Naročnina Dnevna Udnja za drŽavo SHS meseCno ZO Din polletno 12O Din celoletno Z40 Din za Inozemstvo mesečno 39 Din liedeH»kn lzdn)n celoletno vJugo-»Invin 80 Din. sm» Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po t 50 ln2D,veC|i oglasi nad 45 mm vtilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urednlSkemdelu vrstica po IO Din o Pri vcCicm o naročilu ccpust Izide ob 4 zful o J razen ponde!)Ka in dneva po prazniku Ure ntstvo /e v Kopltarlevl ullcl .it. 61111 ftokoplsl se ne vračalo, nefranUlrana pisma se ne sprelemalo — Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329 Kitajski problem. Kitajski problem stopa v ospredje pozornosti evropskih velesil. Baš ko je angleški tisk priobčil nevesele novice o štrajkih, nemirih in nalogah novega angleškega poslanika na Kitajskem, je dejal Cičerin berlinskim časnikarjem, da se veseli nad naraščanjem prijateljev Rusije v Kitaju. L. 1834. je ugasnil trgovski monopol vzhodnoindijske družbe, ki je trgovala tudi v Kitaju in na njeno mesto je stopila država. Anglija je začela v Kitaju slično kolonijalno politiko kakor drugod. L. 1840.-42. izbruhne vojna z Anglijo, ker Kitaj prepove angleškim trgovcem uvoz opija. Anglija si v mirovni pogodbi izgovori Honkong. Po nevarni tajpinSki vstaji izbruhne 1. 1857. druga vojna z Anglijo in Francijo, ki se leta 1858. konča z nadaljnfo kapitulacijo Kitaja, naslednjega leta zopet izbruhne, a se 1. 1860. za Kitaj klavrno konča. Sledijo vojna za vojno, ponižujoči mir z Japonsko 1895., nove koncesije inozemcem, bokserska vstaja proti tujcem 1900., ki po svojem nesrečnem izidu Kitaj spravijo popolnoma pod varuštvo Evrope in Amerike. Glavni objekti spora so eksteritorijaU-leta inozemcev, ki tvorijo v svojih naselbinah pod jurisdikcijo svojih konzulatov po pristaniščih prave države v državi, obsežne rudniške in železniške koncesije, razne odškodnine, monopoli, predvsem pa carina, ki stoje pod upravo inozemstva. Kakor eksteritorija-liteta je tudi carinska suvereniteta inozemstva izpočetka bila razumljiva. Trdnega carinskega tarifa v Kitaju ni bilo, radi česar je bila trgovina, oziroma trgovska kalkulacija nemogoča. Zato so tuje sile ustanovile posebno pomorsko carinsko oblastvo pod upravo inozemskih uradnikov in z enotnim tarifom: 5% od vrednosti in 2Vi % povrh, če gre blago v notranjost dežele, Zdaj ko se Kitaj kljub vsem homatijam počasi pa sigurno evropejizira, pa Kitaj radi tega zelo trpi, ker si ne more urediti samostojnih financ. Carinske pogodbe z inozemstvom pa se glasijo »za večno« ali pa se dajo spremeniti le s privoljenjem dotične tuje države. Pri vstopu v svetovno vojno so sile velike antante Kitaju obljubile, da se bodo avtomatično kakor predpravice Nemčije, ki je imela zaseden Vajhavaj, ukinile tudi vse tozadevne pogodbe ostalih držav. V Versaillcsu pa se je ta zadeva zavlekla, tako da je kitajski zastopnik zapustil mirovno konferenco s protestom. Na washingtonski konferenci 1921 je Kitaj zopet zahteval revizijo vseh pogodb od 1. 1842. dalje. Velesile na tej konferenci so sicer slovesno izjavile, da je Kitaj suverena država, o spornih vprašanjih pa naj se sestavi komisija, ki naj ta vprašanja proučuje. Medtem sta Rusija in Nemčija ubrali drugo pot. Sovjetska Rusija je v pogodbi s Kitajem 1. 1924. uveljavila načelo: Vse, kar si je prisvojil v Kitaju caristični režim, damo nazaj! S tem si je pridobila prijateljstvo Kitaja in teren, da pomaga Kitaju uspešno iz-podkopavati vpliv evropskih velesil. Enako je sklenila pogodbo s Kitajem Nemčija, koje pravice v Kitaju pa je itak uničil verzajski mir. Borba proti Evropi se je začela. Izpočetka zgolj literarno-prosvetljenski po-krel je danes postal političen in nacionalen, osredotočen v nacionalni stranki Kuomintana. VflSi ga Kanton, kjer po Sunjatsenovi smrti sedi vlada, ki ima jasne cilje in uživa podporo Rusije. Besede, ki jih je izrekel Cičerin: »Južna Kitajska od danes je vsekitajska republika od jutri«, niso prerokba, ker so večali-manj že dejstvo. Treba še človeka, da zedini razprte stranke, odstrani generale, ki so v tuji službi, in navduši kitajsko ljudstvo za enotno domovino. Anglija, Francija, Amerika bodo že našle način, da se režijo iz tega položaja žive in zdrave. Ni se bati, da ne bi našle izhoda iz te afere, seveda pa se bo radi tega poostrilo razmerje Anglije do Rusije, ki jo itak napeto. Za Evropo je cela stvar profit, ker sili prizadete države do solidarnosti in tako ohranja mir. Nadaljnji razvoj v Aziji pa je v božjih rokah, vsekakor sc elementarno gibanje v Kitaju ne bo dalo ustaviti in bo najbolj pametno, če evropske države svoje predpravice v Kitaju same pomagajo likvidirati, Kitajsko obnoviti in skleniti z njo prijateljstvo kakor enake z enako. Modra Anglija, ki je že davno uvidela, da sc ohrani njena moč laije s prijateljskimi zvezami s Bvobodnimi državami nego s kolonijami, opravljenimi po' preživelih metodah, je to pot tudi v Kitaju že ubraja. Samo da je previdna in se ne pren Uprava le v Kopltarlevl ul.it. 6 Čekovni račun: Clublfana Stev. 10.650 In I0..14P xa lnserate, SarafevoSt.7363, Zacjreb St. 39.011. Vraga In Dunal St. 24.797 Težavno reševanje krize. Belgrad, 16. dec. (Izv.) Težišče položaja jo zaupnica, ki jo je dobil g. Uzunovič v radikalnem klubu. G. Uzunovič je dobil zaupnico poti pogojem, da obvešča radikalni klub o vsoh fazah pogajanj in da dobi za odločilne korake od kluba pooblastilo. V radikalnem klubu so mišljenja zelo različna. Tekom današnjega dno so se vršili v radikalnem klubu neobveani razgovori med poslanci, ki so bili vsi zbrani. Tekem teh razgovorov sta se izkristalizirali dve mnenji. En tfel je odločno proti sodelovanju z radičevci, drugi dol pa jo odločno proti sodelovanju z demokrati. Z ozirom na to jo misija g. Uzunoviča zelo težavna. Pozornost je vzbudilo, da ni nikogar, ki bi bil proti sodelovanju Slovencev v vlftili. Nasprotno vsi to želijo. Vendar pa so v te in oziru njihova mnenja na napačni poti. Jasmo jo, ila Slovenci ne morojo prodati svojih načel na takšen način, kakor g. Radič. Kljub temu (la oficiolnih in podrobnih pogajanj tekom današnjega, dneva ni bilo, vendar so vršili pogajanja razni posredovavci, in sicer z vsemi strankami. 0 stališču posameznih strank je nastala sledeča slika: Razna mnenja v radikalnem klubu. Težišče je v radikalnem klubu. Sloga, ki se jo vzpostavila v radikalnem klubu iz bojazni, je začasnega značaja. Nobenega dvoma ni, (la bo prejalislej prišlo do ponovnih, in sicer težjih razprtij, kakor so bilo dosedaj. Iz strahu pred toni, da bi radikali lahko prišli v položaj opoziciorialne stranke, sta se obe-dve struji sporazumeli v tem, (la morajo radikali ostati glavna moč vlade. V podrobnostih pa so nikakor ne morejo zodiniti. Pašičeva skupina je odločno proti vsakemu nadaljevanju z g. Stjepanom Radičom in bi celo raje hotela iti z (lomokrati. Njoj nasprotna struja pa je za to, da se še nadalje poskuša z g. Radičem, češ, da je najcenejši zaveznik. On tudi ne posega v oblast radikalne stranke, ker je navezan samo na hrvatske pokrajine. Pojavljala se pa šo (Ivo drugi, nevtralni struji. Kar se namreč tiče rešitve sedanjo vladne krize, želi ona vlada brez radičevcev in brez demokratov. V vladi bi rada videla samo radikale z Jovanovičevim klubom in malimi skupinami. Druga skupina jo istotako proti sodelovanju z radičevci in demokrati in želi kombinacijo: radikali — SLS — samostojni demokrati. Poravnava teh sporov v radikalni stranki je seveda stvar časa, kakor tudi to, kdaj bo prišlo do enotnih pogledov gledo reševanja krize. Raditega ravno g. Uzunovič ni mogel nadaljevati pogajanj v tistem tempu, kakor jih je začel. Stališče Stjepana Radiča. Kar se tiče radičevcev, je dal g. Stjepan Radič g. Uzunoviču na znanje, da je pripravljen brezpogojno sodelovati v vladi. On ne stavlja nobonih pogojev. Zato tudi nobenih noče sprejeti. To se pravi, (la bo g. Stjepan Radič pravzaprav šel v vlado, ne (la bi stavil kakšno zahteve. Nasproten pa je temu, da bi se uresničile zahteve radikalov, ki so pri tej priliki hoteli g. Stjepanu Radiču ponovno staviti zahtevo, da je njegova stranka odgovorna za vsa njegova dejanja in da se mu odvzamejo važni resori ter se mu (lajo resori manj važnega značaja. G. Stjepan Radič na te radikalne zahteve ne pristaja. To so težave, na katero je g. Uzunovič naletel pri pogajanjih za sestavo nove vlade. Zahteve demokratov. Zahteve demokratov so v glavnem progra-matičnega značaja in osebnega. Oni zahtevajo glavo g. Maksimoviča, kateremu očitajo, da je krivec za teror v južni Srbiji in da je odgovoren za zmešnjavo, ki vlada v notranji upravi. Poleg tega zahtevajo demokrati velike osebne spremembe. Radikalom so že predložili posebon ključ, po katerem naj bi se uradništvo reduciralo, oziroma nameščalo. Ker pa to posega v domeno radikalne stranko, jo to glavna težava pri teh pogajanjih. Končno so tuili velike težavo glede formule dela anketnega odbora. Tudi glede končnoveljavne ureditve sklepov anketnega odbora o vseh vprašanjih, ki so prod anketnim odborom, bo te/ko prišlo do sporazuma. Stališče Jugoslovanskega kluba. Kar so tiče Jugoslovanskega kluba, je že g, dr, Korošec povedal svojo mnenje. Jugo- slovanski klub ne bo v slučaju, čc se bo v resnici glodalo na korist ljudstva, stavil nobenih osebnih vprašanj, marveč mu bo šlo za prin-cipijelna programatična vprašanja in jamstva za izvedbo programa, kakor ga je g. dr. Ko-rošoc nasvetoval kroni. Pogajanja se zavlekla. Vso te stvari zelo otežujejo Uzunovičevo delo. Z ozirom na to tekom današnjega dneva ni prišlo do pogajanj glede podrobnosti. Njegovi posredovavci so poskušali mešetariti, vendar dosedaj s precej malim uspehom. Tako je slioro gotovo, da (lo nove vlade ne bo moglo priti preti nedeljo ali ponedeljkom. G. Uzunovič se sicer nadeja, da se mu bo kljub zaprekam posrečilo sestaviti vlado najkasneje v soboto. Te nade pa slone na trhlih nogah. Namesto prineipielnega reševanja meše-tarenje. Reševanje sedanje krize najbolj karakte-rizira dejstvo, da se kriza ne postavlja na pro-gramaiično stališče, marveč se ji daje popolnoma značaj strankarskega mešetarenja. Sedanja kriza bi se morala reševati povsem lojalno in državotvorno. Radikali in druge stranke pa so temu reševanju dalo takšen značaj, kakršnega so imele doseilamje krize Radi tega je prišlo do zla, ki se je pričelo na težkem zunanjepolitičnem vprašanju. Dasiravno se je tudi to vprašanje postavilo na zelo oseben način, češ, da je bil g. Ninčič užaljen radi neuspehov zunanje politike, vendar je dobila celokupna kriza težek značaj zunanjepolitičnih neuspehov naše države. Zato bi se moralo stremljenje tistih, ki rešujejo krizo, tako usmeriti, da bi se kriza rešila na ta način, da bi Danes zvečer ob 8. url bo v Ljudskem domu VI. prosvetni večer, kateri je posvečen skrivnostnemu življenju rastline. sc naši državi v inozemstvu povrnil ugled. To bi mornli biti pravi in glavni motivi. Uzunoviču gre samo za okrepitev svojega položaja. Drugi motivi bi morale biti, kakor smo poučeni, potrebe sedanjega časa. Mandatar krone bi moral z ozirom na to stopiti pred voditelje strank, s katerimi misli sodelovati, z jasnim programom in bi moral tem voditeljem tudi dati potrebna jamstva, da se bo ta program v interesu države in ljudstva izvršil. G. Uzunovič tega dosedaj z ozirom na svoj težavni položaj v klubu ni storil. Celokupno reševanje krize je speljal na polje učvrščeva-nja svojega položaja med radikali. Zato dosedaj ni uspel. Če bo še nailaljo delal take na-pake, mu v bodoče ni obetati vollkcga uspeha. upanja. Mora se pa registrirati, da so pojavljajo v radikalni stranki struje resnih in lojalnih ljudi, ki so mnenja, (la so naš položaj na zunaj in razmere v državi sami takšne, da jo treba reševati krizo objokt vno, lojalno, ne pa subjektivno in strankarsko. Če h:> ta struja zmagala, potem je pričakovati, da bo prišlo do sestave vlade, ki bo v resnici reprezentirala vso državotvorne elemente v državi in ki bo t resnicj predstaviieliica Srbov, Hrvatov n Slovencev, kar bo tej vladi dalo takšno moč in avtoriteto, da bo lahko prel zunanjim svetom popravila naš ugled, v notranjosti pa izvedla reforme, ki so potrebne za povrnitev zakonitosti, roda in miru, in za popravo težke gospodarsko in socialne krizo. Pogajanja v podrobnostih se zaerto šele danes. NADALJNJE KONZULTACIJE UZUNOVIČA. - SESTANEK MED Dlt. SRSKIČEM IN DR. KOROŠCEM. - SAMOSTOJNI DEMOKRATI POPOLNOMA NEVPOŠTEVANA KOLIČINA - NJIHOV DENUNCIJANTSKI KOMUNIKE. - KAJ KOMBINIRA »REČ«. Belgrad, 16. dec. (Izv.) Mandatar krone g. Uzunovič je po pokopu Pašičevih posmrtnih ostankov nadaljeval s posvetovanji, katerih snoči ni mogel dokončati. Kot prvega je poklical g. S p a h a, predsednika JMO kluba, ki je izjavil časnikarjem naslednje: »Prišel sem na poziv g. Uzunoviča, da bi se razgovori la o sestavi nove vlade. Izjavil sem mu svoj načelni pristanek. 0 podrobnostih pa bomo govorili posebej. Poleg tega sva se razgovar-jala o drugih stvareh. 0 teh pa vam je snoči povedal g. Davidovič.« Nato je g. Uzunovič sprejel g. dr. Nikiča, predsednika Radičevih disidentov. G. dr. Nikič je izjavil: »Gospodu Uzunoviču sem rekel isto, kakor Nj. Vel. kralju, namreč da sem r.a delovno vlado, ki bo resnično, pošteno in lojalno izvajala politiko sporazuma.« Nato je bil sprejet še g. Velja V u k i č e -v i č v imenu Jovanovičeve skupine. G. Vuki-čevič je izjavil, da je z g. Uzunovičem star prijatelj in da je z njim razpravljal o vseh mogočih kombinacijah. Belgrad, 16. dec. (Izv.) Popoldne od 4. do 5. se je mudil na dvoru v avdienci g. Uzunovič, mandatar krone. Nj. Vel. kralja je obvestil o dosedanjih svojih korakih, ki jih je storil radi izvršitve mandata. Belgrad, 16. dec. (Izv.) Po avdienci gosp. Uzunoviča v dvoru se je v predsedništvu vlade vršila dolga konferenca vseh radikalnih ministrov. Časnikarji, ki so si hoteli svoje delo malo olajšati, so prosili g. Srskiča, da bi sporočil predsedniku g. Uzunoviču njihovo željo in prošnjo, ali naj čakajo ali ne. G. Srskič jim je sporočil sledeči Uzunovičev odgovor: G. Uzunovič vam sporoča, da je popoldne sprejel samo g. Pribičeviča in da ne bo danes nikogar več klical k sebi. Zato lahko odidete domov, ker ne bo danes glede položaja storil nobenih nadaljnjih korakov. Jutri se bodo pričela pogajanja v podrobnostih. Belgrad, 16. dec. (Izv.) Popoldne je minister g. Srskič prosil g. dr. Korošca za razgovor. G. dr. Srskič in g. dr. Korošec sta se sestala okrog 6. ure v ministrski sobi narodne skupščine. Pri tej priliki je g. dr. Srskič obvestil g .dr. Korošca o poteku pogajanj. Zdi se, da so nastala v pogajanjih z radičevci goiove težave. Belgrad, 16. decembra. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja sam. demokratskega kluba, na kateri je g. Pribičevič poročal o uspehu svojih sinočnjih pogajanj z g. Uzunovičem Ker ne dajejo ta pogajanja sam. demokratom nobenega upanja na to, da bi prišli do moči in v vlado, so seveda soglasno sklenili, da pod danimi pogoji ne morejo vstopiti v vlado. Ta odgovor je g. Pribičevič popoldne dal g. Uzunoviču. Pri tej priliki se je izdalo javnosti dolgo obvestilo, ki so ga sestavili v znanem samostojno demokratskem stilu, v katerem se na prikrit način denuncira g. Stjepan Radi< kot boljševik. Ta nastop samostojnih demokratov je zopet potrdil tezo, da stoji njihova politika na rahlih nogah in da je njeno bistvo v tem, da blatijo ostale stranke. Njihov nastop je v javnosti ostal brez vsakega odmeva. Belgrad, 16. decembra. (Izv.) Pribičevičeva »Reč« prinaša v današnji številki sledeče kombinacije: Upanja na široko koncentracijo, na kateri se sedaj dela, kakor zatrjujejo obveščeni krogi, niso najboljša. Četudi so na takšno kombinacijo pristali g. Davidovič, g. Spaho in g. Korošec, vendar do njene ustva-ritve ne more priti, ker ne more priti do sporazuma v podrobnih vprašanjih. Poleg tega so proti koncentraciji ludi radikali in radičevci. Radi tega bo ostala edina možnost, da pride do koalicije RR in da vstopijo v vlado kake druge stranke, Demokratska zaiednics ali SLS. Kakor sedaj stvar stoji, mislijo politični krogi, da se bo sestavila vlada: rpdi-kali-Radič-SLS, zraven pa bi vstopil ludi .Jovanovič in zemljoradniki. Volitve v zbornico m trgovino, obrt in industrijo rasvdiavSjene. Belgrad, 16. dcc. (Izv.) Iz popolnoma zanesljivega vira smo zvedeli, da je minister za trgovino in industrijo na podlagi strokovr. tfa poročila posebno imenovane komisije, ki ie pregledala ves materijal, kako so sc vri'*e volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, volitve v to zbornico razveljavil. Alfi jc bil že pred več dnevi odposlan na velikega župana v Ljubljano v nadaljnje poslovanje. Jugoslovansko-italijanski spor. SKLICANJE KONFERENCE MALE ANT AN TE. Bukarešt, 16. dec. (Izv.) >Politlca< poroča, da se bo takoj po imenovanju nove jugoslovanske vlade sešla konferenca Male antan-te. Poleg tekočih stvari, ki jih ima rešiti, bo na zahtevo Jugoslavije zavzela stališče nasproti vprašanju italijansko-alhanske pogodbe. Konferenca se snide najbrže v Češkoslovaški. PREOBRAT V GRŠKEM JAVNEM MNENJU? London, 16. dec. (Izv.) »Times« poroča, da se je grško javno mnenje začelo zavedati dejanskega položaja., ustvarjenega po sklepu tiranskega pakta. Časopisje, posebno venize-list;čno opozarja, da bo Italija skušala sedaj nadvladati tudi ostale države na Balkanu. Albanija se je naslonila na Italijo, ker ni našla dovolj močne opore med sosedi. Ako bi se bila pravočasno uveljavila grško jugoslovanska pogodba, bi se bila Albanija nedvomno pridružila svoj m neposrednim sosedom, tembolj ker je obstojal načrt balkanske zveze. Listi zahtevajo, naj se nemudoma obnove grško-jugoslovanska pogajanja in prepreči, da bi se tujci vpletali v balkanska vprašanja. ANGORA ZA PROTIUTEŽ TIRANSKEMU P/ T'TU. Parii, 16. dec. ...) >Westminster Gazette« poroča iz Carigrada, da smatra angor-ska vlada italijansko-albanski pakt za italijanski protektorat nad Albanijo in da pripravlja ustvaritev protiuteži. V Angori se je vr-Sila konferenca zunanjega ministra Rudžibeja s turškimi poslaniki v Londonu, himu in Atenah; pretresali so položaj, ki je nastal po vstopu Nemčije v Društvo narodov in po sklepu italijansko-alhanske pogodbe. Ob povratku iz Rima se bo ustavil v Carigradu ruski zunanji komisar Čičerin fn imel pogovor s turškim ministrskim predsednikom Izmet pašo. Zdi se, da je Turčija napol pripravljena, da vstopi v Društvo narodov pod pogojem, da dobi v Svetu Društva narodov polstalni 9edež. DEMENTIJI. Budimpešta, 16. deo. Italijansko poslaništvo objavlja v listih izjavo, v kateri zavrača izjave tamkajšnjega jugoslovanskega poslanika o italijansko-albanski pogodbi kot neosno-vane. Jugoslovansko poslaništvo izjavlja, da odpravnik poslov, Dobroslav Adamov ič, izjav, ki mu jih podtika >Est Ujsag«, ni podal. APEL ALBANSKIH EMIGRANTOV. Ravnatelj albanskega emigrantskega, lista »Nova Albanija« v Bukarešti, Ksoks, je poslal našemu zunanjemu ministrstvu brzojavko, ki naglaša, da prestavlja italijansko-albanska pogodba težko nevarnost za neodvisnost Albanije. Albanski emigranti energično protestirajo proti pogodbi, ki jo je sklenila nasil-niška vlada in ki nikakor ne predstavlja pravega čuvstvovanja in teženj albanskega naroda; vrhu tega pa je proti vna duhu Društva narodov. Končno apelira brzojavka na jugo-ki naglaša, da predstavlja italijansko-albanska skemu narodu v njegovi borbi za neodvisnost učinkovito pomoč. Dementi italijanskih Insfnuacij. Belgrad, 16. decembra. (Izv.) Z ozirom na pisanje »Agenzie Štefani« je naša uradna agencija »Avala« izdala naslednje obvestilo: V obvestilu rimske >Agenzie Štefani«, ki se vsled čudnega naključja ni dostavila nnši agenciji, so navaja, da je kraljevina SHS radi alijansko-albanskega pakta izrazila veliko .orčenost, češ da je sama mislila, da bi si gotovega dne prisvojila severno Albanijo s Skadrom, da pa je italijansko-alba a pogodba to belgrajsko namero onemogočila. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da je takšna trditev v takšnih besedah čisto neresnična, ki ne more vplivati na Evropo, ker je znano, da spada neodvisnost in integriteta Albanije med temeljne načrte naše zunanje politike. Nevaren položaj med Francijo in Italijo, Pariz, 16. dec. Napetost v odnošajih med Francijo in Italijo še ni prav nič popustila. »Pariš M:dk poroča, da prihajajo iz Maroka neprest-no nove čete s tanki, topovi, strojnicami in letalci, ki se razvrščajo ob italijanski meji. Vse čete so neprestano strogo pripravljene na alarm. Širi se govorica, da je srednje-zemsko brodovje mobilizirano. Prebivalstva se je poLisHo prepričanje, da je vojna pred durmi. — Nacionalistična »Liberte«, ki je bila drugače fašizmu zelo prijazna, objavlja članek, i/ k iterem izraža resno skrb, da ne bi bojeviti fašistični elementi zlomili boljše volje Musso- linila in ga prisilili, da začne vojno proti Fr nciji. Vsekakor je pametnejše, da se tem elementom v Franciji ne daje nobenega povoda za napade in sumničenja. — Končno se list vprašuje, kaj bi storila Nemčija v slučaju fran-oosko-italijanske vojne in prihaja do zaključka. da bi se dala za svojo nevtralnost drago plačati. Predvsem bi Nemčija anektirala Av-etrijo, kar bi bilo za Italijo najhujše, kar bi se ji moglo pripetiti. Ze zato je upati, da bo v Italiji zmagala pamet nad kolektivno blaznostjo. Pomirljive izjave poljskega zunanjega ministra o ženevskih sklepih. POLJSKI INTERESI ZAVAROVANI. Varšava, 16. dec. (Izv.) »Express Paran-ny« objavlja pogovor z zunanjim ministrom Zaleski m, ki se je v torek vrnil iz Ženeve. Minister je rekel, da se je treba zavedati, da so v Ženevi neodvisno od Društva narodov zborovale in odločile v vprašanju nemškega oboroževanja velesile, ki so zastopane v poslani-ški konferenci. Poljska v tej konferenci nima svojega zastopnika in zato ni mogla oficijelno uveljaviti svojega stališča; vendar je bila, oprta na poljsko-francosko pogodbo, t stalnem stiku z Briandom in tako so se vsa vprašanja, tičoča se Poljske, primerno upoštevala. Minister smatra za svojo dolžnost, da izjavi, da sta se Briand in Chamberlain nasproti Poljski lo- jalno obnašala.. Ako bi vprašanja vzhodnih utrdb in produkcije vojnega materijala do 1. februarja 1027 ne bila urejena, pridejo pred Svet Društva narodov. Tu ima vsak član Sveta pravico, da neposredno uveljavi svoje stališče in bo to mogla storiti tudi Poljska, kar ji sedaj ni bilo mogoče. Končno je Zaleski izjavil, da položaja no smatra tako pesimistično kakor poljsko časopisje. Kar se tiče pogodbe s Francijo, minister v Parizu ni govoril samo z Briandom, marveč tudi s predsednikom Doumerguebm in vojnim ministrom Painlevčjem ter se prepričal, da francosko-poljska pogodba prejkoslej trdno drži. Priprave HPS za oblastne volitve. Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Včeraj se je vršilo več zaupnih sestankov HPS, ki so se vsi vršili v znamenju volivnega boja. Sestanki zaupnikov so se vršili v Ljubešici, Madjarcu, Visokem, Malem in Velikem Remetincu, Jo-kovem gaju in Bokšiču. Zagreb, 16. decembra. (Ivz ) " Vlaganje list HPS ,za oblastne volitve se nadaljuje z veliko živahnostjo. Pri osiješkem sodišču je bila danes predana lista HPS za okraj Valko-vo z nosilcem K. Tiringerjem, pri zagrebškem sodišču za okraj jastrebarsko z nosilcem J. Stepincein in pri varaždinskem sodišču z nosilcem Stjepanom Lovrecem, mlinarjem iz Preseke. Mostar, 16. decembra. (Tzv.) Pri tukajšnjem sodišču so bile vložene sledečo kandidatne liste HPS: za mostarski okraj, za okraja Konjic in Slolac. Nosilec vseh treh list je Žarko Vlaho. Nosilec liste za ljuboški okraj pa je dr. Periša Luič. OBSOJENI RADIČEVCI. Zagreb, 10. decembra. (Izv.) Danes je izrekel stol sedmorice obsodbo proti trojici bivših Radičevih agitatorjev t Dalmaciji, ki bo bili radi svojega delovanja na podlagi »Ob-znane« obsojeni od sodišča v Splitu. Obsojen jo bil Mediča na 10 mesecev ječe. Drezga na 4 mesece ječe in Primič na 10 mesecev ječe. KOMUNISTI NA HRVATSKEM. Osijek, 16. decembra. (Izv.) Tekom današnjega dne so se predajale pri osiješkem sodišču kandidatne liste za oblastne volitve. Jako mnogo list so vložili komunisti pod firmo »Saveza kmetov in delavcev«; posebno živahno agitacijo so razvili komunisti v Viro-vitici. Sporazum s Slovaki. Praga, 16. dec. Po izjavah činiteljev slovaške ljudske stranke dobe Slovaki tri resorte z dvema ministroma, in sicer bo en minister vodil ministrstvo za unifikacijo in ministrstvo za Slovaško, drugi pa ministrstvo za narodno zdravje. Dalje dobi Slovaška deželno avtonomijo s predsednikom na čelu. Praga, 16. dec. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla je poslal Illinki brzojavno sporočilo, da daj" slovaški ljudski stranki na razpolago dva mandata in sicer ministrstvo za narodno zdravje in izenačenje; glede ministrstva za Slovaško pa naglaša švehla, da je prišlo do nesporazumi jen jn. Kakor se črne, se bodo pogajanja med vlado in slovaško ljudsko stranko nadaljevala. Ravnotako se vrše tudi pogajanja za vstop narodnih socialistov v vlado; govori se, da bodo le-ti vstopili v vlado koncem februarja. Ljom, 16. dec. (Izv.) Tukaj je prišlo do spopada med anarhisti in komunisti. Tajnik komunistov je bil pri tem ranjen z revolver- , skini strelom., * a * Vladna kriza v Nemčiji. Berlin, 16. dec. Vladna kriza, ki so jo povzročili socialni demokrati, je prispela na vrhunec. Včeraj so se pri državnem kance-larju dr. Marxu ves dan vršila pogajanja za sestavo velike koalicijske vlade. Pozno zvečer je položaj odločil sklep socialnodemokratske frakcije: da je soc. demokratična stranka pripravljena vstopiti v veliko koalicijo, toda le pod pogojem, da preje odstopi celokupna vlada. Ako bi se to ne zgodilo, bo soc. dem. frakcija vlado vrgla z nezaupnico v parlamentu. S tem je usoda sedanje vlade odločena. Ofenziva na Kitajskem. Sanghai, 16. dec. Knntonske čete so južno od Nančanga prešle v ofenzivo in vkorakale v pokrajino ČekiaDg. Prodirajo zelo naglo; zavzele so Ilangčav in Šanghai je v neposredni nevarnosti. Tolikokrat napovedana ofenziva generala Sun-Čuan-Fanga in Čang-Čung-Čan-ga, ki naj bi se razvila ob Jangtseju proti Kiu-kiangu in Hankauu, je tako v naprej paralizi-rana. Tudi ofenziva Čang-Tso-Lina, ki se je bila razvila ob železniški progi Peking—Han-kau proti Hankauu, se je tudi takoj ustavila. Pekinški in šangajski vojskovodje se boje, da jih ne bi izdala mornarica, ki jo je kantonska vlada menda že pridobila nase. NEMŠKO-ITALIJANSKI PAKT. Rim, 16. dec. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da nemško-italijanska pogodba ni ni-kak protiutež proti Parizu, marveč je le izpopolnilo locarnske pogodbe. Kljub temu pa ni gola diplomatična formalnost, marveč je vsled okolnosti, pod katerimi je dozorela, evropski dogodek prve vrste. Besedilo je dovršeno in pripravljeno za podpis, ki se izvrši na slovesen način v enem izmed zgornjeitalskih mest, kjer se snideta v ta namen Mussolini in Stresemann. OMILJENJE AMERIŠKE PRISELJENIŠKE POSTAVE. Washington, 16. oec. Na podlagi Coolidge-ve poslanice e senat sprejel izpreinembo pri-ve poslanice je senat sprejel izpremembo priseliti 35.000 žensk in otrok pod 18 leti. Pogoj za priselitev je, da so se možje odnosno očetje novih priseljencev doselili v Združene države že pred 1. julijem 1920 in podajo sedaj izjavo, da nameravajo stalno ostati v Ameriki in si pridobiti ameriško državljanstvo. NOVA VLADA NA DANSKEM. Koponhagen, 16. dec. Novo vlado je sestavil Madsen-Mygdal s kmetsko manjSino. Vrše so pogajanja, da vstopijo v vlado tudi demokrati. M0TTA ZOPET ZVEZNI PREDSEDNIK ŠVICE. Bern, 16. dec. Zvezna skupščina je izbrala zveznega predsednika za leto 1927. Izvoljen je bil Motla, ki je bil predsednik že v letih 1915 do 1920. Za zveznega podpredsednika je bil izvoljen Schulthes. NEMŠKI KOMUNISTI ZA ODPRAVO DRŽAVNE BRAMBE. Berlin, 16. dec. (Izv.) V državnem zboru so stavili komunisti predlog, da se ukine državna bramba in da se mesto nje uvede milica. Milica naj bi se organizirala pod kontrolo delavskih organizacij. in veronauk. Maribor, dne 15. decembra 1926. Pucelj in njegova stranka se bosta za te volitve zopet postavljala, kako bo katoliška cerkev in vera ravno v Puclju in njegovi Ra-dičevi podružnici v Sloveniji našla najboljše varstvo. Ker pa je vsako trditev treba dokazati, pa bomo mi prinesli dokaz, da ga minister Pucelj no bi pozabil. Iz kmetijskega ministrstva, kjer je mini-siroval g. Pucelj, je dne 17. avgusta 1926, štev. 35.659-11. izšel odlok, s katerim se je ukinil veronauk na vseh šolah, kjer sploh odločuje kmetijsko ministrstvo. To se je tudi povsod izvršilo. V Maribor pa dotični odlok ni prišel. Ker ni prišel, nihče o njem ni izvedel in tako je dosedanji, katehet hodil še nadalje poučevat veronauk v mariborsko kmetijsko šolo (specijalno vinarsko in sadjarsko šolo). — Dne 16. novembra 1926, št. 48.799-11. pa je ministrstvo sporočilo, da to ni v smislu prejšnjega odloka. Ker pa vodstvo šole odloka sploh ni prejelo, se je z novim odlekom z dne 8. decembra 1926, štev. 52.045-11. ponovno odredilo, da se mora prekiniti verouk, vsled česar je pretekli teden prenehalo poučevanje verouka. Razni izgovori, ki jih pri tem navajajo vsi nasprotniki verouka iu ga bi gotovo tudi Pucelj, da v strokovne šole verouk ne spada, ne-le da niso utemeljeni, ampak jasno razkrivajo namen, izriniti verouk iz šol. Naši kmetje pa, ki svoje sinove pošiljajo v te šole, hočejo in zahtevajo, da se verouk ludi v teh šolah poučuje. Zato bodo na tako stališče in postopanje ministra Puclja dali pri prihodnjih volitvah odgovor, kakor si ga je a tem odlokom zaslužil! Ono štiri gospode duhovnike pa, ki na Kranjskem podpirajo g. Puclja, si usujamo vprašati, kaj pravijo k lem odlokom njihovega prijatelja. »Jutro« strašno boli, da ima SLS za vo< litve v oblastno skupščino v rokah silno orožje, ko lahko kaže na zgodovino svojega dela v bivšem deželnem odboru. »Jutru« je najhuje to, da teh velikih del SLS ne more enostavno utajiti, ker ve zanje vsa Slovenija. Zato pa pravi, da danes mandatarji SLS ne zmorejo tega kakor nekdaj in jih zmerja z epigoni. Ugotavljamo, da so taisti liberalci napadali ravno dr. Kreka, dr. Lampeta in dr. šušter-šiča, te največje delavce bivšega deželnega odbora, tudi z epigoni in jim očitali nezmožnost. Kakor je jutrovce zgodovina prisilila, da priznavajo nekdanje zasluge SLS, tako bodo še klecnili pred novimi deli naše stranke na kolena. A Pavovo perje nam očita »Jutro«, kei beležimo dela SLS pred vojno. Še jutrovci se nakitite s takim perjem, šušteršičev stavek o »notranjem sorodstvu« bomo pa »Jutru« citirali pri prvi priložnosti, ko bo iznašalo zopel kako deuuncijacijo izpred vojne. Hvala za opozorilo. A »Napredno fronto« imamo v Ljubljani. Toda razen Esdees in Nesese se ni našla nobena druga napredna stranka ali grupa, ki bi vstopila v to fronto. Je torej zelo žalostna in redka fronta, skoraj da ni frunia, ampak samo frontica, in sicer ne napredna, ampak iz samih največjih nazadnjakov, kar jih je še v Ljubljani. A 0 nekih sporih in težavah zaradi ljubljanskih kandidatov med SLS pripoveduje »Jutro«. Mi bi mu svetovali, naj to poglavje rajši pusti pri miru, da mu ne povemo, kakšni spori in težave so bile res, preden se je rodila lista »napredne fronte« Puc-Tavčar-Mohorič. In kakšni spori in >feržmage« so še. Mar misli »Jutro«, da tega ne vemo? Pa še prav natančno. A šlagersko politiko vodi Stjepan Radič. To je stara stvar. Toda dočim so bili Radičevi šlagerji nekdaj mirotvornost, človečanstvo, republika in hrvatstvo, se danes mož lovi za šlagerji, ki se komaj spodobijo za zakotnega agitatorja v vaški krčmi, kaj še za voditelja velike politične stranke. Preden je odšel v Belgrad je napadel cerkev, ker se mu je zdelo, da je to za Belgrad dober šlager. Zavzel se je Radič za zaprtega Ferad beg Drago, da bi se prikupil nekemu Feradovemu prijatelju, ki je visok gospod. Sedaj pa Radič pripoveduje Belgradu novost, da se snuje Narodni seljački klub, v katerega naj bi šli zemljoradniki, črnogorski federalisti in Jovanovičev klub. Na stvari pa ni nič. Toda Radič misli, da mu bo šlager pomagal v vlado. Morda. Toda, ysalfc(tak šlager istočasno vzame tudi Radiču in stranki del politične reputacije in ugleda. Politika;demagogije se sama ubija. To bi menda že lahko vedel g. Radio. A Strašno zaboli radičevce, če jim kdo očita republikanizem. Predsednik Narodn6 skupščine g. Marko Trifkovič je v svojem govoru ob Pašičevi krsti samo dejal, da g. Pašič nikoli ni bil republikanec, pa se je že Radič čutil prizadetega in je takoj ob prihodu v Belgrad dajal izjave, v katerih je povdarjal, da bi bil moral Trifkovič reči pozitivno, da je bil Pašič vedno vdan dinastiji. — Čudimo se slovenskim republikancem, da prenašajo takega voditelja, ki zdaj hoče pretrumfati v mo-narhizmu celo radikale! Da bo g. Prepeluh pa še Radiča pretrumfal, pa je več kot gotovo. A »Naš veliki skupni voditelj Stjepan Radič, je čil in zdrav,< pravi zadnji »Kmetski list«. Pribijemo to izjavo z ozirom na zadnje Radičeve napade na katoliško cerkev in da ugotovimo, da »Kmetski list« piše neresnico, ko trdi, da bivši samostojneži niso šli pod hrvatsko komando. Sedaj pri volitvah je ta ugotovitev še posebno potrebna, kajti »veliki skupni voditelj« bo iz Zagreba komandi-ral slovenske radičevce v oblastnih skupščinah. Kdor hoče zagrebško komando, naj voli radičevce. A Za državno politiko, pravi »Kmetski list«, da gre pri teh oblastnih volitvah. Z drugimi besedami za Pucljev stolček gre. A Preveč kandidatov — premalo volivcev — kje je to? Kje drugod kot pri mariborskih demokratih, kjer je bilo na zborovanju tolika kandidatov, kolikor volivcev. Pa pri vsem tem je bil še en kandidat preveč, pa ravno tisti, ki dan za dnevom pretaka — tinto za SDS. In ravno ta je bil odveč. Sveta jeza ga popade, smuk — iz SDS. Samo tega še ne vemo, ali je ta smuk hočeš ali nočeš. A Stvarnost mariborskih socialistov. Naši socialisti znajo biti stvarni. To pokažejo pri vseh sejah, pri vseh shodih, samo, da ta njihova stvarnost, s katero so radi pobahajo, takoj izgine, ko je treba — delati. Njihov glavni zalagatelj vseh stvarnosti, g. Bahun, se je preteklo sredo zvečer na seji, kjer prav nič ni spadalo k stvari, začel korajžiti, da ima on — položaj Maribora v rokah. Ni to malenkost! Pa mu pustimo to veselje, da mu ne pokvarimo praznikov. Saj ta korajža je — stvarna, pa nič nevarna. CHAMBERLAIN 0 IZPRAZNITVI P0RENJA London, 16. dec. Na tostvarno vprašanje v spodnji zbornici je odgovoril Chamberlain, da bi se moglo Porenje izprazniti pred časom, ki ga določa versailleska pogodba, le na podlagi sporazuma med zasedbenimi državami in nemškimi oblastmi. Pri takem spor«'/-umu bi angleška vlada rada sodelovala. Kaj se godi doma Novi kandidati za oblastno skupščino. Včeraj smo poročali, da so po dolgih prepirih komunisti in socialisti v Ljubljani vložili svojo listo. Sedaj vlagajo tudi listo za deželo. Da bodo naši čitatelji poučeni, kateri možje se bodo pod firmo »Zveza delavskih strank« ponujali delavstvu kot glasilci marksističnega evangelija, jih priobčujemo. Za kamniški okraj: Alojz Bešter, ključavničar, Kamnik-Pero-vo; Franc Ručigaj, ključavničar, Mengeš; Valentin Štehe, delavec, Vir. — Namestniki: Rudolf Puncer, ključavničar, Kamnik-Perovo; Fr. Dornik, delavec, Mengeš; Lovro Simoni, delavec, Zelodnik. — Predstavnik te liste je Al. Bešter, njegov namestnik pa Alojz Čebul, ključavničar, Kamnik. Za okraj Kranj je vložena kot četrta lista ZDS: Kosmač Ivan, delavec v Tržiču; Mlinar Ignacij, delavec v Bistrici; Košir Ivan, delavec, Šenčur; Mlakar Janko, del., Šenčur; Štete Franc, delavec, Mlaka pri Rredoslah. — Namestniki: Svetelj Jože, ključavničar, Šenčur; Krištofeik Prokop, delavec, Bistrica; Cvirn Lovro, delavec, Sv. Ana; Mežek Jakob, čevljar, Tržič; Kopač Josip, uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Ivan Kosmač, namestnik pa Janko Mlakar. Za okraj Logatec je vložena kot tretja lista ZDS: Josip Zupančič, čevljarski mojster, Dol. Logatcc; Ivan Jerina, železničar, Dol. Logatec; Ivan Zigon, železniški čuvaj, Dol. Logatec. — Namestniki: Štefan Samsa, železniški čuvaj, D. Logatec; Teodor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana; Alojzij Sedej, zasebni uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Josip Zupančič, njegov namestnik pa Jakob Gosar, Dolenji Logatec. Za okraj Radovljica kct četrta lista ZDS: Ivan Mulej, delavec, Jesenice-Sava; Ivan Arih, progovni delavec, Kranjska gora; Franc Dolničar, tovarniški delavec, Koroška Bela. — Namestniki: Josip Ažman, delavec in posestnik, Nomenj; Anton Dežman, delavec, Lesce; Jurij Jeran, delavec, Javornik. — Predstavnik te liste je Franc Mohorič, delavec, Javornik, njegov namestnik pa Vinko Ambrožič, delavec, Jesenice. Samostojni demokrati z velikanskimi težavami zbirajo kandidate. Včeraj so za litijski okraj vložili tole listo: Lajovic Franc, trgovec, Litija; Wainberger Mirko, industrijalec, Zagorje; Mohorič Franc, posestnik, 'Žalna; Bizjak Luka, skladiščnik, Gradec pri Hotiču. — Namestniki: Sedlar Vinko, rudniški delavec, Zagorje ob Savi; Šribar Vojko, posestnik, Gradec pri Litiji; Bregar I., posestnik in gostilničar, Izlake; Peček Jernej, trgovec z lesom, Višnja gora. — Predstavnik te liste je Lajovic Franc, njegov namestnik pa Fran Kolbe, nadpoštar v pokoju, Litija. Ze danes lahko trdimo, da prav nobeden navedenih kandidatov ne bo izvoljen. Naše kandidatne liste na Dolenjskem. Kakor srno doznali, so kandidatne liste SLS za novomeško, kočevsko, krško in črnomaljsko okrajno glavarstvo potrjene in bo v vseh teh okrajih naša lista prva. Takoj prvi dan je bdo vloženih nekaj naših list, samostojno kmetijska lista za novomeški okraj in samostojno demokratska lista za črnomaljski okraj, a so bile vse liste vsled nekaterih malih formalnosti zavrnjene. Naše liste so bile nato nanovo vložene in potrjene kot prve. — Toliko v pojasnilo, ker je »Jutro« sporočilo, da io bile naie liste zavrnjene, zamolčalo pa, da se je isto zgodilo prvotno samostojno demokratski listi za črnomaljski okraj in samostojni kmetijski listi za novomegki okraj. NEMŠKA LISTA V KOČEVJU. Pri novomeškem okrožnem sodišču je bila vložena lista nemške stranke za okraj Kočevje, kjer bodo nastopili Nemci samostojno. Nosilec nemške liste je g. Jože Eppich, župnik v Stari Cerkvi. Nadalje kandidirajo na tej listi dr. Hans Arlco, odvetnik v Kočevju; Jožef Ei-senzopf, poštar v Starem Logu in Peter Lak-ner, posestnik v Mozlu. — Namestniki: Janez Medic, posestnik v Nemški Loki; Alojzij Krese, trgovec v Kočevju; Alojzij Lakner, posestnik v Kočevski Reki in Matija Rom, trgovec v Kočevju. Predsedniki glavnih volivnih »Uradni list« objavlja seznam predsednikov glavnih volivnih odborov za oblastne skupščinske volitve. Predsednik o je imenovalo upravno sodišče v Celju. Imenovani so v ljubljanski oblasti: za mesto Ljubljano P. Ker-š i č, podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani; za okraj Brežice dr. Vojteh Hočevar, okrajni sodnik in sodni predstojnik v Brežicah; za okraj Črnomelj dr. Friderik F a b i a -ni, sodni predstojnik v Črnomlju; za okraj Kamnik Ivan H u 11 e r, deželno sodni svetnik v Kamniku; za Kastav Ivan Rajčič, deželno sodni svetnik v Kastvu; za okraj Kočevje Jakob Jerman, sodni predstojnik v Kočevju; za okraj Kranj Jurij Gregorc, deželno sodni svetnik v Kranju; za okraj Krško dr. Jakob Jan, deželno sodni svetnik v Krškem; za okraj Laško dr. Arnold Pernat, deželno sodni svetnik v Laškem; za okraj Litija Alojzij Zigon," sodni predstojnik v Litiji; za okraj Ljubljana-okolica Anton Mladič, višji deželno sodni svetnik v Ljubljani; za okraj Logatec Kajetan Premerstein, sodni predstojnik v Logatcu; za okraj Novo mesto dr. Jurij P o 1 e n š e k, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu; za okraj Radovljico dr. Rupert Celestina, deželno sodni svetnik v Radovljici. V mariborski oblasti: za mesto Celje dr. Josip Kotnik, predsednik okrožnega sodišča v Celju; za okraj Celje-okolica dr. Friderik B r a č i č, višji sodni svetnik v Celju; za okraj Dolenja Lendava dr. Rihard Tomšič, sodni predstojnik v Dolenji Lendavi; za okraj Dravograd dr. Blaž Reichmann, sodni predstojnik v Prevaljah; za okraj Gornji grad dr. Andrej Novak, deželno sodni svetnik v Gornjem gradu; za okraj Konjice Gvidon M i h e 1 i č, dežebio sodni svetnik v Konjicah; za okraj Ljutomer dr. Slavko Š u m e n j a k, sodni predstojnik v Ljutomeru; za mesto Maribor Josip S t e r g a r, višji sodni svetnik v Mariboru; za okraj Maribor-Ievi breg dr. Fran Peitler, višji sodni svetnik v Mariboru; za okraj Maribor-desni breg Janko G uz e 1 j, višji sodni svetnik v Mariboru; za okraj Mursko Soboto dr. Franc Žiher, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti; za okraj Ptuj dr. Anton S t u h e c, deželno sodni svetnik v Ptuju; za okraj Slovenjgradcc Ivan R o -m o ld, deželno sodni svetnik v Slovenjgradcu; za okraj Šmarje dr. Josip šašel, sodni predstojnik v Šmarju pri Jelšah. na tvrdko DRAGO Občni zbor Kmetijske družbe. Včeraj, v četrtek, dne 16. t. m. se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor Kmetijske družbe. Z a zanimanje, ki je vladalo za ta občni zbor, priča ogromna udeležbo., 252 delegatov, ld so zavzeli ve« prostor v dvorani, Občni zbor je točno ob 11. uri otvoril predsednik Kmetijske družbe g. Ivo Sancin, ki je uvodoma konstatiral sklepčnost zbora. Z ozirom na današnji kraljevi rojstni dan, je pozval predsednik navzoče delegate, naj dado izraza svojemu patrio-tičnemu razpoloženju in zvestobi do dinastije, čemur se je odzvala vsa dvorana z burnimi vzkliki: »Živel kraljic Predsednik se je nato spomnil s toplimi besedami preminulih članov Kmetijske družbe Zupančiča. Černagoja, Gvardjančiča, sestre Grošljeve in Skalickega kot mož, ki so si pridobili za napredek našega kmeta nevenljivih zaslug. Sledilo je tajniško poročilo inž. Laha. Tajniško poročilo obsega oris notranje organizacije družbe. Dalje ugotavlja, da ni bilo poslovanje podružnic po deželi niti najmanj« zadovoljivo. Gledo »družbinega glasila »Kmetovalca« navaja tajniško poročilo, da je bil strokovnjaško ure-jevan, da ga pa člani družbe premalo čitajo. Radi nizke naročnine je list pasiven. — Družba je bila vršila po deželi tudi kmetijsko potovalni pouk in prirejala kmetijske tečaje. Priredila je več razstav, živinorejskih in drugih. — Za družbo je ugodno, da je dosegla pravico kolkovanja prostih vlog na državne urade. — Družiba je v mnogih zadevah intervenirala pri raznih oblasteh v skupno korist kmetskega stanu. Od strani oblastev je družba prejela v letu 1925. 67.333 Din podpore. — Kljub občutni konkurenci je bil promet blagovnega oddelka Kmetijske družbe prav povo-Ijen. Vsega blaga je bilo oddanega okrog 191 vagonov v približni vrednosti 5,380.000 Din. Predsednik Sancin nažteva nato razne podpore, ki jih je sprejela letos Kmetijska družba, in sicer tako podružnice kakor centrala. Nato omenja predsednik, da je družba kupila hišo v Mariboru, ki jo je veljala 600.000 Din. Računsko poročilo za leto 1925. ki ga je podal inž. Lah, navaja, da je imela družba v letu 1925. 1,779.506 Din aktive. Družbin promet pa je znašal približno 1,700.000 Din. Cisti družibin dobiček je znašal 11.151 Din. Predsednik prečita nato mnenje revizorjev, ki je zelo laskavo za blagajniško poročilo, nakar se je sprejel absolutorij brez ugovora. Debata. Pri debati o tajniškem in blagajniškem poročilu omenja predsednik nato stremljenje nekaterih trgovcev, ki hočejo s konkurenco uničiti blagovni promet Kmetijske družbe, kar se jim seveda ne bo posrečilo. Delegat Blatnik iz Velenja stavi vprašanje, če je denar Kmetijske družbe naložen v varnih zavodih in ne morda v kaki »Sla venski bank i?« Predsednik izjavi na to, da družba ne premore toliko, da bi denar nalagala v kake zavode, da pa je gotovina, Iii jo dražba rabi za nakup tujih valut pri uvozu kmetskih potrebščin, naložen v solidnem zavodu. Volitve. Sledi najživahnejša točka dnevnega reda, volitve nadomestnih odbornikov na mesto na podlagi žroba izstopivših odbornikov in sicer predsednika Sancina ter odbornikov Ažmana, Petovarja, Skalickega, Brenčita, Jana in Hrastnika. Kot skrutinatorji so bili nominirani za kranj- j ske delegate Urek in Brenčič, za štajerske pa Jug in Jan. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivo Sančin s 119 glasovi proti Petru Hauptmanu, ki je dobit 57 glasov.' Za Kranjsko so izvoljeni sledeči odborniki: Ivo Ažman s 118, Anton Globevnik s 119 in Lovro Petovar s 119 glasovi. Protikandidati Anton Lajovic: nase juuiiuiiur (Poskus kulturno - psihološke analize.) (Konec.) Naše narodno življenje je v političnem pogledu v rajni Avstriji bilo tako, da smo živeli kot v absolutni monarhiji. Na zunanjo politiko Avstrije naš narod nikdar ni imel niti najmanjšega vpliva. Ta vpliv pa je bil tudi v notranje-političnih stvareh zelo majhen in je datiral šele iz zadnjega desetletja pred prevratom, ko se je bila upeljala splošna in enaka volivna pravica. Razumljivo je, da smo iz tistih dob s seboj prinesli zmotni ideal nestrankarstva. Današnja Nemčija, ki je republika šele od prevrata, težko laborira na tem, da je njeno s od ni št vo, ki je bilo nespremenjeno prevzeto, v pretežni meri prepojeno z monarh isti čnim liohenzollernskim duhom, vsled česar je čuv-stveno orijentirano proti sedanji republikanski obliki države. Ta protirepublikanska orijenta-cija se je v ponovnih sodbah dokumentirala, poudarjana zavestno. Podobne orientacije nasproti naši novi državi v našem sodništvu ni. Vse naše sodni-štvo je srčno zvezano z našo novo državo. Toda, če veliki svetovni podori, kakršen je bil svetovni prevrat, le polagoma in s težavo pre- okrenejo zavestno miselnost ljudi, je pa tem večji, ker bolj zakonu o konzervativnosti in stabilnosti podvržen, odpor čuvstvene miselnosti človeka, one čuvstvene miselnosti, ki bazira na onih dogmatičnih idealih, prinesenih iz pretekle dobe, glede katerih se človek ne zaveda njihove dogmatiene funkcije. Če z navedenega vidika razmotrivam miselnost razlogov sodbe Sedmorice, ki pravi, da je za sodišče merodajna le pravica, kakršna je oblikovana v doslej veljavnih moralnih načelih, moram sicer reči, da Stol sedmorice prav spozna, da so to načela, ki so bila veljavna pred sedaj običajnim demokratskim nazira-njem, moram pa obenem seveda tudi reči, da ta načela potekajo iz kulturnih idealov one državne oblike, v kateri smo se prej nahajali in katerih v svojo novo državo nismo prevzeli. So to torej po mojem mišljenju ideali I in moralna načela dobe, ki je bila in katera se verjetno ne vrne več. Zdi se mi, da je prvo sodišče s svojim načinom mišljenja prišlo bližje stvari, čeravno se mi zdi napačno ono njegovo gledanje, ki misli, da bo strankar svoji stranici najbrž iz hvaležnosti za svoje imenovanje uslužen in sicer uslužen s tem, da kontrolira funkcije uradov ali organizacij. Tako naziranje bi moglo i vesti do misli, kot da bi strankar delal za svojo stranko le iz edinega motiva, ker mu je stranka naklonila materijelno blagostanje, prezrlo bi pa življensko-važui moralni motiv stran-karja, ki deluje v smislu svoje stranke za to, da skuša oživotvoriti ideal svoje stranke v pre- pričanju, da s tem najbolje koristi svojemu narodu. Prijatelj, s katerim sem razmotrival te miselne tokove, mi je., ko sva prišla do rezultata, v svoji impulzivnosti vzkliknil: Naj bi se sodnikom, zaostalim v miselnosti, dal svet, ki ga daje Hamlet Oleliji! Jaz pa mislim, da bi s tem napravili krivico sodnikom. Že uvodoma sem rekel, da za svoj kulturni nivo ni odgovoren posameznik, marveč, da smo odgovorni zanj vsi skupaj. Na naše sodništvo, ki nosi v svojem udejstvovanju del naše kulture, ne moreni v pričujoči stvari misliti drugače kot z veliko grenkosladko ljubeznijo. Gane me ona za naš narod tako tipična potez,a zvestobe do svojih idealov in do pravičnosti, če bi taka zvestoba tudi kdaj morala biti nepopularna. In vendar kane v to ganotje grenka kaplja, če pomislim, kako je našemu narodu v teh nemirnih časih življensko potreben rnpiden kulturni razvoj in če vidim, kako nas vlečejo nazaj cokle idealov, zasidranih v preteklosti, in iz-gubivših za naše novo življenje svojo veljavnost in utemeljenost. Zakaj, če bi hoteli kaj očitati našemu sodništvu, kako smo se pa v tej stvari zadržali mi drugi?? »Narodni dnevnik« je hotel žaliti, očitajoč partizanstvo. Njegov nasprotnik je hotel, da je žaljen in pridružil se je naziranju obeh naš sodnik. Zdi se, da vsi trije niso občutili, da | s tem poudarjajo ideal danes odpravljene pro-j šloati in se postavljajo v nasprotje z onim ide-1 aiom. ki ie tvorni princiip naše uanašuie dr- Dognano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, tj. preprečujoči desinfic irajoči in zdravilni učinek zobne vode Odol vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe. usta bezgavke, grlo i I d., ampak indireklno ludi na celoten organizem so dobili po 57 glasov. Za Štajersko so izvoljeni Mihael Brenčič, Jakob Jan in Miha Hrastnik, kl so dobili po 98 glasov, protikandidati so ostali t manjšini s 45 glasovi. Predlogi. Po izidu volitev je glavni odbor Kmetijske družbe stavil dva predloga in sicer prvega glede praznovanja 160 letnice družbe, ki bo prihodnje leto. Ob tej priliki namerava družba sklicati slavnosten izreden občni zbor in prirediti veliko poljedelsko razstavo ki se vrši nekako septembre prihodnjega leta. Drugi predlog zahteva strogo državno kontrolo nad vinsko trgovino, ker prihaja zlasti v Slovenijo vse polno slabega nepristnega vina iz južnih pokrajin, ki občutno konkurira pristnemu domačemu, dobremu vinu. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Enako tudi predlogi nekaterih podružnic, ki izražajo nekaj splošnih zahtev naših kmetov po nujno potrebnih remedurah. S temi predlogi je bil dnevni red izčrpan, nakar je predsednik Sancin zaključil občni zbor. Pripomniti moramo, da je občni zbor poteke' popolnoma mimo. Spominjajte se Podpornega društva sleašh, Ljubljana, Wolfova 121 zave, z idealom demokracije, če s težkim srcem vidim tako konservativnost mišljenja v odličnih nosilcih naše kulturne miselnosti in v vodilnih organih dveh naših naprednih stranic,- se ne bom čudil, če je podobno mišljenje mogoče široko razširjeno v našem preprostem narodu. Če je res — in o tem sem prepričan — da obstoji, sociološko pogled ano, čast človeka v tem, kako mislijo o njem sodržavljani, se mi zdi vendar čisto gotovo, da nikakor, navzlic eventuelno protivnemu mišljenju sodržavljanov ne more biti nečast ono, kar je v skladu s temeljnim principom obsto-ječe države, zakaj zakon in njegova moc izvirata iz te konkretne države in se ne smeta postaviti nikdar v nasprotje z. njenimi pr nei-pi. Če bi tudi torej, na kratko rečeno, velik del naroda smatral demokratično zadržanje in torej partizanstvo in udejstvovanje po partizansko, za nečastno, ne bi se mogla takemu mišljenju dati kazenska sankcija v državi, ki bazira na demokraciji. Ne podcenjujem važnosti, ki jo ima preteklost in tradicija za narodovo kulturo. Vendar pa se mi zdi po tehle razmišljanjih, da v mnogih pogledih tičimo pregloboko v starih idealih, lei nas zavirajo v razvoju. Ali vsaj nekaj pa je po mojih mislih doseženega že s tem, če smo prav razkrili in pokazali zle korenine * Zakaj poročajoč o zmagi svojega strankarskega pripadnika je tudi »Jutro«, navajajoč sodbine razloge, soglašalo z miselnostjo. iujočo se v sodbi« Dnevne novice k Za honorarnega ufcitelja angleščine na h-govsAi akademiji v Ljubljani je imenovan g. Josip S od j a, M. A., do6lej prolesoT angleščine v škofovih zavodih. k Jugoslovanski visokošolei, ki študirajo v Avstriji, nam sporočajo: Da spozna naša javnost postopanje našega prometnega ministrstva napram dijaštvu lastne države, navajamo brez nadaljnjega komentarja golo ugotovitev, da uživamo kot jugoslovanski državljani na avstrijskih progah, ki vodijo v našo državo, na podlagi permanentne legitimacije ugodnost polovične vožnje brez ozira na svrho ali termin. Ko pa pridemo v lastno državo, moramo plačati na naših železnicah celo vožnjo! k Za poplavljene« je poslala na našo npravo g. Frančiška Kristan, 303 Wood-land Rd. Madison, USA, znesek 10 dolarjev, katerega smo v smislu njene želje v zneskih po Din 185 odposlali župnim uradom .v Polhovem gradcu, Poljanah in Zireh. k Dela pri ogroženem rečnem stebru deželnega mostu Črez Savo v Tacnu so imela popolen uspeh in je obstoj mosta zasiguran. Z ozirom na to je most zopet odprt za osebni in vozni promet, razen tovornih avtomobilov. Vsa vozila morajo pasirati most v počasnem tempu, še obstoječe omejitve prometa bodo ukinjene, čim se železna mostna konstrukcija dvigne zopet v prvotno lego. — Most v Medvodah bo, kakor se misli, otvorjen za splošni promet v nedeljo, 19. decembra. k Mlekarsko društvo za Slovenijo. Na vprašanje, kdaj se ustanovi Mlekarsko društvo za Slovenijo, sporočamo tem potom, da se društvo ustanovi, ko bodo vsestransko odgovarjajoča pravila izdelana. Pravila študira za to določeni odbor. k Opozarjamo na današnji književni oglas »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani, ki navaja poleg že znanih več novejših knjig, ki še niso bile objavljene v našem listu. k Begunci iz Italije prihajajo v vedno večjem številu na Sušak. So to namreč pristaši nefašistovskih strank, ki zapuščajo Italijo iz strahu pred policijsko konfinacijo, ki sloni na določilih zakona o zaščiti države. Begunci se prijavljajo pri našem obmejnem ko-misarijatu, ki obvešča notranje ministrstvo o vsakem slučaju posebej. k Vsak se veseli božičnih praznikov. Da pa bomo tudi mi slepi deležni tega veselja, prosimo javnost, da se nas v dneh pred Božičem spomni s kakim darom. Milodare sprejema (v denarju in blagu) pisarna Podpornega društva slepih, Wolfova 12, Ljubljana. k Strašen uboj. V Subotici je ubila Tonka Kubička svojega moža. Orožništvu je izpovedala, da je bilo zanjo 27 let zakona samo trpljenje. Mož je bil pijanec in jo je pretepal. Zapravljal je premoženje v družbi malovrednih žensk. Ko se je poslednji!;rat vrnil domov, je sunil v zid najmlajšo hčerko in pretepel ostale otroke. Lotiti se je hotel tudi nje. Ona pa je zgrabila neko topo orodje in ga potolkla do smrti. k Težka nesreča r Vukovarn. V Vukova-ru je ponesrečil Cvetko Bingolac, brat narodnega poslanca. Padel je z voza, pri čemer se mu je zlomil bičevnik, katerega del se mu je zaril v vrat in mu pretrgal srčno žilo. * Pijan kočijaž utonil s konji v Neretvi. Neretva je zelo nevarna reka in se je v njej utopilo že mnogo ljudi, bodisi po nesreči, bodisi namenoma. Zadnje dni pa se je skotalil v Neretvo 56 letni kočijaž Gjurid s konji vred in z njimi vred tudi utonil. k Dve novi tramvajski nesreči v Osjoku. Prva tramvajska nesreča v Osjeku je zahtevala človeško žrtev, druga je zahtevala avtomobil. V nekem oglu je zavozil pred tramvaj neki šofer, ki je pa še pravočasno skočil iz avtomobila. Tramvaj je avtomobil zelo moč- ! no poškodoval. Isti tramvaj je trčil v voz nekega fijakerja, kt »e mu na signal nI umaknil. Fijakarju se ni ničesar pripetilo. Počasi se bodo ljudje že navadili na to »novotarijoc, to-da kot kaže, brez nesreč to ne gre. k Železniška nesroča t Osjeku. Na progi Osjek—Nažice se je na nekem vozu osebnega vlaka zlomila o«, tako da so se kolesa snela. Ker je bil vagon dobro priklopi jen, ni v vagonu nihče opazil, da drsi vagon po tračnicah, razen otrok, katere je neprijetno zibalo sem ln tja. Sele blizu postaje Osjek je vagon med strašnim truščem skočil s tira. Vlakovodja je vlak takoj ustavil. K sreči se ni nikomur ni-česir pripetilo, razen, da eo nekateri dobili par lažjih bunk. k Stavka železniških delavcev v Bosni. Delavci na privatni železnici v ZavidoviČih so stopili v stavko, ker ni prišlo med njimi in firmo Kri vaja do sporazuma. Firma se je radi tega obrnila na oblast za intervencijo. * Boj med tihotapci in financarji. Pri vasi Lovreču so zalotili financarji tihotapce tobaka. Pr šlo je do spopada med financarji in tihotapci ter je bil v boju težko ranjen tihotapec Peter Jar n iz Hercegovine. Ranjenca šo prepeljali v splitsko boln oo. k Drago meso. Kuhajte v bodoče v juhi manj mesa in pridenite vsaki porciji pol čajne žličke »Juhana«. Čudili se boste redilnosti in okusu. Dobiva se povsod. k Listnica uredništva. Gospodu Francu Kozina. Vaše vprašanje smo poslali našemu poročevalcu za to stroko. Pridite poizve-| deti v naše uredništvo začetkom prihodnjega ledna! * Čevlje za male noge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 i in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja. © Življenje rastline je velika skrivntfst. Prav to skrivnost bo odkril in pokazal s pomočjo svetlobnih slik predavatelj prof. Pre-zelj danes zvečer ob 8 v Ljudskem domu. Pri VI. prosvetnem večeru sodeluje tudi akademski orkester Prosvetne zveze. Gdč. Anica Za-larje\a recitira A. Medvedovo pesem: »V gozd'.;«, O Slavnosten obed v proslavo rojstnega dne Nj. VeL kralja Aleksandra I. sta priredila včeraj g. veliki župan dr. Vilko Baltič in soproga ob 8. uri zvečer v županijski palači. Obedu so prisostvovali najvišje cerkvene, vojaške in civilne oblasti, konzuli inozemskih držav, komisar na mestni občini, ter drugi odličnjaki in predstavniki raznih javnih korporacij. O Krščansko žensko društvo vabi svoje članice in prijatelje društva na koncert, združen s prosto zabavo, ki se vrši v nedeljo, dne 19. t m. ob 20. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Na sporedu so orkestralne točke, solo gosli in glasovir, solopetje in komični prizori. Pri prosti zabavi igra Jazz-Band. Čisll dobiček je namenjen Akademskemu orkestru Prosvetne zveze. Vstop prost. — Odbor. O Opozarjamo na nedeljsko predavanje gospoda vseučiliškega profesorja dr. Metoda Dolenca. Predavanje bo ob 10 dopoldne v zbornični dvorani vseučilišča. Predmet predavanja: »Žensko vprašanje v kazenskem pravu«. Gospod predavatelj se bo ozira! na stvari, ki so dostopne samo razumevanju dozorelih ljudi. Na predavanje vljudno vabimo ljubljansko občinstvo. Ženski pokret, Ljubljana. O Odbor za postavitev spomenika kralja Petru razglaša: Zaradi nenadne zapreke, ki leži izven našega območja, obžalujemo, da »mo primorani na četrtek, dne 16. decembra t. 1. sklicani !. plenarni sestanek preložiti n« torek, dne 21. deccmbra 1926, ki se bo vršil t istim dnevnim redom v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob 20. © Trgovine na kraljev rojstni dan. 7. ozirom na včerajšnje časopisno obvestilo g. velikega župana, da naj bi bile na rojstni dan Nj. VeL kralja Aleksandra trgovine zaprte, obvcičamo naše članstvo, da naj zapro trgovine za čas glavne službe božje od 11 do 12 predpoldne. Sprejeli smo namreč obvestilo mestnega magistrata, da se prične služba božja ob 11 in ne ob 10. Ostal? čas bodo trgovine odprte kot vsa leta do sedaj. Vsakoletno prerekanje z državnimi oblastmi glede načina praznovanja posameznih državnih praznikov postaja žc odijozno. (Prav resi) Radi tega bo podpisano načelstvo ponovno pozvalo merodajna oblastva, da zadevo že enkrat končnoveljavno zakonito urede. To na znanje našim članom. — Načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani, © Lizol. V sredo, dne 15. t. m. se je zastrupila na svojem stanovanju na Kodeljevem natakarica kavarne »Central« Ljudmila Jane-žič. IzTabila je trenutek, ko je bila sama v sobi in je izpila kozarcc lizola ter kozarec neke kisline. Janežičevo so takoj prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Njeno stanje je brezupno in je malo verjetno, da bi okrevala. © Tatvine v Ljubljani. Mariji Mcnce, ženi strojevodje, je bila ukradena dolga preproga vredna 115 Din. Lastnica jo je razobesila na dvorišču svojega stanovanja v Koryt-kovi ulici, kjer pa je postala dober plen neznanemu uzmoviču. — Delavcu Omcrju Ali-bošiču je ukradel njegov tovariš, s katerim sta spala v isti sobi, 150 Din vreden suknjič in z njim neznanokam popihal. — Zasebnici Škerl Danici, stanujoči v koloniji »Stan in Dom« jc bilo ukradeno ponoči 200 kg premoga iz kleti. Te tatvine so bili osumljeni trije bosanski delavci, ki so vsi odločno zanikali krivdo, češ, da niso in ne bodo, — ovaj, — hajduki. Eden med njimi je celo zahteval ime onega, ki ga je osumil tatvine, da ga bo tožil radi žaljenja časti. Policija res ni mogla dobiti niti enega obremenilnega dokaza za njihovo krivdo. — G. Jerihi Mihi je neki V. J. izmaknil 1800 Din vredno kolo. V.-ja zasleduje policija. — Prijavljena je že ena tatvina premoga na kolodvoru. Znamenje, da ljudi žc hudo zebe in da se preskrbujejo s kurjavo za praznike. — Policija je prejela dve ovadbi radi poneverbe in sicer v iznosu po 550 Din in 48 Din. O Policijska kronika. Aretirane so bili Štiri osebe, in sicer ena oseba radi javnega pohujšanja, dalje dve bcračici in en berač. — Policiji je prijavljenih več manjših tatvin in poneverb, dalje en slučaj pijanosti in en slučaj nedostojnega vedenja, trije prestopki zgla-ševalnih predpisov, devet prestopkov pasjega koniumaca, ena izguba psa, trije prestopki pasjega koniumaca, en slučaj prepovedane hoje ob železniški progi in osem cestnopoli-cijskih prestopkov, Policiji jc ovadena radi razgrajanja večja družba, ki ga je v sredo malo preveč polomila. Njeno navdušenje bodo ohladile policijske globe. © Za družino, ki živi s 5 otroci v veliki bedi, ker je oče radi neozdravljive bolezni delanesposoben, pa je treba otroke šolati, prosimo usmiljena srca daTOv za Božič, da bi i tem siromakom prinesel nekaj svetlejših dni. Sprejema Uprava »Slovenca«. Samoumor pod vlakom, V sredo dopoldne so našli železničarji na progi Maribor—Koroški kolodvor—Limbuš pri Stu-denškem gozdu od lokomotive povoženo truplo neznanega moškega. Telo je bilo nepoškodovano, £:;-mo glava je bila z«! robi jena in odrezana od telesa. Za pravo vsebino in kakovost asptrinovih tablet /aniči samo originalni ta voj (ploičnati kartoni s O ali 20 table lami) t modro - belo ■ rdečo varit-[ veno tnamko. V lastnem interesu odklanjajte vse druge / Mavoje. /Bi lažje peljali, ?e bi naložili nekoliko , mani.« sera začel pogovor,t Zeni se je dobro zdelo, da sem ji izrazil sočutje. »Gotovo,c je odvrnila. »Samo ako grem pol ure daleč na polje, skoro ni vredno, da bi pripeljala prav malo domov.« Postala je in me pogledala, kakor bi hotela izvedeti kaj več o meni. Da bi ji prihranil vprašanje, sem rekel: »Vaš kraj mi je dobro znan in vsa kranjska okolica, ki sem jo že večkrat prehodil. Vendar nisem iz tega kraja, ampak više z Gorenjskega, ne prav daleč od Svetih Višarij.« To ime jo je vidno razveselilo, ker je bila že sedemkrat na Sv. VišaTjah. Se deklica na vozičku je razumela najino govorjenje in pri-j>omnjla, da sta bili s staro materjo že enkrat v Velesovem in enkrat na Brezjah. Ob razpotju je šla žena proti Kokrici, jaz pa na levo v gozd, ki mu pravijo »Udin borštt. Zaraščen je 7, vsakovrstnim drevjem, največ z borovci. Več kilometrov ima dolžine in šir-jave. Kdor dobro ne po ni potov in steza, ki vodijo »kozi gozd, bi hodil ves dan sem in tja, pa bi ne našel izhoda. Ob vnanjih straneh ga obdajajo župnije: Naklo, Duplje, Križe, Oori-če, Trstenik in Predoslje. Nekdaj je bil Udin gozd državna last, ki so jo okoličani zelo pustošili. Zato jim je avstrijski vojvoda Ferdinand II. lela 1636 prepovedal sekati les v njem. Nepokornežem so zarubovali vozove in živino ler jih kaznovali z visokimi globami; tudi telesne kazni niso bile redke. Ljudje so si dobro zapomnili vojvodo Ferdinanda in zato gozd krstili z imenom »Udlnr, to je Vojvod in ] boršt. Pozneje so ga posedovali Turjaški knezi j (Aueršpergovci), ki pa tudi niso mogli krotiti kmečke sekire. Sedaj je razdeljen med ondot-ne prebivalce, ki pripovedujejo, da so komisije zelo pristransko delale pri razmejitvi. ; Kdor jim je bolje postregel, tisti je več dobil. V tako odljudnih prostorih so imeli varna i skrivališča delomržneži, ki so jim rekli rokov-njači. Niso bili pravi razbojniki, ampak tatje in postopači, nadlega okraja, hujši kakor današnji cigani. Deloma so beračili, deloma kradli in s silo jemali Gosposka jim ni mogla do živega, ker je bila varnostna služba v tistih časih zelo slabo urejena. Kakor škodljiva gola/en najbolje uspeva tam, kjer je ne preganjajo, tako je bilo tukaj. Pred letom 1851 niso ! poznale občine nobene uprave. Imele so samo župane in nobenega odbora. Tudi orožnikov ni bilo, da so imeli zločinci radi tega sikoro proste roke. V Kranju je bival sicer sredi 19. stoletja okrajni predstojnik (Bezirksvor-steher) Pajk, ki je postopačem trdo stopal na prste, ako jih je dobil v pest. Preganjal jih jo s strogim zaporom in tudi z batinami. Večkrat je dal potepuhom po prestani kazni še obrili polovico glave ter je take izpustil med ljudi. Drugi okrajni predstojniki niso bili tako zelo strogi. Prišel sem globokeje v gozd; le tuintam je sameval kak travnik, potem pa zopet šuma. Kaj, Če bi bil stal hipoma pred mano Veliki G roga in mi zaklical: »Stoj, brate!« Grogn je bil nad seženj visok rokovnjaški p<»glavar in dober organizator svojih privržencev, ki jih je baje v Udnem borštu tudi poročal pod kriv« jelko z vlacugami. Njegovo pravo ime je bila Gregor Hrastnar. Ni bil sicer kak ogrski Rosza Szandor ali slavonski Čaruga, vendar pa tat prve vrste in poleg tega še jimak, ki je svoje burno življenje opisal v listini, kjer čitamo (v sedanji slovenščini): >Moja mati so bili v kamniški fari doma, jaz pa sem nezakonski vojaški otrok, rojen leta 17G1 v Ljubljani. Dvajset let star sem prišel k vojakom. Osem let sem bil tambor, dvanajst let sem služil pri grenadirjih, kjer sem še kito nosil. Moji višji so me v začeti;u radi imeli. Ko pa sem neki večer predolgo ostal v Šiški, sem jo napačno zastavil. Kadar so me kaznovali z zaporom, sem večkrat ušel. Zaprt nisem bil nikdar prav dolgo, toda palic sem dobil brez števila. Vojskoval sem se pri Ve-roni in Bassanu, bil ujet in odpeljan na Francosko. Leta 1812 sem šel z Napoleonom nad IUise, pa sem ostal na Poljskem in se pozneje vrnil ua Avstrijsko. Vsega skup sem služil cesarja okrog trideset let.c Tako je Veliki G roga opisal življenje pri vojakih ter ga nadaljeval pri rokovnjačih v Udnem borštu. Na stara leta je oslepel in prebival na Trsteniku, kjer je umrl leta 1855, star 94 let. Sedel sem na borov hlod ob slrani ceste. Prišla je družba štirih oseb, pa ne sumljivih, temveč pri aznih domačih ljudi. Bil je oče in ž. njim njegovi trije otroci, šli so zgedaj zjutraj delat ua njivo, ki je eno uro oddaljena od doma. Oče je nesel na ramenu vrečo oolzreleea Veliki Nedelji. Nekemu tamošnjcmu trgovcu je namreč pokradla razno blago v vrednosti več tisoč dinarjev. Tatico je policija izročila okrožnemu sodišču. • □ Nepreviden rožnik. Hlapec mesarja F. iz Pobrežja, Josip R., je vozil proti mestu po prepovedani levi strani ceste. Nasproti mu je pravilno privozil neki kolesari hotel se je izogniti vozu na pešpot, med tem pa je konj skočil v isto smer in kolesar se je zaletel v polnem diru v konje. Padel je s kolesa ter zadobil resne poškodbe. Istotako se je razbilo tudi kolo. □ Policijski drobiž. Mariborska policija ima sedaj že nekaj dni malo posla. Razen običajnih vsakodnevnih prestopkov zoper policijske predpise se malokaj varnejšega zgodi. — V sredo so bile izvršene 4 aretacije: 1 radi tatvine in 3 radi vlačugarstva. Aretirani so bili trije bratje Pisk, ko so prenočevali na trikotu med progo južne in koroške 2e«eznlcc na toplem pepelu, katerega odlagajo na tem mestu lokomotive. Lansko leto je bil na istem mestu zastrupljen od strupenih pitnov, ki izhajajo iz pepela, brat od sedaj aretiranih Piskov, kar pa teh ni motilo, da nc bi Se nadalje prenočevali na tem opasnem mestu. '•©• Občni zbor Muzejskega društva se bo vršil V soboto zvečer ob 8. uri v društveni sobi Celjskega doma. iS Krekova mladina v Celju vprizori v nedelje dne 10. t. m. ob štirih popoldne v velki dvorani Narodnega doma v Celju igro »Tihotapci«. Igra je povzeta iz kmečkega življenja in se godi v času tihotapstva s tobakom iz Hrvatske v naše kraje. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni, Tržič Sadjarska in vrtnarska podružnica xa Tržič fn okolico ima letos svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 19. <'ec. 192(3 ob deveti uri dopoldne v kovorski šoli. Na dnevnem redu so redna letna poročila odbornikov ter zanimivo strokovno predavanje o splošnem sadjarstvu. Predavat pride najbrže predsednik osrednjega odbora g. svet. Rolir-man iz Ljubljane. Vse, ki se za sadjarstvo ali vrtnarstvo vsaj malo zanimajo, vljudno vabimo, da se udeleže občnega zbora, kajti nekaj bodo gotovo pridobili. Dasiravno letošnje leto sadjarju ni bilo naklonjeno, vendar to ne sme bili vzrok malodušju, temveč se moramo spraviti s podvojenimi močmi na delo za napredek našega gospodarstva. — Odbor, Veseloigro »Gospod senator« vprizori v nedeljo ob pol 8. uri zvečer v dvorani tukajšnjega Rokodelskega doma Gasilno društvo Blatna Brezovica. Ta tridejanka bo zanimala vsakogar radi tega, ker se imenovano društvo lahko ponaša z izbranimi igralci, ki so pod vodstvom svojega zaslužnega učitelja g, ZakrajSka dosegli v igri zavidanja vredno stopinjo. Prijatelji lepe igre in pristnega humorja vljudno vabljeni I Pred prodaj a 1 Vstopnic pri g. Jezeršku. Mlekarska zadruga si je nabavila moderne hladilne stroje za ohlajevanje in konzerviranje mlečnih proizvodov. S tem je storila zopet velik korak dalje in tako prednjači v vsakem oziru vsem ostalim mlekarnam in sirarnam v Sloveniji. Novo mesžo Seja novomeškega občinskega odbora se je Vršila v pondeljek dne 13. t. m. Glavno točko je tvorilo sklepanje o proračunu za leio 1927. Predloženi proračun je izkazoval potrebščin 705.707 Din. Pokritja iz rednih dohodkov je izkazoval proračun 228.970 Din. Med važnimi potrebščinami prihaja v poštev v prvi vrsti uprava vobče (t. j. županova funkcijska pristojbino, plača mestnim uslužbencem z dokladami, bolniška blagajna, starostno zavarovanje, pisarniške potrebščine itd.), ki izkazuje 201.982 Din. Uprava mestne imovine, t. j. vzdrževanje mestnih poslopij, davki in doklade, zavarovalnine, kurjava, poprava perišča za Kandijo s postavko 4000 Din, vzdrževanje sejmišča in kopališča, izkazuje skupno 73.(505 Din stroškov, za vzdrževanje in čiščenje ulic in trgov je vnešena postavka 10.000 Din, za električno razsvetljavo 7300 Din, za kanale in jarke 10.000 Din, za vzdrževanje nasadov 2500 Din, za škarpe in ograje 1000 Din in za hodnike 10.000 Din, za potrebščine dekliške in deške osnovne šole je določena postavka 63.000 Din, za obrtno nadaljevalne in trg. gremijalne šole 10.000 Din, za podipore ubožnim učencem 2000 Din in za gradbeni fond za osnovno šolo je bil v proračunu določen znesek 250.000 Din, za vzdrže- vanje električnega omrežja se je vnesla postavka i 5000 Din, za stanovanjsko sodišče 8000 Din in za j načrt regulacje 6000 Din. — Potrebščine nbožne preskrbe znašajo jSo proračunu 22.050 Din. Redno kritje za potrebščine je znašalo po proračunu 228.970 Din, kakor gori omenjeno. Med rednimi dohodki pridejo v poštev dohodki uprave vobče z zneskom 16.476 Din, dalje dohodki uprave mestne imov.ne, t. j. najemnina poslopij, travnikov in njiv, tržna štantntna (70.000 Din), zavarovalnine (10.500 Din), lov (1750 Din), živinski potni listi (10.000 Din), kopališča (3400 Din) itd. Poleg tega tudi iz ubožne preskrbe dohodki glob, pristojbine za godbo in licence itd,, skupno 19.300 Din. — Župan dr. Režek je v početku računske dehate preč tal okrožnico velikega župana, v ka'eri se priporoča Sledenje, omenja, da se diferenciranje glede doklad na davke ne priznava. — Soglasno se sklene, da se odobrijo vse v proračunu navedene potrebščine, izvzemši postavko 250.000 Din za šolski fond, gt-de česar se sklepa nazadnje, ker finančno gospodar-ski odsek v svoji seji ni našel kritja za vse postavke potrebšč n. — Z večino glasov se sklene naložiti 40% naklado na najemnino, kar znese 21.830 Din, 170% naklado na dohodninski davek, kar da 50.701 Din, 200% užitnino na vino, kar vrže 175.000 Din. Enaka užitnina kot v prošlem letu se naloži na pivo, žganje, likerje, buteljke in mošt; sklene se tudi taksa za obisk gostiln in kavarn po 10. oz. 12. uri po 50 para ter za sobo po 2.50 Din. Dohodki iz teh naklad hi znašali prilično 83.000 Din. Ker ni dovoljnega kritja in se kake nove davščine ne sklenejo, se določi za šolski fond zn leto 1927. znesek 1O0.OOO Din. — Debate k proračunu so se udeležili odborniki: Petrič, Matko, Perko, Košak, Ogrič, dr. Cesnik, Meršol in Uderman. Hrasinilk. Pri vela. Pod okriljem kat. izobražovalnega društva iti pod pokroviteljstvom ge. Amalije I.ogei so je vršil od 15. oktobra do 20. novembra 1926 gospodinjski tečaj. Ze misel gospodinjskega tečaja v kraju, kjer nimajo naše organizacije svojih prostorov, se zdi predrzna. Da se je ta občekoristna akcija mogla izpeljati, gre zasluga v največji meri g. L o g e r j u. G. Loger se je prostovoljno v svojih prostorih tekom 10 tednov moral izogibati tečajnicam, in to brez vsakih materialnih koristi. Kakor je že »Slovenec« javil, se vrši v nedeljo od 8 zjutraj ves dan razstava omenjenega tečaja v Logerjevih prostorih. V načrtu je tudi igra »Blage duše«, ki naj bi so vršila v prid tečaja. Ali bo mogoče igro izpeljati, Je prav negotovo. Gospa Loger je namreč pomotoma dovolila za isti dan dvorano tudi socialistični »Svobodi 1«. Sedaj stoji zadeva sledeče: Kat. izobraževalno društvo ima dovoljenje za igro iu razstavo. >Svoboda»: pa noče odnehati in je ta teden tudi prošnjo vložila. Z ozirom na usluge, ki jih je ravno kar nudil g. Loger naši akciji, je naše društvo izjavilo, da je voljno igro preložiti, ako bi socialistična -Svoboda« dobila dovoljenje. Razstava se bo pa vseeno vršila. Ena prireditev bo pa vseeno v nedeljo zvečer v omenjenih prostorih. Vljudno vabimo občinstvo, nj se je v obilnem številu udeleži, pa naj jo ima kdorkoli, da se oddolžimo g. Logerju. Tatvine. V torek zvečer je neki izvrstno iz-vežban tat zlezel pri gostilni Dolinšek skozi kuhinjsko okno ter v kuHnji ukradel kuhano mleko, tri pare otročjih čevljev in ene od služkinje. Potem je šel v vežo, kjer je bilo en čeber mokrega perila, katero je prebrskal in, kar mu je bito všeč, tudi odnesel. Tatvine so pri nas zelo pogoste. Umrl je v Hrastniku priljubljen učitelj g. Jak. R a j n e r. Pokopali so ga včeraj. Rudarske »adeve. Nočnim čuvajem je rudnik zmanjšal plačo za 1 Din na uro, kar bo težko prenesti, ker so delavci že tako slabo plačani. V nedeljo so bile volitve v II. skupino, ki so obglavile predsednika lokalnega odbora g. Verdena in več drugih Kristanovih socialistov v korist Bernotov-eem in nestrankarjem. Demokrati so samostojno nastopili in propadli. Z naše strani so se pasivno držali, pa so vkljub temu uspeh imeli. krompirja, ker so starega že porabili. Rekel je, da ima slabo bajto, nekaj njivic in nobe- ' nega postranskega zaslužka. Dečka še nista j bila za drugo rabo kakor za vzdigovanje mo- j tike, deklica pa je bila stara že petnajst let, toda tako zaostala v rasti, da jo izgledala nino- 1 go mlajša. Prišlo mi je v spomin, kako se j mora taka uboga družina hudo boriti s pri-rodo, da izsili iz nje najpotrebnejši živež. Njiva govori kmetu že od začetka sveta: >Ce ne boš ti mene, bom jaz tebe.« Zemljišče je ve- I liko vredno in že davno je dokazano, da je zemlja na.boljša tovarna ter edini vir vsega j bogastva. Zato so bili j>ri vseh narodih in v ' vseh časih hudi boji za pridobitev rodovitnih pokrajin. Ce izvzamemo trgovinske in verske vojne, so bile vse druge za posest zemlje. šli smo skupaj naprej in marsikaj govorili na samotni poti. Ko je izginil gozd, smo se poslovili. Pri družini sem videl samo revščino. Oče je bil brez obutve, prnv iako otroci le slabo oblečeni. Ko se danehnes socialno močni kažejo razgaljene radi obilnosti, hodijo socialno šibki goli radi siromaštva. Čudno 1 Iz dveh razi'Snih vzrokov enak učinek. In vendar bi više cenil ubožca-trpina kakor človeka v sijaju in brezdelju. Tukaj sem spoznal ljudi, ki zares živijo, ker v resnici živi le tisti, ki dela, ko je lenuh že poprej umrl, preden je Jenjal dihati. Naš oratnr ima v delu in molitvi dušo in vdauost, kruh in moč pa v zemlji. (Dalje.) , Turniščc. Ker je SLS jKistavila za kandidata uglednega Štefana L i t r o p a , čevljarskega mojstra in predsednika Zadruge čevljarskih mojstrov in ei na ta način zagotovila veliko večino glasov, so začele s snubitvijo tudi druge stranke. Pred nedavnim se jo pojavil sam g. dr. Pernar Ln je imel ustanovni občni zbor. Radovednežev goveda ni manjkalo, zlasti zato ne, ker se je cela stvar vršila v gostilni ob veselem razpoloženju. Uspeha pa ni bilo toliko, kakor kričanja in g. Pernar z njim gotovo ni bil zadovoljen. Srečo je poskusil tudi Har-t.neT. Svojemu bivšemu kandidatu g. Tr-boču, posestniku in žilnemu trgovcu, je zopet ponudil kandidaturo, a ta jo je odklonil. Vsi znaki kažejo, da bo zmaga SLS sijajna, kakor pri prejšnjih prilikah. Volivni boj. Radičevci res mislijo — kakor se je to naglašalo — da je Md volitev obenem nekak plebiscit za pripadnost Prekmurja. Ker bi čim večji del Prekmurja stlačili v svojo ičovječanskcK torbo, si precej prizadevajo, da bi v oblastno skupščina spravili čim več svojih ljudi. Kakor je soditi, jim sreča ne bo milejša, kakor ob priliki shodov v Murski Soboti in Dolenji Lendavi, ko je bil radi porazov celo sam g. Stjepan Radič tako poparjen, da se je cdpeljal brez ! anketa. Radičevci se zelo motijo, ako mislijo, da se bomo iz strahu pred njimi kar skrili. K temu nas celo /»Neplap-: no prisili, dasi misli, da ima oblast ukazovati. Najbolj so peha in trudi za Radiča >Nop-lap«. Najbrž so je spomnil prislovice: »Kdor prej p. ide, prej melje.« Za sedaj ne bomo ničesar prerokovali. Pač pa bi si usodili pripomniti, da smo še mi na svetu. ^Neplap« hoče su-gerirati ljudstvu, da mora voliti Radiča in nikogar drugega. Nekoliko svobode pa >Neplap« menda vendar pusti Prekmurcem in jih no izključi iz Prekmurja, četudi bi se slučajno pregrešni« in doli večino od njega tako osovraženi »klerikalni« stranki? Lop dar Amcrikaneev. Pri zidanju nove cerkve v Vel. Poljani so revue domačine v veliki mori podpirali njihovi rojaki v Ameriki. Pred kratkim -o zopet poslali nad 110 dolarjev za stranski oltnr Srca Marijinega in za križev pot. Kaikor veseli vse domače dar sam, tako tudi radodarnoat in vnema za sveto stvar, ki jo kažejo oddaljeni rojaki. V Araeriko. Kruha nI, »nsVir/.Ua m In tako ne pre staja drugo, ko dn mnogi zapustijo (Hm'čo jih na stotine poslavlja. V Kanado in Južno Ameriko se podajajo. Nekateri gredo radi bogastva, velika večina pa je prisiljena. Zlasti madjarske vasi se praznijo. V smislu agrarnega zakona so Madjari izgubili veleposestniško zemljo in velik del je postal vsled tega tako reven da se na malem koščku zemlje, ki jo še ima, nikakor ne more preživljati. In ker tudi drugega zaslužka ni, so najboljši med njimi prisiljeni, da v tujini Izčrpajo svoje moči za košček grenkega kruha. Na stotino gredo zadnje dni in spremlja jih jok in žalostno srce domačih. Pomanjkanje pictcle. Ako je človek bolan, ga navadno tudi najbolj zagrizeni nasprotniki pustijo pri mini. To zahteva že zdrava pamet. Gosp. Kle-kel že od srede oktobra leži v bolniški postelji v Murski Soboti Bil je tako bolan, da se je bilo bati v začetku kaj hujšega. Vsak ga je pomiloval. Le neodvisni »Nčplap« ni mogel prenehati s svojim zbadanjem. V eni zadnjih številk si je zopet dovolil kar dve beležki na račun g. Klekla in s tem pokazal, da tudi sedaj ne namerava bili drugačen, ko se je postavil v službo Radičeve »čovječanske« politike. Pri vsem tem je »Nčplap« seveda zagovornik ljubezni do bližnjega. Kako logiko uporablja, da spravi napadanja in zagovarjanje ljubezni skupaj, ni mogoče vedeti Vemo pa to, da je tako postopanje zelo grdo in »Neplap« z njim sam sebe obsoja. CfublfansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Petek, 17. decembra: TRIGLAVSKA BAJKA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Red D. Sobota, 18. decembra ob 16. uri: SLABA VEST. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 19. decembra: TRIGLAVSKA BAJKA. Izven. OPERA. Začetek ob po! 20. uri zvečer. Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota. 18. decembra: TANNIIAUSER. Red E. Nedelja, 19. decembra ob 15. uri: CARMEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Slavnostna predstava v drami. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se vrši danes v dramskem gledališču slavnostna predstava. Vprizori se Golijeva pravljična igra »Triglavska bajka«. Pri tej predstavi nastopi po večletnem presledku zopet na našem odru ga. Avgusta Danilova ,ki po svojem povratku iz Amerike nadaljuje svoje umetnško delovanje v slovenski drami. Vlogo Babuške je prevzela vsled obolenja ge. Medvedove, ki je kreirala to simpalično starko pri pre-mijeri. Predstava se vrši za red D. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na dijaško predstavo v drami, ki se vrši v soboto dne 18. t. m. ob IG. uri popoldne in ob kateri priliki se vprizori Anzergrtiberjeva narodna igra ? Slaba vest« pri znatno znižanih cenah. Mariborsko gledišče Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota, 18. decembra ob 20. uri' MANON. Ab. B. Nedelja, 19. decembra ob 15. uri: DANES BOMO TIČI. Globoko znižano ceno. Zadnjič v sezoni, 0 MARIBORSKEM GLEDALIŠČU. M a r i b o r , 16. decembra 1926. Splošna gospodarska kriza stega svoje razdirajoče roke tudi že po raznih kulturnih ustanovah. Čim boli so to ustanove naslonjene na milost in nemilost ; ' 'nega gospodarstva, bodisi državnega ali občinskega, tembolj je njihov napredek odvisen od trenutno gospodarske moči teh javnih blagajn. Ta odvisnost je v dobrih časih nekaj prijetnega, ali v g< -po 'aisko slabih časih pa se takoj i:elo občuti, da grozi ruazdretj vse dosedanje delo. Tudi mariborsko gledališče sc tako upravlja, da je njegov obstoj in razvoj zavisen cd teh javnih Utgajn, državne in občinske. Držuva je go'ovo precej omogočila delovanje našemu gledališču, saj je dala po dosedanjem proračunu 900.000 Din leti o in plačuje štiri najvišje nasinvljence. Tudi občiua mariborska ni štedila zanj, ga je pretek'o le o popolnoma pret-redila, daje hišo n vse brezplačno na razpolnpo in še lc'no podporo v gotovini, Isni de SOOfAiO Din. 7dni pa nrihainjo poročita. da 1 o država skrčila sv, j | 'spevek. Lnnko letu ne more v toliki meri trošiti zn glednlišče kot v preteklem. Zato se bližajo našemu gledališču težiti časi. Ali pa naj ti težki časi uničijo to kulturno ognjišče? Gotovo ni nikogar, ki bi si to želel. A nekaj drugega je pa tudi go'ovo, da je namreč v takem resnem položaju treba dvojnega: 1. lzposlo-vati še nadaljco primerno državno in občinsko subvencijo, 2. urediti lastno gospodarstvo, da se čimbolj previdno ravna a premoženjem. Kakor bo javnosi podpirala težnje uprave, da se doseže podpora bodisi od strani države bodisi od strani občine, enako pa zah eva od uprave, da se preustroji in čimbolj poceni ves aparat gledalištue uprave in nastavi jencev. Uprava do zdaj tega ni prav zadela. Že lani smo strmeli, kr.ko so se redno vršila le gostovanja in gostovanja, letos se isto v še večji meri ponavlja. Ali se ne ubija s tem Ias'ni razvoj našega gle. dališca, ko hi se za denar nekaterih gos ovanj dalo celole'no angažirati pur dobrih moči? In te moči bi stalno tu delovale, te moči bi uprava uporabilo za dramatično in pevsko šolo. Ti dve šoli bi pa nudili naraščaja, ki bi sodeloval tudi na odru in ne bi bilo treba plačati vse do zadnjega Statista. Na ta način bi se tudi oba dirigenta rentabilno zaposlila, ne pa kot zdaj. da plačani dirigent uči plačane Igralce in igralke. Ako bi imeli nekaj dobrih moči, bi se lahko visoko število sedaj angažiranih skrčilo in ne bi bilo naše gledališče nekaka soci« alna ustanova, oskrbnišnica za brezposelne. Trda je ta beseda, a čuje se vsaki dan. Ne samo čuje se, tudi vidi so — na praznih sedet'h po dvorani. Letos je namreč gledališče redno prnv slabo zasedeno in je zato dnevna blagajna redno bolj prazna, Ni le denarna kriza med meščanskimi sloji temu kriva, pač pa tudi neprivlačnost predstav in U menda najbolj. Ko se išče zdaj rešitev iz gospodarske zadrege našega gledališča, je bilo potrebno to povdaritf, da naj se tudi v gledališčni upravi kaj izpremenL Te izpremembe pa naj bodo predvsem v večji go-« spodarnosti, ki bo skušala najti pota in sredstva, da bo gledališče kljub težkemu gospodarskemu položaju, ki bo najbrže zahteval redukcijo dosedanjih podpor, moglo napredovati kot je bilo to v časih, ko še teh podpor ni bilo. Hote! i je treba, ustvarjati je treba, ne lo čakati na miloščino. Pa ima se« daj naše gledališče moža, ki bi z obema rokama, pa z dušo in srcem šel na to delo? — Dva dirigenta vodita orkester Glasbene Matice na koncertu v ponedeljek, dne 20. t. m. L. M. Skerjanc je nadarjen glasbenik, ki se je s svežimi močmi lotil težke naloge dovesti Matični orkester do tiste popolnosti, ki ga tisposobija za dostojno reprodukcijo orkestralnih del visoke umet-niške vrednosti. Kot dirigent je miren, vesten in premišljen. Partituro Borodinove simfonije, ki je ena njemu najljubših simfonij, obvlada do naj. manjše potankosti tako, da bo glasbeni užitek prve vrste, slišati jo precizno naštudirnno pod njegovo taktirko. E. Adamič, naš najpopularnejši skladatelj je energičen, temperamenten in preudaren dirigent, ki zna s svojimi sugestivnimi gestami potegnili orkester za seboj ter ga razgibati v točno ritmiko in mu odtehtati pravo dinamiko. Deloval je kot dirigent zelo uspešno v raznih orkestrih v Rusiji in je za časa pariške odsotnosti skladatelja Škerjanca prevzel vodstvo orkestralnega društva, ki jo je v složnem delovanju z njim še nadalje obdržal. Zlasti se je izkazal kot reproduktor lastnih akvarelov in turkestanskih pesmi in kot vodja podeželskih koncertov v pretočeni sezoni. Za učitelj siv o Kamniška podrninica »Slomškove zvC7e« itro svoj redni občni zbor v pondeljek dne 20. t. m. v šoli v Kamniku takoj po prihodu jutranjega vlaka. Na dnevnem redu je razdružitev podružnice. Po občnem zboru se udeležimo odlikovanja okrajnega nadzornika g. M. Kanlrta in občnega zbora okrajnega učiteljskega druš'va za okraj Kamnik. Udeležba naj bo polncšlevilna. Nasznanlla Planinska veselica se bo vršila kakor običajno tudi prihodnje leto v torek pred Svečnico dne 1. f< bruarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljub jim i. Slovensko planinsko društvo prosi I ljubljanski) društva, d:i no mo^.nosli I« dan orne«1« „„ ......._.......r_____ . . .. -........ ................. ... , , ..........svoje prireditve. Čisti dobiček te prireditve je za hišo iu gredo po svetu za srečo. Zadnje tedne so ju tudi mestna občina uvidela, dn v pr hodniem kritje stroškov pri zgradbi Doma na Krvavcu. Po širnem svetu ..Bogoiskateljstvo" v sovjetski Rusiji. Avgust Savič, dopisnik moskovske »Krasne Novi« piše o ruskih sektantih v globini Vjatske gnbernije ob Uralu. Omutninski okraj je velik kakor dve Belgiji in odrezan poleti od vsega sveta. Pot je mogoča samo po zimi, ko zmrzne močvirje. Kakih 10 odstotkov sveta je obljudeno in obdelano po revnih kmetih, 90 odstotkov pa tvori pragozd iu močvirje. Razdalje med posameznimi vasmi znašajo 100 do 150 kilometrov. 1. OBOŽEVALCI SOLNCA. Žvižganje biča je edini zvok v tej neskončni sneženi planjavi. Potem, po dolgih urah se prične šumeči pragozd. Ta pa nima konca in človeka je strah, če misli, da lahko zaide. »Počasi, počasi,« prigovarja konju voznik, »utrudil se boš.« Konj razume in skrajša korake, voznik pa pripoveduje: »Naše ljudstvo je kakor divji ogenjček po neskesani duši, tako se muči. Hudo je na zemlji, pravijo, pa iščejo življenja na nebu. Tukaj so živeli prav blizu — kakih sto vrst ali dvesto kvečjemu — »lulaijevci«. Imeli so svojo vas, ime pa sem že pozabil. Pravili so, da bo konec sveta, da ni več treba sejati in žeti. Vsako leto so preložili ta konec, čel, da še niso vsi skesani in Bog čaka. Mi pa, so rekli zase, živimo na kraju sveta, mi smo najzadnejši ljudje in moliti moramo za ves svet. Njihova vas pa je bila res najzadnejša, okrog je sam gozd. Spomladi ni več cest od vasi do vasi. Takrat so si lahko mislili skozi tri mesece, da je zemlja prav majhna, da živijo na zemlji samo luknjevci. 28 hiš jih je bilo. Gozd gre baje do oceana, sicer pa ne vem ali je zares to ocean. Luknjevci pravijo, da gre gozd kar naravnost v nebo. Pozabil sem že, kaj so vse pravili, poprej pa sem pri njih znal na pamet svetnike za vsaki dan. Naši kmetje ne marajo luk-njevcev, ker preveč grozijo. V vsaki hiši so imeli po dve veliki luknji. Ko solnce vzhaja, otvorijo luknjo v eni steni, pa molijo, ko pa Bolnce zahaja, molijo skozi drugo luknjo (rusko dyra in odtod ime »dyrniki«). Kmetom je bilo že preveč: »Kako pa molite solnce,« so jim rekli, »če ste kristjani? Poberite se iz naših dežel, greh je videti vaše malikovanje.« Luknjevci pa se niso zmenili za to. Kmetje so napadli z vilami, luknjevci so se pa branili. Prava vojska se je pričela. Medtem pa so nastali sovjeti; to je bilo pred tremi leti ali pred štirimi ali pa bo že pet let, kdo se bo spomnil! Luknjevci so dobili prostost. Komunisti so zahtevali samo davek, drugače pa jim je vseeno: moli od jutra skozi luknjo ali kakor že hočeš. Luknjevcem pa ta svoboda ni bila prav; pa so zapustili hiše in odšli v gozd. »Če ni preganjanja, tudi ni potrpljenja,« so rekli. »Kristjan — kajti imajo se za kristjane — pa mora trpeti radi Boga, radi tebe in mene, radi vseh, brez tega ne bo videl nebeškega kraljestva.« Odšli so v gozdove, vas pa je razpadla in ni več nikogar na tem kraju, kjer so živeli. Tako se mučijo pri nas.« — Tako je voznik pripovedoval pisatelju Saviču. 2. TRESAVCI. Trjasune (tresavce) sem srečal — pripoveduje dalje Savič — v južni Rusiji, a zdaj sem jih našel tudi na severu. Tu v Vjatski guberniji so bolj mračni in grozni. Vasica, devetorica hišic, je 100 km oddaljena od drugih naselbin proti vzhodu, zapadu, jugu. Na severni strani se vzdiguje brezmejni pragozd. Ljudstvo se ne upa daleč od doma: »Kdor gre v gozd, plača z življenjem.« A trjasuni ! živijo v gozdu, skrili so se pred svetom, kajti j »preden boš vzel snop, že bo prišel Odre-šenik.« Samo enkrat na teden pridejo ven iz gozda, da molijo v »božji hiši« na kraju vasi. V izbi je soparno in smrdljivo. Rasketajo luči. Starke in starci sedijo v krogu na tleh, nepremično gledajoč črnega, dolgobradega pridigarja z gorečimi, globoko vdrtimi očmi in težkimi rokami, ki so kakor ostre grablje. »Kdor pa ne vzame svoj križ in ne sledi meni, ta Mene ni vreden,« reče pridigar in dolge štrene njegovih las se stresejo, »ni vam božje milosti, molite!« Tedaj pričnejo vsi neslišno šepetati. Besede niso razločne. Otroci plezajo okrog in za njimi počepne ter stoji na vseh štirih siva, voščena starka. Dvajset ljudi ji sledi. Vsi še-pečejo glasno, a še vedno neiunljivo. Obrazi se spačijo, oči gorijo, usta so široko odprta. Neki starec leze po štirih in šepeta, šepeta. Njegova dolga brada pometa po tleh. Nenadoma skoči ena ženska, mučno odpre usta in iz ust leti potok tujih, nečuvenih besed. Vidi se urno skakajoči jezik. Po kotih se prične tiho, otožno tuljenje. Črni pridigar stoji kakor pribit sklonjeno. Vrat se mu je napihnil, brada se trese, obraz se kremži, a usta so še vedno zaprta. Tuljenje narašča. Zdi se mi, da nisem več med ljudmi, da tulijo volkovi, toda nenadoma se sliši jok in ihtenje po kotih. Črni pridigar stegne roke in se nenadoma kakor podsekan, zvrne na tla z rjovenjem, ki za hip zagluši vse glasove. Grize in praska zemljo in se bije z glavo ob zid. Tedaj se odpre brezdno, letijo zmagoslavni besni kriki, vse je besno in vrši strašno molitev. Lajajo po pasje, stokajo, si razbijajo glavo ob tla in plezajo. Potem na mah vse preneha. Črni pridigar leži v omedlevici: usta so zamašena s krvavo prstjo, v pesti stiska prst in šop lastnih las. Eno oko je zaprto. Vse je tiho, strašno, mrtvo. Prva se zave mlada ženska. Vsede se na tla, si objame kolena z rokami in sključena prične neumljivo, divjo pesem. Hrešči kakor nenamazano kolo. Pridigar se tudi zbudi, se zravna in gleda topo okrog. Izpljune na to prst in prah in reče: »Božji Duh je bil med nami.« Trjasuni se razhajajo in komaj stojijo na šibkih nogah. Kmetje-gledalci naredijo pot: trjasuni odhajajo v gozd. »V kakšnem jeziku molite?« Pridigar se ustavi in strogo odgovori, a oči gledajo preko nas, kakor da nas ne vidijo: »Ne molimo sami, božji Duh moli za nas v inozemskih jezikih.« »Kaj pa je rekel sveti Duh?« »Rekel je, naj ne sejemo, ne žanjemo in ne mlatimo, naj ne delamo nič, kajti preden boš pobral snop, že bo prišel Odrešenik in uničil vse z ognjem in mečem.« Trjasimi se skrijejo za teden dni v gozdu. Če se kaj zgodi na vasi, rečejo kmetje: »Zopet so stresli trjasuni nesrečo na naše glave.« Oblasti jim nič ne storijo, kmetje pa jih sovražijo in se bojijo. Živijo v stalnem sovraštvu z njimi. Strah prevzame tudi tujca, ki pride med te gozdove in neskončne snežene planjave. Ni dvoma, da ni živelo rusko ljudstvo od dobe prote Avakuma, znanega voditelja razkolnikov v XVII. stol. sličnega napetega verskega življenja kakor zdaj v sovjetski Ru-ziji. Komunizem je nekje po mestih, ljudstvo pa veruje, išče, se moti in vnovič išče ... Socialna vprašanja A. Vikin: Socialna politika v Sloveniji. O kaki velikopotezni, dosledni in smotre-nl socialni politiki v naši državi ne moremo govoriti. Tudi v Sloveniji nismo v tem oziru nič na boljšem. Izvajanje socialne politike v Jugoslaviji je tako zelo pomanjkljivo in malomarno, da delavske industrijske mase radi tega strahovito trpe na svojem ekonomskem in socialnem položaju. Navadno se navaja od strani odgovornih hladnih činileljev kot razlog za netočno in pomanjkljivo izvajanje zakonov o zaščiti delavstva in socialne politike sploh na kratko: nema kredita. Radi tega tudi inšpekcije dela, ki imajo nalogo ščititi interese delavnega ljudstva. niso mogle uspešno vršiti svoje dolžnosti. Kaki žalostni in vsega obsojanja vredni slučaji bo se gedili v Sloveniji, posebno v mariborski oblasti, vidimo iz »Letnega poročila inšpekcij dela in parnih kotlov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev o njenem poslovanju v letu 1925« (izdalo ministrstvo socialne politike, Belgrad 1926). A. Ljubljanska oblast. Oglejmo si najprej poslovanje inšpekcije dela v Ljubljani o izvajanju socialne politike v ljubljanski oblasti v letu 1925 glasom uradnega poročila imenovane inšpekcije: Skupno število zavarovanih delavcev je bilo 15.281, ki so bili zaposleni v 937 obratih. Od teh odpade ca tričetrtine na moške delavce, ostalo na ženske. Otrok pod 14 leti (mladolet-pih) je bilo zaposlenih 5, od teh 3 dečki in 2 deklici. Največ delavcev je bilo zaposlenih v kovinski industriji z 114 obrati in 3342 delavci, zatem v tekstilni industriji s 13 obrati in 2491 delavci (v tej industriji so zastopani večinoma ženski delavci). V lesni industriji je bilo 189 obratov z 2303 delavci. Kamena industrija, zemeljna, ilovnata in steklarska industrija s 44 obrati, je zaposlila 1744 delavcev, oblačilna industrija z 217 obrati je zaposlila 1481 delavcev, papirna industrija s 14 obrati je imela zaposlenih 1002 delavca, kemična industrija z 11 obrati je imela zaposlenih 542 delavcev itd. Značilno statistiko nam predočuje izkaz obrtnih nadzorovanj leta 1925. Inšpekcija dela v Ljubljani je v letu 1925 intervenirala v 2078 slučajih nepravilnosti postopanja proti zaščitenim delavcem. Največ intervencij je bilo radi predolgega delovnega časa in sicer 347, radi j nezadostnih higienskih naprav je bilo 295 in-, tervencij, 199 intervencij je bilo radi nepravilnega izplačevanja čozurnega dela, 159 radi pomanjkljivih varnostnih naprav, 148 radi zlorabo vajencev, 136 intervencij radi nereda in nesnažnosti delavskih prostorov, 121 radi no-otlgovarjajočih delovnih prostorov, 94 radi okuženega zraka v delavnicah, 63 radi prenizkega delovnega zaslužka, 58 intervencij radi protipostavnega nočnega dela itd. Nezgod — kakor pravi letno poročilo — je bilo v letu 1925 1109, od teh jih je bilo največ v lesni industriji in sicer 477, dalje 111 v kovinski industriji, 83 v tekstilni industriji, 96 v stavbinski industriji, 74 v kameni, ilov. Ln zemeljni industriji, 49 v trgovstvu, 48 v ke- mični industriji, 45 v papirni industriji, 24 v oblačilni industriji, 40 v živilni industriji itd. Smrtnih slučajev je bilo 13 in sicer 5 v stavbinski industriji, 3 v lesni industriji, po 1 slučaj v kameni, kožarski, kemični, trgovstvo in centr. za moč. Inšpekcija dela je pri nezgodnih slučajih posredovala 154krat. Strajkov in mezdnih gibanj je bilo 8, od tega je bil rešen povoljno za delavstvo 1, štirje štrajki so se ponesrečili, v 2 slučajih se je naredil kompromis. En slučaj se je rešil šele letos. Strajkalo je v teh mezdnih gibanjih 1620 delavcev. Štrajki so bili v kameni, zemeljni, Hov. itd., industriji strojev, lesni industriji, oblačilni, papirni (štrajkalo 929 delavcev), živilni, kemični industriji in v transportnih podjetjih. Povprečne delavske plače so bile v posameznih razredih: kovači 40—50 Din, ključavničarji 25—60 Din, strugarji 30—55, strojniki 52. V tekstilni industriji: moški delavci 30 do 50, ženske 20—37, mladoletni komaj 14 Din na dan. V podeželskih obratih so delovne plače bile za 10—20 odstotkov nižje od gornjih. Važno je še poglavje o delavskih zaupnikih. Poročilo pravi sledeče: »Institucija delavskih zaupnikov se v praktičnem življenju le počasi uveljavlja. Doslej »o bali obratni zaupniki izvoljeni le v velikih industrijskih obratih, dočim srednji in mali obrati te ustanove še ne poznajo.« Vsekakor je ta izjava važna, ker se nanaša na izvajanje socialne politike v ljubljanski oblasti. V splošnem je delavstvo ljubljanske oblasti v slabem ekonomskem in socialnem položaju. Izvedba volitev obratnih zaupnikov, kot najrlementarnejša pravica industrijskega delavca še v letu 1925 ni bila izvršena, kar kaže našo socialno zakonodajo v skrajno, slabi luči. Polož.aj delavstva se z vsakim dnem slabša zlasti, keT grozijo redukcije plač, delovnega časa, in ker nastopa z vso ostrostjo: brezposelnost, ki se bliskovito širi v vse panoge domače slovenske industrije. (Dalje.) III. književna tombola Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica razpisuje svojo III. književno tombolo, ki bo trajala od 4. februarja 1927 do 25. marca 1927. Tombolske tablice po S Din komad se pravkar razpošiljajo v razprodajo vsem Šolskim vodstvom in vsem podružnicam Jugoslovanske Matice v Sloveniji, katere tudi_ tem potom prosimo, da takoj in intenzivno prično z razprodajo. Vso našo javnost pa prosimo, da z nakupom tombolskih tablic podpre lo kulturno prireditev, katere čisti dobiček je namenjem ciljem Jugoslovanske Matice. — Žrebanje se vTŠi na sledeči način: V petek, dne 4. februarja 1927. se potegneta prvi dve številki, ki se priobčita potem v soboto, odnosno v nedeljo v vseh sloverasfldh dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko tablico v zaprti kuverti na naslov Jugoslovanske Matice v Ljubljani, šelenbur-gova ulica št. 7, II. nadstr., ki mu dobitek takoj odpremi na naznačeni naslov. Naslednji petek, dne 11. februarja 1927. se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh slovenskih dnevnikih in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo tombolske tablice v Ljubljano. Tako bodo najbrže izčrpane vse a m b e. V petek, dne 18. februarja 1927. se vleče če-tTta številka. Na vrsto pridejo dobitki tema s tremi številkami v eiri vrsti. Postopek je isti kakor zgoraj. V petek, dne 25. februarja 1927. se vleče peta številka. Na vreto pridejo še evont. preostali dobitki t e r n a s tremi številkami v eni vrsti in dobitki kvaterna s štirimi številkami v eni vrsti V petek, dne 4. marca 1927. se vleče šesta številka. Na vrsto pridejo še event. preostali dobitki kvaterna s štrimi številkami v eni vrsti in činkvine s petimi številkami v eni vrsti. V petek, dne 11. marca 1927. se vleče sedma številka. S to številko bodo gotovo izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitkov vedno istL V petek, dne 18. marca 1927. se vlečejo od osmo do petnajste številke. Možno je, da bo tu zadeta že prva tombola. V petek, dne 25. marca 1927. se potegne šestnajsta številka ter bodo skoro gotovo zadete s to številko tudi vse tombole Vse dobitke odpošlje Jugoslovanska Matica po pošti brezplačno na naslov onega, ki je dobitek zadel. Dobitki so sledeči: 150 a m b po 6 knjig: a) Ivan Cankar, Zbrani spisi I. zvezek. b) Alojzij Gradnik, De Profundis. c) Pavel Golia, Triglavska bajka. č) Puškin-Prijatelj, Kapetanova hči. d) Igo Gruden, Miška osedlana. e) Anton Debeljak, Moderna francoska lirika. 120 tern po 10 knjig: a) vseh šest knjig kakor pri ambi, poleg tega še: b) Henrik Sienkie\vicz, Z ognjem in mečem. c) Ivan Cankar, Obiski. č) Fran Erjavec, Izbrani spisi. d) Petronij-Glonar, Pojedina pri Trimal-hijonu. 80 kvatern po štirinajst knjig: a) vseh deset knjig kakor pri ambi in terni, poleg tega še: b) Fran Finžgar, Zbrani spisi V. zvezek. c) Josip Jurčič, Zbrani spisi III. zvezek. č) Fr. Miilčinski, Drobiž. d) Gaspari-Košir, Gor čez izaro. 50 činkvinov po sedemnajst knjig: a) vseh štirinajst knjig kakor pri ambi, terni in kvaterni, poleg tega še: b) Ivan Tavčar, Zbrani spisi IV. zvezek. c) R. L. Stevenson, Otok zakladov. č) Alojzij Gradnik, Srbske narodne pesmi. 5 tombol: 1. tombola: vsi letniki Ljubljanskega zvona. I—XLVI. 2. tombola: vse zgoraj navedene knjige in i prosta izbora slovenskih knjig do zneska 1200 Din. 3. tombola: vse zgoraj navedene knjige in proata izboril slovenskih knjig do zneska 1000 Din. a. tombola: vse zgoraj navedene knjige in , prosta izbera slovenskih knjig do zneska 800 Din. 5. tombola: vse zgoraj navedene knjigp in prosta izbera slovenskih knjig do zneska G00 Din. Poleg tega še 100 dobitkov mladinskih knjig za šole v Sloveniji. TabHce za te tombolo ima v predprodag ta v zalogi Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matic« v Ljubljani. Rojaki, sesate po njih in si osnujte, odnoetM pomnožite domaČo knjižnico. Ljubljana, meseca decembra 1936. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice ▼ Ljubljani. Spori SK Jadran. Drugo predavanje se bo vršilo v soboto 18. t. m. ob 20 v Akademskem domu poleg hotela Union. Predava g. dr. šarabon o težki atletiki. Opozarjamo športnike na predavanje. Smuški tožaj na Pohorju. Mariborska podružnica SPD priredi za božič (med katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki od 24. t m. do 8. oziroma 9. januarja 1927) redni smuški tečaj za novince in dr. pri Mariborski koči 1080 m na Pohorju. Pouk bo breziplačen. Tečaj bo vodil g. Rit-dolf Badjura, referent za turizem iz Ljubljane. Celotna oskrba (zajtrk, kosilo, večerja ln zalcur-jena soba) za dan in osebo znaša za udeležence tečaja 40 Din. Snežne razmere so zelo ugodne. Novince opozarjamo, naj se pri nabavi smučarske opremo obrnejo na starejše smučarje, da ne pri-neso s seboj napačno ali nerabne opreme. Najbližji dohod v Mariborsko kočo (od juga) je iz železniške postaje Hoče (3 ure) ali iz Maribora 8 ure. Priporočamo odhod z jutranjim vlakom. Prijave za udeležence 6muškega tečaja sprejema Mariborska podružnica SPD, Maribor. BOROTRA POTUJE 200 N0CI NA LBTO. Ko je bil na Danskem, so ga razne reči spraševali. iSamo po opravkih sem tukaj,« je dejal, »tenis je zame samo zabava in počitek. Ce igram, pozabim na kupčijo.« »Tudi, če je nasprotnik prvak?« ga je nekdo vprašal, spominjajoč se izrednega Borotrovega tempa. »Mi je vseeno, proti komu igram. Tudi nri je vseeno, ali dobim ali zgubim. Tenis igram, ker j« to krasen šport, ki ga no morem pusititi. Ne vem pa, kako dolgo bom mogel zdržati. Leto« sem bil doslej — do srede novembra — že 183 noči na potovanju, v vlaku, na ladji ali v aeroplanu, in se mi zdi, na bom napravil nov rekord; lani sem prebil na potovanju 200 noči. « »AH boste tenisu na ljubo pustili kupčijo?« »Na noben način, o tem sploh ni govora. Bik) bi naravnost neodpustljivo, da bi moški gojil šport kot kupčija Dokler more delati, naj si zasluži kruh drugje in naj pusti šport, da je to, kar mora biti, krasen, neprecenljiv odpočitek v prostih urah.« »Kaj pa Suzana?« »O, pri tej je pa drugtače. Ni imela nobenih dohodkov in se ji je slabo godilo. Tenis ji je vzel veliko časa in gotovo tudi veliko denarja. Morala je nekaj napraviti, če je hotela gojiti svoj šport naprej. Ves svoj čas je porabla za trening in je bila torej že vnaprej nekakšna profesionalka. Nihče ji ničesar ne očita, čeprav bi mi rajši videli, da bi bila ostala amaterka.« »Kakšne so nade Francozov v boju za Davi-sov pokal v bodočem letu?« »Zelo slabe, ne stavim niti 1:3. To je za Evropo razočaranje, pa ga lahko razložim. Ameriške pciinebje vpliva na nas kar moč neugodno, ne moremo se hitro navaditi na veliko vročino in vlažnost v zralcu, ki sta tam doma. Par mesecev bi morali biti tam, da se navadimo. Ker je pa' to nemogoče, ne bomo najbrž nikdar mogli pokazati kaj znamo.« »Premagali ste Johnstona in Richardsa?« »Da, a imel sem srečo. Igrati smo začeli ob pol šestih. Bilo je še zmeraj zelo vroče, in redno som zgubil prvi dve točki. Pozneje je bilo boli hladno, prihajal sem v formo, a vseeno rečem da sem imel srečo.« »Ali je razloček med evropskimi in ameriškimi žogami zelo velik?« »Prav zelo velik, in to je druga veKka prednost za Ameriko, zlasti še, če bo imeja take igrav-ce, kot je Tilden. Ni bilo pametno od nas, da smo se odločili za ameriške žoge. Ce bi jih uporabljali pri nas v Evropi, bi razloček še ne bil tako velik, a pri ameriški vročini, ki te tlači, je to nekaj drugega. Žoge so prav tako težke kot naše, a imajo desetkrat več življenja v sebi in dosti bolje skačejo. Misliš, da bo letela žoga naravnost, pa leti postrani. Zato tudi ameriški igravci rakete drugače uporabljajo kot mi. Naše nade so prav, prav majhne.« EVROPSKI POKAL. Uradno glasilo belgijske zveze ;La Vie Spor-tive« prinaša zanimiv članek o vprašanju evropskega pokala. V nasprotju z drugimi zapadnoev-ropskimi listi zagovarja članek zelo toplo idejo pokala. Članek je celo za to, da se razpiše vsako leto evropsko prvenstvo po sistemu pokala, kar bi napravilo tekme med deželami zanimive in privlačne. Tudi si obeta pisec članka velik razvoj nogometa od tega, če bi se vršili boji med deželami v obliki rodne tekme in ne tako kot dosedaj. DOHODKI AMERIŠKE TURNEJE SPARTE. Sparta v Chicago, ki Je financirala turnejo praške Sparte po Ameriki, je imela občni zbor. Zanimive so priobčene številke. Vsi dohodki turneje so znašali okoli 90.000 dolarjev, stroški »o bili za 221 dolarjev manjši. Prva igra v Newyorku je dala 5700 dolarjev, druga 4000, tretja 1500, igra v Brooklynu 3800, v Fall-Riveru 2400, v Clevelandu 4300, v St. Louisu 3000, v Detroitu 4000, druga igra v Brooklynu 2300. Največje dohodke so prinesle tri igre v Chicago: 20.000, 10.000 in 3000 dolarjev. Porota Celje, 16. decembra 1926. Posilstvo. V včerajšnji prvi razpravi, ki je bila tajna, se je zagovarjal Janez Godlar iz Bukov-ška pri Dobavi zaradi posilstva.. Dobil je pet let težke ječe. Žeparja na vlakih in sejmih. Gjuro Jovanovič, brezposelni mesarski pomočnik, in Konstantin Bu-garski iz Temešvarja sta poklicna žeparja, ki opravljata svoj posel najrajši za časa sejma v do-tičnem kraju na železnici. Svoj posel sta poskušala tudi dne 11. oktobra L 1. v Radečah pri Zidanem mostu nn vlaku ob priliki sejma, kar pa so jima ni posrečilo. Dobila sta vsak po pet let težke ječo. Porotna raiprava proti Alojziju Travnerju; strojevodji iz Stobovnika pri Rajhenburgu, kateri je obtožen, da je dne 10. nov. t. 1. oropal Franca Juga, posestnika istotam, je bila zaradi zaslišanja prič preložena. Umor. Danes dne 16. t. m. ves dan in še pozno v noč se vrši razprava proti zloglasnemu morilcu Josipu Podgoršku z Bizeljskega, kuteri je prvi umor iz leta 1919. že priznal, letošnji umor pos optika Bevka pa trdovratno taji. Na zatožni klopi pred porotniki sedi skupaj vsled tega umora in požigu sest oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pred sedmimi leti pri umoru Josipa Hudina. Tozadevna razprava najbrž donos ne bo končanj Gospodarstvo Rešitev našega vinogradništva Maribor, 16. dec. 1926. Ker je gospodarski položaj vedno težji, se tudi vedno bolj iščejo nove poti samopomoči. V lastni iniciativnosti je tudi večje poroštvo napredka kot pa le v popolnem na-slonjenju na državno pomoč. Iz lastaih moči moramo ustvarjati, sami si moramo z lastnim delom te moči pomnoževatl. In to ne le tu in tam, ampak povsod, ne le danes, ampak vedno. Ni dovolj, da se delajo poizkusi, treba je složnega, enotnega in smotrenega dela, drugače ostanemo vsi majhni in brezpomembni. Složno delo zahteva strokovno organizacijo vinogradnikov in gospodarsko blagovno organizacijo, katera je najprikladnejSa v obliki krajevnih zadrug, združenih v osrednjo zadrugo. — To složno delo bo dalo podlago enotnemu delu in napredku našega vinarstva. Ta enotnost pa naj bi se kazala v sodelovanju vseh poklicanih faktorjev kot so državne, oblastne in krajevne oblasti, strokovnjaki in strokovne ter blagovne organizacije vinogradnikov. Smotreno delo pa bi se vršilo v tem, da bi se vztrajno in po stalnem načrtu pospeševal strokovni napredek vinogradništva v pridelovanju in odprodajanju specialitetnih naših vin. Po naših krajih so vsi uvidevni faktorji to zahtevo rešitve našega vinogradništva že skušali udejstviti. Zato so šli na delo in ustanovili posamezne krajevne vinarske zadruge. Tako imamo zdaj te zadruge v Ljutomeru, pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Ormožu in dri* god. Te zadruge so pa uvidele, da vsaka sama zase še nikakor ne more izvršiti celotne naloge, zato se je ustanovila Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru, ki naj kftt centrala vseh krajevnih zadrug skuša najti rešitev lz gospodarske stagnacije vinogradništva. Maribor se pripravlja, da postane po oblastni skupščini ne le narodno-političnc« ampak tudi narodno-gospodarsko središče. In to še posebno, kar zadeva naše vinogradništvo. Predpogoji za to so že dani, ker je tu srednja vinarska in sadjarska šola, ker je tu že blagovna centrala vinarskih zadrug, ker je tu tudi sicer veliko trgovsko središče, ker je tu koncentriran tudi denarni promet naše pokrajine. Maribor, ki danes še ne razumeva dovolj svoje gospodarske vloge, ki jo bo moral imeti in jo bo imel za vso pokrajino, se pripravlja, da bo oblastni skupščini lahko .${edlo£il .celoten načrt strokovne ln blagovne organizacije našega vinogradništva. Kakor je lepo, _ če je kdo »lokalpatrlot« in ima proti temu kake pomisleke, tako vsi ti pomisleki Izginejo, ako se prevdarijo argumenti, ki zahtevajo, da se Maribor dobro pripravi na to svojo vlogo, da se je ne brani, ampak z veseljem loti. Ravno v Mariboru, kjer bodo zbrane naše najboljše strokovne moči, bo mogoče velik načrt rešitve vinogradništva uresničiti Posamezni poizkusi, ki se vrše po raznih krajevnih razstavah in sejmih, bodo našli tu trdna tla, kjer bo mogoče ustanoviti nekaj trajnega. Kolikor smo mogli izvedeti, se vrši v kratkem v tem oziru posebna anketa, kjer se bo o tem podrobneje razpravljalo. Iskreno želimo, da se iz te iniciativnosti razvije ona prava naša gospodarska moč, ki se bo rodila iz našega složnega ln smotrenega dela vseh za vse. V tem in le v lem vidimo rešitev našega vinogradništva. Vrnitev generalnega ravnatelja Narodne banke ii Londona in Parjra, Generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič se je pravkar vrnil iz Londona in Pariza. Obiskal je guvernerja Bank of England Montagu Normana v svrho ustvarjenja ožjih stikov med najvplivnejšim evropskim denai-noemisijskim zavodom in Narodno banko. Na poti v domovino je obiskal tudi predsednika Banque de France. — Z zadovoljstvom beležimo to vest, ki pomeni prvi korak naše Narodne banke k sodelovanju z ostalimi evropskimi denarnoemisijskimi zavodi. Sicer smo v tem oziru nekam pozni, vendar je upati, da bomo ono, kar smo zamudili hitro popravili. Tesnejši stiki z ostalimi denarnoemisij-skimi bankami so nam neobhodno potrebni, če hočemo utrditi našo valuto ln preiti na zakonsko stabilizacijo ozir Če hočemo izvesti valutno reformo. — Kooperacija denarnoemiaijskih zavodov je v zadnjem Času hitro napredovala. Ideja je bila sprožena leta 1922. na valutni konferenci v Genovi. Prvi uspeh pa je bil zabeležiti šele leta 1925., ko je Bank of England .v svrho prehoda na zlato valuto prežela velik rediskontni kredit s strani ameriškega Federal Reserve Board. Čeprav se ta kredit ni uporabil, vendar je mnogo pripomogel k upestavitvi zlate valute v Angliji. Posebno je napredovala ideji v tekočem letu. V poletju sta na predlog Avstrijsi-p narodne banke pristali češkoslovaška in ogrska narodna banka na medsebojno sodelovanje potom devizne arbitraže, kar je stališče 'tozadevnih valut gotovo okrepilo. Pred dobrim tednom je tudi nemška Državna banka sklenila konvencijo z omenjenimi 8 bankami, glede deviznega prometa; v kratkem pa sledijo baje slična pogajanja z drugimi državami. Največji napredek pa je pokazala Ideja kooperacije ob priliki valutne reforme v Belgiji. Narodne banke Amerike, Anglije, Japonske, Nizozemske, Švedske, Avstrije, Ogrske In Švice so namreč dovolile Belgijski narodni banki rediskontni kredit v znesku 35 milijonov dolarjev ln s tem dokazala, da hočejo z solidarnostjo omogočiti sanacijo belgijske valute. Koristi take kooperacije so tako velike, da se že čujejo glacsvi, ki računajo z ustanovitvijo naddr-žavnega instituta za rediskontiranje, ki bi imel obenem nalogo nadzirati razvoj svetovnih denarnih tržišč, regulirati ln stabiliizratl kupno moč zlata itd. Povečanje naše trgovske mornarice. Kakor poročajo s Sušaka, bo Jadranska plovldba kupila v kratkem 2 parobroda po 4000 ton v Angliji. Revizija zakona o taksah. Iz Belgrada poročajo, da je v ministrstvu tlnanc sestavljena komisija že začela z načrtom revizije zakona o taksah. Izenačenje sakonor o zavarovalnih družbah. Pred dobrim letom je ministrstvo za trgovino in industrijo izdelalo pravilnik za zavarovalne družbe, ki naj bi vsaj začasno odstranila 'cžkoče, s katerimi se imajo boriti naše zavaro', ie družbe radi neizennčenja našega zakonodajsha. Vendar ta pravilnik ni bil odobron. V Srbiji in Črni gori velja za zavarovalne družbe trgovski zakon, v katerem Je nekaj članov, ki se nanašajo na inozemske zavarovalne družbe (Srbija do prevrata nI imela domačih zavarovalnih druSb). Na Hrvatskem, v Vojvodini ln v Bosni se uporabljajo ravno tako stari trgovrki zakoni, v Sloveniji in Dalmaciji pa stari avstrijski zakon o zavarovalnih družbah. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo v kratkem Izdelalo zakon o zavarovalnih drubah, ki naj bi odpravil dosedanje nedostatke v našem zakonodaj-stvu. — V naši državi imamo sedaj 28 zavarovalnih družb, od katerih je 18 domačih. Odložena konferenca o vprašanja obrestne mere. Dne 15. t. m. bi se imela vršiti konferenca o vprašanju obrestne mere, katero je sklical upravni odbor Narodne banke. Vsled bolezni guvernerja Narodne banke g. Protiča, pa je bila ta konferenca odložena na nedoločen čas. Češkoslovaški notranji državni dolg je znašal v decembru t. 1. 24.049 milijonov č. K. Od te vsote odpade 4610 milijonov č. K. na leteči dolg in 19.438 milijonov č. K. na kcmsolidirani dolg. Na posameznega prebivalca odpade 1850 č. K. Mednarodno proučevanje konjunkture. Društvo narodov je sklicalo konferenco, na kateri naj bi se zastopniki različnih dr?, a v ozir. institutov posvetovali radi ustanovitve mednarodnega instituta za proučavanje konjunkture. Predsednik nemškega statističnega urada dr. NVagemann je pri tej priliki med drugim Izjavil, da ima od vseh evropskih držav danes Rusija najbolj organizirano in najtočnojšo službo za proučavanje konjunkture. Za Rusijo sledijo Anglija, Švedska in Nemčija. Sode- lovanje posameznih institutov more prinesti svetovnemu gospodarstvu velike koristi, kajti ko-njunkturni barometer posameznega Instituta, ki se omejuje večinoma na razvoj konjunkture v eni državi, ne more vpoštevatl zunanjih vplivov in tudi ne more dati točne Rlike o stanju in izgledih konjunkture v svetovnem gospodarstvu. Tudi srednjeevropske države, tako Češkoslovaška in Avstrija so se začele zanimati za proučavanje konjunkture. Na pariški konferenci bo Češkoslovaško zastopu! docent dr. Basch. Borsra Dne 16. decembra 1920. DENAR Zagreb. Berlin 13.485—13.515 (13,185—13.515), Italija 252.D6—255.96 (249.77- 2.1.77), London 274.85-275.65 (274.85-275.65), Pariz 225.50— 227.50 (225 - 227), Praga 167.85—168.65 (167.&>— 168.(jj), Dunaj 7.985- 8.015 (7.985—8.015), Curih 10.945-10.975 (10.945—10.975). Curih. Belgrad 9.13 (bi.) (9.14), Budimpešta 72.55, Berlin 123.15 (122.975), Italija 23.20 blago (22.70), London 25.10 (25.005), Nu'vyork 517X0 (517.37), Pariz 20.65 (20.325), Praga 15.325 (15.35), Dunaj 73 (73), Bukarešt 2.05, Varšsva 57. Amsterdam 206.95, Bruselj 72.05 ( 72.332), Kopenhogen 137.80 (137.90), Stockholm 138.25, Oslo 180 75. Dunaj. Devize: Belgrad 12.47-12.51, kodanj 18&45-189.05, London 34.34-31.43, Milan 31.80— 31.90, Ne\vyork 707.35-709.85, Pariz 28.37—28.47, Va-šava 78.35—78.85. Valute: dolarji 705.90 -709.90, angleški funt 34.27 —34.43, lira 81.64—31.80, dinar 12.44—12.50, češkoslovaška krona 20.91— 21.03. Pre "a. Dt. i... : Lira 150.05, Zagreb 59.32, Pariz 134.67, London 163.27, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. po9oj. 79—81, vojna odškodnina 342 den., zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 195—198, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantiina 95—95, zaklj. 95, 1'raš'edio-na 815 den., Kred. zavod 170—180, Strojne 90 den, Trbovlje 820 den., Vevče 112 den., Stavbna 55—65, šešir 104. Zacreb. 7% Invest. posoj. 80—82, vojna odškodnina 344—315, Hrv. esk. 100—102.50, Hipoban-ka 58—60, I>raštediona 887 —890, Ljublj kreditna 140 den., Sečerana 435, Slavonija 34.50, Trbovlje 325-330. Dunaj. Podon.-savska-Jadran. 782.500, Zivno 755.000, Kranjska industrijska 425.000, Trbovlje 408.000, Hrv. esk. 135.000, Leykam 122.000, Jugo- banka 117.000, Hipobanka 71.000, Mundus 1,005.0(X\ Slavonija 38.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Kostanjev les za tanln, 19 odstot. okroglle, od 30 cm naprej klano, fco vag. n. p., neobeljeno, 21 d., obeljeno 23. d. Brzojavni drogovi, borovi, zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odžagani, dolž. 6'A m, najmanjši obseg: v vrhu 88 cm in 2 m od tal 53 cm 5 vag. 40—40, zaklj. 40, in dolž. 8'A m, najmanjši ob-eg: v vrhu 40 cm in 2 ra od tal 56 cm, za komad fco vag. meja 10 vag. 63— 63, zaklj. 63. 2 i t o in poljski pridelki: pšenica, 75/76, fco vag. nakl. postaja 295 (blago); koruza umetno sušena, fco vag. nakl. post. 155 (bi.); koruza nova, času primerno suha, fco vag nakl post. 140 (bi); koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 (bi); ajda prekmurska, fco vag. nakl post. 335 (bi.); rž. 71,72; 2%, fco vag. nakl. post. 225 (bi.); ječmen krmilni, 62 63, fco vag. nakladalna post. 170 (bi ); Ječmen krmilni, 63 64, fco vag. nakl post. 180 (bi); ječ-men letni, C5 66, fco vag. nakl. post. 192.50; oves, fco vag nakl. post. 160 (bi.); otrobi drobni fco vag. nakl. post 125 (bi.); fižol beli, 8—4%, fco vag. nakl post 175 (bi.); ližol rmeni, 3—4%, foo vag. nakl. post 175 (bi.). Orel Polovična vožnja za tekmo, ki se bodo vršil« v nedeljo 19. decembra, pod običajnimi pogoji d» voljena. — J. O. Z. 'PoiszvedovanJa Zgubila se je listnica s približno 15 bankovci po 10 Din od šišenske mitnice do Tržaške cesta Pošten najditelj se prosi, da jo odda pri A Skrjanc, Sp. Šiška, Celovška cesta 96. Zlat uhan z diamanti jo bil izgubljen na potu od magistrata do pošte, od tam po Wolfov! skozi Židovsko ulico preko čevljarskega mostu na Mestni trg. Najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi pri A. R, Ahaeljeva cesta 7, parter. E*. M1KUS UU3LJANA, MESTNI TRfl iS izdelevatelj dežnikov Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic Star! drinlld ne nnnovo prroblec«>|f Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani dne 16. decembra 1926. Višina barometra 308'8 m Opazovani« Barometer loplola » C Kel. vlogo > /,. Volti ln brzino • m Oblačno«! 0—10 Vrsta padavin . H . f 3 ob opazovanju »mroro7« 7 768'1 1-0 91 NE 1 10 megleno o-i 3-8 0-2 Ljubliana (dvorec) 8 768-4 1-4 89 ENE 0-5 10 megleno 14 767-4 3'7 81 ESE 0-5 10 21 767-8 2-8 82 mirno 10 megln Maribor 768-4 01) 98 SW 3 10 4 -3 Zagreb 768-1 2-0 91 W 1-5 7 4 2 Belgrad 8 767-4 1-0 98 mirno 10 megla 6 -1 Sara|evo Skop?|e 767-3 -1-0 96 mirno 8 t -4 Dubrovnik 763-4 11-0 68 N 3 8 morje mirno 14 10 Split 764-5 8-0 92 ENE 3 10 4-0 II 8 Praga / 765 5 -3-0 W 7 7 0-2 3 -5 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 7G5 mm)" prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznsnja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za potok, dne 17. decembra: Spremenljivo; od časa do časa zapadni vetrovi, v nižinah temporatura nekaj nad ničlo. Povpr. barometer višji ko včeraj za 2.7 nun. Prostovoljna javna dražba dobro ohranjene sobne OPRAVE (spalnice) ter ZAVESE, posteljne opreme, obleke, perila, por- celana in drugih predmetov se bo Vršila dne 20. in 21. decembra ob 9, uri dopoldne na . Karlovski ccsti Stev. 18. 8650 URAN specialna trgovina božičnih okraskov LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11. Papir: svilen, tafetni, zlat in srebrni, Skrebeči ln krep. Zlata In srebrn« penca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prtički za v kot, res krasni in poceni, 20 vzorcev in veličin. Obrazci (Krippenbilder), rojstva (štalice), lamela, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Fcenhaar). Razgled« niče, bloki in hrbtički za koledarje, krinke in lampijoni. Listje za rože, prašniki (Potzeln), umetne cvctlicc in venci za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-. žičkov, sadja, bunkic, .špice, okraski od lamete ter Pratika za leto 1927, Zahtevajte cenik ! 61r H. Rider Haggard: 67 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. I* angleščine prevel Jos. Poljane c. >Doslej sem govorila kot nevesta in boginja svojemu možu in bogu Tezkatlipoki; sedaj Tjule, pa govorim kot ženska moškemu. Ti me ne ljubiš, Tjule, zavoljo tega se dajva ločiti, ako je tvoja volja, iz svoje proste volje, saj sva bila poročena na povelje drugih; tako namreč si prihranim nekoliko sramote. Te tri so moje prijateljice in naju ne bodo izdale,« in pamig-nila je proti sonevestam. »Kakor je tvoja volja, Otomi,« sem na kratko odgovoril. >Hvala ti za prijaznost, Tjule,« je rekla, se žalostno nasmejala, poklonila in odšla tako krasna iu tako ljubka, da mi je bilo zopet srce ganjeno, kakor od ljubezni. Izza tiste noči do strašne ure žrtvovanja ni bilo med menoj in kneginjo Otomi ne poljuba no nežne besede. In vendar je najino prijateljstvo in nagnenje naraščalo z vsakim dnevom; pogovarjala sva se namreč zelo veliko in v tem sem tudi skušal preobrnili njeno srce k pravemu Kralju nebes. Vendar to ni biio lahko; kakor njen oče, cesar Montezuma, se je tudi Otomi oklepala bogov svojega ljudstva, dasi je sovražila duhovne in še umikala obredom žrtvovanja človeških bilij, razen kedar je bila žrtev sovražnik njene domovine; o teh obrodili je rekala, da so jih vpeljali pabe, kajti v starih časih niso ra oltarjih žrtovali ljudi, ampak samo cvetlice. Nagnenje med nama je dan za dnevom rasllo in zorelo, tako da som jo naposled za Lilijo bolj ljubil kot kogarkoli na zemlji, dasi sam ne vem, kako je prišlo do tega. Ostale tri so mi kmalu postale zoprne, dasi so bile jako ljubeznive in lepe. Vzlic temu sem se gostil in rajal ž njimi. Deloma sem moral, sicer bi bile morale umreti strašne smrti, ker se jim ni posrečilo doseči, da bi mi ugajale, deloma pa, da bi utopil svojo grozo pred bližajočo se smrtio v pijači in zabavi; treba je namreč pomniti, da se je število dni mojega življenja krčilo in je strašni konec z vsakim dnevom prihajal bližje. Drugi dan potem, ko smo praznovali poroko, se je zgodilo, da so Španci brez sramu poklali šest sto azteških velikašev, in sicer na ukaz hidalga Alvarado, kateremu je bil Kortez za časa svoje odsotnosti izročil poveljstvo. Kortez je bil namreč odpotoval v obmorske pokrajine, da bi užugal Narvaeza, katerega je bil njegov sovražnik Velasquez, guverner na Kubi, poslal, da bi njega ukrotil. Tisti dan so obhajali praznik Anicellcotla z žrtvovanji, petjem in plesom na velikem dvorišču templja; to dvorišče je bilo obdano z zidovjem, po čegar vrhu so se nahajale izklesane podobe zvijajočih se kač. Tisto jutro je prišel k meni knez Guattmok glede nekega obreda, preden je odšel na slavnost. Vprašal sem ga, ako se namerava udeležili slovesnosti; sijaj njegove oprave je bil namreč tolik, da. je bil po mojih mislih gotovo namenjen udeležiti se. »Da,« je odgovoril; >zakaj me vprašaš?« »Zavoljo tega, Gnatemok, ker bi jaz ne šel, da bi bil na tvojem mestu. Povej mi, ali bodo plesalci oboroženi ?■: >Ne, ni navada.« •Brez orožja bodo, Gnatemok. in oni so cvet dežele. Neoboroženi bodo plesali na tistem zaprtem prostoru in Tjuli jih bodo gledali oboroženi. Kaj }>a bi bilo, ako bi se prigodiio, da bi Tjuli začeli kuk prepir z velikaši?« »Ne vem, zakaj tako govoriš, Tjule; ti beli možje vendar niso zavratni morilci; vseeno smairam tvoje besede ko slabo znamenje; svečanost se mora vršiti, glej, velikaši se že zbirajo, vendar jaz ne pojdem zraven.« »Razumen si; Guatemok,« sem rekel. "Sedaj sera prepričan, da si razumen.« Pozneje smo se podali Olomi, Gnatemok in jaz na vrt poleg palače, in sedli na vrh majhne piramide, j katero je bil dal sezidati Montezuma, da bi imel pri-i m'eren kraj, odkoder bi imel lep razgled po trgu in l tempeljskih dvoriščih. S tega mesta smo gledali ples azteških plemičev in poslušali petje in godbo. Bil je slikovit prizor; na svitlem solncu se je iz perja kolibrijev in drugih domačih ptičev narejena oprema lesketala liki dragulji; nikomur se niti sanjalo ni, kakšen je imel biti konec. Med plesalci so bile pomešane gruče Špancev, ki so nosili oklep in bili oboroženi j z meči in puškami; sčasoma pa sem opazil, da so so i . odločili od Indijancev in se začeli zbirati kakor čebele okoli vrat in na raznih točkah'v senci Zidovja | kač. — :Kaj neki vse lo pomeni?« sem rekel Guate-moku. Komaj 3em izgovoril te besede, sem videl : enega izmed Šjtancev, ki je mahal z belim robcem po zraku." Preden še je rt>bec izginil, se je na vseh straneh pokazal dim in takoj nato smo slišali pokanje pušk. Vsef>ovsodi so med plesalci padali mrtvi in j ranjeni, večina njih pa, ki so ostali neranjeni, sc je i stisnila skupaj kakor ovce in obstala nema in prestrašena. Tedaj so Španci vzklikajoč ime svojega pa-trona — kakor so delali vselej, kadar jim je šlo po glavi kako lako zlodejslvo — potegnili meče, planili 1 nad neoborožene azlešlie plemiče in jih začeli moriti. g m f- t O-. ^ g- > ■ TJ c o ° 5 = 5"' g r- ; o ^ * m pe c ™ £ C O t» ° E. P- 3 P O B) p, S| a 5 2 S c 2. w 5 & O « -o ^ ra A 2 S " sa O — Ni P5 ^ Ul D -J o B o •3 S. O — • Ul o a S ** O o wE i — d, o D < N 2 < _ a » JS p e[ s * $ — „3 D » r« C g 2 S »' 5. . a a I ss I K ^ -S Ti, v P » | < P S s 2? P I 0 < 1 <0 p »r O » N s ps 3 w - o n ° -o S S fi f .3 ? Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev I1IDOVIH BARAGA Ljubljana, PRODAJALKA Išče mesta v bližini Ljubljane ali Celja. Gre tudi kot pomoč v kuhinji. — Poizve se v upravi lista pod številko 8644. Išče se dobra gospodinja Ca župnišče. Naslov pove Bprava lista poa: 8639. "SOLNČNA SOBA opremljena, z električno lučjo, se odda strogo solidnemu in zmernemu gospodu s 1. jan. 1927. — Naslov v upravi it. 8647. Selenburgova ulica it- Telefon Stev. OS O Centensm Citafelfem se priporočalo naslednic Hrane: Iščem službo vrtnar, pomočnika. Sprejmem pa tudi mesto sluge ali kaj stičnega. (Zmožen slov. in nemšč.) Naslov v podruž. uprave »Slovenca« v Celju, hotel »Beli vol«. 8574 LEP POSTRANSKI zaslužek •e nudi resnim in poštenim držav, vpokojencem in tudi drugim s prodajo domačih državnih srečk na obroke, Reflektanti za tako zastopstvo nhj pošljejo pismene ponudbe sa upravo »Slovenca« Sod šifro: »Domač Ijub-anski zavod«. 8606 Drožerljskega pomočnika Izurjenega, zanesljivega, z dobrimi referencami, po možnosti z znanjem francoskega in nemškega jezika, IŠČEMO. Plača dobra pod najboljšimi pogoji. Vstopi lahko takoj. • Angleška drožerija Vuka KARACIČA 14, Beograd. Pri „AMERKANCUM Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, Jopice, perilo Iti Modno blago. Prcdaialna K-T. D. (H. NfiCman) LJubljana, Kopitarjeva ul. 2. FRANC FOJAN krovstvo in zaloga strežnih potrebščin Ljubljana - Galjevica 9. IVAN JAVORNIK mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnico poleg Zmajskega mostu flngeiosian Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana, Rarlousiia c. 8 P. L Z 0. Z. Industriji pločevinastih Izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 TEOD. MORIM kleparsko in Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekarn* Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.; Prešernova 14 Deželna lekarna pri .Mor. Pomaga)' Mr.ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 ZIMSKA JABOLKA od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL, Sv. Jernej, pošta Loče. 8434 Ford-avto 6c proda v dobrem stanju in dobro rabljiv, z osebno in prtljažno karoserijo, za 12.000 Din. — Naslov se izve v gostilni Kmet, Ljubljana, Gospo-» vetska cesta 8. 8649 polno jarmenik, napetost 50—60, z navedbo cene, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »7582«. štedilnik naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 8648. Proda se lep, črn, dobro ohranjen KLAVIR (Stutz-fliigel). — Naslov pove uprava lista pod št. 8671. Kupi se vsaka količina smrekovega in jelovega brusnega lesa proti takojšnjemu plačilu. - Cenj. ponudbe z navedbo cene, količine in časa dobave na upravo »Slovenca« pod šifro: »Brusni les« štev, 8600. Kdor želi sreče in veselja, naj kupi srečke drž. razredne loterije 13, kola. -Žrebanje že 11. jan. 1927. Dobitke izplačujem brez odbitka. — Veliki izbor in zaloga žepnih gramofonov, plošč itd. Se priporoča: Vitomir Doliniek, trg. agentura, Celje, Gosposka ulica 26. 8569 Cenj. občinstvu naznanjam, da bom jutri 18. t. m. OTVORIL na Seliš št. 8, poleg žrehčarne. Postregel bom vedno z dobrim blagom in po najnižjih cenah. FRANJO KEBER ml. Martine, Cerne & Komp. dr. zo. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6 H! Runom tapetnik LJubljana. Krekov trg 7 Blaž Jantar pleskar iloDljona, Dresi 3osip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 (Smiaiii«) JOSIP OLUP trgovina manufakture 1« oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu) Pavel Štele ADTOTAKSI JublJana, Poljanska testo 3 Telefou 942 SC. Pečenko trgovina vseh vrst usnja in Čevljarskih potrebščin Ljubljana, Sv. Petra cesta 32 [LEOPOLD sesa iermenar Ljubljana, PoljansKa c. 9 9 PRISTOU & BRICELJ črkoslilcarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 Kupujem staro zlato in srebro kakor tudi denar, po najvišjih dnevnih cenah. — Trvdka Almoslechner, Celje, Prešernova ul. 1. Izrezljane JASLICE prodam. - Naslov pove uprava lista pod it. 8474. Snežne čevlje In galoše popravlja AVGUST ŠKOF, Borštnikov trg, poleg Rimske c. Mlekarna novo zidana, z najmoder-nimi stroji urejena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju, v bliž, Zagreba, kjer sc more dnevno 3000 litrov mleka dobiti, jc iz proste roke naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 8611. NA RAČUN VZAMEM dobro idočo GOSTILNO z kavcijo Din 5000.—. Cenj, ponudbe na upravo lista pod šifro: »KUHA-RICA« štev, 8661. Izgubila sta se dne 13. dec. dva mlada PSA. Eden je temnorjav prepeličar, z odsekanim repom in belo liso na prsih, drugi je bel istrski brak z rumenimi lisami. - Najditelj naj se zglasi v vili Zilič na Mii-fu, ali pa v trgovini ZALTA & ZILIČ, Dunajska cesta. -Proti nagradi! 8658 Vsakovrstno zšalo liopiifc po najvišjih cenah Černe, juvelir, Ljubljana WoJfova ulica štev. 3 OGLEJTE SI! baržunaste in filz-klohu-ke od 80,— Din naprej samo v modnem salonu STUCHLY - MAŠKE, Židovska ulica 3. 8590 l}vfeljanci'Ma*rnt Trg 18-1?. Božična prodala rmmkar dospelih nouosfi! e samo ceno, temveč tudi kakODDSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. KnllgOUeZlIfiCa H. T. D., frtalnlca In foarnica postopnih knjig d LJubljani, KapiSargesa ulica Sten. 6/II. Svarilo! Podpisana Žurman Zofija, vdova po dimnikarskem mojstra v Celja* sporočam vsem strankam, da čonč Konrad ni upravičen do nobenega kasiranja računov ter opozarjam vse one, ki so mu plačali in ki bi mu še v nadalje plačali tozadevne račune — da bodo morali te račun* poravnati še enkrat pri meni. ŽURMAN ZOFIJA dimnikarska vdova — Celje. KM IM IVOV TOI Naslov knjig Broširano Din About-Hafner, Kralj gora. Povest. . . , , * » , , , , , w w , , , , > » De Amicis, Furij. Novela......; ....... >....... , Aškerc, Balade in romance........>. v, ......... . Baar, Zadnja pravda. Roman. ....... . > « • < , • i > • , t > Badjura, Na Triglav v kraljestvo Zlalorogovo. Kažipot. .>,.,,.,... Badjura, Pohorje. Praktičen vodnik po Podravju. . . ........... Badjura, Smučar.......................... Badjura, Vodit kroz Jugolooanske alpe. I. del: Slovenija. (Eleg. vezano Din 120.—.) Baudelaire-Karlin, Pesmi v prozi. (Elegantno vezano Din 36.—.)....... Bsumbach-Funtelt, Zlatorog. Planinska pravljica. (Elegantno vezano Din 24.—.) . , Beg Ante, Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih i« strupenih gob..... Bonsels-Levstik, Prigode čebelice Maje. (Elegantno vezano Din 34.—.)..... Boris Miran, Strunam slovo. Poezije................. . Burnett-Pribii, Mali lord. Roman.............k ...... Brezovnik A., Zbirka najboljših, slovenskih kralkoČasnic iz vseh stanov...... Cankar Ivan, Moje življenje. ...... ,...........« » . Cankar Ivan, Mimo življenja........ i i ,.». ...... . Curwood, Kazan, volčji pes. Povest. . . s s . » i .«...>,, t . De Foe-Levstik, Robinson Crusoe. Povest. ..>.., i , ... 'j , t s , . Del Cott, Dva salonska plesa: Četvorka in Beseda. . . . . ........ Dolenc dr. Metod, Današnji položaj kaznenopravnog zakonodajstva kraljevine SHS. Dostojevski, Bele noči. — Mali junak. Roman............... Dostojevski-Levstik, Zločin in kazen. Roman v dveh delih z epilogom. (Oba dela elegantno vezana Din 92.—.) .................... Doyle-MihajIovič, Zgodbe napoleonovega huzarja. (Elegantno vezano Din 48.—.) . Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, politični, zgodovinski, kulturni, gospodarski in socijalni pregled........................ Erjavec, Izbrani spisi. I. zvezek. Povesti...... Euripides-Bradač, Medeja. Tragedija v petih dejanjih. Feigel, Pol litra vipavca. Humoreske........• Funtek, Godec. Pravljica o Vrbskem jezeru. . »..,»,..»,,.., Gogolj, Revizor. Komedija v petih dejanjih................ Govekar, Ruska moderna. Novele in črtice. ............... Grdina, Štiri leta v ruskem ujetništvu. V dodatku: Pregled zgodovine ruskega naroda............................. Gregorčič Simon, Poezije I. (Iv. Dornik.) » , . . ........«... Haggard-Crnigoj, Jutranja zvezda. Povest. . j ....... ....... Gulič, Parni stroj in parna turbina...... ... ......... . llumek Martin, Domači vrt s slikami. Praktični navod kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. (196 strani.)..................... Humek Martin, Praktični sadjar s slikami. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov. Humek Martin, Sadje v gospodinjstvu.................. llumek Martin, Sadno vino ali sadjevec.............., . . Humek Martin, Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Jurčič Josip, Spisi. Uredil dr. Ivan Grafcnauer. (Zvezki: 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. elegantno vezani po Din 30.—.)................ Kalinšek S. Felicita, Slovenska kuharica. (Velika, ilustrirana izdaja, okoli 700 str., elegantno vezano.) .................. Kellermann-Velikonja, Tunel. Socijalni roman. .............. Korun dr. V., Spake. Satire, humoreske in drugo.............. Kunaver P., Po gorah in planinah. I. Dijaška leta. (10 slik. Eleg. vezano Din 42.—.) Leblanc-Levstik, Arsene Lupin. gentleman vlomilec. (Elegantno vezano Din 38.— ) Levstik Franc, Martin Krpan. (Z risbami Ilinko Smrekarja.)........ , Levstik Franc, Poezije. Trije zvezki po . . . . . . . ......... Skupaj vezani v en zvezek (platno). . ................ Levstik Vlad., Gad je gnezdo. Povest. ...... 18--10--10--16'- 15--10'- 16--6-- 20--15--16'-10'-18'-28" 3'-4'-10-- 40'-25-- Ve-lano Din 30"- i 20 -26--20'-40--30-- 100'-20--12'-50"-20'-10'-30--20--20'-15'-30-32"- 16'- 60-— 32-50 40 — 16- io-— 15'- 7-50 12-- 20- 20-- 80-— 100 — 16-- 20'— 30'— 40-— 80 — 33-- 40-— 80-— 24'- 10-— 10-- 16'- 20-— 160- 24-— 30'— 15-— 0 — 20-- 25-— 15'- 22 — 20-— 6-— 10 — 26'— 10- 18 — Natslov knjig Broširano Din Vezano Din Ljudski oder: III. zvezek: IV. „ V. „ VI. „ VII. „ VIII. „ IX. „ Pevske točke Elegantno Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. ; , Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih...... , Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. . , , Kamposteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. . . Mlinar in njegova hči. Ljudska igra......... Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. . . k . . Revček Andrejček. Ljudska igra v petih dejanjih. . . . k igri Revček Andrejček. ...... i...... Majar-Campe, Odkritje Amerike. , . , ............. Majdič, Nasveti za hišo in dom. ................ Majster, Poezije. ........«.«,. » ....... . Marryat, Morski razbojnik. Povest. k \ ... Mazzini-Gradnik, Dolžnosti človeka. ............... Mole, Ko so ovele rože. Pesmi. ........................ Meško, Ob tihih večerih. 11 povesti. Meško, Slike. 8 povesti..................... Napotnik, Hughesov brzojavni aparat............... Pahor, Veseli bratci. Koračnica (moški zbor s spremljevanjem klavirja). . Pavčič, Našim malčkom (za "klavir)................ Pevec, Mlekarstvo s črticami o živinoreji. ............. Podkrajšek, Veliki slovenski spisovnik............... Prešeren dr. France, Poezije. (Ljudska izdaja. Elegantno vezano Din 28.—.) Res dr. AL, Dante ob 600 letnici. (Elegantno vezano.)........ Rodenbach-Gradnik, Mrtvo mesto. Roman. (Elegantno vezano Din 28.—.) . Rostand-Zupančič, Cijrano de Bergerac. Herojska komedija v 5. dejanjih. (EI vezano Din 48.—.)..........t.......'...... Rozman Ivan, Nova erotika. Disonance in akordi. (Elegantno vezano Din 32.—.) . .' Šarabon dr. V., Zgodovinske anekdote. Trije zvezki po ..... ...... Vezani v eno knjigo (platno)............».<•»»». Sič Alber, Narodne vezenine m Kranjskem. I. zvezek ........... II., III. in IV. zvezek po. »»«,.,»,.,,, Slikanice: Otrok na prvem potovanju..................... Deca raja vija vaja........•....,........... Trnjulčica........ . ................. Slivnik, Perotninarstvo. Kako vzgajaj m o, in negujmo kokoši in druge domače ptice. Z mnogimi slikami............. . . . ........ Šorli dr. Ivo, Novele in črtice, .i............ i . . . ! . Tagore-Gradnik, Ptice selivke..................... Tepina, Podkovstvo. Pouk kovačem in konjerejcem............. Tolstoj-Levstik, Hadži Mura'. Roman. Eleg. vezano Din 36.—. ........ Tominšek, Slovensko-nemški slovar................... Tominšek, Nemško-slovenski slovar. .................. Veber dr. Fr., Analitična psihologija. ........... Veber dr. Fr., Sistem filozofije. . . . ................ Verno Julcs, Otroka kapitana Granta. Potovanje okoli sveta. Roman v treh delih. Vilfan K., Sarafan. Za citre. . .................... Vilfan K., Slovenski citrar................... , , , Zbirka žepnih slovarjev: Francosko-slovcnski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar. .......... Slorensko-francoski slovar. Sestavil dr. Janko Kotnik........... Italijansko-slovenski slovar. Sestavil dr. Jos. Valjavec........ . . . Slovensko-italijanski slovar. Sestavil dr. Jos. Valjavec........ . . i Latinsko-slovenski slovar. Sestavil dr. Fr. Bradač. ............ Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva............ > , . . 18--18'-18'-18--18--18-1S--20'-15--20"-10'-15'-20--10-- 20'-10--10'-25"-25'- 12- 10-- 25'— 12' 12" 17-50 25-- 40--18'- 20--15- 25--30'-4S--3'' 6-- 60-— 20-— 30 — 15 — 21- 24- 30-- 60' 15' 80' 15-— 32-50 15'- 45-- 50-— 10 — 20-— 20--60-— 58- 70'-70--70'-70--70"-75-- J KotalofjS se pošISja^o ma zaftifevo KurezplaSno. Naročila sprejema: ™ H Za JuKosiovamko Utkarno v Liubliani: Karol Ce& Izdajatelj; dr. Fr. Kalotrec, Uradniki Franc Terietflfcr,