se je grof Karolvi, jeden nnj-bogatejSih izinej magiuitov ogerskiii. Imel ju 220 tisoč goldinarjev dohodkov na letu. — V Gradci ustrelil se je predvćeraj popoludne vsnučilisni profesor dr. llubt'rt Leitgeb, pisarniški vodja na tamošnji tehniki Anton Gross, pa se je otrovni s cijankalijem. — Leitgeb bil je pred leti profesor na gimnaziji v Cei j i, od I. 18(50 do 1863 pa na gimnaziji v Gorici. Leitgeb ustrelil seje baje radi tega, ker  mu  miuister   pl. Gautsch ni hotel iz-
polniti, kar mu je bil Streraayer obljubil, da ga bode namreč imenoval vodjo novega botaničnega zavod*   v Gradci.
*    (Nagrada   dr.  Mućke n zi h-u.)    Kakor ae   iz Londonu  javlja,   dobil   je   dr.  Muukenzie |za dosi'danJM   zdravljenje   cesar ja   Fiiilt:rika   III.  «000 fun'ov šterlingov, kar je  po našem računu /. o/.irora na ažijo nad  100.000 gld.   Ta vsota vzbu-IUn  je v Neinćiji. nevoljo,   a kdor zna, koliko   dr.  Mnckenzte navadnu služi, ue bode se čudi I temu znesku.  Nek American plačal je Mackenzie-u, da ga je jedenkrat v Ameriki   obiskal,   25.000 dolurjev.   m'ka   bogata Augleškinja. ki ga   je   poklicala v Cannes,   plaćala mu je   1000   funtov   Sterlingov,   to   je  12 000  gld., da jej je samo jedenkrat pregtedal grlo. V Londonu vsprejemlje   Mackenzie   po   100 b'ilnikov    n.i    dan, seveda  samtj   bogate,   ker vsakdo   plača   za vizito najmanje 5 funtov sterlingov, to je nad 60 gld
*   (Američauke)   odlikujejo    se   v   raznih izumih   in   tekmujejo   že   z moškim spolom.   Letos dobilo   jih   je nad   2000 patente   na svoje posebne iznajdbe. Gospa Matherova v Novem Yorku, n. pr. izumila je podzemeljski teleskop, gospa Montgomery sestavila je železne ploče  za oklopnice, gospodična Goshamova   izumila je   nove kanone.   Druge   ame-riške dame izumile so nov   rešilni čoln,   parno pi-šeiilko, pirotehničui ponoćni signal, stroj, s katerim je moči iz morja dvigniti potopljene ladije itd.
*   (Ženske, ki se same žive.)   V Avstro-Ogerski   je   8000   učiteljie,    12.000   kupfievalk   in kramaric,   2000   žensk   je   na   poštah   in   pri brzojavnih  uradih itd. Na AngleSkein bavi se 1100 žonsk z umetnostjo in književnostjo,   500 s Časnikarstvom, 122.000 z uČiteljevanjem,   400.000   s šivanjem.    V Rusiji je 2000 žensk, ki se pecajo z umetnostjo iu književstvom, 800 jih je na velikih Šolah, 5000 jih je ućiteljic in odgojiteljic, 216.000 je šivilj.  V Švici 50.000  samostalnih   trgovk.    V Italiji   dela   sjuno-stalno  nad G milijonov žensk,   2100   se jih bavi  z umetnostjo,   45.000 je   učiteljic,   110.000  jih  je   v tovarnah.  V Londonu je 25 ženskih  zdravnikov.
Poslano.
Častiti gospod urednik!
V cenjenem Vašem listu z dne 4. t. m. na-tisnjeno je poročilo „o zadnjem Ijudskem shoilu". V tem poročilu navajate mej drugimi tuđi nekega govornika Jfctulnikar-Ja. Ker se z mnogih strani tolmači, kakor da sern bil jaz oni isti Zadnikar, prosim Vas najuljudneje, da stvar v toliko pojasniti izvolite, dn moja osoba nikakor identična ni in v nobenem sorodstvu / tianominanim govornikom na zadnjem Ijudskem sliodu.*)
Priporočam se Vam odličnim spoštovanjem
HENRIK ZADNIKAR,
i263)                                 pasiir v Ljubljani.
♦) Kar tuđi mi drage voljo potrjujemo.         Uredn.
Trajni zdravllni VNpch. Vsakcsfšno tr^uiijo po hrbtn in u<lih ter boločinu v flo'ikih v^puSuo ozdravi mazji-n jo /. Mol l-o vim „Francoskiin zdanjem i n soljo". Cciiu stekleinci 80 kr. Vsak dim ruipooilja po i>ojtni-ui po-VAetji A. Moli, Ickaniar in c. kr. dvor. zuložnik, na Diuiaji, Tuciilaiiben t>. V lukiirnah po de'eli %uhtt!Viij se izrićiio Moll-ov preparat z njegovo varsa-ono zuaiuko in pod* pisoiu.                                                                         4 (31—5)
jy^P" Današnjemu listu je priložena jniloga bratov Eberl, na kar posebe opozarjamo Čast. p. n. naročnike.
iiiMjifsKTziii"]
Mloji                     (11*2—iJ(J8)       w
I     za vse leto gld. 4.60; za pol leta    1 i,    gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.    J
I.iištiiicti uredništvu: Gosp. A. P. Kčh. Obljub-Ijoiii dopid nam bode dobro došcl, aevedsi mora biti brez vseb ouobnih napudov.          •
JLolerijiie »rečke 4. aprila. V Brnu:        85,       70,       18,       74,       24.
TujCi:
tt. aprila:
Pri Slonu: Jukohs iz Crcfelda.   —   Spie^lor   z Dn aja.   —   KOhler n Zagreba. — Kiscber   izpud Nanosa. — Toujine   iz   Šmarja.   —   Gšoll   iz    Trst-i.   —   Kosurnik   iz iz Oresta.
Pri HlHliči: Schleimer iz Varšave. — Lou-cnsohn z Dunaja. — Knglaudur iz Munjavo. — W«ttinc a Koćovja. — UorUip i/. Gorice.
Pri aratrijakuiu cetiarji: Mayer z Duuaja. — Pufior  z  D.  Novc^auit'Stit.
Pri buvtii'Hkcui dvoru : Krali /. Dunaja. — Puppa iz Solnograda. — Enk'ji* s  Kočuvjsi.
Umrli so v EJiil>JJaiii:
6. aprila : Jakobina (iocel, pozlatarju lici, 8 let, Gle-dališko ulice St. 8, za koza uri. — Mariji Kos, alu^u udova, 54 lot, Uilšerjtive ulice fit. 6, za Briglitovo boloznijo.
V deželnej bolnici:
5. aprila: Reza Pire, delavka, 37 let, za vuctico ru-borue kožice
Aleteorologično poročilo.
'  q    Čas opa- '. Stan-'*    !     Tem-     ■    Ve-   '       .     '. M°" I ,   zovanja  jba™™^a   peratura I trori i Nebo   kr^ '
|=    7. zjntraj    72H-.Fi mm.         fv8n C ' si. jz.    *dež.    ir>00nim
i  g.   2. popol.    729 4 mm. '      ll-^C1 al. jz.    d.jas.
I J    9. zvećer   73U 'J mm. ;        6'4° C   si. jz.    d. jaa.    dežja.
Srednja temperatura 7*9°, za 0-7* pod nonnalom.
DD-CLZ^aoslsa, Toorza
dne 7. aprila t. 1. (Izvirao telegrafično poročilo.)
Tčeraj     —            danes
Papirna renta.....gld   78(5      — gld.   7810
Srebrna renta.....„      80-KO      —    „      H0-G5
Zlata renta......„    110-45      —    „    11OB5
5"',   marena renta  ....       „      9270      —    n     92-85
Akcije narodno banke.    .    .      „    8K21—      —    „    8H3-—
Kred;tne akcije.....„    2706O      —    B    271-10
London........„    1U6'65      —    n    V26 65
Srebro........n      —'—      —    „     —■—
Napol.........„      1003      —    „      10-03
C. kr. cekini......„        f>'97      —    „       f>i)7
NemSke marke......62-25     —    „      62-22«/,
4"/   državno srefike iz 1.  1854      2"iO gld.    130  gld. 40    kr.
Državne srećke iz  1.  1H64              100    „      164    „    —      „
O^erska zlata renta  4°/u.....       i»K     „    50      „
Ugerska papirna renta  5°/„     .         ...       ' 4     ,,    65       ,
f)'/0 Štajerske zemlji&č. odvez. oblig.     .    .     10f>     „    —       n
Ounava reg. sročke   5°/0    .     .       100 yld.     117    „    50      „
Zemlj. obč. avstr. 4'/a0/0  z^at' zi\s,t. listi .    127    „    —      fJ
Prio". oblig. Elizabetine zapad, železnice       —    „    —      ,,
Prior,  oblig   Ferdinaudove sev. železnice       ittJ    „    70      „
Kreditno  sreCke.....1U0 gld.    180    „    30      „
Radolfove srećke.....10    „        20    „    —      „
Akcije   anglo-avstr. banke   .    .     120    „      102    „     —      ,,
Trammway-dru5t. velj. 170 gld. a   v.     .    213    „    50      „
Poslano.            'i©-«)
I         GLAVNO  SKLADIŠTeJ  ■
\1_^nVJ^_..,------—'najčistijo lužn«    ■
-—~~     KISELINE    ■
poznate kas najbolje okrepljujuće pide,    ■
I ka« Izkuian (Jek proti trajnom kašlja plućevine I      H
ietudca bolest! grkljana I proti mehurnlm kataru,      ^M
IIIMiK   MATTOMJ V    I
^        Karlovi vari i Widn.             I
Prodajo se po primerno zelo nizki ceni: Vsi letniki „Ljubljanskega Zvona", letniki 1878, 1879" in 1880 „Dunaj-skega Zvona", ves „Kres" ražen zadnjega letnika in več drugih teologi-ških knjig.               ,204_2)
Mestni trg št. 20, I. nadstropje, desno.
Mladenič,
kt je dovršil I. gimnazijski razred, želi natopiti kot učenoc v kako produjalnico z manufakturnim blagom v Ljuttljaui ali na dožcli. — KedoV povu upravnidtvo „Slovunske^a Naroda".                                                                        (2<>1—2)
Naznanilo.
Dobro istrijansko vino
na ilrobno in nu <l«il»clw prodaja se
v hiši št. 17 v Florijanskih ulicah.
Za  pošteno poatrežbo jo  skrbljono  in priporoča so (244—3>                              IsterNki hruui.
Ker sem se postaral,
prodam svoje posestvo,
polejr coMt«, jedno <'-i-trt ute od po^tujo I^enoe na Ciorenj-ttUciu. IliSa. jo v dve nadstropji in jo »udaj v njoj ^oatil-nica. Pole^ hišo jo lepo prostorno dvorišce, vodnjak in vti'ika staju. V»a p islopja so trdno iiHrejcn.t. Na vrtu je li) iu na polji 7 atautov kozolcu. Na polji jo 00 mladih jablan in na vrtu do liOO ružnih sndnih drc\u9, ki rudii di>8t.i sudja, v drevesnici pa do 20UO dreveau ^preljev , hrušk in jabulk, kacorih slcdnju lito prodam kakib dvo sto, in 40 orehuv, debljih kaknr roka za pestjo. — Posestvo ima 10 oral, za tJD uiornikov posutve dobro za^ruijenih ujiv, 1^ oral tra\nikov, 7 ural zaraščtmotfa ^o/.da. Nadalje trn tri h'pu kobile in žobe, 0 lepili vvlicili pisanih krav, 35 janjcev in 8 praSic-ov, na st:tji dosti seiia za živino, v slinnnbah doaii žita za družino in za prodaj. — Vse to prodam za 1000 #ld., posestvo samo brez diu/e^a blaga pa za 6500 gld. — Kdor želi kupiti, mij so pri meni oglasi.
CTstnez G-ogala,
vati Ilruis« na C>oi*eiij.sUciii, poštu I  258—2)                       žuluzuiška postaja Lesce.
Posebna, v tej đeželi razširjena bo-lezen je slabo  prebavljenje.
Na5a modna kuhinja in modni način življenja ata uzroka te bolezni, ki nas nenmloma napade. Mnogi Ijudje trpe včasih. za bolećinami ▼ prsih in bokih, vfiasih huli v hrbtii; čntijn se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutrnj: nek pOLebni slez se jim nabira na zo-beh, slasti m majo do jedij, V zelodci leži jim neka teža, v želodčevi votltni kutijo včasih neko nedoloćeno otrpnenje, katerejia ne ndpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in nope so mrzle in mastne ; Čez nekaj časa zaćne 5e kašelj ; sprva snh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastim) iz^rškt. Ko^ar ta boleru zadene. se ćuti vedno zaspanej^a, spanje pa ne upokoji; poiem posti»ne neivožen, razdražljiv in ne jcvoljen. hude slninje <in napadajo, če hitro ustano, se mu v jrlavi vrti. k;tkor bi se mu ćela glava sukala; čreva se mu vćasih zamnSe, koža mu je ?£asih suha in vroća, kri post; ne posta in zaostaja, belina v očeh se porumiMii, urina ima malo tor je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se na-bere na dnu neka pošća; hr:>na se takemu človeku pogo-stoma vzdijinje, pri čemer čuti včasib sladek, vćasih pa ki-sel okus; kar apremlja moćno bitje srca. Vid mu peša pej*e se kažejo pred očmi, ter ga napada ćut teške one-moglosti in zasnanosti. Ti simptomi se popostem ponavljajo in lehko se reče. da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali dru™ej obliki. Shaker-jev izvloček pa apr.ivi urenjo jedij na tako pot, da bolno tolo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek \otfa zdravila je zares Čudovit. Na milijone in milijone ste-klrnic je Že razprodanih, in atevilo sprićeval, ki potrjujejo zdravilno moč t jj;a zdravila je izredno veliko. N;\ stotino boleznij, ki imajo rasna imena, je posledica slabega prebav-Ijonja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tuđi druga, kajti so lo simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shilkerjev izvleček. Sprifieva'a na tisoče osob to dokazujojo brez vsako dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdraviluih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseli   lekarnah.
Osobo, ki bolehajo za zabasanjera, naj rabijo „Sei-gel-ove čistiltie krogljice" v zvezi s Slmkerjevim izvlečkom. „Seijcel-ov** *i»tiliif» Iti-o^ijle«*** odpravijo zabasanje krote mrzlico in prehlujenja, odpravijo gtavobol in zatro žolčnico. Kdor jih je jeđenkrat poskusil, bode jih gotovo so dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobnnih bolečin. — Cena 1 stcklouim Shiikerjevega izvlećka gld. 1.2."i, 1 škiitljici „Seigelovih čistilnih krogljic14 50 kr. (s-.i-h) Im»tnik ,.SliiikvrJ(>««'K» izvlcćkit" In .Soigolovlh kroKlji<-   jo    A.   .1.   AVI.it*>,    LJuiited    Luudou,
i$i"»   lTaii~iiig£<litii   Itoud It3.   C
Cilnviio zalogo in ct-iil ritino   r»z|»o4lljttlnleo   Ima
Ivini  Ne|».  IluniM. lukama „pri Zlatein   levu" v Krome-
riži  (na Moravskeui)  in se dobiva skoro v vseh   lekarnah   v
Avstriji.
Za gostilnico na dobrem krnji  ISće 1*0
natafcar, oziroma natakanca
v raeunu.
Odda se tuđi                                                   (255—3)
velik vrt v zakup.
Poizvi'dbc   pri   luHtuiku na Žltiieiu trgu Ht. 2.
Velikansko peso, nemško in
doinačo deteljo, razno vrstne
trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo  kaljive
PETER  LASSNIK
SH^~ Poštna naročlla se proti podtnemu povzetju hitro razpoiiljajo. "V|9           (1 n:t—»1)
Tplrn^p I Blatio,
/a |>ozlHt-eii[«* in |»oMrt*l»r«>n|c okvirov zruul in p«»tlol», l<'sa, kitvin. Nlvkiit, ]»«ir<;«'lun», puplr 11 In  tlru/.ili nI vari i.    D*~ Hrasno   in tr&jn.o. *••
l'oraba za »led i.jega jako priprosta.     i\;nu. staklenici s co-
pičem 1 «I«I., ti HtekkMiic 5 «1*1.   Proti gotovemu pbu'-ilu
iili puvzetju tf& prodaja                (21f—7)
L. l^r^IU?!! .„i. v Brnu (Moravsko).
3 Gg. solskim predstojnikom (H ^            in učiteljem            ^
rf\   (-2-J:i~3                     priporoč.ii                                  [j^
I MDREJi ĐHITŠKOVIdA |
%    trgovina i železuino io orofljem    jtj]
^l   uzi, 3X<»!-itiic3Tn tr-g:ii Nt. IO \u
t?Q  vsa vrtnarska   orodja,   ka kor tuđi orodja   [M
-jo   za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves,   gf
>j-  in siter: drevesna strgulja, škarje za go-  k^<
CV   senice,   ročna   lopatica,   drevesna   žaga,  J>j
jSJ   sadni   trgač,   drevesne   škarje,   cepilnik,   U^J
<S\   cepilnik  za   mladice,  cepilni nož, vrtnar-   ^
*ij]   skt nož i u drevesna ščetka. Uiodja so vsa   ^n
V|   na   lepo   pop les k a n i   Jeseni   plošci   r^O
■s<j       urejena in  po prav   nizki  ceni.        >ž
Št. 2517.                                                           (262-1)
Oklic
zvršilne dražbe premakljivega blaga.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani nnznanja, da je na prošnjo Franceta Lukmana iz Ljubljane proti Luk i Taučer-ju iz Ljubljane zaradi dolžnih «324 gld. s pr. zvršilno dražbo <lolžniko-vega zarubljenega, sodno na 71)75 g\d. 20 kr. ee-njenega   premakljivega   premoženja,   obstoječega   iz
vina, sodov in druzega klet-skega orodja,
dovolilo in za njo dva rokn,
prve^a    na  II, aprilu   1MHH, drugega  na t»S. aprila   I.HHS,
vsakokrat ob 10. uri dopoludne, v kleti hi se št. 13 na Dunajski cesti v Ljubljani odredilo in da se bodo zarubljeoe iof*i pri prvem roku le za ali čez ceni Ino vrednost, pri drugem pa tuđi pod njo in vsakokrat le za gotovi  denar  prodajale.
V Ljubljani, dne 31. inarca 1888. STajiioveJMi  ju najflo^aiitiiejjši
N?ibv:?a ie&ih in solncniki, "S°
ravno tako tuđi
blago za dežnike in soinčnike
prodaja                              (159—5)
BONIFACIO AGHINA,
tovarna dežnikov in solčnikov,
■v    Scli.elleri1c)-a.xgro-vili.    -u.llca.la.    li.,   št.   ^3t.
Sj4F~ Toi-no se izvršujpjo v.se |ioprave,  "^g Deliijo se tuđi kostumski solnčniki in dc/niki.
Naj8tarejše domače zdravilo je
„konc. cvet za ude",
povaod zn.-m pml  imenom              (830—21)
Klosterneuburški fluid za protin,
Preiskan v keiničnih liibor-iturjli za zdravstvenoiiolicijske preiskuve in je prodaja zuvarovana z var jtveno   znamko.
Cena '/a fiao* SO kr., veliki flao. 1 gld. Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klostenieuburg.
Za Kuvifhnje in vozni list je plafiiiti pri  poStnih poSiljntvab
15 kr. pnsebe.  — Ikrl»tueg»   ima v LJiiblJrtiii  luknr ■!.
Nwobodtt;  v ICutlolfoveui  lukar Ft>rd. .Stalku.
Grospofln &. PICCOLI-ji,
lekarju  „Pri  angelju", — v  Ljabljani.
^^^^                   Moj  sin je trpol   sknvsi
^          ^^^           dve leti vslod ^Hstnil^ije,
^r         jCT^        ^^        slabega prebavanjii in že-
m     jS~\ SV^ f^Sk.      \      l«il^n«g*i krča,   (Ih   #a  je
š   ^^t^^"*k)A^L   \    ^rt ^1o'ezen vsega shujSiila
i    fflu/nV J ^v^/n^i\   "' s'40'"0 uničila. Pri njem
f   J/J' J4\- '"- \*Jibsf?   1   PO8^H^H1   8eul   V8tl   sred-
I   *>Ć^''> i1 l34^^^      I   s^Vii 1    ki    nam   jih   naša
I    r^Mgjr^j^^i                I   vodu zadaje in tuđi nfouin
I   Č^i      \   jfg               I      pozabil n:iji'iizlićnej5ili
I    <£T .    /JI J ''"\      I   rudninskib   voda.    To'la
V     f' ")*>wfiM '"   J    /    zboljšek bil je U- /a malo \    VU^''^'r1''    Jr     m      trenotkov.  Sleilnjii"- a'i do-
V   \Lj     \S lijf       M        mislim, poslužiti  *o Vjišo
^^^          ^^r           za želo«lcv  in  uspeh  je
^^■^■^^^^              bil  tako nagel m »ijajun,
da je  moj   »iu,   porabivši   sumo  6  stuklcnic,  popol-
nem  ozdravi!.                                                 ("J08—t)
l'ri takum vspuhu morem VaSo eNcnuo le nnj-porki'je priporočati vsein trpučitu vsled H'al»c pre-bav«, slute Žile itd., ter Vas tuđi poolilaatim. da to sprićevalo luoje hvaležnosti kot v roanici zasluženo pobvalo tuđi razglasite.
VTratu 1H87.        Dr. Lcou Lovi.
V  steklenionli po if> kr. dobiva se v Bkoro  vseh lekarnah na Štajei'Nkem, Koi'(»^koni, v Trutu, na Primitr-Kkcni, Tirolskim,   v Istri  iu I) limariji. — V Umtul-fovuni na dobiva v lekai*ni Rizzioli-jevpj.       (21)8—4)
^■^MBUmiJJ,tf.>.WlllllBlimilllHIIMBl.......................
L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. I
1       *.                   (ii»tovo in hitr» uplivajc^e sredstvo   W
\      Ifit ft     proti kurjim im'm'soih, žuljem, tako ituc-
X    ^?r*%       novani   Inli'j   koži   na pn<lpl<itih in pet.ih
jMiM^U       »-roii linulovicam in v»cin družini trilim
J^^BJK     izraskom  kož«i. —  Us|>oli  zitjaiiireti. --
U ixl|?    UC <«'im škutljici 00 kr. a. v.  "9Q
^ vS?^'            Glavna razpošiljalnica:
*^P^ L. Schwenk-ova lekarna
JT"^**^            v Meidlingu  pri Duiiaji.
I'riHtiH'^a itn:ij(» v I^fiibliu-i** .1. S\voboda. U pl. Trnkoezv; v Kudolluvcm D. Ri/.olli; v Oloy<<i A. Etftfer, W. Thunriwal(t, 1'. liirnbt»cl'er; v lirezali A. Aicbin^er;    v   lleljuku   F.  ^cholz;   v    Wolf*^-
bergu A. lluth.
l*riHten Nuiuu, če iiuata navod in  obliž vatstvono
Kiiatuko iu  |>odpit>,  ki je tu zraven; tedaj nai »^ pa/,i
in odlučno zabtevu:  ,,L,. I^uttcrjev ubliž (U»Mtcr)
za luiiHte'-.                      (Ui>—^li)
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<»♦♦♦♦♦♦♦»»•♦♦♦»»»»»♦
♦                                                                       a
♦                               Umetiici              (l'rJ—l-2)   ♦
iz&hB in zobavjaj
♦   ustavIja brez   vsnkib   b«ilwin ter opravlja   plouiho-    ♦
♦                    vnnJH   in   vbc   noltut* <»|M>rMvi|e                  i
: zobozdraviiik A. Paichel, !
J   piil.-fT Hradeukc^a iim^tn.   v Kohlerjevi  hiši,   I.  nad-    ♦
♦                                            Btropje.                                        a
♦ ♦♦♦* t ^^ ^^^^ ^ A ^A .^A^.A^.^. a^^^^^^^^^a^^^,
Velikanska jievsa, nemska (lucerna) in (lomača dete-ija, mnogo vrst trave, Ka-željski kaps, Rib niski fižol i. t d.       (22l_3)
priporora ]»«» ni/.ki ceni
I*(tstkui luiročffa proti povzvtiti. ^•••••(••••••••••••••••••••••••••^
ISMarijaceljsketapljice^i
S       za želodec,       1
jj    f«>» »*' jSuiimij^""'w       kntfi'itu se ima na tisočts Ijudij   5
0      ffl^^ffi^^   /.;th .uliti    za   /.ilrnvje,   im:ijo i'i-   S
•    H^^^   ' fWm   vt'8tL'11  lls»»'b pn  vseb l.oiranih   •
•    ^^^^Jk'Vi?. ^vH   v  ždođeu   jn   ao   noprekonljivn   9 2!    llfe mW^   » ^    sredstvo   zopc.r:   pomanjUjuije   %
m    ^ Rlfe«)W\ 1  ^1   slasti   1)ri 'i'"'11'  Hlllb  žel()tl"lli   S
•    H^ w^aFflKJ ^S   uruk,  vetrove,   koliko,   zlate-   9
•    1^}MlHvl    ^1   Ili<o' 1>M"van,j«', frlavohol, kvG   S S i    Iffi™ IIt!^) i i »-^Ml    v ^cIo(I'>t bitje mi'cji, zabasa-   •
•  >    IHhS^^Fll&^^l   "''^ ^1'3*"*''. '»olezni na vranići,   S < l    |P^Bn(il\larllffi   na .i'1 ril1  '" zopur zlato žilo.   i (
1  j    [ln^^g<p™W'l   1 8t>!, 1,-icn volja 20 kr.,  1  tu-   < »
( i    I UADl A-^CI li CD   c!lt " ^1''1' ^ tucatov Sitino ^ glfl.   J [
i '   I PW\KMV~ttEJLtK         VJ*- SvariN>! *"^ka        * '
{ i   I >r  ll\UrrUQr             Opozarjamo,  <Ja se  to isti-   < I
j|    i NUR     ECHT   BEl    iiiteMai'ijuce^JHke kapljice do-   j!
SIaPOTHEKUR TRNKOCZV l>iV!iJ° siuuoviekariiiTriikoczy   , >
•     LAlBAČH'l STUCKzo.   ^Avtni rotovža na Velike.u trKu   J I
S    I               ---------------<v Ljubljani.                   (tili —19)   J [
•                                               Prodaju                                           •
%    „LEKARNA TRNK0CZY"     |
•                 zraven rotovža v Ljubljani.                •
^>         &G~~  Kiizpošilja Bti VHiik   dan po pošti. '^■B         9
Vozne karte in vošni listi
,a A me riko.
Kraljevo belgijski pust ni jiarniki .,lt<Ml S(ur MAnv*6 \z ^iituikr|K'u», naruvnost
v New York in Philadelphio.
Koiicesijonirano od vis. c. kr. avstrijsko vlade. l'ojaHiiila daje jako rado:
koncesijonirano zastopstvo
na    UuiiiLji,    IV.,    AV<^v»"iiiH,-«ji*tj«.i!*»t3    IT' t
Ludovik VVielich,
ali
Ivan KoNiir, jrostiluičar pri „liavarskem dvoru" v Ijjub-
ljaui,   1*. JnltlitMeli   v Koč«>vji,   .loHip   fsitrassor   v
liioiiiostii.                          (17f>—5)
Đ            J>r. Fi*i<lt*rik   Ij«'ii^i*'l-«v
Brezov balzam.
^r^^p!5^;^                Žo Ham rastliimkt sok,   kai-
/ ■_.,*•■"; ^vS.-a^is.       teri tučo iz breze, ako se nnvrta
/i   .'■',■■■,'■',.^.;^|d^    njuno    dobio,   je   od   panitiveka
lfu ^''v,'"^'™^!   £iian kot iiaji'Avrfltnojfe lcpotiUi;
I//o ^'^""l3^wS&d\  n^° Ht' Pa *tt  8O't   P"   pi'mipiou |j S /sSŽT   i^If'/-^^^H| izumitelja pripravi keniienim po-U   &E&$   ^-^vMS/I ttlin ''ot ^'a'zul"i ^"doln pa ćit-\\   . * ri-"JM^^^S/          ^^10   He   11HUlil?'°   »večer   ž
'''&&--j&SS^      »i'in obra/, ali dri-fji  deli polti, <*zš!Šg&$£P'         l<»C;i|o t*ti i.« dru»l dnu   ««*-
Kiintiio   lUHltin«'   od polti.    Ui  i»<wlaup  vsled tt'KH   <*lMt«»   l»Olt*   111    ll«/,Iia. Ta  lialzaiii z^laili na obrazu  naaia'e ^(ibe in ko-/ave pike ter mu  daje lpludostno barvo; polti pode-luje lieloto,   nežnost in evrstost;   odstrani   kaj   na^lo pe^e, žoltavost,   ofjerec,   nosno   ludeeino,   zajoilee  in delije in'sniiinoBti  na  polti. — Cena vrču z navodom vml >£ld. l.SO. Zalogu   v   JLJuIftlJuiii   pri   U. pl. Tr»-k«M*^,v-ji^ lekarji.         (745—18)
Službo trgovinskega poslovodje ali pomoćnika
iSće čvrst, v trgovini z meSanim blagom izobražen in de-lujoč mož, zmožen slovenskega, nemSkega in deloma tuđi italijanskega jezika.
Ponudbe poš'jejo naj se „trgovcu" v N|»reua trga pri L.oia.                                                              (249—3;
ogatec Slatina, T«7^.8;^ **    ,                                           Ze stoletja sloveča             i
Ntajersko.             . cianberjf« ihina kisla roda.
Postaja jaž.žel: Paličane. /pitno in kopalno zdravljenje,   \ li                      -        /''    z mrzlo vodo, mlekom i. t. d.   i
Sesija                       Glavna  indikacija:               \
ma] —oktober. Bo[ezen prebavl.i. organov. j
Priležno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu anatonj   . Zaradi         _,           ,.   , .          ,         fe,   kisline
mnoge Tempeljskl VreleC. 9 izborna | oglenčeve S|^^mggmg|HHl<''titet'('na I pijaca   in   pomeSano   z   vinom   ali   ovoćniini    sokovi
• prijetna okrepčevalna pijaca. • |
Obo studenunii-i  prodajajo: gospod  Mili. Kastner, na- i dalje   gospodje:    Jos.   Fabian,    C.   C.   Holzer,    l'eter Lmanik,   Ivan I,uckmaiin,   Ivan Perdan,   S. Sehlafftir, Schusanig & Weber   in Joa. Terdina   v Ljubljani, kakoi tuđi ravnateljstvu v Slatini.    '    (.109—3,
a    Priznanje! Gospodu Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. .—-J skavahmeloveua sladu s
ae je pri prebolelih vh j-iko dobro pokazala, prosim torej, podljite ini jo Se pet zavitkov.
S »poštovanjem
Dr. Ferd. Zelsiler,   kopališki zdravnik na Bledu,   Kranjsko, 2. junuvarja 1888.
Kava hmelovega sladu  v.dravilna kava) je lahko prebavkjivo,   žt-lodue   krvpćujoče   zivllo,   itedllna   kava
dobretrii okusa in lepeza dubii, važna je za Vflaoega in neoglbno potrebna (kor služi z.t dosego in ohrant;nje zdravja) za v»e bolnlke (zlasti holehajoče na žclodci, prsili, jetrih, protiim, leilic;ih, živcih, pri kašlji in hripavo-sti itd.), za prubulolu, slabe ()9obe, dojence, otroku, ženske pred in po otročji postelji, za krvirevne, bledo.iftne itd.
Zavitek s l < kilo vsebine vnlja 30 kr.
J'roiliija
LEKARNA TRlSrKOCZY v LJUBLJANI
in  vhb lckartio in trgovci.
Najceneje se dobiva v poštnih zavitkih po 5 kilo, v katerih je Ifi zanuitkov.                         iGl2—2)
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER.
Hotel „Stadt Wienu, „pri Maliči",
ordinira                             (211—4)
od 9. ure do l/3\. ure dopoludne, „   2.  „    „     5.  „    popotudne.
0b nedeljah od 1 JO. do I. ure popoludne. 1                                                                  I
Kovčege in torbice
(Koffer und Taschen)
vsake vrste in velikoati, jako Itpe in aoli<lnf) izdelaae, za civlliHte in vojake^ po najnižjej ceni. — Z» trgovce   n»   debelo nujnlžje
ccne. — Naročite se točno i/vrŠć. — Na pismena vpra&anja z dežele i. t. d. bs najhitreje odgovarja.                                               {13ti — 2)
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Prodajalnica: V Kolodvorskih ulicah št. 21. _                                                                              _
lO^ART^J^^J, civilski in^žki Nt^Jl
IP: Ip^P^^^rj^       Sl^*" Jedina In  največja '^O         '    '     -     '^f^\
p|S|i|H§^    kristijnnska  kvojtir.nicn  in  zaloga     v', ■ ^''P %|i||ff^           vsakovrstnega sukna ter            ^^"^'&^,'
Bi» narejene obleke. ^m!
Uli'-Vi il i i fini i^                                                        ^*                                                                                                                         t  ''ifl&ifeflftvMJn
ISffli^      Cela         oWeka-        2a gospode od gld.   8.— naprej.        'tiffSs&l
IjS^S     Pomladanska" auknja           I         II      7^50       "          fc;;!"""'^P \
^  kišilirt\W.4l     Hlače                                       „        „         „     „      1.80       „                  Li",.'■:'■■:■-'■■ ^ V   •
L/   £]p|IV^jijjf     Cela obleka za dečke   .    .   .   .    „     ,.      1.50      n             S|i;V!''< '\\§'b' t   i
NllJifil^ ^ ^or'c'' na ^ravn^u' nasPro*' vojašnici,      1|||^k'\ i
?1 MI^^S^B^ Kljl?^  Naročbe ne hitro in lično iztršujejo po najnovejtem kroji             jBmM^^Šm
^_-_JgjgplM&Sfli^                         za vsafc utan in j>o pošteni fcni.                             ^sSS^^BS^
~^^3K>^ '■ — --~zz---^             Uzorci se pomljajo   va   zahtevanje  na ogled.                 ->^~r=^^^^£^&\
1J. & S. KESSLER v BRNTJ,|
S              Fer<liiiaii<loTe ulice si. 9 su..              ^
21                                         poSiljata proti poŠtnemu povzctju:                           (130—(i)   ^
i-^^^^m         Utorci    J^fe/",    \
G. TONNIES, tovarna za stroje v LjiiMjani,
.            eastopnik  Gnnz*u «St Co. v  ltu<liiitp«šti,  preskrbljuje tlobro-
/t ] j\           znane    trdollte    valjarnike    (HartKiiss W;il/,enatiihle\    cilindre,
(■--&£—             Hbrbce   (Anl'zU^e),   vse  n|inrale,   traiiHiiilNlJe   in  prlprav«   ih
\\^jjkg$J ,           mlinc.    Nari?i   in   nnorti   napravljajo   ao   po   najiiov^jSih   rtkii^niah.
<J$li^ '                    Specijaliteta:   VstikovrNlne  *««*• In stro)! sa »bdolnva-
0^ ■:,.m■!■ ^      n|e   lcNa,    l'reskrbuje   hitro   idoče   paruc   struje  in  varuoHtne
'•^fei T       parne kuile.
"5^B                         Tuđi nsipravlja j»^lnove uiotorje.   Ziistopstvo Tianm;en*n A
P^^sL^   Wull'-w na »iinnjl.
' -iisfžflHlfe           In.d.lcira-n.3© paxn.ItL ©troje^r,
uJili   predelovaujc /, JHUiHtvom,  <l» h»> privurujo  pri  kuriln.             (.831»—'J2)
Hitra In  jfitova
pomoć boleznim v želođei in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v t«:tn, da se vzdizi in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo ginvni
pogoj zdrav ja in te'esne in duševne kreposti.   Kojooljie finnrnie Sfftlstvtt* (Su se
prebavljenje univra    <la ae pravo mt-Aanje krvi  dose/.e, da ae odstranijo sprideni in
slavi (teli krvi, je uže već let uploHtto znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravšlni balzam.
Izdelan je ix najboljčiii, krepilna zdravilnih zelišč jako akibno upliva udesno pii vscli težavoh pi i prebai-jenji, osobito pri .slauein apetiti, fcps'ji, oiicmttjl, tetesnih in želodčm'h boleznih, pri krti v žetodci, pri pretiapalujenji žefodca zjed,ni, zastnt}enji, krvnem natoku, /tetnero/idoli, ženskih bolečinah, pri bohtinah r čmcih. hipohottdrfji in inelanholiji ^vsli-d tnoteujti ;>rebarej; isti oživi ja vxo deUirnont prebtire, napravlia krt zdravo in čisto in fefenu ud zopet prejSnjo ntoč in zdrnrje, Vuled te;^a svojega i/vi1-suii-^ii upliva je 7,il;ii gotovo in priznuno fjutiska tltttnave Jtve«istvn postul iu se splošno raziHriL
1 MtcUloukui f»O lcr., ?J (-it<-lclt»iii<-i  I fifl«l.
Na tisofio pišem v pri/.nauje je na razgled pripravljunih. Hazposilja ae na frankirane dopise na vse kraje proti' poatnemu povzotju svote.
Da ae izogne prevari, opox!iijmn, da ji1 vuaka stokli'iiiua „dr. Koa<ive{fa zdraviliif^a balauiua" po uicni priri^jiina in v inudur karton zavita, imi na strani nipis: „l>r. Kohov zdraviliii balzam \/, !t:kurtie „pri črnum orlu" li. Kia^mM-ja, l'ra^a 205—it" v ueinSniii, fioSi'ini, niadja; ščini it< t'ranooščini, na proeolji pa na-tiauouo uiojo zakonito varovano varatveno zuauiko.
dr. Rosov zdr vilni balzam
dobi  su .lamo   v ^-lavni'j  zalomi
H. FllA€»M^lt-ja. lekarna „pri črnem orlu",
l*ruga, Hl. "2O5~:4.
V lij ubijan i: G. Pioooll, Ukar-, VilJ. Majrr, U-kar-, Eraa. Blrsoliitz. U^kar; Jos. Svoboda b;Uar: U. pl. Trnkoozy, Kkar. V l'osi oj i ii i : Fr. Eacoarcloh, lekar. V Kranji: K. Savnik, U-kar. V N'iktiii Must u: Dom. Rizzoll: t^kar-, Ferd. Halka,' Ickar. V Kamniku: Jos. Moćnik, U*kar. VUorici: G. Chrl-»tofolettl, lekar; A. do Gironooll, Ul::u-, R. KUrner, Ukar; G. B. Pontoni, k-kar.
D^~ Vse lekarne  v Avstro-OgorakeJ  lmajo  zalogo  tega zdravilnega
balzama. -^q
Tam 80 tudt dobi » na ti uoče zahvalnih pišem priznano:
^»Ta-žlszo ćLo3nrxa-čo r^CLa-zIlo
zoper bule, rane  in  vuelje vsuke  vrste.
Rabi 80, čo ae ženam prsa unamejo uli atrdijo, pri otoklinah vsake vrste, pri crvu v prstu in pri ranolitmci. če su roko ali nojjo zvijo, pri nnnski-j mrtvi kosti, zoper rovinatic'no otuklinc, kronično unutje v kolunih, rokali in hsdjih, zopur potne noKO, pri razpokanih rokuh, zoper odprte rane na nosali in na vsakuio dolu telusa sploti, vratnej  oteklini.                   v
Vae bule, otvkline iu utrdinc ozdravi v kratkom, 5o so pioji, izvlučo von vea guoj ter v kratkom ozdravi.
V iknttjivnh po 2.% in :t.i kr.                  (178—2)
S\'\TilT 0 ' ^tM" sc l3rilSIto univorzaluo mazilo od več stninij ponareja, opozar- -: O> A1VI1JV . yxm (lji gJl l)O l)1.!lVt,m rCCOj,tu lo jaz izdeluji'in. l'ristno je saino, ^ čo imajo ruiumiu škatljice, v katerih jo inatilo, nauk, kako ju rabiti, na rudiv'ein r, pivpirji tiskan v devetih jezikih in ho zavito v svetlomoder  karton,   ki   ima natis-
njeno varstvuno zn.iiuko.
ISnlzaiii za ulio.
Skušeuo in no uirozib poskusih kot najaauesljivejio srodstvo znano, odstrani nagluhost, in po lijem se dobi popolno 5;e z»ubijen sluh.  1 aktenica 1 sht. av. vidj.
St. 6064.                                                                                            (257-2)
Razgflas.
Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 31.  raarca t. 1. št. 3511  dovolila, da se
letz^i somenj,
li i t>i l>il imel l>iti v Ljubljani o s». P«i* lu, letos proslavi na prilio<lnji tcdcn, t<» je, o<l poiic<lcljka dne 9. aprila <lo sol>o(c <lne 14. aprila   l^^^J,   kar se s tem oznanja v splosno vednost.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. aprila  1888.
Noben cilinder več ne bode počil!! ;■;
p—.           *TJ                           O. Icr. priTT.                           '■
JV i streščasti in boolasti cilindri 8
y^^Y   £      PATE!IT   tlAIM.lAV         2[
J^TTTtT/— «S>                   tz varatveno znamko)                   l.l
s^]QY^~ ^   dobivajo se samo v c. kr. iovaruiškej  zalogi f.i
^Ei^    §*                 trgovina s stekloin,      (451~U) ^1,
^^         p' tt Xj3vLTolJa.nl, Stari trgr St-15. |BC
P* Pred  ponarejenimi  cilindri  brez   varstvene  znanike  se  svari.  l_l
>:>>:c#:>>::c#:>:o:>>::c<#>:>:>>>>,I:
4<   Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja   f
Sj<3 gotovo                          ^
zavarovanje življenja.    |
^                Zavarovanje   življenja   koristno je vsakemu,   neobhodno   po-       T
T       trebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine.   Naše ž.vljenje od-       T
"41       visno je od tolikerih   slučajnosti,   da ne snienio   nikiiar puščati iz      ^
^       oči   bodočnosti   onih,   ki   so   nam   dragi in za kateie skrbnti srao     ] A>
^       obvezani.    Najboljši   pripomoček   za   to  je   zavarovanje   življenja,     j^.
T [     katero je urejeno   tako,   da   doje   priliko  vsnkemu  udeleževati se       T
^ [     njegovih dobrot.                                                                                           j
T                Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača       T
4(     po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izf.lača otroku, kedar     &>
^      doživi  18., 20. ali  24.  leto.   Poslednje zavarovanje važno je zato,      £>
a      ker  ee   zavarovana  dota   izplača   tuđi   tedaj,   ko bi oni,   ki jo je      ^
T      zavaroval, umri  takoj potem, ko je uplačal prvi  obrok, in ker se     ! T
^      vBa   uplačana   premija   vrne,   ko  bi   zavarovani   otrok   umri   pred      J
T      dogovorjt-no starostjo.                                                                        ♦
^                More  se  pa   tuđi   zavarovati kapital,  ki se izplača zavaro-      ^
A |     vancu samemu o đo£ovor;enei starosti (n. pr. v 40., 50. ali tlO. letu),      ^
A      ali pa njegovim dedičem, ko bi ute^nil umreti prej                           X.
*                  Vse t« načine zavarovanja upcljane ima vxii)<kmiio xuva>      X
J     rovalna   han li a   „SL-A.T7"IJiL"   v *l*ru|;l.   kiitere     J
T     prednost je Ae to   da je pri njej vsak člen brez  kacega poseb-     T
4(     nega priplačila deležen vsega čistega dobička,   ki je leta 1887.    H1
^     izna.šal 10°;?, v prejšnjih letih pa tuđi že po 20°/0, 25%, ćelo 48%.     ^
A                Konci leta 1886. bilo  je   pri banki „SLAVUI" za življenje      ^
T      zavarovanih 40 497 osob za 22,835.193 goldinarjev.                          T
?                 Vsa pojasnila daje brezplačno                                          {233—4)      T
2 glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, »
T                  v lastnej  hiši (Gospodske ulice 12).                  T
II     Za čas stavbe    K
I ANDREJA DRUŠKOVIĆA 1
6   Mestni trg št. 10 trgOVHia Z ŽeleZflillO Mestni trg št. 10   g
<v^    okove za oknu in vrata, štorje za što kod oni nje,   drat    ^^
Cv>    in   cvt'kt1,  saniokolnic«',   vezi   za   zitlovje,   traverze   in    </)
^^    stare železniške   šine za ofooke,  znano   najboljši Kani-    "><£
\^p    niski Portlaiul in Roman cement,  sklejni papir (Dach-    \//
/^C    (>i»i»[>e)  in  asfalt  za tlak,   kakor   tuđi  lepo  in  močno    ^^
>>C         narejeiia štedilna ogiijisča in njih posamezne dele.        S^
r^            Pri stavbah,   kjer ni vode blizu,   neobhodno   potrebne    ^Qn
^^    vodnjake za zabijati y zemljo, s katerimi je inogoče v    ^^
(C^    malo iii'iih in z niajhniini stroški na pravem mestu do    ^jf)
^C    vode   priti;   ravno  tako  Be  tuđi   dobivaju vsi deli za sko-    ^^
\gC     pune vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stoj ali,    ^^
>^v     kakor tuđi za lesene cevi mesingaste  trombe in ventile     ^^
^^     in železne (»kove.                                                        (224—3)     >&c
^          WT Za poljedeljstvo: -Wi          ^
^^     Vsake vrste orodja, kakor:  lepo in močno narejeni  plugl in     V^
>^     plužne, železne in lesene brane in zobovje žanje, motike, Io-    ^pp"
\£<£     pate, rovnice, krampe i. t. d.   Tuđi se dobiva  zmirom  svezi     ^ž^
/>X     Dovski mavec (Len^enfelder Gy(»s) za gnojenje polja.                  *7?y\
e   ©        Hajceneje perilo     8
|^feFERD.BILINA&KASCH|
B ^SStHJ^/      v Ljubljani,  Židovske ulice št. 1,     H
S d             Zaloga             zfi
2 ~        pristnega ameriškega nepremočljivega       ^. S
11 nm- Poli-) PB* 11
fi *52»                  katero lahko vsak sam osnaži.                   C0< CJ
C-    G)     Btojed ovratnik za dame velju........    10  kr.    ^D    ^J
Q    c        „               ,,            „   đedke In gospode v modernih                      fj
Jf     JT               fasonih vclj.-L..............   20   „     "D    Jt
^J    V         Zaviban ovratnik v modt-rncj fasoni velja  ....       30       ,,             (p        ^J
^J    O     I*ar maniet za dečke v nuutcrncj ftisoni vdi;i    .    .   40   „      ._    Q|
jHJI   .—^      ,,          ,,        „   dame in gospode v vsoh in dertiih                    ___   jt
^^     fQ                lUnoriih vclia..............    60    ,,       ^—   *^r
^J   .^    Vojaiki in duhovniiki ovratniki po razlićnih cenali.                q   Q|
V   ^     Kos Hyatt-mila vclj:i............     6   „      >      Jt
B               Svarilo              K
^^ pred nedavno pojavljajočiin se jnko rivomljivim ponaredbam naiega prist- fl JK                              neg^a amerlikega nepremodljivega                             JK
jj kajti nenirtjo pred vsem lepega svita, ki jo laston naSim izdelkoin, ter se Q| ■T zatejfadfl liitro ii.ažejo, m-iimjo čisto bele barve in io se nekuj časa nosijo. Jt ^^                                       postanejo rumene i» trde.                                      t|J
C-            I'ripororHnn) po najnlžjlh  oenah  luise zaklopne gumbe za ovrat-   CJ
^j   uiku ii' iii.aiMctc najnovejie  in v največjej izberl.                                     fj
jHl             Ovratniki in manšete iz iifona p>> iiajiii>vi>jSin fasonili.                     Jt
U           Velika   izber   najnovejših   kravat   za   goapode   iz   avile   po  U
5  ie kr- "• %iš(1-                                                                            1^4(1—a)  rt
JK           I&le za kravate, najnovejie.                                                    Jt
^J           Velika zaloga najnovejšlh modnih palio po 10 kr. in vide.        ^J
ip^- T7"oiz; -w
z zeleno strehu, ki se laliko odvzame, čisto v dobrom stanu, dobi se po prav nizki (U'tii Veo au izvo v Vo«lni-kovilt  nli<al»  si. J   \   I.Jnltljuni.______________i'2-\T>—li)
l'riporočljivo za zasobnikc in krčmarje na  deželi!
^ Pivo v steklenicah, ^g
eksportno pivo, ki su dolgo obrani, in
moćno pivo (dvojak)
iz pivovarne  bratov  Koslerjev,   v zabojih   po  25 in fiO sttikUuiic.
zaloga v Ljubljani.      ^-i:;--'
|i             Elegantne             ||
3         v velikej izberi po čudovito nizkih cenah         °
^_                                                                                   priporučii                                                                                 D>
O                                                                                                                                                                                  -i
-I     na Mestnem trgu T       TVVTTI^TTO/^TJ  na Mestnem trgu     «§■ g            stev.15.       J-J.   lVlllVUOl^JML,       štev. 15.        g
—                      Izd-eloTrsitelj d-ežnllso-v in soln&rLilro-v-                      *"
r^^?           Di'žniki in solčniki se dobro   in   po   ceni   prevlačijo   in   popravljajo,   naročbe  od    .f^t
^.Wj    zunaj na posamezne dežnike in solnćnike se točno proti povzetju izvrše.        «2or»—i)    JtJu!
SS^U    Protlajalcem   na  drohno  so   obširni  ceniki   na   zalilevanjo   na   razpolaftanjtv    t/kpt
Izdajatelj in odgovorni ureiioilf:  l)r. Josip VoSnjak.
L'istiiiua in tisk „Narodne Tiđkarne .