»nM-ntna ptaAans v gotovini,' Leto XV1L, št. JpravniStvo: ujubljana, Knafljcv: ulica 6 — relefon št. 3122, 3123^ 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova ni. 6 — TeL <392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3t 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. S telefon št. 190. RaCuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubliana št. 11.842, Praga Sislo 78.180, VVien št 105.241. m Ljubljana, nedelja tj- decembra 19*1 Cena 2 Din Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina naAa mesečno Din 25.— Za toosemstvo Din 40*— Uredništvo: f,jablana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 5123, 3124, 3125, 3125. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon «t. 2440. Olje, 8troaamayerjeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65. BOhopiai m ne vračajo. Sprememba v Angliji Čudno je, ali resnično, da se veliki zgodovinski dogodki sodobnikom, ki jih doživljajo, navadno ne zde prav nič veliki. Ko se je ob zaključku svetovne vojne izvršil največji prevrat, kar jih pozna zgodovina, je le malokdo občutil vso velikost tistih časov. Dogodki so se vrstili kakor da so sami po sebi umevni in kot take so jih ljudje tudi sprejemali. Slično je tudi te dni z odstopom angleškega kralja. Res ta dogodek ni tako dalekosežen, da bi ga bilo primerjati s spremembami, ki jih je prinesla velika vojna, brez dvoma pa pomenja dogodek svetovnega pomena. Saj prostovoljno «mšča svoje mesto vladar najmogočnejšega in največjega imperija in povrh vladar, ki je bil sprejet ob svojem nastopu s takimi splošnimi simpatijami ne le svojega, temveč tudi drugih narodov, kakor se je to doslej zgodilo še prav redkemu državnemu poglavarju. Prav zaradi tega predstavlja odstop kralja Edvarda za Anglijo mnogo težji udarec, kakor bi ga pomenila sprememba na prestolu v drugačnih okoliščinah, in je v zgodovinah narodov težko najti enak primer. Da odstopajo člani vladajočih rodbin in se odrekajo vsem svojim pravicam in častem, da lahko slede klicu svojega «rca, to ni ničesar izrednega in poznajo vse polno takih primerov. Bolj redki pa so primeri, da se umakne v zasebno življenje aktiven vladar velike in mogočne države, pa še tako priljubljen in popularen povrh. Angleška zgodovina takega dogodka še ne beleži. Zato je razumljivo, da se angleška javnost ni mogla sprijazniti z mislijo Edvardove abdikacije in da je vse do zadnjega trenutka vztrajala na svoji zahtevi, naj se najde izhod, ki bi to preprečil, pa čeprav je bilo že skoro jasno, da takega izhoda ni. in vendar se je ves odpor polegel, ko je bil odstop kralja Edvarda izvršen. Da, celo one množice, ki so mu poprej ' prirejale navdušene ovacije, da bi ga odvrnile od odstopa, so si olajšano oddahnile. Prevladal je zdravi angleški instinkt, ki je spoznal, da je ta rešitev za državo in s tem tudi za narod najboljša. Saj je presekala hudo krizo, ki se je začela razvijati v že zelo nevarno smer. ko so mnogi že občutili, da je vsaka rešitev boljša od zavlačevanja. Pokazalo se je tudi, da je ta rešitev najbolj v skladu z angleško mentaliteto. Krona, simbol britanskega imperija, katere ugled je v zadnjih letih še posebno narasel, je šla iz boja nedotaknjena. Edvard je znova pokazal, da mu je angleško gentlemanstvo v krvi in da je res mož, kakršnega so njegovi narodi ljubili in spoštovali. In angleška demokracija se je v težki preizkušnji zopet enkrat izkazala ter se še globlje zasidrala v ljudstvu, kajti brez dvoma je. da spada med prve naloge vsake demokracije, čuvati ugled in avtoriteto narodne skupnosti in njenega predstavnika. Poročila, ki prihajajo iz Londona, potrjujejo, da je zadovoljstvo angleškega naroda splošno. Celo najbolj goreči in navdušeni prijatelji kralja Edvarda VIII., ki so videli v njem enega največjih bodočih angleških monarhov in ki so se zato na vse mogoče načine trudili, da bi preprečili njegovo odpoved, se udajajo spoznanju, da je bilo kraljevo postopanje prav tako modro, kakor je bilo modro zadržanje ministrskega predsednika Baldwina. Nastop novega kralja pa je bil pozdravljen z navdušenjem, ki potrjuje Baldwinove besede, da ne bo angleška krona utrpela zaradi Edvardove epizode nikake izgube na ugledu in sijaju. Poslovilni govor, ki ga je imel v petek ponoči kralj Edvard po radiu in ki so ga poslušali nešteti milijoni po vsem svetu, je bil tako človeško topel in obenem tako prepričujoč, da je angleškemu narodu odstopivšega kralja še bolj vtisnil v prijazen spomin. Priprosto je Edvard, sedaj vojvoda Windsorski, razložil tragično dilemo, v kateri se je nahajal in priznal, da bi bil nesrečen, ako bi ne mogel imeti ob sebi življenjske družice, ki si jo je bil izvolil. V takem položaju bi se ne čutil doraslega težkim nalogam britanskega vladarja, pa je rajši izvajal konsekvence in se umaknil. V enako toplih besedah je govoril o svojem nasledniku in bratu, sedanjem kralju Juriju, kateremu je kot prvi prisegel zvestobo in poslušnost. Prosil je prebivalstvo britanskih držav, naj se oklene kralja Jurija z enako ljubeznijo in zaupanjem, kakršno je gojilo napram njemu. Vse kaže, da se bo res tako zgodilo. Poročila iz Anglije in dominionov pričajo, da stopajo čedalje bolj v ozadje sentimentalni momenti, ki so v razpletu krize igrali nedvomno zelo veliko vlogo. Javlja se trezna presoja položaja, ki jo dviga zaupanje v novega vladarja, kralja Jurija VI. V njem vidijo Angleži predstavnika prave monarhične tradicije. kakršno sta v Angliji zakoreninila zlast; klavna kraljica Viktorija in njen Tv_rii V., oče kralja Edvarda in Juri] Ul. - noul angleški krali Dosedanji vojvoda Yorški je bil včeraj kot kralj Jurij VI svečano po prastarih običajih proglašen za novega vladarja London, 12. decembra, br. Z današnjo proklamacijo po prastarem običaju je postal dosedanji vojvoda Yorški pravno vel javni vladar prostranega britanskega imperija. K tej zgodovinski svečanosti se je zbralo v Londonu mnogo odličnikov. od blizu in daleč pa so prihitele nepregledne množice, ki so že od ranega jutra oblegale vse kraje, kjer so pozneje oficielno proglasili, da je zaradi odstopa kralja Edvarda VIII. zasedel izpraznjeni prestol največje države* vojvoda Yorški kot kralj Jurij VI. Največje množice so so zbrale pred prineevim dvorcem in kraljevo palačo, ki je bila za današnji zgodovinski dan primerno okrašena z zlatimi zavesami in škrlatnimi preprogami. Pred palačo sta se razvrstili konjenica io pehota kraljeve garde, okrog palače pa mnogoštevilne delegacije vseh vrst orožja angleške vojske, mornarice in letalstva. Svečana proglasitev /ai kmalu po ll. uopokiiu. so s« načeli v kraljevi palači zbirati člani kronskega sveta in ostali odlioniki. ki prisostvujejo po prastarem običaju njegovim sejam. Poleg članov tajnega sveta pripadajo kronskemu svetu visoki komisarji dominionov in indije ter člani kraljevske rodbine. Na seji je bi! najprej sestavljen državni akt o proglasitvi novega kralja, nakar je poseben glasnik odšel v prinčev dvorec in pozval vojvodo Yorškega v palačo. Ob 12.30 se je vojvoda Vorški s predpisanim spremstvom podal na »ejo kronskega sveta. Na poti so ga pozdravljale velike množice, ki so mu prirejale navdušene ovacije. Ko je stopil vojvoda Yorški pred kronski svet. je predsednik kronskega sveta prečital naslednjo izjavo: Tu prisotni so se zbrali, da razglasijo in proglasijo soglasno in prisrčno, da je vi-sokorodni princ Albert Friderik Artur Jurij postal po milosti božji naš edini zakonski i pravomočni gospodar Jurij VI„ kralj Velike Britanije, Irske in britanskih dominijo-nov onstran morja, in cesar Indije, ki »ma mu dolžni popolno zvestobo in pokorščino z vso našo ponižno ljubeznijo. Člani kronskega ?veta so nato kot prvi prisegli novemu kralju zvestobo. Kralj Jurij VI. je zatem podal običajno zaobljubo, da bo vselej in povsod čuval koristi in dobro države in narodov britanskega imperija ter zvesto vršil svoje vladarske dolžnosti strogo po ustavi in državnih zakonih. Prve avdience in prvi obiski Sledile so prve avdience. s čimer se je začelo vladarsko poslovanje novega kralja. Prvi je bil sprejet notranji minister sir John Simon, nato pa lordski predsednik državnega sveta Ramsnv Macdonald. ki mu je kralj sporočil svojo željo naj se priprave za kronanje nemoteno nadaljujejo in da se naj kronanje izvrši 12. maja prihodnjega leta, kakor je b'lo določeno že za vladanja kralja Edvarda VIII Takoj nato so se poklonili novemu vladarju predstavniki dominionov. nakar je kralj med burnimi ovac i jam i zibranih množic odšel v buckinghamsko palačo, kjer Je obiskal kraljico mater Mary. nato pa se vrnil v svojo rezidenco. Vse ulice, kjer se je vozil kralj, so bile nabito polne občinstva.. ki ga je prisrčno pozdravljalo in neprestano prepevalo državno himno. Proklamacija narodu Takoj nato je sledila običajna ceremoni-alna proklamacija novega kralja po mestu. Točno ob 15. je stopil na balkon Saint-jameske palače dvorni glasnik v spremstvu 12 heroldov. Na znak fanfar je zavladala tišina, v kateri je dvorni glasnik s povzdig-njenim glasom prečital zbranemu narodu naslednjo proklamacijo: »Ker se je naš mogočni in slavni vladar ki gospedar kralj Edvard VIII, po svoji svobodni volji rn s pristankom narodnega predstavništva prostovoljno odrekel prestola, prehaja cesarska krona Velike Britanije in Irske po pravu nasledstva na visokega in mogočnega princa Alberta Friderika Arturja Jurija. Zato smo se zbrali mi duhovni in posvetni lordi tega kraljestva skupaj z lordi tajnega sveta ter s številom drugih gentlemenov. z županom m mestnimi svetniki ln prebivalci Londona sklenili soglasno in pristali vsi z besedami in srcem, da objavimo in proglasimo: Visokorodnl in mogočni princ Albert Friderik Artur Jurij je postal po odstop« kralja Edvarda VIII. naš edini zakoniti in pravomočni gospodar Jurij VI., po milosti božji kralj Velike Britanije, Irske in britanskih dominionov onstran morja, cesar Indije. S tem sporočamo to dejstvo in prav tako našo »talno poslušnost z vso našo srčno in ponižno ljubeznijo. Prosimo boga, po čigar volji vladajo kralji in kraljice, naj blagoslovi kralja Jurija VI., da M nam vladal dolga »rečna leta«. Velike manifestacije Množica je posluššala odkritih glav pro-klamacijo. Ko je glasnik končal, so zaori-li po trgu in sosednih ulican gromki vzkliki novemu kralju. Godba je zasvirala državno himno, ki jo je pela V9a množica. V istem trenutku je zagrmelo 21 topovskih strelov in so zazvonili v pozdrav novemu kralju vsi zvonovi londonskih cerkva, na palači, ki je bila doslej dom vojvode Yorškega, pa je zap'apolala kraljeva standarta. Ko se je dvignila kraljeva standarta, je častna četa pred dvorcem oddala častno salvo, nad dvorcem pa so se pojavila mnogoštevilna vojaška letala in metala na dvorec in ulice male zastavice in šopke cvetja. Ovacije se dosegle vrhunec, ko se je na bail.omi palače pojavil novi kralj in se s pokloni zahvalil množici za ovacije. Nato je 12 plemičev v starinskih oblekah v spremstvu oddelka heroldov krenilo v notranje mesto, da po starinskih predpisih na določenih krajih objavijo, da je zasedel prestol novi kralj. V sprevodu je bila tudi državna kočija, v kater, se je kot zastopnik kralja vozil g'avni komornfk markiz Col Mondley. „Vstop v London" Na meji starega in novega mesta pri Temple-baru, kjer je vhod v City of London, je bila cesta zaprta z rdeiim svilenim trakom. Tu so čakali 6-prevod londonski župan, najvišji londonski .sodnik in 12 zastopnikov meščanstva. Ko se je sprevod ustavil, je vprašal londonski župan: »Kaj hočete v našem mestu?« Dvorni glasnik je na to vprašanje odgovoril: »M smo, glasniki Njegovega Veličanstva« ter zahtevamo vstop v mesto, da proglasimo kralja za vladarja«. Londonski župan je nato po »posvetu« z zastopniki meščanstva »odprl mestna vrata« s tem. da je prerezal trak. V spremstvu župana so nato kraljevi glasniki krenili k mestni hiši in tu pred špalirjem kraljeve garde in odposlan i tev vseh edinic londonske garnizije preči tali proklamacijo, nakar je godba zasvirala državno himno. Ista ceremonija se je nato ponovila pred borzo in Se na dveh mestih. Z izvršitvijo teh ceremonij, ki so jih prenašale vse angleške radijske postaje in so jih poslušali istočasno po vsem britan- skem imperiju, je postal vojvoda YorSki pravomočni vladar imperija kot kralj Jurij VI. Svečani obeh zbornic Istočasno s proklamacijo po ulicah Londona je bila izvršena tudi proklamacija v obeh zbornicah, ki sta se ob 15. sestali k svečani seji. V obeh zbornicah je bila najprej prečitana proklamacija vojvode Yor-škega za kralja Jurija VI., nato pa sta bili sprejeti resoluciji, v katerih obe zbornici čestitata novemu kralju. Sledila je zaprisega članov lordske in poslanske zbornice po posebnem, starem ceremonija-lu. Danes je priseglo 100 članov spodnje zbornice, ostali pa bodo prisegli v ponedeljek, nakar bodo seje obeh ^»rnic odgo-dene preko božičnih in novoletnih praznikov. Kraljeva poslanica vojski in mornarici London, 12. decembra, br. Kralj Jurij VT. je po starem običaju izdal posebno poslanico za vojsko, mornarico letalstvo in uredništvo. V tej poslanici .naglasa, da se s ponosom spominja, da je svojo prvo vojaško izobrazbo užival pri mornarici in služil kod oficir v mornarici v miru in vojaki. BU je priča velike pomorske bitke pri Sdca-geraku, kjer je britanska mornarica tako junaško čuvala svojo tradicijo. Prepričaa je, da bo tudli v bodoče hodila vedno po tej poti. O vojnem letalstvu pravi, da je več ko doraslo svoji nalogi, ter občuduj« pogum rn energijo, s katero ta vrsta državne obrambe vrši svoje tako številne in vedno težje nailoge. Angleška vojska je bila vedno verna opora države in upa, da bo 'o ostala tudi v bodoče. Uradn-i^tvo pozivu, da vestno kot doslej izpolnuje svojo nalcnjo v dobrobit domovine. Vojvoda London, 12. decembra, br. Kralj Jurij VI. je danes popoldne kot prvi državni akt podpisal ukaz, s katerim podeljuje MvSe. mu kralju Edvardu, ki Je z ahdikacijo ia-gub'-l tudi vse plemiške naslove in dohodke, naslov vojvode VVindsorskega s pripadajočimi vojvodskimi prejemki. Irska priznala novega kralja Sla pa Je pri tem korak naprej v svoji osamosvojitvi in si vzela popoln položaj dominiona Dublin, 12. decembra, br. Irski parlament je danes s 96 glasovi proti 6 sprejel j zafeoh, s katerim je pristal na odstop kralja Edvarda VIII. in priznal za kralja vojvodo Yorškega kot kralja Jurija VI. Dublin, 12. decembra. Irskemu parlamentu je bil danes predložen zakonski naort, ki vsebuje priznanje kralja Jurija, a obenem predvideva ukinitev mesta generalnega guvernerja in odstranitev kraljevega imena pri vseh aktih notranje uprave svobodne irske države. Zakon pravi v svojem uvodu: »Dokler je svobodna irska država zvezna z Avstralijo, Kanado, Veliko Britanijo, Novo Zelandijo in Južno Afriko in dokler naredi »eh držav priznavajo kralja glede imenovanja diplomatskih in konzularnih zastopnikov in glede sklepanja mednarodnih Ho<»ovorov. je na Ia način priznani kralj pooblaščen, da zastopa za enake svrhe tudi svobodno irsko državo.« S sprej'iw»m tega zakona.i»o »ifela svobodna irska država republikansko obliko vlndp glede na notranje stvari, čep^v bo ohraniila zvezo s krono glede zunanjih stvari. Generalni guverner je nocoj podpisal zadnji zakonski načrt, s katerim je odprav* Ijena njegova lastna funkcija. Ministrski predsednik De Valera je irjpK* vil danes v parlamentu: >Mj želimo vpešrdos republiko, vendar menim, da za ustanovit«* take republike sedanji trenutek ni ugoden, ker je združenih le 26 grofij svobodne irska države. Vseirsko republiko želimo za veo nacionalno Irsko. Noben član britanske drža« ve ne more ugovarjati čisto notranje političnim in notranje ustavnopravnim izpre-membam. kj jih imamo v načrtu. Angleška vlada ve, kaj nemeravarno. V sedanjem trenutku moramo samo razjasniti naš ustavnopravni položaj Ln odstraniti, kar je bik) ža davno le ustavnopravna fikciia. Nikakor pa ne nameravamo opustiti evoiih vezi z brit tanekim imperijem. Tudi Angliji ne nameravamo zadatj nobenega udarca. V novi irski ustavi so razveljavljen j le oni členi, ki dajejo kralju britanske države funkcije, po katerih dobiva pravjco odlocevanja v notranji irskih zadevah. Svobodna irska država, to poudarjam še enkrat, odločno vsrfraja na svojem statutu kot enakopraven član brjtai* skega imperija«. Kralj Edvard odšel Sredi noči je zapustil svojo dosedanjo prestolnico London, 12. decembra, br. Po poslovilnem govoru, ki ga je imel snoči po radiju, se je bivši kralj Edvard podal v palačo Wind-sor, kjer so se zbrali vsi člani kraljeve rodbine k poslovilni večerji. Po večerji se je Edvard prisrčno poslovil ter se jim zahvalil za vso tolažbo in podporo, ki so mu jo rz- Kralj Edvard govori milijonom križem sveta Poslovilni govor odstopivšega kralja in cesarja je poleg britanskih prenašalo tudi nešteto drugih radijskih postaj po vsem svetu Jurija VI. Ni dvoma, da si bo tudi novi kralj kmalu usvojil srca svojih narodov, Anglija pa se bo po prestani krizi zopet lahko posvetila nalogam, ki jo čakajo. In te niso majhne. Odstopivši angleški kralj Edvard se je v petek zvečer po radiu poslovil od narodov britanskega imperija. Njegov govor so poleg radijskih postaj v Angliji ter angleških dominionih in kolonijah prenašale tudi skoro vse druge oddajne postaje križem sveta, med njimi tudi vse tri jugoslovenske. Nikdar nobenega govora in nobene druge oddaje še ni razširjalo v svet toliko radijskih postaj. Zato gotovo tudi nikdar nobenega govora in nobene prireditve še ni poslušalo toliko milijonov ljudi, kakor je poslušalo poslovilne besede enega najpopularnejših vladarjev moderne dobe. Govor smo prinesli že v včerajšnji drugi izdaji. Za čitatelje naše prve izdaje ga objavljamo danes še enkrat. Z glasom, ki se mu je na mnogih mestih poznalo razburjenje in ginjenje, je kralj Edvard, ali v trenutku svojega govora že preprosti »mister Edvard Windsor«, izvajal: Napočil je čas, ko lahko izpregovorim narodom britanskega imperija Če sem doslej molčal, nisem molčal zaradi tega. ker bi bil imel kako tajnost, marveč zato, ker mi je bilo kot suverenu po ustavi nemogoče obračati se neposredno k svojemu narodu. Pred par urami sem izvršil svojo poslednjo dolžnost kot kralj in cesar britanskega imperija in s tem trenutkom je stopil moj brat. vojvoda Yorški na prestol. Smatram za svojo prvo dolžnost, da mu iz vsega srca prisežem poslušnost in pokorščino. Poslušalcem 90 znani vzroki, ki so me dovedli do mojega dalekosežnega sklepa. Prosim jih. naj verujejo, da tudi v teh težkih urah odločitve nikdar nisem pozabil naroda in države. 25 let sem zvesto služil svojemu narodu in državi ter sem vedno mislil na svoje dolžnosti Prosim va*, da mi verujete, da ne bi mogel dolžnosti in odgovornosti vladarja brez pomoči in podpore ljubljene žene vršiti tako, kakor sem si zamislil. Moja abdikacija je popolnoma moja lastna, osebna odločitev. Drug človek, ki je bil zaradi tega najbolj prizadet, ki je do zadnjega poskušal, da me odvrne od tega sklepa in pripravi do drugačne odločitve, je bil mintstrski predsednik Baldwin. Vendar je odločitev padla tako. kakor je, ker mislim, da je tako najbolje za vse. Moj težavni položaj je olajšan s tem, d« je moj brat, vojvoda Yorški, mož z obsežno državniško izobrazbo in sposobnostmi, brez škode za državo stopil na prestol. On ima svoj dom, ženo in otroke, in bo zato veiiko lažje vržil odgovornosti polno nalogo V teh težkih časih. V teh težkih urah sem imel tolažbo svoje matere ki svojih bratov, a tudi ministrski predsednik Baldwin je bil napram meni do skrajnosti obziren in je vselej kazal največje spoštovanje. Nikdar ni bilo med menoj in vlado ali parlameptom nikakega ustavnega spora. Vzgojen po tradicijah svojega očeta bi tudi tega ne bM nikdar dopustil. Za vso ljubezen in spoštovanje, ki so mi ga izkazovali narodi britanskega imperija. se jim v tem trenutku zahvaljujem iz vsega srca. Umikam se sedaj is javnosti in odlagam težko vladarsko breme. Morda bom za dalje časa zapustil svojo domovino, ki je morda dolgo ne bom več videl toda verujte mi. da bom tudi v tujini vedno mislil na njo in budno spremljal usodo imperija. Tudi kot privatnik bom po svojih najboljših močeh služil koristim domovine Verujte mi, da noben klic mojega naroda ne bo ostal brezuspešen. Bog blagoslovi vse poslušalce, Bog blagoslovi kralja, ki je z današnjim dnem stopil na prestol! kazali v teh zgodovinskih dneh. nato pa se je odpeljal v dvorec Belvedere. kjer so se že izvršile zadnje priprave za njegor odhod v inozemstvo. Kmalu po polnoči je krenil iz dvorca Belvedere osebni avtomobil bivšega kralja. Okna na avtomobilu §o bila zastrta. Za njim 6ta vozila še dva draga avtomobila in tovorni avto s prtljago. Avtomobili so peljali naravnost v vojn« pristanišče v Portsmouthu. kjer je bilo že vse pripravljeno. Ker čas odhoda bivšega kralja ni bil znan. tudi ni bilo nikjer občinstva. Zaradi pozne ure je bilo tudi malo policijskih in vojaških straž. Avtomobili s« s*1 ustavili na s.tmem pomolu, kjer so potniki izstopili. Bivšega kralja je spremljal njegov adjutant polkovnik Meg m njegov osebni sluga. Bivši kralj se je takoj podal v pisarno poveljnika vojne luke admirala Fioherja. nakar se je skupno z njim vkrcal na rušilec »Furv«. ki je čakal v iuki. Rue*-leo je takoj dvigni' sidra in okrog 8. um krenil na odprto morje. Spremljali sta ga admiralska jahta »Euchantree< in rušile® *Wolfhound«. Cilj potovanja doslej če ni znan in ga drže v najstrožji tajnosti. Po enih verzijah odpotuje kralj na francosko riviero, kjer se bo sestal z gospo Snnpsonovo, p« drugih verzijah pa »e bo izkrcal v Italiji, odkoder bo nato skupno s svojo irvofjen-ko krenfl v Švico ali pa kako drugo zimsko letovišče, da si po naporih m razburjanjih zadnjih dni odpočije !n pozdravi »vo-je zrahljane živce. Zastopniki oblastev so odšli, kordon mobilne garde je pa ostal poleg križarko »NVolfhound« in onemogči! pristop k tem« delu nabrežja radovednežem, a. tudi časopisnim poročevalcem in fotografom. Vožnja preko Francije Boulogne na morju, 12. decembra. AA. (Havas) Že ob 15. je na pomorski postaji Boulogne na morju vladala nenavadna živahnost Opazili so razne ugledne osebnosti, med njimi podprefekta, župana mesta britanskega generalnega konzula in droge. Kmalu nato so prispeli večji oddelki mobilne garde m zavzeli mesta na nabrežja, da preprečijo dostop radovednežem. Ob 15.45 je britanski rušilec »\Volfhound« z bivSim kraljem Edvardom VIII. počasi prtplul v pristanišče. Ob 16.05 je vojna ladja pristala na mestu kjer običajno pristajajo ladje, ki vozijo med Boulognom in Folkestooom. Zastopniki oblasti so prihiteli, da pozdravijo vojvodo Windsorskega. toda sporoči-ji so jim, da potuje bivš; kralj v strogem ineognitu in da noče nikogar sprejeti. Vojvoda Windsorski bo ostal na ladji do 20 ure, nato se bo pa izkrcal m stopil v posebni vagon brzega vlaka ki pelje v Basel. Vojvoda Windsonki se odpelje najprej v Čarih, nato pa najbrž v Avstrijo. »••"(»V« Seja narodne skupščine živahna verifikacijska debata o mandatih poslancev, ki naj pridejo v skupščino na mesta obsojenih poslancev Beograd, 12. decembra, p. Današnja seja narodne skupščine je bila predvsem posvečena vprašanju verifikacije niandatovuovih narodnih poslancev. Pri tem je mestoma piišlo do ostrih debat, tako da je .moral predsednik Cirič neprestano intervenirati. Debata je trajala skoraj do 14. ure, a se ni zaključila. Nadaljevala se bo v sredo, ko se skupščina lopet sestane. Pred današnjo sejo so se v kabinetu predsednika Ciriča sestali šefi parlamentarnih skupin ter so sporazumeli o soglasni izvolitvi skupščinskih odborov za proučitev predloženih zakonskih načrtov. Seja se je začela kmalu po 9. uri. K zapisniku sta se oglasila nar. posl. Voja Lazič in Vojislav Došen. Slednji je zahteval, naj se v zapisniku zabeležita dve izjavi, ki ju je včeraj dal predsednik narodne skupščine Cirič. Predsednik je na to takoj odgovoril, da o slovenskih nCHeljili ni ničesar dejal, pač pa da je res- izreki željo, naj bi ministri hitreje odgovarjali na interpelacije. _ Poročilo verifikacijskega orfl>ora, ki je predlagal, naj se mesto pokojnega nar. posl. Todora Todoroviča proglasi za poslanca njegov namestnik kmečki posestnik Stanko Čošid iz Krivalje, je bilo soglasno in brez debate odobreno. Predsednik Cirič je že navzočega Cošiča takoj zaprisegel. Interpelacije in predlogi Narodni skupščini je bilo nato sporočenih več interpelacij, med drugimi tudi interpelacija narodnega poslanca Rajka Turka na finančnega ministra glede povišanja do-klad državnim uslužbencem in upokojencem. Prečitan je bil akt kmetijskega ministra, ki prosi skupščino, naj bi skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o gospodarskih zadrugah, ki je bil izvoljen že v preteklem zasedanju, nemudoma nadaljeval svoje delo in ga čim prej dovršil. Minister za socialno politiko zahteva, naj bi se čim prej sklical odbor za prehrano pasivnih krajev v svrho proučitve tozadevne uredbe z zakonsko veljavo. Predsednik Oirič je pozval oba odbora, naj zaključita svoje delo. Predsednik je nato odgovoril na nekaj vprašanj posameznih narodnih poslanccv. med drugimi tudi na vprašanje nar. posl. Rajka Turka zaradi preiskave, ki je bila izvršena v njegovem stanovanju. Dejal je. da je o tem vprašanju obvestil notranjega ministra in da bo odgovoril . ko bo od njega prejel točne podatke. Poslanec Turk so 7. odeovorom ni zadovoljil, ker mu predsednik ni odgovoril kako namerava zaščititi imuniteto narodnega poslanca. Hkratu je zahteval, da se njegov protest predloži tudi imunitetnemu odboru narodne skupščine.. Osporjeni mandati novih poslancev Narodna skupščina je potem prešla k dnevnemu redu. Najprej so razpravljali o predlogu verifikacijskega odbora glede nar. posl. Milana Mijiča, nad katerega imetjem je bil proglašen konkurz. Večina verifikacijskega odbora se je postavila na stališče, da jnandata ni mogoče razveljaviti, ker stečaj ni bil pravomočno in pravočasno otvor-jen in zaradi tega prav za prav ne obstoja. a manjšino je poročal posl. Luka Šoš-kič, ki je obrazložil mnenje, da je bil stečaj redno otvorjen in da se mora mandat omenjenega narodnega poslanca razveljaviti. O tem se je takoj razvila daljša debata, vendar je bilo nazadnje z večino glasov sprejeto večinsko poročilo odbora. Kot druga točka je bila na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji mandatov narodnih poslancev Sa-difa červinagiča mesto nar. posl. Petra Iva-niševiča, ki je postal ban, Vasilija Kostiča mesto pokojnega Uroša Stajica in Stojana Radenkoviča mesto pokojnega Bogdana Milinčiča Tudi o tem poročilu se je razvila v skupščini daljša debata posebno glede priznanja mandata Vasiliju Kostiču, o katerem se je manjšina verifikacijskega od- bora postavila na stališče, da mu ne gre priznati mandata, ker je bil bolgarski podanik. in cc.lo bolgarski narodni poslancc ter vprašanje njegovega državljanstva še zmerom ni definitivno urejeno. Poročevalec večine je menil, da je Kostič iz vasi, ki pripada srezu, ki je bil po mirovni pogodbi razdeljen v dva dela, od katerega je prvi pripadel naši državi. Kostič je bil tedaj dejansko poslanec za ta sre* in ga jc zastopal v sofijskem parlamentu. Poslanec jc bil tudi še ob času. ko sc je na novo določila meja med obema državama. Pripomniti pa je' treba, da je bil Vot bolgarski narodni poslanec član poslanskega kluba, ki ga je vodil pokojni Stambolijskl. Pozneje je uredil svoj položaj in kakor kažejo akti notranjega ministrstva, je sedaj naš državljan. Poročevalec rtiajšine nar. posl. Rašo-vič pa se je skliceval na podatke sreskega načelstva dotičnega sreza. po katerih je Vasilij Kostič bolgarski državljan in njegov položaj šc zmerom ni urejen Predlagal jc, da bi se verifikacija mandata odgodila, dokler ne bi notranje ministrstvo skupščini predložilo točne informacije. Posl. Jeremija Protič je izjavil, da je bil za časa razmejitve med Jugoslavijo in Bolgarijo upravni uradnik v našem notranjem ministrstvu in da mu je znano, da je Vasilije Kostič tedaj optiral za bolgarsko državljanstvo. Zahteval jc, da bi se o celi zadevi uvedla anketa. Posl. Ješevič je trdil, da je Vasilije Kostič vprašanje državljanstva ie docela uredil, da ima sina. ki je naš rezervni oficir in da so njegove hčere poročene z našimi državnimi uradniki. Njegova vas je po razmejitvi pripadla Jugoslaviji ints tem tudi on. Po mirovni pogodbi je postal naš državljan. Z glasovi večine so bili sprejeti vsi predlogi verifikacijskega odbora. Nasledniki obsojenih poslancev Posebej je bilo na dnevnem redu tudi poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji mandatov narodnim poslanccm Širni Andonoviču, dr. Jovanu Šajkareviču. Milenku Zdravkoviču in Ljubomiru Djoki-ču namesto obsojenih narodnih poslanccv Damjana Arnautoviča, Vasilija Trbiča, Dragiše Stojadinoviča. Odbor je predlagal verifikacijo, poročevalec manjšine posl Ra-šovič pa je z daljšim govorom nastopil proti. V svojem govoru je razpravljal tudi o obsodbi omenjenih narodnih poslanccv. Prišlo je do prerekanja, ker ga je več narodnih poslancev prekinilo. Predsednik ga je opozoril naj se ne oddaljuje od predmeta in naj ne inscenira politične debate. Opozicijski poslanci pa so ugotavljali, da je verifikacijska debata vendarle povsem pol i tj č i^cga.;i;zna predlagala svetu DN, naj posebna komisija neodvisnih prič, ki bi ji bili pride-ljeni zastopniki DN, na mestu prouči pritožbe turške vlade. Obiskala bi predvsem sirijske in turške obmejne pokrajine Kar se tiče turške demarše, ne gre v nobenem primeru za kakršnekoli francoske interese, nastaja le vprašanje, ali bi proglasitev neodvisnosti tako majhne državice, kakor bi bila to, omogočala sprejem v članstvo DN. in ali bi bilo v splošno korist, da se kaj takega sklehe. ženeva, 12. decembra. w. Svet DN se je dopoldne sestal k tajni seji, na kateri je razpravijal o resoluciji, s katero naj bi se, de bo mogoče, še danes končala debata o španski državljanski vojni. Resolucija ugotavlja, da je pritožba valencijsxe vlade utemeljena, m potrjuje potrebo, da se države vzdrže v interesu miru na svetu vsakega poseganja v notranje zadeve drugih držav. Nadalje odobrava politiko nevmeša-vanja, načrt mednarodnega nadzorstva ter francosko-britanski poizkus posredovanja. Naposled Izraža obžalovanje zaradi gorja, ki ga prenaša špansko ljudstvo zaradi državljanske vojne. Francoski delegat o posredovalni akciji Vodja francoske delegacije, državni pod-tajnik Viennot, je podal zastopnikom mednarodnega tiska naslednjo izjavo o španski državljanski vojni; Doslej je na francoskc.-angleško pobudo pristala samo Rusija Obstoja upanje, da bodo tudi Nemčija. Italija tn Portugalska, ki imajo kakor Rusija posebne interese pri dogodkih v Španiji, sporočile svoj pfistS' nek Največje važnosti je. da bi francosko-angleška pObuda čim prej dovedla do sporazuma med vsemi v poštev prihajajočimi činitelji. Nt nobenega dvoma da bo evropski mir vedno bolj ogrožen, akr bo španska državljanska vojna trajala dalje. Aretacije komunistov na Dunaju -Dunaj, 12. decembra, k Na Dunaju so policijske oblasti odkrile včeraj zelo široko razpredeno komunistično organizacijo, ki se je skrivala za nekim podjetjem, ki je imelo na videz povsem gospodarski značaj. Aretiranih je bilo 12B oseb Policiiski asren ti so zaplenili izredno velike količine propagandnega . materijala. ; Beležke Prva seja Zbornice za TOI V novembru izvoljena nova Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani bo imela svojo prvo sejo v petek, dne 18. t. m. Na dnevnem redu te prve seje je izvolitev zborničnega predsednika in izvolitev predsednikov za štiri odseke, ki sestavljajo zbornico. Za sestanek vlada zaradi tega veliko zanimanje ne le med zborničnimi svetniki in v gospodarskih krogih, marveč tudi v širši javnosti. Kakor zbornica sama, se volijo tudi njeni funkcionarji za poslovno dobo Šestih let. Nove volitve v dveh občinah brežiškega sreza Iz občine Dobove v brežiškem srezu sta izločeni naselji Zupelevečka sela in Vrho-večka sela ter priključeni občini Kapele v istem srezu. Zaradi tega je razpisala ban-ska uprava za obe ti dve občini nove volitve, ki bodo v nedeljo, dne 17 januarja. V obeh občinah so bile volitve že dne 25. oktobra. Takrat je v Dobovi zmagala lista JRZ, ki je dobila 282 glasov proti 265 glasovom opozicijske liste, v Kapelah pa je zmagala opozicijska Usta z 218 glasovi, proti 80 glasovom za listo JRZ. Slovenci v Zagrebu »Hrvatski dnevnik« razpravlja v daljšem članku o »tujcih« v Zagrebu. Opozarja na statistiko o ljudskem štetju dne 31. januarja 1931, ki je zadnja točna statistika. Takrat je imel Zagreb 185.581 prebivalcev. Od tega jih je bilo le 47.000 rojenih v Zagrebu, vsi ostali so se doselili. Med njimt je tudi 17.541 oseb, doseljenih iz Slovenije. O tem piše »Hrvatski dnevnik«: »Med doseljenci iz raznih banovin pada v oči zlasti dravska banovina s svojimi 17.541 doseljenci, med katerilhi je preko 11 tisoč žensk. Naravno je. da jih ne moremo šteti med tujce, toda ta nenormalno veliki priliv iz ene v drugo banovino ima tudi svoj škodljiv pomen, posebno če upoštevamo število nezaposlenih domačih ljudi.« Dr. Spaho o Pašiču Tudi v Sarajevu je bila spominska svečanost ob lOletnici smrti Nikole Pašiča. Spominski govor je imel prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je med drugim rekel: »Nikola Pašič je v vseh borbah za osvobojenje in zedinjenje, pa tudi v naši novejši zgodovini igral zelo važno vlogo. Imel sem srečo sodelovati z njim in ohranil sem si najlepše spomine na njega. Danes drugače gledam na njegovo delo, kakor sem gledal poprej. Nikola Pašič je bil preši-njen velike ljubezni do demokracije in do državljanske svobode. Najbolj svobodne so bile volitve leta 1923., ko je bil Pašič predsednik radikalake stranke.« V nadaljnjem svojem govoru je dr. Spaho rekel da so v programu JRZ ostvarjene tri velike misli Nikole Pašiča: krepitev državne avtoritete, demokratski režim in politična svoboda. Vsa ta tri načela izvaja danes JRZ kot naslednica Pašičeve radikalne stranke. JRZ je privedla v življenje tudi veliko zamis^Nikole Pašiča o složnem sodelovanju pravoslavnih in muslimanov. Razveljavljen sklep Delavske zbornice Ljubljanska delavska zbornica je sklenila, naj se računski prihranki v znesku 160.000 Din porabijo za podporo onih delavskih zaupnikov, ki so po zaključku stavke tekstilnega delavstva ostali brezposelni. Kakor sedaj poročajo delavski listi, ministrstvo za socialno politiko ni odobrilo tega sklepa. Vendar pa bo predsedstvo delavske zbornice poskusilo doseči z ministrstvom sporazum, ker smatra problem zaščita delavskih zaupnikov za izredno važen in nujen. Beograjski industrijalci proti novim obremenitvam V petek je bilo plenarno zasedanje beograjske industrijske zbornice. Zbornica se je izrekla proti nameravani uvedbi starostnega zavarovanja. Sprejela je resolucijo, v kateri pravi, da se stanje industrije ni zboljšalo v toliki meri, da bi moglo prenesti kakršnekoli nove obremenitve. Zato se izreka zbornica tako proti uvedbi starostnega zavarovanja, kakor tudi proti nameravanemu zakonu o najmanjših mezdah. Borba za Kulturbund Zabeležili smo že, da bo danes v Novem Sadu glavna skupščina osrednje prosvetne organizacije jugoslovenskih Nemcev, nemškega Kulturbunda. Kakor poročajo listi, ni pričakovati, da bi skupščina potekla v harmoniji, ker se za vodstvo te naše najvažnejše nemške organizacije borijo tri skupine, poleg dosedanjega vodstva še ta-kozvani »mladonemci« pod vodstvom znanega dr. Hasslingerja in pa hitlerjevsko usmerjeni Nemci. Vsekakor ima največ izgledov na uspeh dosedanje vodstvo, ki ga podpirajo tudi znani politični voditelji vojvodinskih Nemcev. Protikomunistična akcija v Švici Švicarska vlada je predložila zveznemu j>ar-lamentu poseben zakon za pobijanje komunizma Zakon daje vladi tudi pravico, da v primeru potrebe razpusti komunistično stranko ali posamezne njene organizacije. Kot komunistično-revolucionarni čin je v zakonu označena tudi zasedba tvornic v času štrajka. V utemeljitvi svojega zakonskega predloga opozarja vlada, da je švicarska komunistična stranka le sckcija internacionale, od katere je popolnoma odvisna. Nemogoče je dopustiti, da bi manevri stranke, ki je podvržena vodstvu iz inozemstva, ogražala demokratični ustavni red v Švici. V zvezi z akcijo zvezne vlade so nekatere kantonske vlade, med njim: ženevska, že tudi na lastno pest začele izvajati ukrepe proti komunistični podtalni propagandi. Zlasti pripovedujejo uradnikom, da bi bili člani komunistične stranke aH sodelovali pri kakršnikoli njeni akciji. Krsna slava kraljevske rodbine Beograd, 12. decembra, p. Jutri slavi kraljevska rodbina svojo krstno slavo sv. Andreja. Svečani službi i »ožji in rezanju kolača bodo prisostvovali v kapelici na Dedi- nju vsi člani kraljeve rodbine in povabljeni gostje. Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Ogl. registr. br. 1437 od 5/2/32. H.U.L K občnemu zboru Zveze kulturnih društev v Ljubljani Danes ee bodo zbrali v Ljubljani dele. gat; podeželskih kulturnih društev, da na rednem letnem občnem zbora svoje centrale čujejo poročila odbora o delovanju zveze v preteklem poslovnem letu in da v medsebojni izmenjavi misli in dobljenih izkustev določijo smernice svojemu delu za prihodnje leto. Občni zbor ZKD ni samo organizacijska prireditev, ki naj v smislu pravil zadopti formalnim zahtevam društvenega zakona. V vse večji meri je skupščina dragocena prilika, da se delegati med seboj spoznajo, da iznesejo odboru in skupščini svoje težnje in predvsem da si pridobe moralne opore in nove pobude za nadaljevanje svojega važnega prizadevanja za povzdigo omike na našem podeželju. Po celotnem trudu in morebitnih razočaranjih je marsikakemu tihemu delavcu nadvse potrebna zavest, da ni sam ki se daleč od oplajajočega centra vbada in žrtvuje svoj čas, dobro voljo in intelektualne sile v korist narodu, marveč da je takih idealistov več, da jih je mnogo in da delujejo po v-sej naši domovini. Ta zavest je nedvomno velepomembna opora vsem, da ne omagajo pri delu in ne klonijo pred zaprekami ter navideznimi neuspehi. Zveza kulturnih društev v Ljubljani je na svojem območju na široko razvila mrežo kulturnih organizacij in lahko rečemo, da ga ni lokalnega središča, kjer ne bi imela požrtvovalnih pristašev, vedno pripravljenih, da zastavijo vse svoje moči pri delu za povzdigo omike in napredka našega ljudstva. V današnjih časih sp'ošne razrvanosti, sebičnosti in mržnje, moramo biti naravnost srečni, da ti zli valovi niso zajeli vsega in da se še vedno najde dovolj idealistično usmerjenih posameznikov, ki jim je glavna skrb, kako bi tudi v seda- njih neugodnih prilikah čim uspešneje vršili stavljene si naloge. Delegate podeželskih celic slovenske ljudske omike je zbrala v naši prestolnici osnovna misel, da ni svobode ki napredka brez omike najširših slojev in da omike ni brez skrbnega, vztrajnega in smotrnega dela. Kakor je njihovo delo tiho, tako se tudi njihova letna skupščina vrši brez zunanje reklame in nepotrebnega pcrnipa. Naša širša javnost v bežnem vsakdanjem vrvenju ne opaža dovolj živahnega delovanja ZKD, te naše kulturne institucije prvega reda. Nihče vsaj ne šteje naznanil o rednih predavanjih, gledaliških tn drugih prireditvah, ki se v poslovnem letu izvrše na pobudo centrale. Kdor pa čuje poročila odbora se mora začuditi, koliko se da storiti z malenkostnimi sredstvi, ako spremljajo delo dobra volja, vera ▼ stvar in prepričanje, da vsaka prireditev izvrši svoj namen, da nobena be.*eda ne pade na nerodovitna tla in da vsak napor prej ali slej pokaže svoj blagodejni učinek. Delegati, ki se danes zbero na posvetovanje, predstavljajo le ozek krog onih, ki stoje za njimi, ki jim pomagajo orati ledino in ki trdno verujejo v uspeh načrtnega in neumornega dela. Neprimerno širši je seveda krog onih, ki so željni ln žejni omike in ki eo jim prireditve ZKD skoro edina prilika, da fi obogate znanje, razširijo obzorje in usmerijo svoje mišljenje v pravec svobodoumnosti. Poročila o izvršenem delu v preteklem poslovnem letu so edino plačilo za vloženi trud, so pa tudi visoko priznanje delavcem na na5i kultur, ni njivi. Iskren pozdrav delegatom z željo, da bi bilo njihovo prizadevanje čim uspešnejše! „Slovenceve" špekulacije Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kadarkoli »Slovenec« napdše kak političen članek ali kako politično beležko, vedno se mu pozna, kako zelo špekulira na pozabljivost ali pa strankarsko zaslepljenost svojih črtateljev. Kajti drugače bi ae ne upal stopati pred nje s takšnimi izmišljotinami in zavijanji, kakor to običajno dela. Odveč bi bilo pobijati vsa-ko sproti, saj naša javnost že ve, da -Slovenec« marsičesa ne smatra za greh, kar označujejo verski nauki, čeprav si pusti delali propagando s trditvijo, da >piše« v duhu katoliške akcije«. Od časa do časa pa ee nam zdi le dobro pribiti to ali ono debelo iz >Slovenčevih« izvajanj, da se javnost na novo zave, s kakimi sredstvi se pri tem listu borijo. V petek Je n. pr. prinesel ^..Slovenec« uvodnik ob sestanku narodne skupščine. Med nalogami, ki čakajo skupščino in vlado, našteva tudi to, da bo morala x država zopet vrniti uredništvu kar so mu JNS režimi odvzeli«. Res malo debela je ta, saj je preteklo šele leto dni od redukcije uradniških plač, medtem ko JNS že dve leti ne nosi odgovornosti za vlado. Pač pa Je bil pred letom dni »Slovenec« za vlado že ravno tako navdušen kakor je danes. V serijo »Slovenčevih« zavijanj spada tudi njegov odgovor na naše članke o samoupravah. O njih ne ve povedati drugega, kakor to, da smo baje zahtevali, da mora >tudi nacionalna prosvetna politika ostati centralizirana«. Naši Čitatelji dobro vedo, da je ta :;-Slovenčeva« trditev neresnična. zato je na tem mestu ne bomo pobijali. »Slovenec« pristavlja: »Mi pa pravimo, da je naše ljudstvo sposobno, da tudi svoje kulturne narodne zadeve na šolskem in vsakem drugem polju vodi samo«. To mu pritrdimo tudi mi. Pristaviti pa si dovoljujemo svoje mnenje, da je tudi dovolj zrelo in sposobno, da bi si samostojno urejalo svoje cerkvene zadeve. Ne mislimo tu na verske nauke, ki jim ne odrekamo pravice in potrebe po »centralizaciji«. Toda cela vrsta je drugih zadev, ki bi jih slovensko ljudstvo brez škode za vero in cerkev lahko Samostojno urejalo, pa si jih le mora pustiti dikt-rati iz Vatikana. Gotovo smo in bomo mi vedno za mnogo obsežnejšo samostojnost na kulturnem in Šolskem polju, kakor pa -»Slovenec« za samostojnost na cerkvenem polju. Tevfik Aras v Beogradu Beograd, 12. decembra, a. Snoči ob 21.30 je na potu v Ženevo prispel semkaj turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Na postaji so ga sprejeli predsednik vlade dr. Stojadinovič, turški in grški poslanik ter pomočnik zunanjega ministra Martinac. Po pozdravu sta odšla dr. Stojadinovič in Ruždi Aras v dvorno čakalnico, kjer sta se razgovarjala do odhoda vlaka. Ob 21.55 je turški zunanji minister nadaljeval vožnjo proti Ženevi. Vojaška vzgoja v ČSR Praga, 12. decembra, b. Minister narodne obrambe Machnik je včeraj referiral v osrednjem izvršnem odboru agrarne stranke o načrtu zakona o vojaški vzgoji. Poudaril je med drugim, da bo nova vojna zahtevala sodelovanje vsega prebivalstva, tudi onega v ozadju fronte. Zato bo treba v primeru vojne mobilizirati vse državne sile. V ta namen je že sedaj potrebna sistematična vojaška vzgoja, ki bo po novem zakonu razdeljena v obvezno telesno vzgojo vse šoloobvezne mladine in one mladine, ki šolo zapusti, ter pravo vojaško vzgojo mladine, ki se bo začela že a 17. letom in ki bo v rokah vojaške uprave. Voditelji mladinskih vojaških tečajev bodo aktivni in upokojeni oficirji in podoficirji. Afera dr. Karpatija pred Stolom sedmorice Zagreb. 12. decembra, o. Z afero zagrebškega zdravnika dr. Mjrka Karpatija se je danes bavilo zagrebško kasacijsko sodišče. Kakor znano, je bil dr. Karpati pred okrožnim sodiščem obeojen na 8 mesecev strogega zapora zaradi smrti Angele Puchovskj in Pavle Petrovičeve po odpravj plodu. Kasacijsko sodišče se je postavilo na stališče, da v primeru Angele Puchovske ni kriv in ee ima proces pred okrožnim sodiščem v tej zadevi obnoviti. Kazen 4 mesece strogega zapora, kj jo je okrožno sodiiče prisodilo zaradi smrti Pavle Petrovičeve, je Stol sedmorice izpremeni] v kazen 4 mesece obiSai--nega zapora, pogojno za leto dni. Razsodba kasacije je izzvala v Zagrebu veliko pokornost- Jubilej kmetijske šole na Grmu Novo mesto, 12. decembra. Danes zadnji dan pred zlatim jubilejem kmetijske šole na Grmu je bil posvečen počastitvi spomina pokojnih voditeljev, učiteljev in absolventov šole. V šmihelski župni cerkvi je b-ila dopoldne slovesna maša zadušnica. ki jo je daroval ob asistenci mnogih duhovnikov kapiteljski prošt Karel Čerin. K maši se je zbralo mno» naziji v Novem mestu, študiral zgodovino umetnosti na Dunaju, v Krakovu in Rimu. Leta 1012. je na dunajski univerz; doktoriral krenij naslednje šolsko leto s štipendijo v Italijo in dobil 1. 1913. namestitev pri drž. konservatonskem uradu v Splitu. Kakor toliko drugih eksistenc, je tudi njegovo prekinila vojna, kj ga je vrgla v rusko ujetništvo. Večletno bivanje med Rusi, predvsem v Sibiriji, je razširilo in poglobilo dr. Moletove poglede v svet vzhodne umetnostj in pripo-| moglo, da se je mogel leta 1919 — takrat še poročnik 1. jugoslov. polka v Tomeku — habilitiratj za zgodovino umetnosti na univerzi v Tomsku. V domovino se je vrnil naslednje leto po dolgem ovinku preko Vladivo-etoka in Sueškega kanala — pot, ki jo je krasno opisal v revijj >Dom in svet«. Po vrnitvi iz Rusije ga je pritegnila v 6voj krog mlada ljubljanska univerza; predaval je zgodovino antične in bizantske umetnosti. Leta 1926. je postal rednj profesor na univerzi v Krakovu. Zasedel je stolico zgodovine umetnosti slovanskih narodov s posebnim ozi* rom na vzhodno umetnost. Na tem mestu deluje z vidnim uspehom še dandanes. Postal je član krakovske akademije znanost, ki inu je poverila urejevanje znanstvenega časopisa >Przeglad historji 9ztukk (Pregled zgodovine umetnosti). Predvojna jn prva povojna leta je imelo ime dr. Vojeslava Moleta v slovenski javnosti nimbus pesnika. S svojo L 1910. izjšlo pesniško zbirko »Ko so cvele rože« je pokazal sadove pesniškega razvoja, ki sega še v gimnazijska leta. Njegove verze je odlikovala zvestoba starim, preizkušenim formam, v čemer ie bil nemara italijanski vpliv; Moletova poezija je učinkovala bolj po eleganci kakor pa po živi in žgoči vsebini. Druga zbirka »Tristia ex Siberia« (Ljubljana 1920) je odraz močnih zažjtkov v tujem svetu in pesnikove vedno širše in globlje intelektualne kulture. Kmalu po vrnitvi v domovino se je pričel oglašati v obeh vodilnih revijah z eseji in razpravam; iz zgodovine umetnosti. Strokovne prispevke je prjobčeval v ZUZ, Slaviii, Przegladu histoji sztuki, v Spomenici Srp. kralj, akademije itd- L. 1931. je izdal v posebni knjigi spis »Histoja sztukj starochre cianekjej i vszesnobizantinskiej« Njegove važnejše spise do L 1933. navaja SBL. Po tem letu je objavil dr.V V. Mole v ZUZ razpravo >0 sociološkem problemu v umetnostni zgodovini«, v Delih Poljskega društva za raziskovanje vzhodne Evrope in bližnjega vzhoda (Krakov) je prjobčil razpravo »Na meji portretne umetnosti«, v Poročilih PAU je priobčil razpravo o problemu renesanse v umetnostni zgodovini Dalmacije, v knjigi referatov o 2. mednarodnem slavističnem kongresu v Varšavi nahajamo njegovo razpravo o nalogah in vprašanjih slovanoznan-stva v zgodovin; umetnosti, podnetni spis ki je izšel tudi v »Slavische Rundschau« (1. 1935). Ob priliki letošnjega bizantinolo-škega kongresa v Sofiji je obravnaval vprašanje, alj obstoji problem renesanse v umet« nostmi zgodovini slovanskih jn bizaratskih dežel? Izmed novejših spisov je treba omeniti še prispeveik o srbski srednjeveški umetnosti v >Slowniku etarosvtnosci slowjansk;chc in študijo o Ivanu Meštrovjču v zborniku že omenjenega društva za raziskavanje vzhodne Evrope. Poleg tega je priobčil številne krajše študije jm članke zlasti o jugoslov. umetnosti na področju, s katerega obravnava nekatera gesla v »Enciclopedia Italiana«. Dr- Mole je prevedel v slovenščino neka« tera pesniška deia (Krasinski, Stowacki, Ko-nopicka, Baudelaire Ibsen i. dr.). Njegov uvod k poljskemu izboru Cankarjevih novel odlikuje prodoren in pretehtan pogled na Cankarja in njegovo delo. Prof. dr. Vojeslav Mole sj je pridobil s svojim znanjem in s svojo osebnostjo velik ugled in vpliv na Poljskem. Ob srečanju z Abrahamom mu želimo še obilo osebne sreče in uspehov v njegovem plodovitem in za raziskavanje slovanskih kultur tako pomembnem delu! Slavje v šolski kuhinji kraljice Marije Mladina je prisrčno proslavila god kraljeviča Andreja Ljubljana, 12. decembra. V šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Prečni ulici, se je vršila opoldne v zaključenem krogu intimna svečanost, s katero so šolska poliklina in njeni varovanci na prav prisrčen način počastili god svojega zaščitnika Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Svečanosti, ki ji je dalo še posebno veselo obeležje dejstvo, da so bili vsi dijaki in dijakinje pogoščeni z resnično prazničnim odelom, so se udeležili tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mayer z inšpektorjem dr. Av-ramovičem, inšpektor prosvetnega oddelka Dolenec, mestni freik dr. Rus. za društvo Atena ge. Kroftova in Danilova in za dijaško podporno društvo Domovina ravnatelj akademskega kolegija Jeran. V imenu študentov je najprej spregovoril drugošolec Joža Jenštrle iz Poljanske doline, ki je v toplih besedah izrazil hvaležnost mladine visokim dobrotnikom in zagotavljal večno zvestobo dinastiji, nato pa je na kratko pojasnila namen ustanove namestnica šefinje šolske poliklinike dr. Ku-raltova. Nj. Vel. kraljica Marija je v 6voji ljubezni do mladine dala pobudo za ustanovitev šolskih kuhinj pri vseh šolskih poliklinikah v državi. Sama jih obenem izdatno podpira, saj daruje letno nad milijon dinarjev za njih vzdrževanje. Na željo Nj. Vel. kraljice se je kuhinja ustanovila tudi v Ljubljani, najprej kot odsek društva A tona, od lanskega leta pa je odsek državne šolske poliklinike. Prvotni namen ustanove je bil, da nudi kosilo in dnevno zatočišče onim dijakom, ki prihajajo z vlaki v Ljubljano in ki so morali poprej ure in ure čakati po cestah a!i železniških čakalnicah brez vsakega nadzorstva in brez tople hrane na odhode vlakov ali začetek šole. Kmalu pa se je pokarala potreba, da »e daje hrana v kuhinji tudi v mestu stanu-jočion dijakom, bodisi da so e dežele ali pa otroci brezposelnih staršev. Zato je lansko leto kuhinja uvedla tudi večerje. Kot odsek šolske poliklinike je postala šolska kuhinja važna zdravstvena ustanova, ■ Matineja kina Sloge 1 Albert Bassermann, Hans Jaray, Mičiko Melnl Poslednja ljubezen Orkester dunajske filharmonije in drž. opere Danes ob 11. dop. Cene 3.50 in 5.50 Din Ludvih Mrzel Bog v Trbovljah Prinašamo uvodne odstavke najnovejše izmed pravljic, ki jih avtor pravkar pripravlja za izdajo v posebni knjigi pod naslovom »bog v Trbovljah in druge pravljice z neba in zemlje«. Knjiga, ki bo okrašena z obsežnim ciklom lesorezov akad. slikarja Maksima Sedeja, izide po novem letu. Tisti čas je vladal po teh krajih takšen glad, da je bilo rudarju težje priti do krušne drobtine, ko sedem centov težko skalo premoga zrušiti z etaže. Otrokom ni bilo več mleka, ženske niso več kuhale kave. svoje poslednje večerje, a starim možem se je v brezzobih čeljustih že zdavnaj izsušil poslednji čik. Beda in žalost sta zajeli Trbovlje in še sedem dolin naokrog, obup ja premagal ljudi in so dejali: — Pojdimo v jame, da v njih počakamo konca. Rajši smo mrtvi ljudje ko živi psi. In so v resnici šli, kar jih je v Bevškem in Globošanu doma, iz Majlanda, Glažute in Zaceste, z Njive, Terezije in Posetja pa iz žabje, Kurje in Petelinje vasi, vrgli so sekire čez rame, pobrali kontrolne znamke in jamšarice ob vhodu in se po-greznil v jame n šahte. Tri dni in tri noči so ostali brez solnca, brez-zraka, brez kruha in kaplje vode in iz podzemskega » dna jim je vsem skupaj že prijazno mežikal njihov večni tovariš in sosed, perk. mandelc — smrt. Od žalosti in gladu je po kolonijah jokalo deset tisoč žena in otrok, a svet in njega gospodarji sedijo na ušesih svojega srca — do nikogar ni segel vik in krik. Preslišal ga je še sam stari, debeli gospod baron, ki je doli v svoji graščini vse noči prepil in preklel, ko je rumene cekine štel in je videl, da kup brez dela ne rase sam. Na enem izmed klancev, ki se vzpenjajo lz doline med Mrzlico, Kumom in Sveto Planino, sta v enem tistih večerov dva človeka sedela pred hišo, majhen, bledo-ličem fant in pa star, nadložen, odslužen rudar. Strmela st v zvezde, ki so migljale med Zeleno trato in Bukovo goro, strmela sta in predla vsak svojo misel. Ljudje so se bili privadili ta čas, da so v nebesnih znamenjih iskali, česar jim črka v knjigah ni mogla razodeti. ■ — Kako pa e, stric, s to rečjo, je vpra-Sal fant. Ali je Bog ali ni Boga? — Preveč me vprašuješ, je odvrnil rudar, tega pa res ne veim, ali je ali ga ni. Samo to vem — in lahko mi verjameS, zakaj v Agnezu, na Ajnzarju in Pola ju sem garal malo manj ko petdeset let — V Trbovljah ga ni. kjer se kuha dijetna hrana prav za V6e bolezni in kjer dobi vsak bolni dijak za ves čas bolezni pravilno prehrano brezplačno. Po potrebi se mu hrana pošilja tudi na dom. Kuhinja 6e vzdržuje deloma g prispevki dijakov, deloma jo podpirajo javne institucije. Mestna občina ljubljanska daje brezplačno prostore na razpolago, banska uprava je letos prispevala 20.000 Din, Ate-na pa podpira kuhinjo v natuTalijah. Glavno breme šolske kuhinje pa nosi Nj. Vel. kraljica Marija, ki daruje vsak mesec 5000 ali 60.000 Din na leto. Za zaščitnika vseh šolskih kuhinj je Nj. Vel. kraljica postavila svojega najmlajšega sina Nj. Vi6. princa Andreja in v zahvalo za njeno dobroto kuhinje vsako leto posvečajo god svojega zaščitnika kraljevskemu domu. Na koncu je dr. Kuraltova v imenu varovancev šolske kuhinje zagotovila, da bo bodo z dobrimi uspehi in z lepim vedenjem med svetom, izkazali vredne goetoljuba vladarice. Matineja kina Uniona Danes ob 11. dop. Cene 3.50 ln 5.50 Din Žena, ki ve kaj hoče Lil Dagover in Adolf VVohlbrilck Scuna tden je JIcuUOH! Prof. Fran Jeran, predsednik Zveze kulturnih društev, ki bo imela danes skupšči-j no v Ljubljani. Samo Radion vsebuje ( dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje * vseh vrst perila Samo schichtov RADION VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Mariborčanka pri filmu Maribor, 11. decembra Slovenci smo znani po svetu kot dobri pevci. Naši zbori so v tnjini zbujali viharje navdušenja povsod, kjer so nastopa- < f i 1 li. Isto lahko rečemo tod i o nekaterih naših pevcih-solistih, ki so izven svoje domovine gostovali za daljšo ali krajšo dobo. Mariborčanka Erika Druzovioeva. hčerka splošno znanega glasbenika prof. Hinka Druzoviča, ki je dozdaj delovala kot operna pevka na zagrebški operi, nam je v prijetnem spominu po Gvojih nad vse uspelih gostovanjih v našem gledališču. Letošnjo jesen se je podala ▼ Berlin, da bi Bi v tamkajšnjih gledališčih poglobila pevsko in igralsko znanje. Zgodilo se je drugače. Ze po prvem nastopu pred tako zvaoo paritetno komisijo so jo vzeli k opereti. V sredo 25. novembra je v »Theater aro Nollendorf-platz«, kjer je sprejela angažma za tri leta, pela glavno žensko vlogo Sonje v Lehar-jevi opereti »Carevičc. Dirigiral je skladatelj sam. Erikin uspeh je bil prodoren. V'i berlinski listi navdušeno omenjajo njene vrline, med ktere spada njen izboro šolani, sveži sopran. gibek in neprisiljen jugoslovanski temperament ter vitka, mladostna pojava. Občinstvo je bilo vzhioeno. Erika ostane torej v omenjenem gledališču, poleg tega pa se je zavezala za deset gostovanj v »Deutsches Opernhaus«, kjer bo pela naslovno vlogo v »Bntterflv«, Suzano v »Figarovi ženitvi«, Nuri v »Nižavi« in še nekaj vlog. Najbrže bo gostovala tudi oa draždanski državni operi. Pogaja se 6 filmskima podjetjema UFA in Tobis za sodelovanje v zvočnih filmih. Pela je in bo Se prepevala za gramofonske posnetke svetovno znane tvrdke His Masters Voice, prt čemer bo zlasti k spoznanju naše vokalne glasbe lahko mnogo pripomogla. Zanimalo bo, kako se je izvršil sprejem pri gori navedenem berlinskem gledališču. Ko je naša pevka omenila, da je prišla tja za to, da bo v raznih gledališčih izpopolnila svoj študij, so ji pri pevski preizkušnji odločujoči činitelji rekli: »Le pridna Obiskujte gledališče, toda Bamo eno. vsak v^čer samo Theater am Nollendorfplatz. kjer pa nikar ne ostanite med gledalci, ampak se potrudite kar na — oder. . .« Tako je zanesla Erika slavo našega imena, pa tudi Maribora v tujino. Želimo ji mnogo, mnogo uspehov, ki naj bodo še vedno lepši in častnejši. Vsak njen uspeh bo obe®em v čast naše zemlje. QQQQQQQQQQQQQG Postani in ostani član Vodnikove družbe! HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do $o|0 ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Prav tisti čas pa se je gori v nebesih Bog Oče vračal z večernega sprehoda, in ko je čul te besede, so ga zaskelele v dno srca. Da, tega pač res ni mogel tajiti, da v Trbovljah še svoj živ dan ni bil — a kdo bi bil tudi mogel kaj takega terjati od njega? Njegova skrb je bila vendar, da je nekoč zdavnaj ustvaril vesoljni svet in da ga zdaj iz vekov v veke ohranja in vodi — pri takšnem opravku se človeku pač lahko primeri, da se mu kakšna malenkost za dan ah dva izgubi iz oči. žalosten je bil iz vse duše, a ni rekel grenke besede, le z enim samim korakom je stopil domov. Večerja je bila že pripravljena, vsi so se bili že vrnili s svojih dnevnh opravkov, Jezus, mati Marija in Jožef, a nad veliko, belo javorjevo mizo pod jaslicami, ki so še od zadnjega Božiča v kotu ostale, je v podobi goloba kakor zmerom visel izpod stropa Bog sveti Duh. Kar je bilo v družini vnanjih, hlapcev in dekel, so po navadi večerjali v veži. Ko se je dobra, toplo dišeča mlečna kaša v veliki latvici zadimla sredi mize, je Bog Oče prvi z /oko čez čelo, čez obraz in srce napravil križ in polglasno mrmraj e so vsi Skupaj odmolili očenaš. Potem so tiho segli po žlicah in drug za drugim zajeli in bil je v resnici začuda lep prizor, ko je človek gledal to dva tisoč let staro družino v tako neskaljeni zbranosti. O, to je pač občudovanja vredna harmonija, če pomisliš, da niti v sami božji hidi ni vse tako, kakor bi si želel pošteno strog kristjan — Je zakona med Jožefom in Marijo namreč Se vseh teh dva tisoč let do danes ni bilo nič. Lahko se reče, da je to pač edina družica, ki je v takšnih okoliščinah za tolikšen čas ohranila svoj obstanek m mir. žalostno je samo, da je še ta družina takorekoč od onega sveta. — Kaj sem že hotel reči, se je domislil Bog, ko je žlico odložil in vdrugo napravil križ. Nocoj pa ne bom spal doma. V Trbovlje pojdem malo pogledat Vsake vrste reči mi prihajajo na uho, nič dobrega ne bo iz tega. Nič ni rekla družina na te božje besede, Bog sam pa se je okrenll k Jožefu, ki mu je bila že med večerjo stara, siva glava zakinkala v dremežu: — Poslušaj, Jožef, v tvoji glavi so spravljene vse majhne zadeve tega in onega sveta — kdo pa je adaj v Trbovljah za patrona ? Jožef se je zdrznil prvi hip, zakaj malokdaj je bil česa vprašan pri mizi, popraskal se je čez plešo ta je dejal: — Mislim, da bo sveti Martin. Bog je stopil k vratom In potegnil za zvonec ta prej ko v hipu sta obadva stala pred njim, stari jezuitski general Alfonz Ligvorski, tajnik ta svetovalec njegov, in prostodušni očka Martin, ki je zavoljo svoje prevelike dobrote komaj pol svojega plašča prinesel pred božji tron. ■ — V Trbovlje odhajam po au}nih opravkih, je rekel Bog, pa bi rad Imel kakšen naslov, da se vem Obrniti, kam ki kako. Kdo pa je zdaj za fefmfta tam . Produkcija svinčeno-einkove in bakrene rude je hila nekoliko manjša nego zadnji dve kar je vsaj pri bakreni rudi posledica 1935 1936 1932 1933 1934 1935 1936 kromova ruda bavksit 32 46 20 59 34 56 45 135 42 220 mednarodnih karteiuih obveznosti rudnikov, medte.ui ko je tia produkcijo ovinče-no-einkove rude deloma vplivala stavka v mesecu maju. Xa drugi strani pa vidimo tem znatnejše povečanje produkcije železne rude, ki se je letos v devetih mesecih povzpela že skoraj na 300.000 ton in je še enkrat večja nego lani. Povečanje produkcije železne rude je v zvezi z znatno naraslim izvozom spričo velikega povpraševanja iu ugodne konjunkture za železno rudo na svetovnem trgu. ker se je evropska produkcija železa zaradi splošnega oboroževanja silno dvignila. Skoro podvojila se je produkcija bavksita, ki se je v zždnjih dveh letih poče-tvorila in je letos v devetih mesecih dosegla 220.000 ton. Tudi produkcija pirita je v zadnjih letih znatno narasla. Naša to p i l*i i šk a produkcija pa ne kaže takega napredka. Produkcija železa je dosegla 31.800 ton: lani je znašala v devetih mesecih sicer le 9.300 ton. to pa le zaradi tega. ker železarna v Varešu v prvem polletju ni obratovala. Produkcija surovega bakra se je dvignila od lanskih 28 870 na 30.425 ton. nazadovala pa je produkcija svinca "d lanskih 6050 na 5050 ton dočim se je produkcija cinka dvignila od 2420 na 3340 ton. Pred znatnim povečanjem uvoza iz Anglije ?o uvedbi režima uvozne kontrole se je r-5jš uvoz iz Anglije prav občutno zmanjšal. ker je odbor za kontrolo uvoza pri :• arodni banki izdajal dovoljenja le v vi-f: i 50*o lanskega uvoza in le v izjemnih primerih nekaj več. Uvedba kontrole uvoza je dala tudi povod za trgovinska pogajanja z Anglijo, ki so bila nedavno uspešno zaključena. V zvezi z uveljavljenjem te trgovinske pogodbe sporoča sedaj odbor za uvoz pri Narodni banki, da se bo kontrola uvoza, ki je bila uvedena z odlokom finančnega ministra od 6. aprila t. L, nadalje izvajala nasproti vsem nekiiriškim državam in tudi nasproti Angliji. Zato bo tudi v bodoče za uvoz kontroliranih uvoznih predmetov iz Anglije potrebno, da si uvozniki predhodno pribavijo dovoljenje odbora za uvoz pri Narodni banki. Glede na določbe novega sporazuma pa se bo sedaj znatno povečala možnost izvoza iz Anglije, ker se bo obseg izdanih uvoznih dovoljenj v smislu sklenjenega sporazuma določal sorazmerno po obsegu našega izvoza v Anglijo. Za uvoz iz Anglije se bodo v bodoče izdajala glede kontroliranih predmetov dovoljenja za, vsako četrtletje posebej. Za uvoz v prvem četrtletju prihodnjega leta se lahko prošnje ta- koj predložijo Narodni banki, ki bo obseg uvoza za vsako četrtletje določala v glede na višino našega izvoza v predhodnem četrtletju. Kakor smo že poročali se je zadnje mesece znatno povečal naš izvoz v Anglijo, saj smo samo v septembru in oktobru izvozili v Anglijo za 138 milijonov Din blaga, medtem ko je lani v istih dveh mesecih znašal naš izvoz v Anglijo le 43 milijonov. Na drugi strani pa je bil naš izvoz blaga iz Anglije v zadnjih dveh mesecih prav zaradi uvozne kontrole manjši in je znašal le 41 milijonov nasproti 67 milijonom v istih dveh mesecih lanskega leta. Lahko torej računamo, da se bo naš uvoz blaga iz Anglije v bodoče gibal celo na višjem nivoju, nego je znašal pred uvedbo uvozne kontrole. V svojem komunikeju opozarja odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki, da se s prošnjami za devizna dovoljenja za izvoz iz Anglije lahko obračajo na odbor tudi tvrdke, ki v letu 1935 niso uvažale blaga iz Anglije, tako da se bodo pri uvozu iz Anglije lahko upoštevali vsi uvozniki. Prošnje za uvoz z vsemi potrebnimi podatki se bodo predlagale kakor doslej na posebnih obrazcih, ki se lahko dobijo pri Narodni banki in njenih podružnicah. Tedaj se je sveti Martin, ki je ves čas skromno molčal ob strani, rahlo, obzirno vmešal v besedo in dejal: — Oprosti, gospod, da se drznem posegati v tvoje reči, a Trbovlje so velik kraj, ljudje so tujcem malo zaupni in težko boš izhajal čisto sam, jaz pa ti morda vem dober svet. Tam doli živi majhen, malo pomemben, neznan literat — tudi ti si ga v svoji neskončni prezaposlenosti gotovo prezrl — Friigid mu pravijo. A kakor sem čul pripovedovati, že dolgo nekakšno pisanje o Trbovljah pripravlja in precejšen kup gradiva je nabral. Kaj meniš, gospod, o tem, da se oglasiš pri njem — morda ti postreže z dragocenimi na potki. — Kaj, se je tedaj Alfonz razjaril, k temu literatu dvomljivega pomena in namena. ki je najbrž *e zdavnaj brez pozitivne vere v Boga? — Da je brez vere to je zame novo, ga je rezko zavrnil Martin. Samo to vem in izpričam lahko: marksistični kritiki so mu še zadnjič levite brali, da z veliko začetnico piše besedo Bog. Žalostno-veselo se je Bog naamehnil na ta mali, smešni prepir, Alfonz Ligvorski Pa je oporekel: — Z veliko začetnico? O, da, čul sem o tem, da v svojih pravljicah piše tako imena vseh pravljičnih bitij V dno srca je zaskelelo Boga, ko so padle te težke besede, a le malo to spet se je zbral. — O, Alfonz, dejai si: pravljičnih bitij ? se je trpko, bridko zasmejal. Ti pač še nikoli nisi občutil, kako ie človeku, kadar si za- stavlja vprašanje: biti ali ne biti? Glej, tisoč in sto tisoč let je, odkar živim — mar misliš, da hočem še ene same sekunde? Ne moreš si misliti, kako neskončno je razočaranje Boga. Vse vedeti, vse upati in nazadnje ničesar dobrega ne doživeti —• kdo razen mene bi zmogel to breme? Glej, iz vekov grem v veke in vso neskončno pot samo stiskam zobe. Tam doli, na tej božji zemlji, pa človek vsak dan izno-va misli in kolne, da je usoda sinekuro nakloraila njemu, ki ga je izbrala za Boga. Alfonz, ti pač ne moreš razumeti, da sem si sredi večnosti in vesoljstva že zdavnaj zaželel, biti enodnevnica. O, kako lepo je, imeti začetek in konec, vrneš pa solnce sije nate in živiš. Toda, glej, kakor skrben kmečki gospodar sem z onega sveta — ne morem si misliti, da bo še moj grunt obstal, kadar ugasnem jaz. In tako živim, živim, živim, v senceh ga čutim, to življenje, Itako kljuje do brezumja, v najbolj zavrženem kotičku svojega srca pa še zmerom upanje gojim, da bom tudi jaz. ki mi ni bilo dano, biti kaplja na veji, neki dan vse lahko stresel z ramen in bom šel, šel. Rekel si tisto o pravljičnih bitjih. Jaz pa blagrujem duha, ki je kdaj bil ali ga morda nikdar ni bilo. pa se je v množici ljudstva našel nekdo in mu je v pesem in pravljico vklesal večen spomin. Da, jaz sem ustvaril svet. ničesar ne tajim in nič me ni sram. Izdavna pa vem: tisočkrat lepše ko bivati pod soln-cem, je bivati v srci'- ljudi. Ne bodi hud. Alfonz, da ti enkrat ne ustrežen, in daj mi človekov naslov. Naš uvoz zlata in trgovinska bilanca Že ponovno smo na tem mestu opozorili na okolnost. da naši trgovinska bilanca ne kaže več prave slike razmerja med izvozom m uvozom, odikar mio lani v začetku leta po razčiščenju vprašanja rcvolving kreditov N'ar. banke pričeli spravljati domov zlato, ki je bilo deponirano v inozemstvu, n odkar morajo bakreni rudniki odda/ti Narodni banki ziato. ki 2a » inozemstvu uri-.It,bivajo iz našega surov bakra. Ker se tti uvoz zlata upošteva v vrednost' celotnega uvoza, nam številke, ki jih objavlja carinski oddelek finančnega min-stra o naši zunanji trgovini, nc kažejo prave slike, ker izkazujejo vc-io vrednost uvv za. in sicer za toMko kolikor znaša uvoz zla"!a. T.e /a posamezna četrtletja objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva tudi podatke po brusel;ski mednarodni konvenciji. kjer jc monetarno zlato in srebro posebej izkazano Za prva tr; četrtletja letošnjega leta jeofi cijel".■! fistika izkazala vrednost izvoza v v;š:ni 2S>7.(> m liiona Din :n vrednost uvoza v višini 2940.S milijona Din, tako da sledi iz te<orabiila za gradnjo elek-Irolitjčne rafinerije za baker jn dhigih tvor; niških naprav. Družba sedaj eksploatira rude na terenu 2400 ha. pravico na eksploata-cijo pa ima na površini 22.000 ha. Po najnovejših proučitvah so rezerve bakrene rude zeio velike. Baker vsebuje 45 gr. zlala, tako da znaša letna produkcija zlata 1700 kg. Uprava družbe ie bila pooblaščena povišati glavnico v etapah tudi do 120 milijonov frankov. = Gradbena de|a. Kralievska banska uprava dravske banovine ie razpisala oddajo gradbenih del za gradnjo opornikov in stebrov za novi most preko .Save v tiru banovinske ceste na Javoruiku. in sicsr s preračunanimi gradbenimi stroški 503.400 Din. = Ukinjen je pristojbine za brzojavne golice in obvezno izdajanje potrdil za oddane brzojavke. Počenši s 1. januarjem 1937. se v skladu z odlokom poštnega ministrstva od 12. decembra t 1. ne bo pobirala pri predaji brzojavk pristojbina za golico. ki je znašala 50 par. Z istim odlokom pa se uvede obvezno izdajanje potrdila pošte za vse oddane brzojavke, izvzemši za tiste, ki so oproščene plačila brzojavnih pristojbin, in sicer po 1 Din za brzojavko namesto 2 Din, kolikor so pošte doslej pobirale. = Likvidacija. Meljska stanovanjska zadruga za urednike in delavce r. z, z. o. z. v Mariboru je prešla v likvidacijo. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.33 milijona Din nasproti 3.71, 2.81, 3.99 in 3.87 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu je avstrijski šiling ostal na nespremenjeni višini okrog 8.30 — 8.35, potem ko je v prejšnjem tednu preccj popustil. Nemške klirinške marke so prav tako po oslabitvi v prejšnjem tednu ostale na višini 13.70 — 13.75. Na svobodnem deviznem trgu so angleški funti popustili od 241 na 238 potem pa so se zadnje dni zopet popravili in stanejo sedaj okrog 240. Na svobodnem deviznem trgu notirajo dolarji 49.40, švicarski franki 11.35 in francoski franki 2.31, to je za malenkost manj nego ob koncu prejšnjega tedna. jpevize Curih. Beograd 10. Pariz 20.2775, London 21.3250. \'ew York 135.125, Bruselj 73.5750. Milan 22.9250. Amsterdam 236.85. Berlin 175. Dunaj 78. Stockholm 109.95. Oslo 107.15. Kobenhavn 95.20. Praga 15.38. Varšava 81.90. Budimpešta 85.75. Atene 3.90. Bukarešta 3.25. I ZAKAJ TRPITE na bolečinah reumatizma in gihta, če to ni potrebno? Vzemite »Nibol« tablete Bahovec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavo- in zobobolu, kakor tudi pri boleznih prehlada in hripe vzemite »Nibol« tablete Bahovec, pa bost > zadovoljni. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave »Nibol« tablete Bahovec v originalnih ste-kleničicah 20 tablet Din 20.— ali 40 tablet Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. *»iagov??a tržišča ŽITO 4- Chjcago, 12. decembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 127.625. za maj 123.50, za julij 109.75; koruza: za dec. 107.50, za ma* 100.23- -f VVjnnipeg, 12. d-^cembra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 114 75 za maj 115.75, za i ulij 112.50. BOMBAŽ -f Ljverpool, lt. decembra Tendenca stalna. Zaključni tečai;: za dec. 6.70 (pre!šnji dan 6-70), za mai 6.66 (6.67). za okt. 6.3S (6.37). + New Y«rk, 11. decombra. Tendenca komaj stalna. Zakliučni tečafi: za Uec 12.5>» < 12.66), za maj 12.12 (12.24) Bistvene izpremembe nove sovjetske ustave Povratek k načelu zasebne lastnine — Kdo in kdaj odreja vojno stanje v državi Moskva, 11. decembra, b. Osmi izredni v&esovjetski kongres, ki je bil v glavnem posvečen peni robni razpravi o novi sovjetski ustavi, je bil zaključen 5. t. m. Poročevalcc ustavne komisije jc bil Stalin sam. Od 146 členov nove ustave jih je bilo deloma samo formalno, deloma pa tudi bistveno izprenicnjenih 32. Izmed bistvenih izprememb se navajajo naslednje: Dvoumna stilizacija čl. 8. ki določa, da je »zemlja, zasedena po kolhozih, prepuščena tem v uživanje za nedoločen čas. t. j. v večno uživanje«, se v izpremenjeni obliki glasi: »Neomejena uporaba po kolhozih zasedene zemlje je zajamčena brez plačila.« Ta določba nove ustave je seveda v tesni zvezi z določbo čl. 10. ki dopušča zasebno lastnino v okviru malih gospodarstev, kakor si jih lahko ustvarijo kmetje sami. Ta člen pa je sedaj dofiolnjen še s pravico svobodnega razpolaganja z zemljo oh smrti in s pravico dedovanja, kar predstavlja morda, največjo reformo letošnjega vsesov-jetskega kongresa: Rusijn se vrača ne samo k načelu zasebne lastnine, temveč priznava tudi oba instituta, ki sta nje neposredna posledica: testament in dednost. Nekaj važnejših izprememb je bilo sprejetih tudi v drugem, tretjem in četrtem poglavju. ki se nanašajo na strukturo sovjetske države ir, njene uprave. Te izpremembe so bile sprejete predvsem zaradi poenostavljenja državne administracije, deloma pa. tudi zaradi dvoumnega besedila v prrut-r**n načrtu. Tako je n. pr. določeno, da se člani »sveta sovjetskih narodnosti«, ki predstavlja drugo zbornico vrhovnega sveta Sovjetske unije, volijo kakor člani prve zbornice (svet Umje) po količniku: 1 mandat na, 30.000 glasov, dočim se je po prvotnem besedilu zdelo, da se le 2/s članov volita di- rektno. pa indirekt.uo. ka-kor velja to ponek v veliki dvorani <>1. poslaništva v Beogradu pod pokroviteljstvom csl. poslanika dr. Vaclava Girse ter bo posvečen izključno dek*m češkoslovaških komponistov. Koncert bo prenašala tudi ljubljanska radiopostaja. Program je naslednji: Milada Maly. soproga csl. vojnega atašeja, bo pela arije iz opere ^Dvc vdovi« od Smetane ter umetno prirejene češkoslovaške narodne pesmi: Melanija Bugarino-vič. prvakinja beograjske opere, bo pela arije iz Smetanove »Prodane neveste«, profesor K.arol Holub. prvi koncertni mojster beograjske filharmonije, bo izvajal kompozicije Dvofaka, Smetane in Ondrička; Milica Stojanovič bo izvajala na. klavirju »Iz življenja in iz sanj« od Suka; llija Todorovič bo sviral na čelu dve kompoziciji Dvofaka. Poleg kratkovalovne brezžične postaje v Beogradu in ljubljanske postaje bodo koncert prenašale tudi vse češkoslovaško ra-diopostaje. M Potrti v globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila v najlepši dobi življenja v 36. letu dne 8. t. m. meseca naša dobra hči, soproga, sestra in svakinja, gospa STANA RAUSCHER rojena PEPELNAK privatna uradnica Preblago in nepozabno pokojnico smo dne 10. XII. 1936. spremili iz kapele O. Državne bolnice v Beogradu na vrt miru, obdani z mnogoštevilnimi prijatelji in spoštovalci. ^ROGRAD, dne 10. decembra 1936. Žalujoči: FRANC RAUSCHER, soprog; MARICA PEPELNAK, mati: CIRIL, brat; ZORA, sestra — in ostalo sorodstvo. »JUTRO« št 289 Nccfclja, T5. XII. T935. Iz Tržiča c— K*no b« predvajal danes v nedeljo velefilm »Devica Orleanska«. Iz Ptafa j— Nezgoda. Pri telovadbi si jc zlomil desnico 13-letni Prosnik Branimir. Prepeljali so ga v bolnišnico. j— A a cesti napaden. 25-letni kočarski sin Emest kranjc iz Krčevine se je zvečer vračal domov in so ga v Vičavi napadli neznanci. Kranjca, ki ima poškodbe na glavi in zlomljeno roko, so prepeljali v bolnišnico. LJUBLJANA Koraeuskega ul. 4 Telefon; 36-23 7C& '»"Dr. Fratc Derganc 5ef-primarij kirurg odd. v p. Ordinira.: lil.—[L ,r Dipl. inž. P. F. S. Otten, generalni direktor Philipsovili tvornic, je imenovan za viteza holantiskega lova. Odlikovanje mu je izročil v imenu Nj Vel. holandske kraljice osebno minister za trgovino g. pioi. Uelis-sen 21. XI. 1936. * GG. zdravniki se opozarjajo na razpis m®st pri ministrstvu vojske in mornarice. Tozadevni podatki so na razpolago pri Zdravniški zbornici v Ljubljani. '••' Poroka. Na Brezjah se danes porodita geodetski kapetan 1. stopnje g. Jože Cerne in gdčna Anda Lapajnetova, hči šolskega upravitelja Josipa Lapajneta iz Cerkelj pri Kranju. Ženin je doma s Sv. Gore pri Gorici in službuje v Beogradu. Nevesta je. kakor vsa njena rodbina, močno narodno zavedna in je bila zlasti vneta- tajnica cerkljanskega Sokola. Uglednemu paru naše najiskrenejše čestitke! Če pripravljaš slavnostno pojedino ali vsakdanjo hrano, ne pozabi na »Jajnine-Pekatete«. To ti je prava delikatesa. * Olajšave za zimska potovanja v Avstrijo. Avstrijske železnice dovoljujejo tujcem, ki obiskujejo Avstrijo in ostanejo tam najmanj po sedem dni. v zimski sezoni od 1. decembra do 31. maja 60-odstotni popust na. povratku. Ta olajšava velja od 1. decembra do 31. marca za potovanje tjakaj, a za povratek najdalje do 31. maja. Za čas tega minimalnega, bivanja v Avstriji so dovoljeni samo enodnevni i?.leti v tujino, da se še lahko izkoristi ta znatna olajšava na železnicah. Z večdnevnim izletom v tujino se izgubi pravica na to olajšavo, odnosno. če kdo želi, da se mu ponovi, mora ponovno prebivati sedem dni v Avstriji. Ta olajšava velja za vse razrede na vseh vlakih razen luksuznih. Informacije se dobijo v vseh • rad i h »Putnika« in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. Praška ulica 9- Pri hemoroidin, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. OST1. -9f. 8 6» 154SV35 * Kralj bo botroval železničarskemu sinu. Iz Lilije nam poročajo: V Za>avju se n« pomnimo takega dogodka, da bi komu botroval sam vladat. Zdaj bo ta sreča doletela železničarsko rodbino v litijskem srezu. Progovnemu delavcu g. Martinu Strmljanu v Jesenju pri Hotiču se je rodil deveti sin. Na pobudo p:ij-tteljev je oče Martin zaprosil kralja za kumovanje in zdaj je prejel od maršala ta dvora obvestilo, da je prošnji ugodeno. Današnjo nedeljo bodo imeli na Jest-nju praznični krst. Jesenje. so prijetna vasica na onem pobočju, ki se razprostira proti Vačam. Pred leti je vsa vas pogorela, rdeče prekrite strehe še spominjajo na to nesrečo. Onkraj vasi leže Kresnice s postajo. Nj. Vel. kralja Pc tra II. bo zastopal višji častnik od poveljstva dravske divizije, civilno oblastvo pa sreski_ podnačelnik l>ev. ki je pravkar prevzel vodstvo sreza. 0. Dev je uredil vse potrebno, da bo Strmljnnova druž:na s kopico otrok v voseljn pomnila današnjo nedeljo, ko si je pridobila kralja Petra II. za botra. Mlademu Jesenčnnu kakor tudi vrlima staršema veljajo našo iskrene čestitke! * Branislav Nnšic zbolel. Sloveči piea-tH; Branislav Nušjč-Ben Akjba, ki ie več ko pol stoletja šaljivo žigosal človeške napake in slabosti, ie zdaj. pred premiere svojega aajnove šega dela »Dr« v Beogradu zbolel fn leži v svoji novi vili na Ded>inju. Njegova družina ;e močno zaskrbljena zani. G. Nusjč je pisal do preteklega četrtka, pa tudi v bo-lozii ne zgnt>i humorja. Srce mu je zelo s'a-bo. Na pisalni mizi ie še rokopis komedije ^roko'fn:k«, ki io Nušič izdeluje že dape časa. Kakor vedno do-Iej. se je tudi tokrat novica o Nušjčevi obolelosti naglo raznesla po Pecg radii. * Dem na Polževem začasno zaprt. Zara-d: izpremembe v oskrbnnia plemeniti dar. Darove hvaležno spreiema Podporno društvo silepjh L-ubpava. Gradišče 7 * Tov« ran JOS. RFJCH sprejema mehko jr št-rr.1 o ppri'o v izdelavo Letos daruiemo za Božič le obrtniške izdelke i * Obilno božično daril« so dela Otona Župančiča, ki jih je pravkar izdala Akademska založba v Ljubljani, Šelenburgova 6. Tri je čudovito lepi zvezki vsebujejo Jo malega vse dosedanje izvirno delo našega velikega pesnika v stikih. V tej izdaji je Župančičevo življenjsko pesn:ško delo prvič v celoti dostopno, zato pomembnejšega in trajnejšega božičnega darila kakor so njegova dela. ni moči misliti. Knjige se dobe v elegantni platneni in polusnjeni vezavi. — Prihodnji teden izidejo pri Akademski založbi »Pesmi« Pavla Golije. * S Krvavca poročajo: v dolinah megleno morje do planine, zgoraj jasno toplo sonce. Pot prehojena, netežavna. Smuka med Krvavcem in Velikim Klekom. Jutrn a zve* za: z vlakom ob 6. do Kranja, ob 7. v Cerklje ob nedeljah avto ob 7. iz I-iubbane. Doni je oskrbljen s živili, toploto in dobro voljo. Pri ozeblinah — »OBLAKOVO KA-MILCNO MA/iLO«. * Namesto cvetja na grob svojega prijatelja Emila Ad/miča. je daroval g. dr. Sclnvab. zdravnik v Celju zavodu za slepo deco v Kočevju 100 Din. Iskrena hvala' * Kratek božični prizor ob drevescu (trije palčki, svetonočni mož, tri deklice in j dcca) je na razpolago proti odškodnini 25 j Din v arhivu »Jutra«, Ljubljana, Knaflje-va 5. ** K.D. Matineja FILM TISOČERIH EPIZOD V KATERIH BO E^i^i^miiiffl^mmiaMgg 8 VSAK NAŠEL TUDI SVOJO J N i Paisla Wessely Kari Lssdwig DieM SAMO ŠE DANES V ELITNEM KINU MATICA 015 10 30. z bogatim dopolnilnim programom po matinejskih cenah Din 3.50 in 5.50. * Podobno kakor v prejšnjih letih se tudi zdaj v tem času pojavlja hripa. V nekaterih deželah zelo nevarno razsaja, kakor beremo v listih, med tem ko se pri nas na srečo ne more govoriti o nevarnem nastopanju tega nezaželenega gosta. Vendar se tudi pii nas pojavlja po večini v lažji obliki brez visoke temperature, zato pa z bolj kataralnimi simptomi: kašljem, nahodom, glavobolom .in nerazpoloženjem. Toda ti lažji primeri so kot vir okuženja posebno nevarni. Osebe, ki pri sebi opažajo takšne znake infekcije s hripo. bi v svojo lastno korist, kakor v korist svojih bližnjih storile prav. da se ogibljejo predstav v gledališčih in kinematografih kakor tudi prostorov. kjer se zbira dosti ljudi. Dobro zaščito pred infekcijo skozi usta in grlo nudijo, kakor je znano, pustile Anaeot. * Tragična smrt dekleta brez dote. V Beo-gradu je vzbudila mnogo sočustvovali:n tra; gedjja lepotice MjJe Dimitrijevieeve. hčerke šefa odseka v ministrstvu za pošto in brzo jav. Mila je gojila ljubezen do mladega jnženierja Svetozarja Stoianoviea, ki je premožnih staršev. Viila z n:iremnim vinogradom na Dedinju, dva avtomobila. velika hi ša v Beogradu, na drugi strair pa uradniška družina, ki hčerki ne more datj dole, To je dovedlo do tragedije. Mila D mi videva se ie sredj ulice ustrelila s samokresom v srce. Mladega bogatega inženjerja uo so zaradj raznih obremenilnih okoliščin odgnali v preiskovalni zapor. VSI, KI TEFITE ..... ..... NA KURJIH OČESIH trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj V um bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12 ure. V kopališču hotela »Slon« Frančiškanska ul. 3. * Obsodba po zakonu o zaščiti države. Pred sodnikom poedincem g. Rajkom Le-derhasom v Ljubljani se je vršilo kazen sko postopanje proti doslej še ne kaznovanemu 201etnemu samskemu drogeristu Antonu Grčarju iz Kranja, ki Je bil obtožen prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti ja%'ne varnosti in reda v državi. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Branko Go-slar, razprava pa se je vrš;la v tajnosti. Grčar je bil obsojen na en mas<- o zapora in na 600 Din denarne kazni. * Vpričo gostov je ustrelil svojo zaročenko. V četrtek zvečer ie v Tetovem kuhar Ivan Kovačevi«? v kavarni »Beograd« vpričo številnih gostov z nožem uemri.il Marijo Roškarjevo. Bil je z njo že dalje časa zaročen, toda zadnje čase je bil zelo ljubosumen na občinskega uradnika Stojanoviča. Ko je obračunal s svojo zaročenko, jt buli tega napadel in mu zadal tako hude rane, da dvomijo v bolnišnici nad okrevanjem. * Sedem oseb zastrupljenih. V bolnišnico v Zeinunu so v teku zadnjih dni pripeljali devet zastrupljenih. Zdravniki so tfognaii, da je zastrupi,ienje nastopilo zaradi žganja, kuhanega v zarjavelih kotlih, in zaradi hrane, kj se je kuhala v nečisti pof^odi. + Radijski naročniki sporočite svoj na-slov uredništvu »Naš Val«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, ki Vam pošlje brezplačno en izvod revije. »Naš Val« je tedenska revija za radio, gledališče in film. Na 40 straneh prinaša vsak teden točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj, članke in slike iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta m prilogo »Pc opernem svetu«. V novi številki najdemo sledeče važnejše prispevke: Razburljiva noč, Gostič se poslavlja, Janez Sonce pri šentjakobčanih, Harold Lloyd je odložil naočnike, nadaljevanje senzacionalnega romana »500« in razprava o »Telepatiji in jasnovidstvu«, izvlečka oper »čarostrelec« in »Snegurooka« in zabavno čtivo. »Naš Val« je pestra tedenska revija in stane mesečno komaj 12 Din, KINO IDEAL g DANES! DANES! g Sjbille Schmitz — \Valter Frank SI v senzacionalnem velefilmu i „Že!eznI demoni46 I Režija; HARRY PIEL. Sj Gigantsko delo genijalnega režiserja. S v katerem nam prikazuje bodočnost S v carstvu tehnike, gj Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. ž * Ciril-Metodova družba sestavlja svojo bilanco za vsako solarno lelo . Zato morajo podružnice svo e prizpevke nakazati vodstveni blagajni najkasneje do 25. t. m. * Kupujte domače blago! Družba sv. Cirila in Metoda je izdala osem vrst božičnih in novoletnih razglednic. Kos stane 1 Din. Razglednice se dobe po vseii trgovinah in trafikah. ? L ■r" ..a- Trajno noreča * g * g«% -fa ' .*• j nt luniflfLzj:d"-" BI n I mmi m j M i ){0j|p rs' y> ki i''si pg Ogronen prihranek r;a Kurjavi Proizvod OS-TEČKE L-5EVAOMCE ŽELJi^ZA I T\ OR-NiCE STROJ EVA D. D. OS ME K Sam;)prodaja za Ljubljano: Fran Golob, za Maribor: iN a ter Sc Lenaid. * Na svetovno razstavo v Parjz se bomo peljali z odprtini avtobusom v dveh različnih variantah. Prva varianta od 6. do 20. junija jn od i. do lo. avgusta: Ljubljana, Lifmz. Innsbruk. Kons.anz, Sen>a br p'ačno vKak redni otljemnl^e žitne kave ž '»e. v zavitkih te kave no fvol k:lijrram:> je kontrolni listek; t.ri take kontrolne listke pošljite kot prijavo za brezplačno prejemanje revije na raslov; Pražarna 2:'va, Ljubljana, če pa Vaš trgovec nima žike kar velja nredvsem za kraie izven Slovenije, naročite vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 Din) nato pa boste takoj uvrščeni med stalne, brezplačne naročnike revije »žike«. * Prijetne občutke boste jm kopeli "og s soljo sv. Roka. * Ukradena hranilna knjižica. Francetu Kromarjn iz Polen:e vasi šf. 67. ie bila 11. t. m. ukradena hranJna knijžjca Posoiilnjce v Ribnicj in s;cer štev. 04-^0 v vrednost' 15.573.90 Din. Tat bo morda knjižico skušal prodati kje v Ljubljani, zato svarimo ored nakupom. Iz LfuMjane u— Parastos za Nikolajem Pašičem ob 10 leinici njegove smrti bo danes ob 11. v novi pravoslavni cerkvi. u— Koroški pevci v Ljubljani. Včeraj se je z opoldanskim gorenjcem pripeljalo v Ljubljano 20 pevcev iz Radiš in Sel, pod vodstvom tajnika Prosvetne zveze g. Zvvittra iz Celovca. Na kolodvoru so goste sprejeli zastopniki naših pevskih organizacij in Glasbene Matice, nato pa so se odpraviii najprej v radijski studio, kjer so odpeli nekaj pe^mi za plošče. Ob 20. so nastopili v mali filharmonični dvorani, danes ob 16. pa ponove koncert v dvorani Prosvetnega društva v št. Vidu. Vse one ljubitelje prelepe narodne pesmi od onstran Karavank, ki so včeraj ostali brez vstopnice, vabimo, da prirede danes majhen izlet v št. Vid, kjer b do lahko deležni neprikrajšanega užitka. u— Jugosiovenska majka, odsek Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, priredi 17. t. m. ob četrt na 19. uro v mineraloški dvorani univerze kralja Aleksandra spominsko proslavo v počastitev rojstnega dne blagopokojnega Viteškega kr.dja Aleksandra I. Uedhiitelja z nagovorom načelni-ce profesorice Marije Zeljeznove-Kokaljeve in s predavanjem vojnega dobrovoljca dr. Valentina Meršola. primarija ljubljanske bolnišnice o velikem narodnem kralju in njegovi trnjevi poti z junaško vojsko čez. albanske gore. Iskreno vabljeni k udeležbi vsi. ki jim j" svet spomin na blagopo-kojnega kralja. Vstopnine ne bo. u— 1'rcfesorsko društvo v Liublioni priredi v sredo t. m. ob 20. v dvorani OUZD na .Miklošičevi cesrti d-uao javno predavan;e. Predaval bo P"-of. Srečko Rro-dar iz Celja o naši stari kameneni dobi. Predavanje bo spremljalo približno 50 ski-ontičnih slik. ki bodo pokazale torišče prvih ljudi na s'ovenrkii zemlji v pradavnih ča-c"b in vso primitivnost njebove kuMure. Predavanje bo tembolj zanimivo, ker je predavatelj glede st^-oVanrene d<"be priznan veščak. ki ie s svo;:mi arhervl^škimi izkopavanji na naših tleh vzbudil veliko zanimanje mednarodnih znanstvenikov in ie s svojimi izsledki zelo obogatil dosedanje zropriie o tem najstarejšem oddelku pra- Kuhinjska posoda vseh vrst F B A N C GOLOB LJUBLJANA VVOLFOVA 8 Bsanar—B— ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 VVERNER KRAUS v zgodovinskem velefilmu Pred.itave SAMO v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri. u— Kako nastane vremenska napoved. Tako se glasi X. poljudno-znanstveno predavanja Prirodoslovucga društva. Predavatelj docent dr. lteya nas bo uvedel v poznavanje vremena in podnebja. Obrazložil bo glavne vzroke vremenskih izprememb najprej splošno, nato specialno v naših krajih. Onieuil bo tehnično opazovanje vremena, sestavljanje vremenskih brzojavk, pošiljanje po radiu, dešifriranje v meteoroloških centralah in končno risanje vremenskih kart. Dalje lo obja.snil najvažnejše tipe vremenskih kart in sklepanje na bodoče vreuie. Naposled bo pokazal tudi one znake, po katerih lahko zvemo za prihodnje vreme brez kart. Predavanje bo v torek iS. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. n_ Koncert Liiiblian-ke filharmonije v petek zvečer ni pravabil toliko občinstva, kakor bj zahteval umetniškj ugjed te glasbe* ne združbe in veliki trud, ki so ga zastavi* lj sodelujoč.; za izvedbo programa. Izkušnja z nameravanim dirigentom g. Ikonomovim. ki ga je v zadnjem trenutku zelo uspešno nadomestil g. dr. švara. naj bi bila prirediteljem niemento prj bodoč- izbiri tujih dirigentov. Na koncertu so \rz simfonije Ikono-mova izvajali samo prvi stavek. jutri koncer-tirai ob 20. uri v Mali filharmonični dvorani sloveči pianist, naš rojak prof. Anton Trost. Skoro vsako leto ga pripelje pot v do« movino. v Ljubljano, da s svojo dovršeno umetniško igro poziv, naše koncertno življenje in ponovno navduši vse prijatelje glasbe za dela neizmerno bogate klavirske literature. V sestavi svojih sitoredov je izredno srečen, da zadovolji še tako razvajenega poslušalca. Zato so vsi njegovi koncerti vedno prvovrstni umetnišk; dogodki v na« š<*m mestu. Sedeži so v prodaji v knjigarni Glasbene ?.Iatice. u— Letošrga božičnica prometnih redarjev. Ljubljanski prometni stražniki bodo tudi letos na božični večer olidarovani od avtomobil istov in drugih uporabljalcev cest. Običaj, da izkažejo avtomobilisti, pa tudi pešci in drugi, to nvijhno pozornost, prometnikom, se j* nekako udomačil po vseh večjih mestih sveta. Je znak priznanja in hvaležnosti za skrb, s katero vodi prometn: stražnik vozilo in pešca. Svoj izvor pn ima običaj v velikih mestih, kjer odstopljnjo šoloobvezni otroci stražnikom dele svojih božičnic v zahvalo da jih je s svojo intervencijo večkrat rešil iz smrtno nevarnega vrtinčenja na križiščih. Darila se izroče na prostore, ki bodo v to svrho določeni na križiščih. Darovalci pa imajo možnost da izroče darila v tajništvu Avtokluha. ki bo prevzelo tudi letos iz ljubeznivosti nalogo, da jih porazdeli na križišču prometnim stražnikom. u— Darovi. Janez SUžaj učenec. 1. razreda osnovne šole na Rakeku, je daroval 7.a Bnrto'ovo družino 20 Din. _ Namesto venca na krsto ge. Kristine Hočevarjeve sta darovala France in Pepca Slamič za slepce 200 Din. Srčna hvala! u— Sveti dan muslimanov »Ramazan-Baj-ram< se 1k> pričel v sredo 16. t- m. in bo trajal tri dni. Prvj dan praznika bo ob 7. zjutraj ju trnja služba boža. ki jo bo služil vojaški imam Ahnietasevič za vojake islam« ske vere ljubljanske garnjzi.e v kasarni Vojvode Mišica v Metelkov] ulici. Muslimani cjvili, ki žj\e v Ljubljani, lahko svobodno prisostvujejo tej službi božji. V času navedenih praznikov so nameščenci in državni uradniki v vseh uradih službe prosti. Triurni' mlade 16-letne Ljubljančanke ŽEKALDINE K ATT (Katnikove) I B E N A Lil Dagovcr — Sabine Peters — Kari Schdnbock __ lili Mala splošno oboževana in priljubljena SHIRLEY TEMPLE OTROK SREČE Popolnoma novo! Film ljubezni, čarobne naravne in glasbe TRI JE SNUBCI UČITELJICE KRISTINE Marija Andergast, Hans Sohnker, Fritz kampers Iejx)te u— V Narodni galeriji bo danes ob 11. dopoldne vodstvo po zbirki mavčna h odlitkov grške in rimske planike. Vodil bo dr. Rajko Ložar. u_ Ustanovnj obfn; zbor društva »Slovenska družina« bo danes ob io. doj>olj«-r p.-wic>3 nalizijivili bolezni petom dujJine v ustih in jrriu tvorij-o okusne A "V A -COT nalile 'Ir. Wai«d li '■■! S Vsem, ki se zanimajo za življenje slovanskih narodov in za siomšekovo zadevo ter Ciril-Metodovo idejo, priporočamo, ua si naročijo za letno naročnino Din 15.— krasen ilustriran mesečnik «*» 5S» at fs £ / uprava Maribor. Prvo številko pošiljamo brezplačno na ogled. priprave ljubljanskih trgov- n"i!i'!iii -o * [i.iiaem teku. u aranžeivi -» načrte i-ciožU že izgoto- ii_ ..;;/:,cm1 co\ za zlabi lo/i. en; vili, t''"-n' i mi;i| p.i >o c-ne pripravil; tak«, da '-;> Uiijniine «!.finše ■.-/.' ;rr od .:;•;••<•((<• ,-f.i.a »i11 ,;razk«».visi.«''JW bi.vtta. < t■ k-.j-,;. ;«•• •••>.<:č t>.!;.aih rok, za t« <>-•!■-ne i■ Zla* O : -iH'i li, » iT i! III '',> >pi»lllin u_ 1'd'or j> {>• iHira uradna uu <«ra-d i nam t- giede na nedavni u';; > o proslavi uedini**nja na Gradu iv>:'.a! dalpojasnilo. u— J.VAD Jadran, žen-ka sekc:ja. V po nedeliek, 14. t- m. olj IS. v posvelovahijr, strogo obvezen članek; sestanek. Vsj it točno! is_ Večerni kuharsk; tečaj za gospodinj* ske [:onn>i'ii,ce se prične takoi po novem ie tu. Pr giasi se sprejemu:.;« in informacije dobivajo v posredovalnici, \\olfova ul. 10 u— Pisarna bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih bo poslovala od torka 15. t. tn. dalje v prostorih personalnega oddelka, odnosno Mestne delavske z r varovalmce. v pos.opju mestnega poglavarstva na Mestnem trgu 27/1. soba 15-. telefon 30-22. interna številka 17 Nakaznice za vse vrsle zdravljenja se bodo izdajale vsak delavnik od 8. do pol 13 ure. * 5 fil rei Rsasiii&eBis mišičevju ln sklepih pr-preiite če <-e zdravite doma s Pi»-tyjaosko batno kompreso Osma-. 30-kra na uporaba. Nezaveden učinek. Po'a« n! a: Beograd Piš"anbiro, Marša Pilsiiclsko? 22; Za greb. Pi~t\ aninformator. Stro->mayerov trg br. 1 II iz katerega po a« na . ■. d r tj : ne obsoja Prosvetna zv..*.;.i no drusvo. ki -e pnreu o šrveno pr.redtev za - i rla -. o aa se je po-ji .sredstavrrk -e r is t-1 a oi>e plu mi O rada .eaiveč !'rosvet decembra dru-uvodno de'- iamacijo in otroškem prvo; K«\n p !iii--'r:;.m za drža vaj praznik Kupleti so i-i:i vzeti i/, spevoigre Moč un' iorme ■ n' -o m ogi; st- drža v;..-ga prai: :;ka. i," res >av:l med občiu.-tvom u. ' Prosvetne zveze f cilindrom v roki in je od nav/.oS,ih prodi proslovoMuth prisjjevkov. Pač pa sta predsednik in blagajnik grajskega Pro v t ■ druš.va nabrala pro.? to volj' 11P prispevke za kritje režijskih stroškov na j-ov-Hi:: i ,--.:;.>'-in. '/'■.< zax! isT^k j\ :;! r • ' k čtar-ga marve" ie to i»il »:ove-'i l:!n li:no Ta tud: ni rt«, da je \ ■ •'•:> š. d; "ši !';i:'!. \ •;;! >> dr-: • oh- io b i 1:1 „L E i S & i'OTO TOUKLST si nabavite fotografski aparat ni '•!!" •:!! za -!vo. samo ne za de;,o. ;n !zgul>i|eni primeren tmn za tj mhidna ped i v ana. dr:!■•':!v:; n - "Ui kr'1.' la do 'o : :' in a; iino. Predno i 8J;** se oglasite v trgovini -LOJZE Š M U C, Aleksandrova cesta 8 — ker je edini Slovenec, kateri je napravil specijami Leica fototečaj v tovarni sami v VVetzlarju (Nemčija). — Knjigo, katero sem od tej prihki iz-dal, »Z Leico po fotografskem svetu« Vam pa pošljemo samo proti od škodnini f Sf .'.-j kjer dobite v tudi rabljene. Vsako zamenjavo starega modela v novega Vam izvršimo najkulantneje. poštnih f * .5"-s; stroškov. — Torej po k FOTU TOUK1STU, največji izbiri vse modele. u— Zfclcsi-o drtitIvo »NOE« v Ljub- •jiui daje zadevna pojasnila in 6prejema nove člane v tajništvu G"sp ska ui. 15. ičje. zadnja vrata levo vsak dan (izven nedelje) od V"-*, do 10 in pol. Prijatelj' iivali vabljeni da podprejo to idealno društvo, ki stremi za —'le.* «_ ■> d ." i lil snegu pri.laja;« ljubljanskih osnovnih sol k pouku; i že : riodiM: o v šo'; v i o ko je š u„"odiic \ It ■ a i i m n; o .i avju, ; ii e u i. - j-a. •nca IiCfU"! :0-.'i se a "veli-ia o te samo OVira lud; L!'-; e.-.lo jiio-ot j | o :ku. l'c-ci:/dbor društva Liui.iiaai je >:a;iočel coparno amen je preskrbeti revne o.-iiovn;h s copata ustanovitvijo stalnega živaV.-ccga vrta v Ljul Ijani. Člana r i ns -t Din le'no u_ Cm^vo Atena kraljeviču Andreju ;:u go-I. DruStvo A tona si šteje po?eono čast. da je med člani njene mkadmske knjiž::.'>e in čital c vpisan rudi Ni Vis. kr...l.,e- č A ad' 3j. Včeraj je odbor počastil god s /oiega v rok ga člana s tem, da ji darovati 50 proci-'' članskih zkaz. nic za - ■ ki i " i' čitainir- najbolj ma: .jiv .m, s r nr , liuTi d".ja.com .julijanskih .r-j-mjih šel. ,, 'a: : i- ! ne da h; vas o rok v šoli dosegel zaželjenj uspeh, če ee zda;,, ko \f sk ami čas, resno ne op. ime studi.a Vendar se jahko zgodi, da vaš sjn ali hčerka ki ub veeniu naporu ne izvozi Morda i-ma manika podlage, morda v šoli nista preveč po-'u;na aH pa take ne razume a razlage ! rri' -oi a Zdai ko še n prepozno vam j r skor■ ua pomoč Akadenrk' urad dela ki vam brezplačno preskrb; iustnikto^a se še da ie- v m a h ln^norar va tovariš ii_ Re>rMrimo ! I i-raine in p»-a!nc s«ro- je popravlja strokovno tn poceni Boris Si" mandi, L ubliarta, Kolodvor, ka 11. telefon '2437 Celia c— ruverjertišivn \rodnikove družbe pri upravi »Nove Dobe« v fltliu ima za L rešijo mučnih S'k Ogi a A l.'.D na univerzi-. Za naši podpore potrebni rbi. vašim otrokom po pri. ii- e i'C,nil a •.-nih učencev- ki ne po .M. ;ro o! avak; ::e - kodu ; :<> j ca- ni'c h Ne reča delavca pri .IngobrunL j Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek i 23-letnega delavca kliho Hvastja iz Stra-j žišča, zaposlenega pri Jugobruni. ki je v tovarni čisul stroj pa mu ji zgrabil in :zkvečiIo reko. n ; .''O 11 a. te. 10. G ? i'os : ke, vrvic i '1 1 i r* rža. odiozene s.ikige krpe, • ;n kakršnih vinskemu cd-Gosposvetska de.;k-nieo, aii ...... v*;',.' . Ca-ne boste prerai;;".jev.iii obvešča HOj da si U .-.-te.- •' « S V 'V:' 1 ■ c e (.iicniaa ivmigovodstvo v letu 1937 i . ii 'J ooiiki K-. ige Samo-.aston.stvo za Jugoslavijo: M« T I Č A E -'=* Lfnblsatia, r zličr.ih nainioderncj"5:!! oblikah pri A d ' i S SaI C; M f. , ■ . -: .J . - oi aliioiiN 1 la« U— i-'dk^vni nd- s; f !■ n ! dane,- ob 15.-k) L-re . :a'.ra družina v spregovori Jurček nekaj Igra sama ie prav nnena, c kar cei trop živalk kr.-:or: ček. vo"; jo ! n; (i,:.-l na ra rem ero lu'.kovue dejan ali. Za uvod pončivh beaedic-a. na .oai v :i;ei medved ce! ela, mucek itd. Sla: ;te »v-> drv ned^k*.e>s-:a razvedrila ter o-ar pri- iie v naše gledališče. u— Gospodi«, e. e glejte si pogrnjene bo-i j, s:ivestr»\2 mize. Razstavo ieh priredi Zveza gospodinj v nedeljo 13. in v ponedeljek 14. t. m. od 9. do 12. in od i4. no 19. ure v Gradišču 14./I. u- Vremenska j croč la objavlja SPD dnevno po telefonskih in brzojavnih povo-i-ilil! oskriaiikov, in sicer v oglasnih omaricah SPD na poslopju Ljubljanske kreditne banke na Tyrševi cesti, v omarici t«, i- M.isažo z Aleksandrove ceste eiavnega kolodvora, kjer bo 'ona v prihodnjdi dnevih. >„v- n:i soia ia:e vsakdi podrobne informacije tudi v pisarni SPD nn Ale-Irovi cesti 4/1. telefon -JO-lt? Dnevniki prinašajo vsakokrat najnovejša vremenska poročila SPD. pri vnodu v in na stavbi p omarica n:«in< »olog tega pa nacije ksane' rtpzzs ..4 ! i \ v Vi m m m m w ii ii i K'- e& Velika izbira najnovejših modelov — žensvo!i — moških — otročjih, z usnjato ['od-ago ir -1 vojnim podplatom čarbldh neprcnicč'j5vih po cenah sma-zelo nizkih S v V T. - D A J h \> V l č E V L J E V, psi PcKa!«!, - - _ s? /»j f T* %r ti A ml 1 % . c. —' seaaj iv *J!'» _ Seja kai ]-.. --1 v • > ra/gk kov kaiViadviiik :a i doki'.;;.. c- • •••■ ,;a ti v nih organiiavlj. Me-s-lno j aša, da bo sera zastopjii- i ik i.r -aa /a -ii zara- j .a kP/d.-iU-ga oa i vlurn.i o:, rova a v tor,^; 15. :j ' Oaia . ,;V t. m. ob v mes;e; 7. \ a - a. a seai; dvorani ie. -e ociek ae na kih Pose ii is vabi! e na vseli do- e onih orgaa,- »r/: Športnik uživa »ETA« ovsene k';si i tla postane krepak, odporen in vztrajen. << ovseni kosmiči krepijo mišice in jačajo te!o! u— Akaden?--'!;:. -i;;reš;a-ko dr>i?tv« Jadran vale v--e vo e člane na redni letni občni zbor. ki bo v noaedekpk dl. t. ;n. v vrtnem sa■ oe a i ••-• Zvvde Z.nxerek ob 19 dO. Pravni red o!d.'m po nra\i!:h kg sitare-š ne. ki še nit.o včlanjeni, pra v'a!>'ieai m— ('«■ ':•<•• y"'ct kot D- de!av-.k; pro« svekr v, čer Vza-emnosti« in ••Zar:e- bo v sr-»• v začetniški tečaj. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj. Vsako nedeljo ob 16 popoldarisk ple,s. Posebne plesne ure in informaejfe dnevno m ■L a h l Ki3«u|te ^.esnsiee blago! 19.36. še nekaj izvodov knjig na razpolago. Zato nujno poziva v-e one lanske člane, ki za 1. 1936. še niso obnovili članarine, da se čimprej prijavijo Pover.jeni:tvi- ima v zalogi še nekaj prejšnjih letnikov po polovični ccni e— Ljudsko vseučilišče V risalnici mc-šča' ske :olc bo predaval jutri ob 20 univ. prof dr Boris Zarnik. :cf 'rv,rtolo«kcga in biološkega instituta zagrebške univerze, o biologiji žene. Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje. c— Zintn nedelja. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu, da bodo trgovine v območju ccli^kc mestne občine v nedeljo 20 t m odprte ves dopoldan od 7.30 do 12.30 O božičnih praznikih 23.. 26 in 2i. t. m. pa bodo trgovine ves dan zaprte. c— Lutkovni oder Sokolskega društva v Celju bo uprizoril danes ob 10 in 14.30 v Sokokkcm domu v Gaoerju lutkovno igro »Konjičke gore zmaj« Starši nudite svojim orrokom nekaj otroškega veselja in jih privedite k igrici! e— Otvoritev umetnostne razstave V dvorani Mestne hranilnice bo danes ob 11. otvorjena ra?sta\a de' aVnrl slakarja prof. A'bor'-a Sirka in akad kiparia Ivana NTa-notnika Ot\oritveno besedo bo govoril prof Stane Melihar Razstava jc zelo pe-sTa. bogata in zanimiva e— R'di'>fono blagostanju. Dejanje drame slika razkroi in propast vsega, kar je pridolvl na krivičen način. Gostovanje Marija Šimenca v partij Rji« damesa v »Aidi«. V tej partij; ima Šimen cev Hinaški tenor priliko, da se razimahne \ veei svo i lepoti, s katero je osvojil vse simpatije naše publike. Aido 1k> pela Olide-kopova. Amneri« Koge'eva. svečenika Be tetlo. Amonasra Primožič, faraona Pe^rovčič Dirigent dr. Švara. režiser prof. Šest. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedelja. 13.; ob 15 Prva legija. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Ukročena trmoglavka Znižane cene. Ponedeljek. 14,- Zaprto. Torek. 15.; Boži i človek. B. Sreda. 1 (5. • Zaprto. naših akaf Ljubljana, 12. decembra. Z nocojšnjim brzovlakom sta se odpeljala v Bc-c.gra'! preds JANUAR - R0NNY JAZZ Original siaoo čitljiv »JUTRO« št. 2S9 Jz šolske živinoreje: 1. Mrjasec velike jorkširske pasme. 3. Plemenske svinje s svoji hi—*-----™ efike jorkširske pasme. — 2. Petletna plemenska svinja »Mala«, nemške požiahtnene pasme, .rodom na deteljni paši. — 4. Skupina šolskih krav. — 5. »Luca«, tipična predstavnica rase. Na vsakodnevni paši. — 1. »Car«, gospodar svoje dni sne. Novo mesto, 12. decembra. Kakor neve mi poroko, se že vse leto pripravlja Kmetijska šola na Grmu na svoj današnji zkili jub:]c Grad s:-,'3 ves obnovil. O t-ui ■ v koo-^de- luje zavod že 50 let, ima pestro preteklost. .Nastala jc že v 1<>. s: le i'ju. Kjer se zdaj afoira kmetska mladina, so se zbirali pred Stoletji ti a ca ni gosp: i;; Usoik vodi človeška pota ... r Valvazor pravi, da je grad sezidal Kri-Sfiof Mor da x. šmihekk' župnik Anton Peterim omenja leto 1536. kot dobo zidanja Gtraaa. iMordaxi potekajo po Valvazorju m y Rihard Dolenc šc iz 12. stoletje kot koroško-Stajerska plemiška rodbina. Proti k ncu 16. sto-etja so živeli trije bratje, ki so si razdelili zemljiško posest.. Starejši Jo št je imel grad Graben, drugi si je sezidal grad Za-boršt, Krištof pa G.-m Najstarejši je grajski stolp s tremi, v nads'"op;ib ležečimi sobami, ki so jih na zapadmi strani vezale ozke stopnji ce, vodeče rudi v kletne prostore. Ves gred je imel četverokotno obi ko. Ko so Mordaxi izumrli je Grm z vso ostalo rodbin sik o posestjo prešel v last grela Gallenbcrga. Toda že leia 1753. jc Michelangelo Zois ,pl. Edeistei-n kupil vse Gallenberške domove in prepisal vso posest na svojega prvorojenca Frana Ksa--verija Auguština. Ta r.r.g : prehod grm-skili -in z njimi združenih posestev je povzročila. posledic; gosp^dsrsk vin razvoja v 17. in 18. stoletja. Staro fevdalno plemstvo je propadlo, do moči in ugleda pa so se po vzpenjali dor.u- : ir tuji trgovci Da bi pridobili svojemu bovastvu in nežlahtni krvi plemstvo, so si grbe, fcaronske krone in drugo kupovali za drag denar, za kar jim je bila blagajna ab-oHitistične drŽave kar najbolj hvaležna. Znena so ime- 15ni N,a Golem ob Krki itd. V zvezi z nakupovanjem baronskih kron jc žive! tudi nagib čim bolj se požlahtniti z že-nitvami. Tako se je.I 1756. Fran Ksaverij Avguštin Zois poročil z Franciško Ksave-rijo Paradaiserjevo, hčerko groia iv:p.e.»a , graščaka na Ilmcljniku Bogato obdarjen od očeta s prej omenjen•:ni poses-vi k dobil še dva mlina ob Krki, ribolov. 2. goldinar* j ev v gotovim in vredno> .v.m v nin papirjev (12.000 go'd.) za lavč pri Mokrem polju. Na Grmu se .ie rodilo Zoisu četvero otrok .Naslednik seje mora i še zahvaliti za baro.ns.ki _ naslov svojemu staremu očetu. Vi ie cesarici .>ui-riji Tereziji podaril 4Q. goldinarjev za čas sedemletne vojne (1756-1763). nakar se je zablestela nad njegovim srebrnim levem s košarico diamantov šc baronska krona ... Veliki gospodarski in socialni pretresi, francoska revolucija in napoleonske vojne, so vrgle na plemenita&ke naslove bledoto, ki tudi grmsikemu baronu ni prizanesla. Pojavili so se novi ljudje, ki so hoteli zemlje ne pa naslovov. Tako je kupil 1. 1S10. Grm in vsa z njim združena posestva Filip Smola. O tem novem - lastniku piše dr. J. Marinko, da je bil to Čeh po rodu in Zoisov oskrbnik. Odprava podložn/istva in finančni polomi pa so tudi Smolove n-o-tcence spravili na Ila. Ko se je bivši deželni odbor zanimal za nakup gradu in posestva Grma za kmetijsko šolo in ga pozneje tudi kupil, se je rodbina Smola preselila na grad Graben. Na Grmu pa je zavladalo novo življenje. Kmetska. mladina je našla tu, kjer so tlačanili pradedje. ! nov učni načrt T: ko se je po Dolcnče- | vem n. črtu zavod spremenil v »vinarsko-| sadjarsko in p olj cd oljsko šolo "a Grmu ! pri Rudolfovem.« Dne 18. novembra 1SS6 j leta torej prod "(• leti je deželni odbornik i ;r F '-i Vošnmk po slovesni službi božji . :'. '!'.! c'pr! vrata nov kmetijski šo'1 sa-Grmu. Ta dan je bil za vso bivšo de-. KranjSiko, zlasti pa za naše Dolenj-zgodov i ns-kec.1 pomena. Neobhodno rebr.a kmetijski šala jc bila tu. Pouk i šoli je trajal do 1909. po dve leti. Po '-•V S ^Ki^ V k . Inž. Albert Vedernjak na Codelliji, Schellenburgi in Zoisi, ki so bogatela v trgovanju z žitem m zeie-zom Zoisi pa so znameniti tudi po svojih velikih kulturnih pobudah. Baron Žiga Zois, ki je bil polbrat grmskega gospoda, je dajal smernice in navduševal buditelje našega narodnega preporoda Vodnika, Linharta. Kopitarja Bogast-*s i. sov isi njih t?; Bogastvo Zoisov ie naglo rcsv!o. V dru-g ipolovici 18 stoletja ie .Michelangelo Zois pekup" sfin-' pr no-- poleg Grma ŽaborSta Grabna (24.000 goldinarjev), še Svibno pri Radečah n Zavrh f20.000 goldinarjev), Turen in Podpeč v Mirnski do- mm w ššmmSmkiuM • \ ■ME i I m ; I m f MMittk 4čč v. Bohuslav Skaii<;ky pouk in vzpodbudo za uspešno obdelovanje zemlje. Toliko o zgodovini gradu po profesorju Janku Jarcu, ki je napisal o tem izčrpno študijo. EaOjStVC kTOGti§£&e SCi'3 Kmetijska šok se je rodila v času, ko so začeli v kranjskem deželnem odboru slovenski rodoljubi dvigati glave. Dc el .; odbor je tedaj sklenil, da kupi graščino vipavskega graščaka Karla Friderika L"nt-hierija na Slapu in 13. septembra 1. 1873. je sledila otvoritev prve slovenske kmetijske šole. Šok ni le opravi :ak na-.'vse koristnega dela v rednem šoh-kem pouku, ampak je tudi izobraževala kmetsko mladino v številnih nedeljskih tečajih. Te^ji so se vršili tedaj tudi za ljudskošolsko učitelje. da bi ti lahko širili gospodarski napredek. Ravnatelj nove šole na Slapu ie bil Rihard Dolenc, ki je slovel k t od.F-čem sadjar in vinarski strokom:ak /lasti velik sloves pa si je pridobil z d 'o-vanjem na šoli. Ne samo strokovnajk. temveč tudi vnet 'juh je oral P- ' ne ledine za prvo slovensko kmetijsko šolo Toda zavod ie bil preveč oddaljen od središča bivše Kranjske. Blizu :e bila sFčna šota v Gor .'i. Prometne razmere tr di mso h'lc ro znale, in to je kmalu zbudMo žel h po premestitvi šole. Pouk P' :e bil omejen samo na sadjarstvo s kletarstvom in vinogradništvom. Zato ie torej deželni zbor dne 14. oktobra 1^4 sklenil. č-> premesti šolo s n<» Do'en i«,ko. Za iz-verlpnCp sn hib dnkčeni inrt \V;,=c'nel. deželni odbornik Dete'a in Rihard Dolenc. a le tri "IV Komisija ie preieta 14 pon so bile sprejemliive: posestvo po>' •»m. o;:ostkom« v Kandib rrlr k<-»v!kt usmiljenih bratov) posestvo in Grm :n posestvo B-šljin. 23 januar?« 1QC6 se je deželn; zbor odločil zn Grm knnčiia ie bik sklenjena 8 marci t*** T.asb^k \n-tnn V Smola ie prod«! 5";no za 30 ti-^.n" 410 nolz-l-nar jev in oO k" loa^iev Rikardu Doleir-u je deželn- zbor t*Vn* no kupni pogodb,- naiočil, naj predka^a popravila in prezidavo gradu ter napravi Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSQM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščelki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolvr.osom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. A Z A G T A ZOBE ljani in Anton Flego. hnvv;: referent. Če smo govorili o v; -'.n ve:- kmetijski tega kulturnega zavoda, ne smerno prezreti nekaj mož, ki so kot vestni pomočniki bili io. kar so mehaniki pri stroju. Med temi je treba omeniti prvega upravnika šole Petra Vriska, čigar najmlajši rin K re! je sedaj strokovni učitelj na zavodu. A loja i Brati-na jc bi| velik vinski strokovnjak. France Va>'entin6ia pa še sedaj opravlja tlofBo vrtnarja. Mnogo jc bilo originalov. Znan pri vseh prebivalcih zavodi je bil stan krava r Florijan. ki je zelo rad cukal — nc cvn:ki. marveč petrolej .Mntvjckr:*! se je jezil hišnik. ker je iz pitne posod.- zon ijknlo petroleja. pa tudi iz svetilk. l)oK_: F!o.r;:an na jc ki. alu odšel na večne paš Tke Večkrat je prišel na rog biku naposled tako usodno, da je s-romak podlegel. jskim kot-s sadno tudi tehnična delavnica z žgai lom. s pasterizuj čin s paralo sušilnico, z aparaksn /a hitro napravo kisa in s tremi Fi '.rr■>•-•'ti:■": ana-«'i. Sledi ki-pe.l:ia k'et s sti.-kalnico. kipelnmi kadnii za napravo belega in črnega vina. z gro-d-ni»n mVnom in robljalno mrežo, vinska klet z zalogo namiznega in butci skeg i vina "n d »naeegu sadnega ni, šla. Vsa dola v obeh kleteh opravila jo učenci. Zavod ima tucli mlečno shrambo m s:r rirco. ve!;k ?«ovej- VsorK© gospodarstvo fin dsrbra oprema Ekonomija zavoda jc po vojni na višku. Naravnost vzorna jc Irsnica, vinogradi na Trški gori in njihov pridelek. Grmska vina slove in zalo večina gostov najprvo vpraša, na kateri strani gradu leži gra ska klet. Vsakemu sadjerejcu pa se zaiskre oči, ko vidi na posestvu šole na stotine krasnih mladih drevesc jaht n. sliv hrušk, vse v krasnem redu Na najboljšem glasu jc živinoreja. Svinjcreja si je i/redno opomogla z novimi sviti ami. Pa goved! Tc repe je treba pogledati! V cc'oti jc grmska šok v resnici kos svoji veliki nalogi. Poleg vzorne ekonomije, na kateri se praktično urijo učenci, ima šok številne učne pripomočki. Dve veliki šolski sobi sta obloženi z raznimi slenskmi ploščami in zbirkami dalje premore zavod bogalo kn jižnico z več sto strokovyii«ni knjigami, brošurami in časniki, vzorno urejeno zbirko fizikalnih aparatov, modelov, semenja, umetnih Gnojil in krmskih nadomestil, kemično delavnico (laboratorij) z raznimi aparati, z zbirkami kemikalij, s kemičnim ognjiščem i- t- d Tu jo delavnica, v kateri učenci opravljajo tista ročna dela, ki se na pro&tem, zlask oozhiri, ne dado opravljati: sem spada nožlatnjevanie sadnega drev:a v rokah, čiščenje in ra/vš"evinie bek. pletenje košev, izdelovanje prediva. Poleg je Mir irrT s,ki, konjski in ovčji h'cv. s: r :mbo/a orodje, stroje, m! .!'i!riicfi. žitno čisti^ico, reza.1-nico za korenstvo, tcrilnic-o z>a ian, žago in drva. učne svrhe slu- i uč .nccm tudi čc-b-lnj-«k s sta!n*m gotovim šb-viinm najboljših dzierz'irovaii:h nuoaiii rao:ev -n z v-e-mi dru'.':mi. umnemu čok- l ov-tvu notrebiii-m pripravami in orodjem. V mali kotlini pod 5ol kim poslopjem ie ob- -žen park zasajen z raznimi dom "'mi go/ kim i drevesih in grmi. s slovenskimi, nemfkiani in :a~ tkisklmi botaničnimi nas'«ovi. Učna snov jc na šoli zek obširna in ne boš lahka, pouk pa je razdeljen na 17 teoreličoib in praik-tičnih predmetov. \"c.*ne pcrturbaeijc zora j in znotraj š-ile niso bite baš blagodejne za šolo. A tolažimo se. da so bili Se težji časi. pa je zavod mirno plava] naprej in vendarle uspešno prradral d> zlatega juki eja. ob katerem pridružujemo čestitkam vse dravske banovine tudi našo iskreno že'jo. naj rodi cvetelo Grm vedno nove, žlahtne s .dovr za rod. K. P. RAVNOTAKO .vAA.UK zK.iv A MOŽA ff O . .V^, ti m^MmM bCS5&3S2 fciSŠStt PROIZVOD: U X ION, . E . Šš T?. rt .r- <•• ; ,..; j. £ ,J 'JU"®* ^ ^ Pfflsrčao počasčcale doSgoletnils sotres^isikov Jesenice, 12. decembra Viljem Rohrman dol"oletncm, nadvse uspešnem vodstvu je lc a 1S 7. stopil pok. Rihard Dolenc v pokoj. Neprestano delo ga je izčrpalo. Stroa v službi je bil vedno dobrohoten, vsem i lužbencem in gojencem je os'al v najlepšem spominu. Rihardu Dolencu je sledil kot ravnatelj šole Viljem Rohrman, ki je skrčil pouk na eno leto in ga razdelil na dva oddelka. Ktemu koraku so ga silili razni razlogi, izmed katerih je najvažnejši pač ta, da kmet težko pogreša sina doma ceii dve leti. Zaradi različnih gospodarskih pral-k na Gorenjskem, Štajerskem in Notranjskem je nastala zimska šola za učence iz nevinorodnih krajev in letna šok" za one iz vinorodnih krajev. Zavod je takrat dobil naziv: Kranjska kmetijska šok na Grmu.Zaradi skrajšanega pouka se "je število u-čencev takoj dvignilo. Napredek ro vojni Po prevratu je bilo vodstvo šole poverjeno inž. Albertu Vcdernjaku, leta 14->21. pa je postal ravnatelj popularni vinarski nadzornik pok. Bonuslav Skaiicky. Mož jc prijel za krmilo v najtežjih časih. Zavod je bil taikrat podrejen neposredno ministrstvu za kmetijstvo. Sredstva za vzdr--.-vanjo so bila pičla, nezadostna, večno pa so bila na vrsti tudi razna tolmačenja i a p ros lačcnja za ohranitev šolske uredbe, ki ni ustrezala določbam kmetijskega nii;*: !r-iva. Leta 1924. je bik reducirana p,ilovica učiteljskega zbora, a pouk se je vršil neokrnjeno ualje. Tega leta je dobi : .i tudi naslov: Državna kmetijska šola na Grmu. Lek 1925. pa se je na za-• r n: trstva moral naslov spremeniti v S peciaino živinorejsko-poljedeljsko šolo na Grmu. Jasno je, da je že naslov meril na po-.ižanje.- Spet je bilo kupe prošenj ia r 'štetih inlerven vi j, nakaT je vse ostalo pri s rem. Zgradil se je nov kozolec— dvojnik, število učencev je naraslo na 55. Sredi nai!epše moške dobe. sredi dela, pa je krepkega vodjo pokosila smrt v letu i '•< vakor Rihard Dolenc, tudi Skalickv zasluži, da se ukleše njegovo ime v marmor z zla brni črkami. Za njim jc vodil š lo zr.stonnik ravnatelja inž. Ciril Jeglič, nrofesor-pisatelj-botanik, ki živi danes v Zagrebu. Leta 1927. pa je bil imenovan za ravnatelja inž. Anton Podg«rnik. ki io s(or:! mnogo koristnega. Zgradili so velik. moderen sviniski hlev z elektriko in prhavmi. Leta 1929. ie bil inž. Podgornik imenovan za načelnika kmetijskega oddelka kr banske uprave. Nato je inž. pro-?e i- Kofovšek vodil zavod do leta 1932., ko io nrišcl za ravnatelja na Grm inž-k7o Zupanič. dotlej nrofesor na Vinarski in sadjarji šoli v Mariboru. Bil je zelo priljubljen. Lek 1935 ie število uSercev naraslo pri celoletnem obisku na 37. Septembra —. letos po premostitvi inž. Zupa-— -p/i je prevzel ravnale1 iske posle inž Abc°o iz Betp Krajine, ki ie od 1 1927. do 1932 nn šoli poučeval kot profesor. Izmed nrikljev so bili posebno priljubiier.i: Frin ^lalasok. sedanji srez'<; ' metiosk-' referent. Anton Lan sednnii rav-rcteli kmetijskih nasadov v Ljubliani. Franjo Kafol pri Kmei»jski družbi v Ljub- V četrtek zvečer je ravnateljstvo K1D priredilo v Kazini častni večer onim pred-delavcsm in delavcem, ki že nad 40 let zvesto služijo podjetju. Ta večer se jc v Kazini zbralo 5'J starih, v trpljenju preizkušenih borcev, ki so skoraj vse svoje življenjske sile dali na razpolago podjetju, da je z njimi procvitalo in raslo in z njihovo pomočjo doseglo velik razmah. Lepo je bilo videti te preizkušene, osivele može. ki so dolga desetletja skupaj gradili in kovali temelje eneca izmed najbolj pomembnih gospodarskih enot v državi. Po dolgih letih so se enkrat vsi zbrali, da v prijetnem medsebojnim kramljanju s predstavniki podjetja vzbujajo spomine na prošlost in da sc z njimi poveselijo uspehov složnega skupnega dela Častni večer je posetil generalni ravnatelj K1D Karel Noot v spremstvu višjih uradnikov in obratovodij. Odlične goste so 7.bra-ni delavci navdušeno pozdravljali. Večer Je otvoril inšpektor delovnega urada Kil), g. inž. Srečko Petvovčič. ki je slavlience v uvodu pozdravil kot sodelavce in je v lepem govoru orisal postanek in razvoj gorenjske železarske industrije, ki se je pred pol stoletjem osredotočila na Jesenicah in na Javornikn. Omenjal jo njene dobr<> in slabe čase. njen dvig in rast. posebno v zadnjih 7 letih ped novk/ii posoodarji. ki so velepodjotjn dal! v>!:'!re. roene temelje. Spominjal so jo onih zaslužkih delavcev, ki so preminuli. Njih Rpomin so navzoči počastili z vzkliki; Slava! Po rovom je g. irž. Petroveič izročil slavljencem okusno izdelane pri7nalne listine z imenom jubilantov in letnicami sltr/J.ovanja. poleir teca pa še vsakemu kpo častno darilo, ki bo vsem 7c!o prav prišlo za božične praznike. Vsem slavljencem je st;sm! desnico in jim čestital generalni ravnatelj i. Noot t| njim pa 8e ostali vodilni funkcionarji, nakar so bili slavljonei dobro pogoščeni. V imenu slavljeneov s° je g. Alojzij No-vnk v lepih br»serkh 7->liv<1i1 upravnemu svetu in ravnateljstvu KrF> za č-o^nn priznanja lepa darila in prijetni večer, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. Delavec .Tanko Ravnik pa ja omenjal, kako je bilo takrat, ko so kot mladostni dekvei s*o-n1i v službo podietin in kako so z njim rasli, so starali in doživeli vso stopnjo razvoja, v napredkom podjetja so j<> vedno bolj uveljavljala socialna 7"konodai.a. ki jo vodstvo v rosnioi izvaja Naposled je izrekel zdra-vioo fospmlariem. vo<'s rosp. dr. Oborsnfl ne'a i Ionih b"sod Omenjal je. da so razdaljo med 1astn'ki vodstvom podjetja in delavstvom nrav maihne saj vsi skupaj tvorijo ono veliko družino Li skupno prenaša slab« in dobro o-^o Poudaril io potrebo povezanosti vseh činiteljev. tako onih. ki delajo z rokami, in onih, ki delajo du- ševno s tistimi, ki dajrjo finančna so sa glnhmeme Zadnji obisk prireditve Društva gluhonemih v Ljubljani je dokazal resnično sočustvovanje naše javnosti s to vrsto nesrečniki. Tred popolnoma razprodano dvorano so gluhonemi nastopili no odru — prvič na naših tleh — kot igralci in z živo besedo vzbujali občudovanje poslušalstva, ki je imelo do danes o njih povsem drugačne pojme. Mnogim izmed njih je bilo trpko pri srcu, ko so prvič poslušajoč svoje življenjoke tovariše spoznali, kolikim težkočam so izpostavljeni predno dosežejo enakovrednost in popolnost z drugimi in koliko dobre volje Je v njih opozoriti javnost na tvorne sile, ki spe v njih. Mučna tižina jo vladala v dvorani pri prvih glasovih živega govora — gluhonemih, a vživeti v svoje vloge so naposled le želi za svojo igro in govor mnogo odobravanja in priznanja. Odkriti so poslušalcem svoje zmožnosti za. govor in delo, svojo dušo in svoje težnje po izobrazbi v svesti si, da bodo tako stop li v krog splošnega občestva, ki jih bo sedaj razumelo in brez odrivanja skrbelo za izrabo njih tvornih sil. Razblinili so se tako predsodki o nezmožnosti govora gluhonemih in manj vrednosti njihovega dela. Do sedaj prepuščeni samim sebi, si hočejo pomagati le s svojimi močmi na ta način, da se predstavljajo ljudem na najtežji način, to je v igri. Začetek je bil uspešen. Ker pa je moralo mnogo njihovih prijateljev oditi pri prvem nastopu, bodo v nedeljo, dne 13. decemkra t. 1 ponovili svojo prireditev ob 4. uri popoldne v šentjakobskem gledališču v Mestnem domu. Vabimo vse one, ki jim hočejo pomagati, da jih obiščejo in tako dokažejo stvarnost njihovih zahtev, obenem pa pripomorejo k lepši božičnici, na kateri misli Društvo gluhonemih obdarovati svoje revne in brezposelne člane. Prodaja vstopnic danes od pol 11. do pol 13. ure v Mestnem domu. u,rTgsild m f Nova igra za zimsko razvedrilo čltateljev Jutra" Da vam nc ho treba ig:ati zmerom istih j zgornji del bojišča je trdnjava S tem jc iger, vas bomo naučili danes nečesa nove- j igra nrinra vljcna. Imeti je treba samo še i ga. To igro so nekoč imenovali »volkove in pse«, zdaj, ko je svet v bojevitem razpoloženju, ji pa pravijo »trdnjava«. Igra se po načelu obleganja, ki se konča z zmago napadovalccv ali pa z zmago branilcev, — pač tistih, ki so spretnejši Igro si prav lahko narišete sami. Vzeti jc treba kos lepenke, dolg 35 cm in širok 25 cm. Na njem narišete mre/o kakršno vidite na sliki, tako da so posamezne straši roke pa po niče pravokotnika dolge po 4 širok 3 cm Prekotnicc (poševne črte) in robne črte narišete rdeče, povezne črte pn črne. Razc-n sedemnajstih poli v zgornjem kotu — v prvi vrsti sedem, v drugi in tretji pa t po pet, — narišete vsa stojišča rdeča Ta :: 1 t- vf. ' A gVE -s $ & § « Preszmeo, sagasjlSe, km fe stal® v rsztrgasiesii pismu 2 Danes vam lahko oznanimo novo slavno dejanje, ki je pomenilo nov uspeh kluba »Metle«. Gotovo ste že pogosto brali, kako predrzni so razbojniki v Ameriki Izrabljanje otrok — to je v Ameriki nekaj vsakdanjega. Nam je bilo to do nedavnega še nekaj čisto neznanega, pred kratkim pa se je primerilo tudi pri nas nekaj podobnega. Najbrž bi bilo ostalo neznano, če ne bi bil posegel vmes klub »Metla«. Znano ie, da imamo pri nas, čeprav tarnamo, da srno siromaki, tudi nekaj bogatih ljudi. No, in nedavno se je primerilo da je eden izmed teh bogatinov i zn ena da izginil Iskali so ga in iskali in bili bi že obupali, da hi ga še kdaj videli, če ne bi bilo aekega dne prišlo na njegove sorodni- ke pismo caterem sporočajo izsiljevalci. da je izginuli gospod v njihovi oblasti in da morajo njegovi svoici plačati 200 000 dinarjev, če ga hočejo :e videti živega. Zapisano je bilo tndi, kje je treba denar pustiti Temu pisni a je bilo priloženo še pismo ugrabljenega gospoda, ki sc jc glasilo takole: To pismo je bilo napisano na um i/ancm papirju in cisto zmečkane in raztrgano. Črke ki na prepisu manjkajo so manjkale tudi v originalnem pismu Kakor je pismo po svoji obliki in vsebini kazalo, je bil nesrečni bogatin res v veliki nevarnosti, da se mu kaj zgodi in da ne bo nikoli več vide! belega dne. Njegovi sorodniki so že zbrali denar, da bi ga odkupili, slučajno pa je zvedel za vso zadevo trdi eden izmed članov uglednega kluba »Metle« Dobil je v roke pismo in čeprav ni nič kazalo, da hi bilo v njem kakšno skrito namigovanje, ga je vendar prebrskal in pregledal od konca do kraja. In, — kakor je sumil že prvi trenutek, — je res odkril v njem nekaj takega, kar je pripomoglo policiji da je odkrila skrivališče, kamor so razbojniki zavlekli svojo žrtev, in dobila tolpo v roke. Zdaj pa uganite še vi, kaj je dognal ugledni član kluba »Metle«! Če boste uganili, bo to pomenilo, da tiči v vas kos detektiva, da imate vsa i nekaj nadarjenosti za ta težavni poklic in nekaj izgleda, da boste izžrebani za lepo knjigo. J CfstLi A-ČCČs-r-flsf lir 7 djLacL. r^redta cnid fi^cur / / N X J \ Srzč+tcon-icn Č etn <4 f nu. / ■voJČi. eUvkjta&c, da m čo- 7 r j O ■K-t/uur ki c I* P. au S® ,-JJ ii Čeprav sta bili uganki, zastavljeni v zadnji nedeljski številki prav lahki, jc bilo vendar le majhno število reševalcev, ki so obe prav rešili. Večina sc jr zmotila pri prvi, ki bi jo pač lahko vsakdo ra/rei!. čc bi bil le malo pomislil. Zahteva oporoke je bila. da prejme premoženje tisti brat, katerega velblod bo poslednji prišel v Moko, nikjer pa ni bilo zapisano, da mora hiti na veiblodu tudi njegov lastnik. Če hi j/zdi i oba brata vsak svojega velbloda. ne bi prišla nikoli v Moko. ker noben izmed njiju ne hi hotel biti prvi. Zato sta velbloda zamenjala m potem uprizorila pravo dirko. Zdaj je moral namreč vsak izmed njiju gledati, da pride v Meko prvi. i:: da prižene na ta način bratovega velbloda kot prvega v Meko, med tem ko bo njegov ve'blod. ki ga je jezdil brat. prišel drinji. to se pravi zadnji. Tudi pri drugi r, • • je bilo veliko število napačnih rešitev. Precej reševalcev je napisalo da mora žena prinesti s nodstre:-ja vsaj sedem nogavic. Toda zadošča jih troje, ker ie med njimi vsaj en par svetlih ali temnih Nagfa^e Čisto pravilnih rešitev je bilo to pot nekaj čez .u Med reševalci je žreb določil za nagrado naslednje: Minka Smolinr.ky Ljubljana. Kosovo polje 148 dobi knjigo »Roman treh src«. Jože f ~'*>h Maribor, Smetanova 34. dobi »Lucifer ja« Leopold Rerd&js. Sava pri Litiji, prejme knjigo »Seržant Diavolo«. h; Lamprefova iz Ljubljane roman »M i>ie« in Slavka Pirčeva iz Lipnice pri Podr.artu »Trigrove zobe« r, f . — —- -j V zlati ksipgs V z'ato knjigo pridejo naslednji reševalci: Josip Zagode iz Siska, Zoran Brezigar iz Ljubljane, Vinko Ciuha iz Ljubljane, Vinko Štembov iz Ljubljane, Sonja Mikuletiče-va iz Celja. Antica Remic iz Šibenika. Ljer-ka Roševa iz Laškega, Klub »Metla H« iz Mošknnjcev (konkurenca?). Marta I.ipov-šek iz Ljubljane, Aloiz Plcscc iz Moškanj-cev. Tone Trdan iz Vel. doline. Marija Dirrbek iz Slav. Požege. Marko Šker! 'z Maribora Vilko Knkec iz Ljubljane, Silva Pirčeva i/ Žalca in Vida Bandelli iz Trsta Brez krivde uredništva je zadnjic izostalo več rešiteljev šifriranega pisma. Da nezgodo popravimo smo določili, da bomo dali tem reševalcem eno nagrado. Žreb je izbral dijaka Dušana Savnika iz Ljubljane, Pokopališka ul. 8, ki je tudi poslal najboljšo in najtočnejšo rešitev. Dobil bo knjigo »V krempljih inkvizicije«. m v taroku 1. naloga. i A ima. kakor rečeno taroke I-VHI in ' vseh osem src. B ima sedem tarokov, re-| cimo. od IX do XV in od ostalih barv (karo. pik in križ) po tri brez kraljev. C pa inna ; sedem taro>kov od XVI do XXII in od j vsake od ostalih treh barv po tri s kralii. 1 V talonu leže karte: 2 dami, 2 kavala, potezo. Branilci smejo hoditi po črnih in rdečih črtah naprej in nazaj, napadalci pa samo po poševnih in robnih črtah naprej. Obramba mora kakor pri »dami«, ki smo jo že zadnjič popisali, jemati nasprotnikove kamne. Če pride torej vojak obrambe pred napadalca, ali pa ta pred njega na tak način, da je za njim prazno polje ga mora preskočiti in vreči z bojišča. Zgodilo se bo, da bo prišel branilec v položaj, ko bo mogel vzeti več sovražnikov drugega za drugim, na levo ali na desno, naprej ali nazaj. V takem primeru je treba vselej i/koristiti najprimernejšo smer premikanja. Če kakšen branilec izpregleda sovražnikov kamen, ki bi ga bil lahko vzel. sme nasprotnik vzeti njega in ga vreči z bojišča. Ko se obrambi posreči, da pobere velik del sovražnikov, se vrne s polja v trdnjavo, da jo iztrebi sovražnikov, ki so se žc vsilili vanjo Dobro pa je, da je \sai en branilec vselej v trdnjavi. Branilec zmaga tedaj. ko pobere toliko nasprotnikovih kamnov, da sovražnik ne more več napolniti trdnjave, to sc pravi, da ima manj kakor 17 kamnov. Napadalci, ki nimajo pravice jemati branilcev, bodo gledali, da sc bodo držali tako tesno skupaj, da branilci ne bodo mogli skakati čez nje. Druga taktika je ta, da izvabijo branilce iz. trdnjave, in jim potem onemogočijo vrnitev v trdnjavo Računati morajo na to, da pač lahko tvegajo preccj-i šnje število svojih vojakov in da ni prav nič škoda, če jim branilec nekaj pobere. Seveda na jih ne smejo žrtvovati preveč. Gledali bodo, da bodo branilce izvabili čim dalje iz trdnjave in da bodo potem vseh sedemnajst polj v njej zavzeli ter na ta na^in zmagali. Napadalci morajo tudi paziti. da bodo branilci zmerom pobrali tiste kamne, ki so na razpolago v si i i pa jim svoje kamne lahko kar nastavijo da spravijo branilce iz trdnjave. Če se primeri, da noben branilec ne more nazaj v trdnjavo in to že takrat, ko napadalci še niso zasedli vseh sedemnajst polj v trdnjavi, je bitka neodločena in sc začne iznova To se ho pa dogajalo samo pri nespretni igri. Kadar boste že izkušeni vojaki, bodo bitke zmerom odločene. Glejte, cia bo to čimprej! 1 fant in 1 skartln in s;cer 2 kari, 2 pika in 2 križa. Sicer jc- pa razde; Cev lurokov pj številka/a (pri li in Cj postranska stvar, ali pni gornji razdelitvi bo dal C gotovo . konira« ua igrj in na pacata. 1.) A izigra sr.ev škurtin, nj katerega nor.;ta B in C. vreo; po en tarok. Sedaj > .ia A še vedno S I ..rokov, > ti in C pa vsak po 6. Ako bi sedaj G lurokiral, bi mogel to samo še.--'krat storiti in ostaneta igralcu A šc dva t stroka. Ko izig a (J sedmič poljubno barvo, jo A s predzadnjim t.irokt m vzame, igra na pre j po vrsti vseh 7 src, katerih mu ne more nikdo več vzeli in nap avi končno pagat-ultimo. Napravil je torej 9 »itihov« (ker jih je G napravil siuno 7) i.n .ima vse 4 kralje, 2 dami, 2 kavala, 3 fante, pag.ita in 15 škartinov. Ako to seštejemo dobimo: vsak kralj (vsak z dvema škartinoma) po 5, da 20, ostane 15 — 8 = 7 škartinov. 2 dami (vsaka z dvema škartinoma) po 4. Ja 8, ostanejo 3 škarMni. 1 kaval (z dvema škartinerna) da 3. 1 kaval in 1 far,t ( z zadnjim šk-a-nProm) da 4 in končno pagat z dvema fantoma, d t 7. 20 + 8 + 3 + 4 + 7 42. torei dobljeno. 2. Ako bi pa G ne tarnkiral in izigral katerokoli karto v katerikoli barvi, jo A vzame s tarokom II in izigra zonet en srce-škartin. Sedaj 'ma A 7 tarokov. B ni G pa no 5. To se ponavlja. dokLr ne izigr" A ke-t predzadnjo .karto v srcu da-mn ki sn t =38. B je igro izgubil. Ta igra se da seveda ir.vesti .^aimo po prejšnjem sporazumu med A in C. jos-p A. Podbregar. Če priJe meščan na !;mefe »Gospodična L rška, saj ste rekli, da bi se radi naučili, kako re na kmetih dela. Veste kaj, pomolzite namestu mene kravo.« »Iim. ne vem, ali pojde. Kar malo se bojim krave. Kaj če bi najprej pci/.kusila pri teličku, ki še nima rogov?« Uspeh »Včeraj se mi je pa vendarle posrečilo, da sem /alotila moža 7. m.šo sosede.« »Tako? Kaj ste pa napravili?« »Klofuto sem dobila!« Basen Psiček leče po širni puščavi. Povsod pesek, sam pesek. Tedaj zacvili ubogi psiček: »Če ne srečam kmalu kakšnega drevesa, se mi utegne zgoditi nesreča.« Dober prerok Ludvik XIV. je nekega dne poklical na dvor slavnega čudodelnika Jeannota in mu ukazal, naj mu kaj pove o bodočnosti, ki ga čaka. Čarovnik je povedal kralju m rr.i-kaj, tudi to, da bo njegova ljubica umrla najpozneje čez tri dni. Kralj se jc temu samo smejal. Toda čez tri dni so se čarovnikove besede uresničile. Kraljeva liubica je res nenadno umrla. Ludvik XIV. je bil zelo žalosten in v obupu je dal ukaz, naj človeka, ki je prorokuva! njeno smrt, privedejo k njemu in ga obghrvijo. \'oinki so privlekli čaro\-nika pred kralja. Ta ga je premeril od nog do glave in mu rekel: »Če si dober prerok, mi zdaj povej, kdaj boš ti umrl?« Čarovnik je videl, kaj v kraljevi jezi lahko pričakuje Zamislil se je in dejal čez nekaj časa skrivnostno: »Sire, tri dni pred vami.« Po teh besedah se je kralj zdrznil, pogledal preplašeno čarovnika m vzkliknil: »Spustite ga! Saj gre do,nov.« Z majlinlm je zadovoljen »Vem. da bi bil ti najsrečnejši človek, če bi bila jaz sto meirov pod zemljo.« »Pretiravaš. S poldrugim metrom bi bil zadovoljen!« Zaradi nr t^nkosti ».Mi vete, zakaj se bosla Korenova ločila?« »Zarodi malenkosti. Koren se je nekega dne vrnil pol ure prej domov kakor navadno.« To naj pra no skrbi .Vek/ bogi: i in ie ohji.vil v t"; mikih oglas, da išče poštenega človeka, ki bo varoval njegovo stanovanje "d večera do jutra. Takoj se je rek lo ^ripj-sil. »al li t i r.c bo dolgočasno, ko boš vso noč /■•pri?« ge je vprašal bogatin. »To naj i 'as n;č ne skrbi, gospod,« je možak odvrnil. »Pravkar sem prišel iz zapora, kjer sem moral sedeti sam tri leta!* Var°č 5o Na sejmišže pride že na vse zgodaj starejši gospod in poišče čarovnikov šotor. »Ali ni tu nekdo, ki žaga svojo ženo na dvoje?« »Da, kaj pa želite?« »Naročilo bi imel zanj!« PonedfIjek 1-t. decembra Ljubljana 12: Zvoki iz daljnih dežel (Piu.-jCl J.— IJ.4.->: Vreme, poročila,— 13: Čas, spored, obvestila. — 13-15: Konce*t baleine godbe ^plošče).— 14: Vreme, bor-zu. — IS: Zdravo ška ura: O prehrani sploh: Življenje v stradanju in obilju (dr. A. Brecclj).— 18.20: Veseli dnevi v Kiie-vu-venček ukrajinskih pesmi (plošče). — 1.SJO: S.ovenska imrotliiia pcs: Nac. ura: Počet k i na-odno - političnega živi jen va v Podravju (prof. Franjo Bjš iz Maribora)— 19.50: Zanimivosti. _ -0; Prenos koncerta Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: čas. vreme, poročila, spored.— 22.15: Zvoki za oddih (igra Radio orkester). Beograd 17.20: Narodne melodije. — 17.45: Orkestralen koncert.— 2-): Prenos opere iz Nar. gledališča.— 22: Lahki glasba— Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Koncert komornega tria— 20.20: Pesmi. — 20.50: Nadaljevanje komornega korcerta— 21.30: Orkestralna glasba. — 22-20: Piesna muzika — Praga 19.25: Orkester in solis'.i.— 20.55: Simfoničen koncert— 32.15: Volinske skladbe— 23: Bachove org?'ske skladbe— Varšava 19.30: Pevski in klavirski koncert— 20: Lahka glasba.— 21: Zvočna i,ara.— 21.30: Arije in pe-mi.— 22: Koncert orkestra. — 23: Plošče. — Dima: 11.25: Kme5ka g!acba s plo^:-.— 12.20: Koncert orkestra— 16 05: Lahka glasba— 17.15: Pevski koncert — 17.36: Komorna glasba.— 20: Bazične pesmi5__21: Italijanska narodna gla«ba.— 22-20: Skladbo za ncort orkestra in solistov. —20.15: Or-kos'-alen in k^virski koncert.— 31: Zvoč-t-p slike z 2l;sbo.— 22.15: Angleške božične ne^m — Varšava 10 °0: Opt^retna muz.ka.— 20.15: Koncert o-kes'tra in so-,:stov.-— 22 45: plesna i-nnzika.— Dunaj 12: Konrc1 orkestra.— 15.20: B"<žič v pesmih-l^Oi: Odlomki iz zvočnih filmov.—17.20: Pp^mi in operetnž duoti.— 20.10: Koncert •to-l ''ncffl orkestra in vojaške godbe. — r>">o: K^-n^r-.n i1a=ba. — 23.05: Slavni umetniki ^ ploščo V B^rUn 1R- Koncert velikega rt-ke^tra.— 10: Pre-jied m:nulih olim-nijsl-ih ige- — 22.30: Var^dna in plesna muzika. __19: «'ike. — 10; Prenos iz RorVna — ?">?/>■ Orkestralen W>nc*'+— 23- Pren>~> ;z PerPnn - Stuttgart 18: lTr? taVke g'asbf.— 10; Varodne pe-ST>i in duet'.— 19.15: 7horovski peitje.— *>0 i nom. Tndi mali deeji ovratnik in pa mala. postrani v čelo potisnjena čepic* sta z o :< kega krzna (leva skica). Praktlčssa Božična darila K il Z N K N I ! Z D K L K I po roki a ni n i h e o n a b pri IL* 1% © 1 LJUBLJANA. MESTNI TRG 5 novejše jopice imajo ofcHko moflnfa Ufar- sika, druge ropot klasično oblico moškega jopiča. Jako moderne so tudi kariraste jopice ter jopioe iz živobarvnega usnja. No, izbere js roe voč nego dovolj, sa vso postave in za vse okuse. Športni jumperji in druga pletena dopolnila so letos izdelani iz jako debele, grobe volno v močno izbočenem šivu in v močnih. živih barvah. Končno so velike važnosti tudi smučarske rokavice, ki jlb letos priporoča moda iz krzna, iz podloženega nepremočljivega tvoriva ali iz podložene svinjske kože. Na prvem mestu naše skice vidite dros s svetlimi in precej kratkimi pumparicami. ki jih dopolnjujejo pos'nini zapete, nopromoč-Ijiv© gamaše. Jopič ki ima obliko moškega telovnika, je h naravnobarvanega. svinjskega usnja (1. skica). Naš norveški dres si zamišljamo iz lepega. temno zelenega sukna, Obe vrsti gumbov na gladki ioplci vežeta dve prešiti pro-poni iz blago. Enaka prepona krasi desno stran okroglega rcverja ki prehaja v navzgor zavihan, okroglo ukrojen ovratnik. Posebnost jc ovratna ruta iz leopanlovcga krzna, ki soglaša r enako čepico in krznenimi o k raje i smučarskih rokavic (2 ski. da ostanete l*ir dnj v postelji, kor je na la način mogoče da se splav še vstavi. Vse lo pa končno ni važno v vasem slučaju. Važno je samo to. da se nvi zdi, kolikor ie pač mogoče na daljavo rečj, da ste sposobna, da postanete mati. Zalo je vašo razburjenje poginoma odveč, »lasti pa z oziroin na kratko dolx>. ko ste poročena. Starost: Da. Receptov, kot že večkrat na tem mestu omenjeno ne morem priobčili in se morate pač obrniti na kakega zdravnika. Voh- VttoV dii ijpfjiihlVitp voh jc islkati v izpremembah sluznice nosa. Tem spremembam so pa zopet vzrok razna vnetja kostnih votlin, ki so v zvezi z nosno votlino. Kol posledico teh vnetij opažamo, da sluznica nabrekue, ali pa Sf celo »tvorijo izrastki na sluzinici. ki lahko skoro J popolnoma zamaše nos. Mirtm, dt je najbolje, če o prilikd vprašale kakpg« stM" kovnjaka za nosne bolezni za svcl, po čigar navodilih se ravnajte. V. F. Varok vašim napadom ponoči jc najbrže naduha. Zdmv.il proti temu je mnogo. Je p« stvar ta. Enemu nadušljiv-cu koristi oz. pomaga eno zdravilo, drugemu pa drugo. Zato je težko svetovati in je najbolje, da se glede tega sporazumne t zdravnikom. Kol pišete, vam je že predpisal zdravila, ki pa s«daj ne učinkujejo več taiko kot prej. Treba jih bo torej pre-menjati. Poleg lega eni pišete tudi, da s-te bolni na srcu. Tudi v tem pogledu ne morem na daljavo predpisovali i zdravil. Pač pa lahko samo svetujem sledeče. Izogibata se morate vseh vetjih lelesnih naporov. Hrana naj bo čim mani slana in je najbolje. če enkrat tedensko ne viijete cel dan rac druzega kot 1 liter mleka, poleg kruha, v manjših obrokih. S takim postopanjem razbremenite srce, in mu dasdc možnost, da se popravi. — Prod 1 mesecem sle, kol mi nadalje pišete, kašljali kri, da jo jc zdravnik komaj vslavil. Na dal'«-vo vam morem reči srmo lo. da pride kri v glavnem lahko i/ pljuč, ali pa želodca. Eno kot drueo jc sicc-r nevarno, se na popravi ob primernem zdravljenju. Kaj naj svetuiein? V vašem slučaju sc morem < »nc'iti samo na »rvlošne orvazke in nasvete. Točneje vas pouči lahko saino ziImv-nik. ki vas ie /e nrcgledal in zdravil. On bo ludi nrrccnlif.dali jc z« vas buli primemo zdravljenje donia. ali v bolnici. Ak II V mutehu Eliskases—Spielmajm na Sem-meringu tik pred koncem še vedno ni jasno, kdo bo zmagovalec. Tudi tretja in četrta partija sta končali remis. V peti, ki jo spodaj prinašamo, pa je Spielmann zmagal z izvrstno igro v tipičnem svojem stilu, žrtvujoč kineta in figuro za napad. Tudi v šesti partiji je bil Spielmann v premoči, vendar sc je Eliskases rešil v remis, V sedmi pa je Eliskases izenačil stanje v matehu z zmago v divji pruski partiji. ITALIJANSKA OTVORITEV Beli: Spielmann Črni: Eliskases 1) e2—e4 c7—e5 2) Sgl—f3 Sb8—c6 3) Lfl—c4 L£8—c5 4) c2—c3 DdS-e7 Moderna obrambna varianta proti italijanski otvoritvi. V turnirsko prakso jo je uvedel pred leti dr. Aljchin. Sirisei poteze De7 je, da hoče črni imeti po 5) d4 točko c5 dvakrat branjeno, tako da mu potem ni treba menjati na d4 ter s tem utrditi belega središča. V 1. partiji mateha je igral Eliskases starejšo varianto: Sib, 5) d4, ed4:, 6) cd4:, Lb4 1- ter prišel po 7) Sc3, Se4:, 8) 0—0, Sc3: radi nepazljive Spielmannove igre kmalu v popolnoma dobljeno pozicijo. Sedaj pa sc je gotovo bal kakšnega prese-nečei ja in izbral drugo nadaljevanje. 5) d2—d4 I.c5—b6 b) a2—a4 Mesto tega so poskušali že tudi t>) d5, Sd8!, 7) d6!?. Na ta način nastane za črnega kljub kmetu več težka pozicija, ker je oviran v razvoju, vendar ob pravilnem nadaljevanju najbrž lahko pride v prednost. Igrana jv>' • pa grozi dobiti figuro. Na pr. Sf6, 7) d5, Sd8, 8) a5, Lc5, 9) b4. 6) . . . u7—a6 7) 0—0 Slabše jc 7) Le3 ali 7) I.g5. 7) . . . d7—d6 8) li2—h3 Beli mora preprečiti Lg4, kar bi preveč oslabilo točko d4. 8) . . . Sg8—f6 9) Tfl—cl 0-0 10) b2—b4 ! Beli sc r.e zadovolji z razvojno potezo 10) I,g5 tci.iveč hoče s svojimi gibljivimi kmeti na damskem krilu izvajati pritisk na črno pozicijo. Črni sedaj tudi težko spre jetna ponujeno žrtev kmeta: ed4:, 11) cd4: Sb4:, 12) a5, La7, 13) Sc3 in razvojna prednost belega več ko odtehta kmeta. 10) . . . h7—h6 ? Doslej sc je črni enostavno in dobro branil, zadnja poteza pa je zanimiva napaka. Res pa je bilo težko videti vse namene belega. Pravilno jc bilo pač Sd8! Na 11) Lg5 ima potem črni s Seč 12) Lh4, Sf4 dovolj dobro igro. Napram nadaljevanju partije pa bi imel črni tempo več za obrambo. 11) Lcl—a3 ! Zelo močno in za črnega neprijetno. Grozi seveda b4—b3 tc.r potem dc5:. Spiclman-nova poteza pokaže čisto nove ideje italijanske partije. Sate Cvetko Golar: Plemeniti »Nič se me ne boj, Lfticija, za vse na svetu ne starim tega, ali vseeno boš moja. Seveda moraš tudi ti kaj storiti, c i Sama nič ne opravim, in kadar bo slo za res, bo prepozno-i. >NikoJi ue sme biti prepozno.« Ves nemiren je Marko gledai v tla in ni vedel, kaj bi storil. Že je hotel kar leteti nad starega Jeremijo, da bi mu ;*kočil aa vrat, ako bi mu ne dal dekleta. »Nikar ne bodi tako nepočakan! Zmeniva se in skupaj pojdeva k očetu, to bo najbolje. Povedal .jim boš, kako je z nama. Tudi jaz bi rada vedela, kaj porečejo na to.-s >Saj nič ne opravim! S samo besedo te ne dobim in vem, da moram nekaj storiti, nekaj velikega, kar bo prišlo kot blisk z neba.« »Mogoče ni tako hudo, in se bodo oče dali pogovoriti. Veliko je že zamujenega, pa še ne vse Mene še niso vprašali, in prodati se ne dam. Pa tudi Matiče si ne bo upal da bi me vzel brez moje volje. Naglo stopiva, zdaj na večer so oče doma«. Veter se je trgal in se zaletaval po žitu. ki je mehko vstajalo in padalo, šumeče in božajoče so tekle sape. zadevale ob klasje in bilke snemale so maka rdečo krono, m jo delile ječmenu in ovsu. In doleija .je bila vsčj cvetoča in je dišala po medu in čebslah. Zlivala , se je daleč nekam pod breg, kjer je j vstajala že večerna meglica, k^kor bi polje zažigalo kadilo pred oltarjem svete nedelje. Dolga rž se je upogibala počasi in slovesno, včasih pa je nenadno planila in zašumela, kadar je veter skočil iz zasede v njeno visoko hišo. Marko in Lucija sta šla poČ2si med njivami proti vasi. Držala sta se za roke in nista nič govorila, kakor da je med njima vse jasno in dogovorjeno. Bila sta že pri potoku, ki je tekel iz vasi, ko se je Lucija spet predramila: »Marko, gie.j da boš lepo govoril nocoj, drugače bom jokala«. »Le tega mi ne govori, da bi jokala! Ako mi tudi oče kaj hudega pove, naj bo danes, saj mu ne ostanem ničesar dolžan. Samo tega ne vem, kako bo s teboj.« »Zame se nič ne boj, samo glej, da bom kmalu tvoja žena«. »Ne boj se. še letos bom tvoj mož. Dolgčas mi je samemu, in nič me prav ne veseli.« »Marko, oh, da bi se že vzel s! Ti ne veš, kako hrepenim po tem! Pusto mi je pri očetu, in sita sem že večnih naukov in molitve.« »BresneJi oče Jeremija! Tako drdra rožne vence, da se sliši po vsej vasi. Saj tudi pri n-s molimo, pa nc tako«. Njive so prišle do cesto, io neki zaupni osebi. Preden bj ta izročil denar, ie zahteval, naj mu banditi pokažejo kakšen listek z Lonsonovo pisavo, da bi se prepričal o tem, ali je trgovec še živ. Banditi so to odklonili z motivacijo, da leži Loneon v ee lici, v kateri je živ zakopan, bolan. Živila, so dejali, mu dovajajo po dolgi cevi Ker svojci po tej odklonitvi 6 strani roparjev deDarja seveda niso hoteli dati, eo se pogajanja razbila. V Harhinu domnevajo, da so razbojniki Lonsona kmalu po ugrabitvi umorili. Ogromen bombnik Letalo, ki lahko naloži 3 i« pol tone bomb ter se dvigne s polnim tovorom 7000 m visoko Te dni je italijanska zračna oborožena sila prevzela na letališču Lonate Po/vuo-lo pri Milanu najmogočnejše letalo, kar so jih zgradili doslej. Orjak razpolaga z dvema Fiatovima motorjema po 1000 k. s., ki mu dajeta največjo brzino 440 km na uro. Naloži iahko 3 in pol tone bomb in s polno obtežbo se lahko v 21 minutah dvigne v višino 7000 m. Po potrebi pa se laliko dvigne s polno obtežbo 10.000 m vtMjko, brez tovora pa 12.000 m, kjer mu ne more škodovati nobeni protiletalski lopovi V dolžino mer; »BR 20«, kakor so krstili novo letaio. 15.6 m v višino 4.20 m in ima 24 m krilne razpetine. Oboroženo jc s šestimi strojnicami ki so nameščene po dve v treh stolpih. Eden teh stolpov je v notraniosti ietala pod pilotoviin sedežem in se da spustiti pod trup, clrugi vrtilni stolp je v repu tretji pa v glavi letala nad pilotovim sedežem Akcijski radij novega bombnika znaša 3050 m. V obširnem članku, ki ga je napisal v glasilu italijanskega zračnega ministrstva, pravi 'letalski strokovnjak Umbcrto Mag- gioli. da more ta novi leteči stroj doseči z lahkoto vsako evropsko prestolnico, jo bombardirati in se vrniti, ne da bi mu mogla nasprotnikova obramba do živega. Slon požigalec Na čuden način je postal slon neprostovoljni požigalec neke vasi v Indiji. V tej vasi so priredili sprevod, pri katerem so sodelovali tudi sloni, živali so nosile s svojimi rilci smolne plamenice. Zgodilo pa se je, da je vrela smola kanila enemu izmed slonov na rilec. Rilci so baš najbolj občutljivi udje pri slonih. V svoji bolečini je žival pobesnela in stekla po vasi. Stekla je po ozkih ulicah med hlAe, pokrite s slamo — v rilcu pa je še vedno držala gorečo plamenico. Ena izmed streh se je vnela, bilo je malo vetra, in ni dolgo trajalo, da je postala kmalu vsa vas žrtev ognja. Zaman so si ljudje prizadevali, da hi kaj rešili, zadovoljni so morali biti, da so odnesli vsaj zdravo kožo. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino »O**« pod drobnogledom Nova fizikalna podoba sveta — Zadnji sestavni delci materije Preveč je delcev in najboljše b bilo, da bi izginili, je šaljivo pripomnil znani fizik dr. Snow v neki razpravi, v kateri se bavi s sedanjimi fizikalnimi naziranji o zgradbi sveta. »Kakšnih dvajset let /e vlada ideja o planetarnem atomu kot zadnjem sestavnem delu materije«, pi- še dr. Snow. »Čudno je, da so se mnogo lažje sprijaznili s to nenavadno po- dobo nc^o s1roko\njaki. ki so slutili toliko nepojasnjenega in ncpojasljivega za vso to nazornostjo. Ruthcrfordovo svetovno važno dejanje je bilo, da je to podobo ustvaril in je še danes v splošnem veljavna. Planetarni atom je postal javno terišče. vsak ga pozna. vsak pozna krožeče elektrone, ki niso nič drugega nego najmanjši negativni električni naboji, in vsakdo je že clowna do multimilijonarja Ob smrti kralja ameriških cirkusov Johna Ringlmga V New Yorku je umrl po dolgotrajni bolezni v starosti 71 let multimilijouar in kralj cirkusov John T. Ringling. Z njim je umrl zadnji izmed nekoč slovitih sedmih bratov llinglingov. L. 1932. bi je zastrupil kri in so mu morali odrezati obe nogi, od takrat je ležal. Vsi ljudje okrog njega in tudi zdravniki so menili, da bo kmalu umrl, toda starec jc imel dovolj krepko naravo, da ga smrt- ni mogla premagati skoraj še pet oelilh let. Ringling se jc rodil kot sin ubogih nemških kmečkih priseljencev v Jowi. Oče je imel mnogo dela, da je mog^ za silo nasititi svojih sedem sinov, ki zato niso dobili prave šolske vzgoje. Sam jih je učil. V družini ni bilo prav nič krvi artistov in tudi John ter ostali njegovi bratje niso nikoli mislili na to, da bi se posvetili cirkuški karieri. Nekega dne pa se jo zgodilo, da so je pripeljal po Mississippiju eden izmed plavar jočilh varietejev, kakršni eo zabavali prebivalce ob veliki reki. Ustavil se je nedaleč od posestva očeta Ringlinga in takrat tt> imeli vsi bratje priliko, da so si ogledali ves čar za nekoliko centov. Predstava je napravila nanje velik vtis, vendar so menili. da. bi mogli poedine nmetnije napraviti isto tako sami. morda celo bolje. Se isti večer so sklenili, da bodo sami odprli cirkus. Ni dolgo trajalo, da so svojo namero tudi ravršili- Neobdelan kos zemlje poleg hiše staršev jim je rabil za vajo. Povabili so sosede, ki so bili nad njihovim predvajanjem navdušenL Imeli so vedno več gledalcev, nazadnje jim je sam župan tistega kraja, dal na razpolago občinsko hišo za nastope. Tn se je začela prava kariera bratov Ringlingov. Glavna osebnost med njimi je bil John, čigar clownske in pevske sposobnosti so kmalu zaslovele preko domačih mej. Sledila so gostovanja po manjših krajidi Srednjega Za pada in ni dolgo tra jalo, da je podjet je Ringlingov naraslo v velik cirkus z mena žerijo in vsem. kar spada zraven. V nekoliko letih jp bilo treba že več posebnih vlakov, da so prepeljavali cirkuško mesto od kraja v kraj. Kmalu je imelo to podjetje samo še ©nega resneira konkurenta koncem Bamum&Bai-ley. Toda. »kralj cirkusov« Barnum je umrl JESENSKO LN ZIMSKO B L A G O ZA OBLEKE, POVRŠNIKE PLAŠČE. SUKNJE itd V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO S C H W A P Ljubljana, Aleksandrova 7* VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. 1891. tn ko mu je nedolgo za. tem sledil Bailev, so si Ringlingi vse deleže tega koncema kupili za 410.000 dolarjev. Pozneje so za 2 milijona dolarjev kupili sploh vse važnejše cirkuško obrate in eo postali neomejeni vladarji v kraljestvu maneže. Toda tudi nje je pobirala smrt polagoma drugega za drugem, ostal je na zadnje John kot edini lastnik ogromnega podjetja. Seveda sam že davno ni več nastopal kot clown, temveč kot kakšen magna t Wallstrccta. Njegovo poslovno zanimanje je tudi prekoračilo okviT cirkuških podjetij. Postal je ravnatelj dveh železniških družb, imel je deleže pri družbah za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in imetji©, katerega celotno vrednost cenijo na kakšne 3 milijarde dinarjev! In vso to imetje bo podedovala sedaj njegova druga žena. Neguš prodaja dragocenosti Kakor so ldsti te dni že poročali, namerava neguš v kratkem prodati vso svojo srebrnino na javni dražbi v Londonu. Gre pred vsem za več tisoč srebrnih namiznih predmetov, mnogo pa je tudi drugih. En sam servis tehta 126 kg, a skupina teža namiznih predmetov znaša skoraj pet sto-tov in samo vrednost kovtine kol takšne cenijo na 350-000 Din Med predmeti so mnogi takšni, ki so izredno dragoceni po svoji redkosti, mnogo je tudi darov, ki jiih je neguš za časa svoje vlade dobil od tujih vladarjev. slišaj o prolonrikem j Stavim z vami ekscelenca, za 100.000 frankov, da je jutri četrtek!« — Zaharov je izgufoil staivo, to. da dobil je dobavo... VSAK DAN ENA »Nu, zdaj povej, koliko tehtam!« Po svoji lepi vsebini in lični opremi so knjige založbe »HKAM« najprimernejše darilo ob vsaki priliki. Izvirna dela Miška Kranjca, katera so bila nagrajena s Prešernovo nagrado: »Os življenja in Zalesje s«* prebuja, so najboljši plodovi današnjega slovenskega pripovedništva Vrsta izbranih prevodov nudi čitateljem pogled v svetovno književnost. V prevodu naših najboljših prevajalcev O. Zupančiča, VI. Levstika in drugih, so izšla do sedaj dela. L. N. Tolstoj: »Vsta jen je«, A Tolstoj. »Peter Veliki«, I. in II del, Gogolj: »Mrtve duše«, Balzac: »Teta Liza« m »Oče <*i>not«, Flaubert: »Gospa Bovarvjeva« m druge. Knjige se lahko naroče tudi proti plačilu v mesečnih obrokih pri upravi založbe »iiKAM«, Ljubijaaa. Fiorijanska ulica 14. -i ■ t '»f/ >,5 '.\.>v /▻te-BK?^ jBKSHSSHH Najslajša iss najboljša krepima pijača je BE&MET-VI N O, črnina iz PruSke t;ore, Srei.iSKi tvajiovci — GosL.»...u<±rji nudile to špeeijaiiteto svojin. gostom V sodčkih Od 50 i nap . ga razpošilja: li Marinko* Srpmski Cnrlovci f^rnšk1 ^ora vV vv © ORION 33, trocevni super © Dovršena konstrukcija z specijalnim kondenzatorjem za kratke valove, popolnoma brez mikrolonije © Z malim številom cevi — izvrstni rezultati ® Velik dinamični zvočnik z eksponencijal-membrano © Luksuzna izdeljava, velika skala © Nova TUNGSRAM trioda-heksoda omogoča apso-lutno konstantnest i dovršeno izenačenje ladin^a © Prodaja tudi na dolgoročna odplačila 18 i reeia k. URBAN: Vstajenje gospoda R f m a r« Nadzornik je po tem spoznal, da mora biti tudi tu vse narobe, vendar ni tratii časa z vprašanji, ampak je velel poštnemu urad-:ku, naj ga zapelje še do hišnih vrat. Tam je de-ktiv sl<»pii s sedeža in se opotekel v hišo. Veža je bila polna razburjenih ljudi Wembleyski ser-žan-t je brez smisla teka: sem ter tja. seržant Cock je sede! na stopniški ograji in buljil predse, v kotu so stale kuharica in služkinje in jokale, gospodična Adlercreuzova jim jp prigovarjala in jih mirila, komisarja MaxweH in Fitzner, obdana od vstalih red f jev, sta pa klatila z rokami in skušala prevpiti drug drugega. Na enem izmed stolov je z debelo obvezano glavo sedel višii nadzornik RoMn in držal steklenko whrskyja med koleni. Skratka, bilo je kakor v norišnici Nadzornik Barton! je za vpil seržarrt Cock. ki je bi! sooznal predstojnika In se zbudil iz' brezčut-nosti. • Bog nebeški kdo vas je tako zdelal? Tega se nam je manjkalo!« Vsi navzočni so s? obrni1« proti detektivu. Barton!« je vzkliknil višji komisar Maxwell. »O pravem času prihajate. Rcbina so pobi i i, orod-nico zraven hiše so zažgali, telefonske in brzojavne zveze po vsej okolici so razdejali, vse obroče na naših avtomobilih razrezaJi, in — ta čas, ko sme gasili — kaj misite, kaj se je še zgodilo?« »Slugo Stona so ukradli!« je kriknil Fitzner kar vmes, ko je Barton trudno skomignil z rameni. »Vraga, to je mnogo, ali ne vse,« je počasi rekel Barton in se z levico trudoma naslonil na ogra:o; »vlomili so v zapečateno hišo umorjenega zdravnika in tam so sredi mirnega Wemb'eya uprizorili bitko kakor na fronti Obstrelili so me, in zdi se mi, da me moči zapušča;'o!« »Za Boga.« je vzkliknila gospodična Adlercreuzova ter odločno raztrgala Bartonu telovnik in s brvjo napojeno sra.ico. kaj ne vidite, da je smrtno ranjen?« Tako govoreč je pokazala strelno rano na desni strani nadzornikovih prsi. Barton se je hote1 nasmehniti, a smehljaj se mu ie utrnil v k'a vrni spaki smrtnobledega obraza. Onemoglo je zasfokal in omahnil svojemu seržan-tu, ki je priskočil, v naročje. S. poglavje Noč groze - Wembleyu. — Nov umor v Porters Hallu — F-. and Yard popohioma odpcvedai.— Kdaj misli minister notranjih zadev poseči vmes? _ Nadzornik Barton težko ranjen višji kriminalni nadzornik Robin poškodovan. — Pred izpremem-bami v vodstvu oddelka za umore? Portershallska uganka: kaj je s »cikloido?« Takšni in podobni so bili drugi dan nadpisi vodilnih londonskih listov. V uradnem poročilu ki ga je bil izdal Scotland Yard in ki so ga prinašali vsi časniki bre*z lazlike smeri, je stalo med drugim: »... Včeraj zvečer so imeli uradniki komisije za umore v Porters Hallu nov ogled. Nekako ob 22. uri 10 minut je šinil iz lope tik za gosposko hišo visok plamen Ko so jeli hišni služabniki klicati na pomoč, so stekli uradniki in redarji pomagat, med tem ko je sluga Stone po telefonu obvestil wembleysko požarno brambo. Duh po petroleju ki so ga takoj začutili, in razne poznejše ugotovitve kažejo, da je bi: ogenj podtaknjen. Da bi preprečil razširjenje ognja na gosposko hišo. je vodilni policijski uradnik neutegoma organiziral pomoč. Po njegovem ukazu so se redarji in uradniki neposredno udeležili gašenja, med tem ko so morali vsi drugi navzočni sestaviti dolgo verigo, po kateri so spravljali vodo od vodovoda na sprednji strani hiše okrog vogala na kraj požara. Ko so prišli gasi'ci, jim je ostalo le še malo dela, zakaj lopa je bila pogorela do tal. V tem, ko so bili razen sluge vsi drugi zunaj, je šla kuharica v hišo. Ko je hotela mimo slugove sobe, je začuia iz nje stokanje. Stopila je skozi odprta vrsta in zagledala Stona ležečega na tleh. Videti je bilo, kakor da bi se z levo roko trudoma opiral, z desno pa nekaj slikal na tla. Preden se je kuharica zavedla kako in kaj, sta planila v sobo dva moška s krinkama-na obrazih. Z namer-jenim samokresom sta prisilila žensko, da se je postavila z obrazom proti zidu. Prav tako sta tudi slugi zagrozila s smrtjo, če zine le besedico. Kuharica je slišala, kako sta moža odšla, a šele čez nekaj časa se je upala ozreti in tedaj je videla, da je bil tudi sluga izginil. Redarji, ki jih je poklicala, so ugotovili resničnost njenih navedb. Opazili so, da so bile na nepobarvanih tleh s krvjo napisane besede: Cikloida Barton L — . Zadnja beseda je ostala nedokončana, kar utegne biti posledica tega, da je Stona tisti hip zmotil prihod zakrinkanih mož. Najbrže je bil sluga obstreljen; tako sodijo po krogli, ki so jo našli tičečo v zidu. Svinčenka ima kaliber 6.35 milimetrov in je bila bržkone izstreljena iz repstirne pištole belgijskega izdelka. O storilcih ni do tega trenutka nobenega sledu ..« V policijskem poročilu je bilo nadalje citati, da so na neutegoma odrejenem pregledu parka našli višjega nadzornika Robina v nezavestnem stanju. Potem je kratko opisovalo ostale dogodke noči, tako tudi vlom v vilo in nadzornikovo prigodo. Nazadnje je Scotland Yaird še sporočal, da se skriva za vsemi temi dogodki dobro premišljen zločinski načrt in da bodo, kakor je upati, krivci kmalu izjedeni. Ko je višji nadzornik Robin to bral, se je -zamišljeno čehljal po obvezani glavi. »Vsekako sem vesel, je rekel gospe Gamblovi, zali, postavni vdovi, ki je vodila njegovo gospodinjstvo in mu je pravkar nalivala čaj, »in še močno vesel, da imam za nekaj dni mir. Če bi kdo vprašal po meni, mu prosim recite, da umiram.« v NEDELJO; DNE 13 DECEMBRA CELODNEVNA stekla in porcelana, novodospelih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, razne novosti iz keramike ter mnogo drugih lepih in praktičnih predmetov. — Vsakomur piost ogled v trgovskih prostorih tvrdke IABIB0B — SLOVENSKA «s3. 10. IVAN KOVAČIČ ._> 9 • ' -J, T"T Ifc, jeL* W s - I ZA BOŽIČ 1*36 ! tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje. f M M V f I \ L k^r njene noge lepše, je več ne bole in IzgMIs sakurjaccesa! S perečem soli sv. Roka v topli kopelji za noge je popolnoma odpravila bodljiva kurja c ef :i, bolečine v nogah, ozebline, utrujenost, izmučenost, kakor tudi boiečine v sklepih in otekline, tako da zopet občuti lagodnost v nogah. S toplo kopeljo soli sv. Roka Be kurja očesa omehčajo in zrahljajo,, da jih zamorete iztrebiti samo s prsti obenem z bodljivim strženom. Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža- Noge po-staneje vitke, močne, lepe naravno majhne in nova moč jn živl jenjska radost polje po vsem telesu Samo sol sv. Roka daje mnogo drobceno penečega se kisika! SAMO PRAV A K O P E L J SV. R O K A odpravi feslselsie ■obiva se po: Din 9. Din 16, in zlasti priporočilni izdatni rodbinski zavitek a Din 26. &t N£UP0P0LNE)ŠR in om^Šd KRALJEVNI DVORN! DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOSILJALNA TVRDKA' m ŽS €. H K 1 t li IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBENIH PPITE-KL.IN ZAGREB vIllkb!i^aiiLlC^ Violine......odbin?1rnavzgopi Havaiske kitare, »tar-e.....- -14S.- - L— Mandoline..- - S8- - i saksofoni in td. Harmonike - - ?5.- » | najceneje. :RHT€VROT-£ ^ž&Ur cenik Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in Bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku j lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Ogl reg. S. br. •-7870 P o s t a im i n © s t a ai i e 1 a n Vodnikove d r « ž & e 2 m S Oroški vozički najaovejšlti mod»-iov L J r Ovofcolesa motorji, tricikin Šivalni ftrojl pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. Pepolnoma BREZPLAČNO! Damske toaletne, promenadne, potovalne torbice, kovčeke, necce-sere, aktovke, denarnice, rokavice. — Popravljamo če nastane na prodanem predmetu napaka. — V novih prostorih priporočamo ogled rokavic. — Za kvalitetne, fine usnjene izdelke je najcenejša specijalna trgovina 9 Pasaža • Nebotičnika Kupujte usnjene predmete le v strokovni trgovini! Oblastno dovoljena popolna tf<- v. t* ' 1» r u š e n o Japonski in češki PORCELAN - SERVISI *J> I E L O in navadno KPISTAL Svetiljke. ^^EJIHk Jedilni pribor, IN VSE OSTALO BLAGO Steklarna BBAČA GSOSS Zagreb, Uica 84« Dne 21. decembra 1936. ob 9. uri dop. se vrši pri sreskemu načelstvu Logatec dražba občinskega lova obline Loz. Izklicna cena je Din 1727.—. Ker je to že druga dražba se bode lov oddal pod izklicno ceno Din 500.—. Uprava občine Lož, srez Logatec. mmmmwmrnwM +-2-T, .. Glavno smadlšfe m Jugo s'avijo: Hlnko Mayer 1 d rug. parf. oddelek Zagreb ta napreduje! Nenadoma nas je zapustila najljubša sestra in tetka, gospodična učiteljica v pokoju K večnemu počitku bo položena na Igu. dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne. STUDENEC—IG. dne 11. decembra 1936. Žalujoče rodbine: JAMSEK, ZUPANČIČ, TAUZHER, KOVAČ, SCARIA. »JUTRO« Št. m T4 = Ne3e!5a, fS. XII. T95S. za praznike lične čevlje m zaradi te atve dele OfO raznlkih 65-12 H s ■ tmmmismSm "• te- v t.......^-mem ribor - Celf e mo mesto - Kranj Z A H VALA Ob prerani smrti naše preljubljene soproge, mamice, sestre, gospe roj. G! soproge gostilničarja iz>kamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, čč. sestram za tolažbo ob smrtni postelji, nadalje gospodu zdravniku dr. Volavšku za hitro pomoč in prizadevanje, pevcem šentjakobskega pevskega društva za tolažilno petje, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam za spremstvo na njeni zadnji poti, vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem za podaritev krasnih vencev in svežega cvetja, ter vsem ostalim, ki so nam esabno ali pismeno ir.ra-iii sožaije in sočustvovanje ob bridki izgubi naše IJebljene ranjke, ter končno vsem'onim, ki so našo drago mamico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti v prerani grob., Maša zadušnica za blagopokojno se bo brala v torek, dne 15. decembra 1936. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 12. decembra 1936. žalujoči soprog s hčerkico ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA T SM; KS Ob prerani izgubi, katera nas je doletela s smrtjo našega nepozabnega sina, brata, strieka in svaka, gospoda §P3! se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki ste ga v tako častnem številu spremili na njegov zaželjeni zadnji dom. LJUBLJANA, 12. decembra 1936. DAMSKE PLAŠČE za fesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. i. G O RIČ A R Ljublfatsa, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. \ N j dvojnopoševni brivski j aparat s POVIŠANIM pokrovom in britvice I »FASAN-ROSTFREI« Dobi se v finejših trgovinah Žalujoča rodbina ČESEN-ova. Vse vrste poslovne knjige: Amerikan-ski journali, blagajniške knjige, salda-konti, odj. knjižice, mape, bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri: A. JANEŽIČ knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14 Tel. 32-20 V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. fiSŠSBS MAR/80R s/i01/ Ob vsaki priliki -se spomnite Ne samo čaj . . . ie najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite t špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Razpošiljamo prima s bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bele 10 kg Din 62.—> 50 kg DiD 220.—• 5 kg Din 80.— 20 kg Din 320.— 30 kg Din 405.- orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PK VNJIČ — TUZLA. da «o .Jutro*' .Mali oglasi* > Sloveniji naj ospeSnejSa, najcenejša In najhitrejša poaredo-ralnlca, s» sluibe vseh vrst, m prodajo In n&kap vseh stvari, z» nepremičnine. lokale. podjetja, kapital, te nitve in sa »« drugo CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta bettedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Bčejo služb. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za fiifro al) dajanj« aas lovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro aH dajanje aas lovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—s Ponudbam na šifra no prilagajte znamk! JLe, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Hiti » - odgovor, priložit« > * Vem pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na s Oglasni oddelek „JutraM, tVr- i L>11> lavek :; L>id 1» 5 fro ali da tanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din \ oi ua vese.o domačo ■zabavo v gosti 110 k »Panju« Vego.a ul 10. l.jči se prvovrstni do enj-kl cviček in lina fe.ajfrska sortirana vina. darn-s Bni domač- Krvavice in pečenlce ier druga razna gorka in mrzia jedila, danes in v.-ak večer Igranje kla vlrja. petje in še druge iuzne domač* zabav.-. >a ko da st vsak gost naj ..o je in najct-n-;'" zafcu va edino e v gos l n! pr! Panju. za'o še danes vsi v Vtgovo ul. 10. V&- vabi in re pripo r»ča gostilničar N;.; videnje! 3x330-18 Danes vsi v gostilno k »Lcvcu« nasproti Stadiona, kjer boste dobro in solidno postreže-ni. Za obilen obisk se priporočata bivši gostilničar pri »Cebav« J. Bitenc in J. Knaus. 515 s5-18 Dalmatinska vina 8 Din belo in črno točimo v -stilni pri »Orozdu« — Vidovdanska cesta 1«. 31410-is Manufakturist (-inja) esna. staejša moč spre ten deta jI ist in izložben: ■iranžer. k. je vajen boljše «tranke. dobi mesto v večji tnanufakturni trgovin. v Ljubljani Stalna ^lužha. Ponudbe t navedbo referent- urepis: spričeval m točnim o[i:s™ losedanjega službovanja ie poslat- na ogl. odd. Jutro pod Šifro • Lkibra strokovna moč« 31518-1 Dekle ki je Jajeua gostilne in kuhinjskih iel lob službo ia i^želi. Alojz Sršen Jo - ti 1 na Radomlje pr' Kam i:ku 31 339-1 Potrebujemo akviziterje i-oljne .Jela poštene io igilne kj vse *reze. tlpoko ;cnci prednost. Samo resne oonudbe poslati oa ogl. ldd. Jutra pod »Lahko lelo« 31353-1 U.i, la--"R -j U.n za Šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek •7 Dir Lepega otroka dam za svojega k poštenim. krščanskim ju-dem vsled ne-reče. Ponudbe pod Slfro Dam« na ogi. odd. Jutra. 31573-11 B-set* ■ r>it. lavek 0 Din w 5 fro al lajanje naslova 5 Din Vajmanjš1 ?nesek 17 Din Perfektno kuharico za vse z iolgoletu-o službo v bolj-Vh hišah iščeta zakonca brez otrok v Mariboru za 1. januar. Zaeatna plača -^fti Din |K>goi znanje nem jezika. On'm izven povrnitev stroškov :>ri prelistavtvi. Samo pis men« ponudbe pod »Por fektna kubarii-a 9:57« na o i'! odd Jutra. 51H03-1 Strojnik trezen in zane-!j;v. ki razum« na Dcutz-motor na s calni plin. dobi stalno nsmeši-enje. Vstop « 1. ja-niiar;em «I> pozne:". Stan ■n I rana v hiši. plača pn dogovoru. Neoien.ieni imajo prednost. Ferdinand Perz, motorni mlin. Ko čer je. 450-1 Uradnika(co) tudi začetnika. sprejme podjetje za samostojno vodstvo pisarne in blagaj-np. Kavcija potrebna. Nastop I.",, decembra, odnosno 1.. januarja. Ponudbi na ogl. odd. lutra pod »Vesten uradnik«. 31510-1 Kuharice samostojne gospodinje za vsa hišna drla dobe službe. \Volfnva Brezpnsel-i dekleta dobe prenočišče. 31451-1 Pomočnico samo prvovrstno moč, popolnoma samostojno, sprejme takoj Atelje Mire Škafar, Aleksandrova 31 ">84-1 Mlado dekle pošteno sprejmemo v pomoč gospodinjstva in gostilne za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31436J Dekleta sobarice, kuharice, vzgojiteljice. zadnje z znanjem nemškega :n francoski g« jezika in natakarice išče Humanitarna institucija udov. Zagreb. Ilica 30. I. SI 482-1 Dobro moč iščem za mešano trgovino. Imeti mora toliko prakse, da je lahko samostojen — in polnoleten ako mogoči z nekaj garancije, dobi stalno mesto. Poizve se v Domžalah. Kolodvorska ul. 1. 31478-1 Prodajalko mešane stroke, dobro verzi ran o v manufakturi. — sprejmem t. januarja. Jožko Kramar, Vodice nad Ljubljano. 31*H4-1 Prodajalko sprejme Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5. Pismme prošnjo brez spričeval in priporočil! 31642-1 -1- Natakarico r-pivtno. s kavcijo 5000-iščem. prometno gostilno v sredini Ljubljane, po možnosti šta-jerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št »2». 31565-1 Hišnika poročenega, ki se razume na vrtnarska in kmečka dela, iščem. Reflektanti naj se zglase po možnosti o-sebno. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 2n58-l Upokojence po vsej dravski banovini, sprejmemo kot informatorje jn poverjenike. Informacijski zavod. Ljubljana, p. predal 68. 31 "525 1 Gospodinjsko pomočnico katera zna tudi nskaj nekaj kuhati, ter da jc zmožna in spretna vse ga gospodinjski-ga dvla iščem k boljši- družini. Biti pa mora Ijubitejl-ca ma'lh otrok. Na-lov v vseh posl. Jutra. 31564-1 Spreten prevajalec (prevajalka) dobi delo. Ponudbe na og-. odd. Jutra pod »23«. 31574-1 Kuharico ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, vajeno boljših hiš, snažno in pridno, sprejme tričlanska družina v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Dobra moč, nastop 1. januar«. 31632-1 Trgovskega pomočnika (co neikaj gotovine, sprej mem za vodstvo mešane tr— ine v večjem mestu na šta'1-rskem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Zmožen voditi«. 314-28-1 Prodajalca >!' prodajalko, ki je samostojen v modni stroki, per fekten v nemščini, popolnoma vešč samostojnega aran iiranja irzložb. sprejme fina modna trgovina v centru Ljubljane. Ponudbe z refe rencami. prepis; spričeval in zahtevo plače n« Aloma ni, v doiini. je imel oddelek vojaštva strelne vaje. Topovi so grmeli, in škoda, ria jih gospod Kozamurnik ni ut«-gni! gledati. *j>kai v takem primeru bi bi! videl, česar se je bil že v šoli učil: da zaradi velike hitrosti svetlobe najprej opazim^ dim in šele nekaj trenutkov nato zaslišimo strel. 2 brivska pomočnika dobra, iščem za daljše iz-pomaganje za praz.nike. M. Mežan. Bled. 31^70-1 Natakarico mlajšo moč. sprejmem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep zaslužek«. Slika zaželjcna. 31.342-1 Službe išče v'saka Deseda S' (»r . lavpk t>:n z« 5'fro al' 'ajanje naslova 5 Din. znesek 1? Din Usposobljen sem lela na strojih za obde iavo lesa. delavoljen. zvest n f»ovsem pošten« in ne »porečne preteklosti. Star let. Hvaležen in zvest uslužbenec bom onemu ki one zaposli. Ponndbe prosim pod šifro »Domačin« na >gl. odd Jutra. 31307-2 Dekle zdrava in poštena, zmožna vseh hišnih del želi službe pri manjši družini. Naslov v vseh posl. Ju tra. 3135S-2 Gospodična znanjem nemščine, želi k otrokom boljše rodb:ne '.a ves dan. Ponudbe na igl. culd. Jutra pod šifro -Vzgojiteljica« 31400-2 Perfektna sobarica vešča servi-ranja. likanja, šivanja. lepih s|>ričevai, išče službo pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 27«. 3 učiteljske abiturientke vešče raznih ročnih del, risanja ter perfektne kuhe, žele kakršnekoli namestitve — sprejmejo tudi primemo delo na dom. Oenj. ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 31318-2 Pouk Be»e>u i Din davti i»ir šifro alj dajanj« naslova o Din. Najmanjši ine*«k 17 Din. Nemščino poučujem od začetka do gladke k«overzacije. Ura 8, v dvoj'e 1(2. Event. grem na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. 31464-1 Mesarski in preka- jevalski pomočnik mlad. dobri .zvežban vseh mesarskih in kloba*ičarskih del. želj službo za takoj. Ponudbe na nas'ov Ivan Lorger. Masarykova 44. Ljubljana. 51^14-2 Odvetniški uradnik verziran v vsen delih odvetniške stroke s 5estW.no prakso. vojaščine prost, sposoben ra samostojno vodstvo: ker že nad leto sam vodi pisarno, želi pre meniti službo zaradi privatnih razmer. Zahtevki minimalni. Naslov v vseh poslovalnicah J--t.ra. • 31292-2 Natakarica mlada, spretna, išče mesto v dobri gotilni restavraciji. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ljubljana ali bližina«. 31641-2 Šiviljo za obleke in perilo gre po nizki ceni na dom. Ponudbe na ogl. ndd. Jutra pod *Perfekt-na 20«. 3!'463-2 Pek z lastnim obrtnim listom, išče primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv dclavec«. 31557-2 2 raznašalca za slaščicc sprejmom takoj. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 31i300-l Oddamo zanesljivim gospodu, ki bi lahko v svojem kraju in večji okolici osnoval ra-zpe-če val išče (podružnico). Dosedanje bivališče in poklic lahko obdrži. Rajonska zaščita! Nikak zastopnik, ki bi imel mnogo truda. Ni-kaka potovanja. Dotičnik dola po-i vodstvom direkcije. ilesečnj dohodki do 5.000 iu več. Pojasnila daje \\"ID0, Celovec (Klagen-furt) Avstrija. Otroško varuhinjo z dobrimi spričevali, sprejmem takoj k petmesečnemu otroku. Vprašati je pri g. Vlahoviču, Maribor, Aleksandrova c. 40. 314:8-11 Jazz orkester v zasedbi po dogovoru, išče stalnega ali priložnostnega nameščenja pri plesnih prireditvah, veselicah, koncertih i. t. d. v mestu al nn ieze-li. Dopise poslati na? A. Kaljčenko Lipičeva 2. Ljubljana. 314154-2 Prodajalka mlada z dve letno praksa želi nameščenja v večji trgovini. Najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »špeccrija*. " 31487-2 S čarodejno šibico (Wiinschelrute» iščem vse vrste rud, premog, plin, mineralne vode itd. z velikim uspehom, Junior Stergar, Hrastnik. 31483-2 Kuharica zmožna vseh hišnih del, ki govori tudi nemško, želi službo pri manjši obi tel j i. Vprašati je prosim pri Ba-bin. pletar, Gosposki ul. št. 24. Celje. 31631-2 Perfektna kuharica z daljšimi spričevali, želi mesta tudi 'zven Liubljaoe. Ponudbe na ogl: odd. Jutra pod »Poštena 1Č30« 31619-2 Čevljarski prirezovalec fZuschneidcr) išče nameščeni« v večjem podjetju. — Ima že večletno prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. a:i520-2 Gospodična z meščansko šolo. želj. mesto blagajničarke 1. januar '.0.;7. Ponudite na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zanesljiva«. 31424-2 Trg. sotrudnik leten, samski. ;ščem mesto poslovodje ali pa pre-nika ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 314:6-2 Pek z obrtnim listom išče mesto poslovode ali pa pre-vaum obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -Žanosljiv |w-.k«. 5:393-2 Konservatorist daj« pouk v violini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »pp«. 81536-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popoinega obvladanja po učuj« profesor dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 3149G-4 Pouk havajske gitare sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »U-čitelj«. 31580-4 Diplomirani filozof instruira dijake francoščino, nemščino in ostale irednie-šolske predmete, zlasti nižje šolce vestno in z uspehom. Instruira! bi event. tudi za hrano. Cenjene ponudbe na ocl. odd. Jutra pod šifro »Diplomiran filozof«. 31489-4 Poihiki Zastopnike mar.jive in poštene l&ce mo po vseh srezlh Samo taki aaj pošMejo po nudbo na ogl odd Ju tra pod oBoltfea --ksl -♦■enoa« U547-S Za Rožic! pletenine trikotažo domsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike Vam nudi po najnižjih cenah domske plašče samovezmee porcelan steklo aktovke domske torbice nahrbtnike . turistovske potrebščinein aru8a toaletne potrebščine primerna darila otroške igračke snežke čevlje vseh vrst tvrdka Ai\T. KR1SPER MESTNI TRG 26. LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 1—3. Trgovski sotrudnik mešane stroke, izvežban predvsem v železni stroki, /.cl; prem oni t i službo. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Vojaščin« pro£t«. 31582-2 Prodam Sese-la IV. lav-n j Din ia Šifro al; dajanje naslova n Din Najmanjši znesek 17 Din ZA BOŽIČ IN NOVO LETO 'grač.nj vozički, skiroji, tnciklji, holenderji. auto-mohilčki. kojnički — s« dobe najceneje pr »TRI liI'NA< F. Batjel. Ljubljana. Kariorška cesta 4. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 36. Ce niki frankol 3!rJ40-6 Krasen perzijanec ugodno naprodaj. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 31617-6 Kamnito mizo novo, (podpeški marmor) primerno za na tera.se, prodam. Naslov v v&eb po slovalnicah Jutra. 51340-6 Biljard /karambol) v prav dobrem stanju, naprodaj za Din Kavama »Slon«, — Ljubljajia. 31J0T6-6 2 rabljena triciklja za prevažanje blaga, prodam. M. Kavčič, Tržaška cesta 18. Glinee. 3'l635-6 Vsak zaslužek pa naj si bo še tako ■ kromen. bo našei v meni globok odmev hvaležnosti. Imam srednješolsko izobrazbo in sprej mem vsako riužbo ali in strukcijo osnovnih ter r-TednješoVkih razredov, tudi zia hrano. Cen i ene ponudbe na og1. odd Ju;ra pod »Potreben«. 31600-2 Ključavničar kurjač iščem službo, sprejmem tudi druga dela. Nasiov v vseh porf. Jutra. 31506-2 Natakarico pridno, mlado, pošteno in r»;nl tpL^filiii skromno. - sprejme takoj ^P1- leKSUIUI buffet na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31392-1 Gaterista in cirkularista z daljšo prakso sprejme Jos. Gliha. Kostanjevica. tehničar išče primerne službe. Naslov v vseh poslova!n;cah Jutra. 31624-2 Vzgojiteljico imkano. inteligentno. z ■tiiimi spričevali, veščo rža.nega i-n nemškega jezika, s-p.-ejmem k svojvuiu o-letutMuu dečku. 1'oninlbe sliko nu: Prokurist Klein Subotica pošt. pret. 108. 5>4U7-1 Prodajalka začetnica. želi premeniti mesto 1. januarja. Cenj. 31305^1 ' na ogl. odd. Jutra pod >Pridna in poštena pro-dajtaika«. 31^75-a Pošteno dekle vešče gc» podmjr-tva, s spričeva.i ali pnporočiii. sprejmem takoj. Poljan-ika c&ta 15, stopnišče V-4, vra a 14. 31618-1 Veziljo veščo ta.mburirati.ia rprej-mem. Naslov v vseh pod Jutra. 31596-1 Hišnik . poročen, brez otrok, ki je zmožen vseh de: na vrtu in upravljanja hiše, ži-na. ki opravlja hišna de a dob! pro.s o .-ta novanje ^obo in kuhinjo Na/-top 1. februarja 1937 Pismene ponudbe na og' odd. Jutra pod »Hišnik 37«. 31593-1 Brivsko in frizersko pomočnico ali pomočnika z mojstr- kim iapitom -preimem. Nasov v vseh no-' .I\j-tra. 31498 1 Prodaialko ri->bro izv°'iiario za me no izde^k" snrolmem fakoi. Na«'ov v vspIi tSo slov. Jutra. 31518-1 V ,,JUTRU"! Postrežnica ki samostojno kulia in opravlja vsa hišna dela. išče zaposlitve takoj a-li IHizneje. C-enj. ponudbe na ogl. o'.'>53-2 2.000 Din dam onemu, ki mi preskrbi primeirno službo peflvvod je. skladiščnika ali kaj slif-nega. Starost 30 let. Cenj. d*>p;»e na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozne ie«. 3:"73-2 Pekovski pomočnik prvovrsten delavec išče službo poiovodje a'i predpečnika. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober pek«. 31510-2 Korespondent - knjigovodja starejša moč z večletno prakso, želi spremeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv korespondent«. 31043-2 Gospodska garnitura 3 fotelj; itd. Veliki Trezor za knjige za vsako ceno proda Limbeck Tabor 6-11. 31268-6 Starinske predmete kakor tudi dobro ohranjene predmete, ki jtb želite prodati, vzame v komisij =ko proaajt- ali kupi »pri Makedoncu« Ljubljana. Ko lodvorska 30. 307-6 Parketno voščilo odprto, dobro in poceni nudi Oroslav Dolenec, — Itiubliana, VColfova ul. 10. 278-6 Božiček prihaja! On dobro ve, da dobi pri nas vse, kar si otroci najbolj želijo: vozičke za punčke, gugalne kome, avtomobilčke, triciklie itd. S. REBOLJ & DRUG Ljubljana. Gosposvetska 13. 277-6 Plošče in gramofone bivše tvrdk« A. Rasbergw v jiajvečji izberi po razprodajah ctinah, dobite Dalmatinova 110. (nasproti hotela Štrukelj). 51468-6 Boljša šivilja ere na dum in izven mesta za 15 — 20 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dunaičanka«. 31575-2 r/f» Mest--!a Idn. davrk 3 Um /a š fro ali da'anie naslova i Din Najmanjši znesek 17 Din Zastopstvo največjega šlagerja potrebnega vsakomur, oddamo v vsakem kraju. Pot cbno 2 do 10.000 Din. Trajno velik zaslužek za vsakogar. Javite se do 15. t. m. Flo-rijanska ul. 42 31488-3 Din 3.000 zaslužka v najkrajšem času nudimo inteligentom v vsakem kraju Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -Kni'žna založba«. 31542-8 Materijal za nasipanje brezplačno na razpolago. — !/wrič. Dolenjska cesta, Rudnik 34. 511538-6 Ploščice za štedilnike i.n oblogo rt^n — dobite najcenejše pri zastopniku Soma r«, \Vanii.pIatten \Vork«, Ljubljana, Tjrrševa ce-ta 53. 31520-6 Pohištvo Beseda ; Uin. iavek 3 Dir-ta &ifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na obroke Io hranilne knjižice POHIŠTVO Največja Itber« vsako vrstnega pohištva, sobnil in kuhinjskih oprav Sperane spalnice, oren o v» korenina . . dOOi šporaoe spalnice plesk. »mart .... 40»' postelje . . . • • IS*' kubinj. »prare . . • (&' kuhinj kredenc« . . 8& Kuninj. miz« . . « . IfiO nuhinj »toli . • • • »troške postelj« , ■ • £2f ► .roški vložki ... 0' itroškl madrael • . madracl . « • • 22»' tični vložki . . . . 90 gostilniški stoli . . • 92 zaboj ta premog . . 81' zaboj ta smeti ... 50 ttvršnjein« pohištvena m 4t»vbena lela p« načrtu Sprejemam« vsa ooprivi! . 00 konkurenčni ani Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Kotna dolina Miklošičeva cesta b 5 071-12 Hrastovo pohištvo dobro ohranjeno, samska soba s posteljo in kuhinjo .zaradi &el:tve takoj naprodaj. Poi-zve 6e: Zg. Šiška 2J9, vila »Mila« nasproti gostilne Kavčič, ob tramvajski progi, v ponedeljek, torek in sredo od L.—3. ure popoldne. 51i5čEil2 Jedilnico korcninasto, oreh, novo, lepo, SPALNICO, afrikan-ska breza, skoro novo, lepo, in salon »Rokoko« u-godno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31531-12 r aienet Mlad brivski pomočnik išče stalno slnžbo tudi samo ta izpomapanje. v me 'tu. Najnižji pogoji. Naslov r vp"h noslnva In-ca-h Jutra. 3::> Din Na; manjši znesek 17 Din Fant star ;r> let s 4 raz. roešč. šole in malo maturo »e želi izučiti trgovine al kake druge obrti Oskrba pri ,taršh. ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vajenec« 3:455-44 Zobotehničarju se nud m za učenca. Na slov Krnest Pišc.r. Rutar-jeva 4a. 314I&-M Razprodaja šivalni stroj Chove) za fev-Ijairje. 2 postelji t pokrovom (tafelbet) mnogovrstno blago, nizka cena. Kolodvorska 25. 51461-6 Odličen , povečevalnik za kamero <».5X9 ugodno prodam. Bežigrad, Baragova 10/11. 31556-^ Starinske slike oljnate, naprodaj, Jjublia-na. Gosposvetska SIT. pisarna. 31476-6 Več kosov pohištva dobro ohranjenega, prodani po zelo nizki ccni. Poizve se Anevno od 2—1 ure Kar lo-vška c. 28. 5!rf75-12 Kuhinjsko kredenco mizo, dva stola pre^dam za Din 450.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. J1611-12 Moderno spalnico špirano, fino pleekano, — kavkaški oreh in boljšo kuhinjsko opremo, proda Kržo F^anc, mizarstvo. — Vrhnika, 2. Izde- lava prvovrstna. Ogleda se brezobvezno pri Janetič, pl» Din. Najmanjši znes«ji 17 Din. Pianino lepim glasom, prodam. Studenci pri Mariboru, Stritarjeva ul. 23. 31625-26 Klavir ugodno prodam. Naslov v \ seh poslovalnicah Jutra. 31389-26 Kromatično harmoniko poceni prodam. Kocjan Ferdo, Maribar, Slovenska ulica 1(6. 311401 -28 Koncertni pianino original Wirth Bosendor fer, nerabljen. kTasen komad, zaradi odpoto-vanja za polovično ceno prodam. Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21 31629-26 Pianino ia 3 pedale, modem, brezhibnem stanju, prodam za 5.000 Di-n. Naislov ' vseh poslovalnicah Jutra. 31«>?-26 Stroji Vseda Din. javek 3 Din a šifro ali dajanje naslova "> Din NajmanjSi znesek 17 Din. Kupim motor lajrajši angleške znamke do 3ŠJ ccm. Točen oipis na Ilotar, Črnuče. 3160549 Kupim motor najraje angleške znamke do SRH. Točen Ofiie na Bo-tair, Ornuče. Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikat, z okroglim čolmčkom, ki tudi stika, poceni naprodaj v »Novi trgovini« na Tyršcvi, 36. 51621-29 »Pfaff«, »Singer« malo rabljeni šivalni stroji vseh vrst poceni najmodaj pri »PROMET« nasproti križanske cerkve. 31537-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, prodam Informacije Kraija Petra trg 9. pritličje. 31499 29 Pridelki i>«4cua i l>Ui 'a vek i Oio za š fro ali dajanje 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za *armo v sodčkih dobavlja po naročilu v vsaki množiini po brerakonkurenč-ni ccni Gustav Erklavec, Ljubljaaja, Kodeljevo, Pov-šetova 10, Tetefon '25-91. 081-33 Trčan med čebetni, cvetlični 1.500 kg — vzorec in ceno pošlje na zahtevo — Drago Iv-kovič, svečarna, Gjurgje-vac, Podraviaa. 31279-33 Kislo zelje in repo prvovrstno, tanko ribano in glavice za sarmo. dobavlja v «odlb 25 50 ln 100 kg vsako množino po najnižji ceni. Poseben popust imajo že ez nlčarjl. I. Oražem, Mo ste. Ljubljana teiefon 3402. 31069-33 Kislo zelje, repo ln aarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčn: ceni. vsako množino, dobavljam — Ooman, Ljubljana. Sv. Petra c. 8L tel. 35-39. 224-33 Dalmatinsko vino novo, došlo. Toči se po Din 7, v Reinighaus, Šiška, Frankopanska ul. 31527-33 Naprodaj Motor BSA 500 ccm OHV. model 1934 tudi popolnoma nova prikolica za polovično ceno. BSA motor 750 ccm s prikolico Din 6.500. Slavko čerič, Maribor, Vetrinjska 11. 31627-10 Kolesa Be«e»la 1 Din, dav«k 3 Din za šifro ali dajan naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvokolesa se sprejmejo preko z/ime t shrambo. Očiščenje, ema^-liranje z ognjem, jx»nikla-nje in pokromajije najceneje. TRIBUNA F. BatjaL, Ljubljana. Kairlovška st. 4. aiac-oa Kolo dobro ohranjeno, močno, » dinamo lučjo, prolam za 750 Din. Naelov v v«sfc poslovaJnicah Jutra. 31330-iLI -( Kupim Beseda 1 Din. Iavek 3 D» za šifro ah dajanje 5 Din. Najmanjši tcee«k 17 Din. Sifonske steklenice kupim ali unsenjam u Sa-besne ak pirovsk« steklenice. ly>vro Rogeij Vrhnika. S1S9S-T Beseda 1 Din lavel; f>in za šifro ali dajani« naslova a Kn. Najmanjši znesek 17 Din Ilirski ovčar /?at planinski) najstrožji čuvaj z rodovnikom Li me ?.ecev star takoj naprodaj. Ljubljana VII. Sarajevska 9. 51H29-I27 Specijaliteta! Izredno darilo! Novofundlandce priznano krasne in inteligentne, mlade, močne f>se z rodovnikom proda Drve-nik, Ptuj, Aškerčeva tO. 314B9-27 Enoletne mladiče oddaja po nizki oeni psar-na dolgodlakih ja-zbečar-jfiv na Hmeljnikn pri Novem mestu. 514A-27 Primerno božično darilo so čistokrvni resasti foks-terrijerji in jazbečarji 4 mesece stari. Zupančič, Ljubljana, Celovška ccsta 44. 31490-27 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim za primerno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »18888«. 31*89-29 Leica - Elmar 3.5 model standart. pokroman skoraj nova ngodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto-a parat«. 3:>403-6 Sobno kredenco z mizo. belo garnituro omaro «> posteljo zaradi preselitve po ceni prodam. Več Mtk'ošlčeva 11 trafika. 31509-12 Dve zimski suknji tri površnike, konverza-cljskl leksikon. 18 knjig ugodno prodam. Jonke FVanc. Gradišče 3-1 nad-strp. 30513-6 Fotoaparat 6x9 »Inos«—Volgt'fcnder s Hellar 1 :4.5 objeiktl-vom ln prlpadkl prodam zn 800.— Din Na-»lov v weh posl. Jutra. 31607-6 Bukovo oglje in drva bukova k repe! ca. vagoncke koNčine lnipnjem. Ponndbe s er-nami poSIjite nnjno na Pnbltcrtas Zagreb, pod »+4P70«. 31BOT-16 Furnirski les oreh. jesen, javor, hrast in čreSnjo kujmn po naj-v«ji esni. Cenj. ponudhe Oblačila Beseda 1 Din. davek 3 Din za š:fro ali dajanje naslova 5 Din. NaimnnjŠi znesipk 17 Din. Stare moške obleke čevlje in perilo stalno kupujem. Pridem na dom. Doipisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabr. 29 31tf70-U3 2 zimski suknji dobro ohranjeno, prodiun Naslov v vseh posl. Jutra. 3*495-13 Črna moška suknja BOVJI naprodaj. Gledališka 14^. vraU 18. 31497-13 Kratek kožuh in več zimskih oblek prodam. Ribniška 1S. Vod-mat. 51308^18 Psa volčjaka dobrega čuvaja, ln sedem mesecev etaro ptico nemški ovčar, prodam po ugodni ceni. Va'ovac Adolf, Amhražev trg 3. 31563-27 Par težkih konj prodam z opremo. Jan f ič v Oačnikn pošta Pesnica. 31420-27 Avto, moto Bese«ia i Din davek 3 Din za šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Aato Chovrolet, v dobrem stenju naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 81467-10 Centrifugo in železne rezervoarje, kad Produkta Ljubljana. 31391-7 Rabljeno omaro kupimo. Ponudbe z navetfc-bo cene na na-sl-ov: Iinv-štvo slušateljev juridične fakultete, Univerza. aissai-T Pisarniško opremo kupujem rz dmge rok«. Ti Kavčič, Miklošičeva 17/HT. 31460-7 Pristno perzijsko preprogo <3VtX4y2). kupim. Ponudbe pod šifro »Preproga« na ogl. odd. Jutra. 31577-7 Dragocenosti !>««-la . l>:ii Iavek . za šifro al; dajanje našle*« 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Vsakovrstno zlato rapojs po najvSJik unt CERNE • juvelir Ljnbljaoa. Wolfova oltca | 1MI Beseda i. Din. davek 3 Da šifro alj dajanje naslon > Din. Najmanjši cneset 17 Din, Steznike nederčke v najnovejših oblikaih p« meri, in po znižanih ceaai dobite v salonu — A2CA HUTTER. Gajeva 3-IL po leg Nebotičnika. 8M5&-3I Prodam komp'etnl smoklng in frak obleko, ektrpaj ali na ogl. oddd. Jutra pod i poeameeno v brezhibnem »Za takojšnjo »tlačilo* sranju. Da'matlnova «1. 51*42-15 I 7-m. levo. 31502 13 Tatra avto limuzina tipe 52 malo vo-ien v zelo dobrem stanju, nove gume, ugodno prodam. ZimmerI, Mežica. 31626-10 4 sedežni auto »Delahaye«, prodam z vsemi rezervnimi deli, 3 rezervne pnevmatike in za-ganjač. Poizve se pri Jakob "^rešič. knjigovez. Vegova št. 8. 31414-10 Avtomobili malorabljenl. tovorni od 1 do 4 ton. osebni, ma- ti ln večji najceneje pri O. Žužek — Krujpp za stopstvo. Ljubljana. Tav- čarjeva ti. 31001-16 ZIMSKE SUKNJE Doljše vrste Hubertus nepre-močljiv 250 Din, perilo in vsa praktična oblačila nudi po reklamnih c e n a n P R E S K E R, Sv Petfa o. 14. nu*xxun Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franja Celovška c. 87, ftiška. (poleg stare cerkve) KKXMXy~ Odlične znamke Kapsch, Schaub, Saba .Tesla, Oiympia, His Master's voice Prodaja tudi na obrok t Raze tava v Trbovljah, Loka 360. Zahtevaj t« brezobvezno na polzkušnjol LJUBLJflnfi "TEHniK"J.B0n3fll miKLOŠICEVP 20. TEL, 3^-1 9 S Okrašene svečke, Jaslice ln nudi OROSLAV Ljubljana božične JezuSčke, saSČICC tvrdka DOLENEC Wolfova 10 u S'fro al: dajaoje n»«l prodaje HRANILNIH VLOG Vseh denarnih zavodov. Za odgovor Dm 3 znamk Maribor. Aleksandrova 4L M203 Posojilo išče S30.00*' Dio vknjižbi bi pno mesto, trikratna vred arft. obre«ti po iogovoru Ponndbe na ogl odd Jn tra pod »30f<>« 91334 •!« Prodam vlogo prve hrvat.skt »tedionte* (Din 30t». Ponudbe pod »VI >£«« oa »e! oddelek Jutra 31SS4-!« Hranilne vloge Nakup in prodejo Tam iz(«oslnje najugodneje Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14-1. Telefon 3.V10. 301-1« Kmečko zaščito vse pos e. intormaclje obračune tn revizije za upnike in dožnifct-znižbo dolgov Vam strokovno zadovo Ijlvo ijri-d> Komerctjal Ea pisarna Lojze Zaje Ljubljana G edalšKa til 7 (Za odgovor pri loži te znamke Din 5—) 3R5-1« tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana - javij* n jemlje lo r>rejcltca t -ačun topt-l HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice Is LJurt »k« oosojilnlc* t« ;« Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov In gotovine »a hranilna knjiž.ce, naložbe kapitala (tudi hran lnih vlogi. zaščitne ureditve, davčne najoved;, knjgo-▼odstvene revizije, bilance fn vse druge trgovsko go-»podarake [osle izvtde in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonrans Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Ctnta iS. oktobra rRim*ka eesta) St. 7. (Za pismena pojasnila znamke;. 31465-16 Posojilo dobijo državni in samoupravni uradniki, proti zaznambi na prejemke bre* porokov. Dopise in informacije na: PoverjeniStvo Gradjnnske dion. št-ed. Da-ruvar. Ljubljana, Tjrrševe 63. Za odgovor znamko Din__ 319.3-16 Posojila J.tTMno Din dajemo na hiše in posestva. Pojasnilo dobite če f>ošljete 10 din. znamk za odgovor. Kredit Draškovičeva 16. Zagreb. 31 «3-16 Hipotečno posojilo išče v znesku Din 5HO.OOO lastnik obširne, skoraj nove, ekonomično urejene in lepe enonadstropne vile. v najlepšem predelu banovine. poleg državne ceste. Vknjižba n« prvem mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila V«. 31440-16 Posojila daje hranilnica državnim in samoupravnim nameščencem. upokojencem železničarjem itd. proti prod-tnambi na prejemke bre* porokov, posestnikom. trgovcem. obrtnikom proti dovoljni varnosti. Z« odgovor Din 5. znamke. Gospodarska pisarna Maribor Gosposka ul. 33. 31444-16 Kupimo knjižice Mestne hranilnice za od pis do 5000 Din po najvišji ceni. Mlzan-tvo »Sa Va«. Miklošičeva 6 31570-16 Dama išče nujno posojilo 4.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod » Pokol -nina«. 31620-16 Posojilo Din 60.000 iščem na prvi stavek hiše Ljubljana. Ponudbe na osti. odd. Jutra do 17. deoembra pod ' »Solidne obresti«. 31386-16 Financiram uvajanje novitet šla^erjev, brežkonkurenčne in patentne ptoiivode vseh strok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskusan«. 31366-16 Samoprodajo "poba.lnega in največjega koI^Kiirtainega šlagerja vseh časov oddamo za Ljubljano in druge kraje ta 1—10 tisoč Din. Kolportažo pro-• iuijo toga šlagerja more vršiti vsak trgovec in uradnik, obrtnik, delavec, kmet itd. Trajen mslužek. Nujne ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Sistem«. 31370-16 Vloge oeljskih zavodov, kupim na obroke. Ponudbe na podružnico Jutm Celje pod šifro »Plačan: polno vrednost«. 31356-16 V najem tVaeda ; Din lave* » Din za šifra ali dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Din. Pekarno vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31623-17 Delavnico ali skladišče oddam v najem za januar v Gregorčičevi ulioi 17c. 31383^7 Planinsko kočo na pobočju P-ikljuke dam za zimsko sezono v najem. Vprašanja pod »Koča« na ogl. odd. Jutra. 31310-17 Prometno mlekarno zaradi odpotovanja takoj ugodno oddam. Naslov v vseh pottl Jutra. 31506 19 Lokal s avetUm kletnim prostorom takoj oddam. Na slov v vseh pos i. Juti*. 31590-19 Krčma ▼ centru Zagreb«, «m» v ulici, sposobna za osebe ver*e'e narave. Naprodaj kot stoji. z bUJar-dom za Din 8.000—. Javiti pismeno aH uetme-no. Sever, Harambašlče-va 6, Zagreb. 31517-19 Brivnico oddam zelo poceni, dobro vpeljana. Vpraša*! Gradišča j. poljanska 77. 31514-10 Lokal oddam takoj v hlSl, Cesta 29. oktobra St. 21. 31503 19 Mlekarno iobro vpeljano, n« deželi, blrzu železnice. zasebno al! zadružno. z najmanj 700 1 m lok a dnevno. * vsem io-remtariem, vzamem r najem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarno«. 31tie « Va^rtalom od 'O1—3f*>.°00 Din a!i več, iščem. Ponudbe n« ogl. odd. Jut-a pod »Vrsoka rentabilnost«. 31645-16 Kupim hranilne knjižice Posojilnica Brežice, Poso-i;lnica Raihenb'irg. Hranilnica in nosojilnica Smarie in Hranilnica in posojilnica Sv Pavel pri Preboldu. Ponudbe na podr-iž. Jutra v Celin pod značko »Gotovina«. 31630-16 Gostilniški lokal na prometni točki oddam radi družinskih raitner v centru mu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2003« 3471-19 Ugodna prilika se nudi: Trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zelo dobro upeljarva na najpro metnejšj točki je takoj na prodaj. Potreben kapital din 90.000 ostalo po zod »Ronta.be!« 313CT-.'0 Trgovino t mešanim blagom, mlekarno in stanovanjem, oddsm. Trgovina na 1-etii lesri. križišču glavne ceste. Pis-m.~°T»e ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Dobra tr?rov:na« 311401-19 Gostilno na deželi iščem na račun. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj«. 31419-18 Trgovino z mešanim blagom prodam v trgu ljubljanske" okolice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31304-10 Družabnika za dobro uvedco trRovtlco. industrijsko podietje, iščem Pismena vprašanja na ogl. odd Tutra pod »Komerci-jalni«. 31581-16 Med mestom in deielo posreduje Jufrov mali o?lnsnfl» Lokal za skladišče ali de avni co oddam na dvorišču. V. Leejak, Selenburgova 4. 31616-19 Mali lokal oddam takoj s trgovskim Inventarjem. LJ. Eroonska c. 10. 31S14-19 Prostore za pisarne s souporabo telefona na nalVpšem prostoru u-trodno oddam za takoj. Informacije Tvrfteva 15 I levo. Tel 29—52. 31505-19 r t Beseda 1 D»n lavek 8 Dm aa šifro ali dajanje naslova ; Dia. NajmanjM sosesk 17 Dta Hiše, posestva, vile od 30.000 naprej Gostilne, trgovine pokariije prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. 31445-30 l-nadstropno hišo novo, krasno, z dobro upe-Ijano trgovino, gostHno in trafiko, gospodarskim poslopjem, skladiščem, velikim vrtom in njivo, nt najboljši točki z veliko o-kolico v lepem kraju, zelo ugodno za letovišče in lesno trgovino, prodam radi selitve. Potreben kapital c. 200.000 Din. Resni Reflek-tanti dobijo naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30914-20 Večje zemljišče | Dvosob. stanovanje prodam ▼ neposredni bii- parketirano, kabinet, prsd-iini Kranja. Prikladno la soba, priti klin«, prvo aad- tovairno ali ca gradnjo stavb. — Ponndbe na ogl, odd. Jutra pod »Zemljišče« 31353-80 Večstanovanjsko hišo novo, komfortno, letni donos ».mo Din. poleg oen tra, prodom. Ponudim pod »Za denar 868« na ogl. odd. Jutra. 31038-91 Parcelo prvovrstno, na Mirja, pripravno tudi za vilo-dvojčka, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3,405-20 Solnčno parcelo voga4ivo, prodam po niiki eeni. Poizve se: Cesta v Rožno dolino. Cetta IX, štev. 43. 31403-30 Hišo in mizarsko delavnico prodam. Naslov v vset poslovalnicah Jutra. 31336-20 Pozor veletrgovci z vinom Restavracijsko poslopje, — novo moderno, prodam. Izletniška kopalna točka, m-posredna bližina Ljubljane. Krasni lokali, velike kleti, gostilniški vrt. tujske sobe, elektrika, vodovod, ledenice, kopalnica. Prevzem hi(>oteke Potreben kapital Din 300.01)0. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajna bodočnost«. 31604-30 Lepa vogalna hiša s vpeljano delikatesno trgovino na prometni točki v Ljubljani naprodaj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno 4«. 31639-30 Stavbišče z večjo parcelo za sadni vrt v St. Vidu nad Ljubljano tik glavne ceste v neposrednjl bližini tramvaja. cerkve ln šole naprodaj. Informacije daje Ljub'Jan<-ka komerclja! na družba, Ljubljana Bleiweisova 18 30564-20 V Brežicah in okolici so naprodaj liiše, stavbišča. vinogradi in sadovnjaki. gozdove ter za okrožen del Attemsovega voleposestva. Vprašati: Ing. Miklau O.. Brežice. 367-30 Hiše, vile posestva, parcele, prodajamo >n posredujemo prj nakupu solidno. hitro in ti5fwčrvo. Pisarna Adamič, Ljubljana Gosposvetska c. 8/n. TeJef. 32-85. 31477-30 Hišo s strojarno gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in 5 parcelami v Mot-niku proda hranilnica v Kamniku. 31427-30 Mešan gozd iglarvec in listovec. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gozd na Gorenjskem«. 0:i430-?0 Hišico manjše, enostanovanisko ma Škofljice. Hafner, Škofljica 31. 31337-30 Kmečko posestvo dobičkanoeno v izmeri 12 ha tak o i prodam v okolici Litije. Naslov v vseh posl. Jutra. 31185-30 Hišo v centru Ljubljane, dvo ali večnadstropno, kupim za gotovino. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Donosna hiša«. 31529-20 Komfortno vilo v centru Ljubljane, kupim takoj. Ponudbe z <-,pisom n ceno na ogl. odd. Jutra pod »Komfortna vila*. 31528-20 Trgovsko hišo v centru mesta prodam. — Ambrožič, Begunje pri Lescah. 31433-20 Nova komfortna vila r>odk!etena. z vrtom v industrijskem kraju. 10 minut od postaje Sv. Peter, Savinjska dolina. poceni naprodaj. Poiasnila Jager. gostilna Na-Na, Ce'je. 31633-20 Več parcel na periferiji in v mestu za no ali večstanovanjske hiše prodam. Informacije pri A!o'z Bevčar, stavbeno podietje. Celovška c. 63. Telefon 39-47. 31634-20 Večje posestvo % gozdom in žago na jnžni stm-ni Pohoria. ugodno na-prodai. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 91066-90 Hiša e 10 stanovanji, moderna ln komfortna. 5 let stara, nosi 6•/• sa mil. Polovica hipoteka. Dop si pod »Lepa lega« na ogl. odd. Jutra. 3159120 Vila v vilski črti proti Kamnici. enonadstropna z mansardo nova, davka prosta, solidno zidana, notranja luksuzna izdelava. 2 stanovanji s kopalnicami, r dvoriščno stavbo sestoječo iz 2 sob in pritiklin. se proda proti go tovini. Interesenti nai pišejo pod značko »Pedka priložnost« na podr. Jutra. Maribor. 31628-20 Beseda ! Din. iave!-ta šif-« »V. r.aianje naslov« 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din Dvosob. stanovanje solnčno (kopalnica posel ska soba. balkon), poleg banovine, oddam februarja Informacije; Tobačni 6 31135 8: 4-sobno stanovanje udobno, s kopalnico, od dam. — Ponudbo r.a ocl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. Ugodno za zdravnika ali sličtto. 31044-31 Enosob. stanovanje «ohično. suho. oddam takoj manjši družini. Tržaška e. 30. 3.436-31 Dvosob. stanovanje izpraznjeno, s kabinetom, solnčno tudi brez kabineta, oddam januarja ali februarja. Trnovski pristan 40, zraven zapornice. 31576-21 Trisobno stanovanje kabinet, predsoba, parke-tirano, veranda, solnčno — elo nadstropje — vrt, elektrika in vodovod. od-Jam s februarjem. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 31582-21 Stanovanje trisobno, lepo. solnčno, kopalnica, predsoba, balkon, celo nadstr. oddam. Sožna dolina C XVII/?. 31560-21 Več stanovanj eno in dvosobnih, oddam. Henigman. Zg. Šiška 274, pri novi šoli. 31*26-21 Enosob. stanovanje epo, v prvem nadstropin ►ddn. m takoj ali pomoje boBSi stranki. Staničeva ■®'T. 31460-31 Trisob. stanovanje s pritiklinami, solnčno jn mirna lega, oddam bliru tramvajske posta.je s 1. februarjem !f*7T. Naslov v vseh posl. Jutra 31471-91 Dvosob. stanovanje s kfipalnico in pritiklinami udrln.m v novi vili tik tram vajske postaje za takoj. Nasl>ov v vseh posl. Jutra. 3-1473-31 Enosob. stanovanje vso pod e«iim ključem ta-Voj oddam. Milčinskega c. <56. 31)464-31 Dvosob. stanovanje - kopalnico oddam za februar. Naslov v vseh posl. •hitra. 31466-9! Stanovanje eno oz. dvosobno, 1 vr-tnrn v Šiški blizn nove cerkve in sobo s štedilnikom v Zvonarski oddam. Tnformacij«, Zvonarsks Ifl. T. nad. 31494-2 Oddamo Enosobno stanovanje s lat-binetom ni Tyrševi cesti (Brinje) za takoj. Dvosobno stanovanje ni Tjrševi cesti (Brinje) zi 1. februar. Trisobno stanovanje t vsem komfortom v Gajevi ulici. III. nadstropje za takoj. Trisobno stanovanje na Miklošičevi cesti zi 1. februir. — Natančnejše podatke: Gajevi «1. 5/II, soba 220. 31486-21 sobno stanovanje sonfino. moderno, oddam zrn 1.200 Din meeeftno tnflcHiztvno centralna kur Java. Naslov v vseh nos' Jutra. 31592 21 »tropje, pod enim ključen, oddam januarja ali pososje — MUčinskega 66, Spodnja Šiška. S13tt-ai Dvosob. stanovanje 0 kabinetom ln veeml pritiklinami tar vrtom oddam s 1. januarjem. Parket, elektrika, vodovod. Poizve ae pri g. Bevc. Ljubljana, Kode-ljevo, SomSkova. št. 10. 21511-21 Enosob. stanovanje oddam odraslim. Naslov v vseh posl. Jutra. 31507-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Gline« 1/6. 81605-21 2 sobi kuhinjo z vsemi priti kllnaml oddam. Tovarniška uL 27. 31569-21 Dvosob. stanovanje lepo. solnčno, s kopalnico in verando, oddim. C. na Rožnik 43. 31613-21 Trisobno stanovanje oddam za januar mirni stranki po unorni ceni. Poizvedbe: Stari trg I. nadstr. 313f 31388-31 Stirisobno stanovanje komfortno, v I. nadstropjn, oddam za januaT v Gregorčičevi ulita 17c. 31383-31 Stanovanje sno In dvosobno, s priti' klinami, oddam ra januar, Predovifeva 9. Most«. 31060-21 Dvosob. stanovanje 'plin. kopalnica"! poceni oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnici h Jutra 81402-31 Stanovanje 3 sob krasno, solnčno. komfortne, kopalnica, v rtrogern centru, oddam takoj ali pozneje. Ponndbe na ogl. »Id. Jutra pod »Moderno«. 31043-21 3-sobno stanovanje mirno, takoj oddam. Po-DiKibe na ogl. odd. Jutra pod »Skoro center«. 31545-31 Dvosob. stanovanje « pritiklinami. oddam 1. Tsnmairja ali februarja na Viču. Cesta na Brdo 165, .5 minut od tramvaja. 31035-31 Parketirano stanovanje srrfnčno. certer, ena velika s »ba in kabinet s pritiklinami, oddam. Stari trg 71. 3i«ne-3i Dvosob. stanovanie z vemndo. samo za sebe, oddam takoj ali pozneje, točnnmn plaič.niku za Din 433 Stareitova 36. Trnovo. 3«n-3i Trisobno stanovanje pripravno tudi za pisarno, oddam takoj ali pozneje, šiški; Frmkopansk* 31590-21 Dve stanovanji eno dvosobno, eno enosobno s pritiklinami, oddam. Naslov v vseh poslovilm-cah Jutra. 31586-21 Več stanovanj dvo in trosobnih, komfort^ "lih. oddam za takoj ali kisneie. Poizve se v Slomškovi ulici št. 19- 31588-21 Stanovanja Reseda 1 Din lavek t Dir za šrifr« ali dajanje nttlova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje . vsemi pritiklinami išče mdma stranka dveh odraslih "ect> za U. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačujem«. 4—5sobno stanovanje v oonfcro. išče zdravnik za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zdravnik«. 3'634-3'a Gospodično sprejmem na (tanovmaje kot sostanovalko t lepo sobo. Naalor t Tleh poči. Jtrtra. 31449-33 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam. Naslov ▼ vseh pošto vaj. Jutra. 31452-23 Sobo lepo, mirno • sep. vhodom odam eoemn ali dvema solidnim gospodom« a oskrbo alj bres. Korjtkov« al. 31430-23 Sobo 1 posebnim vhodom lepo solnčno, oddam dijaku ali sprejmeta sostanovalca na Erjavčevi cesti 4. pritličje. 31400-23 Sobo strogo mparirano odda m ■ souporabo kopalnic«. Je-gličeva 1. 31477-33 Sostanovalko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 31551-23 Opremljeno sobo strogo separirano in prazno sobo oddam solidni osebi. Turk, Streliška ul. 22. 31559-23 Opremljeno sobo lepo oddam Sprejmem tndi abonente na dobro domačo hrano. Mir j« — Dobrilova «.— 31474-33 Sončno sobo prazno oddam. Čopov« 21. L nad. levo. 31,48-30 Toplo sobo opremljeno, lepo, s posebnim vhodom ni Tibo-ru, oddam poceni. Vrhov-čevi ul. 9, visokopritl.. levo. 31524-23 Sostanovalko zdravo, sprejmem. Kovič. Krekov trg 10-11 (čez dvorlSCe). 31552-23 Gospodu oddam poceni lepo. eon čno. mirno, parketirano sobo z elektriko, z all brez oskrbe. Hrana zelo dobra Cesta v Rožno dolino 3. 31553-23 Sostanovalko čez dan odso'no sprejmem takoj. Poizve se pri čevljarju Tyrteva cesta. Figovčevo dvorišče. 31568 23 Opremljeno sobo oddam takoj v Maistrovi ulici 14, Ljubi lana. 31561-23 Lepo solnčno sobo oddam takoj blizu banovine. Naslov v vseh poel. Jutra. 31566-23 2—3 smučarjem (smučarkam) nud^m v lepem smučarskem kraju gorko stanovanje in hrano za daljšo dobo. Privatno. Ona t»rzk» twen krasen. N»-slov v vseh poslovalnicah Jutra. S1067-33 Sobo z eno sli dvema posteljama in 1 vhodom s stopnišča, oddam. Vprašati Franko-panska Si, I. nad. 31378-23 Na Mirju birau tehnike oddam lepo, solnčno, popoinoma sepairi-»no sobo solidnemu go- rln. Naslov v vseh po- .... valnicah Jutra. 8B633-23 Cisto lepo sobo oddam. Miklošičeva 1MV. leve. 81638-3 Sobo x vbodom s stopnjišči. oddim. Poizvedbe od 11. do 14. Kipiteljski ul. ll/I, levo. 31585-23 Opremljeno sobo čisto in solnčno, oddam z vso oskrbo boljši osebi. — Stari trg 28/HI. levo. 31587-23 Sobe išče ttaaoia i l>n »tel j um ta iifre alj dajanje naslova i Dia NajmanjCi znesek 17 Dta Dve sobi ali sobo in kabin«* iičem aa Miklošičevi eest; sli v Milini ta 1. januar Po oudbe m ogl. odd Jutri pod »Pisarni«. 31285-2Sa Klavir prodam za Din 5.000. Poljanski nasip 14./V1I. 2. 31426-36 Mamice! Skrbite za zdravje svojih otrok! Skuhajte svoji deci trikrat na dan »ETA« ovsene kosmiče, ki so izborna hrana za otroke, odrasle pa tudi za bolnike. Dva mlada gospoda inteligentna, želita znania z dvema gospodičnama radi skupne zabave. Samo resne dopise s sliko proti vrnitvi na ogl. odd. Jutra pod »Mladost ie veselje«. Diskretnost Zajamčena. 31579-24 Veliko zračno sobo strogo v centru, iščem za obrt Prost vhod. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Za obrt«. »T6«>-29a Dober smučar želi spoznati simpatično gospodično. Ponudbe na | ogl. odd. Jutra pod »Smučar 25«. »1578-24 Opremljeno sobico Iščeta gospodični, celi dan odsotni. Nariov v vseh poelov. Jutra pod »160«. 31595-23a Iščem stanovanje za hčeito - dijakinjo pri boljši družini za takoj. Centrum. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«. 31504-23a Dražbe u« i Lmii. jav«K ii i>ui za šijro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zeotek 17 Dia. Javna dražba se bo vršila dne 18. t. m. ob 10. uri pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16. Dražile se bodo naslednje nepremičnine (zemljiška knjiga Dravlje vlož-na št. 33) : hiša št. 109 s prizidkom, kovačijo, hlevom, shrambo in dveh ob postaji cestne železnice ležečih stavbnih parcel. (3368 kv. m). — Cenilna vrednost Din 223.662.50. najnižji ponudek Din 149-109, varščini Din 22.367. 31481-32 Mehaniki! Na dražbi prodamo dne 92. decembra oi> 14. v Ljubljani, Komensksga 10, stroj »CyIšndemchleifmasehLne« tra/nsmi&ija. peč in razno orodje. 31.473-32 Informacije Beseda ' Din lavek S Din ta šifro all dajanj« naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Izjava Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil kdorkoli m moj račun. Josip Ambrožič, mesar, Jesenice. 31431-31 Vsaka >es«d» t Din; davek 3 Dn. u dajanje lajanje na«lova i Din najmanjši »n^sek 30 D n Iskreno družico varčno gospodinjo manjšo, srednjih let (z dohodki prednost), tšče meščan, po cestnik, trafikant, invalid. Dopise na ogl. odd. Jutra »Sloga do groba«. 31311-25 Dotri pod Gospod v lepi državni službi, poroči poštenega dekleta. Ponudbe na ogl. odd. »I>n Hfr» al- 1a)saja našle«» Dta. Najmanj® taeaek 17 Dia Sobo _ ««ga a* dva gospoda, oddam v vili W«n Lee-nlšča. Vodovod ta elektrika. Cena zmerna. Na Kodeljevo 13. StrT3-e3 Opremljeno sobo poeebobn vbodom, oddam •otidnf -spada Nastov V dovalnteati Juta. Lepo sobo opremljeno, solnčno, oddam solidnemu gospodu Mira glavnega kolodvora. Livarska 6? Mesečno sobo opremljeno, oddam. Tabor it. 5, vrata 10. 31508-23 Prazno sobo veliko, parketirano, c posebnim vhodom, oddam takoj ali 1. januarja. Vod-ntatska ulica 14, I. nad. 9764043 Prazno sobo veliko, solnčoo, oddam takoj boljšemu gospodu. Kopalnica in telefon na ra»-pologo. Miklošičeva WHL desno 31667-33 Dopisi V»ak* besed« t Din; lavek 3 Dia, ca dajanje naslova 5 Din, najmanjši oajmanjfti toeesk 20 Din. Prijatelja inteligenta iščem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Trgovka 35« 81456-34 Mlad inteligent išče poznanstva radi nemške konverzacij«. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 31(491-34 Smučarko vzamem seboj na planine. Dopise poslati pod »Sobota nedelja« na og. odd. Jutra. 31562-24 Situiran gospod sicer nezadovoljen, že'l prijateljstva do 25-tetne solidne dame. Ponudbe samo polnega naslova Je poslaitl na ogL odd. Jutra pod »Pomoči potreb na«. 31507-24 Gospod srednjih let*, nezadovo-IJtn v zakonu, že« spoznati isto tako gospo, vdovo all gospodično, ka tera bi hotela biti samo njegova. Ponudbe pod »Nezadorotjen« na ogl. odd. Jutra. 31572-24 Dobro ohranjena gospa brez otrok z Instnim stanovanjem ta boljšega premožnega (Vnetnega osamljenega gospoda, ki si edino želi port<-on, 6i.«to, prijazno »n potrpež-ljvo, zdravo, priletno ženo, ki bj mu bila toplo soJnce in v razbremenitev v njegovih težavah. Som čedne lepe postave, poštenesra srca. Kateri premožen bi mi bil zv*st mož, da bi preživela v ljubezni in zadovoljstvu jesen življenja. Samo resni odkriti naj pm r>a ogl odd. Jutra pod šifro »Lepi dom IU«. 3,lf,e-35 Z učiteljem ali drugim dobro situi-ranlm gcnpodom želi res nega znanja mada značaj na uradnica s nepremičninami. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Zna-čajno«. 31612-25 Razno Beseda [Vr, lavek S Dir a šifro ah dajanje aaslov« 5 Din Nijmanjšl znesek 17 Dio DAMSKI SALON P O L A N C, Kopitarjeva uL 1. Barva lase z najmo dernejšo barvo, n« kateri je možna tako, trajna ondulacija. —* Izvolite informacije 1 Božično darilo Za boljše spoznavanj« naših prvovrstni! mesnih konzerv razpošiljamo do božiča po zelo ugodnih cenat zavitke, v katerih j« 12 različnih mesniir konzerv i n zaviU gnjat. Ti -»vitki vsebujejo netto 4 Vi kg iz stanejo po povzetji Din 80.—; če se pošlj< lenar v naprej, pa Dii 75.—. (Številka našega računa pri Poštn; hranilnici Beograd • 52657.) franco vsak* poštna postaja. HER> in sin, tovarna salam* in konzerv, 3anatsk Karlovac. Obrtnik kovinar s svojim autom mirne narave, star 28. z dobro uvedeno de'av-nlco. želi poročiti gopo-dlčno 19—26 letno, pred not žlvlUe. Ponudbe na ogl. odd. Ju^ra nod rObrtnlk«. 31007-25 Zima, zima««« Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, Jtensko. posteljno, namlzno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame ln bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 8 m blaga za zimsko suknjo all ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a m a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pn RAZPOŠILJALNICI ..KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 narodna tiskarna I LJUBLJANA i kni IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE KNAFLJEVA 5 •Vase 1 vtv • f vf Dozictie iz/czoe Vas pričakujejo: servisi, kristal, keramika, jedilni pribor vse Vam je na razpolago po časa primernih cenah. Tradicionalna božična razstava od ponedeljka dalje Pri JCotttnatt, S£fu6(iana, Mestni tig APARATI JNGELEN GEOGRAPHIC pokažejo na zemljevidovi skali ime in mesto postaje, ki jo sprejemate. Ti aparati so pravi čudež preciznosti, selektivnosti in glasbene dovršenosti. Veliki moderni zvočniki dajo poln in mehak glas. Zahtevajte ponudbe od „R A DI O" reg. zadr. z o. z, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 O R T Iz jedilnika olimpijskih zmagovalcev Znanstvena raziskavanja na letošnji olimpijadi so prinesla presenetljive ugotovitve glede prehrane najboljših športnikov na svetu Vprašanje, kako naj o 14. t- m. ob pol 20. v klubovih prostorih. V6i in točno! Vremensko poroHlo JZSS in Zveze za tujski promet z dne 12. decembra 1936. Rateče-PIanica po stanju danesr — 1 C, oblačno, po vrhovih megla, mirno, zahodni veter, 25 cm snega, v Tamarju 35 cm, južen sneg, smuka manj dobra, skakalnice še niso pripravljene, izgledi za nedeljo zaenkrat slabi, smuka v planinah dobra. Kranjska gora po stanju danes: — 2 C, barometer pada, pooblačilo se je, mirno, dežuje, 25 cm južnega snega. Vršič, Krnica po stanju danes: — 60 cm snega. Bistrica-Boh., jezero po stanju danes: — 1 C, pooblačilo se je, 10 cm južnega snega. Zelenica po stanju 11. t. m.: — 2 C, oblačno, sneži, na 55 cm podlagi 22 cm novo zapadlega snega, smeg suh, smuka prav dobra, izgledi za nedeljo ugodni. Kofce po stanju 11. t. m.: — 1 C, mirno, na staro podlago zapadlo 23 cm novega težkega snega. P o sta M inos t a ni član V o d n i k o ve družbe! Neizprosna usoda nam Je iztrgala našega nadvse ljubljenega in dobrega sina, oz. brata, nečaka in vnuka SILVA HAASA, eand. iur. . V 23 letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. decembra ob treh popoldne iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 14. decembra ob pol 9, dopoldne v frančiškanski cerkvi. MARIBOR, GRAZ, DUNAJ, BERLIN. Priska- Haas, vdova po odvetniku, mati; Herta Haas, cand. komerc., sestra; Baronica Milla Falke, teta; Zofija Schindler, stara mati; dr. ing. Edvard Schindler, dipl. inž. Erich Schindler, Ervin Schindler, strici. Kupujte domače .blago! ZAVESE linolej, tekače, posteljne odeje, perje, puh, blago za tapeciranje, žimo, volno, canello-modroce ima v zalogi Izdelava zaves in polaganje linoleja kupcem O CPV^f blaga za nizko odškodnino na razpolago. OvfW] Marijin trg 2 lleprekostiiva ttpe$no&t! (Vifcter {Rohinec diutUctna,