Po&tnlna plačana v go4ufti&« Leto LXV„ št. 102 Ljubljana, petek 6. maja 19U Cena Din 1.— lznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — inserati do SO petit ft Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 8.—, već JI Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. uredništvo in UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »t. 5 Telefon ftt. 3122. 3123. 3124. 3125 ln 3126 P O U K D Z N 1V £ : MARIBOR, Grajski trg ftt. 8---— CELJE, K ocen ova ulica 12. — eL 190. NOVO MESTO. Ljuhiianska c Tel št_ 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. OSTAVKA AVSTRIJSKE VLADE Po doseženem sporazumu med meščanskimi skupinami je dr. Bu-reseh podal ostavko, da omogoči sestavo širše desničarske vlade — Socialni demokratje ostali na cedilu Dunaj, 6. maja. Burescheva vlada je danes podala ostavko. Predsednik republike je ostavko sprejel in je še v teku današnjega dopoldneva pričel s konzultacijami in bo najbrž že danes popoldne poveril mandat za sestavo vlade zopet kakemu predstavniku krščanskih socialcev. Kot najresnejša kandidata za bodočega zveznega kaneelarja se imenujeta dosedanji kmetijski minister dr. Dollfuss in pa štajerski deželni glavar dr. Rintelen. Nova vlada bo najbrž sestavljena na širši osnovi ter bo obsegala vse meščanske skupine razen Vele-nemcev, ki pa bodo taki vladi naklonjeni in jo bodo podpirali v parlamentu. Do ostavke je prišlo zaradi zamotanega parlamentarnega položaja. Po nedavnih deželnih volitvah so skoro vse stranke razen krščanskih socialcev zahtevale razpust parlamenta in razpis novih volitev. Dr. Buresch se je tej za-Me\Ti odločno protivil in opozarjal na hude posledice, ki bi jih imela poostritev notranje politične borbe tudi v zunanjem političnem pogledu za Avstrijo. V toku pogajanj, ki so se vršila zadnje tri dni, pa je prišlo med meščanskimi strankami do sporazuma v toliko, da so Velenemci, Heimatblock in Land-bund umaknili predloge za razpust parlamenta in razpis volitev pod pogojem, da se sestavi nova vlada na širši osnovi in z ojačeno desničarsko orijentacijo. V smislu tega sporazuma je dr. Buresch danes podal ostavko celokupne vlade. V socialnodemokratekih krogih so nad takim razvojem dokaj razočarani. Socialni demokratje so upoštevajoč enako razpoloženje tudi pri meščanskih skupinah vztrajali na svoji zahtevi po Program lausannske reparacijske konference Anglija bo predlagala z§ odstotno znižanje vseh vojnih dolgov in reparacij London, h. maja. Diplomatski dopisnik *DaiIy Telegrapha« poroča, da je angleška vlada istočasno s svojim predlogom, naj se skliče lausannska konferenca za 16. junij, sporočila vsem zainteresiranim državam tudi predlog, naj se skliče lausannska konferenca za 16. junij, sporočila vsem zainteresiranim državam tudi predlog programa te konference, ki obsega v glavnem naslednje tri točke: 1. Najprvo naj se vrši razprava med bivšimi zavezniškimi velesilami Anglijo, Francijo* Italijo in Belgijo na eni in Nemčijo na drugi strani ob eventuel-nem sodelovanju ameriškega opazovalca. 2. Male zavezniške države, ki so direktno zainteresirane na reparacijskem problemu, kakor so Jugoslavija, Rumu-nija, Grčija in Portugalska in one, ki so posredno zainteresirane kakor Poljska in Češkoslovaška, naj se pritegnejo k Mednarodni kongres obrtnikov Praga, 6. maja. AA. ČTK poroča: Včeraj je bil v Pragi otvoren 6. mednarodni kon-fcrrps obrtnikov. Kongresa so se udeležili de-lp-eati iz 9 držav. V predsedniMvu kongresa je bil izvoljen tudi predsednik obrtniške zbornire v Beogradu Stojanovif. Kongres ]*» otvori 1 češkoslovaški minister za trgovino. Omejitev uvoza v Avstriji Dunaj. 6, maja. A A. Včeraj j p izšla uredba o izvajanju zakona o omejitvi uvoza. Po tej uredbi uvozno dovoljenje se ne daje interesentom pravice, da razpolagajo z odgo-rarjajočo valuto pri avstrijski narodni ban-ti. Zato bo tudi po prejemu uvoznega dovoljenja uvoz dotičnoga blaga lahko preprečen s tem, da uvoznik ne bo dobil potrebnih deviz za plačilo blaga. Pakt o nenapadanju med Estonsko in Sovjetsko Rusijo Moskva, 6. maja. AA. Tas poroča; Včeraj itn L'.'vinov in estonski poslan.k v Moskvi poopigahi pakt o nenapadanju .:n u mlro-lv bnem reševanju sporov mej Rusijo in Estonsko. Katastrofalen gospodarski položaj Berlina Berlin, 6. maja g. Izjave berlinskega mestnega zakladnika na včerajšnji večerni seji mestnega odbora so v berlinski javnosti izzvale veliko presenečenje. Mesto Berlin ima 113.000.000 mark nekritega blagajniškega primanjkljaja in mu grozi najhujša gospodarska in socialna katastrofa, če ne pride pomoč od države. Nastop katastrof? ni več vprašanje mesecev, temveč samo tednov ali celo dni pogajanjem šele po prvi konferenci velesil. 3. Zadnji del pogajanj, ki naj se nanaša na finančni in gospodarski problem južno vzhodnih držav in splošna valutama vprašanja, naj se raztegnejo tudi na vse ostale zainteresirane države, kakor Avstrijo, Madžarsko, Bolgarijo, Turčijo in bivše nevtralne države, kojih sodelovanje je važno zlasti zaradi reševanja finančnih problemov. »United Press« poroča v zvezi s tem, da ni izključeno, da bo Anglija na lausannski konferenci predlagala generalno 25 odstotno znižanje vojnih dolgov in reparacij. Nemška vlada pa ta predlog že v naprej odklanja, naglasa joč, da v nobenem primeru ne odgovarja njenim zahtevam. Tudi v ameriških krogih ne verujejo, da bi ta predlog prodrl, tem manj ker bi ne bilo mogoče dobiti pristanka ameriškega senata. razpustu parlamenta in odklanjali vsak kompromis z dr. Bureschem, ki je bil celo pripravljen ponuditi jim sodelovanje v vladi. Računali so na to, da bo zahteva po razpustu parlamenta prodrla in da si bodo pri novih volitvah ojačali svoje pozicije. Zaradi nepričakovanega sporazuma med meščanskimi strankami pa so ostali sedaj na cedilu in bodo imeli proti sebi še bolj strnjeno desnico. Dunaj, 6. maja. Včeraj dopoldne so se razširile vesti, da je bil izvršen atentat na bivšega zveznega kaneelarja dr. Schobra. Izkazalo pa se je, da so te vesti netočne. Dr. Schober se je včeraj dopoldne vozil s Semmeringa proti Dunaju. Med vožnjo je nekdo razbil šipo na vagonu, v katerem se je nahajal dr. Schober. To je dalo povod za vesti o atentatu, ki pa jih je dr. Schober sam takoj dementiral. Iz carinske službe Beograd. 6. maja. p. Z odlokom finančnega ministra so premes&eni naslednji cariniki: v Beograd Blagoje Nikolič iz Rakeka, Dušan Djurič iz Ljubljane, Nikola Djukanovie" iz Maribora, v Dubrovnik Peter Mondžor iz Ljubljane, v Ljubljano Ivan Puncuh iz Beograda in Ivan Brajan iz Zagreba, v Maribor Dragutin Paljak iz Soluna, Josip Amon iz Subotice, Mladen CeriČ iz Koprivnice, Julij Vapaj iz Gornje Radgone in Dimitrij P1-rovič iz Dubrovnika. y N^vi Sad Vasilij La-zič iz Maribora, v Dravograd-Meža Oskar Kolar iz prahova in Marinko Mitrovič iz Osijeka, na Jesenir-p Venčeslav Gleščič iz Zemunika, v Šibenik Živko Radejič iz Ljubljane in na Rab Fran Žic iz Maribora. Nove carine v Angliji London. 6. maja. Spodnja zbornica je st-nori p 405 proti 70 glasovom sprejela Cham-berlainov predlos glede uvedbe novih zaščitnih rarin. Predlog je utemeljeval trgovinski minister Runciman. Ugovarjal pa mu je notranji ministfr Herbert Samuel nagla-šajoč. da bodo on in ostali liberalni ministri glasovali proti tem carinam V zbornici je Izzval veliko veselost predlog opozicije, naj so seja prekine, da se bodo mogli najprvo ministri med seboj sporazumeti. Pri glasova n in je bil nato zakonski predlog z veliko večino sprejet Macdonald drugič operiran I.ombui. 6. maja. AA. Včeraj ob 16. je bil predsednik angleške vlade Ma-aonald operira«-, na očesu. Operacija j« popol*wna uspfln NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIN IS.- Velik proces zaradi ene ure zapora London. 6. maja. Iz Honolula na Havajskih otokih poročajo, da je bila v sredo proglašena sodba v znani aferi nasilstva nad gospo Fortescu. Porotno sodišče je obsodilo Massinija in trojico njegovih sokrivcev na deset let ječe. Guverner pa je sodbo izpm-menil in znižal desetletno ječo na eno uro zapora. Potres v Zelandiji London. 6. maja. AA. Po poročilih iz Wel-lingtona v vzhodni Zelandiji je bil snoči ob 23.15 na vzhodni obali močan potres. Potresni sunki so porušili mnogo dimnikov, zli*sti v mestu Taradala. Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige! ogromen požar London. 6. maja. V Port Alfredu v državi Quebec je v plamenih ogromno skladišče lesa. Ogenj je nastal 30. aprila ponoči, a ga kljub vsemu prizadevanju dosedaj še niso mogli omejiti in se širi na vse strani. Skoda znaša že dosedaj nad 5 milijonov dolarjev. Pri gašenju je zaposlenih 2000 ljudi. Sumijo, da so ogenj podtaknili odpuščeni delavci. Hudo neurje v Angliji London, 6. maja č. V srednji in zapadni Angliji je razsajala včeraj strašna nevihta. Na mnogih krajih je prišlo do preloma oblakov in je nastal tak naliv, da so bile v mestih ulice vse poplavljene. V Bristo-lu je padlo v nekaj urah 4 milijone ton vode. Vsi nižje ležeči deli mesta so bili tako poplavljeni, da je bil promet mogoč samo s čolni. Ljudje so se selili v višja nadstropja. Reka Frome je prestopila bregove in poplavila obširne komplekse. Štiri dolarji so utonili. Podpis mirovne pogodbe v šanghaju Izvedbo sporazuma bo nadzirala mešana Komisija, v kateri bodo tudi zastopniki nevtralnih držav — Odpoklic japonskih vojnih ladij Šanghaj, 6. maja. Angleški poslanik I na Kitajskem Miles Lampson se je sestal včeraj z drugimi nevtralnimi poslaniki na Daljnem vzhodu na angleškem konzulatu, kamor so prispeli tudi zastopniki Japonske in Kitajske in sicer kitajska generala Uang Kiang in Tai Ci ter japonska generala Tašito in Simada. Ko so na konzulatu podpisali pogodbo o ustavitvi sovražnosti in likvidaciji šanghajskega konflikta, so se vsi skupaj podali v bolnico, kjer sta podpisala pogodbo pri nedavnem atentatu hudo ranjena japonska zastopnika poslanik £igemicu in general Ujeda ter kitajski minister Kuotajči, ki je bil ranjen ob priliki nekega napada s strani dijakov. London, 6. maja. V spodnji zbornici je zunanji minister Simon poročal o mirovni pogodbi, ki je bila včeTaj podpisana v Šanghaju. Po določbah te pogodbe se obvezujejo Japonci, da bodo umakniH svoje čete v mednarodno koncesijo v šanghaju in v železniško okrožje pri Hongkeju, kjer so bile japonske čete pred 28. januarjem. Ob- enem je bilo sklenjeno, da se sestavi mešana komisija, v kateri bodo razer kitajskih in japonskih delegatov tudi zastopniki nevtralnih držav. Ta komisija bo nadzirala izvedbo sklenjenega sporazuma ter bo morala ugotoviti, ali so izpolnjene vse točke sklenjene pogodbe. Varnostno službo, ki so jo dosedaj vršile japonske čete, bo prevzela kitajska policija. Mešana komisija bo imela pravico opozoriti na vsako pomankljivost v izvedbi sklenjenega sporazuma. Komisiji bo predsedoval zastopnik Društva narodov Hymans, ki je izjavil, da bo gledal vedno na to, da bodo vsi sklepi komisije soglasni. Tokio, 6. maja. Po podpisu mirovne posodbe v Sangiiaju je izdad minister mornarice nalog, da se japonske vojne ladje, ki so bile za časa konflikta kon-cerrtriran-e v Sanghara, trmaJenejo, tako da bo ostalo tam ie par japonskih ladij za čuvanje japonskih interesov. Sedaj je pred Sanghajem nad 100 japonskih vojnih ladij, med njimi osem krržark, tri matične focfje za fetota m 26 rušUcev. Važne izpremembe v bolgarski vladi S preosnovo Mušanove vlade bo povečati opffv zemfloradnJkov v vladi — General VIkov bo odpoklican Sofija, 6. maja. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo v najkrajšem času večjo rekonstrukcijo Mušanove vlade. Ob priliki te rekonstrukcije, ki bi se imela izvesti še pred 15. junijem, torej pred sestankom lausannske konference, bi izstopil iz vlade prosvetni minister Konstantin Mura vjev, ki je določen za bolgarskega, poslanika v Pragi. Iz vlade bi izstopil tudi minister javnih del Georgij Jordanov. Namesto teh bi vstopili v vlado tajnik zem-ljoradniSkega saveza Virgil Dimov in podpredsednik Narodnega, sobranja Nikola Zanarijev. Namesto Zaharijeva bi postal podpredsednik Sobranja Štefan Daskalov. V zvetzi s temi izpremembami v vladi bi se imelo rešiti tudi vprašanje bolgarskega, poslanika v Rimu generala Vik ova, ki bo Serum proti rumeni mrzlici Odlična zdravnika pariškega Pa-steurjevega zavoda Sellard in Laigret, ki že več let proučujeta problem pobijanja rumene mrzlice, sta iznašla sredstvo, ki obvaruje telo pred napadom rumene mrzlice. Poizkusi s tem serumom so zelo dobro uspek' in na podlagi teh rezultatov bodo s&rum sedaj izdelovali v veliki množini. Senzacijonalen samomor berlinskega bankirja Ves finančni Berlin je pod vtisom senzacijonalnega samomora uglednega bankirja in finančnika Karla Bluma iz Charlottenburga, ki je skočil s četrtega nadstropja preiskovalnega urada berlinske carinarnice in se ubil. Bankir je bil v sredo aretiran zaradi •suma iztihotapl jenja deviz v višini več milijonov mark. V sredo zjutraj so ga pripeljali na preiskovalni urad berlinske carinarnice v spremstvu dveh stražnikov. Na uradu je bankir prosil, naj ga puste na stranišče, in se je nato v ne-opaženem trenutku pognal skozi okno. Med berlinskimi finančniki je samomor bankirja Bluma povzročil pravcato konsternacijo, kajti splošno so smatrali, da ima mož samo poštene kupčije in ni nihče niti najmanj slutil, da se je njegova banka pečala z nepoštenimi posli. Blum se je že p*ed vojno fuzijo-niral z znanim finančnikom Bernhei-mom in je tvrdka slovela kot ena najbolj aktivnih v Berlinu. V glavnem je bila banka udeležena pri pivovarnah in deloma pri sladkorni industriji. V zvezi z nepoštenimi kupčijami banke Blum in Bemheim je bil že pred nekaj dnevi v Lorrachu na švicarsko- najbrž odpoklican ki upokojen. Sofija, 6. maja. dete sedaj objavljajo sofijski listi podrobnosti o številnih spopadih, ki so se pripetih t raznih krajih ▼ zvezi s proslavo 1. maja. Po dosedaj znanih podrobnostih sta bila pri spopadu med policijo ln delavstvom dva delavca obrta, veliko število pa ranjenih. Demonstracije so v vsej Bolgariji zavzele tako resen značaj, da je morala policija skoro povsod rabiti strelno orožje. Sofija je ie danes blokirana s policijskimi kordoni in močne patrulje križari jo po mestu. Samo v Sofiji je bilo aretiranih nad 700 ljudi. Razne delavske socialistične tn komunistične organizacije so brzojavno protestirale pri vladi zoper nasflja poHcfje. nemški meji aretiran trgovec M. Kahn. Banka je namreč v Švici venomer zamenjavala nemške efekte po tam veljavnem tečaju, Kahn jih je pa čez mejo nosil v Nemčijo, kjer so jih v Berlinu prodajali za 10% dražje. Za izkupiček so v Švici nakupovali nove papirje in igra se je začela znova. Na ta način je banka samo v zadnjem času zaslužila milijon mark. Aretacija dveh vohunov v Pragi Pragi maja h. S noči sta bfla aretirana tukaj zaradi vohunstva neki Rustjak, ki je očividno slovenskega rodu, in neki TJroš Lidickv. Oba vohuna sta morala imeti mnogo denarja, ker sta se v večernih urah gibala v odličnih družbah, podnevi pa sta hodila razcapana od vojaške tovarne do tovarne in iskala dela. Policija je postala na nju pozorna m končno ju je tudi prijela. Pri hišni preiskavi so nasll mnogo gradiva, iz katerega se da sklepati, da sta vohunila za sovjetsko Rusijo. Nova nesreča čsl. vojaških letalcev Praga \ maja h. Danec »opoldne se je na praškem letališču pripetila letalska nezgoda, ki je zopet zahtevala dve vojaški žrtvi. Letak), ki je letelo zelo nizko, se je iz neznanega vzroka zrušilo na zemljo. Letalca sta se sicer rešila iz aparata s padali, ki pa se, žal, nista pravočasno odprli, ker je letelo letalo prenrzko. Oba sta obležala na mestu mrtva. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2279.22 — 2290.5«, Berlin 1333.97—1344.77, Bruselj 787.35 do 791.29, Curih 1097.36—1102.85, London 206.S4 do 207.94, New York fek 5596.38—5624.64, Pariz 221.88—223, Praga 166.23—167.09, Trst 289.22—291.62. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05, Pariz 20.18, London 18.775, New York 511.50, Bruselj 71.80, Milan 26.375, Madrid 40.60, Amsterdam 207.60, Berlin 121.70, Sofija 3.71. Praga 15.16, Varšava 57.30, Bukarešta *07. Zasavje na delu Uspešna propaganda za tujski promet — Vaiae prireditve v Litiji — Razstava litijskega Fotokluba, -zborovanje županske zveze in skupščina vsega zasavskega učiteljstva Z nobene druge strani ne dobimo toliko vesti o delovanju za tujski promet in za pospeševanje turistike kakor iz Zasavja. Prej so bili ti kraji turistom popolnoma neznani, pa so se zavzeli za nje učitelji in uradništvo, da so krasne razgledne točke vedno polne Ljubljančanov, privabiti so pa znali ondotni delavci tudi Zagrebčane, ki redno obiskujejo Zasavje. Prav posebno agilni so fotoamaterji, ki so sc organizirali v prvi slovenski fotoamaterski klub v Li-tiji in včeraj otvorili že svojo prav lopo in bogato razstavo. Ob 10. se je zbralo polno gostov z vseh strani Zasavja v osnovni šoli, kjer zavzema razstava dve veliki sobi. Pred kipom kialja je ogovori! predsednik litijskega fotokluba g. Josip Zupančič goste in pozdravil predvsem sreskega načelnika g. Podboja, tajnika Županske zveze, ki je ob tej priliki zborovala v Litiji, ljubljanskega ma-gistratnega nadsvetnika g. dr. Rika Fuxa, predstojnika litijskega sodišča g. dr. Tu-rata, znanega pedagoga šolskega nadzornika s. Bezeljaka, ki je nudil najmočnejšo oporo prirediteljem, župana litijskega g. Lajovca, župana g. Grčarja iz Zagorja in ostale župane, sokolskega starosto g. Ple-ničarja, graščaka Medico, ki je posodil mnogo dragocenih starin, nadučitelja g. Rostoharja, zlasti pa nad 20 članov Fotokluba Ljubljane, ki so kljub slabemu vremenu prišli obiskat svoje tovariše. Govornik je posebno poudarjal, da Zasavje s središčem Litije doslej ni imelo nikakih sredstev za propagando svojih prirodnih lepot, zato pa je litijski Fotoklub zbral najrazličnejšo posnetke vseh krajev v Zasavju, da bo odslej mogoče uspešnejše pospeševanje tujskega prometa v teh lepih krajih. Delovanje Fotokluba je pomenljivo tudi z estetsko vzgojnega stališča in naj zato zasavske fotoamaterje posnemajo tudi drugi kraji naše banovine. Kakih 40 članov litijskega Fotokluba, ki so v njem organizirani vsi fotoamaterji Zasavja tja do Zidanega mosta, je razstavilo nad 150 prav dobrih fotografij, a pomagali so mu tudi nekateri člani Fotokluba Ljubljana s svojimi odličnimi deli. Prav hvalevredno je, da niso razstavili samih pokrajinskih slik, temveč tudi prizore iz narodnega življenja, zlasti pa delo na polju in prav dobre posnetke rudarjev pri njih težkem delu. Posebno skupino na tej razstavi zavzemajo odlični posnetki šolskih otrok pri najrazličnejših opravkih. Predsednik Fotokluba g. Zupančiču gre še posebno pohvala za to skupino, saj našega šolarja še nimamo upodobljenega nikjer. Med najboljšimi deli na razstavi je izvrsten »Veliki zvonček« g. Viktorja Deželaka iz Hrastnika. Prav dobre so pa tudi fotografije gdč. Ete Dietzove, predvsem pa padajo v oči izvrstni bromovi oljni tiski g. Vlado Kramaršiča, ki se med njimi zlasti odlikuje njegova »Predilnica«. G. Els-ner Valter je tako srečen, da lahko mnogo potuje, a s teh potov prinaša res posnetke ki ima.io umetniško ceno. kar najbolj dokazujeta njegov Eifflov stolp in pa njegove Benetke. Trboveljski ing. Lipuž je razstavil več prvovrstnih posnetkov rudarjev pri delu, a svojo zbirko naj še čimbolj pomnoži, saj je on prvi, ki je posegel na to zanimivo polje. Med najlepšimi slikami moramo omeniti tudi večerni posnetek »Vhoda v trboveljsko bolnico«, ki se je izvrstno posrečil g. Ivanu Cafu, prav eleganten in solnčen je pa tudi g. PlevČnfka otroški portret »Pri igri«. Sam predsednik Zupančič ie razstavil cele albume pokrajinskih posnetkov, nadalje kroniko dogodkov v Zasavju in pa seveda polno slik naše šolske mladine, ki je med njimi posebno posrečen »Mali umetnik«. Z umetnostnega stališča bi bile imenovane fotografije na razstavi najbolj posrečene, z idejnega pa gotovo vse ostale fotografije prekašajo »Krave na Veliki planini«. Odlikujejo se tudi fotoamaterji Franci Kunstler (Mlin na Savi), gdč. Zenica Re-bec (Podšentjur) dr. Cizlja iz Trbovelj portreti, Čemšenik g. Ketka Adamiča iz Zagorja in pa slike iz litijske okolice, ki jih je posnel litijski župnik g. Lovšin, V drugi sobi je zbranih več oljnatih slik, med tem: tu-di nekaj litijskih sMk slikarja Rudoifa Marčiča, razen njih je pa. v tej sobi razstavljenih tuda prav mno-po zgodovinskrih starun, kakor pergamentne listine Iz Vač in Polšnika s trškimi Iti Bejmskimi pravricami, stare knjige in orožje, helebarde, štemi Ln topovi, ki so med njimi najzanimivejši miniaturni topili z gradu Orni potok ta pa rog, ki so z n>m klicali tlačane na tlako na gradu Grma-ča, ki je sedaj last g. in*. Strzefrbe. S ČJltega potoka, kri je last g. Medico, vidimo tudi stare urbarje, a tudi Vilanja gora se je odzvala s slikami Zagorski učitelj g. Miško Potočnik je napravil velik zemljevid Zasavja Hi relief ofcofcce Zagorja, a učitelj Stanko Voik j« napravil relief okolice Hrastnika. Lahko rečemo, da so prireditelji sbraM prav lepo rawtavo, tel bo zanimala tudi tnjega obiskov^aloa. Odprta bo razstava do nedelje, a danes jo obiščejo učenci vseh šol ix okolico., jutri bodo pa zborovali v L/iti JI v»i učitelji okrajev Litija, 'iraško, Krško in Bredioe, ko bo predaval g. dr. Jože Roe o Zasavju, ravnatelj meščanske dole v Šiški g. Lojze Novak pa o izdelavi pri dvižnih zemljevidov, a zvečer bo t SokoLskem domu veluk družabni večer Fotokluba, kjer sodeluje orkester >Lipe<, Id bo izvajal koncertni program pod vodstvom dirigenta g. Pertota, predata* tudi Litijčan, namreč znani ljubljanski kupletist g. Mdrko Premelč. Kakor smo rekM, so se ob tej priliki v Litija včeraj *bratt tudi vsi tupanl Zasavja, tako da lahko t realki konstatiramo lep napredek ln pohvalno podčrtamo velike zasluge litijskega Fotokluba. Zborovanje županske zveze v Litiji Dne 5. maja 19S2 je sklical župan v Zagorju g. Grčar župane litijskega sodnega okraja na zborovanje v Litiji. Vabilu se je odzvalo 20 županov. Pred zborovanjem so se udeležili vsi župani otvoritve lepe tujsko-prometne razstave litijskega Fotokluba. pc otvoritvi se je pa vršilo zborovanje županov v prostorih cestnega odbora. Zborovanju je prisostvoval tudi sreski načelnik Podboj, ki vedno radevolje podpira delo županov, ter kot zastopnik Županske zveze dr. Riko Fux. Po otvoritvi seje po g. županu Grcarju je podal dr. Fux obširnejše poročilo o delovanju Županske sveze ter o njenih nalogah v bodoče. Dal je vsa potrebna navodila za ustanovitev poverjeniStva sa litijski okraj, nakar je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi poverjeništvo zu, sodni okraj Litija ter je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik župan v Litiji 5. Lajovic. podna-čelnik župan v Zagorju g. Grčar, tajnik g. Kunstler, blagajnik g. Toma zin ter po 1 zastopnik vsake občine. Kot preglednika sta bila izvoljena gg. Crtane ln Vrtačnlk. V nadaljnjem posvetovanju 30 bdle določene še raane organizacijske podrobnosti, nakar se je razvila živahna in zelo lepa debata o težkočah in potrebah občin, zlasti glede beračenja in s njim zvezanih težav na deželi, glede finančnih težkoč občin in tujskega prometa. Po skoraj triurnem zborovanju je g. načelnik zaključil lepo uspelo zborovanje. Nova domača opereta Jutri bo na Šentjakobskem odra premijera »študentje smo — Avtorja sta Metka in Danilo Bučar Talentirani igralci šentjakobskega odra niso samo požrtvovalni in marljivi, temveč tudi anibiri joztn Razvili . Danilo Bučar. Mož in žena sta avtorja 111 jutri zvečer bo krst teya njunega porednega deteta pred nabite dvorano &ent jakobskepa odra. Avtorica »icer pravu da s svojo iiLjro ni imela HlOjsega* namena, temveč da 10 je napisala le zato, ker privošči zvesti publiki odra tudi zabave in razvedrila domačega izdelka. Kakor kažejo skušnje, se ji bo to tudi posrečilo, saj je igra tako razposajena in vesela, da poživi tudi največjega cenierneža. razen tega ie pa pisateljici uspelo naslikati res naše študente, vesele fante in dekleta, ki tabore na Rabu. Seveda uganjajo šale in v^e mogoče vragoliji-, da človek ne more iz smeha. Vodja te vedno se smejoce bande je Zivko, za vse šale skoraj genijalno iznajdljiv dečko, njemu |>a pomaga poredna Nina, da sta pravi par največjega mladostnega veselja. Ta živahni parček igrata g. Škerlj in pa gdč. (nta Pirčeva. torej dva člana odra, ki ju vsakdo rad vidi. Okrogli g. Zalazni k bo pa to |>ot požrešni de-delušček Oki, ki je kakor ustvarjen, da ga vsakdo potegne. Resen med študenti je edino Lado. ki ga bo igral režiser g. Petrov« čič, in tudi njegov idea! Nada je resna vloga in jo bo igrala jubilantka gdč. lirvina vVrischerjeva. Sijajno je v igri karakterizirana koketna bivša subreta Klara, ki .jo bo igrala avtorica sama, njcMiega partnerja prof. Goloba pa g. Lavrič. Da je njegova vloga komična, ni treba niti omenjati, izdamo pa lahko toliko, da je vloga napisana pravzaprav na njegovo kožo. 7,a veseloigro je g. Danilo Bučar napisal tudi uverturo za jaz-z-band. ki spremlja tudi vse pesmi, da je igra prava mala opereta. Kombinacija bo gotovo postala {Kipularna, a ostale pesmice bodo prav radi peli namesto sedanjih tujih šiagerjev. Priznati mora tud! glasbeni kritik, da je Danilo Bučar pravi fant, ki o njem lahko trdimo, da zna komponirati prav izvrstne in, kar jc še več, tudi v resnici slovenske vesele popevke. Kazirrrani študentje, pripoiejo na oder: šUidentie smo, vetieli vsi... Prišli so taborit. Debeli Oki. nikdar sin mamin fantek, in ubogi profesor Golob sta čisto obupana v tej družbi, saj taborita prvič. Kaj bom jedel, kje počival, kam bom legel, sladko snival... Cg enkrat kihnem pri Marički, zdravil mi hitro da dve žlički... tako jadikujela. a študentov to ne briga. >aj so prišli za svojimi punčkami, ki so na Rabu že 14 dni na letovanju. Glavni med njimi sta vesela Nina in obupana Nada. Njena stroga mama ni zadovoljna, da bi hčerka ljubila študenta Lado in proti-^ira bogatega Čifuta Breithuta, ki ga bo igral g. Kukman, toda zvita Živkova buča najde hitro izhod, da potegnejo mamo. To je glav'ca. to ie plav'ca, notri we kar mrgoli, v nj^j možgani so. ne travca. kakor vi ste mislili... Večno mlada madanie Klara, libreta iz polpreteklih časov, po naključju zaide v tabori-šre. Plesniva koketa je že malo gluha, da imajo Mudentie z njo največji halo. pa pn-de profesor in se zavzame za zarjavelo lepotico, a ljubezen ne prizanese niti njima: Ja, ja, ljubezen je res prav čudna stvar: če mlad je nisi okusil dosti še, se prav gotovo na starost loti t**... Vse se seveda srečno izteče, toliko pa že dane* lahko konstatiramo, da je veseloigra -•študentje smo. . .< prva te vrste, a imela bo gotovo tudi tak uspeh, da jo bodo igrali po vseh naših odrih. de imajo naši čitatelji če se prepirata dva •. Pred nekaj dnevi (3. t. ni.) sem slučajno bral v tej rubriki članek o rabi krajevnih imen. Gospoda Podbukovski in Gabenski sta si zaradi njega že štirikrat skočila v lase — tako piše vsaj gospod Gaberski. Prejšnjih člankov nisem bral. zato tudi ne vem. kaj sla imela drug drugemu povedati, ustavil sodu Gaberskemu tudi še zdaj ne gre. Tudi v njegovem Članku sem dobil nekaj prav lepih napak. Naj jih naš'ejem Beseda >odzval« je hrvatizem. prav tako tudi »makar^. »Cela Štajerska« ie huda napaka. Zanjo in za tisti nesrečni >moj< si gospoda lahko brez sramu podasta roko. Beseda >radi« namestu >zaradi< je papirnai hrvatizem. £>e večja napaka kakor >cela Štajerska« pa je >borih par vrsU. Beseda »bore« se ne sklanja. »par< pa smemo pri nas uporabljati le v pomenu »dvojica*, >dvo]e< (par nogavic, par konj, zakonski par). Za nedoločni števnik jemljemo besedo >nekaj«. torej: >zaradi bore nekaj vrste. >Odziv« je hrvatizem. Pri nas uporabljamo to besedo le ponekod v pomenu »odmevi. In ce je »GaberskU le psevdonim, bi gospod, ki se za njim skriva, v njem brez škode lahko črtal nepotrebni in slovnicn© nepravilni >e«. B. R. Batfa v krizi Ves gospodarski svet je nemalo iznenadila seozacijonalna vest, da je splošna gospodarska kriza potegn la v svoj vrtinec tudi toliko kljubujočega velemdustrijalca iz Zlina — Bat'o. Ž« ponedeljski »Slov. Narod« je priobčil jadikujočo. pa vendar samozavestno izjavo kralja — čevljev, ki jo je ta podal v češkem tedniku »Zim«. Sam priznava v tej izjavi, ko se vprašuje pa svojim rojakom *Kaj nam je storiti?«, da je zaradi uvoznih prepovedi in prohibicijskih carin nekaterih držav izgubil inozemska trž šča, med katerimi je zavzemala naša država kljub zadosti jivi domači produkciji čevljev enega izmed najugodnejših plasmajev za Bat'o. Statistika naše zunanje trgovine za L 1031 navaja, da smo lani uvozili v našo državo 23% stotov usnjanih čevljev, pri čemer ni upoštevan uvoz čevljev, napravljenih iz platna in drugih tvarin. Ce pr merjamo lanski uvoz čevljev z uvozom v prejšnjih letih, potem je lahko ugotoviti, da se je uvoz čevljev iz inozemstva v našo državo v zadnjih dveh letih povečal za 54rr. Ta uvoz predstavlja kljub ogromnemu padcu cen za 1. 1°30 51.8 milijonov dinarjev in za 1. 1031 41.2 milijonov dinarjev. Za nas je važno, koliko čevljev se je izvozilo iz Češkoslovaške, ker lahko vso uvoženo količino smatramo za produkcijo B.4t*e, ki je neomejen gospodar v češkoslovaški produkciji čevljarskih izdelkov. L. 193J je bilo k nam uvoženih iz Češkoslovaške čevljev za 66 milijonov dinarjev, 1. 1931 pa za 123.2 milijona dinarjev. Jasno je, da se ni v zadnj h dveh letih podvojil uvoz čevljev iz Češkoslovaške samo po količini. ampaJc se je podvojil tudi po vrednosti. Ni zato čudno, če je grozila naši čevljarski obrti in industriji popoln« propast m je obstojala nevarnost, da ostane 30—30 tisoč naših ljudi z družinami vred na cesti. £a podružnico v Beogradu so se odpirale Bat ove podružnice in popra vi jamice v vseh večjih krajih naše države in gradnja lastne tovarne v Vukovarju je bila že več kot gotova stvar. V kritičnem momentu je naša z&ornica za TOI sklicala v Celju vel'k manifestacijski zbor za zaščito čevljarske stroke, da tako ponovno in manifestativno zahteva od vlade preventivne ukrepe, ki naj bi bih t prvi vrsti naperjeni proti ogromnemu uvozu čevljev iz Češkoslovaške. 2« na tem zboru jo bila sprožena zahteva, naj se zaseki, če ni drugega izhoda, naše narodno gospodarstvo z deviano omejitvijo m zaporo. Kaj hi«tro »o se želje zborovalcev uresničile. Kakor je zaznamovati devizne ome- | jirve na eni rani v dobro našega gospo- ! darstva, tako je vendar na drugi strani be- J ležiti v škodo. Ce primerjamo rednost iz- i danega denarja za uvožene čevlje, kar tvo- » ri eno največjih postavk naše zununje trgovine, potem nam je kaj jasno, koliko Je utrpelo naše narodno gospodarstvo v finančni moči, ki se odraža tudi v pomanjkanju denarja. Tudi Avstrija in druge države so anale zaščititi svoje gospodarstvo m finance pred uničujočim ogromnim uvozom tujega blaga s tem, da so izdale uvos-ne prepovedi in uvedle prohibicijske carine. Naravno je. če si Bata trenotno zaradi hiperprodukcije svojih izdelkov, ki so nakopičeni v milijonih parov čevljev v skladiščih v Zlinu in drugod, ne vč pomagati is te krize. Kdo bi mislil, da bo uprav Napoleonska genialnost in gospodarska suverenost Bat e lahko na mah presekan« z enim samim gospodarskim momentom! Gotovo je, da so sedanje prohbicijsike mere v pogledu zasilnih deviznih odredb in uvoznih prepovedi tudi kvarne kljub dobrohotni nameri prizadetih držav, zelo verjetno pa jc, da bodo na i/vozu zainteresirane države same prisilile svoje pogodbenice k obvezi zpolnjevanja trgovinskih pogodb odnosno k reviziji teh. Takrat moramo biti čuječi. da bomo znali zadostno zaščititi našo domačo produkcijo pred ponovno poplavo tujih izdelkov. Kriza Bat'o-vih podjetij je senzacija vsega gospodarskega sveta :n n čuda, če jo vse svetovno časopisje prav živahno komentira in čaka, kako si bo kralj čevljev pomagal iz nje. Pfoifer \ ladimir, urednik »Obrt. Vestnika« Najlepša, najslajša opereta Paula Abrahama SREČNA SRCA Otvoritev savske brvi pri Kamni gorici V nedeljo ob 10. dopoldne bo no prihodu vlaka v Radovljico slovesno ot • - . nova brv preko Save, k& znatno krajša pot med Radovljico in doMno Upnice. Nekaj izletnikov pride v Kam no gorico že jutri popoldne in prirej z domačini prijeten družaben večer. Jutri zvečer bodo v proslavo goreli tudi kresovi. Xe-]psljski izletniki od'idejo skupno v spremstvu ielesniearske ?rodbe -Sio?e = postaje v Radovljico, odtod pa k brvi izlet je pokrajinsko izred.r.o len in posebn-o prikladen za sedanjo dobo, ko daljše izlete, v planine. Se oteikoča sneg. V lripnt&ki dolini je mnogo starinskih zanimivosti, ki pričajo o naši s>tari slovanski kulturi. Saj je uprav pre*l stoletji cvetela v Kamni gorici '.n Kropi železna indiistrja katere ostanke vidimo še danes v teh krajih. Iz Kamne gorice so krasni 'izleti v okolico, kjor imamo lepe razsledne točke po vsej Gorenjski. Daljši izleti so v Jelovico, na Ratitovec ali pa v Bohinj. Tudi izlet čez Sv. Jošta, Sv. Mohorja in Jamnik je sedaj, ko že vse zeleni, prav prijeten. V Kamni goniči bo popol-dne no otw>-ritvi velika ljudska veselica in sicer v prostorili >Jek>vica«, ki je last uslužbencev ljubljanskega magistrata. Oisti dohodek je namenjen za. kritje stroškov runi brvi, eventuelni preostanek pa za domače brezposelne. Da bo lažje glede prehrane, posebno zaradi kosila, se pros-ijo izletniki, ki nameravajo v nedeljo priti v Kamno gorico, naj se javijo pri ljubljanskem mestnem cestnem nad'zorstvn, Mestni trg 27, pri-t Ličje. Usoden strel Ljubljana, 6. maja. V sredo zvečer je bilo Kočevje pozori-šče doslej še ne popolnoma pojasnjene drame. Ustreljeno je bilo namreč mlado dekle, ki so g-a težko ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnico, pa je že med prevozom umrlo. Kolikor je doslej znano, se je tragedija odigrala takole: V sredo zrvečer je vasoval 27-letni ab-solvirani jurist Josip Ledenik iz Kočevja pri 24-letni maserki Franji Gabrovi, doma iz Mozlja pri Kočevju. Sedela sta na -verandi domače hiše in tedaj je dekle v radovednosti zagrabilo za samokres, ki se je sprožil in jo je krogla zadela tik pod srce. Tako namreč pravi Ledenik, ki je takoj po dogodku pozval zdravnika da*. Roti a iz Kočevja na pomoč, nato pa vzel avtotaksi in se z ranjen ko odpeljal v Ljubljano, žal pa je nesrečno dekle tik pred prihodom v bolnico umrlo. Izpred bolnice so mrtvo mladenko prepeljali v Mestni dom, kjer jo je pregledal dr. Rus in odredu, da so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico k S>v. Krištofu. Ledenik je nato ostal v Ljubljani 'ln prenočil v nekem hotelu. Med tem je policija prejela brzojavko iz Kočevja, da se Ledenik nahaja v Ljubljani m naj g^. aretirajo S noči so organi policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru Ledenika res aretirali in odpeljali na policijo, kjer je bil davi zaslišan. V svojem zagovoru trdi Ledenik kot navedeno, da gre samo za nesrečno naključje. Pravi, da je našel samokres na stiskalnici na verandi domače hiše in ga pokazal dekletu. Bil je samokres na bo-benčeK in Gabrova g-a je radovedno vzela v roke, v tem hipu se je pa sprožil. Ledenik tudi zatrjuje, da ni imel ljubavnega razmerja z Gabrovo Imel jo je sicer rad, vendar ne more trditi, da bi bila njegova ljubica. Koliko je na stvari resnice, bo seveda dognala preiskava, ki so jo uvedli orožniki v Kočevju, pokazala bo pa to tudi obdukcija trupla Pranje Gabrove. ki bo popoldne v mrtvašnic4 pri Sv. Krištofu. Ledenika je policija izročila sodišču. Najlepša, najslajša opereta Paula Abrahama SREČNA SRCA lavni "J3. aprila. DANAš.Vffc PRIRKDI 1'VR Kiuo Matira: Bna noč v Grand hotelu. Kino Ideal: $ab-mat. ZKD: >Zboi:oui ljubezen- ob 14.15 v kinu Matici. Francoski institut v Ljubl.iani, pr*n.< >Krk**< ob KI pri Mikliftu. UdruiPnje jugnidor. inirniorjvv in 11 rh 1 tektov, predavanje ing. Hrovata ob *0. v ur.i-žabnem lokalu. Razstava >Kaktrje in M^kloi v v.\ .i »Ivo-ani Kazine. SK Ilirija, predavanje ob '20. v Dt»la«9fcJ zbornici. nastava materinjega dne ob Jo. .T l ni onn. Društvo za rariskavanje jam ohčn' ob 17. v m.in-eralo«ki pnulsnfalairl univerze. DUURM LKKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Ku-:ilt (»oapoavetfk« centa 10. Narodno Gledališče OKAMA Začetek ob 20. Petek. 6. maja: Zaprto. Sobota. 7. maja: Ob 15.: Go*rtovan>e jeae-niake mladine. Mladinaka predatava. Globoko znižane cene. — Ob 20.: Kvadratura kroga. Red A. Nedelja, S. maja: Trije vaakl svetniki. — Znižane cena. Izven. Ponedeljek, 9. maja: Leda. Red C. Mladinaka predstava v ljubljanski drarai. Jutri ob 3. popoldne gostujejo v naši drami otroci osnovne šole na Jesenicah, ki prirede pod vodstvom svojega učiteljstva tri igrice. Prva je mladinaka spevoigra »V bratskem objemu«, druga ja simbolični telovadni nastop >Deca m metulj«, tretja pa bajka >Gozdica, mala čarovnica«. Otroci, ki nastopijo v posameznih vlogah, so prav dobro vn$rraxu in so vse tri navedene igrice že par krat igrali na Jesenicah v splošno zadovoljnost. S tem svojim nastopom *e hočejo pokazati svojim ljubljanskim tovariSicarn in tovarišem, imajo pa še drug plemenit namen. S cistam dohodkom prireditve hočejo pomagali svojim součancem in součenkam, katerih starši nimax) trenutno zaslužka. Ljubljana ko starše poz: varno, da pošljejo mladino k tej predstavi, za katero veljajo globoko znižane dramske cene od 20 Din navzdol. Ljubljanska, drama ponovi jutri zvečer komedijo >Kvadratura kroga« v običajni easedbi. Predstava se vrši za red A. Trije vaški Nvefcnlki. Komedija iz vaSkega življenja, ki je brez dvoma ena najbolj zabavnih, kar Jm ja bilo v poslednjih časih r.a. našem repertoarju, se v nedeljo ponovi poslednjič v letošnja sezoni. Zasedba ista, le vlogo župnika igra tokrat g. Jerman, OPEEjL Začetek ob 20. Petek, 6. maja: Zapnto. Sobota, 7. maja: Cavallerija ruaticana, —- Glumači. Red D. Xedelja, S. maja: Viktorija m njen mizar. Izven. Znižane Glumačev<. Zasedba ista kakor pri dosedanjih uip«Boritvah. j Režija prof. Šesta. Muzikalno vodstvo j imata kapelnika Neffat in dr. Svara. — I Predstava se vrši za red D. »Viktorija tn njen huzarc se ponovi v ljubljanski operi v nedeljo zvečer po zn'^n-'h onernih cenah in v običajni zasedbi. NOGAVICE z 2.I60M u najcenejšeJ Dr. Ariur VVurzbach-Tannenberg t Davi je v Leoničču umrl dr. A rt ur pi. VVitrzbach-Tannenberg, odvetnik -v L.1 ji in grašoak v Prtvldvoru. Pokojnik, ki je aosejp*?! šele BL leto, ie bH morda c*dini človek pri nas. ki je govoril turški jezik iln bil pravd turkofil, da jo v svetovni vojski izobešal celo turško zastavo, po prevratu se je pa z vso lojalnostjo oklenil Jugoslavije. Bil je Izredno dobrega t.r-ca in med odvetniki znan kot najboljši kolesa., zlasti pa je bil pKljublje»n pri svojih uslužbencih tako v pisarni kakor na svojem jrradu v Preddvoru, kjer je organiziral prav lepo letovišče. S tem svojim podjetjem si je pridobil prav znatne zaslug« za naš tujski promet, saj je opozoril tujce na krasote krajev pod Storilcem, ki jih ie VaJvazor opisuje kot pravi 50-renjsKi M-eraai. Pokojnik zapušča »opro-So gospo Margit Jn 4 sinove, ki je med rijtimi naši javnosti najbolj znan -poročnik Norbert, znani organizator in aranžer sen naših vojaških zabavnih prireditev. Truplo pokojnega bo jutri prepeljano Iz Leonisča v Preddvor, kjer bo v nedeljo ob 10. dopoldne pogreb. Pokojniku časton spomin, ugledni družini iln feorodatvu pa našo iskreno sozalje. prid k! jutri! jutri! pride! Na]zabavne]ša veseloigra v te] sezoni! Revna kot cerkvena miš Po znanem oderskem delu! Ansambel najboljših igralcev! GRETE MOSHEIM — FRITZ GRuNBAUM PAUL. MORGAN — H. THIMIG in drugi Prisrčen ljubavni roman mlade strojepiske in mogočnega bančnega predsednika! jutri premiera: jutri se boste smejali, kot še nikoli v življenju: Zato pridite k premieri v ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Tekme na zupnem zletu sokolske župe Ljubljana. Na župne tekme, ki se boio vršile t dneh 4. m 5. junija, se je priglasilo lepe število tekmovalcev tn tekmovalk. Da bomo mogli izvršiti to župno tekmo kar najuspešneje, bratsko pozivamo T»e one brate in sestre ijirbljanskth :n oko-ličkih sofcolskih društev, ki so se priglasili za sodoiike (sodnice) pri tej tekmi, da se zanesljivo udeleže prve seje sodniškega 7-hora. ki se bo vršila v soboto, dne 7. maja ob 30. uri zvečer v društveni sobi Ljubljanskega Sokola (Narodni dom). Prav ta' ko pa vabimo tudi vse one brate in sestre, ki imajo že Upit aa sodnike (sodnice), a se ie niso priglasi H, da se nagemu vabilu odzovejo. Zdravo! Župno načelnost, v o. — Podriiinirn Kola Ju*<^loven>kih *aaffr MoMe—*v. Peter proslavi 8. maja Materinski dan. Dopoldne bodo sestre odboru i-e- s pomočjo šolskih deklic Iz Most prodajate cvetlice in odkupne znake po okoliiu sv. Petra in po Mostah, popoldne bo pa ob pol 16. v Kino Moste slovesna proslava s sledečim sporedom. Pozdravni jrovor, deklamacija o materi, vrovor o materi in obdaritev revnih mater, zadnja točka pa ie krasen film >Materina žrtovc, Ves cisti dohodek je za obdaritev revnih mater. K veliki udeležbi vabi odbor. — Na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani od 4. do 13. junija bo zopet sastopano naše pohištveno raisarstvj v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz LJnbiJane, st V v da in ViAmarjev pni Vjjubljnn-» in os ta', i h krajev P.-ovenije Dt-io iincil priliko pofea-2i'i svoje zmožnosti „1 napr^lo uji e v i^de.r.vanju pohištveni a mizarstva kakor: v rajnih interieurib. ob.ikah arhitekture, tehniško konstru k ti vnem i^loiovanju kombiniranju lesa in lužila itd. Ras«tava ha nudi.la vsakemu možnost, da zadosti ■um svojim zahtevam ni polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskor.i konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec Ljubljanskega velesej-ma uporabi to pri V. ko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo, ki bo letos obsegala nad 1500 m*. Najlepša, najslajša opereta Paula Abrahama SREČNA SRCA — Uspeh slovenskega arhitekta v Novem Sadu. Prt arhitekturskih tekmah, k~ jih je nedavno priredilo turistično društvo >Fmška gora« v Novem Sadu, za idejne načrte turističnega doma na Iri-škem vencu, je bila četrta nagrada podeljena ing. arh. Radu Kregarju, pooblaščenemu civiilnenui inženjerju v Ljubljani. Njegovo delo je bilo odtkupjjeno. Zanimivo je, da je pri tem natečaju sodelovalo 33 jugoslovenskih inženjer je v in arhitektov. — Pogreb Martina Jančigaja. trgovca in posestnika v Z»g. Šiški, jo bil včeraj popoldne ob najštevilnejša udeležbi občinstva na pokopališče v Dravljah. Med drugimi so CzkazaLl poslednjo časi pokojniku obć. svetnika Turk in Likozar. poštni nadzornik dr. 'i^amut, trgovec Krisper ln dr. Opazib smo mnogo zastopnikov trgovskega stanu in osebnih prijateljev pokojnika. Zelo lepo ga je počastilo tudi domače prebivalstvo iz Zg. Šiške. Velika udeležba je pričala, kako priljubljen in »poštovan je bil pokojnik. — Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XK. Ljubljanski velese-jem, ki se bo vršil letos od 4. do 13. junija so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, čehoslovaška. 'jrška, Ita-Mja. Madžarska. Nemčija, Poljska, Romu-nija, švica. — Vreme. Vremenska napoved pra.i. da bo nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju '2-5, v Zagrebu 18. v Sarajevu 17, v Mariboru 16.2. v Splitu 15. v Ljubljani 14.4 in v Beojrradu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura je znašala 9.4. — Bivši vojaki ljublj»n«koea pespolka št. 17., zlasti pa oni, ki =»e spominjajo Dušana Klarica. sedanjega invalida v Biškupcih. srez Slavonska Požega, ki je služil pri tem polku v 1. vodu. 3. četa. naj se mu javijo. Dne 12. novembra 1917 je bil namreč na italijanski fronti ranjen, da mu je bila amputirana desna no*ra. Ker nima prič, mu ]e bila odbita invalidnina, in zato prosi vse svoje tovariše, zlasti pa bo'ničarja kaplarja Ivana Rogla, infanterista Ivana Kokalja, četo-vodjo Sartorija. kaplarja Tranfla. desetnika Avseca ter komandanta bataljona majorja Konijra, naj mu javijo svoje naslove in pripravljenost, da so voljni s prisego potrditi njegovo službovanje v vojni, kakor tudi to. da je bil ranjen na fronti, šele s to drugarsko pomočjo bo 8o0/o nesposobni revež lahko prosil za revizijo invalidskega postopka. Ker gre za pomoč bednemu invalidu, praaimct, da tudi drugi listi ponatisnejo to prošnjo. — Odstranitev zobnega kamna izvrši najbolje VaS zobozdravnik, toda njegovo tvorbo preprečite lahko s stalno uporabo rodont zobno pasto. Tuba Din 8. Pri slabosti je naravna »Frani Ja*aJ**ac voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloso, ker ae izkaže že v malih količinah koristno. V do pi?ih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način ^Fran* Jo*ffovt, vode. ki je zlasti pripravna za nožno rasi ženskega telesa. >Franz Jo^rfnva« grenčica m? dobi v vseh lekarnah, drogerijab in spectr rijskjh. trgovinah. Iz Liubllane — Ustanovni občni rbor krajevne organizacije JRKD za mestni okraj Ljubljana VII (9»i«ka) bo v torek 10. t. m. ob 20. v hotelu Bellevue. Volile! iz Šiške RS vabijo na ta oboni zbor — Materinski dan. Počastimo naše matere, ki se žrtvujejo neprenehoma, vsaj en dan v letu! K. J. S. prosi vse, naj se v ta niimen in v pomoč revnim in zapuščenim materam, udeleže proslave Materinskega dne. V petek 6. t. tn. priredi v vel, dvorani »Lmona Akademijo, v nedeljo S. pa nabt ralno akcijo. Na akademiji govori slavnostno besedo pesnik Oton Zupančič in recitira gospa šaričeva Glasbene točke so prevzeli ga. Pavla Lovšetova in gdč. Majda Lovšetova. trio ga. Brandl. sra Lobe in g. dr. izvara, gg. Marčec in Zaiiar; oktet »Ljubljanskega Zvo-nat in prosvetnega društva »Tabor« pod vodstvom g. Van turi ilija Vse vrste vstopnic so še na razpolago v Matični knjigarni. —Ij Vokalno - instrumentalni koncert iole Glasbene Matice. Kot uvodna prireditev k T. slovenskemu glasbenemu test: valu o Biakoštih bo v torek dne 10. t. m. ob 20. v unionski dvorani vokalno - instrumentalni koncert šole Glasbene Matice. Koncert priredi. šois»ko ravnateljstvo v proslavo oOletnice obstoja šole Glasbene Matice ljubljanske. Spored je trodelen. V i, delu zapoje šolski mladinski zbor osem zborčkov s spremljevanjem klavirja. Mladinski zbor je na stud i ral ter ga vodi pri nastopu prof. Viktor Sonc. II. del koncerta je določen za nastop klavirskega ansambla. To je prvi podobni nastop v Ljubljani na javnem koncertu. Gojenci klavirskega tečaja ugrajo prvič osmeroročno na 4 klavirjih, nato pa šestnajsteroročno na 4 klavirjih. Eno točko spremlja tudii godalni orkester. V III. delu pa ima izključno besedo godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ki je naštudiral tud; II koncertni del. Orkester šteje nad 40 godal, vse točke so izvrstno naštudKrka-, -k; bo drevi ob 8. pri Mikliču, vhod z Miasankove ceste, bo predaval g. bansk; referent ing. Strajnar o elektrifi.i Dolenjske, ki je postala prav zadnje čase zelo pereča. Dolenjska je namreč najmanj preskrbljena z električnim tokom. Predavatelj nam bo podal kratek pregled sedanjega stanja elektrifikacije na Do-Rnjskem in bo nato govoril, kakšna bi morala biti organizacija elektrifikacijo. Po tem oficijelnem delu bo prosta zabava, pri Kateri 00 pokazal g profesor Božidar Ja-kae, s svojim družinskim filmskim aparatom več kratkih filmov, ki j»ih je ljubeznivo dal na razpolago odbornik >Krke., drogerist g. Gregorič. Na sporedu so filmski zvezdniki in zvezdnice Iz Holywooda v svojem družinskem krogu, boj munga s kobro, vodna šport Ln pa Jadtčev film Ljubljane. Vstop vsakomur prost! —h} Okrožna strelska družina v Ljubljani otvori v nedeljo dne 8. t. m. redno ostro streljanje na vojaškem strelišču v času od 3. do pol 12. dopoldne. Clanil tehnične sekcJje se zberejo ob 8. zjutraj na strelišču. I>ežurstvo vršita br. Hrovaf.n Ln podp. ćubnovie. Udeležba članstva strogo obvezna. —lj Staršem srednješolskih dijakov. Ustanovni občni zbor društva >šola in dom* bo v nedeljo 8. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici I. drž. realne gimnazije j Ljubljani Vegova ulica št. 4, z dnevnim rodom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. čitanje pravil. 3. Določitev clanariae-4. VoM te v ' predsednika in odbornikov. 5. Slučajnosti. Vabimo vsa starše, zlasti tudi kmečke in delavske starše z dežele, da se ustanovnega občnega zbora sigurno udeležijo. ^ Pripravljalni odbor. —tj Ova velika filma v Elitnem kinu Matici. Kljub temu, da se glavna ftlhnska sezona nagiba h koncu, ni na sporedu Elitnega kina Matice niti najmanj ooaa'.tl, da bi prehajali v poletno dobo repnlz. Nasprotno! Prav te dni napoveduje Elitni kino Matica dva filma, ki si bosta »opet osvojila vse mesto. Prvi je Richad Os waldova fellmska veseloigra »Ravna kot cerkvena miš*, ki je izdelan po znanem oderskem daru. V filmu, ki je po svo>i vsebini izredno zabaven, poln humorja ter dovtipov, nastopajo poleg Grete Mosheim. ki L^ra slavno vlogo, še najxnamen»itejSi komiki kot Frltz Grtinbaum, Paul Morgan in H. Thimig. Za smeh ln zabavo je tedaj lK>akrbljeno v oblini meri. Pole« tesa seveda tudi s sladko muztiko in lepimi, novimi šlajferji. Tej veseloigri bo sledila kot drugo veJiko filmsko delo naj&lajša ln najlepša opereta te sezone Paul Abrahamova najnovejša opereta »Srečna srca*. Ta film, ki bo učinkoval kot svoječasne Dvojo src v % taktu-, se bo predvajal v ELitnem kinu Matic! za Binkosti, na kar že danes opozarjamo vse občinstvo. Majniški izlet sokolskeua društva itepanja vas. ki bi se imel vršiti včeraj na praznik, je preložen zaradi felabec?a vremena na nedrlio 8. t. m Odhod ob T.'do t. glavnega kolodvora do postaje Preserja m nato po začrtani poti. Zdravo! — lj O smrti kiparja Jožeta Gorjupa i»am poročajo :z splošne bolnice, da ni bil tam operiran niti drufje od zdravnikov, ki so v bolnici, a tudi umrl ni tam. pač pa v drugem ljubljanskem zavodu. _4j Zahvala, Za številne vence, poklonjene na krsto mojemu sinu Rudolfu Jer-šetu, se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem, prav tako pa srčna hvala tudi vsem, zlasti gg. sodnim uradnikom, ki so mojega dragega s;na spremili na njegovi zadnji poti — Josip Jerše. _1J II. rednj otočnj rbor »Jugoslov. kemijskega društva__sekcija Ljubljana« se vrši dne 8. maja t. 1. ob 10. v predavalnici kemijskega >inst'1uta univerze v Ljubljani. —lj Moderni športni problemi je naslov predavanju, ki ga priredi drevi ob 20. jivečer v dvorani Delavske zbornice SK Ilirija Sport je danes zajel ve« sloje: goji gA staro in mJado in v našem življenju je postal tako močan faktor, da je tudi država »poznala njegov veliki pomen za vzgojo na'oda in ustanovila posebno ministrstvo za fizično vzgojo. Vsak velik pokret pa naleti vedno na točke, preko katerih je nemogoče priti brez razmotriva-nja in na stopnji razvoja, na kateri je naš slovenski sport.. ?so zato taki problemi neizogibni. SK Ilirija, matica našega športnega pokreta, se tega zaveda in ko je pridobila za sodelovanje v khrbu gosp. Draga Ulago. prvej* in dosedaj edineg-a našega absolventa berlinske Visoke šole za telesno kulturo, je kmatrala za svojo dolžnost, da njegovih odličnih sposobnosti ne porabi samo za tehnično delo v klubu samem, temveč da mu pusti možnost udej-stvovanja tudi na drugih poljih. G. Ulaga nam bo v petek govoril o vseh športnih panogah in problemih, ki danes ovirajo naš športni razvoj, poleg tega pa bo z okoli 200 skioptičnimi slikami napravil predavanje pestro tudi za oko. Za predavanje je prireditelj določil izredno nizko vstopnino ter s tem vsakomur omogočil poset, dolžnost naših športnikov pa je, da z obilno udeležbo dokažejo svoje razumevanje in smisel za stvar. — Krstna predstava izvirne domače veseloigre študentje smo.. .< na šentjakobskem srledališkem odru. V soboto 7. in v nedeljo b. t. m. ob 20.15 uprizori sent. crled. oder prvič izvirno domačo spevoigro v treh dejanjih s petjem študentje smo . . .<. Veseloigro jc spisala priljubljena igralka odra ga. Metka Bučarjeva. Godbo k omenjeni igri pa je skoniponiral priznani kuplatist Danilo Bučar. Dejanje veseloigre se vrsi na otoku Rabu in nam slika taborenje ljubljanskih dijakov z vsemi ve*>elimi prigodami razposajene mladosti. Veseloigra je polna kemičnih situacij in zdravega humorja. Deia-nje je poživijeno s celo vrsto pevskih vložkov in kupletov, ki jih izvajajo dami Bučarjeva in Ervina Wrischer in ge\ Lavrič, &kerl], Zalaznik in zbor. Ker sodeluje pri predstavi tudi orkester, ki zavzame mnopo prostora, bo na razpolago mnogo manj sedežev na kar opozarjamo cenjeno občinstvo, Gi. vloge igralo dame Bučarjeva, KoŠčakova, Pirčeva m \Vriscber Ervina in gg. Košak, Lavrič, škerlj, Petrovčič, Tavčar in Weis. Režijo vo-dj g. Miran Petrovčič. Ker vlada za ta praznik Šentiakobčanov ogromno zanimanje, «e prosi cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. —lj Gozdovniki! V petek ob 7. zv. obvezen sestanek radi dogovora o letošnjem taboren ju. Vod?tvo R. V. S. —lj Tablice Osrednje protituberkuloznc lige z napisom: >Ne pljuvajte na tla«„ se naročajo pri Osrednji protituberkulozni ligi, Miklošičeva c. 20. Cena Din 25 za komad. Tablice so pločevinaste, fino emajlirane, zadaj grundirane, v velikosti 95X12 cm z rdečim mednarodnim znakom p roti tuberkuloznih lig. Izdelava tablic je lepa in so tab!:ce primerne za vsak najboljši javni lokal. Prt naročilu 10 kosov. 10°/t popusta. —I j Prve črešnje aa živilskem trg«. V sredo so prispele na živilski trg italijanske Črešnje. ki jib prodajajo kot redko#t v drobnih šopkih po dinarju. Na domače črešnje bomo morali letos čakati še dolgo, ker &o te dni začele komaj eveteti. —Ij Svojci vojakoT-telegrafistov, ki bo služili v telegrafskih edinicab srbske vojske in so kot taki umrli v vojnah od leta 1912 do 1918, se vabijo, da se zglase do 20. t m. ▼ mestnem vojaškem uradu na Ambrnževrm trgu št. 7/1. in naznanijo podatke o službi m smrti teb svojih pokojnikov. —lj fisperasski klab. Redni sestanek je drevi ob 20. v iNarodni kava ni k. 1 - Velik uspeh Jana Kiapur« v Ljubljani. Glasoviti zvočni film »Zbogom Iju-bezem, pri katerem nastopa ed«a najslavnejših sodobnih tenoristov Poljak Jan Klepura je doaesel pri včerajšnji matineji ZKD ogromen uspeh Občinstvo, ki je do zadnjega prostora napolnilo obširno dvorano Ellltnega kina Matice, je strme občudovalo Kiepurto j?Jas in je »lasti bilo navdušeno ob popularni ariji ia Vordije ve opere >Rigoletto^. Kiepura jo bil pač za našo muzikalno Ljubljano senzacija prvega reda. Poles slovitega pevca nasto pa v f:lmu Se Brteita He!m, kar dajo filmu prav posebno vrednost ZKD sporoča vsem tistim, ki 91 znamenitega filma do sedaj še niso ogledali, da ya bo predvajala danes nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 v Elitnem kinu Matioi —lj Večno lepa filmska opereta »Rio Rita« jutri kot ZKD matineja. ZKD si je nadela hvalevredno nalogo, da nudi svojemu občinstvu serijo najbolj priljubljenih in popularnih filmov. Začela je z \Villy Forstom, predvajala njegove operete >Dvo-je src v % taktu« in »Pesmi je konec«, od jutri naprej pa bo na Z vez: nam sporedu ena najpopularnejših in najslajših operet »Rio Rita«. Ob svoječasni premieri je bilo navdušenje za ta film v Ljubljani ogromno in povsod so se čuli podžigajoči fclagerji te sladke operete. John Bole« in lepa Bebe Danielo sta s svojim divnim petjem očarala vsakega, se tako razvaje-ueg-a muzlkalnega človeka. Zato je Sla slava tega fiima od ust do ust in Ljubljana je govorila, da tako lepega filma še ni videla ne slišala. To krasno filmsko opereto bo tedaj predvajala ZKD v soboto ob 2. pop. in v nedeljo ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici. Kopija filma je nova. dialog je deloma v nemšaem jeziku, tako da bo usitek tem večji Cene so izredno nizke, s Čemur hoče ZKD doseči, da si more vsakdo, tudi iz najširših krogov občinstva privoščiti to vesslje ter se opajati ob sladki muzaki, opojnih melodijah tn očarljivem petju lepe »Rio Rite«. —li Društvo ta razi»ka tanje jam v Ljubljani ima rodni občni zbor drevi ob 17. v mineraloški predavalnici univerze 1 običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru ob IS, bo predaval istotam i{. univ. docent, dr. Vil)m Seiiškar o Vjetrenici, najveeji jami Jugoslavije. Predavanje bo spremljalo nad 80 »kiopiiiiniii >lik. Člani in prijatelji društva uljudno vabljeni \>top prost. Prirodoslovna sekcija muzejskega društva obenem sporoča, da se nadaljuje predavanje prot. dr. (irošlja o Dar\*inovem nauku v sodobni luči, prihodnji teden. Iz Celja — c Rodni letni ob« iti zbor SUreiiatksga društva /F>iglav< se vrši dne 8. t. m. ob 10. dop. v Celjskem domu v Celjm. Pozivamo vsa * članstvo k obilni udeležbi! fkdbor. 287-e Jurij jih je »potegnil" Jurii se je na Gradu slabo odrezal — Ljudje so jurjevali večinoma v mestu Ljubljana. 6. maja. Lep prasni k je preživela včeraj Ljubljana. Dopoldne je sicer deževalo in bilo hlaono, da so se meščani zavijali v kožuhe, toda v začetku cvetočega maja imamo vsi preveč denarja in nas strašansko skrbi, kako bi ga čim prej spravili v promet. Zato je bil včerajšnji praznik naravnost odrešilni dan. Dopoldne so sicer nekatere odprte trgovine >kacile* pravično razpoloženje, kar pa ni nikogar motilo. Trgovci so vzdihovali za pulti nad slabimi časi, ljudje pa na siabe čase niso utegnili niti pomisliti, čeprav niso opazil', odprtih trgovin. Koša-tili so se po cestah pod odprtimi dežniki in ko so ugotovili v Zvezdi pri vremenski hišici, da bo deževalo, so navalili na tramvaj, lepi naravi naproti, proti št. Vidu in na šmarno goro, k Sv, Katarini in na Rožnik — povsod so metali blato ter uživali prekrasni maj. Najlepše je bilo seveda v Ljubljani, kjer ni bil samo praznik Vnebonoda. temveč še cela vrsta praznike-/. O tem se je lahko vsak prepričal, samo, če se je ozrl na Grad. Visoko nad stolpom je vihra1 a mogočna trobojnica. kakor da Ljubljana pri- j čakuje kakšnih prem: lih gostov, pri čak o- ; vala pa je želenega vi t era Jurija. V sredo zvečer je bil Grad slavnostno razsvetljen in gasilci so se čutili izredno počaščene, ker je bil v sredo njihov patron. Pa tudi vsi Juriji so bili neznansko blaženi, ker so bili prepričani, da je bil Grad razsvetljen njim na čast ter v slavo njihovega patrona, ki ga je nameravala Ljubljana slovesno proslaviti. Deželani cenijo Ljubljano, kar vedno radi dokažejo ob vseh ljubljanskih slovesnih prilikah. Včeraj so romali v mesto kakor na božjo pot. Prišli so Florijanovi in Jurijevi čeetilci, zadrževalo jih ni slabo vreme in ne slabi časi. Vse to je postranskega pomena, kadar je treba proslaviti ljudski praznik. Nepretrgane procesije ljudi so se pomikale po vseh poteh na Grad. Strahovito so soplnali in se komaj premagovali, ker jih je strašno zažeialo že cb vznožju hriba, šli so pai na žegnanje, ki si ga pač ne moreš niti misliti brez žeje. Ni treba še posebej razlagati, s kakšnim nepopisnim navdušenjem so romali na Grad, ker že Dirka na živilskem trgu Ljubljana, 6. maja. V sredo jc bilo na živilskem trgu zelo živahno. Ljudje se kljub krizi še vedno niso odvadili jesti. Zlasti radi jedo ob praznikih, menda zaradi dolgega časa. Zato se v sredo gospodinje in kuharce na trgu niso le prerivale, temveč so tudi pridno kupovale. Tudi Francka je prižla na trg, da založi kuhinjo na praznik 2 vsemi dobrotami. Ogledovala si je blago od mize do mize in se povsod zanimala, p* čom jc salata ali korenje, kakor pač delajo vestne gospodinje, ki se ne pu«sla Francka. — Le čak. babnica! je skoči! R. pred njo m jo prijol. — Pojdite po stražnika, brm jo že jaz držal. Ženska s« je nekaj časa otepala, ko te T*« i^previdela, da ne more uiti. se fe vdata v nenvlo usodo. R. jo ie izroč*! tovarišu: — LVži jo m pazi, da ti ne uide! tako dolgo ni bilo v Ljubljani in v okolici nobenega poštenega žegnanje, ne sejma in ne voleaejma, nobene veselice in »ploh nobene prireditve, na kateri bi lahko eiovek pozabil na vražjo krizo in na vae drugo, o čemur se dandanes Lotfito govoaH ki se več laže. Takšnih praznovanj, kakršno je jurjevanje, bi moralo bi-ti na leto vsaj tacat, da bi bilo usrrežeao l>idem. Razumljlvo je, da so se ljudje, ko so pri romali na Grad. najprej začeto ozirati po stojnicah in >odpustkitK, sk.-u. so godce, točilnice in jeatvine — toda, žaioat-na mu majka, stojnic je biLo samo nekaj in še tiste niso bile postavljene kakor treba, o kakšnih odpustkih ni bilo niti sledu, na grajskem dvorišču je ležala streha šotora na tleh; nikjer m brk) ne duba ne sluha o kasnem žegnanju, samo grajska kapela m hodniki ob nji so bili odprti. Ljudje so se prerivali po mračnih hodnikih in stopnicah se gnetli v kapelo m rz nje, v kateri je zehalo nekaj pobožnejeSh Jurijevih čestikev, in v celih trumah so lezii na grajski stolp, kjer so ai hladi h jezo, da jih je Jurij tako neviLešSco potegnil. Kljub temu niso hoteli pokazati popar-jenosti ter so promeniraii po grajski planoti in okrog gradu, kakor da niso priSli na žegnanje. Nas cestni fotograf je imel ves dan mnogo poala tn seveda m mogel ustreči vsem dekletom, ki so se neprestano vrtele okrog njega. Gotovo je porabil kakšnih 10 km filma. To je pa bila tndl edina atrakcija na Gradu razen napol postavljenih stojnic. Nekateri so se boteti pocolainci n grajski gostilni, pa se niso mogli dovolj, samo razvneli so se ter kričah navzdol grede, kakor da so spih" vso grajsko vodo. Po term žaloetnem. romanju na Grad pa ljudje niso vrgh puške ▼ koruao. KJdko bf obupal! Saj je v Ljubljana več gostim kakor v Rimu cerkva! Poleg tega sta pa avtomatična bifeja vedno pripravljena na vsako žegnanje. Ljudje so v njiju kmahi pozabili na žalostno jurjevanje. Avtomati so del ari takorekoc s polno paro. Gneča jf bila strahovita; kaže. da bo treba otvoriti v Ljubi jam tako velik bife, kakršna j« nova remiza v Šiški. Ljudem je pač treba ustreči. Do tega prepričanja bo prišel gotovo tudi slej ali prej zeleni Jurij, ki ae jf včeraj tako kiavarno odrezal na Gradu. Nt še bdi daleč, ko se je uaoa tatica istrgala možaku iz rok m >o ubrala proti zi-vils&emu trgu kar bdz rože in zelenje, ki je bilo razloženo vzdolž pred mesarskimi stojnicam:. Prodajalke so zavrcšcale, da so začeli teci ljoidj« od vseh strani skupaj. HL je pa zakričal; — Da bi te . . . Zakaj » jo pa »pustil? — N« moram pomagati, ko se mi jc pa iztrgala! Vražja punca je to. K. je treščil kolo in aktovko kar na tla m stekel za deklino. Ker je poklicni lovec, jo je kmalu ujel, čeprav je bežala kakor divja koza. Med tem je prišel stražnik. Dekle je šlo z njim veselo, kakor da gre v TivoK na sprehod. Množica na trgu se se dolgo ni mogla razi ti. — Pomislite, kmečka, pa gre krast! Ki ima doma vsega dovolj! — In tako mlada, če bi bila tako stara kakor sem jaz, bi ji človek še ne zameril! — Kdo bo pa meni poplačal škodo? js tarnala Trnove ank a ob pomandranem res ju. Iz Ptuja — Esperantska prireditev. V nedeljo 8. L m. bo ustanovljen v našem mestu nov esperantski klub. V zvezi s tem bo prirejena javna esperantska proslava v mestnem gledališču. Proslave ae bodo udeležili delegati raznih druitev in klubov iz Slovenije ter oetalih krajev države. Ob 14. bo prireditev l-& javnost v gledališču s sledečim sporedom: Esperanto se §iri — govori g. Rotkovič tz Zagreba. Esperanto in mir — govori g. Her-kov iz Ljubljane. Esperanto kot kulturni faktor — g. prof. Rakuša iz Maribora. Slede deklamaclfe in petje esperantskih pesmi. Vsi, ki vas zanima mednarodni jezik Esperanto in vzvišena ideja esperantizma, pridi- Mie d' Aghonne: 23 (pustoCov&e Roman Tretjega dne zgodaj zjutraj se je markiz Diego y Trasmonte zmagoslavno vselil v hišo grofa de Cizereta. Zdelo se mu je imenitno, da rma ves Čas svojega bivanja v Parizu na razpolago hišo, ki jo je vzdrževal nekdo drugi. Vzel je torej Klarino sobo in se vgnezdil v nji kakor doma. Gospa de Marillac je »matrala to za nedostojno in dejala mu je: — Ljubi zet, pretirana varčnost js vas prisilila nastaniti se v hiši, kjer vam ne bo treba plačevati najemnine, in s tem ste storili veliko narodnost. — Toda za boga, kaj sem pa storil, kar ni samo ob sebi umevno? — je vprašal Diego. —Najprej vas moram opozoriti, da vas ni nihče vabil v Pariz, — je odgovorila tašča, — a priti brez povabila je zelo nedostojno. Gospod de Cizeret je v pravem pomenu besede mož širokega obzorja in če bi bil tu, ko ste pri-Jomastili v njegovo hišo, bi strmel nad vašo debelo kožo, da ne rečem kaj več. Dvomim tudi, da bi vas bil sprejel. — Svak? Svak da bi vrgel iz hiše svojega svaka? ... Bežite no, madame. Sem bogat tujec iz stare plemiške rodbine in iz tako velike hiše, kakor je morda gospod de Cizeret. Zakaj bi torej ljubi svak ne bil vesel mojega prihoda? — Enostavno zato, ker gosipod de Cizeret ni navaden človek in ker iz njega nihče ne sme briti norca, kakor tudi iz mene ne. Zato morate najpozneje v Štirih dneh zapustiti Cizeretovo hiše in se preseliti, kamor vam drago. Poprej mi pa morate dati mesečni prispevek za najine izdatke, kakor sva se domenila. — Zgodi se vaša volja, madame. Rad bi samo vedel, če mislite resno, da se moram najpozneje v štirih dneh izseliti. — Seveda, dragi zet. — Dobro, madame, odidem, Čim bo vaša modrost tako sklenifla. — Preden se vrne moja hči, — je pripomnila gospa de Marilac, — na«pi-šiva seznam izdatkov, ki se nama zde potrebni za opremo stanovanja markiza in markrze y Trasmonte. — Računajva, ljuba madame, kakor se vam zdi prav, če je taka vaša volja. In naj je bil markiz Diego Še tako pretkan, previden in spreten, gospa de Marillac je bila trdno prepričana, da ga bo pretentala, ne da bi vedel, kako in kdaj; in za to ji je v prvi vrsti Šlo. Nji je bilo vsa>ko sredstvo dobrodošlo. Medtem ko se je v Parizu godilo, kar smo pravkar opisali, je prispel grof de Cizeret v Limousin, kjer je zopet začel življenje, ki ga je živel pred ženit- vijo. Postal je v plemenitem pomenu besede graščak, kakršen je bil. Hodil je z dvorišča na dvorišče. In ker je bil že davno v svojem območju tudi nekakšen stavbnik, je pregledal po vrsti vsa poslopja. Tri leta gospodarjeve odsotnosti, zapuščenosti m zanemarjenosti so zapustila sledove na vsem in barona je to bolelo, ker si je po pravici očital, da je sam kriv. Po ogledu svojega posestva je najel delavce za najnujnejša dela, potem je pa začel posečati rodbine, ki so živele na njegovi zemlji in jo obdelovale. — Mesto vam ne stori dobro, gospod, — mu je £ejal neki starec, videč, da so se pojavile na čelu grofa de Cizereta gube in da je njegov obraz nekam čudno otožen. — Ah, če bi bila milostiva še živa, ta bi bila nesrečna, da ste se tako zgodaj postarali. Te odkrite in dobro mišljene besede so ganile mladega moža tem bolj, ker so obudile v njem spomin na mater. Maurice je bil trdno sklenil, da se preseli z ženo v Cizeret in ostane tam, dokler ne spravi vsega v red. Dočim si je grof belil glavo s takimi skrbmi, je stari notar pod prerveio, da ga kličejo važni opravki, nenadoma odpotoval Iz Cizereta. ne da bi komu povedal, kam je namenjen; v resnici se je pa zanimal samo za gospo de Marillac, ki se mu je zdela vedno bolj sumljiva. In tako je krenil častivredna mož naravnost v Pariz. V Pariz je prispel baš, ko je hotela elegantno oblečena gospa de Marillac z Georgetto sesti v kočijo. V svoji nežni ljubezni, enakomerno razdeljeni med obe hčerki, je mati dobro razumela, da dijamanti, ki jih ima Klara vedno več. ne dajo spati njeni se- — Ah, draga mamica! — je vzkliknila Klara, — kako dobra prijateljica ste svojima hčerkama in kako dragocene so jima vaše bogate življenjske izkušnje. Nikoli me ne smete zapustiti. Kaj bi počela, če bi vas ne imela? Georgetta je bila priča tega ganljivega izliva nežnosti, ki jo je malo presenetil. — V tem tiči nekakšna tajna, ki ji moram kmalu priti do dna, — je dejala sama pri sebi, dočim je njena mati nadaljevala: — Predstaviva te temu odličnemu prijatelju. Da se pa baronu de Otzeretu ne bo zdela naša dolga odsotnost čudna, mu porečemo, da po j dem o pogledat po trgovinah, kaj prinaša moda novega. Gregorio Torliani je pričakoval Georgetto, ker mu je bila gospa de Marillac povedala, da bi ga rada seznanila s svojo mlajšo hčerko. Ni bfl torej presenečen, ko sta ga dami predstavili grofici de Cizeret. Bankir je bil zelo dobro vzgojen. V vsem je poznal mero. Vendar pa je Georgetta kmalu spoznala, da vlada med njim itn njeno sestro neka posebno nežna intimnost. Nobenega dvoma ni bilo, da je Gregorio Torliani zaljubljen v njeno sestro. In tako je bila prepričana, da tudi Klara ni nedostopna, temveč na- sprotno, da ji je bankir zelo všeč. Pred odhodom je stopila Klara na bankirjev migljaj v sosedno sobico. Bankir je kmalu prišel za njo skozi druga vrata. Gregorio Torliani, do ušes zaljubljen v mlado, lepo ženo, je dobro poznal njen značaj in ni našel primernejšega načina izraziti ji svoje simpatije, kakor da ji je dan za dnem nosil dragulje. To je bilo res najboljše in najučinkovitejše sredstvo za ohranitev markizine ljubezni. Izbral ji ^ dragocen diadem, ki naj bi držal kostanieve kodre, bujnih las rov prekrasne Diane. kakor je Gregorio rad nazival svojo ljubico. Čakal je spravljen v žametasti šatulji. da ga Torliani podari oboževani ženi. Sprejela ga je in njena radost je bila tako velika, da je kar vzkliknila. To je zadostovalo, da je bil Gregorio Torliani srečen; in dejal ji je: — Pojdite, dušica moja, pojdite, čakajo vas. Mati in hči sta se poslovili od radodarnega bankirja. Toda Georgetta je videla več, njene bistre oči so stikale pod čipkami Klarine obleke in zdelo se ji je, da it zsl-gledala obrise žametaste šatulje, ki jo je sestra zaman skrivala pred njo. Od tistega dne je Georgetta opazila, da misli njena mati na Klaro mnogo bolj, nego je sploh kdaj mislila na njo. Jezila se je na njo, toda ne toliko, da bi se ji odtujila. Gospa de Marillac je znala predobro ščititi interese svojih hčera, da bi mogla ena ali druga živeti brez nje, posebno pa ne brez njenih nasvetov. Nakit je pri ženskah vedno najboljše netivo ljubosumnosti. Mati je kmalu opazila, kaj se godi v duši njene mlajše hčerke. Zdelo se ji je, da je napočil trenutek, ko je treba nastopiti in preprečiti, da ne postane Georgetta zares nesrečna; toda v prvi vrsti je bilo treba ločiti mlado ženo od njenega moža. — Preljuba hči, — ie dejala nekega večera Georg^tti, — zdi se mi, da tvoj mož nič kaj pogosto ne obnavlja vsebine tvoje šatulje za nakit. Ne pusti tega v miru, ki meji na brezbrižnost. Pokaži svojemu možu. kako velikodušen je markiz Diego y Trasmonte in koliko dragocenosti je že podaril Klari, dočim pušča Maurice tebe v teh tesnih meščanskih razmerah. Najprej zahtevaj od njega tako ogrlico, kakor jo ima danes na vratu naša draga markiiza. — Koliko neki stane? — je vprašala Georgetta plaho. — Malenkost — samo šestdeset tisoč frankov. — Odveč bi bilo prositi Maurica, naj mi kupi kaj takega. On trdi, da se je njegovo premoženje zelo skrčilo in da so to zakrivili najini nepotrebni izdatki. — Nepotrebni izdatki! — je vzkliknila gospa de Marillac. — Tvoj mož je skopuh in ti ga rte znaš odvaditi pretirane skoposti. Nova odkritja o Kreugerju Kako je Kreuger kril svoje izgube — Potvorjena pogodba s Poljsko — Pred novimi aretacijami Kreugerjevili pomočnikov Kakor znano, je švedska vlada sestavila poseben odbor, ki naj prouči vse Kreugerjeve manipulacije in ugotovi, koliko škode je napravil Kreuger-jev koncern. Sprva so bili v tem odboru samo Švedi, pozneje je bil pa izpopolnjen in sodelujejo v njem tudi Francozi, Angleži ter tudi Američani, kajti v vseh treh državah je uspelo Kreugerju plasirati ogromno množino oblieacij, ki so sedaj brez vrednosti. Predsednik tega odbora je Martin Fehr, eden najznamenitejših švedskih računarjev in knjigovodstvenih stro- \ kovnjakov, rektor trgovske visoke šole v Stockbolmu, član Rijksdaga, mož. ki vživa neomejen in svetoven sloves. Fehra je nedavno obiskal poročevalec večjih inozemskih listov in se zanimal za potek preiskave. ^O poteku preiskave je danes težko dajati pojasnila,« je dejal Fehr. »Materija, ki jo moramo preiskati in pregledati, je tako ogromna in težavna, da preiskava pred koncem maja ne bo zaključena in še potem ne bomo popolnoma na jasnem. Koliko je Kreuger vsemu svetu povzročil škode s prodajo delnic in papirjev, je težko reč', kajti doslej še nismo na jasnem, ali naj računamo emisijske kurze al? najvišje tečaje, ki so včasi presegli trikratno emisijo. Na drugi strani je pa res, da tečaji še vedno fluktuirajo. Samo kolebanje tečajev delniške družbe Kricson znaša poldrug milijon kron. Zadnja Kreugerjeva kupčija je bila nakup zlatega rudnika Bol i d en v severni Norveški. Mož ni imel niti pare premoženja, toda vseeno je kupil zlati rudnik. Nato ga je prodal tvrdki Kreuger & ToH za 80 milijonov kron. Tvrdka je nato ustanovila delniško družbo, razpisala delnice po 200 kron, jih pognala kvišku in se je občinstvo za nje kar trgalo. Danes delnice ne predstavljajo skoraj nobene vrednosti.« »A kje je mož dobil denar?« Temu se čudimo tudi mi. Nihče ni imel pojma o tem, nihče ne ve, kaj je delal Kreuger z ogromnim denarjem, ki ga je izvabil ljudem vsega sveta. Način njegovega manevriranja smo ugotovili. Mož je imel na vsaki borzi po dva zaupnika, ki drug za drugega nista vedela. Naloga prvega je bila, da je gnal tečaje v višino in da so se delnice drago prodajale, drugi pa je moral papirje poceni kupovati Ln lombar-dirati. Po kratkem odmoru in ob ugodni priliki je Kreuger ustvaril hausse. vrgel delnice drago na trg in iz izkup-Ijene diference je plačal lombardna posojila z obrestmi vred. O vsem Kreu-gerjevem početju še niso znane po- drobnosti, vemo samo o primerih, ko je delnice zaplenil in jih nato prodal drugim, denar je pa dvignil v obeh primerih.« »Ali je sleparija z italijanskimi državnimi zakladnicami edina, ki je bila odkrita?« je vprašal poročevalec. »Kaj še, prav sedaj smo zopet nekaj odkrili. Na^li smo pogodbo, na podlagi katere plača Poljska na leto za neko posoiilo 28*« obresti. Pogodba je potvorjena. Poljska ni nikdar prevzela teh obveznosti. Podpis je ponaredil Kreuger sam. Preiskava v Kreugerjevi aferi je prinesla na dan zopet novo senzacijo Preiskovalna komisija je ugotovila, da dolguje Continental Investment Com-panv, ki io je ustanovil Kreuger sam in o katere obstoju se ie zvedelo šele pri reviziji knjig družbe International Match Corporation, 75 milijonov dolarjev. V zvezi s preiskavo pričakujejo te dni v StockhoJmu novih aretacij. Preiskovalna komisija je zahtevala od brzojavnega urada v Stockholmu vse kopije brzojavk, ki jih je Kreuger osebno oddal aH ki so jih oddale njegove družbe, da na ta način izpopolni listo Kreu-gerjevih tajnih agentov, ki jo ima policija v roki. Na podlagi dosedanje preiskave je ugotovljeno, da je bil položaj tvrdke Kreuger 6t Toll že 1. 1°30 popolnoma omajan in da so bile že takrat v bilanco vstavljene nekatere fiktivne aktive. Preiskava Kiirtenovih možganov Nemški znanstveni zavod za psihijatrijo na Viljemovem institutu v Mo-nakovem je nedavno dovršvl preiskavo možgan morilca Petra Ktrrtna, ki je bil lani 2. julija v Kolnu usmrćen. Učenjaki, ki so pregledali možgane, so ugotovili, da so bili možgani v vseh dedih popolnoma normalni. O kakih boleznih ni bilo nobenega sledu. Prav tako j« o vržena domneva, da je šlo pni Kfittrai za anatoimične motnje, ki bi kazale na prirojeno ali podedovano duševno omejenost. S tem por očrtom se je popolnoma ujemalo tudi poročilo ana*o-mičnega biološkega zavoda !berWfisk© univerze. Nekateri mislijo, da so filozofi preobratili svet, preobražala sta ga pa vedno pest in egoizem, ki sta vzela v zakup vsa spoznanja in teorije m jih prikrojila po potrebi. Telet. 2495 : 2 CO) (2 mu Izvršuje enobarvne tn večbarvne Črtne klišeje, enobarvne In večbarvne autotipije, kombinirane klišeje za navaden tn flnejši papir, klišeje po pero risih, slikah in risbah, rokopisih tn fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete * Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23. ObSšnA Ljubi jaa* lle&tai pogrebni s»*od 4 MARGIT PL. WUBZBACH - TANNENBEBG sporoča v svojem in v imenu svojih otrok NORBERTA, HABALDA, MAKSIMILIJANA, J U SSI J A in sinahe MAŠE ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, nepozabni oče, tast, nečak, stric in svak, gospod dr. Artur pl. Wurzbach Tannenberg odvetnik in graščak v petek, dne 6. t, m^ previden s tolažili sv. vere, nepričakovano v Ljubljani preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se bo v soboto, dne 7. t. m. v mrtvaški veži na Stari poti št. 2 slovesno blagoslovilo in nato prepeljalo v Preddvor, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. nri dopoldne na tamošnje farno pokopališče. Ljubijana - Litija - Preddvor, dne 6. maja 1932. > mM ali og1asi< Vsaka beseda SO p*r. Plača ae lahko tudi. a> znamkah, ta odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamka na — orieo«*iWnmA NafrnardB ntflna IH» 5"— 11J KUPIM ANTIČNE OMARE velike dvokrilne, okrogle starinske mize in stole, ki nimajo tapeciranih naslonov, kakor tudi fotelje, vitrine in omare za knjige kupim. Pišite na naslov: Izidor Steiner, Zagreb, Zrinjski trg 14. 1858 j TRG. SOTRUDNICO j starejšo, popolnoma samostojno v trgovini mešane stroke in vajenca primerne predizobraz-be sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter v Savinjski dolini. Ponudbam je priložiti slike in izpričevala. 1854 STARO ŽELEZO medenino, baker, bron, aluminij, gume in razno kupuje — Anton Bremec, Celje. Telefon Št. 202. 1856 STAN0VM3V SOBICO novo opremljeno, oddam s 15. majem Križevm*ka ulica št. 7, m. nadstr. 1865 SLUZ9E ŽELEZNIČARJI ! Učenca (-ko) za fotografsko obrt sprejmem takoj — Ponudbe na fotoatelje Bavec, Rajhenburg. 1862 BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, dobrega in hitrega delavca — sprejme takoj Veko-alav Vyborny, Slovenjgradec. 1853 ŽAGAR prvovrsten, s spričevali kot veščak, trezen, oženjen brez otrok, ki je tudi dober tesar, išče službo na žagi. — Franc Jerše, Zagorje ob Savi 23. 1852 VAJLNKO 8 primerno šolsko izobrazbo — sprejme trgovina mešanega blaga Prešernov trg 8, Šoštanj. Hwm^ in stanovanje v hiši. 1851 ŽELEZEN ŠTEDILNIK skoraj nov, po ugodni ceni naprodaj v Dravljah št. 3, poleg gostilne Kovač. 1855 DVE OLJNATI SLIKI Path - Pa tac h on, ugodno na prodaj. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 1817 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ali ca 1 (nasproti opere) 19/T DINARJEV 125^-1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23AT VTNO CEZ ULICO Haložan beli U t. Din 7.— Dolenjski cviček Dalmatinsko črno Burgundec rdeč Muškat silvanec Sadjevec Ia Rizling Dolenjska črnina > > 9.— > > 9.— > > 12.— > > 12.— > > 4.— > > 9.— > » 9.— Prepričajte se, da se kljub nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JERAJ, Sv. Petra c 38. 47/T URE ZA BIRMO prodaja najceneje IVAN PAKIŽ, LITTRUANA, Pred Škofijo it. 15 1765 AJS MOTORNO KOLO brez ali s prikolico. 500 cms, z zgoraj krmljenimi ventili, v brezhibnem stanju, še malo vožen, ugrodno proda Leopold Jesih, mesar v Medvodah. 1857 NEPMhKNINE V novi Luekmannovi hiši v Gradišču se odda še nekaj lepih TRGOVSKIH LOKALOV za 1. avgust 1932. Poizve se v pisarni dr. Luckmanna, Erjavčeva cesta 4/1. 1866 LEPO POSESTVO z gospodarskimi zemljišči, zvezano z oskrbništvom cerkve, v bližini Rajhenburga — proda Franc Abram, Rožno štev. 5, Bfemca. 1860 mM 3 sobe, kuhinja, klet, 5 minut od postaje oddam v najem — Depalja vas 30, p. Trzin. 1859 PAZMO Sčetke raznovrstna omela, žimnata metle, čopiče L t (L — izdeluje najceneje muko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kina Matice) 29/L Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišce. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Goaposvetaka cesta št. 16 (pri Levu) 25vT KLAVIRJI, PIANIN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T OTOMANE Zimnice (modroče), peresnice zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam nudi najsolidneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA, STARI TRG 6 GOSTILNA „Ljubljanski dvor41 Ljubljana, Kolodvorska ulica 28 Danes pošiljka svežih morskih rib iz splitskih ribolovov Obenem naznanjam cenj. gostom znižanje cen vsem vrstam vin: v lokalu čez ulice ČRNINA KUČ (lastni vinogradi) Din 10.— 9.— BELO VIŠKO » 10.— 10,— OPOLO VIŠKO Ia > 12.— 11.— RUŽICA > 10.— 10.— Restavrater: M. čepić UreJuJa Joaio g»n~~»** — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeraek. — Za upravo m maeratnl dal Oton ChTintflf. — Val t Ljubljani.