fch'afa 66 oVtobra 1947 kot tednik - Od l. januar-j* 1958 kot poltednik - Od ^januarja 1960 trikrat te-***&o. in siCer ob pone-^Jkih. sredah in sobotah KRANJ, PONEDELJEK, 2. SEPTEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 102 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škotja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgo\forni urednik Gregor Koctjan SILO S. O C I A L I S T I C N E' Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vseh 13 Predmestnih naselij ž« gradijo tivnos^ tednom dni začeti ak" »ju »l V makedonskem sobra-«ke» a u°lažitev posledic skop-dru£iu 1?tresa so se te dni pribori w Štirje skuPščinski odpravljaj' S0 na svojih sejah raz-nJfo. V ° naJvažneJ§ih vprašala^ *e nanašajo na normali-donski jenia in dela v make-'tirih -Jresto,nici- — Izmed vseh ** km«Jb0r0V ,C lahk0 le odbor *"prt! V0 UgotovI1' da P°tres tl}8yad*,al bistvene škode kme-tU,1Je p'ol*vodnJi In se ta tako j^^^kladno s planskimi pred- »o, pretek1ega tedna je moč-k Dre dolgotrajnejše dežev-cev, ^enetil.° 160 tisoč prebivav-k živj- S°- S' Uredin najosnovnej-2iranihJCn^Ske p°8°Je v improvi-dionih .naseljih P° P*"*5", sta-ij vm«dru80d- Na splošno pa Skopju hitijo in se na Vse -j«* yai zvin, dr"god. Na splošno pa vse m SlcoPJu hitijo in se na da |jj I;8, načine prizadevajo, cestne i"rirali sk,epe in načrte {in. v VPŠČine ° Preskrbi dru-Je tak0 akedonski Prestolnici se ^m. Crl?.ela prav tekma s ča-Viei, £r*»U| so prlčell tudi ie ***tk» Jfredl»ettnlli naselij. Do "^klh * pa bodo P° načrtu W3oJ, t8kuP«in popravIU 10 C °SčlM °VanJ v hi8ah' k! 80 "•»Uro, z rumeno ln zeleno . h-ek ^ !? ^slala626 krnetijskih zadrug 5di ve? *>*noč mestu Skopju oiiLnacionalnih kmetijskih JJmSS?* zadrug iz tujine- K f^oč Prizadevanjem za J* nek7°Piu so se pridružile j^stj matere tuje verske skup- ?kisk [^lanskih »orcev pJj, Negacija predstav-JftJ^J^Istlcnlh bojevniških k Jo vod/ ,Ital!Je Iz časov NOV, 5S^vou,gl Garuttl' 'e pred G? v jUl°l*«a 17-dnevnega blva- 2>J«kog0,,avlJl obiskala tudi JS^ D.tJZ Vrenja, kjer so Cu iboIU. Prisostvovali veli- ^«11 n7arn,u' 80 že ,8tI ve" v v! ^renjsko. V hotelu Z včerajšnjim dnem je sovjetski premier Nikita HrušČov zaključil tridnevni obisk v Sloveniji. V dopoldanskih urah je kolona avtomobilov potovala skozi Kranj proti Ljubljani Zadnji dan obiska premiera HruSčova v Sloveniji Strokovni odbori — nova oblika sindikalne dejavnosti OBETAJOČ ZAČETEK V Radovljici so se lotili perečih problemov stimulacije posameznika in kolektiva — V Škof ji Loki o statutih — Prve seje po občinah V torek je bila v Radovljici druga seja strokovnega odbora sindikata industrije in rudarstva. Govorili so o nekaterih ključnih problemih tamkajšnje industrije in tudi nakazovali posamezne možnosti za reševanje le-teh. Kolektiv Plamen v Kropi je v težavah. V prodaji so nasatle ovire in delavci dobivajo minimalne zagotovljene prejemke. Posebna občinska komisija preiskuje poslovanje in notranje odnose v podjetju. Menijo, da bo pri rdeti kolektiv našel rešitev v sodelovanju z drugimi sorodnimi kolektivi, med katerimi je tudi Veriga v Lescah. Prav tako pa tudi ugotavljajo, da združitev treh podjetij tekstilne stroke — Almire, Čipke in Sukno ni dala kolektivom pričakovanih uspehov. Skušali bodo na primer podrobno proučiti, in Izlet po Gorenjski KRANJ, 1. septembra — Včerajšnji tretji dan bivanja v SR Sloveniji so predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze NIKITA SERGEJEVIČ HRUŠČOV, predsednik SFR Jugoslavije JOSIP BROZ TITO in njuni soprogi ter člani spremstva izkoristili za izlet po Gorenjski. Obiskali so Bohinj, za trenutek pa so se ustavili tudi na Bledu. S>ČIH *?*J«kl gori, kjer so cSNiik »Jm tu pozdravila h^ .ZB občine Jesenice Sta« podPredsednlk ZB *• Gosti so se precej V^?*l|cil,,!l!ah del^b^Jevnlških tjJSjJi0 njihovih nalogah. kC Vri*1 80 *°8tJe 0dp0" *lthJ° *akn I, v Novo Gorico, ■5SmHF!1 kovanje. Ob *3 ?*ejei ,0du v Slovenijo je < NOV ,,tudl Predsednik GO -K ^lovenije Janko Ru- Okvirnl program bivanja premiera Hruščova na obisku v Jugoslaviji za včeraj razen oddiha na Brdu nI predvideval pravzaprav ničesar. V primeru, da bi se jutranje slabo vreme Izboljšalo, je bilo pričakovati, da bodo visoki gostle odšli na izlet no Gorenjski. Enote Ljudske milice so zato postavile častno stražo ob cesti proti Bledu, Bohinju, Pokljuki in okrog Blejskega jezera. Hkrati s pripadniki LM so se ob teh cestah pričele zbirati gruče ljudi. Na Bledu se je kmalu po deveti uri zbralo nekaj tisoč domačinov ter tujih in domačih turistov, kt so na ulicah vztrajali vse do opoldneva, ko je kolona avtomobilov z državnima in partijskima voditelja Sovjetske zveze in Jugoslavije ter spremstvom prispela na Bled, potem ko so jo vzdolž vse poti od Brda skozi Naklo, Podbrezje do tu pozdravljali številni prcbivavcl Gorenjske. Lahko rečemo, da so turisti na Bledu pripravili več kot sto fotoaparatov in filmskim kamer, da bi posneli visoka gosta, ki sta se, žal, tokrat peljala v zaprtem avtomobilu. V odprto vozilo sta se presedla na poti proti Bohinju, ko se jc v dolini Save Bohinjke zjasnilo in je posijalo sonce. Po počasni vožnji ob Bohinjskem jezeru so se gostje ustavili pri hotelu Zlatorog, kjer so jih številni turisti navdušeno pozdravili in fotografirali. Kake pol ure so se zadržali na terasi hotela, kjer so se okrepčali s sadnimi sokovi ln kavo, nato pa je kolona avtomobilov spet krenila proti Bledu. — Tokrat sta se premier Hruščov in predsednik Tito peljala v odprtem avtomobilu, lz katerega sta očitno zadovoljna odzdravljala ljudem, ki so se zbrali ob cesti. Na Bledu so se visoki gostje za kratek čas ustavili v vili »Bled«, nato pa so se vrnili na Brdo, kamor so prispeli okrog pol treh popoldne. Odhod iz Slovenije KRANJ, 1. septembra — Po tridnevnem bivanju v Sloveniji sta danes zjutraj sovjetski premier Nikita Sergejevič Hruščov in predsednik republike Tito s soprogama odpotovala lz Brda proti Zagrebu. Z njimi so odpotovali tudi podpredsednik republike Aleksander Rankovič, člani družine premiera Hruščova in njegovi sodelavci. Po poti po Sloveniji so visoke goste spremljali tudi najvišji voditelji naše republike, med njimi predsednik skupščine Ivan Maček fn sekretar CK ZKS Miha Marinko. Ob pol desetih sta premier Hruščov in predsednik Tito potovala skozi Ljubljano, kjer jih je na lepo okrašenih ulicah pozdravilo več deset tisoč občanov. Iz Ljubljane je kolona avtomobilov nadaljevala pot proti Zagrebu. Ob 10.30 so se ugledni voditelji ustavili na Otočcu ob Krki. Ob starem gradu, ki Je spremenjen v gostlnsko-turistlčni objekt, je goste pozdravil sekretar CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Baka-rlč. Med krajšo zakusko na Otočcu je Miha Marinko izročil premieru Hruščovu album s fotografijami o njegovem obisku v Sloveniji, svoje darilo v narodnem slogu pa je sovjetskemu voditelju izročil tudi delovni kolektiv Otočca. Po vpisu v spominsko knjigo so se slovenski voditelji poslovili od Hruščova ln Tita. Kolona avtomobilov Je nato nadaljevala pot proti Zagrebu. Sprejem v Zagrebu Zagreb je nekaj po 12. url praznično sprejel premiera Hruščova ln predsednika Tita z njunim spremstvom. Lepo sončno vreme je dopolnjevalo radostno vzdušje v hrvatskem glavnem mestu. Zlasti prisrčno sliko pa so nudili pionirji v narodnih nošah, ki so s cvetjem pričakali visoke goste. Premier Hruščov in predsednik Tito sta v družbi z dr. Vladlmir-jem Bakaričem iz odprtega avtomobila nazdravljala Zagrebčanom. če bo potrebno, svetovati kolektivom korak nazaj in razširiti posebno tiste oblike sodelovanja, ki so že sedaj koristne za enega in drugega. Med kolektivi s trenutno lepimi perspektivami pa je Elan. Na sestanku strokovnega odbora so razpravljali tudi o nekaterih pogledih delitve dohodka med družbo in kolektivom, ki je v vseh podjetjih še dokaj zamotan problem. Menili so namreč, da nekatere oblike trenutno ne stimulirajo kolektiv k večji produktivnosti in podobno ter sklenili pripraviti konkretne pripombe in predloge v tem smislu in jih posredovati ustreznim organom. Na seji strokovnega odbora sindikata uslužnostnih dejavnosti pa, ki je bila pretekli teden, so veliko govorili o stimulaciji delavcev gostinske in trgovske stroke. Naj omenimo samo en primer iz gostinstva. Postrežniina, ki smo jo uvedli kot obvezen prispevek gostov za izboljšanje osebnih dohodkov gostinskemu osebju, ne stimulira tistega, ki se pri delu zavzema. Ta postrežnina se ne deli tako, da bi spodbujala k delu posameznika. Tudi gost, ki bi sicer dal napitnino hitremu natakarju, tega dostikrat ne stori, ker mora itak plačati obvezno po-strežnino. Zato bodo o tem in tudi o drugih podobnih problemih še posebej razpravljali in skušali najti predloge za najboljše rešitve. Tudi na sejah strokovnih odborov, ki so bile zadnje dni v šk. Loki, so udeleženci zelo konkretno in temeljito razpravljali o o važnih problemih notranjih odnosov v nekaterih kolektivih, zlasti pa o odnosih med komuno in delovno organizacijo. Na dnevnem redu so namreč imeli predlog občinskega statuta. Podobno je tudi po drugih naših občinah. Strokovni odbori so se povsod lotili ključnih problemov proizvodnje in gospodarjenja, utrjevanja notranjih odnosov itd. Povsod menijo, da prej sindikalne konference niso bile tako uspešne, niso bile tako konkretne in plodne, prav zaradi raznolikosti svojih članov po strokah in so zato marsikdaj težje našli skupni jezik. Sedaj, ločeni po strokah, pa se lotevajo in tudi rešujejo težave, ki so se vleklo dolga leta. Seveda, povsem gladko tudi zdaj ne gre. — K. M. w ^£ŽS£Jem gorenjskih in primorskih partizanov |0 DVEH DESETLETJIH % i Vaislr^_. ^at je nosilo vzdevek »Mala Moskva« — vsi ti želijo «ste vasi okrog Cerknega, obiskati znane hiše in u L 2Iianci- bta" Pohft?lnor8ke' Gorenjske in iz Ljubljane ln Notranjske V?1 h*!^*«". dvaJ«et bataljonov predvojaške vzgoje z nekda J*!88!*' bo že v petek — 6. septembra — iz 16 občin ?°.hod antl *ni. Večina borcev NOV in nekdanjih aktivistov in se bodo Ikojih všT'k OD °dkrivanju grobnice. Nato se bodo borci ta!a brijM ' kJer DO gostovala njihova obnovljena enota, v. gaaa se bo zbrala v Zakrižu, Vojkova v Otaležu, Partizanskih enot in šlo po znanih partizanskih ^WPrijjr *r«em i ii i 0 v iT . vecma borcev NUV in neKaanjin r^H v ^Ovejn^^co Cerknega v soboto popoldne i IV^IkJ-^h vaseh0!3 odkrivan^u 8robnice- Nato seJ ^■klh, Dolomitski odred v Planini, udarni bataljon v Ceplezu, škofjeloški odred na Kladju, Cankarjev bataljon ln bataljon VDV v Poljani, kokrškl odred v Lablnjah in Jeseniško-bohinjskl odred v Gorjah pri Cerknem. Od tega srečanja v soboto zvečer si borci največ obetajo, kajti na osrednji slovesnosti v nedeljo v Cerknem bodo individualna srečanja že težja. Zato organizacije ZB in tudi mnogi kolektivi po Gorenjskem organizirajo prevoz borcev v Cerkno že v soboto popoldne. Glavni odhodi pa bodo v nedeljo zjutraj, 8. septembra. Organizatorji iz gorenjskih občin so se dogovorili, da je treba vsa vozila (razen škofjeloškega območja) zbrati v Kranju že med 5.30 in 6. uro. Nato bo kolona krenila in si zagotovila prosto pot in varnost, kar poznejšim vozilom ne bo zagotovljeno. Organizatorji tudi prosijo vse interesente, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, da se čimprej javijo na krajevnih organizacijah ZB za udeležbo in si tako zagotovijo prevoz in omogočijo pravočasno organizacijo. Ob pohodu enot skozi partizanske kraje bodo v Farjem potoku odkrili spominsko obeležje v Globeli, kjer je padlo pet partizanov, spominsko ploščo na hiši, kjer Je bil oblastni komite KPS za Gorenjsko in na hiši, kjer je bilo Gorenjsko vojno področje. Tudi v mnogih drugih krajih bodo ob tej priliki odkrili spominske plošče in obeležja. — K. ** V Podljubelju Je bil včeraj drugI mednarodni ljubeljski motokros, ki si ga Je ogledalo 15 tisoč gledavcev. Tekmovavci iz petih držav so z drzno vožnjo navdušili občinstvo ki ga nova panoga vse bolj navdušuje PONEDELJEK. t. septemVs'l** P;' TE DNI PO SVETU KOČA POPOVIC ODPOTOVAL NA POLJSKO Državni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Koča Popovič je včeraj dopoldne s posebnim letalom v spremstvu svojih vidnih sodelavcev odpotoval na Poljsko, kamor ga jc povabil poljski zunanji minister Adam Rapacki. Obisk Koče PopoviČa in njegovi razgovori z ministrom Rapackim bo nedvomno novo potrdilo ln spodbuda za nadaljnje razvijanje pri jateljskih odnosov in medsebojnega sodelovanja med ob?ma socialističnima državama. Koča Popovič bo ostal na Poljskem do 7. septembra. POLOŽAJ V JUŽNEM VIETNAMU Kljub temu, da po cenzuriranih vesteh tujih agencij v Sajgonu ni novih represalii proti budisiom fn prav tako ne kaže. da bi pripravljali nove množične demonstracije proti režimu Ngo Din Diema, pa tukaj še vedno vlada napetost. Ta SC je sedaj prenesla na odnose med Saj gonom in ZDA. Vendar pa posamezni opa-zovavci menijo, da včerajšnji sprehod ameriškega veleposlanika po Sajgonu kaže znake izboljšanja. BEN BELA ODLOŽIL OBISK V WASHINGTONU Alžirski premier Bcn Bela je sporočil, da mora zaradi nekaterih ustavnih in vladnih vprašanj, ki jih mora rešiti še pred odhodom na zasedanje gen. skupščine OZN, odložiti za 26. september napovedani obisk v VVashingtonu. ŠTEVILNE PRIJAVE ZA KONFERENCO MEDPARLAMEN-TARNE UNIJE Od 12. do 20. septembra bo v Beogradu konferenca medparla-mentarnc unije, v kateri je včlanjenih 63 dežel. Po vesteh organizacijskega odbora za 52. konferenco te unije je doslej prijavilo udeležbo že 56 dežel, medtem ko prijave še preostalih dežel pričakujejo v kratkem. WILSOM PODPIRA PREDLOG O SEDEŽU NEKATERIH AGENCIJ OZN V BERLINU Na kongresu Socialno-demokrat-ske stranke Nemčije, ki je v soboto končal z delom, je predstavnik britanske Laburistične strane Ha roki Wilson izjavil, da podnira predlog, da naj bi bil sedež nekaterih agencij OZN v Berlinu. Poudaril je, da bi to pomenilo simbol svetovnih naporov za mir in ustvarilo enotnost v terh mestu. 0 zazidavi mestnega dela in ureditvi cest Kranj, 2. septembra — Danes dopoldne se bodo predstavniki občinske skupščine,, urbanisti in projektanti posvetovali o zazidavi severnega dela mesta Kranja jn o Ureditvi ceste — vpadnic v mesto. Popoldne pa bo o istem vprašanju razpravljal še svet za urbanizem občinske skupščine Kranj. Na dopoldansko posvetovanje so povabili tudi strokovnjake sekretariata za urbanizem SRS in predstavnike okr. skupščine Ljubljana. Predvideno je, naj bi na severnem delu mesti (širši kompleks zemljišč od avtoceste do Vodovodnega stolpa) gradili stanovanjske objekte v prihodnjih štirih ali petih letih, ko bodo urbanistični in zazidalni načrti za celotno mesto šele v izdelavi. Obenem naj bi pripravljali potrebno dokumentacijo za dograditev Planine in Klanca. Pri cestah gre predvsem za vprašanje boljše ureditve križišč, ki so sedaj glede na ostre kote zelo neugodna (križišče golniške in jezerske ceste, jezerske in gorenjske avtomobilske ceste). Uredili na i bi jih tako, da bi sc ceste križale pravokotno. Prav tako bo treba najti ustrezno rešitev za povezavo Kranja z 'letališčem na Brnikih. — S. Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogodki % Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in 4o7g V gibanju ameriških črncev za politično enakopravnost verjetno še ni bilo bolj organiziranega dejanja, kot je »sprehod « ameriških črncev do glavnega mesta V.a-shingtona, da bi pred očmi vse-ga sveta zahtevali popolno poetično in socialno enakost med belci in črne}. Več kol dvesto-tlsočglava množica ameriških črncev Je na ulicah VVashinrtona skušala doseči, da bi ji priznali Sedanje razdobje borbe ameriških črncev za popolno družbeno enakost ima po svojih ciljih dve vzporedni zahtev:: na političnem torišču enakost političnih pravic in svoboščin, na gospodarskem in socialnem torišču pa odpravo razlik, kar zopet pomeni splošno enakost za vse ljudi ne glede na barvo kože. V tem pogledu so med severnimi in južnimi ameriškimi državami velika nasprotja. enak družben] položaj v državi kol ga Imajo belci. Črna povorka je po časopisnih poročilih minila mirno,, brc/, večjih izpadov, vendar jc ležko verjeti, da jc mirno obnašanje ameriških črncev na vvariiingtonsklh ulicah in potrpežljivo trkanje na vrata najtežje orožje, ki ga imajo črnci v svojih rokah. Rasna neenakost v nekaterih Južnih državah ZDA prav gotovo sodi med srednjeveške ostanke in Jo po sedanjem pretiravanju prav gotpvo lahko uvrstimo med največja ponižanja ameriške družbe. Črnci na severu se namreč vsaj po zakonu in pred zakonom popolnoma izenačeni, čeprav na dejanske razlike naletimo cesto še dovolj pogosto. V južnih državah o zakonski enakosti ni nobenega sledu, kaj še o dejanski enakosti, črnci so po veljavnih predpisih ljudstvo nižje vrednosti, ki vstopa varno samo v svoja gostišča in šole, skrajno nevarno pa je vsako mešanje z belci. Gibanje ameriških črncev za popolno enakopravnost v družbi sc je začelo že pred leti. Od dogodkov v Little Rocku krivulja črnskega nezadovoljstva vedno bolj narašča. 4. septembra 1957 je namreč nacionalna garda, ki sodi v sestav arhansaških oboroženih sil, »reprečila 9 ameriškim črncem vstop v neko ameriško šolo. Spor v Little Ročk Je dobil kmalu zelo velik pomen. Posredovati je morala zvezna vlada in takratni ameriški predsednik F.isenhovver je po razgovorih z lokalnimi oblastmi, ki so sc kon- čali brez uspeha, poslal v Little Ročk zvezne čete. Zaščiteni z bajoneti zveznega vojaštva so črnci smeli prestopiti prag šole. Nemiri črncev pa se niso omejili samo v Little Rocku. Povsod na jugu se je med črnskim prebl-vavstvom začelo vrenje, ki ga ni bilo mogoče več ohladiti z ledeno rasistično paro. ( Lansko leto v septembru jc prišlo do neredov v državi Mississippl. Neredi so se razširili tudi na Loulsiano In Vlr-ginijo. Do viška teh neredov pa je prišlo sredi meseca maja v Birmanghamu v ameriški državi Alabami. Spopade na ulicah H* mesta z mešanim prebivavstv prištevajo med največja nW"J ja po amer. državljanski vo>< Pohod ameriških črncev /.» shington je samo nadaljevanj* borbe. Ali je ta pohod v a«1«^ ško prestolnico pripomogel. ' bi Američani prenehal? • svoi"™. rasnimi predsodki? Mnogi P darjajo, da gre za manifestacij k| bo imela globok hi da«"* žen pomen v še dolgi borb'* rišklh črncev za dosego "J"*'e. pravic, črnci zahtevajo od ai rlške vlade, da z zakonom si rasno enakost In razvelja** ^ predpise v državah, kjer staja rasno razlikovanje in stavljanje.' J. Kennedv obljublja enakost Nepristranski sP^^d« črnskega gibanja dokazujejo- fl je sedanji pohod na Vashingjjj. neizpodbiten dokaz moči '"Tj, tlčne zavesti ameriških jim Je čimprej treba dati nost za dejansko Izenačenj drugimi Američani tako v nomskem kot v socialnem Fg£ du. Ali Je to že mnenje večine? Po zavlačevanju Jj „t šanjem s pametno rtM .^fr* prej lahko mislili, da J« n-n^ Z.* Ljudje in dosodki Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 0 Ljudje in dogodki -_——----«jj Ljudje in dogodki • Ljudje in dor^ Pred novim šolskim letom Vse šole naj bodo sorazmerno strokovno enako zasedene Pred bližnjim pričetkom novega šolskega leta je svet za šolstvo občinske skupščine Tržič na svoji prvi seji pred tednom dni razpravljal o nekaterih problemih v Šolstvu, zlasti šo' o dograditvi nove osnovne šole in s tem v zvezi o reorganizaciji šolske mreže in razporeditvi učnega kadra. Letos bodo namreč v Tržiču dogradili novo osnovno šolo na Zalem rovlu, ki bo predvidoma sprejela prve učence že v drugem policiju šolskega leta 1963 '64. V novo šolsko poslopje se bodo preselili ttčend osnovne šole »he* roia Cirajzerja« in nekaj oddelkov osnovne šole »heroja Bračiča«. S tem se bosta seveda spremenila' šolska okoliša obeh šol, zlasti še širša šolska okoliša, ki zajemata vasi Bistrico, Kovor, Lesc, Dolino, Lom in Ppdljubelj. Zaradi reorganizacije Šolske mreže in v želji, da bi novi zavod pričel čim 1 uspešneje poslovati ter da bi odpravili nekatere pomanjkljivosti in negativne pojave v šolstvu, je svet za šolstvo menil, da bo po-j trebno tudi kader vseh treh j osemletk vključno s šolskimi | upravitelji razporediti tako, da bodo vse tri osemletke na področju tržiške občine strokovno sorazmerno enako zasedene in da bodo kolektivi na vseh šolah enakovredni in enotni. Da bi te zahteve uspešno tudi realizirali, je svet za šolstvo sprejel tudi ustrezne sklepe. Svet jc sklenil, da bodo prosvetni delavci zaposleni na vseh treh osemletkah na območju občine Tržič ob preselitvi osnovne šole »heroja Grajzerja« v nove šolske prostore in ob reorganizaciji šolske mreže razporejeni glede na nastale potrebe in njihovo strokovno usposobljenost. Pri tem bodo Pred sejo občinske skupščine Škofja Loka Omejevanje proračunskih sredstev 'i. IlIlMIPliiiii fikofja Loka, 1. septembra — Včeraj popoldne so v Plcvncm pri škofji Loki odprli novo poslopje rajonske delavnica kranjskega »Vodovoda«. V prisotnosti številnih gostov in članov kolektiva je poslopje svečano odprl podpredsednik okrajne skupščine Ljubljana Franc Puhar. Ob tej priložnosti je delovni kolektiv razvil tudi svoj sindikalni prapor Nova merila pri dodeljevanju štipendij KRANJ — Komisija za štipendije pri občinski skupščini Kranj je na svoji seji sprejela nove kriterije pri dodeljevanju štipendij. V srednjih šolah bodo dobivali štipendije v višini 6 do 9 tisoč dinarjev, in sicer: 1. letnik 6000, 2. letnik 6500, 3. letnik 7000, 4. letnik 8000 in 5. letnik 9000 din. Študentje višjih in visokih šol pa: L letnik 9000, 2. letnik 10.000, 3. letnik 11.000 in 4. letnik 12.000 dinarjev. S tem načinom bo postalo štipendiranje Stimulativne j -še in hkrati tudi v skladu s kadrovsko politiko. Ti kriteriji bodo veljali za srednje šole od I. septembra dalje, za ostale pa od 1. oktobra. V proračunu za letošnje leto ie bilo zagotovljenih za štipend,;ie skupno 8,690.000 dinarjev, od ttVa Je bilo v prvem polletju porabljenih 3,924.520 dinarjev, /mir i vo je, da je bilo za 26 razpisanih štipendij kar 54 kandidatov, ven« dar vsa razpisana mesta niso bila izpolnjena, in to za matematiko in liziko ter kemijo in biologijo. Odobrenih je bilo 20 štipin dij kandidatom, ki so iz kranjske občine. Tako ima komisija do sedaj 84 štipendistov, od tega je 64 starih, izmed katerih jih nekaj konča študij že konec tega leta. Pojutrišnjem, 4. septembra, sej bodo, kot jc napovedano, sestali ' odborniki občinskega zbora in' zbora delovnih skupnosti na 6. skupni seji občinske skupščine. Na njej bodo obravnavali poročilo o gospodarjenju gospodarskih organizacij po obračunih za L polletje letošnjega lota. Mada-: lic bodo razpravljali o dokaj ob- j širnem poročilu o dejavnosti inšpekcijskih služb občinske skupščine v prvem polletju. Nedvomno pa bo najpomembnejša razprava in sklepanje o predlogu glede krčenja oziroma omejitev sredstev obČinskcpa proračuna za leto 1963. Do tega potrebnega ukrepa- je prišlo zaradi pokritja obveznosti, ki jih bo imela občinska skupščina do obnove porušenega Skopja. Pomembna pa DO tudi razprava glede sprejetja odločbe o reorganizaciji mreže OSn. šol na območju škofjeloške komune. Med drugim'pa so po možnosti upoštevali Želj svetnih delavcev. jOj8jy0 Kot drugo je svet za ^ sprejel sklepe, da mj»» the£ ni Šoli »heroja Bračiča-"^ig ja Grajzerja« že v ga leta 1963/64 tako rm» *c učenec po oddelkih, <» J jf? mogoče v celoti preseli" *p šolo in da pri tem P°^\^fi. ci ne bi utrpeli nobene s*V^i- Tretji sklep zadolžuje P ne delavce obeh šol, o* jfi medsebojno uskladiti ^Zrf>t grame, tako da Pri učencev iz ene šole na pri morebitni premesti" g tim sklepom pa je *vef. stvo določil, naj up«*vn1 ^ občinske skupščine, Ki J ^jg* \Jll . I IU I IDI Liti I Jj V- , kadra pouk ne bo trp«- ^ W C 'p jen za zadeve s PodrC7^0 »J*-^ do preselitve osnovne soi Grajzerja« v nove ŠoUKe f^rfr pripravi vse potrebno ^ ^ nizacijo šolske mrezc. na dnevnem redu predlogi komisije za Volitve in imenovanja, ki predvidevajo imenovanje nekaterih komisij in upravnih odborov 'skladov občinske skupščine ter prcdlog za razrešitev nekaterih upravnikov in direktorjev delovnih organizacij' oziroma zavodov. St. S. Mladina mladini Na Jesenicah je mladina terena Plavž dokaj delavna. Iz svoje srede je izbrala kulturno skupino, ki je naštudirala spored za zabav -no-glasbeno oddajo. Razen zadnjega nastopa na Plavžu, ki je bil v sredo zvečer pred okoli 150 poslušavci, so nastopili tudi v četrtek zvečer v Kraniski gori in bili deležni kar lepega priznanja. Dejavnost, mladine terena Plavž, je pozdraviti tem bolj, ker je dala sama spodbudo za naštudi-ranje programa in tudi nastope sama organizira. — U. SPODRSLJAJ NA M0*** SKALI ^ V petek popoldan se> J<^ W od češke koče nad Jf« V do ponesrečila študent*^ Bleivveis iz Ljubljane. vajo, da je Bleivveisovi*irp , na mokri skali, ^f^^L sc poškodovala; dobila i ^ x težje možganske Poškr£, W peljali so jo v nico, kjer so jo operu DVAKRATNI ZLOM " ^ V petek sta na ce£ ^ reda pri vasi Brdo *r |jt A^ rist Jože Subic in mOP ,$vn« f Tavčar. Motorist je * nO ste zavijal na stransKo- «, di ceste ustavil in P™ j« nost mopedistu, ki loped'!,o hotel obvoziti po levl,1 ljal nasproti. Mop Tavčar si Jc pog jrt? kanjon Kokre »»* trebne ukrepe ^ trebne ukrepe obrežja in njegovo ^ Kanjon Kokre JLja «5> prav lahko P^feU JV na privlačnost, P°"L,jen» v bi bili do nJega memi dohodi. — 1 prod am haPr°damo motorno mlatilnico rv,,r*!*Ja v brezhibnem stanju K^^n.^ Kmetijska za- oiaK i n0 pr°dam dobro ohranjen tip!rnJ4rt0 SMot!a •letnik 19S8' Oddelku " aS'0V V °g,aS3303 sW°dam Primo "0 ccm. — Na-JJJj °8lasnem oddelku 3304 JT°«am 9m dolg elektr. drog. 1w 33 3305 o»riW*m 75 8aJbic- ~ Naslov v »'»snem oddelku 3306 adam? 8,1 J obvešča, da je ta jEJJ!0 Prostore gostilne zla-fcbm« ^' sper redno obratuje, m.^* Pijace. Specialiteta: do-- £ ž0'ca jn morske ribe 3293 Blcem **tV0 otroka v dopoldan-toBok>^asu iščern žensko. (Lahko ^oienka.) Ostalo po dogovo-h iT Vldrnar, Kranj, Titov trg V . 3296 tenko sPr«Jmem krojaško va-V(v?a--T Anton Repovž, Kranj. ^Pivčeva ulica 2 3307 4v0gftk ' W m* odda eno- aH dlnan. 8tanovanJe. dam 120.000 Kjdrt* na«rade. Kolar, .Kranj, ,flri^va 25 3308 *SAv\^rnv 8urnijevin izdelkov Števil«*J5ranf sprejme večje hf*5"KLJUČAVNIČARJEV. Po rfA0p službe možen takoj ali Dravfi^i1 dohodek določen po Pismeku ° dclitvi 0D-he Za ^ne Prijave sprejema služ- ternbra 1963nC °dn0se do 16- sep' KAYci^A VOZNIKE D IN E £ EG°WJE NA JESENICAH ^ftlkov'"'6 SoferJ*v ,n avtome-pr'fne Jesenlce obvešča, da se kat*ROrii 78 vozn,ke D ,n E prjja 'e v mesecu septembru. sprei*2C.'n nadaljnja navodila sc Ha jiJTa.10 v pisarni Združenja rek in vcah- Rogljeva L vsak to-Vklju; četrtek od 15. do 18. ure *b £° d° 24- septembra 1963' do-ve* roku se prijave ne bo-sprejemale za ta tečaj. L RAZPIS v ^-modelarska šola V^čeL j" vpisuje d'nce tečai mladinke in mlajšo 12' d0 18- kta FtarORtl v Osn Vtn,e ic v prostorih šolo. (Plam' s Stanc Za«ar Krani V8»k J. Ccsta maja 10 a, no doua" od 8. do 12. ure vkliuč-1« xQ] 'P- septembra 1963. Polici-vWača /naSa 40(1 din in se Sol* Pri vpisu-sDlosno nudi mladini osnovno v4 let . Jehnično znanje (izdela-^tiav 1 mouelov) in posebno j* Pri • . le,a^ke tehnike, vzbu-spretno"16-' tennični čut in ročno ^riftt!1'. smisel za estetiko, na-te"sPort U1 '-i"0^'11 do letalske-^lica • Pomaga pri izbiri po-n vzgaja lik Sport nI ka- Razpis TEČAJI KOVINSKE TROKE šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v škofji Loki organizira za odrasle pouk za dosego poklica avtomehanik in ostalih poklicev v kovinski stroki. Pouk bo trikrat tedensko v popoldanskem času od 16. do 19. ure. Prijave sprejemamo do 10. septembra. Informacije telefon: 945-223. tržni pregled V KRANJU Breskve 100 do 130 din, hruške 90 do 120 din, slive 70 do 90 din, grozdje 140 do 180 din, solata 120 do 140 din, kumare 25 do 30 din, krompir 25 do 30 din, paprika 60 do 80 din, gobe za vlaganje 400 do 450 din, kislo zelje 100 din, jabolka 50 do 70 din, paradižnik 70 do 90 dim kumarce za vlaganje 80 do 100 din, fižol v stročju 120 do 140 din za kg; fižol novi 140 do 105 din, kaša 140 do 150 din, je-čprej 65 do 70 din, ajdova moka 160 din, koruzna moka 65 din za liter; skuta 160 do 180 din, pesa rdeča 60 din, zelje glave 25 do 30 dinarjev za kg; peterŠilj, koren.ek in zelena 20 din za šopek; jajca 31 do 37 din, piščanci 400 do 700 dinarjev, kokoši 600 do 1200 din. Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Ivan črček, sprevodnik in Marija Repe, ser-virka; Janez Mohorč, električar in Elizabeta Bulovec, šivilja; Marko Strakoš, delavec in Anka Ivi-čič, delavka; Antun Ivičič, delavec in Ljeposlava Savič, delavka; Anton Suhadolnik, kmečki delavec in Ivanka Hvala, delavka; Ivan Radisavljevič, kmečki delavec in Marija Nose, delavka; Marijan Rozman, delavec in Cecilija Bobnar, delavka; Friderik Sulcer, učitelj in Karolina Zupan, name-ščenka; Ciril Verbič, delavec in Marija Vertny<, delavka; Franc Zore, delavec in Pavla Štern, delavka; Ivan Gašpirc, šofer in Margareta Dolenc, nameščenka; Franc švegelj, kovač in Marija Zupane, delavka. Rodile so: Ana Kamcnšek — deklico, Angela Zupan — deklico, Stanislava Zirkelbach — deklico, Viktorija Lazar — dečka, Ana Zaplotnik — dečka, Erika Lorger — deklico, Ana šavs — deklico, Stanislava Pirnaver — deklico, M. Gantar — deklico, Ivana Roblek — deklico, Majda Bobnar — dečka, Antonija Cankar -- dečka, Terezija Jerovšek — dečka, Magdalena Krmclj — dečka, Ibrahi-ma Malkoč — dečka, Olga Žcrov-nik — dečka, Francka Bergant — deklico, Marija Vrhunc — deklico, Marija Plesicnjak — dečka, Ana .lereb — deklico, Cecilija Tržen — deklico, Olga Hafner — dečka, Marija Grašič — dečka. Leo-narda Palir deklico, Marijana subic »— deklico, Veronika Par? kovic — deklico, l-iancka Korbar — dečka, Marija Balantič — dečka, Ivana Sukalo --- dečka, Marija lurgele — deklico, Marija Mehle — dečka, Ana Križaj — deklico, Amonija Kakovcc — dečka, Stanislava .luslin — deklico, Vera Stojicc\ič -— dečka, Marija Nastran — deklico, Marila Veber — deklico. Umrl je: T van Česen, upokojenec -- star 75 let. tiska ČP »Gorenjski tisk", Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči -r*5nlkrl NB V KranUl M7.11.M35. Telefoni: glavni in odgovorni 1x)0 uredništvo ln uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letna lf«4a7ft8'6na 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek to d!»» l sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnikc n oeseda. Ustavilo se je pri zemljišču Poročali smo že o odločitvi prebivavcev Godešiča, da si s prostovoljnim delom zgradijo objekt, v katerem bodo potrošniški center in klubski prostori. Danes laHko dopolnimo: v teh dneh se je začela prostovoljna sečna akcija; okoli 50 Godešičanov bo posekalo in spravilo do gasivskega doma (morda bo to delo v času objave že storjeno) 40 kub. metrov lesa, ki so ga prispevali kmečki prebivavci (25) tega kraja. Medtem pa se je menda de-kaj zataknilo glede zemljišča, kjer naj bi stal omenjeni objekt. V razgovoru s predsednikom krajevnega odbora Francem Krlža-jem smo zvedeli za nekatere podrobnosti. Zeljo po potrošniškem centru, je dejal tov. Križaj, so izrazili volivci na svojih zborih. Na tej podlagi smo izvedli anketo z določenimi vprašanji: če so prebivavci za gradnjo in če so tudi pripravljeni s prostovoljnim delom in prispevki pomagati. Rezultat ankete jc bil ugoden. 70 odstotkov volilnih upravičencev jc bilo za gradnjo in za prostovoljne obveznosti, 15 odst. jc bilo za gradnjo, vendar je imelo pomisleke glede obveznosti (velike družine z majhnimi otroci ipd.), 15 odst. pa je bilo neodločenih oziroma so bili proti gradnji. — To so predvsem tisti, ki zaradi oddaljenosti že sedaj niso toliko navezani na godešiško trgovino in imajo bliže do tiste pri škofjeloški postaji. Glede na rezultate ankete so ponovno sklicali zbor volivcev, kjer je bilo dokončno sklenjeno, da se zgradi objekt in kaj bo v njem. Pri vsem tem pa je ostalo nerešeno vprašanje zemljišča, ki je zasebna last. Zbor volivcev je sklenil, naj bi stal njihov potrošniški center na travniku, za spomenikom padlim v NOB, ker omenjena lokacija najbolj ustreza. Je v bodočem središču vasi, v bližini se gradi 10 eno- oziroma dvostanovanjskih hiš, kanalizacija je v neposredni bližini, skratka — prostor je naj-idealnejši, kot pravijo v Godeši-ču. Delegacija vaščanov je bila že dvakrat pri lastniku parcele zaradi prodaje, žal, pa so naleteli na nerazumevanje. Zvedeli smo, da nameravajo poskusiti še enkrat in pa da pripravljajo predlog za občinsko skupščino, naj bi le-ta ta del zemljišča, nacionalizirala, kolikor bi lastnik še nadalje vztrajal pri svojem. Novi objekt bo enonadstropen (v tlorisu dolg 17 m in širok ok. 8 metrov). V njem bo trgovina, mesnica, družbeni prostori, dvorana za predavanja, zbore volivcev, dalje sejna soba, klubska soba in knjižnica), enodružinsko stanovanje in potrebni prostor za skladišče trgovine. Za uresniče-' vanje načrta bo potrebno 5 do 6 tisoč delovnih ur. Glede opreme za trgovino računajo na veletrgovino »Loka«. Omembe vredna jc iznajdljivost, kako so si pomagali, da so in bodo prišli do sredstev. Na nedavnih dirkah za »Nagrado Loke« jc 57 Godešičanov skrbelo, da niso bili gledavci žejni in lačni. Iztržili so blizu pol milijona din. Tudi ves čisti dobiček gostišča (bilo je zgrajeno tudi s prostovoljnim delom) jc namenjen za potrošniški center. Za zadružni dom, ki ga že od leta 1946 uporablja škofjeloška kz za remizo, bodo dobili blizu pol milijona dinarjev. Sedanja trgovina je v takem stanju, da lahko sanitarna inšpekcija sleherni hip izda odlok, da jo morajo zapreti. Vaščani podpirajo akcijo, a ne samo to, vsak po svojih močeh aktivno sodeluje. — St. S. V tovarni ,Runo' Tržič - pomanjkanje delavcev Usnjarska obrt se jc razvila v I Tržiču že zelo zgodaj. Sprva so! bile to majhne zasebne obrtne de- ] lavnice ob potoku Mošeniku, ki so se razvijale vzporedno s čevljarsko in kovaško obrtjo. Po I združitvi v večji obrat je, zaradi t gosopdarske krize, podjetje I. 1929 j propadlo, šele ko so |o tržlški | delavci odkupili, jo njen gospodarski ugled znova porasel. Ustanovljena je bila usnjarska zadru-ga z imenom tovarna. Runo, ki je j bila ena Izmed vodilnih tovarn za predelavo ovčjih kož v Jugosla- ■, viji. Med okupacijo jc delovala , tovarna pod nemškim komisar-' jeni, po osvoboditvi pa je bila ' nacionalizirana in je uspešno na-, daijevala stare tradicije. I V letu 1967 je tovarna izpolnila j proizvodni .plan le s 76,8 odstotka. I Glavni vzrok zaostanka jc bil v pomanjkanju surovin. Izostali so nekateri kupci usnja z.!radi izterjave preko sodišča, nižja pa jfl Klub gospodarstvenikov v Kranju obvešča svoje člane in člane strokovnih društev, đfl bodo klubski prostori od dne 2. septembra dalje zopet redno odprti. pila tudi proizvodnja. Zaloge materiala in drobnega materiala sd še dvigale šele od avgusta lani, docim je bilo podjetje do tedaj skoraj brez surovin (zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in ! premajhnega ključa pri odobritvi | nabave kož), Tudi letos polletnega plana niso dosegli, temveč le 97 odstokov, ker tovariij zaradi nizkih osebnih dohodkov občutno manjka delovni' sile. V Jugoslaviji izdelujejo vse usnjarske tovarne pretežno vrhnje usnje in zaradi tega ne gre usnje dobro v prodajo.- Z ozironi na visoki odstotek iz-lro:>cnosli strojev je bila. i/vršena rekonstrukcija v letu 1959. Izrabljenost pred .revalorizacijo je znašala 71 odst. po Izvršeni revalorizaciji pa 70 odst., in to kljub rekonstrukciji. Obratna sredstva so v podjetni v letu 1962 feailo-s!ovala, ker niso mogli kupovati dovolj surovin iz uvozi zaradi omejile, dofirn iS bo v. 1. 1963 pokazala večja potreba'pri nor-nnlivm obratovanju. Rekonstrukcija pa jc dosegla svoj namen v tem, da jc tovarna usnja Runo enaka \ gospodarskem merilu Vsem tovarnam usnja V Jugoslaviji. — .1. Piškur 10. »Pazi, kaj govoriš Petek! Za takšne stvari sc dobi po jeziku!« jc rekel štlmec. — »Toda to zanesljivo vem! Njegov »stari« je bandit!« — »Petek, ti si nor! O tem se bova zunaj pogovarjala,« je bilo zdaj spet slišati Buljanov glas. »Pazi, Petek, kaj govoriš, to niso majhne stvari. Vem, kdo in kaj so banditi.« — »Toda, tako je! če hočeš, mu bom to povedal v obraz.« Najprej je zbežal ven pegavi Joža, za njim vsi drugi. 11. Novak je bil zadnji. Petek ga jc počakal. »Novak, zakaj tebi »stari« nikoli ne piše?« ga je vprašal. Zoran je skomignil z rameni, ker mu ni hotel odgovoriti. »Povej, povej no,« je silil vanj Petek. — »Zakaj pa te to zanima?« ga je Novak previdno vpraSal. »Hm, pravzaprav me niti ne zanima, ker vem. Tvoj »stari« je bandit! Rdeči! V gozdu!« Novak ga Je dvakrat udaril po obrazu. Prav teclaj pa je prišel mimo velečaiiliti in poklical Žoharja ... 12. »Danes pa imaš srečo, Novak. Upravnika Trbonje nI in morda se danes sploh ne bo vrnil,« je dejal žohar, ko je prišel iz upravnikove pisarne. Zdelo se je, da mu je bilo to kar prav. Novak Je šel z njim po hodniku, ne da bi karkoli zinil. Na stopnišču pa ga je Žohar previdno vprašal: »Ne bodi hud, Novak. Toda rea ne vem, kaj je s tvojim »starim«. Nikoli nič ne povesi o njem ... f,*f it ^*OR GOLOSOVSKI £elim verjeti 29 **0va Atako sem vam povedal. To jc bilo v odredu tovariša Su-2 fced'o Že slišali /a 'ovariša Suškova? Po smrti so ga odlikovali *° heroja Sovjetske zveze. Bil jc znamenit človek. Pri nas Vt!. *1 aflla Partizansko bojevanje zelo slabi. Tukaj ni Brajnski Belovežska dobrava. Dva majhna bora, tri brezice, to je n'8mo . smo sc morali zakopavati v zemljo. V teh zemljankah "te UnJ?161* kuriti ... In v odredu je bilo dvestošestdeset borcev, £ustevaje ženske ...« dovai^kljov sc je malce sprostil in razgovori!, vendar je pripove-&0$luj j vedno počasi, z dolgimi premori med stavki. Prav rad sem ^ovu Pn'P°vcdovanje o znamenitem partizanskem poveljniku ^ u> o katerem so tiste čase krožile številne legende. .«odaj8°dilo se je nel.jc okloma, med desetim in petnajstim. Prav *n ftelco \ra-' sta v na§e Partizansko taborišče prispela Igor Čemiš Milanu ado dekle. Tedaj sem stal na straži pred poveljnikovo p^bn °" °dšl* ,oil ^asia sta mimo mene in naravnost k Suškovu. Da, 6%ftkanS£m Povedati, kdo je bil Igor černiš. Bil je naš glavni ?0jlt0 ju * °bveščevavec ■Nkov 1 v neki veliki kemični tovarni. Znal je nekaj svetovnih !*&Obf»i',,sra2ume se, da tudi nemščino. Večkrat je potoval na 1^*10*j£Sj* ,°bvcščevavec. Po poklicu je bil inženir-tehnolog in pred t 1 i i^ljaj^v!. Vmesto, stanoval v najrazkošnejšem hotelu, se pred- J^Ovin^^^nje v tujino ali pa kot strokovni svetovavec naših !^°dh»£!i delegacij. Bil jc pameten in pogumen moški. Večkrat *««U SužV ^emec> se vozil v, lepem avtomobilu in sporočal tova-kak ^ Vse' kar s0 nameravali storiti Nemci, še danes ne Koi* in ^e dobil vs* Podatke!« S^tt? 0V Je očitno z velikim zadovoljstvom pripovedoval o ''»nijj Sv°jega nekdanjega vojnega tovariša černiša in o njegovih j, operacijah v brlogu fašističnih zveri — mestu Pribelsku. ^tibht111 8a Poslušal, kajti zgodba o čemišu jc pomenila izred-"otvo gradivo. In ko je nehal pripovedovati o legendarno pogumnem in spretnem partizanskem obveščevavcu, se jc Korabljov povrnil h Gal ji Nalivajko: f »Tisto noč je deževalo in bilo je hladno. Stal sem pri ognju in v svetlobi plamenov videl dekle, ki ga je pripeljal černiš. Ob-" našala se je samozavestno, nikamor se ni ozrla in hodila jc tako odločno, kot da je ona kazala pot, ne pa černiš ... Odšla sta v poveljnikovo zemljanko in ostala del j časa pri njem. Ze štiriindvajset ur zalem so jo vsi ljudje v odredu poznali in se živahno zanimali zanjo. Njen prihod je bil res skrivnosten. Nekdo Izmed partizanov mi je zaupno povedal, da sc dekle piše G.tlja Nalivajko, da je delala v mestu kot ilegalka in napravila Nemcem, dosti škode. Potem sc je morala izogniti aretaciji in tako je pribežala k nam V gozd. Kakor vsi drugi, sem bil hudo radoveden in skrbelo me je, da bi se z njo seznanil, sc pogovoril, kaj se dogaja v okupiranem Pribelsku in podobno. Toda vse zaman. Morda nisem imel sreče ali pa se namenoma ni hotela pokazati med nami. Kakorkoli že, nikdar več je nisem videl ...« Korabljov je ugasnil ogorek v pepelniku in dejal: «Hudo žejen sem . . , Davi sem jedel ribe.« Prinesel sem kozarce vode in ga vprašal: »Je bila Galja del j časa v vašem odredu?« »Počakajte, vse vam bom povedal... V našem odredu jc ostalpj le štiriindvajset-ur. En dan in vso noč. Ponoči je spet odšla, skupaj z Igorjem CerniŠem. Kasneje so pripovedovali, da je poslal Suškov černiša in Galjo, da bi opravila posebno naloeo, daleč v nemškem zaledju. Vendar o tem nisem prepričan. Morda so ljudje Ic govoričili ... Kaj drugega o Gal j i ne vem. Če vam bo moja zgodba koristila je prav, če ne — mi oprostite, prosim . . . Prebral sem v časniku, pa dejal, stopi tjakaj . .. Morda boš koristil človeku .. .« »Hvala lepa, tovariš Korabljov,« sem dejal. Njegova pozornost me je prijetno prevzela. »Najlepša hvala! To, kar Ste mi povedali, pomeni pravo dragocenost. Le nekatere podrobnosti bi rad ugotovil. Tako, povedali ste, da stt v svetlobi plamenov videli Galjo. Mi lahko opišete njeno zunanjost?-. »Lahko,« jc po kratkem premisleku odgovoril Korabljov. — »Bila je mlada. Imela je kakšnih dvejset let. Ni bila visoke rasti.... Mislim, da je imela modre oči... Nežen in blag glas.« »Je bila tale!' sem vprašal in mu pokazal Ljudmilino fotografijo. Korabljov jc dolgo obračal fotografijo, jo z vseh strani ogledoval in zmedeno rekel: »Močem blebetati ... Ne spominjam se... Dvajset let jc minilo. Morda je Galja, morda sem v zmoti... Želel sem vas vprašati, vendar mi niste dali priložnosti... Mar je Galja živa?« Ni. Toda nihče vse do danes ni odkril, kje in V kakšnih okoliščinah je umrla. Tn prav zato sem objavil oglas. Upal sem, da bom razjasnil njeno skrivnostno izginotje ali eventualno smrt.« »In zakaj ne vprašate^ Černiša, ta bi zanesljivo vedel?« , f»Mar. ie živ?« »Zaknj bi ne bil živ?« Pred tremi leti jc obiskal Pribelsk. Zbiral je gradivo za svojo knjigo. Vojne spomne piše. Obiskoval je nekdanje tovariše. Tudi mene je obiskal. Poljubila in objela sva sc kakor brata.« »In kje živi zdaj*?« -V Moskvi, na Kum/ova-mi prospektu št. 18. Številka stanovanja [e pet ali še t, tie spominjam »e natančno. Dal mi jc svoj naslov in prosil, naj mu pis.:m, pa sem vedno tako zaposlen...« , Na obrazu sem spel dpa^j zmeden izraz in nenadoma sem v mislih zagledal podobo nuVleja in postavnega partizana Korab-liova, brez. trebuščka in p'^še, oboroženega s trofejno nemško brzostrelko... Zdaj mu je najbrž tesno v prodajalni, za pultom. Zato pa bo v spominu vselej ohranil mladost in življenje, ki ga je prestal v gozdu. Tegobno življenje, polno nevarnosti, pa opomine na poveljnika Suškova in obveščevavca černiša in na svoje druge žrtve in žive tovariše ... Pospremil sem Korabljova in mu obljubil, da bom v njegovem imuni pozdravil černiša. Potem sem se vrnil v svojo sobo in prek telefona naročil letalsko vozovnico za Moskvo. Napočil je -čas odhoda. Vrnitve sem sc veselil, kajti tokrat sem imel v rokah res nekaj trdnega irt zanesljivega... Takoj po prihodu v Moskvo sem se odpravil naravnost k Čer-nišu. Žal, ni bil doma. Zvonil sem, vendar mi ni nihče odprl. V uredništvo nisem odšel, ker nisem hotel srečati Vasilija Fjodo-rovigča. Soboto in nedeljo sem preživel doma v krogu družine. GLAS PONEDELJEK, 2. ggptWHW« »g Šport • Št>ort ^nort $m>rt (fl Š*^> rf # Sport • Šport II Šport 0 Šw>rt • Šport • Šport • Šport • Šport # Šport • Šport • Šport • Odlčnl vratar Maribora B včeraj nI ime! dosti dela, nekaj nevarnih strelov pa je zelo prisebno obranil Ko š a r k a M o sj. o r. i ,z e m! Drugi mednarodni ljubeljski motokros PRVA MESTA za tuje dirkače Zmagovavci drugega mednarodnega ljubeljskega motokrosa so: LAURER (Avstrija), GLIGORIJEV (ZSSR) in SCHNEDL (A) TRŽIČ, 1. septembra — Drugi ljubeljski motokros v organizaciji tržiškega avto-moto društva, ki se ga je udeležilo skoraj 50 tekmo-vavcev iz Avstrije, Madžarske, Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije ln Jugoslavije, je ob 1500 metrov dolgo progo s številnimi naravnimi zaprekami (strminami, kuclji, zavoji) privabil okrog 15.tisoč gle-davcev. — Konkurenca je bila tokrat izredno močna, za kar gre zasluga predvsem odlčnlm sovjetskim in avstrijskim vozačem, ki so osvojili vsa boljša mesta. Najzanimivejše je bilo tekmo- ] Slednji je pri skoku na tem bre- vanje v kategoriji 250 cem, kjer se je starterju prijavilo nič manj kot 34 vozačev. Prvi so s starta »potegnili« trije sovjetski tekmo-vavci. Na vrhu najstrmejše vzpetine je bil prvi Gligorijcv, za njim pa Jakovljev in Arbejkov. Prva republiška liga — moški Kranjčani tokrat visoko poraženi SLOVAN : TRIGLAV 90:43 (39:20) LJUBLJANA, 1. septembra — V prvenstveni tekmi prve republiške moške košarkarske lige je včeraj Slovan premagal Triglav z rezultatom 90:43 (39:20). SLOVAN: Brišnik 18, Oblak 18, Samaluk 17, Dollnšek 12, Strehovec 6, Skrjanc 6, Stražar 5, Slana 2, Smolčič 2, Zevnlk 2, Peterman 2; prosti meti 26:14. TRIGLAV: Rus II 22, Belehar II 6, Lampret 6, Stružnik 6, Klavora II 3, Klavora I, Rus I; prosti meti 24:13. Sodila sta Tršar in Vižin slabo. V spomladanskem delu je Triglav zapletel borbo za prvo mesto, ko je v Kranju nepričakovano premagal Slovan. V povratnem srečanju v Ljubljani je bilo sicer pričakovati gladko zmago vodećega na lestvici, vendar je bi-^a oddolžitev kar prehuda. Razlika 47 košev prav gotovo predstavlja neuspeh za Triglav, še posebno ker so Kranjčani sami dosegli komaj 43 košev. Slovan je res boljše moštvo od ostalih v prvi ligi in zasluži 1. mesto. Iz kopice zelo dobrih igralcev, ki so se z raznih vetrov zbrali v Slovanu, tehn. vodji ni težko v vsakem trenutku postaviti na igrišče 5 igralcev, ki jim dobro gre in so boljši od nasprotnika. Za triglavane sta bila največja ovira visoka centra Dolinšek in Brišnik, ki sta gospodarila pod košem, odlični strelci pa so zadevali od daleč. Slabe podaje, ki jih Kranjčanom tokrat ni manjkalo, pa so dale Ljubljančanom priložnost pokazati še svoje znanje pri hitrih in učinkovitih protinapadih. Kranjčane je obramba Slovana dobro zaustavljala, precej pa še sam strah, ki so ga imeli trigla-vani pred visokimi nasprotniki pod koši. Ko sta se proti koncu v boj vpletla še sodnika s čudnim dosajanjem osebnih napak, je Ljubljančanom šlo kot po maslu. Do srede prvega polčasa Slovan še ni pokazal bistvene premoči pa tudi rezultat je bil zanj skromen (v 8. minuti 13:10). že v naslednjih minutah pa je sledila se-1 rija zaporednih zadetkov, ki se | je ponovila še pred odmorom. V drugem polčasu so triglavani ! spet nekaj časa vzdržali pritisk j (v 8. minuti 49:28), nato pa se je i pričel njihov koš hitro polniti. — ! Do konca tekme je dosegel Slo van še 41 košev, Triglav pa le 15 L. S. gu odvil premalo plina, zato je moral nazaj v vznožje po nalet, pri čemer ga je prehitelo več kot deset vozačev. To mu ni vzelo morale. Medtem ko sta tovariša nadaljevala vratolomno vožnjo na čelu dolge strnjene kolone, je Arbejkov še hitreje prehiteval tekmece, tako da je po desetih krogih na cilj pripeljal tretji. — Po prvi vožnji mopedistov je bil na sporedu drugi tek z motorji 250 ccm. Prvi je iz velike gneče v startni ravnini »šinil« Arbejkov, za njim Avstrijec Klerr, nato pa GHgorijev in Statzinger (A). Tak je bil vrstni red po dveh krogih, medtem ko je v tretjem Klerr zaradi lažjega padca nekoliko zaostal (peta pozicija). Razliko je v naslednjih krogih popravil in je na cilj prispel tretji — za Arbejkovom ln Gligorlje-vim. Kako hitro,so vozili zmagovavci, naj ilustrira podatek, da je na primer Arbejkov v sedmem krogu, ko so se tekmovavci raztegnili že po vsej dolžini, prehi-ter kar devet vozačev! Med mopedisti je bil v obeh vožnjah daleč najboljši Avstrijec 1962 v kategoriji 500 ccm — Ma-thias Schnedl je imel v prvi vožnji hudega konkurenta v Klerru, ki je vozil po kubaturi na polovico šibkejšem stroju. Ves čas se ga je tesno držal, na cilju (12 krogov) pa je bil za dolžino motorja prekratek. 24-letni dimnikar z Dunaja Schnedl je imel več moči v drugi vožnji, ko je zasle-dovavca — Klerra in Madžara Sandorja prehitel več kot za pol kroga, kar mu je prineslo prvo mesto v najmočnejši kategoriji, ki je bila tokrat pri nas prvič na sporedu. VRSTNI RED — 50 ccm: L Laurer (A) 2 kazenski točki, 2. Zupin (Slovenija) 5, 3. Teran (S) 9, 4. Koeberl (A) 9, 5. Rendulič (S) 10 itd.; 250 ccm: 1. Gligorijev 3, 2. Arbejkov (oba ZSSR) 4, 3. Klerr 7, 4. Huber (oba A) 10, 5. Saveljev (ZSSR) 13,. . . 10. Rotar (S) 26 itd.; 500 ccm: 1. Schnedl 3, 2. Klerr (oba A) 4, 3. Sandor (M) 5, 4. Huber, 5. Benczak (oba Avstrija) itd. J. Zontar. Razgovor z ljubeljskim zmagogavcem »Zelo dobra proga« Zmagovavec v kategoriji 250 kub. centimetrov, 29Je1BiJJ ženir v naftni industriji W°/ GLIGORIJEV, član SKA ■ Kijeva (Ukrajina), je z drzno vožnjo navdušil številne g*f davce, ki so se zbrali °b.pPl gi za motokros pod ^jud*" Ijem. Tudi sam je bil po z"13' gi dobro razpoložen in je odgovoril na nekaj vprašanj. Ste tokrat prvič v Jugo»w viji? , ,.h »Tekmoval sem že v kaion sedmih državah, pri vas P» sem danes prvič.« w Koliko časa že tekmujete v motokrosu? . »Na jeklenega konjička » vožnjo čez drn in strn sem del pred 12 leti.« Kateri so vaši največji u«- PC»Tretje mesto na t letošnjem šampionatu miru, ki velja K neuradno svetovno P^^-J razen tega pa sem šestK osvojil naslov prvaka Sovj ske zveze v tej kategoriji-« Koliko motokrosistov J« * Sovjetski zvezi? ih. »Uhu... — samo na jnaji ne dirke v okviru ukrajins* republike jih pride po 400! Kaj menite o ljubeljski Vtiy gi? da »Zelo je dobra. Misli«' w bi jo lahko vključili med PJ ge, na katerih se odvija vsa* letno tekmovanje — »šamP nat miru«!!« — J. Ž. Meddržavni dvoboj Visoka zmaga Cehoslovakov Cehoslovaška : Jugoslavija 124:86 76:41 vel*0 Moški -Ženske Cehoslovaška : Jugoslavija I ml hu li, pn ic :tatu^ vsCfl, P 1 a vanje Za konec sezone Pionirski četveroboj na Jesenicah Jesenice, 1. septembra — Včeraj popoldne je bil na jeseniškem kopališču drugi prijateljski pionirski četveroboj med Jesenicami, Bledom, Radovljico in Triglavom iz Kranja. Pomerilo se je 96 mladih in mnogo obetajočih pla-vavcev Gorenjske. V izvedbi plavalnega kluba Jesenice, ki mu predseduje ing. Janko Perne, so bili v vseh disciplinah doseženi razveseljivi rezultati, ki opravičujejo načrtno gojenje plavanja na Gorenjskem. — V posameznih disoiplinah je bil vrstni red naslednji — 100 m prsno pionirji: Zupan (Bled), Volčič (Jesenice), Stare (Bled); pionirke: Arizano-več (Triglav), Legat (Bled), Až-man (Bled); 100 m hrbtno pionir- Vtisi • Vtisi Z EP v veslanju Tokrat še brez medalje... UPANJE PRED STARTOM Vsem je bilo takoj jasno, da bodo zmagali Francozi, samo nam ni bilo! Sami smo namreč potihoma upali na uspeh, saj dva meseca treninga v osmercu, kot so storili Francozi, še ni dovolj za velik športni uspeh. Tudi tekmovali niso nikjer in verjetno še sami niso vedeli, koliko zmorejo. V Kopenhagnu nam je (začuda) šlo dobro in smo bili v najboljši formi. Na treningih smo delali tudi do 48 zavesljajev v minuti. Tega nismo še doma nikoli zmogli... Vreme na Danskem je kot pokvarjen tuš. Dežuje takrat, ko človek dež najmanj pričakuje, in obratno. Na dan se večkrat izmenja dež in sonce, da človek, ki tega podnebja ne pozna, ne ve, kako naj se obleče. V petek pa je poleg vsega slabega iz prejšnjih dni začel pihati še veter, ki je močno oviral polfinalna tekmovanja. Zmagogavec v polfinalah je direktno prišel v finale. V petek so bila na razpolago v vsaki disciplini po tri mesta v finalu. Naš četverec, ki se je plasiral v polfinale, je prišel v svoji grupi šele tretji, *ato se je moral še enkrat boriti za finale v sobotnih repesažih. Tudi dvojec, ki je le za las izgubil od Dancev, se je moral boriti še v repesažih, Čc si je hotel zagotoviti- vstop v finale. Veter je bil v petek popolčLMfše močnejši in je zelo oviral tekmovavce. Veter je pihal v hrbet, zato so tekmovavci porabili mnogo več časa za preveslan je proge kot običajno. Zmagal je tisti, ki je bil kondicijsko bolje pripravjjen in ki je znal zaveslaje prilagoditi vetru. PREHITELI SMO FRANCOSKI OSMEREC Pred našim startom smo se dobro ogreli in smo zelo nestrpno pričakovali starterjev znak. Na levi smo imeli Francoze, na desni pa Svede in Danec. Ko so nas končno poravnali, smo na starterjev znak zaveslali z vso silo, kot da bi nas nekdo ustrelil iz topa. Zazvonil jc zvonec in starter je ustavil tekmo. Ko smo se vrnili na start, smo dobili prvi opomin, to je pomenilo, da smo startali prezgodaj. Tudi drugi poskus ni uspel. Tokrat so pobegnili Danci. Uspel je šele tretji start in vsi štirje čolni so krenili z vso silo naprej! Najhitrejši so bili Francozi, ki so že na 500m vodili pred nami za cel čoln. Podaljšali smo zaveslaje in jih obenem umirili. Veslali smo samo s 36 zaveslaji v minuti, Francozi pa z 41. Naši zaveslaji so bili očitno boljši v hudem vetru v hrbet in je čoln kar letel čez valove. Centimeter za centimetrom smo začeli dohitevati Francoze in jih na 1000 m tudi prehiteli. (Nadalievanie prihodnjič) Ji: Balderman (Triglav), Bitenc (Triglav), Birk (Radovljica); 50 m hrbtno pionirke: Hribar (Triglav), Legat, Mohor (obe Bled); metulj 50 m pionirji: Kokalj (Bled), Zupan (Bled), Mohorič (Triglav); pionirke: Pire (Triglav), Arizanovič (Triglav), Mohor (Bled); kravelj — 200 m pionirji: Sopotnik (Bled), Sejatovič (Triglav), Arh (Bled); kravelj — 50 m pionirke: Ažman (Bled), Arizanovič (Triglav), Kleindinst (Jesenice); kravelj — 50 m pionirji: Mohorič (Triglav), Sopotnik (Bled), Arh D. (Bled); štafeta 4 krat 50 m mešano pionirji: Triglav, Bled, Jesenice; štafeta 4x50 metrov mešano pionirke: Triglav, Bled, Jesenice; štafeta 4x50 m pionirji kravelj: Bled, Triglav, Radovljica; štafeta 4x50 m pionirke kravelj: Triglav, Jesenice, Bled; vmesni tek 200 m mešano: Jurček Juretič (Bled), Peter Sopotnik (Bled). — P. U. Ljubljana, 1. sept. — Okrog tri tisoč gledavcev je danes prisostvovalo zanimivemu atletskemu Laurer, ki jc pred sedmimi ^leti I dvoboju med reprezentanco Če-pri vojakih izgubil desno nogo, hoslovaške in Jugoslavije, čeho-vendar ga to ne ovira, da ne bi slovaki in čehoslovakinje so bili posegal po najvišjih mestih v \ mnogo boljši od domačih in tako motokrosu, ki sicer zahteva ce- , so bile jugoslovanske zmage red- lega človeka neverjetnih sposob- | ke. Danes je gledavce najbolj ovire pri ženskah. Tekmo bajjc3n- na pet tisoč metrov,. bila dobra priprava V™a boljšega čehoslovaka. maga" dvoboju so Jugoslovani .zndeset samo v teku na pet t*?c^t1^Letrov tisoč metrov, na tri tisoCj Jj£ v z zaprekami, v metu ^oP-J1? pfl skoku v višino in trosko fflV a 80 Jjjg _e nosti. navdušil tek Avstrijski prvak iz leta 1960 in kjer je odlični Važič premagal po skimi igrami. — M. J. SB B»^^ Tretje kolo slovenske nogometne lige Triglav je bil slab partner TRIGLAV : MARIBOR B 0:4 (0:2) KRANJ, 1. septembra — V tretjem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je danes drugo moštvo Maribora premagalo Triglav z rezultatom 4:0 (2:0). — TRIGLAV: Brezar II, Martinovič, šenk, Jerman, Brezar I, Verblč I, Hiti, Ugrica, Verbič II, Koban, Cvirn (Finžgar). — MARIBOR B: Garloci, Gumze, Planko, Kovač, Stiftar, Krajčič, Kranjc, Frangeš, Bogdan, Toplak, Klančnik. — Strelci: Toplk v 8. minuti, Kranjc v 43. minuti, Toplak v 65. minuti, Kranjc v 66. minuti. — Sodil je Zec iz Ljubljane dobro. Gledalcev Je bio 500. Tekma z Mariborom B ni štela v konkurenci. Tekme izven konkurence so za rezervni moštvi slovenskih zveznih ligašev le nekake trening tekme, s katerimi naj bi rezervni igravci obdržali formo in bili pripravljeni vskočiti v prvo moštvo, hkrati pa naj bi s svojo kvaliteto poživile prvenstvo v SNL. Nasprotniki obeh B moštev naj bi te tekme prav tako izkoristili za vigravanje ter morda izpopolnjevanje taktičnih zamisli. Videti je, da se Mariborčani niso zaman potegovali za sodelovanje v SNL in da hočejo to s pridom izkoristiti. Današnjo tekmo so vzeli zares in igrali kot bi šlo za prvenstvene točke. Kake izredne borbenosti sicer niso pokazali, vendar pa so se vseskozi tru- TekmovavcI so morali po ljubeljski progi za motokros premagati številne naravne ovire. Med drugim to ae morali povzpetl na 45 procentov strm breg, od koder jih je posnel naš fotoreporter. V ospredju vidimo sovjetskega tekmovavca Arbejkova, ki je v kategoriji 250 ccm osvojil drugo mesto živo °šc Ce omenim^ dili in igrali hitro ter zadnje minute, če om t0 solidno tehniko ter prepr učinkovito taktiko, lahK°flZiijef*\ mo, da je Maribor B za v SNL zelo dobro moštva ^ Nič pohvalnega pa togjl J moremo zapisati o trigia vCdaU Kaže, da so se preveč * ^ nepomembnosti tekme *avovalflO* stvo v konkurenci. Požr/, raZcn sti skoraj ni bilo opazi"^^ tega pa so se vsaj za ^ manj gibali po igrišču *« borčani. Vendar pa to .^U ni bil glavni vzrok, da nc tako slabo. Netočne P*j™ go-spretnost pred vrati ter ^ pc lo nabijanje žoge kažejo manjkanje nogometneg Kljub temu da tokrat o^^j tnglavanov ne moremo p davci saj so se mariborski »% jO kar sprehajali skoznjo ^ tV zlahka preigravali, P*.{ pad še slabši. Le bolj s so napadavci prihajali p sprotnikov gol, tu Pa.J%dl»č% vratar odbranil nekaj rfffl strelov, ostali pa gola. — L. S. Mladinci • TRIGLAV 0:2 . MAR Zadnje športa Maribor j£ j.5 Lokomotiva : °JJ??,JtfGA SLOV. NOGOMETNA LJubljana : Sobota ^ Odred-Krim : Slovan •= Delamaris : SvoboJJj %.x železničar : Alu»W« ^ Kladlvar : OllmP«" Z> f\ Nova Gorica i <*S Celje 2" Rudar LESTVICA SNL Rudar J Kladlvar ; Svoboda Aluminij Slovan Železničar Maribor B Olimplja B Gorica Celje Ljubljana Sobota Delamaris Triglav Olimp Krim • i i o M t $ 1 ! ! 1 4 * t 2*° w J